štev. 30 Cena 15 din Pm dne 31. julija 1959 Letnik Xli; Zvezni poslanec dr. Jože Potrč se ob raznih priložnostih, če mu le čas dopušča, zglasi v ptujski občini in se zanima za vse, kar je pomembno za njen hitrejši na- predek, da bi lahko k temu s svojimi izkušnjami in s svojim delom prispeval tudi sam. V nedeljo, 26. t. m., se je ude- ležil sestanka, ki ga je sklicala osnovna organizacija SZDL v Zetalah. Tu so načeli volivci mnoga \T)rašanja, ki zahtevajo pojasnila, predvsem pa akcijo lokalnih organov, kot n. pr. za hitrejšo elektrifikacijo tega pod- ročja, za gradnjo skladišča za sadje, obrtnih delavnic itd. V svojem govoru je povedal tov. dr. Jože Potrč nekaj besed o velikih uspehih 40-letnega bo- ja KPJ na čelu delavskega raz- reda in delovnih ljudi Jugosla- vije, ki se odražajo danes zlasti v naših velikih gospodarskih in družbeno političnih zmagah, v boju za mir in v splošnem pri- znanju našega družbenega siste- ma v mednarodnem svetu, kljub . temu, da nas nekateri iz vzhoda še vedno napadajo za stvari, za katere bi nas morali hvaliti, n. pr. glede našega prizadevanja, da bi na čim širšem družbenem pKxiročju uveljavili oblast samih ljudi nad stvarmi in postopoma omejevali oblike oblasti nad ljudmi. Država sicer določa splošni plan gospodarstva, vsklaja in povezuje vsa področja v enotni akciji, toda ne vmešava se tam, kjer se lahko ljudje sa- mi sporazumejo in kjer lahko sami neposredno odločajo. S tem prevzema naš državljan tudi večjo odgovornost za naš splošni razvoj in napredek. V družbe- nem življenju prevzemajo vse večjo odgovornost sami proiz- vajalci, starši, stanovanjske skupnosti kot svobodni samo- upravni organizmi za reševanje socialne in komunalne občinske politike, nadalje razni organi za vzgojo, za zdravje državljanov i. si. Skrb za človeka je nepo- sredna in takšna je tudi odgo- vornost voljenih organov do svojih volivcev. Nekoč so bile vse te funkcije v rokah države, njeni uradniki pa so se čutili od- govorne predvsem do višjih državnih organov. Prednost našega sistema se odraža tudi v večji gospodarski politiki in zainteresiranosti de- lovnih ljudi. Narodni dohodek je v novi Jugoslaviji narastel od približno 150 dolarjev na 300 do- larjev na prebivalca. To sicer še ni dovolj, vendar ponazoruje to naš nagli tempo vsestranskega napredovanja. Da- nes v Jugoslaviji ne proizvajamo le za kritje svojih potreb, tem- več tudi za izvoz, kar vse bolj ugodno vpliva na stabilizacijo našega gospodarstva. Pri graditvi našega sistema smo Ob zavestni akciji političnih sil dosegli tudi velike moralno politične zmage, med katerimi sta najpomembnejši višja druž- bena zavest delovnih ljudi in enotnost naših narodov skupaj z narodnimi manjšinami. To pa so med drugimi tudi temelji miru in enakopravnosti med narodi. V svetu se narodi gospodarsko vse bolj povezujejo, da bi lahko čim- bolj razvili svoje lastne sile in izkoristili svoja prirodna boga- stva sebi in splošnemu napredku člove.Hva v prid. Jugoslavija je s svojim bojem, s svojim siste- mom in moralnimi načeli v mednarodnih odnosih, ki so v skladu z načeli OZN, primer, kako lahko majhen narod brani svoje osnovne pravice in svojo neodvisnost. Boj proti 30 faši- stičnim divizijam, proti stalinski blokadi, proti najrazličnejšim oblikam kontrarevolucije in proti težavam, ki jih je porajala nerazvitost in zaostalost gospo- darstva p>o vojni je zahteval ve- liko žrtev, toda te žrtve so rodile bogate sadove. Tov. dr. Jože Potrč je poudaril, da danes ni vse odvisno od vse- bine zakonov, ki jih v skupščinah sprejemamo, marveč predvsem od tega, kako jih izvajamo. Nove zakone poraja sama družbena praksa, zato jih je treba v praksi tudi do kraja uveljaviti, po po- trebi pa seveda tudi korigirati. Politike ne vodimo le z razumom, temveč tudi s srcem. Zakon o nacionalizaciji kaže, da v Jugo- slaviji ne gremo po poti podržav- ljen j a, temveč po poti ustvar- janja imetja na podlagi dela in boljšega gospodarjenja. Tudi glede na lastništvo kmetijskih površin nismo žli na to pot, od- ločili smo se za pot podružablje- nja v samem procesu moderniza- cije Icmetijske proizvodnje. Pred vojno je bilo malo ljudi, ki so našo pot k hitrejšemu napredku docela razumeli, danes pa je malo ljudi, ki tega ne bi razu- meli. Z zdravstvenim zavarova- njem bo občutilo kmetijsko pre- bivalstvo še eno velikih pred- nosti našega razvijajočega se družbenega sistema. V zvezi s ceno vina je tov. po- slanec omenil vinsko krizo na svetovnem trgu, dobro stran ukrepa za omejitev proizvodnje umetnega vina in ukrepov za rajonizacijo vinogradništva. Končno je poudaril potrebo po širši akciji za prodajo svežega grozdja in sadja. Volivcem je sporočil, da letos ne bo dogovor- jenih cen za vino. Pozval je vino- gradnike, naj se pri obnovi vino- gradov in v akcijah za povečanje donosa čim tesneje povežejo s kmetijskim gospodarstvom HA- LOZE in KZ. Kot član KZ postaja kmet vse naprednejši gospodar, obenem pa bo vse manj odvisen od državnega administrativnega aparata. Z modernizacijo kme- tijske proizvodnje smo dosegli, da že daje socialistični sektor 80 "/o tržnega viška pšenice in okoli 60 "/o jugoslovanskega trž- nega viška koruze. Uspehi socia- lističnih gospodarstev naj izpod- bujajo individualne kmetijske proizvajalce, organizirane v KZ, k širši akciji za zvišanje donosov in s tem za zboljšanje življenjske ravni prebivalstva na vasi. V nadaljnjem so se volivci še pogovorili o vprašanjih ekonom- skih cen, selekciji živine, o po- menu družbenih dajatev, o po- trebi po strokovnih kadrih v kmetijstvu in še o nekaterih lo- kalnih komunalnih vprašanjih. Prebivalstvo Zetal je že doslej pokazalo mnogo dobre volje za aktivno reševanje svojih gospo- darskih in družbenih vprašanj. Nedeljski razgovor bo prav go- tovo izpodbudil Zetalčane v na- daljnjem prizadevanju za zbolj- šanje tamkajšnjih razmer. Živlnireislio-veterinarslcl mmi m marlhorslit oiirii v Ptulu Po združitvi veterinarskih zavodov mariborskega in bivšega ptujskega okraja je nasta! centralni živinorejske veterinarski zavod za celotni mari- borski okraj v Ptuju, ki je po mnenju strokovnjakov funkcioriomo najbo- lje urejen, bo pa še izpopolnjen. Zavod čakajo številne naloge. Po združitvi ptujskega okraja z mariborskim, sta se združila tudi veterinarska zavoda Ptuj in Ma- ribor. Sedaj je centralni živinorej- ski veterinarski zavod za mari- borski okraj v Ptuju. Zaradi več- jega občinskega delovnega ob- močja je bilo nujno potrebna se ustanovitev Veterinarske postaje in razširitev in izpopolnitev do- sedanje veterinar-ske bolnišnice. Stavba bo s pomočjo kredita ObLO Ptuj dokončno adaptirana, tako da bo nastala vzorna veterinarska ustanova s pripadajočimi labora- toriji in s prostori za vsestransko živinorejsko službo. Bolnišnica je le kot oddelek zavoda in bo do- grajena že koncem septembra le- tos in bo imela prostora za 20 glav bolne živine. Ta novi ptujski dobro urejeni živinorejski-veteri- narski center je po mnenju stro- kovnjakov v Jugoslaviji najbolje urejena tovrstna ustanova. Naloga živinorejsko-veterinar- skega zavoda je zelo obširna. Te- kom zadnjih 5 let je dobila nje- gova vetermarska služba na svo- jem območju novo vsebino dela. Nieno težišče ni več samo v Nova zgradba Živinorejsko- veterinarskega zavoda v Ptuju zdravljenju obolelih živali, ampak v organizaciji proizvodnje velike- ga števila zdravih, pasemskih, pro- duktivnih živali. Zato zavod po- maga družbenim posestvom in kmetijskim zadrugam pri napred- ku živinoreje, pri načrtovanju ra- cionalne živinorejske proizvodnje. Izdeluje načrte za uvajanje novih postopkov v živinorejski proiz- vodnji zlasti glede specializacije proizvodnje. Opravlja tudi posve- tovalno službo glede urejanja in in načrtno razmnoževanje govedi ter prašičev. Kontrolira proizvod- nost živinoreje na družbenih po- sestvih in pri zadrugah. Nadzo- ruje selekcijo plemenskih bikov za osemenjevanje in prirodno pri- puščanje. Opravlja osemenjevanje krav in telic na območju celotne- ga okraja. Vodi selekcijo plemen- skih merjascev in plemenskih svinj. Naloga ptujskega zavoda je tudi skrbeti za zdravstveno sta- nje živali. Pri govedu vodi zatira- nje tuberkuloze in bruceloze ter metiljavosti, pri konjih kužno ma- lokrvnost in glistavost. pri svi- njah pa prvenstveno gripo praši- čev, ki postaja v večjih rejah eko- nomski problem. Pri čebelah vodi zatiranje pršičavosti in kuge. Za- vod odkupuje od kmetijskih za- drug plem.enske bike in posreduje nabavo plemenskih merjascev iz Holandije. Doslej so odkupili 32 takih merjascev in so jih razdelili kmetijskim zadrugam v Ptuju, Slovenski Bistrici in Lenartu. V teku je akcija za nabavo nove skupine merjascev holandske pa- sme Za območje Poslovne zveze izpopolnjevanja živinorejskih obra- tov. Vodi rodovništvo, selekcijo Maribor. Z uvajanjem holandskega prašiča želi zavod doseč' izrazito mesnatost in hitro rast pri^ svi- njah. V sestavu zavoda je nov ose- menjevalni center. najsodobnej.ši in najlepši v Jugoslaviji, kjer je vhlevljenih 21 visokovrednih ple- menskih bikov svetlolisaste pasme (Simodolcev). Z njihovim seme- nom je bilo lani osemenjenih 21.000 krav in telic, letos pa ra- čunajo z osemenitvijo približno 30.000 plemenic, za kar bo po- trebnih okrog 60.000 doz semena. Osemenjevalci na območju celot- nega okraja dnevno osemenju- jejo na 103 osemenjevalnih posta jah. Bolnica kot oddelek zavoda slu- ži, kot že rečeno, reševanju zdrav- stvenih problemov, ki jih rešujejo na terenu in v sami bolnišnici. Izvršujejo »carske reze« pri kra- vah', kobilah in svinjah ter oprav- ljajo operacije tujkov (odstra- njevanje žice, žebljev in drugih predmetov iz prebavil). Med nji- hovimi pacienti pa *o tudi več- krat psi, mačke in celo razni pti- či (papiga). Zdravljenje je sicer včasih drago, česar pa živinorejci ne občutijo, če imajo svojo živino zavarovano in plača stroške zdrav- ljenja DOZ. ■ V Mariboru vzdržuje zavod bakteriološki oddelek, ki je tudi velikega pomena. Tudi finančni efekt zavoda je iz leta v leto odraz razširjene de- javnosti na območju zavoda. 1957. leta so imeli iz vseh služb ol-^og 17 milijonov dinarjev dohodkov, lani že nad 54 milijonov in letos bo dohodek primeren zmogljivosti zavoda. Usposobitev zavoda za izpopol- nitev nove vsebine dela na svo- jem močnem živinorejskem ob- močju predstavlja veliko pomoč in. oporo našim družbenim pose- stvom in kmetijskim zadrugam pri prizadevanju za izpolnitev planskih nalog za dvig naše živi- noreje. Ves razvoj živinorejsko- veterinarske službe v maribor- skem okraju, gre torej v korak z vsemi agrotehničnimi merami, ki zasledujejo edini cilj, dvig našega kmetijstva in živinoreje v vrsto najnaprednejših držav po socia- listični poti. GENERAL BURNS NA PLITVIČKIH JEZERIH Poveljnik sil Združenih naror dov na Sinaju general Burns, ki preživlja del svojega dopusta v Jugoslaviji, je odpotoval včeraj z letalom iz Dubrovnika na Plit- vička jezera. General Burns si je v dveh dneh ogledal zanimivosti Dubrovnika in bil na dveh pred- stavah Dubrovniških letnih iger. PROGRAM PROSUV 1. ob^insHem proznihu ^h- iine Pty y fHmt u v SOBOTO, 1. AVGUSTA 1959, V MOSIJU PRI PTUJU j Ob 8. uri slavnostna seja Obč nskega ljudskega odboral Ptuj. Ob 9. uri prihod m sprei^m partizanskih patrulj v QOZ'\ diču pri Mostju. kjer je bila leta 1942 borba Lackove čeie j Ob 10. uri v Mostj^u odkritj? -spomenka: govor zveznega! poslanca dr. Jožeta Potrča; združeni pevski z1k>-iI DPD »Svo-I boda« Ptuj in godba zapojo ter zaigrajo »Na juriš«. »Ko- mandant Sava«, »ILij, brgade«, »Venoek partizansk h«, »Su- tjeska«, »Venček slovenskih narodnih pesmi« — Sponien k^ bo odkril dr. Jože Potrč. — Napib na spominku se Q'a5;- SPOMIN NA BORBO I. SLOVENJEGOK1.SKE-L.\C.KOVE ČETE 8. 8. 1942, Po 11. uri letalski miiting nad ifK-ostorom proslave. Orga- nizra ga Aeroklub Ptuj z odletom in prisiljenjem na ptuj- skem letališču, \krobacijo, skok padalcev iai^alna letala motoma letala Aerckluba Ptu i in dnjgih klubov. Organ zacije ZKS, SZOL. ZB NOV sindikat; in vsa dru- štva se pripravljajo na najštevilnejšo udeležba na proslav v Mostju. Na mednarodnem prizorišču so te dni prevladovali štirje do- godki, ki so hote ali nehote spodrivali ostale: ženevski raz- govori, ki se v bistvu vrte v krogu, nove spremembe na Ku- bi, obisk podpredsednika ZDA v SZ in nova francoska ofenziva proti alžirskim osvobodilnim enotam na Velikih Kabylih. Trije zahodni zunanji ministri in sovjetski predstavnik Gro^mi- ko so po sporazumu pred dve- ma dnevoma seželi svo.le pred- loge in nazore o berlinskem vprašanju v novih dokumentih in jih predložili drug drugemu. Četudi jih doslej še niso obelo- danili, vedo dobro obveščeni krogi povedati, da ni nihče bi- stveno popustil. Ameriški zuna- nji minister Herter je razen te- ga sporočil kolegu Gromikvi, da bo moral v četrtek odpotovati iz 2eneve zaradi konference dr- žav vseameriške organizacije in da bi bilo prav, če bi do tedaj konferenco zaključili. Predsednik Eisenhower je si- cer istega dne sporočil, da si osebno ne želi, da bi konferenco zaključili v določenem roku, obenem pa poudaril, da na dose- danjih zasedanjih niso prišli ta- ko daleč, da bi bilo sklicanje konference poglavarjev štirih velesil upravičeno. Morda bodo v Ženevi dosegli do srede vsaj mali sporazum o Berlinu, to je začasni dogovor o njegovem sta- tusu za določeno število let, pra- vijo ženevski opazovalci. Popoln neuspeh razgovorov bi namreč mednarodni položaj samo po- slabšal. Nekateri krogi si mnogo obe- tajo od obiska podpredsednika Nixona v Moskvi kot neke vrste »operacije za zravnavanje tere- na« v vseh spornih vprašanjih Vzhoda in Zahoda. Prva poroči- la o Nixonovih razgovorih s Hruščovim govore o tem, da sta oba državnika odprto razprav- ljala o mnogih vprašanjih in da sta del svojih izjav dovolila ob- javiti v tisku. Pred nedavnim je ZDA obi- skal sovjetski podpredsednik vlade Kozlov in se tudi menil z ijajvišjimi ameriškimi predstav- niki. Taka zamenjava mnenj, četudi jo na zunaj razglašajo za neuradno, predstavlja v času, ko si bloka še vedno stojita obo- rožena drug proti drugemu, pri- merno tolažbo in upanje vsaj v delno popuščanje. O želji po mi- ru in miroljubnem medsebojnem sodelovanju (in tekmovanju v mirnodobne namene) govore zadnji čas na obeh straneh. Se- daj je treba le še utreti pot več- jemu zaupan.iu in — konkretnim dejanjem. Glas boga Marsa bo potem izgubil na pomenu. Država Kuba bi sama po se- bi ne predstavljala kdo ve kako velikega mednarodnega vpraša- nja, če ne bi bile revolucionarne spremembe na otoku po prevze- oblasti Castrovega režima nepo- sredno naperjene proti ameri- škim delniškim družba«!, ki so do nedavna gospodarile na oto- ku. Del ameriškega javnega nmenja je ob podpori nekaterih uradnih krogov prišel družbam na pomoč, da bi spodbili tla no- vi vladi. Med drugim so strahot- no znižali uvoz sladkornega trsa v \, da bi kubanska vlada o.sto. . brez deviznih sredstev. Gospodarski zastoj je zrahljal zaupanje v revolucijo pri neka- terih Castrovih pristaših, med drugim pri predsedniku republi- mu oblasti Castrovega režima §a sabotiral nove ukrepe vlade, posebno agrarno reformo. Indiutrtjska prcizvcdnja je v prvem polletju 1959 nekoliko pod planom. Podjetja so dosegla po- vprečno le 48 odšt. realizaaje. Vzroki temu so različni. Metalurg ja barvastih ko.vin je v prvem polletju dosegla 49 odst. planirane proazvcdnje. Zarad. omejitve električne energije je morala Tovarna glinJce m alumi- nija v Ktdričevem ustav ti proiz- vodnjo aluminija v prv h treh me- secih. V tem času je podjetje ob- novilo peči m s tem povečalo nji^ hovo proizvodno zmogljivost ^- ko, da bo letni plan prcuzvodnje kijub dosedanji omejitvi eleiktrč- ne energije dosežen. V letošnjem prvem polletju je znašala proiz- vodnja glmce 21.709 ton ali 48 odst. planirane proi.zvodnje. Pro- zvodnja aluminija je znašala 8004 tone alii točno 50 odst. planirane proiizvodnje. Če ne bo v drugem polletju težav z električno ener- gijo, bo TGA gotovo presegla plan. V kovinski industriji so ob pr- vem polletju dosegli 41-odstctno realizacijo. Podjetje IKLIP iz Ptu- ja je doseglo 39-odst. realizacijo, sicer pa se je planirana polletna proizvodnja precej dvignila v pri- merjavi 7 lansikim letom. Tudi To- varna opreme ma letos m ž j in- deks realizacije — 41 cdst. Če pa upKDŠtevamo požar, ki je {Kjdjetje precej przadejal, je tud-i dose- ženi usip>eh zadovoljiiv. Sicer pa so celo presegli plan. v podjetju prepričam, da bodo letni pian za. gotovo dosegli, saj bodo v drugem polletju pričeli z razširitv jo proizvodnje. Opekarna v Žaibjaku je letos glede na to, da sedaj še n njena sezona, dosegla le 23-od&totno re^ alizacijo. Z intenzivnejšim žga- njem opeke začno v sezonskih — jesenskih mesecih in zato upajo, da bodo takrat dosegli, morda pa Lesno oredelovailna industrija pa je dosegla o5-colletn plan dvignil v primerjavi z lansk m prvim pol- letjem na 117 odst. Zelo .se je iz- kazala Tovarna strojil, saj je pre- segla polletni plan m dosegla 59- odstotno realizacijo. V tekst!'lni industrij« so zabe- ležili 43-odst. realizacijo. Tovar- na volnenih zdelkov v Majšperku je presegla polletni plan za tn odstotke. Za leto 1959 so planurali proizvodnjo 400.000 m volnenih tkanin, v prvem pnjlletju pa so naredil', 225.448 m. Tekstilna tovarna Ptuj je v pr- vem polletju presegla plan za en odstotek, medtem ko kaže Tovar- na perila »Delta« manjše od- stopanje plana. Obseg proiz- vodnje se je CTnanjšal zaradi uk - nitve nočnih izmen, spremembe sortimaja m deloma zarad vel kih zalog bc'mbažn'h tkanrn m kon.- fekcije. (Nadaljevan.!« na 2. strani) STRAN f PTOT. DNE 31. JULIJA 1959 Zo jesensko setev okoM 950.000 ton umetntti gnofit Po načrtu pos.lo\'nega zdriiže- nja za m-ehanizaci>o in kemiza- djo kmetijstva bomo porabili za jesensko setev ok-al.i 950.000 ton umetnih gnojil. Glede na lani po- meni to precejšnje povečanje, ker bodo porabili letos tudi zasebni proizvajalci več umetni-h gnojil. Razen tega so določene tudi večj« površine za setev pšenice. Z ita- lijanskimi sortam: bo^mo posejali 786.000 ha (480.000 ha več kot lani). Nad 600.000 ha bo posejano v gospodarskem sodelovanju z za- sebnimi pridelovalci. Največje množine umetnih gno- jil bodo spravljene v pasebna skladišča, ki jih ae gradijo. Po- stavili bodo kakih 180 skladišč, iimed katerih bo moglo spreje1;i vsako 100 vagonov gnojila. Setev v prisovih - nujso- dobf^eršc! in najboljša me- toda pri lirabijan{u ženili išča Strokovnjaki Zveze kmetijsito- gozdarskih zbornic in Centra za nasvetovalno službo so pripravili program, po katerem bi že na je- sen posejali kar 270.000 ha s ta- ko imenovano setvijo v pasovih. Triosejane gosteje. Ze za letošnjo letino so posejali v pa- sovih nekaj tisoč hektarjev, in si- cer v kombinaciji koruza in pše- nica, koruza in sladkorna pesa, pšenica in sladkorna f>esa. S tem so se že ukvarjala nekatera f>o- sestva in so dosegla zelo lepe usipehe. Na posestvu Belje na pri- mer so pridelali s tako setvijo 45 metrskih stotov pšenice, 70 metrskih stotov koruze jn 4 va- gone živinske krme na hektar. Letos bodo posejali v sociali- stičnem sektorju na 200.000 ha pšeroco, ko^lf^inirano s koruzo, na 70.000 ha pa sladkorno peso v kombinaciji s koruzo. 5rno točenje alkoholnih piluč Po 60. členu uredbe o gostin- skih podjetjih je prepovedano to- čenje alkoholnih pijač na tržni način od individ.ualnih proizvajal- cev in dru<5iJi zasebnikov. Uradni list štev. 28, ki je izšel 15. ju- lija 1959, pa sploh pn-epoveduje točenje aUcohoInih pijač po rndi- viduaJnih proizvajalcih protrošnl- kom v vseh mestih in v drugih potrošnišTKih centrih. Za kršitve te uredbe so pred- videne kazni do 50.000 din. V ptujski občini se je precej razširilo nedovoljeno krčmarjenje, nekateri pa so se kar obrtniško bavili s točenjem vin. Tržna inšpekcija pri ObLO E*tuj je vložila prijave proti številnim kršiteljem in so bili nekateri že kaznovani od sodnika za prekrške. A. R. iz K.. N. V. iz S, M. J. iz P., H. A. iz K., K. T. iz K. F. V. iz K.. B. R. iz K., A. D. iz K.. A. Š. iz P. in J. V. iz P. so bih kaznovani z denarno k&znijo 5000 dinarjev. M. L. iz P. pa s 3000 dinarji. Kaznovami so bili še neJcateri drugi. Zai-adi nedo-zoljenega trgovanja z alkoholnimi pijačami je Okrajno sodišče izreklo nasledn.ie kazni: 5. A. iz K. je bil kaznovan z de- narno kaznijo 7000 din. Š. A. iz P. pa so zaplenili 139 litrov vina in kaznovali z denarno kaznijo 9000 din. Za enako dejanje je v kazenskem postopku še več ljudi. To nedovolieno trgovanje z al- koholnimi pijačami na krčmarski nafin se vrši v raznih zakotnih krajih oziroma prostorih. Točijo v «jla\'nem manj kvalitetna, hi- bridna in celo nezdrava vina. To vprašanje se bo vodno bolj z8<»trovalo in bosta Tržna in- špekcija in Ljud.^ka milica zasle- dovali in kazno\'ali vse tiste, ki ne bodo upoštevali predpisov. Posledice poplave Rogatnice še vidne Zaidnja v^elka poplava Rogatni- ce, la je pKjdrla dva lesena mosta v Dobrina, je imela za vso ckoMco htJde pos:l€>dice, saj je povzroola na trafvnikiiih in pcsevkih ve črnili- jonsiko šikodo. Mesta še nista pb- pravljena. zafto vozijo sedaj po- sestit-ici z vprego čez strugo Ro- gataiace. ko je to ntogoče, ko pa narante. je vsak preiK>d čez njo nemogoč Nekaj poptevljean* njBv je že preonišh in bodo kmetova^ na njfc znova posfcusti^i sreoo s pri- mernimi kukmrainsi, če jora r jase- m plodov zopet ne bo unfcfia ka- ka BOM vremenflka nesirftaca. Kmetijsko gospodorstiia „Osi,iiik'' « sezoni Kmetijsko gospodarstvo »Osofnik« ohrat K6 »Ptvjsko polje« * Specializa- cija gospodarstva na proizvodnjo breskev je odlično uspela ^ Tudi pri pri- delovanju jabolk in hrušk so dosegli zavidne uspehe * Proizvodni po- skusi zveznega značaja so zelo pomembni za naše sadjarstvo * Za vino iz njihovega vinograda so dobili posebno priznanje in zlato medalfo ^ Lepi uspehi v živinoreji in poljedelstvu ^ Breskve so v inozemstvu zelo ce- njene * Gospodarstvo ima kljub lepim uspehom težave Po združenju kmetijskih gospo- darstev v Sloveniji v večje go- spodarske enote, je tudi kmetij- sko gosipodarstvo »Osojnii!k(( po- stalo sestavni deil KG »•Ptujsiko polje«. Obrat ima 372 ha obdelo- vaikne p>ovr.šifie, toda posestvo je precej raztreseno iri' se nahaja kar v sedmih kiatastralmh obči- nah, pri čemer s.ta dva najskraj- nejša objekta oddaljena skoraj za 18 km. Gosi{xxlarstvo ma 77 ha sadja-rsikih površin. Razen s sad- jarstvom Se bavi še z živinorejo in pvoljedetetvom. Gospodarstvo prisvaja vse napredne agrotehnič- ne mere in mu je kljob nekate- rim težavam zagotovljen nadaflj- nji naipredek in uspeh. Breskve so še vedno osnovni artikel KG »Osojni-k« že dolgo čaisa slo- vi po prvovrstnih breskvah, k. so znane doma in po svetu. Tud: le- tos so breskve lepo obrodile in so med najJeipšimi in najboljšimi v Jugceilaviji. Na 26 ha gojijo več sort breskev od zgodnjiih do poz- nih, ki dozore šele jesen.. Letos zalagajo predvsem domiači trg. Maintiboreanr j^ih kupijo okrog 3000 kiiilogramov, Ptujčani pa 300 do 40O kg dnevno. Z breskvami zala- gajo tudi koroško stran in vse Ootale jagos-lovanske in inozemske interesente. Pravijo, da je za rad južnega sadja 'po breskvah manj- še povpraševanje, vendar gre^o dobro v promet. Na domačem tr- žišču jiih prodajajo po 60 do 70 dinairjev kilogram, kar je lepa n konkurenčna cena. Kvalteta. bar- va in okus breskev so odilični in prcdnjačijo pred vsemi osta)lwni. Zelo zanimiiv je proizvcdni {>o- skus zveznega značaja, ki ga vr- šijo z breskvami: na 3,5 ha. Z agro" tehničnimi ukrep« hočejo zvišat^ hektairski donos breskev na tri vagone na hektar. Letos fiim to zaradi pomladanske pKjzebe še ni popolnoma uspelo, vendar je po- skus p>okazaJ zadovoljive rezul- tate, saj so na bujnih drevesh zrasle prvovrstne bresikve. Po ju- gost'iova(niskem n>eri.lu speda sta^- tstiiono 72 odstotkov plodov v ekstra razred, ostalo v A razred, le šest odstotkov p>a ni spcxsobno za trg. To je vsekakor lep rezul- tat, saj je najvišji v Jugoslaviji. V naisJednjih let"h nameravajo posaditi na Grajeni še 25 ha prvo^ vrstnh breskev. Lega je lepa in sončna ter upemo, da bodo bre- skve še lepše od teh, ki sedaj do- zorevajo v obš'!m«'h plantaiža-h KG »Osojmiilk«. Tifdi jobotko m hruške lepo ospevajo KG »Osojnik« goji zraiven od- ličnih breskev tudi žlahtne sorte jabolk in hrušk. Ker je temu sa- dju naše podnebje bolij po godu kaikor breskvam, nameravajo sča- soma preiti, na večje pridelovanje jabolk ';n hrušk. Zato sedaj na de- setih heiktamh na Panorami vrše proizvodaii poskus z jaiboliki in hruškaimfi. Z naprednimi agroteh- ničnimi ukrepi 'in s knžanjem na- meravajo doseči visoko kvalitet- no zvrst jabolk in hrušk. Jaibolka so znana po tem, da obilno obre- de samo vsaiko drugo ali pa celo tretje leto. Z napredno agroteh- nico, ki se -"/rši v tem nasadu, pa nameravajo doseč; vsakoletno rodnost. Prv^: nasadi z novimi per- spektivni:m,i križana jabolk — to so v gladarstvo že prrejelo posebno priiznanje in zlato medaljo. Usfiehi v iivinorejstvu in poljedelstvu KG »Osojnk« :ma v hlevih 92 glav g-Cveje živine p:ncgavske tn simentalske pasme. Krave so zna- ne kot dobre mlekarice. Gospo- darstvo goji z ozrom na to, ker ima živinorejo, tudi pootrebnih zkuš':>nj. Zato je v delovnih »špi- cah« vedno bclj pereče vprašanje izkušene delovne sile. Tudi letos bodo izvažali v inozemstvo Ptujsko KG »Osojnik« je, kot že rečeno, s svojimi breskvami znano po Jugoslaviji m v inozem- stvu. Do sedaj so jih izvažal predvsem v Avstrijo :n Nemčijo tn tudi letos upajo, da bodo ? njim: priisi''U'žrilji nekaj dev:''znih di- narjev Kva.litetnm breskvam se bodo pridružira še žlahtna jabci'- ka in hruške. Kaže pa, da jih tudi na. našem ptujskem trgu ne bo zmanjkalo. Po breskvah z »Osojnikovogn io voliko povpraševanjp M^Mi—iiMfni——wMTriiyniwmiiimnii iiiii ii iiii"«—ir—"»"^ Novo, moderno skladišče m kme tifske pridelale v Ptuju Pr,i železnišlki postaijl v Ptuju je gradbeno podjetje »Drava« do- gradilo novo, veliko in m^odeimo skladišče za pctreibe podjetja »KmetovMec«. Gradnjo je finan- sirala Poslovna zadružna zveza v Ptuju ■:n njen obrat »Kmetova- lec«. Veliko, enonadstropno skla- dišče s hladnimi kletnim: prostori je namenjeno predATsem vskladi- ščenjti sadja, zeilenjaive in osta- lih kmetijskih pridelkov. Za lažje delo gradijo veliko dvigalo, ki bo km^lu dograjeno. V gilavnem so dela v zaikljnjoni faizi: in upajo, da bo komtsiija zadovoljna ter da bo skladišče pripravljeno za sezono. Sedaj še dograjnijejo dovozne ce- ste, ki so tamkaj okoli zares obupne. V devetih velikih prostorih, kjer bo prostora za veliko koli- čino artiklov, je že sedaj nekaj sadja in kromipirja. V naeiednjth, .sezonskh mesecih bo promet ne- primerno večji, vendar že sedaj predvidevajo, da skladišče ne bo fKulno zasedeno, ker bo letošnja sadm letina verjetno slabša od prejšnjih. Zaradi deževnega vre- mena tudi ordelek krompirja verjetno ne bo dosegel -normaile. Vendar se podjetje zelo trudi an upajo, da jih slab.ša letina ne bo preveč ovirala. Že sedaj so na- redili pogodbo s Slovenija-sadjem za nabavo določene kol čine sliv, kti pa bodo še komaj dozorele. Vsk'adiščene artiikle namerava obrat »Km.etovalec« prodajati po vsej državi, primerne zvozne ar- tikle pa namerava izvažati v ino- zemstvo. Tudi v nesezonskih ziimskih me- secih bo skladišče zasedeno. Vskladišcšli bodo večjo koliičino sadja, ki ga bodo nato 'lahko pro- dajali v zimskih mesecih. Z embalažo, ki jc cesto pri ne- katerih podjetjih tako problema- tična, so dobro zatožen i, saj so vanjo vložil- kar 18 miilijonoy di- narjev. Sedaj priča;kujejo le še komisijo, nato pa sadj.e in druge kmetijske artikle, ki jih gospodi- nje v naših iiridustrijiskih sredi- šč h n mestih cesto p>ogrešajo. TRZNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 29. JULIJA 1959 POVRTNINA: krompir 15—18, špinača 100, čebula 40—50, česen 100, stročj. fižol 30—40, solata v glavah 30—40, solaita endivija 30 do 40, grah 30, kumare 25—30, cvetača 40, rdeča pesa 40, zelje v glavah 12—15, korenček 40, pye- teršilj 50, koleraba 30. paprika 60, ohrovt 30, rdeče zelje 30, para- di žt* k 50, luščeni fižol 40. SADJE IN SADEŽI: gobe 150 do 200, jiisičike 100, vrtne jagode 200, groždiči 120, ma'l:ne 160 din I ter, jabolka 40—60, bresikve 80, hru- ške 60—70, skve 40, marelice 60 do 80, rnglo 60—70. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL^ KI: ajda 60, ajdova kaša 100. pše- nica 30—40, oves 25, k^':^uza 30. ječmen 40, proso 60 din liter, repno seme lOO din liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30 drn liter, smetana 150, sr 40—80. maslo 500, med 300 din kttloaraim. Zgradili bodo tudi novo skladišče za umetna gnojila Naše kmet jstvo se izpopolnjuje z novo moderno tehniko pridelo- vanja, ki pa zahteva vedno več umetnih gnojili. Ker je v sezoni vedno veliko povpraševanje po njih in jiih podjetje ne m^cre pi-a- vočasno nabavljati, so skleniiili, da bodo zgradili v Ptuju novo, vel- ko in moderno skladišče za umet- na gnojla. To skladišče bo pred- vidoma stalo pri žeilezniiški po- staji v Ptuju zraven že zgrajene^- ga .skladišča za kmetijske pridel- ke, ki so ga zgradili za potrebe ptujsikega »Kmetovalca«. Na ta način" bo tud ptujski občini za- gotovljeno več umetnh gnojil, ker bo mela v času večjega po- vpraševanja veliko zalogo. PERUTNINA IN JAJCA: kokošn 500, jajca 14—15 din kos. MAŠČOBE: zaseka .>0O, uvožena itiast 325, domača mast 400 din kilogram Trg je bf. dobro založen, sto- f^lst^tno pa onmanjkujie m'°ka in mJečniih .zdeilkov. Štirideset let od ustanovitve J SiHtminski dnevi KPJ 30. 3uH.ia — v Šmarju v Vupavski dwlni ve!:ko 7hry- Od 31. .iulija do 3. avgu.s>ta 1822 — genn-.ijna stavka delavstva vse Italije proti faširmu: stavkajo tudi df^lavči .Tu- lijske kra.iiine. 2. avgusta 1921 — sprejme narodna skupšftlM v Beo- gradu proti komunistom zakon o zaščiti države. 3. avgusta 1923 — 24-urna stavka železničacjev in )drič), ki v njem poziva delavce in kmete, naj okrepijo akcijo za organiziranje revolucienamh odborov po vaseh m tovarnah. 1. avgusta 1933 — praznuje KP z velk-mi akcijamil »mednarodni protivojni dan« (prav tako 1954 m 1935). 1. avgusta 1937 — izide v Kranju prva številka glasila Ljudske fronte — tednik ».Sobota«. Od 2. do 5. avgusta 1939 — v Osredku pri Krškem druga konferenca SKOJ za srednješodsko mladi:no Slovenije. 1. avgusta 1943 — pred sodno palačo v Ljubljani veKka splošna demonstracija, ki se je udeleži okrofj 10.000 ljudi, večinoma žensk; zahtevajo izjpustitev zapornikov in intpr- nirancev. 1. avgufirta 1944 — na gori Ojstrj na Koroškem pokrajin- sko posvetovanje koroških aktivistov OF. 5. avgusta 1943 — izda Glavni štab odlok o uvedbi bri- gadnih in odrednih vojaškvb sodišč. 6. avgusta 1943 — ustanovljena .Slandrova brigada. (nadaljevanje) V rokah gestapa Ker so Lacka zelo iskali in raz- pisali na njegovo glavo 25 tisoč RM — se je odločil da se bo s »Prvo stovenjegoriško četo« umak- nil v varnejše Haloze. Dan pred usodno bitko pri Mostju — 7. av- gusta 1942 je prišel Lacko k par- tizanom, ki so se zadrževali v go- zdičku Laze pri Mostju, skupaj s Krambergerjem. Tam jih je izdal Knez iz Zagorc, ki je bil v četi nemški ovaduh. Po cestarju je .Nemcem sporočil, kje so borci. Ko so nato nemški orožniki obkolili 11 borcev, od katerih se je juna- ško borilo devet borcev — je Lacko ranjen po bitki ušel iz so- vražnikovih rok skozi pesniško močvirje proti Sp. Velovleku. Za- tekel se je h kmetu Horvatu, ki ga je javil gestapu. Tu so ga dne 10. avgusta prijeli, ga zvezali in strahovito pretepali. Odgnali so ga bosega in povaljanega v cest- nem prahu v Ptuj, kjer so mu na prsa prilepili tablico z nemškim napisom: »Jaz sem morilec in vodja banditov — Jožef I^cko«. Pred sedežem gestapa so ga raz- kazovali mimoidočim. Ljudstvo je to nemško početje silno pretre- slo, nemčurji pa so Lacka psovali in pljuvali. V ptujskih zaporih so ga gestapvci še naprej mučili. Trgali so mu nohte na nogah in ga pretepali, da so se mu odprle po telesu globoke rane, ki jih ni nih- če previl. Sojetniki bi mu radi pomagali, a ni.so imeli ničesar, s čimer bi lajšali trpljenje našega velikega borca. Rane so se gnoji- le, njegova strta rebra in prebita lobanja so uničili telo narodnemu heroju. Padel je v nezavest in le od časa do časa se je vrnil k za- vesti. Takrat so mu jetniki dajali piti, sam si ni mogel pomagati s svojimi oteklimi rokami. Ko je še bil pri moči, ga je okupator za- sliševal in spraševal, zakaj je ne- til upor. Lacko pa jim je odgovo- ril, da je ljudstvo tako notelo, ker ni maralo hlapčevati. Umrl je 18. avgusta 1942, v celici štev. 9 zaradi zastrupitve odprtih neraz- kuženih ran in zaradi težkih po- škodb, ki jih je povzročil zločin- ski okupator. Jože Lacko je imel štiri otroke. Na njegovem domu so gestapov- ci aretirali vse njegove, še pre- den so prijeli njega. Lackova že- na, ki je podpirala svojega moža v njegovem delovanju v predvoj- nem in vojnem času — je umrla v taborišču, kakor tudi njegova mati. Lacka so po smrti pokopali za zidom, mestnega pokopališča med smeti in koprive, kamor so polo- žili tudi njegove soborce. Po osvo- boditvi so njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v skupen grob. Leta 1955 so jih po- ložili v skupno grobnico na ptujr skem pokopališču. Horvata, ki je Lacka izdal, so partizani ustrelili iz ::.asede de- cembra 1944, domačijo ps požga- li, saj jo je sezidal z nagrado, ki jo je dobil za podlo izdajo. Knezu je sodilo sodišče za narodno čast po osvoboditvi. Lackova smrt je globoko odjek- nila skupaj s smrtjo junakov Prve slovenjegoriške čete v srcih zavednega ljudstva ptujskega oko- liša. Sovraštvo do okupatorja se je stopnjevalo in ljudska vstaja se je širila. Po Lacku je dobila ime »Lackova tehnika«, ki je de- lovala v Stogovcih pod Ptujsko goro v podzemeljskem bunkerju od oktobra 1944 do osvoboditve. Po Lacku je dobil ime »Lackov odred« na Pohorju'leta 1944. Po osvoboditvi so Jožeta Lacka, ki je neomajno vztrajal na težki poti borca za delavske pravice in svobodo svojega naroda, ki mu jo je kazala Komunistična partija — imenovali za narodnega heroja. Vitomarci — Osnovna šola v počitnicah VITaMARCI PGD Vitomarci ima že svoj ga- silski dom, je pa ta še brez gasil- skega stolpa, s katerega bi se vi- delo na vse strani Pesniške doline in okoliških in oddaljenejših gri- čev Slovenskih goric, kamor od- haja gasilska četa na pomoč ob požarih in drugih nesrečah. Gasilski stolp nameravajo po- staviti do 6. septembra, ko bodo imeli razvitje dnJitvenega prapor- ja in ko nameravajo izročiti ga- silski stolp svojemu namenu. miETNI USPEH INDUSTki>^K;H PODJETIJ (Nadaljevanje s 1. strani) Mlinsko podjetje je doseglo 42- odstotno realizacijo. Podjetje je sprejemailo v trgovsiko meljavo v glavnem le žita od pooblaščenega podjetja v Marrboni. zato je obseg pro-zvodnje odvjsen preduBem od teh količin. Da bi podjetje zago- tovifllo plasma svojim mlevskim izdelikom, se je združilo s {>e'lolIetni realizaciji pokazala le malenikcstno odstcpa- nja od plana. Kljuib temu. da nekatera pod- jetja sedaj n so dosegla polletne- ga plana, pa so vsepovsod opt mi- stično razpoloženi In upajo, da bodo plan ob koncu leta dosegli ali celo presegli. Sicer je že prak- sa pokaizaila, da je plan teže do^ seči v prvem polletju in da se v drugem vedno doseže ali pa ce- lo preseže. Zato je maJen kostno odstopanje od plana pravzaprav uspeh, saj je dosedanje delo po- kazalo na miorebitne napake, ki se bodo v drugem poflletju popra- vile m uspešna realizacijia plana bo zagotovljena. PTUJ, DNE 31. JULIJA PTUJSKI TEDNIK STRAN s ■ - t^.iirgtiRcili in j i^onorjii V so-hoto, 18. julija, je imel breški pevaki zbor, ki je hA usta- novij.?.n n?kaj pred enim letom na pobudo ag.inega predsednika od- bora SZDL Ivana f?udolfa v okviru organ zacije SZDL Breg-Ptuj, prvi samostojni pevski koncert v Do- mu onemaglih v Muret ncih ped vodistvom vztrajnega in požrtvo- vakiega ^evovo^je Franja Petka. Na siporedu so bit'e narcdne, parb.tzansike in umetne pesmi, 14 po števitlu. Od te'h so bile pesmi prirediteljev din skladateljev: Emt- la Adam;iča, Karla Boštjančiča, Antoffva Dolmarja, Stanka Prefnr- la^ Zofka Prelovoa, Slavka Mihel- čiča, Gustava Ipavca, Antona Šva- ''ba: in Franca Vefituirtniija. Mešani zbor sestavljajo delavci tn uslužbenci. Zbor zasluži pri- znanje in pohvalo. Izven svojih s,l,užben:h dolžnost; žrtvujiejo pev- ci in pevovodja pi^ostii čas ža pev- sko iimetn-gst in so vedno pri^ pravJjeni perti v humanih ustana- vah, kjer koli je mogoče. To je vseikafkor posnemanjia vreden zgled. Z istim pirogiramom je zbcr na- stapiill v priOisJavo dneva vstaje, 22. julija, za paciente v piljučnem oddelku mEiriibor.sike Splošne bol- ntoe na Slivniekem Pohorju. Kcn^ ceirt je hil pred leipo zgradbo bol- nice. Pacieniti so fehko z baJkonov poskišaili izvajanje pevskega zbo- ra. Pred ' začefkcm koncerta je predsednice zbora Ivan Rudolf po- zdraviil ipaciente-pocsltišalce, us.luž- bence ter pre'A3toj(n::ika oddelka dr. Zdenka Šatldo ter se jim za- hvalil za povabiOo in prisrčen sprejem. Uvodoma je cpisal po- men proslave dneva vstaje, niakar je zbor s Prelovčovm pozdravom začel koncert. Med odmorom pr- vega dela sporeda je kratlkočasiil pctslušsrce zabavn. orkester, ki ga sestavljajo štiirje članii pevskega zbora. Nastopil je s {»pevkami, ki jih je pela soprami-stka Olga Cvetko. Nastopili je še Cvetkov trio (dve hčerki sopran in ailt, oče bairitcn). Za'pel'i so pesem »Po gorah grmi in se bliska«. Tudi med drugim delom siporeda so pj-o- slušailc; naigradili pevce z burnim apilavzom. Spored je bi'l pester, sikrbno se- stavljen in vestno naštudiran, kar sta poitrjevalr pozornost in vnema poiSilušalcev-ipaciientov, kii so ves čais xled,ilii , potetku programa ter ga nagirajevaili z navd*uše(ni(m odo- bravanjem in plcsJcanjem. Intona- cija zbara je točna, njegova dj- sc,plina v prednašanju dosledna. Ob zaključku je upravniik bol- nice čestital pevbvodji ;n se za- hvaiiiil zboru. Predstojnik cddo!'ka dr. Zdenko Salda je razkaizail pev- sikemu zboru prostore mKxiemo urejenega oddelka za pljučne bo- iDzmi Splošne bolnice Mairtibor. Oba koncerta sta uspela. Breški mešani zbor šteje 22 članov: osem sopranov, p>et altov, štiri tenorje in pet basov. Je aoer maloštevi- len, vendar ;mia dobre glasove, posebno ženske. Tenoi-ji odg^ivar- jajo, bas' so mehkozvočni, žal, nekoliko.prešibki, zato jiih bo tre- ba ipomnožUti. , Franjo Luževič KIMIČEVO V Kidričevem se zavze- majo za ustanovitev ESŠ v Ptofu uprava Tovarne gl'iniice in aflu- minija Kidričevo se zavzema pri Svetu za šolstvo občine Ptuj, da bt pritlo v šolskem letu 1959/60 v Ptuju do u&tsnovtve ekonom- ske srednje šole za odr^isle v dkviru izobraževanja odrasliih. Za srednjo etkonomisko šolo v Ptuju je precejšnje zanimanje med uslužbenci jn deilavcii Tovar- ne g.liinfice in aJumi.mja v Kidri- čevem. Doslej se je sekreitaratu podjetja prijav lo za to šolo- že desetine uslužbencev, ki bi rad' obiskovali šolo po delovnem času v Ptuju. Kolikor taike šole druigače ne bi bilo mogoče ustanoviti, bi naj btla kot oddelek Sre^dnje ekonomske šole v Mariboru, ker .so za to dan pogoji. V žetalah obnavljajo šolo Prejšnji teden je začelo pod- jetje »Remont« Ptuj z obnavlja- njem spodnje šole v Zataiiah, kjer je ena učilnica- in stainicvanja za učiteljstvo. ObLO Ptuj je odobril za obnovo te šole tr: m'igone di- narjev kr^drta. Urejena bo notra- njost zgiradbe, taiko da bodo učil- nsica n štiiri učiteljska stanovanja v novem šoler.cem letu sl^jžla na- menu, obnovtlj-ena pa bo tud:i fa- sada šole. 0Ž8VUEN0 BELO TURISTIČNEGA S>RUŠTVA l*A GOMILI Na Gom^lii je zcipet ož:i'vela tu- risitiična dejavncst. Slovenje gori- ški razgledni stolp zopet privab- lja turiste in goste od blizu in daleč, od ka.r je p-od njim za- svetila eleiktrika. Vsako soboto in vsako nedeljo zvečer ter ob dr- .žavnh praznkiih žarijo v prvih večem-h urah od vrha vzdolž po razgledii;iem stolpu 200.-watn9 žar- nice, ki oznanjajo bliižnj; in dalj- ni okolici priČGitek nove dobe za Skivenske gorice. V nedeljo, 19. juilUja, je TD na GomilU ob elektriki pniredlo tek- mo žanjic, vrtno veselico s 'kmeč- ko godbo in plesom ter manjši .srečolov. Čeiprav je vreme dopol- dne bilo deževno, se je v popol- dansTotih urah zbralo lepo število ljudi od bliizu in daleč. Po tekm: žanjiic na vrhu Gomile je med godbo :n plesom nastopaj tud; moški pevski zbor DPD Svotboda iz Tezna pri Marilbaru n zaipel 16 lepiih peismi. Peva, ki so vmes iz- vajali razine šalljive zabavne toč- ke, so želi vse priiznanje. Na pri- reditvi n: manjkai'o prleških gd- banc in dobre vinske kapLjdce. Glede na to, da obratuje bife TD GcmiJle ped ra^zgledniim stol- pom na Gomili v letošnji turistični sezoni le ob nedeljah in prazmk.h cd 13. do 23. ure, je pač možno le v tem času poistreči izletnikom m gositom z dobro, pristno, doma- čo .vnsko kaplji^co, nekaterim: mrzilimi, jedili, na razpolago pa je v tem času tud; dailjnogled na stojalu, spominska knjiga C-omi- ie, razgilednice, sladkorne srečke, vinske srečke itd. Člani TD Gom"- le so pcstavilf v svoj načrt dela med drugiim prirejanje izletov, gradnjo klet, popravilo ceste na vrh Gom;ile itd. F. H. NOVI KRVODAJALCI Dne 23. julija 1959 so darovali .svojo dragoceno kr prebivailci iz Kidričevega. Za darovano kri. se vsem v imenu bolnikov iskreno zahvalijujemo, za Utspelo akc.jo pa izrekamo tov. Valterju Kolarču vse pniOTanje. — Darovailii so: Vogrinec Marija, Meznarič Ivan, Magdič Mtllan, Fajlar Terezija, Rizman Anton, Sokler Ivan, Ko- vače Vlasta, Štimec Liizika, Mur- ko Andica, Jazbec Ciril, Vor.na Ludvik, Jamer Emest, Verblač Mairija, Verblač Jelka, Meznarič Jožica, Zavec Janez, Hofman Dra- gp, Špciljar Janez, Savoljov Boris, Novak Josip, Selinšek Franc, Ver- nik Anton, Rosenfeld Lovrenc, Pernat Janez, Kermaunar Iva, Kosi Stanko, Ferenčič Bdi, Klasič Vik- tor. Ivanuša Ivan, Udrih .Aiojz, Č'hal Julijus, Švenšek Vektor, Ko- kol Franc, Murata Jože, Magdič Ciilka, Murata Jož ca, Unuk Vlado. Šoba Marija, Ovčar Marija, Znnda- rič Štefka, Jus Ivan. Kuhar Eliza- beta, Kuhar Anton, Rober Jože, Turnšek Zdra,vko, Š menko Štefka. Levanič Anica, Veble Ivan. Ostali so še: Cenčič HiMa, Pod- goršek Karel. Pal Roza. Postaja' za transfuzijo krvi Ptuj Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: .Marija Ilijevec, Veli- ka Varnica 28 — sina: Neža Bez- jak, Medribnik 1 — Marjana; Ani- ca Fošnarič, Gruškovje 52 — Da- nijela; Angela Kline, Spuhlja 67 — Vladimirja; Pavlina Mesarec, So- dinci 54 — Marjeto; Verona Kranjc, Levanjci 29 — Vero; Eli- zabeta Slana, Rucmanci 22 — Da- nijela; Rozalija Prelog, Zagojiči 30 — Marijo; Elizabeta Tikvič, Mest- ni vrh 28 — Mirka; Marija Ser- dinšek. Rodni vrh 9 — Marijo; Alojzija Borko, Središče 243 — Slavka; Cecilija Majcen, Cvetkov- ci 13 — Janeza; Ana Vindiš, Tr- novec 16 — Miroslavo; Marija Jug, Ložnica 11 — Ivana; Marija Sck, Borovci 25 — Ivana; Kristina Fu- rek, Zlatoličje 48 — Franca; Fran- čiška Perkovič, Drbetinci 33 — Milana; Jožefa Frangež, Cirkovce 74 — Marjano; Ana Kranjc, Nova vas pri Ptuju 70 — Ivana. POROK NI BILO SMRTI: Marija Kiseljak, Kun- gota 22, roj. 1899, umrla 17. 7. 1959; Anton Perko, Lahonci 53, roj. 1959. umrl 12. 7. 1959; Konig Neža, Ptuj, roj. 1907, umrla 11. 7. 1959; Milica Kosi, Hum 52, roj. 1958, umrla 9. 7. 1959. Enkratna podpora 25 članom ZB NOV v občini Sve^t za >ciiaiino var<O pin ObLX) Ptuj j€ odobni 26 članom Zveze tr>;cev r.arvc«vcbodiine vojn« z ol- danslkih irah, pozneje naročeni hiišn obiiski se bodo iizvršiili saimo v nujnih primerih. Uprava Zdravst^-onega doma Ptu; Delo naših študentov Poiitniškl tinevi, ptujska pod- dlfalti in študentle Pcčtniškk dnev;. Od časa do ča- sa deževno vreme. Morje, planine, gozdovi ali hladna dre^vs^ka voda m sonce hladijo marsikomu raz- burkano mlado kri.»knji;ge učen- cev, dijakov n študentov počivajo n« policaih. Mars komu mnevajo počitnice pri delu. Treba s» je prislužiti ne- kaj denarja za knjiige v prhod- njem šolskem letu, za obleko n za razne malenkost;. Koristno in pametno je, če gre mlad človek v službo. Koristno je zanj, saj se nauči delati že v mladosti in se pvozneje dost laže vžvi v poklic. To jc zanj najpo- membnejše. Zelo pomemben pa je zanj tudi skromen honorar, ki ga dobi za svoje delo. Jasno je, da od mlad.h honoran- niih uslužbencev — dijakov in štu- dentov — ne moremo dosti pri- čakovati in se z njdmi kdo ve kako okoristiti. Damo jim le m^ož- nost, da se sam; in s pomočjo asta.lih vzgajajo v odrasle in .spo- sobne ljudi. Ravnanje takšmh podjetij je hvale vredno in naj bo za zgled podjetjem, ki še ne ka- žejo razumevanja za mlade ljudi. Da b videli, kakšno je stanje pri nas. smo zavrteli nekaj tele- fonskih številk ptujskih pK-djetij ;n povpra'ša'lii, kako je pri njih z d; jaiki-usilužbenci. Najprej smo ipovprašali na Ob- čiinskem ljudskem odboru Ptuj. Tamikaj so honorarno zaposleni oziroma so na obvezn počitmiškt praks: samo trije štipendisti. — •3stal3h^ dijakov in študentov, ki bi želel) med počitnicami hono- rarno dela-ti na občini, pa zaradi omejenih pncračunsikiih sredstev ne morejo za{>ois,liti. Na vprašanje, ali so s praiktikanti zadovoljn;, so odgovorili, da so z njirm zelo za- dovoljni, saj jm na nekaterih od- delkih po svojih močeh kar krep- ko pomagajo in si zato zares za- služijo priznanje. Tudi prakt kanti so izjavili, da so z delom in ob- ano zadovoljni in da prav nič ne »zaibušavajo«. Znova smo zavrteli števLlke n vprašal- f>o študonth še pr.i »Pe- rutnni«. Pn njih je honors:mo zaposlen samo en štipendist, ki je na obvezn' počitniški praks". Ute- meljujejo, da je njiihova sezona predvsem v jeseni, in spomladi m zato sedaj ne potrebujejo novih moči. Socialno zavarovanje nima no- benega »honorairca«. Uslužbenka pri telefonu je povedala, da ima- jo s'cer precej dela, vendar je tu- di nj h dovolj. »Delta« — tovarna perila :n konfskc je — je doslej imo'a šest študentov tekstilne šole v Kranju in SiPednje eikonomiske sode v Ma- riboru, v avguistu pa bo vrela še štin. Delajo v ^knjigovodstvu, ko- mercjalu, tehnnčnem oddel'ku :n skladišču. Ptujska »Mlekarna« ma tr di- jake, ki so zelo pr.dni in so z nj'.mi vsi zadovoljni. Djaki se vživljajo v delo in življenje ljudi v podjetju. Tovarna avtomobilske opr«roe v Ptuju je vzela &n»gi. qij«k6, lo dela pr; pr.prav. de-l-a. Zop«t obo- jestransko razumevanje m ztdo- voljstvc. Zdravstveni dom je sprtj«! tri dijake, ki delajo v pjsamah. Ka- žejo ruignjenje do medicinsk^a poki'ica ;n je zelo psmetno, d» so že p"ed študijem na medicinsk falkuiteti ah na kateri drug; Bdrdv- stveni šoli, zaipo&leni v zdravstve- ni ustanovi. Tako naj bd diHaJa tudi podjetja. Že pred študijem naj N načrtno usmerjalla v ^voje poklice vse ti.ste, ki čutJijo nagnje- nje do njh. Taksne možnosti dajejo boraj naivedena in druga ptujska podt- jetja dijakom :n študentom. O tem smo vpraša.li le nekaj podje- tij, tcda že to nam da dovolj jA- sno sliiiko. Tako preživljajo neikatcri naši dijaki in študentje kraitkc počit- nice. Nekaterm so to poč^tnice v pravem f>omenu besede, drugim pa so le priJožnotst, da se isricažfejo s svojo pridnostjo. Pot na grad v Ptuju vodi turista in izletnika tudi po ozkih starih uRcah. Mestni kino Ptuj predvaja od 31. juii-ja do 2. av- gusta 1959 amerisiKi barvm ktne- maskopskt f.lm »Princ študent«. Od 4. do 6. avgusta amieriiški barvni kmemaskcpski fidm »Veilaka bikoborba«. Film je na-grajeti z Os'karjem za naijor;s:na.ln&ji& jno- tiv za fiiilm. Kino Donufva predvaja 1. in 2. avgusta slovea- sk; fiilm »Ne čakaj na maj«. Kino Muretinci predvaja 1. m 2. avgusta nemfid film »Lažni Adam«. LJUBLJANA NEDELJA, 2. AVSUSTA 6.00—7.00 Kedeljski Jutranji poa^rtv — vmes ob 0.05—5.10 Pora£iJa, vt«j»«Ii- ska napoved in dncvBi koledar. 6.30 Re- klame. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 15 te- še :ih minut z InstrumeotalTitin kvartetom ..Skrjanček". 7.00 Napoved £asa, poro- čila, vrenieas.ka napoved in radajskl ko- ledar. 7.15 Kmečka godiha vam igra. 7.35 veseli zvoki. 8.00 VUadinska radijska igra. James Kriiss: Gogmd Amiton v pu- ščavi (ponovitev). 8.3S Aaton Lajo^ prir. L. M. Skerjamc: Tri pesmi za (pas in orkester. 8.45 Venček narodmi*. 9.05 Zabavna matineja. 10.00 Še pomnite, tovariši. . . Ratko PolJč: Med oteiaim. 10.30 Naš koncert za letofroščanije. 11.00 S popevkami po Evropi. 11.30 Sihm Ma- telič: Ljudje med reko in morjem (re- portaža). 12.00 NaSi poslušalci čestitaijo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in oJv lava dnevnega sporeda, 13.15 0*vesaia in zabavna glasba. 13..30 Za naišo vas. 14.15 Kaši posJtišalci čestitaijo in po- zdravljajo — n. 15.00 Napoved časa, poročila, vremensika napoved in ob- vestila. 15.15 Različne Reklame. 15.30 Majhen glasbeni mozaik. 16.00 Ktimoreska tega tedna. 16.20 Lahka glas- ba z orkestrom Ccdric Dumoct. 16.40 Zborovske skladhe in prire4l>e Franceta Marolta. 17.00 60 minut športa ijj glas- be 18.00 Radijska igra. Edmond Morris: Lesena sitleda (ponovitev). 18.54 KikoJaj Re^niček: Donna Piana, uv^ura. 19.00 Zsfcavna glasba, vmes obve-stiJa in rekla- me 19.30 Radiiski dneTnik. 20-00 KedeJj- sfc intervju. 21.00 Športna poročila, 21.10 Novi posnetki z naSimi opemina pevci. 22.00 Napoved fasa. poro^la, vre- menska napoved in pregled sporeda ra naslednji dan. 22.1.S Plesna gla«ba. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.15 Popevke na tekočem traku. 23.33 Iz komorne za- kladnice Albana Berga. 24.00 Zad«ja po- ročila in zaključek oddaje. v V čitalnici Studijske knjižnice (Nadalievanje) Po zsslugi Muzejskega društva v Ptuju je v čitalnici današnje Študijske knjižnice precej dobro zastopana tudi umetnostna zgo- dovina in to predvsem s starej- šimi deli, ki pa imajo še danes svojo pomebno vrednost. Muzej- sko društvo je dolga ieta zbiralo raz.en zgodovinskih in arheolo- ških del tudi knjige in časopise o splo^ii umei:noslni z.^odovini, kakor tudi gradivo o umetnostni Zgodovini ptujskega področja. *reiTiu se ne snisnio čuditi, saj je Ptuj iz svoje pisane preteklosti ohranil številne umstnostnoz.2o- dovinske spomenike, ki še danes uživajo splošnb občudovanje. Spomnimo se samo na nftnoge frerke iz nekdanjega domini- kanskega samostana, saj izvirajo nekptere še iz 14. .«!toletja. Mnoge ptuj.Rke stavbe očitujejo še danus lepo^-^ gotskega in baročnega slo^ga. Tudi renesansa s svojimi Umerjenimi oblikami razveselju- je oko strokovnjaka, kakor tudj Povprečnega ljubitelja stavbne Umetnosti, ki je bogato zastopa- tudi v našem r'lT:rinskerr. me- ^tu. Na sprehodu po ptujskih ulicah lahko opaziš na hišnih ogalih umetniške kipe, na ste- nah nekaterih pc^lopij pa gotske reliefe, Te kamnite slike zgovor- no pričajo o tegobah, ki so po- gosto obiskovale naše mesto. Saj vemo. koliko je moralo v pre- teklosti prestati naše mesto za- radi pogostih požarov, pustoše- nja črne smrti in drugih elemen- tarnih nezgod. SLIKAR LUIGI KASIMIR O SVOJIH SPOMINIH NA PTUJ O piscih, ki so obravnavali ali pa še raziskujejo zgodovino umetniškega Ptuja in njegove okolice smo že govorili. Ob tej priložnosti naj omenimo še sli- karja Luigija kasimirja. rojene- ga IR aprila 1881 v Ptuju. Radi- rnnke tega umetnika so splošno Tinane. saj nam oživljajo stan Ptuj v vsej njegovi pestrosti in idiličnosti. V knjigi Heinza Schutlerja »Lui^^i Kasimir« je nole? besedila več reprodukcij Kasimirjevih radirank. Tako lahko občudujemo nekdanji Flo- rijansld trg, upodobljen od po- šte proti Florijanskemu zname- nju. Na desni strani je vidna še stara velika vojašnica, nekdanja invalidska hiša, ustanova Marije Terezije iz leta 1750. Kot znano, je bilo to zgodovinsko poslopje v zadnji vojni od bomb poruše- no. Druga slika nam pričara pred oči haloško pokrajino v pomlad- nem cvetju G častitljivo Etonačko goro v ozadju. Razen še nekate- rih motivov iz Haloz in F^uja najdemo v omenjeni knjigi upo- dobljen- vrvež na Glavnem trgu (danes Slovenski trg) z mestnim stolpom in OrfejCNum spomeni- kom v ozadju. Na levi "strani sliko je vidna renesančna lopa in deloma še stari ptujski magi- strat. Omenjeno delo o umetniku Ka- simirju nam pripoveduje o zgod- nji mladosti Kasimurjevi od ča- sa ko je bival še v pekami svoje stare matere ob starih »špeha- stih« vratih, v bližini današnje gostilne »Pri Roziki«. Luigi se toplo sipominja svojega očeta, ki je bil tudi slikar. Med drugim omenja stari ptujski most, ki se je sumljivo majal, zlasti ob ži- vahnih sejm^ikih dneh. V lepem spominu so mu ostali dnevi otro- ških let, ko se je peljal v vino- grad stare matere skozi obokana vrata ptujske obdravske mitnice z visoko, s skodlami pokrito stre- ho. Kot je več ali manj znano, je' še v prejšnjem, stoletju na dravskem mostu zapirala dohod v mesto stara mitnica, im.enova- na dravska ali štajerska vTata. 6. oktobra 1891 so začeli podirati ta častitljiva vrata z mansardno streho in pozidali novo mitnico. V ptujskem Mestnem muzeju in Mestnem arhivu je ohranjena fotografija iz septembra istega leta. torej malo pred porušenjem znamenitih vrat. Malega Luigija je v družbi stare matere cesto vodila pot i>kozi predmestje Breg, mimo turniške graščine, preko rodo- vitnega F>tujskega polja, vse do podnožja haloških vinorodnih gričev pri Sv. Vidu. S prve ha- loške vzpetine je mladi Kasimir užival razgled proko Ptujskega polja. Prevzel ga je tudi pogled na šte^dlne griče, pokrite na eni strani z vinogradi, na drugi pa s hrastovimi, bukovimi in kosta- njevimi gaji. Slikar se rad spominja vese- lega časa vins^ke trgatve, ko so kk^tcd oživljali s svojimi zvoki haloško pokrajino. Prav veselo je bilo tudi na paši po tratah in haloških grabah, kjer so si pa- stirji kurili in pekli domači ko- stanj. Malega Kasimirja je ob takih jesenskih dnevih v Halo- zah prevzelo temnomodro nebo. ki je zrlo skozi zlato listje mo- gočnih bukev in žlahtnih kosta- njev. Pri najlahnejšem vetru je z^umelo po gozdu od kostanjev, ki so padali s košatih dreves. Luigi pravi, da je Ptuj štel ta- krat komaj 4000 ljudi. Njegov oče je spoznal, da se v takih majhnih razmerah umetnik ne more razviti, zato se je vsa Ka- simirjeva družina preselila v Gradec. NEKAJ SLOVENSKIH DEL O UMETNOSTNI ZGODOVINI Čitalnica ima več knjig in pe- riodičnih publikacij, pomembnih za umetnostno zgodovino, tako n. pr. Zbornik za umetnostno zgodovino, ki ga urejuje prizna- ni umetnostni zgodovinar prof. France Štele. Čitalnica ima v svoji umetnostno-zgodovinski zbirki več njegovih odličnih del. med drugim lepo opremljeno knjigo v velikem formatu »Slo- venski slikarji (1949) z barvnimi nrilogami. Dalje so še njegova dela: »Oris zjro^dovine umetnosti pri Slovencih« (Ljubljana i924j potem »UmetntKst zapadne Ev- rope« (Zbirka »Kosmos«, 1935). Za ptujsko področje je važna knjiga »Ptujska gora« (1940). Tudi drugače je Štele mnogo pisal o pomenu Ptuja v lunet- nosti. Omeniti moramo še Ma- lovo Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. Lj. 1924. Izvrstna so dela Izidorja Can- karja, ki so zastopana v čitalnici nredv.sem z njegovo »Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi«, ki je izšla v več zvezkih. Važna njegova knjiga je »Uvod v umevan.je likovne umetnosti«, (Ljubljana 1926). Pomembne so šte^-ilne mono- grafije o slovenskih likovnih umetnikih (Šubic, Jakopič, Gro- har. Mala«. Smrekar. Tratnik, Kos. Kalin in dr.). Od starejših revij naj omenimo še »Umet- nost«, mesečnik za umetnižko kulturo. Revija »Jug<»lavijac, tlustii- rani časopis, ki izhaja v Beo- r^radu, prinaša mnogo gradiva iz slikarstva in kiparstva n«že države. To je reprezentančna revija, namenjena predvsem ino- zemstvu in se tiska v več jezi- kih. Leksikografsld zavod v Za- grebu bo izdal n-ied drugim tudi .enciklopedijo o umetnosti. STRAN I MAJSKI TfOmK PTUJ, DNE 31. JULIJA 1959 l|yslie postaialo vedno večji Pred nedavnun je dnevno časo- pisje objavilo vest o najvišjem Jugoslovanu Ferhatoviču, ki je star sedaj 25 let in je že visok dva metra in 29 om. Vsako leto pa še vedno zrase za dva do tri cm. Sam o sebi pravi, da bo f>o- stal največji človek na svetu. Pri tem pa mu je nerodno le to. da si ne more dobiti dekleta, ker ga vsako pu.?ti že po prvem sestan- ku. Zato je izjavil, da če bo do- bil dekle, ki ima dva metra vi- šine, je pripravljen takoj poročiti se z njo. Ferhatovič je bil rojen v No\'em Pazar.ti v Srbiji in že sedaj vzbuja .sp!o,šno pozornost. Čeprav je Ferhatovič nekak fe- nomen in redkost, pa je vendar dejstvo," da je današnja miladina precej večja, kakor so bili njihovi starši — to je znano dejstvo. Zdravniki na harvardski univerzi v ZDA so, na primer, pri tem že ugotovili, da se je povečal obseg vratu, da .so ramena širša in da vse telo ne teži več k debelušno- sti, ampak je bolj mišičasto. Tudi v .-Angliji .so pred kratkim objavili presenetljive ugotovitve: razvida se rasa »superljudi«. Ne- kateri zdravniki v svojih študijah, na primer, dokazujejo, da raste- jo t-ako hitro, da so dandanes pri trinajstih letih že tako razviti, kot bi imeli 16 ali 17 let. Razen tega nastopa pri sedanji genera- ciji tudi puberteta mnogo prej kakor pri njihovih prednikih, že med 13. in 14. letom. Ob takih dokazih zdravniki sklepajo, da se vsakih deset let pKjmakne razvoj za pet mesecev naprej in tako se »leto razvoja« vedno spreminja. To leto doseže fant med enajstim in petnajstim letom. Takrat zra- ste približno za 20 cm in pridobi 20 kg t°že. Navadno je to okrog štirinajstega leta, lahko pa že pri dvajsetih ali šele sederrmaj.stih letih. Pri deklet-'h se rast nekoli- ko zaka.sni, vsaj za dve leti, ob- enem pa ni tako nagla. In prav to je največja razlika v fizičnem razvoju fantov in deklet. Moški' po telesni teži in višini presegajo ž'?T>,ske povprečno za 10%. V Angliji so zdravniki sestavili poročilo, v katerem prikazujejo , razvoj človeške rasti v zadnjih petdesetih letih. Danes je na pri- mer otrok petih let za 7,5 cm višji, kakršen je bil otrok leta 1909. Dvanajstleten deček pa je celo za 9 cm višji in za 5 kg težji, kakor je znašala povprečna velikost in teža dvanajstletnega otrok-1 pred petdesetimi leti. Precej je verjetnih razlogov za , tako nenehno rast človeškega ro- du, vendar ni prav noben odloči- len. Zdravniki kolumbijske uni- verze na primer trdi.jo, da še se na primer rodil v krajih, ki da bi bolj zdrav način prehrane — v zvezi z vitaminskimi prepa- rati — odločilno vplival na rast. Kaj se torej skriva za to skriv- nostno rastjo. Poglavitne lastno- sti vsakega bitja so vendar dolo- čene z geni že takoj ob spočetju. Da, toda ta dediščina pomeni samo prvo zasnovo. Otrok, ki bi se, na primer, rodil v krajih, ki jih je opustošila vojna, epidemije in lakota, .<rve naftne vrtine Dne 27. avgusta 1859 so v Ame- riki, v Pennsylvaniji, zvrtali prvo naftno vrtino na svetu. Bila je le 23 metrov globoka, medtem ko vrtajo dandanes v globino po več tisoč metrov. Tedaj še ni bilo avtorrtobilov in bencinskih motor- jev, zato še ni bilo mogoče pre- soditi, kakšen pomen bo dobilo »zemeljsko olje«, ki pa je bilo znano že v davnini. Naravni pe- trolejski vrelci ..so bili znani že v starem veku, toda nafte niso do novejše dobe uporabljali niti za razsvetljavo. V zadnjih sto letih pa je nafta postala ena najpo- membnejših surovin. IMtocfIctivna trava no Donskem Zaradi poskusov z atomskimi n vodiikovsmt bambami sta trava in zelenjava na Danskem zadnja leta čedalje bolj radioaktivni. Na- povedujejo, da bo stopnja radto- a'ktivnosti v pri;hodnj:h letih še narasla, četudi bi optistiile ome- njene poskuisne eksplozije, ker je v zemeljskem ozračju še precej radioaktivnega prahu, ki ga bodo vetrovi in dež spraivili na zemelj- sko površ;no. V poročilu eksperi- mentalne postaje v Riisbju je re- čeno, da narašča pred'vsem mno- žina dolgotrajnih snovi, zlasti stroncija 90 in cezija. Množina teh snovi znaša za sedaj stotinko tiste količine, ki na splošno veilja za nevaa-no. I^esnete koze! Po mnenju gozdarjev so bile morda koze največji krivci, da so postala mnoga področja v Ju- goslaviji, ki so bila nekoč pjolna gostih gozdov, popc^lnoma gola. Zaivotljo tega so btJi po vojni stor- jeni ostr ukrep., da se čm hi- treje in 6mbolj zmanjša število teh živali. Tako je tudi Ljudska 9kup>ščina Črne gore sprejela po- seben 2rakon o tem. Seveda so biiile koze .stoletja koristne živali za kmete, zlasti v pasivnih kraj h, kjer ni p>ogojev za rejo ostale zvine. Res pa je, da so te korLsti daleč manjše od škode, ki jo povzročajo kcze, obiffajoč mlada drevesa, vendar tolikšne, da si vaščani v pasnmih krajih na vse mogoče in nemo- goče načine prizadevajo, da b: j-h vendarle obdržali. Tako je moč v teh krajih danes še videt- koze. porečini plemenite sanske pasme, katerih rejo še do nekod toleriramo. So pa tudi primeri, da so kmet- je ponekod uspeli očuvatt tudi koze manjvrednih pasem, poslu- žujoč se za to včasih tudi duho- vth domislic. Nedavno so odkrili enega tzmed takšnih trikov v oko- lici Andrijevice v Črni gori. Ve- tenjnar, ki ,je opravili obvezno cepljenje ovac prct: neki nevarni nalezljtvi bolezni, je opazil na nekem posestvu ovna izredno čudnega videza. Ko je prišel bli- že, je ugotovil, da je ta oven pravzaprrav koza, ki jo je iz- najdljivi lastnik všij v kožo ovna n jo tako, p>o njegovih lastnih besedah, obdržal več let. Etnografski oddelek v muzeju v Ptuju nam nazorno prikazuje raz- lično ljudske dejavnosti, ki so ži- vele ali pa še živijo v tem ob- močju. Posebno izčrpno je prika- zano tkalstvo in predilstvo / vse- mi potrebnimi napravami. Ti pa- nogi sta bili do konca prejšnjega stoletja zelo živahno razviti po Halozah in Slovenskih goricah, saj so izdelovali vse obleke doma. Z razvitjem industrije je začelo kup- ljeno blago izpodrivati belo nošo tako, da je postala samo delovna noša. Po 20 letih tega stoletja pa je izginila tudi ta. Sedaj se jejo bolj malo lanu. Tkejo največ hod- no platno za plahte (rjuhe) in te- pihe. Hodno plsrtno merijo na sta- ro dolžinsko mero prac 75 cm. Se- jejo ozimni lan, ki ga pulijo me- seca junija in ga vežejo v »pušl- ne« s pasi. Spravijo ga v late, kjer se posuši. Posušenega stolče- jo s »kijami«, nato ga znosijo na travnik, da se vleži. Nekdaj pa so ga sušili v »sušilnici«, pečuci, do 2 m globoki in široki jami, ki je bila opletena iz protja in ometana z blatom. Zgoraj je bila položena lesa iz protja, kamor so zlagali lan in ga obračali, da se je posolčaiza>Li, da ni nemogoče gradtiit: letail iz betona. Šest do sedem milimetrov debela krila iz prednapetega betona so baje dovolj trdna, hkrati p»a so le za tr. odstotke težja od sedenjih kovinu^ih RAZPIS Upravmi odbor Trgo-vskega pod- jetja :^Zarja« Ormož razpisuje de- lovno mesto računovodje Nastop službe tak^j. Osebni prejemki po tarjfnem pravdlntku. Prošnjo je treba vložiti najpoz- neje do 1 avgu^a 1959 ria uprav- ni odbor podjetja. DVE KOLESI IN KUHINJSKO KREDENCO prodam. Naslov v uprav;. MIZNI ŠTEDILNIK prodam. Vpra- šajte: Katj^ Pečnik, Ptuj, Mi- kloščeva 2. HIŠO v Spuhlji 47 pr Ptuju pro- dam. MEDENINASTO UMIVALNO MI- ZO z marmoiTiima ploščama, železno peč in štedilnik, omaro, m:.zo, oblač-''a in drugo proda- mo. Ptuj, Aškerčeva 5. 1 ha in 16 a NJIVE v Spuhljn, na lepi legi, priiiTierno za stavbišče predam. Nasi*ov v upra-vi. 17 a STAVBENE PARCELE poleg žolezn ške postaje Hajdina pro- da.m. Naslov v upjravi. TAKOJ VSELJIVO HIŠO z gospo- da i-sk^m poslopjem n 1 ha 16 a zemlje v Grajenščaiku predam. Naslov v upravi. STANOVANJSKO HIŠO z gospo- darskim poslopjem, zemlj'išče z vsem, kuiiturami v K carju, na odplač lo, stavbeno parcelo na Tratah, travn:k m nj»ve v mest- nem logu — vse prodam po ugodn^ih cenah. Informac.je v upravi Ista. DVA KROJAŠKA POMOČNIKA za velike komade nujno pc^trebuje krojaška derav^nica Kidričevo. INŠTRUKTORJA ZA FRANCOŠČI- NO iščem takoj. Naslov v wpra.- vi lista. Gozdno in lesno gospo darstvo »Dn-avinja« Ptuj razpisuje mesto čistilke Prošnje nasloviti na G LG »Dravinja« Ptuj, Cojzova pat, do 10. avgusta 1959. OTROŠKA NEGOVALKA išče praz- no sobo in kuhinjo, lahko tudi samo sobo v okolici Ptuja. Na- slov na upravo Msta pod »Sta- novanje«. SAMSKO SOBO v adaptrani hiši zamenjam. Naslov v upravi. ROČNA URA je najdena. Naslov v upravi. SVETLORDEČO ŽENSKO JOPICO sem 26. julija izgubila cd Bu- dine ,do Stojnc. Najditelja pro- sim, da jo prct: nagradi odda v upravi Msta, Preklic Preklricujenl :n obžalujem be- -sede. ki sem jih zrekel proti Mir Petrovič tn Nad: Mihalič iz Ptuja cer se jima zahvaljujem za cd- s^top od S'Odnega postopka. Alojz Jerenko, Ptuj OBJAVA Oddelek za gospodarstvo rin komunalne zadeve Občin-j skega ljudskega odbora Ptuj obvešča živinorejce, da bo sejem j za plemensko živino (govedo, konje, .svinje in drobnico) v^ Ptu.iu dne 7. avgu.šta 1959. Letni »Ožbaltov« sejem pravtako^ tudi za plemensko živino pa bo dne 5. avgusta 1959. Za na- daljnje seHpne za plemensko živino bode dnevi določeni po- zneje. [ Namestnik načelnika j Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve: LOJZE CENC 1. r. * Škocjanska jama vabi med obču dovalce svojih zanimivosti tudi Ptujčane. ZA KONEC KVALIFIKACIJSKIH TEKEM ŠE ENA POMEMBNA ZMAGA »DRAVE« Dravo-Kisdar (Ve^ersfe) 3:2(1:1) ' Dne 22. julija je nogometna enajstorica »Drave« gostovala v Velenju in odigrala svojo zadnjo prvenstveno telbavnem prost-c«ni bodo postavili šjx>rtno strelišče. ^ Z. DOPISUJTE V Fnmc piše brokem O lovu na teIet£tL (Nadaljevanje) Niavedel bi samo še dvoje mnenj o zadružnih dogonih. Moj znenec- kmet, ki ga ne bi mogel imesno- vati za »negativnega elementa na vasii«, je grdo robantil čez pri- strano delo ocenjevalne kom saje na zadružnem dogorm. »Povej, Franc« mi je aopovedovai, »a;lli je to pravica? Prignal siem. telico- jalcvko, zavaljeno, da se je ka«* treslo po njej, ko je šla. Pa ti... od ocenjevalne komiisije, s kate- rim imava neilco svajo, najde na njej, da je ,puhla', ,vampasta' in ne vem kaj še vse r Seveda so mu ostal, člani komisije iz ,solidar- nost:' pritrjevali. Talko so ji zni- žali naijmanj pet odstotkov de- janske klavnasti. Talkoj za tem pva so ocenjeva;l!i kravo kmeta, ki je v sorodu z njim. Seveda jie to kravo je na vso nroč hvalil — in ocenjena je bi*la z istim procen- tom klavnosti kot moja telica. Rečem, bila je lqDo rojena, ven- dar .s.e prifctna krava ne more enačiti z rejeno telico!« Če je pretiraval, ne vem. Naikupovalec podjetja, ki s tem načinom od- kupa ni žadcivcijen, mi je pove- dal: »Ja, prej, na odprtih sejmih, se je dailo barantait«. Če nisi živine dobil, s nekolilko primaiknil, pa je šlo, drugič pa s: koga .opilil' in stvar se je za {Kvdjetje izravnala. Sedaj pa to ocenjevanje, po enot- ni ceni za procent klavn^osti, ki je povrh še n€'koliko nižja od po- vprečja prejšnje cene ,.. To ne bo šlo. Odkup postaja preveč kompliciran. Z^to kmetje ne dajo živine.« Pogovor sem speljal dru- gam, ker se m' je zdelo, da je mož še pVeveč poci vplivom pre- Icu oč evalsk e špekula cij e. Podobne probleme in pojave, k: sem jih opisal, bi morali resneje proučit, in p>odvzeti potrebno, da do taWh stvari ne bo prišlo, da ne bo nepotrebnih dnevnic nakupo- valcev.in atroškov »praznih« pre- vozov plačali potrošniki mesa. Mi- s'1-m tudi, da bi bilo treba pri Iz- dajanju dovoljenj za klanje telet nekolko več širokogrudnosti. — Kdor se hoče teleta znebiti, ga bo .sigurno nektem sjwavil, tako alr druriače al: ga bo »na črno« za- klal, kar se že dogaja, ker lahko meso kar ugodno proda. V prvi vrsti pa so dolžne skr- beli kmetijske zadruge za red in pravilno poslovanje na srvojem območju. Kmetje smo dodžni pri tem pomagati, predvsem z zgleda. Zadruge zadnji čas niso mogile za to mnogo storiti, ker .so imele preveč dela z mlačvo in z nefka- terimri kooperanti. Tudi o tem par vrstic, čeprav ne spada k na- slovu mojega pisme.. Sam sem v kooperacija z itaU- janko in sem dosegel 46 stotov. S tem se rad postavim, čeprav mi nekateri pravijo, da sem nor, ker si bom s tem nafcopal še višji daveik. Moj sosed (o njem .sem že prej pnsal, ki je teletu ranil popek) si je od vsega začetika prizadeval dokazati, da se italijanska pšenica pri nas ne obnese. Umetno gno- jilo, ki. ga je dobil za njivo v ko- operaciji, je ra-zideltl na dvoge. Polovico je raztrosil na njivi iz- ven kcop>eraci.ie, ostali polovici pa je primešal enaiko količino pepela in to mešanico tros-1 po »koope- rant ki«, ko so hili tudi sosedje na njivah. Nihče mu ne b. mogel očitati, da ni raztncsiil dovolj »prahu«. Kljub temu je p>šen:'ca raslla in kazala dober pridelek. Ob žetvi se je okoristil na še en na- čin. Ponoči je znosni precej snopja »kooperantJke« na svojo njivo. Na njegovo smolo pa še vedno drž: ljudske pregovor, da »:ma vsak grm oči« tn tako .je b';] naslednji dan razkrinkan . Pri odbiri snopja pa ni b lo težav, ker so italijanska pšenica že po slami in klasju lepo loči od domače. Zna- nec iz sosednje vesi m j je pove- dali, da so tam zasači'1 človeka, ki je hote! s tem dokazati, da se Italijanka ne obnese, da je snap.te doma nekoliko stepel, zrnje spra- vil in na pol prazno snopjts za- neljal k zadružn« mlatitinoci .. . Tudi ta si je nakopal nepotrebno delo. .. Torej taki in podobn, problem: so ponekod na vas:. V zabavo in pouk sem vam jih, dragi brale:, želel op:satr.. Ko se bo pojavlo kaj novega, se vam spet oolasim. FRANC Izdajčt /^Ptujski tednik« Direktor Ivan KranjČJč Urejuje odbor Odgovom irednik Anton Rauman Ur*Kini