Leto VIL V Celji, dne 3. septembra 1897. 1. Štev. 36. i KMiaja vsaki petek ▼ tednu. — Dopui naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne | ifc^bine ter od vsake petitrvrst« po 10 kr . za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gid-, pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravniitvu .Domovine" v Celji. Nemško-slovenski gimnazij v Celji. Poskusila je nemška levica in njeni pristaši zadnji obupni naskok na naš gimnazij, na ta jak stolp v njihovi trdnjavi. Ta napad je bil tem besnejši, ker so si bili v to izbrali ravno vgodni čas, t. j. dobo, ko je bilo mnogo slovanskih poslancev odsotnih. Navidezno se jim je posrečilo to nasilstvo, dolgo smo tavali v temi, ne znajoč, kakšna osoda zadene konečno ta naš zavod. Vlada nas je pustila ves čas v tej temi ter nam še le naznanila — padec gimnazija, ko se je imelo vršiti poletno zapisovanje učencev v prvi razred. Ta'čudni slučaj, kakor vsled tega nastali škodoželjni »hajlo" v nasprotnih taborjih podpiral je našo opravičeno sumnjo, da nas hoče visoka vlada pod krinko z levico — prezreti, osmešiti. Znano je, kako so nato iz vseh pokrajin naše ožje domovtne prihiteli narodni zaatop-niki in razumniki, da sklenejo nujni načrt, kaj nam je storiti. Prepričati smo se pred vsem hoteli, je li zares mogla biti vlada proti nam toli brezirna, da nam vzame z desnico, kar nam v levico deli. Našli so se požrtvovalni možje, ki so v posebni deputaciji nevtegoma odrinili na Dunaj ter tam nevstrašeno povdarjali naše potrebe, naše želje glede tega gimnazija. Prinesli so nam povsem pomirjujočo vest iz vladnega kabineta: naučni minister Gautsch kakor i ministerski predsednik grof Badeni obljubila sta častno, da nam nas utrakvistični gimnazij z vsemi obstoječimi pravicami ostane nedotakljiv i na-nadalje. Vsa govorica in vso škodoželjno veselje nasprotnikov bilo se je prenaglilo, vsa novota-rija je bila le formalna vladina izjava, posledica svojedobnega sklepa manjšine. Kmalu za tem zagotovilom, došla je vest, da je presvitli cesar 1 iz svojega bivališča v Ischlu dal nakazati tukajšnji davkariji znesek 12.500 gld. v vzdrževanje našega nemško slovenskega gimnazija za prihodnjo leto, in ravno isto se zgodi nadalje. Na podlagi častnih zagotovil visoke vlade nimamo pač povoda, nad resnobo njene volje dvomiti. Z dnem 15. septembra t. 1. otvori se zopet nemško-slovenski gimnazij in sicer vže letos tretji razred. Ravno isti dan vrši se vsprejemanje učencev v prvi razred. Kaj je naša narodna dolžnost? Zavrniti nesramne obrekovalce iz sovražnih taborov, ki trosijo škodoželjno izmišljene laži, češ, da ni pri nas nikakoršne kulturne potrebe za utrakvističen gimnazij, temveč, da hočemo z našim zavodom le nemški stranki kljubovati, da hočemo imeti naš gimnazij le zgolj v politične agitacijske svrhe; to strupeno obrekovanje in sovražno spodkopavanje narodnega ugleda pobijemo samo edino s tem, da jim do-: kažemo- očividno, kako prereseii.. nam jo Jo tega, da se mladina vsaj v prvih letih srednješolskega študovanja izobražuje na podlagi materinščine. Resnobo naših trditev uvidel bo farizejski svet, ako se vpiše v prvi razred dovoljno število nadarjenih mladeničev, ki bodo z vztrajnem učenjem svoječasno najbolje osvetili nujnost naših tirjatev in podlost brezvestnih obreko/alcev. Naš gimnazij je v gmotnem kakor v duševnem oziru tako vsestransko zagotovljen, da mu lahko vsak oče z mirnim srcem izroča svojega sina. Obračamo se z opetnim opominom do vseh merodajnih in v tem oziru vpljivnih oseb po deželi, kakor so naši gg. duhovniki, učitelji in drugi razumniki, da ne zamudite nikjer prilike dotične stariše podučiti, kam da jim je vpisati za študije namenjene, res bistroume sinove; prepričati jih je treba, da je ta naš zavod povsem enakopraven z drugimi gimnaziji, da se njihovi sinovi v nemških razredih nikakor ne učijo več, temveč, da imajo v utrakvističnih razredih zdatno po-Iahčavo glede učnega jezika. v Zahteve Cehov. Kaj zahtevajo Cehi dandanes oa vlade in v čem obstoji takozvano sporazumljenje med Cehi in Nemci? Pravičnost, nič nego pravičnost, sama čista in gola pravičnost je, ktero Cehi zase tirjajo, Nemci je jim pa pripoznati nečejo, češ, če bi imeli vi Čehi, enake pravice z nami Nemci, zdelo bi se to nam, kakor da bi nas vi ob steno pritiskali. Kedar se bodo toraj Nemci drugim narodnostim, v tem slučaju naj-prvo Čehom, pravične skazali, tedaj se bode pojavilo tudi sporazumljenje med obema narodno-stima samo po sebi. Čehi nikakor ne iščejo niti ne zahtevajo kake »pravičnosti", o kteri bi se morda dala trditev iz trte izviti, da je jedno-stranaka, temveč zahtevajo pravičnosti, kakor je za vse in vsacega vtemeljena v zakonih naše države, v tako zvani ustavi. Ustavni zakoni vže zdavnej vsakemu avstrijskemu državljanu jamčijo pravico svoje narodnosti, da jo lahko goji in da se mu v njegovem jeziku pravo od krivice loči in spoznava. Živ krst na Češkem ni še zahteval, da bi moral Nemec, recimo v Hebu živeč, češki občevati, to bi bila v resnici krivica, ki bi s« Nemcem godila, nikakor pa ne gre smatrati za krivico, če Čehi zahtevajo, da se v Hebu živeči Čehi pred sodnijo v češkem jeziku sodijo, ako to zahtevajo in nemščine niso zmožni. Komu se bode to krivično zdelo? Pametnemu človeku ne, le šovinist se more nad tako pravičnostjo zadirati in vsajati. Prav tako Čehi nimajo nič proti temu, če si Nemec, ki je morda v Hebu doma, vsled raznih okoliščin, ki jih življenje, zlasti trgovsko in obrtniško tolikrat s saboj prinese, v Časlavu pravice pred sodnijo LISTEK. O Raičevi 701etnici. „Narod, ki svojih slavnih mož ne časti, Da se mu rode, jih vreden ni." Med slavne može narodne spada, javil bi v prvi vrsti, gotovo pokojni Božidar Raič. Ni li on tisti, ki se je duševno in telesno popolnem daroval za blaginjo premi lega mu naroda slovenskega? Ni li on dal celo svoje življenje, ki bi še lahko sedaj na drug način koristilo prelju-bečemu mu narodu, da bi le količkaj pripomogel narodu za njegove preobile žrtve, do pravic, po Bogu in naravi mu zajamčenih? Ni li on tisti, ki je zraven svojih preobilih poslov porabil vsako najmanjšo priliko, da se povzdigne prosti narod do višje naobraženosti in vsled tega do duševne in gmotne samostalnosti ? Grda nehva-ležnost bi bila, ako bi se takega dobrotnika narodovega ne spominjali zopet in zopet, osobito pa še »Slov. Matica", kteri je bil ustanovnik in ves čas duševni in gmotni podpornik, da še celo po svojej preranej smrti. Jako lepa priložnost k temu se nam nudi posebno letos, ob 701etnici njegovega rojstva. Radi tega bodem poskusil po svojih zelo skromnih močeh podati slav. slovenskemu občinstvu nekoliko črtic iz njegovega življenja, ktere še do sedaj niso bile objavljene in ktere od jednem osvetljujejo Raiča plemeniti značaj ter bi naj služile v posnemo drugim ro doljubom pri vsem njihovem dejanji in nehanji na korist vedno še kruto nam tlačenega naroda. B. Raič se je rodil 1827. leta — svoj god je obhajal vsako leto na dan sv. Matija svečana meseca pri Sv. Tomažu v lepih Slovenskih goricah. Njegovi roditelji so bili bolj revni želarji. Ko je fantek dorastel, pošiljali so ga v domačo šolo, kjer jim je učitelj po izrazu blagega pokojnika — neusmiljeno utepal v glavo, in drugje čez vse slavljeno »švabščino". Učiti so se učenci vendar morali slov. abecede, vže radi čitanja katekizma. Naš Matiček vesel, da tudi razume, kaj čita, stikal je po vseh kotih za slovenskimi knjigami, ktere je iskal'z veliko radostjo in si prisvajal dostikrat k temu tudi samovoljno za kako drugo delo odločeni čas. Njegovi roditelji so ga namenili, da bi postal sodar. Telesnih močij k temu mu ni manjkalo, a njegove duševne moči so bile skoraj vedno kje drugje, namreč pri nad vse mu priljubljenih knjigah. Ko nekoč pozabi, ves zatopljen v zapopadek ravno- kar prečitajoče knjige, dovršiti po mojstru mu ukazano delo, razsrdi se ta tako, da mu požene kladivo v hrbet. Ves užaljen zapusti mlad učenec svojega mojstra, odide domov, kjer ga ni čakalo nič prijetnega. Ta dogodek bil je odločilen za bodočnost njegovega prihodnjega življenja in na veliko korist premilega nam naroda. Po daljnem moledovanji in na priporočilo skrbne matere, dado roditelji mladega Matička v latinske šole v Varaždin na Hrvaško, kjer je živel, kakor drugi revni slovenski dijaki. Ker je bil zelo nadarjen in priden učenec, služil si je kmalu »za potrebo" s poučevanjem drugih, a v višjih razredih pa si je mnogo prikvartal, ker je vedno igral zelo premišljeno, tudi v poznejših letih. Med igro je vedno molčal, a po dokončanej igri je pošteno okrcal vsakega brez zveze in premišljenosti igrajočega. Sploh je porabljal vsako malenkost k bistrenju uma, razsodnosti itd., pri bližnjiku, brez vsakega obzira na kakšne si bodi okolnosti. Po šestej šoli je šel v Zagreb v tako zvano filozofijo, sedajšnji 7 in 8 razred latinskih šol. Tam je bil primoran učiti se »barbarskega madjarskega jezika", v katerem je vrlo dobro napredoval. V obče je bil vedno med odličnjaki, navadno drugi ali tretji. Večkrat je potožil, da skupaj niti toliko ni res, kar je za nohtom črnega. Da se nam ne bo očitalo, da le fraze pišemo, podprli bodemo takoj vse z dokazi iz najnovejše krvave zgodovine češkega naroda in tukaj se bodo pokazale »krivice", ki jih morajo Nemci baje od Čehov trpeti. Znani so nemiri, ki so nastali v najnovejšem času na Češkem v Hebu, Plznu in v Ašu vsled srboritosti prevzetnega velikonemštva, ktero se noče avstrijskim zakonom nič več pokoriti. Začnimo z izgredi v Ašu, ki so se javili v nedeljo dne 22. avgusta t. 1. Sklicali so namreč ondi velikonemški trobentarji tako imenovan nemški narodni shod, kterega pa vlada ni dovolila. Vsled tega jeli so razsajati, razbijati in ko so vojaki (brambovci) z nasajenimi bodali prišli mirit, ker so bili žandarji sami preslabi, — so jih nemški ošabneži s kamenjem nagnali, jelo je kamenje tudi na vojaštvo leteti. Častniki pa, namesto, da bi bili storili, kar jim v takem slučaju predpisi velevajo in zakoni dopuščajo, poslužiti se namreč orožja nasproti izgredniku, če ga ni mogoče drugače vgnati, jeli so svariti: „Ne mečite kamenja, sicer bodemo mi s puškami odgovorili! In kaj mislite, da je to pomagalo, o kaj še, nova toča kamenja se je vsula na ubogo vojaštvo in orožništvo, iz med kterega je več mož hudo poškodovanih padlo. Niti jedna puška ni počila. Tako so postopali Nemci proti Nemcem! Kako vse drugače piskalo in plesalo pa se je teden popreje po Plznu, kjer so Čehi oderuškim Zidom in drugim nepriljubljenim oderuhom nekaj okenj pobili. Ondi imelo je vojaštvo le razdivjano »delavsko druhal" pred saboj, med ktero so z bodali suvali in s sabljami sekali na desno in levo, kamor je kdo dosegel, tako, da je mnogo vročekrvnih Čehov obležalo na mestu hudo ranjenih. Nekteri so bili celo v hrbet zabodeni, kar se nikakor ne vjema s predpisi o porabi orožja. Tu je vendar „krivica", ki se Nemcem po Češkem gGdi, tako očitna, da bi se lažnjivim prerokom, nemškim voditeljem, prav nič drugega ne spodobilo za nesramno laganje, za brezvestno zapeljevanje nemškega,-i kakor — nekaj občutljivega, da jih srboritost mine. Prav, popolnoma prav imajo Čehi, da se potegujejo za vpeljavo popolne in neomejene ravnopravnosti češkega naroda z nemškim. Le na tej podlagi postal bo mir v deželi, le na tej podlagi izviti bo mogoče nemškim voditeljem vajete iz rok, ko bo nemški narod sprevidel, da ni res, da bi ga Čehi pestili ali še celo zatirali. Da kmalo do tega pride, v to pomozi Bog in pa umna izpeljava ter modro izvrševanje jezikovnih naredeb. Celjske novice. (Vpisovanje v gimnazijo.) Učenci, kateri hočejo letos vstopiti v prvi samostojni nemško-slovenski gimnazijski razred v Celji, vpisujejo se dne 15. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v rav-nateljevi pisarni samostojnih gimnazijskih raz redov v Celji, v Šolski ulici b. št. 21. Pri tem je treba položiti sprejemnino in učni prispevek skupaj 3 gld. 10 kr. Sprejemni izpit vrši se dne 16. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v učni sobi prvega razreda v isti hiši. Učenci v drugi in tretji samostojni slovenski gimnazijski razred vpisujejo se dne 17. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v isti pisarni. Ponavljalni in dopolnilni izpiti vršč se dne 17. septembra t. 1. od 8. ure naprej. (Občni zbor.) Sklicuje se društvena skupščina podpornega društva c. kr. državne nižje gimnazije v Celji na dan 10. septembra t. 1. ob 2. uri popoludne v ravnateljevo pisarno c. kr. samostojnih gimnazijskih razredov v Celji, Šolska ulica h. št. 21. (Vojaški koncert v »Narodnem domu" ) V torek, dne 31. avgusta t. 1. igrala je zvečer vojaška godba 2. bosno-hercegovskega pešpolka v »Narodnem domu". Kmalu so bile vse mize po prostranem dvoru zasedene. Pri nas redke prikazni bosanskega vojaštva zvabile so dokaj občinstva celo iz bližnjih trgov, a to tembolj, ker je ta godba zaslovela po svoji izvanredni izurjenosti vže iz Gradca. Na vsporedu imeli smo tri slovanske komade, kakor: odlomek iz opere »Nikolaj Zrinski", »Svojemu uzoru" ter »potpuri veselih koračnic", h katerim pa so na burno odobravanje radostno dodali še mnogo druzih pristnih narodnih in avstrijsko-patrijotič-nih. Koncert je trajal skoraj do polnoči in vsakdo ga je zapustil zadovoljen. (Vojaške vaje.) Oni in ta teden je prav živo po Celju, vojaka kar mrgoli. Do sedaj so bili skoro izključno le naši slovenski fantje naši gostje v Celju. Lepo je bilo videti, kako so bili od vseh strani, od Slovencev in Nemcev, seveda z malimi izjemami, gostoljubno sprejeti. Pa saj pri mirnem in lepem vedenju naših Kranjcev in pa bratskih nam Bošnjakov drugače ni moglo biti. Posebno radi so zahajali in še zahajajo v »Narodni dom" na zasluženi večerni odpočitek. Ne moremo si kaj, da ne bi omenjali, da je zagrizeni nemški kafetir Golič »pri Centralu" pre-avojim natakaricam postreči našim vojakom, ko so bili v nedeljo tam in seveda slovenski zahtevali in slovensko peli. Menda vendar ta kofetar ne misli, da mora tudi vsak Gorenjec nemški čebljati. Če on noče našega denarja, naj pazi, da ga ne bo dobil, ko ga bo beračil. Kar še ni, lahko se zgodi! V sredo zjutraj so odšli iz Celja Kranjci in Bošnjaki in nastanili so se mesto njih lovci in pa koroški pešpolk št. 7. Kranjci in Bošnjaki so se nastanili v Teharjih in nas vedno vsak večer obiskujejo v »Narodnem domu". Bog živi zavedne naše fante! (Počasno poslovanje pri celjskem okrajnem sodišči.) Prihajajo nam mnoge pritožbe, kako dolgo je treba čakati, da se dobijo rešitve od c. kr. okrajnega sodišča v Celji. V zemlje-knjižnih stvareh se dogodi večkrat, da pisma po dva meseca ne pridejo ljudem v roke in kazal se nam je odlok, iz katerega smo videli, da je išče, od te zahteva, da se mu v njegovem, toraj nemškem jeziku, pravica spozna, dasi tudi je Časlov v jedru češko mesto od konca do kraja. Druga krivica, vsled ktere bi morda zlasti češki delavci po nemških krajih trpeti vtegnili, bi bila morda ta, da so nemški podjetniki, tovarnarji in drugi denarni mogočnjaki sklenili, po možnosti le nemške delavce na delo jemati in češke odpustiti. No ta krivičnost razpadla bo sama ob sebi, kajti, kjer se gre za denar, ondi navadno vse drugo preneha. Ne le pri Čehih, temveč tudi po vsem Nemškem je znano, da je jeden češki delavec za dva nemška iz »rajha", v kterih se trdi, da so leni in površni, vrhu tega pa vseskozi prešinjeni z anarhističnimi nazori, o kterih pa tovarnarji nič kaj slišati ne marajo. Dvakrat si bo nemški tovarnar premislil, predno bo v soboto nemškemu delavcu le za polovico tega, kar mu je bil teden poprej češki delavec dogotovil, prav tisto ali pa morda še višje plačilo iz zgolj narodnostnega čuta plačal, kot ga je dajal do sedaj Čehu! Ne! Tako zaslepljeni tudi nemški kapitalisti niso, ne Vergani, ne Schonerer in tudi noben drug ne, kedar se gre za gotove novce. Žlobudrati in narod pridušati, da tako in tako, no, to že še gre, ker malo ali nič ne stane, da dostikrat še celo nese, ali navadno navduše-vanje prestaviti pa v živo dejanje, kjer je treba šteti groše, ne brate, to je pa vse kaj druzega! V tem oziru se torej češkim delavcem ni ničesar bati. Sploh pa delavci, tako češki, kakor nemški, sami ne bodo pustili, da bi na češki zemlji do tega prišlo, ker so med seboj združeni, po svojih društvih na podlagi — mej se boj ne vzajemnosti. Postavili bi se nasproti kapitalistom vsi za jednega in jeden za vse in ni težko uga niti, čegava bi bila konečno zmaga. Velike šeme so pa hinavski voditelji zapeljanega in razdraženega, umetno nahujskanega nemškega naroda na Češkem, kakor so znani Prusjani in Velikonemci Wolf, Iro itd., ki sta oba zvesta učenca Schonererja, o čegar poli tičnem mišljenji je pa povsod dobro znano, da je z dušo in telesom Prusjan, če tudi ima na Dolenjeavstrijskem, v kremškem okraji svoja posestva. Le-ta Schonerer je duševni oče vseh sedanjih nemških voditeljev in pot je že od daleč viditi, po kteri jo ti ljudje in za njimi zapeljani narod pod zastavo nemškega nacijonalizma pod pruško »pickelhaubo" mahajo. Tudi tem možem bi češki, za Avstrijo in njen obstanek vsikdar boreči se narodnjaki radi pot prestrigli s tem, da pripomorejo tako sebi, kakor poštenim Nemcem po vsej kraljevini češki do popolne ravnopravnosti. Da bode pa to mogoče, morajo se pa pred vsem lažnjivi preroki, današnji nemški voditelji ob zaupanje pri svojem narodu spraviti, kar se bo dalo le s tem vspešno doseči, da se mu bodo vsled pravične ravnopravnosti oči odprle, da vendar ni res tako, kakor mu ti laž njivi preroki dan na dan lažejo, da imajo Čehi pred Nemci velike predpravice, kar seveda vse mu ni bilo nikoli sojeno biti prvim. Taka časti-hlepnost ni grešna. Dovršivši gimnazijo, vstopil je v Gradci v bogoslovnico, kjer mu je bil ravnatelj neki jako rodoljuben Čeh in kterega se je pozneje v svojem življenji vedno spominjal z veliko hvalež nostjo. Takrat so slovenski bogoslovci hodili k pokojnemu dr. prof. Muršecu učit se slovenščine, a Raič se je bavil tudi sč staroslovenščino in to ves čas svojega življenja ter s tako navdušenostjo, da mu je bil v tem, kakor piše isti-nito g. prof. dr. Glaser, malokdo kos. Poprijel se je te vede s toliko vstrajnostjo, da je pozneje kot župnik haložki, po dolgotrajajočemu naporu dobil dovoljenje pokojnega knezo-vladike Stepiš-neka, v narodnem obziru za Slovence ne baš posebno vnetega, da se sme v bogoslovnici mariborski vpeljati staroslovenščina za neobvezni učni predmet. Obvezal se je bil Raič vse dotične stroške sam poravnavati, a manjkalo je pri naprošenih učiteljskih močeh menda prave volje in odločnosti. Pripravljen je bil pokojni Božidar začetek tega j velepomembnega dogodka vršiti z veliko narodno j slavnostjo. Žal! da so mu te lepe nade splavale I po vodi. Vešč je bil v pisavi in govoru tudi I srbo hrvaščini, bolgarščini, ruščini in češčini. V i svojih mlajših letih je spisal v poljščini kratko filozofijo, o kterej so omikani Poljaki sami pohvalno sodili, n ostala je v rokopisu, ki se je menda pozgubil. Naobraževal se je tudi v vseh drugih evropskih kulturnih jezikih, toliko, da je lahko njih pisce razumeval v izvirniku. Malo jih je, ki bi v tako skromnih razmerah, kakor Raič dosegli v razmeroma kratkem času toliko znanja. Dokončavši bogoslovske nauke, nastavljen je bil na mariborskej gimnaziji učiteljem slovenščine, poučeval je tudi latinščino, grščino, nemščino, zgodovino in zemljepisje. Po njegovem prizadevanji uvedel se je nauk iz staroslovenščine v 7. in 8. razredu. Njegovi učenci spominjajo še se ga dandanes hvaležnim srcem, kot sicer strogega, a pravičnega, naobraženega in vzornega učitelja. Po vednem dokazivanji, kaka krivica se godi slovenskim dijakom, stopivšim v gimnazijo, ker so primorani nakrat učiti se vseh predmetov v tujščini, preveril je razven jednega, vse j tovariše učitelje, da bi bilo pametno in tudi j pravično, ako bi se v nižjih razredih Slovencem I predavalo nekaj predmetov v slovenskem jeziku. I A ovaduštvo in Slovencem vedno neprijazna politika izjalovili sta to blago, opravičeno in za- 1 konito nakano, somišljeniki so pa bili razpršeni na strani vseh vetrov. Raič je prišel v Ljutomer kapelanovat. Vršile so se takrat volitve poslancev? Raič sedeč nekoč v ljutomerski kavarni bil je po nekem beriču c. kr. okr. glav. surovo napaden. Čez nekoliko časa pride za njim nekoliko bolje oblečen človek, ki začne čez kratek čas Raiča po strani in srpo gledati ter izgovori, sicer mrmraje, a še vendar dovolj umljive besede: »vže zopet naroden agitator", stopi k njemu, ter ga naravnost vpraša r »Kdo ste pa vi? Kaj delate v Ljutomeru?" Raič nepripravljen na tak nečuven napad, zatrjuje mu, da je novonastavljeni kapelan ljutomerski in akoravno ga je dobro poznal, mu ni hotel verjeti, nego je zahteval, naj mu pokaže dekret. Raič se spravi mirno domov po dekret, pokaže ga nepoznatemu človeku in zahteva ob jednem tudi od njega dekret. Raič razvidi ž njega, da je navaden berič in je bil silno osramočen. To osramočenje ni ostalo brez povračila. Mnogo let pozneje obišče R. ča g. W., bivši c. kr. sodnijski pristav v Ptuji, po dovršenej komisiji v Halozah. Čez nekaj časa pride ponj neki človek, češ, da mu je vže predolgo čakati. Raič opazivši tega človeka, I skoči po konci, zgrabi za debelo palico, pa nad svojim častnim občanom: svetlega kneza Salm-ReifferscheidDycka, grajščaka v Novem Celju; Mateja Osenjaka, žalskega kaplana in verouči-telja v Petrovčah in dr. Ivan Dečka, odvetnika in deželnega poslanca v Celju. (Nezgoda v tovarni za premog g. Lappa v Grižsh) pripetila se je zadnji ponedeljek. —-Vitel (Haspel) je priprava, s katero spravljajo rudarske vozeke ali tružice s premogom na beli dan. Ta vozek privezan je na vrv, ki je pa iz žice in ki se ovija seveda na ono vitel, kojo goni stroj na parno moč. Da se pa vrv v redu navija, mora jo nekdo vedno naravnavati z rokama, kar je gotovo zelo nevarno, da mu vitel ugrabi roki. Zadnjič bila je tako nesrečna neka mlada delavka pri tem poslu: vitul jo je ugrabila za prste obeh rok ter jo zasukala na okolo. Drugi ženski, ki je mislila rešiti ono, zgodilo se je ravno tako. K sreči ustavijo hitro vitel in prerežejo vrv, in obe so še rešili sicer gotove grozne smrti, a voziček, ki je drl bliskoma nazaj po svojem tiru, bil je oprezen še drugim, ki so bili na delu. — Onima poškodovalo je posebno prste obeh rok. Prej imeli so ta posel moški, a vsled bolezni teh, nadomestili so jih »modri gospodje" pred jednim tednom z ženskami, ki nimajo ni i potrebne vaje, niti dovolj jeklenih rok za tako delo. Kje je sedaj krivda in vzrok nezgode, ugane vsakdo prav z lahka! (Hmeljski pridelek v Savinjski dolini.) Sedaj se vrši splošno obiranje hmelja. Dotične njive mrgolijo pridnih delavcev, ki so došli iz vseh sosednjih okrajev, da celo iz Kranjske. Cene so mu zdatno boljše od lani, tako se je plačeval kilogram zgodnjega po 1 gld. 50 kr. Pozneje mu je seveda padla cena na 1 gld., a sedaj stoji kilogram le še 80 kr. Vendar pa je še vedno pričakovati lepega dobička, ako mu ostane le sedajna cena. (Iz Št. Jurija ob Taboru.) Št. Jurij ob Taboru napreduje. Dne 22. avgusta t. I. je namreč napravilo »Bralno društvo Št. Jurij ob Taboru" v zvezi s tamošnjim učiteljstvom veselico, katera nas je res presenetila. Program je bil res obširen in različen, da bi imel častno mesto na vsakem mestnem koncertu. Vse točke pro izvajale so se tako lepo in sigurno, da smo se čudili. Zelo lepo je govoril proslov predsednik g. A, Kokelj. Pevske točke: »Slovan na dan". »Nazaj v planinski raj", »Pri zibeli" in »Avstrija moja" so se pela tako lepo, da smo bili kar očarani. Čast pevovodji izbornega zbora, gosp. nadučitelju F. Pečovniku. Tudi godbeni točni: »Kalif von Bagdad" in „Loreley" sta igrala g. F. Pečovnik vijolino in g. F. Hauptman vijolon-celo kaj sigurno in lepo. Prav tako lepo je igral g. Pečovnik na vijolino točko »Mondnacht" in vse točke je vrlo spremljal g. Novak na glaso-viru. Pohvalno mi je omeniti gospico J. Južna, ki je izborno deklamovala S. Gregorčičevo pesem »Jeftejeva prisega", in je s svojo deklamacijo čisto osupnila navzoče. Krona vsemu pa je bila burka »Krojač Fips", ki je provzročila dokaj smeha. Vsi igralci: gospoda Pečovnik (Mihelič) in V. Hauptman (Lojze) zlasti pa g. F. Hauptman (Fips) so nas kar očarali. A tudi gospica Zei (Lizika) in gospa Pečovnikova (gospa Po-lajka) sta vrlo igrale svoji ulogi. Zares, kaj takega bi b li pričakovali le v kakem večjem mestu, nikakor pa Jne v Št. Juriju ob Taboru. Zaradi tega smo bili čisto presenečeni. Prav prisrčno privoščimo torej vrlim Šenjurča-nom, da so imeli veselico tako vrlo obiskano. Prišlo je odličnih gostov od vse bližnje in daljne okolice, kakor iz Celja, Žalca, Št. Petra, Št. Pavla, Braslovč in nekaj tudi z Vranskega. Želeti bi bilo, da bi priredili vrli Šentjurčani še večkrat kako veselico, in da bi imeli vsako obiskano tako dobro. Živijo! Naprej in ne nazaj! (Shod pri Sv. Martinu na Paki) za pre-tečeno nedeljo je oblast prepovedala iz — javnih ozirov. (Frischauf-ova 601etnica), katero praznuje dne 8. septembra t. 1. v Mozirji, postane lepa manefesticija učenemu in poštenemu možu, ki je vedno le ljubil lepo in spoštoval delavne Slovence. Banket vrši se ob 1. uri popoludne pri gosp. Alojzij Goričar ju in stane kovert 1 gld. Zvečer bode koncert in drugi dan izlet na Medvedjak. (Občinski odbor na Ljubnem) je v svoji javni seji dne 22. avgusta t. 1. soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Občinski odbor popolnoma odobrava jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take naredbe i za vse slovenske pokrajine, in da sploh uresniči člen XIX. državnih osnovnih zakonov." (Iz vojniške okolice) se nam poroča: Stavba nove naše farne cerkve bliža se pod umnim vodstvom stavbenega mojstra g. F. Go-logranca in domačega g. župnika svojemu svr-šetku. Sedaj vdelujejo se iz Gradca došla krasno j slikana okna (katera so večinoma posamezni j farmani na svoje posebne stroške kupili;) te dni dojdejo tudi novi oltarji, izdelani od kamnoseka S. Toman-a v Ljubljani. Sredi prihodnjega meseca bo cerkev blagoslovljena in sv. Jernej imel bo zopet veličasten dom Bogu v čast, vernim farmanom pa v veselje. —- V veliko spod-tiko temu vernemu ljudstvu pa je to, da se učiteljica J. Koschutnik nikdar toliko ne »poniža", da bi spremljala svoje učenke k šolar-skim mašam, še na dan skušnje iz krščanskega nauka ni šla v cerkev, nadomestovati jo mora vedno kdo drugi, akoravno je sama zdrava kot riba v vodi. Čudno je tudi to, da, ko je na dan cesarjevega rojstvenega dne bilo vsako okno slovenske šole ovenčano in okinčano, le okna v nadučiteljvem (Koschutnikovem) stanovanji bila so kakor navadno druge dni. A kaj se bomo čudih, saj vemo, da je ta gospod veren naročnik slaboznanega graškega nacijonalnega »Tagblatta". — Strogo narodna trgovina Brezovnikova napreduje kakor smo se prepričali, prav dobro, dokaz, da se dobi tam dobro blago po pošteni cd vložitve dotične prošnje do naznanila rešitve preteklo malo manj ko tri mesece. V današnji, hitro živeči dGbi pač taka dolgočasnost ne bi smela veljati. Brigali smo se za to stvar in našli, da pri sosednjih okrajnih sodiščih grejo opravki bolj naglo. Pri celjskem delegiranem sodišču je vzrok iskati v svojstvu sodišča, da je delegirano, t. j. da mu dajejo uradnike in pisarje od okrožnega sodišča in sicer čujemo, da mnogokrat take, katerih pri okrožnem sodišči ne marajo. Gospodje, ki imajo sodniške odredbe sestavljati (sodniki) sicer rešujejo hitro, pa pri odpravništvu ne gre delo naprej. Čuje se, da zato, ker ima okrajno sodišče za svoje mnoge opravke premalo osobja, da pa ga ima v primeri okrožno sodišče preveč. Tako sta pri okrožnem sodišči v odpravništvu dva uradnika, pri okrajnem pa ni nobenega. Pri tej razdelitvi ni čuda, da prepisovalci (diurnisti) nimajo pravega vodstva in da opravki zaostajajo. Ne bomo se spuščali v veče podrobnosti, ker upamo, da bodejo gospodje, ki imajo nadzorovati sodišča, potrebno ukrenili, da se opravki v pisarni okrajnega sodišča vršijo v duhu časa, ne pa počasneje, ko pred dobo železnic in telegrafa. (Nadutost naših Nemcev (?) — Sedaj ko imamo tukaj vedno vojaško godbo si najemajo razni gostilničarji vojake za večerne koncerte. Na nekem takem koncertu »pri kroni" so zahtevali naši celjski Prusaki, da jim vojaška godba zaigra priljubljeno »Die Wacht am Rhein". Ker seveda ti niso ustregli njih želji, začela je vsa zbrana nemčurska sodrga tuliti »Die AVacht am Rhein", na kar so vojaki vstali in seveda odšli. — Nekaj sličnega se je baje tudi »zum Lowen" zgodilo. Takim se godba daje, nam Slovencem pa se je za nedeljo brez vsacega posebnega vzroka odpovedala. (Zaslužena, a še premajhna kazen) je zadela izgrednike izza časa slavnosti. Slaboznani Vilče Ochs se je v družbi nekaterih trgovskih pomočnikov nekaj predaleč spozabil. Naši ljudje so sicer za takrat psovke in žalitve požrli. Sedaj pa je bil oče Ochs obsojen na 20 gld. globe oziroma 4 dni zapora. Drugi pa so prejeli za njih »junaško" obnašanje po 48 ur zapora. Ta Ochs pa je še vedno uradnik okrajne bolniške blagajne v Celji. Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške spremembe.) Župnijo pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu dobil je č. g. Franc Leber, dosedajni župnik pri Sv. Vidu. — A ovo nameščeni so naslednji gg. novomašniki: Matija Eferl pri Sv. Rupertu nad Laškem, Josip Erker v Grižah, Fran Gartner v Središču, Josip Musi v Starem trgu in Anton Šorn pri Mariji Snežni. (Častni občani.) Občinski zastop v Petrovčah imenoval je v svoji javni seji dne 9. maja t. 1. za občini izkazane zasluge, naslednje gg. njega z besedami: »Kaj pa ti h . . . . tukaj iščeš ?" in segnal ga je, kakor psa iz hiše. Bil je ravno isti berič, ki ga je bil v Ljutomeru tako osramotil. A vrh tega so še dotičnega beriča iz krčme vrgli, ker je tam čez Raiča zabavljal. Bog ne daj! da bi bil proti Haložanom kndo kaj rektl čez Raiča! Iz Ljutomera je prišel kapelanovat v Slivnico pri Mariboru. Vedno se je še pozneje radostnim srcem spominjal do godka, da mu je bila dana priložnost vstanoviti v precej oddaljeni vasi od Slivnice, namreč v Brezulah ljudsko šolo. Solze so ga večkrat ob lile spomnivši se. s kakim nepopisnim veseljem so njegovi šolarčki jemali knjige, ktere jim je nakupoval iz svojega in jim jih sam donašal. Le blago za narodov vsestranski napredek čuteče srce, stori rado kaj tacega. Preselil se je na to k sv. Barbari v Halozah za kapelana, kjer se začne še le njegovo pravo in plodonosno delovanje za priljubljeni mu narod slovenski. V prvej vrsti lotil se je narodne domače šole, dobro vedoč, da le naobražen ljud se da voditi po pravih potih in da »Bog ni ustvaril samih oslov", kakor se je sam izrazil večkrat. Dekanoval je takrat pri sv. Barbari med ljudstvom zelo priljubljeni gosp. Ivan Weixl. Gg. dekani so imeli j takrat tudi čez šole mnogo pravic in Raič znal I se je teh pravic posluževati v najobilneji meri. | Spoznavši v takratnem ondotnem nadučitelju Fr. Vučniku star. vrlo učiteljsko moč, z veliko nadarjenostjo in iskreno ljubavjo do učiteljevanja, ob jednem pa neveščega slovenščine — bil je Korošec — jel ga je vabiti k sebi na prijateljske pogovore h kupici vina. Čez kratek čas se je vnela v njem iskra ljubezni do materinega jezika s tako vnemo, da je izbacnil po dovoljenji dekanovem ves pouk iz nemščine, ter ga nadomestil z materinščino. Pokojni Božidar ga je v tem podpiral vedno prav zdatno z umnimi sveti, poukom in tudi dejanski. Sam je večkrat poučeval jeden ali drugi predmet, ter se pokazal tudi v prosti ljudski šoli vzornega gojitelja in strokovnjaka. V tem se je skazal tudi pozneje je-denkrat, ko je bil vže drug nadučitelj, — sedaj umirovljen. — Sedajšnji štaj. dež. glavar grof Wurmbrand obišče kot takratni kr. šol. ogleda šolo v navzočnosti Raiča. Dotični nadučitelj je imel prednašati primerjaje o toplo- in tlakomeru; a zmedel je vso reč tako, da več sam ni vedel teh dveh učil med seboj razločevati. Grof Wurm-brand poprosi Raiča naj pouk nadaljuje, kteri ga je dovršil tudi v drugih predmetih tako j | vzorno, da ga je grot Wurmbrand pred vsemi i učenci pohvalil prav laskavo. Poznaval je pa Raič tudi vse klasike pedagogiške do jedra in jih imel večinoma tudi v izvirniku. Kot kateket ni bil Raič nikoli dolgočasen in suhoparen. Njegovi učenci so ga vedno z velikim zanimanjem poslušali, učili se izvanredno skrbno in z ljubeznijo, ker so predmet razumevali tudi do jedra. Raiču ni bilo nikoli všeč prazno blebetanje katekizma na pamet, gledal je ,vedno le na no-trajnost, nikoli na vnanjost. Da bi le povsod vedno tako bilo! Koj v začetku novega šolskega zakona postal je Raič načelnikom kr. šol. sveta in tudi izvzemši jedno upravno dobo kr. šol. ogleda ter je vestno in natančno posloval, kar ni tako lahko v kraju, kjer je sedem pol. občin všolanih k jednej šoli. A Raič je opravljal ves posel brezplačno in mnogokrat pokril iz svojega kak mogoč šolski primanjkljaj. Posnemovalci v tem so mu zelo redki! (Konec prih.) ceni. Slovenci, podpirajmo tudi zanaprej marljivo našega Brezovnika in Uratariča ter izogibljimo se tistih naših trgovin, kjer jim pač diši slovenski denar, drugače pa mlado in staro nosi hrastovo perje ter kriči »Heil und Sieg, den win-dischen den Strick". Ne bodimo „šalobarde", ne hodimo k njim, naj se sami obesijo na vrv, kakor želijo nam. (Umrla je) dne 21. avgusta t. 1. v Šma-rijah pri Jelšah obče znana veleposestnica in poštarica bi. g. Ana Skaza, 51 let stara. Pred par leti prominul je tudi njen soprog, požrto-valni slovenski narodnjak Franc Skaza. (Toča je pokončala) dne 20. avgusta t. 1. vse vinogradske in poljske pridelke v okrajih: Šmarje, Sladka gora, Kostrivnica, Sv. Križ, Sv. Florjan na Boču, Rogatec, Stoperce in Žetale. Najhujše prizadeti so kraji mej Pečico in Ložnem, tedaj Kostrivnica, deloma Sv. Križ ter Sv. Florjan. Ljudstvo teh krajev je grozno obožano, ker jih je vže lansko leto obiskala jednaka nezgoda. (Tatvina.) Dne 24. avgusta t. 1. vlomil je neznan tat v cerkev na Laškem, razbil dve škrinjici ter pobral denar. Pri tretjej se mu ni posrečilo odpreti. (Iz Hrastnika.) Raznoterosti. Redka čast je doletela našo dolino, da sta jo obiskala v kratkem času dva zelo visoka gosta. Prvi je bil c. kr. namestnik Baquechem, ki si je ogledal pred vsem cesto, ki veže našo dolino s posestrim-sko trboveljsko. Drugi je bil bivši tržaški škof Glavina, kateri je daroval sv. mašo v kapeli vile g. Desepija. — V predvečer cesarjevega rojstvenega dneva so tudi Hrastničanje pokazali, da so zvesti domoljubi. Po vsej dolini so bile hiše razsvetljene in z zastavami okrašene. Ognje-gasilno društvo je priredilo mirozov, katerega se je udeležilo tudi mnogo druzega občinstva. Da so Hrastničanje cesarjev rojstni dan tako sijajno obhajali, je pač največja zasluga župana gosp. Roša. — Dne 18. avgusta je obhajalo trboveljsko in hrastniško ognjegasilno društvo svojo desetletnico. Ker je najbrž že kedo drugi o tem pisal, bi ne omenil te slavnosti, da ni pisal neki dopisnik v „Tagblattu" na način, da bi lahko raz-žalil vrle Trboveljčane. Dočim so priredili vso veselico Trboveljčani, kateri so nas le povabili, poroča omenjeni dopisnik v BTagblattu", kakor bi le mi vse napravili in omenja Trboveljčane le o priliki, ko pravi, da je naše ognjegasilno društvo napravilo izlet v Trbovlje. Nadalje poroča, da je dobil velezasluženi član učitelj Ivan Logar častni diplom, a ne da so mu ga dali Trboveljčani, da med vrstami se celč lahko čita — morebiti je temu slab slog kriv, — da mu ga je dalo hrastniško ognjegasilno društvo. Malo več ponižnosti bi bilo že treba. Kakor je trboveljska dolina prva, tako menim, da ni trboveljsko ognjegasilno društvo kaka podružnica hrastniškega ognjegasilnega društva. Sploh bi pa lahko vskliknil po Shakespearu: '„Marsikaj gnji-lega je v našem društvu!" Je pač hudo! Kakor je tudi to sitno, da krčmarjem ledu pomanjkuje. Kako bi ga pa ne, ko so ga morali nekateri tako drago plačati. (Veliko veselico) priredi trboveljsko pevsko in tamburaško društvo „Zvona v nedeljo dne 5. septembra 1897 pod kozolcem gospoda Jagra. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr., za družino 60 kr. Ker je namenjena polovica čistega dohodka društvenim potrebam, polovica pa družbi sv. Cirila in Metoda, se radodarnosti ne stavijo meje. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Razstava grozdja.) Že naznanjena razstava grozdja za brežiški okraj se vrši 19., 20. in 21. septembra t. 1. na Bizeljskem. Svečano odprtje rastave bode 19. septembra ob 9. uri zjutraj. Odbor. (Novo „nemško šolo" v Konjicah) otvorili so slovesno (po svoje!) pretečeno nedeljo. Povab-ljali so k dotični veselici vse „Gesinnungsge-nossen" najsrčneje. To je pa tudi vse, kar pričakujejo »bliščečega" od tega pruskega zavoda — srknili so ga pošteno v dobri namen. (Načelnikom okr. zastopa v Kozjem) izvoljen je z močno večino glasov vč. g. M. To-mažič, župnik v Pilštanju. (Svojo desetletnico) praznuje ormoška moška poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda, v nedeljo dne 5. septembra 1697. Izvanredni občni zbor vrši se v čitalnični dvorani ob 3. uri, koncert pa na vrtu gosp. A. Kalchbrenner ja ob 5. uri popoludne. Vstopnina h koncertu 30 kr. za osebo, za kmete 20 kr. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Iz Pilštanja.) Dne 11. avgusta t. 1. obhajal je naš rojak č. g. Mihael Strašek 251etnico duhovenstva. Že na predvečer so nam oznanili topiči in milo zvonenje dan slovesa. Drugi dan ob 7. uri zjutraj je imel č. g. Strašek slovesno sv. mašo. Popoludne je bil skupen obed pri rojstni hiši, v kateri so se zbrali vsi sorodniki. Posebno je bilo ginljivo videti med otroci in vnuki še živega in krepkega 861etnega očeta. Č. g. župniku pa želimo vsi iz srca, da bi čez 25 let zopet še zdravi in krepki pri nas med svojimi farani peli zlato sv. mašo. (»Majšperskemu kmetijskemu bralnemu društvu) daroval je vrli g. dr. Franc Jurtela, odvetnik v Šmarji, mnogo prav lepih knjig. Ker nam je knjig do sedaj manjkalo, bilo nam je s tem neizrečeno postreženo. Blagodušnemu podporniku in pospeševatelju slovenskih društev izreka tedaj za ta veliki dar najsrčnejšo zahvalo odbor. (Majšperskim šolarjem) kupila se je prav lepa zastava. Ker nam pa še nekoliko denarjev manjka, zategavoljo obrnemo se do vseh mladi-noljubov, da nas podpirajo v tem podjetju. Vsak donesek bode se prav hvaležno sprejel. Podpore naj se pošiljajo pod naslovom: g. Janko Žunko-vič, učitelj v Majšpergu, Ptujska gora. (Vremenska opazovalnica na Cvenu) beleži v mesecu avgustu: Povprečna toplina 19 3° C. Najviša toplina dne 19. ob 2. uri pop. 28 3° C. Najnižja 21. in 27. ob 7. uri zjutraj 11-7° C. Največ padavin dne 9. 37 2 mm. Vsota padavin 101 7 mm. Število dni s padavinami 12, z meglo 12, z nevihto 7, s točo 1. Povprečna oblačnost 41. (Odpravljena pošta.) Pri Sv. Andreju v Leskovcu odpravljena je na nedoločen čas on-dotna pošta, mesto koje poslovala bode ona pri Št. Vidu pri Ptuji. (V Gornji Radgoni) bode v nedeljo dne 5. septembra t. 1. v prostorilr.g. Škerlca zborovalo „Ljutomersko politično in gospodarsko društvo", pri kterem bode govoril načelnik okrajnega zastopa iz Ljutomera, gosp. Ivan Kukovec o gospodarskih zadevah, gosp. dr. Gregorec o državnem zboru, gosp. dr. Rosina o deželnem zboru. Rodoljubi udeležite se tega preporaenljivega shoda. (V Gornji Radgoni) bode dne 12. sept. t. 1. popoludne po večernicah v prostorih g. Škerlca veselica, ki jo priredi tamošnje „Bralno društvo" in domači tamburaški in pevski zbor. Tamburali, peli in židane volje lomo. Pridružite se nam vsi društveniki in slovenski narodnjaki — domači in sosedni! (Dijaško veselico) priredijo dne 8. septem, 1897 v gostilni g. Vaupotiča v Ljutomeru. Vspored: I. „Zmešnjava nad zmešnjavo" Burka v 5 dejanjih. II. Koncert dijaškega pevskega in tamburaškega zbora. III. Prosta zabava in ples. Vstopnina: Sedež v 1. vrsti 40 kr., v 2. vrsti 25 kr., stojišče 15 kr. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, in se preplačila radi tega hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Mali vrh v Slov. Goricah.) Dne 15. avg. t. 1. po noči je tukaj začela goreti J. Klobasova viničarija in je potem ogenj zasegel poslopje Jurij Deičmana. Ker v teh poslopjih nikdo ni stanoval, se sumi, da je to storila hudobna roka. V nevarnosti je bilo tudi poslopje Alojzij Vakaj a, a so močno branili, za kar gre hvala tukajšnemu županu M. Orniku, č. g. Vinko Bauman u, duhovniku ter krepkim fantom, ki so ogenj marljivo gasili. J. Klobasa ni bil zavarovan, pač pa Deič-man, a ta si je z mnogimi dejstvi zakrivil, da mu je zavarovalnica zavarovanje — razrušila, ker so se namreč slišale sumljive reči. Zatorej je svetovati, da vsak pošteno vravna svoje življenje, da se mu ni potreba potem kesati! („Kat. bralno društvo pri sv. Antonu v Slov. gor.") priredi dne 5. sept. t. 1. veselico ob pol 4. uri popoludne v šol. prostorih. Vspored: 1. BNaše gore", poje domači mešani zbor. 2. Pozdrav predsednika. 3. „Po zimi iz šole", poje mešani zbor. 4. Slavnostni govor. 5. „Pri zibeli", poje mešani zbor. 6. „Mlinar in njegova hči", žalo-igra v 5 dejanjih. 7. „Pod trto" in ,Bledi mesec". 8. Prosta zabava. (Mej nevihto.) Graška brigada vstavila se je dne 23. avgusta t. 1. na potu v Maribor pri Sv. Egidiju. Ko odkoraka vojaštvo proti večeru zopet naprej, nastane naenkrat strašna nevihta s ploho. V konja nekega dragonca vdari strela ter ga ubije, a jezdec, dasi sicer nezadet, pade pod mrtvega konja ter si zlomi nogo. Tudi nekega stotnika konj splaši se bliska ter vrže jezdeca tako silno razsebe, da se je ta dokaj nevarno ranil. (Uradne ure pri sodiščih) se imajo z 1. novembrom t. 1. podaljšati, tako, da bodo vsa, graškemu višjemu dež. sodišču podrejena sodišča uradovala od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter od 3 do 6. ure popoludne. (Imenovanje.) Policijski koncipist g. Anton Pešec v Gradci imenovan je policijskim komisarjem pri ondotnem državnem policijskem ravnateljstvu. (Potovalni učitelj.) Deželni odbor v Gradci je nastavil g. Martina Jelovšeka, učitelja kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradci, za potovalnega učitelja na Spodnjem in Srednjem Štajerskem. Podučeval bo o živinoreji in mlekarstvu. Za njegovo predavanje prositi je 14 dni poprej deželni odbor. Druge slovenske novice. (Vseslovenski shod) vršil se bode dne 14. septembra t. 1. v Ljubljani, kakor je to sklenil pripravljalni odbor v svoji seji dne 28. avgusta t. 1. Začetek ob 9. uri predpoludne, a konča se najpozneje ob 2. uri popoludne. Ker ni to nikakor-šen ljudski shod, temveč le nekak shod narodnih zaupnikov, dovoljen bo vstop le povabljenim zaupnikom. Določen je naslednji dnevni red: 1.) Splošni politični položaj, poroča drž. poslanec dr. J. Šušteršič 2) Jezikovno vprašanje, poroča drž. poslanec dr. Ferjančič. 3. i 4.) Primorske razmere, poročata drž. poslanec Spinčič in odvetnik dr. Franko. 5.) Koroške razmere, poroča dež. poslanec Grafen-auer. 6.) Štajarske razmere, poroča dež. poslanec dr I. Dečko. 7.) Narodna avtonomija in narodno-gospodarski položaj slovenskega in istersko hrvatskega ljudstva, poroča drž. poslanec Povše. 8.) Sklepanje o predlaganih resolucijah. Z ozirom na velikansko važnost tega shoda, pričakovati je vsekakor mnogobrojne udeležbe tudi drugih rodoljubov. (Vseslovenski shod v Ljubljani.) Od tam se nam piše 1. septembra: 14. septembra t. 1. vršil se bode torej v kranjskem stolnem mestu vseslovenski shod, ki ima nemškemu svetu in vladi pri belem dnevu in javno povedati v obraz, da se Slovenci ne damo več za vrata postavljati, s seboj pometati in igrati zanaprej ulogo političnih tepcev. Tista naša krščanska nedolžnost in sramožljivost boste ta dan šle rakom žvižgat, mesto njih pa bo nastopil slov. narod „in corpore", ter povedal nemštvu in vladi, kar jima gre. Niti klerikalen, niti liberalen ne bo ta shod, pač pa bo shod zaupnikov slov. naroda, ki hočejo, da se to, kar bodo sklenili, tudi jzvrši. Za grajske hlapce nas pa ne bo vlada več imela! (Osebne vesti) Presvetli cesar je imenoval Frana Šukljeja pravim dvornim svetnikom. Davčni nadzornik g. R. Jordan premeščen je iz Radovljice v Rohrbah na Gornjem Avstrijskem. Notarski kandidat v Radovljici g. Jos. Smodej imenovan je notarjem v Vel. Laščah. (Imenovanje.) Tajnikom finančne prokura-ture v Ljubljani je imenovan Viktor Pessiak, dosedajni pristav ravno tam. (Gospodinjska šola v Ljubljani.) Osno-valni odbor prejel je vže od vlade potrjena pravila. Možno je, da se ta prekoristna šola še tekom tega leta otvori. (Požar.) V spodnjih Domžalah nastal je dne 22. avg. t. 1. v skladišču ključavničarja Mih. Kremžarja ogenj, ki je privzročil škode nad 1200 gld. (Z bajonetom zabodel.) Dne 22. avg. t. 1. vračala sta se domobranca Celar in Makula iz Klanjca, kjer sta ga odveč popivala, zopet v Kranj. Mej potjo se tovariša sporečeta in zgrabita, pri čem sune z bodalom Makula Celarja s tako silo, da je kmalu izdihnil. Makula je uboj priznal. (»Zagorski Sokol") priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 5 septembra, t. 1. izlet z godbo na Trojane. Iz prijaznosti bode tudi sodelovalo si. pevsko društva »Zarja" iz Lukovice. Cenj. rodoljubi štajerski pohitite torej v nedeljo popoludne na Trojane, kjer skupno preživimo nekaj ur. Na svidenje! Na zdar! Odbor. (Pogorelo je) dne 20. avg. t. 1. gospodarsko poslopje Juriju Pomcu v Soršaku pri Metliki, škode je 600 gld. (Nesreča.) V Zadobrovi padla je 24. avg. t. 1. triletna hčerka posestnika J. Klešnika v škaf vode ter utonila. (Odlikovanje.) Višji inženir g. Anton Schwab v Postojini dobil je od rumunskega kralja vitežki križec reda rumunske krone, katerega nositi mu je ravnokar naš cesar dovolil. (V Idrijo) pride prihodnji mesec poljedelski minister grof Ledebur, od tam pa gre čez Trnovski gozd v Gorico. (V Sežani) otvori se z 15. septembrom pripravljalni tečaj za učiteljišča. (Nova posta) ustanovila se je v Vrhpolji pri Vipavi, katera bo v zvezi s Colom in Vipavo. (Na Koroškem.) Strela je udarila dne 20. avg. t. 1. v poslopje Janeza Šturma v Št. Petru fv Labudski dolini. Škoda znaša 4000 gld., ker je razun vseh pridelkov zgorela tudi jedna krava in jeden prašič. — Velikanski požar razsajal je tudi v Lepem potu v volšperškem dkraju pri posestniku Rozencopf ter mu provzročil škode nad 10 tisoč gld. dočim je bil zavarovan samo na 700 gld. — Zlato poroko sta obhajala 82 letni Ignacij in 71 letna Katarina Wasner v cerkvi na 1624 m. visoki gori Matzen. Mož je čvrsto korakal v goro. (Otvoritev »Narodnega doma" v Barkov-ljah) Tržaški Slovenci so doživeli s to slavnostjo narodno svečanost, kakoršno so si zamogli do tačas samo le v duhu misliti. Barkovlje, ta kraj slovenskih narodnih mučenikov, opral je pretečeno nedeljo najmanje sumnje o njegovi resni krivdi napram Italijanom, za kar so jih svoječasno toliko obsodili. Kajti ravno tisti, ki so se ob priliki volitev res dali razburjati, nastopali so pri tem narodnem prazniku toli resno, mirno in dostojno, da se vidi, kakov pritisk je moral ta čas vla dati, da so ti mirni duhovi vzkipeli. Ves dan in celo noč ni bilo sluha o najmanji nerednosti, temveč vsa oduševljenja polna slavnost iztekla se je v častni ponos vrlih prirediteljev, a v ponos i celemu barkovljanskemu in sosednemu slovenstvu. Hvali se pa tudi dosledno vedenje in službena skrb redarstva, kakor prisotnega komisarja. Slavnostni, kakor zabavni vspored, izvedel se je z brezmejno navdušenostjo, sosebno so vzbujale mladenke v narodnih nošah, z širokimi troboj-nicami čez prsa, pravo očaranje. Bratje ob Adriji proslavili so s to slavnostjo sebe ter celo Slovenijo. Pri slavnosti bila sta tudi navzoča gg. dr Vinko Gregorič iz Ljubljane in Dragotin Hribar iz Celja. (Krivična imenovanja na Primorskem) Deželnega šolskega nadzornika Leschanofsky-ja odtirala je laška stranka, ker je mož preveč germanizoval. Ravno iz tega vzroka niso mogli tudi primorski Slovani ž njim zadovoljni biti. A sedaj groze mesto jednega gorja, tri nova na ondotne Slovane navaliti. Vkljub slovanski večini na Primorskem, vstregla je vlada italijanski nenasitljivosti ter imenovala na to mesto dr. Fr. Swida, ravnatelja c. kr. gimnazija v Trstu, tedaj moža, ki ni vešč najmanje niti slovenščini, niti hrvaščini. Enako vladino strankarstvo kaže se v imenovanji predsednika pri okrožnem sodišču v Gorici. Dosedajni predsednik g. Pavel Sbisa odšel je v pokoj, za koje mesto je zagotovljen italijanski pristaš g. Višini — zopet c. kr. višji uradnik brez znanja slovenskega jezika. A to še italijanski gospodi ni zadosti, zahtevajo, da zasede tudi stolico goriškega nadškofa odločno naroden Italijan — pohlevni baš niso. (Zanesljiva pošta.) V Bujah sviral je nek Crevattu, učitelj glasbe, v Avstriji prepovedane glasbe. Vtaknoli so ga zbok tega v sodniško preiskavo. Sodišče v Bujah poslalo je dotične napeve kot »corpus delicti" službenim potom dež. sodišču v Trst. Sreč slučaj za Crevattu pa je nanesel, da pošiljsv ni došla v Trst, temveč se mej potom — abila. Nek primorski list stavi glavo, da se izfjljena pošiljatev ne najde, za kar jo drugi li tolaži, da se ji ni treba za glavo bati. (Po Istri) dobe baje uvedbo novega ci-vilnopravdnega reda vsa dišča dvojezične napise. Ker lahonski listi, kio to pretečo nesrečo najprej ovohali, grozno žastno zavijajo, primo-rani smo skoraj na te lepšanje upati. Druge avstrijse novice. (Naš državni položa Najboljši politikarji niso znali do sedaj jasnegodgovora, kaj se vrši ter kaj se nameruje v držmem kabinetu. Z zavezanimi očmi lovili so misterske misli in nakane, katere so pošiljali pem političnim glasilom. Da ne morejo ta pcmtakem jasna poročila donašati, ampak zop nekaj nezanesljivo domišljenega, je razvidno. Takoj po razrušitvi namerovanega dogovarjan mej nemškimi in češkimi zastopniki, odpofral je grof Badeni k cesarju v Ischl, od kodeise je kaj zadovoljen vračal ter sklical na dai28. avgusta t. 1. mi-nisterski svet; poročal jtpri tem predsednik Badeni o svojem izposlomju pri cesarju ter označil, kakšno politično sllišče namerava sedaj vlada zavzeti. Seveda ni i pogovor prodrl izza štirih sten zborovalne sobae. Toliko pa se vendar ve, da uživa Badeni splošno zaupanje pri cesarju, kateri ga je pri osetu v Ischlu celo pri obedu obdržal — njegv obstanek je bolj zagotovljen, nego li temel jezikovnih naredeb. : Dne 1. septembra t. 1. pa 3 se sklicali zastopniki vseh klubov večine di. zbora k zaupnemu posvetu. »Slovansko zvezi* so zastopali Bar-winski, Bulat, Ferjančič, C-egorec in Šušteršič. Vitez Jaworski otvoril je ejo ter naznanil, da ga je grof Badeni pooblasti naznaniti parlamentarni večini pripadajočim, srankam, da je vlada sklenila, naslanjati se na t večino. Zastopniki večine zahvalili so se za o zaupanje ter sklenili izvoliti poseben odsek, ki se bo z vlado poganjal. Sedaj imamo jasnosti: vlada hoče z desnico hoditi. Ta miniterska izjava je velikega pomena ter bode nao notrajno politiko spremenila in upamo — nac v prid. (Največja nevarnost na Avstrijo) niso morda jezikovne naredbe, nii nemška obstruk-cija, temveč — manjkanje kuha. Zadnje slabe letine povzdignile so neznosni ceno žitu, sosebno pšenici in rži. Židovski špdiulantje pa, ki so najbrže vže o »sedmih mrša'ih kravah" sanjali, pokupili so velikanske mnižice žita, kojemu sedaj po svoji volji ceno odločtijejo. V vseh večjih mestih je vže tudi cena krihu poskočila, — a velikost kruha se skrčila. Biti se je skoraj neizogibno vsaj v nekaterih krajih lakote, ako ne odpre vlada pravočasno oči. (Hrvatska vladna s;ranka) dovedla je zadnje dni zasedanja hrvatskega sabora na dnevni red razpravo o nezakonitih izvolitvah sedmih opoz.cijonalnih poslancev. Po daljši debati proglasili so 6 volitev nezakonitim, kjer bodo znova volitve razpisali. Dosjgli pa banovci tudi s tem ničesar ne bodo — razun novega pobijanja pri vršečih volitvah. (V Budapešto) pride nemški cesar Viljem dne 6. t. m. Mažarski vladni krogi hočejo seveda zopet svoj blišč in kras pokazati. Ni jih še po nesrečena lanska razstava podučila, kako nemilo tlači takšna pretirana baharija tilnik davkoplačevalcev. Tako so tudi za ta vsprejem nemškega cesarja odmenili milijone. Vidno hočejo na ta način naduti Mažari kljubovati avstrijski vladi in zaveznikom, ter odškodovati nemškega cesarja za nedostalo prisrčnost na Ruskem. Sicer bi jim nikdo ne oporekal, ako bi trosili svoj lastni denar za enake nepotrebnosti, toda stradajoče kmetstVo in drugo delavstvo gledalo bo te ovacije — solznih očij. Dogovorili so se socijalisti, da prirede zvečer pred prihodom nemškega cesarja velikanski obhod delavcev, kjer se bo govorilo, kaj je treba tolikih stroškov za enake razkošnosti, za kar se trga trpinu zadnji košček kruha. Ogled po širnem svetu. (Ruski car na Poljskem.) V sredo zvečer dospel je car Nikolaj II. z carico vred v Varšavo. Poljsko ljudstvo, ki je bilo do sedaj nemilo tlačeno ter se je vsled tega navzelo sovraštva do vsega, kar je ruskega, začelo se je zopet zaupno bližati ruskemu tronu, ker ve, da jih hoče se-dajni car storiti povsem ravnopravnim. Po dolgem sporu, podajala sta si pri tem posetu pomirjena soseda bratovski roki. (Vspeh potovanja francoskega predsednika na Rusko.) Vsa Evropa čakala je nestrpno, kakšne učinke da bo imel obisk Faure-ja na rus kem dvoru. Povsem nemilo dirnula so poročila o sijajnem vsprejemu — Nemčijo. Po vseh nemških glasilih kazalo se je nekako ljubosumno zavijanje glede francosko-ruskih slavnosti. Vedno so se še tolažili, češ, vse je le navadni dvorski običaj, dokler se ni spregovorilo pri slavnostnem odhodu o novi zvezi mej obema državama, kar je storil ruski car z priličnimi besedami, da je ustvarilo predsednikovo bivanje v Rusiji novo vez mej obema prijateljskima in zvezanima na rodoma. Sedaj še le Nemčija »piha". (V Curihu) na Švicarskem vrši se vže več dnij mejnarodni shod za varstvo delavcev. Večinoma vse evropske države so zastopane po vodjih delavcev. V seji dne 25. avgusta vsprejel se je predlog, da se prepove vsako obrtno delo z otroci do 15 let, a delavce od 15. do 18. leta rabiti je za delo le 8 ur na dan. Ravno tako ni dovoliti, da bi mladoletni delavci in učenci tudi ob nedeljah in praznikih delali. (Grško-turško pomirjenje.) Angleška vlada je glede mirovnega sklepanje po svojem mini-sterskem predsedniku lord Salisburyju stavila nov, najbrže zadnji predlog, da privzamejo velevlasti: Anglija, Francija in Rusija poroštvo vojni odškodnini, kojo dolžuje Grška Turški, a za to dovoliti bi imela Grška omenjenim velevlastim nadzorstvo nad lastnimi dohodki. (Zopet umor predsednika.) V Montevideo, glavnem mestu južnoamerikanske republike Uru-guay, ustrelil je mlad častnik Arredando predsednika tej države, imenom Borda, v javni procesiji. (Španjci na Kubi) so pravcati pustoloveži. Pomirjenje vstaje jim se nikakor ne zdi prva briga, temveč častniki in vojaki tekmujejo v škandaloznih dogodkih, pri tem niti toli slav-ljeni general Weyler ne zaostaja. Ni dolgo tega, da je obsodil republičanskega predsednika hčer, mlado devo Cinsnerosa v 201etno ječo, pod pretvezo, da se je vstaje udeležila, a v resnici je deklica le odbila vsiijujočega se ji generalovega pobočnika. To strankarsko nasilstvo razburilo je vse pravicoljubne kroge ter so vsestransko zahtevali, da se obsodba prekliče; na grožnjo amerikanskega generalnega konzula se je do sedaj tudi doseglo, da obsojenka še ni v zaporu. Dopisi. Iz Žalca. Našim hmeljarjem žuga nova nevarnost. Zaradi nizke mitnine ali colnine, ktero je treba plačati za ruski hmelj, ako se prepelje čez mejo našega cesarstva, imamo zlasti mi Sa-vinjčani vže nekaj let prav slabo ceno za hmelj. Skrb vlade bi mogla biti, da bi se ta mitnina tako povečala, da bi ruski in sploh tuji hmelj ne mogel več tekmovati z našim. Namesto tega pa namerava vlada naše hmeljarje spraviti še v večjo zadrego. Mitnina plačala se je dosedaj v mitnicah na mejah našega cesarstva; zanaprej pa nameravajo .lekteri Židje od vlade izprositi dovoljenje, da bi se inozemski hmelj smel vpeljati v naše cesarstvo brez mitnine. Ta hmelj bi se potem hranjeval v posebnih skladiščih na najvažnejšem sejmišču za hmelj celega cesarstva _ v Žatecu — in bi se mitnina za tistega še le plačala, kadar se hmelj proda. Na ta način prišlo bi v Žatec, v mitnine prosta hmeljska skladišča (zollamtliches Freilager) od vseh krajev inozemstva velika množina hmelja in bi na ta način prav zdatno tekmovala z našim domačim pridelkom. Ako bi se pa tuji hmelj ne razprodal in se zopet vrnil v inozemstvo, bil bi zopet mitnine prost in državna blagajna bila bi v svojih dohodkih celo na škodi. Ustanovitev dotičnega skladišča v Žatecu je vlada baje vže dovolila — vendar bi se še pa prireditev mitnice zamogla zabraniti. Južnoštajersko hmeljarsko društvo je zaradi tega pri glavnem zborovanju dne 14. avgusta t. 1. sklenilo, vsa hmeljarska društva, kakor tudi druga merodajna društva in oblastva opozoriti na navedena skladišča v Žatecu in jih naprositi, da naj se pridružijo peticiji južnošt. hmeljarskega društva do poljedeljskega in trgovskega ministerstva, da blagovolita pri finančnem ministerstvu uplivati na to, da se navedena mitnica v Žatecu ne ustanovi. Hmeljarsko društvo izročilo je dotični peticiji gospodu državnemu poslancu, vitezu Berks-u. Pri glavnem zborovanju vršila se je tudi volitev novega odbora. Načelnikom bil je izvoljen gospod dr. Bergmann, njegovim namestnikom gosp. Franc Roblek, blagajnikom in tajnikom gosp. Anton Petriček, odbornikom pa gospodje Josip Sirca, Karol Žuža in Josip Kučera, graj-ščinski oskrbnik v Novem Celju. Po nasvetu gosp. Robleka bode hmelj, društvo prihodno spomlad napravilo poskušnjo z raznovrstnimi hmelji. Hmeljarsko društvo dobivalo bode tudi letos po 3 ali 4krat na teden brzojavna poročila o ceni hmelja v Niirnbergu in Žatecu. Hmeljarjem, kteri ne stanujejo v Žalci, naznani ceno hmelja tudi tajništvo hmeljarskega društva. Anton Petriček Iz Šentjurja ob j. žel. Večkrat že seje napadala od šentjurskih dopisovalcev tukajšna požarna bramba, posebno pa nje načelnik. Mi smo z glavo majali, kako da more biti ta obče koristni zavod Šentjurčanom trn v peti, ne da bi najšli opravičenega vzroka do tega. Šentjur ni imel veliko časa svoje požarne brambe in pred par leti se je to društvo osnovalo, ker so k temu tudi silile oblasti. Dobilo se je kmalu dovolj udov, med katerimi je bilo tudi takih, nemškega mišljenja. Sklenilo se je toraj od kraja nemško poveljstvo, namenom, da se bode to sča-som dalo odpraviti, ako bodo dotfčniki prišli do prepričanja, da se smešijo, ako hočejo v Šent-jurji imeti nemško poveljstvo. Minulo je komaj eno leto in delaven načelnik je predlagal, da se uvede slovensko poveljstvo. Le z veliko težkočo je s svojim predlogom prodrl in sedaj ima šentjurska požarna bramba slovensko komando. Načelnik se je trudil, da je dobil potrebno orodje in potrebno pripravo, in ravno sedaj je izposlo-val, da dobi društvo novo brizgalnico. Razun žrtve časa za društvo, ima načelnik tudi veliko gmotnih žrtev, in v hvalo za to se napada na čelnik in društvo. To neopravičeno napadanje ima lahko svoje žalostne posledice: če danes odstopi načelnik, bo društvo postalo to, kar so večinoma vse požarne brambe na Štajerskem, nasprotniki našemu slovenskemu narodu, ali pa bode društvo zaspalo. Da bi dopisovalec namesto da napada požarno brambo, se nekaj dalje ozrl po Šentjuri, gotovo bi našel, da se v merodajnih hišah, ki so slovele sedaj kot narodne, nesramno nemškutari. Ako greš zvečer skoz gornji trg v Šentjurji, misliti si moraš, da si v kakem pruskem mestu, šentjurski sinovi te osrečijo z »Heil in Sieg", popeva se »die Wacht am Rhein", tako, da se mora vsakdo čuditi, kako to.. Odgovor je lahek: gospodje očetje so le na videz narodni, dajejo si samo kaditi kot narodnjaki, v dejstvu pa pospešujejo v lastnih hišah nemškutarijo. Gospod urednik, rekli ste v enem vaših zadnjih listov: »riba pri glavi smrdi". Ta izrek se more tudi uporabiti za Šentjur. Ako hočete šentjurski tržani rešiti svoj krasen trg nemčurskega žrela, vzgojujte svoje otroke v v narodnem smislu in tako, da ne bodo ravno vaši sinovi postali renegatje, da se ne bodo sramovale tržke gospe in gospodične maternega jezika, kar je zdaj z malimi izjemami dejstvo. Ako se pokažejo starejši Šentjurčani še sem ter tje kot Slovence, je vzrok le edino ta, da si ne upajo diugače postopati, zaradi okolice, in mi mo ramo s posebno pohvalo in s posebnim zadoščenjem omeniti, da dokler ostane okolica tako narodna, ne more nemčurstvo prodreti v šent- ' jurskem trgu, da to lahko, ako ne držimo rok kri- i žem, drugače postane. Dragi šentjurski kmet, ' zahtevaj ti od tržana, da je tudi on v mislih i in dejanjih naroden, in če to ncče biti, pa se ga izogni. Tudi tukaj ns velja geslo »svoji k svojim" in če vidiš, da te , ali oni tržan samo zaradi tega spoštuje, da u nosiš denar, pojdi pa k drugemu, ki te spjme kot narodnega brata. Saj še imamo zaveto narodne tržane, kakor obi-telj Kaučič, Rupšl,Praunseis, Črnovšek, Dobo-višek, Kincl; a vi metje morate tudi od teh zahtevati, da stonvse, da se ne pospešuje po trgu nemškutarstvf Iz TrboveljNotorično znana je istina, da so Slovenci vrlo lojen narod. Kadar je le treba pokazati svoje patjotično mišljenje, ne zaostajamo Slovenci niktr za drugimi narodi, zakaj mi ne težimo liki Pangermani in irredentovci čez črno-rumene ko. Tudi Trboveljčni so sijajno dokazali v predvečer cesarjevega ojstnega dneva, da so vrli Slovenci in zvesti vstrijci. Že v torek popoludne so jele plapola raz hiš zastave, med ko-jimi tudi trobojnic : nedostajalo. Ko se je zmračilo in je naznanilstrel s Klečice, da se bliža mirozov, katerega e je udeležilo trb. gasilno društvo in mnogobijno občinstvo, in kateremu na čelu je stopala rudniška godba, so bila že vsa okna razsvitljaa in ukusno okrašena. Ko je stopal mirozov ez glavni trg, so zadoneli urnebesni »živijo "-kci, ki so se še podvojili, ko je pozval žup. nar. g. Fr. Kallan s kratkimi, a jedrnatimi beseami občinstvo, naj zakliče »živel presvitli cess!" Godba je zasvirala cesarsko himno, a tudi ibčinstvo je jelo navdušeno peti cesarsko pesemZopet so zaorili »živijo"-klici in ko so se polegli zadnji glasovi, je odkorakal ves sprevod po šoki ulici na travnik znanega rodoljuba Vinka Jara, kjer se je vršila ljudska veselica. Ves slavD3ten prostor je bilj z bak-ljami in lampijoni azsvitljen. Ljudstva se je kar trlo. Nakrat so jelešvigati rakete v zrak ; s Klečice so gromeli toiči, godba je svirala in občinstvo je navdušeo klicalo »živijo!" Hmetalen ogenj je vspel izbono. Največjo zaslugo pri tem imata g. ingenieur i. Irgl in L. Piavšak. Na to se je vnela živahn in neprisiljena zabava, h kateri so mnogo pipomogli domači pevci. Drugi dan jt> obhajalo trb. ognje-gasilno društvo svojo desitletnico. Po slovesni sveti maši, katera se je darovala v čast cesarjevega rojstnega dneva, s imeli hrastniški in trboveljski ognjegasci poi kozolcem g. Jagra veselico, ki je trajala ves lan in pozno v noč. Posebno živahna zabava si je razvila proti večeru, ko so prišli tudi drugi comačini na veselico. Pesem se je vrstila za pesnijo, govor je sledil govoru, godba je igrala insa vsakim govorom, za vsako pesmijo so zadonel burni »živijo" klici. Ena najlepših točk veselice je bila, ko sta deklamovala nežna Micika Moliva »Domovini" in vrli dečko Janko Kramer, sn načelnika ognjegasilnega društva »Življenje ni praznik". Oba sta izvrstno dovršila svojo nalogo, posebno pa Micika Mol-ova, ki je morala na otčno zahtevanje ponavljati. Sicer se je ipustil marsikak nepotrebni „heil" v sinje višale, kakor so tudi v predvečer dva, trije dajali duška svojemu, od pijače omo-tenemu živčnemu sistemu s tem, da so poskušali kričati v nenilih glasovih trdega jezika naših severnih sosedov, sicer se je spustilo tudi nekaj nemških govorov, vendar so bili vsi udeleženci zadovoljni, zakaj uvidi se lahko, da gre trb. „Feuerwehr" torak za korakom na boljšo edino pravo pot, — da se prekrsti v »trb. ognje-gasilno društvo". S Posavja. (Deželni šolski nadzornik Linhart.) Gospod urednik! V št. 31. »Do movine" ste poročali v dopisu »Od Mure", da ne zna dež. šol. nadzornik Linhart skoraj nič slovenski, da je odločen sovražnik in nasprotnik Slovencev, da graja, in zatira vse, kar je slovenskega in da se množijo na Spod. Štajerji, odkar ima on ljudsko šolstvo v rokah, nemške šole, kakor gobe po toplem dežu. Tudi tukaj ob Savi smo že imeli priliko opazovati, koliko zna dež. šol. nadzornik Viljem Linhart, slovenski, kolikor je pravičen in nepristransk in koliko je vredno njegovo pedagogiško znanje. Mož je nadzoroval v Brežicah, prej ko se je osnovala nemška šola, tamošnjo deško in dekliško šolo. Pri nadzorovanji gledal je učitelja in učence silno osorno, malo je govoril in to le nemški, ves čas ni črhnil slovenske besede, najbrž zategadel ne, ker slovenski ne zna, ali pa iz sovraštva do slovenščine slovenski govoriti noče. V najlepši svetlobi pa se je pokazal gosp. dež. šol. nadzornik Linhart v nadzorovalni konferenci. Mencal je malenkosti in lapalije; »nasveti in migljaji" pa, katere je dajal učiteljem, bili so takšni, da jih mora vedeti in znati vsak četrtoletnik na učiteljišči, sicer propade pri zrelostnem izpitu. Učitelje, ki so notorično vestni in spretni delavci in imajo vedno dobre razrede, je grajal in karal, ker so Slovenci in nočejo zatajiti svojega naroda in materinega jezika; učitelje pa, ki so notorično duševne reve (eden izmed njih še nemški pravilno pisati ne zna) in katerih učenci kaj slabo napredujejo, je gospod nadzornik hvalil in povzdigoval, ker se štejejo ti učitelji »iz praktičnih ozirov" za Nemce, akoravno so rojeni Slovenci. V resnici, vse bi še bili odpustili gosp. nadzorniku, tudi njegove puhle in neslane konferenčne »nasvete in migljaje"; ali njegova očitna in očividna pristranost in krivičnost nasproti narodnim učiteljem, kateri se nikakor ne uti-kajo v politiko, ampak le svojega naroda ne-marajo zatajiti, vzbudila je v nas srd in gnjus, da dež. šol. nadzornik celo v svoji sodbi o uspehih ni objektiven in nepristransk, da tudi v tem kaže svoje sovraštvo in svojo mržnjo do Slovencev, to je neplemenito, to se pravi zlorabiti svojo zaupno službo, jo rabiti v strankarske namene! Pa vsaka sila do vremena! Mi smo dolgo molčali, pa enkrat mora S7et zvedeti, kako plemenitega srca da je dež. šol. nadzornik Linhart in kako je naklonjen nam Slovencem. — Na konci konference je rekel dež. šol. nadzornik, da se breška šolska mladina, zlasti dečki, (breški šoli sta skoraj popolnoma nemški) premalo uči nemški, zato morajo dobiti breški Nemci nemško šolo. In tako se je tudi zgodilo. Ob otvoritvi nemške šole v Brežicah pa je izjavil odličen ud tamošnjega okr. šol. sveta: »Zdaj imamo v Brežicah tri nemške šole, dve smo imeli poprej, eno pa smo novo dobili". Da je g. dež. šol. nadzornik Viljem Linhart tudi drugod pristransk in krivičen, da tudi drugod značajne učitelje, če so še tako marljivi iu če se še tako trudijo v šoli, graja in ponižuje, brezznačajnike pa hvali in njihovo delovanje priznava, slišali smo i od drugih stranij. A rečemo in povdarjamo še enkrat: Vsaka sila do vrema, tudi z gosp. dež. šol. nadzornikom Lin-hardom bodemo Slovenci enkrat sklenili račun. Bolj ko bo g. dež. šol. nadzornik Linhard krivično postopal,* bolj ko bo zatiral značajno slov. učiteljstvo in gojil med učiteljstvom rene-gatstvo, tem glasneje bomo klicali: »Preč z dež. šol. nadz. Linhartom! Dajte nam dež. šol. nadzornika, kateri bo pravičen in sodil slov. učitelje po njihovih zmožnostih, po njihovi pridnosti in delavnosti, po njihovih uspehih v pouku, sploh po tem, kar store v šoli in za šolo, za duševni in gmotni provspeh in napredek slovenskega naroda na Spod. Štajerji, a ne zgolj po njihovem političnem, gosp. nadzorniku malo uga-jajočem prepričanji. Naše slov. poslance pa nujno prosimo, naj vzamejo v svoj program glede slovenskih šol' na Spodnjem Štajerjskem tudi zahtevanje od vlade, da imenuje posebnega dež. šol. nadzornika za ljudske in srednje šole na Spodnjem Štajerskem. Ako hočemo na Spod. Štajerskem osiguriti slovenskemu življu obstanek, osvoboditi moramo v prvi vrsti šolo in jo rešiti kolikor toliko nemške more. Kdor ima šolo v rokah, tistega je prihod-njost. Zato upamo, da se bode to gotovo dovolj važno vprašanje razmotrivalo že v prihodnjem občnem zboru slovenskem. Sv. Barbara v Halozah. Že dolgo let napenjam nad sv. Barbaro svoj »rešpetlin", mislil sem, da bodo se me vender ljudje zbali in pametni postali, a motil sem se, zelo sem se motil. Ker torej moje rešpetlinovanje nič ne pomaga, naslonil sem oslovo kožo, ki kaže sled svoje najmanj dvestoletne starosti s tem, da je že čisto luknjasta, na mojo sosedo že tudi najmanj dvestoletno bukev in Vam hočem nekaj povedati, kako pridni so naši ljudje. Prej pa * Slovenski učitelji in slovenski razumniki sploh naj zabiležijo vsaki slučaj, kjer je. nadzornik Linhart očitno krivično postopal in naj marljivo zbirajo gradivo zoper tega moža. Uredništvo. Vas še seveda prosim, da imate z menoj potrpljenje, ker so že moje kosti do cela prhle in pero torej nerodno. Da pa nebi menda mislili, da s svojimi čenčarijami zakrivam le laži, hočem takoj začeti. Svoje dni je bilo pri nas tako prijetno in mirno, da je moj »rešpetlin" že pravil, da obne-more, če ne dobi hrane, in zdaj jo ima; že pred več kakor jednim letom je začel »špeglati". Lansko leto sva začela opazovati občinske volitve in te nama dajo sedaj dovolj dela. Pri nas imajo namreč volilno pravico razun domačinov tudi tujci, in to so trgovec semitskega rodu Mavro Blas, ki se pač še menda spominja leta 1883. in ptujski nemški kričač Nacl Leskošek. Pri lanski volitvi je, kakor sem videl s svojim „rešpetlinom", Leskošek napisal na šolske klopi — v šoli je bila namreč volitev — »Nur beim Juden nicht einkaufen". Tega priporočila je bilo povsod dovolj. Pred kratkim smo pa imeli zopet občinske volitve, ker se je proti lanskim ugovarjalo. In kaj se je zgodilo ? Dosedanji občinski prestojnik se je nekaterim zameril in radi tega so mu pri volitvi kljubovali; volili so Leskošek Ignaca, da si prej niso hoteli ničesar vedeti o Nemcih ali nemčurjih; med prvimi, ki so volili Leskošeka je bil Mavro Blas in tukajšnji posestnik Juri Gmlšek. Pač smešno, kaj ne gospod urednik, če se ne more drugače maščevati, kakor s tako brco! Zameriti mi seveda ne smete, gosp. urednik, mojih čenčarij; ker mi moj »rešpetlin" ne da miru, bom še moral naprej opazovati, kako se godi občini, in če bo se še kaj takega zgodilo, kar moj »rešpetlin" ne more trpeti, Vam gotovo poročam, dotlej pa vzprejmite najponižnejši po-klon od starega samotara. Narodno-gospodarske novice. Splošna pridobnina po našem novem davčnem zakonu. Piše dr. R. Pipuš. (Dalje.) Ako izvršuje kdo na istem obratovališču več raznih opravil, ki so pridobnini podvržene, ter opusti katero teh opravil, bi moralo veljati ravno to, kar smo do zdaj razložili za eno samo opravilo, ki se izvršuje na kakem obratovališču, potem pa opusti. Vendar če se izvršuje več opravil na istem obratovališču nastane težava zavoljo tega, ker je pridobnina za vsa taka opravila navadno skupaj z enim samim zneskom odmerjena, tako, da se ne da lahko določiti, koliko pridobnine se plačuje od opuščenega opravila, in koliko od opravil, ki se še dalje izvršujejo. Zavoljo tega določuje zakon, da veljajo določila o prenehanju pridobninske dolžnosti za taka opravila, ki se z drugimi skupaj izvršujejo na istem obratovališču samo tedaj, ako se je za opuščeno opravilo pridobnina posebej odmerila. Vsak, kdor opravlja več pridobnini zavezanih opravil na istem obratovališču, sme pa zahtevati, da se mu pridobnina za vsako opravilo posebej odmeri. Ako se je pa pridobnina za vsa opravila, ki se izvršujejo na istem obratovališču, odmerila z enim samim skupnim zneskom, bode se morala cela pridobnina plačevati tako dolgo, da bode se znovič določevala podlaga za obda-čenje, akoprav se je že poprej opustilo katero teh skupno obdačenih opravil. Ko bode se pa znovič določevala podlaga za odmerjenje pridobnine, takrat bode se morala pridobninska komisija ozirati tudi na to, da pridobninar ne iz vršuje več toliko raznih opravil, kakor jih je izvrševal poprej, ter mu vsled tega odkazati nižji davčni stavek. Ako prevzame kdo od koga drugega že obstoječe podjetje ali opravilo, ali že obstoječi obrt, zadene pridobnina prejemnika še le od začetka tistega četrtletja, ki prvo sledi prev-zetju opravila ali obrta. Da to velja, je potrebno da prejemnik nadaljuje brez prenehanja isti obrt, isto opravilo in na istem mestu, kakor je isto opravljal njegov prednik. To pravilo torej ne velja, ako bi kdo v prostorih, kjer je do zdaj bila krčma, napravil trgovino, ali če bi kak obrtnik opustil svoj obrt in svoje orodje prodal komu drugemu, ki bi potem na drugem mestu začel enak obrt, ali pa če bi kdo na istem mestu, kjer se je do zdaj izvrševal kak obrt, po daljšem pretrganju začel enak obrt. Trgovec Sinkovič izroči celo svojo trgovino svojemu zetu Benkoviču, dne 16. velikega travna 1898. Trgovina je vedno odprta, a dne 25. velikega travna 1898 ni več Sinkovič njen gospodar ampak Benkovič. Benkovič bode moral toraj pridobnino od te trgovine plačevati od 1. malega srpana 1898 naprej, do takrat pa Sinkovič. Ako pa Sinkovič v štirih tednih t. j. do 13 rožnika ni naznanil okrajnemu glavarstvu, da je svojo trgovino prepustil Benkoviču, bode moral še tudi po 1. malim srpanom plačevati pridobnino, akoprav nima več trgovine, in akoprav se je od njegove nekdanje trgovine že Benkoviču predpisala pridobnina. Ako Sinkovič še le dne 26. malega srpana 1898 davčnemu oblastvu naznani, da je svojo trgovino izročil Benkoviču, bode moral še do konca meseca kimovca 1898 plačevati pridobnino. Ako prepusti kdo svoje opravilo komu drugemu, je treba to ravno tako naznaniti davčnemu oblastvu, kakor če kdo svoj obrt opusti. Tudi tukaj ne zadostuje naznanilo pri obrtnim oblastvu. Pač pa je dovolj, ako prejemnik naznani davčnemu oblastvu, čegavo opravilo, čegav obrt je prevzel, in če njegov prednik to naznanilo tudi podpiše. Akoprav se pa pridobninska dolžnost prejemnika kakega opravila navadno šele takrat začne, ko je prenehala davčna dolžnost njegovega prednika, iz tega vendar ne sledi, da naslednik tega opravila ne bode plačeval več ali manje pridobnine, kakor je je moral plačevati njegov prednik. Ako kdo svoje obratovališče prenese v drugo davčno občino, ali pa, če nima posebnega obratovališča, se preseli v drugo davčno občino, t. j. ako izvršuje od gotovega časa naprej svoje opravilo v drugi davčni občini, kakor je isto izvrševal do takrat, mora to ravno tako naznaniti davčnemu oblastvu, kakor če bi svoje opra vilo čisto znovič začel. V novi davčni občini bode moral pridobnino plačevati od začetka tistega mesca naprej, v katerem«je začel svoje opravilo v novi občini izvrševati. Čevljar, ki se rtn« 19.