Javno udejstvovanje uilteljstva v -Ceškoslovaški OBVEZNO SODELOVANJE UCITELJSTVA PRI LJUDSKI IZOBRAZBI. Ministrstvo prosvete lahko izvaja svoje dalekosežne ljudsko-izobraževalne načrte večrnoma le potom učiteljstva. Narod ima veliko zaupanje do svojih nosilcev in propagatorjev kulture in zato je učiteljstvo s strani države obvezano sodelovati pri tej akciji. Učitelj sodeluje pri vseh najrazlrčnejših, po zakonu o izobrazbi najširših plasti naroda predvidenih vrstah prosvetnega dela in sicer oziraje se vedno po lokalnih potrebah. Njegovo obvezno izverišolsko prosvetno delo sme dosegati 4 tedenske ure poleg normalnega dela v šoli. Obvezno Ijudsko-izobraževalno delo in- škjenje prosvete med narodom je brezplačno, zato nima riihče pravice zahtevati kako nagrado za izvršeno delo. Kakor že omenjeno, sodeluje učiteljstvo pri vseh panogah ljudsko izobraževalne akcije, posebno vrši posle knjižničarja pri javnih občinskih knjižnicah, ki so zakonito osnovane. V občinah do 2000 prebivalcev, kjer ni za ktijižnico postavljen poseben knjižničar. prevzame tamošnji učitelj posle knjižničarja, predsednika, tajnika ali blagajnika knjižničn«ga odbora. Ako prevzame učitelj kako izmed naštetih funkcij, mnogo koristi narodu, ki je v oddaljenejših krajih navezan večinoma le na knjigo. Organi, ki jim pripada skrb za Ijudsko izobrazbo, utemeljeno po zakonu, skrbijo, da privabijo učiteljstvo k sodelovanju potom medsebojnega sporazuma; nikoli praviloma ne silijo učitelja k sodelovanju okrajni prosvetni odbori. Pri izvrševanju ljudsko - izobraževalnega dela ima učitelj pravico na povračilo stroškov, ki jih je imel s to ali ono prosvetno panogo. Stroške mu povrnejo orgaini, ki so dolžni kriti vse upravne stroške ljudsko - izobraževalnih institucij. Sodelovanje pri ljudsko - izobraževalnem delu je zakonska dolžnost učitelja; zato izvršuje tako delo iz lastnega nagiba, naklonjenosti in dobre volje, odnosno po potrebi na ukaz nadrejenega urada. Učitelji so dolžni izvrševati odkazano delo vestno, prav tako, kakor ostale službene dolžnosti. Zanemai^jenje in namensko nasprotovanje takemu delu se kaznuje po disciplinskiri predpisih. SODELOVANJE UCITEUSTVA PRI ORGANIZACIJI OBČINSKIH KNJIŽNIC. V smislu odloka ministrstva prosvete in na osnovi zakona o unifikaciji in organizaciji občinskih in mestnih knjižnic, morajo seznaniti šolski uradi vse podrejeno osobje z naslednjimi odredbami: Da se zagotovi redno poslovanje in delovanje novo ustanovljenih knjižnic, je opozarjati na zakon o obveznem sodelovanju učiteljstva pri ljudski vzgoji. Sodelovanje učiteljstva na ljudsko - izobraževalnem polju se nanaša predvsem na vršitev poslov knjižniČarja pri javnih občinskih knjižnicah, ki imajo manj nego 2000 čitateljev. Učiteljstvo se mora tudi z vso resnostjo oprijeti važnih funkcij pri okrajnem prosvetnem odboru in krajevnih prosvetnih odborih. Zato je želeti, da si učiteljstvo iz svoje srede izbere najboljšega strokovnjaka in p«oznavalca literature, da bo mogel uspešno vršiti posle knjižničarja javne občinske knjižnice. Ostalo učiteljstvo naj stopa v stike z narodom in opazuje, česa manjka narodu. Kar je hvalevrednega, naj hvali, kvarno naj skuša odpraviti z referati, ki naj jih poda krajevnemu prosvetnemu ali okrajnemu prosvetnemu odboru. Učiteljstvo naj predlaga seznam knjig, ki ji'h je nabaviti za javno občinsko knjižnico. Pri tem se je držati načela, da spadajo v prvi vrsti v občinske knjižnice le take knjige, ki bodo zanamale večino prebivalstva. Knjige naj pa bodo vsebinsko in jezikoslovno dobre ter naj nudijo kmetskemu in delavskemu čitatelju Je tako snov, ki bo blagodejno vplivala na njegov duh in kulturni nivo. V drugi vrsti naj se nabavljajo strokovne knjige. Sem spadajo predvsem zdravstvene knjige (osebna higiena, nega dojenčkov, higiena stanovanja, itd.), knjige gospodarskega, obrtnega in trgovskega značaja. POROČILA O PROSVETNEM DELOVANJU UČITELJSTVA IN PROFESORJEV. Da se omogoči čim podrobnejša in natamčnejša evidenca vseh komponent prosvetnega dela v Češkoslovaški republiki, ki leži večinoma na ramah učiteljstva in profesorjev, morajo upraviteljstva vseh osnovnih in meščanskih šol ter ravnateljstva vseh srednjih in učiteljskih šol, gluhonemnice in vsi inspektorati podajati vsakega četrt leta pregledna poročila o prosvetnem delovanju učiteljskih zborov. Ta poročila so posebno koristna za državo, ker omogočajo pregled, kako se vrši prosvetno delo pod obriljem in na iniciativo države same. V poročilu so navedena vsa predavanja, dramatične prireditve, koncerti, zabavni večeri, akademije. tečaji, najrazličnejše literarne institucije, in skratka vse prosvetno delo, ki se je v teritoriju šolskega okoliša izvršilo in ga je priredil prosvetni odbor s pomočjo domačega učiteljstva. Ako hočejo posamezmi učitelji na podlagi svojih posebnih izkušenj podajati obširnejša poročila o prosvetnih. posebno pa o ljudsko-izobraževalnih potrebah svojega okoliša, ali podajati predloge za dovršenost prosvetnega dela s posebnim poudarkom na krajevne razmere. itd., se taki podobni nasveti in predlogi vselej z veseljem snrejemajo in po možnosti tudi izvedejo. SODELOVANJE UČITELJSTVA PRI GOSPODARSKIH LJUDSKO - IZOBRAŽEVALNIH AKCIJAH. Ministrstvo za kmetijstvo je posebe priporočilo učiteljskim zborom vseh šol, da se glede kmetijskih predavanj sporazumejo z okrajruimi prosvetnimi odbori in krajevnimi prosvetnimi odbori in kmet. referentk Ministrstvo za kmetijstvo honorira posebe po predpisih predavanja, ki so bila odobrena od okrajnega prosvetnega odbora, ali od krajevnega prosvetnega odbora ter so bila z uspehom podana kmetskemu prebivalstvu. Obenem pospešuje, da se krajevni prosvetni odbori v zvezi z učiteljstvom oprimojo tudi kmetijskih predavanj in širijo tako med kmetsko prebivalstvo najrazlicnejše kmetijske parooge in gospodarsko izobrazbo. PREDAVANJA O LJUDSKEM IZOBRAZEVANJU IN JAVNIH KNJIŽNICAH NA UČITELJSKIH ŠOLAH. Ministrstvo prosvete skrbi, da se učiteljski naraščaj dobro izvežba in utrdi svoje znanje glede javnih knjižnic ter o vsem izvenšolskem Ijudsko-izobraževalnem delu. V ta namen je odredilo seznaniti kandidate IV. letnika vseh učiteljskih šol z naslednjimi prosvetnimi ustanovami: vršiti se mora tedensko dveurno predavanje o pomenu ljudske vzgoje in izobrazbe ter triurno predavanje o delovanju knjižničarjev javmih občinskih knjižnic. Na onih učiteljskih ijolah. kjer se vršijo vsakoletno usposobljenostni izpiti, se vrše pred izpiti predavanja o ljudski izobrazbi in javnih knjižnicah. Tako narašča kader usposobljenih učiteljev, ki sejejo na učiteljski šoli pridobljeno seme med najširše plasti naroda in uspch tch državnih prosvetnih naprav je gotov in siguren. Prvi dan pri polaganju usposobljenostnih izpitov se vrši dveurno predavanje o pomenu ljudske vzgoje s strani kandidatov, drugi dan pa triurno prcdavanje o funkciji javniii občinskih 'knjižničarjev. Na vseh ostalih učiteljskih šolah je določen čas predavanj tako, da s temi predavanji ni moten pouk v šoli. Navedena predavanja poučujejo priznani ljudsko-izobraževalni delavci in knjižničarji. Vse učiteljske šole morajo poroeati ministrstvu prosvete, kako so izvedle ta nalog, pri čemer morajo dobiti najboljše priznane predavatclje, ki se sami pečajo z ljudsko - izobraževalnim delom. Tako dobe poslušalci že v šoli mnogo mavodil, ki jih dobro uporabliajo v praksi. UCNI NACRT O LJUDSKEM IZOBRAŽEVANJU ZA ABITURIENTE UCITELJSKIH ŠOL. UČNO GRADIVO. I. Zgodovinski uvod: Smisel za ljudsko izobraževalno delovanje1 v zgodovini naroda. Javne in zasebne čitalnice in knjižnice, drama in igre, časopisi, itd. o zgodovini češkoslovaškega naroda. Od 1. 1862. delovanje največje prosvetne organizacije »Sokola«, od 1. 1896. »Delavske akademije«, izobraževalno društvo delavcev, od 1. 1899. ljudske univcrze, od 1. 1906. »Prosvctna zveza« v Pragi, središče vzgoje in izobrazbe češkoslovaškega naroda, Narodna društva in njih številni odbori, prosvetni odbori in društvene prosvetne korporacije. Druge kulturne institucije iz zgodovine naroda. Skrb teh organizacij pred prevratom za moralno in razumno povzdigo češkega naroda. Po prevratu. Učinkovito poscganje države v ljudsko vzgojo. Zakon o organizaciji ljudskih tečajev državljanske vzgoje, s katerim je postala skrb za prosveto Ijudstva javen državen interes od 7. febr. 1913. 1. Pomen ljudske vzgoje: a)kulturni: z ljudsko - izobraževalnim delom se viša moralni in, umski nivo vsega naroda; b) s o c i a 1 n i : potom državnega izobraževalnega dela in dela raznih prosvetnih korporaci.j se nudi vsem vrstam naroda prilika do izobrazbe in duševnega življenja; c) gospodarski: zvišanje duševnega ravnovesja ljudstva je predpogoj za njegov gospodarski napredek; d) politični : z ljudsko vzgojo se usposablja narod za demo.kracijo. Pred prevratom je bilo geslo ljudsko - izobraževanja: »Potom prosvete do svobode«, po prcvratu pa veljaj geslo: »Potom prosvete k demokraciji«. 2. Razlaga ljudsko-prosvetnih zakonov in navodil. 3. Ljudsko izobraževalna organizacija: a) ljudsko-izobraževalen oddelek ministrstva prosvete; b) okrajni in mestni prosvetni odbori; c) krajevni prosvetni odbori: d) prosvetni poverjnik (v občinah, kjer ni šole). 4. Oblike ljudske vzgoje: a) predavanja; b) izobraževalni tečaji (posebno pa tečaji za analfabete na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji); c) prostovoljna ljudska šola; d) mladinska predavanja in mladinske prireditve; e) gledališče; f) časopis; g) skioptikon; h) kinematograf; i) vzgoja v umetnosti (petje, godba, raz- stave); k) analize, oziroma občinske kronike; 1) muzeji. 5. Državna sredstva za ljudsko izobrazbo v proračunu ministrstva prosvete. 6. Ljudsko-izobraževalni pripomočki: Državljanska knjižnica, kmjige za vsakogar. 7. Literatura: Češka prosveta, ljudsko izobraževalni obzor. 8. Naloge učiteljstva na ljudsko - izobraževalnem polju. UCNA OSNOVA TRIURNIH PREDAVANJ O KNJIŽNICAH ZA KANDIDATE IV. LETNIKA UČITELJSKIH ŠOL. 1. Pomen knjige in knjižnice in sodelovanje učiteljstva pri ljudski vzgoji. Knjižnica je težišče ljudsko - izobraževalnega dela v občini, posebno pa tam, kjcr je treba celiti posurovljeno mladino, zanemarjanje družinskega življenja tam, kjer vlada alkoholizem in zločinstvo. Ustanavljati javne knjižnice se pravi, odpravljati sirotišnice, policijo, beznice, umobolnice, itd. Knjižnica je najcenejša nadaljevalna šola, ki s svojimi knjiigami pride v najoddaljcnejše samote. Kar se s predavanji ne da doseči, to dosežejo dobre knjige. Knjiga ugodi vsestranskim in najrazličnejšim stopnjam razumljivosti čitateljev in boljše učinkuje kot govoreča beseda in ima mnogokrat tudi trajnejši vpliv na čitatelja. 2. Kako vzbujati zanimanje najširših plasti naroda za knjižnico? Ljudska izobrazba temelji na šolski izobrazbi; tako postane in mora postati učitelj njen propagator in organizator, četudi mogoče ni njen izvršilni činitclj. 3. Zakon o občinskih knjižnica,h: Predvsem je potrebno pri razlagi izhajati od konkretnih slučajev, s katerimi se srcča vsak učitelj na vasi (n. pr. finančna sredstva knjižnice, prispevki občine, in drugi denarni viri, državnc in pokrajinske podpore, priprave za ustanavljanje knjižnic, itd.). 4. Pravilno crganizirana uprava knjižnice: a) knjižnični odbor; b) krtjižničar; tu je neobhodno potrebno podčrtati njegovo ljudsko - izobražcvalno poslanstvo. Kakšne lastnosti mora imeti dober knjižničar. 5; Tehnična in knjižničarska, uprava manjše knjižnice: priročne knjige, pomožne knjige, tečaji, itd. 6. Izbor in nakup knjig. (Seznam knjig Prasvetne zveze, navodila za nakup knjig od okrajnega prosvetnega odbora, druge odlične knjige, ki spadajo v vsako knjižnico.) 7. Šolska knjižnica in njeno sodelovanje z občinsko knjižnico; posebno pri izboru knjig je treba paziti na delokrog šolske in javne občinske knjižnice, da ne bosta imeli obe knjižnici istih knjig. 8. Finančna uprava knjižnice. 9. Celotna organizacija knjižnic: a) okrajni prosvetni odbori in knjižnični nadzorniki za posamezne dele sreza; b) državni 'knjižnični inštruktorji; c) krajevne, okrožne in> župne knjižnice. Dobro je, da popelje predavatelj poslu- šalce v krajevno knjižnico, kjer jim pokaže glavne pripomočke in najvažnejše naloge knjižnice tudi v praksi. Splošne vesti PROSLAVA ROJSTNEGA DNE KRALJICE MARIJE Rojstni dan Nj. Vel. kraljioe' Marije je proslavila Ljubljana zelo slovesno. Na državnih in privatnih poslopjih so bile razobešene trobojnice. V stolnici in pravoslavni kapeli so bile slovesne službe božje. Enako slovesno je bilo praznovanje po vsej banovini. — Družini Hrenovi iz Studencev pri Mariboru je umrla po dolgi im mukepolni bolezni hčerka Ljubica, kot žrtev osvobodilnjih bojev, v katerih sta vedno stala, v najtežjih časih v prvih vrstah zavedna Hrenova. Tovariški družini naše iskreno sožalje. — Terezija Korbarjeva. V rodbino tov. Korbarja v Št. Petru na Medvedovem selu je v tem letu posegla bela žena drugič in sinu ediiiacu je sledila dobra mati in vzorna življenjska družica. Dasi po rodu iz Češkega se je vživela v miselnost naše male vasi in so imele kmetske gospodinje v njej iskreno svetovalko in prijateijico. Ni ga kmalu pogreba, kjer bi preprosto prebivalstvo pokazalo tako odkrito žalost kakor ob njenem. Naj bo plemeniti ženi ohTanjen lep spomin, težko prizadeti obitelji pa naše sožalje! — Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol je sklenil na drugi in tretji seji razmnožiti in izdati zgoščeno učno snov po učnem načrtu. Prosi vse voditeljice, ki imajo kaj pripravljenega gradiva za sodelova.nje. Zaželeni so tudi predlogi in nasveti. Vse zadcv-o gradivtj) naj se pošlje tajnici Andreji Grum-Skuljevi v Gabrk p. škofja Loka, zanesljiivo do 20. januarja t. 1. — Na kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave, v sobi g. referenta za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, je razstavljena omarica za domačo lekarno s popisom o uporabi posameznih zdravilnih rastlin, ki jo je uredila tov. Angela Tavčarjeva iz Javornoških Rovt. Voditeljice, ki se mude v Ljubljani, vabimo, da si jo ogledajo! —s Sreskim učiteljskim društvom in vsem brezposeln-im tovarišem in tovarišicam. Da bo učiteljskim društvom olajšano in sploh omogočeno isodelovanje in stiki z nezaposlenimi tovariši in tovarišicami, naj se slednji enostavno pozanimajo, kdaj se vrše učiteljska zborovanja ter se jih brez nadaljnjega udeleže. Obenem naj tudi po&ljejo sreskim društvom, katerim pripadajo, podatke o svojem socialnem stanju in to čimprej, da se kolikor mogoče hitro izvrši prepotrebna statistika, ker jo nujmo potrebujemo. Sreska društva pa, ki še niso poslala seznama brezposelnih tovarišev in tovarišic, prosimo, da to store čim prej. — Učiteljski par na Gorenjskem išče pošteno kmetsko dekle, prijazne zunanjosti, ki jo obiskovala gospodinjsko nadaljevalno šolo ali kak drug gospodinjski tečaj, zna kuhati in opravljati druga hišna dela. Plača ,po dogovoru. Nastop najkasneje 1. marca 1934. Naslov pove uprava »Učiteljske_Ja tovariša«. Priloži znamko za odgovor! Učiteljski pevski zbor JUU OBČNI ZBOR PEVSKEGA ZBORA JUU. —pev. Dne 4. t. m. ob 10. uri jc imcl pevski zbor JUU izredno zborovo skupščino. Zanimanje za zbor je bilo veliko, saj se je istega udeležilo okrog 60 članov. Uvodoma je tov. predsednik pozdravil navzoče, želeč vsem srečno novo leto. V svojcm govoru omenja napore upravnega odbora, ki jih je imel s konsolidacijo zbora. Prečita dnevni red in prosi navzoče, naj bodo v izvajanjih stvarni, na višini, da spoznamo in upoštevamo delo in žrtve, kakor tudi da objektivno ocenimo morebitne pogreške. Nato poda tajnik izčrpno poročilo o delu unravnega in artističnega odbora za čas od banovinške skupščinc do konca leta 1933. To noročilo dopolni tov. predsednik artističnega odbora. K debati sc priglase številni člani, kateri stavijo nekatere umestne predloge, predvsero take, ,ki se tičejo konsolidacije zbora. O gospodarskem stanju zbora poroča tovarišica blagajničarka. Po dolgi dcbati se sprcjme sklep: Število članov U. P. Z. bodi maksimum 70. Za tem se preide k dvema točkama dnevnega reda, ki se 'tičeta madaljnjih nastopov. Da se pmogoči vsaj še en nastop v tej sezoni, se sprejme sledeči predlog: Članstvo se odpoveduje za en tečaj povrnitvi stroškov, Iji se jih je do sedaj izplačevalo, kcr zbor nc razpolaga s sredstvi in mora kriti stare obveze. O izjemah sklepa upravni odbor,. Pri naslednji točki je bil sprcjet pravilnik UPZ z nekaterimi korekturami. Pri zadnjih dveh tookah se jc najprej razpravljalo o vprašanju pevovodje, nato so sc obravnavale zadeve internega značaja. Ko zaključi tov. predsednik okrog 18. ure izredno skupščino, se ponovno zahvali celokupncmu članstvu in da nasvete, katere bo upravni odbor pri svojem nadaljnjem delu upošteval. PEVOVODJEM MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV. Spomladi bo obhajal »Trboveljski slavček« svoj 100. mastop, ki ga namerava prirediti pod okriljem UPZ v Ljubljani, in sicer v nedeljo popoldne 3. junija s sodelovanjem drugih mlad. pevskih zborov. Vabimo vse milad. zbore iz dravske banovinc, da se priglase do konca februarja k sodelovanju. V načrtu je, da nastopi vsak zbor z 2. točkama in vsi skupaj tudi z 2. točkama. Skupne pesmi bo izbral tov. Šuligoj in jih dostavil priglašenim. Po priglasitvi dobe zbori tudi druga natančnejša navodila od pevovodje Trboveljskih slavčkov, ki ima v rokah artistično in or.gandzaono delo. S priglasitvijo prosimo, da po možnosti že sedaj javite skladbe. katere namerava zbor izvajati. Želja je, da zbori nastopijo s sodobnimi skladbami ali priredbami narodnih pesmi, ki so in bodo izšle v mlad. glasbeni reviji »Grlici«. Vsa dela Grlice so sposobna za vsak koncertni oder. Prireditev naj bo: Revija nrladinskih pevskih zborov s sodobnim sporedom! Vse mlad. zbore prosimo, da pošljejo na podpisano upravo tudi sezname do sedaj iz- vajanih mlad. del (sporede) na samastojni'h koncertih ali sodelovanj (datume in kraje), ker bo istočasno razstava naše produktjvne in reproduktivne mlad. glasbene literaturc; po možnosti tudi fotografije zborov s podatki (fotografije se vrnejo). Pripominjamo, da bo v istem času trajal velesejem, kar bo pridobitev za pevce, posebno iz oddaljenih krajev. Uprava mlad. pevskega zbora »Trboveljskih slavčkov«. Na morje! V nizu nacionalnega udejstvovanja sc je slovensko učiteljstvo z veliko vnemo lotilo tudi Derečega narodno obrambnega vprašanja Jadranske straže. Mladina je sledila njegovemu klicu in redke so še danes slovenske šole, koder bi bil Podmlladek Jadranske straže nepoznan. Okoli 50.000 mladih čuvarjev našega morja se pod vodstvom zavednega učiteljstva navdušuje za jugoslovanski Jadran. Sekcija PJS je svoje Podmladke že z okrožnicami opozorila, kako je mogoče v vsakem kraju urediti članarino mladih stražarjev z dohodki prireditev. Nikogar ne gledajo odrasili na odru raje kot deco in brez gledaliških iger in akademij danes že ni več šole v banovini. Mnogo je šolarjev in šolaric, ki bi hoteli v k-olo PJS in tem minimalna članarina ne sme biti ovira. S skupnim delom naj poskrbe vsi za skupnost ¦in uspeh je zagotovljen. Saj je ves denar, ki ga Podmladek zbere, njegova last in ga uporabi sam v smislu pravilnika PJS. Le nekaj mesecev nas še Ioči od največjega sedanjega načrta sekcije PJS: izleta na morje! Vsak Podmladkar in vsaka Podmladkarica mora v teku svojega šolanja vsaj enkrat na naše morje. Prvi že letošnjo pomlad, t. j. vsekakor v tekočem šolskem letu. Stoteri bodo užitki zanje tam doli. Oko se jim bo orosilo od sreče. ko bodo uzrli pred seboj neskončno morsko plan, vzradoščeno uho jim bo zamaknjeno prisluškovalo večni popevki bisernih valov, ki bodo ljubkaje božali njihova vzhičena telesa vn preko kateri'h bodo drčali na ponosnem jugosloVenskem brodu^ Tedaj šele bodo vzljubili Jadran z vsem žarom svojih mladih duš in z vsem svojim bitjem. Navajajmo deco k zbiranju izletnih prispevkov! Zrno do zrna, veliko bo zadoščenje in naša ideja se bo učvrstila, da jc ne izkorenini najhujši nasprotnik. V kratkem prejmejo vsa poverjeništva PJS načrte izletov na morje s troškovniki, slodile bodo od strani sekcije PJS podrobne tozadevne objave. Le pridno na delo! Mladino na morje! Saj sta baš miladina in morje naša bodočnost! Cehi in njihov odnos do otrok pa lutkarstvo Ce pride naš človek na Češko, poscbno še v Prago, mu takoj vzbudi pozornost skrb, ki jo Ceh posveča otrokom. Hodiš po parku in naenkrat opaziš na zelo vidnem prostoru lepo, mrežasto ograjo. Pri nas bi tak prostor krasila fontana ali pa skupina gred s pestrim cvetjem. Ne tako v Pragi. Tam ima vsak večji park otroško igrišče, kjer se otrokom ni treba bati hudega paznikovega pogleda. Greš dalje pa prideš do paviljona, kjer se otrok lahko napije toplega ali mrzlega mleka in je preskrbljeno tudi za prigrizek. Otrokom je Češkoslovaška olajšala učno snov s tem, da je kot ena prvih evropskih držav uvedla v šole radio. Praga ima velikansko otroško knjižnico in čitalnične prostore s primemimi knjigami in časopisi. Poleg ima mesto mnogo otroških vrtcev. So to predvsem češki, pa tudi francoski, angleški, nemški in drugi otroški vrtci, ki imajo namen, naučiti otroka dotičnega jezika. S tem, da je otroški vrtec n. prf francoski, še ni rečeno, da morajo hoditi tjA samo otroci francoskih rodbin. Prav tako pošiljajo v francoske vrtce svoje otroke Čehi iti drugi, da se otroci naučijo francoski itd. Otroškega vrtca pa si ne moremo misliti brez lutkovega odra, najsi bo prirejcn za ročne lutke ali za običajne (z nitkami). Razlika je v tem, da se igra z ročnimi lutkami pod sceno, dočim je pri navadnih lutkah baš obratno. Pri ročnih lutkah so težkočc s kuIisami, ker tak oder nima tal. Ročna lutka ima samo glavo, telo ji izpolnjuje igralcčva roka, ki se skriva pod lutkino obleko. Prvi in tretji prst tičita v lutkinih rokavih, kazalec pa v vratu. Radi tega je zgornje telo ročne lutke silno gibčno. Pri nas se z ročnimi lutkami ne i^ra, tembolj pa n. pr. v Franciji. Na ljubljanskem kongresu Unime je prikazal francoski delegat Paul Jeannele tipično igro z ročnimi lutkami. Na Češkem je ta vrsta lutkovne scene prodrla že zelo daleč in prav otroški vrtci jo gojijo v veliki meri. Na Češkoslovaškem je lutkarstvo zelo visoko razvito, posebno v Pragi je doseglo sijajno izpopolnjenost. Številke ne povedo mnogo, ker ne pavedo, kakšna so ta gledališča. Dokler nisem videl praških lutkovnih odrov, sem bil z našimi čisto zadovoljen. Nisem pomislil, da bi bilo dobro to ali ono izboljšati, sedaj pa vidim, koliko nam še manjka. Na Češkem ima skoro vsako sokolsko društvo svoj lutkovni oder. Tudi pri nas imajo sokolska društva skoro monopol nanje, in prav v zadnjem času postaja pri nas lutkarsko vprašanje aktualno. Zdi se mi, če je v lutkarstvu mogoče doseči višek, ga bodo Čehi kmalu dosegli. Ponudila se mi je prilika, da sem si ogledal nekatera glavna praška lutkovna gledališča. (O posebnostih posameznih gledališč bo še govor.) Ko človek vstopi deset minut pred začetkom predstave v poslopjc, se mu zdi, da bo videl priljubljeno igro v našem gledališču. Ljudje prihajajo trumoma, toda zelo bi se motil, kdor bi pričakoval, da bo videl samo otroke, tu in tam v spremstvu svojih mamic. Ne. odrasli prav tako najdejo razvedrila kot otroci. Igra se tri- do štirikrat na teden in to ob razprodani dvorani. Češka lutkovna literatura je zelo velika. Glavni lutkovni delavci se zbirajo okoli mesečnika »Loutkar«, čigar duša je častni predsednik Unime (Union internationale des marionnettes) dr. Jindfich Vesely, ki list urejuje. »Loutkaf« je oficijelno glasilo Unime in obenem osrednje glasilo češkoslovaškega lutkarstva. List izhaja že 20 let v Pragi in je bogato ilustriran. Vanj ne pišejo samo Čehi, ampak Iutkarji vsega sveta in to o najrazličnejših temah. Poleg tega imajo veliko strokovno literaturo. V novejšem času se je izborno uveljavil František Jirasek s svojimi tremi knjigami: Lutkarski priročnik, Odkritje lutkovnih skrivnosti in Stavba, osvetlitev, režija lutkovnega odra. To so knjige, v katerih je zbran ves materijal, ki je potreben za hitro in natančno spoznanje lutkovne umetnosti. V njih se uvede lutkar v izdelovanje )utk, njihovo oblačenje, režijo, lutkarske trike, osvetlitev, tehniko, odrske efekt' izdelovanje rekvizit, skratka v vse, kar mora lutkar poznati. Vse tri knjige so tudi ilustrirame. Letos so izdali dr. Vesely, dr. Malik, Sojka-Sokolov in Skala seznam 250 priporočljivih lutkovih iger. Vsaka igra ima spisek potrebnih lutk in dekoracij ter kratko vsebino. Igre so razdeljene v šest razredov — od iger za najmlajše do iger za odrasle. Razen tega so zelo pregledno razdeljene po vsebini v razbojniške, zgodovinske, priložnostne itd. Na Češkoslovaškem lutkarstvo nima ovir. Postalo je nekak narodni sport. Pred vojno in tudi med vojno je češki »Kašparek« budil narodno zavcst in sc tako uspešno uveljavil tudi v politiki. Jugoslovanski Iutkarski savez s sedežem v Ljubljani je stalno v zvezi s češkimi lutkarji, ki mu pošiljajo vso Iiteraturo. Interesenti si jo morejo izposoditi ali kupiti, o čemer daje informacije savezno tajništvo (Lojze Pooivavnik, Ljubljana, Resljeva c. 28). Urbančič Boris. Stanovska organizadja JUl Iz sekclje ZBOR DRUŠTVENIH PREDSEDNIKO. Predsedniike vseh sreskih društev, člane upravnega in nadzornega odbora sekcije er člane glavnega odbora JUU vabimo na sejo, ki se bo vršila v nedeljo 14. januarja 1934. v dvorani Okrožuiega urada v Ljubljani. Začetek ob pol 10. uri. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo (poda predsedik sekcije). 2. Tajniško poročilo. 3. Stališče do komunikeja predsednikov sdkcij z dne 15. decembra 1933. 4. Akcija za javno udejstvovanje. 5. Tekoče zadeve: a) brezposelni učit. abiturienti — brezplačno pošiljanje stanovskih listov; b) fond za učit. naraščaj — podpiranje samoizobraževalnih akcij brezposelnih uit. abiturkntov; c) sodelovanje sekcije v Akcijskem odboru javindh nameščencev v Ljubljani. 6. Slučajnosti. Prosimo, da se predsedniki vseh sreskih društev, vsi člani upravnega in miadzornega odbora ter člani glavnega odbora seje sigurno udeleže. Ako bi bil kdo od predsednikov adržan, naj se udeleži seje opolnomočeni astopnik. Tovariško pozdravljamo! Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani Predsednik: Tajnik: Ivan Dimnik, s. r. Metod Kumelj, s. r POZIV VSEM UCITELJSKIM DRUŠTVOM DRAVSKE BANOVINE ! 1. Vsa društva naj tekom januarja poravnajo zaostalo članarino do inkl. decembra, sicer bo sekcija primorana predlagati na prihodnjem občnem zboru društvenih predsednikov, društva z večjimi dolgovi v črtanjeiz svojega udruženja. Tekom prihodnjih dni dobe vsa društva obračune in prosimo takojšnjih nakazil v breme izkazanih saldov. 2. Clanarina naj se vplačuje vedno mesečno vnaprej. Pobero naj jo upravitelji (-ce) ali poverjeniki (-ce) ter naj jo takoj po izplačilu mesečne plače oddajo društvenemu (-i) blagajnikub(-ci). Ta pa nakaže skupno vsoto najkasneje do 15. vsakega meseca glvnemu blagajniku sekcije. 3. Mesečne prijave naj se redno in točno pošiljajo sekciji. Vsaka prijava se mora glede števila članstva vjemati s prejšnjo. Tudite prijave naj bodo vsaj do 15. vsakega mesca pri sekciji. 4. Upravitelji (-ce) se naprošajo, da ukrenejo potrebne korake pri krajevnih šolsih odborih v svrho poravnave oziroma plačila zaostale naročnine »P o p o t n i k a«, ki sže v visoke tisočake. 5. S posebno okrožnico je naprosila scija vsa učiteljska dništva, da prispevajo danlh možnostih za kritje stroškov tečbrezposelnih učiteljskih abiturientov. Dosese je temu vabilu odzvalo 15 učiteljskih dštev. Primanjkljaja pa je še Din 5.780*75, terega zneska pa glavna blagajna sama more kriti. Prosimo, da tud; ostala društnakažejo sekciji v to svrho primeren znes6. Sklep zadnje banovinske skupščinebil, da ustvarimo za članstvo dravske bavine obrambni ali zaščitni sklna ta način, da se o tem vsa društva izjaviIn če bo večina društev, oziroma članstvato, se uvede v letu 1933./34. enkratno obvezplačanje a Din. 5'— od vsakega člana, Kerje za ta neobhodno in nujno potrebni sklizreklo že 25 učiteljskih društev, je postplačanje tega prispevka obvezno za vse ornizirane člane naše sekcije. Zato prosimo, društva, ki določenega prispevka še niso brala pri svojih članih, store to čimprej, je imela sekcija dosedaj že mnogo stroškv raznih zaščitnih primerih načelne važnoO tem skladu bo vodila sekcija poseben čun, ki ga bo izkazala vsakokrat ob zaključletnega obračuna. Predsednik: Ivan Dimnik. Blagajnik: Rado GrumIz društev: = JUU SRESKO UCITELJSKO DRŠTVO V CELJU bo zborovalo v ponedelj15. t. m. v Celju v mestni osnov. šoli. Na dncvnem redu je predavanjc g. Pirkmajerjeve o temeljnih osnovah Lavtjeve računske metode. Razeni tega bo na rgovoru gospodarsko udejstvovanje učiteljstv našem srezu: smernice, pogoji in organicija. Ostale stanovske zadeve. Začetek točob 8. uni. ODBOR= JUU SLOVENJBISTRIŠKO UCITELSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto d20. jan. t. 1. v Slov. Bistrici ob 10. uri dopoldna deški narodni šoli. Poleg rednega dnevnga reda bo tudi predavamje ge. dr. Pirkmjerjeve o Lavtarjevi računici in metodi. PolnošteviLna udeležba je naša stanovsdolžnost. — Zaostankarji na članarini pa tega časa unedite svoje obveznosti. Miloš Tajnik, t. č. predsedni