jo težko ranili, da je skoraj oslepela. Za vse te napade pa ni l>il 
nihče niti kaznovan.
V takih razmerah, prepuščeni samim sebi, goje koroški pevci slo­
vensko pesem in zrejo žalostnim časom nasproti. Bolj kakor kdaj prej 
potrebujejo naše moralne zaslombe. Vsaj zavest naj imajo, da jih 
nismo pozabili, da čutimo z njimi in da trpimo z njimi. Po težavnem 
križevem potu, ki je z dogodkom v Škofičah prišel do svoje dvanajste 
postaje, mora priti odrešenje, mora priti vstajenje! Koroški Slovenci 
morajo čutiti, da stoji za njimi ves slovenski narod, vsa pomlajena, 
m očn a J u gosi a vi j a.
Mihe j Habih je dal za našo Koroško in za našo slovensko pesem 
vse, dal je življenje. Iz njegove krvi bo vzrastla nova Koroška, 
Koroška, ki bo visoko dvignila slovensko pesem in slovensko kulturo. 
Mihejeva žrtev ni bila zaman.
Kakor je zlata vsa in dobra in lepa naša koroška pesem, tako 
je bila zlata in dobra in lepa duša pevca Miheja. Žaro je šla po 
plačilo. Slovenski pevci mu ohranimo trajen spomin.
In rekel je Gospod Kajnu: »Kje je Abel, tvoj brat?«
Kajn je odgovoril: »Ne vem. Sem mari varuh svojega brata?« 
Jn rekel je Bog: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata kliče 
k meni z zemlje!«
Aleš, Aleš, — kje je Mihe j, tvoj brat?...
Fr. K ra m tir:
Kakšne pesmi z napevi sem napisal med 
slovenskim narodom
(Dalje)
33. Kadar jas vmaru bom, * Vinca več pin ne bom. (Dolenjska.)
34. Šu sem. šu sem doli po vasi. (Podturen na Dolenjskem.)
35. Kaj hočem pivček jest začet';' * Vse svoje sem zapravil. (Valta Vas.)
36. Jest pa pridem u gostilno. (Dolenjska.)
37. Jest pojdem u gorico. (Dolenjska.)
38. Tu je moje veselje. (Dolenjska.)
39. To se men’ luštno zdi. (Dolenjska.)
-U ). jest sem bin an vinski brat. (Dolenjska.)
41. Ti si lumpar, jas sem lumpar. (Štajerska.)
42. V soboto ponoči grem z Vrha domu. (Štajerska.)
43. Piu bi ga rad, piu bi ga rad. * Pa nimam dnarca vsekrat.
44. »Dober večir, gospot oštir! * Tako fletno ni nikir!« (Ihan.)
45. Aštarijca je zavber, * Pastrejžen’ je nam. (Gorenji Ig.)
46. Le pojmo v oštarijo, * K’ je notri prov fajn. (Bohinj.)
47. V oštariji je viušno. (Gorenjska.)
48. Bi rt je so kunštni. sam pes jih nav‘či. (Kleče.)
49. Kelnarca na pragu stala. (Višnje.)
50. Od Zavca do Cela, * So kelnarce prov zavber. (Javorje.)
51. »Al’ je tu karčma al’ ne?« * »Je, je!« (Dole pri Litiji.)
52. Stari, mladi pravijo, oja, * De z vincem se pozdravijo, oja! (Predale.)
53. Majolka. bod’ pozdravlena! (Matena, Zatoliče.)
54. Ribcam dobro gre, * Ker žeje ne trpe. (Matena.)
55. Je svet’ Lovrenc solato obrau. (Dolenjska.)
56. En glažek vinca je slajš’ ko med. (Dolenjska.)
57. Lejtas je 'no dobro lejto, * Ker je vinca dost’ na s vej ti. (Dolenjska.)
58. Preluba Dolenska dolina, * K’ si povhena grozdja in vina! (Dolenjska.)
59. Gor pri kratkočasni * Na Dolenski strani. (Dolenjska.)
60. Kedor če dobre vojle bit’, * More v Podturen prit’. (Podturen na Dolenjskem.)
61. To je veselje Štajerca. * Ker Bog mu sladko vince da! (Št. Jernej.)
4

62. V več krajih na tem svetu * Sprerad’ vince pijo. (I31eška okolica.)
63. 'Kuku, kuku. to je moj glas, * Moja ta prava Štirna, (Mengeš.)
64. Bog je pa vstvaril zemljico, zemljico. (Matena.)
65. En hribček bom kupu, * Bom trte sadiu. (Več napevov.)
66. Na svetu lepše rož'ce ni. * Kakor je vinska trta. (Matena.)
67. O preluba vinska trta. * Ti veselje moj'ga srca! (Kleče.)
68. Spomlad, ko rejžejo. (Dolenjska.)
69. Ko grozdje beremo. (Dolenjska.)
70. Lepš'ga drevesa nej na svejt, * Ko je ta vinska trta. (Dolenjska.)
71. Po zim je gorica * Spočela mladico. (Dolenjska.)
72. U Drenovski gorci vinograd imam. (Dolenjska.)
73. Žlahtno drevo, drevo in korenina. (Stražišče.)
Iz delovanja Pevske zveze
Občni zbor Pevske zveze.
Pevska zveza v Ljubljani je imela svoj 
občni zbor 3. junija. Udeležba je bila zelo 
številna, ker je imelo pred tem svoj občni 
zbor Podporno društvo organistov. Pred­
sednik Lavrič je otvoril zborovanje s pri- 
srčnim pozdravom vsem navzočim zastop­
nikom, po večini pevovodjem, ki so naši 
pevski pionirji in nosijo vse breme po­
drobnega dela. V njihovi žilavi delavnosti 
in požrtvovalnosti so pravi vzroki prele­
pemu napredku naše pevske umetnosti.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal 
prof. Bajuk, smo posneli, da je Zveza tudi 
v najtežavnejših dneh redno delovala, če 
tudi z velikanskil naporom in trudom, 
ker je bila v temnih dneh našega 
prosvetnega dela edina orga­
nizacija. ki je vzdržala, kolikor 
je bilo vzdržati mogoče. Njeno delo je šlo 
po začrtani ravni poti vedno enakomerno 
navzgor in je bilo zelo živahno, ker iz­
kazuje pisarna v tej poslovni dobi 3263 
dopisov. — Okrožja se zavedajo večinoma 
svojih dolžnosti. Ustanovljeni sta bili med­
tem dve novi: ljutomersko in šentjernej- 
sko, savinjsko pa se je delilo. Okrožnih 
koncertov je bilo vseh 2 r2 , zbori pa so 
imeli svojih koncertov nad 100. Vseh zbo­
rov ima Zveza 198. Razmerje do raznih 
drugih društev je ostalo iskreno, kot do- 
/daj. Zveza se je udeležila vseh primer­
il ili slavnostnih prilik. Ob tragični smrti 
kralja Aleksandra je imela žalno sejo in 
bila zastopana pri vseh žalnih manife­
stacijah.
Blagajnik Puš je poročal, da je na­
rasel denarni promet v tej poslovni dobi 
dveh let na 94.949.50 Din. Društvo je ime­
lo neizmerne težave zaradi obče krize in 
še posebno zaradi krize v naši prosveti. 
Vendar izgleda, da smo prebredli najhujšo 
nevarnost, rešili Zvezo in zlasti »Pevec«, 
ki se je posebno letos boril z najhujšimi 
težavami. Velika ovira so netočni naroč­
niki, ki so dolžni »Pevcu« več tisoč dinar­
jev. Zavest dolžnosti do društva pri za­
mudnikih je zelo mlačna. Treba bo v tem 
oziru primerne poživitve. »Pevec« je da­
nes edini slovenski list za svet­
no glasbo, ki je zborom neobhodno 
potreben, potreben pa tudi organizaciji. 
Zato mora za njegov prospeh prispevati 
vsakdo, ki mu je kaj do naše lepe pesmi.
Za artistični odsek je poročal profesor 
Bajuk in obenem dodal še poročilo pevo­
vodje. Artistični odsek je zasnoval pre­
lepo misel velikega evharističnega kon­
certa in tudi idejno nekako neposredno 
povzročil, da smo dobili ono krasno Tom- 
čevo oratorijsko skladbo »Kristusu Odre­
šeniku sveta«. Priprave za koncert so bili 
zelo velike in zasnovane zelo na široko, 
zato je pa tudi ob vnetem sodelovanju 98 
zborov koncert uspel tako čudovito, ila j< 
iznenadil celo optimistične strokovnjake, 
ki so vsi brez izjeme ocenili koncert v 
samih superlativih. Njihova poročila so 
priobčena v zadnjem »Pevcu«. Poročeva­
lec je posebno poudaril fizično vztraj­
nost pevcev, ki so zelo mnogi 
morali že v z g o d n j i temini z 
doma, opravili so daljno pot v 
Ljubljano, bili to č n o p r i d v e - 
urni skupni vaji, čakali ves 
p o p o 1 d a n do nastopa, ko niti 
niso imeli prilike sesti in se 
odpočiti, zvečer p a dve u r i 
n e pretrg o m a, napeto i n paz­
ljivo stali na odru in ves čas 
peli. To je bilo gigantsko delo, kajti ta 
skladba nima orkestra in ne solističnih 
vplctov, ki bi nudili pevcu odmoru: zbor 
je moral ves čas peti sam. In vse to j( 
opravil brez najmanjše motnje. Zato je 
bila zahvala pevovodje tem požrtvovalnim 
pevcem posebno iskrena in zaslužena. Ta 
koncert pomeni pač višek naše pevske 
umetnosti, kakršne naša zemlja še ni do­
živela. Pevska zveza sme biti na ta kon­
cert izredno ponosna.
Zveza je priredila v zadnji poslovni 
dobi tridnevni tečaj za pevovodje na Ba­
kovniku. enodnevnega v Celju, Ljubljani 
(za koncert), v Ptuju in Ljutomeru, pe­
vovodja pa je vodil tudi dvodnevni tečaj 
\ ( elovcu, kjer so bila po vzorcu naših 
ustanovljena tri okrožja. V Begunjah na 
(lOrenjskem pa je bil za domače pevce in 
peA ke pevski dan. V prihodnjih počitni­
■v
:>