Slika zgoraj: Največji julijski dogodek v občini je bila nova maša Jerneja Šuštarja iz Podgorice (foto: Tamino Petelinšek). Slika levo: Za velik špor tni uspeh pa je poskrbela Urška Vidrih, ki je zmagala v teku na 400 metrov na balkanskem pr venstvu v Srbiji, na evropskem pr venstvu v Gruziji pa osvojila 14. mesto. Spoštovani bralci in bralke Našega kraja. Bojan Novak Julijska številka je prišla v vaš nabiralnik ravno nekje na vrhuncu poletja. V juliju že po tradiciji ni toliko dogajanja v obči­ni, saj si vsi prizadevamo izkoristiti nekaj prostih dopustniških dni in prihranjenih sredstev za menjavo okolja. Verjamem, da je to koristno, saj se moramo občasno »odklopiti« od vsakodnevnega doma­čega okolja in si s tem napolniti zaloge energije. Najodmevnejši dogodek v juliju je bila nova maša našega občana Jerneja Šuštar­ja iz Podgorice. Dolga leta je študiral in živel v Združenih državah Amerike, zato je bil dogodek še nekoliko težje pričako­van in na očeh ljudi. Opazil sem, da je v pripravah na dogodek svoje moči združi­lo veliko ljudi, kar je mogoče res redkost v današnjem času. Mogoče pa je to ravno zaradi tega tako lepo videti. Za velike reči je res treba stopiti skupaj. V intervjuju je Jernej povedal svojo zgodbo, ki bo zago­tovo polna zanimivega branja. Izven meja naše države pa je v za­dnjem mesecu delovala tudi mlada atletinja Urška Vidrih. Tako v Srbiji kot v Gruziji se je zelo izkazala in tudi njene besede si boste lahko prebrali. Očitno v kraju dobivamo prepoznavno športnico. Eno sicer že imamo in prav v dneh, ko bomo brali naslednjo številko, se bo Veselka Pevec odpravljala na dolgo po­tovanje na paraolimpijske igre v Rio de Janeiro. O igrah si boste lahko športni navdušenci nekaj zanimivosti prebrali že v tej številki. Kljub nekoliko manj obširni številki velja pohvaliti številne dopisnike, ki so tudi v poletnem času našli čas in napi­sali prispevke o dogajanju v njihovih društvih, ustanovah, organizacijah. Zelo sem bil vesel prispevka Alojza Nučiča, ki nam slikovito opiše nekaj zgodovinskih utrinkov življenja v Pod- Oglaševanje v Našem kraju Vabimo podjetnike, da izkoristite možnost promocije vaše aktivnosti z oglaševanjem v Našem kraju. Vaš oglas tako pride v vsak gospodinjstva v občini. Več informacij dobite na Občini ali pri uredniku. Cenik je dostopen na http://www.dobrepolje.si/obcinskactiva/1. Naš kraj gorici. Upam, da se bo tudi v naslednjih številkah kdo opogumil in z bralci delil zanimive, a večkrat pozabljene, utrinke naše zgodovine. Vsekakor vas čaka prije­tno branje. Obširno poročilo z 12. redne seje Ob­činskega sveta Občine Dobrepolje pa daje številki tudi resnejši značaj. Dolgo priča­kovana točka o predlagani rešitvi za izgra­dnjo novega vrtca se je končala z zavrnitvi­jo predlaganega sklepa. Več podrobnosti si preberite v poročilu. Želim vam prijetno branje in lep preo­stanek poletnih dni. ¦ Kazalo Iz občinske zgradbe ................... 5 Obvestila .................................. 6 Naša kulturna dediščina .......... 11 Predlogi za poletne dni ........... 15 Intervju ................................... 16 Kultura ................................... 19 Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka izide v sredo, 31. 8. Prispevke sprejemamo do ponedeljka, 22. 8. Iz vrtca in šole ........................ 24 Iz dobrepoljske ambulante ..... 26 Zdravje ................................... 28 Iz društev ................................ 30 Šport ....................................... 37 Pisma bralcev ......................... 40 Zahvale .................................. 42 Poročilo z 12. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje 12. redna seja občinskega sveta je potekala v dveh delih. Začela se je v četrtek, 23. 6. 2016, nadaljevala pa slab teden kasneje, v sredo, 29. 6. Odločalo se je o pomembnih zadevah. Bojan Novak Na dnevnem redu je bilo sprva predlaga­nih 11 točk, a so se svetniki večinsko od­ločili, da ena točka (sprejem zaključnega poročila) ni primerna za obravnavo. Po sprejetem dnevnem redu in potr­ditvi zapisnika 11. redne seje je sledilo županovo poročilo o izvedenih in plani­ranih delih v občini. Župan je povedal, da na občini pridobivajo zadnja soglasja pri pripravi občinskega prostorskega na­črta. Nadaljuje se projekt izgradnje suho­kranjskega vodovoda. V Zdenski vasi se zaključuje zadnja faza izgradnje čistilne naprave, pripravlja se tudi vse potrebno za tehnični pregled. Kmalu se pričakujeta odprtje in priklop na omrežje. Obenem se pripravlja projektna naloga za čistilno napravo Bruhanja vas in Podgora. Poja­vljajo se težave z obratovanjem čistilne naprave v Ponikvah. Pripravlja se doku­mentacija za razpis za izgradnjo široko­pasovnega omrežja. Za igrišče v Tisovcu je narejena projektna dokumentacija, vložena je na upravno enoto z name­nom pridobitve gradbenega dovoljenja. Pripravljata se dokumentacija za izgra­dnjo nove kotlovnice pri šoli in projektna naloga za prestavitev transformatorja na Cesti. Ureja se igrišče v Ponikvah (ogra­ja, podlaga, igrala). Vas Predstruge pa je naslednja, ki bo pridobila širokopasovno optično omrežje. Predstavnik Javnega komunalnega podjetja Grosuplje je svetnike seznanil s poročilom o izvajanju obvezne gospo­darske javne službe vzdrževanja občin­skih cest. V razpravi so bile izpostavlje­ne nekatere pripombe na izvajanje javne službe, predvsem glede naraščajoče vi­šine sredstev, ki jih občina namenja za zimsko službo in za vzdrževanje cest. Sledila je obravnava Odloka o javno­zasebnem partnerstvu za izvedbo prve faze projekta Šolsko-športni center JVIZ Dobrepolje. Najprej so pripravljavci od­loka in pripadajočih dokumentov pred­stavili izhodišča in vsebino dokumentov. Promotor je v januarju nakazal interes za gradnjo vrtca v javno-zasebnem partner­stvu. Na podlagi ponudbe promotorja je sledila priprava dokumentacije, ki je bila obravnavana na odboru za družbene de­javnosti in na seji. Sledili so vprašanja in komentarji svetnikov. Večina vprašanj je bila povezana s pravnimi dilemami, po­vezanimi z zakonodajo na področju jav­no-zasebnega partnerstva. Občinski svet se je v skladu s poslovnikom na zahtevo večine podpisanih svetnikov odločil za tajno glasovanje. Na tajnem glasovanju projekt izgra­dnje vrtca v javno-zasebnem partnerstvu ni dobil potrebne večine. Zaradi pozne ure in še nekaj točk na dnevnem redu so se prisotni odločili, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo v sredo, 29. 6. 2016. Nadaljevanje seje se je začelo tam, kjer se je prvi del končal – pri vroči temi o gradnji vrtca. Občinski svet je po zavrni­tvi odloka o javno-zasebnem partnerstvu sprejel sklep, da se postopek priprave na gradnjo vrtca nadaljuje tako, da župan z občinsko upravo do 30. 9. 2016 na pod­lagi strokovnih in racionalnih izhodišč pripravi nov projekt in ustrezen način financiranja. Pri točki Poročilo o delu odborov in komisij Občine Dobrepolje so predsedni­ki odborov podali svoja poročila (Judita Oblak za Odbor za družbene dejavnosti in Marko Marolt za Komisijo za volitve in imenovanja). Kot uvod v točko o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2016 (rebalans prora­čuna) je župan predstavil predloge za povečanje oziroma znižanje določenih postavk veljavnega proračuna. V razpravi so bile s strani nekaterih svetnikov izpostavljene številne dileme in zastavljena dodatna vprašanja. Neka­teri svetniki z županovimi odgovori niso bili v celoti zadovoljni. Predlaganih in sprejetih je bilo osem amandmajev (po­večanje sredstev za igrišče Tisovec, pove­čanje sredstev za kotlovnico pri šoli, po­večanje sredstev za vzdrževanje poljskih poti, povečanje sredstev za požarno var­nost, povečanje sredstev za protipoplav­ne ukrepe, nova postavka v proračunu – materialni stroški za merjenje gostote krvi, znižanje sredstev za vzdrževanje javne razsvetljave in povišanje sredstev za ureditev območja JVIZ OŠ Dobre­polje ter zagotovitev sredstev za plačilo umetniškega vodje). Ob koncu te točke dnevnega reda je občinski svet soglasno sprejel odlok o rebalansu proračuna za leto 2016 s sprejetimi amandmaji. Občinska uprava je pripravila Odlok o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Dobrepolje. O predlogu je razpravljal odbor za gospo­darstvo in ga ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Občinski svet je odlok sprejel soglasno tako v prvi kot v drugi obravnavi. Ob koncu je bila še točka Pobude in vprašanja svetnikov. Judito Oblak je zanimalo, če so znana že kaka nova dejstva o nedelovanju čistil­ne naprave v Ponikvah. Vprašala je tudi, če je kaka nova informacija o možnostih za zagotavljanje fizioterapije v naši ob­čini. Župan je povedal, da imajo na temo nedelovanja čistilne naprave napovedan sestanek na ministrstvu, JKP Grosuplje pa pripravlja razpis za nakup nove mo­bilne čistilne naprave. Meni, da bo pro­jekt kanalizacije v Ponikvah zaključen v tednu ali dveh. Glede zagotavljanja možnosti za fizio­terapijo je župan povedal, da je objavljen razpis za podelitev koncesije v uradnem listu in na spletni strani Občine Dobre­polje. Jožeta Prijatelja je zanimalo, zakaj se niso premaknile stvari glede vodovoda v Kompoljah (Brezje). Spraševal je tudi, kdaj bo izveden sklep s prejšnje seje o popravilu luči javne razsvetljave v Kom­poljah. Zanimalo ga je še, kdaj bodo predstavljene protipoplavne rešitve iz študije. Župan je odgovoril, da je glede vodovoda naj-SPREJETI SKLEPI na 12. redni seji prej treba urediti lastninske pravice na določenih Občinskega sveta Občine Dobrepolje: zemljiščih. Izvajalci so bili obveščeni, da morajo popraviti luč javne razsvetljave. Protipoplavne rešitve morajo biti predstavljene v najkrajšem času, saj ima pripravljavka le še nekaj dni do izte­ka časa. Občina bo pripravljavko pozvala k sklicu sestanka, kjer bodo rešitve predstavljene. Mira Grm je pohvalila delo občinske uprave, ki je po njenih besedah v zadnjem obdobju ko­rektno opravila svoje delo. Marko Marolt je spraševal, kaj se dogaja s projektom športne dvorane. Župan je povedal, da pripravljajo vse za izvedbo izgradnje v javno­zasebnem partnerstvu. Do naslednje redne seje bodo predstavljene variante za izgradnjo dvora­ne. Pod točko Razno je župan predstavil predlog Osnovne šole Dobrepolje za ureditev avtobu­snega postajališča v Bruhanji vasi. Občina bo zaprosila za soglasje Direkcijo RS za infrastruk­turo. Ko bo soglasje pridobljeno, se bo pristopilo k asfaltiranju dela ceste v Bruhanji vasi. Tako se bo prestavilo avtobusno postajališče, kjer čaka­jo otroci na šolski avtobus, na varnejšo lokacijo. Judita Oblak je predlagala, da se na Direkcijo za infrastrukturo ažurno vlaga prošnje za soglasje, ki jih na občino dobijo s strani občinskega sveta za preventivo in Sveta staršev OŠ Dobrepolje. Jože Prijatelj je opozoril, da oktobra Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje poteče kon­cesija za opravljanje zimske službe. Predlaga, da se pravočasno pripravi predlog za izbiro novega izvajalca. Marija Pogorelc je vprašala, zakaj ni urejena zasaditev pri spomeniku žrtvam v Strugah. Obči­na je prevzela urejanje okolice spomenika, ven­dar letos zasaditve in urejanja ni bilo. Župan je obljubil, da se bo okolica spomenika uredila. ¦ 1. Z dnevnega reda se umakne 5. točka, druge točke se prešte­vilčijo. 2. Zavrne se predlog zapisnika 11. redne seje. 3. Do naslednje redne seje želijo svetniki vpogled v projektno do­kumentacijo za priklop čistilne naprave Ponikve. 4. Svetniki zahtevajo proučitev odgovornosti za nastali položaj v zvezi z nedelovanjem čistilne naprave v Ponikvah. 5. Svetniki zahtevajo kratkoročno sanacijo problematike nedelova­nja čistilne naprave Ponikve in predlog dolgoročne rešitve. 6. V proračunu se zagotovi dodatna subvencija (v višini amorti­zacije mobilne čistilne naprave) za ureditev čiščenja odpadnih voda v vasi Ponikve. 7. Občinski svet Občine Dobrepolje se je seznanil s poročilom Javnega komunalnega podjetja Grosuplje o izvajanju obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest. 8. Občinski svet Občine Dobrepolje s tajnim glasovanjem odloča o sprejemu Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Šolsko-športni center – JVIZ OŠ Dobrepolje« v 1. in 2. obravnavi. 9. Občinski svet je zavrnil Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Šolsko-športni center – JVIZ OŠ Dobrepolje« v 1. in 2. obravnavi. 10. Občinski svet Občine Dobrepolje zadolži župana, da se pregle­dajo strokovne in racionalne izhodiščne zahteve. Na osnovi tega se pripravi nov projekt. Preveri se možnost uporabe veljavnega gradbenega dovoljenja. Pripravi se predlog ustreznega financi­ranja. Rok za pripravo navedenega je 30. 9. 2016. 11. Občinski svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2016 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2016 do 2019 skupaj s spre­jetimi osmimi amandmaji. 12. Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Odlok o subvencijah cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb var­stva okolja v občini Dobrepolje v 1. in 2. obravnavi. ZA AVTOPREVOZNIKE: v Franciji je s 1. 7. 2016 začel veljati nov predpis o minimalni plači ("Loi Macron"), s katerim bo Franci­ja voznike začela obravnavati kot napotene delavce v pomenu Direktive 96/71/ES o napotenih delavcih na dela v tujini, to pa pomeni ureditev kar nekaj dodatne administracije. UREJANJE VRAČILA BOLEZNIN: oddaja zahtevka za vračilo boleznine se bo od 1. 10. 2016 izvajala samo še elektronsko preko portala e-VEM in ne več ročno. 49. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU, 13.–18. 9. 2016: na letošnjem MOS-u, katerega soorganizator je že vsa leta tudi OZS, se bo ponovno predstavila tudi OOZ Grosuplje oz. njeni člani. Tako kot prejšnja leta bomo vsem članom OOZ Grosuplje omogočili tudi dve brezplačni vstopnici za sejem. Vabljeni, da nas obiščete v naši pisarni v Domu obrtnikov oz. septembra na našem razstavnem prostoru na MOS-u v Celju. AKCIJA ZBIRANJA ŠOLSKIH TORB na OOZ Grosuplje: vablje­ni, da še uporabno šolsko torbo prinesete na OOZ Grosuplje in s tem omogočite otrokom med prvim pridobivanjem znanj čim bolj udoben in normalen način šolanja, ki ne kaže razlik. Za vaš prispevek vnaprej hvala in naj se plemeniti v obliki dobrih znanj pri mladih generacijah. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje@ozs.si. Janez Bajt, univ. dipl. oec., OOZ Grosuplje S številnimi strokovnimi izobraževanji in usposa­bljanji na OOZ Grosuplje nadaljujemo SEPTEMBRA! Obvestilo UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Upravna enota Grosuplje stranke obvešča, da bo v času od 1. 7. 2016 do 31. 8. 2016 Krajevni urad Dobrepolje ZAPRT. Stranke lahko vse zadeve, ki jih sicer urejajo na krajevnem uradu, uredijo v času uradnih ur na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1. Ekologi brez meja opozorili na težavo plastičnih vrečk Res potrebujemo toliko plastičnih vrečk? Veliko ljudi se še vedno ne zaveda škode, ki jo plastika povzroča okolju, predvsem morju in zdravju. Fotografije in statistični podatki so skrb vzbujajoči, zato se je skupina Ekologi brez meja odločila izvesti medijski dogodek, s katerim so hoteli opozoriti na težave, ki jih povzroča pretirana uporaba plastičnih vrečk. Povzel Bojan Novak Ekologi brez meja so združili moči z umetnikom Lukom Mancinijem. Na ljubljanski tržnici so na začetku junija mimoidoči lahko opazovali nasta­nek Bagfoota (po slovensko mu rečemo Vrečkožer ali preprosto Vrečkar), pošasti iz plastičnih vrečk. To je bil živ dokaz o naši čezmerni porabi plastič­nih vrečk. Obiskovalci so lahko dobili številne skrb vzbujajoče informacije o pereči težavi in podpisali posebno zavezo, da bodo odslej uporabljali le vrečke za večkratno uporabo, kar priporočam tudi bralcem Našega kraja. Tako bomo storili veliko za ohranjanje okolja. ¦ Slavnostna akademija ob 150-letnici RKS Rdeči križ deluje na slovenskih tleh že sto petdeset let. To častitljivo obletnico smo zaznamovali s slavnostno akademijo 1. 7. 2016 v Cankarjevem domu v Ljubljani in smo se je udeležili tudi predstavniki RK Grosuplje. Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ Grosuplje Pokrovitelj in slavnostni govornik pred­sednik države Borut Pahor je poudaril, da je Rdeči križ Slovenije organizacija, ki si za opravljeno delo zasluži globoko spo­štovanje in priznanje celotne skupnosti, še posebej pa je izpostavil prostovoljce, ki so pravi zaklad slovenske družbe. »Rdeči križ Slovenije je pomemben del mednarodnega gibanja,« je v svoji video čestitki na slavnostni akademiji ob 150. obletnici RK na Slovenskem dejal Tadateru Konoé, predsednik Mednaro­dne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Glasbene točke so povezovale kratke predstavitve prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih: prva pomoč, krvoda­jalstvo, pomoč ob naravnih in drugih ne­srečah, iskanje pogrešanih ... Delovanje ekip prve pomoči so predstavili evropski prvaki FACE 2015 – ekipa PP RKS – OZ Grosuplje. ¦ Ekipa prve pomoči RKS – OZ Grosuplje nastopila na FACE 2016 Rdeči križ Slovenije je skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje organiziral preverjanje evropskih ekip prve pomoči – FACE 2016, ki je potekalo od 30. 6. do 3. 7. 2016 v Ljubljani. Franc Horvat, predsednik RKS – OZ Grosuplje Preverjanja se je udeležilo 20 ekip iz Evrope, na posebno povabilo medna­rodnega organizacijskega odbora sta se preverjanja izven konkurence udeležili ekipa PP Mestne občine Ptuj kot lansko­letni državni prvak in ekipa PP RKS – OZ Grosuplje – lanskoletni evropski prvak. Grosupeljska ekipa je dobila povabilo le tri dni pred samim preverjanjem in bi brez posebnih priprav po številu doseže­nih točk zasedla tretje mesto. Ker zma­govalna ekipa zaradi drugih obveznosti in poškodb ni bila popolna, sta jo dopol­nila dva člana druge ekipe. Tako so gro­supeljsko ekipo sestavljali: Monika Gril, Filip Gavez, Uroš in Luka Mehle, Žiga Bizjak in vodja ekipe Mitja Šimonka. V konkurenci tekmovalnih ekip je pr vo mesto zasedla ekipa RK Srbije, drugo mesto ekipa Irske in tretje mesto ekipa RK Črne gore. Vsem ekipam čestitamo za prikaza­no znanje, organizatorjem pa za odlič­no izvedbo velikega mednarodnega dogodka. ¦ Dan slovenskih krvodajalcev v Prilozju Apiturizem ali čebelarski turizem Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in velik pomen, je del slovenske kulturne dediščine. V svetu je Slovenija poznana kot dežela čebelarjev. Obiski čebelarstev in predstavitve pomena čebel so postajali vse pogostejši in porodila se je ideja o razvoju novega produkta čebelarskih oz. apidoživetij. Tanja Magdič, Čebelarska zveza Slovenije Čebelarska zveza Slovenije, kot ena od najbolje organiziranih nacionalnih če­belarskih organizacij, uživa izjemno spo­štovanje in priznanje v svetu v tem, da čebelarji pri nas čebelarijo »z dušo«, da so naši čebelji pridelki naravni, da ohra­njamo in ščitimo našo avtohtono kranj­sko sivko kot eno od najbolj zaželenih vrst čebel na svetu. S pojavom in razvojem apiturizma se oblikuje povsem nova dimenzija poj­movanja turizma, potovanj in počitnic ter pomembno – njihovih učinkov. Api­turizem predstavlja razvoj in promocijo zelenega, ekološkega in trajnostnega turizma. Predstavlja ključni segment zelenega gospodarstva in s tem turistič­ni produkt, ki temelji na inovativnosti, razlikovalni prednosti in visoki dodani vrednosti. Obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, torej vse štiri temelje trajnostnega turizma. Prav elementi trajnostnega razvoja so najve­čja konkurenčna prednost. Osnova za uspešen razvoj apiturizma sta povezova­nje čebelarstev, ponudnikov turističnih proizvodov, turističnih društev, lokalnih skupnosti in države ter partnerski nastop pri oblikovanju ponudbe, pozicioniranju in trženju. Pri ponudnikih apiturizma obiskoval­ci spoznajo čebelarske kulturne dedišči­ne, medovite rastline, pomen čebel za okolje, življenje in člane čebelje družine ter njihovo vlogo v panju … Apiturizem je priložnost osveščanja otrok, mladine in tudi širše javnosti o pomenu ohranja­nja okolja, čebel in čebelarstva, kulturne dediščine kot tudi o pomenu lastne pri­delave hrane in celotnega kmetijstva. Or­ganizirane so številne delavnice risanja panjskih končnic, peke medenjakov in izdelave lecta, dražgoških kruhkov, izde­lave sveč in drugih izdelkov iz čebeljega voska itd. Slovenija je prva in trenutno edina dr­žava, ki uvaja certificiranje ponudnikov apiturizma. Certifikati odličnosti zagota­vljajo nadzor nad ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo konkurenčnost. Trenutno imamo uspešno certificiranih 31 ponudnikov. Certificiranje pomeni presojo specializiranosti in usmerjeno­sti dejavnosti različnih ponudnikov, kot npr. kmetij, muzejev, prodajaln, in oceno izpolnjevanja meril za pridobitev certi­fikata dobrega ali odličnega ponudni­ka apiturizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih po­gojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebe­larjenje, sposobnost privlačne predstavi­tve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti apidoži­vetje, elemente presenečenja ipd. Ponudniki apiturizma v Sloveniji so povezani v Sekciji za apiturizem, ki de­luje pod okriljem Čebelarske zveze Slo­venije. Vodi jo Blaž Ambrožič, ki je eden od ponudnikov čebelarskega turizma. Cilj sekcije je povečati prepoznavnost slehernega ponudnika in s tem obisk ponudnikov apiturizma. To bi prispevalo tudi k večji prepoznavnosti čebelarstva, povečanju osveščenosti širše javnosti, odnosa do čebel in okolja ter na drugi strani prepoznavnosti odličnih čebeljih pridelkov. Obiščite ponudnike apiturizma in presenečeni boste nad njihovo ponud­bo. Najsi gre za ležanje na panjih, izde­lovanje izdelkov iz čebeljega voska, peko medenjakov ali pa klepet ob medici ... naši čebelarji se vam bodo posvetili z ljubeznijo in znanjem. Obiščite jih, ne bo vam žal! ¦ Galerija Miklova hiša razpisuje dva vpisa: vpis v prvi letnik štiriletnega likovnega izobraževanja in vpis na celoletno likovno izobraževanje za osnovnošolce Razpis za vpis v prvi letnik likovne šole 2016/17 Izobraževanje bo potekalo v obliki ustvarjalnih delavnic in predavanj enkrat tedensko po tri ure v popoldanskem času. Učni program obsega predvsem slikarstvo in kiparstvo. Izobraževanje je namenjeno posameznikom, starejšim od petnajst let, ki jih zanimata osebna ustvarjalnost in izobraževanje na likovnih področjih, tistim, ki se želijo vpisati na likovne šole in morajo opraviti sprejemni izpit, ter drugim zainteresiranim. Šolsko leto 2016/17 bo potekalo od 1. 10. 2016 do 31. 5. 2017. Šolnina za osnovno izobraževanje znaša 40,00 EUR na mesec. Razpis za celoletno likovno izobraževanje za osnovnošolce 2016/17 Na likovnih srečanjih bodo mladi slušatelji spoznavali različne likovne ma­teriale in z njimi ustvarjali kolaž, risbo, sliko, kip … Raziskovali bodo gibe telesa in poteze obraza ter jih poskušali ujeti v raznovrstne materiale. Izobraževanje, ki ga vodijo akademsko izobraženi mentorji, poteka v prostorih likovne šole v Rokodelskem centru Ribnica enkrat tedensko po dve uri v popoldanskem času. Ob koncu šolskega leta pripravimo razstavo nastalih del in prikažemo pridobljeno znanje. Izobraževanje bo potekalo od 1. 10. 2016 do 31. 5. 2017. Šolnina likovnega izobraževanja za osnovnošolce je 30,00 EUR na me­sec. Za več informacij in prijave na oba razpisa, ki jih zbiramo do 20. septem­bra, smo vam na voljo na elektronskem naslovu galerija@amis.net, na telefonski številki 01 836 93 34 ali osebno v Rokodelskem centru Ribnica od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Vsa dodatna pojasnila boste prejeli na informativnem sestanku, ki bo 26. septembra v Rokodelskem centru Ribnica, in ob sami prijavi. Lepo vabljeni k spremljanju dogajanja tudi na naši spletni strani www.galerija-miklovahisa.si in na www.facebook.com/Galerija Miklova hiša. Podgorica po »Podgoričanu« V prispevku avtor prikazuje zgodovino vasi Podgorica. Videti je, da so se od takrat do danes zgodili »tektonski« premiki. A zgodovina je tista, ki nas uči, kako živeti v prihodnosti. Alojz Nučič Ta psevdonim je pisatelj Fran Jaklič upo­rabljal pri objavah svojih prispevkov v javnosti. Rodno vas Podgorico pa je pre­imenoval v GABERJE. Verjetno zaradi prevlade gabra v mešanem gozdu bližnje Gorice. Kljub izjemno uspešnemu delu za napredek kraja je zaradi groženj l. 1923 zapustil rodno dolino z ženo in devetimi otroki. Najprej so se preselili v Koludrje pri Šentjanžu. Prodaja svoje vile in na­kup kmetije z mlinom ob potoku Hinje, za katerega je pretok voda Rašice že kar reka, je bila huda polomija. Nato je pro-dal gozd, da so se l. 1925 preselili v skro­mno hiško na obrobju Ljubljane. Tudi Jamniku, kupcu Jakličeve domačije, je nakup omogočil les iz gozda sorodnikov. Takrat je res veljal rek, da je gozd banka kmetije. Posekali so ga ob kakšnih novo­gradnjah na kmetijah ali ob izplačilih pri dedovanjih. Les iz gozda nad Ponikvami so zložili ob progo nad železniško posta­jo, ga brez motnje voznega reda naložili na vagone in to tudi fotografirali. Gorico, 471 m visoki osamelec v sre­dini kraške, dokaj ravne in rodovitne Do­brepoljske doline, smo podrobno poznali otroci obrobnih vasi, najbolj Podgoriča­ni, ker je parcelno največ pripadala njim. S tem pa tudi delo pri pripravi drv, pose­ka, grabljenje listja, košnja, nabiranje ze­lišč, gob, igre ... Obrobje Gorice pripada še Zagorici in Mali vasi. Ročna košnja na velikih travnikih Go-rice, Župnce, Logov, Steljnic, Lazov pred in za Zagorico je trajala celo poletje. Kosci iz Zagorice so po razporedu kosili malo pod vrhom Gorice in v zaporedju eden za drugim večkrat kakovostno, odmevno zavriskali. Ni naključje, da je bilo njihovo ubrano večglasno petje kmalu priznano v Evropi. Po celotni dolini se je dobre kosce najemalo, saj jih na številnih kme­tijah ni bilo. V nekaj letih po vojni se je število takih fantov drastično zmanjšalo zaradi zaposlitev doma ali že v tujini. So pa v vas že začele prihajati prve kosilnice BCS. Na slabo gnojenih travnikih, kar je bilo pravilo, saj je gnoja primanjkovalo še za njive, je bila na začetku opazna razlika košnje. Janez Zevnik -Smolarjev Hanza, Podgorica 15, zgovoren, glasen gospo­dar tudi v visokih letih, je takoj ponudil odkup košnje. Ata mu odvrne, da naj kar pokosi, saj so zanju zadnji kosi že skle­pani. Zelo rad je testiral prisebnost pri vsakem. V vas in skozi vas se je zvozilo lepo število naloženih z žrdjo, povezanih in z leskovimi vejami »okrašenih« vozov suhega sena do Štehovih in na Cesto k Majerjevim. Do okrog 1955 je imela na­mreč skoraj vsaka hiša v vaseh privezano vsaj eno govedo. V poletni vročini se je ročno poželo tudi vsa žita. V kozolcu posušene snope žita se je v tandemu – zaporedju dveh voz – vozilo na zelo sposobno vaško mlatil­nico v Podpeč. Tu je bila vedno čakalna vrsta. V bajer proti Ratikam smo se vča­sih šli osvežit. V lužo nasproti krojaškega salona Mehle pa nikdar, saj so bili v tistih časih ob vodah poleg beloušk tudi gadi. Med košnjo smo jih v takratnih časih ve­liko »fentali«. Pozimi smo na obrobnih travnikih ali redkejšega gozda Gorice smučali. Kot dober in pogumen smučar si se preizku­šal še na vzhodni, ledeni strmini »peter­lejeka«. Redno pa je vaška mladina smu­čala v Trznarjevi dolini na koncu vrta, že v temi pa z vaškega hribčka v sredini vasi. Pozimi je ves prevoz potekal s sanmi. Da se jih je slišalo, so imeli konji obvezno kraguljčke. S tovornimi sanmi so furmani tudi pozimi normalno dovažali les na že­lezniško postajo. Zime so bile takrat sta­bilne, brez vmesnih otoplitev. S plugi in tudi do pet zaporednih parov vpreženih konj so zorali le glavne prometnice proti Čušperku, Rašici in Zvirčam. Za konje je bila vleka pluga neprestana obreme­nitev, ker so se med celotnim odsekom vleke razbremenili zgolj ob postanku. Prvi par je gazil v celec, včasih izprežen, zadnji par je moral slediti ovinkom ceste. Vmesne pare je v blažjih ovinkih drgnila vlečna veriga, oster ovinek ceste sta zato prevlekla le dva para. V celec ali v kla­nec se je vlekel zožen plug, ob vrnitvi pa ustrezno razširjen, da se je dosegla pri­merna širina za srečanja. Za obtežitev ter odrejanje širine pluga so bili konec dne­va spremljajoči furmani kdaj tudi precej zgovorni. Janez Nose – Trznarjev Žan, Podgorica 17 V naši vasi se jih je veliko ukvarjalo s pre­vozništvom kot dopolnilnim prihodkom kmetiji. Večina v ustreznem letnem času. Šli so še ponoči, ob dveh, hrupno so tež­ki vozovi drobili kamenje na cesti in šli v smeri Kobiljega curka ali v Mačkovec nad Robom. S parom konj sta vozila Ja­nez Jamnik -Jakličev po domače, Pod­gorica 14, in seveda širom Dobrepolja poznan postavni Trznarjev Žan. Bil je furman z močnimi konji, mešetar za ko­nje in kmet, ko je za ta dela »imel« čas. Na Vidmu, še posebno v ali ob gostilni Brdavs, kjer sta bila balinišče in tovorna tehtnica, je bilo vedno živahno, povsem drugače kot v sedanjem času ... Ljudje so zelo preudarno, racionalno medsebojno kupovali, prodajali, menjavali raznora­zne artikle ali živino. K veliki dinamiki je ogromno prispevala zlasti obvezna od­daja kmečkih gospodarstev. Svojo vlogo pri kupčijah so imeli tudi mešetarji. Ve­dno so pospeševali sklenitev posla, saj je bila usluga plačana takoj, po navadi z zapitkom v gostilni. Pred vojno so v ve­liko prostorno klet v poslopju podaljška Poldetove kovačije ob dvorišču Brdavsa pozimi z vozom navozili velike količine ledu. Nalomili so ga v luži Curek pod fa­rovškimi hlevi. Led je bil obdan z obil­nim slojem slame, vzdržal je celo pole­tje. Ob poplavah l. 2010 in l. 2014 narava rada pokaže, kje je bila včasih luža, ko jo spoji s pravim jezerom v Krajčkovi dolini. Gostilničar Krajček je nakupil prašiče in jih z vaškimi mesarji v najhujšem mra­zu pripravil za prevoz. Na postaji so jih obesili v odprte vagone in globoko zamr­znjene, z burjo na Krasu, transportirali v Trst. Delo na prostem pri -20 stopinjah, toplo meso ter mrzla voda za pranje so pri mesarjih pustili posledice. Žan se je spoznal na konje, zato je zelo rad prevzel vlogo mešetarja. Pogodba med kupcem in prodajalcem je veljala le tedaj, ko sta si udarila roki prostovolj­no. Njegovo preizkušanje konj je vedno slišala cela vas. Vpregel jih je v najtežji voz, včasih tudi s tovorom, ga v sredini vasi povsem zavrl in pognal konja v kla­nec na eno ali drugo stran vasi. Kolesa so hrupno drsela po kamnih, zadonele so glasne komande konju, s pokanjem biča je še dodatno pomaknil otroke na varno razdaljo, konj pa se je »reševal« z vleko voza. V živo nam je ostal spomin na suho deklico, sošolko v tretjem razredu, ko so jo v majhni beli krsti nesli skozi vas. V Za­gorici, pri takratni luži, jo je furmanska vprega tako poškodovala, da ni dočakala vlaka za prevoz v bolnico. Komentarji Žana ob preizkušanju konj so bili slikoviti in povsem jasni, ali je kot mešetar za kupca konja kupoval ali prodajal. Sam se je rad postavljal, da ima najmočnejša prama v dolini. Pri pre­vozu lesa se je lotil najdebelejših smrek. V Mačkovcu je naložil zgolj en hlod, seveda metrskega premera, in ga peljal s postanki v gostilnah s širšo obrazloži­tvijo do postaje. Kakšna debela smreka stoji še danes, lahko si jo ogledate ob gozdni cesti s stičišča poti E-6 in E-7 na Predmeji proti Krvavi Peči. Ob primerni družbi je »pozabil« na konja z vozom, ki sta ga čakala zadaj na dvorišču med go­stilno Brdavs in kovačijo Poldeta. Konja sta večkrat odšla z vozom sama domov. Žanova žena Roza, zgovorna, saj je pred poroko stregla pri Brdavsu, ju je izpregla in dala v hlev. Težava je bila le pri prvem prihodu, ker sta konja hotela priti v hlev kar z vozom. Težak tovorni voz se je na­mreč slišal že od daleč, Trznarjeva hiša pa je na koncu vasi. Promet po lokalni cesti iz obeh vasi je bil takrat silno redek, potekal je le z vozom, »kulo« in redkim kolesom. Žan je tudi redno ponudil največ za odvoz blata, ko se je čistil bajer za na­pajanje živine pri vaškem studencu Mo­čilo v Kaplanovi dolini. Organiziral je vaščane za nakladanje blata, odpeljal ga je na njivo nasproti Antoncove trgovine in v gostilni so to takoj družabno zapili. V tem bajerju smo se vsi naučili osnov plavanja in skokov v vodo. Izpopolnjevali pa smo se v daljšem Pavlovem »bazenu« v Bruhanji vasi in na Rašici. Danes bi bil že skrajni čas, da se očistita pristopna pot z muljem in čudovit kamniti pribl. 12 m3 vodnjak Močila s stalnim dotokom iz viš­je ležečih Ratik. Jakličev opis tožbe med Podgorico in Bruhanjo vasjo za Ratike je za nas izjemno simpatičen, saj je vanj vključil vse vaščane. Po komasaciji parcel je dolina sedaj v lasti občine, o ureditvi in bio zaščiti brežin sem že pisal. Ko sta z Žanom vozila v »šponu« z vaščanom Janezom Šporarjem pri slapu Kobilji curek, slednji opiše dogodek s srečnim koncem. Gledano po toku nav­zgor je levo od slapa lepo viden ostanek največje gradnje Rimskega imperija, tj. obrambni zid od Reke do Alp, s katerim so se ščitili pred vzhodnimi plemeni. Konkreten zid gre od vode do Gradiškega vrha. Tu je bil rimski tabor kakšnih 150 pretorijancev. Desno pobočje slapa je spodaj strmo, zgornji del je slabo prepu­sten, laporni del pa valovit do nekdanjih travnikov pod cerkvico sv. Primoža. S pa­rom konj sta oblikovala vleko več vzpo­redno povezanih smrek ter zadaj v vlaki priklopljeni še dve vrsti. Do strmejšega dela, čez vodnate kotanje, je šlo lepo, prve smreke so zgladile kanal za zadnji vrsti. Ta je na strmejšem delu porinila še prvi dve, da je celotna vleka s konji vred zdrsela v potok. Sam se je komaj rešil z odskokom vstran in k sreči našel mali šop, da ni zdrsnil med hlode. Pravi, da je edino takrat bil Žan povsem tiho. Konja sta bila med hlodi, krvava, sam je s sekiro takoj presekal vse »štrange«, da sta se iz­vlekla iz hlodov. Začuda sta jo okrvavlje­na konja odnesla brez zlomov. Danes, ko vas lepa gozdna cesta vodi do slapa, si ne moreš predstavljati takratne gozdne poti, ki je potekala veliko po »utrjeni« strugi in ne močvirju ob potoku. Poznani bliskovi furmani z Vidma se tega dobro spomi­njajo, kako so morali skrbno paziti, da se pregreti konji ne ustavijo in napijejo mrzle vode. V kolonah so prevozniki iz več vasi Dobrepoljske doline zvozili ogromne ko­ličine lesa na postajno rampo. Tam hlode so nato ponovno s konji uredili in valili na vagone. Večje so z voza dali nepo­sredno na vagon. Če samo primerjamo, koliko vozov in delavcev je bilo treba, da so z ročnimi žagami in sekirami pripra-vili les, ga naložili in prepeljali količino hlodov, kot jih danes naloži in prepelje en sam kamionski prevoznik s prikolico, moramo dati resnično veliko priznanje vsem svojim prednikom za trud, da so družinam zagotavljali skromno, a soli­dno preživetje. Vojni čas v Podgorici Opis je skrajno kratek, obširnejši je v Do­brepoljski Hirošimi brata Franceta Nuči­ča, v Dobrepoljsko-struškem zborniku ... Največji del zapisa je od »pričevalca« na T V1, Janeza Šporarja, Podgorica 4. Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije, kmalu po 6. aprilu 1941 in še pred uradno kapi­tulacijo, je bilo na področju Dobrepolja veliko orožja in streliva propadajoče ar­made. Župan Dobrepolja je bil Jože Str­nad - Štacnarjev iz Podgorice 18. Italijani so ukazali predajo vsega orožja. Precej se ga je poskrilo na razne kraje. Tudi v jamo nad Drobničevim travnikom proti Vodi­cam. To je bilo izdano Italijanom, zato so župana in občinskega slugo Franca Šuštarja, tudi iz Podgorice 2, poslali v internacijo. Vaški fantje so z Vidma pre­selili – skrili – v kaščo Špolarjevih celotno knjižnico. Od tu so jo partizani kasneje z vozom odpeljali v smer Korinja. Po vzoru Ljubljane je okupator Videm obdal z bo­dečo žico, bunkerji pa so bili postavlje­ni na izpostavljenih mestih. Za njihovo utrjevanje so porušili vzhodno obzidje Podgoriške cerkve. V jarkih nekdanjega bunkerja na lokaciji nove šole smo se otroci po vojni igrali še vojake. Verjetno je bila najtežja preizkušnja za vas na začetku poletja l. 42. Kot pravi g. Šporar, je na italijansko kolono, ko se je približala vasi, nekdo streljal iz Gori­ce – Boršta. Verjetno po dogovoru, saj ni nihče padel, le kot dokaz, da so tu nujno potrebni, predvsem da jih ne pošljejo na vzhodno fronto. Spredaj in zadaj vasi so vkopali vrtljivo bredo in minomete. Po­noči so streljali po vasi. Naslednji dan ni bilo streljanja, ponoči pa ponovno. Sko­raj vsi vaščani so se zatekli v klet Jakliče­ve vile, saj je bila že sodobne izvedbe. Ta dan zjutraj so Italijani takoj obkolili vse moške ter jih z nabitimi puškami vodili do Štehove domačije, Podgorica 28. Vseh 13 so postavili pred zid obrata proizvo­dnje sifona in kričali »tutti banditi, tutti comunisti, tutti sparare«. Gospodar Ivan Šteh jim je dopovedoval, da to niso no­beni komunisti, ampak sami gospodarji kmetij s številnimi otroki, prisotnimi v bližini. Iz vasi sta manjkala omenjena Jože Strnad in Franc Šuštar, ker sta bila že v taborišču. Do prevzema kmetije je namreč Ivan Šteh študiral in bil že v dru­gem letniku Univerze na Dunaju. Ni jih ustavil, zato so tekli do župnika Mrkuna. Ta je znal več jezikov, sploh italijanščino, in dosegel, da jih niso umorili ter požgali vasi. Ta okupator je rad slikal svoja »juna­štva« ter jih objavljal v svojih časopisih. Sledila je njihova velika ofenziva, vse va­ščane Podgorice pa so izselili v Zdensko vas. Že pod Nemci s podrejenimi Kozaki so ob zid Trznarjevega hleva postavili dva iz intendantske oskrbe partizanov. Ker so pri njih našli pisma, so poiskali skrivajočega se Smolarja – Hanzo –, da jim prevede vsebino. Znal je nemško, a stikov z oboroženo vojsko si ni nihče želel. Prevedel je »Nicht besonders, das sind nur liebes Briffen«. Niso ju ustrelili kot enega takoj ob zajetju. Eden je zago­tovo preživel taborišče, ker se je po vojni oglasil zaradi uveljavitve let. Po vojni v Podgorici Vas je imela takrat še 33 hišnih številk, Videm npr. 46. Takrat sem večkrat razna­šal razna obvestila za strica Antona Hre­na -Pavliščev, Podgorica 13. Bil je vaški odbornik, prejemal je Slovenskega poro­čevalca. V vasi je kar nekaj hiš žalovalo za pobitimi sinovi. Kmetijam so odredili razmeroma velike davke plus obvezne oddaje živil. Težave so bile vsako leto, saj kmetije niso mogle na datum iz od­ločbe zagotoviti živali odrejene teže. Ru­bež je prihajal pogosto in verjetno je bil tudi prilagodljiv na razne vplive. Mama je redno »reševala« suhomesnate izdelke iz kašče s tem, da jih je naložila v »kulo« in pokrila. Odpeljal sem jo na polje in nisem se smel vrniti, dokler ni konkreten avto rubežnikov odpeljal iz Zagorice na Videm. Prislužil sem si pol klobase! Starši so redno vzredili dva prašiča za obvezno oddajo, za domači zakol se jih je vzredilo za tem. V trajnem spominu pa sta mi ostala dva rubeža pri sosedu Jožetu Šporarju, Podgorica 8 (Gregorjevi). Ker so po vojni izgubili sina kot domobranca, so rube­žniki zagotovo več odpeljali. Takrat sem prvič videl miličnike, oborožene z brzo­strelkami. Sosedovi starši so bili v visoki starosti, krepko upognjeni od garanja, z gluhonemo hčerko ter bolehnima sinom in drugo hčerko. Iz hleva so na dolgih vr­veh izvlekli velikega, kakih 800 kg težke­ga bika, da ga spravijo na kamion. Bik, povsem nevajen zunanjosti, je izjemno divjal ali stal. Izkušena ekipa je bika s ko­lom tolkla po kosteh zadnjih nog, da je od bolečin strahotno tulil. Miličniki so z brzostrelkami v rokah hodili med glasne skupine vaščanov. Kot nakladalno rampo so imeli skalni zid na koncu Šporarjeve kašče na št. 4. Da bi slišali, predvsem pa posneli poizkus ponovnega rubeža pri isti hiši, naj bi jim tokrat odpeljali kravo. Mama, poznana po tem, da je z besedami in glasom vztrajna, je začela vpiti na njih, da naj raje vse odpeljejo, saj bodo brez mleka tako in tako vsi pomrli. In da je vas določena le, da jih dajejo v krste in nesejo na pokopališče. Nič jih ne sta­nejo, nihče ne gre k zdravniku, nimajo otrok, da bi jih država šolala … Čudovi­to je na drugi strani Gregorjevih enako glasno poprijela Šporarjeva mama s št. 4. Seveda je miličnik takoj prišel k mami, rekoč, da jo bo takoj odpeljal, če ne utih­ne. Ampak ni se ustrašila: »Kar, pa še vse te otroke, lahko nas odpeljete v jame, saj ste tega vajeni.« Verjetno je tudi naš jok, predvsem pa 2-letni kasnejši rubež, pri­pomogel, da so bili tokrat bolj človeški. Po kratkem posvetu so se iz vasi odpeljali s kamionom brez krave. Podgorica je bila do 60. let večja, takrat so ji odvzeli vse hiše, od Mehleta, preko prvega gasilnega doma pred Majolko, nekdanje občine, Šteha, hiše Staneta No­vaka pred Zdensko vasjo. Zelo prodoren je bil na Ratikah vsekakor »industrialec» Drobnič, kot začetnik sedanje industrij­ske cone v dolini. Tam je bila najprej opekarna s kakovostno glino Hrušice brez vključkov apnenca. Zaposleni so bili strokovnjaki za opeke, Furlani. Po doti, bil je zet Šteha, jo je posodobil z mlinom, žago in lesnopredelovalnim obratom. L. 1929 je vgradil lokomobilo za velikanski pogon transmisij v celotnem enovitem objektu. Imela je več kot 30 m visok je­klen dimnik, s kuriščem lesnih odpad­kov. Obratovala je do l. 1949, ko so jo demontirali z namenom preselitve v Bo­sno. Za lastnika nacionaliziranega obrata je bil to takrat najtežji udarec, parni stroj je namreč deloval ves čas brezhibno in izjemno racionalno. ¦ Osvežimo se Paradižnikova solata z melono in lubenico Za pripravo potrebujemo: 1 manjšo melono četrt lubenice 250 g paradižnika 1 šop mete 2 limeti 10 žlic olivnega olja 1 žlico medu sol, poper Postopek: Najprej olupimo melono in lubenico ter ju narežemo na kocke. Paradižnike na­režemo na krhlje. Oboje malo posolimo in pustimo stati v posodi približno 10 minut. PREDLOGI ZA POLETNE DNI Medtem pripravimo preliv : zmešamo li­metin sok, malo naribane limetine lupi­ne, med ter počasi dolijemo olivno olje. Posolimo in popopramo. Metine liste populimo s stebla in jih skupaj s preli­vom vmešamo v solato. Možnost : solati lahko primešamo še na drobno nasekljan čili. Vir: www.jazkuham.si Igrajmo se Prstomet Igrišče je predpisano le za prstometna tekmovanja. Igro praviloma medsebojno odigrata dva igralca ali dva para igralcev do dosežene 13. točke. Igra se z 8 ploščki in manjšim balinčkom. Vsak igralec igra s po 4 ploščki, v dvojicah vsak z dvema, ki sta iste barve. Pravico do prvega meta oz. do meta balinčka igralca določita z žrebom. Pra­vico do naslednjega meta balinčka dobi igralec, ki je osvojil vsaj eno točko, potem ko sta oba vrgla vse ploščke. Vsak igralec vrže po en plošček naenkrat in meče, do­kler ni njegov plošček najbližje balinčku, nato meče nasprotnik po istem pravilu. Kadar enemu od igralcev zmanjka plošč­kov, drugi vrže še druge, razen v primeru, da je že dosegel 13 točk. Po eno točko za vsak plošček osvoji igralec, ki je z enim ali več ploščkov bližje balinčku od naj­bližjega nasprotnikovega ploščka. Igra vam je povečini najbrž že pozna­na in ste jo že kdaj igrali na kakem pikni­ku. Verjetno pa večina ne ve, da je igra v Sloveniji zelo popularna in da obstaja državno tekmovanje (1. in 2 slovenska liga). Tekmovalna različica bo natanč­neje predstavljena v naslednji številki, ko boste povabljeni na občinsko prvenstvo v prstometu. Poskrbimo za zdravo hidracijo Pet koristi pitja limonade Limonada je ena najpriljubljenej­ših poletnih pijač. Njena preprosta priprava in svež okus sta garanciji za uspeh. Toda ne samo to, limo­nada je tudi zelo zdrava in polna koristi. Limonada krepi zobno sklenino, ker v ustih uravnava sklenino in nevtralizira sladkorne obloge. Obe­nem tudi izboljša zadah. Limonada ima zelo malo kalorij in pomaga pri premagovanju lakote. A mora biti za to naravna in neslad­kana. Naravna, sveža limonada je prava zakladnica vitamina C. Najboljše je, če je ohlajena na 16 stopinj, saj pri tej temperaturi pride v naše telo največ vitaminov. Limonada v poletnih mesecih pre­prečuje dehidracijo ter spodbuja delovanje jeter in prebavnega trak­ta. Limonada vsebuje tudi veliko ka­lija, ki je eden ključnih gradnikov nevronskih povezav (možgani), zato spodbuja možgane. Za najboljše izločanje toksinov stro­kovnjaki priporočajo, da zjutraj na tešče spijemo velik kozarec mlačne (sobne temperature) limonade. Vir: www.vemkajjem.si Družba mladih Gorenjcev se po službi napoti v gostilno. Eden od njih pa reče: "Danes ne grem z vami!" "Zakaj ne?" ga vpraša eden od prijateljev. "Kaj nisi nič žejen?" "Sem, ampak sem brez denarja." "Nič hudega. Vseeno greš lahko z nami. Saj ti ni treba nič naročiti." • Blondinka se sprehaja po cesti in se usta­vi pri obcestni luči. Na drogu je obešen letak, na katerem piše ODDAJAMO STA­NOVANJE. Blondinka potrka na drog. Čaka, čaka, pa nič. Mimo pride policist in vpraša blondin­ko: "Ja kaj pa počnete?" "Tukaj piše, da oddajajo stanovanje. Tr­kam, pa se nihče ne oglasi." Policist pogleda navzgor pa pravi: "Ja, to je pa res čudno. Videti je, da so doma, saj imajo prižgano luč." • Blondinec se poroči. Po 4,5 meseca dobi njegova žena otro­ka. On začuden: "To ne štima, poročena sva šele 4 in pol meseca, pa si že rodila!" Ona: "Kaj ne štima? Jaz 4 in pol meseca, ti 4 in pol meseca – to je 9 mesecev, to pomeni, da štima!!!" On: "Aha, štima." Po 2 letih rodi žena temnopoltega otro­ka. On spet : "To ne štima!" Ona: "Kaj spet ne štima?" On: "Midva sva belca, a rodila si črnč­ka?!" Ona: "Otroka sva naredila ponoči. Če si hotel imeti belega, bi ga morala podne­vi." On: "Aja, mhm, torej štima." Nekega dne se on zbudi in zagleda na koncu postelje izpod odeje gledati 6 nog. On njej: "To ne štima!" Ona: "Kaj spet ne štima?" On: "Poglej, izpod najine odeje štrli šest nog!" Ona: "Ti si pa res smotan! Vstani in pre­štej noge od zunaj!" On ven iz postelje: "1 – 2 – 3 – 4. Ja, ja, vse štima." • HRABER : Prideš sredi noči pijan domov, žena je že v postelji, ampak ne spi. Vzameš stol, se usedeš zraven postelje, nakar te žena vpraša: "Ja kaj pa ti delaš????" In ti ji odgovoriš: "Želim sedeti v prvi vrsti, ko se bo začel ves ta CIRKUS!" HRABREJŠI: Prideš sredi noči domov, žena te čaka z metlo v rokah in ti jo vprašaš: "Kaj je, stara … čistiš ali misliš kam od­leteti?" ŠE HRABREJŠI: Prideš sredi noči pijan domov, dišiš po ženskem parfumu in imaš šminko na ovratniku srajce. Pokneš ženo po riti in ji rečeš: "Ti si naslednja!" NAJHRABREJŠI Prideš sredi noči domov z ljubico in šepneš ženi na uho: "Delaj se, da si mi sestra!" • 4 policistov piše test z enim vprašanjem: Kateri je najhitrejši avto na svetu? Prvi napiše jaguar, drugi prepisuje od pr­vega, ker pa slabo vidi, napiše januar, tre­tji prepisuje od drugega in si misli: "Bom malo drugače napisal, da ne bodo vedeli, da sem prepisoval," in napiše februar in tako do trinajstega, ki je napisal decem­ber. Za štirinajstega zmanjka mesecev in napiše: SREČNO NOVO LETO. Intervju z novomašnikom Jernejem Šuštarjem Z novomašnikom Jernejem Šuštarjem sva se pogovarjala le nekaj dni po njegovi novi maši. Še poln vtisov z dogodka (10. 7.) je za bralce Našega kraja strnil svoje misli. Jernej je vedno zanimiv, iskriv in zabaven sogovornik in povedal je veliko zanimivosti iz svojega življenja daleč stran od domačega kraja. Bojan Novak G. novomašnik, iskrene čestitke ob posvetitvi. Svojo pot do nove maše ste tlakovali daleč od domačega kraja, v Združenih državah Amerike. Lahko za naše bralce malce opišete svoje večletno šolanje v ZDA? Neke vrste spreobrnjenje in prvi res oseben odnos z Bogom sem doživel med letoma 1999 in 2000, ko sem bil star 21 let. V meni se je začelo nekaj premi­kati in takrat sem se odločil, da se pre-dam božji volji. Spomladi leta 2000 sem bil kot voditelj na enih duhovnih vajah v Celju, kamor je prišel tudi nek duhov­nik z mladino. Na koncu tistega konca tedna je do mene pristopil ta duhovnik in mi povedal, da mu je Bog rekel, naj mi da prijavnico za študij v Ameriki. Ta­krat takega izrazoslovja nisem poznal. Ob prijavnici je šola ponujala tudi šti­pendijo za vsa 4 leta, letalsko vozovnico za domov ter stanovanje. Najprej nisem verjel, da je ponudba realna. Kljub temu sem, brez kakega upanja, poslal prijav­nico. Čez nekaj časa sem dobil odgovor, da sem sprejet. Bila je edinstvena prilo­žnost, zdaj ali nikoli. To je bila majhna šola Ave Maria Col­lege. Ker je bila šola šele v nastajanju, so na začetku nudili diplomo samo v treh smereh, namreč filozofija, teologija in klasični jeziki. Odločil sem se, da izbe­rem teologijo. Kasneje sem se prepisal na filozofijo, ko pa je šola rasla, je po­nujala tudi ekonomijo, kar je bila zame najboljša izbira, saj sem pred odhodom v Ameriko v Ljubljani študiral ravno ekonomijo. Naposled sem diplomiral iz filozofije in ekonomije. Zanimivo. Nekateri bi to imenova­li naključje, vi ste v tem videli božjo voljo. Najbrž ni bilo lahko zapustiti doma in iti v povsem novo okolje in se predati neznanemu ... Že ko sem bil prvič na letalu proti Ameriki, sem ob pogledu na nebo po­mislil, da ima Bog nekaj za bregom. V tistem času sem bil odločen, da bom na razpolago Bogu in njegovi volji. Vedel sem, da bom čutil neko zadovoljstvo le tako, če se bom prepustil Njegovi volji, saj sem spoznal, da je neskončno dober. Odprte so bile vse možnosti. Pripra­vljen sem biti tudi pozabljen misijonar v majhni afriški vasici, ker bi tudi tam čutil mir, če bi bila taka božja volja. A sem med študijem srečal dekle, s katero sva se odlično ujela in bila sku­paj dobri dve leti. Bila sva že precej bli­zu poroke. Ampak v sebi ne jaz ne ona nisva čutila pravega miru. Po nekajme­sečnem razmišljanju sva se sporazu­mno razšla. Odločil sem se za nadaljnji študij ekonomije. Moral sem se odloči­ti, kako naprej. Bil sem nekako prazen, nisem vedel, ali naj se vrnem domov ali nadaljujem študij. V svoji sobi sem pokleknil na kolena in vprašal Boga, kaj hoče, da storim. Klečal sem kake pol ure in le začutil notranji mir. Slišal sem klic, naj odprem Sveto pismo. Prosil sem Sv. Duha, naj mi izbere kak odlomek, ki bi mi pokazal pot. Miže sem odprl Sveto pismo, dal prst nanj in zagledal nasle­dnje vrstice: »Ti si duhovnik na veke po Melkizedekovem redu.« To je bil prvi primer takega resnega in močnega klica v smeri duhovniškega poklica. Po tem sem dal Bogu in sebi kaki dve leti, da bi mi pojasnil in potrdil, če me res kliče v duhovniški poklic. Več kot sem premišljeval o vsem tem, več miru sem čutil. Ko sem se odločil za to smer, sem šel laično študirat podiplomski štu­dij teologije. Tri semestre sem bil tam, vmes pa sem šel na duhovne vaje k Sku­ pnosti Kristusa Jagnjeta. To je zdaj moja Poleg tega imamo še hišo v približno 10 povedo svoje izkušnje, in brez izjem je skupnost, v kateri delujem. Tam sem bil kilometrov oddaljeni vasi, kjer peremo očitno, da se jih Bog dotakne ravno tam, daleč stran od vsega in res začutil tak perilo, tam pa smo tudi pozimi, ker se kjer potrebujejo. Če bi jaz hotel voditi mir kot še nikoli do tedaj. Prešinilo me do našega gozda, zaradi obilice snega njihove duhovne vaje, bi lahko mogoče je in nekako sem slišal, da če bom du-(pribl. 6 metrov na leto), ne da drugače kaj lepega povedal, ampak bil bi bolj v napoto kot pa v pomoč božjemu delova­ hovnik, bom v tej skupnosti. priti kot z motornimi sanmi. Naša poklicanost temelji na poveza-nju. Zato je naše poslanstvo, da čim bolj Takrat sem študiral v okolici Detroita in po tej izkušnji sem šel nazaj v sku-nosti človeka z naravo, saj velja, da če si pustimo Bogu delovati s tem, da čim pnost za obdobje enega leta. V tistem v stiku z naravo, si bližje Bogu. Mi smo bolj odstranimo svoje »dobre« načrte. kot neke vrste samostan, vendar ni zi-Nimamo oglaševanja, ampak ljudje času sem naredil noviciat (začetniško leto), po katerem sem opravil tudi svoje dov, naši zidovi so neokrnjena narava. izvedo za nas po sistemu »od ust do Živimo po pravilu redovništva »ora et ust«. Tudi to pušča Bogu prostor, da de­prve zaobljube (uboštva, pokorščine in labora« (moli in delaj). luje tako, kot on hoče. Tistega, ki ga Sv. čistosti). Nato sem šel v semenišče, ki Duh hoče pripeljati do nas, ker mu bo to je bilo v Detroitu, in potem sem se tam pomagalo, ga gotovo pripelje. Smo pa v 5 let pripravljal na duhovniško službo. skupnosti 3 duhovniki, dva brata in bo­Študij se je končal maja, 3. junija pa sem Odprte so bile vse možnosti. goslovec, torej skupno 6 ljudi. Imamo pa bil posvečen v škofiji Marquette. tudi okrog 60 laikov, ki imajo tudi neke Pripravljen sem biti tudi zaobljube, primerne njihovemu stanu, Omenili ste Skupnost Kristusa Ja-pozabljen misijonar v in ki delijo našo duhovnost enostavne­ gnjeta (Companions of Christ The majhni afriški vasici, ker bi ga življenja v čim tesnejši povezanosti z Lamb). Nam lahko poveste kaj več o naravo kot sredstvom za povezanost z tudi tam čutil mir, če bi bila skupnosti? Bogom. Ti laični člani ne živijo z nami, To je skupnost, ki živi in deluje v goz-taka božja volja. ampak se kot prostovoljci vozijo noter du, daleč od mest in vrveža. Ponuja pro- in ven in tako rekoč držijo celo posestvo stor za duhovni umik. Naše posestvo se pokonci z opravljanjem nujnih opravil, razteza na 400 hektarjih divjine. Ljudem kot so kuhanje, pranje, gradnja, vzdrže­ponujamo možnost za duhovne vaje v Skozi dan štiri ure molimo, vključu-vanje itd. neokrnjeni naravi, umik v divjino, kjer joč mašo, hvalnice, večernice in skupno si naberejo novih moči. To je za ljudi molitev (eno uro skupaj v tišini zjutraj Hvala za ta pojasnila. Preden greva vseh poklicev, lahko se nam pridružijo in eno uro zvečer, en termin si pa vsak na novomašno nedeljo na Vidmu, me pri molitvah in mašah ali pa si nabirajo izbere sam). Poudarek je na molitvi v ti-zanima še, če se počutite po vseh teh duhovnih moči sami. Tam nimamo ele-šini, saj tako Bogu dovoliš, da te vodi po letih, ki ste jih preživeli v ZDA, že kaj ktrike, in to načrtno, saj greš lahko tako svojem Duhu. Skozi dan urejamo stezi-Američana ali ste še vedno Pečnikov stran od elektronike. Imamo petnajst ce, gradimo brunarice in delamo dru-Jernej iz Podgorice. brunaric, v katerih ljudje lahko pre-ge stvari. Na voljo smo tudi za duhovni Pomembno se mi zdi, da izhajaš iz spijo. Te brunarice so na kupu, zraven pogovor in spoved. Molimo za vse, ki svojih korenin. Ko razmišljaš o sebi, je imamo tudi leseno cerkvico, kuhinjo in pridejo k nam. Ne vodimo pa duhovnih dobro, da se zavedaš, od kje izhajaš. Ni­jedilnico. Tri brunarice so večje, družin-vaj, ampak pustimo, da vsakega člove-koli se nisem imel za Američana. Sem ske, kjer lahko prespi do 16 ljudi, ima-ka vodi Bog. Po navadi prosimo ljudi Dobrepolj'c, Podgoričan in tako bo ve­mo pa tudi 12 individualnih brunaric. ob koncu svojega bivanja med nami, da dno ostalo. Greva zdaj res k novi maši, ki ste jo darovali v domači župniji v nedeljo, 10. 7. Že nekaj dni prej se je zdelo, da se je življenje v Dobrepolju v poletni vroči­ni nekako umirilo in se naravnalo na novo mašo. Vaščani Podgorice, pripa­dniki raznih skupin ter številni prosto­voljci – vsi so prispevali svoj del, da je bila nedelja res lepa. Kako ste doživeli svojo novo mašo? V Ameriki sem že imel posvetitev in novo mašo, v nedeljo pa je sledila še nova maša pri nas, v Dobrepolju. Ta kraj me je vzgojil, tu sem vsrkal vero in vrednote in nič ni lepšega kot praznovati tu, v do-mačem kraju. Bog se je odločil, da bom duhovnik, in ni ga lepšega kraja, kjer bi lahko imel novo mašo. Bil sem globoko ganjen nad evforijo, vsi so bili na voljo za pomoč. Maša – evharistija – je zakrament enosti, edinosti. To enotnost, ki združu­je, je bilo prav čutiti. O praznovanju nove priložnost, da si naberem novih moči za si vzamejo vsaj nekaj miru in tišine na maše so ljudje prišli skupaj, tudi ljudje, ki nadaljnje delo. Težko se bo posloviti od dan, da bodo lahko slišali Boga, ki pre- se najraje ne srečajo, so prišli skupaj. doma, ampak to je del mojega »Ja« Jezu-biva v njihovih srcih, da jih bo lahko Če sem jaz lahko orodje te enosti in su in na to sem se skupaj s to poklicano-njegov glas vodil tja, kamor si resnično edinosti, sem pripravljen, da se zgodi stjo moral počasi pripraviti. Ampak bom želijo. Ni naključno, da je Bog obudil to lahko tudi v prihodnje še prišel nazaj. skupnost ravno v deželi, ki mogoče proi­ božja volja. S tem se je počastilo Boga, zvaja še največ »hrupa«. Kot taka mislim, ker verjamemo vanj. Ganila me je taka energija, saj je to pomenilo, da je vera v Najlepša hvala za vse te misli. Želim da je naša skupnost preroško znamenje vam veliko sreče in notranjega miru celemu svetu, ki drvi v nered ravno zato, Dobrepolju še živa in zaradi te vere se pri vašem delu. Imate za rojake Dobre-ker je preglasil glas svojega Stvarnika v je vse naredilo – vsi mlaji, krasno petje, poljce pred vrnitvijo v ZDA še kakšno srcu. Rad bi vam na srce položil, da so okrasitev cerkve itd. Take energije ne bi sporočilo? ravno tiste stvari, ki jih Slovenci z odpr­ bilo, če ne bi bilo vere. In to me je resnič-Glavno poslanstvo Skupnosti Kristusa timi rokami sprejemajo iz Amerike, nič no ganilo. Jagnjeta je, da Bog govori vsakemu člove-drugega kot »hrup«, ki duši božji glas v Med mašo je bilo veliko veselja, ka­ku brez razlike. Po navadi pa ne slišimo srcu. Oklenimo se slovenske ljubezni do sneje pa sem bil kar precej utrujen. Malo njegovega glasu zato, ker smo obdani z gora, gozdov in morja, prisluhnimo svo­ zaradi priprav, malo zaradi vročine, malo vsemi drugimi stvarmi, ki ta božji glas jemu srcu in našli bomo sebe, sočloveka pa zaradi velikega števila ljudi, ki mi je preglasijo. Zato spodbujamo ljudi, da in Boga. ¦ želelo stisniti roko. Kako naprej? Verjetno se odpravlja­te nazaj v svojo skupnost … Kdaj greste spet nazaj v ZDA? Teden po novi maši imamo bratovo poroko, po njej bom še en teden tu, po­tem pa grem nazaj v našo skupnost. Prej nisem povedal, da se naša vasica imenu­je Paradise (v prevodu Raj); torej grem nazaj v Raj .. Ko se enkrat pridružiš naši skupnosti oziroma preden narediš zaobljube, naj bi naredil 40 dni duhovnih vaj, tako kot Jezus, ko je bil 40 dni v puščavi. Predstoj­nike sem vprašal, če bi lahko to naredil po posvetitvi. Dovolili so mi, tako da bom šel na te duhovne vaje po vrnitvi, sredi avgusta. Tega se zelo veselim. Po vseh teh petih letih študija in po čustve­ni novi maši bo to zame neka nagrada in 29. knjiga Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Pričevalec našega razvoja in kulture Že celega pol stoletja mineva od zasnove naše osrednje domoznanske publikacije. Zadnji dan minulega meseca je izšla njena 29. knjiga. Naš zbornik je domoznanski zato, ker objavlja razprave, članke, gradivo in bibliografije del in obravnava zgodovino, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj naših treh občin, posega pa tudi širše in globlje v celoten slovenski prostor. Mihael Glavan, glavni urednik Zbornik ustvarjajo pretežno sodelavci, ki delujejo na področju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, a tudi drugi strokovnjaki in poznavalci našega področja. Kako dragocen in potreben je, najbolje vedo številne generacije dijakov, študentov in vseh drugih, ki za svoje delo potrebujejo analize, informacije in po­datke o naši gospodarski, kulturni in po­litični zgodovini, o razvoju naših občin in o številnih zaslužnih ustvarjalcih in jubi­lantih, ki so ali še delujejo med nami. Zbornik naših treh občin redno izhaja vsaki dve leti in je predvsem vsebinsko bogata publikacija, priznana in večkrat citirana tudi v strokovnih krogih. Leto­šnja številka je precej obsežnejša in po dolgem času tudi tehnološko prenovlje­na. Prvič izhaja v drugačnem ovoju in v barvnem tisku. Še naprej izhaja s finanč­no pomočjo vseh treh občin, ki ga tudi enako enakomerno razdeljujejo med svoje krajane, saj se samostojno seveda ne bi mogel vzdrževati. Izdaja ga Mestna knjižnica Grosuplje, ureja pa požrtvoval­ni sedemčlanski uredniški odbor. Letošnja knjiga je razdeljena na sedem vsebinskih sklopov : Področna politič­na, gospodarska in kulturna zgodovina, Naše občine in občani, Znanost, kultura in književnost, Kronika, jubileji in kul­turni dogodki, Poslovili so se, Gradivo, Bibliografiji monografski publikacij in domoznanskih člankov ter Oglasni del. Publikacija obsega 320 strani, ki jih na­polnjuje 24 prispevkov 15 avtorjev. Prvi razdelek prinaša 4 tehtne prispevke: Prva svetovna vojna v Dobrepolju in Škocjanu, Človeške ribice iz Stične, Grad Mačerole in TVD Partizan Grosuplje – ustanovitev in začetek, ki ga je izdelal nekdanji zaslu­žni Grosupeljčan Andrej Šušterič s sode­lavci. V razdelku o razvoju naših občin je izčrpno in s številnimi fotografijami in ne moremo najti v drugem periodičnem tisku. Obsežen in izčrpen bibliografski del Marije in Draga Samca prinaša bo­gastvo podatkov o vsem, kar so v minulih dveh letih napisali naši občani ali pa dru­gi avtorji o nas. Zbrano gradivo je izčrpen vir za vse pišoče in tudi za naše občine, ki se z njim lahko predstavijo in izkažejo ob vsaki priložnosti. Zbornik naših treh občin torej spet prihaja med nas s svojim vsebinskim bogastvom, ki ga lahko s pridom upo­rabljajo vsi občani. Na dosegu roke je v vseh knjižnicah, osnovnih in srednjih šo­lah in seveda na sedežih naših občin in z njimi povezanih organizacij in društev. Poiščite ga, vprašajte zanj. Zagotovo bo­ste v njem našli tudi kaj zase. ¦ preglednicami predstavljena predvsem občina Grosuplje, posebej pa tudi nova osnovna šola v Zagradcu. Strokovno teh­ten in za nadaljnje raziskave uporaben pa je prispevek Mitja Pečka o poplavah v Dobrepolju in Struški dolini leta 2010. Celoten naslednji razdelek je povezan s šolstvom, ki prinaša ob dveh zanimivih člankih o uspešnem delu mladih na sre­dnji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici še dokumentarne krokije grosupeljskih uči­teljic in učiteljev, ki so zapustili opaznejše sledi svojega dela v tem okolju. Kulturna kronika je letos bogatejša in obsežnejša, saj v dveh razdelkih prinaša kar 7 vsebin­skih in fotografskih portretov zaslužnih ustvarjalcev, ki še delujejo med nami ali pa so se pravkar poslovili. Tudi skromnej­ši razdelek Gradivo vsebuje dragocene domoznanske drobce, ki še kako pridejo prav mladim in uveljavljenim raziskoval­cem ter publicistom. Prav ti trije razdelki so pogosto iskan vir podatkov, ki jih sicer Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 Poletne počitniške delavnice v knjižnici Jasmina Mersel Šušteršič V tednu od 11. do 15. julija so v knjižnici potekale ustvarjalne delavnice za osnov­nošolce. Vsak dan je bil zaznamovan s temo, na katero so se navezovale vsebine posamezne delavnice: Čarobno vesolje, Dan brez televizije, Misleca – telovadba za možgane, Modrost pravljične školjke in Poleti s knjigo. Izhajali smo seveda predvsem iz knjig, ki so se navezovale na tematiko, in v njih našli izhodišča za Nekaj utrinkov z delavnic: ustvarjanje, zanimive zgodbe in informa­cije, igro, druženje. Knjige nas resnično popeljejo v najrazličnejše svetove. Pribli­žajo nam oddaljene svetove, nepoznane vsebine, razjasnijo še nerazumljivo, po­peljejo v avanture, dogodivščine in pu­stolovščine. Samo odpreti jih moramo. Tako smo spoznali različne igre, s kateri­mi si lahko zapolnimo čas in se zabava­mo, miselne naloge, s katerimi razvija­mo svoje možgane, ideje za ustvarjanje preprostih uporabnih izdelkov in še in še. Vsi osnovnošolci lahko v času poči­tnic sodelujete tudi v Poletnem bralnem izzivu 2016 – Poleti s knjigo. Da ga uspe­šno opravite, morate do konca meseca avgusta prebrati tri knjige. Dve knjigi s seznama, ki ga dobite v knjižnici, in eno po lastni izbiri. Vse knjige s seznama so dobile priznanje zlata hruška – znak za kakovostno otroško in mladinsko knji­žno delo. Vsi, ki bodo uspešno opravili Poletni bralni izziv, prejmejo priznanje in nagrado. Tudi v knjižnici se najde prostor za aktivno druženje in igra v vseh oblikah je bila Za dobro voljo in izvirno igro velikokrat potrebujemo le nekaj domišljije. osnovno vodilo naših delavnic. Ena izmed ustvarjalnih umetnosti je origami, pri katerem potrebujemo samo liste papirja. Pri izdelavi so nam v pomoč tudi knjige, v katerih dobimo zanimive zamisli. Za igro spomin lahko uporabimo plastične lončke in Tudi pripomočke si lahko naredimo sami. Na delavnici Dan brez televizije smo si majhne predmete, ki jih skrijemo pod njih. naredili vse, kar potrebujemo za miselno igro štiri v vrsto. Ne pozabimo na frnikole, ki vedno navdušijo. Veliko zanimivega smo našli v prijateljicah knjigah, ki so bile ves čas z nami. Pridružila se nam je tudi Beti Lunder, ki je pripravila delavnico, na kateri so si otroci naredili morsko ogrlico (desno). VARUHI: samostojna razstava diplomirane slikarke Mete Mehle Na začetku meseca julija je v prosto­rih knjižnice potekalo odprtje težko pričakovane razstave likovnih del naše domačinke Mete Mehle. Uveljavljena umetnica je pripravila že več samo­stojnih razstav in sodeluje na števil­nih razpisih na področju umetniškega ustvarjanja in izražanja. Tudi tokratna razstava s tematskim naslovom Varu­hi je močno sporočilna, vendar s pri­dihom subtilnosti. Razstavljena dela so vir edinstvene energije, ki napolni prostor, ter telesni in mentalni svet gledalca. Meta je v svojih delih pustila del sebe in ravno zaradi tega nas njeni izdelki tako močno nagovarjajo, odse­vajo namreč življenje. Metine nadarje­nost, ustvarjalnost in inovativnost ter toplina se odražajo na številnih podro­čjih, tudi v njenem osebnem življenju. Meta Mehle je namreč predvsem lju­beča mamica. Ponosno pa ji ob strani stoji mož Frenk Mehle, ki v umetniško družino vnaša glasbeni pridih. Frenk je predan glasbenik in tudi na odpr­tju razstave je vse navzoče navdušil s pesmijo in zvoki kitare. Razstavo je knjižnica pripravila v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavno­sti, Območna izpostava Ivančna Go­rica. Simona Zorko, vodja izpostave, je avtorica strokovne spremljave ob razstavi, v kateri poudarja neprecen­ljivost Metinih izdelkov tudi s strokov­nega umetniškega vidika. Razstava bo v prostorih knjižnice postavljena na ogled do konca meseca avgusta. (Foto: Franci Novak) Frenk Mehle, ko te glasba prevzame. Meta Mehle s Simono Zorko, ki je pripravila strokovno spremljavo ob razstavi. Varuhi skritih zakladov in arhetipskih vrat Simona Zorko, JSKD, foto: Franci Novak Meta Mehle se nam ponovno predsta­vlja s popolnoma intimnimi deli, ki jih zaznamuje lastna avtorska poetika. Od razstave Smeješ se lahko kar tako, ki smo jo skupaj organizirale leta 2011 v Me­stni knjižnici Grosuplje in kjer so bili na ogled veliki formati smejočih se portre­tov ljudi, se je njeno ustvarjanje posto­pno zgoščevalo po eni strani ter vedno bolj prehajalo iz dvodimenzionalnih nosilcev v prostor in tretjo dimenzijo. Današnja razstava nam tako prinaša še vedno intenzivne barve vendar, mi­nuciozno obdelavo motivov. Prostor njenega ustvarjanja postajajo odnosi, intimne teme in ljubezni. Fokus moti­vov se oži, vendar je vedno bolj bogat in razkošen v domišljiji in doživljanju ter interpretiranju sveta. Poleg reliefne obdelave že kar kiparskih portretov so nam na ogled še tridimenzionalne slike, ki gledalca zaustavijo na poti vdiranja v njim lasten svet. Meta v svojih objektih vzpostavlja distanco, uporablja ogledala ter vsebino slike delno zakriva, prekriva in skriva. Ponekod so motivi sicer jasno prepoznavne figure, spet drugod pa je pomen njenih objektov hermetičen in dostopen le njenim hotenjem in zakri­tim idejam. V večini del se pojavljajo namigovanja na različna besedila, ki so lahko kot vizualni elementi ali pa kon­kretne pomenske enote vključena v sli­ke. Meta nas v svojo razstavo vabi, nam pripoveduje zgodbe svojega življenja in hotenja, hkrati pa njihovo intimno sporočilo zapakira v le delno dostopne objekte. Ustvarja napetost med tem, kar je javno, in temo zasebnega življenja, popelje nas v svoje svetove, piše sporo­ Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje čila in jih razobeša v svojih slikah kot perilo na sonce, pa vendar tako zabrisano in plapolajoče v vetru, da nikakor ne moremo prepoznati njihove vsebine. Poigravanje z besedili je tisto, kar še bolj ustvarja napetost v komunikaciji z objektom. Njeni Va­ruhi so tako tridimenzionalne slike, v katere umešča krhkost svojih misli, čutenj in domišljije. V objektih je kot v tabernakljih to, kar je najdragocenejše in skrito za zaprtimi vekami. Meta nam tega eksplicitno ne odkrije. Zaprte veke na sliki vsakega posebej povabijo k sanjanju lasnih sanj, dovolijo nam, da si ob njenih slikah vzamemo svobodo za svoje misli, brez nasilja nas spustijo v prostor, kjer se lahko počutimo varni sami s sabo ob zavesti, da nad nami vsaj za trenutek bdijo njeni Varuhi. In ta izkušnja je ob ogledu Metine razstave neprecenljive vrednosti. Meta, hvala ti in iskrene čestitke. Poleti s knjigo Več informacij dobiš v knjižnici. Mali sonček, slovenski gibalni program za predšolske otroke Gibalni/športni program Mali sonček je namenjen otrokom od drugega do šestega leta starosti. Njegov namen je obogatiti program na področju gibanja v vrtcu s sodobnimi gibalnimi/športnimi vsebinami. Poudarek daje igri in vadbi, ki je prijetna in prilagojena otroku. Tanja Tegel, Sabina Novak Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. Bistvo programa ni tekmovanje, temveč igra, pravi cilj in dejavnost sama. Pomembno je sodelovanje in ne storilnost, zato je program izveden tako, da je vabljiv in uresničljiv za vse otroke. Pozornost posvetimo igri in vad­bi, prijetni in prilagojeni otroku. Otroci spoznajo, da je z voljo in pomočjo marsikaj lahko doseči. Otroci naloge opravljajo v vrtcu. V program so dejavno vključeni tudi starši, ki skupaj z otroki opravljajo določene naloge ozi­roma otrokom pomagajo pri usvojitvi gibalnih spretno­sti. Zato kadar le utegnete, pojdite tudi doma z otrokom na sprehod, v naravo, kjer lahko tečete, se povzpnete na bližnji hrib, mu pomagate pri plezanju in premagovanju različnih naravnih ovir in plezal. Lahko se z njim žogate, ga spodbujate pri prvih korakih na smučeh, rolerjih ali vožnji s kolesom in prvih plavalnih zamahih. Otrok naj uživa v gibanju in naj se veseli svojega napredka! Tek­muje naj sam s sabo, ponosen naj bo na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje. Postopoma bo postal spretnejši, močnejši, hitrejši, vzdržljivejši. Vedno več gi­balnih nalog bo lahko opravil samostojno. Otrok se bo postopno naučil zaznavati svoj napredek in ga doživljati kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov. Pohvalite njegovo prizadevnost in spoštuj­te trud, ki ga bo vložil v vadbo. Če je vsak otrokov dan zapolnjen z raznovrstnim gibanjem, po možnosti na prostem, skupaj z vami, potem lahko verjamemo, da bo otrok sčasoma sprejel šport kot način življenja, ki bo kasneje, ko odraste, tudi vplival na kakovost njegovega življenja. ¦ Zaključna prireditev za zlate bralne značkarje na Muljavi zlati bralci dobili čudovito knjigo z izbranimi odlomki knjig Louisa Adamiča, slovensko-ameriškega pisatelja, ki se je rodil pri Grosu­ pljem in se s 15 leti izselil v ZDA. Povabljenih je bilo 6 učenk in en učenec JVIZ OŠ Dobrepolje: Bar­ bara Volek, Klara Marolt, Eva Ra­ jar, Ana Babič, Špela Strnad, Neža Grm in Jernej Oblak. Pohvalil bi pa tudi učenca Sama Trebušaka, ki se je v 9. razredu odločil in uspešno opravil navadno bralno značko. Na PŠ Struge je zlato Jakličevo bralno značko osvojila Nina Križman. Ob koncu prireditve so nam postregli s sadjem, pijačo in s sla­ doledom. Vsem, ki so sodelovali pri podelitvi in organizaciji te odlične prireditve, se iskreno zahvalju­ jemo. Zahvaljujemo se tudi naši Občini Dobrepolje, ki je finančno Matej Kalan prebiva s šestimi drugačnimi otroki. Jerneja podprla naš prevoz. Prireditev je spozna, da nima nihče pravice soditi drugega, popestril s svojim obiskom župan Žal je letošnja prireditev potekala neko­ da v lastni stiski ne smemo pozabiti na solju- Janez Pavlin. Tudi njemu iskrena liko drugače kot prejšnja leta, saj so bili di in da je sprejemanje sveta odvisno od nas hvala, da je ob prenatrpanem ur­ bralci povabljeni na Muljavo dopoldne, samih. niku našel čas in obiskal prireditev kar pomeni, da je odpadla gledališka Za 9-letno zvestobo bralni znački (v Dobre­ ter s tem pokazal veliko vrednost predstava, ki nas je pretekla leta zelo polju poimenovano Jakličeva bralna značka) so branja med mlado generacijo. ¦ navdušila. Na prireditvi je kratek program pri­ pravil naš odlični harmonikar Jernej Oblak. Prireditev je popestrila Alenka Kos, doma iz Podljubelja, majhne vasice nad Tržičem pod Karavankami. Alenka Kos je predsednica Društva za boljši svet Vilinski ključ. To društvo z dobrodelni­ mi akcijami v sodelovanju z različnimi posamezniki, šolami, organizacijami in podjetji pomaga več otrokom s posebni­ mi potrebami, družinam, ki so tragično izgubile svojega člana, starejšim ljudem in socialno ogroženim. Predstavila nam je knjigo Drugačnost, ki je izšla leta 2014. V zgodbi nastopa deklica Jerneja, ki doživi avtomobilsko nesrečo, izgubi del noge in se poda na pot sprejemanja lastne telesne podobe, sooča se s težko življenjsko izkušnjo, ki vpliva na njeno družino. Skozi življenje Tudi letos, petič zapored, je bilo v sredo, 8. junija 2016, za učence, ki so osvojili zlato bralno značko (pri nas imenovano Jakličeva bralna značka) še posebej slovesno, saj so bili povabljeni na zaključno prireditev k Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer so bili prisotni zlati bralci iz treh sosednjih občin: Ivančne Gorice, Grosuplja in Dobrepolja. Naj nam bo mar, kaj pije naš komar Pozdravljeni, sem komar Marko. Trenu­tno sem skrit za kavčem dnevne sobe v apartmajskem naselju Moravske toplice. Upehan od izmikanja udarcem in plo­skom razjarjenih članov avstrijske druži­ne, ki me lovijo po sobi, sem spoznal, da se moje življenje izteka. Zato sem se od­ločil, da vam, preden me najdejo skritega tukaj za kavčem in pokončajo z udarcem zvitega časopisa Wiener Zeitung, povem svojo življenjsko zgodbo. Na svet sem prišel v močvirnatem rastju prekmurskih rokavov Mure, ki je v tistih časih kljub ugodnim ekološkim pogojem veljalo za nas komarje za ne­perspektivno in neobljudeno področje. Zato sem moral, podobno kot milijone drugih komarjev, kmalu s trebuhom za kruhom. Pot me je zanesla najprej v bli­žnjo Mursko Soboto, kjer sem v družbi starih prijateljev kraljeval v hlevu goveje živine Mesnopredelovalnega podjetja. A žal je bila kravja kri težko prigarana do­brina. Prvič zato, ker je bilo prebadanje debele kravje kože za sesalo nas mladih komarjev izredno težko opravilo, drugič pa zato, ker so nam v hlevskih bivalnih pogojih predstavljale hudo konkurenco muhe. Le-te so bile tako nadležne, da so lastniki v hlevih začeli uporabljati in­sekticide, ki ogrožajo tudi nas, komarje. Zaradi te hude življenjske stiske se nas je skupina najpogumnejših komarjev odpravila kar v glavno mesto, v bloko­vsko naselje, kjer smo vdirali v različna stanovanja in prav lepo živeli. Čas je mineval in prihajali so dnevi, ko sem se spraševal, če je to blokovsko naselje res edini cilj in pikanje ljudi v majhnih blokovskih stanovanjih edini smisel mo­jega komarskega življenja. Odločitev za ponovno migracijo na drugo področje je padla nekega poletnega večera, ko se je v pritličnem stanovanju tik pred vzletom na pojedino prižgala v spalnici luč in je eden od otrok začel na glas vpiti: »Komar komar komar ko-mar ko-mar ko Mar-ko Marko Marko Marko Marko …« Ko sem slišal med vpitjem svoje ime, sem si mi­slil sam pri sebi: »Glej glej, otrok me kli­če, očitno želi, da pridem k njemu.« In ko sem sedel na njegov hrbet, je priletel nad mano udarec loparja za muhe … V hipu sem doumel, da je moje bivanje v tem bloku zaključeno. Odletel sem skozi od­prto okno in se zabarikadiral ob mestni tržnici. Res je, da sem bival zunaj, a glav­no je bilo, da je bilo dovolj hrane. Na klo­peh in na tleh je na tržnici namreč spalo ogromno ljudi s praznimi steklenicam ob svoji glavi. Klicali so jih klošarji. Njihova kri je imela poseben okus in kmalu sem doumel, da tudi posebne efekte. Po vsa­kem obroku se mi je namreč začelo vrte­ti, sililo me je na bruhanje. A to je trajalo le nekaj dni, kmalu sem se na te učinke navadil in še celo več, postali so mi všeč. Alkoholni krvi se je po navadi pridružil še od cigaret zadimljen zrak in užitek je bil popoln. A nekega dne so tržnico obnovili in hkrati z obnovo izgnali tudi vse klošar­je. Zato sem bil prisiljen, da se vrnem v blokovsko naselje, a zdaj so bile razmere drugačne. Kri prebivalcev bloka ni imela dovolj alkohola, zato sem doživel absti­nenčno krizo. Popolnoma tresoč in ne­miren sem še isto noč pobegnil iskat novo lokacijo in uspelo mi je prileteti do nekih zapuščenih stavb, na največji je pisalo: KULTURNI CENTER MLADIH; po ste­nah drugih pa PEACE; DRUŠTVO DELO­MRZNEŽEV; TATA STROGI – MAMA NA DROGI; OD TRAVE SE KADI IZ GLAVE in še in še. Mogoče pa je čas, da se sedaj, v zrelih komarskih letih, zresnim in za­živim kulturno življenje v okolju, kamor sem pravkar priletel. Bal sem se edino, kaj bo z mojim delirijem zaradi pomanj­kanja alkohola. A že po piku prve žrtve, v temi ležečega mladeniča, sem spoznal, da je strah glede delirija in abstinenčne krize odveč. Občutki po popiti krvi so bili od te noči naprej celo boljši kot pri alkoholu, v hipu sem pozabil na vse skr­bi in v svetu halucinacij sem prespal na zidu zapuščenega stranišča Kulturnega centra mladih, vse do naslednjega veče­ra in novega »sanjskega« obroka. A žal je tudi to obdobje mojega življenja terjalo visok davek. Vsakič ko sem se prebudil iz halucinatornega spanja, je bilo moje počutje čedalje bolj klavrno, grozeče, ne­vzdržno … Prišlo je do še hujšega polo­žaja kot na tržnici. Iz Kulturnega centra sem pobegnil tako, da sem se pridružil narkomanu v rešilnem avtomobilu, ko so ga odpeljali na psihiatrijo in tako sem pristal tudi sam v bolnici. Tam sem pil kri pacientov, ki so bili nasičeni z zdravili za zdravljenje odvisnosti in čez nekaj časa sem se s pomočjo le-teh in hkratne trdne odločenosti, da zaživim spet normalno komarsko življenje, tudi pozdravil. Po­stal sem ostarel komar, ki je v svojem dotedanjem življenju preživel marsikaj, in kmalu sem ugotovil, da me vleče na stara leta h koreninam svojega življenja. Zato sem se odpravil nazaj v Prekmurje, v skromni apartma turističnega komple­ksa Moravske toplice, kjer bom živel do konca svojih dni in kjer ne bo ne alkoho­la, ne cigaret in ne droge. Pozdravljeni, sem človek Marko. Tre­nutno sem na kavču Doma ostarelih Moravske toplice in ker ugotavljam, da se moje življenje izteka, bi vam rad pred­stavil svojo življenjsko zgodbo. Rodil sem se v majhni vasici ob reki Muri, leglu raz­množevanja komarjev za celotno pomur­sko regijo. A ker je šlo za neperspektivno vaško okolje, sem se, kot večina mladih, odpravil s trebuhom za kruhom v Mur­sko Soboto, kjer sem delal na goveji farmi Mesnopredelovalnega podjetja. Tam so še največjo korist imeli hlevski komarji. Farma je na račun posodobitve odpustila nekaj delavcev in med njimi sem bil tudi jaz. V silnem razočaranju sem se odpravil v glavno mesto, da bi našel novo službo. A žal ni šlo, kljub naporom nisem našel ne službe pa tudi stanovanja ne. Zato sem pristal na tržnici kot klošar, izposta­vljen alkoholu, tu in tam kakšni cigareti in nočnim pikom sestradanih komarjev. Kmalu so me razmere prisilile, da sem menjal lokacijo, in pristal sem v KUL­TURNEM CENTRU MLADIH, kjer sem postal narkoman. Vse, kar se spomnim, ko nisem bil zadrogiran, so umazana le­žišča, zasvinjana stranišča in krvoločni komarji. Nekoč so me odpeljali na psi­hiatrijo, kjer sem se s pomočjo zdravil, trdne volje in dolgotrajnih terapevtskih postopkov pozdravil. Sčasoma sem se postaral in kot večina starostnikov sem si tudi jaz zaželel vrnitve k svojim koreni­nam. Zato sem se naselil v Domu starej­ših Moravske toplice, kjer živim še zdaj. Moja najzvestejša spremljevalca staro­stnega obdobja sta bolezen in komarji. To je moja življenjska zgodba. Ravno zdaj, ko sem končal z opisom svojega ži­vljenja, mi je dežurna medicinska sestra prinesla v sobo časopis. Vidim, da gre za časnik Wiener Zeitung, ki so mi ga poslali avstrijski prijatelji iz apartmajskega na­selja. Tik pod robom zvitega časopisa pa mi v oči pade rdeč, krvavkast madež. To je razmazano truplo vagabunda, ki ga je življenje vodilo po istih poteh kot mene, komarja Marka. Komarji so v naših glavah prispodoba bolezni. Naši stalni spremljevalci in so­vražniki. Čeprav jim omogočamo preži­vetje s tem, da se hranijo z našo krvjo, za to plačajo visok davek. Poleg hranil namreč zaužijejo tudi vse strupe, ki jih ljudje vnašamo v svoje telo z neodgovor­nim življenjskim stilom. In te strupe in mikrobe ob naslednjem piku lahko pre­nesejo na nekega drugega človeka. Pa pustimo nevarne mikrobe, ki jih komarji prenašajo na ljudi preko stika z okuženo divjadjo. Pustimo bolezni ZICA, MALA­RIJA, RUMENA MRZLICA in DENGA, ki so sicer nevarne, a pri nas redke. Osredo­točimo se z mislimi na bolezni, ki pogo­sto predstavljajo razlog za obisk splošne ambulante. To so močne kožne reakcije na komarjev pik in take reakcije bi lah­ko res bile posledica prenosa kemičnih substanc. Substanc, s katerimi je nasiče­na naša kri, kot so alkoholne pijače, na pol umetna hrana, zdravila, dezodoranti, droge ter podobno, kar komarji neutru­dno prenašajo s človeka na človeka. Ko­marji so torej mikro mostovi med ljudmi v določenem okolju. Poskrbimo vsak zase, da ne bomo mi tista stran mostu, na kateri bodo komarji naložili strup in ga prenesli na našega bližnjega. Komarji so žal tudi prispodoba člove­kove krvoločnosti. Preganjanje in lovlje­nje komarja, ki nam ponoči zuma okoli ušes in nas popika, je tako brezkompro­misno, da ni čudno, da velja človek za najbolj krvoločno bitje na zemlji. Razma­zani komarji po stenah so ogledalo naše krvoločnosti. So eden glavnih povodov za 'štrihanje' sten in glavni povečeval­ci 'biznisa' za pleskarje. Naj nam nočni ZUM ZUM ne bo apel za klanje komar­jev, ampak apel, da se vzamemo v roke in spremenimo svoje nezdrave življenjske navade v zdrave. ¦ Najbolj se nam bo rolalo prav na ulici! Celo leto vsi nestrpno pričakujemo poletje, visoke temperature, dolge večere in dopustovanje ob vodi. Verjamem pa, da se tako kot poletja prav vsi razveselimo tudi njegovega konca, ko že dodobra razgreti in opečeni pospravimo kratke hlače in nekoliko z mešanimi občutki pozdravimo jesen. To je čas ohladitve, dežja in začetka šole ter predavanj. Jesen pa v Grosupljem naznanja še en pomemben tradicionalen GROŠ-ev dogodek: GROŠ NA ULICI. Patricija Kastelic, Študentski klub GROŠ Študentski klub GROŠ se bo v soboto, 17. septembra 2016, v dopoldanskem času s svojo stojnico predstavil na pri­reditvi Grosuplje v jeseni. V popoldan­skem delu pa sledi zabavnejši program, ki je že vsem dobro znan pod imenom GROŠ NA ULICI. To je najpomembnej­ši dogodek Študentskega kluba GROŠ, zato smo se mladi letos še posebej po­trudili in glave staknili že v juniju. Pri­pravili smo pester glasbeni program. Grošev oder bodo letos (med drugimi) zasedli vsem dobro poznani člani za­sedbe Big Band Grosuplje, za piko na i pa bo večerni glasbeni program pope­strila še skupina Big Foot Mama, ki je lansko leto, ob svoji 25-letnici, napol­nila ljubljanske Stožice! Podrobnejši program letošnjega dogodka GROŠ NA ULICI bo v kratkem objavljen na naši spletni strani www.klub-gros.com. V sklopu GROŠ-evega poletja smo svoje člane 24. 6. pogostili na pr vi GROŠ-evi Per' pa Burger fešti, ki je uspela odlično in jo bomo zagotovo iz­vedli tudi prihodnje leto! V nadaljeva­nju poletnega programa vas vabimo še na adrenalinski karting (23. 7.), obisk Velike planine in kolegov iz Študent­skega kluba Kamnik (6. 8.), 3-dnevno zabavo na KKŠ summer festu na Koro­škem (11. 8.–14. 8.), vožnjo s kajaki po reki Krki (20. 8.) in še na divji spust z ziplinom v Bovcu (3. 9.). Vabljeni tudi naši člani iz občine Dobrepolje. V pri­meru večjega števila prijav na katerega od dogodkov je mogoče organizirati tudi avtobusni prevoz z Vidma. V našem lokalu pa še vedno velja Grošev popust ''deset dol'', s katerim si lahko naši člani ob predložitvi veljav­ne članske izkaznice privoščijo pijačo z 10-% popustom. Za vse aktualne infor­macije in dogajanja redno spremljajte našo uradno Facebook stran Študent­ski klub GROŠ in spletno stran www. klub-gros.com. In ne pozabite, z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! ¦ "Slaba" drža Ana Krajnc, dipl. fizioterapevtka, B.C.S.T, BT Stik: 041 386 311 Pri svojem vsakdanjem delu se srečujem z mladimi in malo manj mladimi z zelo slabo držo. Zaradi tega sem se odločila, da vam povem nekaj o tem, kakšne so posledice slabe drže ter, podelim nekaj nasvetov za izboljšanje in preprečitev le-te. Definicija slabe drže se glasi nekako takole: spremenjen po­končni položaja telesa, ki je drugačen od normalnega. Kaj je sploh normalna drža? O normalni oziroma pravilni drži govo­rimo takrat, ko je: • glava naravnost, • hrbtenica ima obliko črke S, • ramena so v isti ravnini in lopatice so lepo postavljene ob prsni koš, • medenica je vodoravno brez zasuka ali nagiba, • noge so postavljene naravnost, brez zasukov v kolkih, • stopala so pri stoji vzporedno. Pri vsaki spremembi položaja telesa, ki traja dlje časa (več mesecev), se začnejo prilagoditve na to stanje znotraj telesa. Telo samo išče ravnovesje ter položaj, v katerem bo normalno funkcioniralo. Prilagoditve oz. spremembe lahko potekajo od stopal navzgor ali od glave navzdol, kar je odvisno od vzroka nastanka. Obseg sprememb je odvisen od stopnje težave, za­radi katere so nastopile prilagoditve. Pri osebi s slabo držo lahko zato opazimo: • glavo pomaknjeno naprej s povečano vratno lordozo oz. je ta izravnana, • ramena niso v isti višini in ravnini (eno je višje in pomaknje­no bolj naprej), • ena od rok je omejena v svoji gibljivosti, • povečana ali zmanjšana prsna kifoza, • izravnana ali povečana ledvena lordoza, • medenica je zvrnjena naprej (redko nazaj), • levi in desni bok nista v isti višini ter ravnini, • dolžini nog sta različni, prav tako je lahko v eni nogi zmanj­šana gibljivost, • ena noga je navadno bolj obrnjena navzven ali navznoter kot druga. Vzemimo primer, da spremembe potekajo od glave navzdol. Za vzrok vzemimo poškodbo vratne hrbtenice. Zaradi tega, ker se težav ni odpravilo (zaradi različnih vzrokov), je spremenjen položaj vratu (npr.: glava pomaknjena naprej ter nagnjena na stran), pri tem je omejena gibljivost v vratni hrbtenici. Zaradi tega sta spremenjena tudi funkcija in položaj rame na tisti stra­ni, v katero je nagnjena glava. Ker želimo normalno delovati, si pomagamo s kompenzacijskimi gibi (nagibi) trupa v nasprotno stran od težave. Če težave še vedno ne odpravimo, sčasoma to pripelje do spremembe položaja hrbtenice ter medenice, če­mur sledi tudi sprememba položaja nog. V primeru, da je vzrok na nogi, spremembe potekajo v obratni smeri, kot so naštete zgoraj. Spremembe v drži telesa lahko nastopijo tudi zaradi pri­silne drže na delovnem mestu, napačnega nošenja različnih bremen, sedenja za računalnikom (računalničarji, delavci v pi­sarnah) … Te spremembe vodijo najprej v spremembo položaja ramenskega sklepa ter vratu, nato pa zaradi skrajšanih mišic v posledice po celem telesu. Osebe s takšnimi vzroki imajo obi­čajno sprva bolečine v ramenih in vratu, nato na področju med lopaticama in v ledvenem predelu hrbtenice. Običajno je ena stran bolj obremenjena in so tam vidne posledice večje. Različne oblike slabe drže lahko opazimo tudi pri različnih boleznih, kot so na primer: revmatska obolenja, osteoporoza, razna obolenja kosti in mišic. Zavedati se moramo tudi, da se s staranjem (po 70. letu) drža spreminja tudi zaradi same starosti, zmanjšane mišične mase, zmanjšanja dejavnosti ter posledic življenjskega sloga. Kaj lahko naredite, da preprečite slabo držo oziroma izboljšate svojo držo? • Vsaj 3x tedensko bodite dejavni (telovadite oz. se kako dru­gače ukvarjajte s športnimi dejavnostmi). • Prilagodite si delovno mesto svoji višini primerno, da ne bo­ste občutili prisilne drže. • Višina ekrana računalnika naj bo v višini oči, roke naj bodo ob tipkanju naslonjene na čvrsto podlago. • Če veliko delate z računalniško miško, si celo podlaket pod­ložite z nizko blazino (ali zvitkom), tako da je zapestje v rav­nem položaju ali rahlo nagnjeno navzdol. • Pisarniški stol naj ima naslonjala za komolce z nastavljivo višino (če vam delovno mesto to omogoča) in dobro oporo za ledveno hrbtenico. Njegova višina naj bo na­stavljena tako, da so stopala na tleh, stegna pa lepo naslonjena na sedalo. • Če veliko berete z ekrana, naj ima stol tudi na­slonjalo za glavo, saj tako razbremenite vratno hrbtenico. • Izbirajte čevlje z nižjo peto (do 5 cm) ter menjajte obutev z različnimi višinami pet med te­dnom. • Težja bremena dvigujte blizu trupa iz po­čepa ali prosite za pomoč. • Skrbite za primerno telesno težo. Glavna naj vam bo skrb za dobro počutje. Med delom več­krat vstanite (na vsako uro) in se sprehodite (lahko tudi po sto­pnicah 2 nadstropji gor in dol) ter naredite nekaj raz­teznih vaj, kar vam bo vzelo največ 5 minut. To vam bo dalo dodatne energije za nadaljnjo delo. Večkrat dnevno zravnajte vrat tako, da potegnete brado nazaj (naredite večji ˝podbradek˝), tako boste zmanjšali te­žave z vratno hrbtenico. Poskrbite za primerno ležišče ter blazino. Ležišče naj bo čvrsto ter naj vam nudi zadostno oporo ter udobje. Bla­zina pod glavo naj bo takšna, da jo lahko prilagodite svojemu načinu spanja in omogoča ohranjanje primernega položaja hrbtenice (čim bolj vzravnanega). Kako vam lahko pomaga fizioterapija? Če boste za odpravo svojih težav obiskali fizioterapijo na delovni nalog, bo terapija usmerjena v zmanjšanje bolečine ter učenje vaj. Ko boste prišli na fizioterapijo, vas bo fizi­oterapevt pri skupinskih vajah naučil pravilnega izvajanja vaj (npr. za hrbtenico, ramena, vrat) za področje, ki ga je kot vzrok napotitve navedel vaš zdravnik (npr. bolečina v križu, bolečina v ramenih …). Vajam bodo sledile različne oblike protibolečinskih elektroterapij (npr. TENS, magnet, ultrazvok …). Če boste obiskali samoplačniško obliko terapije, boste deležni individualne obravnave. Načeloma takšne obravna­ve temeljijo na oceni vašega stanja ter celoviti odpravi težav celega telesa ter izobraževanju o potrebnih spremembah ter učenju primernih vaj. Pri tem je velikokrat odvisno od vas, kakšno terapijo boste izbrali oz. h komu boste zato odšli na terapijo. Zato vam priporočam, da malo pobrskate po inter­netu, povprašate kolege in se nato odločite. Pri samoplačni­ških terapijah, ki se navadno izvajajo 1x tedensko, bi moral biti učinek (izboljšanje) viden po 3–4 terapijah. Na splošno velja, da bolj zgodaj kot pri svojih težavah po­iščete pomoč, učinkovitejši sta odprava težav ter možnost povrnitve ˝normalnega˝ stanja. Dlje časa kot trajajo težave in če so že nastopile spremembe tudi na kosteh, se učinko­vitost odprave težav zmanjšuje. In še nekaj vaj: ČEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE Kako nastane med Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki ga proizvajajo čebele. Nastane iz različnih virov : iz cvetličnega nektar­ja, drugih izločkov živih rastlinskih de­lov ali iz različnih vrst mane. Mana so sladke kapljice, ki jih izločajo žuželke (uši, kaparji, škržati). Te žuželke živijo na živih delih rastlin in sesajo rastlinske sokove, ki jih potrebujejo za svoje življe­nje. Temeljni surovini za proizvodnjo medu sta medičina ali nektar in mana, ki ju čebele prinašajo v panj in obdelajo, jima dodajo izločke svojih žlez in zgosti­jo. Tako nastane med, ki ga shranijo v celice satja, nato pa zaprejo z voščenimi pokrovci. Med vsebuje zelo veliko sladkorjev (približno 80 %), nekaj vode (do 20 %) ter majhno količino encimov (diasta­za, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), mineralnih snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline, vitamine, belja­kovine ... Točenje medu Pri delu s čebelami smo čebelarji še prav posebej skrbni in vestni, saj jim vse leto namenjamo veliko pozornosti. Že prej smo opisali, kako nastaja med. Ker čebele proizvedejo več medu, kot ga porabijo, jim čebelarji presežek od­vzamemo iz mediščnega dela panja. Točenje medu velja za čebelarjevo naj­ljubše opravilo, v njegovi družini pa je to poseben praznik, saj je čebelar s to­čenjem delno poplačan za trud in delo, ki ju je namenjal čebelam. Čebelarji se točenja medu lotimo skrbno in vestno, saj bi z nepravilnim ravnanjem lah­ko vplivali tudi na kakovost in varnost medu. Pred točenjem vedno poskrbimo za ustreznost prostorov, osebno higieno in čistost pripomočkov, ki jih pri tem uporabljamo. Vsa oprema in pripomoč­ki morajo biti iz materiala, primernega za živila. Preden damo poln medeni sat v točilo, moramo s posebnimi čebelar­skimi vilicami ali čebelarskim nožem odstraniti voščene pokrovce, da bo med lahko iztekel iz satnih celic. Tako odkrit medeni sat postavimo v točilo. Z vrte­njem točila ustvarjamo centrifugalno silo, ta pa povzroči, da med izteče iz sa­tnih celic na dno točila. Tako pridobljen med nato še precedimo in posnamemo oziroma z njegove površine odstranimo nečistoče, najpogosteje voščene delce. Potem mora med nekaj časa mirovati (odležati), preden je pripravljen za pol­njenje v embalažo. Medu čebelarji nič ne dodamo niti iz njega ničesar ne odvzamemo, zato je to popolnoma naraven proizvod čebel. Iz predstavljenega postopka prido­bivanja medu je razvidno, da čebelar­ji medu nič ne dodajamo niti iz njega ničesar ne odvzemamo, temveč ga iz satja samo pretočimo v drugo posodo, ob upoštevanju dobre čebelarske prakse oz. Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP pa poskrbimo, da pridobljen med osta­ne takšne kakovosti, kot so ga pridelale čebele. V tipizirane kozarce za med sloven­skega porekla ni dovoljeno polniti tuje­ga medu. Slovenski čebelarji imamo svoj tipizi­rani kozarec za med slovenskega pore­kla, pridelujemo pa tudi slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Sloven-ski med z zaščiteno geografsko označbo prepoznate po zaščitni nalepki, ki naka­zuje na višjo kakovost in znano poreklo medu, z njo pa je zagotovljena tudi sle­dljivost vsakega kozarca medu. V Sloveniji velja tudi Pravilnik o medu (Uradni list RS, 4/11), ki določa, kakšna merila kakovosti mora izpolnjevati med, ki ga čebelarji prodajamo. Glede na doseganje kakovostnih pa­rametrov smo sicer v Sloveniji postavili strožje zahteve, kot veljajo v Evropski uniji. Slovenski čebelarji pridelujemo med visoke kakovosti, zato se vključu­jemo v blagovne znamke Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kraški med in Kočevski gozdni med. Ti medovi morajo biti pridelani iz­ključno na območju Republike Sloveni­je, poleg tega pa morajo ustrezati strož­jim merilom kakovosti. Vrste medu V Slove niji poznam o različn e vrste medu, te pa so poimenovane po rastli­nah, na katerih čebele nabirajo mediči­no ali mano. Kadar čebele nabirajo nektar ali me-dičino predvsem na akaciji, takemu medu rečemo akacijev med, kadar na­birajo nektar ali pa tudi mano na lipi oz. kostanju, takemu medu rečemo lipov ali kostanjev med, kadar nabirajo mano predvsem na smreki, je tak med smre­kov, kadar pa na jelki, tak med imenuje­mo hojev med. Kadar nabirajo nektar na več rastlinah in v medu ne prevladuje aroma predvsem ene rastline, rečemo takemu medu cvetlični med. Tudi kadar čebele nabirajo mano na več rastlinah, tak med imenujemo gozdni ali manin med. Akacijev med Ta vrsta medu je najbolj milega oku ­sa, je skoraj brezbar vna ali slamnato rumene barve. Ker je blagega vonja in arome, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče, pijače in za pripravo sladole­da. V akacijevem medu ni veliko cve­tne ga prahu, kristalizira zelo počasi. Žal v dobrepoljsko-struški dolini aka ­cija ni prisotna in čebelarji, ki čebela­rijo v čebelnjakih, čistega akacijevega medu nimajo. Lipov med Ta vrsta medu prijetno diši po svežini, lipovem cvetju in mentolu. Je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z ze­lenim odtenkom. Lahko je nektarnega ali maninega izvora. V prvem primeru hitro kristalizira, če je po izvoru manin, pa se to dogaja počasi. Lipovih dreves je v naši dolini veliko in ob obilni leti­ni, ko lipa dobro medi, se lahko pridela tudi dober lipov med. Čeprav so take letine prej izjema kot pravilo, se ven­dar kdaj zgodi tudi to. Kostanjev med Ta vrsta medu je rjave, jantarne barve, močnejšega, grenkega okusa in ostre­ga vonja. Grenko aromo mu daje velika količina cvetnega prahu kostanja, prav ta pa mu poleg senzoričnih lastnosti daje še posebno vrednost. Kostanj daje velike količine cvetnega prahu, zato je kostanjev med grenkega okusa. Žal tako kot akacija tudi kostanj v naši do­lini ni prisoten in čistega kostanjevega medu čebele ne morejo nabrati. Smrekov med Ta vrsta medu je rdečerjave barve, ne­žno diši po smoli, njegova aroma je podobna aromi sirupa iz smrekovih vr­šičkov ali zeliščnim bombonom. Vča­sih hitro kristalizira. Glede na količino smrekovih dreves v naši dolini bi lah­ko ob obilnem medenju smreke čebele nabrale tudi čist smrekov med. Hojev med Hojev med pridobimo, kadar čebele mano po večini nabirajo na jelki. Ta med je temno sivorjave barve z zele­nim odtenkom. Diši po smoli, dimu, po zažganem sladkorju, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov. Kristalizira počasi, in to v velike krista­le. Podobno kot za obilne lipove letine velja za hojo. Ko je vreme ugodno, če­belarji v Struški dolini lahko pridelajo čisti hojev med. Čebele surovin ne nabirajo samo na eni rastlini, zato se večkrat zgodi, da med nima tipičnih značilnosti določe­ne vrste. V tem primeru ga označimo kot cvetlični med ali med iz nektarja oziroma kot gozdni ali manin med. Cvetlični med Cvetlični med je po svojih senzoričnih lastnostih lahko raznovrsten, saj so te la­stnosti odvisne od vrste cvetov, na katerih so čebele nabrale nektar. Zanj je značilno, da je dokaj svetel, da je po okusu srednje do močno, celo zelo močno sladek in da ima pekoč pookus po sladkem. Cvetlični med lahko precej hitro kristalizira. Gozdni med Ker je gozdni med mešanica različnih vrst mane, se lahko vzorci zelo razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Za tovrstni med je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane ter da sta okusa po slad­kem in kislem uravnotežena. Dobrepoljsko-struško dolino prekrivajo travniki in obsežni gozdovi, zato naše čebe­le pozno spomladi in zgodaj poleti ob ugo­dnem vremenu naberejo največ cvetličnega medu na nepokošenih travnikih in sadnem drevju. Sredi poletja pa se naše čebelice trudijo nabrati čim več sladke tekočine na različnih drevesnih vrstah. Prav cvetlični in gozdni med sta najpogostejši vrsti, ki ju v naši dolini čebelarji pridelajo. Poleg vseh prej naštetih vrst medu v Slo­veniji pridobivamo tudi manjše količine re­gratovega medu, medu divje češnje, rešelji­kinega medu in medu oljne ogrščice. Kristalizacija medu Če je vaš med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni, saj ste lahko prepričani, da ste kupili naraven in kakovosten med. Krista­lizacija medu je povsem naraven pojav, ki se pri medu zgodi prej ali slej in v njem ne povzroča nikakršnih kemičnih sprememb, prav tako pa ne vpliva na njegovo kako­vost. Kristaliziran med utekočinimo v vodni kopeli, vendar moramo paziti, da njegova temperatura ne preseže 40 °C. V naspro­tnem primeru lahko poškodujemo ali celo uničimo nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni, vitamini itd. V tem pri­meru bo med izgubil svojo biološko vre­dnost, kljub temu pa bo še vedno uporaben kot sladilo. Včasih med kristalizira že v satju, takšne­mu pravimo cementni med. Čebelarji kristaliziran med na poseben način zmešajo in tako dobimo kremni med. MED ALI SLADKOR? Sladkor, ki ga uporabljamo v vsakda­nji prehrani, je pravzaprav saharoza (disaharid). Naše telo saharoze ne more porabiti kot vir energije, zato jo mora najprej razgraditi v enostavne sladkorje, to je v glukozo in fruktozo. Pri razgrajevanju sodelujejo nekate­ri encimi, porabljajo pa se tudi vita-mini in minerali, ki so za naše telo življenjskega pomena. Poleg tega navadni sladkor pospešuje razvoj kariesa, kožnih bolezni in drugih to­ksičnih procesov v črevesju. Med po večini vsebuje enostavne sladkorje. Čebele v naravi nabirajo medi­čino in mano ter iz njiju proizvaja­jo med. Tudi medičina in mana po večini vsebujeta saharozo, vendar čebele z dodajanjem svojih encimov povzročijo, da se saharoza razgradi v glukozo in fruktozo ter s tem del naloge opravijo namesto nas. Poleg tega sladkor vsebuje le sladkor, ki je samo vir energije. Med pa poleg enostavnih sladkorjev vsebuje tudi encime, minerale, hormone, rastne snovi in vitamine, vse to pa naš or­ganizem v majhnih količinah vsak dan potrebuje za svoje delovanje. Prav zaradi teh sestavin je med ve­liko boljše sladilo kot sladkor. In ne nazadnje, pri proizvodnji sladkorja uporabljajo tudi različne kemikalije. Med prečiščevanjem odstranjujejo vlaknine, minerale in vitamine itd., poleg tega pa nam uporaba sladkor­ja daje prazne kalorije, ki povzročajo bolezni sodobnega časa (debelost, sladkorno bolezen ...). Zmotno je tudi mišljenje, da se vsemu temu iz­ognemo z uporabo rjavega sladkorja. Ta je v primerjavi z belim sladkorjem le nekoliko manj prečiščen. Nasprotno pa je med popolnoma naraven proizvod čebel, ne vsebuje nobenega konzer vansa ali bar vila, temveč antioksidante, in deluje pro­timikrobno. Med se uporablja kot samostojna jed, že od nekdaj pa se uporablja tudi v ljudski medicini. Iz medu čebelar­ji predelujejo tudi različne medene pijače. Vir : Čeb elarji s e pred stav imo, Čebelarska zveza Slovenije, 2012 NAJ MEDI! VABILO na izlet po Dolenjskih poteh starinoslovca Jerneja Pečnika V soboto, 10. septembra 2016, z odhodom ob 7. uri z Vidma (avtobusna postaja), se bomo podali na izlet po poteh arheološkega izkopavanja halštatskih, latenskih in rimskih ostalin na Dolenjskem, ki jih je neutrudno spravljal na svet naš Jernej Pečnik. TD Dobrepolje V Grosupljem bomo priključili še nekaj naših gostov in se nato ustavili v Ivančni Gorici na kavici. Po kavici se bomo zapeljali proti Mu­ljavi, Zagradcu, Valični vasi, Žužember­ku, Dvoru, Soteski, Straži in Prečni do Novega mesta, kjer bo naš drugi posta­nek (ogled arheološkega oddelka muze­ja, sprehod po starem delu mesta). Ker je skoraj sleherni kraj, skozi kate­rega se bomo peljali, povezan z izkopa­vanjem ostalin našega Jerneja, bodo in­formacije podane oz. predstavljene med vožnjo. Vozili se bomo skozi več kot 100 krajev, lokacij Jernejevega izkopavanja. Nikakor ne bomo pozabili omeniti še drugih, nič manj pomembnih zanimi­vosti. Po ogledu Novega mesta se bomo od­peljali pod Trško Goro, mimo Otočca, Šmarjeških Toplic, Klevevža in Zbur do Mokronoga, kjer je Jernej nekaj časa pre­bival in kot prvi odkrival najdbe iz laten­ske dobe (mlajša železna doba). Vožnjo bomo nadaljevali do Šentru­perta, kjer nas bo čakalo kosilo. Za do­plačilo bo možnost degustacije cvičkov­ega penečega vina. Od daleč pa bodo vidni tudi kozolci, ki privabljajo vse več obiskovalcev. Po kosilu se bomo peljali proti Mirni, kjer je Jernej tudi nekaj časa prebival in bil v službi. Zapeljali se bomo tudi v bli­žino gradu (na fotografiji), ki nosi polno zanimivih zgodb. Z Mirne nadaljujemo v Trebnje, Do­brnič (po poteh I. J. Barage) in nato po avtocesti do Ivančne Gorice, kjer bo za­dnji postanek ob kakšni osvežilni pijači s povzetkom vsebine izleta. ¦ Cena za prevoz in organizacijo ter vodenje je 15 € na osebo. Iz spoštovanja do Jerneja Pečnika počastite njegov spomin tako, da se čim prej prijavite na izlet. Nekaj mest je še prostih. Prijave sprejema TD Dobrepolje na tel. št.: 041/96 28 23, e-pošto td.dobrepolje@gmail.com ali osebno v prostorih TIC-a na Vidmu vsako soboto med 9. in 11. uro dopoldan. Vsak prijavljeni dobi tudi podroben opis izleta. Pridite in se družite ter veselite z nami. Veterani OZVVS Grosuplje na Maistrovem pohodu Cerkvenjak 2016 Naše romanje na vsakoletni Maistrov pohod v Slovenskih goricah ima že kar dolgo brado. V vseh teh letih smo se Maistrovega pohoda udeležili že osmič. Letos je pohod organiziralo OZVVS Lenart skupaj z Občino Cerkvenjak. Kot vsako leto smo skupaj s predse­dnikom Škergetom zapeli himno. Sprejem nas veteranov, pozdrav go­stiteljev in kulturni program kažejo na odlično sodelovanje med veteransko or­ganizacijo, občino, šolo in vsemi občani teh krajev. Žal pa moramo ugotoviti, da ni povsod tako. Kmalu smo pod vodstvom vodje po­hoda Marjana Rebernika krenili na 9 km dolgo pot. Hodili smo po prelepih Slovenskih goricah, iz Cerkvenjaka proti vasi Kadrenci skozi Cogetince in naprej v Cenkovo ter tako prispeli nazaj v Cer­kvenjak. Po poti smo občudovali prelepe kraje, ki smo jih že poznali, vendar so nas spet Jelka Janežič nesli s seboj, le še povečala. navdušili. Pomagalo je seveda tudi prele- Po okusnem okrepčilu nas je pozdravil po vreme, ki je še dodatno prispevalo k V soboto, 4. junija 2016, v zgodnjem ju-župan občine Cerkvenjak gospod Marjan naši prešerni volji. Gostitelji so nam med tru smo se veterani območnega združe-Žmavc, nato pa predsednik OZVVS Le-potjo nudili okrepčila, da nismo bili ne nja zbrali pred Gasilskim centrom Gro-nart g. Darko Škerget. lačni ne žejni, na koncu pa smo dobili še suplje in se z avtobusom odpeljali proti Predsednik Škerget je v svojem go-okusno malico. Štajerski v Cerkvenjak, ki je, kot je bilo že voru poudaril pomen 25. obletnice osa-Skratka Štajerci so se spet izkaza­rečeno, letos organizator tradicionalnega mosvojitve Slovenije pa tudi težave, ki jih li na tisti njihov prisrčni način. Seveda Maistrovega pohoda. imamo veterani v teh časih. Sledil je za-se bomo pohodov v Slovenske gorice Kot bi prišli domov. Domačini so nas nimiv kulturni program, ki so ga v večini še udeleževali, čas pa bi bil, da tudi mi sprejeli na svoj topli gostoljubni način, izvajali mladi, ki so odlično opravili svoje povabimo svoje dolgoletne gostitelje v tako da se je dobra volja, ki smo jo pri-nastope. Bili smo navdušeni. svoje kraje. ¦ »Zdenska vas 39 - gori vikend,« se je glasilo sporočilo na pozivniku, ki nas je gasilce PGD Videm in Zdenska vas 7. julija 2016 ob 4.56 spravilo iz toplih postelj. Uroš Gačnik, Gasilska zveza Dobrepolje Še vedno nekoliko v šoku in pod vtisom lepih in globokih sanj, iz katerih te vrže piskajoči zvok, iščeš nogavice, majico …, na hitro nekaj navlečeš nase in hitiš …, po glavi pa se podijo misli: Pa ne spet ogenj! Kakšen bo obseg razvitosti poža­ra? Bodo ogroženi sosednji objekti? Kako bo tokrat s požarno vodo? Zdenska vas – vikend? Hm …, to mora biti nekje v sre­dini vasi. Le kje bi to bilo, upaš, da se bo kaj od daleč videlo. Hitiš, avtomobilska turbina žvižga, obrati do konca …, veš, da ne boš sam, hitiš v gasilni dom. Tam je že nekaj gasilcev, z vseh strani prihajajo še drugi, ne gledamo se, samo hitro vle­čemo na sebe zaščitno obleko, škornje, čelado, opremo …, cisterna že naredi iz­voz, za njo še kombi z moštvom. Zaradi zgodnje ure in prazne ceste tokrat samo s svetlobnimi znaki brez sirene, v avtu je čutiti vznemirjenje, negotovost, kaj nas čaka, kratko se delijo povelja in naloge, medtem prvi stiki z regijskim centrom za obveščanje (112), čas za še kako koristno informacijo, napotek in že smo tam. Hi­tra ocena požara nam pove, da je bilo go­renje v notranjosti brunarice že dalj časa prisotno, plameni so se že prebili skozi leseno steno in strop, začnemo gasiti, re­ševati, kar se rešiti da. Ogenj je pogašen, jeklenka iznesena, trudimo se pogasiti in zadušiti še zadnje iskre, ki netijo leseno brunarico. Zaključimo in se vrnemo v gasilni dom. Utrujeni, toda veseli, da ni bilo še huje, česar smo zadnje čase že kar nekoliko navajeni. Uredimo zašči­tno obleko, očistimo najnujnejše, pri­pravimo vozila in opremo za morebitno posredovanje. Sledita še kratka analiza dogodkov ter hiter razpust enote. Sme­jemo se različnim opravam, ki nam jih je uspelo navleči nase, nekateri še v piža­mah, drugi samo v kratkih hlačah …, še sreča, da je bilo toplo .. Vsem se namreč že mudi v redne službe. Dogovorimo se, da se dobimo v večernih urah, kjer bomo temeljito očistili in pripravili opremo ter se tako temeljito pripravili na naslednji klic »Na pomoč!«. *** Vročega popoldneva, 23. junija ob 16.26, je operativne gasilce PGD Ho­čevje presenetil poziv na inter vencijo gorečega vozila na relaciji Hočevje–Kr­ka. Čeprav je bila odprta sezona košnje, so izvozili v dobrih petih minutah s 5 operativci ter obema voziloma GVGP-2 in GVM. Po prihodu na kraj požara so PGD Krka že začeli gasiti. Skupaj z njimi so člani PGD Hočevje omejili ter uspešno pogasili požar, vendar pa je kljub hitremu posredovanju avto pogorel do konca. Pri gašenju so bili izre­dno previdni, saj je imel avtomobil vgrajen dodaten plinski pogon. Vpoklicana so bila tudi osrednja društva PGD Videm, PGD Zdenska vas, PGD Stična, vendar njihova pomoč ni bila potrebna. PGD Hočevje je intervencijo zaključilo ob 17.15. ¦ Prostovoljno gasilsko društvo Zdenska vas vabi na slovesnost ob praznovanju 90-letnice društva, ki bo v soboto, 20. 8. 2016, na vadbenem poligonu poleg gasilskega doma v Zdenski vasi. Prireditev se bo začela ob 19. uri s slavnostno povorko gasilcev iz središča vasi proti gasilskemu domu. Po prireditvi sledi velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Za hrano in pijačo bomo poskrbeli domači gasilci. Zabavala nas bo skupina Calypso. Se vidimo v Zdenski vasi. Državno mladinsko gasilsko tekmovanje Koper 2016 Tekmovalna enota mladink PGD Zdenska vas si je v lanskem letu na občinskem in regijskem tekmovanju izborila nastop na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju. Najboljše mladinske tekmovalne enote so se letos zbrale v Kopru, in sicer v nedeljo, 12. 6. 2016. PGD Zdenska vas Priprave so se začele že nekaj mesecev pred tekmovanjem, saj smo želeli tekmovalno enoto čim bolje pripraviti. Dnevi so hitro minevali in kaj kmalu je napočil dan, ko nas je pred 6. uro zjutraj zbudila budilka, ki je naznanjala odhod na tek­movanje. Ob 6. uri smo tekmovalke, mentorji in navijači kre­nili proti Kopru. Tam so nas pričakali sončno vreme in veliko mladih gasilk in gasilcev, saj je bilo tekmovanje že v polnem teku. Na hitro smo si ogledali prireditveni prostor, nato pa je prišel čas za nastop naših tekmovalk. Najprej vaja z ovirami, nato štafeta in nazadnje še razvrščanje. Pri vaji z ovirami smo imeli nekaj smole, saj smo dobili nekaj kazenskih točk. Je bilo pa zato toliko bolje na štafeti in razvrščanju. Vsekakor je tekmovalkam uspel dober nastop in z optimizmom smo odšli na kosilo v bližnji Ankaran. Po kosilu smo imeli do razglasitve še veliko časa, ki smo ga iz­koristili za sprehod po plaži in tudi skok v toplo morje. Okoli 16. ure smo se vrnili v Koper, kjer je bilo že vse pripravljeno na svečano razglasitev rezultatov na stadionu Bonifika. Zaradi grozečih oblakov, ki so se zbirali nad stadionom, so razglasili le najboljših deset v posamezni kategoriji. Na­šim tekmovalkam se ni uspelo uvrstiti med deset najboljših, zato smo z nestrpnostjo čakali na objavo rezultatov na uradni spletni strani Gasilske zveze Slovenije. To smo dočakali med vožnjo proti domu. Mladinke PGD Zdenska vas so dosegle zelo dober uspeh, saj so zasedle 19. mesto v konkurenci 44 enot, zaradi česar so prejele tudi srebrno značko. ¦ Odlični rezultati Urške Vidrih na mednarodnih atletskih tekmovanjih Mlada obetavna atletinja Urška Vidrih, doma iz Četeža, je v juliju tekmovala na dveh pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Na začetku meseca je postala balkanska prvakinja v teku na 400 metrov, sredi meseca pa je tekmovala na evropskem prvenstvu za mlajše mladince v Gruziji. Tudi tam je nastopila odlično in z novim osebnim rekordom osvojila 14. mesto. Bojan Novak Balkanijada ali Balkansko prvenstvo v atletiki je priznano atletsko tekmova­nje. V članski kategoriji ima že bogato zgodovino, zadnja leta pa se je pale­ta balkanskih prvenstev še obogatila. Tako so svojo balkanijado dobili tudi mlajši mladinci in mladinke. Srbsko mesto Kruševac je bilo pr vi julijski konec tedna prizorišče atletskih tek­movanj za mlajše mladince in mladin­ke. Balkansko atletsko zvezo (ABAF) združuje 17 držav, poleg Slovenije so v njej še Albanija, Armenija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Gruzija, Grčija, Izrael, Kosovo, Make­donija, Moldavija, Črna gora, Romuni­ja, Srbija in Turčija. Slovenijo je na tekmovanju pred­stavljalo 15 mladih atletov, od tega 9 deklet. Dekleta so dosegla kar 6 me­dalj. Urška Vidrih je, na krilih osvoje­ne norme za evropsko prvenstvo za mlajše mladinke, odtekla stadionski krog najhitreje med 14 tekmovalkami. Čas 56,87 je zadostoval za zlato. Dru­go mesto je osvojila Hrvatica Marissa Bura (57,04), tretje pa Srbkinja Katari­na Sekulić (58,17). Urška je po uspehu povedala: Preden sem šla v Srbijo, mi je trenerka govorila, da bo treba za medaljo teči okrog 56 sekund in da sem blizu. Ko smo prišli v Srbijo in ko sem videla startno listo, sem že vedela, da imam možnosti za stopničke, kajti imela sem drugi najboljši rezultat. To je bil velik pritisk name. Ko sem hodila pro­ti startu, sem čutila živce, a vedela sem, da imam veliko domačih ob sebi, saj so navija­li zame. A ko sem krenila iz startnega bloka, po parih korakih nisem več čutila živcev. Ko sem prišla prva v cilj, se sploh nisem zave­dala, da sem najboljša. Z rezultatom sem bila zadovoljna in potrebovala sem nekaj minut, da sem se zavedela, da sem bal­kanska prvakinja. Sledil pa je višek sezone – evropsko prvenstvo za mlajše mladince in mladin­ke, ki ga je od 14. do 17. 7. gostil Tbilisi (Gruzija). Urška je nastopila v teku na 400 metrov. Na startni listi je bilo kar 28 tekmovalk iz vse Evrope. Razdeljene so bile v štiri predtekmovalne skupine, iz katerih so se v polfinale uvrstile najboljše tri iz vsake skupine in še najhitrejše štiri po času. Urška je tekla v tretji predtekmovalni skupini in se z izboljšanim osebnim re­kordom (1:01,88) po času uvrstila v polfi­nale. Tam ji ni uspelo še enkrat popraviti osebnega rekorda, je pa osvojila končno 14. mesto na evropskem prvenstvu, kar je izreden uspeh. Sicer pa se je številčna slovenska ekipa (22 deklet in 15 fantov) v domovino vr­nila z dvema srebrnima medaljama (Eva Pepelnak v troskoku in Maja Bedrač v skoku v daljino). Po prihodu domov si je Urška Vidrih vzela nekaj časa in za bralce Našega kraja razkrila nekaj vtisov. Urška, za tabo je evropsko prven­stvo za mlajše mladinke. Kako si doži­vela Tbilisi? Ja, res je. To je ena izkušnja več v mo­jem življenju in želim si, da bo še veliko takih in podobnih. Si zadovoljna s svojimi rezultati? Iz­boljšanje osebnega rekorda je verjetno vedno poseben dogodek. Ja, sem zadovoljna, ker sem izboljšala osebni rekord v kvalifikacijah in se s ča­som 61.88 uvrstila v polfinale. Tja se je težko uvrstiti. S polfinalnim tekom sem tudi zadovoljna, klub temu da nisem od­tekla še enega osebnega rekorda, saj je bilo pri 44 stopinjah teči zelo naporno. Kaj te še čaka v letošnji poletni se­zoni? Po evropskem prvenstvu sem si vzela 1 teden odmora, saj sem bila zelo utru­jena. A veliko časa za počitek nimam, saj imam 31. avgusta že tekmo v Velenju in se je treba pripraviti. Tekme se nadalju­jejo tudi še v septembru. Sicer rada potuješ (s tekmovanja na tekmovanje)? Ja, rada. Zadnja dva meseca sem ime­la vsak konec tedna tekmovanja po Slo­veniji in v tujini. Upam, da bom še veliko prepotovala, največ pa želim potovati v tujino. Boš spremljala letošnje olimpijske igre? Atletiko? Ja, bom. Upam, da bom čez 4 leta tudi jaz stala na startu olimpijskih iger v To­kiu. Imaš kako vzornico? Ne, nimam. Imam pa za letošnjo se­zono še en cilj, in sicer da bom odtekla normo za evropsko prvenstvo za starejše mladinke. Urška, hvala. Še enkrat čestitke in srečno in predvsem hitro naprej. ¦ Tekači ŠD Dobrepolje na poletnih tekaških dogodkih V Sloveniji imamo zelo razvejano mrežo množičnih rekreativnih tekaških prireditev. V poletnem času so se tekači ŠD Dobrepolje množično udeležili 15. teka po Lončariji in Nočne 10ke na Bledu. Bojan Novak, Eva Drobnič Tek po Lončariji v Dolenjo vas pri Ribnici vsako leto na prvo julijsko soboto privabi kar veliko šte­vilo ljubiteljev teka. Organizatorji imajo široko po­nudbo tekov – za otroke teka na 300 in 600 metrov, rekreativni tek na 2 kilometra in glavni tek na 9,4 kilometra. Zadnji tek je vključen tudi v Dolenjski pokal, v katerem tako uspešno nastopa naš občan Jože Šuštar. Teka na 9,4 km se je skupno udeležilo nekaj več kot 200 tekačev in tekačic, od tega osem članov ŠD Dobrepolje. Spet se je odlično odrezal Jože Šuštar, ki je z 32:46 osvojil drugo mesto v absolutni katego­riji in prvo mesto v svoji starostni kategoriji. Petra Grandovec je zmagala v svoji starostni kategoriji, v ab­solutni konkurenci pa osvojila 4. mesto. Vesna Ponikvar je osvojila peto mesto v kategoriji in dvanaj­sto absolutno. Tudi drugi tekači so v vročem poletnem vremenu dali vse od sebe in se približali svojim rekordnim dosežkom. Na teku so sodelovali še Janja Babič, Alojz Kuplenk, Frenk Mustar, Se­bastjan Groznik in Peter Žnidar­šič. Otroškega teka na 300 metrov se je udeležil Jon Novak. Blejska Nočna 10ka je eden najbolj znanih in množičnih te­kov v letu. Start teka je ob 22h, trasa pa poteka po sprehajalnih poteh in cestah okoli Blejskega jezera. Za tek vlada veliko zani­manje, tako da se je treba nanj prijaviti že v spomladanskih mesecih, organizatorji pa ome­jijo število nastopajočih na 3000. Letošnjega teka se je udeležilo rekordno število tekačev ŠD Do­brepolje, kar 23. Tek je bil jubilejen, saj je po­tekal že deseto leto zapored. Le­tos smo tekli okoli jezera v drugo smer kot prejšnja leta, kar je pri nekaterih tekačih vzbujalo ne­malo zaskrbljenosti, češ da bomo zdaj pa ves čas tekli po hribu nav­zgor. Na koncu so bila mnenja deljena, nekaterim sprememba ni odgovarjala, drugim je bil všeč sicer edini, a zelo dolg klanec navzdol. Tiste stvari, ki delajo ta tek nekaj posebnega, pa se niso spremenile. Še vedno smo tekli v temi in le na vsake toliko časa je med nami privijugala svetloba naglavne svetilke katerega od te­kačev. Še vedno nas je ob poti na enem delu spodbujala godba in na drugem udarni rock ritmi, ves čas pa so nas z aplavzi in vzkliki podpirali tudi navijači. Še vedno nam je Blejsko jezero skoraj ce­lotno pot s svojim odsevom je­malo dih in dajalo novih moči za premagovanje kilometrov. In še vedno nas je v cilju pričakala pristna blejska kremšnita, ki nas je vse znova prepričala, da je na Bledu to, da »dirjaš k' nor'c«, na koncu pošteno poplačano. ¦ Bliža se največji športni dogodek leta – poletne olimpijske igre Rio 2016 Bojan Novak Od 5. do 26. avgusta bodo v Riu de Janeiru potekale poletne olimpijske igre, 31. olimpijada moderne dobe. To bodo prve olimpijske igre v Južni Ameriki. Ljubitelji športa bomo lahko spremljali več kot 10.000 športnikov iz 206 držav, ki se bodo pomerili v 42 različnih športih. Slovenska zastava bo na odprtju v rokah izkušenega jadral­ca Vasilija Žbogarja (za Slovenijo je osvojil že dve olimpijski medalji), na stadion pa bo popeljal 59 slovenskih športnikov. Doslej so naši športniki na poletnih igrah osvojili že 34 olimpij­skih medalj, letos pa naj bi največ možnosti za osvojitev kolajne imeli kanuist Benjamin Savšek, kanuistični dvojec Božič in Ta­ljat ter judoistka Tina Trstenjak. Zanimivo bo spremljati moško rokometno reprezentanco, ki ima velik potencial. Še nekaj zanimivosti o letošnjih igrah (podatki Olimpijskega komiteja Slovenije): Število športnikov: več kot 10.500 Število športnih panog: 42 Število disciplin: 306 Število sodelujočih držav: 206 Število vstopnic: 7,5 milijona Uradna maskota: Vinicius Moto iger: Live Your Passion (Živi svojo strast) Število spremljevalcev: več kot 8.500 Število novinarjev: več kot 20.000 Število prostovoljcev: več kot 50.000 Spletna stran iger: https://www.rio2016.com/en Vodja slovenske delegacije: Iztok Čop Za nas bodo letos še kako zanimive tudi paraolimpijske igre, ki bodo v Riu na sporedu med 7. in 18. septembrom. Sloveni­jo bo zastopala tudi naša občanka Veselka Pevec, ki se bo pomerila v streljanju. Pogovor z njo pred odhodom na igre si boste lahko prebrali v naslednji številki. Stiskajmo pesti za svoje športnike! Konec avgusta prinaša nadaljevanje futsal lige V petek, 26. avgusta, se bo s tekmami 10. kroga nadaljevala le­tošnja občinska futsal liga. V jesenskem delu bo odigranih pet krogov. V Kompoljah bomo 26. 8. videli tekme po naslednjem razpo­redu: 18.30 ŠD KOMPOLJE - K TEAM - ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 19.15 ŠD PONIKVE - OUTSIDER ŠD STRUGE 20.00 ŠD PREDSTRUGE - GALAXY TEAM 20.45 A `JE TO!? ŠPORT DESIGN - KMN ZAPOTOK Romanje struških faranov v Prekmurje Ljudje sedaj potujemo, kot še nikoli v zgodovini. Morda zato, da bi našli kraj veselja, zadovoljstva in miru? Pa je vse zaman in težko je najti mir in zadovoljstvo, če miru ni v nas samih in v odnosu z Bogom in ljudmi. V soboto, 2. julija, smo se, v zavedanju, da smo v svetem letu božjega usmiljenja, pod geslom »ODPUSTI, OPROSTI – GREMO SKUPAJ NAPREJ« odpravili na župnijsko romanje v Prekmurje. Terezija Zupančič »Če hočemo imeti lep dan, podajmo bližnjemo svojo dlan. Odprimo še svoje srce in uho, pa bo brez težav lepo šlo,« nam je že za jutranjo dobrodošlico na srce položil naš župnik, gospod Marinko Bilandžić. Vožnja, čeprav dolga, je lahko zelo koristna, saj se v tem času lahko duhov­no dobro pripravimo in vase posrkamo vse, kar nam Stvarnik ponuja: soseda na avtobusu, skupino, s katero boš preživel dan, dobrega voznika in vodiča, ki zna prisluhniti človeškim željam in potre­bam, obenem pa je še duhovni voditelj. Molitev in petje, smeh in veselje, da smo skupaj, se kmalu spremenijo v zahvalo Stvarniku za vse prečudovito stvarstvo, ki nam je položeno pred oči. Samo člo­veku pripada dar občudovanja, rastline in živali tega ne zmorejo. Zavestno se od­ločim, da hočem občudovati to stvarstvo, saj me napolni z mirom in srečo ter mi razširi srce. Zato sem z drugimi romarji iz srca zapela pesem oziroma molitev Ko zjutraj vstanem, se obrnem k Jezusu in re­čem – VES MOJ DAN JE ZA TE. Že na začetku romanja smo vlekli listke, na katerih so bila zapisana imena vseh romarjev, z naročilom, naj za osebo, ki bo napisana, molimo. Pri tem si samo­dejno tudi malo bolj pazljiv in odgovoren do te osebe. Šent Andraž v Halozah je župnija, ki že meji na Hrvaško. V naselju Zgornji Leskovec je bila župnjiska cerkev, po­svečena sv. Andreju, zgrajena že pred le­tom 1545. Notranjost baročne cerkve je bogato poslikana s freskami. Cerkev stoji na štirih stebrih, na vsakem je freska, ki predstavlja: rojstvo, trpljenje, vstajenje in sodbo. Župnija ima približno 1500 ver­nikov. Na najvišji vzpetini (504 m) stojita dve podružnični romarski cerkvi. Ena je po­svečena svetemu Avguštinu, druga, le tri metre od meje s Hrvaško, pa sveti Mariji Magdaleni. Ob romarskih shodih zdru­žujeta vernike z obeh strani meje. Župnik Edvard Vajde, ki je v tej župni­ji že 19. leto, z našim župnikom pa se po­znata že iz prvega letnika bogoslovja, nas je ob deveti uri prisrčno sprejel in najprej popeljal v cerkev, da smo si ogledali ta haloški biser in tukaj darovali sveto mašo. V izredno akustični cerkvi je naša pesem še lepše počastila Boga, kot bi ga sicer, in božja beseda nam je spregovorila v be­rilu, ki ga je Pavel pisal Efežanom 4,32: »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Jezusu Kristusu.« Pa saj to je v bistvu geslo našega ro­manja! Kako pomirjujoče je sledil naš odpev : »Gospod nam je vir miru«, ko smo prisluhnili Psalmu 85, ki nam spo­roča: »Gospod bo dal blagoslov in naša dežela bo obrodila svoj sad.« Gospod, hvala Ti za prečudovito de­želo Slovenijo, za raj pod Triglavom, za žitnico naše domovine. Brezmejna rav­nina Prekmurja, obdelana in urejena, ro­dovitno pogrnjena miza, na kateri ne bo zmanjkalo kruha, saj se je letošnja žetev tukaj že začela. Po okusni malici smo bili namenjeni v Mursko Soboto – v stolnico, posvečeno svetemu Nikolaju. Letos obhajajo dese­tletnico škofije in murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf nas je že pričako­val. Srečna in vesela sta se objela sošol­ca iz semeniških dni. Gospod škof nam je posvetil svoj čas in v pojoči štajerski govorici natresel veliko modrih besed ter odgovarjal na naša vprašanja. Lepo se je srečati z nekom, ki kljub visokemu položaju na hierarhični lestvici in dok­torskemu nazivu ostaja preprost, odprt in dostopen ljudem. Oseba, v vseh po­gledih vredna spoštovanja! Lepo nas je sprejel in povabil v stolno cerkev svetega Nikolaja, ki je stara »šele« 103 leta. V to cerkev redno prihaja gospa, ki ima 107 let, je še zelo dobrega zdravja in spomina. »Le kolo smo ji morali skriti, da ni v preveliki nevarnosti,« se je pošalil gospod škof. Veliko nam je povedal o zgodovini Pre­kmurja, cerkve, jezika ... Že iz 16. stoletja so rokopisi v knjižnji prekmurščini, ki je edini knjižnji jezik v slovenskem jezikov­nem območju, ki je ostal po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnjega jezika. Najbolj so jo ohranjali evangeličani. Go­spod škof nam je povedal, da je kralj La­dislav izdal dekret o obvezni udeležbi pri nedeljski sveti maši. Če niso mogli priti vsi, je vsaj župan vasi moral priti k maši, sicer je bil tepen, pa še vola so vzeli za kazen. Pri današnji svobodi odločanja si ta dekret zelo težko predstavljamo. Pove­dal je, da dobro sodelujejo z Madžari in porabskimi Slovenci. Lani so odprli Lazarjev dom in vsak dan dobi topel obrok 80 ljudi v stiski. V škofiji je velika brezposelnost, veliko ma­lih obrtnikov je propadlo in z njimi so v hudih stiskah cele družine. Zato cerkev čaka na ugodnejši čas, da poslika ali z mozaiki polepša notranjost cerkve, ki deluje nekoliko prazno. Ubogi so prvi – to je drža pravih ljudi! Ker je ravno zvonilo poldan, smo z gospodom škofom odmolili angelsko češčenje in se po prisrčnem slovesu spet podali na pot – tokrat v Odrance na zelo okusen bograč. Odranci so največja prekmurska vas, ki je prvič omenjena leta 1322. V samem središču ob glavni cesti stoji cerkev, ki z nenavadno arhitekturo privablja obi­skovalce, posvečena pa je sveti Trojici. Osmerokotna cerkev je bila zgrajena šele leta 1967, čeprav so se za novo cerkev odločili že leta 1946. Načrte za cerkev je naredil arhitekt Valenčič, učenec Jožeta Plečnika, notranjost cerkve pa je poslikal akademski slikar in duhovnik Stane Kre­gar. V Odrance je po škofovem naročilu 1. 11. 1945 prišel Alojzij Kozar starejši z naročilom, naj oblikuje novo župnijsko občestvo in si prizadeva za gradnjo žu­pnijske cerkve. Skupaj z verniki je preho­dil težek križev pot, ko je tedanja oblast z vsemi sredstvi ovirala gradnjo cerkve. Niso ga zlomili ne zapor, ne kazni, ovire, niti nesreča z osmimi smrtnimi žrtvami. Ostal je pokončen in zvest svojemu po­slanstvu, oznanjal je tudi s pisano bese­do. Bil je človek, trdno naslonjen na Boga, zato je v ljudeh lahko krepil upanje, ki je neuničljivo, utrjeval vero in vnemal lju­bezen. Božji služabnik Alojzij Kozar je bil zavzet dušni pastir, odličen vzgojitelj, graditelj cerkva, pisatelj s srcem (povesti, romani, črtice, pesmi, dramska besedila, drugi zapisi). Med drugim je v knjigi Neuničljivo upanje opisal povojne dogodke v Od­rancih, gradnjo cerkve, nesrečo, zapor ... Branje odlomkov iz te knjige smo poslu­šali tudi med vožnjo na avtobusu, tako da so nam ti dogodki postali bližji in ra­zumljivejši. Alojzij Kozar mlajši, nečak Alojzija Ko­zarja starejšega, ki sedaj upravlja župnijo Odranci, nas je pričakal v cerkvi in nam povedal veliko zanimivega. Med drugim tudi to, da je bil njegov stric prvi nasle­dnik umorjenega župnika v Veliki Polani, Danijela Halasa. Leta 1995 je objavil dve literarni zgodbi o Halasovi mučeniški smrti in s tem spodbudil ne le postopek za njegovo beatifikacijo, temveč tudi bo­gato in pestro dogajanje. In naša naslednja romarska postaja je bil križev pot v Hotizi, ki je postavljen na mestu, kjer je božji služabnik Danijel Halas, rojen leta 1908 v Črenšovcih, 16. 3. 1945 prehodil pot od glavne ceste na Ho­tizi do reke Mure, kjer so ga ustrelili. Ob tej poti že nekaj let poteka molitev križe­vega pota. K bolj zbrani molitvi nam po­magajo križi na posameznih postajah. Križi so izdelani iz umetnega kamna, prav tako spomenik na Halasovem gro­bu. Vsak križ je drugačne oblike in pred­stavlja vsebino posamezne postaje, ki go­vori o Jezusu in Danijelu Halasu pa tudi o nas. V križe so vdelani kamni iz Mure. V prvi križ en kamen, v drugega dva in tako naprej. Okolica posameznega križa je urejena tako, da so temelji postavljeni v obliki črk, ki skupaj dajo misel: POT V VEČNO ŽIVLJENJE. Ob vsakem križu pa je postavljena plošča z besedilom in sliko določene postaje. Zadnji križ je oblikovan kot vrata, ki pomenijo prehod. Vrata so zaznamovana s križem. Skozi vrata smrti je Jezus vstopil v novo življenje. Skozi ta vrata je vstopil tudi božji služabnik Danijel Halas v novo življenje. Skozi vrata smrti vsi vstopamo v novo življenje. Sonce je že začelo izgubljati svojo moč, ko smo se vrnili v avtobus in se odpravili proti domu. Pod vtisom vsega videnega in slišanega v tistem dnevu smo na poti domov še hvaležno počastili Marijo s pe­timi litanijami Matere božje. Prav na koncu pa nas je čakalo še eno veselo opravilo. Razkrili smo, katero ime smo imeli napisano na listku. Naša imena pa niso zapisana samo na listku, ampak tudi v srcih ljudi, ki so danes za nas še posebej goreče molili. Predvsem pa smo veseli, da so naša imena zapisa­na v nebesih. Tudi to je bilo eno od tistih dejanj nevidnih božjih niti, ki nas je še bolj povezalo in razveselilo, in domov smo se vrnili duhovno še bogatejši. Ose­bi, za katero smo molili, smo izročili tudi simbolno darilce. Čudovite kombinacije so se odkrile, veliko smeha in pristnih objemov, morda celo kakšna solza sreče je bila v naši sredi s to preprosto, a lepo igro. Po dveh romanjih sta v moje moli­tve vključeni dve imeni. Bog, daj, da bi jih bilo še več – romanj in imen! Hvala gospodu župniku, da nam je organiziral to romanje in pokazal ta ve­čini neznani del lepe Slovenije. Hvala pa tudi vozniku avtobusa gospodu Francu Grmu, ki nas je tudi tokrat lepo in varno vozil. Preživeli smo duhovno bogat dan, v katerem ni manjkalo molitve, petja in veselja drug nad drugim. Bogu hvala in vsem, ki so k temu ka­kor koli pripomogli, in zato spet kličemo: »Na veselo snidenje na prihodnjem ro­manju.« ¦ Upanje. Ko je težko, ko se bojiš, padaš …, takrat zaživiš. Praviš: Vztrajaj, bodi pogumen, uspelo ti bo. Kažeš nam nekdanje zmage in cilje pred nami. Ostani naša luč. * Domnevam, da poznaš trenutke, ko se zdi vse brez smisla, ko se ti nič ne da … Zato te vabim, da skušaš to premagati, da boš zadovoljen, vesel. Potrudi se, splača se! * Zakaj bi ob naših bolečinah pomilovali sebe in druge? Ali ni bolje dati smisel bolečini, se iz nje kaj naučiti, drugim pa stati ob strani in verjeti vanje? Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpil grenki kelih si do dna v življenju svojega, odkar utihnil je tvoj glas žalost in bolečina domujeta pri nas. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, ata in stric ANTON ADAMIČ iz Podgore 1937–2016. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče ter za darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred ter kaplanu za sveto maziljenje. Zahvaljujemo se tudi Danici Bambič za organizacijo pogreba, Pavlini Novak za vse molitve in društvu čebelarjev Dobrepolje za poslovilni govor. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste našega ata v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. »Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.« Žalujoči: njegovi domači Mateja Debeljak, Misli za lepši dan Ljubila si zemljo, bila njej si predana, a prišel je dan, ko v njej boš počivala. In v naši zavesti prižgala lučko spomina … ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE ŽNIDARŠIČ (9. 1. 1928 – 18. 6. 2016) iz Hočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše, ki ste jih darovali za mamo. Posebna zahvala ge. Angeli Novak in Tončki Koželj za molitev v poslovilni vežici ter sosedi Mariji Gorjup za obiske mame v času njene bolezni. Hvala g. Marjanu Pajk za zvonjenje, ge. Danici za pomoč pri organizaciji pogreba, moškemu pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu za nesebično pomoč v njenih najtežjih trenutkih. Še naprej jo priporočamo Bogu v molitvi. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, vsi njeni. s.0/02!6),/.)..#%.)4%6.6/:),.:!.63%. 3,/6%.3+%.:!6!2/6!,.)#% s.."2%:0,!o./..!$/-%34./.6/:),/ .s.65,+!.):%2346/ s.0/02!6),/.6/:),..!.2!6.!,.).-):) s..3%26)3.6/:), s..02)02!6!.6/:),!..!.4%(.)o.).02%',%$ s..0/,.*%.*%.)..0/02!6),/.. +,)-!43+)(..!02!6 s..):05ń.).3)34%-) s..!64/$)!'./34)+! s..!64/6,%+! s..0/-/o..!.#%34) .A.VOLJO.TUDI ALU in jeklena platišča, pnevmatike za osebna, poltovorna, kombinirana, kmetijska vozila ter pnevmatike za motorje, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli. Matej Stane info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si OB SERVISU KLIMATSKE NAPRAVE BREZPLAČNA DEZINFEKCIJA JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo!