G R A D B EN I VESTN IK G LASILO ZVEZE p R U Š T E V G R A D B E N I H IN ŽEN IR JEV IN TEHNIKOV SLO V EN IJE 4 -n Smo pravi naslov za vaše investicijske cilje! SKB-Investicijsko podjetje, d.o.o., Ljubljana Slovenska 56, 1000 Ljubljana Tel.: 061/13 13 145, 13 14 086 faks: 061/313 170 WBsmNiiiM:1 IJ SJSJIJlJp̂ GASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE U D K -U D C 0 5 :6 2 5 ; IS S N 0 0 1 7 -2 7 7 4 LJUBLJANA, MAREC, APRIL, MAJ, 1999 L E T N IK X X X X V I I I S T R . : 49 - 136 V S E B I N f i - C O N T E N T S Č lanki, š tu d ije , ra zp rav e A r t ic le s , s tu d ie s , p ro c e e d in g s Stran 51 PETER KLAVŽE STAVBAR IG M d .d . JE PRIPRAVLJENA NA VSTOP V EVROPSKE IN TEG R A C IJE Stran 68 ZDENKO GRADIČ PR ID O B ITE V C ER TIF IK A TA ISO 9001 , PO TR D ITEV KAKO VO STI IN RAZVO JNE U SM E R JE N O S TI C E R TIF IC A TE ISO 9001 Stran 71 GORAZD GERT R EK O N STR U K C IJA BETO N A R NE R E C O N S TR U C TIO N OF THE B A TC H IN G P LA N T Stran 73 DUŠAN ZGONIK S tran 87 LIDIJA ŽVAJKER G RADNJA N A JEM N IH STANO VANJ V S L O V E N IJ I - NEKOČ IN DANES PRO VISIO N OF RENTED HOUSING IN S LO V E N IA O NCE A N D TO D AY Stran 53 ZDENKO GRADIČ TOVARNA VO D O TE SN IH BETONSKIH CEVI IN JAŠKOV - PR EDSTAVITEV TEH N ILO G IJE IN PRO IZVO D N EG A PROGRAMA W ATERPROOF P IP E FACTO R Y PR IK LJU Č N I O B JEK TI TABO RSKEG A ZB IR A LN IK A NA D ESN O O B R E ŽN I G LAVNI Z B IR N I KANAL M AR IB O R A M ARIBO R-TABO R SEWER TRUNK C O N N E C TIN G O B JE C TS TO M A R IB O R M A IN C O LLE C TO R CHANNEL AT THE RIGHT BANK OF DRAVA RIVER Stran 78 ALEKSANDER PIRŠ IZG R A D N JA , VZD R ŽEVA N JE IN NADZOR K A N A L IZA C IJS K E G A O M R EŽJA NA O B M O Č JU M ESTNE O B Č IN E M A R IB O R CONSTRUCTION, MAINTENANCE, AND MONITORING OF THE MUNICI­ PAL SEWER NETWORK IN THE TOWN OF MARIBOR t Stran 83 IGOR ŠAUPERL, ZVONE ERŽEN SLO VEN SK I STANDARD S IS T EN 1610 - V KORAK Z EVRO PO SLOVENIAN STANDARD SIST EN 1610 - UP TO DATE WITH EUROPE Stran 92 ARMANDO HREŠČAK O BNO VA VE Č S TA N O V A N JS K IH O B JEK TO V S tran 96 BENEDIKT BORŠIČ GOTO VE H IŠE M A N U FA C TU R E D HO M E Glavni in odgovorni urednik: V^SfTjtUM V S E B I N f i - C O N T E N T S Stran 106 SAMO DVORŠAK ZVO K (AK U STIK A V G R A D B E N IŠTVU ) SOUND (BUILDING ACOUSTICS) Stran 110 POLONA LIPIČNIK FORUM - KULTURA Ž IV LJEN JA Stran 116 PETER KOSI M ARIBO R KMALU BO G ATEJŠI ZA NOVO STA N O VA N JSK O PO SLOVNO SO SESKO JU B ILE J Stran 121 LUDVIK TRAUNER PROF. EGON Ž IT N IK Članki, študije , razprave [■ rLfofes, studies, proceeo'iftgs Stran 123 ANDREJ IVANIČ UPORABA PR IN C IP A M A K S IM A LN E ZG O Š Č E N O STI AGREGATA PRI PR O JEK TIR A NJU BETO NSKE M EŠA N IC E THE USE OF MAXIMUM PACKING DEGREE OF AGREGATES IN CONCRETE MIX DESIGN Stran 131 INAV JECELJ Stran 119 MIRAN KLEMAR KRIŽEVSKE OPEKARNE KMALU TO N D AC H KR IŽEVC I BRICKWORKS “KRIŽEVSKE OPE­ KARNE” AT KRIŽEVCI ARE GOING TO BECOME “TONDACH KRIŽEVCI” OB 40 LETNICI LABORATORIJA ZA PREISKAVE G RADBENIH MATERIALOV IN KONSTRUKCIJ FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO M A R IB O R 40TH ANIVERSARY OF THE BUILDING MATERIALS AND STRUCTURES RESEARCH LABORATORY OF THE FACULTY OF CIVIL ENGINERING Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ - BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEINMAN Tisk: Tiskarna TONE TOMŠIČ d.d. v Ljubljani Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška cesta 3, telefon/faks: 061/221- 587, ob finančni pomoči Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete ta gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Količina 1000 izv. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 3.000 SIT, študentje in upokojenci 1.500 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 35.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 USD. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5 % prometni davek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. S tavbar-igm d.d. je p rip ravljen a na v sto p v evropske in te g r a c ije 1.0 Partnerstvo in visoke namenske tehnologije - za zagotovljen uspeh Spoštuj lastno zgodovino, neguj tradicijo, spoštuj konkurenco, neguj partnerski odnos! Vse to so načela, ki so vodila Stavbar s ozi burna leta vzponov in padcev in danes na prelomu tisočletja lahko z gotovostjo trdimo, da smo poslovno predvsem pa tehnično in tehnološko pripravljeni na vstop v evropske integracije. Smo delr ka družba z znanimi lastniki. Dobro polovico lastništva je v posesti notranjih lastnikov ( Stavbar - IG M družba za upravljanje d.d., zaposleni , poslovni partnerji), preostanek pa je v lasti PID-ov in državnih skladov. Z lastniki smo uspeli uravnotežiti dolgoročno poslovno politiko v ključnih elementih načrtovanja donosa in vlaganja v visoke tehnologi; V sistemu »Stavbar« je ključna gospodarska družba Stavbar-IGM d.d., le ta pa ima pomembne kapitalske povezave v hčerinskih družbah in sicer: Stavbar - Gradnje d.o.o., Stavbar Mehanizacija M&B d.o.o., Zlatorog IGM d.o.o., Stroking d.o.o. in GTS Brin d.o.o.. Smo zelo prilagodljiva delniška družba s koncentracijo kapitala na delniški družbi, ki sistemu zaposluje 400 delavcev in ustvari 4,0 mrd sit letnega prometa v proizvodni in storitveni dejavnosti. Naše kapitalske povezave segajo tudi v druge gospodarske družbe v državi predvsem na področjih, ki obojestransko potrebujejo partnerstva za uspešnejši nastop na trgu tako doma kot v tujini. Prav tovrstne kapitalske povezave so nujno potrebne za doseganje višjih donosov, dolgoročno stabilnost in pretok znanja in visokih tehnologij. Za to uporabimo tako oblike stalnih kapitalskih povezav kot enkratne priložnosti za realizacijo ciljev na enkratnih projektih. Konkretn; smo povezani z močno slovensko gospodarsko družbo s področja nizkih gradenj, prizadevamo si za povezavo z močno domačo družbo na področju prefabrikacije.v okviru Gradbenega konzorcija uspešno izvajamo največji slovenski visokogradniški projekt - Europark - priznanega tujega investitorja v Mariboru. V vseh dosedanjih povezavah smo uspeli obdržati ton enakopravnega in hkrati pomembnega partnerja po načelu recipročnosti. To bo vsekakor stalnica v vseh bodočih povezavah, ki se ponujajo kar same od sebe. Vse navedeno je dokaz, da smo uspeli dvigniti našo blagovno znamko na raven, ki že pomeni pomembno tržno kategorijo. Ključ do večine pomembnih povezav je nedvomno v konkurenčnih prednostih, ki smo jih v zadnjih letih uspeli pridobiti predvsem na področju uvedbe visokih tehnologij pri proizvodnji določenih gradbenih materialov in polizdelkov. Pomembno je izpostaviti zadnjo generacijo zemeljsko vlažnih betonov, betonov visokih trdnosti preko 100 Mpa, dvoslojne betonske robnike in tlakovce z zagotavljanjem OMO in OSMO ter sistem »K« vodotesnih kanalizacij z integriranim tesnilom. 2.0 Ide je , razvoj in vlaganja v namenske visoke tehnologije Brez idej ni napredka in brez napredka ni prihodnosti. Kako priti do dobre ideje in le-to realizirati v danih pogojih in domačih razmerah, je mala tajna našega srednjega in visokega managmenta. Vsekakor je pristop zelo različen, pomembno je da je nabor idej zelo širok in da nobene ideje ne zavržemo in tudi ne realiziramo brez tehtnega premisleka in ustrezne analize. Poznamo primere, ko je najbolj nemogoča ideja dala blesteče rezultate in tudi obratno. V družbi je institucionalni razvoj manj izrazit in je v večini primerov vezan na natančno določene enkratne projekte. Kakovostni dolgoročni razvoj je naloga vsega srednjega in visokega managmenta, in sicer do faze osvojitve razvojne naloge. Ko razvojno nalogo potrdi uprava družbe in po potrebi še nadzorni svet, jo prenesemo v izvajanje prek lastnih služb, zunanjih sodelavcev in institucij. Ta model se je izkazal stroškovno najbolj učinkovit z največjimi končnimi učinki. V zadnjih letih smo v razvojne projekte in nove tehnologije letno povprečno vložili do 3 mio DEM. Pravilo, da je potrebno vlagati, ko ti gre najslabše, se je izkazalo kot zelo modro, saj danes v času konjunkture že žanjemo sadove odrekanja v preteklosti. Zadnji naložbi, ki smo jih uspešno zaključili, sta tovarna vibroprešane betonske galanterije in tovarna vodotesnih betonskih cevi in jaškov z integriranim tesnilom. Pravkar končujemo investicijo v sodobno računalniško vodeno betonarno s kompletno logistiko naročanja in transporta betonov do posameznih uporabnikov ( posamezna tehnološka postrojenja in zunanji uporabniki). Pomembno je poudariti, da bomo na novi betonarni danskega dobavitelja SKAKO proizvajali tudi betone zadnje generacije s praktično stoodstotno kontrolo vlage in trdnosti tudi prek 100 Mpa. 3.0 Organizacija in kadri Podjetje so ljudje in ljudje so podjetje. Skrb za kadre, optimalna organizacija in pripadnost vseh zaposlenih so prav tako izjemnega pomena v naši gospodarski družbi. Predvsem pripadnost, ki se kaže z nično stopnjo fluktuacije in generacijami, ki so že kar družinsko vezane na našo gospodarsko družbo, je ključnega pomena v življenjskem ciklusu naše gospodarske družbe. Prav tako gledamo na organiziranost družbe kot na spremenljivko, ki jo je potrebno dinamično prilagajati zahtevnim aktualnim situacijam v času in prostoru v katerem delujemo. V preteklem letu smo kot največji teamski projekt pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, na katerega smo še posebej ponosni. Z njim imamo pokrita področja proizvodnje, storitev, inženiringa in razvoja. Pridobitev certifikata je za nas velika obveza, moramo se torej potrjevati, biti še boljši in strmeti k poslovni odličnosti kot končnemu izzivu naše gospodarske družbe. V zadnjem času smo uspeli mobilizirati v razne stopnje izobraževanja precejšnje število zaposlenih, kar bo stalnica tudi v prihodnje. Težišče bo posvečeno posebnim znanjem, ki so nujno potrebna za obvladovanje sodobnih poslovnih in proizvodnih procesov. 4.0 Zaključne misli Gospodarska družba je živ subjekt v času in prostoru. Ima svoje življenjske cikluse, ki obeležijo čas in prostor, ime generacije , ki jo oblikujejo in spremljajo. Za našo gospodarsko družbo je današnji čas in današnji prostor bližajoče se Evrope še poseben izziv, ki ga nikakor ne bomo zamudili. Že danes smo pripravljeni in široko odprti za vsa enakopravna partnerstva, ki imajo zdrave osnove. To velja tako za pretok blaga, znanja,tehnologij in opreme kot kapitala. Naš geostrateški položaj na križišču logističnih cestnih in železniških povezav Evrope na jugovzhodu Maribora v Sp. Hočah je izjemna prednost, ki jo moramo dodatno izkoristiti. Naša blagovna znamka že ima pomembno tržno kategorijo. Potrebno jo je negovati, vzdrževati in primerno opremiti za vstop v Evropo in hkrati v tretje tisočletje. V marsičem smo že uspeli, marsikaj nas še čaka. Verjamemo v lastni kader, v pripadnost ljudi in verjemite, zmogli bomo! Hoče, januar 1999 Pripravil direktor družbe: Peter KLEVŽE, univ. dig. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije vabi k sodelovanju za 4 leta glavnega in odgovornega urednika revije Gradbeni vestnik Kandidati morajo biti najmanj diplomirani inženirji gradbeništva. Poleg prijave mora vloga vsebovati še (1) vizijo vloge in vsebinske zasnove revije, (2) življenjepis kandidata, (3) izpis bibliografije kandidata iz sistema COBISS, ter (4) pogoje sodelovanja. Sodelovanje urednika bo urejeno z dogovorjeno brutto vrednostjo za urejanje 1 avtorske pole revije. Vloge v zaprti ovojnici z oznako: razpis za urednika GV morajo prispeti na ZDGIT najkasneje en mesec po objavi oglasa v GV. ZDENKO GRADIČ: Tovarna vodotesnih betonskih cevi in jaškov TOVARNA VODOTESNIH BETONSKIH CEVI IN JAŠKOV • PREDSTAVITEV TEHNOLOGIJE IN PROIZVODNEGA PROGRAMA WATERPROOF PIPE FACTORY UDK 625.78.012.4 : 620.197 ZDENKO GRADIČ P O V Z E T E K V sestavku je p reds tav l jena tehno log i ja pro izvodnje vodotesn ih cev i in ja š k o v po s is te m u v ib r i r a n e g a in s t is k a n e g a b e to n a s s t r o jn o o p r e m o z e lo z n a n e g a e v r o p s k e g a p r o iz v a ja lc a C O LLE . N a v e d e n i so i z h o d iš č n i p r e d p is i in s ta n d a r d i , ki so b ili u p o ra b l je n i pri n a č r to v a n ju k a n a l iz a c i js k e g a s is te m a “ K ” . P re g le d n o je p o d a n c e lo tn i p ro iz v o d n i p r o g r a m ce v i in ja š k o v s k u p a j z o p is o m la s tn o s t i p o s a m e z n ih e le m e n to v . Prav tako je prikazana kontro la kva lite te izdelkov na av tom atsk i tes tn i liniji PEDESHAB v tova rn i, kako r tud i p reskus ce vo vo d a na te re n u . S U M M A R Y In t h e m e w a s p r e s e n te d te c h n o lo g y fo r p r o d u c t io n o f w a t e r p r o o f p ip e s a n d m a n h o le s . T e c h n o lo g y is b a s e d on v ib ra te d and p re sse d c o n c re te . S u p p l ie r w a s w e l l know n E u ro p e a n m a n u fa c tu r e r C O LLE . T h e m e in c lu d e d b a s ic ru le s a n d s ta n d a r d s w h ic h w e re u s e d in p la n in g s e w ­ a g e s y s te m “ K ” . W h o le o u tp u t p r o g r a m o f w a t e r p r o o f p ip e s a n d s h a f ts w ith th e s p e c i f ic a t io n s is in c lu d e d . A r t ic le c o n ta in s d e s c r ip t io n o f th e q u a l i ty c o n t ro l fo r e a ch p ro d u c t on t e s t l ine P E D E R S H A B a n d p ip e l in e te s t s on th e t e r ­ ra in . Avtor: Zdenko GRADIČ, prokurist in direktor proizvodnje 1.0 SPLOŠNO Stavbar - IGM je pričel proizvajati VT cevi in jaške v letu 1992 . Letna proizvodnja cevi s solzastim kotalečim se tesnilom je znašala ca. 10 km cevi in do 500 jaškov . Kakovost jaškov je ustrezala zahtevam takratnih jugoslovanskih predpisov. S pričet­ kom izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest so bili naenkrat brez prehodnega obdobja pred proizvajalce cevi postavljeni evropski kriteriji kakovosti. Preizkusi vodotes- nosti zgrajenih cevovodov so kazali, da obstoječa oprema ne zagotavlja dovolj zanesljive vodotesnosti cevi, posebej še, ker je zahtevala izkušnje in natančnost pri montaži. Nadaljnja prisotnost na trgu je terjala zamenjavo kompletne strojne opreme. Po temeljitih primerjavah in izvršenih ogledih po vsej Evropi smo se odločili za znano severnoitalijansko firmo COLLE, ki nam je ponudil dva stroja za izdelavo cevi in jaškov ter firmo PEDERSHAB iz Danske, ki je dobavila preizkusno opremo. 2.0 STROJNA OPREMA Pri izbiri smo se opredelili za tehnologijo vibrostiskanih cevi in spomladi 1998 instalirali stroja VIBROMATIC in VIBROTUBI z naslednjimi karakteristikami. ZDENKO GRADIČ: Tovarna vodotesnih betonskih cevi in jaškov 2.1 Stroj za izdelavo cevi VIBROMATIC 30/160 H250 N2NAL je popolnoma avtomatiziran in računalniško krmiljen stroj za izdelavo betonskih armiranih ali nearmiranih cevi in konusov jaškov z notranjim premerom cevi od 0 20cm do 0 160 cm , nominalne dolžine do 250 cm, večji profili se izdelujejo posamično, manjši pa po dve cevi naenkrat. Deklarirana kapaciteta znaša do 40 kosov 0 30 cm na uro, oziroma do 10 kosov na uro za 0 100 in več. Vse cevi imajo že vgrajeno gumijasto tesnilo. Izdelujejo se v kalupu, ki je sestavljen iz zunanjega plašča s pomožnimi sklopi ter notranjega jedra, v katerem je vgrajen oljno hlajen vibrator. Intenzivnost vibriranja je možno spreminjati prek nastavitve ekscentrov in števila obratov elektromotorja. 2.2 Stroj za izdelavo baz jaškov in cevi velikih premerov VIBROTUBI je polavtomatski stroj, ki lahko izdeluje element od 0 30 cm pa do 0 250 cm kot tudi pravokotne montažne elemente višine do H = 2,00 m. Predvideva se, da se na tem stroju poleg elementov jaškov in cevi velikih premerov proizvajajo še: • lovilci olj • maščobolovilci • čistilne naprave • rezervoarji za vodo • elementi za podhode. Stroj je sestavljen iz izdelavne mize, centralnega vibratorja, kalupa, silosa s trakom za polnjenje kalupa z betonom ter transportnega jarma, ki omogoča obračanje baz jaškov. 2.3 Avtomatska, računalniško vodena linija Tecline za preizkus kakovosti cevi in avtomatska označitev ima naslednje funkcije: • posnetje robov cevi • preizkus vodotesnosti in nega betona • določitev potrebnih dimenzij • označitev • določitev temenske nosilnosti cevi in bočne nosilnosti jaškov • vrtanje potrebnih priključkov od 0 10 do 0 80 cm. 3.0 DOLOČITEV TEHNIČNIH KARAKTERISTIK IZDELKOV Zbiranje ponudb in izbira dobavitelja opreme je temeljila na vhodnih zahtevah oz. tehničnih karakteristik novega proizvodnega programa. Na podlagi dolgoletnih izkušenj, pogovorov in stikov z drugimi proizvajalci cevi (predvsem tujimi), problemov v zvezi z proizvodnjo vodotesnih cevi in tehničnih predpisov smo se v podjetju STAVBAR - IGM d.d. odločili za navedene tehnične karakteristike novega proizvodnega programa. ZDENKO GRADIČ: Tovarna vodotesnih betonskih cevi in jaškov lovilci olj maščobolovilci čistilne naprave rezervoarji za vodo elementi za podhode. Stroj je sestavljen iz izdelavne mize, centralnega vibratorja, kalupa, silosa s trakom za polnjenje kalupa z betonom ter transportnega jarma, ki omogoča obračanje baz jaškov. 2.3 Avtomatska, računalniško vodena linija Tecline za preizkus kakovosti cevi in avtomatska označitev ima naslednje funkcije: je možno spreminjati prek nastavitve ekscentrov in števila obratov elektromotorja. 2 .2 Stroj za izdelavo baz jaškov in cevi velikih premerov VIBROTUBI je polavtomatski stroj, ki lahko izdeluje element od 0 30 cm pa do 0 250 cm kot tudi pravokotne montažne elemente višine do H = 2,00 m. Predvideva se, da se na tem stroju poleg elementov jaškov in cevi velikih premerov proizvajajo še: • posnetje robov cevi • preizkus vodotesnosti in nega betona • določitev potrebnih dimenzij • označitev • določitev temenske nosilnosti cevi in bočne nosilnosti jaškov • vrtanje potrebnih priključkov od 0 10 do 0 80 cm. 3.0 DOLOČITEV TEHNIČNIH KARAKTERISTIK IZDELKOV Zbiranje ponudb in izbira dobavitelja opreme je temeljila na vhodnih zahtevah oz. tehničnih karakteristik novega proizvodnega programa. Na podlagi dolgoletnih izkušenj, pogovorov in stikov z drugimi proizvajalci cevi (predvsem tujimi), problemov v zvezi z proizvodnjo vodotesnih cevi in tehničnih predpisov smo se v podjetju STAVBAR - IGM d.d. odločili za navedene tehnične karakteristike novega proizvodnega programa. 2.1 Stroj za izdelavo cevi VIBROMATIC 30/160 H250 N2NAL je popolnoma avtomatiziran in računalniško krmiljen stroj za izdelavo betonskih armiranih ali nearmiranih cevi in konusov jaškov z notranjim premerom cevi od 0 20cm do 0 160 cm , nominalne dolžine do 250 cm, večji profili se izdelujejo posamično, manjši pa po dve cevi naenkrat. Deklarirana kapaciteta znaša do 40 kosov 0 30 cm na uro, oziroma do 10 kosov na uro za 0 100 in več. Vse cevi imajo že vgrajeno gumijasto tesnilo. Izdelujejo se v kalupu, ki je sestavljen iz zunanjega plašča s pomožnimi sklopi ter notranjega jedra, v katerem je vgrajen oljno hlajen vibrator. Intenzivnost vibriranja S lika 1;avtomatski stroj za proizvodnjo cevi VIBROMATIC 3.1 IZHODIŠČNI PREDPISI: • DIN 4032 (Vodotesne betonske cevi); • DIN 4035 (Vodotesne armirano­ betonske cevi); • DIN 4034 (Vodotesni betonski jaški); • FBS (Nemško združenje proizva­ jalcev betonskih in armirano betonskih cevi) Ker želimo z omenjeno investicijo proizvajati najkakovostnejše cevi in jaške, smo se pri snovanju novih proizvodov uprli na nadstandard FBS, ki je strožji od omenjenih DIN standardov in s tem pomeni večjo kakovost v vseh pogledih. Smernice FBS in s tem zahteve našega novega programa so: • dvigniti kakovost tesnila (inte­ grirano tesnilo) in spoja; • standardizirana oblika mufe; • izboljšati natačnost geometrije in postaviti standardne mere; • debelejše stene cevi po FBS; • povečati temensko nosilnost; • strog nadzor nad kakovostjo; • kontrola vodotesnosti po FBS; • povečati življenjsko dobo 80 - 100 let. 3.2 SKUPNI TEHNIČNI PODATKI ZA KANALIZACIJSKI SISTEM: • tlačna trdnost betona MB45; • betonske cevi (nearmirane) z oznako KW (po FBS) morajo biti dimenzionirane na naslednjo obtežbo in pogoje vgradnje; • višina zasipa nad temenom 1 - 4 m; • tla - vezana mešana zemljina yB = 20 kN/m3,

* * DRAVA „ l i r . h / X (% % d> <§> ® (?) ® a (b) (c (e) (|) 05sloječi razbremenilni objekt Prelivni objekt / Dušiino-regulocijski objekt Merski objekt pretočnih količin Zadrževalni bazen bolnišnice Zadrževalni bazen Taborskega zbiralnika Kontrolno-regulacijski objekt Združitveni jašek Obstoječi Taborski zbiralnik Obstoječi kanal iz bolnišnice Obstoječi izliv v Dravo postane razbremenilni kand Prelivni kanci v zadrževalni bazen . X ^ c } Sušni odtok r Dušeni iztok zadržanih' onesnažedn rhešanih odplak Priključitev sušnih in zadržanih m ednih odplak na desnoobrežni kanal Maribora Desnoobrežni zbirni kanol Maribora f i Po pretoku skozi dušilna objekta se že razbremenjene odplake Taborskega zbiralnika in bolnišnice združijo v združitveni komori. Od tod dalje odtekajo v merski objekt (4), kjer se merijo pretočne količine. Meritev je predvidena z Venturijevim žlebom. Merilec pretoka je opremljen z registratorjem in se vgradi že v 1. etapi. Tako bodo zbrani dovolj natančni podatki, da bo možno v perspektivi vzpostaviti centralni informacijski in komandni sistem za celotno kanalizacijsko omrežje Maribora. Tako bo možno optimirati delovanje kanalizacijskega sistema in CINAM, kar pa je potrebno obdelati s posebnim projektom, najkasneje ob pričetku delovanja čistilne naprave. Slika 1: Situacija objektov W£RtZ ZADRŽEVALNEGA BAZENA ZA TABORSKI Z8RAMK DUŠAN ZGONIK: Priključni objekti taborskega zbiralnika 5.0 OSNOVNI PODATKI O OBRAVNAVANIH OBJEKTIH Za priključitev odpadnih voda Taborskega zbiralnika in bolnišnice na desnoobrežni zbirni kanal Maribora je načrtovana izgradnja naslednjih objektov: 1. Sedanji kaskadni objekt za preliv v Dravo se preuredi v razbre­ menilni objekt, dimenzij ca. 10,0 X 5,0 m. 2. Na obstoječem Taborskem zbiral­ niku se izgradi prelivni objekt, prek katerega se polni zadrževalni bazen. Objekt ima dimenzije ca. 5.0 X 6,0 m. 3. Dušilno-regulacijski komori z vgrajeno opremo dopuščata odtok v smeri glavnega desno- obrežnega zbiralnika največ 2x sušni odtok. Komori imata dimen­ zije ca. 5,0 X 3,0 m. 4 . Merski objekt na priključitvi sušnih odplak na glavni zbirni kanal evidentira količino odtoka. Ima dimenzije ca. 9,0 x 2,5 m. 5 . Zadrževalni bazen za zadrževanje najbolj onesnaženega dela meša­ nih odplak kanala iz bolnišnice. Bazen ima prostornino ca. 50 m3, tlorisne dimenzije ca. 9,0 X 3,5 m. 6. Zadrževalni bazen odplak Tabor­ skega zbiralnika prostornine 1562 m3, ima krožno obliko s premerom 18,0 m in višino ca. 8.0 m s posebno oblikovanim dnom in krožnim tokom, tako da je zagotovljena samočistilna sposobnost in onemogočeno odsedanja blata v omembe vred­ nih količinah. 7 7. Kontrolno regulacijski objekt na iztoku iz zadrževalnega omejuje odtoke na želeno količino in omo­ goča zakasnitev odtoka v smeri bodoče čistilne naprave po kon­ čanem nalivu. Objekt ima tlorisne dimenzije 2,5 x 4,5 m in višine 11.0 m. 8. Združitveni jašek za skupni odtok sušnih zadržanih odplak na desno­ obrežni kanal Maribora s tlorisom 2,6 X 2,3 m. d. Prelivni kanal za dotok v zadr­ ževalni bazen s prerezom 2,0 X 1,6 m in dolžino ca. 24,0 m. g. Priključni cevovod 0 800 mm sušnih in zadržanih odplak na desnoobrežni zbiralnik dolžine ca. 32,0 m. Pri izgradnji objektov je potrebno izvršiti izkope gradbenih jam v količini ca. 9.500 m3 različnih zemljin ter vgraditi ca. 1965 m3 raznih vrst betonov. Naročnik je dela oddal za vrednost 143 milijonov SIT gradbenemu podjetju Konstruktor iz Maribora. 6 .0 V P L IV NA OKOLJE Izgradnja objekta predstavlja določen vpliv na okolje. Sam videz objekta ne bo povzročal posebnega vpliva, saj bodo vsi deli objekta v celoti vkopani v brežino in Pobreško cesto. Edini vidni sledovi bodo pokrovi vstopnih odprtin in vhod v upravno-krmilni objekt v sklopu zadrževalnega bazena. Možni pa so naslednji morebitni vplivi na okolje: • možnost pojavov in emisij smradu, • onesnaženje zraka z aerosoli, • onesnaženje s hrupom. Nastajanje smradu lahko povzroči zastajanje in gnitje odpadne vode v objektih. Zato so objekti zasnovani tako, da do zastajanja ne bo prihajalo. Delno je izjema le zadrževalni bazen na priključku kanala iz bolnišnice. Le-tega bo potrebno po vsakem večjem nalivu kontrolirati in po potrebi čistiti in vzdrževati, za kar je predvidena tudi izgradnja hidranta. Objekt je zasnovan tudi tako, da bo kasneje, če bo to praksa pokazala za nujno, možno vgraditi opremo za avtomatsko izpiranje sten in dna zadrževalnika. Vsi pokrovi so protismradno tesni, zračenje pa poteka prek posebnih jaškov z vgrajenimi posebnimi filtri. Ob upoštevanju zgoraj navedenega, ne more prihajati do zaznavnega DUŠAN ZGONIK: Priključni objekti taborskega zbiralnika širjenja smradu v okolje, oziroma dograditev novih objektov ne bo bistveno poslabšala obstoječega stanja. Možnost generiranja aerosolov v okolje praktično ni verjetna, saj so vsi objekti prekriti. Za onesnaževalce okolja s hrupom obravnavanih objektov ne moremo šteti, saj edini zaznaven hrup lahko predstavlja šumenje padajoče vode. Zaradi tega bodo v komori, kjer pada voda v globino, vodotesni in protihrupno zaščiteni pokrovi. Na podlagi gornjega lahko sklenemo, da načrtovani objekt ne bo bistveno poslabšal obstoječega stanja. Pas v smeri bolnišnice pa bo po izgradnji objekta potrebno ponovno zasaditi z zimzeleno bariero, vendar bolj zaradi hrupa na prometni Pobrežki cesti kot pa zaradi morebitnih negativnih vplivov obravnavanih objektov na okolje. Zbiranje, odvajanje in čiščenje odplak mesta in industrije Maribora je pozitiven ekološki projekt, predvsem z vidika zaščite kakovosti vodotoka Drave. Ker del tega projekta predstavlja tudi kanalizacijsko omrežje z vsemi objekti, lahko obravnavane objekte v celoti gledano štejemo kot pozitivne ekološke elemente, kar je potrebno pri oceni morebitnih lokalnih vplivih na okolje upoštevati. \ Koroška c. 118 2000 Maribor Podjetje za gradbeništvo, inženiring, storitve in promet z nepremičninami ' nc. 062 / 223-312, fax. 062/221-Q89V____________ J NIGRAD, javno podjetje d. d. 2000 Maribor Strma ulica 8 Tel: 062 225 351 Fax: 062 225 515 ŽR: 51800-601-47072 Sm o sodobna gospodarska družba, k i združu je p e t centrov in služb za gospodarjen je. O b zadovoljevanju specifičn ih in kom unalnih p o treb na obm očju m estne občine M a rib o r sedanjim in bodočim p o slo vn im p a rtnerjem nudim o: • naše zna n je in izkušn je p rid o b ljen e v 140 letih obstoja in razvoja N igrada • kakovostno, konkurenčno in pravočasno izva jan je s to ritev na vseh po d ro čjih delovanja • ekološko na jugodnejše rešitve ter n jihovo izvrševanje v skladu s standard i IS O 9001 in SLO IS O 45001 • nenehen razvo j in inova tivnost na vseh področjih delovanja ALEKSANDER PIRŠ: Izgradnja, vzdrževanje in nadzor kanalizacijskega omrežja IZGRADNJA, VZDRŽEVANJE IN NADZOR KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MARIBOR CONSTRUCTION, MAINTENANCE, AND MONI­ TORING OF THE MUNICIPAL SEWER NET­ WORK IN THE TOWN OF MARIBOR UDK: 628.13 ALEKSANDER PIRŠ D \ / 7 p T p L / V a rs tv o o k o l ja ni v e č le s k rb n a r a v o v a rs tv e n ik o v , te m v e č ' ^ v je g o s p o d a r je n je in e n a te m e l jn ih s e s ta v in s o d o b n e t ržne e k o n o m i je . In d u s t r i ja , g o s ta n a s e l je n o s t , m o č n a d n e v n a m ig r a c i ja , p r o m e t in in te n z iv n o k m e t i j s t v o so d e ja v n ik i , ki v p l iv a jo na o n e s n a ž e v a n je , hk ra t i pa so tud i nu jn i s e s ta vn i de l s o d o b n e g a n a č in a ž iv l jen ja . V p r isp e vku je p re d s ta v l je n m a r ib o rs k i p r is to p k iz g ra d n j i , v z d rž e v a n ju in n a d z o ru ja v n e g a k a n a l iz a c i js k e g a o m re ž ja . A n a l iz a re z u l ta to v p re s k u š a n ja za o b d o b je 1 993 - 1 9 9 8 kaže, d a le d o s le d n o izp o ln je va n je p o s ta v l je n ih z a h te v in u č in k o v i t n a d z o r p r is p e v a ta k iz b o l jš a n ju ka ko vo s t i in f ra s t ru k tu rn ih o b je k to v in s te m k z m a n jš e v a n ju o b r e m e n i t e v o k o l ja . S l I IV/I IV /| A D V E n v i r o n m e n t p r o te c t io n is no m o r e th e e x c lu s iv e c o n c e rn LJ IVI IVI r \ n T o f e c o lo g is t s , i t h as b e c o m e a s u b s ta n t ia l c o m p o n e n t of up to d a te m a r k e t e c o n o m y . I n d u s t r ia l i s a t io n , h ig h d e n ­ s i ty o f p o p u la t io n , h e a v y d a i ly m ig r a t io n s , and in te n s iv e fa r m in g a re all th e re a s o n s fo r e n v i r o n m e n t p o l lu t io n , w h i le b e in g an in e v i ta b le c o m p o n e n t o f m o d e r n w a y o f l ife as w e l l . In th e a r t ic le , th e M a r ib o r w a y o f c o n s t r u c t io n , m a in te n a n c e , a n d m o n i to r in g o f m u n ic ip a l s e w e r n e tw o r k is d e s c r ib e d . T h e a n a ly s is o f te s t in g re s u l t s o f th e p e r io d 1 9 9 3 - 1 9 9 8 in d ic a te s , t h a t o n ly th e e x a c t f u l f i lm e n t o f th e p r e d e f in e d r e q u i r e m e n ts a n d e f fe c t iv e m o n i to r in g can im p r o v e th e q u a l i t y o f in f r a s t r u c tu r e a n d r e d u c e th e e n v i r o n m e n ta l lo a d . Avtor: Aleksander Pirš, univ.dipl.inž.gradb., NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d., Maribor UVOD Po podatkih iz Poročila o stanju okolja Mestne občine Maribor 1993 - 1997 [1], ki ga je izdelal Zavod za varstvo okolja, Mestne občine Maribor, mesto letno v industriji in gospodinjstvih proizvede preko 11 mio m3 odpadne vode. Zgrajeno kanalizacijsko omrežje, preko katerega se te vode odvajajo, je nezadostno, saj pokriva le 70% potreb, poleg tega pa je slabe kvalitete in zastarelo. Kanalizacija je ponekod stara preko 90 let. Na področju mestne občine Maribor je le okoli 78% gospodinjstev (9.440 objektov oziroma 75.000 prebivalcev) priključeno na javni kanalizacijski sistem. Okoli 9.000 objektov, ki v omrežje še ni priključenih, ima lastne greznice, ki so pretežno pretočne in dokazano onesnažujejo podtalnico. Obstoječe stanje predstavlja velik problem za zaščito zalog pitne vode, saj kar 60% območja mestne občine leži na vodozaščitnem področju. V Mariboru je poleg tega preko 25 razpršenih kanalizacijskih izpustov v Dravo. Nove hidrogeološke raziskave in onesnaženje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju kažejo na verjetnost pretoka onesnažene podtalnice iz desnega na levi breg, pod strugo reke, na območju starega mostu čez Dravo. Zaradi navedenega je bilo v okviru projekta zaščite podtalnice Vrbanskega platoja in Dravskega polja sprejetih več ukrepov, med drugim tudi Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, na Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju [2], V skladu z Odlokom, ki je stopil v veljavo 17. oktobra 1998, se je na nekaterih območjih mesta razširil širši in vplivni varstveni pas, na območju Studenc na primer vse do Drave. Med ukrepe za zaščito zalog pitne ALEKSANDER PIRŠ: Izgradnja, vzdrževanje in nadzor kanalizacijskega omrežja vode sodi tudi akcijski program v okviru projekta sanacije in izgradnje kanalizacijskega sistema in Centralne čistilne naprave Maribor. Cilji omenjenega akcijskega programa so zbrati pretežni del odpadne vode preko kanalizacije in jo prečistiti do te mere, da jo bo v skladu s predpisi možno spustiti v reko Dravo. Predvideno je, da naj bi v izgrajeno kanalizacijsko omrežje bilo priključeno 115.000 prebivalcev, 21.000 od skupno 136.000 prebivalcev pa ne bo povezanih v centralni kanalizacijski sistem mesta Maribor, temveč v manjše lastne kanalizacijske sisteme, največkrat zaključene z lastnimi čistilnimi napravami. Izgradnja in sanacija kanalizacije naj bi trajala 8 let, v tem času pa bo izgrajenih okoli 20 km primarne in 85 km sekundarne kanalizacije. VZDRŽEVANJE !N NADZOR K A N A L I Z A C I J S K E G A OMREŽJA NA O BM O ČJU MESTNE OBČINE MARIBOR Potencialni in dejanski onesnaževalci tal in podtalnice so, kot smo uvodoma omenili, v veliki meri neustrezni in nezadostni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zato je izgradnja ter redno in ustrezno vzdrževanje le-teh vitalnega pomena tako iz ekološkega kot tudi iz ekonomskega vidika. Dejavnost upravljalca in vzdrževalca javne kanalizacije Vzdrževanje objektov javne kanalizacije, upravljanje z njimi ter nadzor nad gradnjo in sanacijami predstavlja eno od osnovnih dejavnosti podjetja NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d.. Delniško družbo Nigrad, d.d. je v skladu s 6, členom Odloka o načinu opravljanja javnih gospodarskih služb v Mestni občini Maribor [3] ustanovila Mestna občina Maribor, ki je tudi njena večinska lastnica. Kanalizacijsko omrežje in objekte kanalizacijske infrastrukture je Mestna občina Maribor s Pogodbo o prenosu kanalizacijskih infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje prenesla v upravljanje podjetju NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d.. Nigradov center gospodarjenja Vzdrževanje javne kanalizacije tako skrbi za okoli 320 km kanalizacijskega omrežja mesta Maribor in širše okolice. V okviru celovitega sistema upravljanja in kakovostnega nadzora omrežja je družba NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d. organizirana v več organizacijskih enot, ki s sodelovanjem skrbijo za spremljavo dogajanja v kanalizacijskem sistemu (slika 1). Oddelek za kataster evidentira vse spremembe v okolju in na ta način zagotavlja jasno sliko lege in postavitve komunalnih vodov v naravi, Oddelek za laboratorijske preiskave izvaja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod in merjenje pretokov v sistemih s prosto gladino ter analize odpadnih vod v kanalih. Oddelek za tehnične in komercialne zadeve preko nadzora gradnje, vodenja investicij, razvoja objektov komunalne infrastrukture ter izdaje soglasij in dovoljenj ustrezno spremlja posege v kanalizacijski sistem. O prizadevanjih družbe NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d. za kakovost storitev, ki jih opravlja v okviru svojih dejavnosti priča tudi dejstvo, daje oktobra 1998 družba pridobila certifikat po standardu kakovosti ISO 9002 (med drugim tudi za dejavnosti Vzdrževanje javne kanalizacije in Laboratorijsko vzorčenje in preskušanje). Za vse dejavnosti je sistem kakovosti izgrajen in podprt s Poslovnikom kakovosti družbe ter Priročniki in Plani zagotavljanja kakovosti posameznih dejavnosti. Primeren odnos družbe do okolja pa se kaže tudi v prizadevanjih po obvladovanju dejavnosti, ki bi bilo skladno z okoljevarstvenim standardom ISO 14000. NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d., Maribor ^ VZDRŽEVANJE JAVNE KANALIZACIJE VZDRŽEVANJE JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN f VZDRŽEVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE l IN PROMETNE SIGNALIZACIJE UPRAVLJANJE JAVNIH PARKIRIŠČ f IZGRADNJA IN SANACIJA GRADBENIH ^ ____________OBJEKTOV___________ [ KATASTER - GEODETSKE MERITVE LABORATORIJ IZDAJA SOGLASIJ IN DOVOLJENJC vzdrževanje, razvoj, projektiranje gradnja, sanacije, rekonstrukcije vzorčenje in preiskušanje, analiza odpadnih voda mnenja, soglasja, nadzor, vodenje investicij geodetski posnetki, kataster komunalne infrastrukture CELOVIT SISTEM UPRAVLJANJA S KANALIZACIJSKIM SISTEMOM Slika 1: Dejavnosti upravljanja javne kanalizacije ALEKSANDER PIRŠ: Izgradnja, vzdrževanje in nadzor kanalizacijskega omrežja Izgradnja in širitev kanalizacijskega omrežja Skladno s plani in akcijskim načrtom izgradnje in sanacije kanalizacijskega omrežja potekajo številne aktivnosti izboljšanja stanja na tem področju v mestu Maribor in njegovi okolici. Pomembnejši objekti, predvideni za izvedbo v naslednjih obdobjih so: • kanalizacija Studenci-Pekre, • kanalizacija Studenci-Limbuš- Laznica, • kanalizacija naselja Razvanje, • centralna čistilna naprava Maribor, • kolektor do CČN Maribor, • kanalizacija Mariborski Otok, priključek na kanal v cesti G1, • Zadrževalni bazen kolektorja “Gorkega ulica", • Zadrževalni bazen “Taborskega" kolektorja , • kanalizacija Miklavž lil.faza. Našteti objekti so že v izgradnji ali pa se za njihovo realizacijo ureja projektna in upravna dokumentacija in bo njihova izgradnja možna že v letih 1999 in 2000. Poglavitni vir financiranja izgradnje kanalizacijskih infrastrukturnih objektov predstavljajo sredstva Takse za obremenjevanje vode. TEHNIČNA IZVEDBA IN UPORABA OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA Na podlagi 3. člena ODLOKA o odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju mariborskih občin [4], je Javno komunalno podjetje Nigrad Maribor oktobra 1994 sprejelo PRAVILNIK o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, s katerimi gospodari Javno komunalno podjetje Nigrad Maribor, ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo [5] (v nadaljevanju PRAVILNIK). Omenjeni pravilnik predpisuje in opredeljuje naslednje: • tehnične normative, • način tehnične izvedbe in uporabe objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda kanalizacijskega sistema, • postopke izdaje soglasij za pose­ ge novogradenj, rekonstrukcij, ter odvajanja odpadne vode, • projektiranje, izvedbo, prevzem in ukinitev, • izvedbo kanalizacijskih priključkov, • kvaliteto in količino priključnih odpadnih vod, s katerimi gospo­ dari upravljalec javne kanalizacije. PRAVILNIK se nanaša na vse vrste odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijsko omrežje mesta in vodotoke in je obvezen za vse udeležence pri načrtovanju, projektiranju, v upravnem postopku, gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi javne kanalizacije. Tak celosten in sistematski pristop zagotavlja kvalitetno kanalizacijsko omrežje, zmanjšuje negativne vplive na okolje in omogoča učinkovito gospodarjenje z odpadnimi vodami. V nadaljevanju bomo povzeli nekatera ključna določila PRAVILNIKA, ki se nanašajo na postopek priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Izdajanje Mnenj in Soglasij Upravljalec kanalizacijskega omrežja je pristojen za izdajanje Mnenj k lokacijskemu dovoljenju in Soglasij k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Soglasje predstavlja dokument, s katerim upravljalec javne kanalizacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, pod katerimi je mogoča priključitev in uporaba javnega kanalizacijskega omrežja. Soglasje se izda na osnovi pisne vloge. V primeru individualnega objekta, upravljalec istočasno s Soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja izda tudi Soglasje h kanalskemu priključku. Tudi to soglasje se izda v pisni obliki in na osnovi pisne vloge ter pregleda predložene tehnične dokumentacije. Izvedba in prevzem, izjava o kvaliteti in pravilnosti izvedbe novoizgrajenega objekta Izvedba kanalskega priključka na javno kanalizacijsko omrežje je možna šele po predhodni pridobitvi soglasja k priključku. PRAVILNIK natančno opredeljuje zahteve glede padcev, dimenzij in materialov cevovodov in jaškov, predvideva posebne ukrepe v primerih, ko se zahteva višja stopnja varnosti glede preobremenitve, posebej pa obravnava tudi ločevalnike lahkih tekočin in maščob. Po zaključeni gradnji mora izvajalec oziroma investitor od upravljalca pridobiti Izjavo o kvaliteti in pravilnosti izvedbe novoizgrajenega objekta. Upravljalec javne kanalizacije na pismeno zahtevo izvajalca/investitorja izda omenjeno Izjavo in sicer na podlagi: • zapisnikov o pregledu kanalizacije, • potrjene projektne dokumentacije, • poročila o uspešno opravljenem preskusu tesnosti, • geodetskega posnetka zgrajenega objekta v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav, • pregleda s TV kamero, • presoje predhodno izdanih sogla­ sij in mnenj, ter ugotavljanja sklad­ nosti zgrajenega objekta s predpi­ san i mi standardi in tehničnimi specifikacijami. Izjavo upravljalca kanalizacije mora izvajalec oziroma investitor predložiti na tehničnem pregledu objekta. Upravljalec v svojem arhivu hrani vso dokumentacijo izgrajenih objektov, geodetske posnetke, protokole o preizkusih tesnosti ter dokumentacijo hišnih priključkov. Preskušanje tesnosti Poročila o uspešno opravljenih preskusih tesnosti spadajo med dokumente, na podlagi katerih upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja izda izjavo o kvaliteti gradnje in pravilnosti izvedbe, izjava pa je pogoj za pridobitev uporabnega ALEKSANDER PIRŠ: Izgradnja, vzdrževanje in nadzor kanalizacijskega omrežja dovoljenja objekta. V PRAVILNIKU so zato natančno opredeljene zahteve glede preskusnih metod in meril tesnosti ter navedene zahteve glede usposobljenosti izvajalcev prevzemnih preskusov. PRAVILNIK je bil sprejet leta 1994 in določila, ki se nanašajo na preskušanje, temeljijo na standardnih specifikacijah, ki smo jih takrat v Sloveniji uporabljali. To sta bila predvsem jugoslovanski standard JUS U.N8.05 (Betonske cevi za kanalizaciju - Ispitivanje cevovoda na terenu) in nemški DIN 4033 (Entwässerungskanäle - leitungen; Richtlinien für die Ausfürung). Snovalci pravilnika so že v času nastajanja PRAVILNIKA predvidevali, da bomo v Sloveniji oblikovali svoje standarde oziroma prevzemali harmonizirane evropske, zato so v 41. členu zapisali, da se naj kot strokovna podlaga za izvedbo preskusa in oceno (vodo)tesnosti uporabljajo domači standardi, če pa teh ni pa tuji standardi katere od držav EU. Aprila 1998 smo končno dobili slovenski standard s področja gradnje in preskušanja kanalizacijskih sistemov, SIST EN 1610. Omenjeni standard je harmoniziran evropski standard, kar pomeni, da so ga po končanem postopku usklajevanja, za svojega sprejele vse države EU in nekatere druge, med njimi tudi Slovenija, ki se šele potegujejo za vstop v Evropsko zvezo. V delovni skupini TC OVO/WG 6, ki je na Uradu za standardizacijo in meroslovje (USM), Ministrstva RS za znanost in tehnologijo, pripravila predlog sprejetja standarda SIST EN 1610, so poleg slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev cevi in kanalizacijskih objektov, predstavnikov projektantskih organizacij, izvajalcev in sodelovali tudi strokovnjaki večjih komunalnih podjetij in preskusnih laboratorijev. Problem očitnega neskladja PRAVILNIKA z veljavnim slovenskim standardom, glede postopkov preskušanja in meril tesnosti, je zaznal tudi upravljalec kanaliza­ cijskega omrežja. Kot tak si tudi sam prizadeva, da se preskušanje izvaja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 1610. Omeniti je še treba, da je novi dopolnjeni PRAVILNIK, ki bo upošteval vse sprejete slovenske oziroma evropske standarde ter tehnične predpise s področja sistemov za odvod in čiščenje odpadnih voda, že v pripravi. V praksi sta se za preskušanje cevovodov do leta 1996 skoraj izključno uporabljala že omenjena DIN 4033 in JUS U N8. 050, v manjši meri pa tudi avstrijski standard ÖNORM B 2503. Takoj ko je bil na USM sprejet PSIST prEN 1610, tako imenovani »predlog« evropskega standarda, pa se je začel uporabljati tudi ta. Omenjeni predlog standarda je bil, vsaj kar se preskusnih metod tiče, v tem času že skoraj dokončno usklajen in ni bilo pričakovati bistvenih sprememb. Njegova prednost pred navedenima nemškim in jugoslovanskim standardom je bila v tem, da je poleg preskušanja z \ vodo predvideval tudi preskušanje z zrakom. Po letu 1996 seje v Sloveniji pri preskušanju tesnosti pretežno uporabljal PSIST prEN 1610, vse do sprejetja SIST EN 1610 v začetku leta 1998. V skladu s PRAVILNIKOM so poročila o preskušanju uradni dokumenti, zato mora izvajalec prevzemnih preskusov zagotavljati neoporečnost rezultatov meritev. Preskusni laboratoriji morajo, razen tega, da so registrirani za preskušanje, tudi redno vzdrževati in dokazovati usposobljenost laboratorijskega osebja ter umerjenost merilne opreme. Kot objektivni dokaz usposobljenosti PRAVILNIK zahteva akreditacijo. Glede na to, da v Sloveniji še ni preskusnih laboratorijev, ki so akreditirani pri slovenski akreditacijski službi (USM-SA), upravljalec kot dokaz usposobljenosti priznava tudi veljavno Potrdilo o usposobljenosti laboratorija za izvajanje preizkusov tesnosti kanalizacijskih vodov pri gradnji objektov za Družbo za gradnjo avtocest v Republiki Sloveniji, ki ga na podlagi presoje posameznega laboratorija izda Zavod za gradbe­ ništvo Slovenije (ZAG) iz Ljubljane. KAKOVOST NOVOZGRAJENE KANALIZACIJE V MARIBORU Podatki, ki jih je Javno komunalno podjetje Nigrad d.d., upravljalec \_______ ■ Netesno □ Tesno ALEKSANDER PIRŠ: Izgradnja, vzdrževanje in nadzor kanalizacijskega omrežja kanalizacijskega omrežja na območju Mestne občine Maribor zbralo v okviru nadzora nad gradnjo infrastrukturnih objektov kažejo, da se kakovost novozgrajene kanalizacije izboljšuje. Analiza rezultatov preskušanja tesnosti cevovodov na področju Maribora in okolice (slika 2) je pokazala, da se delež negativnih rezultatov prvih preskušanj po izgradnji objekta znižuje. Razloge za opaženi dvig kvalitete novozgrajene kanalizacije lahko strnemo v štiri skupine: • material - uporabljene so cevi in jaški boljše kvalitete • tehnična dokumentacija - izdelava ključnih detajlov ter jasnejše navajanje zahtev glede kvalitete izvedbe, • izvedba - doslednejše upošte­ vanje projektne dokumentacije in predpisanih normativov - zavedanje izvajalcev po potrebni natančni izvedbi, • nadzor - dosledno in strokovno izvajanje. Iz rezultatov preskušanja, prikazanih na sliki 2, je mogoče sklepati, da se bomo po kvaliteti kmalu lahko primerjali z razvitejšimi evropskimi državami, v katerih je delež netesne novozgrajene kanalizacije okoli 10%. Navedeno opažanje in pa dejstvo, da izvajalci uporabljajo že tudi sodobne sanacijske metode in materiale, potrjujejo optimizem glede doseganja ciljev akcijskega programa izgradnje kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave - zavarovanje zalog pitne vode ter preprečevanje onesnaženja vodo­ tokov in tal. Ob sodelovanju vseh udeležencev v procesu izgradnje, je mogoče postavljene cilje v predvidenem roku tudi uresničiti. ZAKLJUČEK Skrb za okolje je odraz kulture nekega naroda. Ta se ne meri po številu bleščeče zloščenih fasad, marveč po kakovosti objektov, ki niso tako na očeh. Med takšne objekte zagotovo sodi kanalizacija, ki jo prekriva debela plast zemlje. Čeprav skrita pred pogledi, opravlja pomembno funkcijo. Neopazno nas rešuje skrbi, kam z odpadno vodo, ki jo vsakodnevno proizvajamo. Seveda pa smo skrbi rešeni le navidezno, kajti načrtovanje, gradnjo, nadzor in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, financiramo neposredno ali posredno vsi. Verjetno se vsi zavedamo, da bomo morali povzročitelji, sorazmerno s povečevanjem obremenitev okolja, tudi več prispevati in prav je tako. Od načrtovalcev, graditeljev in upravljalcev pa bomo upravičeno zahtevali strokovno in kakovostno delo. GRADIMO ZA NASLEDNJE TISOČLETJE SIKA d.o.o. Ljubljana Tehnične pisarne: Ljubljana, Celovška 492, Tel.: 061 159 34 30 Maribor, Vodovodna 30, ®5 Tel.: 062 31 32 18 E k o l o š k o i n tehnično naprednejši s i s t e m i za i n j e k t i r a n j e L I T E R A T U R A [1] POROČILO o stanju okolja Mestne občine Maribor 1993 - 1997, Mestna občina Maribor - Zavod za varstvo okolja, 1998 [2] ODLOK o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, na Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju, MUV št. 19/98. [3] ODLOK o načinu opravljanja javnih služb v Mestni občini Maribor, MUV št. 18/95 [4] ODLOK o odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju mariborskih občin, MUV št. 18/88 [5] PRAVILNIK o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, s katerimi gospodari Javno komunalno podjetje Nigrad Maribor, ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo, MUV št. 14/94 IGOR ŠAUPERL, ZVONE ERŽEN: Slovenski standard SIST EN 1610 SLOVENSKI STANDARD SIST EN 1610 - V KORAK Z EVROPO SLOVENIAN STANDARD SIST EN 1610 - UP TO DATE WITH EUROPE UDK: 006 (497.12) IGOR ŠAUPERL, ZVONE ERŽEN P /^v \ / ~7 ^ - p ^ i / A p r i la 1 9 9 8 s m o v S lo v e n i j i z m e to d o r a z g la s i t v e p r e v z e l i V a . H I d r \ h a r m o n iz i r a n e v ro p s k i s t a n d a r d EN 1 6 1 0 - C o n s t r u c t io n a n d te s t in g o f d r a in s a n d s e w e r s . Ta s ta n d a r d je z r a z g la s i t v e n o o b ja v o v g la s i lu Urada za s ta n d a rd iz a c i jo in m e ro s lo v je , SPOROČILA, d o b i l s ta tu s s lo v e n s k e g a s ta n d a r d a z o znako SIST EN 1 61 0. S ta n d a rd , ko t že n a s lo v pove , o b ra v n a v a g ra d n jo in p re s k u š a n je s is te m o v za o d v o d o d p a d n ih v o d a . P o s a m e z n a p o g la v ja o p r e d e l ju je jo z a h te v e g le d e e le m e n to v in m a te r ia la , iz k o p a ja rk a , iz v e d b o p o s te l j i c e , p r ik l ju č k o v na c e v i in ja š k e ter z a s ip a v a n ja ja r k a , p r e d v id e v a p a tu d i k o n č n i p r e g le d in p r e s k u š a n je c e v o v o d a in ja škov po z a s ip u . Z n a m e n o m , d a bi u d e le ž e n c e v p r o c e s u iz g r a d n je o b je k to v za o d v a ja n je o d p la k s p o d b u d i l i k r a v n a n ju v s k la d u s s o d o b n im i n o r m a t iv i k a k o v o s t i , v p r is p e v k u p o v z e m a m o in k o m e n t i r a m o p o g la v ja s ta n d a r d a , ki o b r a v n a v a jo p o s to p k e p re s k u š a n ja in m e r i la te s n o s t i . V p re s k u s n e m la b o ra to r i ju VAR IN G ER n a m r e č o p a ž a m o , da m n o g i , ki j ih s ta n d a r d z a d e v a , S IST EN 1 6 1 0 še s o r a z m e r n o s la b o p o z n a jo . S l I | \ / | N / l A D V ln A Pril 1 9 9 8 in S lo v e n ia , th e h a r m o n is e d E u ro p e a n s ta n - LJ IVI IVI r \ n T d a rd EN 1 61 0 - C o n s t ru c t io n and te s t in g o f Dra in and sew e rs , was a d o p te d v ia d e c la r a t io n . By th e a n n o u n c e m e n t in th e o f f ic ia l p u b l i c a t io n o f th e S lovene S ta n d a r d a n d M e t r o lo g y I n s t i t u te “A N N O U N C E M E N T S ” ( “ S P O R O Č IL A ” ), th is s ta n d a rd w a s g iv e n th e s ta tu s o f S lo v e n ia n s ta n d a r d , la b e l le d as SIST EN 1 6 1 0 . As obv ious f ro m th e t i t le , th is s ta n d a rd d e a ls w i th th e c o n s t ru c t io n and te s t in g o f w a s te w a te r d is c h a rg e s y s te m s . In c e r ta in c a p i ta ls , r e q u i r e m e n ts r e g a r d in g m a te r ia ls a n d e le ­ m e n t a re d e f in e d , so as th e t r e n c h e x c a v a t io n , b a s e m e n t a c c o m p l i s h m e n t , jo in t in g to p ip e s and s h a f t s , b a c k f i l l in g o f t r e n c h , a re d e f in e d . F ina l in s p e c t io n a n d t e s t in g o f p ipes a n d s h a f t s a f t e r th e b a c k f i l l in g is i n t r o d u c e d as w e l l . To in i t ia te th e p a r t i c i ­ p a n ts in w a s te w a te r d is c h a r g in g s y s te m s c o n s t r u c t io n to a c t w i t h c o n fo r m a n c e to m o d e rn q u a l i t y ru le s , in th e a r t ic le c h a p te r s d e a l in g w i th t e s t in g o f t ig h tn e s s p r o c e ­ du re s a n d m e a s u r e m e n ts a re s u m m a r is e d . In VAR IN G E R te s t in g la b o r a to r y it w a s n o t ic e d , th e m a n y o f th e m , w h o a re o b l ig e d to SIST EN 1 6 1 0 s ta n d a r d , a re n o t re a l ly fa m i l ia r w i th it. Avtorja: Dr. Igor Šauperl univ.dipl.inž.str, VARINGER d.o.o., Pivola 93, 2311 Hoče Zvone Eržen univ.inž.str.,VARINGER d.o.o., Pivola 93, 2311 Hoče UVOD Povezovanje evropskih držav in oblikovanje skupnega trga terjata prost pretok blaga, storitev in ljudi in v tej luči tudi poenotenje nacionalnih normativov. Leta 1984 je Evropska skupnost nalogo harmonizacije nacionalnih standardov in tehničnih predpisov zaupala zasebni nedržavni instituciji z imenom C o m itte E uropeen de N o rm a lis a t io n , kratko CEN (sl. Evropski odbor za standardizacijo). Članice CEN so uradi za standar­ dizacijo dežel EU in EFTA. Slovenija ima v tem združenju trenutno še status pridružene članice, kar nam pa omogoča dostop do vseh predlogov oziroma sprejetih standardov. Naši strokovnjaki lahko brez omejitev sodelujejo v tehničnih odborih (TC) in delovnih skupinah (WG). Evropski standard, ki ga uskladi in izdela CEN, so članice dolžne sprejeti kot svoj nacionalni standard brez sprememb v roku 6 mesecev po izidu. Enako velja tudi za Slovenijo, ki se je k temu zavezala v skladu s prizadevanji za pridružitev EU. Tehnični odbor za področje tehnologije odpadnih vod CEN/TC 165 je septembra 1997 razglasil standard EN 1610 - C o n s t ru c t io n a n d te s t in g o f d ra in s a n d s e w e rs [1]. Poleg navedene angleške obstajata še dve uradni verziji standarda, nemška in francoska. Posamezna članica CEN lahko vsak sprejet evropski standard prevede tudi v svoj jezik. Uradni prevod standarda dobi s prijavo na IGOR ŠAUPERL, ZVONE ERŽEN: Slovenski standard SIST EN 1610 Centralnem sekretariatu CEN enak status kot uradne verzije. Evropski standard EN 1610 je pod imenom DIN EN 1610 oktobra 1997 v Nemčiji zamenjal tudi pri nas dobro znani DIN 4033 [3], podobno pa so morale vse ostale članicah CEN z evropskim standardom nadomestiti ustrezne nacionalne standarde najpozneje do marca 1998. Tako v Veliki Britaniji na primer uporabljajo in se sklicujejo na BS EN 1610, v sosednji Avstriji pa ÖNORM EN 1610, v obeh primerih pa gre za isti standard. V predvidenem roku smo se tudi Slovenci opredelili za sodobne postopke gradnje in preskušanja sistemov za odvod odpadnih voda in z metodo razglasitve prevzeli omenjeni evropski standard [2], ki v skladu z načeli slovenske standardizacije nosi oznako SIST EN 1610. PRESKUŠANJE TESNOSTI V obdobju usklajevanja evropskega standarda je bilo področje preskušanja deležno posebne pozornosti. Kakovost izdelkov in storitev ter tradicija preskušanja so v deželah članicah CEN namreč zelo različni in iskanje za vse sprejemljive rešitve je bil sorazmerno dolgotrajen proces. V obdobju nastajanja EN 1610 se je v zvezi s preskušanjem pogosto postavljalo vprašanje primerljivosti predvidenih postopkov med seboj in z do tedaj veljavnimi nacionalnimi standardi posameznih držav članic. Zagovornike DIN 4033 je predvsem skrbela primerljivost rezultatov preskušanja z zrakom in vodo. Odgovore na ta vprašanja so dale številne raziskave oziroma študije [4,5,6] in njihovi izsledki so bili pri snovanju standardnih postopkov in zahtev preskušanja upoštevani. Standard v svoji končni obliki ponuja štiri postopke preskušanja cevovodov in jaškov z zrakom (LA, LB, LC in LD) ter postopek preskušanja z vodo W. Poleg preskušanja cevovodov in jaškov po zasipu, tako imenovanega prevzemnega preskušanja, standard v 10. poglavju predvideva tudi preskušanje med polaganjem, torej pred glavnim zasipom. Odločitev o potrebnosti preskušanja med gradnjo prepušča projektantu oziroma nadzoru. V praksi se za preskuse pred zasipom velikokrat odločajo tudi sami izvajalci del, saj v primeru, da uporabljajo manj znane oziroma materiale vprašljive kakovosti ali tehnologije spajanja, s tem zmanjšujejo tveganje, da bi šele po zasipu odkrili netesnost položenega odseka ali jaška. Postopki in zahteve za preskušanje težnostnih cevovodov so zapisani v 13. poglavju standarda. Najpo­ membnejša določila v zvezi s preskušanjem, povzeta pod Splošno, so naslednja: • preskuša se z zrakom (postopek »L«) ali z vodo (postopek »W«), • preskušanje se izvaja po glavnem zasipu in • preskusno metodo določi projektant. Prenašanje pristojnosti odločanja na projektante je eno od osnovnih načel evropske standardizacije. Vsebina standardov je vse bolj splošna, manj predpisujejo izbiro, v našem primeru ene izmed predlaganih bolj ali manj enakovrednih metod, pa prepuščajo snovalcem oziroma načrtovalcem objektov. Projektanti se morajo zavedati svojih pristojnosti in pri izdelavi projektne dokumentacije v skladu z njimi tudi ravnati. Nata način bo manj nejasnosti in hude krvi pri pridobivanju soglasij in pri tehničnih prevzemih, predvsem pa bo kakovost zgrajenih objektov boljša. Preskušanje z zrakom - postopki » L« Preskušanje z zrakom ima nesporne prednosti pred postopkom z vodo tako glede trajanja in nižjih stroškov kot zaradi dejstva, da pri tem postopku ni transporta in porabe največkrat pitne vode. V standardu predvideni postopki preskušanja z zrakom se med seboj razlikujejo po višini preskusnega tlaka p0 in dopustnem padcu tlaka Ap. Kot smo že omenili, standard predvideva naslednje metode preskušanja: • metoda LA: p0 = 10 mbar; Ap = 2,5 mbar • metoda LB: p0 = 50 mbar; Ap = 10 mbar • metoda LC: p0 = 100 mbar; Ap = 15 mbar • metoda LD: p0 = 200 mbar; Ap = 15 mbar V praksi se danes v srednji Evropi pri preskušanje cevovodov skoraj izključno uporabljata metodi LC in LD, ki sta se v omenjenih raziskavah [4,5,6] izkazali kot najustreznejši, glede primerljivosti z metodo W oziroma z DIN 4033. Metoda LA zahteva zaradi nizkega preskusnega tlaka p0 = 10 mbar in temu primerno nizkega dopustnega padca tlaka Ap = 2,5 mbar merilno opremo z mejno napako ±0,25 mbar, hkrati pa ima pri tako nizkem tlaku temperatura preskusnega medija velik vpliv na spremembo tlaka in predstavlja vir merilne negotovosti. Metoda LB (p0=50 mbar; Ap = 10 mbar) tradicionalno uporabljajo predvsem v skandinavskih državah, kot argument pa navajajo večjo varnost pri preskušanju zaradi relativno nizkega tlaka. Podobno metodo so poleg tega predvidevali že tudi njihovi nacionalni standardi (npr. švedski VAV P50). Čas trajanja preskusa se določa v odvisnosti od premera cevovoda in izbrane metode preskušanja. Vrednosti za premere do 1000 mm najdemo v p re g le d n ic i. Iz p re g le d n ic e je razvidno, da na primer meritev po metodi LA traja tudi do tri in pol krat dalje v primerjavi z metodo LD, razmerje časa preskušanja metod LC in LD pa je obratno sorazmerno razmerju preskusnih tlakov. Primerljivost postopkov med seboj je dosežena prav s predpisanim daljšim oziroma krajšim časom preskušanja. IGOR ŠAUPERL, ZVONE ERŽEN: Slovenski standard SIST EN 1610 Material Preskusni postopek Po mbar ( Ap 53dB). Govorimo lahko o nizkoenergetski sestavi elementov s faktorjem med 0,18 in 0,24W/m2K, kar so, še posebej za slovenske razmere, častitljive številke. Država še ni dojela pomena teh številk, saj bi sicer podobno kot druge zahodnoevropske države sprejela ukrepe za pospeševanje gradnje energetsko varčnih objektov. V zadnjih petih letih se je razvilo precej novih sistemov. Tako imajo investitorji in projektanti vedno večjo možnost izbire. Najpomembneje od vsega pa je dejstvo, da spoznavajo, da gotove hiše niso katalog nekaj BENEDIKT BORŠIČ: Gotove hiše tipskih hiš, temveč so možnosti pri oblikovanju tlorisov po lastni želji več kot realnost. Zavezujoča je bolj ali manj samo sestava elementov, ki se od proizvajalca do proizvajalca razlikuje glede na vgrajene materiale. Osnova vsakega stenskega elementa so nosilni pokončniki iz lesa. Med njimi toplotna izolacija iz mineralne volne, v novejšem času tudi ovčja volna ali bombaž za tiste, ki želijo povsem naravne materiale. Od zunaj in znotraj so obdani z oblogo, ki je potrebna iz več razlogov. Obloga zagotavlja konstrukcijsko stabilnost. Obenem ščiti konstrukcijo predvsem pred atmosferskimi vplivi. Kot obloga se uporabljajo največ mavčno vlaknaste plošče, redkeje iverica, ki je zaradi deleža škodljivih lepil na bazi formaldehidnih spojin postala vedno manj zanimiva. Seveda se danes dobijo tudi iverice brez formaldehidov. Veliko se uporabljajo mavčne plošče, vendar te niso dopustne na zunanji strani, ker nanje ni možno izvesti fasade. Kot fasada je najpogosteje uporabljen sistem fasade s stiroporjem in ustreznimi zaščitnimi in zaključnim slojem. V novejšem času tudi fasada s pluto kot osnovo. Možna je seveda izvedba lesene fasade ali izvedba lesenega opaža v notranjosti. Nekateri proizvajalci uporabljajo znotraj še dodatno drugo oblogo (mavčne ali mavčno vlaknaste plošče), ki samo še izboljšuje omenjene lastnosti. Pomembno je poudariti, da se les vgrajuje v natančno zahtevani kakovosti in primerno posušen, kar zagotavlja njegovo obstojnost. Zmotno je prepričanje, da je ob vsem tem potrebna še dodatna zaščita s kemičnimi zaščitnimi sredstvi. Vsaka kemična zaščita pomeni vnos strupov v naše bivalno okolje. Pri tem velja omeniti, da moramo zaščititi lesene konstrukcijske elemente, ki so neposredno izpostavljeni vremenskim vplivom. BENEDIKT BORŠIČ: Gotove hiše Les kot surovina Poglejmo smiselnost uporabe lesa kot gradbenega materiala. Petdeset odstotkov suhe mase dreves predstavlja ogljik, ki je bil s fotosintezo odvzet iz ogljikovega dioksida v zraku. S tem je v zraku ostal kisik, nam tako potreben za življenje. Kot vsa živa bitja imajo tudi drevesa svojo življenjsko dobo: iglavci v povprečju 600 let, listavci od 250 do 800 let. Drevo iglavca raste in se razvija okoli 100 let. V tem času pridno skladišči ogljik. Po tem času ga je smiselno podreti, sicer odmre in med gnitjem sprosti nazaj v ozračje ves ogljik, ki ga je vsa ta leta pridno skladiščilo. Ogljik se seveda ponovno vežeš kisikom v ogljikov dioksid. Če torej podremo odraslo drevo in les obdelamo za proizvodne namene, smo dolgoročno uskladiščili ogljik in ustvarili višek kisika. Velja poudariti, da raste na svetu več dreves, kot se jih porabi zaradi predelave lesa. V Nemčiji je 30 % površin poraščenih z gozdom. Letni prirastek na površini 11 milijonov hektarjev znaša 60 milijonov m3, od tega porabijo na leto le 40 milijonov (ob tem je delež gotovih lesenih hiš blizu 20 % stanovanjske gradnje). Še ekstremnejši primer so skandi­ navske dežele: tam je letni prirastek 170 milijonov m3, ki jih maloštevilno prebivalstvo (kljub temu da je delež tovrstne gradnje, kot že prej omenjeno, čez 90 %). Zato viške izvažajo, kar je glede na že omenjeno skladiš-, čenje ogljika smiselno. Njihova skupna letna poraba znaša okoli 130 milijonov m3. Les kot gradbeni m ateria l Les ima odlične konstrukcijske lastnosti. Primerjalno glede na maso konstrukcijskega elementa ima podobno natezno trdnost kot jeklo in bistveno večjo tlačno trdnost kot beton MB30. Njegova dodatna prednost je, da se da enostavno obdelovati. Znano je, da je les izpostavljen napadom škodljivcev (vsem znana hišna goba ipd.) in da je gorljiv. Zato je pomembno še enkrat poudariti, da mora biti pri vgradnji ustrezno suh. Vlažnost mora biti pod s predpisi določeno dopustno vlažnostjo. Za osnovo uporabljajo domači proizvajalci DIN predpise, ker večino svojih proizvodov prodajo prav na zahtevnem nemškem trgu. S tem je razvoju škodljivcev odvzet eden od osnovnih pogojev za življenje in nadaljnji razvoj. Pri gorenju les ustvarja na svoji površini zoglenelo plast kot neke vrste samozaščito. Tako ostanejo njegove lastnosti glede nosilnosti dlje časa kot pri ostalih materialih, tudi pri visokih temperaturah, praktično nespremenjene. Izo lac ijsk i m ateria li Izolacijski materiali se vgrajujejo v ravnini nosilne konstrukcije med notranjo in zunanjo oblogo. Opravljajo vlogo tako toplotne kot zvočne izolacije. Največ so v uporabi naslednji materiali: • mineralna volna, • celulozni kosmiči, • ovčja volna, • bombaž, tekstilni ostanki in podobno. V malostenskem sistemu se je precej uporabljal kot izolacijski material purpen, a je kot ekološko vprašljiv neuporaben za izdelke v zgornjem kakovostnem razredu. Najpogosteje uporabljen material je mineralna volna. Njena vlakna so lahko iz kamene ali steklene volne. Pred leti je bila mineralna volna neutemeljeno osumljena, da naj bi med obdelavo in vgradnjo izločala prašne delce, ki vzpodbujajo rakasta obolenja. Vedno skeptični Nemci so nasedli tovrstnemu netemeljenemu sumničenju. Zavoljo tega je morala industrija proizvodnje mineralne volne po “križevi poti’’. S številnimi raziskavami ji je uspelo ovreči obtožbe in dokazati neoporečnost. Danes na embalaži ponosno nosi oznako k < 40, kar pomeni, da ni povzročitelj kancerogenih obolenj. Mavčne plošče Med ploščami, ki se danes največ uporabljajo, ločimo med: • mavčno-vlaknasto ploščo, • mavčno-kartonsko ploščo. Vlaknaste so pri nas manj znane. So homogena mešanica mavca in celuloznih vlaken. V veliki meri so izpodrinile zaradi vsebnosti formaldehidov sporne iverne plošče. So bistveno kompaktnejše od navadnih mavčnih, predvsem pa so bolj ognjevarne in boljše tudi glede zvočne in toplotne izolacije. Bistvena prednost je tudi v tem, da lahko na njih izvajamo fasado (lepimo npr. stiropor ali pluto), Mavčno-kartonske plošče imajo osnovo iz mavca, zunanja stran je obdana s kartonskim papirjem, ki prevzema natezne napetosti v plošči in se danes skoraj v celoti proizvaja iz reciklažnega papirja (običajna oznaka GKB). Mavčnim ploščam, kjer je zahtevana dodatna požarna varnost, so primešana steklena vlakna (običajna oznaka GKF). Poznamo še impregnirane mavčne plošče (običajno zelene barve z oznako GKBI), namenjne za uporabo v mokrih prostorih, kot so kopalnice, wc. Impregnirane so z vodoodbojnim sredstvom, karton običajno še z fungicidnim premazom. Vse vrste mavčnih plošč so negorljive in kemično nevtralne, njih obdelava in uporaba ne vplivata škodljivo na zdravje. Folije, strešna lepenka Najpogosteje se uporablja polieti­ lenska folija (PE) kot parna zapora na notranji strani elementa. Ker se mehansko pritrjuje, jo lahko enostavno odstranimo in recikliramo. Strešna lepenka rabi bodisi kot rezervna kritina na strehi ali kot vetrna zapora na zunanji strani. Danes jo v glavnem BENEDIKT BORŠIC: Gotove hiše nadomeščamo s sodobnimi armira­ nimi folijami. VELI KOSTEN S KI SISTEM GOTOVIH HIŠ »Vse je mogoče« -je osnovno pravilo velikostenskega sistema gradnje lesenih hiš. Od postavitve surove konstrukcije, ustrezno zaščitene pred vremenskimi vplivi, do gradnje na ključ. Pri tem gre za tipski projekt ali arhitekturno zasnovan objekt po že lji naročnika. Sodoben velikostenski sistem se odlikuje po fleksibilnosti, velikih zmogljivostih in gospodarni izkoriščenosti osnovnih materialov. Osnovna ideja same konstrukcije velikostenskega sistema je zrasla na principu togih šip, ki se med seboj podpirajo in s tem povečujejo togost konstrukciji. Kot nekakšno sestavljanje stranic škatlice iz stenskih, stropnih in strešnih elementov-togih šip, različnih velikosti. Stranice sestoje iz lesenega okvirja, ki so za dosego potrebne togosti obložene z obeh strani, običajno z mavčnimi ploščami. V primerjavi z ostalimi načini gradnje lesenih hiš omogoča tovrstna gradnja prihranke pri materialu. Tako niso potrebne dodatne diagonalne ojačitve lesenih okvirjev, obenem pa so mogoče večje tlorisne površine, brez dodatnega vmesnega podpiranja s stebri. Konstrukcijski princip je enak tako za zunanje kot notranje stene, strop in strešne elemente. Glede na zahteve predpisov in vpliv okolja se za oblaganje elementov uporabljajo različni materiali. Osnova sistema Osnova vsakega elementa je leseni okvir. Pri zunanjih stenah se kot obloga uporabljajo mavčno vlaknaste plošče (tudi iverica, kjer se kot vezivo uporablja cementna malta). Vmesni del se zapolni z izolacijo, za kar je najprimernejša mineralna volna, ki se zelo enostavno vgrajuje. Pred vremenskimi vplivi varuje vremensko odporna zunanja obloga, ki je lahko lesena ali pa se izvede klasična fasada. Možna je tudi obzidava s klinker opeko. Tako za fasado iz lesenega opaža kot obzidavo s klinker opeko se običajno uporablja sistem prezračevane fasade. Podobno velja za strešne elemente, le da je na zunanji strani strešna kritina. Pri notranjih stenah lahko rabijo kot obloga kar navadne mavčne plošče z obeh strani. Vmesni prostor se zaradi boljše zvočne izolacije prav tako zapolni z izolacijo. Ce je le mogoče, se v notranjih stenah izvedejo vse instalacije, da se s tem zmanjša nevarnost toplotnih mostov in eventualnih prehodov zraka v zunanjih stenah. Za preprečevanje prehoda zraka rabi vetrna zapora na zunanji strani elementa (pri lesenem opažu na fasadi). Od malostenskega k velikostenskemu Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Od malostenskega k velikostenskemu, od izvedbe na gradbišču do prefabrikacije v tovarni, od osnovnih mer k modularni gradnji, so v grobem spremembe, ki so se v 80-tih letih tega stoletja zgodile v montažni gradnji. Marsikomu, seveda tudi konkurenčnim zvrstem gradnje, je postalo jasno, da današnja lesena hiša kakovostno zelo visoko kotira. Tako so zaceli postopno uporabljati materiale, ki so se prej uporabljali izključno v lesenih hišah. Lep primer so mavčne plošče, ki se danes vedno pogosteje uporabljajo kot notranja obloga prostorov. Današnji velikostenski sistem je naslednik malostenskega. Konec sedemdesetih se je zahodnoevropski trg zasitil izdelkov dvomljive kakovosti (predvsem zaradi dvomljive kakovosti vgrajenih materialov). Potrebe po vecjf kakovosti končnega izdelka in nižjih stroških proizvodnje so narekovale večjo stopnjo predhodne izdelave elementov v tovarni. Ob ustrezni organiziranosti, pripravi dela in delavniških načrtih je to pomenilo pocenitev na račun cenejše proizvodne ure v tovarni (od tiste na montaži). Ob nespremenjenih transportnih stroških so tudi avtodvigala postala dostopnejša. Proizvodna linija velikostenskih elementov obsega poleg izdelave \ VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d. Žnldaričevo nabrežje 11. 225ol=>~TTJJ Z Z N A N J E M , IZ K U Š N J A M I, P O D A T K I, O P R E M O IN S T R O K O V N J A K I g@gj®üawO|]si[refQ® §S)(ra®©0Ijow®@G NAČRTOVANJA, IZVAJANJA IN VZDRŽEVANJA OBJEKTOV *-«- VODNEGA GOSPODARSTVA (vodotokov, Jezer,...) * OBJEKTOV VARSTVA OKOUA (odlagališča komunalnih in nevarnih odpadkov, sanacije gramoznic,...) * KOMUNALNE HIDROTEHNIKE (čistilne naprave, vodovodi, kanalizacije,...) * SPLOŠNE HIDROTEHNIKE (osuševanje, namakanje,...) g a pomeni stopnjo zgoščenosti agregata, ki smo jo izračunali z modificiranim Toufarjevim modelom, e pa predstavlja volumen praznin, ki ga naj zapolni cementna pasta. Stopnja zgoščenosti agregata f predstavlja koncentracijo agregata v betonski mešanici in maksimalno zgoščenost agregata. Ker takšen beton ne izkazuje dobre obdelo- valnosti, je treba vsebnost cementne paste povečati za določeno količino. Maksimalna zgoščenost agregata v našem primeru je 0,77, kar pomeni, da agregat zavzema 77% prostornine Frakcija Delež [% ] 0/4 36 4/8 19 8/16 45 P r e g l e d n i c a 3 : Optimalna mešanica treh frakcij agregata betona, 23% prostornine pa zavzema cementna pasta. Prostornino agregata bomo zmanjševali za korak 1%, s tem pa hkrati povečevali vsebnost cementne paste. 4.1 Določitev vodocementnega fak to rja Cilj eksperimenta je projektiranje betona marke 30. Po evropskem P o o b l a š č e n i p r o d a j n o s e r v i s n i c e n t e r z a v o z i l a B M W in R O V E R G R O U P Naslov P t u j s k a c e s t a 1 7 6 2 0 0 0 M a r i b o r T e l e f o n : ( 0 6 2 ) 4 5 0 2 2 0 0 ANDREJ IVANIČ: Uporaba principa maksimalne zgoščenosti agregata s t a n d a r d u E N V 2 0 6 [4 ] je to b e t o n t r d n o s t n e g a r a z r e d a C 2 5 / 3 0 . Z a t a t r d n o s t i r a z r e d in z a u p o r a b o c e m e n t a ra z r e d a 4 2 , 5 s ta n d a r d E N V 2 0 6 p r e d v i d e v a W / C r a z m e r j e < 0 , 6 5 . Z a d o lo č i t e v p r o je k t a n t s k e t rd n o s t i b e t o n a la h k o u p o š t e v a m o v e č k r i te r i je v : - K r iteri j p o s t a n d a r d u D IN 1 0 4 5 : z a M B 3 0 je p ro je k ta n ts k a trd no st ßwm = 4 0 M P a . - K r i te r i j p o P B A B z a n e z n a n e karakteris tike p ro izvo d n je betona: f > M B + 8 , 0 M P a Z a p r o j e k t a n t s k o t r d n o s t b e t o n a 4 0 M P a iz W a l z o v e g a d i a g r a m a o d č i ta m o v re d n o s t v o d o c e m e n t n e g a fak tor ja 0 ,6 2 . Č e u p o ra b im o v re d n o s t 4 0 M P a v F e r e to v i e n a č b i , d o b i m o v r e d n o s t v o d o c e m e n t n e g a f a k to r ja 0 , 5 9 , z a t r d n o s t b e t o n a 3 8 M P a p a W / C f a k t o r 0 , 6 1 . O d l o č i m o s e z a u p o ra b o v o d o c e m e n tn e g a faktorja 0 , 6 . 5.0 REZULTATI p r r a č u n s k a v r e d n o s t g o s t o t e s v e ž e g a b e t o n a p e e k s p e r im e n ta ln a v rednost g o s to te s v e ž e g a b e t o n a p 28 v red n o st gostote o trde lega b eto n a R a z l i k e m e d r a č u n s k o in e k s p e r im e n t a ln o i z m e r je n o g o s to to s v e ž e g a b e t o n a s o z e l o m a j h n e in n e d o s e ž e j o v r e d n o s t i 1 % . T o p o m e n i , d a s o b e t o n s k e m e š a n i c e z e lo k o m p a k tn e , h o m o g e n e in d o b ro z b i t e . Pri r a č u n u r e c e p t u r n is m o u p o š t e v a l i v s e b n o s t i z r a k a . K e r so r a z l i k e m e d g o s t o t a m i s v e ž e g a in o t r d e l e g a b e t o n a u s t r e z n o m a jh n e , l a h k o s k l e p a m o , d a je v s e b n o s t z a o s t a l e g a z r a k a v b e t o n u m a n jš a o d vrednosti 1%. T a v red n o st velikosti praznih prostorov ne bi sm e la bistveno v p l iv a t i n a t r d n o s t b e t o n a . Z n a n o je n a m r e č , d a c a . 5 % p ra z n ih p r o s t o r o v z m a n j š a t r d n o s t tud i do 30 % . S e v e d a p a o m e n je n e poroznosti ne s m e m o z a m e n je v a t i s poroznostjo c e m e n tn e g a k a m n a , ki nas tane zaradi u p o r a b e v is o k e g a v o d o c e m e n t n e g a f a k t o r ja . 5.2 Tlačna trdnost betona a s oc■o 40 - 39 j 38 - 37 36 35 34 33 0,69 0,7 0,71 0,72 0,73 0,74 0,75 0,76 0,77 0,78 5.1 Gostote svežega in otrdelega betona koncentracija agregata Slika 5 : P o t e k t l a č n ih t r d n o s t i b e t o n a v o d v i s n o s t i o d k o n c e n t r a c i j e a g r e g a t a Koncentracija Pr Pe Pr-Pe P 28 agregata [kg/r 3] [kg/r 3] [ % ] [kg/r 3] 0,77 2477 2454 0,9 2465 0,76 2468 2451 0,7 2462 0,75 2459 2440 0,8 2449 0,74 2447 2425 0,9 2433 0,73 2440 2422 0,7 2430 0,72 2427 2418 0,4 2421 0,71 2420 2412 0,3 2414 0,70 2409 2406 0,1 2406 P r e g l e d n i c a 4 : G o s t o t e s v e ž e g a in o t r d e l e g a b e t o n a ANDREJ IVANIČ: Uporaba principa maksimalne zgoščenosti agregata Iz rezultatov je razvidno, da se trdnost betona povečuje s koncentracijo agregata v betonski mešanici. Pri večjih koncentracijah agregata cementna pasta samo izpolnjuje prazne prostore med zrni, cone delovanja posameznih zrn se prekrivajo, prihaja do dodatnega učinka trenja. S povečanjem agregatnocementnega faktorja ob konstantnem vodocementnem faktorju se zmanjša količina cementnega kamna, kateri zaradi svoje poroznosti vpliva na zmanjšanje tlačnih trdnosti. Nižje tlačne trdnosti vzorcev betona z manjšo koncentracijo agregata so posledica visokega vodo- cementnega faktorja in s tem večje poroznosti cementnega kamna. Ker je koncentracija cementnega kamna višja, je s tem višja tudi poroznost betonske mešanice. Pri vodo- cementnih faktorjih, ki so višji od 0,4, določen del vode ne sodeluje niti v kemijski reakciji med vodo in cementom in niti pri nastajanju gelskih por. Ta višek vode po izparitvi povzroči nastanek dodatnih t.i. kapilarnih por, ki so velikostnega reda 10'3 mm. Te kapilarne pore bistveno vplivajo na slabšanje tlačnih trdnosti betona. 5.3 Konsistenca betonskih mešanic Betoni, ki imajo visoko vsebnost agregata, so težko vgradljivi, večina jih izkazuje slabo plastično konsistenco, le mešanici s koncentracijo agregata 0,70 in 0,71 sta plastične in tekoče konsistence. To pomeni, da je bila pri togih mešanicah vsa voda mobilizirana za omočenje zrn agregata in za normno konsistenco cementne paste, premalo pa je ostalo deleža vode, ki je pomemben za uravnavanje konsistence sveže betonske mešanice. Betoni bolj togih konsistenc so primerni za specifične konstrukcije, kot so temelji, betonske ceste, talne plošče, podporni zidovi, slabo armirane konstrukcije, srednje armirane konstrukcije (plošče, nosilci, stebri velikih in srednjih prerezov). Treba je poudariti, da so bile vse mešanice izdelane brez uporabe plastifikatorjev ali superplastifikatorjev. V moderni proizvodnji betona pa se praktično ne proizvajajo več betoni brez aditivov. Betonski mešanici s koncentracijo agregata 0,76 smo dodali plastifikator Cementol Delta Extra količine 0,4 % volumenske teže cementa. Posed konusa je narastel od prvotnih 1,9 cm na 6,1 cm. Torej smo ob nespremenjeni koncentraciji agregata in ob nespremenjenem vodocementnem faktorju dobili občutno boljšo konsistenco betona. 6.0 ZAKLJUČEK Princip maksimalne zgoščenosti agregata predstavlja alternativno orodje za projektiranje betonske mešanice, s pomočjo katerega je omogočena izdelava gostih, kompaktnih in predvsem cenejših betonov. Rezultati laboratorijskih preizkusov so pokazali, da lahko z upoštevanjem zgoraj omenjenih konceptov proizvajamo kakovost in tehnološko povsem ustrezne betone z občutno manjšo količino cementa od tiste, ki jo prepisujejo klasične recepture. Ker je cement najdražja komponenta betona, reduciranje njegove količine vodi k precejšnjim prihrankom. Pri projektiranju betona marke 30 MPa plastične konsistence lahko prihranimo do 120 kg/m3 cementa glede na klasične recepture, ki se uporabljajo v običajni gradbeniški praksi [5]. Z uporabo teoretičnih modelov zgoščenosti agregata lahko sestavljamo različne granulometrijske kompozicije, ki so sestavljene iz separiranih ali naravnih nesepariranih frakcij. S tem je omogočena optimalna izraba naravnih resursov agregata na nekem območju. Če bi hoteli sestaviti optimalno kombinacijo dveh ali treh frakcij izmed npr. 50 različnih tipov agregata, bi to zahtevalo veliko časa in veliko število laboratorijskih eksperimentov zgoščenosti. Z računalniško simulacijo teoretičnih modelov zgoščenosti pa lahko dobimo množico uporabnih rezultatov na hiter in eleganten način. 14 12 10 ? 3 83 C O % 60)«o oa. <► 4 i t <► <► <► ► .h ► ......... 2 0 0 ,6 9 0 ,7 0,71 0 ,7 2 0 ,7 3 0 ,7 4 0 ,7 5 0 ,7 6 0 ,7 7 0 ,7 8 koncentracija agregata P reg ledn ica 3: Optimalna mešanica treh frakcij agregata ANDREJ IVANIČ: Uporaba principa maksimalne zgoščenosti agregata L I T E R A T U R A [1 ] Andersen, P.K., Johansen, V.: A Guide to Determing the Optimal Gradation of Concrete Aggregates, SHRP-C-334, Washington DC, 1993. [2] Toufar, W., Born, M., Klose, E.: Beitrag zur Optimierung der Packungsdichte Polydisperser Körniger Systeme, Freiberger Forschungsheft A 558, VEB Deutscher Verlag für Grundstoffindustrie, 1976, str. 29-44. [3] Goltermann, P., Johansen, V., Palböl, L.: Packing of Aggregates-An Alternative Tool to Determine the Optimal Aggregate Mix, ACI Materials Journal, Vol. 94, 1997, str. 435-443. [4] SLS ENV 206: Beton-Iastnosti, proizvodnja vgrajevanje in dokazovanje kakovosti, 1993 [5] Ivanič, A.: Analitični pristop k projektiranju betona s poudarkom na granulometrijskih lastnostih agregata, Magistrsko delo, 1998. i ___ iP\j Z7 I tH. I IČ Ž 3 ) PROTECH d. d. Podjetje za projektiranje, inženiring, gradnjo in vodenje investicijskih projektov Ulica Vita Kraigherja 5/V 2000 MARIBOR HC 062/23-00-100 fax: Inženiring Projektiva 062/232-555 062/232-444 Področje delovanja PROTECHA d.d. je široko in raznoliko. Usmerili smo se predvsem v projektiranje in inženiring vključno z izvedbo del v gradbeništvu, stanovanjsko-komunalni dejavnosti ter izvajanju notranje in zunanjetrgovinskega prometa. Naše projektantske skupine opravljajo celovite storitve, od ideje, izdelave študij in projektne doku­ mentacije, pa vse do njene dokončne uskladitve s končnim naročnikom. Opravljamo tudi izvedbeni inženiring, od nakupa zemljišč do pridobitve potrebnih dovoljenj in soglasij ter izgradnje novih objektov ali adaptacije ter preureditve že obstoječih. Pri tem izvajamo gradbena in obrtniška ter inštalacijska dela vključno z zunanjo ureditvijo objektov, tehničnim prevzemom, pridobitvijo uporabnega dovoljenja ter izročitvijo postavljenega ali adaptiranega objekta uporabniku. IVAN JECELJ: 40 letnica laboratorija za preiskave gradbenih materialov OB 40 LETNICI LABORATORIJA ZA PREISKAVE GRA DBENIH MATERIALOV IN KONSTRUKCIJ FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO V MARIBORU 40