Natisov 15.000. %Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za relo leto; za Nemčijo siane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. sc prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišfvo se nahajala v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K SO'— za >/» strani K 40'— za Va strani K 20'—• za Ve strani K 10'— za Vi« strani K 5 — za V« strani K 2 50 za '/o* strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. j. XVI. letnik. Francozi in Angleži vrženi pod velikanskimi izgubami iz Makedonije. Krasni uspehi naših podmorskih čolnov v grškem morju. Ita- lijani s svojimi napadi ponehali. — Govor nemškega kancelarja. Zmaga zaveznikov na Balkanu je popolna. Srbska armada jo povsem razbita, večjidel uničena in polovljeaa; le razvaline te nekdaj takn ponosne in hrabre armade so se reSile v albansko in črnogorsko gorovje, kjer jih zavezniki vedno še zasledujejo. Albanci sami se tudi dvigajo in pričenjajo s krvavim maščevanjem za umore zadnje balkanske vojne. Takrat je srbska soldateska pomorila po nedolžnem nad 70.000 Albancev; zdaj pa se vzbuja krvna osveta . . . Črnogorska, okrepčana s srbskimi četami, se brani krepko ali brez upanja. Zadnjo uradno pore čilo pravi, da so naše čete že črnogorske postojanke južno od V r a n a - G o r e v celi ši-rokosti zavzele. Usoda Srbije čaka tudi deželo bankerotnega špekulanta Nikite, tega b krvjo umazanega kralja ovčjih tatov, ki je znal na tuje troške živeti in vso Evropo za norca imeti. Pomembnejša nego pogorski boji zoper čr-nogoro, ki imajo vendar le podrejeni pomen, je velika zmaga hrabrih zaveznikov Bolgarov nad več kot 150.000 mož broječo angleško francosko armado, ki je od Salonika preko grškega ozemlja prodirala proti severu. Ta armada je popolnoma poražena in razbita ter v najžalostnejšem stanju čez grško mejo vržena. Sramotni poraz je to za tiste svetovne sile, ki bo obljubile Srbiji svojo pomoč. Ta poraz pa bode imel tudi to posledico, da se bole morala Grčija odločiti. Doslej je nepristranska, čeprav so jo okoliščine prisilile, da je morala dopustiti izkrcavanje omenjene armade v Saloniku. Ali zdaj se bo morala v kratkem na to ali ono stran odločiti. Vprašanje je, ali bodejo zavezniške čete nadaljevale zasledovanje tudi na grško ozemlje, ali bode grška armada prisilila sovražnike, da odidejo zopet na svoje mogočne parnike, ki bo pa tudi v divjem strahu pred našimi podmorskimi čolni. Ta vprašanja se bodo, kakor rečeno, v najkrajšem času odločila. Naše in nemško stališče na- j pram Grški kakor tudi napram dvomljivi Ru-] muniji je nemški kancelar Betbmann-Holiweg v i svojem zgodovinskem govo*d natančno pojasnil. ; Na rn*ki in zapadni fronti se ni pripetilo v j zadnjem čaau mnogo zanimivega. Kar se pa iz-\ dajalske Italije tiče, podala je vsemu svetu do-1 kaz svoje onemoglosti. Pred našo fronto se ko-5 pičijo gromade italijanskih mrličev; ali niti pedi ; zemlje niso sovražniki pridobili. Gorica je se-S streljena, ali njene razvaline so še avstrijske ! j In vedno bolj se približuje čas, ko se razširi furija vojne čez mejo v plodovito dolino Poa. Iskrena želja naše janaške armade se bode iz-j polnila: pričela bode avstro ogrska ofenziva proti i savojski vojaki in gorje potem izdajalcu! Kajti za Italijo ni nobenega pogajanja, nobenega pardona, nobenega usmiljenja! . . . Združeno države Amerike, živi denarni ža-klji v Washingtonu, ki znajo iz potokov evropske krri kovati rumeno zlato, pričele so se zopet diplomatično priduSati nad našimi in nemškimi podmorskimi čolni. Mi naj bi kar potrpeli vse sovražne udarce, da ne bi spravili življenje „poštenih" Amerikancev in njih profit v nevarnost. No, doslej so dobili „Yankeesitf ponosni odgovor in prepričani so lahko, d« se za njih pridnšanje nobena mačka ne zmeni. Ta boj nam je bil vsiljen in končati se zamere le z našo zmago! Uspešni napad na$ih letatcev na Ancono. (Iz uradnega poročila od sobote.) K.-B. Dunaj, 11. decembra. Uradno se razglaša: Včeraj popoldne je skupina naših pomor-I skih letalnih strojev v A n c o n i kolodvor, električno podjetje, gazometer in vojaške objekte jako uspešno z bombami obmetavala. Vkljub šrapnelskemu ognja iz večih to- pov in jako neugodnemu vremenu so se vsa letala nepoškodovano vrnila. Mornarsko poveljništvo. * * * (Z uradnim poročilom se strinjajo tudi zasebna ki pravijo, da se je v mestu, zlasti na vojaško važnih točkah italijanskega mesta An-cone izredno veliko škode napravilo. Pomisliti se mora, da je zdaj za letalne stroje že zaradi burje najslabši ča«. Tembolj se mora občudovati junaštvo naših letalcev. Op. uredništva.) Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 14. decembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Topovski boji v Judikarijah razširjajo se zdaj tudi na prostor zapadno doline C h i e s e. V oddelku med to in dolino C o n c e i bila je naša naprej potisnjena straža na Monte Viesu pred premočnimi sovražnimi silami nazaj vzeta. Sla-bejši napadi Italijanov v Dolomitah proti sedlu S i e f, na Goriškem proti severnem delu Monte S. M i c h e I e bili so zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. V bojih z zadnjimi četami na črnogorskem ozemlju se je zopet 400 nasprotnikov vjelo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Nemiko uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 11. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana ee poroča: Zapadno bojišče. Na mnogih točkah fronte živahno delovanje obojestranske artiljerije. Po močni pripravi 2 ognjem napadli so Francozi včeraj zvečer našo postojanko severno-vzhodno od S o n a n i a. Napad je odbit. Postojanka je trdno v naši roki. Armada Linsingen. En ruski napad se je povemo od železnice Kowel-Sarny z izgubami pred avstro-ogrsko črto izjalovil. Severno od C z a r t o r y s k a se je na zapadni breg Stryja prešle poizvedovalne oddelke sovražnika zopet prepodilo. Vrhovno armadno vodstvo. StTMOhlll OVa |N&ilM t& MOlOfiJaV* je naravni izvleček (ek&trakt) najfinejših zdravilnih zelenja v "C." .„'¡•¿»r torcum. lteiMkUl'0?» ffffta&ioa U Ml zroča tudi še naprej, ker podmorski čolni priznanja vredni način svoje delo nadaljujejo Razven tega bilo je od podmorskih osrednjih držav oktobra in novembra meseca &6 več parnikov opravičeno potopljenih, ki niso imeli ne čete ne vojni materijal za saloniško ekspedicijo na krovu, in sicer 2 ruska, 5 francoskih, 14 angleških, 2 (z vojnim blagom) in 1 norveški (z vojnim blagom) s skupaj okoli 79.650 register-tonami. Končno se je v tem času od naših podmorskih čolnov potopilo še 10 italij&D' s k i h parnikov, skupaj 25 325 register-ton- V imenovanih dobah se jo toroj od avatro-ogrskih in nemških podmorskih čolnov sovražnih parnikov n okoli 300.000 ton n a 1 o ž i 1 n e s m o i n o s ti opravičeno potopilo. Potek bolgarske ofenzive od osvojitve Niša do osvojitve Prištine. Bolgarski generalni štab je izdal obširno poročilo o poteka operacij bolgarske armade, od padca Niša dne 5. novembra do osvojitve Pri štine dne 23. novembra. Iz tega poročila posnemamo : Po padcu Niža so zbrali Srbi svoje glavne sile na levem brega Biuačke Mora ve, severno-vzhodno mesta Leskovac. Medtem je dospela bolgarska armada na frc nti, ki je prodirala na fronti Leskovac-Nis Paračiu na desni breg Mo-rave. Vsled deževja so takrat vse reke narasle, cette eo tonile v blata in bolgarske ženijske čete z mostnim materialom eo zaostale. Srbi, ki bo imeli na levem brega s težko artiljerijo oborožene trdne pozicije, so spoznali, da je položaj za nje ugodeu ter so se zagnali s svojo glavno silo, ki ao jo tvorile šomodiiska, drinska, timoška in moravska divizija, na bolgarske čete v očitem namena, da predrejo bolgArsko fronto, si prokrčijo pot na črti Leskovac Vranja, ogro žajo bolgarsko desno krilo ia brbet bolgarskih čet, ki so operirale na fronti Domorovci Gilani-Eačanik ter jih prisilijo k amika Na ta način bi si bili Srbi odprli cesto na Kamanovo in Skoplje ter bi bili mogli bolgarske čete. ki so se borile na fronti Erivolak Gradsko Prilep, prijeti cd zadaj. Bolgari so nevarni položaj še pravočasno spoznali ter izvršili potrebne protiukrepe. Bolgarske čete po bo srbskemu navala odločno uprle ter so vse ljate napade odbile. Medtem je bila bolgarska prva armada prekoračila Mo-ravo in s pomočjo njenega centra so izvršili Bolgari aspešen protinapad. Srbi so morali skoro spoznati, da se je njihov načrt ponesrečil. Poskusili eo, doseči svoj cilj na drag način. Pusti v ši na bojišču močne zadnje voje, ki naj bi zadrževali prodiranje bolgarskih čet, so se vrgli s svojimi glavnimi silami na Črto Piiština-Gilani-Domorovci. Za trerutek se jim je posrečilo ustaviti ofenzivo tam operirajočih bolgarskih čet, ki so sfe bile medtem polastile Gilanov in bile dospele do črte Žegovac Šebinec. Moravski diviz. se je celo posrečilo, zasesti hrib Eopiljak ter priti bolgarskim, severno Gilanov stoječim četam skoro za hrbet. Toda to drznost je morala 5. srbska divizija drago plačati. Bolgari so jo obkolili in večina njenih čet se je morala vdati. Srbi bo nsto koncentrirali velike sile pri Fleri-soviču, ter so jih poslali proti Gilanom, da bi obkolile Bolgare in odprle pot na Kamanovo. Tadi ta načrt se je ponesrečil. Bolgarske čete bo še pravočasno dobile ojačenja ter so pričele z ofenzivo. Strle so odpor srbskih glavuih sil in jih prisilile, da so se umaknile iz Eosovega polja proti Albaniji. Srbske izgube so bile velike in Bolgari bo ugrabili mnogo vjetnikov ter vojnega materijala. — Dne 23 novembra \ koraka bolgarska kavalerija v Prištino. Boji med Srbi in Bolgari od 10. do 24. novembra predstavljajo v svoji celoti ogromno bitko, v kateri je bila srbska armada kar najobčntneje poražena. Srbi so se bili pod osebnim vodstvom kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra b okrajno lju-tostjo — toda elanu bolgarskih čet so morali podleči. Bolgari so v tej ogromni bitki ugrabili 25.000 sovražnikov in vplenili 42 topov. Strašne izgube Italijanov. švicarski listi poročajo iz soSke fronte. Na j celi italijanski fronti je popustila več tednov j trajajoča intenzivna vojna napetost in sicer z ! žrtvami, katere je prišteti med! najtežje zgodovine. Kakih strategičnih i uspehov Italijani še veduo nimajo pokazati. ! Edini rezultat italijanske vojne j e uničenje ietrtine italijanske armade. Z dne 11. decembra poročajo iz vojnoporo-čevalskega stana : četrta bitka ob Soči, ki traja že 22 dni, je nekoliko popustila navzlic zborovanja italijanske zbornice. Višek bitke so bili ogromni napadi na avstrijske pozicijo na drsnem bregu Soče pred Gorico in uničenjema ¿ta z 10.000 strelov vseh kalibrov. Na celi soški fronti je delovala včeraj na italijanski strani v glavnem samo artiljerija, istotako na južnem Tirolskem, kjer so italijanski topovi obdelavah utrdbe C r i o 1 a in hrib N o z o 11 o. Avstrijsko uradne poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 15. decembra. — Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih do• godkov. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Večjih bojev se ni vršilo. Ju ž n o-v zhodno bojišče. Iz P 1 e v 1 j a sem prodirajoče c. in kr. bojne sile generala pl. K o v e 8 so včeraj tudi črnogorske postojanke jnžno od Vrana gore v vsej širokosti zavzele. Ena kolona vsilila je v zasledovanju do doline T a r a in je razpršila pri G1 i b a c i en sovražni bataljon. Druge čete prišle so do G r a b a. Na visočinah in neposredno vzhodno od B e-r a n e stoje poleg naših oddelkov tudi m o «1 i m i (Turki) in Albanci v boju zoper Črnogorce. Število včeraj pripeljanih vjetih znaša 340 vojakov in 150 vojnih obvezancev. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. E. B. Berlin, 15. decembra (W. B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na fronti se ni ničesar važnega zgodilo. Neki doe 12. t. m. na vi-sočini Panne na plitvino došli angleški parnik bil je včeraj od naših letalcev z opazovanim uspehom napaden. Sovražnik, ki je psslal več letalnih brodovij proti Bapaanae, Peronne, na Lotrinško in v Miihlheira (Baden^ko), izgubil je v zračnem boju ali pa z ognjem naših obrambenih topov 4 letala, med njimi neko veliko letalo z dveiioa motorjema. Vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Balkansko bojišče. Južao - vzhodno od P 1 e v 1 j a je# sovražnik čez T a r o in še bolj vzhodno čez črto Grab Brodarevo nazaj vržen. Več sto mož je bilo vjetih. Vrhovno armadno vodstvo. Obsojeni ruski trdnjavski poveljnik. E.-B. P e t e r s b u r g, 11. decembra. Poveljnik trdnjave E o w n o bil je pred dunabur-škim vojnim sodiščem pod priznanjem olajševalnih okolnostij vaeh vojaških častnih in osebaih pravic na 15 let ječe obsojen, ker ni vzdržaval red v trdnjavi in je trdnjavo prekmalu zapustil. Ruski vpoklic letnika 1918. E.-B. P et e r s b u r g, 11. decembra. „Rječ" poroča, da je odredil ukaz carja, da se njorajo leta 1897 rojeni rekruti začetkom leta 1916 vpoklicati. Eer Rusija redoma šele enoindvaj-setletne k vojni službi vpokliče, pomeni to vpoklio letnega razreda 1918. ( Nova kriza med Ameriko in Nemčijo ? K. B. Zastopnik Wolffovega urada Javlja dne 10 decembra brezžično iz New Yorka: Javno mnenje je močno razburjeno proti Nemčiji, in sicer vsled pretiranih časniških poročil o dozdevnih nemških atentatih proti ameriškim mu-nicijskim tovarnam, o protiameriških intrigah v Mehiki in o kazenskem postopanju proti Nemcem, ki so baje te zločine zagrešili. „Newyork World" poroča iz Washingtona, da se pripravlja nova nemško-ameriška kriza, ki bo mnogo težja, kakor ona radi afere „Lusitania*. Nekateri člani kongresa da nameravajo predlagati prelom di-ploroatičnih stikov z Nemčijo. „Tribune" vprašuje ironično, ali namerava ameriška vlada ostati večno v stika z Nemčijo, akoravno je ta odklonila ameriške zahteve. „Newyork World" odgovarja na to vprašanje v posebnem uvodnika, v katerem pravi: Vlada tega nikakor ne namerava, temveč se bo pogajala z Nemčijo le tako dolgo, dokler je to mogoče. Vendar pa se ne smatra, da bi prelom diplomatičnih stikov pomenil vojno. Sedaj ni čas za bluffe. Nemška atašeja odpoklicana. K. B. Washington. 10. decembra. Renter. Nemški veleposlanik grof Barnstorff je sporočil državnemu tajniku Lansinga, da sta mornariški ataše von Boy Ed in vojaški ataše von Papen odpoklicana. Istočasno je zaprosil za oba prosto pot v domovino. Splošna turška ofenziva. Dva milijona Turkov pod orožjem. Švicarski listi poročajo iz zanesljivega vira, da bodo imeli Turki kmalu dva milijona mož pod orožjem. Pričakuje se veliko turško ofenzivo, to pa tembolj, ker so pričakovani nemški in avstro ogrski topovi polnoštevilno došli. Pravo delovanje Turkov bode šele zdaj s polno silo zapričelo. Veliki govor v nemškem državnem zboru. V nemški državni zbornici imel je dne 9. t. m. državni kancelar pl. B e t h m a n n-H o 11-w e g velepomembni, naravnost zgodovinski govor o vojni, kateremu naj posnemajo najvažnejše točke, v kolikor dopušča to odmerjeni prostor v našem listu. Zbornica je bila natlačeno polna, ko je nemški minister pl. BethmannHollweg prijel za besedo. Dejal je m. dr.: Porabim prvo priliko, da vam podam pregled o položaju. Eratko potem, ko se je v avgustu nemška državna zbornica razšla, je B o 1 g a r i j a v vojno stopila. Z vedno bajšimi napori je četverozveza od začetka vojne sem poskušala, privleči kralja Ferdinanda na svojo stran. Obljubo valo se m a je avstro ogrske, turške in grške (!) pokrajine. Pa celo zavezno Srbijo se ni varovalo. Da bi se Bolgarija s čveterozvezo borila, naj bi ji dala Srbija dežele v taki meri, da se k temu ni mogla odločiti. Tako so 03tali naši nasprotniki med seboj n e s 1 ož ni. Opravičene narodne zahteve Bolgarije v Makedoniji bile so, kakor znano, po zadnji balkanski vojni v prid Srbiji znatno omejene. Od Rusije zapuščena je morala Bolgarija, ki je bila nosila največje breme takratne vojne, gledati, kako so plodovi svojih zmag srbskemu soseda pripadli. Srbijo se je odlikovalo, ker je bila vedno prednja sila Rusije proti A v str o-O grški. Zahteva naj se dr. Oetker'jev „ 468 (prašek za peči) ako se hoče imeti najboljše izdelke, vedno take, ki so se že skozi ieta obnesli. Posnemanja, zlasti v podobnih zavojih, naj se v lastnem Interesu zavrne. Izdelki, ki so vsled svoje odlične kakovosti in svoje popolne zanesljivosti r skozi dolga leta obnesli ter im^jo svetovno ime, so m m v ■ •. • ■■■'.-Sat \V ■■. ¿M Zdaj je kralj Ferdinand besedo, ki jo je dal koncem druge balkanske vojne svojemu naroda, polno uresničil. Bolgarske zastave, ki bo bile takrat po zmagovitih bojih, a težkem razočaranju zvite, frfotajo danes prosto čez takrat izgubljeno deželo. Srbija, namesto, da bi iskala sporazuma, se ni odločila mesio, aa m ibkuiu epuru&uuia, oo UI uuiuoua . ^ samo zoperstaviti se nemškim in avstro-ogrsiim J0 m^ci : Odločena stvar še ni. Ali kdor igra kakor Anglija'politiko take nasilnosti proti Grčiji, ta ne more več igrati s v e-tohlinca. Angleška je povzročila to vojno in na angleško povelje se prelivanje krvi nadaljuje. Sedanji položaj ! napadom, marveč nastopiti vzhodnemu sosedu. tudi proti svojemu Srbija zaupala je obljubam Grey a, da bode Anglija svojim prijateljem na Balkanu vsako le mogočo podporo dala. Zdaj je srbska armada večjidel uničena. Zaman so čakali Srbi na obljubljeno fraocosko-angleško pomoč. Drugič že se je m a 1 i narod žrtvoval za zapadne sile. Naše čete so se tudi v srbskem gorovju pod premaganjem vseh težav krasno borile. Zopet jim izražamo svojo toplo zahvalo; istotako pa tudi junaštvu naših starih, zvestih avstr oo grških bojnih tovarišev in nanovo pridobljenemu prijatelju, bolgarski armadi, ki se slavepolno ob naši strani bori. Ponosni Na vzhodu zavzemajo naše čete skupno z avstro-ogrski mi daleč v Rusijo potisnjeno, dobro izzidano, trdno obrambeno postojanko, vedno pripravljene k na daljnemu napredovanju. Na zapadu z največjim zaničevanjem smrti poskušeni napadi Francozov in Angležev naše fronte niso mogli predreti. K*kj velikanski so bili ti boji, je že iz tega razvidno, da so Francozi le v Champagni toliko rojakov porabili, kakor Nemci v vsej svoji vojni leta 1870. Nimamo besed, ki bi zamogli izraziti dolghvaležnoBti domovine napram našim vojakom. Kakor na naši zapadni fronti, je avstro-ogrska obrambena postojanka proti Italiji trdna iu intaktna. V junaškem odporu bili so nepre- naši strani bor«. Po dob ni smo na svojega J* mta«na. v joaa»em oaparu um m, ».pnr novega zaveznika, ki si ob naši strani pridobiva trgam, napadi Italijanov odbiti. Da se Italiji pri temu posreči, sestreliti mirna mesta v razvaline, ji pač ne bode nadomestilo za njene vojaške neuspehe. Tako izgleda na naših frontah. Govornik je svoj zgodovinski govor končal tako le: V našem računu ni temne točke, ni negotovosti, ki bi zamogla našega trdnega z upanja omejiti. Ako se naši sovražniki zdaj še nočejo pokoriti dejstva m, storili bodejo to pozneje. Nemški narod, nerazrušljiv v zaupanju na svojo moč, je nepremagljiv. Mi, ki smo o d i zmage do zmage korakali in ki stojimo proBtor, kateri mu na Balkana pristoja. Vsled zmage na Srbskem je Donava prosta postala in zveza s Turčijo uresničena. Nemoteno zacno-remo turškemu zavezniku roko podariti in se veselimo, da ga bodeino zamogli v vročih bojih še bolje podpirati kakor dodej. Z junaško hrabrostjo so Torki doslej stražo pri Dar-d a n e 1 a h držali, katerih neposredni padec je minister A s q u i t h že poleti prerokoval. Danes stojijo Dardanele krepkeje kot kedaj. Novembra tolažil je Asqaith svojo deželo z A lil a g c u v; Mi jju a g u m odv^mh» Bagdadom; pa tudi tam eo Turki svoje j globoko v sovražni deželi, na bodemo zaostajali staro vojno ime varovali in Angleže ob- j za nagim sovražnikom v vstrajnosti, trdnosti in « notranji moralni moči. Na, mi se ne pusti- žajfe, riža, češpelj in ženofa: Na vprašanje, kako pride kot trgovec s sladkorčki do tega, da zbira tudi življenska sredstva, ki ne spadajo v njegovo Btroko, je odgovoril: Jaz kupčajem z vsem, razven z biseri in dijamanti. Policija pa ta odgovor ni smatrala za zadovoljivi odgovor. Obsodila je 6 r ii o w a 1 d a na 2 meseca zapor a i n 6 000 kron denarne globe. Nadalje je bil obsojen, da mora sodbo v vseh budimpežtanskih dnevnikih ter na 1000 plakatih objaviti. Tudi se mu je vse blago, ki ne spada v njegovo stroko, zaplenilo. Veleizdajalska tožba proti poslancu dru. Kramaru in tovarišem. Praga, 8. decembra. Uradni list „Pragftr Zeitung" objavlja v svoji včerajšni izdaji sledeči razglas: C. k. deželno kob kazensko sodišče v Pragi odredilo je na predlog c. k. državnega pravd-ništva v Pragi dne 24 novembra 1915 v pri c. k. deželnobrambeni divisijski sodniji na Dunaju vršeči se kazenski stvari proti dru. Karlu K r a-m a r, državnemu poslancu in lastniku fabrike, zaradi suma v e 1 e i z d a j e po § 58 c in § 95 kazenske postave in zločina zoper vojno silo 1 države § 227 vej. kaz. postave v smislu § 2 c cesarske odredbe od 9. julija 1915 kot varstvo pravice države na odškodnino zaplembo obdolžencu dru. Karlu Kramar spadajočega, v Avstriji se nahaja-jočega premičnega in nepremičnega premoženja. Ednako glaseče odredbe so se izdale zoper j dra. Alojzija Rasin, državnega poslanca in advokata, in Viljemu C e r v i n k a, tajnika „Narodnih Listjr" v Pragi, zaradi zločina vohunstva po § 321 voj. kaz. postave. in Oiprta pot v bližnji čutno porazili, erient pa pomeni mejni kamen v zgodovini te vojne. V vojaškem ozira je neposredna zveza b Tarčijo neprecenljive vrednosti; v gospodarskem ozira pa izpopolni dovoz iz balkanskih držav naše zaloge na najprijetaejši način. Krasen pa je v prvi vrsti izgled v bodočnost. Hvala dalekogledni politiki bolgarskega kralja Ferdinanda, vstvarjen je trd n i most med nerazdružljivimi cesarskimi silami, Balkanom in bližnjim orientom. Ta most po do seženem miru ne bode donel od korakov bataljonov, marveč bode služil delu miru in kulture. Kar bo naši nasprotniki vojaško in politično na Balkanu izgubili, hočejo zdaj pridobiti z n a-silno politiko proti nepristranskim državam. Seveda ostajajo s tem zvesti svojim začetkoma zasledovanim načelom. Najprve se je Srbijo, potem Belgijo prisililo, da ne nastopi pod nobenim pogojem pot Bporazuma, marveč se vojni želji četverozveze podvrže ter žrtvuje. Zdaj naj pride Grška na vrsto. Začetkoma trdila je četverozveza, ko je svoje čete v Saloniku izkrcala, da jo je poklicala Grčija na pomoč. Medtem pa je gospod V e n i-zeloe sam to trditev zavrnil. Iz lastne volje sta pričele Angleška in FrancoBka svoje čete iz-krcavati v Saloniku in so to nadaljevali vkljub najenergičnejšim ugovorom grške vlade. Zdaj se delajo za gospodarje dežele. Zdaj porabljajo ve-Lko Bilo angleške mo rnarice kot brutalno grozilno sredstvo, da bi prisilili grško vlado ¿azanemarjanje svojih nevtralnih dolžnosti. Najprve se je obtfubo dobrohotne nevtralnosti izsililo. Potem se je takoj zahtevalo, d a potegne G r S k a vse svoje č« te i J; Šaloriika in okolice, da ¿usti pibdto ruptrfaganje čez to mesto in ureditev vojaških V)obramb, da pripusti, grške železnice in «ete od Salonika dobolgarake mqe,vojaškim tcunaportokn itd. G&Kft vlafla «e je vkflub težiV^M^i^Momi d a v a r ti j e s v o-j o n e p ri fl trj* no a t t u d i na p r ej, ki služi neodvisnosti Gičije in njenim interesom. mo z besedami pripogniti. Mi borimo nam vsiljeno borbo odločno naprej, da dokončamo, kar zahteva bodočnost Nomčije od nas. in napravite tudi svoje otroke in slabotne, bolane svojce s krepko ¡¿rejo zdrave in za življenje močne. Za zdravega in krepkega človeka je tudi suhi kruh redilna jedf iz katere pridobiva moč in veselje do življenja. Mali otroci, na krvi revne, bledolične osebe, doječe matere, slabotni, bolniki in trpeči, starejše oiebe in take, ki so prestale bolezen ali težke štrapace, otroci, ki imajo bule ali dobivajo zobe, porodnice in druge slabotne osebe pa ne morejo jesti navadnih jedil, ker so večinoma slabotne, da ne morejo delo prebave izvršiti. Take osebe potrebujejo torej posebno lahko, lahko prebavljivo in jako red.lno, močno hrano, in to je Fellerjevo pristno dorševo ribje olje. Nima slabega okusa in duha, marveč ima najboljši okus, se torej prav lahko jemlje. Tudi otroci ga pijejo radi. DjrŠe*o ribje olje se od številaih zdravnikov in profesorjev jemlje, vstvarja. kri in maske-lje, pospešuje pri otrocih rast in kost, ima blagodejni, okrepčujoči vpliv na dihalne organe, vrat, prsa in pljuča. Daje truplu moč in pospešuje na ta način zdravljenje ter vpüva na hitro povečanje teže in zdravega, svežega izgledanja, napravi truplo odporno proti boleznim, vstvari tek, pospešuje prebavo, konča pomanjkanje krvi, slabost, podrejo in je vsted tega v razmerju s svojo redilno vrednost poceni. Odlikovati je vsakakor pred vsem inozemskim mešanicam, emulzijam, rezilnim praškom in drugim preparatom. 2 steklenici staneta fránko samo 5 kron ; edino pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stu-bica, E za-trg štev. 241 (Hrvatsko). 454 Izpred sodišča. Kruto obujeni oderuh. • i ■ » . Budimpešta, decembra 1915. Tukajšna policija obsodila je trgovca b pladkorfiki Morica G r« i w al d, ki je bil zaradi oderaštva z živ- Ruski prestolonaslednik. Poročali smo že v zadnji številki, da je ruski prestolonaslednik Aleksij težko obolel; govori se celo, da se mu je duh omračil' in da zdravniki nimajo dosti upanja za njegovo bo- sredstvi Ife ptedkMoyan, ker je naj življetfBka srédstva skupaj zbiral in rodaial Jtanak J» množine ó.rpssfürsMhronfdlqerAlexcj dočnost. Prinašamo danes drugo sliko ruBkeg« prestolonaslednika, zi katerega življenje zdraf-niki nimajo mnogo upanja. Razno. Cenjeni naročniki. Leto se približke svojemu koncu in usojamo si cenjene naročnike vabiti na zo petno naročenje „Štajerca*. V preteklem letu kakor že preje je naš list dokazal, da je n«jboti&i zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, Več oseb izdihnilo je kar v hiši, kjer se je vršila gostija. Ukaz. Najvišji poveljnik J. Z. fronte j^ izdal za vse v svoje območje spadajoče kronovine naslednji ukaz: Vsako občevanje s civilnimi osebami in vojnimi vjetniki, ki ni vsled delavnega »li službenega razmerja neobhodno potrebno, je prepovedano. Vjetniki, ki prestopijo to prepoved, je naznaniti vojaškim sodiščem radi kaznovanja po § 296 c) voj. kaz. zak. Radi prepovedanega občevanja civilnih oseb z vojnimi vjetniki, je vrhutega lastnika gospodarstva, ki se je v njegovem gospodarstvu zagrešil prestopek, kaznovati s tem, da se mu odvzamejo vsi za delo odkazani vojni vjetniki. To odgodi-tev odredi vojaško poveljstvo, kamor morajo pošiljati politične oblasti vse tozadevne ovadbe. Ako je dokazano, da je imela kaka ženska lju bavno razmerje in je ž njim spolno občevala, se mora od političnega oblastva prve stopnje izrečena kazenska sodba (§ 1) na krajevno običajni način razglasiti v občini, kjer dotična ženska prebiva Ta nkaz je uporabiti na vse prestopke, ki se store po njegovi razglasitvi. Krompir za seme. Kakor znauo, je določilo ministrstvo najvišje cene za krompir. Poljedelsko ministrstvo pa sedaj razglaša, da se sme krompir prvovrstne kakovosti, namenjen za seme, prodajati po višji, nego uradno določeni najvišji ceni. Če se hoče prodajati krompir prvovrstne kakovosti, namenjen za seme, po višji, nego uradno določeni najvišji ceni, je treba posebnega dozadevnega dovoljenja poljedelskega mi-nisterstva. Tozadevne prošnje, naslovljene na c. kr. poljedelsko ministerstvo, se morajo vložiti c. kr. preskuševalni urad za semena, Dunaj, II, Lagerhaasstrf.fid. V teh prošnjah mora biti navedeno ime in bivališče dotčoika, množina semenskega krompirja, namenjenega za prodajo, ter ime in vrsta krompirja. Za krompir za drugovrstne kakovosti, namenjen za seme, se sme zahtevati pri predaji 3 K za 100 kg več, kakor so uradno določene najvišje cene, toda le z iz- • l 1« • 11 a*. 1 1 «1 l okraj (njezd) in gubernija. Pri imenu adresata naj se ne napiše njegov čin in četa, v kateri se je nahajal kot vojak, temveč vjetniška četa (rota), kateri je sedaj prideljen. Le častnike se naj označi tudi s činom, torej poročnik, stotnik itd. Kdor ne zna dobro rusko pisati, naj piše rajše z razločno latiuico. Pravilno napisan naslov izgleda torej tako-le: Zgoraj: Correspondance des prisonniers de gaerre. V sredi: I?an Potočnik, prisonnier autrichien 5. rota Spodaj na desni: Derevnja: Jozefovka. Volcst (štacija): Dombrov-ska. Ujezd: Kirgan. Gobernija: Tobolsk. Rusija. Pri mestih izosiane seveda derevnja in voloat. Pri častnikih se napiše pred ime tuli čin, torej: Lieutenant J. P. Vračunjanje „vojnih let" v vojaško službeno dobo. Cesar je izdal posebno armad no in mor-narično povelje glede vračanjenja vojnih let v vojaško dobo, oziroma za odmerjenje pokojnine. Vse osebe, ki so izvrševale od 24. julija 1914 aktivno vojaško slažbo, tudi člani raznih pro-i stovoljoih formacij, orožniki, finančni stražniki, gozdarsko osobje, so deležne ugodnosti „vojnih leta. Izključeni so le vojni vjetuiki, katerih vjetništvo ae je v smislu službenega reglementa označilo kot neopravičeno. Konskripcija I. 1898. rojenih črnovojnikov. Pričela se je kunskripcija 1. 1898 rojenih črnovojnikov, ki bodo morah tekom prihodnjega leta na nabor, da zadostijo svoji črnovojuiški dolžnosti. — Glede generalnega prebiranja vseh ir-novojniških obvezancev, ki dosedaj še niso bili potrjeni, se poroča, da tozadevno še niso bile izdane nikake uradne odredbe. Vesti, da je že določen termin za ta prebiranja, so torej preu-ranjene. Predvsem se višijo sedaj naknadna prebiranja onih v Ut h 1865 do 1897 rojenih čr-novojniških obvezancev, ki dosedaj iz kateregakoli razloga še niso prišli k prebiranju. Nove olajšave za Obrtnike. Uradno se razglaša: Vsled vojnih razmer je nujno potrebno, omiliti razne določbe na obrtnem polju. Cesarska naredba z dne 7. decembra prinaša izredne rečnim dovoljenjem c. kr. kmetijske družbe v ! določbe glede nastopa in nadaljevanja obrtov. Gradcu. V tozadevni prošnji mora biti istotako navedeno ime in bivališče prodajalčevo, množina krompirja, namenjenega za prodajo za Beme po Osebam obrtnega stanu, ki stoje Bedaj v vojni službi, se bo ta čas vštel pri nastopu obrti in pri prošnjah za obrtne dispenze. Isto ugodnost nilflUJ/JljU, UOUJV(Ujy.J»V.gU UUt piUUUJV OVU»V [/V . «JU VM^UUV v.^ffvuuv. višji nego uradno določeni ceni. Opozaija se, ! bodo imele tudi osebe, katere so služile po zada se krompir za seme ne sme prodajati po j konu o vojnih dajatvah ali eo prostovoljno oprav- 3t najvišji ceni, dokler Ijale vojna dela ali službo. Še večje ugodnosti višji, nego uradno določeni ni dotirnik dobil tozadevnega uradnega dovoljenja. Napad. Hlapec Matija K o g 1 e r bil je, bržkone iz roparskega namena, med Annenheimom in Niederdorfom pri Beljaku od dveh o3eb napaden. Ubranil se jih je in jih pognal v beg. Vinski davek na Češkem. S l. januarjem 1916 bo na Češkem država sama pobirala davek na vino in mošt. S tem se nehajo torej na češkem vsi davčni zakupi na vino in sadjevce. Nesreča. V Untereigenu ponesrečil je pri podiranju drevja hlapec Peter Knez iz Novec* rk ve pri Celju. Razbilo mu je glavo. Smrtno-nevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Eksplozija v belgijski municijski tovarni v Havru V pirotehničnih delavnicah belgijske vlade v Havrn se je zgodila 11. t. m. velika eksplozija. Delavnice stoje kake 3 km pred mestom v občini Graville St. Honorie. Eksplozija se je pripetila ob tričetrt na deset v smodnišnici, kjer polnijo granate. Delavci, večinoma Belgijci, so takrat delali. Tudi že napolnjene krogle so eksplodirale. Proti poldnevu še vedno ni bilo mogoče približati se kraju katastrofe. Eno poročilo pravi, da je bilo tisoč oseb ranjenih, mrtvih pa da je razmeroma malo. V bližnjih hišah je zračni pritisk razbil okna in vrata. Delavska stanovanja so razdejana. Zidovje, debelo 24 cm, je vrglo v zrak. Čete garnizije so pričele pospravljati kraj katastrofe. Opolnoči so našteli na kroju nesreče 110 mrtvih, med njimi 107 Belgijcev. Dr. Tone Gosak iz Ptuja piše „Slov. narodu": Naša velika ofenziva je končana, ekoraj ves srbski teritorij je v naših rokah. Naš polk .sedaj počiva . . . Jaz sem zdrav in dobre volje". pa bodo imeli vojni poškodovanci, čas v invalidnih šolah se jim bo štel kot zaposlenost v obrti, clajšal se jim bo nastop kakor tudi prestop iz enega v drugi obrt. Oslepeli invalidi ne bodo potrebovali izpričevala usposobljenosti za pletarstvo in izdelovanje krtač. Cesarska naredba ima tudi več olajšav za žene in otroke padlih obrtnikov glede nadaljevanja obrti. Pod gotovimi pogoji bodo celo starši padlega mogli nadaljevati obrt. V Okraju Kozje pričnejo kmalu, kopati premog. Ustanavlja se baje družba, ki namerava izkoriščati premogove sklade pri Podsredi. Pravijo, da je premog dober, kar se bode vsekakor kmalu izkazalo. Kitajska zopet cesarstvo. Iz Pekinga javljajo: Dosedanji predsednik kitajske republike je sprejel cesarsko dostojanstvo. Požar V Ameriki. Mesto Hopewall v Ameriki je popolnoma pogorelo. Škode je več kot za 5 milijonov kron. Na tisoče ljudi je brez strehe. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Nekega zamorca, ki je porabil zmešnjave med požarom in je kradel, so ljudje vjeli in linčali. Uvoz 30 000 bolgarskih volov. Dunajski listi poročajo, da se je posrečilo v Bolgariji nakupiti 30 000 volov po 160 kron za meterski cent žive teže. Ta uvoz bode bržkone precej vplival na cene domače živine. 2000 frankov za šopek. Poroča se: V Sofiji bo priljubljeni primadoni narodnega gledišča navdušeni gledalci poklonili šopek cvetlic. — Primadona sd je obrnila do občinstva s prošnjo, da naj se šopek izdraži v korist bolgarskim vojakom, ki Be bore proti Francozom in Angležem. Bivši ministerski predsednik Gešov se je te dražbe udeležil in je zdražil šopek z& 2000 frankov. Zanimivo. „Slovenski narod" od preteklega pondeljka prinaša pod raslo vom „S severovzhodnega bojišča" sledeči dopis: „Čital sem v „Slovenskem narodu", da je zmanjkalo barv za vžigalice sv. Cirila in Metoda. Pa so te vžigalice vseeno najboljše" ... K temu pripomnimo sledeče: Ciril Metodovi dražbi ni „zmanjkalo barv". Ali belo plavo-rdeče barve bo ednake-onim naših najljutejših sovražnikov in zato jih je oblast prepovedala. Tudi Ciril Metodarji bi morali zdaj vendar enkrat spregledati in pričeti avstrijsko misliti. Nikjer in nikdar bi ne imelo slovensko ljudstvo tako ugodne prilike za svoj razvitek, kakor ravno v okrilja habsburške monarhije Ciril Metodarji naj se torej tudi v srcu spremenijo, ne pa samo navidezno. V ostalem pa bi le želeli, da bi i nam s jalo soloce milosti tako potrpežljive cenzure, kakor je menda ljubljanska ... Umrl je v Celju bivši nadučitelj v Šoštanju, g. Franc Bernaus v 77. letu svoje starosti. N. p. v m.! Špijon? V Maribora so aretirali nekega igralca viteza Zagorskega. Sumijo ga špi-jonaže in so ga oddali vojaški sodniji. Glavna razprava proti dr Budisavljeviču irt tovarišem. Kak;>r poročajo zagrebški listi, je pričela 13. t. m. pred zagrebškim kazenskim sodiščem glavna razprava proti posl. dr. Srgjanuž pl. Badisavljeviču, zdravniku dr. Lazarju Popo-viču iz Sriemskih Karlovcev, dr. Milanu Meti-košu, odvetnika iz Gline, Milanu Teodoroviča. privatnemu uradn ka iz Sr. Karlovcev in profesorju Gjuri Gavrilo^iču iz Zemuna. Imenovani so obtoženi veleizdaje. Razpravo vodi sodni svetnik Stanzer, kot se govornika poslujeta poslanca dr. Došan Pofovič in dr. Edo Lukinič. — O izidu razprave bedemo še poročali. Petra Majdiča min zaprt. Kakor se iz Celja poroča, se je v parnem mlinu Petra Majdič velike množine krušne moke uradno zaplenilo, ker je bila ta moka skoraj popolnoma n e v ž i t n a. Primešano je bilo namreč tej moki 40 p r o c e n i o v otrobov Ta zmes, ki je izgledala kakor pepe I. bila je glasom izpovedbe nekega strokovnjaka k: večjem 20 vinarjev za eno kilo vredaa. Mlin je za zunanji promet zaprt. V par dneh se bode vršila razprava pred celjskim okrožnim sodiščem. O tej razpravi bodemo podrobneje poročali. ■ Vsak vojak ■ želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Stariši! Neveste! Bratje in sorodniki vojakovi za «i ki se jim naravnost od upravništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim „Štajerca". Gospodarske. Varstvo mladih dreves pred poškodovanjem p* zajcih. Vsa v jeseni nasajena mlada drevesca z mlado* gladko skorjo je treba sedaj varovati proti poškodovanju po zajcih. To se zgodi najgotoveje s koši za čiščenje dreves, ki se izdelujejo iz starih vinogradnih kolov^ a» iz kolov, ki se izdelujejo pri obžaganju desk na žagi. ¿itna slama in kpruzoica se bo pač brez izjeme letos potrebovala za živinorejo io bi se naj ne porabljala ** obvezo vanje mladih dreves. Važno je to, da se morajo drevesa zavarovati do eden in pol metra visoko, da oe dosežejo zajci pri eventuelnem visokem snegy zgornjin delov debla. Znano je, da drži mazanje debel z apnom,, ki je bilo poprej v navadi, samo nekaj časa in razen tega ne varuje zadostno dreves v smislu za Štajersko -veljavnega zakona o lovskem varstvu. Shranjevanje strujev in orodja črez zimo. Kmet bo sedaj vsa orodja in stroje, ki jih ne rabi več do spomladi, temeljito očistil, ako potrebno, jih pripravil tako, da bodo na zavarovanem prostoru. Nobeno poljedelsko orodje se ne sme puščati brez varstva proti mokroti. Pri sejalnih strojih, senenih grabljah, strojih za košnjo se naj temeljito očedijo vsi deli, ki se drgajo in mazalni deli temeljito nama žejo z oljem. S tem se bistveno podaljša trpežnost. Vendar je pomniti, da je zarjavele dele pobarvati brezvspešno, ker železo pod barvo naprej rjavi in barva kmalu odpada. Zatorej se morajo taka mesta najpoprej čistiti rje, obdati s kovinskim mi-oium in nato namazati z oljnato barvo. Ravnanje z zmrzlo čebulo. Zmrzle čebule bi se naj nikdar ne dotikalo s toplimi rokami ali hitro prineslo na zakurjeno mesto, ker sicer trpi čebula vsled hitrega tajanja posameznih sta-ničnih skupin in izgubi na trpežno^ti. Ako pride do čebule v shrambi ostrejši mraz in izgleda, kakor zmrznjena, se jo naj pusti nedotaknjeno na prostoru, ki je bolje zavarovan proti mrazu' da se počasi otali. Tako J ostane okus in trpežnost neizpremenjena vkljub dozdev- | aaemu poškodovanju od mraza. Vsako drugačne.ravnanje 3 čebulo učinkuje škodljivo. Sladek krompir. Krompir, ki se shranjuje črez zimo, izgubi kakor znano, mnogo na skrobovini. To je razlagati iz tega, da se eden del škroba spremeni v sladkor, ki ga potrebuje živ krompir za dihanje in ga pri tem porabi, v shrambah kjer znaša toplina nekoliko stopinj nad lediŠčem, { sta ta oba pojava v ravnotežju, porabi se namreč toliko j sladkorja, kolikor ga potrebuje krompir vsakokrat za j dihanje. Ako se hranjuje krompir v prehladnih shrambah, kjer toplota ni mnogo nad ničlo, se pretvarja škrob neovirano naprej v sladkor, med tem ko porabi krompir vsled nizke topline mnogo manj sladkorja, kakor ga j porabi krompir pri dihanju. Zatorej ima krompir sladek okus, ne da bi bil zmrzeL To se lahso zgodi pri skla- j danju kakor tudi pri razpošiljanju in je čestokrat vzrok j pritožbam in sitnostim. Zatorej se opozarja izrecno na to, da ni potrebno, da je bil krompir, ki je postal sladek zmrznjen ter za človeško hrano" neporaben, da se pa lahko na priprost način zopet napravi okusen in poraben. To se zgodi s tem, da se prenese krompir, ki se vsakokrat rabi, v topel prostor — v kuhinjo ali zakurjeno sobo — kjer postane zmožen za močnejše dihanje in podiha preostal sladkor. Črez nekaj dni postane na ta način shranjen sladek krompir zopet vžiten. Potreba je zlasti pri sedanjih razmerah, da se ta dejstva kolikor mogoče razglasijo, da se zabrani, da se krompir, ki Je določen za. človeško hrano in je morda postal sladek, ne odtegne temu naroenu in se ne po krmi ži- j vini. Za to bi se naj porabljal le samo prav droben m j poškodovan in vsled tega neporaben krompir. Oton Brttders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Prehl&jeoje strupi imenuje znanost doslej še ne bližje znane povzročitelje revmatičnih bolečin. Odprava revmatičnih bolečin obstoji torej iz uničenja teh „strupov"; to pa se nam najbolje posreči, ako boleča mesta prav živahno s Fellerjevim oživljaj o čim esenčnim rastlinskim iluidom z zn. „Elza-fluid" masiramo in ob-• ribamo. Masira naj se z „Elza-fluidom" tako dolgo, da je tekočina popolnoma od kože abBcrbirana; na bolečih mestih nastala bode živahna cirkulacija krvi in s tem ponehanje bolečin. Mnogo zdravnikov priporoča za take masaže Fellerjev fluid, ki jepač najpriljub-ljenejSe tozadevno sredstvo. Pa tudi najcenejše, kajti ena steklenica stane le 42 vin. Po poŠti se pač ne more manj kot 12 steklenic razpošiljati in te stanejo franko 6 kron, 48 steklenic 20 kron. Naroči se edino pristne pri lekarnarju E. V. Fell?r, Stubica, Elza-trg št. 241 (Hrvatsko). Tam se dobi tudi Fellerjere milo odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice", 6 dkatljic za 4 K 40 v franko. Te so vedno zanesljive — in priljubljene pri milih in starih. (¡) Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Proti Rusom. V pokrajini potoka Kor-tnin zavrnila je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda en ruski sunek. Južno zapadno od 0lyka bil je neki sovražni letalec prisiljen, da pride doli, in vjet. Eno naših letalnih brodovij obmetalo je ob železnici Niedwiecze-Sarni ležečo železniško postajo Antonowska in kolodvor Klewan z bombami. Akcija je imela uspeh. Pri Klewanu nastal je požar. Vsa letala so se vkljub hudemu obstreljevanju nepoškodovana vrnila. P roti Italijanom. Ob tirolski in So-čini fronti vršili so ss posamezni topovski boji. V dolini Flitsefca ssvojRe so se naše fiete z ¿napadom sovrftžne prednje postojanke. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete vrgle so sovražnika včeraj tudi južno-vzhodno Klibaci v dolino Tare. Druge avstro-ogrske kolone pridobile so pod ljutimi boji visočine neposredno severno od Bjelopolja in pokrajino napol pota med Rožajem in Berane. Zapadno od Ipeka je nasprotnik nazadovanje med Plavom in Kozinjem nastopil. Število včeraj poročamh vjetih se je povišalo na 900 mož [Zopetni poraz Srbov. Iz Sofije poročajo zasebna poročila z dne 15. decembra: Sibske čete, ki so Monastir (B i t o 1 j) izpraznile, doživele so ob Ornem Drina zopetni težki poraz. Albanci pridružujejo se v vedno večjih množicah bolgarskim četam. Italijani v Valoni bodejo kmalu v resni nevarnosti. Pri nazadovanju zapustili so Srbi jako veliko predmetov, zlasti tudi mnogo stvari iz zasebne lastnine kraljeve družine ter srbskih ministrov. Ob grški meji. K.-B. Sofija, 15. decembra. (Uradno bolgarsko poročilo cd 14. t. m.): Angleži in Francozi vrženi so na grško o z e m 1 j e. Naše čete se nahajajo ob grški meji, ker so za sedaj zasledovanje sovražnika vstavile. Vjeli smo 1234 sovražnikov, med njimi 18 oficirjev, zaplenili 14 kauonov, 62 municijskih, 10 sanitetnih vozov in mnogo druzega vojnega materijala. Odslej bode (bolgarski) generalni štab le na onih dnevih poročila objavljal, na katerih bode poročati o pomembnih operacijah. Vpoklic 44—46 letnih črnovojnikov pričakovati je sredi januarja. „Tiroler Anzeiger" poroča na podlagi naznanil od podučene strani, da se bodejo za vojne in Črnovojoiške službe ifebrani 44—46-letni do srede januarja vpoklicali. Mleka jO malo in dostikrat se ga ne more otrokom toliko dati, kakor bi bilo to želeti. V obliki puddmgov, narejenih iz dra. Oetker p u d d i n g - p r a 8 k a, »/s htra mleka, 6 dkg sladkorja, zamore se.mleko Slediti in vendar otroškemu organizmu zaželjeno redilno sredstvo doveBti. Veselje je videti, kako se otroci vsake starosti na teh puddingih razveselijo. Pri vladajočem gorkem letnem časa je priporočljivo, ako se ima v vsaki hifii dea infekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da-nafinji inzerat Lysoform-tvornic. Darila, ki naj tiaino razveselijo in darovalcu Čast delajo, se kupuje v svetovni hiSi Suttner, M*ev» solidno, lepo blago ima Bvetovno ime. fLjudska kopelj mestnega f kopališča v Ptuju. Čat za kopanje i ob delavnikih od 12 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ur« zaprta); ob nedeljah in ilrih od 11. do 12. ure dopoldne. 1 kopelj c vročim zrako „Brauieiad* s r¿uho K —• 7< Ali si že Stev. 1316. Lepa ura na pendelj 1326. Ura na pendelj, gre 14 dni ... 1360. Lepa stenska ura........ 1376. Fina ura kukavica....... 1203. Dobra ura-budilnica....... 1204. Ura-budilnica s kazalcem za datum 1216. Fina ura budilnica....... 410. Roskopf-žepna ura, nikel .... 613. Tula-nikel-ura, dvojni mantelj . . 1512. „Zenthu-nikelura, 15 rubisov . . 781. Srebrna Tula-ura, dvojni mantelj 1646. Uinjati zapestnik s srebrno uro . 916. Srebrna verižica, masivna .... 98^. Srebrni privesek, masiven .... 1022. Srebrni rožni venec....... 114. Duble zlata vratna verižica . . . 463. Duble- zlati križec....... i, 212. Srebrni prstan z lepim kamenjem 1 Krasni katalog zastonj In franfco, | K 10-60 n 20 - n n 17-> 350 5-7-80 410 9 80 26 25 21 — 17-3-20 J'60 6-70 6-80 160 1-20 Razpošiljatev po povzetju al: nap rej-plačilu svote Zlato aro zastonj zamore vsak kupec dobiti. Več v krasnem katalogu. Kar oe dopade. se izmenja. Vsaka ura je najnatanCneje repetirán*, strofcovnjaáfco oljena m proti prahu zaprta. Vse zlato in srebrno blego je uradno puncirano. Lastna fabrika ur v Švici. H. SUTTNER 8T LJUBLJANI štev. 701. Krflčanska svetovna razpošiljalna. — Nobene filijalke. 453 cč >o • r—< C > a « KJ * O o ■s f! 2 o 5 a rSi s * O -s co CD ■fl ® o ® rS a »S d * fl -g OJ O r§ P-4 •C * O- aj C/5 C3 a» b-o a rt _) ® * 9 £ 5 ® eS • S T - O. bfl 6 ° •S m »O .i-l ¿i && O -s CO ¿3 vojno-sive že 26 let najbolje pri- znane Hébi'm prsne| karamele s ,3 smrekami" w Milijoni rabijo proti Bi W Viničar 612 naročil? Ako ne, stori to takoj! Uredništvo in upravništvo nahajata se v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. priden in delaven se sprejme. — Vprašanja na upravo tega lista. Pridna krčmarica išče gostilno na račun ali v najem. Naslov: Poste restante Slivnica pri Mariboru. 62s hripavosti, katarn,ea-ulin^Dja, krčnemu in 6slov8kema kaplja, zato so dobrodošle v»a-kemu vojaka, not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako agpefiai i* dobrookasni bonboni. Cena 20 in 40vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Holitor. apoteka v Ptuju, Ig. Behrbalk. apoteka v Ptuju, Kari Herrmana Laški trg, A. EIs-bacher, La3ki trg, A. Pluiger.apoteka.Pod-četrtek,HaBfSchaider-sehitoeh, apoteka -v Brežicah. 604/1 se sprejtoe Brockmanngasse 8; Gradec - : Schnlder. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice «a okrepčanje krvi proti slf-bcsti in bledičnosti (BJeichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prsa in pljuče, stekl. 120 K proti ka&lju, težki sapi itd. — Čaj in p^ul* za č»$čenje krvi h 80 vin. — Čaj proti gil-tu a PO vm. — Balzam ?a giht, ude in živce stekl. 1 K ; iz vi srno mazilo, ki odstrani bolečine. — BleibursM živinski prašek h 1*20 K. PraSefe proti odvajanju krvi v živalski vodi b K 160— Izvirni sirup za podgane, niši, ščurke h K 1*—. Razpošiljatev L. Herbst. apot< ka B>eiburg na Koroškem. 49 na natakarica poštena, zvesta, katera more gostilno na deželi sama voditi in knhati znati, ee takoj sprejme pod dobrimi pogoji. Dopisi se pod naslovom „Gostilna" sprejmejo v npravništva tega lista, __Ptoj. 626 Solidni zmožni homi Krava za pleme (Piuzgauer) z dragim teletom breja, in ena mlada telica črno bela barva, lepa živina pri vmrvgradn v Majbergu proda Leopold Slawit8Ch, trgovec, Ptuj. E15 m 626 pridna prodajalka Bprejuieta se pri firmi J. F. Scheschfirko, trgovina z mešanim blagom. Sv. Jurij ob juž železnici. Meščanska, parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur = v porabo. z= Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. 5 vinarjev stane dopisnica, s katero zamorete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 89 Ua ur 11 KONRAD c. in kr. dvomi liferant, BRÜX št. 730 (Češko). MF** Prave nikel-žepne-ure K 420, 5*—. V srebru K 8 40, 9 60, niklasta budilnica K 2 90, ura-kuka vi ca K 7-86. ura na pendelj K 9 -. Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazsj. 500kron Vam plačam, ako moje Dnjnhrini Vaša kurja očesa, brada- iztrebilo korenin----lllQ~li(ll£flUl vice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1—. 3 posodice K 2 50. Stotero zahvalnih in prUnan- jevalnih pisem. 492 Kemenv, Kascban (Kassa) 1. poštni predal 12/29, Ogrsko. STava ^mmumuumu 50°/t cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, iz datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12 — franko po povzetja. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo KI'— oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja Tiszabogdan 490. 756 Mn posredovalnica (Wohnung- ond Dienstiermittlnng) za službe, učence, stano-Tanja in posestva v Ptuju icrrfinje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovi). Wasser dichte Wagenpl a che n Vododržne vozne plahte ! Wasserdichte Pferdedecken — Vododržne j konjske odeje Slawitsch ir Heiler v Ptuju trgovina z blagom. «2 . - Armadna ura z napestnikom. Varstvo za Hteklo. Steklo se ne zdrobi. Velikost kakor slika odprta aH varstvo za steklo Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10 — Z radium svetilnikom, velikost kakor sliKa .... K 15 — Znamka wCyma" s preciz. anker-kolcsjem.....K 30.— Oiiginal Ornega" s preciz. anker- kolesjem .... K 15.— S pravo radium-svetilno cifern co 10 K več. Z varstvom za steklo glasom slike vsak komad 1 K 50 v več. Srebrna ura za napestnik...........K J 4.— 14 karatna zlata ura .............K 28.— Zgoraišna ura z napestnikom, velik format .... K 6*— Ista, elegantna plošča.............K S — Z radium-svetilnikom, l. kakovost........K 10 — z,epne budilnice z ali brez jermena.......K 18 — Iste z radium-svetilnikom, I. kakovost......K 26*— Vojne ure z 2 ali 3 cesarikim reliefom.....K 5* — Vojna budilnica kanone K 6-—, bobnar.....K 7-— Cona niklasta ura...............K 4-— Cena ura budilnica ..............K 4?'— 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpoSiljanju svote s 60 v za poStnino tudi na bojišče po I. eksportni hiši za armadne in vojne ure Max Bohnei, Dunaj, Margareleoslralle 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 472 Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolemi, kakor ßkerlatica, špički, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuževalno sredstvo, ki naj bi biln v vsaki hiši na rntpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Lüfiler, Liebreich, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer Vertun, Pertik itd. LTsoroEid: ki je brez duha, brez stnipa in po ceni ter se dobi v vsa;i lekarni in drožeriji v izbirnih steklenicah (zeleno steklo) za 00 vinarjev. Usprh Lysoforma je zanesljiv in gotov in se /ato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysftform-niilo je fino, nalahno milo xa toaleto, ki vsebujo 1 odstotek Lysof. rma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo ča3\ zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. ..Pffflerminz-Lysoform' je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko 'udi pri nahodu v grlu, pri kašlju. pri kataru, za grplanjc po zdravniških predpisih. Na čašo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo l krono in (0 vinarjev ter se dobi v vsaki leksrni in drožeriji. Zanimivo knjigo z naslovom: „2,dravje in razkuževanje" (Gesundheit und Desinfektion) poS'je na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Chemiker HUBMANN, Referent der Lyse form werke, Wien XX, Pc- traschgasse 4. 336 • ioo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamora vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jabnJjka, grenatline. maline, muškat-brnške, pMerminc, poinoranče, Waldmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K ?0 h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož- nosti. 524 Johann Grolich, aiÄka flroŽBlIja, Brno it. 636 (Moravska). 10» sg do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnatelj stvo Uiajatelj in odgovorili urednik: Kari Linhart. Ti,*. w. Blankt v Ptuj*