Gospodarske stvari. Trsni kapar (Coccus vitis). V prošlili letili dobival sem sosebno v mesecih maja in junija iz razlienih krajev na preiskavo tr.sje in trsne dele, na kalerih so bile opazovali male živalice in čudne grbe, od katerih so dotični posestniki sumničili, da so trsne uši (filoksere). Preiskava je pa v vseh teb slučajih pokazala, da dotične živalice niso bile filoksere, teniveč da pripadajo one k drugi vrsti trsnih škodljivcev. Vsled tega J>il sem priinoran žo leta 1892 priobčiti o lem škodljivcu v »A. W. Z.« nekoliko vrstic. Tekočo pomlad pritožajejo se pa posestniki vinogradov še bolj ciez imonovane živalice, sosebno v srednjih in spodnjih llalozali Irpi trsjc po tem škodljivcu mnogo, in tainošnji posestniki pripovedujejo, da jo; trsje eelih parcel slarih vinogradov — kolikor jih Se je, — takorekoč osipano s čudnimi grbami, pod katerimi so opazovati maličke bele živalice. Iltegne biti tedaj na korist, če se o tej živalici izpregovori tudi v lom lislu nekaj besedij. Na vseh trsih, kateri so mi bili dani na preiskovanje, nahajale so se na zunanji skorji, ali pa v nje razpoklinah, male, teinnorjave ali rudečerjave grbe. Pod povečevalnim sloklom je bilo videti, da so te grbe jajeasti ščiti gori amenjene barve; ti ščiti so na cnein koncu ožji, v gornjo plat zbočeni, a od temenišča ščila, proti njega temelju, potegnjene so temnejše črte. Sčiti so dajo od lesa ali skorje odluščiti; v notranji strani so svetlejšo barve, kakor na zunanji. Pod tom ščitom ali kapo najde se silno mala živaliea, kalera je še svctlejše barve, kakor notranja slran kape (ščila). Ta živalica je samica, katera se s rilčkom prisesa v trsno skorjo (lub). Samci so tudi zelo majhni, živo pa navadno brez kape ali šeita. Meseca maja najti je pod kapo ali tudi zunaj nje bele volne; v tej volni najdemo, ako jo dobro pregledamo, majhna rudečkasta jajčica, iz katerih se koncem junija ali julija izvale mladiči; isti so sprva brez kape, dokler se samice ne prisesajo na trs. Dosedaj se je mislilo, da se trsni kapar. naliaja navadno lo na posameznili trsili, a gori navedcna novejša opazovanja kažejo nasprolno. Najde se pa kapar sosebno na slarejših delih trsa, in to najraje v kotu dveh ali večih panog; le če se je na katerem trsu že čez mero zaplodil, napade tudi mlajše dele trsa, da celo enoletni les. Posamezno se ne najde kapar nikjer, temvee na vsakem Irsu jih je cela naselbina. Napadeno trsje trpi po tem škodljiveu mnogo; dogodi se celo, da, če se ne stori ničesar proti njemu, nekatere trae popolnoma ugonobi. Njega škodljivi vpliv obstoji v tem, da se živalice z rilcem vsesajo v trriiii lub ali liko in na tak način trsu izsesajo v njega prehrano potrebni sok. Postane pa tudi zares listje trsja, katero je inočno po kaparju napadeno, žolto, mladike zastauejo v rasti. grozdje odpade, dokler obnemore in se posuši tudi trs sam. Ta škodljivec se opazi najložje ob času rezi, kakor tudi v času, kadar so samice jajca izlegle, tedaj meseca majnika. Bela volna, v katero so jajca zavita, pazljivemu vinorejcu tudi pokaže mesto, kjer mu dela kapar škodo. Mravlje obiskujejo jako rade mesta, kjer se izlegli mladiči, in po njih je istotako lehko zasačiti kaparja. Izdatno moremo se braniti proti kaparju s tem, da staro, razpokano skorjo vsako leto pri rezitvi čisto odluphno in odstranimo ter sežgemo; • zatera naj se trs z apnom pobeli. Zelo hasnovito je tudi umivanje trsja s tekočino, katero si pripravimo, če raztopimo 50 dekagrainov modrega vitrijola v treh litrih tople vode; nadalje je priporočati tudi umivanje trsja z močno milnico ali žajfnico. Že oslabelo trsje je pa najbolje odstraniti in sežgati. Matiašič. Poročilo gornjeradgonske posojilnice o glavnem zboru dne 7. maja 1894. Ravnateljstvo je imelo v teku leta 1893. 26 sej, v katerih se je sklepalo večinoraa o prošnjah za posojija. Prošenj je bilo 196, dovolilo se je 143, odbilo se jc 53 prošnikom. 1'osojilnica imela je leta 1893. prometa 8247810 gld. Pristopilo je posojilnici 130 novih zadružuikov, izstopil pa je samo jedcn, lako da štoje 234 zadružnikov, ki imajo v deležih 2340 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 26958-31 gld. izplačalo pa 790994 gld. in je njih stanjc koncem leta 1893. s kapitalizovanimi obrestini vred 4072871 gld. in 132 vložnikov. Novih posojil.se je dalo v letu 1893., 27109 gld., vrnilo se je 620975 gld., tako da je stanje danih posojil koncem leta 1893 vkup 41104-25 gld., posojila so dana zadružnikom. Na menice je danih 42 posojil -v zvesku od 531625 gld., proti vknjižbi na zemljiSča 80 posojil v znesku od 20439 gld. in na osobni kredit proti zadolžnicam je danih 96 posojil v znesku od 15349 gld. Gistega dobička je 453 gld. 23 kr. in se je razdelil vsled aklepa današnjega občnega zbora tako-lc: a) prepusti se ravnateljstvu za dobre namene 75'97 gld. b) ostanek čistega dobička od 377'26 gld., skupaj tedaj 45323 gld. pridene se k posebnomu rezervnemu fondu. Ker je znaSal posebni rezervni fond dne 31. decerabra 1892: 587'47 gld. in se mu je pridjal ostanek čistega dobička od 377-26 gld., znaša posebni rezerni fond 964"73 gld., splošni rezervni fond pa znaša 435"27 gld. tedaj oba rezervna fonda skupaj 1400"— gld. Licenciranje in premiranje Mkov v Orinožu se je dne 4. junija 1894 vršilo. Prignalo se je 51 bikov, od kojili se je 28 licenciralo in "premiralo, 16 samo Ii(^enciralo, sedem. pa se jih je od licenciranja izključilo, ker so bili deloma premladi, deloma pa slabi. Prvo in to državno premijo dobil je Andraž Bedjanič iz Obrežja. Doželne premije razdelile so se štiri in so je dobili: Jurij Veselko iz Središča, Andraž Mubič iz Gvetkovec, Ivaa Škrinjar iz Libanje, in Alojzij (^reek iz Obrežja. Okrajne premije pa so dobili: Ivan Hlebee iz Ločavesi, Ivan Puklavec iz Franjkovec, Filip Veselko iz Središča, Jurij Rižnar iz Osluševec, Anton Magdič iz Ivanjkovec, Matija Zadravec iz Pavlovec, Marija Vaupotič iz Peršetinec, Matija Pavlinič iz Huma, .lakob Prapotnik iz Pušenec, Ivan Bauman iz Hardeka, Andraž Bogša iz Pavlovec, Franc Vraz iz Cerovca, Lovrenc Vajda iz Bratonečic, Blaž Klemenčič iz Vitana, Anton Antolič iz Sterijanec, Jakob Kovašec iz Cvetkovec, Alojzij Perger od Sv. Tomaža, Ivan Rajh iz Lešnice, Tomaž Rajh iz Ključarovec, Ivan Rajh iz Trgovišča, Jožef Vojsk iz Male vesi, Franc Bombek iz Podgorec, in Ivan Strah iz Hranjigovec. Licencirane bike imajo na dalje: Simon .Tesih v Sodincih, Marija Megla v Podgorcih, Andraž Bedjanie v Obrežji (skupaj 2); Julijana Horvat v Hranjigovcih, Helena Brumen v Šalovcih, Anton Tušek v Podgorcih, Matija Mastert na Humu, Filip Krabonja v Sodincih, Alojzij Janžekovič v Sterijancih, Andraž Lah na Lešnici, Ivan Gašparič v Trnovcih, Matija Rojht v Rucmancih, Jurij Klinar v Podgorcih, Matija Štuhec na Lešnici, Martin Pučko v Ključarovcih in Ivan Kosi v Ključarovcih. Ogledna komisija se je o prignanih bikih povse zadovoljno izrazila. Sejmovi. Dne 9. junija v Trbovlju, v Poličanab (svinjski sejem) in na Pilštanju. Dne 12. junija v Teharji. Dne 13. junija pri Sv. .lanžu pri Spod. Dravogradu, v Žalcu, v Ločaifi, pri Sv. Andražu v Slov. goricah, v Rogatcu, Kozjem, Siegersbergu in Brežicah. Dne 14. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 15. junija v Celju, Kostrivnici, na Planini, pri Sv. Barbari v Oplotnici, v Mozirju, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Lembahu in pri Sv. Vidu niže Ptuja.