lHtlKTVENK liladina in nedella. Dolžnost vsakega (katoličana je, da posvečuje Gospodov dan (nedeljo), in sicer s tem, da opušča hlapčevska dela, se udeleži sv. maše ter opravlja druga boguljubna dela. Zato tretja božja zapoved prepoveduje ob nedeljah hlapčevsiko delo brez sile ter vse, kar skrunl nedeljo ali onemogočuje njeno po- svečenje: pijančevanje, prireditve, ki ovirajo izpolnitev verske dolžnosti, razposajene igre, pregrešne veselice i. t. d. Posvečevanje nedelje prinaša božji blagoslov posameznikom, družinam in vsemu narodu. Skrunitev nedelje ima pogubne posledice: razdivjanost srca in nravno propadanje človeške družbe. Iz tega se vidi, kakšno mesto zavzema nedelja v mladinski vzgoji. Krščanska rečenica pravi: Kakršna nedelja — takšna smrt. Vprav tako je resnično: Takšna mladina, kakršna je njena nedelja. Prava mladinska vzgoja mora polagati največjo važnost na to, da se mladina vzgaja k zvestemu in vestne- mu izpolnjevanju krščanskih dolžnosti, med njiini predvsem nedeljske dolžnosti. Vzgoja, ki zanemarja ali prezira nedeljo, ali pa ne skrbi za .m.gočitev izpolnjenja nedeljske dolžnosti pri mladini, ni krščansika in tudi državi ne služi, pa naj se ikrije s to ali drugo krinko. V Nemčiji se sedaj bojuje težak boj katoličanov za katoiišk. nedeljo katolišfce mladine. Nemški škofje st.jij. v prvi vrsti teh bojevnikov. Pred nekaj dnevi je imel v Stuttgartu škof Sproll govor, v katerem je med drugim poudaril: »Osemnajst let potujem ikot pomožni škof in ikot šikof po deželi. Vselej mi je bilo v veselje in uteho, če sem videl, ikako je naša Kristusu in vei _ zvesta mladina s svojimi zastavami korakala po cestah in ulicah ter brez strahu pred ljudmi Kristusovo zastavo nosila skozi mesto in skozi strnjene vrste nevernikov. Upali smo, da nam bo ta hrabra mladina s sv.jimi krepko-dejavnimi organizacijami ostala. To upanje je bilo tem bolj opravičeno, ker so te organizacije stavljene pod varstvo državnega konkordata. Toda ikljub konkordatu je kmalu začel boj zoper fcatoHško mladino in njene organizacije. Ta boj in njegove metode (načini) ne vodijo ik Ijudskemu občestvu. Razmere pa so takšne: Hitlerjeva mladina maršira okoli vse nedeljsko jutro ter ne obi.če božje službe. Katoliški mladeniči so večinoma v manjšini. Če zahtevajo, naj se jim da m-ožnost, da gredo ik božji službi, žanjejo samo zasmehovanje in sramotenje. Ponekod so se uprizorile neke občestvene božje službe. Kakor so prišli ali do ikatolišlke ali protestantovske cerkve, so vsi morali vstopiti in voditelji so izjavili: saj je vseeno, ali katoliško ali protestant_v.ko, kmalu bo skupna nemška narodr.a cerikev. Take skupne božje službe so ikatoličanom prepovedane ter vodijo k vcrski zmedenosti in brezbrižnosti. Včasih se dogodi, da katolišk" mladina po dolgem imaršu vendar pride do katoliške božje službe, pa je tako up..:ana in utrujena, da se je ne more udeležiti, fcakor je katoličanu dolžnost. Tako se mladina odvo-ja od nedelje in religije. Našemu ljudstvu pa pripada religija in nedeljn.« Da, mladiai pripada vera in zato ji pripada nedelja! Kdor mladino trga od nedelje in njencga posvečevanja, jo trga od vere in kreposti. Tak ne rnore biti prijatelj naroda. PEVSKI KONCERT PRI VELIKI NEDELJL Katoliška akcija velikonedeljske dekanije si pod skrbnim vodstvom dekanijske duhovščine hvalevredno prizadeva, da poleg duhovne obnove nudi ljudstvu tudi primerno in zlasti v današnjib dneh prepotrebno razvedrilo. V ta namen je priredila nastop cerkvenih pevskih zborov, ki se je vršil na binkoštni pondeljek dne 21. maja pri Veliki Nedelji. Na grajskem dvorišču, ki je vsled svoje dobre akustike kakor nalašč za take prireditve, je bil postavljen oder, ki so na njem nastopili — z eno izjemo — vsi cerkveni pevski zbori ve_i_onede!jske dekanije. Po prisrčnem pozdravu veliko nedeljskega g. dekana Friderika H&rvata je prvi nastopil cerkveni pevski zbor od Sv. Bolfenka na Kogu (7 ženskih :n 9 moških glasov), ki je pod vodstvom g. organista Franca Roškarja ubrano zapel v mešanem zboru Ocvirkovi »Tam na vrtni gredi« in »Eno samo tiho rožo«, v moškem pa Nedvedovo »Ljubezen m pomlad«. Nato je stop.il na oder cerkveni p.vski zbor od Sv. Lenarta pr: Veliki Nedelji (10 ženskih in 14 moških glasov). Njegov vo-dja, g. župnik Jožef Rehar, obenem glasbeni vodja te pevske prireditve, je zbor z neumornim delom izvežbal tako, da je dosegel prav lep uspeh. Izvajali so Premrlovo »V Korotan« (končni visoki »b« v sopranu je nevaren!), koroško narodno »Pojdem v rute« v Devovi harmonizaciji, in Klemenčičevo »Notranjsko«. Za njim je cerkveni pevski zbor iz Ormoža (11 ženskih in li moških glasov) zapel Ipavčevo »Kukavlca«, Illadnikovo »Pomlad« in Adamičevo »Ples kralja M.atjaža«. G. kaplan Rupert Pušnjak. vzorno miren in obenem globoko čuteč dirigent, je svojega zbora lahko na moč vesel. Saj zveni vseskozi ubrano in zlasti njegove srebrnozvočne soprane bi sprejeli tudi veliki zbori z odprtimi rokami. Cerkveni pevski zbor iz Sred.šča (13 ženskih in 13 moških glasov) vodi g. orga-: nist Franc Panič. Lepo nam je zapel Ipav.evo »Milada«, ki bi bila še lepša, če bi bila podana v nekoliko hitrejšem tempu, in Nedvedovo »Naša zvezda«. Nato na3 je presenetil cerkveni pevski zbor iz Svetinj. Šteje sicer komaj 5 ženskih in 6 moškib. glasov, zato pa ima korajž^ nega poguma za tri take zbore. G. organist Miloš Mirkec je z njim zapel Aljaževo »Na ne^ bu zvezde sevajo« in Zemljičev »Venček narodnih pesm; iz Slovenskih goric«. Lepši uspeh bi z zborom dosegel, če bi izbraJ pesmi, ki bi bolj odgovarjale njegovi številčni moči in če bi zbor, ki je sicar pel brez not, pazljiveje gledal na dirigenta. Cerkveni pevski zbor od Sv. Tomaža (11 ženskih in 12 moških glasov) je imel že večkrat priliko nastopiti pred poslušalci izven cerkve. Spretno ga vodi g. organist Franc Zemljič, ki bo z njim s primerno vztrajnostjo in agilnostjo dosegel še prav lepe uspehe. Podali so nam dr. Schvvabovo »Še ena«, pri kateri je končni efekt radi prepočasnega tempa nekoliko trpel; Gerbičevo »Klic pomladni« in Laharnarjevo »Slovan na dan«. Posamezne nastope je zaključil domači velikonedeljski ceikveni pevski zbor (13 ženskih in 9 moških glasov). Vodil ga je prejšnji velikonedeljski g. organist Albin Skok, ki je pesmi naštudiral in k temu nastopu prišel iz svojega novega službenega mesta v Prelogu. Zbor je zapel Premrlovo »Z glasnim šumom s kora«, Adamičev »Oktob.rski mrak« in narodni »Potrkan ples« v Žirovnikovi prireditvi. Velikonedeljski zbor je že znan po svojib nastopih doma in drugod. Poje pazljvo in navdušeno, zveni ubrano in polno. Dirigent je izvežbal zbor prav dobro. Vendar se ne morem ubraniti utisa nekakšne vihravosti tako pri dirigiranju kakor tudi pri izvajanju. Zlasti zadnji dve pesmi sta bili vzef prenaglo, kar je škodovalo končnemu efek- tu. Kljub temu je zbor eden prvih v dekaniji in iz srca mu želim, da bi pod novim vodstvom še napredoval in se uspešno udejstvoval v plemeniti tekmi z drugimi dekanijskimi pevskimi zbori. Slednjič so nastopili vsi zbori skupaj. Bilo jih je lepo videti, teh 150 pevk in pevcev. Pod vodstvom g. ži-pnika Reharja so nam v mogočnem zboru lepo in ubrano zapeli A 'amičevo »Tožba« in Vodopivčevo »Slovenska Btraža«, moški zbor sam pa Jerebovo »O krebu«. Ta skupni nastop je zapustil pri poslušalcih nepozaben utis. Za sklep so skupno zapeli zbori in poslušalci, ki so se v prav lepem številu zbrali od blizu in daleč ter napolnili prostrano grajsko dvorišče, priljubljeno Slomškovo »Preljubo veselje« in s tem slovesno končal: to vseskozi posrečeno pevsko prireditev. Bil je lep dan, slovesen praznik ceirkvenih pevcsv. Naj bi nam še večkrat nudili enako veselje -n naj bi našli posnemovalce tudi po drugih dekanijah obširne lavantinske škofije! — Gašparič.  iOletnico obstoja katoliškega visokošolskega društva »Danica« so slovesno proslavljali v nedeljo 27. maja v Ljubljani. S proslave so bile odposlane udanostne brzojavke sv, Očetu, kralju in nadškofu dr. A. Jegliču. Velika Nedelja. Na binkoštni pondeljek se je na grajs^ein dvorišču vršil pevski koncert. Sodelovall so pevski zbori iz cele dekanije. Koncert je nepričakovano lepo uspel ob prav obilni udeletžbi. Vsi p&vski zbori so svojo nalogo prav dobro reSili. Pozornost je vzbudilo clasti društvo od Svetinj; bilo jib. je komaj 11 po številu, pa so se izredno dobro izkazali. Kaj takega želimo še večkrat videti in slišati. Sv. Jurij ob Ščavnici. Prostovoljna gaailska iela Selišči-Kupetinci vpr.izori v nedeljo dne 3. junija, popoldne po večernicah, v Perger- jevi dvorani zanimivo igro iz povojne dobe: »Koroški tihotapci«. Št. Janž pri Velenju. Binkoštni pondeljek dne 21. maja je gostovalo na odru prosvetnega društva »Gospodar« (naše društvo) z lepo igro »Revček Andrejček« in doseglo, če že ne velik gmotni, pa vendar velik moralni uspeh. Tukajšnje društvo je dolžno, da se zahvali ondotnemu društvu za; gostoljubnost, ki mu jo je izkazalo, imejitelju dvorane, da nam jo je dal radevolje na razpolago, in vsem dragim prijateljem, ki so posetili našo igro in s tem pokazali društvu svojo naklonjenost. Širimo vneto katoliško prosveto in jo tudi vneto podpirajmo. Ob drugi priliki zopet na veselo svidenje! Tremarje pri Celju. G. urednik, gotovo si mislite, da mi in naše Prosvetno društvo še zdaj spimo in da nas še ni ogrelo toplo spomladno solnce iz dolgega zimskega spanja. Da ni tako, so dokaz redne tamburaške vaje. Dramatični odsek se pridno udejstvuje v svojih vlogah. Dekliški krožek nas bo razveselil z lepo igro, združeno z materinskim dnevom. Naši fantje se tudi korajžno pripravljajo ter bodo vprizorili nekaj prav lepega, kar še nismo videli na našem odru. Pretekli teden se je poslovil od nas tovariš g. Rudolf Tačko. Z njim smo zgubili moža globokih misli in resnega dela. Deloval je v vseh odsekih. Težko bomo našli njemu vrednega nasle-dnika.