delj premikov. ^ •ad Hottdajrs. TA UMalAkliaspevallkl pn •torl: SM7 R Law*4*U ev. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE orne« tf hIHUMM. tsst 60. U»i«tii av«. TtUpkaMt Uvilli« Ml(. leto-year xv. —> • Vm Chicago, III., četrtek, 1. junij« (June 1) 1922. 11 m II S«fc«ri»tloa 11.00 štev—number 1*7. KE JE VAŽEN 21 VSE DELAVSTVO. AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA BO RAZPRAVLJALA 0 NJI NA SVOJI KONVENCIJI V OINOINNATIJU. Kupi premoga na skladiščih se vedno bolj znižujejo. Washington, D. 0. (Federated Presoj. — Ameriška delavska federacija se bi prav zanesljivo pedala z radarsko atavko na svoji konvenciji, ki je sklicana za dne 12. junija t. 1. v Cincinnati. Od izida stavke je odvisna varnost. vsakega delavca v Severni Ameriki, ne glede če je organiziran ali ne. Ameriška delavska fe deracija se prav dobro zaveda te-pa dejstva. Ravno tako se zaveda, ee ne bo vse strokovno organizi rano delavstvo, posredovalo v in teresu rudarjev, tedaj se prav lahko zgodi, da bo trpelo vse delavsko pihanje. To je vzrok, da se pričakuje, da konvencija odglasu je soplasno, da se ustanovi centralni komitej za pobiranje finančnih prispevkov, da se lahko deli podpora v takih rudarskih q krajih, v katerih je pomoč najbolj potrebna. Okoli dva miljona članov Ameriške delavske federacije zdaj dela in se nahajajo v polo žaju, da lahko prispevajo v stavkovni sklad za pomoč rudarjem. CJlasovi, ki izrekajo, da je treba nekaj storiti za rudarje, le prihajajo. In če se rudarjem da le nekaj denarne pomoči v juniju in juliju, bodo zmagali. Po zelo natančnem proračunu zdaj produeirajo od 18,000,000 do 20,000,000 ton premoga na mesec. Porabijo pa premoga na me sec de, 3&#OO,O0O km in jpju*ia premoga ae vpča od tedna ao tedna. Sredi julija ne bo premoga v deželi in zahtevalo se bo najmanj deset miljOnov ton premopa mesečno več, kot ga lahko produeirajo vsi neunijski rudniki. Rudarji, organizirani v organizaciji I nited Mine \Vorkers of Ameri-ea so prenesli marsikatero trpljenje v preteklosti in pripravljeni so trpeti tudi še v juniju in juliju, kajti zavedajo se, da se bodo morali podjetniki z mehkega in antracitnega premogovega polja podati. Kdor čita delavske liste, se lahko prepriča, da je med rudarji, ki ho zastavkali v neunijskih rudnikih ravno tako visoka morala, kot med rudarji, ki so zastavkali v unijskih rudnikih. Zaradi tega je dolžnost vsega organiziranega delavstva, da v tem gigantičnem boju priskoči na pomoč atavkujo-Čim rudarjem, da toliko preje iz-vojnjejft zmago. V takih resnih časih rn ob času tako velikih stavk ne zadostuje, da se izreče samo simpatija do stavkarjev, ampak pomagati je treba v stavkov-ni sklad, da je zmaga rudarjev tem fcigurnejša. moro an jk drugi kajzer plfie nemški list V berlinu. J\'rlin, 31. maja. — *'J. Pier pont Morgan, kralj ameriških financ, je .po milosti kapitalizma nekronan kajzer vsega sveta." — Tako j)i«»; tukajšnji "\Velt am Montag", ki dostavlja: "Toda kajzer Morgan ni svetovni vladar po milosti kakega slučaja. Vsak idijot, ki jc bil slučajno najstarejši sin vladarja, je bil poklican voditi usodo naroda, ampak fi nančni vodja se je poklical sam, čeprav so njegove pridobitve brez moralnih temeljev." NA KONVENCIJI. oroanizaoua ŽELEZNIŠKIH in PARObRODNIH PISARNI skih USLUŽBENCEV PRED-loži REOROANIZACLJO STROKOVNE ORGANIZACIJE. Na konvenciji organisacljs ja bila sprejeta potrebna resolucija. organizirani v solidni fslangi in katerimi je 10§9 lri,*,Uri|d. £ M™« tr.be .pepeli odpet do daset let; dalje je 00 svojo organizacijo, sko tiooejo h! BANDITJE SO SU V PAST Edan mrtev, drugi ranjen. Oary, Ind. — Ns cesti med Ga rvjem in Hammondom je bilo 0-ropanih več svtomobilistov. Policija se je odloČila, ds nsatsvi ps«t banditom. Policijski saržent John Kunt* je ustavil svoj avtomobil na so-motnem krsjn. Npremljsl ga je policaj Walter Moriti, ki je bil preoblečen v Ž4-no. Na vsaki strani avtomobila je ležsl v jarku še ''n policaj v zasedi. Policaja v avtomobilu sta ac '•bna&ala kot zaljubljen parček. Kmalu je pridrdral mimo avto mobil in ae ustavil malo proč od pnlieijskepa avtomobila. Voznik tujepa avtomobila je pognal av-inmohil nazaj in iz njega »ta skotila dva tujca. »h*ala sta se po-li<-ij%kemu avtomobilu in ko sta bila doati blizo. ata pobpnila as-ainkreM- in ukazala: "Koke kvi- T OTROK v NAJ™ CVETJU. Več ko 5000 otrok od 3. do 15. leta Btarosti gara v tekstilni industriji. delo ublja otroke fizlc no in duševno. Providencc, R. I. — (Federated Prens. Eugene Lyons.) — V okoliših tekstilne industrije v Rhodu Islandu, kjer je zdaj stavka, ie vedno eksistira otročka mezdna sužnost v najbrutalnejši formi. Otroci, telesno pokvarjeni in duševno otopeli vsled dela, ae mučijo doma, v nezdravih stanovanjih. Garajo dolge ure in 80 odstotkov otrok dobi manj ko deset centov na uro. Delavcem so že davno znane tc razmere ,toda zdaj so dobile uradni pečat avtentičnosti. Zastopniki vladnega departmenta za delo so «i ogledali te razmere od blizo in jih postavili z vsemi njihovimi grozotami v javno luč. Preiskava je dognala, da je za poslenih več ko 5000 otrok, med otrok od petega do šestega leta in 39 otrok od tretjega do petega lata. Ostali so stari od deset do petnajst let. Najmlajši otroci zaslužijo pov prečno eden cent na uro; več ko petdeset odstotkov malih sužnjev prejme msnj ko pet centov na uro, dočim osemdeset odstotkov dobi največ 10 centov. Stanovanja, v katerih delajo otroci — namesto da bi sedeli v šoli — niso podobna človečkim bivaliSčem ,pač pa hlevom. Navadno je ena sama aoba brez oken, ki je obenem delavnica in apalniea. kjer spi pet do Sest otrok. Starši, katere so zastopniki d'; partmenta za delo izpraševali, so rekli, da so primorani držati otro ke pri delu, ker sami ne zaslužijo dosti in otroci morajo pomagati. Večinoma so portugalske, špan ake, italijanske in poljske narodnosti. Odkar ao mnoge tovarne zaprte vsled stavke zaradi znižanja mezde za dvajset odstotkov, se jc otroško delo povečalo v nekaterih krajih. Otroci največ nabirajo jagode na ovratnice in rožne vence, vkla-dajo kamenčke v cenene dragulje, izdelujejo vojaške gumi*, navijajo nit za čipke in opravljajo druge take reči. OBDAVČENJE OLJA V HIKI Washington, D. 0. — Mehiška čsanikaroka agencija je prejela dekret za obdavčenje olja v Me biki. ki ga je podpisal mehiški predsednik Obrepon. Ameriki vo-dilni oljni industrijalci ao konfe-rirali z Obre*onom in obdavčenje je bilo izvršeno na podlagi »pora zuma m*d konferenti. Od kubičn«ga metra dobrega petroleja, ki ima 97t go»lote. »e plač* v mehiškem denarju $1.57, v ameriškem zlatu pa 41.7H dav ka. ako j* tržna eena za kubični meter petroleja $15.72. Od pe troleja. ki ima .M goatote. m- pla ča v mehiškem denarju $1.76. Kn kubični meter drii « sodo? in eno četrt inko »od*. Washington, D. C. (Fedcrstad Press). — Delegacija organiziranih železniških in parobrodnih pisarniških uslužbencev, skladiščnih delavcev in postajnih uslui-bencev bo na prihodnji konvenciji Ameriške delavske federacije zagovarjala, da so uvede indu-strijalni unionizem za vsako industrijo in da se vse železničar-ske organizscije združijo v eni organizaciji. Ta organizacija jo obdržavala svojo konvencijo v Dallasu, Tak., in ko je bila tozadevna rezolueijs predložena, je zanjo aoglaano glasovalo vseh 1047 delegatov. Pravzaprav sta bili predloženi dve re-zoluciji. Rezolucija štev. 31 sa peča s položajem v transportaclji in rudniški industriji, rezoluoija štev. 32 pa samo z industrijalnim unionizinom. Zadnja rezolueija ja skoraj popolnoma podobna resoluciji, ki jo je sprejela Delsvska federacija v Chicagu. Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je svoječssno silno napadel resolucijo Delav»ke federacije v Chicagu. Samoposebi se rszume, da bo Gompers zopet znojil ns konvenciji Ameriške delavske fede-racije, ako ga dotlej ne sreča pa- JAPONSKI P ROLET ARIJ AT ZAHTEVA IZPRAZNITEV SIBIRIJE. Tok i jo, 31. maja. — Deputacija Japonske delavake fodcraeije je vderaj poaetila ministrskega predsednika z namenom, da mu izroči resolucijo za izpraznitov okupirani krajev v vzhodni Sibiriji. Mi nlstrfiki predsednik ni hotel spre jfti dcputacije. Delavci ao nato obiskali ministra za vnanje sede-ve, ki je rekel, da je izpraznitev lijrjnogoča, dokler ni japonskim naseljencem v Sibiriji zajamčena vifrnost življenja in laatnine. Japonski delavci ao predložili resolucijo enake vsebine angleškega delavstva. U PH M JE SE »EONO "NEVTRALSA". ■ I Administracija possžs v rudarjev Šala takrat, zmanjka premog*. stavko ko TO BO ENKRAT JULIJA ALI AVGUSTA". , Washington, I). C. — Uradniki administracije pravijo, da "fte ni čas tukaj" za totervencijo v stavki rudarjev. Vlada je Še vedno "nevtralna" in taka ostane, dokler ne pride krlsa vsled pomanjkanja premoga. Uradniki ne vodo, kdaj pride kriza, upajo pa, ročils je, da naj se uprava že vendar gane, da I jod o (»olit ični kaznenei izpuščeni. SENJONOV VE BO DEPOR TIRAN Wa«hington. D. V. — Imlgraeij-»ki biro j« zaključil te dni, da ai nolienrga razloga za deporl kanje »ibir«k*ga kozaškega poglavarja vestil Ustnike teh sadollnie s posebnim obvestilom, v ksterem je en stavek snsflilen: "Mogoče je, ds bo naša vlada pri formalnenj priznanju ruske vlsde zshtoval«, ds s« neksj določi, ds se povrne* jo smerilks izgube v tej deleli", Rsvno v tem odstsvku ss pove, ds je "ts komitej vedno v tesnem stika s drlsvnim depsrtmen-tnm ssrsdi tlrjstvs s osirom na sgoraj omenjene vrednostne papirje". I)ne 30. junija poteče rok "var* stvenega sporazuma". Značilno je, da js varstven! sperasum naprav* I jen za tri leta. Finanflnlk, ki Js določil ta rok, je bil najbrš prepričan, da bo sovjetska vlada r Rusiji v trah letih nokopsna in da to dalo livrfts zsvesniški na« jemnlkl ali pa Moltsda. Tri lata so skersj minila. kirjl, da sa varnostni sporazum s imejitelji osrsklh obveznic po daljša ssmo sa osemnsjst mesecev. Ta predlog se lshko »mi t rs sa dokas, ds je Wsll Street prepri čsn, ds bodo Združene drŽave priznale Rusijo pred 1. januar jem 1024 in us se vpoatsvijo msd Ameriko in rusko sovjetsko vlado redni tUkl. Ako je še ksteri dokas potre ben, tedaj je tukaj: "Zelo važno je, da se spora zum podaljša, kajti njegov komi tej se pripravljs, da predloli državnemu departmentu v Wssh-ingtonu informacije na podlagi skelje za obrambo interesov ime j ite! je v, ksterlh obveznica hrani komitej. In komitej js prspriftan. ds je zdaj sodelovanje potrebno" Neksteri miljoni dolsrjev, ki so bili lsstnins smerišklh dsvkopls fievsleev in ksters js potrošil slsmnstl poslsnik Boris Bahmatl jav, so bili porabljeni sa izplsčllo obresti, predi.o 7s isostslo plsŠe vaa je obreati. Csr In Kerensklj sta bils drug zs drugim strmoglavi jena v letu 1917, skozi dve leti so pa plačevali obresti po od sto, ds so bili tako "varovani" bankirji, ki lastujejo največ ob veznic. Tisti, ki niso spsdsli k no trsnjemu krožku, niso mogli ves čss izvedeti, od kje ja prišel de nar, s katerim so bile plsčsns ob rseli. Končno je povedsls skrbno izdelana izjsvs, ds so bile obresti plačane z denarjem, ki Je prišel od prodaje rszne opreme v tej dsleli, ki je bils rusks lastnina. Zdaj s# je izvedelo, da so obresti od dolgs pokojna ruske vlada plačali ameriški davkoplaJavalsi in da bodo ti bankirji dovolili so vjetaki vladi, ds plsčs glavno vsoto. STAROSTNO ZAVAROVANJE ZA DELAVCE V MEHlftKJ Mežico Citjr, Mehika, SI. maja* — Predsednik Obrcgen j« predložil mshiAkemu kongresu načrt Aa» lavskega odškodninskega sakona in savarovanjs proti boleaalai, na« ■reč a n in starosti ttr pokojniev sa stsrv in onemoglo delavee. Načrt določs, da savarovalninake sklada pokriva deloma driava, deloma pa delodajalei in delavci. , ''' S fronte rudarjev:, izgoni iz STANOVANJ. Kempanijski strela! aadaje etraka la post sij la nabijaj« pehiitve RUDARJI SO KUVR TRDNI ' TEMU m« Fsirbsnks, Pa. ~ (Federated Press.) — Vrata stavkujeftlh prh-mogsrjev ao neomejena kljub. li-kanem in brutalnostim, ki jih ^o-čanjajo kompanlj^l^ policijo«!. Iagoni rudarjev Is kompaaljskih hiš ao sdaj na dnsvnsm redu» kakor poročajo odborniki krajevna organizacije Št. 5209 United Mina NVorkers of Ameriks. V Filbsrtu so kompauijfki strelci Še spali. Hurovali niso pustili, da bi bili otrooi prej pojedli ujutrk j enostavno to jih pometali na piano in pohištvo so kav valili akosl vrata, tako da m j« polomilo. . Pat družin rudar j« v aa js nastanilo v šotorih v.lPpotdalu. Ksr ja toplo in suho vrams, aa rudarji na prltolujsjo vsled bitanja na pla« nsm. Družbe v Mammothu, Pa., ponujajo stavkarjem msido sa 6aaa stavks, ako ss vrnajo aa dala* ali tudj ta vada nI pNvotiU avsatih ^ " vsah krajb. Ta ja dokaa, da nI mad rudarji najmanjlaga omahovanja. Najnovejše ki«javna organizacije stoje trdno luker stsre^ I«, ki »o la vajena boja. ' 7 Nsw Vork, N. V. - AvttfP* Oarfslld IUys, sastopnik Cnijs ameriških civilnih svobodKif)» IU je obiskal stavkovne okaliie v Penusylvsniji, a sa preprog, ča sme amsriAki drla vi Jan govoriti na ahodu, ns da bi bil arstlran, aa js hitro prepričal, da na a|ia. Unija smeriškUi civilnih svobod* Min bo sd*j tojfils Vlnton Oellišr/ komf>aniJo. Il»ya ni Ml la aHtlmi, ko ja prišel v Vlntpndala, Pi, temveč aelo tepen, ko Ja ekulal govoriti na uliei. Hava pravi, da it operatorji spremenili rudarska naselbine v oborožene tabora In kontrolirajo vaa od pollaaja do luprtl-ka in polt a rja.1 . > ' rudarji v iapadn1 virol vul proslavljaj o Proeasl sa a^rda odgods aa dva Okaaisalea, W. Vs — Rudarji v okraju Logsn ao na Hpominaki dsn proalsvili zmago na aodišču — ko je bil Wm. Illizaard opro ščen — z javnimi ahedi ln obhodi (liaHe. Town, W Va. — Pre ee»I proti oatalira rudarjem, ki ao obtoženi izdaje in umorov, bodo mftffoče Mgodeni d« avgtmU. Državno pravdnikvo ja prt volji odležlti obtošaieo izdaje nizkotno politično mi« sčevanje ji povsroollo samomor včmajuntt* T*. _ , 'v;' . _ Elfta, 01. - IJšItaljlaa Mar/ Klizsbeth Ung, ki Ja ulila na jgf* ni ljudaki šoli 37 lat, ja lanlUa asmomor, ker je bila odpuščena, ko ji js manjkalo Is par lat, da dobi pansijo. Učitelji so se organlalrell pred dvaau letoms Organiaeelja it Al toliko bevila s poboljlaajm aster i js I nega položaja ullteljev la učiteljic kot s politiko. Pri vetl-tvab ja atranka izgubile, k stara Js propsgi"!« ušitaljaka organi-zaeija. PosUdiea tega js bile Me-ščavsnje. Več ušitaljav Js bilo odpuščenih. Msmom<dalj«a državnemu delavskemu depan merit u. poroča, ds je v a-prila povprečni delavski tedenski saalužek znašal la 124.11. T« ja aulo več kot poloviea od NS.I0 ne tadea, ki ao neobhodno potrebni ra vsdrlevanjs družina, obete« Je|a U pet oseb Saj delavski d*psrtment lajav-Ijs. da delavska dreliaa, obstoje-la la pet oaab, potrebuje aajaMflJ ♦4? JO na teden, da se prelivi, fa delavski d epa rt anmt ae pretirave. rt H PROSVETA Ie poppomg JipmoteI NE PODPORNE JEDNOTE' GLASILO SLOVENSKE N LlIfMiU ŠJJVgHlIll Co»s sglaaov f0 dogovora. Rokopiai — ss vračajo. Karoma.: Onjon! JrUs JIitm dliago) na leto. JUA sa uu in 11.26 u tri miMce; Chfcago »«.60 M loto, 112« SS pol lstft, ti.«« m tri »msi ChiesflS in m inozemstvo $h.ou. m tm, lur lim lt« i "PROS VETA" 2SS7-SS S«. Uva^U MTHE ENL Orgmm mi Um IImi^i • ChWr T—f*-IGHTENMENT tha tuT—U Nati^aTs—ftt UdJtiT Chuajo AdvertuTng r»tw oimrttw«nt BssSBm : Tlnitad iuum (^"pTfcliicago) and CanailaVti par jresr; ifo »«.60, snd foreign cosntrias MjOO p«r ye«r. 'MEMBEB of Tha ThaJTEDEB 'April 10-221 ERATED PRE88' st Da t na V •U*p«ajii ar. ^April 30 22) FoUg iauaa M l MMMi 4a fta j« • t«m ia«*M potoki« urataiaa. PoooriU Jo iooao,. 4a m vaa ao aatari IUt.____ ZNIŽANJE 2ELEZN1ČAR5KE MEZDE. Če je še kdo, ki ni na jasnem, kaj pomeni normalnost, katero so obljubili republikanci, da jo uvedejo, ve zdaj, ko je železniški delavski odbor odločil, da se zniža mezda železniškim delavcem, ki so zaposljeni pri vzdrževanju železnic. *Na kratko povedano pomeni nor malnost: nizke delavske mezde, draginja in visoke pro-fite za privatne bizniške interese. Saj tako razumejo normalnost republikanska stranka, ki je zdaj v sedlu, in veliki bizniški interesi. Ne verjemite republikancem, ne verjemite demokratom, so svarili politično organizirani delavci svoje tovariše in farmarje, ker se boste kesali, svoje lahkovernosti. In kako je ljudstvo poslušalo ta svareči glas? Sito je bilo osemletnega demokratičnega gospodarstva! Mesto da obrne hrbet profesionalnim političarjem, je storilo svojo staro napako. Pozabilo je Tafta in njegovo administracijo In volilo je republikance pri zadnjih predsedniških volitvah. Gospodje v Wall Streetu so ta pojav tako razumeli, da ljudstvo želi dobre šibe, da ga tepe. In preskrbeli so to šibo! v ~ In šibanje se je vršilo po vrsti. Najprvo so prišli na vrsto farmarji menda za to, ker so oddali največ glasov za republikanske političarje. Za njimi so "tepeškali" razne industrijske delavce, zdaj so na vrsti železničarji, za njimi pridejo pa rudarji, ako ljudstva ne sreča'pamet letos pri jesenskih volitvah. Kako fino je bila izigrana poteza za znižanje mezde železniških delavcev. Nkjprvo so znižali prav malo voznino za tovorno blago. Tiskarsko črnilo se še ni dobro posušilo na časopisih, ki so prinesli to vest, in že so obvestili javnost, da se zniža mezda najbolj občutno tistim železniškim delavcem, ki so najslabeje plačani in vrše izredno težko delo. ,In zakaj tako? Ce smo odkritosrčni moramo povedati, da so vprav tisti delavci najslabeje organizirani, ki prejemajo najnižjo mezdo. Vsled današnje forme v strokovni organizaciji jim pa ne morejo priskočiti na pomoč drugi delavci na Železnicah, ker so njih organizacije na lastno škodo pocep-ljene po kategorijah. Kakor je ves kapitalistični svet sebičen, ravnotako je sebična forma strokovne organizacije železničarjev po kategorijah. Za najslabeje plačanimi železniškimi delavci pridejo na vrsto druge železničarske kategorije. Od zdolaj navzgor pojde, dokler ne bodo doseženi najbolje plačani železniški uslužbenci. Vsaka kategorija bo tepena posebej, profit od tega bodo pa imeli železniški magnatje. Tako je v kapitalističnem gospodarstvu in redu. Samo zabavljanje na železniške magnate ne pomaga nič. Dokler bodo delavci samo zabavljali in ničesar resnega pod vzeli, da se zboljša njih položaj, bo tako kot je zdaj. Kaj pa je to rtsno, kar morajo delavci podvzeti, da se izboljša njih iivljennki položaj ali da obdrže, kar so si pridobili v večletnem boju z velikimi žrtvami? Reorganizirati morajo svoje strokovne organizacije in jih vspo-»obiti za boj s privatnimi bizniškimi interesi. Delavska organizacija mora biti tako formirana, da kadar je na pr. kot na železnicah napadena ena kategorija železniških uslužbencev, da ji lahko priHkočijo na pomoč vsi železniški uslužbenci. Pogledati je treba le železniške magna-te. Kadar oni nastopijo proti železniškim uslužbencem, tedaj so vsi privatni bizniški interesi složni. 2ele*niškim magnatom pomagajo bankirji, tovarnarji, stavbinaki in premogovniški podjetniki, trgovci in seveda vse kapitalistično časopisje. Vprav pri sedanjem znižanju mezde ponavlja to Časopisje staro in že večkrat pogreto laž, da bo zaradi znižanja mezde dobilo najmanj okoli dve sto tisoč delavcev delo. Kavno tako je to časopisje lagalo, ko je bil Eech-Cumminsov zakon pred kongresom. Z velikimi Črkami je slikalo prosperiteto, katere bo deležno ameriško ljudstvo, ako kongres sprejme transportno postavo. Kongres je »prejel zakon. Ljudstvo jo dobilo mesto prosperitete gospodarsko krizo. Fet miljonov delavcev je bilo brez dela. Prospcriteta se je pa razlila le prek železniških baronov, kajti garantiran jim jo bil 6-odstotni dobiček. Za delavstvo pa ne zadostuje, da reorganizira le svoje strokovne organizacije. Organizirano mora biti tudi politično. Ako bi v kongresu sedelo saj sto pravih delav-sUh zastopnikov, hi ne priAlo do znižanja mezde na želez-mcah, kajti želczniiki magnatje bi se bali, da bi kik po nacionalizaciji železnic teko mogočno zaoril, da ga kon gres ne bi mogel preslišali. 4 r . . Kdor trdi, da je za delavstvo politična organizacija nepotrebna, ta ne razuhie niti gospodarske abecede, še manj pa, kaj beseda politika sploh pomeni. SLKE IZ NASELBIN. Walsenburg, Oolo. — V vsa kem dragem slučaju bi mi bilo mnogo ljubic poročati v svet o tukajšnjih razmerah kskor ps v sedsnjem, ko no morem nazna-njsti o ničemer povoljno. Dasi-rsvno se atavkujoči premogsrji vestno in zvesto držijo v uni Jakih vrstsb, vendsr užsli vsskegs po-itenegs delsves, ko vidi, kako vssko jutro kobsesjo proti ?o-vom. Produkeijs premogs ni tS-ko reliks kot o tem kričijo ope-rstorji, vendarle škodujejo s ito-}im delom simim sebi kskor tadi nsm, zs ksr se bodo nekoč gotovo le bridko kessli, tods bo bržkone prepozno. Ksr se tiče Slovencev, jih v tu ksjšnji okolici ni veliko itevUo, ds bi oprsvljsli delo, boljše ps bi seveds bilo, ds bi se tudi ti sjta-metovsli. Ce n« bodo storili Svojih dolžnosti, bomo morsli z njimi postopati po prsvilih, to se prs-vl, ds jih bomo črtsli iz društve nih imenikov. Se4snjs stavk« nsm živo dokazuje, koliko zagovornikov imamo mi delsvet v poslsnski zbornici Unije kskor držsve sli ps drugih drisvnih uradih. Enega samega zastopniks imamo v kongresu, Mejrer Londons, dočim bi jih po-trebovsli nsjmanj ie petdeset. Volitve se nam bližajo z naglico, tedaj se spomnite delavci, komu boste oddsli svoje glssove. BiČ, ki smo si gs s^mi spletli pri s*4njih volitvsh, nss sedaj prav neusmi-jeno udriha. Če jim bomo šc pri naslednjih volitvsh dsU palico v roke, smo lahko prepričsnl, da >odo po nss udribsli še~ toliko >olj in bomo do dobregs pečeni >ri mesečni svetlobi kakor je bi-a ribniika riba. — J. O. We«tmoreland, 0ity, Ps. — Tudi mi smo na atavki ter se bs*i» mo s nsiimi sobrsti zs boljši *b» stsnek. Po kompanijskih obarah smo dovolj kompanijskih Č*T vsjev, ki imsjo ■ nslogo strašiti nsjeteže. Ponosni smo lahko, ,d* med temi ljudmi ni nobenega naloga rojaka, ki bi opravljal dalo zs kompsnljo med stsvfco. — Ts» ko je trebs, brstje, sotrpini, ds vztrajamo Intmo složni, poleg te-gs ps prigovsrjsmo in poduČuje-mo tudi druge, ds je sedsj njih mesto ssmo v stsvkovnih v rs t sli. odo le sem naselili. Med onimi, ki ie delsjo, sta tudi dva Sloven* es, člsns SSPZ; eden je član društva it. 139 v South Bur. gettstownu, drugi pa član dru^ Itva it. 146 v Alasburgu, Pa. Pri« govsrjsl sem že njims, ds bi pu-stils delo, ps me je eden zs vrnil, ds nsis unijs ni ss nič in tudi nsis plsčilns lsstvics ne. Zscel sem prvegs vprslevsti. Če ve, za. kaj amo na stavki, aH za ie nadalje no prisnsnje dosedsnje plačilne lestvice ali zs zniisnje itsk borne mezde in nsto seveds ni vedel ksj, odgovoriti. Ssmo nasproten je naii rudarski orgsnizsciji, ne pove pa, sakaj js tako. Omenjani društvi naj posvari (a oba svojs člana, da ne bo kdo priiel v jsvnost s celima njihovi, ma imenoma In pokaieta naj njima pravila, ds je proti pravilo«^ vaših društev opravljanje takega dela. ftliial sem. da so ae sbrsli v eni hlilnjlk naaelbin premogarji, da gredo na Colliers. W Vs.. v rove W. Vs. in Pittsburgh Cosl Co.. s kompsnijakim šerifom. Naložil jib Jo »s tojrorni avtomobil in ss odpeljsl s njimi ns omenjeni krsj. Bili ao pa baje med potjo napadeni od stavksrjev. ki so jim preprečili dohod k onim rovom. Vaekakor Jo bil ta njihov nastop umesten, o čemur pa hi bilo do-bro. ds bi kdo poročal I/ hiiinje »eselbme. ds bi svede*i a tej tamun kegs deputijs in "prostovoljnih" delavcev. Rojake opozsrjsm, ds ne hodijo aem zs delom, dokler je stsv ks, ds se nam ne bo zgodilo, kot se je pripetilo bednim delavcem po jeklarskih tovarnah, kakor o-menja dopisnik iz Kokoma, Ind. v Prosveti, it. 118. Podlegli so rsdi nesloge, čessr ps pri nss ne sme biti. Držimo trdno nsie po-stojsnke in težko doseženo orgs-nizscijo U. M. W. of A., ker nsj-večji u^srec je ss mogotce, sko trdno vztrsjsmo v naših moČnjh organizacijah. Pa ne samo strokovno, tudi politično se morsmo organizirati, da bomo enkrat prišli do avoje politične moči, ko nam ne bo treba več atavk, Če pa bodo stsvke, ds ne bodo tsko dolge in kmslu v našo zadovoljnost končane. Delavstvu želim popolne zmage, našemu naprednemu listu Prosveti pa obilo naročnikov, ker tako pridno zapira zaspan cem oči. — T. J. atavkar. • t _ JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N, P. J, in čitateljev Prosvete. La Salls, m. — Mirno in tiho poteka popolna stsvks premogsr-jev, v kateri je prizadeta akoraj polovica tukajšnjih rojakov.' Ce pride tujcc v mesto, skorsj ne opszi drugače stavke, če ns vidi po vogslih stati po par mož ali mladeničev. Ne mislita, ds vsi postavajo ; nekateri delajo doma na vrtovih, drugi ribarijo, tretji pa so nabirali regratov cvet. da izdo-lajo iz njega zdravilo zs želodec. Slovenski stsvksrji torej ne lenarijo. Ns društveqem polju smo dobro organizirani. Imamo društva vseh slovenskih jednot, dramatično društvo "Soča", kateremu gre vae priznanje, ker nas večkrat razveseli z dobrimi narodnimi igrami. Dne 4. junija ob pol oamih svečsr bo priradilo omenjeno društvo v dvorani Slov. narodnegi doma nsdvso zabavno šaloigro "Moč uniforme". Uloge ao dobro razdeljene med že izkušene igralec, zato je dober uspeh zagotovljen. Isti dsn proslavlja družba Slov. narodnega doma petletnico, odkar obstoji tuksjšnjih ki vseh okoli-ških Slovencev ponos, Slovenski nsrodni dom. Ne bom posegsl nazaj v zgodovino, kakšne tbtkoČe ao čakalo one, ki so zsmislili idsjo zs Slov. nsrodni dom. Nobenega vihsrjs se niso ustrašili !n poets-vili so stsvbo na skslo, ds ji vse sovražne sile pe morajo prizadeti zlega. Kakšne koristi je Slov. narodni dom v naselbini, to vedo rojaki in društva aama. Prej smo bili ssmo pod imenom "Austrians", sedsj pa, ko imamo atavbo, ki odgovarja vsem potrebam, se je meščanom pričelo svitsti in spoznsli so, do smo pošten in zaveden narod, ki stremi po napredku. Omeniti moram še, da ae po igri dne 4. junija prične zabava s plesom. Rojake in rojakinje is La ftaile, Oglesbyja, Joneavilla ali No .1., is De Puejs in vseh drugih bližnjih naaelbin vabim, da ae ude-ieže te proslave polnoštevilno, ss kar nikomur ne bo iai, ds je prebil neksj veselih uric v naši sredi. Upajoč, ds se vsi udeležite v polnem številu, kličem vsem ns veselo svidenje. — Frank Ravnikar. jim govorom, kozaci se nsjdose ns mjestn, gdje se masa sakupila n ljepom broju, okoli 400, i pod bocise svojs vranee kros masu do orgsaisators, i sspitsse, tko njemu dao dozvolu za uzdržava-nje ove skupštine. Organizator ih zapitao sa ljepom basjedomi "Dali ste vi došli, da razatjerate skupštinuf Odgovor je bio: "ds". I onda organizator okrenuo se proti mssi i kasso, ds se mirno rszidju. Masa se počela mirno razilaziti{ kozaki nisu bili zadovoljni sa ovim mirnim rasilazom, te počeše nstjerivsti svoje konje ns mirne štrsjksee i udsrsti ih ss svojim bstinsms po glsvama, da ih ustsne, ds nebi pokušsli ns novo uzdržsti skupitinu. Izs bve razstjersne skupštine, otišso je orgsnizstor u Greens-burg, Ps., prijsviti šerifu što se dogodilo, i zamolio šerifa, nek dojde osobno ili neks pošslje svo-gs namjesnika u Export, Pa., na dojduČu skupštinu, koja se ims obdržsvsti na farmi John Duffa, u Wcst Exportu, Pa., 15. sprila 1922. I ova skupština obdrlana bez ikakvog zadrkivanja po kozaci-ma samo vrijeme nije dalo odr-žati, da se svrši skupštins sa pot-punim zadovoljstvom, i zato smo zamli treču ns 18. sprila 1922. na istoj farmi, i ova je bila posje-čens po dvs puts u večem broju nego ikojs pri je. Rsdi nssiljs i slabega vremena prije nije nam bilo moguče, da se msss organizira, ali i ovdje so kozapi najdose da i ovu skupštinu rastjeraju, ali im nije uspjelo, pošto fsr-msr je protestirso i upitso ih, što imsju ns njegovoj zemlji. U tom oni nsvslise ns njegs stsrog čov-jeka po prilici okoli 55 godins, i počeše gs nstezsti njih dvojics. Njegov sin nije mogso gledati svog stsrog očs, ps poleti ds brani ; s i; štrsjksši nisu mogli, da mirne duše gledaju pa i oni po-letiie u pomoč, te isstjerase korake bez pušaka i bez onih tvrdih •kriljaka. Ostali bi bili i bez konja, sli konji su psmetniji nego kozsei.' I nskon što sn kozsei bili izst-jerani, skupština je nadalje na-stsvila svoj rsd, u kojem ae je or ■ » - j - jc « uaiua uu j/icuoiajo gsmzirsrs cjela msss, i odsbrala drug0 neg0 udri pa i opet udri ejeli odbor sa tiocal No. 5248, U. * - K P? . Amarics, ^ Nasilje na farmera, američan-skog državljana nije prestalo po kozseims. Poslije skupštine dojdo-še drugi kozsei po njegs i organi*, zatora, i odvedose njih pred mjestnog sudes u Greensburg, Ps. Isti je ssstrsžio jsmčevinu od $500,00 zs svskogs do okružnog suds u svibnju mjesecu, sli evo je več konso svibnju, s o sudu proti fsrmsru nems glsss, pošto bsruni znsju, ds su ns krivom stališču, te se ne upsju doci pred okružnn porotu. Export. Pa. — U ovoj) našoj koloniji ima dosta Jugoalavena, Poljaka, i Italijana i ostalih naroda, ali na 7. aprila, 1922, tu je nije djelio narod po narodnoati, nego vsi sa jednim uplivom, kao neorganizirani ugljenokopaci bs eise svoje krampe i lopste te ods-svsli se pod bsrjsk U. M. W. of Ameries. Pretuje i nssiljs od nsših u gljeno harnna i njihovih kossks ostalih strelaca nisu bili toliko Jaki, da nas pridrie u robstvn i nadalje, u kojem smo bili prije. Dobro je poznata u Americi borba godine 1910. i 1911, u Weat mor« lami Co., eijelih IS mjeaeei; ona stara borba nije nas natraši la, mslo sskssnils pa i opet se povrstils sa boljim temeljom nego ikada prije n historiji. Prva naailja što se počinila aa tako nasvanim tovarišu reda na S. aprila 1922. kad amo pokušali odriati prvu akiipiUn«. kajn smo i mali odriati aa farmi a isvan F.zporta. Pa., kad js orga-ftoaiof imso ds odpore «a Nasilja Što su počinili na nas, nije njims bilo dosti, nego počeše i ns mirne grsdjsne u Ezportu, Ps., i tsko je morsls mjesns u-prsvs poduzeti korake, da jih za-ustsvi u njihovom nevsljsnom nedjelu. Žato moramo zahvaliti mjesnoj upravi, s najviše dokto-ru E. L. Piperru, kso predsjedni-ku Ezport Borough Councils, koji nsm je dosvolio, ds slobodno ide-mo po ulici. Preatsls au nssiljs po mjest-nim uliesms, i baroni ssy svojim strelcims otputiše se oni ns svojs zemljišts, ds Urno prkoše, i eto počeli su pripravljsti, > ds dobi-Ju štrsjkolomses. U okolici Mine no. 1., što zovemo White Block, i sto gdje nsši bsruni postsviše jednu veliku bsraku, da dočeka-ju što u večem broju štrajkolomce. ali i tU se prevsrise. Jedno po-podne vidio si gdjr jsdsn nai tr govae vosi krevots i drugo poku-čstvo, kso ds misli tsj isti dsn doči na hiljade itrajkoloma-ea. Došli su po psr puts neko ji zavedeni radnici ali kada oni vide, da je taj White Block aa žieom sagradljen i po nJemu svetloba kao u Chieagi, i da se po tom novom gradu koaacl aeču eto oni svoje stvsrl ns rame ps bjezi. Vidio si naii kumpanijski plsčeniei i ostslu gospodu ksko ss pognutom glsvom stoje i gle-da ju u temi ju. bsrsks gotova ali u njo j niita oaim par parčova. Ima par itrajkolomaca i to so ksmpsnijaki bssovi, koji mor«ju ds u ropstvu kopaju uy1jen. Žal nam je ta gospode ito se morajo pokoriti svojim gospodsrims sle če d oči vreme, ds se budn morsli pokoriti nsms oni I ostali isdsji-ee ito Jih imsmo priličsn bro J n Ki pori u. Ps. I to nije bilo nsioj gospodi do-sls, pa omi dsdoie nai dinu supern nslogu, neka so os Potrudi | obilasi sv« knmpsnijake kače po White Bloekn I prisiliti narod, da mor« i4i radiU sla is oVm- «to VfaM ar sreče, pa ni tu ne ide kako 0«i milile. Oni su mislili, da če ga 0-vim prestrašiti itrajkaše ali kad tamo počeli oni sami iatavljati kompanijake kuče, stojald to jedno tedan dana, ali oni i opet d» straie one koji su joŠ ostali, jed. noga dana vidiš, gdje kompanij. ski plačenici pripravljaju voz i kola; natrpali kola slame pa ajde po bogu brate, da mi te štra-kaic bacimo na ulicu. Došao Šerif iz Greensburghs, Pa., pa se oni odputiše k jednom nhsom Ju^o-slnvenu, da njega bace na ulica, jer su gospoda šuli po sjegovim zemljacima, da on Čita Zajedni. čara. Taj Zajedničar nije bio nji-ma po volji, jer ae on previše bri-ga za radničku stranku, i okolo 10 sati u jutro 17. svibnja, ka/1 j« onako ljepo proljetna kiša rosila, vidiš,! gdje oni pokučstvo trpaju u kola i voze na mjestnu ulicu i bace u jarek, pa i opet na delo, da što prije zgotove. Kod kuco bila žena sama aa ietvorom dje-com, a njezin čovjek otišao nekud za svojim poslom i nije se vratie do večera, da o torre nije ništa ni znao. Odabrani odbor od našeg lokala pobrinu se i nahrani sve pokučstvo gdje je bilo mo?uče sve na miran način, i ostala masa otišla kuči, kao da nije nika-kvog dogadjaja bilo. I sva nasilja, i izbacivanja, rsstjerivanje skupština nije po. moglo barunima, da prisile štraj-kaše, da se povrate na radnju, pa se prihvatiše nešto drugog i počeše nagovarati nekoje siromašne udovice, koje zaradjivaju svoj svskidanji kruh sa opojnim pi. čem, da ae prešel e u kumpanijske kuče, gdje netreba plačati stana-rimi i da če dobivati sve potreb-štine za život, a svako može dobro znati zašto oni vuču ovu sirotu u kumpanijske kuče. I kako dd prvega 4ana naše borbe, tako i danas sve stoji mirno i solidarno u našoj koloniji, sva kola su prestala, da se kreču, samo još ona kumpanijska piščal- < ka svako jutro budi: robovi, da se probude i spregleda ju jutranjo svjetro. Dakle bračo, da, radnici naša solidarnost je jaka, naše željezo je vruče, i nama ne preostaje . dokle je Željezo' vruče. Naša solidarnoat pokazuje pob-jedu cjelope svijetu i vafiom po-kolenju i pokažite cjelome svje-tu, što da može da napravi naša tvrda rutava radnička desnica. A vi ostali radnici Amerike, ne-mojte da vas varaju, pa bilo za kakovu radnju da dolazite amo, jer ovdje nema drugčijc radnje nego u ugljokopima, a u ovoj na. šoj koloniji sve stoji tvrdo na štrajku. Radnici vi imate Ijepu priliku danas, da proučavate i čitate no» vine, i vaša je dužnost, da čitalf samo one novine koje zastupajf! radničku klasu i opominjem vas da Čitate Prosvetu, Dclavsku Šloveniju, i druge , Znanje, Za-jedničara i Jugoslovenski Svi-jet. O vb su jedinč novine danas u Americi, koje bi treba svaki Jugoslovan ima u svojoj kuči. A vi radnici, koji još radite, i va£a je dužnost, da ostavite krampe i lopate, pa da se pridružite vašoj i našoj borbi i da stupamo zajed-nički do naše pobjcdc. —- fttraj-kar. ; NAZNANILO Ohicago, HI. — Naznanjam članstvu društva Narodni vitezi, št. 39 SNPJ, da smo na zadnji seji sklenili, da se korporativno udeležimo vrtne veaelice, katero priredi bratsko društvo it. 449, v nedeljo dne 4. junijs. Veselies se vrii ns Mox Grovc ns 22. in 61. cesti v Cieeru, M. Torej upoite-vsjte sklep seje in pridite zagotovo vsi, da tako pokažemo brat-akemu društvu aolidarnoat. Zbiramo se na 61. cesti v Cieeru ob pol itirih do štirih popoldne. Vsem onim, ki mogoče ne vedo, kako priti tja, pojaanim. da vzamejo nadulično železnico Douglaa Park do konca, potem pa naj gredo pol bloka nazaj, pa bodo ns mestu. Nadejaje se, da bo vsak storil svojo dolžnost, kličem vsem na svidenje. — John Potokar, tajnik. tKNA JE VSTOPILA PSI ENIH VRATIH, BILL JI PA OOIHIL PRI DRUGIH. Ohioago, ni. — žena borsijsns WiUiama K. MeConnella J« pripovedovala pred aodnikom Oeor-Ige F. Rnshom, kako jo v družbi gospo- policaje e vstopila v stanovanje ■ neke mlado iene. a Je vidola, kako J« njen soprog s obleko pod pssdtiho bela) pri drugih vratih iz stanovanja. Hodnik ji js priznal sahopsko lo^ilov, II POLITIČNIH KROGIH narašča. OD VSSH stkani dkžujkjo NAPADI na ju8tičneoa tajnika. O Celo zagovorniki stare gardo mu priporočajo rorifnarijo. tfaahington, D. 0. (Federated 1'rese). — Zdaj ni vefc vprašanje, ako Daugherty zapustil kabinet zaradi Morae-Wilkeraham-Felder-jevega škandala, ampak vprašanje je tukaj, če rezignira, preden se proti njemu uvede obtožno postopanje. > 'Uezignirajl' kliče dnevnik Kew York Tribune, zagovornik stare Karde. Prenesti ne more več, da justični department vodi človel^, ki je ponovno oviral kazensko postopanje proti vojnim graf ter jem in korumpcijoniatom, poleg je pa prišla v javnost še zarota o pomi-loačenju Moraeyja. "Podaj ostavkol" odmeva is dnevnika "New York Times", največjega nasprotnika vsakega napredka, ker vidi, kako ae trese struktura \vallstreetske kontrole xsradi valov, ki jih povzroča ljudski protest. Da se rešijo Morgan, jeklarski,( premogovniški in železniški msgnatje, naj Daugherty "Obtožite ga I" je naaprotni klie kongresnikov Woodruffa iz Michigana in Johnsona iz Južne Dakote, ki ga je senator La Fol-Jette ponovil še bolj resno. *Wood-mff in Johnson dozdaj še nista nsstopila v tej smeri, ali razmere se tako hitro spreminjajo, da ao lahko uvede uspešno obtožno .postopanje, ker Daugherty lepo se di, rok za obtožbo po določenem aukonu vojnih grafterjev pa poteka v njih interesu, ki so odnesli na stotine miljonov plena. Tako veliko je razburjenje v političnih krogih v Waehingtonu zaradi vojnih korumpcijoniatov, odkritij po senatorju Carfwayju, ker je Daughcrty pomagal Morfiju iz atlantiške ječe s pomočjo predsednika Tafta, da je senator Watson iz Oeorgije podvzel splošen napad na vee kabinet in ga obtožil, da zaradi tega zagovarja veliko armado, da "ae d?ži proletarijat doli", kadar ee ljud stvo naveliča atradati. Wataon je dalje izjavil, da tvrdka Morgan & Coi gospodari nad Hardingovo uradno družino. In imenoval jo Hooverja, Mellona, Daughertyja in Falla kot služabnike organizi-ranega bogastva. "Fall", je rekel senator Watson, "se kadi in kaplja s škandalom Standard Oil družbe". ' "Ali- bodo miljoni državljanov v tej deželi ponižno strsdali, ko Mellon, Morgan in Wall Street vladajo fleželof" je vprašal senator Watson. "Ameriško Jjudetvo ne bo stradalo. Naveličelo ee je rezmer, kakršne ao. Kapitalisti zadaj za administracijo zahtevajo veliko stalno armado, da drže doli ljudetvo". v V sredo so mislili, ds bo predsednik podpiral Daughertyja ne glede na to, kako napadajo juatič-nega tajnike. Zdaj, ko Čaeopisje povsod sugeetira, da Daugherty odgovori ali da gre, sodijo voditelji republičanako strsnke, da llarding ne more več dolgo čaea nositi butare. Eden ali pa dva me-eeea, pravijo, ostane Daugherty največ v uradu. Senator La Follette je poapešil akcijo, ko je v četrtek predložil senatu piamo od Samuel Unter-- mverja. odvetnika loekwoodove-pa preiskovalnega odseka v New Yorku. v katerem je zahteval, da zvezni državni pravdnik v New Yorku takoj naatopi proti Gene-rel Electric kompaniji zaradi korupcije v vojnem čmu. Ka to je I* Follette pozval Dsughertyja, ds prepreči ustanovitev novega je-klsrskega trusta. Dejal je. da ga je senatni tajnik obvaetil. da je jiistični tajaik po dveh tednih popolnoma prezrl acnatovo zahte vo, po kateri je Daugherty amel sporočiti aenatu. kakšne korake je podvzel, da prepreči adruŠitev jeklarskih družb Čitai ja neko 'aanikerako poročilo, ki pokatnjc, ds se je združitev Izvršila, in čae-niksrski intervju, o katerem se je izrazil, da je "lehkomieela" in ' nečaoten". "Skrajni čas je", j« rekel La Follette, "da javnost vpošteva obnašsnje načelnika juetičnege • lepartmenU . . . ki Je pokasal. da tako alabo raaume evoje dolž naeti. ki mu jih naklada zakon.. Mislim, da je njegova dolinoet. de preprafti ad rušenje tega jeklarskega t mata. la še tega ne •tort. tedej jo to prilika ia kon grešno proceduro .. Ta procedura ko seveda obtež no poetopanje, češ, da je Daug-herty prelomil priaego, da pazi na to, da ae sakoni Uvajajo. VELIKI DEMON8TRAOUR V •OfUI. i; delavskega sveta. (Federated Preaa.) Železniški kurjači podpirajo m-darje. Na konvenciji bratovščine lokomotivskih kurjače v v Houato-nu, Tex„ je bila sprejeta reeolu-cija, ki ae glaai, da je dolinoet kurjačev podpirati stavkujoče rudarje finančno, moralno in drugače. "Njihov boj je naš boj," pravi resolucija. Kurja«! aa stavko. Železniški kurjači, ki zborujejo v Houstonu, Tcx., so izjavili v resoluciji, dn takoj stopijo v stavko, ako vlad-ui železniški delaveki odbor tudi njim zniža mezdo. Oeatoi delavci t Springfieldu, lil., so zagrozili s stavko, ako jim pogodbeniki ne plačajo 65 do 90 centov na uro. V TOVARNAH KA OlVLJl PRIČNO KOPIT DELATI. Lynn, Haas. — V šestdeset tovarnah za izdelovanje čevljev, v katerih dela okoli petnajst tieoč delavcev, prično z delom. Mezdno vprašanje še ni izravnano. Ore za 15-odstotno znižanje mezde. Pogajata se podjetniška organizacija in organizacija čevljarakih delavcev Allied Shoe Workers Council. Zsdeve, v katerih pride do sporazuma, sc smatrajo sa rešene, druge nerešene zadeve ee pa iaro-če v poravnavo državnemu razsodišču. Tovarnarji so zshtevali, da ae mezda zniža za dvajset odstotkov. Delavci so pristali na 15-odstotno začasno znižanje mezde za čaaa pogajanj. Nekatere tovarne so bile zaprte skoti enajat mesecev. Delavci so organizirani v dveh organizacijah na veeelje podjetnikov, kot je v Ameriki v navadi. Organizaciji sta Shoe Workers of America in Allied Shoe Workers. Zednji organizaciji so pridružene tri neodvisne unije. Doli i kraljem, doli g burftoa-Mjo." Sofija, Bolgaraka, 31. maja. — Včeraj ao bile v Sofiji velike kmetake demonstracije ob priliki kongreea vladne kmetake stranke. Več ko 12,000 kmetov je korakalo po ulicah in noeili eo napiee "Doli kraljem) Doli s buršoazijol Ljudstvo naj vlada!" Minietrek! predsednik Stambulinski ja dejal na javnem shodu, da odslej bo na Bolgarskem ena sama fronta, fronta kmetov in delavoev proti bur-žoaziji. J Carigrad, 31. maja. — Iz Ango-re javljajo, da je Juzuv Kemal paša, zunanji tiiniatcr turške na-cionaliatične vlade v Anatoliji, dejal v narodni ekupščini, da I bil podpiaan nov dodatek k ruako-nemški pogodbi, ki bo objavljen v juniju. Dodatek določa nove vojaške klavzule, ki se naslanjajo na garancijo Sovjetake Rusije, da se kmalu neka balkanska drŽava pridruži Rusiji in Turčiji. Juzuv Kemal ni imenoval države, toda . javna tajnost je, da je mislil Bulgarijo, katero tira agresivna politika njenih zapadnih ao-sc^pv v naročje rusko-tuAke ali-janoe. Ia Bolgarske prihajajo veati o veliki nezadovoljnoeti in nepokoju. Vladajoča kmetake atranka je naredila zvezo s komunisti ne saradi tega, ker so bolgarski kmetje postali komunisti, mior* več ker so jezni na veliko in malo entento. KAJ IMA PRIČAKOVATI LJUDSTVO? , Washington, D. O. (Federated Press). — Benjamin C. Marsh, ravnatelj Farmarakega narodnega sveta, je odpotoval na dvame-sečno govorniško turo proti zapa-du. Pri svojem odhodu je rekel, da ljudstvo nima kaj pričakovati od kongreea, gko ne izvoli kongresnikov in senatorjev, ki nieo pod kontrolo epeeijalnih interesov. "Zbornični odsek, v katerem gospodari *11 miljonarjev je re kel Marsh, "ni hotel uvesti zašli šanja o LaFollette-Frearjevi pred logi o davku na dedščine, ki bi priaillla profitarje in osredotočeno bogaetvo, da noei svoj del vlsd nih stroškov. Finančni- odsek je tudi odklonil zaelišanje". "Zbornični trgovski odsek je odklonil zaslišanje o Newtonovi predlogi, ki ee peča s premogom. Kongree je zapoaljen z rezanjem melon za miljonarje, farmarjem, ki so bres denarja in delavcem pe daje. limone. Kongres sdaj skuša o plenit i amerflNco ljudstvo sa mi-Ijone dolarjev a subvencioniranjem finančnih kroškov, ki dobivajo kontrolo nad ladijami našega ljudstvs, in da bo mogoče ve-letovarnarjem z lestvieo McCum-ber-Fordneyjevo eolninske lestvi-ee izvleči eno miljsrdo nezasluže-nega profita is ljudstva. Nemci ponudili Rusiji sto miljonov kredita Berlin, 31. maje. — Litvinov In Kraain, ruaka delegata v Genovi, ata zelo zapoelena v Berlinu. Litvinov ee pogaja s nemško vlado glede raztegnenja rapallske pogodbe na sovjetake republike Ukrajino, družinsko, Azerbajdžan in Armenijo. Kraain ee pa dogovarja s konzorcijem nemških bankirjev in veleiudustrijeleev saradi kredi-tov in tovarniškega materijala za Rusijo. Skupina, kateri načelu jejo Kruppi in Hugon Stinnee, je fte ponudile Sovjetski Rusiji sto mi-Ijonov zlatih mark (25 miljonov dolarjev) kredita. Zanimivo je, da je U skupine v zvezi z emeriškiml kapitalist, Nemški poslanik v Waahlngtonu dr. Otto Wi«dfaldt je predstavnik Kmppov. Gornja ftleaija.| Berlin, 31. maja. - Nemške zbornica jo odobrile pogodbo e Poljaki gleda Oomje Mesije, ki je bila aketajena v Genovi. M »mu ati ao razvili v sborniei šle« k o sa etavo odeto s črnimi trakovi in la-javili /ia izgubljeni del AUsije je draga Alaaeije. ki "nikdar ne ia ginc ia srea NAČELNIK PAPIRNEGA TRUSTA ODKLANJA RAZGOVOR I DELAVCI Albany, N. T. — Philip T. Dodge, predeednik Internstional Paper kompanije, ki je poznana v Ameriki tudi pod imenom papirni truet, je zopet odklonil, da sprejme sastopnike delavcev, ki stavkajb še leto dni, ker jim jo kompanija hotela vsiliti odprto delavnico. Ko so hoteli zastopniki delsveev iz 82 tovarn govorici z njim, jc rekel, da se nima o Čem z njimi razgovarjati. Brzojavil je i "Kompanija se ne mara dalj spuščati v brezuspešne razgovore o svojem postopanju a o«ebemi> ki ne delajo sanjo". Delavci sodijo, da se kompanij-ski predsednik Dodge obnaša nalašč tako ošabno. Seveda kompanija ima veliko izgubo zaradi njegove trmoglavosti. Lani ni produ-cirala skoraj nič papirja, kajti v jeeeni jc pričela šele obratovati v nekaterih njenih tovarnah. Izgredi m Haoaoju; 40 vbitih. Honkong, 31. maja. — Na oto* ku Macao, ki jc portugalaka posest, so izbruhnili veliki izgredi med kitajskimi kuliji in afriškimi policieti, ki so v službi portugalskih magnatov. Kuliji so se dvignili, ko eo samorci poeilili vel Kitajk. Na otoku jc razglašeno vojno etanje. Po zadnjih poročilih jc bilo 40 oeeb ubitih in čez'sto ranjenih. Nemčija sprejela mora pogoja Pariz, 31. nuija. — Nevarnost oboroženega pohoda Francozov v Ruhr je odstranjene. Nemška vla da je sprejela vae pogoje, katero je predložila reparacijeka komisija v zadnjem marcu, tikajoča se odškodnine. Nemčija obljubuje v noti, katera je bila včeraj dostav-Ijena komisiji, da reformira evojo finance in ugodi drugim zahte vam ,ako dobi mednarodno poao-jilo. Zdaj ja na dnevnem redu vprašanje posojila. BoljševlAko gibanje aa Inkm Dublin, 31. maja. — Is okraja Mayo prihajajo razburljive veetl o boljševiškem gibanju med delavci in kmetekimi dninarji. V Gelweyu so delavci zasegli več hiš. Osvaja* nje njiv, travnikov in Živine je na dnevnem redu. Mali kmetje saae gajo ne eamo posamezne njive, temveč aela polja. V Tippereryju eo delavei okupirali mlekarne. Položaj je podoben onemu v eevemi Italiji pred poldrugim letom, ko eo delavei okupirali tovarne. OtvUu vojna m RHijsksm Poking. 31. maja. * Četo mand-žurskega vodlulja Čangteolina. ki je bU poražen v okoliša Pekinga, ao pričelo rebelireti. Posadka v liarbinu ee je uprla in okupirala mesto. Uporniki aa eaeedli vae kitajsko laiea»ioo od Ilarbina da primorska Sibirije. Ocmeral Vupejfa je v straha, da aa rebeU spopadajo a Jeponel, ki čuvajo omenjeno leleaniea. Okrog tiaal japonskih vojakov je nifMik ob feleaniški progi. DOOODKI KOT V ftUND-ROMANU Omaha. Neb. — Deputijeki še-rlfi love aleboumnega Gue Grime-aa. ki je dve mladi ženaki aaprl v klet pod avojo kočo, v kateri ju je obdržal dva dni in dve noši. Neki H. R. Boyd ju je akušal rešiti, a alaboumnež ga je ujel in priklenil k atebru v kleti. Končno ae je Boyd osvobodil veal in rešil ženi. O dogodku pripovedujeta ženi. Grimee je povabil mra. Jean Jenkina in gdč. Katarino MeMs-hanovo v svoj avtomobil, da sc malo peljeta po meetu. Ko je Grl-mea ssvil is meeta. sta šeni protestirali. Grimee je ustavil svoj avtomobil pred svojo kočo in s samokresom prisilil ženi, da sta is-stopili. Odvedel ju je v klet, v kateri je bila izkopana globoka jama. Prikleftil ju jc k stebrome ift njima dejal, da bo ta jama njuns gomila. Jenkinsova je proeila sls-bqumneža, da ju ispusti in mu obljubila, da stori sanj vae, kar on aahteva, ko je prinesel mladima ženama čokolado in "špagete". Dal ee je pa vendar omehčati po prošnjah Jenkinsove in jo je odklenil. Rekel ji je, da jo ima rad. Kasneje jo je sopet uklenil. Odgnal je oba v podstrešje. Is podstrešja je Katarina dajala ena-meuja Boydu. Slabumneš je to o-pazil, zapuatil je hišo, ujel Boyde, ga prignal v klet in ga priklenil k drugemu stebru, ženama je prišlo slabo in spominjajo se, da eo naenkrat prišli deputiji v klet, ki so ju rešili. Poveet o tem dogodku, ki aa čl-ta kot v šundromanu, je obudila veliko sensscijo. Oblasti so najele delavce, da kopljejo okoli koče, ker sodijo, da jc slaboumneš tam sagrebel več svojih šrtev, katere je preje umoril. \ Moskva, Sovjetaka Rusija, 30. maja. — Moskva je lzkaaala zadnjo čast Haroldu F. Blandyju, nameščencu Ameriške pomošne u-prave, ki je umrl 17. maja v Ufl sa logarjem. Njegovo truplo je poslano v Rigo odkoder pojde v Ameriko. Na tieoče ljudstva je spremilo krsto na kolodvor. Rdeči vojaki so korakali ob krati. Kmetje la'gladovnih provinc ao poalali vence ia amrekovih vejlo in kme, tiets ao spletle kraeen koc, v katerem so bile všite spominčice v znamenje, da kmetje ne bodo pozabili mola, ki je umrl za Rusijo. Moa-kovaki sovjet je podaril krsto najfinejšega dela. Raaorošanje fašistov ? Rimi. Rim, 31. maja. — Italijansks vlada je sklenila suspendirati pravico poaedovanja orožja s namenom, da prepreči nadaljne boj« med fašieti in komunleti. V Bolog. ni so izbruhnili novi nemiri. Vlada je poelala tja vojaške čete. Irski republičani tnvadirali Ulftor. Belfast, Irska, 31. maja. — Vojna med severno in južno Irsko (protestanU in katoličani) je pred durmi. Okrog 10,000 irokih repub-ličanov je invadiralo Ulster in čete belfasks vlade so se umaknile na deeet milj dolgi fronti v Weet Perma nag h. Na tisoče protestantov je pribešalo v okoliš Belfaata. Boji se vrše v mnogih krajih. London, 31. maja. — V briukiti vladnih krogih razpravljajo o vprašanju, dali bodo angleške čete pomagale Uletereem In invadirale svobodno i reko drŽavo. Nov kaoa, ki ja naetal na Irskem veled vojne med Irti samimi, dela velike preglavice angleški vladi. Italijanka vlada pred krtaa. Rim, 31. maja. — Miniatraki predeednik Faeta in njegov suna-nji minister Sehanzer atojita pred krito, ki ee kuha valed kritike med nasprotnimi strankami v parta mentu aaradi flaaka genovake konference. Zasedanje parlamenta ae otvori te dni. Nasprotniki vlade pravijo, da je Italija potrošila 200 miljonov lir sa konferenco v Genovi, toda delala nima nobene korieti od konference. Kak« sodijo • JaiMkrijl mmmmm^m * Goorgc W, Hinmen, ki dnevno piše članke a fiaančaik in goepo-da rakih problemih v čikalkom "Hersld Ri srn mer ju", rssprsv-Ija v poadeljkevi številki toge lieta tudi e posojilu, ki ga a m*-riški bankirji priprsvljajo se Ja-goalsvijo. Najprvo omenja pro-jekle umetnega aamakaaja v šeetnejatib drševeh aaserlike U' •ije, ki po ajegevrai mnenju •premena dvajeet miljoaov akrov poetega »veta v rodovitno zemljo, katera bo lahke živele 100,* 000 famarakih drvite is Ukos*. IT. JsslJ« 1007 e 4riovt llll.«ls. GLAVNI STANi M S 7-M »O. LAWNOALB AVI., CNICAOO, ILLINOIS. Iiviievabi odbori UPRAVNI ODIlKi podpeMaodoUi Aodrov VMrlak, R. P. D. T, Msttk*w Tur k, tsjolk holallksaa likfci VogrUh. oroAsIk gasilo JotoZovortolk. POROTNI OOSRKi Joka Undsnroad, »roisadnlk. 400 W. Nog ll. S^rlngflolA III., Msrtla t. Us«lWr, Bom m, BorkoHoo, OhU. F tU A. VU.r, B«. S73, Elr, Wmm + Jjho^jjfel^^R^i 1«L Uwr..H, Ps.. Joko Qoe4ok. 414 W. Hoy Su» BOLNIŠKI ODIKKi OSBKBNJB OKROftJKi Blos Novak, prašssialk, BtiT*St 1, Uwo4oU Av4 VZHODNO OKBOUB. SSIS^hLill, Boa IM, Mooo Roo. Pa. ____________Jok« Oroioij, aaa b. tavth 3t., cioWUoA a ZAPADNO OKROUBi AatM loloa^Bo. 104, Gr—, Koos.. ao jo*oaa»od. iiji«nr!Vt!k Nad Borni odbori Prodk Zalta, proJs^olk, 1IB4 So. CrovlorJ Avo.. Cklaoao, lil. Praak SMirok, aaoo Pr*ss*r Ato., ClovolooA O.. WUUo« SlMor, MM Si. Clolr SlH CltTtlksd, OkU. Združitvoni odbor: Prodaodn*i Prank AM, ti»4 Bo. C«awfovd Ava., Ckloogo. m Joiko Ovoa, MM W. Bilk It. Cklooao, III. Joa. Skok, 1101 B. IM It, Clooolaal OkU. VRHOVNI BpRAVNIKi Dr. P. J. Kara, atOS ti. Clolr Av., ClovoUod, O. rOZfll Karaipanisaao s gt. odborniki, ki dolajo v glavaom orodn« VSA PISMA, M ao aaaalaio aa posle al. grad»adatto ae aaalovai ProdsodnMlro S. N. P. J* MIT M t*. Uvadolo AvoH Ckloago, III. VSI ZADIVI BOLNIŠKI PODPORI SI NASLOVI, BolaMko laj-•Miro S. N. P. J., >087-M So. Usmdalo Avo., Ckloago, IU. DINARNI POSIUATVR IN STVARI, U aa tU«jo al. Isvrlovalaoga odkoro la jadaols voUo so aasloooi TaJoMtvo S. N. P. J* ISBT-SB So. Uwo-dalo Avo^ CMeaga, IB. VSI ZADIVI V ZVIZI I BLAGAJNIŠKIMI POSLI se poMjaJo aa naslovi BlogoJoMlvo S. N. P. J., SilTdM So. UwadaU Avo., CklsagoTlIl. Vso orlloŠks glodo Boelovaajo v gl. lavrlovolasi odbora ao naj pošiljajo NBVPBMBD p^^NBNBHBMI^P l^Vi^ElvVS VBHBHr EHMDI^v Vlomil Val prlaM aa «1. »orotal odaok ao naj aollljsj« aa aaalovi Joka Uodov wood, 41S W. Nag Si., SpriogfMd, IIL Vsi dopisi la dragi spisi, oooooolla, oaro4olaa la splok vso kar io v avooi a glsillom isdooto, noj so polUjs aa aaalovi MProsvolaM, tatT-St is. Laaradalo Ava., CaMogo, III. šila produktivno bogaetvo Ame*|sek v kolesih napredks in coklja . Zs is- na bisniau, ki na ta način nikdar rike sa miljardo dolarjev vršitev teh projektov pa še smanj-ka 50 miljonov dolarjev, Nato Hinmen piše t "Medtem ko to veliko ameriško podjetje Čaka na 50 miljonov dolarjev ameriškega densrjs, čl-tamo poročile, da nameravajo gotovi finančni faktorji vsoti 60 miljonov dolarjev ameriškega denarja in posojati te miljone kot vladno posojilo v Jugoslaviji s o-čividnim nsmenom, obvarovati to dešelo bankrota. Jugoelavlja — kaj je to t Kako so ameriškim podjetnikom in iuvestorjem do-pade ta dešela. še jo primerjajo • svojimi lastnimi Združenimi državami f Jugoslavija je novs država, orgsnisirsns po vojni, 3A00 milj ad nge in obljudena a ljudmi, katerih nismo še nikdsr videli in katerih imen ne moremo Ugovarjati i navade tek ljudi eo tako čudne kakor navade Bekimoveev In 0 mejeh Jugoslavija nam je ravno toliko anapo kakor o mejah Af-ganistsns. In kaj Je Jugoelavlja s flnančnsgs in komereijalnega stališča f Jugoslovsnska država je stara komaj tri leta in Še Ima dvajset mlljsrd frankov dolga, to je Štiri miljarde dolarjev, i letnim deficitom več kot miljardo frankov (20 miljonov dolarjev), Njen de-aar nI vreden več kot pet oentov na dolar. Jugoelavija sdaj vrši vročo ksmpsnjo u moratorij, to je da se odgodi plačilo njenih šolgov v svrho, da se reši splošnega bankrota.' Tej dršavl — ki nima toliko prebivalcev kakor New Vork In njena povidina znaša manj kot Navada — se naj poeodi 00 miljonov dolarjev ali ravno toliko kolikor je treba sa iriglranje enega ali dveh miljonov akrov arne* riške puščave, kar bi etoterno po vrnilo uloleni kapital I Argument se glaei, da poeojllo Jugoslaviji bo privatno i podpišejo ga privatni inveetorjl, ki pokupijo bonde. To Je druga reč kakor če vleda poeodi denar. Davkoplačevalcem ga ae bo tre-ba salagstl. ft podjetaiškege ata- 1 išče nI nobene raslike. Denar, kapilsl mora vseeno sepuetitl A-meri ko, pa naj ga da kdorkoli. Petdeeet miljonov dolarjev kapi tala bo odtegnjenega ameriškim podvsetjem la ulošenegt * *fviu uah Juinovskodne Rvrope. Boga-etve emeriikega ljudstva ee saunjšs sa 050,000^00 ia bogastvo Brbov, Hrvatov ia Bloveaeev ee poveie za toliko. Desar, ki ae bl povrnil Ameriki 500 odetotno ako M bil aloiea v iriglraaje na lapada. bo vrlea * ia najbrž vr» rodno — v flnenčno moč virje, ki ae aakaja 3500 milj od Amerike. Aranžiranje toga p^.jlto je škandal sa sm^riško podjetnost to raaomnosi Bdiaolo v stmosfe H vojne b loterije la vojae p rop« gsade je kaj takega mogoče. Ako ae ko aikder konca tem poeoji lom, ko kmalu trpelo blageetenje. Amerike, takšne poaojila to pa-l i ne okreva. Jugoslsvlja nI sama. To Je sa« tno ena primera, kako molsejo Ameriko od vseh strani. Dragih podobnih slučajev je toliko kot črnih jagod ne polju. Vprašanje nastane i Ali naj oropamo sami eebe In daJetqo denar tujcem f Ali nam je Mrk/bližji kot KalifernU Čanf Ali jc Hrvat več kakor Illi-noiščanf Ali Je Slovenec bolJSI kakor Newyorčant Ameriški podjetnik, ki odgo« vorl prav na gornja vprašanja, bo dal odgovor na najkočljivejšo bizniško vprašanje, ki Je danea na dnevnem redu. Odgovor mora biti tako močan, da ie bo raale* gal od Ban Franeiaca do Chiea« ga in od tu do New Yorka." Tako Hintnan. O priliki napišemo potreben komenter v posebnem članku. KJE JB Frank Turšlč po domače BevČev is Gradišča pri Žslimljah pod I^jubljano. Iščem ga ia nad S me-eeeev aaradi aelo valnih stvari in eioer tukaj mu je umrl brat Mar* tin Turšič in sapuetii ja ajemu svoto 1600.00. Denar ae nahaja pri A. B. A R. Co., katere pa ne mora dvigniti nihče drugI nego njegov brat. V domovini ima poeeatvo, ki je vae v neredu In edino on mora spraviti vsa vred. Ganjene,rojake čirom Združenih drlav prosim, la kdo va sa njegov naslov ali la ja komu snano, ako jo umrl, naj mi to nemudoma naananl. Ako bo pa sam Čital te vrstici, naj ae karkoli hitro mogoča prijavi, da na bo propogno in aioar na naalov« Frank Okoren, 424 Weat Cheanul Street, Leadville, Colo, (Adv.) NA PRODAJ JE sa niako ceno, $2300.00, trlned-stropns leeena hiša, s prostorom pripravnim m prodajalno, V hiši Je plin in električna rassvetljavg, Vel se polsve na, 1627 B. Morgaa m., (bliau llth Ht.) Chicago, ID. PRODAM FARMO 40 akrov, Is eao miljs do mesta. Poslopje, Itala in orodje vee ea proda po nizki eenl. Pišite u po. CnUa lastniku J. L. Paulin, 1147 rden Street, Muakegon llaighU, Mieh. pnisr^ JUGOSLAVIJO •ao I a I LA IAVOII ....... Jano li. PARU •»...«......»»Jaaa 14 CNICAOO.,........li. LAPAVBTTB........J«®e M. OTOK ZAKLADOV. Čudoviti doživljaji malega Jaeka aa fuhem ia na mar ja. p* 'Bm • Angleško apieal K. L. Steveneon. Poalovenil J. M. HJSHTI DKI, v Kapitan »livar XXVIII. POGLAVJE V sovražnikovem tabora. Rdeča svetloba baklje, ki je razevitljevaU notranjost koše, mi je pokazala, da so se moje najhujše bojasni uresničile. Morski roparji so imeli v svoji oblasti o* strog in vso zalogo Živela la d rajih potrebščin; tu je stal sodček konjaka, tem je bila evinjina in kruh, kekor popre je, v neznanski meri pa je povečevalo moj strah dejstvo, da nisem videl nobenega vjetnika. Mogel sem samo misli ti, da so vsi poginili in hudo me je zbodlo v srce, ker me ai bilo tukaj, da bi bil s njimi vred umrl. Vsega skupsj je bilo šeat ropar jev; nihče drugi ni oetal Šiv. Pe toriea izmed njih je bila oa nogah, zardelega in zabuhlega obraaa, ker so bili naenkrat vzbujeni iz epaaja, v katerega jih je zazibale pijanost, ftestl se je samo vsdig ail na komolec; bil je smrtno blsd in krvava obvess okoli gisve mi je pričele, da je bil šele pred kratkim ranjen ia šele nedavno obve-sen. Spomnil sem se moža, ki je 'bil pri velikem napadu netreljen in je zbešal nazaj v gozd, in niaem dvomil, da je on obetreljeni. Papiga je sedela na rami Dolge ga Johna in si snašila perje. Oh aam ae mi je zdel bolj bledegs in reeaega obraza, kakor po navadi. Nosil je še vedno ono fino suknc-no obleko, v kateri je prišel kot odposlanec, vendar jc bila ie zelo slsbs, umazana od ilovice in raz-trgene od ostrega trnja. "Torej teko", je dejal. "Jakca Hawkins je tukaj, v resnici I Pri* letel notri, ali ne, kajf Dobro, asj bo, jsz smatram to kot prijaznost." In vaedel ae je na sod sa Igan je in zašel tlačiti svojo pipo. "Daj, mi malo ognja, Dick," je rekel, in potem, ko je prižgal "zadostujef je prieUviL "vtak ni vgorek tja v kup lena, vi pa, gospodje, naredite ei po domače Ni v*m treba etati radi goepoda Jack Hetvkinoe, on vam že oprosti, bodite prepričani. Torej, Ja-kec", in je basal tobak. "Tu-ksj si sopet; prav prijetno iznenedenje sa ubogega •tarega Johna. Da ai pravi ptiček, sem vedel le, ko eem te prvikrat videl, vendar to le se mi pa zdi vseeno malo prehudo, da/' Na vae to nieemničeear odgovoril, kol ai vaak lahko misli. Postavili so me s hrbtom proti steni, ia tam sem stal, gledal Silverju v obrez, na zunaj sieer še precej ko-rajžea, v srcu pa nad vse obupan BUver pa je z največjo mirnost jo potegnil enkrat, dvakrat svojo pipo in potem sopet nadaljeval. "No, vidiš, Jakec, ker ai že tukaj," je rekel, "ti holpm malo svoje misli razložiti. Vedno sem ta ime) rad, da, kajti razumen dečko si in ta kakor jaz, ko sem bil še mlad in zaL Vedno sem Želel, da bi se mi pridružil in vzel svoje deleže in umrl kot goepod, in sedaj, moj petelinček, si resnično pri menj. Kapitan Smolett je imeniten mornar, to ti prisaam vsak dan, ssmo neznosen radi svoje discipline. Dolžnost je dolžnost,' pravi, ia prav ima. Torej le ogibaj sotkspHana. Zdravnik se je zopet do sihrtl jesil nad teboj — 'nehvsležhi malopridnež', je re kel; in* ne dolgo in kratko je ee la stvgr teka-le: sede j ne morel več nazaj k sVojim, ker te ne marajo več, in če nočeš ustsnoviti tretje Jadjine družbe, ker bi bilo zelo dolgočasno ln samotno, se moraš pridružiti kapitanu Silver- J« ' , * Do tu je bilo vse dobro. Moji prijatelji so torej «e živeli, in čeravno sem deloma verjel Silver-jevemu sporočilu, da so se ljutili neme radi mojega btga, me je vae to, kar sem slišal, bolj potolažilo nego rasžaloetilo. * | ' O tem np rečem ničessr, da si v naših rokah," je nadaljeval 811-ver, "pa mekar neprostovoljno; zanesi se na me. Jas sem zš 'to, da se izfepa dogovorimo; nikdar nisem vidšl, da b| 'grožnje imele F K O S V E T A p| dober uspeh. Ako ti alufba uge ja, avobodno lahko odgovoriš, svobodno ia dobrodošlo, tovesil in preklicano, če more kdo drugi lepše govoriti!" "Torej naj odgovorim,H eem vprašal s tresočim glaaom. Iz vae ga tege porogljivega govorjenje eem moral spoznati, da mi je grozila smrt, in moja lica so žarele in moje srce je močno utripalo. "Fente," je rekel Bilver, ''nihče te ne sili. Premisli si celojtvar. Nihče naa te ne priganja, tovariš; v tvoji družbi čaa tako prijazno mine, vidiš." "No", aem rekel nekoliko bolj pogumno, "če mi je dano voliti, izjavljam, da imam pravico izvedeti, kaj in kake in zakaj ato tu in kje eo moji prijatelji/' t r "Kaj in kakof je ponavljal eden izmed roparjev in zamolklo godrnjal, 'prečen M Ml oni, ki bi to »vedel." ' '< * , "Zapri evoja usta, dokler ne boš vprašan, prijatelj," je grdo savpil Bilver nad tem govornikom. Nato pa je odgovoril s svojim prejšnjim prijaznim glasom meni: *Voepaj zjutraj, gospod Hawkins,"je rekel, "za česa pasje straže (od štirih do petih zjutraj) je prišel tir. Livesejr z zestavo premirjs. Mo-rebiti smo ga pili en kozarec ali dva in eno zapeli Nočem reši„da ne. Vsaj nihče od nas ni pasfL Ko smo pa pogledali tja. grom ih strela! stsre ladje ni bilo v<£. Nikdar nisem videl tropa norcev teko neumno gledati, in verjemi aii, če ti povem, ds eem jaz gledal n#j-bolj glupo. "No,* pravil zdravnik, 'naredimo kupci jo?' In baranta-la svs, on in jsz, in tukaj smo sedaj: zeloga živeža, brendy, koča; lesa si v svoji prijaznosti.dovolj nsnosil. Kar se onih . tiče, hodijo okoli, vendar ne vem, kje so." if -*' In zopet je mirno potegnil svojo pipo. "In da ne boš mielil," jc nada Ijeval, "da si tudi ti omenjen v pogodbi, evo njegovih poslednjih besedi, ki jih je spregovoril g nami t 'Koliko vaa je* sam ga Vnašal, 'za pot?' 'fttirje', pTavi (Dalje prihodnjič.) -f. M. -------------- HflBm v treh d»Wl —PrelolU Vladimir Levstik. (Pslje.) Dokaj neopresno mu je ušlo, da je posaala Julija Mihajlovna vso Stsvroginovo skrivnost in ss-ms vodlls vso intrigo. Tudi njega, Pjotra Ste« panoviča, je prevarila, ki je bil sam saljubljsn v nesrečno Liso, pa so ga Uko "nabrili", da bi jo bil "skoraj" sam spremil v kočijo k Htsvroginu. "De, da, goepoda vam se je lehko smejati ali jas — Is bi bil vedel, če bi bil količkaj slutil, kako se bo končalo 1" je eklenil to povest. Na rasna vsemirjena vprašanje o Htsvroginu je isjavil naravnost, da je Lebjadkinova katastrofa po njegovi aadbi gol elučaj in je vae Lebjadkin sam sskri-vil, kjer se je bahal s densrjem t to je rasložil posebno dobro. Nekdo izmed poelušavoev mu je omeail, da se šaman "svetegs dela", ker je jedel, pil ia malodaae epal pri Juliji Mihajlovai, adaj pa jo prvi Črni, ia da takšno ravnanje ni lepo, kakor si on mogoče misli. Toda Pjotr Stepeno-vid se je takoj ssvsrovsl: "Jedel ia pil nisem ssto, ker ne bi imel de-asrja, da so me vabili tja, pa ai moja krivda. Dovolite mi eamemu presoditi, koliko kvalelaoeti ji dolgujem." "Splošni dojem je pričal sanj: "Bodiai, da je fant neelan ia prasne glave — toda kaj more oa sa neumnosti, ki jih je ugnala Julija Mihaj. lovna! Naroke, izkazuje se, da jo js še ssdrie-val " v»l . • • . ■ I I ' ^ Okoli druge ure ae je nagloma rsznssla veet, da je HUvrogin, o katerem je bilo toliko povedanega, e popoldanskim vlakom nenadoma odpotoval v Petrograd. Vabudila js živo zanimanje \ marsikatero čelo ae je agrhančilo. Pjotr Stepeno vič je bil tako presenečen, da je kar obras izpre-, menil ia vzkliknil čudne beeede: "Kdo ga je mogel pust iti f" Kmalu potem se js poslovil, toda videli so gs še v dveh eli treh hišeh. O mraku se mu je eelo poerečilo prodreti do Julije Mihejlovae, daei s nsjvečjim trudom, za kaj nikakor gs ni hotela sprejeti. Konu^j pred tremi tedni oem slišal to reč il njenih lastnih ust, preden se jo odpeljals v Petrograd. Ni, mi sa-upsla podrobno*i, le omenile je ia se zdrsnila le pri tem opominu, da je "neizmerno oetrosela nad njim". Prejkone je kratkomalo isgroeil, da jo obdolfti sokrivde, sko bi jI prišlo na um "govori tf\ Potreba oplašltl ljudi je bila teano gojena I njegovimi. Juliji Mihejlovni tskrst še nesnenimi nameni; še le pet dni poten jc »pomola, sekaj je tako dvomil o njeni molčečnnoti ln ae teko bal novih isbruhov njenega a rde. Ob oomih avečer, ko jo bila le trda tema. aa je t brala vaa petorira "naših" polnoštovilao v vegosti majhni hiši aa kraju m«*ta. kjor jo Uvel praporščak Krkol. Hom Pjotr K t epe no v i* je bil sklical aem občni sl»r, toda sakesail ee je neod paatljivo. in čloni so ga čekeli le dobro aro. Pra-porUak Krkel je bil tleli nedovno dolll oflrirtek, ki jr MHlrl na aeeianku pri Virgtnakom vca večer a eviofntkom v rokah ia u*>l*no knjigo prod ae-bo). Ht eno val je sam ia samcat v puščobni IV mini ulici pri dveh sestrah, starih meščankah, fti je im^l kmalu apet zapustiti aala mesto; ari njeih se ja bilo najmanj sumljivo sestati. Ta šndil deček se je odlikoval po nenavadni molčečnosti« bil je smožen presedeti deset večerov v najglasnejši dražbi ob najnenavadnejših rasgovorih, no ds bi črhnll sam besedico; pač pa je s največjim sanimsnjem opazoval govoreče Ur poslušal njH> pomenkc. Njegov obrag je bil sila čeden in cclo nekam pameten. On ni bil član petoriee; na|i so mislili, da ima posebne naročUa zgolj UvržilnC-gs snačaja. Zdaj je znano, da ni ime} nlkakik naroČil in menda niti ne jaanega pojma o sVojsm položaju. Ukloail se je samo Pjotr u Stepanovi-ču, kateregs je bil naletel nedavno prej. Ce M ss bil sssnsnil s nevemkakšno predčasno izprijeno pošastjo ia bi ga bila pod kakršnokoli.socijalno-romantično pretveso nagovarjala osaovstl razbojniško tolpo, sa. poiskušnjo pa ubiti in oropati prvega kmetiča, ki pride naproti, bi jo bil nedvomno ubogal- V domačem kraju je imel bolno mater, katsri jo pošiljal polovico svoje ravne plsče; kakor je morala siroU poljubljat to ubogo gUvo glavico, kako je sanjo trepetaU ln molila 1 Hudo ml je šel mlsdeniča, sato govorim o njem na M-roko. Naii so bili vsasmirjeni. Dogodki prejtoje noči so jih bili iznensdili ia menda tudi ibegak. Navadni, čeprev eiaUmatični škandal, ki ao se ga doslej Uko vneU udelelsvsli, jih je preaenetil e svojim raspletkom. Nočni požar, umor Lebjad* kinih, poboj ns Liso, vsi ti nepričakovani pripel Ijaji niao bili as njihovem sporedu. Srdito aq očitali- voditelju despotstvo in neodkritoarčnost. Z eno besedo, med Iskanjem to tako nahujakal^ drug dragega soper Pjotra Stepaaoviča, da Sa /opet oklenili sahUvaU od ajsga kstegoričnega pojaanila, In če ae jim isvije, kakor je la večkrat storil, razbiti celo petoriso, toda s pridržkom, da osnujejo aameeto nje novo tajno drultvo "v propagando ideje", to pa na svoAd pest ia demokrat-eko enakostjo pravic sa vsakogar, galjov la posnavaveo jali U miael; Ljamlin je bU tudi ssajo, dasi je manj govori); aamo Virgin jekij ja omako val, čel da je treba najprej alilati, kaj poroča Pjotr Sto-panovlč v svojo obrambo. Sklenili so ga posveti aa odgovor, tode njage kar ai kilo ia ai Mlo; tat malomaraoet je le bolj prilila stropa. Brkel je molčal kakor grob; aamo a Čajem jih je pogoetiL ki ga je laetnoročno prinesel v kozarcih na podstavku, ne da bi vsel pri goepodinjah eamover ali spuatil deklo v oobo. Pjotr Stepanovič sa ja prikasal o poldcve-tih. Z naglimi koraki je stopU k okrogli mizi pred divanom, okrog katere je eedeU družba; č» piee al odlolil, čaja ai sprejel. Njegov obras jo Ml jesea, ošaben ia strog) menda je le po lieih tekaj apoena I, da se "puaUjo", "Preden jaa odprem uats, razložite vi avejo rs#, kar ae pripravljate", je meatt s hudobnim naameftkom, obletavajo dražbo s očmi. Upatin je izpregovorU "v iaseaa vsek!*, ter isjavil i glaaom. treeočim ae ogor.Vnje, 'da ai lehko aam rasbiic glavo, «e mieti tako nedal|eva-tL" O, oni ee aič ae boje razbijati svojih glav in eo zmerom pripravljeni k temu. tode le sa skupoo stvsr (splošno gibanj* In edakravaaje). Petrolej v U.S. A. °Pred aas stopajo dan na dan vpraaanje svetovno gospodarske-^ pomena in, aieer v prvi vrsti vpraianja v koliko lakso že ix-koriatinfo našo ataro maUr zemljo z ozirom na njene naravne zaklade, kakor so ns pr. premog, rszlične kovineke rude, pkos-phorna ležišča itd. Vsled tega bo maraikoga zanimalo izvedeti koliko petroleja je v U. 9. A. in kako je e to vatno anovjo drugod posveta, i.', ' ■[ *.• Petrolejake polja ali ležišča U. S. A so v splošnem sledeča: apa-laško polje, kslifornieko polje, Lima-Ind ia napol je, polje akal-natega ppgorja (Rocky Moun tairf Field), Illinoie polje, Mid Contincnt jflojč, Gulf field ia še nekatera druga msla polja ki pa ne prjjhsjajo močno v poštev. A-pMlaško polje se • rezprostira od jUfossp&dnega dele dtl Ncw York preko Zapadne Pepnayl-vanije, jugovzhodnega dela Ohio zapadne Vh^ginije ter vzhodnega dela Kentucky do sev. dela Tcn nessce.' Po splošnem mnenju jc ta petrolej nsjboljši na svetu, ker veefcuje visoke odstotke ta-itth oljk n. pr. gasolina in kereai-na ki ji|a porabljamo kot kurivo pri motorjih. Speci f. tcža>ureve-ga olja je 0.77—0.90. Vrhu tege vsebuje to olje tudi precej para-fina. tApalako polje je v splošnem že dobro preisksno in izko-riščsno. Edino v Hentucky in Tenneasee upajo dobiti še nekaU-re nov^ vrelec. — Lima Indisna polje pokriva precej razširjeno površino v eeverovzhodnem delu drž. 6kio in v vzhodnem delu In-diane. Tudi tukej vsebuje pStro-lej precej parafina in pa nekoliko žvepla. Praktično je to polje popolnoma prebrano in ni pričakovati novih vrelcev. — Illinois-polje se rszteguje ob sedlu Le Belic v ozkem pasu v jugovzhodu drž. Illinois, ter sega z svojim koncem v Indiana. — Petrolej — (surovo olje)., Ugs pasu vsebuje poleg parafina tudi nekoliko asphalta/' definirajo ga večinoma na mestu. V začetku svojega oAkritja je dajal ta pas dp 65.0 sodov (s 42 gal.) dnevno. Dandanes znaša njegova produkcija 4.5 sodov dnevno in sS bliža eel pas počaei avojemu izčrpenju. — Mid'. Oontinent poljb obsega zelo bogsU vralee in sicer v Oklsho-mi, v jujovzhodnfem Kansaau !n M. TeziSa. petrolej teh vrelcev vsebuje zelo dosti parafinov in is tis mestu rafinirajo. Deloms refmiran, deloma neo^ižčen Surov petrolej, pošiljajo od teh vrelcev potom dolgih eevi (ki so napeljane ne glede na teren naravno^) na morsko obredje me-hikanakega zaliva obrežja, kjer ga konečnO Očistijo ln g poaebni-mi ladjami (eisUrne) rapošilja-jo. Polje je izredno bogato na petroleju. V začetku' je ' znašala dnevno produkcija do 119 aodov (a 42 gal) od 1011 leU ae je sni-Žale aa B.6 sodov sa vaak vrelce dnevno. Precejšen del tega polja, poeebno'oni del V Tezasu je še nšpreiekan. Naslednje prav bogato polje je Gulf-field, ki se rasteza na obrežnih ravainSk Louieisne in Tega-sa. Tukaj imamo dve vrsti olja, namreč lahko in težko. Dočim lahko bije kot kurivo. NekaUri vrelci v tem pasu so bili aad vse tfočai ia plodni. Tsko je neki vWlee dajal leU 1917 okoli 75,-000 eodov dnevno, kar je ogromna množins. Vendsr ps so ti vrel-si (Pools) delali le kratko tako plodoaoeao. Del tsgs polje je že nepreieksn. > Tke Račk? Mountein field ob-segs del držsve Wjoming in Co-lorsdo in aekstere še popolaoms na svojo peci in aemewa - ^ Mprelskine kra> v Utak in sa vsakogar. Uputih, BI-' Msziko. Tudi tukaj imamo ljudstva «o zlasti sagoyai»> ^ 0ijlf tftiko m k( (Mj« ss vporsMjsjo aa isti način, kakor zgoraj omenjeno. Produktivnost posameznik vrelcev ni bai velike — povprečne na vrelce 25 sadov dnevno, (v letu 1918.) * Kalifornijsko polje se razprostira v državi Cslifornijs, ki je llita do 1914 leta največji produ-eent zlata, ia je eedaj največji producent pet roloje ismed držav, Id so združeae v U. 8. A. Večine dobljenega sar. oljs rsfinirajo ker vsebuje do 4% parafina in tadi precej aapkalte. Dnevna produkcija pojedinih vrelcev je znala le sačetkoau do 59000 sodov na vrfclee. Sedaj znaša ss vaak vrelec daevno 41.8 sodov. Telka sija, ki vsebujejo preveč eepkelu rabijo sli kot kurivo aH se aapkaltiraaje ceet v« meetik. N> nove vreloe v tem oaemlju ai Rasvea aavadaik polj imama le pelje v Alaaki, ki pa doeedej aima velikega paaaeaa Ni pa iz kljačeae d* *e aajdejo pavi vrel ei, mogoče ceU pelje v državah Miaaiasippi in Alabama. "Potem, kratkem opieu naj sledi nekoliko številk o letni produkciji, kar bo gotovo služilo v boljši pregled. mm m Sfi"* I l Po tej sUtištiki lahko natančno zasledujemo, katera polja so v bo4oče zmožna že večje produkcije in — katera se polagomg s vz-dritno bližajo .izčrpanju* Splošna podoba kSže, da rase letna celotna* produkcija v U.i.\A. sf vedno mo5no.v Tako Je nmfU v l«u 1919 na 377,7^9.000" aodov leta 1920 na 443.462,000 sodoi? in le ts 1921 Celo na 460,000.000 sodov. Po geološkik preiskovanjih in računih stg prišla1 strokovnjaka Dav. F. Day in pozneje Ralph Arnold do zaključkov, tla vsebujejo oljna polja v U. S. A. še za okoli 22 let getroleja, pod pogoji, da se aa letno pridela sa mo 265 miljenov aodov. Iz sUti-Stike je razvidbo, da je letna produkcija 1915 že prekoračila to »voto. Po sedšnjih* računih stro-kovnjskov je petrdlaja v U. 8. A. le za 14 let (računSpo od 1; 1920). pod pogoji da se ga letno izčrpa 350 milj. sodov. Nekaj let sem pe je prekašano tudi to šUvilo, tako, da moramo aprili do sklep*, ds to- de petroleja v U. a A še za 8 1« pri aedanji produkciji, ako ae ne odkrijejo nova polja ia novi vrelci, kar pa ee bo akorsj goto. vo zgodilo. Kar ae tiče konkurence drugifc držav, ki prihajajo v poitev Rle. de produkcije petroleje, naj ome. nim aledeČd: Za U. S. A. prihaja v poštev Ruaija, ko je produkcija je znašaU v letih 1857—1914 0-koli 29% celotne svetovne pro. dukcije, dočim je znašala v istem času produkcija U. S. A. 60% svetovne produkcije. —Rusija v sedanjih razoranih in neurejenih razmerah ne pride v poitev kot producent za svetoven trg. Za Rusijo pridejo povreti Mežika (1.62%), Rumunijs (2.11%) Ni-zozemska Ind (2.47%) Angl. Ind. (1.32%) Galicija (2.36%),■ Japoneka (6,48%), Peru ] (0.26%) Nemčija (0.23%), Ka-nada (0<42%) Italija (0.01) -druge dežele (0.03%). Odatotki ] so računani za leU 1851—1919 i ozirom na celotno svetovno pv--. dukcijo. Prvo mesto zsvzaihe med producenti aurovega olja V. S. A., ki ga bode obdržala najbr- i žc še precej časa. V. A. PARMA NA PRODAJ. Proda sc 40 akrov zemlje, 3& akrov je obdelanega in dva akrA jenoeU. Zemlja leži v lepem kraju ob glavni cesti. No^a 6-aobna i hiša, nove štale in vae je v dobrem stanju, Vae prodam, ker grem v staro domovino. Prodam pa kakor kdo hoče samo farmo ali vse skupaj farmo in živino, ter orodje itd. Za natančna pojasnila obrnite ae osebno ali pismeno na lastnika. Sedaj je ugoden čas za ogledati zemljo. Naslov je: Frank Lass, R. 6, Box 38, Pcplar Bluff, Mo. Za kuhanj« piva doma • imamo v salogi alad, hmelj, aladkot in vae druge potrebščin« Poskusita ia ae prepričajte, da jo doma pri nas. lrahani vodno lo najkvljil in najcenejši. Dobiti jo todi zbirko aodov, steklenic in rožnih loneev, itd. Ml vam dootavimo naročilo po po. šti, točno v vao kraje. Orocorijam, aladčičarjom la v pro-1 dajalno žoloznino demo pust pri večjih infoi en popišite po rmacijo ne: FRANK OGLAR, ftOl SOaorior Avospo, CUvaland, O, VARNO INVESTIRANJE VAŠIH PRIHRANKOV NAJBOUSE VRSTE OBVEZNICE (BONDI) Vi ete popolnoma varni ako tržite a tvrdko, ki Ima že če trt-atoletno »kulnjo ip zanesljivo postrežbo z« avoje odjemalce. ' Nad polovico^aših obvoehie in vrodnoatnih poptrjov prodamo v bankam, zavarovalnim družbatit in podpornim organizacijam, itd. ' V)\ bresakrbl kupite Uko obveznico, kot jih kupujejo banke Vi lahko kupite eedaj obvoanico, ki noaljo po 4^4% do 7%, vsako loto, na vaše vloga. Pišite nam šo doji* v vašem materinem jeziku. OTIS & CO. Trgovci a državnimi, oMinakimi in korporacijakiml obveznicami. 216 Snparior avo., N. Ei John F. Park©, aastopnik Claraland, Ohio. za ptujorodni oddolek. Ako namaravata potovali v vaio domovino ali dobiti aam svojo družina ali vaša prijatalja in sorodnika tedaj pišite nam sa pojasnila. Ml rastopsmo vao , porobrodno dražbe. PreskrbiSto potne (n vae druge potrebna rUUN!on Savings Bank t RICK KLDC