Pomnite se Sl0VENSKIH JUNCEV Kakim DAROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, MAY 14, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII »&ATKI S WVENCIJE Mololov misli, da je že dovolj popustil v zahtevi za Trst Zahteva od ostalih, da store enako, toda odgovoril mu je molk Pariz. — Iz seje ministrov se poroča, da bo vsak čas prišlo do odločitve, kam bo končno padla kocka glede Trsta." O vsem drugem so se kolikor toliko že sporazumeli. Ako se ne zedinijo glede Trsta, mirovne konference mljbrže ne bo to poletje. Kakor stoje stvari danes pri zeleni mizi, je vprašanje Trsta še prav tam ,kakor je bilo prvi dan zasedanja. Kot trdijo poznavalci razmer, ne bo rešeno vprašanje Trsta, dokler se ena ali druga stranka ne poda, ali Rusija, ki zahiteva Trst za Jugoslavijo, ali zapadne velesile, ki so proti temu. Ruski komisar Molotov je skušal dobiti Trst s tem, da je odnehal od svojih zahtev v Tri. politaniji in znižal zahteve za vojno doškodnino od Italije. Upal je, da bo v zameno za to pridobil ameriške in angleške zastopnike, da mu bodo dali Trst. Toda tako angleški zunanji minister Bevin kot ameriški državni tajnik Byrnes se ne podasta. Molotov ,ie rekel, da je podala Rusija dovolj koncesij in da je čas, da ttako store tudi drugi. Toda na te besede ni dobil od druge strani drugega kot molk. Je mislila, da bo kraljica na farmi Chicago. — Mrs. Bertha Kostem Johns, stara 23 let, je vložila tožbo za razporo-ko od svojega 26 letnega soproga Johna. V tožbi pravi, da je pronašla, da življenje na farmi ni tako lepo, kot ji ga je slikal njen soprog. Seveda Mrs. Bertha je vzrastla v mestu in da jo je. mogel John odpeljati na svojo farmo kot mlado gospodinjo,, ji je., kat pravi ona, obljubil, da bo živela na farmi kot kraljica. Na njiju svatbi je bilo 800 gostov in nato sta bila 8 dni na poročnem potovanju, a prvo jutro, ko sta prišla na farmo, pa- je morala vstati že ob šestih zjutraj s prijaznim priporočilom svojega možička, da naj kar pozabi na mestno življenje in gre na delo. Zato zahteva razporoko. -—o- Japoncem ni treba ubogati vseh ukazov zaveznikov Kongres mora do jutri odločiti, če se nadaljuje obvezna vojaška služba Tako je trdil japonski zagovornik obtoženih vojnih zločincev Tokio. — Dr. Ichrio Kiyose, glavni zagovornik bivšega pre-mierja Hideki Tojo in 26 drugih obtoženih vojnih zločincev, je izjavil pred sodnim tribu-nalom, da japonskemu narodu ni treba ubogati ukazov generala MacArthur'ja. Japonski zagovornik je baziral to svojo trditev na tem, da se Japonska ni podala .zaveznikom brezpogojno, ampak da je to storila samo armada. Vsled tega mora japonski narod ubogati samo take ukaze generala tMacArtihurja, ki se nanašajo j na -deklaracijo v Potsdamu, J kjer so zvezniki narekovali Japonski pogoje. Glavni prosekutor, Joseph B. Washington. — Dočim je senat sprejel predlog, da naj se obvezna vojaška služba nadaljuje do 1. julija, poslanska zbornica o tem še vedno debatira. Postava glede obvezne vojaške službe, kakor jo je začetkom vojne sprejel kongres, poteče jutri o polnoči. Ako kongres do tega časa ne stori nič, potem postav a avtomatipno prepade. Ako poslanska zbornica ne potrdi predloga senalta in doda kaj novega, mora iti zopet v senat v potrditev. Potem mora pa predlog še predsednik Truman podpisati in vse to prej kot do srede o polnoči, da bo veljavno. Administracija se poteguje, da bi podaljšala obvezno vojaško službo vsaj do 1. julija. Keenan je vzpričo tega izjavil, da se je Japonska podala zaveznikom brezpogojno ter da bo zahteval, da se japonski vojni kriminalci, morilci in roparji kaznujejo po njih zaslu-ženju. Do 30,000 premogarjev je še doma MIHAJLOVIČ PRIDE PRED SOD-NIJO 20. MAJA Belgrad. — Napol uradni viri poročajo, da bo Draža Mi-hajlovič, vodja četnikov, pri obravnavi, ki je določena za 20. maja, vse priznal. V tej izjavi bo baje podal kompletno listo oseb v Jugoslaviji in izven nje, ki so pomagale njegovi ge-rilski organizaciji. Isti viri trdijo, da če bo Mi-hajlovič to napravil, da bo s tem ušel smrtni kazni. ---O--- Vse napeto taka, če ho Truman zasegel železnice ob stavki Nočejo se pokoriti ukazu predsednika Lewisa, naj gredo nazaj na delo. Lewis pravi, da morajo napraviti prvo potezo za poravnavo premogarske družbe. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Washington. — Unijski premogarji so se vrnili včeraj nazaj na delo. Samo kakih 30,000 premogarjev v Pennsyl-vaniji se noče pokoriti ukazu predsednika unije, John L. Lewisa. Toda voditelji pravijo, da bodo tudi ti v nekaj dneh odšli nazaj v premogokope. Jugoslavija in Češka podpisali pogodbo Belgrad. — Jugoslovanski premier Tito in češki premier Fierlinger sta podpisala prijateljsko pogodbo med obema državama, v kateri se zavezujeta za medsebojno podporo v slučaju napada. Razne vesti od nailh borce* v službi Sirka Sama ' Frank Lausche, 8006 Union Ave., je bil po dveh letih in pol službe v bojni mornarici častno odpuščen. Služil je kot "Fireman First Class," eno leto preko morja na raznih o-tokih kakor tudi v Tokiju. Ves čas službe je prejemal tudi Ameriško Domovino, ki mu je redno prinašala novice od doma, česar je bil j ako vesel. Njegov brat Anthony pa j a, šel k bojni mornarici 30. aprila, katerega sedanji naslov je: Anthony B. Lausche, A.S. Co. 164 USNTC., Great Lakes, 111. Veselilo ga ,bo, če se g* prijatelji spomnijo s kakšno kartico. Miss Marie Jane Fili'povic, hčerka Mr. in Mrs. Filipovic iz 4003 E. 143 St., se je po dveh letih službe v WACS, kjer je imela čin narednika, vrnila domov s častnim odpustom. SvO1 jo službo je vršila v kavalerij ski šoli v Fort Riley, Kansas. Razne druge vesti iz delavske fronte širom Zed. držav Železničarji, ki so organizirani v unijah strojevodij in vlakovodij na glavnih ameriških progah, so določili soboto 18. maja za splošno stavko. Ker je zaenkrat stavka, premogarjev končana, je vsa dežela zdaj obr-nejna na napovedano stavko železničarjev. Vse čaka, kaj bo. storil predsednik Truman v tem 'slučaju, ali bo zasegel železnice, ali ne. Unije so se izjavile, da njih članov ne more nihče prisiliti delati, niti vlada ne, dokler ne dosežejo svojih zahtev. Pristaniški delavci v San Franciscu so odgasovali, da gredo na stavko 15. junija. Njih število znaša 250,000. V Los Angelefiu se stavka uslužbencev pri ulični železnici in busih še vedno nadaljuje. Stavka mlekarjev v Terra Haute, Indiana, ki je trajala 9 dni, je bila včeraj poravnana. -o- Od 61 nacijev jih bo bingljalo na vislicah 58 Dachau. — Ameriška vojaška sodili j a je včeraj obsodila 58 nacijev v smrt na vešalih, 3 pa v dosmrtno ječo. Vsi so aili potom dokazov spoznani krivim, da so pomorili na tisoče ujetnikov v notoričnem taborišču Mauthausen. Vsak posebej je bil pripeljan pred sodni stol in vsakemu posebej je bila prečitana obsodba, kar je trajalo po 38 sekund. Nato sta vsakega odpeljala po dva ameriška vojak od 9. divizije. Nekteri niso mogli stati na nogah, ko so slišali smrtno osbodbo. -.o--- Arabci se bodo borili do zadnjega proti Židom Jeruzalem. — Arabski od bor proti naseljevanju Zidov v Palestini se je brzojavil "'ve likim trem," da je njih pripo rotilo za naseljevanje Židov Palestini navadno dovoljenje da se bodo smeli naseljevati pod protekcijo orožja Amerike in Angije. Arabski odbor je v svojem protestu na predsednika Tru-mana, premierja Attleeja in Stalina izjavil, da se bodo A-rabci borili proti temu do zadnjega moža. ---—o--- NE POZABIJO NA TISOČE NASlIf BEGUNCEV V TUJINI John L. Lewis čaka, da bodo napravile prvo potezo premogarske družbe ter napravile ponudbo za poravnavo. Lewis je namreč poklical premogar.je nazaj na delo samo pogojno za 2 tedna. Ako v tem času ne bo dobil nove pogodbe z družbami, bodo odšli zopet na stavko. Iz Bele hiše se poroča, da bo vlada skušala storiti vse, da se prepreči ponoven zastonj v prernogarski industriji. Predsednik Truman je naročil John L. Lewisu in zastopnikom premogarskih družb, da mu predlože novo pogodbo do srede, to je poldrugi teden poprej, kot poteče premirje z unijo. To je naročil Mr. Truman še v petek, toda dozdaj ni še nobenega znaka o kaki novi pogodbi. Kot se sliši zahteva Lewis za premogarje zaostalo zahtevt} na pla č ilo za čas in pol, p redil o bo povedal zahteve za novo pogodbo. Nad tem premogom, ki bo nakopan v teh 14 dneh, bo imela vlada strogo nadzorstvo. Najprej bo šel' za javne utilitete, železnice, bolnišnice, za naprave, ki konzervirajo sadje in živila sploh in potem šele ga bodo dobili drugi, če bodo dokazali, da ga morajo nujno imeti. V veljavi ostane še vedno zatemnitev mest in napisov ter 25% ukrnenje na osebnih vlakih. Zadnja porečila trdijo, da so premogarske družbe pri volji plačati premogarjem čas in pol za delo ob postavnih praznikih. To bi zneslo nekako $3,000,000. NOVI GROBOVI Jennie Smrdel Včeraj .je umrla Jennie Smrdel, rojena Celhar, 3536 E. 106. St., v starosti 76. let. Rajnka je bila doma iz vasi Petelinje, fara Slavina, na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 44 leti. Bila je članica dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, dr. Sv. R. Telesa, dr. Slava št. 173 SNPJ. Tukaj zapušča žalujoče hčere Mary Stra.jner in Štefanijo Mirtič, sina Josepha ter vnuke in vnukinje; v starem Kraju pa brata Johna. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v petek 8:30 v cerkev sv. Lovrenca ob j 9:00. Naj bo rajnki ohranjen blag spomin. Ob 30 dnevnici— V sredo ob 8:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Matija Debelak. Članicam dr. sv. Ane št. / SDZ— Članice omenjenega društva naj se ta teden v vseh zadevah tikajočih se društva obrnejo na blagajničarko Miss Josephine Oražem, 6415 St. Clair Ave. (v slaščičarni v SND), ker je tajnica odsotna radi konvencije SDZ. Ob drugi obletnici— V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Senjak v spomin druge Obletnice njegove smrti: V bolnišnici— Mrs. Uršula Polanc, 14022 Jenne Ave., se je podala v St. Alexis 'bolnišnico, kjer se je j morala podvreči težki operaciji. Obiski za enkrat še niso dovoljeni. Pismu ima pri. nas— , ; Frank Škrjanc, nekje v Cfle-velandu; piše mu Franc. Finž-gar iz Ljubljane. ———o---i— Mesto je dobilo prvo policijo Dvtxbury, Mass. — To mesto je dobilo prvič v zgodovini svojega obstoja svojo policijo, ko so volivci pri zadnjih volitvah odglasovali za uvedbo policije in sicer načelnika in štiri policaje. Obenem so tudi določili $1,200 za policijsk avto. Katarina Lah Sinoči je umrla v Glenville bolnišnici Katarina Lah. rojena Intihar, stanujoča na 1126 E. 72. St. Stara je bila 66 let. Pogreb ima v oskrbi Frank Zakraj-šek pogrebni zavod. Druge po-j drobnosti in čas pogreba poročamo jutri. -o- V Ameriki dobimo baje zopet racioniranje živil Washington. — Bivši predsednik Herbert Hoover je bil včeraj pri predsedniku Trunia-nu, kateremu je podal sliko glede prehrane za Evropo in Azijo. Takoj za njim se je zgla-sil pri predsedniku pa Herbert Morrison, predsednik angleškega kabinetnega koncila. Takoj so se pojavile govorice, da bomo dobili v Zed. državah zopet racioniranje živil, da se s tem dovolj nabere hrane za druge dežele. Toda to ne bi prišlo prej kot v avgustu ali septembru, ko bo letina pod streho, na podlagi katere se bo lahko preračunalo, koliko naša dežela lahko da, ali mora dati drugim narodom v živilih. Vodja poljskih gerilcev zahteva svobodne volitve Pittsburgh, Pa. - Tukaj je zboroval v nedeljo pojsko-ame-riški kongres, kjer je bil glavni govornik general Bor, vodja pojskih gerilcev tekom vojne, katerega pravo ime je Tadeus Bor Komorowski. Ta je apeliral na Zed. države, naj zasigu-rajo za Poljsko svobodne volitve tier izjavil, da bo Poljska propadla, če bo ostala še kaj časa pod rusko kontrolo. Ruska nadvlada v Poljski je prisilila ha tisoče Poljakov, da žive v prostovoljnem izgnanstvu, je rekel Bor. Svobodne volitve bodo pokazale, da je skoro 90r/i vsega poljskega naroda proti sedanji vladi, ki je kontrolirana iz Moskve, je izjavil general. General je tudi obtožil rusko armado, 'da ni držala besede, ko seo ,se gerilci dvignili v znani vstaji v Varšavi proti nacijem ter se zastonj borili 63 dni v brezupnem boju, ne da bi jim prišli Rusi na pomoč, ki so bili ta čas samo onstran reke. Gene«! Weyglnd ie spet svoboden Pariz. — General Maxime Weygand, ki je star zdaj 80 ! let, je bil izpuščen na svobodo, ket pravijo — radi starosti in bolezni. General je bil vrhovni poveljnik francoskih armad ob času razsula Francije. NE PRIZNA OTROKA, KI JE BIL ROJEN PO 355 DNEH ! New York. — Vojni veteran Robert Lockwood je rekel, da bo šel na višje sodišče proti odločitvi sodnika Dalya. Ta je namreč razsodil, da je Lock-"wood smatran za očeta otroka, ki ga je njegova žena rodila 355 dni potem, ko je on odšel na morje in bil'na Pacifiku 20 mesecev. ,! "Oče" trdi, da je 355 dni no-1 sečnost nemogoča, sodnik pa trdi, da vpričo sedanje zdravniške vede tudi kaj takega ni i nemogočega in da je Lockwood , lahko oče tega otroka. VOZNIKI AVTOMOBILOV PAZITE, DA IMATE SVOJA VOZILA V REDU Mogoče se vam zdi, da to m vse, tako nujno potrebno, am-' pak če je to zanemarjeno, se radi tega mnogokrat pripeti j o j nesreče s hudimi posledicami. I Zato pa bo policija posvetila j posebno pažnjo v tem oziru. Policija si lahko prizadeva za zmanjšanje nesreč kolikor si hoče, če pa ne bo vsak posame-! zen voznik v tem programu tudi sodeloval, ne more sama policija napraviti ničesar. Zato pa opozarja policijski načelni George J. Matovitz vse, voznike, da skrbijo na svoja vozila in tla se tako prepreči čimveč nepotrebnih prometnih nezgod in ohrani čimveč mogdee življenja. Vozite previdno, kot,to pričakujete od drugega voznika. Preglejte svoje avtoriiobi-le, da bodo zavore in kot prej omenjeno vse v redu. Ali mislite, da ste dober vodnik avtomobila? Mongi, si to i domišljajo, da so najboljši voz- ] niki, kljub temu pa se dogaja- : jo avtomobilske nesreče vsak j dan in vedno v večjem številu. ! To pa zato, ker si mnogi vozniki aVtov domišljajo, da je vsak : §am najboljši voznik. Vzemimo si za vzgled dobro ; hišno gospodinjo, ki posnaži : svojo hišo večkrat in temeljito. Dober voznik bi moral prav tako preglecl|ati Večkrat svoj avtomobil in sedaj je čas za to. Policija bo pričela pregledovati avte na cesti in sicer od 15. maja do 1. junija. V pr-' vi vrsti bo policija pregledovala: Kakšne so vaše zavore, ' ali iso luči v dobrem stanju, " kakšni so vaši obroči (Tires), ali deluje varnostna trobenta (horn), ali je vaše prednje o-' j kno čisto itid. »OMOVINA ZBIRA |N1 ^ kaj vsajal, kadar bi nl na uho priletelo, da se za njegovim hrbtom * „,« Naj reče kar hcče P°l 'yj bomo pa le imele bese - f ne, punce. Torej le rap in kar dobro se ibo® ji le s to le koloneo en P , ^ Sem od strani zvedela. ^ y dobro cajta in da Je " sama osa, ker ga ne P ^ j hiše za inekaj dni. i še v plenicah ali k ^lii" ji mu žugajo s hudi«1! ^ če bi jih ukanil in J1"^ ^ postelje. Se reče, če m kdo vprašal, bi rekla, da našemu Su nič ne zaupan, k*er le P ^ poznam njegovo trmo ^ utegnilo primeriti, da j dohtar pri enih vratic boss pa pri drugih' P^jolj bi tiščal v levi pesti- ,eV| bi bilo, če bi mu '^^fi skril, potem naj pa t okrog bos, če hoče. jj Veste, ko nam je P°V* bo šel za nekaj časa,žePr ljševalnico, ali kakor vi tistemu kraju, :0is3 lane ljudi skupaj devV $ mu v našem oficu, ^ štab: France, Ančka^f dna srca voščili — s ^piU1 in mnogo zabave. Pa pt1 ni nič dopadlo, ker J« ^ sasto pogledal i'1 ^ » "Kakopak, pravoščit^ .)„< Wm!" Vidite, k° JziiiiV| nikdar ne ve, kako 1 ^! bi .bilo prav. viže J pa začeli ne vse mJ1 ^ ^ milovati, to mu Je p ^ dcbro zdelo. Jaz sem ^ st bala, da se mu b° 0d;! pilo, ki ga ima 'ltaK .a„i11 mehkega. Saj je ^ krat rekel, da je ""^jii. 1 kot repa v svinjske ^ cer ja!z ne vem, $ to, ker pri nas f1 $ \ ■ t v v 7d ,se Pil nikoli prašičev, ^" jitf" da mora biti repa r< Morda je taka k^ "Z ^ znam jaz tako lep0 ^ ne cla-bi se hotela 43 ti, saj veste, da ne. j ■ Ko je prišel nek^j A iz taste sladke g«Ve,j8, K je začel odkazovati « tlj ce je sicer rekel, da J '■ vp-r » # pa jaz ne vem, ^ ^ jaz še nisem jecua Pa naj bo tlaka, no_ 3<> je odkazal svoje m * g ^ je še skupaj zabiča glasom: "Pa da mi ne b°s .jde" j prodali, dokler ne V -fa* zaj!" Za pet ran si mislila, se mu Že maku, ki take g°>'01 \]e 'C, "Koliko časa te .p« ^ zaj?" je meni uSlj*- J-nila pogovor na ^ "Aha, komaj šel, kaj ne?" mi J jit* "Le kar nič se bom kmalu nazaj- . ^ J Rada bi mu reki« ^ jega srca: Bog te z ^ f \ kora sitna, pa sem1 ^ gala in pogledala » Ančko, 'da >smo vs1 ^n^r) zapeli in nad vse tS^oi. našemu milemu ^ «,rJ (kakopak), da bi*« et izteklo in da bi f zopet, nazaj v 0 f ji ga ibomo tako st ^eH«/ šali. Kakopak i'1 ^jji ^ tako- se vendar v ^ riti gospodarju yL ■ p 'Vtf Vidite, deklate, ^ jz^ gre in če bo šlo ta . ^ bom pa še jutri ne ' j la. Ostanem še ®MERI§KA DOMOVINA. MAY 14, 1946 •vruvw barska polena SPISAL NARTE VELIKONJA OB MOJI SEDEMDESET. LETNICI 'Nadaljevanje •> 2 strani) vsem kar so mi ljudje pravili. Ako sem jaz tega človeka vzela po pomoti, ker sem mislila, da je vdovec, kakor so ga vsi imeli za vdovca in ker mi je tudi pismo pokazal, ki ga je prejel, da mu je žena umrla, na stvari bi pa prav nič ne bilo spremenilo, če bi ga ne bila vzela, ker bi on one .druge ne bil vzel k sebi, ker je bil vesel, da se je rešil pekla, v katerem je bil šest let. Pravi, da gre osel samo enkrat 'na led. Ampak take ljudi, ki iz presito-sti razdirajo domove, pa jaz obsojam do skrajnosti. Kakšno peklensko trpi j ene povzročajo taki, ki se mešajo v zakone, koliko morajo prestati nedolžni otroci, ki so na poti takim lahkoživ-cem, ki ne vedo, kam bi jih zri, nili. To so lopovi, ako sem pa jaz kaj zagrešlia, ko sem prišla v Ameriko, sem to naredila v sili in v'sili pa pravijo, da še vrag muhe žre. Denar mi je pošel in dela nisem mogla dobiti, zet mi je omenil, če boš delala boš lahko pri nas, če ne pa ne, a tega na onem svetu stoletnika, kako no našo vas, nam ni delal preve je na svetu, pa pravi: ne vem, saj sem samo mimo šel . . . Tako gre rod za rodom v večnost, pa je še srečen, kdor dočaka 70 let življenja. Tako gre moje živi j ene v zaton. Bilo je polno trpljenja in skrbi, pa je minilo vse. Tistim klevetarjem, ki so tako pridno hodili pometat pred moj prag, svojih kupov smeti pa niso videli, pa svetujem, da naj si kar zapomnijo ta-le izrek: Ako ti v nekoga vržeš kamen, bo ta kamen s časom priletel naravnost nazaj na tebe, če ne prej pa pozneje in če ne nate pa bo gotovo na tvoje otroke. Le vsak pred svojim pragom pometaj, pa bo povsod čisto. še nekaj iz Jugoslavije. Mož, ki stanuje pri nas, je vprašal pismeno svojega svaka, da naj mu piše, kako je v Jugoslaviji. Odgovoril mu je, da vse dobro. Tako na primer, če deneš obe nogi v en škorenj in ti zapovejo, da moraš plesati, kako boš plesal pa že sam veš in v tem je povedano vse, kako je tam. Ubogi Ljudje. Pozdrav, Mary Modrijan. -o—-- SfS^em^jKako je moralo priti do ko. Saj mi je pisal, da naj le j VESKlh Sta in 001110- pripeljem hčer v Ameriko in da hrHIIPPV mi bo on vse povrnil, pa mi še UiailtCV tega ni ,kar sem mu posodila in mi je pijanec še danes dolžan. Potem se mi je pa še ta nesreča pripetila, da mi je moj dobri j soprog umrl med tem, ko sem bila jaz tukaj, na katerega sem bila nad vše ponosna, ker mi je bil tako dober in ker je bil Nemec in jako fin človek. Vsi ljudje so ga radi imeli. Ko sem dobila vest, da je umrl, sem mislila, da se mi bo um omračil ; pa tudi to je minilo, človek bi mislil, da je dolga doba 70 let, a kar naenkrat so minila in ni čudno, da pravijo, da vprašajo Opis dogodkov med okupacijo v Rovtah nad Logatcem. Okupatorja iz zapada smo za Veliko noč 1941 sprejeli pač s čustvi, kot jih je Slovenec imel' do njega, odkar sta si soseda. Ker smo videli, da se je jugoslovanska vojska ne malo tudi po krivdi komunistične propagande zrušila, smo vzeli to z bolečino na znanje, pa z zaupanjem na zapadne zaveznike Anglijo in Ameriko. Prvo leto je še nekako šlo. Okupator, četudi je imel zasede- ^ove prikazni. Če bi se sploh mogel! Izdal bi se, ko bi pad- j le, železje na roke. Da morem vtiti tak trahopec. Obletnica je. Vse leto že ta strah. In mene nrvi kakor voda kepo zemlje na eseti. In ena sanici ostra ieseda, pa se spršim v prah." Kolovoz je 'zavil mimo znamenja ob poti in nad znamenjem je bila strma goljava na pobočju. "Kako se zmerom zdrzne Pram ob tem znamenju!" mu je šlo skozi možgane. "Ne bo to ne!" je udaril jezno po živali ter zdrčal mimo. Za znamenjem je 'zapazil sled ročnih sani. "In mene tudi še zmerom prime na tem kraju. Zmercm. In zmerom huje. Da naj S3 sam ovadim! Ali sem sam kriv? Ce me je izzval! Takšen sem! In zdaj je leto dni od tega in mene ta reč mrvi In me bc grizla, dokler se sam ne izdam. Da mi bi ne bilo če tako zgodaj! Jaz ne morem -živ v grob!" Solnce je sijalo z jasnim bleske m na novo zapadli sneg ki se je še držal kot volneno ogrinjalo vej in vrhov. Konja sta mlela v celo, kakor da gresta po kupu l^ele moke, in izpod kopit in sani je prišelo tisoč svetlikajočih se iglic. Zdaj se je šumom otreslo s pripognjene veje belo ogrinjalo ter se sesulo na tla, zdaj se je pokadilo ob saneh, ko se je veja zadela kenj. "Jaz ne morom živ v grob!" Ta misel mu je vrtala v mož gane kakor črv in kakor odmev ji je odgovarjala druga, ki mu je kot pijavka'sedela ob srcu: "Danes je cbletnica!" je zamišljeno dejal sam pri.sebi. likih težav, vsaj od začetka no. Smeli smo se svobodno gibati, dajatve so bile znosne in revnejši so še celo dobivali aproviza-cijo. Po zimi 1942 pa se je začelo opažati neko skrivnostno prišepetavanje in podtalno gibanje. Mi smo se organizirali po trojkah, mi namreč, ki smo po nazorih spadali skupaj. Hoteli smo biti pripravljeni na čas, ko se iznebimo okupatorja. Veseli "smo bili te organizacije in tega gibanja v zavesti, da ima narod v sebi odporno silo, moč ter ko-raj]žo do svobode in življenja. Opazili pa smo, da tudi na drugi strani stikajo glave. Ker so to bili sami nepridipravi, delomr-zneži, zapravljivci, pijanci in celo tatovi, niso našli mnogo pristašev med našimi dobrimi ljudmi, čeprav so jih organizirali razni gospodje, ki so se vozili od ne vem kod tudi z avtomobili. Učitelj v Rovtah, Krča, ki je bil organiziran komunist, kakor smo kasneje natančno zvedeli, jo zbral vse take, ki so že vse svoje zapravili in bi radi živeli na tuj račun, in take, ki so svoj zaslužek sproti zapili, službo božjo pa imeli pod kostanjem aH pa kar v gostilni. Lahko bi ti naštel vse, saj jih ni bilo v celi fari, ki šteje čez 2000 duš, dosti nad 30 s par pokvarjenimi punčara-mi vred. Dočim so se v 1- 1941 in v zimi 1942 držali po svojih domovih ter se zbirali le od časa do časa na svoje sestanke tako tajno, da jih je bilo komaj opaziti, so se začeli potem, ko je sneg od lezel, bolj vidno gibati. Zbirati so se začeli po gmajnah in gozdovih in druščina je naraščala. Prirastek sta dala Logatec in Vrhnika, pa tudi od tim sranQ take, ki so bili znani, radi komunizma in podiranja evharističnih križev, kot znani šofer žitko iz Logatca. Ta družba se je klatila ekrog po kmetih ter izsiljevala živež in denar. Kdor ne bi dal, je bil označen za njihovega sovražnika in takega, ki drži z okupatorjem. Takemu so pobrali s :.ilo denar, živež, obleko in odpeljali zdaj eno zdaj drugo govedo, češ borcem za svobodo naroda kmečkih hišah na svoje mitinge, ki so jih vodili in na njih predavali komunistični politični komisarji. Kdor se ne bi udeležil njihovega sestanka, je bil osumljen, da drži z okupatorjem in da je sovražnik naroda. Bog ne daj, da bi si kdo upal kaj reči proti, da bi se partizanom kakorkoli postavil po robu! Tega so obsodili in pobili. Na mitingih so politkomisarji govorili po večini' o komunizmu in s tem v zvezi o novem političnem redu. Postavljali so povsod Sovjetijo kot vzor in slavili Stalina. Tedaj Tito še ni bil postavljen od Moskve na tron. Ljudstvo je kaj hitro vedelo, da partizanom ne gre za nikak osvobodilen boj, temveč da ga hočejo samo vpreči v komunistično revolucijo, pri kateri jim ni mar, kaj narod trpi, še manj pa jim je mar, da bi storili kaj resnega proti okupatorju. Kako na j bi tudi videlo ljudstvo v teh sa-mozvancih kake svoje odrešite-lje, ko so bili zraven najslabši elementi v kraju, ki jim ni bilo mar ne za Boga ne za dpvovino. Ljudje so vedeli, da se takim ti-čem ne more ničesar zaupati. Kot rečeno je ta družba s toplejšimi dnevi 1942 postajala živahnejša, še vedno pa niso ničesar naredili prot Lahom. Klatili so se okrog kmetov, ki so jih morali prehranjevati in katere so držali v vednem strahu. Italijani so grozili, da bodo odpeljali v internacijo vsakega, ki bo podpiral partizane, domove pa da bodo požgali. Tudi sicer so ljudje veliko trpeli pred vednimi ši-kanami. Začelo se je pretepanje, mučenje od strani Lahov. To pa je šlo partizanom zelo v račun. Ker je bil terorizem od dveh strani, Lah pa osovražen, se je marsikdo, ki je bil prete-pan in mučen, naveličal, in šel za partizani v gozd. Zlasti, če je kdo slutil, da bo interniran, je raje izbiral zlo na domačih tleh in zbežal pred Lah v naročje partizanov. Ko so takega reveža partizani dobili v roke, so ga najprej pokvarili s kakim zločinom, največkrat z umorom kakega obsojenca. Tako so mu za- DELO DOBIJO '1 ŽENSKE U DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL / TELEPHONE CO. (X) Ruska junakinja. — Slika nam predstavlja Rusinjo Lt. Nina Lobkovskaja, ki je dobila več odlikovanja za svoje junaštvo v drugi svetovni vojni. Bila je poveljnica oddelka, ki je bil sestavljen iz samih deklet "sniperj ev," ki so se posebno pri zavzetju Berlina. ces mora biti vse na razpolago. Italijani seveda niso bili slepi in gluhi za vse to. Zanimati so se začeli za to družbo in njene Člane. Tako so ljudje prišli v novo težavo. Izdajati niso hoteli Slovencev Lahom, njih molk pa se je istovetil s simpatijo do komunistov — gošarjev. Sumničili so vsakega brez izjeme in začele so se preiskave za orožjem. Hiše v Rovtah v bližini cerkve so obdali Italijani z žico in okopi: Prebivalstvo se ni smelo več svobodno gibati iz kraja v kraj in niti k cerkvi niso smeli ljudje vsaki čas. Ob nedeljah je vojaštvo ljudi, ki sO prišli k. maši, večkrat obkrožilo, in legitimiralo; nekatere so tudi obdržali priprte do noči ali tudi do drugega dne. Partizani pa so postajali •a vsakim dnem bolj nasilni. Vedeli so, da se vojaška posadka ne gane nikamor ven iz vasi, zlasti ne po noči, pa so brez skrbi pozivali in zbirali ljudi po ženske za čiščenje Dnevno delo '""1 polni čas od 6 zjutraj do opoldne i Stalno delo Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. ___(96) ženske , za čiščenje delo ponoči ali podnevi stalna plača Z glasite se v Employment Office . THE MAY CO. (95) prli pot nazaj domov med poštene ljudi. Tako so napravili s štirimi Češmelovimi fanti raz Lo-garše, ki poprej niso bili pokvarjeni. (Dalje prihodnjič.) Iz raznihnaselbin Johnstown, Pa. — Naglo je umrl Anton Lunka. Tukaj je živel 44 let in zapušča ženo, tri sinove in hčer, v starem kraju pa sestro. New York. — Dne 3. maja je umrl Frank Vavpotič, star 52 let, doma iz Ihana pri Domžalah. Žena mu je umrla pred par leti. Tukaj zapušač hčer Dorothy. West Allis, Wis. — Dne 28. aprila je po trimesečni bolezni na želodcu umrla Theresa Pushavar, stara 64 let V Cri-vitzu, Wis., zapušča brata, v stari domovini pa več bratov in sester. Delo dobi dekle Išče se slovensko dekle, da bi delala v uradu. Katero zanima naj se oglasi pri Double Eagle Bottling Co. 6517 St, Clair Ave. HE 4629. (95) MALIO GLASI Furnezi Novi iurnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. j 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Aw! Le bolj polahko doktore! Soproge ameriških vojakov, ki so namenjene k svojim soprogom, ki šo z ameriško okupacijsko armado tam preko morja, morajo biti precl odhodom ladje cepljene proti raznim boleznim. Novo gledališče odprto ( THE SKYWAY DRIVE-IN I THEATER Route 20, med North Madison in Geneva ODRASLI PLAČAJO, OTROCI PROSTI Dve predstavi vsak večer — prva predstava ob ; mraku. Sedite v svojem avtu in gledate najlepše'film-! ske predstave! Oblečete se kakor hočete, govorite ka-; dar hočete, lahko kadite in vzamete okrepčila ne da bi : vas kdo nadlegoval. Pripeljite otroke, ki ravno tako : spe v avti kakor doma. Pridete in greste kadar hoče-: te. Izb orne slike na največjem platnu. Naprodaj bungalow Naprodaj je semi-bungalow, posebno dobro delan, adolej navadne sobe in tudi posebna shramba. Zgorej so 2 spalni sobi, tile kopališče, pršna kopel j, shramba. Dvojna garaža. Shore bus in St. Clair ulična. Cena $12,000. Pokličite IV 7365. (95) Drva za kurjavo Nova drva iz tovarne, veliki in mali kosi. $5 en "load" v okolici St. Clair Ave. in E. 79. St., več če je oddaljeno. Pokličite med 6. in 7. uro zvečer LI 9847. _(96) Gostilna naprodaj Naprodaj je dobro idoča gostilna na St. Clair Ave. vzhodno od E. 55 St. Krasna oprema, prav poceni. Pokličite Mr. Ca-plan, MA 3747'. (96) PRIJATELJ RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 00 dni garancija na vseh delih in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985 fP JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZUUCH. licensed agenti IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD « "Kaj zapravljamo čas! Ti- s ne naj zapreže sani in gre po ] drva. Ti, Matijec, pa ženi kravo ] k juncu, da ne preteke čas!" . ] Možakarja sta molče odšla. ( Franca je ostala sama v ku- ( hinji. Njen pogled je šel za- i Snišljen v daljavo. In ko je pospravila, je sklonila glavo od ] žalosti, ki ji je parala dušo; J od osamelosti, bridkosti in' tes- j nobe v srcu je grizla nohte na } roki. ; Imela je občutek, da je c zaprta v grobnici, obsojena v j nevidno ječo, v Nevidno trp- 1 1 j en je. Strmela je brez jasne ] misli predse, v prsih so jo pek- i le solze, toda na lice, v oči ni ! bilo solze, ki bi raztopila topo ] belečino v njeni duši. Čudno mrtvo je bilo vse v 1 njeni duši. ] Zunaj pa je svetilo solnce nad mrzlo bleščečo se pokra- -jino in na uho ji je udarjalo ; zvončki j an je pred hišo. Tine je v diru .zapodil mimo okna. Franca se je ozrla za njim. "Kalko Pram divja." Tine je podil sani po zasneženem kolovozu. III "Da udarimo? Da, udarimo.!" je dejal ter švrknil pc konjih. "Prokleti Pram, kako ta žival pogleda! Da udarim? Soji niso. Matijec pa se že. slini okoli njih gospodinje. Pa Li se bil sam kmalu zarekel. ! Danes je obletnica. Prav! Kaj pa je, če je obletnica? Da, kaj pa je?" je stisnil skcizi zobe. "»Kdo more kaj dokazati? Blaž? Čemu se ga bojim? Sam pravi, da me ne ovadi. Čudno, in če j l ine ovadi, se zgovorim na nje-1 iskala brisačo. Za hip jo je zgrabila žalost, da bi bila skoraj omahnila na kup 'posode pred seboj. "Da, da, 'zdravje!" je pomislila. "Klančarki previja mož otroka in krmi živino. Ona leži na postelji, sliši njegove korake v hiši, otroški jok* in ni sama!" Toda samo za ' kratek hip jo je obšla bridkost. Oteresla je žalostno misel ter ukazovala z rezkim .gla-om. film = "f1 neustrašen! Gos-skozi meglo je i? Pogled je iskal za ij!e: je hotel, je w 111 v tepežu" udaril se je nasprotij prazna vreča. Ze«edi na gospodar* Jtu- In se ne bo at«or. in zasledu- ^ t L ."Wej ženeš, če ti i "Jesar rekla. Tak-je dejala ...Pospravljal žlice, j ^ede za fanta? V 1*11 v napotje? ^apotje bi te ne ^ 01 • je ise nejevo-L'a> ne vedoč, kam j^sede "in navse-jj{ lj®c 3e moj svak, l brat! Pravico if*> V tej hiši je gospodarjev brat.'' | £ gerko hvaležnos-ii' tr°k zrl v Franco. ^alile od ginje-I 1VaJ si je obrisa! L 'a, • ,sem res gospo-[;,,' si je toplo* pri-^ Tinehu nisem re-tllce'" je pristavil L L ^ločnih besedah ^nje onemel za Je, da se je zalegi,,,,0 d],Ži s hišo, žen-L" .Ali ni sama-,si obesa še ludji, Da se ne 'da, bi sama misli-iu:ako vleče za Mali |simislil!" Je na vse grlo. 0 2a nedolžno jsa- !H8 Si3(;etako motil. Spo-ik, radi obrane kes-PW'1' 'Sploh ni bila I5,, °£orek. In celo |k.Iteci, Matijec, aJi ■'^Porekla? Niko-I res sam pc-' |ii,i; Pa j® stvar p0" ■ tj tn> brez potrebe. ItnJ.^ pomoti. Prvi J 8ul ,1 ft,i » Uu sem se res ffc l8cete prilike, da | B K; Obletnica je" — c K« mu je zaletela n i^0' obletnica je, 1 si mislil. Tudi i. i, meni kdo moral \ ij^elom, preden bi r; |L navsezadnje sem r fjfy Je Matijec prevzel | ICse1'" je prista- •ičH m nasmehom ter j Izgled v Matijca. , |y — je pogrknil. , zadregi in ne-mu Je preletela ®u drzneš!" m . hudega, če bi Bi 6's Pomagal, vsaj MjJpreh pomagal!" » |'no zayrniti bese-Jaz res vsega ne ■ #ii0 Namo!" je de-fi^^tijec. "Vsi vi-#tj ž Preveč na ramah. I® e Pomagamo." Ali ©o'*1'- 'Toda kdo bi rv; , Ir še v gozdu n( lleProdane v hle- h 8-kravo, se nihče, re fvitij^e skrbim sama. K S . če mu ga ne b' |C0ttl!" je segla k "Kaj bi bilo o: IV če bi jaz obo- s1 l\bl(( ob'st«alo!" se je ti IV ^lančarka leži, k itlPl>evija otroka, kr- s Pomiva posodo." s I «6 1 tl"eba bati take v P, ^ nagnal Matijec n | ^ -bi jo pomiril, s r C bolna po otroku, k nenadno zboli, da se ti vidi R' 1' se boš ta- i 1'NeJ res obolela!" j IV t6h besedah p.re- j Da se ne bi j edala v stran ter i 3 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 14, 1946 V ječah vkJepajo jetnike. Nobenega odpora ni več, roke jim vise kakor mrtve ob životu, obličje pa jim je čisto belo, ni trohice krvi. A straži, ki jih vklepa, drhte roke in temna polt jih je posi-nela. Naprej ! Avtomobili so se premaknili in v lahnem zagonu zrohneli skozi mesto. Prednji so bili lahni, odlični vozovi, potem so sledili težki, oklopni, slednji pa je šel tih za sprevodom .... Strahotni sprevod rohni proti jutru. Jetniki so čisto zlomljeni. Topi zro v ta temotni svet, oči so jim potonile v daljne, neznane temine . . Vid se je ckrenil nazaj, na poslednji avto; gleda, gleda in kar zadrhti od groze. Tudi Bran je že uganil, kaj je tisto, ki peljejo na zadnjem vozu. Hoče pa to tovarišem prikriti in obenem v sebi zadušiti vso tegobo. Nenadno se dvigne. "Zapcjmo, fantje! Kaj bi bili. čemerni, čemu bi jadovali za tem .življenjem, saj ni vredno jadovanja!" Trudi se, da bi zapel z močnim glasom, ali kaj, ko je'pa tako čudno ubit, a grlo suho. Tovariši ga gledajo topo, le Vidu se oči za spoznanje omehčajo in okrog ust se, naibere nekak nasmešek. Straža pa začudnena strmi v Brana. "Greste vi tudi z nami?" gleda fant vojščake. "Kaj prav do kraja? Morda še dalje?" Sprevod je krenil proti Pogorju. Ob cesti je strnjen živi zid vojaštva, ki nemo zre strait o t n o galopiranje kolesja. Spredaj nekje kopita v klanec konjiča. Jetniki zde negibni, tudi Bran se je pegreznil zopet v molk. Prodreti skuša čim dalje, naprej, skoz noč. Kako bo STROŠKI -PLAČANI ( Da, plačana vam je šolnina do $500 za navadno šolsko leto v kolegiju, poslovni ali strokovni šoli za 48 mesecev. Dobite tudi $65 na mesec za življenske stroške—$90 če imate odvisne osebe. To je prilika, ki je odprta ob odpustitvi moškim nad 18 let starosti (17-letnikom s privoljenjem st«ršev), ki se prijavijo za novo Regularno Armado pred 6. oktobrom. 1946 in sicer za dobo 3 let. , Dobite vse podatke pri Vaši lokalni U. S. Army Recruiting postaji. JVaz.na.nilo in JZah-Vala Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom prij3^^ in znancem prebridko vest, da je nemila smrt odvzela iz naše s!'ed ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta flnton Jerina 1268 Ontario St., Cleveland, Ohio POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO vGD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 ki je po dolgi in mučni bolezni spreviden s svetimi zakramenti & tisnil svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspal dne 5. aprila 19 v starosti 69 let. Doma je bil iz Preserja. ^ Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga polož"1 večnem počitku dne 9. aprila 1946 na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti K ^ Francis Baragi za podeljene svete zakramente zs) molitve ob krst1 ^ spremstvo iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerk«v na pokopališče ter za opravljene pogrebne obrede. Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so ga obiskovali v bolezn' vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v te težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako iskrena hvala vsem, tfjjj ga prišli pokropit vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udel«^ svete maše in pogreba. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, & ? v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetJjj; ter vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega, kakor tu vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in za rove v gotovini. Nadalje naj sprejmejo našo zahvalo člani društva Sv. Jane^ Krstnika št. 37 A. B. Z. in društva France Prešeren št. 17 S. P; ^ za udeležbo pri zadnjem sprevodu posebno pa nosilcem krste, ki ga spremljevali do groba in položili k večnem počitku. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme Anton Grdina in Sinovi P0^ grebni zavod za vso vsestransko prijazno naklonjenost in postreZ" in za lepo urejen pogreb. Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče, dokončalo se ,e Tvoje mučno zemeljsko trpljenje in moral si nas zapustiti. V F boki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti P^ deli večni mir v zasluženem počitku v hladni ameriški; zemlji in yet na lu<3 naj Ti sveti. žalujoči ostali: TEREZIJA JERINA, soproga; ANTHONY in ELMER, sinova; MARY, poročena Rudolph in BERTHA, hčeri; RITA, sinaha; ANTHONY, zet; Gary, vnuk. ^ V stari domovioi pa zapušča žalujočega po pol brata MAT*J in po pol sestro MARY. Cleveland, O., 14. maja, 1946. NAZNANfLO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo da nam je nemila smrt ugrabila ljubega moža, sina in brata Anton A.Laurich Jr. ki je umrl v najlepši dobi 30 let. Umrl je v St. Fresno, California, 29. aprila 1946. Tem potom se želimo zahvaliti vsem ki so nas tolažili ob krsti, ko smo ga pokopali iz August Svetek pogrebnega zavoda in se tem potom zahvalimo Ray Svetek za lepo postrež- Lepa hvala Rev. A. Bomba-chu za vse molitve in pogrebne obrede.. Lepa hvala vsem sosedom iz Arbor in Naumann Ave., kakor tudi vsem prijateljem ki so darovali za svete mašo in cvetlice in so dali avtomobile na razpolago. Lepa hvala tudi vsem znancem in prijateljem, ki so priskočili na pomoč ob žalostni uri. Žalujoči ostali: BERNICE, rojena Wifchersipoon, soproga; MRS. MARY LAURICH, mati; BERTHA, poroč. Klouda, in ANN, poroč. VAJNER, sestri. Euclid, O., 14. maja 1946. s gjy, | i 4_ ŽIVI VIRI IVAN MATlClC kolesje rohni mimo Tabora. "Mati!" se izvije iz trušča bežen klic. — "Mati!" krikne v drugo. — "Mati!" se iztrga v tretje, strahotno, obupno. — "Oče!" pade poslednji klic in utone v drvčem nesoglasju . . Četvero vdrtih, široko odprtih oči strmi v vstajajoče jutro. Griči, Skabrč hrib, Leskova br-| da, Viševik! Na nasiprotni stra-I ni vstaja iz temote Svetovit, tam zoranjski grič, tam jasi-, njski! Kolesje pa tako strahotno drvi, ubežati hoče sončnemu vzhodu . . Svitava! Poslednji pogon v težki klanec, , Tisov vrh! Kolesje zastane, motorji utihnejo. Pot je kon-> čana. Ob Tisovem vrhu je strnjen , živi oklep. Na ravnici pred gričem stoje postrojena krdela strnjena v četverokotu. In , noter, v četvorokot, vodijo štiri fante. Vidu klecajo noge; Ti-j ne omahuje, težko vleče noge, ' glava mu klone; v drugi vrsti Stopata Velij in Bran. Velij stopa z dvigjeno glavo, njegov ' korak pa je trd in veriga mu ( bije ob škorenj. Bran pa prav kot bi nekoliko zaostajal in hotel videti še to in ono. Glavo , okrepa in se ozira po tej nez- jo naj v skalo! — Čudno se zdi Branu, vendar uboga, kakor želijo. Beli cur narahlo drsi po skali. Osem oči se upira vanj, , upira z vso silo, v svetli cur, v mokro skalo, v mah. Osem : žejnih oči, neizmerno žejnih. Živa studenčina, ki tako prijetno curlja in hladi. Joo, kako bi pila žejna usta! ! Branu begajo misli. Kdaj je bil poslednji« tu? Težko, se domisli. Pač, tisto jutro, ko je i bežal zdcma. Joo, cela večnost 'je že od tedaj! Da, tedaj se i je bil naslonil tu ob skalo in | pil s polnim požirkom. Potem je krenil v Mrzle klance in od tam proti Volvskemu vrhu. — Ne, še pozneje je bilo. Tudi i Velij to premleva: tedaj ko je bil Tisov vrh v ognju. — Vidu i se silovito lomi v' sencih: Sinja — Razklani hrib — oče — Salu j-h a rum '— Dol j ana — Sinja! Požirek vina .— studen- čina .— Sinja! — Tinetu narahlo šklopočejo zobje, bežne slike mu težko utripajo sikoz senci. Košnja — Žara — Dedniprag ■— Nežika — tam doli na dnu! — Sodba — duhovnik — Kristus! — Bran je zagazil v Ti-sovnik, pa se z vso silo iztrga iz gošče in hiti domov. Mimo hleva šine, pogleda notej;: nič več ne vitli volov; plane v hišo: uzre družinico, vidi jo, kako zdi pri mizi in nemo zre v razpelo, v kruh in vino. . . "Mati!" se komaj slišno izvije Branu. Bežne misli se vrtinčijo, naglo, imrzlično odrivajo druga drugo. V utrip senci in srčnih žil se meša sodnika, ki čita sodbo. Žejne oči gledajo v skalo: živi vrelec ne 'zastane, giblje se; čas se ne ustavi, pomika se naprej. Stri je obrazi se okrenejo drug k drugem: še en pogled v slovo, pogled zvestobe, večne ljubezni . . "Držite se 'trdn°',i| reče glasno Bran- z te, če ie bilo kaj »g "Kaj bi bilo? * ' < •*»•»- jS> Potem pa so Plat" pet narazen. . UIl!o8 Glas sodnika Je si Tišina. Razločno J preliv izvira. Sto i šno bije. Clen-«^ makne. Sko'ro ne,"-)0I]1ii| tečim stopanjem sel pTej. . niečj Poveljujoči avižj J kcvito in visoko D ^Jl utrip je zastal, me d01 ' ' i Kriški "Mati! — krik v salvi in ^ Grom rjove, rj°ve " | sovnik, prek Po^8'' neizmerne dalje • •' I Tri telesa jo ? fl varila se z debla k ji3, pa se je sunkoma a ^ telesom vred se Je r^ deblo, se nekohkoJ^J nanski množici: vidi ustrojena krdela, puško pri puški, negiben oklep. Vidi obraze v oklepu, same nepoznane in temne; ne, niso temni, posinjeli so, senci nebrekle, morda spričoi naporov prečute noči. Tudi. niso videti zakrknjeni ti obrazi,-ne, tako čudo plahi so, na mnogih se odraža celo neko prikrito sočutje . . In Bran vidi tudi nekaj domačih med njimi; da, beli so, čisto bledi. Tu ob strani stoje sodniki, tesr.o se drže v gruči. V ozadju '>toji pred oklepom poseben členek1 strelcev. In vse oči okrog in krog so uprte v kopico, ki se, pomika v odprto strn oklepa.j Saj tu je sveti studenc r-'i-sovnika. Žeja, neugasna žej.i! Pili bodo čisto, sveto studenci-j no! Ne! Nekaj korakov pred izvirom jih ustavijo. Tu jo položen t r a m, obtesano deb-| lo. — Naj bodo tako prijazni, naj sedejo . . Tine se zruši na tram kakor mrtev in se pusti privezati. Vid tišči naprej k j skali. Samo požirek naj mu j dovolijo* Ne, trde roke gaj potlačijo na deblo. Bran se hoče usesti tako kot se mu zdi pravilno: z obrazom proti sodnikom. — Ne, narobe, gleda- 1877 1946 K.S.K.JEDNOTA ★ ★ * ★ ★ POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po K% obresti brez kake provizije ali bonusa it * * it * Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. i Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS VSEUCIUSKA, POSLOVNA ALI STROKOVNA IZOBRAZBA ZA VAS tam, na oni strani? Pomišljal: "Stemnilo se bo, potem bomo ■ leteli, leteli nekam pod nebes, v čudovite jutranje zarje. V neskončnih jasninah bomo os- j tali. — Glejte, glejte, saj to je pa naše! Sama znana pokrajina, joo, čisto nov svet je 1 nastal! Glejte, kako je vse pre-rahljano, jo, kako daleč so že : pred nami ti ljudje. Same li- : vade, samo rumeno klasje, nobenih klancev več!" Bran se smehlja in čudno strmi v tovariše. " Ne bodite žalostni, bratje! K našim gremo, k na- ; šim davnim dedom. O, glej- 1 te, tam je naša davna zemlja, 1 svobodna in bujna . . ." Tovariši strmijo v besednika, in ' tako čudno drobceni so, ko otroci. Težka, strahotna noč leži na Pogorju. Nema zločest Se plazi za ozarami in mimo naselji Na vseh potih, ki vodijo iz vasi, stoji stražnji živi zid. V vaseh samih pa je grobna tišina. Ali ljudje bržčas ne spijo, kajiti v sleherni hiši sije lučka. Videti pa ni žive duše nikjer. Pač, ena sama se pomika za Martrovim vrtom. Jazbar je. Spati ne more pa tava kakor omotičen. Zavil je v Budinoy kot. Tu stoji ob oknu in gelda noter. Družino vidi zbrano pri mizi. Drejc in Len-ca ihtita, v strahu se stiskata k materi. Budinka gleda v božjo martro, ki stoji sredi mize. Čisto topa je Budinka, negibna; na čelu ima brazde in na licih, iz brazd ji zeva strašna muka. Poleg božje martre stoji kupa vina, in poleg nje pše-ničnilc: Branova večerja . . . Jazbar se pokriža in odstopi. Zavije v Šimnov kot. Luč je v hiši. Jazbar gleda noter: nikogar ni v hiši, samo- štiri kupe stoje na mizi in razrezan hleb pšeničnega pod razpelom. In v hiši je tako strašno tiho. Jazbar gre dalje in pošto j i pod Tavžljevim oknom. Iz hiše se sliši molitev. Vsa družina moli, vreče, ihteče. Metka visoko izteza roke. Na mizi čakajo štiri večerje. Jazbar tava dalje. Sami vzdihi in molitev, pri vsaki hiši štiri čase in štirje kruhi. Slednjič se pogrezne • zopet k bajtam. V Repčevo ; kajžo pokuka skozi okence. Sa-1 me roke vidi, ki se vijejo v molitvi, žuljeve, koščene roke. Na mizi samevajo štirje ovseni kruhki. In medla leščerba ob-1 seva kruhke, družino, izgarane I roke in jok in vso bedno kaj-. žo. Jazbar krene in pogleda še v Čavsovo kajžo. Hleb ovsen-jaka je na mizi, a družina tako ) krčevito joka in moli, moli 'in , joka. Jazbar se je siplazil domov, zdramil družino, vzel hleb ov-senjaka, ga prekrižal pa raz-rezal na četvero. Pri Bršlinovih na Jasinju ča. ka na mizi hleb ajdovega. Žensk© jokajo nekje v kotu, med njimi tudi Strženova Ton-ca., Bršlin pristopi k mizi z bokalom vina. Natoči dve kupi. Eno pridvigne, narahlo, drhteče trkne ob drugo, potem eno i zip i je. aNtoči še dve. Znova trkne, zopet izpije. Potem se .zruši k mizi, zlomljen hrast . . Pristopi še Sinja. Gleda vino in božjo martro in kruh — Pa sklene roke in se spusti na kolena. K Živojevemu pogorišču na Zoran ju je ipristopil kmet Gor-jan. V roki drži kupo vina in molč© fstrmi v temotno praiz-nino. Potem povzdigne kupo pa izlije prek ipogoriš;ča, liki bi sejal pšenično seme . . Jutranja zarja vstaja. Težko KE 5030