INFORMATICA YU ISSN 0350-5596 a 1978 porodica facom firme f uji t su Radeći bez mnogo buke, ali marljivo poslijednje četiri godine, FUJITSU je zajedno sa svojim zastupnikom ZPR-om (Zavod za primjenu elektroničkih računala) uspješno sklopila ugovore za više od 50 FACOM računala u Jugoslaviji. • Iznenadjeni? Ne morate biti. FUJITSU, povrh toga što je vodeći proizvodjač sistema za elektroničku obradu podataka na Japanskom tržištu, vrlo brzo preuzima jedno od vodećih mjesta i na svjetskom tržištu. Tajna uspjeha firme FUJITSU je u tome što ima vodeću tehnologiju u kombinaciji sa velikom pouzdanošću sistema i dobro organiziranom službom za održavanje i stručnu pomoć. Ne smijemo zaboraviti ni konkurentne cijene koje će vam dati najbolji mogući odnos cijena/performance. Ako razmišljate o uvod jen ju elektronske obrade podataka u vašoj organizaciji ili želite da poboljšate svoj sadašnji sistem, obratite se predstavnicima firme FUJITSU da vas upoznaju sa svim novostima. FUJITSU proizvodi sve - sastavne dijelove, memorije, off i on-line uredjaje za prikupljanje podataka, inteligentne terminale, micro procesore i micro računala, malih, srednjih, velikih i super velikih kompjutera, uključujući najsnažnije kompjutore za opću svrhu koji se mogu kupiti na tržištu. FUJITSU je poznata i u području telekomunikacija. To je razumljivo zbog toga što je FUJITSU jedan od vodečij proizvodjača telefona i telekomunikacija u Japanu. FUJITSU je u Jugoslaviji izabrana da snabdije i pomogne kod razvoja najveće on-line real-time mreže koja je do sada ugovorena, uključujući oko 300 terminala. Mislimo da biste sebi i svojoj organizaciji učinili mnogo, ako saznate više o tome što Vam firma FUJITSU može ponuditi. Servisni centri i uredi su u Ljubljani, Mariboru, Beogradu i Zagrebu ZPR ZAGREB, Savska 56 tel. 518-706 Telex 21689 YU ZPR FJ LJUBLJANA, Topniška 45 tel. 311-059 FUJITSU LIMITED Communkationt and ituironki INFOBIVlAriCA časopis za : tehnqiogijo računalništva in protalerne informatike časopis za računarsku tehnologiju i probleme informatike spisanie za tehnologija na smetanjeto i problemi od oblasta na informatikata YU ISSN 0350-5596 Čjiscjpiš i74aj« Slovonsko družtvo INFORMATIKA, 61000 Ljubljana, Jninova 39, Jugoslavija UREJNlŠKi pOUOB: Člani! T. Alc-kstć, Beograd, D. Bitrakov, Skopj«, P. Dra-.goj^vié, flijckd,S. Hodžar, Ljubljana, ß. Horvat, Marlbor, A. Mandžić, Sarajevo, S, Mihalié, Varaždin, S. l'urk, Zagreb, Gliivnl in P<|govoriii urednik.! A.P. Želei,ntkar TiaiNLČNl ODBOa: Uredniki jiodrofiJ: V. HatagelJ - programiranje I. Đratko - umetna Inteligenca ; ■ • D. Ćedez-lfccinafibvić -informacijski sistemi M. Enel- operacijski sistemi . A, Jerman-Haäic - novice založništva • Ü. Jerman-BIažl^-Džonova - literatura In srečanja . L. Lenart - procesna informatika D. Novak - nilitro računalniki N. Papli- študentska vprašanja ■ ; L. Pipan - terminologija B. Popovlč - novice in zanimivosti . V. Kajkovlč-vzgoja in izobraževanje M. Š]>egel, M. Vukobratovii - robotika P. Tancig - rafunalriištvo'v liumanlstičnili in družbo- ; nili vedali " '■ S. Turk -■ materialna oprema ' ■ 'ralinfčni urednik : H. Murn ZALOŽNiŠKI SVET • ' " , , , - ; ■ . I'. ;lianoyec. Zavod SR Slovenije na družbeno planiranje',, • V. . /^-.IvjuLiljana ■ . A . Jernnan-Blažič , Slovensko društvo Informatika, " - Ljubljana U. KlsmenclC, ISKRA, elektromehanika, Kranj S, Siiksiüa, Institut za soclolofjijo in filozofijo pri Univeriil v Ljubljani ' ' J.'Viraiit, Fakulteta za elektrotelmlko. Univerza v . ■ ijubljoni ; Uredništvo In uprava i 6 lobo LJubljana, Institut "Jožef ■ Stufan", Jamova 39, telefon (061 ) 263261, telegram : JOSTIN, telex : 31 269 YU JOSTiN. Letna naročnina za tlolovne orgaol'saclje Je 300,00 din,. ■J.i\ pòsnmóznikn 100,00 din, prodaja posameziie številke-50,00 Clin. : Žiro račun: 50101-67B-5ÌB41 ; . / StallSču Uredništva se lahko razlikuje od mnenja uvtorj«!v. Na potllagl innenja. Republiškega sekretariata za prosveto In kulturo ŠI. -1210-151/77 z dne -1.5.1977, Je ČHSJopls INKÖRMATICA strokovni «asupls, ki je opro.ščon temolj-nega davku od prometa proizvodov. Tlak: Tiskarna K res I ja, LJubljana Grafična ojireitia i TI liom ir Simone iS . Letnik 2 , 1978 - Številka 1 B. Hladnik B. Jarc D. Novak M. Kovačevii A . Železnlkar ' D, Davčev A .P. Železnlkar R.Košir Rp Murn D. Peček J. Eržen . A . Hadži M . Kovač evi č A . Železnlkar A . Jermanr BInzič U. Relnimrdt VSRBINA . 6 Proces izgradnje velikih telekomu- : liikacijskih sistemov s. poitiočjo . ttihnike projektniMja vodenja 14 Mikro računalnik "VITA" s procesorjem 6800 21 Prlloi) kon metoillto na vrofinuvanjo na APL sistemiti 25 Uporaba čauovnlkov In »tovnikov v mikroprocesorskih sistemih s procesorjem Z-fiO ' 34 Avtomatsko obdelava receptoy v . Sn Sloveniji- 42 Gibki diski 46 Hnčunulniški model žele7.niškegd -prometu na enotirni prorji 51 Audio kasetofon kot cehona'vhodno/ izhodna enota za mikro računalnike ■ 57 Domaća proizvodnja računarske opre. me i opreme za prenos podataka 69 Republiška tekmovanja srednješolcev iz računalništva 67 Novi časopis "Information 8i Mana-gomeiit" 69 i'.iiustavni Btnbilizlranl usmernik za mikro rnčun.ilnike 70 Mlkrorarutialniškii Integrirana vpzja 74 Lileralurn in srečanja ^77 Novice in zanimivosti INFORMATICA Journal of Computing and Informatics Pulii i.slK'dlj/ INPOHMATIKA, Slovom? Socif-'ty for Infor-tiiiiti(.-.>tiivi.i KiJITOHIAL nOAI)»: ■f. AU-kslć, DoJVjratl, D. Oilr.'ikov, Skt)|i,ic!, I'. Drii- . (jojlovlć , Kijókii, ifodžar, I.JulilJanii, H. Ilorvnt, Miirlhof, À. M,'ir((l/,ić, Siirtijfvo, S. Miluilh', V.-iražillii, S. Turk, Zaarpl), KOirciii-iN-t^tiricr : A. F. Žctlo/,niklir ■|Kd;iINICAl. DKl'AlrrMENTS EDITORS i V . ISiitayolj - Pi-(>r)ruiininiiio I. Hnitko - Artificial IntelHsjmco I), Ćoćo/.-K(;ciiiiinovlć - Information Systi-ms M . ICxól - Ojiorvttinfj Systems A. Ji^rmnri-lilai'.ič - Putilislu'rs News II. Ji'i'jiKm-ill.'iÄiii-OÄoitov.T - Literaturo nnd MorMiiiija 1,. 1,1-nari - Prsa Infortiuitics j>. Novak - Microcompidtjrs N . l'ii|.i(' - Stilli«'Ut Mnttor« I,, l'i|>im - Torioijioltxiy II. I'opnvlP - Nfvws V . Nivikovìì: - IvdKciitlon M, M. Viikobrntovlć - ttiiiotics r. I'aitcifi - Computing In Mimtaiiltlcs and Social St:i(!ITOIt i II. Mum I'UIIIJSIIINO COUNCII, T, Dnnovcc, ./.uvtxl SU Slovoiiijo za družbfsiio plani- r;iuJ(j, I,juhlji)iii« A. Jorman-IJliiKlf, Slovensko druStv« Inforniotikn, LJulJlJ.ifWi li. KlotnonFlč, ISU H A Eloktrodu'lumiku, Kranj S. Siiksidii, Institut wi so(:iiili>f(iJü In nioKofiJo pri lli)[vüi /.l v I.Jul>IJ«nl .1. Vlr«!it, Fiikultota ko oloklrolitUnlko, l'nivor/.a v Ljuhljanl llo.tilt|iia['lors : 6 KHK) l.julil jctnn, Institut »Joil-ef Stofun", Jamova ;i'>, l'liou(>; (061)263261,Cliiblo! JOSTIN IJublJn-iia, TolcxiSt 26'> YU JOSl'lN Annual Mubscriptlou ratn fur sibruail U US IH for cuniiiaiUos, nnd (IS $16 for IncUvldiiatb, Opinions In tlic! CoittrilHitiODS aro not nnronsn- rlly aliai-. l'(« i-k J, A. lllKl/t M. Kovm'ovl^ A •S'.oln/Jilkar A . Jortnan-flln^ič R. R<>Jril)arssinr) SyNtoins 34 Autonuitio PrcKcrlptlon I'l'ocos-siiic) (APIO In SR Slovenia 42 |f|oppy Disk Systorns 46 Traffic Coni|niti>r Slnmlittiim of SliKjIc Track Kallway 51 Application of an Audio CììhscIIo HtTordt-r for a Mlcroconiputisr I/O Unit 67 Production of Computer und Data Oom-monicntion Ki|ul|ifnfnt In Vikjfjiil.ivlrt ®® ('omi tutor Sc lene f* C'iinli'HlH for StudoiUH of Scliuols at Mt'diunt IjOVoI 67 "Information ft Manai)tmiiinl", a Ni'w JiHirniil 69 A Slnipli) Kr'jiulati'd Powii|rati'4l Circuits 74 Ntiws 77 Ulrrjilur<> iinctlnii« navodilo članka za pripravo Avtorje, pros i m o, cl-i pošljejo uredništvu naslov in kratek ppvzetek članka ter navedejo približen obseg Članka (število strani A 4 formata). Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustreziio število formularjev z navodilom. Člaiw;k tipkajte na priložene dvokolonske formular je. Če potrebujete dodatne fomnularje, lahko uporabite bel papir istih dimenKij. Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir. Bodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš flanek bo s foto postopkom-pomanjšan In pripravljen za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur. Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Crni trak je obvezen. Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnim pi eslodkom i 11 brez zamikanja prve vrstice novega odstavka : Prva Siran članka ! a) v srisdino zgornjega okvira na prvi strani napišite na-sliiv članka z velikimi črkami; b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev, itiso podjetja, mesto, državo; c) nn označenem mestu Čez oba stolpca napišite povzetek člfsnka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10'vrst. d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od Jugoslovanskih Jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetek ludi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj rie bo daljši od 10 vrst. Če Je članek v tujem Jeziku napišite povzetek tudi v enem od Jugoslovanskih jezikov; e) izpustite 2 cm In pričnite v levo kolono pisati članek. Druga in naslednje strani članka: Kot je označeno na formular j u začnite tipkati tekst druge In naslednjih strani v zgornjem levem kotu, Naslovi poglavij: naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek. Če,"nekaterih znakov ne mor^tp vpisati s strojem jih čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani /na-kt ne bodo preslikali. Ilustracije morajo biti ostre, jasne in črno bele. Če jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom. Lahko pa jih vstavite tudi na konec članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonskega formata. Vse ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti sami na ustrezno mesto. Napake pri tipkanju se laiikó popravljajo s korekcijsko folijo ali belim tuaem , Napačne besede, stavke at i odstavke pa lahko ponovno natipkate ita neprozoren papir In ga pazljivo nalepite na mesto napake. V zgornjem desnem kotu izven modro označenega ròba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče zbrisati. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Naročam se na časopis INFORMATICA za leto 1978-. (Štiri številke) . Predplačilo bom izvršil po prejemu vaše položnice. Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 300,00 din, za posamezniku 100,00 din. Časopis ml po.šiljajte no naslov Q stanovanja . delovne organizacije. Priimek........................................... Ime............................................... Naslov stanovanja Ulica........i.................................... Poštna številka_ Kraj..................... Naslov delovne organizacije Delovna organizacija............................... Ulica............................................ Poštna številka_Kraj...................... Datum...................... Podpis: instructions for preparation of a manuscript Authors are invited to send in the address and short summary of their artie^s and Indicate the opproximate size of their contributions ( in terms of A 4 paper ). Subsequently they will receive the outor's kits. Type your manuscript on the enclosed two-column-form at manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but in that case please do not draw the format limits on the paper. Be accurate in your typing and through in your proof reading. This manuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Please enter my subscription to INFORMATICA for the volume 1978 (four issues), and send me the bill. I Annual subscription price: companies 300,00 din (for abroad US J! 16), individuals 100,00 din (for abroad US» 6) . Send journal to myQ home address f"] company's address. Surname........................................... Name.............................................. Home address Street............................................. Postal code . City......................... Company address Company.......................................... Street...,,.................................. Postal code_City......................... Qate.......................... Signature Use a good typewriter. If the text allows it, use single Spacing. Use a black ribbon only. Keep your copy within the blue margin lines on the paper, typing to the lines, but not beyond them. Double space between paragraphs. First page manuscript; a) Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters. b) Under the title give author's names, company name, city and state - all centered. c) As It is marked, begin the abstract of the paper. Type over both the columns. The abstract should be written in the language of the paper and should not excesed 10 lines. d) If the paper is not in English, drop 2 cm after having written the abstract in the language of the paper and write the abstract in English as well. In front of the abstract put the Cnglish title of the paper. Use block letters for the title. The lenght of the abstract should not be greater than 10 lines. ' e) Drop 2 cm and begin the text of the paper in the left column. Second and succeeding pagea of the manuscript: As it is marked on the papei; begin the text of the second and succeeding pages in the left upper corner, Format .of the subject headings; Headings are separated from text bv double spacing. If some characters are not available on your typwVlter write them legibly in black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly. Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your Illustrations into the text keep •the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept within the margin lines of the full size two-column format. All illustrations must be placed Into appropriate posttons in the text by the author. Typing errors may be corrccted by using white correction paint or by retyping the va dva načina; - črpala iz obstoječih dokumentov in ispisnih tabel, vpeljala nove dokumente zo specifične pa so odpadla sfiknla za nastavljanje hitrosti. Ker jc dal ta manj tradicionalen pristop oblikovanja doiirr rezultate, smo smatrali, da bi zgradba mikro računalnika "VITA" «itefiniln zanimati širšo strokovno jnv-nost. Odločiti smo se, da objavimo popolni stikolnl načrt. Vse zanimive podrobnosti bodo nnlnnko opisane v tem članku. Računalnik "VITA" vsebuje: mIkro procesor fiSOO, 16 K zlotjov dinamičnega pomnilnika, 4 K zlogov EPROM pomnilnika, If) vtiodnih-lzboclnih linij In en serijski komunikacijski kanal. Trenutno ima račimalnik monitor, ki obsetia 1 K zlogov EPllOM pomnilnika. V fazi testiranja pa sta tiidl že zbirnik In urejevalnik. 2. TAKTNI OENEHATOB XC 6S75 (Motorola) Za rieneriranje cdieh Im sistemskega takta je uporabljen taktni generator 6B75 (slika 1.). Ta ima nekaj bistvenih prednosti pred taktnim generatorjem 6B7I. Taktni gene-rntor 6H75 je standardno 16-no21čno integrirano vezje r. razliko od 6R71, ki je hibridne izvedbe. Frekvenco Jo mogočo nastaviti s kvarčnim kristalom (serijska resonanca) ali K RC členom, NajvažnejSa prednost pred ostalimi generatorji pa Je v tem, da sta nn razpolago še signala z dvakratna in štirikratno frekvenco osnovnega sistemskecjn takta. Te dodatne definicije namreč omogočajo enosl.-ivno krmilno vezje za dinamični pomnilnik. Na. zivna frekvenca kvarčnegn kristala je tedaj štirikrat višja od zahtevane sisfeniske frekvence. Poleg omenjenih lastnosti omogoča taktni generator XC 6875 Še podaljševanje oiieli faz takta. Neaktivno fnzo ( 13 Mvmgi^ nttov c; fl ti 3 OMJURil a*.m 'aui*3 cr 7 >0 OMA^ft.r R«q * > 3 UH*«, CiMll Slika t. Razporeditev nožic za taktni generator XC 6875 pa s signalom "Memory Ready". Prvi primer podaljšanja uporabljamo pri osveževati ju dinamičnih pomnilnikov. Torej pri tem računalniku ne moremo uporabljati DMA tehnike prenosa podatkov. S prikl jučitvijo kondenzntorjii imvi sponki "Powcr-On-Reset-" in maso jo mixiočo enostavno realizirati avtomatsko resoliranje ob vklopu. 3. KRMILNO VEZJE ZA DINAMIČNI POMNILNIK Delovni pomnilnik računalnika predstavlja osem |ioinnll-nlških integriranih vozij, ki vsebujejo po Ifi.ÜRt |>on»nil-niSklh celic. Slika 2 prikazuje razporeflilev nožic In zahtevane časovno diagrame čitanje, pisanje iu za osve-zevanje pomnilnika. Krmilno vezje mora uskladiti časovne poteke signalov mikro procesorja 6800 z znlitovanitni potek! signalov dinamičnega pomnilnika. Olede na časovne poteke signalov pri pisanju in Čitanju (slika 1) je najiigo-dntijŠI "RRad-Modify-Wpltn" režim in osve/.evanje samo Z RAS- (Row Address Stroiip) signalom. Ol>11 kovanje krmilnikov za dinamično pomnilnike jo zolo izčrpno In podrobno opisano v Članku "Razvoj dinamičnii) jioinnilnikov za mikro računalnike" (Iiifornuitica S(. -1, letnik 1977). Kot že rečeno nam omogočajo višjo derivacije o.snovnnga takta relativno enostavno generiranje vseh [iotrobnlh signalov (RAS-, CAS-, WRITE-, MUX). Krmilno vezjo scs-tnvljn Saot običajnih integriranih vezij. Na sliki 4 so (irl-kazani Časovni poteki omenjenih signalov girilo na sistemski takt. -i R»Kl-Wrii»/R»ii-Modirv-Wri" Cyd» ........... 'A« ■ ------- ■■:.....I. -■ .....---i - -TT--TN ■ ; i / ! 'MAM I r-ir- -i'""*!"'. ! X 1 >...... -------- - -'CWL "-- iflUM». — ■ 1 ■/ ■■ < ^ . i. - ■ —rrri "db XàjCL □ dui.1 Cin Slikn'2. Časovni diagram 16.384 bitnega pomnilnika . -II«« T o» CVCLI fiiriuMpii ^^ n.fhHlAis kliAlI DATA I KOM MI:MOHY ÜK ftKIHHl^KALii -tiAfti ur cvcit -J .v« 0iy, . . ■ \ • . t ÙV* L jov-i i ---- ,'lK—-•■ • aiv ■ r.4v OAIANDTVMID WKITE DAT I IN MEMOKY ÜK I>EKII'I<£RAL5 Slika 3. Časovni diagram mlkro procesora 6800 pri äitanju In .zapisovanju . 4. UPORABA ČASOVNIKOV ZA AVTOMATSKO NAStA- ■ VLJ AN JE ! IITHOSTI SKHUSKEGA VHODNEGA-IZHOONE-KA MA LA V sistem jo vkljuKono tudi IntcHjrirano vezju iz družino 6800, ki vsebuje tri Časovniko (6«10). S tijin jo |i<>,st.il / . računalnik uporabljiv tudi za vodnje onostiivnili |>rocGsov. Šestna jst vhodtio-ii^hodnlti linij in rno/.nost inerjtM.ija int(;r-valov, {jenerlr.inja j)Os;itneziiiti imjiul^.ov o/,, vlakov impulzov so l.-jstnostl, ki omoyocajo r.ic'unjilnikn širok spekter aplikacij. Ker so je časovniSko inl(>nrlriino vcüjo soie pred kratkim pojavilo iiu tržišču, pot)lojriio k;iko jo Kfirfi-jeno in kakSno lastnosti ima . Integrirano vezje MCfiti-IO vs(>l)Ujo tri lfi-l)itr»! bin.srno . ■ števnike, tri odcjovrjajočo kontrolno rro<]ranisko kontrolirano generiranje pravokotnih linpuiKov. X vpiKom ustreznih vrednosti v kontrolni rc-glstcr dobimo nasbxlnjo načine delovanja: '. a) Neprekinjeni način delovanj« (conltnuouii motle) omogoča generiranje |K^riodiČnili pravokotnih iinjuilzov. I'ri tem načinu deloviinja i^ta mn/iil dve varianti: normalen 16-bilni način. 16-bilna vriklnost v ča-HOvnikn določa dolžino impulsa. Na iztiixlii dohiino simetrične impulze (Slika fj). - dvojni K-bltni («ačin otn(«j(iča formiranje nesimé-, trlčiiili [Hjrloiličnili impulzov (slika 6). b) Monoslabllni način delovanja (5ih> VI - V / I /V A t g « AO« - >-40« - > ABU ->- A01S->- 4014-?- MO-J- . AOIS'J-ABII-i- [IAM in EPROM enota, časovniška enota, paralelna in serijska vhodno/izhodna enota a i- s- il Cl— sr tJontinl Tč: «»Ili»!-»» J "E -ATT^^r -VTcn.»,.»« O g5SSESS s L inmi « P . li tsä^^lj" S ELktctiat I Cg-jnti^t« 1 Mul'-^ krulili fìp^iilni i V )—s s r- SJiJca 5. Bločna sheifia Integriranega vezja MC 6840 1. normalen 16-bitni način r-o ■ 2. dvojni e-bllni način L. u t-o 1 N - 16- bitna vrednost v časovnlku L = 8-bitna vrednost v spodnji polovici registra M = e-bitno vrednost v zgornji polovici registra Slika 6. c) Trntji način delovnnjn obsef(n merjenje periodo in rviin časovnlkom, nato generiramo pe-rifKličiii uifinal ustroisno frokvence, ki služI kot takt za rcH|iiliirnost dolovanja vholjanju hitrosti, »aj so računalnik avtomatično prilnyodi hitrosti periferne naprave. Program za urejanje dolžine štartnega iniinilza In za generiranje takta jo podan na sliki 7. 5. SKLEP V članku jo ojiisana zgradba mikro ručiin.ilnikn "VITA" zelo na kratko, ker smatramo, da so detajlni stikalni načrti dovolj zgovorni strokovnjuko s togn iiodročja. Nekoliko Izčrpneje so opisani manj običajni ilctnjli In modernejša integrirana vezja. Opisunl primor računalnika naj bi opogumil oz. vz^xidbudil razvijalce digitalnih sistemov h konstruiranju dovolj niočnili iti kon)]Kitlblliiih mlkro računalnikov z uporabo nnjmodornc!j.ših tuhnoloških dosežkov in k uvajanju manj konvencionalnih vendar učinkovitih detajlov. 6. LITERATURA (1) A.P. Železnikar, M. Kovučuvič, 13. Novak, Bn/,voJ dinamičnih fiomnllnikov sui niikro rnčunalnikf. Informatica t_ (1977), štev. 4, str. 9-21. (2) M, Kovačevlć, D. Novak, A.P. Žele/jilkar, Monitori za mikro sisteme sn procesorom 6800, Inrorriintica (1977), štev. 2, sir. 20-25. 21 Informatica št. 1 letnik 1978 prilog kon metodite na vrednuvanje na api sistemite d.davčev UOK 681.3.06 Elektrotehnički fakultet Skopje Trudot dava prilog kon metodite na vrednuvanje na APL sistemite.Poradi aloženoata na eden APL sistesi i rozličnite verzii na APL (inetodite na vrednuvanje i merenda stenuvaat mnogu važni kako za korianikot ,taka i za proektaitpt na sistemot,Celta na ovoj trud e da dade ednostavni ,no značajni istražuvanda vo vrska so fimkcioniranjeto na APL siatemite. CCNTRIBUTIOK TO THE METHODS OF EVALUATION POR APL SYSTEMS - This paper giveB the contri'bution to the methods of evaluation for APL systems.Because of the complexity of APL ^methods of evaluation and measurement are becoming very important to the user and'the designer of the system. The purpose of this papar is to siT'e simple but meaningful investigations into the activity of APL systeioa. I.UVOD APL e interpretativen .konverzacioai jazik od viaoko nivo.Pričinite za radjanjeto na APL bea poveće pati dadeni od K.Iveraon i A.Falkoff vo poveće publikacii.Prvata namena baše potretiata od formalen sistem sposoben da gi opisuva lesno algoritmite vo takvi oblasti kako što se linearno progrEUniranje .numerička analiza itn.TogaS »bese uvideno deka takov sistem e isto taka mnogu efikasen i koncizan programski jazik.Vo mnogu zemji vo svetot APL brao stanuva najvažen vremenski-podelea sistem. Vo APL nema deklariranje ni na tip ni na forma, Proraenlivit e se od tipot celobrojni,karakterni .realni ili bulovi i vo forma na skàlar, vektor ,matrica ili so opšta struktura.(G.l.), Sepafc izvršuvanjeto na priraitivnite funkcil traäi ispituvanje na tipot i na formata od nivnite argTimenti.Sekoja primitivna funkcija poeeduva simbol i može da bide edno- ili dvo-argumantna, vo funkcija od brojot na napi-šanite argumenti ,što znači da e toa odre-deno preku gintaksata.Verifikacijata na eden. APL izraz za vreme na izvršuvanjeto se sosto! od verifikacijata na kompatibilnosta i domenot (rang^dolžina .indeks, domen) i verifikacija na inicijalizacijata (vrednost). Vo APL postojat dva načina na rabota ! -vo izvršuvanje -seicoja instrukcija vnesena na terminalot e interpretirana vednaš i prosledena so odgovor. -vo definicija -dozvoluva definiranje na funkcii koi moäat ^otoa da bidat povikani. Kako e APL sistem so bogati i širiki voz-možnosti ,od edna strana i kako denes vo Bvetot postojat poveće verzii na APL ,o4 druga strana očigledno e da se pojavuva- potreba od razvivanje na metodologila za ocenuvànje na eden ovakov sistem. Dosega se napraveni nalcoi obidi za voop-Štuvanje na APL eistemot i negovo vrednuvanje (A,5.,B.l.) i dr.Celta na ovoj trud e da prikaže edna sema kalco doprinos kon metodi-te na vredjiuvanje na ovie sistemi.Kako taa ne zavisi mnogu od specifičnosta na APL.istata će može da se koristi za vrednuvanje i na drugi interaktivni jazici.Semata se sostoi od četiri dela ; Utvrduvanje karakteristiki na Jazikot .utvrduvanje na okolinata, generiranje i eksploatacija i efikasnost. II.UTVRDUVAHJE KARAKTERISTIKI NA JAZIKOT Imajći vo vid de?fa se ušte ne postoi celoeen formalan opis na APL »kako i faktot deka postojat poveće verzii na APL .,da bi se utvrdile karakteristikite na ovoj sistem potrebno e da se definira eden referenten APL.Toj referentan sistem može da bide APLSV (A.l.,A.2.,F.l. ,F.2,) vo odnos na koj bi se utvrdile različni varijanti. Eden lingvistički sistem može da se analizira so ogled na negovata sintaksa .pragmatika i semantika.Sintaksata se bavi so odnosite medju eleroentite na jazikot,Semantikata se bavi so odnosite medJu elementite na Jazikot i nadvorešnite elementi na koi tie se odne-suvaat,Pragmatikata gi opižuva odnosite na elementite na Jazikot so korisnicite na isti-ot, 11,1.Sintaksa Sintaksičnata analiza vo APL .koja e krajno ednostavna . se sostoi vo natorojuvatijeto na karakterite primeni od eistemot .leksikata, organize ijata na kategorii .izborot na pos-tapka za analiza ,kako i organi zaci J a ta na. Bintagmata posle analizata,KarakteritB primeni od sistemot možat da se podelat na pod-grupi ,što bi bilo korisno pri vrednuvanjeto. Leksikata e sostavena od avtonomni simboli kako Sto se 7,100,(Ji itn. i hetaroindikatori t.e. iminja .kako što e na primer APLSV. Avtonomnite simboli možat da bidat ednoka-rakterni .povečekarakterni fiksni ili po-većekaraktemi -promenlivl,Što se odnesuva do nadvorešniot aspekt na sintaksičnata organizacij a,posle neispravno formiran izraz sistemot dava poraka ! SYNTAX ERROR . II.2.Semantika Naprotiv prostata sintalcsa .aemantikata na APL e mnoGU bogata.Dodoka sintalcsata gi tretira odnosite medju celinite na Jazikot Cna pr, odnosi Tunkci ji-arKumer.t) ,seraantikata go tretira tiivnoto funkcionironJe.Ako ae ima vo vid ostiovnata Sema : podatoci-algoritam--rezultati ,na sekoja celina od ;jazikot moie da i se dodeli edna karakbcriatika narečena "red",Na ovoj način će postojat celini od redot 0,1 i 2.Celina od red 0 e celina koja može da bide samo argument ili rezultat na eden algoritam.Celina od redot 1 e celina koja može da ima uloga na algoritam ako ima sa argument i rezultat celini od redot 0. Celina od redot 3 e celina koja može da ima uloga na algoritam ako ima kako argumenti oelini od redot l.Rezultatite raožat da bida od redot 0 ili l.Vtora karakteristika e sloboda jkoja može da ima dve vrednosti Oil za konstanti i promenlivi soodvetno, 11.2.1.Celini od rertot O -Vo ovaa grupa spa-djaat podatocite i dva atributa se tuka od važno anačenje:tip i struktura,APL gi posedava slodnite tipovi ibulov (B) .celobroen (C) .realen (R) i karakteren (K).Vo slučaj no realen tip postojat dve grupi : fiitsna i proraenliva.što se odnesuva do struktuiata vo APL postojat Bkalari, vektori i matrici (tabeli).Strukturata vo APL e merliva veličina so pomoš na primitivnata funkcija 3(A.l.) Ureduvanjeto na celinite može da bide tabelarno ,razgranate ili od "opata struktura" (G.l.).Posledniot slučaj se odnesuva na atrukturite kaj koi točkite se akalari »vektori ili matrici (tabeli).Specijalni funkcil se upotrebuvaat za manipulacija so ovie strukturi, 11.2.2.Celini od redot 1 -fiksni(primitivni funkcii)-Cesto vo APL se vrši slednata klasifikacija na primitivnite funkcii svalen-tnost i ednorodnost ,po 5to se razlikuvaat skalarni i meäani funkcii.Valentnost na nekoja funkcija pretstavuva broj na argumenti na taa funkcija.Primitivnite funkcii vo APL imaat valentnost 1 (edno-argumentni funkcii) i 2 (dvo-argumentni funkcii).Definiranite funkcii možat da imaat valentnost O.Punkcija f so valentnost pogolema od 2 ae piSuva konvencionalno kako f{a,C,d).Ova može da se interpretira kako edno-argumentna funkcija f primeneta na vektorski argument a,b,c,d i ovaa interpretacija se koristi vo APL.Vo APISV argumentite a,b,c,d raoraat da delat ista struktura.Implementaoijata na opštite strukturi go odatranuva ova ograniSuvanje, Hamesto ednorodnost pokorieno bi bilo vo vrednuiianjeto na APL da se koristi èden atribut narečen složen tip koj će gi opfati odnosite na tipot i strukturata ,medju fun-kci,1ata inejeinite argumenti.Ako ae koristi znakot U za unija na tipovi ,snakot ; za proizvod na tipovi ,toeaš preku aloženiot tip može da se izrazi tipot na argumfintite ^rifateni od edna primitivna funkcija ,kako rezultatot od taa operacija. Na ovoj način pokraj drugite specifičnosti potrebno e da se ispitaat site četiri vida na primitivni funkcii :skalarni funkcii so eden argument , skalami funkcii so dva argumenta, me a ani funkcii so eden i meSani funkcii BO dva argumenta.Sekoj sistem poaeduva različen br9j na primitivni funkcii so edredoni karakteristiki ,pa potrebno e pri vred-nuvanjeto posebno da se ispitaat ovie funkcii za dadeniot sistem,Zatoa se predlaga slednata notacija t P=BUC ,q-PÜR ,U=qUK kade se B-bulov,C-celobroen ,n-realen i K-karakteren tip,aodeka anakot U pretstavuva unija na tipovi,Za opis na strukturata će se ko-ristat simbolite iS-za skalar unija na na S i vektori, i T-za unija na V i tabeli. Na pr. primitlvnata funkcija eo dva argumenta ^ (vidi A.l.) ima složen tip (UjU)-»B. f Kaj mefianitö primitivni funkcii uBte edna klasifikacija e od značaj ,a taa e premo funkcijata koja tie ja obavuvaat iindikativni (pr. y .CAi ii) koi davaat nekoja informacija vo odnos na nekoj APL objekt ,strukturalni koi ja modificiraat organizacijata na nekoj APL objekt (pr.^.\,i,T) i kreativni funkcii koi se najbli^ku po efektot do eka-larnite funkcii (pr.i,7).Za sekoja od ovie funkcii potrebno e da se ispita pored slože-niot tip i dimenziite i rangot na argumen-tite i reaultatot,Posebna vrata na meäani primitivni funkcii se dodeluvanjeto (4—), skokot (—►) »iavršuvanjeto t A) ,format ( T" ) ,zaccadi ([ 1) koi treba posebno da se iapitaat, II.2.3.Celini od redot 1 -promenlivi (definirani funkcli)-Vo APL postojat dva načina na rabcta : izvršavanje i definicija.Vtoriot način doveduva do agolemuvanje na sintaksata i somantikata na jazikot.Taka gc pojavuvaat termini kako piogram.vodač,etiketa i linija. Semantički imame nova struktura na podatoci t program koj pretstavuva vektor čii elementi se liniite na progro-iot (G.l. ).Uazmenata na informacii e važen element od funkcionira-njeto na prostorot za rabota koj e daden na rrspolaganje na eden korisnik,Ovaa razmena se obezbeduve preku tabeli te koi ja sodržat listata na identifikatorite.Razlikuvame globalni p-r-omenlivi,poznati i koi vaäat za ce-liot prostor na rabota ,lf-kalni promenlivi koi se definirani vo naslovot na funkcijata i ne se poznati za nea ,i etiketi (labeli) koi se globalni vo odnos na numeriSkata vrednost i lokalni vo odnos na skokot. 11.2,Celini od redot 2(funkcioneli 1 operatori )-Vo APL postojat tri primitivni fun-kcioneli eo eden argument i / (redukcija) ,\ ("scan") i nadvoresen proizvod.So dva argumenti e vnatrežniot proizvod, II.2.5,Identiteti-Hnoštvoto na primitivni funkcii ovozmožuva pojava na relacii raedju funkciite i funkcionelite koi se izrazuvaat preku identitetite.Ovie identiteti možat da bidat indikacija za izborot na korisnikot vo vreka so procena na kvalitetot.PostoJat strukturalni, aritmetički,logičko-aritmetički , algoritamski i funkcionalni identiteti, 11,5,Pragmatika Vo delot vo koj bele izvršena semantička ana-,liza na APL bese spomnata i edna posebna vrsta na mešfini primitivni funkcii (4— , — A j "Y ,C 3 ).Ovie funkcii imaat ne "standardni " domani aa razlika od drugite funkcii koi se odnesuvaat na domeni kako Sto se bro-evite .karakterite itn. ,i davaat rezultati koi pripadjaat na ovie isti domeni, Definiranjeto na program vo APL se vrši so pomoš na znakot V ^ ovoj znak se pos-matra kako eden funkcionel od posebna vrsta , togaš negovoto izvröuvanje pretstavuva stvaranje na objekti koi ne se direktno izvrSe-ni ,tuku samo rezervirani za idni izvrSuva-nja. Primitivnata funkcija RC (return) koja go započnuva izvrouvanjeto na operaciite moze da se smatra kako dvo-argumentua funkcija Sii argumenti se linijata od instrukcii koja treba da se izvrši i interpretatorot.Rezultatot može da pripadja na najrazlični domeni. Znači so postoenjeto na funkcionalni domeni koi se ne "matematički"se manifestira na prvo mesto postoenjeto na edna nova dimenzija na lingvističkata analiza - progmatikata. Pragmatičkata analiza ne e možna bez celosen opis na konkretnlot sistem.Ako se posmatra opàtata äema od sl.l.ae zabeležuva eden određen broj na hardverski dolovi (konzola , periferni uredi itn.) i softverski delovi (supervisor, interpretator itn,),Tuka o i korisnikot na sistemot.Nekoi od ovie hardverski i softverski delovi imaat vremeneki karakter (RC .poroki -izvrsuvanje na nekoja akcija) ,a nekoi ispecijalen (raljotniot prostor WS , tat elata na simtioli , listata na etiketi itn.).Potrebno e znači šegada seiavrši studija na jazikot vo bva poopšto svetlo , gledan kako del na ovoj kompleksen sistem. jkorisn.iJ^ [terminal vlezno/izlezni kanali I berp.J APL supervisor sapervifcor na baz.si; ametaSka mašina Sl.l. Poveće od celinite eo pragmatička priroda imaat specijalen'status vo APL.Tié se raz-likuvaat. pò sintaksa , po leksika ili po ufrluvanje na dodatni kar-akteri.Po nivniot. red postojat pragmatički promenliyi,funkoii ■ i lunkcioneli. II.3,1,Pragmatički promenlivi -celini imenu^ vani so èden rezerviran identifik^orCprviot znak kaj 6vie celini e karakterotQ -vidi A,2.) Toa- se .promenlivi koi se odnesuvaat na okoli- • nata-na korianikot i na aktivniot WS.Koga korisnikot dava nekoja vrednost na ovie promenlivi toj predizvikuva modifikacija na edna posebna aonavo cvojot WS.Nekoi od ovie promenlivi (onie koi .korisnikot gi deli so eis-, tefflot) se reafekttrani avtomatski od siete-mot pred sekojanova upotreba. XI.?.2.Pragmati£ki funkcii -poinaku tie se vikaat i sistemski funkcii vo APLSV.Zä ovie funkcii će stane zbor vo delot III. II.5.Pragmatički funkcioneli -toa sè siBtani- . skite komandi vo APL koi počnuvaat so znekof .).Vo ovaa grupa senekoi od funkciite vrzani za tabelata na simbolite ,funkcii za prenoe na informaci! medju VfS i bibliotekata itii. II.5,1-.Posebni pragmatički objekti -toa ae primitivnite funkcii , •— »znakot V ža način nä definicija ,funkoijata I , A. , III.UTVRIlUVArJJE NA OKOLINATA APE slstemot može da se posmatra kako del. od edna smetačka maSina i nejzinata okolina.Za negova realizacija potrebni se- : bazičen jazik za redakcija na slstemot (najčesto aaenbler-aki),programi koi go sočinuvaat slstemot, komunikacii medju APL i bazičniot sistem, upravuvanje so sistemot vo podeleno vreme , ekonomsko upravuvanje so ' -slstemot 'juslovi za generiranje i održavanje.Da bi se utvrdila sredinata vo koja funkcionira APL potrebno e da se odredi softverskata ,hardverskata i administrativnatà sredina (gi definira ue- , lovite na eksploatacija.'na sistemot), III,1,Hardverska sredina Taa treba da bide potpolho- definirana i specificirana : identifikacija nà CPU ,na kana-llte i ediniclte za kontrola koi gi podne^ suvaat perifernite lunedi .perifernite uredi, konzollte.VsuŠnpet se raboti 20 ocenuvanje na mintnsalna konfiguracij p za daden tip na instalacija koja će može da go podnese APL. III,2,Softvoraka-erédlna , Se odnesuva na bazičniot sistem : identifika- cija na sistemot, identifikacija na verzijata itn. III.5.Softverska APL sredina Se raboti za specifikacija na interakciite medju bazičniot sistem i APL slstemot svne-suvanje na APL vo bazičniot sistem ,speci- ' fikoclja rta sistomskite-resursi okupirani od APL .metod na prosmetka na resursite, interakcija so drugi konverzacioni sistemi . , grafički programi APL za vlzuelnite terminali.Vsušnost neophodnlte interakcii medju APL i negovata okolina može da se reallzlraat preku niz na sistemski'proraonlivi koi gret-stavuvaat "interface" medju APL i bazičniot sistem.Pored sistemskite promenlivi vo APL postoi vozmoSnost da se koristat funkcii koi ne možat samite da bidat eksplicitno raspoloživi jpa se baziraat na upotrebata na sis-temekite promenlivi,(A.2.).Ovie funkcii se narečeni vo APL sistemski funkcii.Tie možat da bidat upotrebeni i vo dofiniranite funkcii-1 možat da imaat eden ili dva argum.onta.Vo pogolem broj slučai tie imaat impliciten rezultat so toa što nlvnoto izvrsuvanje priči- : nuva promena vo okollnata.Sistemskite pro- . menlivl se primeri na podelenl promenlivi i . tie se podelenl medju WS i APL procesorot; Od druga strana dva inače nezavisni operativni procesori možat da komunioiraat medju sebe ako tie delat edna ili poveće promelivi. Ovaka podelenl promenlivi 3tvaraat "interface" medju procesori te.Posebno »proinenlivite možat da bidat'podelenl medju dva aktivni APL WS,ili izmedjü eden APL WS 1 nekoj drug procesor koj e del od celokupniot APL sistem. Pri vrednuvanjeto na dadeniot sistem treba posebno vnimanie da sa posveti vo analizata na ovie promenlivi. ' . IV,GENERIRANJE I EKSPLOATACIJA IV,1.Generiranje Da bi se izvrlilo generiranje potrebno e dti ae raapplaga so magnetni traki so moduli ,so pri'račnlci za instalacija itn.Keophoden e ce-losen. opis na etapite na generiranje ,kako i roožnite sistemski poraki. .IV.2. Eksploatacija Za korektna eksploatacija potrebni se opisi na .:rabotata na ope'ratorot APL ,na korisni-cite ,na komunikaciite medju bazičniot sistem i APL ,na o rs ani z addata na komunikacii ne bazičnata smetačka masind 1 na oatanati-te vo mrežata na smetački maSini.Tuka se i sistemskite komandi koi mu ovozmožuvaat na korisnikot da ja kontrolira cpStatà okolina, Tie-gi kontroliraat WS ,terminalot i bib- ^ liotekite i go ovozmožuvaat sistemot na po-raki medju korisnicite i operatorot.Na krajot treba da se gpomne i analižata koja troba da se sprovede vo vrška so održuvanjeto na sistemot,Seko j APL sistem ima odroden sistem no zaStita i sigurnost koj vo uslovi na vremenski podelena sredina ima mnogu vaäna uloga, V.EFIKASNOST Povećeto verzil na APL se raallkuvaat voglav-nom po efikasnosta t.e. po upotrebata na glavnite resursi ! vreme i prostor.Koga se ' raboti za multiprogramska sredina performan-sata na eden APL sistem e pred se funkcija od :brzinata na CPU ,'operativnata memorija, upotrebata. na diskovi te .prioritetot ,brojot na WS rezidentni vo operativnata memorija ' (što zavisi od Ihstalacijata) ,brojot na aktivni terminali i specifičrvata rabota koja se vräi od korianikot, V.l.Organizaoija na vremeto Organi zaci jata na vreineto e dosta važna vo vrška sp efikasnosta na eden APL sistem ako se ima vo vid da e možno da se organizira podelba na vremeto medju poveće korisnici što otvara nova možnost na podelba na promen- livi medJu korisnicite.ImaJ6i vo vid da ovie možnosti se koristat na raaličen način vo različni sistemi potrebno e poatapketa na vrednuvanje da ja dade specifičnata organizacija na vremeto za dadeniot sistem. V.2,Organizacija na prostorot OrganizaciJata na prostorot e vrzana vog-lavnom za organizaciJata na vremeto (na pr. sistem so edna ili poveće konzoli),Vo site -slučai APL sodrži specijalen koncept na WS. No ,ovoj WS implicira postoenje i na drug prostor ,sistemski prostor (vo ovaa analiza sistemski prostor AfL).OvoJ sistemski APL prostor se koristi za skladiranje na super-vizorot (interpretatorot i dadenite programi,za delovite od sesiite vo podeleno vreme, WS može da bide aktiven i WS vo rezerva smesten vo bibliotekata na korisnikot ili vo Javnite biblioteki.WS Ja ima slednata struktura itabela na simboli «podatooi pridruženi na ovie simboli ,blok na izvrSuvanJe , informacil i parametri na WS »sistemska zona kade ee zapazuvaat registrite.Vo ovoj del od ocenata potrebno e da se definiraat za dadeniot sistem parametrite aa ocena na memoris-kite potrebi, V.5.Efikasnost na BintakSlčfao nivo Ovaa efikasnost e povrzana so algoritmite za konstrukcija i analiza na tabelite na simboli i za sintaksiSnata analiza. V.iv.Efikasnost na semantičko nivo Ovde efikasnosta e povrzana so precianosta na presmetkite koi se vrlat »što e funkcija od koristeniot asemblerski Jazik ,no i od koristenite algoritmi. V,5.Pragmatička efikasnost Ovaa efikasnost zavisi od konkretnata organizacija na resursite na sistenot kako, što se »zoni na memorija »sistemski rutini ,sin-takšički i semantički rutini itn. T.S.MerenJe na brzinata ne izvrSuvanJe na primitivnite funkcii Potrebno e da se IzvrSat merenja i grafički da se pretstavat za brzinata na izvrluvanje vo funkcija od količinata na informacii so kci se manipulira.Rezultatite možat da bidat dosta različni i da variraat od sistem do sistem. V.V.MerenJe na brzinata na izvriuvanje na definiranite funkcii Ovoj element e mnogu vaäen vo ocenuvanjeto i imajći go vo vid izvrSuvanJeto na primitiv-nite funkcii ,ttetodite na organizacija na WS i na parot aupervizor-interpretator .interesno e da.se presmeta brzinata na izvrSuvanje na sioženite funkcii koi realiziraat eden ist algoritam.Taka možat indirektno da se izmerat :lBtraŽuvandata od tabelata na aimbolite »povikuvanjata na funkciite ,eks-ploatacijate na strukturite na podatocite » eksploatacijata na tipot na podatoci Itn. V.8.OdreduvanJe na statičkata i dinaniČkata učestalost na primitivnite funkcii Zemajći nekolku reprezentativni definirani funkcii može da se izvrtat merenja so cel da se dobijat dinamičkata i statičkata učestalost na primitivnite APL funkcii.Odovde procentualno može da se izvede zaklučok kolku često se koristat po edini primitivni fuijkcii pa na toJ način da se izvrši odredeno ure-duvanje po važnost na primitivnite funkcii. Koga veće gi imame rezultatite od merenjata po točka V,6. možema polesno da izvršime vistinska ocena na dadeniot APL sistem, V.9.0dreduvanje na "Instruction Mix" Imajći Ja vo vid dinamičkata učestalost na primitivnite funkcii ,kako i merenjata od točka V.6. ,možno e da se najde "Instruction Mix" za odreden APL sistem.Tuka se pojavuva problemot vo vrška so dimenziite i veličina-ta na argumentite na dadenata primitivna funkcija ,no so određeni ograničuvanja bi može-lo da se dojde do približno točnata vrednost za "Instruction Mix" za dadeniot APL sistem. VilO.OdreduvanJe na dolžinata na programot , potrebnoto vreoe za programiranje i nivoto na Jazlkot za daden APL sistem. VI.ZAKIUČOK Trudot gi analizira i dava ocena na povaänl-te oaoblni na eden APL sistem gledan na dvoea način i kako lingvistički sistem i kako sistem del od edna smetačka mašina i nejzinata okolina.Ocenata i analizata se raboteni za da poslužat pri konkretnoto vrednuvanje na APL sistemite. VII.LI(FERATURA ■ A.1.APL,Manuel de référence IBM ,GHP2-0056-0 A,2.APL,Shared variable system »APLSV user's manual »programming HPQ WE 1191 ,5799-AJF A.5.APL Congress -Copenhague ,1973 A.4,AbranB,P,S.,An APL machine »SLAC Report n® lli|. »1970 »Stanford University B.I.Brown,J.,A generalization of APL ,Ph.D, , Syracuse University »1971 B.2,Bard,y.»Performance criteria and measure-mgnt for a time-sharing system ,IBH Syst.J., C.l.Colloque APL ,IRIA »Paris ,9-108ept.,1971 F.l.Falkoff,A.D.,Iverson,K.E,,The design of APL .IBM J.Hes.Develop.»July 1973 P.a.PalkoffjA.D.,Iverson,K.B.»APL/560 User's manual ,1968 G.l.Glandour,2.,Hezci,I.,General arraya .operators and functions,IBM Res.Develop.»July 75 H.l.Halstead,M.H.,Elements of Software Science ,Purdue University »Ela.Pub.Com.,197? S.l.Splrn,J.»Program Behavior:Models and Measurements,The Pennsylvania St.University , Els.Pub.Com.,1977 Informatica St. l lotnik 1978 Uporaba casovnikov in stevnikov v mikropro-cesqrskih sistemih s procesorjem z-8o a.p.železnikar UDK 681.3^181.4;62l ,374 -32 Odsek za raiunalniétvo in InformatllcoéInstitut Joäöf Stofeo,Ljubijane - ■ Članek opisuje uporabo, programiranje, vgraditev in funkcijo Saaovnlka/stevrilka v raikroraSunalniškem sistemu, V konkretnih primerih je pokazana dovolj Široka uporaba čsaovnika/števnika Z-80-CTC iz procesorske družina Zllog .Z-80, Najprej Je opisana ma- , terialna zgradba vezja ti-pa CTC in programiranje vezja t nastavitev operaoljskega haSl-na, prekinitvenega vektorja in Sasovne konstante. Pokazana Ja vklJuSltev vezja CTC v mikroraSuhalnläko vezje, programiranje prekinitev, vezanih na Časovne konstante, pri- . kazana sta pa tudi.dva primera. In alcer programirana ura realnega Saša In program ža avtomatiSno nastavljanje hitrosti aarljskega"kanala. Usaf^e'of Timera and Counters In Z-gJ UlcroprocegalnK Syatema. Thle article deals with uoe, .programming. Interfacing and. functioning of oonter/timer circuita (CTC) in micrpprpceaaing syatenis. Examples of'2-80 timer/counter application are shown. Plrst, the hardware construction of CTC is described and prograitiming of operation mode, interrupt vector and time constàntts presented. A almpie circuit for CTC: interfacing with microprocesBor system le shown. Two exampXes of CTC programming are described in detail I programmed real time clock and a program for automatic setting of l)auđ rate in serial Channel, l._Uypd , Programiranje procesov v realnem Sasu zahteva nekoliko veš znanja o raSunalniškem si-etemu in njegovih moSnoetlh, kot ga navadno ima programer na.velikem sistemu; ta pozna in gleda ■ raSunalniškt sistem predvsem glpbalno, abstraktno ali povrä ins ko, Optimalne mpSnoati dane računalniške konf igrači Je; Je moS doaeSi.le s temeljitim p óan avari Jem njen amater lain s in programa ke strukture. Tako sodi reEevanJe doloSe-nih problemov z računalnikom v okvir.; "sl^temake-ga programiranja'. . ^Mikroranunalniška. uporaba nam véKkrat ne. omogoSi strogega razioSevanJa med sistemskim in tjporabniškim programiranjem. BaŽunalnik, ki Je povezanz določenim zunanjim procesom v ölatem, ^ mora'imeti "sistemsko" lastnosti, kot so npr. epreiinenljlvi-vhodni/iihoani kanali, SaacivniKlci ■ in StevniSki mehanizmi j možnosti prekinjanja ut porabniških progreniov, kompleksne povezave, med ' ; kanali, vključevan j«, dodatnih procesorjev itn; , Programer tako. oblikovanega procesnega sistema mora obvladati prokramiranje časovno sovienih podprocesov v celotnem procesu, torej mora do-• volj podrobno poznati tudi tnikroraŽunalniški Bietern, s katerim proces krmilih Programiranje procesov, ki zahtevajo re- ' ferenco na'relativni ali absolutni 5as, Je v. . mlkroraSunalniSklh siateraih omogočeno z uporabo foaebnlh integriranih vežlj ki-Jih imenujemo tevnlkl/časovniki (npr, CTC iz družine Z-SO . ! pomeni Counter/Tlmer Circuit), MikroraSunalnl-. Ske druSine BOSO, 6900, P8 in .Z-80 imajo.taka vezja, kot so npr. Intervalni Sasovnlk 8253 tza B080), pro^amlrljivl Casovnltc G84Ö (za 6800), Stevnlk7Sasovnik CTC ali 3682 (za Z-80) ter ROM/Sasovnlk 3851 in ponmllnlškl vmes-nlk/£asovnik .3653 (za P8). ~ V nadaljnem bomo uporabljali okrajšavo CTC aa StevniSko/SaaovniSko vezje. Programir-IJivost vezij tipa CTC omogoča, da uporabimo to vezje aa vrsto različnih funkcij, kot eo npr. Štetje, odštevalno Štetje, generiranje Impulzov In prekinjanje programov v različnih časovnih intervalih. Stevnlkl in časovniki so navadno 1-avedeni v obliki paralelnih kanalov, ki imajo to 16 števniSkih bitov ter ao nastavljivi za tevne operacije s.poljubnimi moduli (npr. moduli od 1 do 256'ža S^bitnl segment). StetJ« se, doatlkrat izvaja a pomočjo sistemskega takta ali njegove derivacije. Pri tem imamo dve vrsti vhodnih podiatkov (zlogov) za CTC; krmilni (na-.atavltveni, naŠlnovhi) in vrednostni (količin- ' ski) podatek. Krmilni podatek specializira dani kanal v CTC za določeno funkcijo, vrednostni podatek pa določi startno ali ponavlJalno vrednost Stavnega 'segmenta, kanala .ali pa preklntt-venl vektor, tj. naslov, kjer'se nahaja podatek za skok ob prakitiitvi. Krmilni podatek osposobi .tako dani kanal za prekinitev, ko se pojavi sistemski prekinitvenl signal ali pa tudi signal kanalne, ničle (odštevalnega segmenta). : Članek opisuje'uporabo elementa CTC v ml- , IcroračunalnlSkem vezju ter pripadajoče programe ki omogočajo sprejemanje in oddajanje signalov V serijskih V/l knnallh. Opisan Ja tudi program , za generiranje realnega časa z uporabo enega kanala vezja CTC in prekinjevanjä poljubnega u-porabnl3ksga programa. 3, Zgradba StevnlSkef^a In časovnlžkega . vezja tipa CTC ' ■ ' Oglejmo si arhitekturo števnlka/Sasovnika z oznako K-80-CTC (ali MK 3862), ki je Integri, rajio vezje (ima 28 noSic). Osnovne lastnosti tega vezja 80: 26 ?OOAT KOVNO VODILO NOrWNJf IfRMILNIK KT KKMÌ-I-:JENJE /Z CPU cee-, csir. Ch'i, titi-) A/OrCAWJf VOOILO l^mL/JlK p REK IN IT VE NI krmilNI StQNAU (IBI-I-, lEo-t-, wr-J zc/TO(^ clk/TH^^-I- <—CLk/ra^')*- ZC/T0Z4-CLli/TRqZ^- Sllka 1. Globalna ahema ätevnlka/Saaovnlka, kl Ima štiri kanale (npr. Z-80-CTC)f kanal 3 nima lahoda aa Itiđlkaoijo nl-Šle (zero count)j vezje CTC 00 poveže na vodila mlkro računalnika (npr, na^Z-80-CPü) in ga Je mogoče nrogramako krmiliti in odcltavatl. - vezje je programsko nastavljivo za določeno funkcijo; - kanali vezja delujejo kot Stevnlkl ali časovniki; - odStevalni' Stevniic Je Sitljiv programeko In odäteva do ničle; - časovniK.kl kanal lahko uporablja predstavnik z izbiro faktorja 16 ali 256; - Saaovniška operacija se lahko sproSl 2 negativno ali pozitivno algnalno fronto; - trije kanali Imajo Stevniški/čaaovnišfcl izhod ničle (odštevanje do ničle) za zunanjo uporabo; - vezje Ima krmilnik za prekinitveno prednost posameznih kanalov. Vezje Z-80-CTC Je programIrlJ Iva, Stirlka-nalna enota, ki opravlja funkciji štetja in časovnega merjenja v aisternlli a in ikr opro ce s or J era Z-fOj ta enota Je seveda uporabljiva tudi v vezjih z drugimi mlkro procesorji. Na Bilki 1 Je narisan blokovni diagram stevnlka/časovnlka, ki prikaauje bistveno funkcijo vezja. Enota se poveže na vodilo aletema s procesorjem Z-80 ter ima svojo notrenjo logiko, štiri StevnlSke kanale ter prekinltveni mehanizem. Vsakemu kanalu Je prirojen prekinitvenl (naslovni) vektor za avtomatični ekok ob prekinitvi, prekinltvena prednoat pa je določena a kanalskim indekaom: kanal 0 ima najvišjo, kanal 3 pa najnižjo prednost. Kanalna logika Je sestavljena iz dveh registrov, dveh Števnikov ter iz kontrolne logike, kot kaže slika 2. Imamo 8-bitnl register za nastavljanje časovnih konstant ter 8-bitnl krmilni register za Izbiranje funkcij (načinov) v posameznih kanalih. Kanalni ätevni mehanizem je sestavljen iz S-bltnega pređštevnika in 0-bitnega odstevalnega (navzdolnjega) števnlka; slednji je programsko čitljiv. Predstavnik je nastavljiv in deli vhodni taktni signal s faktorjem 16 ali 256. Vsebina iz 8-bitnega registra za časovno konstanto, ki smo Jo vstavili v ta register preko vodila, se prenese v odStevalni števnik; ko Je Stevnik dosegel ničlo, se vsebina iz rej^lstra za časovno konstanto lahko avtomatično ponovno prenese v Stevnik. Proi^ranisko se preko vodila nastavi tudi vsebina 8-bitnega kanalnega krmilnega registra, B katero se določijo naSln in pogoji delovanja kanala. Odštevalnl Stevnik se korakoma dekrementl-ra skozi predStevnik v časovnlškem režimu In t reko vhoda CLK/TRG v StevniSkem režimu. Ta tevnik se lahko naloži s programskim navodilom ter vsakokrat, ko Je doaegel svojo ničlo; Stevnik je čitljiv v svojem proces odštevanja. Slika 2, Bločna shema kanala v vezju CTC; predStevnik je nastavljiv (pri S-eO-CTC samo na 16 ali 256), odštevalnl Stevnik pa Je nastavljiv in čitljiv. kanal«/ kd-HlLNi Re^l-irBa tN 1.04I' tuo i/ezjE Norafi^Nje vojulo TRBbiTEmk (.9 ai rov) CLU/TRQT, l ZONANDI TfiiKT/ PRoiSN^e ČA.'iOVNIKA REf^/sre« ZA ČASOVW fcOA/SMVTO (B Birovt ot>ÌT$VALm ìtevnìk C«Birov; ZC/TO r INbIKACIjA NtČLE/iTL-reK Č/^SA ■3. Fr.Off:ra!ii.lran,ie števnika/časovnika ■ ' operacijskega najina ■ ■-Punkcija šteVnika/časovnika,Je odvisna od . vsebine, vatavl.ier.v kanalni. krmilni register KKR {elika 2). Kadar Selimo preko eiatemškega vodila vstaviti zlog v KKS, mora biti aadnli bit zloga D0 enak 1, kot kaže elika 3..Z vrednostmi preostalih bitov D1, , ,D7 v KKR je natanko določena funkcija. Kanal, ns katere/ja ae nanaša podatek, o njegovi funkciji v fCKR, je določen z . bitoma C50 in CSI (nožici 18 in 19 integriranega vez ja Z-80-CTC).. lisbira kanala se preko po- ■ eebnega veaja doaeže z ukazom izhoda in navedbo vrat T npi", ukaz. CUT (DD) tu je DD heksadeci-raalnl naslov vrat). ' -, "i Slika 3 kale," kako- je mofl;o5e določiti funkcijo posamezne ga-kanala z "biti D7, ... »Dl re-gis-tra KKR.. Imanio tale pomen: D7 =0: Kanalna prekinitev je onemogoäena. .07 = 1:' Kanalna prekinitev je : omogočena in na' t -, stopi vedno tedaj, ku pdgtevalnl stev-.- ---: - nik doseže nlolo. 3 postavitvijo D7 v -,.-. -KKR na-vrednost, 1 se za prekinitev.ne . ' upošteva prejšnji prehod .odštjvalnega-■ ■ Stevnlka skozi niolo. :J7. Le.: .JS. . j)» . J)3' : j)Z m D0 0Mo4o-ČITBV pRsm- STÈvm .ALI CASOl/-MIK SRéÙ- FÄovrA S/^WAIA Tßol^-WB ČASOVNI-XA , naložitev Ca- SoWE-Kousr, USTAV! TEV ire-T3A UPORABA V ČAiOVN/-SKEM. REŽIMU . ,/■- ■ Slika. 3. Nastavitev-Icanalnih funkcij a biti kanalnega krilnega registra (KKR) . 'D6 = 0: Imamo žasoTOlSkl-režim.'Odätevalni štev- ,-.nlk se dekrementira skoal predStèvnlk. Perioda odštevalnega števnika je dol-o---Sena''® laraaom - ■ ■■ ;; ■ TAKT.PREDŠTEVNIK.fiASOVNA^KONSTANTA ■■ ,kjer je- TAKT perioda signala' 0 v mlkro , - ; sekundah, PREDSTEVNIK,je faktor z vred, : - -nostjo, 16 ali 256. in ČASOVNA' KONSTANTA -ja faktoriv: intervalu med I Tn ;; D6 Imamo Stevniäkl režim, Odštevalni Štev- . . cik se dekreinentlra ž zunanjim taktom ■■. • , . CIX/TRG. . .. . ■ - ■ '' V 'D5. ,=»'.0: Sistemaki takt 0, se, deli v predštevnlku ■ : - . ' ...s faktorjem 16, toda samo, v fiasovniSkem- ■ ■ - režimu.",-;;' ' ■ - ■ !-'Sistemski takt-0 se dell- v. predStevnlku'..-' : , 8. faktorjem toda samo 'v Saaovnläkem ..'- • .. -.režimu. . -■--. - '■-;-■■ . ■D4 "= 0 : Padajoča signalna fronta vhodnega slgna-.. la cLK/TRG; začne Saeovniäko. operacijo .v časovhlikem .re.žlmii In-dekremehtira od- ■ -. ,- -■■števalnl'. ätevnlk v SteyrilSice.Tn reälniu.. ' D4 "Vi! HàrasSajoSa'^slgnainà frontfiL vhodnega ai. gnala clk/trg povzroči delovanje števni-ka/Saieovnlka: kot'je bilo opisano' aa' ■ y primer D4 = 0. ' . . ' ■ : P3■ .01. Če ■ je D2 > 0, potem saSne Sašoviilk evo-',. ■ . \ je.'delovanje v začetku naslednjega :.' .■. strojnega cikla. Co Je, D2 = '1, potem ; / aačne časpvnlk svoje delovanje začet- ■ ; ku tistega strojnega .cikla, kl.tsledu cl, klu,; v katerem je: bila časovna konstan-. ' . ta vstevljena v register časovne .kon-■- . stante., ...Poljubna vrednost .D3 se upoäte-^-. ■.. .va, IS; v,. SasóvniSkem režimu.. -■' 113 =1; Če je D2 = 0, potem začne-.ćaaovnik svo- , je delovanje po izteku trenutnèga stroj-, nega cikla,, ko je nastopil specificirani prehod (ai;»;nBlna fronta) signala CLK/ TRG. Če je D2= 1, začno časovnlk svoje delovanje v strojnem ciklu po vstavitvi , ■ časovne konstante, ko je nastopil apeci": -fiolrenl prehod (signalna fronta) slg- ;. -naia CLK/TRG. Poljubna vrednost D3 se ' upošteva le v časovniSkem režimu...... D2 =0; Nobena časovna konstanta ne bo sledila . kanalnemu kontrolnemu zlogu. Toda neka časovna konstanta mora biti oziroma je. vpisana v kanal, da se-štetje začne. D2 = 1: Časovna konstanta za odStevalrii števnlk , bo nasleđn;i zlog, ki bo vpisan v izbra. ni CTC kanal. Če se časovna konstanta-. .■ vstavi mod kanalnim odštevanjem, se , , trenutno odštevanje še konča in šele nato se upošteva (naloži) nova časovna ^ konstanta v odštevalnl števnlk, ; D1 = 0: Štet je~ v Icanalu; se nadaljuje. ' Dl;= 1: Šte-tje V kanalu se ustavi, dokler ee ne , nalozi neka 'asovna konstanta. Izhod , ■. ZC/TO je medtem neaktiven. Kanal, ne mo-.■ . .,'re sprožiti: prekinitve. ..-.' - DÜ) = li. Vse zapisano o bitih D7, ... ,D1 velja . ■ le pri po(;oju-D0. = 1. Pri D0 = 0'.Be ■-.nalaga prekinitvenl vektor... Štirim kanalom v vezju CTC lahko .priredimo različne prekinitvene vektorje. Celotni pre- -klnltvenl naelov se oblikuje v CPU ter se pojavi na naslovnem vodilu. Različnost vektorjev za .posamezne kanale je odvisne od vrednosti, ki jo naložimo-: v kanal CHAH^, ko mo'ra biti vrednost bita D0 enaka 0. Biti D7, Tì6, .i. :, D3 predstavljajo prekinitveni vektor-skupaj s vsebino re- . .gistra I v CPU, ločim bita D2 in D1 ne vplivata, na vrednost vektorja.' Ko vezje CTC. reagira na -prekinitveno zahtevo, se v bitih D2 in D1 pojavi binarni kod (številka) kanala z.najvišjo prednostjo, torej. D2.D1 .= 00* 01, 10, 11 .(za . štiri kanale). Kanal CHAN0 " nost. '. ima najvišjo pred- ', V .naših-primerih bo CKAN0 zaseden za se- -. rijskl vhodni/izhodni kanal, tako da bomo npr. xa generiranje realnega čaaa uporabljali preo-:, i, stale kanale C.HANl, -CHAN2 In CHAN3. 'Naslovi, na " katerih se nah«jajo, naslovi za skok ob prekini- ' , tvi, so ^določeni takole; v. . ' :.: stik vsebina (I) ; vsebina-(D7,... ,D3 na-■: loženo v CHAN0 pri D0 = 0)f vsebina ■ ' (D2,D1 v CHAH0, ko imnmo za kanale 0,1,2,3 vrednosti D2.01 « 00,01,10, .' .11)} ,0 ... Tako dobimo vselej l6-bltni vektor ob prekinitvi., kjer je D15 ,1114, ... .D8 = vsebina (I), D7.P6, .... .D3 .= vsebina (vstavljena v CHAN0), D2.D1 številka kanala in D0 = 0. V tabeli 1 /imamo kombinacije različnih možnosti za izbiro lokacij, na katerih ae lahko nahajajo naslovi aa subrutlnake prekinitvene gozlve. .-Iz tabele . . jè razvidno, da je mogoče s stirimi kanali v ve-» ■ :zju CTC enakomerno aasesti vae sode lokacije po. mnllnika; na te lokacije shranjujemo l'6-bitne naslove, a katerimi eo določeni subrutinskl sko-: ki ob prekinitvah, . .: Prlraerv Naj bo (I) = 1?K ter naj bo v kanal CHArl0 naloSeho 58 (naložimo lahko seveda tudi 59.,. 5A,-,.. ,5P, vendar se te vrednost upoštevajo , kot vrednoa.t 5S), Ob prekinitvi v tretjem kana-:lu CHAN3 se naslov za subrutinskl skok nahaja v pomnilni celici z naslovom ^ IPOO + 58 + 6 = 1P5E ' . ■ kjer je 6 indeks tretjega kanala (indeksi za kanale 0,1,2,3 ao 0,2,4,6). (I) naloženo lok.prekln.naslova za; v CHAN(S CHAN0 CHANl CHAH2 CHAK3 00 00 0000 0002 0004 0006 00 08 0008 000A OOOC OOOE 00 10 0010 0012 0014 0016 00 18 0018 OOIA OOIC OOIE • * « • « * « • • ■ ■ • « • • p « « • • 00 K) OOPO 00F2 00F4 OOPĆ ,00 P8 00P8 OOPA OOFC OOPE ■01 00 OIOO 0102 0104 0106 01 08 0108 OIOA OIOC OIOE 01 10 0110 0112 0114 0116 01 18 0118 OllA OllC OHE * ■ - # ♦ ■ * ■ • • ♦ • • ♦ * « • * ■ • • 01 PO OIFO 01P2 01P4 01P6 01 pe 01P8 OIPA OIPC OIPE « ■ ■ « • « • * • • • ♦ * P « « * P « ■ * * * « • • « • * P ■ * * ■ • * * • « * FF 00 FFOO FF02 FP04 FP06 PP 08 FF08 FPOA FPOC FPOE FF 10 FPlO FP12 FP14 FF16 FF 18 FP18 FPIA FPIC . PFIE « « • * « • ■ « « « * i « • * i • • « * PF FO PPPO PFP2 PFP4 PFP6 PF F8 PFP8 PFFA FFPC PFPE Tabela 1 2 '„Nal o žit ev_Ö aa o vne_!cone t^t e Oaembltno 3aaovno Iconatanto ČK naložimo v ragiater za Kasovno Iconatanto (slika 2); ta naložitev mora časovno slediti naložitvi kanalne kontrolne besede, v kateri Je bil bit D2 postavljen na vrednost 1, Kadar imamo Ck = 00ÌI Je njena odStevalna vrednost naJveSja, tj. 256; aa ostalo vrednost pa velja razmerje: n 1, {J2H i: 2, ... , lefH i: 16, ... ... , FPH :: 255 4. Stevnlk/gaaovnik v nilkroraŽunalniSkeiB vezjw (alatemu) Stevnlk/Sasovnlk, ki ga bomo uporabljali, pripada doloSeni mikroprocesorski družini, kar pomeni, da je neposredno povezljiv e vodili zadevnega mikroprocesorskega sistema (naslovno, podatkovno, kontrolno In prekinitveno vodilo), nekaj takih posebnih integriranih vezij smo navedli za v uvodu, na tem meatu al bomo ogledali vstavitev (vgraditev) Stevnlka/Žasovnlka (ali 2-80-CTC ali MK 3882) v mlkroračunalniško vesje 0 procesorjem Z-80-CPU. Na oliki 4 vidimi porazdelitev signalov na podnožju integriranega vezja CTC. Na sponke CLK /TRG j (j = 0,1,2,3) lahko pripeljemo zunanje taktne ali ČasovniSke impulze za posamezne kanale J. Sponke ZC/TO j (j = 0,1,2) ima^o signal 1 v trenutku, ko Je kanal J dosegel ničlo (odštel do nlSle). Z bitoma CSI in CS0 izbiramo kanal (CSl.CS«) = 00,01,10,11) in D7,...,r)0f so signali podatkovnega vodila. Nadalje pomeni: CE- signal aktiviranja integriranega ve«ja (osposobitev), 0+ je sistemski takt; M1-, lORQ- in RD- ao signali kontrolnega vodila, imatao pa tudi tri signale za krmiljenje prekinitev IEI+, IEO+ in INT-, S signalom RESET- se ustavi atetje v vseh kanalih ter se anulirajo osposobitveni biti v vseh kontrolnih registrih. Oglejmo si, kako vgradimo veaje CTC v konkretni mikroraSunalniSki sistem, ki uporablja procesor Z-80-CPU. Za nastavljanje funkcij v kanalih vezja OTC uporabimo ukaz OUT (VRATA),A kjer je A vsebina akumulatorja in VRATA ime (naslov) vrat, ki se pojavljajo v dani konfiguraciji sistema. Operand VRATA je osembitna beseda, ki se pojavi na naslovnem vodilu, in sicer na vodih A0,A1,...,A7. Hkrati se pojavi na naslovnem vodilu, in sicer na vodih A8,A9,...,A15 5e vsebina akumulatorja A. Zlog (A) se nato pojavi tudi na podatkovnem vodilu in se vpiše v izbrani periferni kanal (z imenom VRATA). V tem primeru lahko ima konfiguracija 256 razliSnih vrat oziroma perifernih kanalov. Vzemimo, da so naslovi vrat (apremenljivka VRATA) aa kanale 0,1,2,3 v vezj« CTC doJ.o^enl a vrednostmi konstant CHAH{J, CRAHl, CnAH2 In CHAN3, ko imamo CHAN0 CHANl CHAH2 CHAN3 EQU EQU EQU EQU D8H| B9H; DAH; DBH; Tako so DB, D9, DA, DB konkretni naalovl vrat v vezju CTC. Ko so npr, z ukazom OUT (0D8H),A i pojavi D8 na linijah A7,A6,A5,A4,A3,A2,Al,Atf kot binarni zlog 11011000, se mora zgoditi tole! CSCJ = A0 = 9, CSI = Al = a tem je izbran kanal Številka 0 (CHAN^) v vezju CTC,- s preostalimi Šestimi biti A7,A6,.,,,A2 moramo dobiti signal CE- (ko Je A7.A6,A5.A4.A3.A2 = 110110). Tako dobimo primer za prlkljuSitev vezja CTC na vodilo, kot kaže alika 5. C e povežemo tožko ZC/ TO 1 a toSko CLK/TRG (S, bomo pri indikaciji nl-file v kanalu 1 odätell enlco v odätevalnem Ste- PDDAT - KCVHĐ VODICO K ONT RDIMO VO-DUO VERllNO PREXIIinVEIIQ VODllO tlK/TRS»' > ICiTO«« -CCU/TRtl • It/TOI. Ss ■< CLII/IRt2 -» ICfI02> ad VI -e Cm/JRGS . -C RESET - UJ ■< ♦ » 3 ■< -sv 33 -C SKD 3f - Slika 4. Shema podnožja St»v-nlka/Sasovnlka 2-80-CTC Slika 5. Priključitev integriranega vezja CTC na aisteitiako vodilo, ko Imaino naslove kanalov D8, D9, DA in DB (hekaadecimalno) vniku kanala 0, ' Kratko povzamemo t Izbira kanalov v vezju CTC, ko vstavljamo preko podatkovnega vodila različne podatke v.CTC in s tem funkcionalno določujemo stevnilko/Sasovnisko delovanje vezja CTC, je odvisna le od signalov CE-, CS0+ in CS1+ t 5. ProjiTramiranje Ž as ovnih konstant In prekinitev mlkro računalnika Programiranj© serijskih vhodnih/lahodnlh 1 kanalov '^e dostikrat povezano z ustrezno nastavitvijo casovnika, ki ga uporabimo za generiranje (točneje delitev) takta vhodnolzhodnega elementa (npr, takt za UART, USART, ACIÀ Itn.) ali pa za periodiSno prékinjanje delovanja (izvajanja) uporabniškega programa, ko ae ob prekinitvah aktivirajo določene servisne sübrutine za obdelavo vhodov in izhodov. V prvem primeru preoblikujemo npr, siatemaki takt, ki ima frekvenco 2,4 MHb, v takt a frekvenco 800 Hz (tj. 16-krat višja frekvenca, kot je potrebna za hitrost 50 Baud). V tem primeru uporabimo vezja CTC kot oaaovnik brez kanalne prekinitve in pobiramo dobljeni takt s aponke ZC/TO 1 (glej podpoglavje 3.1). Predhodno moramo v časovnik vstaviti Še delilno konstanto 2400/0,8 = 3000. ko nastavimo predStevnik v CTC na vrednost l6 in odätevalni Stevnik (tj. register za časovno konstanto) na vrednost 1Ö7 (lahko izberemo tudi par! gredStevnik = 256, ČK =12, ki je pa manj natančen). V drugetu primeru pa uporabimo vezje CTC kot časovnik s kanalno prekinitvijo, ko se nam npr. vsakih 20 ma aktivira aubrutina za obdelavo bita serijskega signala (50 Baud). V tem primeru nastavimo a preditevnikom in registrom za CK delilni faktor 5400/0,05 = 4BOOÓ (izberemo pp ps = 256 In ČK = 107) (glej podpoglavji 3.1 in 3.2). Prvi primer realiziramo b programakiin ueg-mentom LD A,5 ;push control word into chan- ; nel control register numlier OUT (CfDSH),A ; aero when interrupt Isi die; abled and prescaler y/ill ; devide by 16 . LĐ A,1S7 ;pu3h time constant into chun-OUT (0D8H),A { nel time constant register ; . number 0 drug! primer pa 8 segmentom ■ LD A,0A5H jpush control .word into chan; nel control register number OUJ* (0D8H),A { 0 when interrupt is enabled ) and prescaler will devide J by 16 ■ LD A,187 j push time consteint into j channel time constant re- OUT (0D8H),A ; gister number 0 Z drugim segmentom je povezano prekinjevanjo uporabniŠkega programa, ko se ob vüaki prekinitvi aktivira t.i, servlana subrutina za obdelavo frekinitve. Zato moramo k temu segmentu dodati e nadaljevalni segment, ki določa prekinitveni vektor, torej t ID A.IÖWIHT ;load lower part of Interrupt OUT (0D8H),A i vector into CTC ID A,UPINT {load upper part of interrupt LD I,A 5 vector Into register I Ob prekinitvi bo CPU pobral vsebine iz naslovov . takole : prekinitev v kanalu štev. naslov vsebina 0 UP.LO» (UI>.LOW+1).(UP.L01(/) . 1 UP.L0W+2 (UP.L0W+3).(UP.L0W+2) 2 UP.L0W+4 (W.LOW+5).(UP.LOW+4) Yll REAL TIH£ CLOCK AĐĐR OBJECT ST t 9001 ; REAL TIrtE CLOCK IdTERBUPT SERVICE 0002 ; SUBROUTINE 0003 OßG OOOOH JORIGIiJ VECTOR 0004 GLOSAL TIAl J VAR TIAl IS GLOB 'DOBO osoo - 0005 DEFW i*2 ;begi.-( vector 0006 f subroüti;je stabtiwg POI.JTI •00(12 f3 0007 Di ; DI SABLE litTEEÌRUPT •0003 f5 0008 PUSH af ;3ave af •000^ E5 00 09 PUSH HL ;sav£ HL '00 05 213500 ' 0010 LO HL^TIA ;set HL to time i- 'OOOS 7e 0011 ld aitkl) ; te« area- lacre- 'OOĐ9 3c 0012 iwc a S meiit itei-il •ooqa feel 00 13 cp 2250 ;test itemi od 225 'oooc 2806 0014 jft i,uo-s ;1f 225 go to 110 'OOOE 77 0015 exit: ld -a ;else store inch a 'OOOF Et 00 16 POP hl ; RELOAD HL '0010 Fl 0017 POP AF .-reload af 'oon FB 0018 ei ;EMAaLE INTERRUPT 'ooia ED4D 0019 reti . ;returì-j fhqm iwt '0014 af 0 0 20 not xor a ;clear acc '0015 77 0021 ld j>A ; clear it£h2 •ooif 23 00 29 inc hl ;take miijute item '0020 7E 0030 ld a^chl} ; load it to acc 'ooei 3c 0031 inc a i and IrfCREMEigT '0082 27 0032 daa .•adjust acc '0023 feéo 0 0 33 cp 60h .•test itei-l for 60 •0025 20e7 00 .-"t jr nz.exit-s .•if wz go to exit '01127 af ooo J xor a ;else clear acc '0028 77 0036 ld (hl).a ;clear minute item •0029 23 0037 ihc hl ;TAKE hour item 'OOaA 7E 0038 ld a'chl) ; load it to acc •002b 3C 0039 ihc a ; aijd INCREMEi^T 'fl02c 27 0040 đaa ;adjust acc •002d FE24 0041 cp 24h ;te5t item for £4 'a02K sodd •0042 jr hz,exit-s ;if nz go to exit '0031 af 0043 xor a ';else clear acc •0032 77 0044 lo (kl> ffl IS B> m d H-s a li tKI-JOi ^ O) 0 (D 3 O H-P-^-srt-D o < O ^ O i-"d m H--HJffl H 3 cj p N •O »tJ-MOt» ln-W 4 ►J Blu.® H-O .. (-"O flicj.a <® P O 3 m 4 3 ffrt-^ ^ rt-l^ I g «J- s o «WW m Pf g p o ct-li rt- n a h-xj Ha » p 1 3 a B> H-S"- in i^itB i-i-tj m o a H-m 3 p t+H- nc p.| p. 4 ____ ^(BBrt-l-» iD a EfH-g». hs fi s e-t-^ W MP o • m o Kc-*- Ö <3 » ot S.^-'S'S S o a-d W t* p o o a pro 3 trm P-O »o.» oi1 g 1-t C ti ^ (i o o =--o» m s» §(D gi cr ä a> h'SWg PTCOBIH O g 3 —.It ri- S „ « ® ß tj.« H-cHS 0
  • i a TJ rf-g firo S H- ssr-o 01 o 4 « K3 trg H^ o p o g o*'^» Mjiiri ___ ocnSDOl—oi-»- gtjt-'iiio«' o onoQ i^o H a N g (BC-- pri o 4 » o 3 l-»0 ot) Ol jb 0 MO OB 4 oKaB o |3.|->>ID>e o s» S) ID o 3 sc^ (Bri-(J.. CbOO«.« MB (>• » MO I ex ID WB « I B «t O. rt C 4 O CXW j o < p-B o ri-CD O MCJ H-O M« 3 4 ri-prm B tJ M O MfJ. ........" " ' 4 "■■«i » atj. 1 rt-« 1 O H ,'4 O i«, o- 4 Ö o < < o< e 3 o Q> Kt^^irLO (DS4 m OH I M Ps: 1 . c^Ml-art-B—» «o». M< HMC M3 O U » O S^B ri-MB 4 rt. p. tiO ^ I Mo" _ O « rt-O Mc+ H-CfS ABB a a B H P O ir—»3 et n C ai<-4 » M sr CXQ M'. D o p-« m n >404 tAri-O- H. M —B5Q (D tOM3 3 • ris o <|| O -^o "f^ M t? g p >0 Ooto 4 o o® 4 o ß M 3 O g o< p> a C+® r ______ d) gs H-Cj. o CD B M <ù ip tü o o W CCj.tpj ri-o nm-cfocB m M a M(n cd <+ . ^0-41*4 M<) » 3 MMED MO C ir<5 DR aOAÜ UNDEF SVil 0,D ■ Sporočila v različnih trenutkih (s tastaturo vtlpkavamo T) ao npr,: TIME IS 1923 1923' 19 03 1 923 Ì9E3 UrtT ... TI.1E IS 1924 1924 1924 19 24 1924 iJilT ... TIHE IS 1927 1927 1927 J927 1927 GÌ4T ... 7. Avtomatična nastavitev časovnika na hitrost (Baud) serijskega kanala Vrsta mikro računalnikov vsebuje pretlkalo za nastavljanje različnih hitrosti serijskih kanalov. npr. za 45.45, 50, 56, 75, 100, 110, 150, 300, 600, 1200, 2400, 4P00, 9600 itn. Baud. Te-' mu stikalu se lahko Izognemo tako, da časovnik izmeri hitrost kanala In da ee nato vstavi u-etrezna časovna konstanta v register časovne konstante, ki osposobi kanal za sprejem in oddajo pri določeni }iltrostl. Imamo ,dve možnoatl: izmerjena hitrost lahko ima kar absolutno (ali višjo derivacijo ab-oolutne) vrednost hitrosti kanala; v tem primeru 80 lahko hitrosti kanala poljubne (zvezne) v danem Intervalu (npr, poljubna vrednost med 110 in 9600 Baud, npr. vrednost 7777 Baud). V drugem primeru se konstanta zaokroži na neko vrednost iz dane množice dopustnih (standardnih) vrednosti. Program za drvigo različico bi izgledal takole; LD A,5 jlond appropriate, control word j . to enable channel 0 for down ; ^ ___ . counting when the time con-J atant will be.loaded fprepare the observation of ; start bit at port riimbüi' I)E and initialise DE-coutitiOODbl >OOAS >0000 >0000 »0600 »0B0S »ES22 >£3C7 >E604 »El ID •0000 -0O(J2 '0004 '00B6 'oooe •OOOA •oooc •OBOE 'OHIO •0012 •00 13 '0015 '0018 'OOIA '00 IC •GOIE '0021 '0024 '0023 •002A •OOSC '002E •0031 •0034 •0037 •003A •003D •0D3F '0042 '0044 '004T '0(I4A EĐ3S 3EOO D3D8 3E00 EĐ47 3EA5- D3DS 3£ao D3DB TB lEO 1 CD22E5 FE54 2030 lEOl 215300 ' CDC7£3 DDSIFFFF D3&B F£CO 3 0FA DÖ7EFE DD77D0 D07EFF D0770 1 2A26110 ' O&DS CDD4E6 10FB 215F00' CDC7E3 iec9 0002 0003 DO 04 0005 0006 0007 oooe .0009 0010 0011 ooie 0013 0D14 DDIS 0016 0017 0018 0019 0020 0021 0022 0 0 23 0 024 0025 0026 0027 0028 0029 0030 0031 0032 0033 DQ34 0035 0036 0037 0036 D039 0040 00,41 0042 0043 0044 Ù045 0046 0047 0045 0049 DOSO 0051 0052 0053 0054 ;'lAi4E ¥12 ì REAL TtAZ CLOCK ACTIVATIMG AND ; READI.JG PROGRAM : PROGnAiWEO BY A.P.ZELEUIKAA ; FOR MOSTEK SDB-60 CI S0> ORG OOOOH iPROSRAil ORJtjJ^J SLOBAL TIAI -"UAR TlAl IS GLOB CHAMO. EÙU OOeH ICHANO PORT ADDR ;-i-»**4«««'•*««•* #»«•««*«*«*«*««*««***«»*• CHAN3 Eau O DEH ;CKA.'43 PORT ADSR CNTL¥ E6U OASH JCTC CO.JTROL tfOftO RATEI EQU 0 ;CTC COliJTER RATE LOWIiMT EQU 0 ;LOW UT VECTOR UPIiJT EQU 0 ;UPP li'JT VECTOR REPEAT EđU 5 ;TIME REPEAT RATE RDCiiR ESU 0E522H PTXT EOÜ 0E3C7H PADĐO EaU 0E6D4H MONITR EQU OEl1ĐU J READ CHARACTER ;PRINT TE^iT MESS ;PRINT CHL) 'J»ai<)ITOR REENTRY ; PEIOGRAM STARTIHG POINTt CTCINIiIH 2 LD A>A LD A,.RATEI OUT A EI READi LD I 3ACKI CALL RKHR CP 'T' JP. iJ2#EXITl-i LD £>1 LD KLjTIME:!! CALL PTÀT LD 1X.T1A1 WAIT i li'j ajcoka^jš) CP OCOH JR rtC-'JAIT-$ LD A.CIA-Sl LD (IX+Oi-A LD A.(IÄ-n LD CIX+n,A LD HL-CTIAl) LO B, REPEAT GilT; CALL PADOO DJrfi G;:T-S LD RL-TlrtE,12 CALL PTJiT Jn BACK-S ;SET It4T i^DDE 2 i iti 1-0W INT VECT ; I» CTC CKAIJUEL O J SET UPP INT VECTOR ; Id KREGISTER I ;SET COMTKOL «ORD J* Ivi CTC CHANNEL 3 ;SET CTC COUNT RA; TE IN CKAiVNEL 3 ; ENABLE INTERRUPT .'INITIALISE iREAD CHARACTER ÌTEST FOE CKAR 'T ' ilF fi£,GO TO EXlTl i ELSE TYPE ;iESS iPRI.JT t-ST PART J OF MESSAGE J PREPARE TRANSFER J PROTECT I OM AGAIiJ-1 ST TIHE CARRY IiJ ; Tli^E ITEid AREA i T RA, JS FER i-ilHUTE i ITESI ÌTPJLJSFER HO-JR J ITEM J SET HH £ .«H LOC iSET TI.IE REPEAT ÌFP.i:JT TI:IE ;REPEAT PRI MT JPRl.JT REST OF : TKE dESSAGE JWAIT FOR NEW 'T' aodr object 5t t ■004c feod 0 0 56 exit1: cp odh j test for ca 004e 2018 0 0 57 jr ì4£«£:xteì4d-s :if nz ki jo določa prekinitveni vektor, sprožila subrutina ni (glej prejšnjo listo) za obdelavo prekinitve. Program Y1S čaka medtem na znak T is tastature in Izpiše časovno sporočilo, ko se je T pojavil, Z znakon "CR" (vrnitev glave na teleprinterju) skočimo iz tega programa, vendar se Y11 (servisna subrutina) še nadalje aktivira ob vsski prekinitvi v kanalu 3. Ker je začetek programa v našem primeru na lokaciji 0041, lahko ponovno vstopimo .v program yi2 tudi z direktivo E 53 (reentry point) namesto z E 41. Program Y12 je predviden za razširitev na dodatne uporabniške direktive, s katerimi bi se izpisovala Se različna druga, časovno odvisna sporočila oziroma realizirale dš^e specifične uporabniške akcije (imamo odprt uporabniški sistem). Na koncu liste je izpisana še simbolna tabela, v kateri je TlAl aunanja spremenljivka, katere lokacija se določi s kompilacijo rutine Yll. (>> M .M 6i (KJ(i6 0016 0026 0036 00^6 OOSĆ .Ü066 0076 ßOÖ6 •0D96 •OOA6 AB . 08 00 Fl . Fß 7E 3C DD AF. D6 3E CD S2 ai .3F ■ÌZ FF AO 30 51' 49 tz 2t: F3 FS E5 ED 4D AF 27 FE 60 77 18 Ü9 0 0 ED ä.'! E5 F£ 51 0 0 DB DQ DD 77 Ol CD C7 E3 4D 45. 20 03 C3 56 S1 38 00 77 23 7E 2 0 E7 AF 00 00 00 3E AS D3 20 30 IE FE CO 30 EA 3F 0 0 10 C9 FE 49 S3 ao 00 7E 3C FE El SB 06 77 El 3C FE OA sa n AF 77 23 77 23 7E 3C; £7 FE £4 ao 00 00 00 ED SE 3E 00 D3 DU 3E 00 D3 DB FB le Ol 01 SI 94 00 CD C7 E3 DD FA UD 7E FE DD 77 00 OD 06 05 CD 04 üb IQ FB 21 OD SO 18 C3 ID El. OD OA 20 03 SO 47 4U 54 20 2E Slike 8. RaSunalniškl kod za listi iz Bilks 6 in slike 7, kl Je bil naložen 8 nalegalnlkom za povezovanje in premeščanje fi. Sklep Opisani primeri kažejo, da je uporaba štev-hlkov/časovni kov v mikroračurnalniSkib vezjih lahko aelo pestra iii Je dostikrat odvisna od ie-naJd].jivosti in ssnanja uporabnika. Kadar vaebujo računalniška konfiguracija več integriranih vezij tipa CTC,'je mogoče programirati medsebojno časovno odvisne akcije. Caaov.lk/Stevnik omogoča tako vsestransko grogramlranje postopkov, ki potekajo v realnem caeu,- . . Ka aliki S je lapisan računalniški kod za absolutno naložitev (med naslovoma 6 in AB). Mikroprocesorske družine razpolagajo z različnimi CTC element'., ki Imajo različne funkcionalne lastnosti (npr. štetje navzgor in navzdol, primerjava s poljubno vrednostjo in ne samo z ničlo, poljubna nastavitev predStevnika itn.). Inženirska praksa potrebuje konfiguracije s ča-Bcnjiki pri večini aplikacij z mikro računalniki. Literatura (1) A.P.Želeanlkar,I.')zimek,M,Kovačević,D,No-vak, ProgrejTilranje nikro računalnikov s procesorjem Z 80, Informatica 1(1977),št, 2, 5-12. - kaj je mikroracunainistvo Mikro računalništvo je pojav, ki se začenja n tehnološkim razvojem visoke integracije polpre.vodniških sestavnih delov in z elemen-toin, jntenovanim mikro procesor (kratko ,.uP). Ju tnko centralni računalniški element,' izdelan v^obliki integriranega veaja. Mikro računalništvo se nato nadaljuje z uporabo sistemov 2 itiikro procesorji,, t j. z mikro sistemi (kratko ,uS), z njihoviir. programiranjem, proizvodnjo, raaiakovanjem, metodologijo in z ustreznim i.zo-braževanjem. , . ■ : Mikroračunalnišica, polprevodniška tehnologija, se ne omejuje zgolj na uPj. pojavljajo so spremljevalni elementi, tj. integrirana veaja, kot 3o-statični in dinamični pomnilniki(RAM, ROM, PROM, EPROM) do IG tisoč bitov v enem vezju, vhodno/izhodni povezovalni elementi (A-CIA, UARr, USRT, ÜSART, PIA, PIO), programirani časovniki in intervalni (časovni) Stevnikl (CTC), ve?,ja za računalniški takt {ure % več fazami in z možnostmi krmiljenja faz), sistemi ojačevalnih vmesnikov s tremi stanji .(stanja O, 1 in visoka izhodna impendanca), naslovni pomnilni vmesniki za povezavo uP s statičnimi in dinamičnimi pomnilniki, prekinjevalna vezja, vezja za pogon periferije (pogon diska, kaset^ nega sistema, video-prikazovalnika), A/D in D/A pretvorniki, multlpleksorji, kodirniki in vezja s arednjö stopnjo integracije (tipa TTL, H, LS. . L, MOS, CMOS itn.). Uporaba in izgradnja uš zahteva obvladovanje naslednjih osnovnih veščim I. Poznavanje osnovnega uP materiala (različnih vrst osnovnih integriranih vezij, mikroprocesorskih družin ter kompleksnih povezovalnih in komunikacijskih integriranih vezij) ter sposobnost .iauterlalnega konfiguriranja,t j. načrtovanja in realizacije v okviru konkretnega mikroračunalnlškega sistema. 2. Obvladovanje problemov uS programske opreme, tj. sxatemakega'in uporabniškega programiranja (miitrooperacijski sistemi, razvojna podpora, uporabniški programi). Pri razvojni podpori, ko sistem razvijamo (načrtujemo, gradimo in programiramo) Je Še posebej, pomembna . t,i. prečna programska oprema (cross softvfa-re), ki omogoča uporabo obstoječih mini,in ma-kroračunalniških sistemov (prečni zbirniki, simulatorji, emulatorji, prevajalniki i inter-pretorji itn.). 3. Poznavanje problematike širšega sistema, v katerega bo ;uS vključen (tehnološki., procesni, časovni, človeški parametri uporabniškega, industrijskega, avtomatiziranega- sistema). Uporaba mikro ra£unnlnikov (kratko. uR) se danes iz masovnega industrijskega, gospodarske-' ga in poslovnega območja vse bolj širi v. modi-. cinako, šolako, izobraževalno in tudi v osebno oziroma domače okolje; Tu se ,uR pojavlja' kot bistveni regulacijski in nadzorni element, ki • omogoča izdatnejšo izrabo, učinkovitost in natančnost tehničnih naprav (avtomobil, gospo-dinjaki stroji, domaČa administracija, prenos informacij, medicinake tehniČnaoprema, obdelovalne naprave), pojavlja se pa tudi kot.'učni in rekreacijski pripomoček v. olcviru osebnega računalništva (lasten, domači razvoj ,uS, uporaba uH v gospodinjskih procesih, v drugih domačih tehničnih napravah, pri las-tnem izobraževanju' in v igrah doma) ter kot pomagalo in vzpodbu-jevalnik kreativnega razmišljanja na področju vzgoje (tehnična in obča kultura)- in izobraževanja (od predšolske vzgoje do šolanja.na viso-, kih šolah). Skratka uR in njegova uporaba blateno spreminjata načine dosedanjega tehničnega raamiSljanja ter vplivata ha občutek.kreativnega dopirinašanja pri razvoju in prizvodnji novih tehničnih sistemov. Zlasti v industrijskih okoljih narašča z uporabo uR zainteresiranost in s tem produktivnost tehničnih delavcev. uR^transformacijska tehnologija prinaSa tedaj občutek novega, vzpodbudnega in zadovoljujočega mlajšim in starejšim; ' generaci jam tehniških strokovnjakov in zlasti mladini. A.P.Železnikar 34 Informatica št. 1 letnik 1978 avtomatska obdelava receptov v sr slovenji fkošir udk 681,3:61 regionalna zdravstvena skupnost ljubljana Avtomatska obdelava receptov je le ena limed kompletnih in enotno organiziranih obdelav, ki so potrebne v realizaciji zdravstveno informacijskega sistema republike. V njenem izvajanju neposredno sodelujejo zdravstveni delavci v vseh organizacijskih oblikah nuđenja zdravstvenega varstva. 2 enkratnim in enotnim zajemanjem podatkov na j^eceptih je omogočeno, da z ustrezno organizacijo in uporabo sodobne tehnologije obdelave podatkov zagotavljamo predvsem temeljit vpogled v predpisovanje in potroSnjo zdravil s strokovno medicinskega in ekonomskega vidika obenem pa lekarniškim enotam omogoöamo obdelavo finančnega poslovanja. Prisotna je velik« količina podatkov, v Sloveniji predpiSejo zdravniki mesečno nad 1 milion receptov. V članku je prikazan nastanek in razvoj projekta avtomatske obdelave receptov. Povdarek je zlasti na organizaciji ih izvedbi projekta AOR. Obdelani so organizacijski elementi projekta kot tudi nekateri problemi In težave. Prikazana je nadalje II,faza oz. perspektive avtomatske obdelave receptov - zlasti neposredna uvedba računalniških obdelav v lekarnah, ki zagotavljajo vodenje materialne evidence blaga in obračunavanje prodaje in realizacije v lekarnah. Na koncu so na kratko obravnavani doseženi rezultati avtomatske obdelave receptov v SR Sloveniji. AUTOMATIC PRESCRIPTION PROCESSING (APP) IN SR SLOVENIA. APP is only one among the complete and unitary organised processings in development of the health information system in republic region. On this subject realization are taking part experts from all branches of fealth insurance. Uniform data input from the prescriptions at one place, enables us; - through the proper organization and the modern technology, ue offer an accurate insight in drug prescription, from medical or economical point of wiew, - also we automatically process financial dealing of the Slovenian pharmacies. At the input we gather a great population of data, in Slovenia doctors prescribe more than a million prescriptions, monthly. In the paper we Illustrate the beginning and development of APP, we outline organisation and execution of the projekt. There are described organisational elements with certain problems and difficulties. Article will also informate you about second phase and future in development of APP - use of immediate electronic data processings in the pharmacies to assure fast and efficient book-keeping and accountancy (of the drug sale). At the end of the article we shortly discuss achieved results of APP in SR Slovenia, Uvod S perečo problematiko potrošnje zdravil se tako v svetu, kot pri nas v Jugoslaviji ukvarja mnogo organov in strokovnih institucij, 2e be-ien pregled strokovne zdravstvene literature nam omogoča spoznanje, da je ta problematika izredno temeljito in Široko obravnavana s ciljem, da se ugotovijo subjektivni, objektivni medicinski in demografski faktorji, ekonomski faktorji ter faktorji, povezani z lokalnimi pogoji, ki bi lahko kakorkoli vplivali na potroSnjo. Vsem tem raziskovanjem je skupno to, da skušajo ugotoviti neko "dobro osnovo", na podlagi katere bi se lahko podvzeli ustrezni ukrepi za zmanjäanje potroänje tako s strokovno medicinskega kot ekonomskega vidika. Toda, na. podlagi podatkov, ki so nam na razpolago, ni v svetu države, v kateri bi se lahko na osnovi podatkov iz predpisanih receptov dobil vpogled v potroänjo zdravil vse populacije, temveč so obdelave določenih podatkov omejene le na območje, kategorijo zavarovanja, posamezna zavarovanja kapitalističnega tipa itd. Nekaj kompleksnejših analiz imamo v socia- lističnih državah posebno v CSSR in NDR, kjer ee Izvajajo sistemi spremljanja potrošnje zdravil, ki zajemajo vse zavarovane osebe po vseh karakteristikah, z diagnozo bolezni in finančnimi podatki, vendar pa so li sistemi omejeni na določene manjSe teritorije, Z druge strani pa smo priča povečanemu interesu farmacevtske industrije, da dobi točnej Si pregled o potroSnji zdravil povezan z rezultati svoje dokaj uspeSne propagande, kar vse ima namen ugotoviti zgolj uspešnost prodaje določenega zdravila. Pri tem se troSljo ogromna sredstva, ki Jih Je farmacevtska industrija pripravljena vložiti za čim uspeänejSo prodajo. Tudi v Jugoslaviji Imamo primere, da nekatere farmacevtske tovarne vlagajo znatna sredstva za takšna komercijalna raziskovanja. V Jugoslaviji je potroSnja zdravil v zadnjem desetletju skokovito naraSčala na kar so opozarjali ne samo naSi najvidnejši strokovni forumi , temveč je bila ta problematika obravnavana tudi na nivoju predstavniških teles Zvezne skupSfiine in Skupäöin posarne snih republik in pokrajin. Socialno zdravstveni zbor SkupäCine SR Slovenije je že v letu 1967 razpravljal o problemih zdravstvenega varstva ter zadolžil Republiški zdravstveni center, da pripravi "Navodila za nadzor in racionalno predpisovanje zdravil, da prouči pozitivno listo zdravil ter poiäCe ustrezne reäitve na tem področju". S tem gradivom so bile naCelno tudi začrtane osnovne smernice za AOR, ki so . dozorevale in se dopolnjevale na osnovi razprav in sklepov:,socialno zdravstvenega zbora zvezne skupSčine leta 1970, socialno zdravstvenega zbora Skupgčine SR Slovenije leta 19 72, v odboru za zdravstvo in socialno varstvo v letih 197 2 in 1973,itd in ne nazadnje zahtev in prđdlogov mnogih zdravstvenih delovnih organizacij in posameznikov, V vseh teh razpravah je bila prisotna ugotovitev, da predstavljajo izdatki za zdravila v zdravstvenem varstvu večji izdatek kot za celotno osnovno zdravstveno službo, da zdravniki letno napi-Sejo v Sloveniji nad 10 millonov receptov, vendar dokler nimamo primerjav ne moremo oceniti ali je to preveč ali premalo, da piäejo zdravniki na recepte Številne podatke, ki pa jih zaradi velike količine na klasičen način ni mogoče obdelati, kljub temu, da so se v zdravstvenih skupnostih številni strokovni delavci ukvarjali predvsem s finančno realizacijo prejetih receptov. Te in Se druge ugotovitve so narekovale potrebo po temeljitejši proučitvi načina obdelave potroänje zdravil, upoStevajoč vsa dognanja ip izkustva doma in v svetu na področju uvajanja novih tehnologij obdelave podatkov v zdravstvu, V tem sestavku ni mogoče obdelati vso Sirino tega projekta, želim na kratko orisati organizacijske priprave in prizadevanja za uresničitev, njegovo tehnično realizacijo, ki je bila kljub nekaterim kriznim obdobjem in problemom realizirana, predstavlja pa prvi in doslej edini uresničen korak v uveljavljanju avtomatske obdelave podatkov v zdravstvu za vso populacijo na območju SR Slovenije. ,I. ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE 1. Izhodišča programa AOR Kot smo 2e v uvodu omenili je potrebno po te-meljitejfii obdelavi in kompleksni potroSnji zdravil narekovala predvsem prekomerna potroä-nja in ugotovitve, ki so temeljile na domnevah, da kljub takSni potroänji pacient ne dobi vedno ustreznega zdravila, ki bi ,bilo indicira-nó z njegovim obolenjem. Poleg te sploSne ugotovitve pa smo ob izdelavi programa avtomatske obdelave receptov izhajali iz naslednjih konkretnih ugotovitev: - v Sloveniji smo že v letu 1972 porabili za . zdravila nad 3S miliard starih dinarjev, kar je pomenilo 16,7 odstotkov vseh izdatkov ža zdravstveno varstvo in zavarovanje. Ti izdatki so z leta v leto nekontrolirano na-raSčali, kar je obenem pomenilo odtekanje zdravstvenega dinarja v druge gospodarske dejavnosti, - letno so zdravniki napisali nad 11 millonov receptov z 22 podatki na vsakem receptu. V Sloveniji smo imeli pet različnih vrst re-ceptnih obrazcev za posamezne kategorije zavarovanih oseb, - v Sloveniji je v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu zavarovano na takSen ali drugačen način vse prebivalstvo, kar lahko daje kompleksno obdelavo podatkov za vso populacijo vseh kategorij in hioloäkih starostnih skupin, - receptov in podatkov, ki so se arhivirali na tedanjih komunalnih zavodih ni bilo mogoče zaradi velike količine niti finančno niti strokovno analizirati, posamezne vzorčne ana , lize so predstavljale zaradi premajhne količine in določene neažurnosti neustrezno osnovo za ukrepanje, - mesečno je posamezen zdravnik v Sloveniji predpisal tudi za 25 milibnov starih dinarjev receptov v breme sklada zdravstvenega zavarovanja, toda kljub temu terapija ni bila najustreznejša. Takäno stanje je bilo popolnoma v nasprotju z ugotovitvijo angleškega znanstvenika Rrodie-ja, ki je na osnovi analize določene količine receptov zapisal: "Kolikor visj i je strokovni nivo zdravnika in kolikor celovitejša je njegova orientacija proti pacientu kot osebnosti, toliko manjSi je kvantum predpisanih zdravil vseh vrst", - izreden porast potroänje antibiotikov vseh vrst, ki jih naravnost "vsiljujejo" farina-cevtske tovarne, kar pomeni za območje Slovenije nad 20% vseh zdravil in s tem tudi povsem nekontrolirano uporabo antibiotikov, - zagotoviti in uvajati takäne pristope sodobne tehnologije v obdelavi podatkov v zdravstvenem varstvu, ki bodo zagotovili takojšnje in kompleksne podatke, s Čimer bo omogočeno vplivanje na potroSnjo zdravil in finančnih sredstev ter dane nadaljnje mož-'■ . nosti za druga področja zdravstvenega varstva (ambulantne storitve, zobne, specialistične itd,) , - ne nazadnje uveljavljati in zagotavljati z ustavo opredeljeno menjavo dela v zdravstvenih skupnostih, posebej Se na področju le-karniätva ter s tem prispevati k večji odgovornosti zdravstvenih delavcev 2a opravljene storitve uporabnikom zdravstvenega varstva. Tako opredeljeni izhodiSča in smotri za avtomatsko obdelavo so odpirali Številne probleme in vprafianja, ki jih je bilo potrebno reSlti v organizacijskem kot strokovno vsebinskem pogledu. Predvsem je bilo nujno izdelati vsebinski program projekta, določiti nosilca in organizatorje projekta, zagotoviti potreben strokovni kader za avtomatsko obdelavo, strokovno proučiti ustrezno uporabo računalniške tehnologije za takSno masovno obdelavo itd, V zvezi s tem so se predstavniki vseh 9 regionalnih skupnosti v Sloveniji (Celje, Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto. Ravne) dogovorili v februarju 1973 za izhodifiča izdelave projekta , AOR: - nosilci organizacije avtomatske obdelave receptov v Sloveniji so Regionalne zdravstvene skupnosti, v katerih se vsklajujejo interesi uporabnikov in Izvajalcev zdravstvenega varstva, - strokovna služba regionalne zdravstvene skupnt -ti Ljubljana pripravi in izdela projekt enotne organizacije za centralno obdelavo receptov za'vso Slovenijo. Vsaka skupnost sl z razvojem lastne računalniške tehnologije zagotovi dodatne obdelave, - vsebina programa avtomatske obdelave receptov moral zasledovati interese in koristi: a) zdravstveni službi nuditi kvantitativno in kvalitativno nove podatke za strokovno medicinske analize b) strokovnim lekarniškim enotam omogoCiti enotno realizacijo Zakona o evidencahv zdravstvu (materialno knjigovodstvo) in_ posodobiti finančno poslovanje na relaciji skupnost - lekarna, c) idravstvenim skupnostim zagotoviti takojšen in celovit vpogled v potroänjo zdravil in s tem omogoSiti realne osnove za samoupravno usmerjanje potroänje v skladu z moinostmi in strokovnimi opredelitvami - progi>am za realizacijo pripraviti v dveh fazah: 1. faza mora zagotoviti podatke za zdravstveno službo in zdravstvene skupnosti Ji faza naj vsebinsko uresniči potrebe lekarn - zaradi zagotovitve potrebnih osnovnih podatkov o zdravnikih, 2dravstv"»nih delovnih organizacijah in lekarnah je k sodelovanju pritegniti Zavod SRS za zdravstveno varstvo, ki deloma razpolaga s kadrovsko evidenco. 2. Opredelitev podatkov na receptu Da bi uresničili zastavljene cilje in izhodišča za avtomatsko obdelavo potroänje zdravil, je bila posebno pomembna opredelitev podatkov na receptu, ki morajo predstavljati osnovne "oni ÒPi-'Ùp""*; M "S—^VvC^BMP "čl ÓHÌAV\ [il'jxMkij ■""äöisTfSiirsTevirK ............... llij® J il DC, M. t jSifMisij ■"ir ^ao. mnm äT. LEKÄNI: IHSI', il il a o. OBUPA SK. pons*. HU JSlESMiSMi'^ČS "vhodne" Informacije za vse koristnike podatkov. Ob tem smo ugotovili, da n/im stari recept nudi zadovoljive podatke, potrebno i^a je bilo dopolniti z nekaterimi iifriranimi podatki (Šifra zdravila, zdravnika, zdravstvene delovne orRariizacije) in se ob tem opredeliti, da na en recept piäefno le eno zdravilo. Ni nepomembno, če omenim, da je sedanji recept celo 11. varianta, kar kaie na to, da smo temu . vpraäonju ab ugotavljanju realnih poßojev za uvedbo nekega podatka posvetili izjemno pozornost, Vsebina podatkov je priložena v tabeli In razvidna iz posnetka recepta. Verjetno je potrebno, da že na tem mestu odgovorim na tri vpraä-'nja: - zakaj na receptu ni diagnoze bolezni, - na receptu ni količine izdanega zdravila, - na receptu ni številke pacienta. a> oznaka diagnoze na receptu bi po mnenju avtorjev projekta AOR pomenila v prvi fazi uvajanja pravo "revolucijo" mod določenimi zdravstvenimi delavci v Sloveniji predvsem zaradi njihovih s-ibjektivnih staliJSČ v zvezi z etiko in tajnostjo diagnoze, tako, da bi to vpraäanje lahko ogrozilo celoten projekt AOR. V zadnjem času so bili tudi na tem področju napravljeni ustrezni pozitivni premiki, tako, da pričakujemo, da bo diagnoza zasedla ie pripravljeno mesto na receptu b) glede podatka o količini predpisanega zdravila pa je potrebno naglasiti, da je bil od vsega početka predviđen za drugo fazo realizacije programa AOS, ki se te izvaja za 17 lekarn v Sloveniji o čemer bo fee nekaj povedanega. Poleg tega pa je mofioče za določene potrebe izračunati iz skupne cene ustrezno količino predpisanega zdravila, c> Številke pacientov (zavarovanih oseb) v Slo venij i Se nimamo uveljavljene,Ko bo to vpraSanje organizacijsko-strokovno reäeno, ' bo ta ètevilka na receptu. PODATKI HA RECEPTU - VHODNI PODATKI - kategorije zavarovanih oseb CDDZ,OP0,UP,K, KB,5,KVC,SHP ,0) - drSava (konvencije) (država) - registrska Številka (zaposlitev zavarovane osebe - občina) - družinski Član CuC) - spol (w,a) - regionalna zdravstvena skupnost (RZS) - Številka zdravnika (ät.zdravnika) - Številka zdravstvene delovne organizacije (St.Z.D.O.) - Številka lekarne (St.lekarne) - prispevek (participacija) (prlsp.) - Številka recepta - galenska oblika (G.O.) - grupa, skupina, podskupina zdravila (grupa sk.zdravilo) - datum Izdaje zdravila (datum izdaje) - taksa laborum (t.laborum) - leto rojstva (leto roj.) specialist (spec.) - vrsta programa zdravstvenega varstva (EDP) 3, Zagotovitev drugih osnovnih podatkov za AOR Avtomatska obdelava receptov temelji predvsem na osnovi podatkov, ki jih zagotavljajo zdravstveni- delavci v ustreznih zdravstvenih delovnih organizacijah: zdravstvenih domovih, bol-'niSnicah in lekarnah. Zaradi zacotovitve cilja o celovitosti obdelave podatkov na receptu je bilo potrebno y ta namen orcanizaoljsko in programsko uresničiti formiranje osnovnih datotek s podatki: . . - datoteka zdravnikov v SR Sloveniji - datoteka strokovnih enot osnovne zdravstvene službe in hospitalov v SRS - datoteka strokovnih lekarniških enot v SRS .- izdelati Šifrant oziroma datoteko zdravil registriranih v Jugoslaviji a) Datoteka.zdravnikov za SRS ■ Osnovana je na podlagi podatkov Zavoda SRS za zdravstveno varstvo in dopolnjena z dodatnimi podatki ob popisu zdravnikov. Zajema vse. zdravnike v republiki Sloveniji in pomeni tako istočasno centralno kadrovsko evidenco. Zdravnikiki imajo pravico predpisovati recepte v breme zdravstvenega varstva imajo v datoteki posebno oznako. Podatki se dopolnjujejo Cažurirajo) mesečno na osnovi'sporočil regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo, ki morajo po posebnih .■ predpisih sporočati vse sprememhe in nove primere Zavodu za.zdr.avstveno varstvo SRS. Vsak zdravnik je identificiran z dvema številkama, to je redno Šifro, ki jo ima ne glede na zaposlitev oziroma delovno mesto. .Ta Številka se vpisuje na receptni. obrazec. .Druga Šifra je "klasifikacijska", ki opredeljuje zdravnika v zaposlitvi glede na regijo, zdravstveni dom ali hospital in nje-.govo specialnost v skladu s pravilnikom o specializaciji zdravstvenih delavcev , - kompleksna obdelava podatkov zdravstvenega varstva mora v perspektivi zagotoviti tudi obdelave za piai ilo opravljenega dela (kjer ne sme biti vmesnega filena kot so lukrjane kartice in p. zaradi toćnosti finanCno-pla-čilnih odnosov) ter-da Rp predstavlja zdravstveno listino, pri kateri med izvorom podatkov (zdravnik, medicinska sestra, farmacevt) in koristnikom podatkov (uporabniki v zdravstveni skupnosti) ni posrednika, ki je lahko zmotljiv oz. je zagotovljena tajnost podatkov, - da bo z ozirorn na velike količine vbodnih podatkov zagotovljena ustrezna hitrost in ažurnost v obdelavi in njihovi takojSnji uporabnosti za ukrepanje. Na podlagi normativov za luknane kartice bi namrei za obdelavo receptov potrebovali 10 luknjaCev in verifioirk v dveh izmenah, kar bi äe vedno pomenilo samo pripravo z& obdelavo receptov! Tehnologija zajemanja vhodnih podatkov z op-tiänim čitanjem je v svetu že močno uveljavljena posebno v ZDA, ZR Nemčija in' Švedska. Uporablja se za vse masovne obdelave, kjer mesečna količina vhodnih dokumentov presega sto tisoč. Citalnik predstavlja le eno izmed vhodnih enot računalnika, deluje na principu on-line in ima sposobnost, da poprečno v sekundi prečita 2,5 izpolnjena recepta, ki se prenaSajo na periferni pomnilnik in dalje obdelujejo z željenimi programi na kateremkoli raCunalniiSkera sistemu. Zaradi posebne tehnologije optičnega čitanja, je kreacija dokumenta za zapis podatkov (recepta) strokovno izredno pomembno in zahtevno opravilo. Dokument mora ustrezati posebniifi standardom (velikost polj, podatkov, barva, kvaliteta papirja itd.), kar je vse podvrženo strogim testiranjem na posebnih aparaturah. Zaradi pričakovanih napak v izpolnjevanju receptov, kjer sodeluje v Sloveniji 12 tisoč zdravstvenih delavcev (tudi drugQd po svetu je 10 % napak normalen pojav) smo uvedli "korekturni obrazec", ki zagotavlja, da se katerokoli polje na receptu ročno popravi in s ponovnim čitanjem tega obrazca dopolnijo manjkajoči ali nepravilni podatki na receptu. Drupi način popravljanja napak (samo zaradi neustrezne pisave) je on-line popravljanje nepravilnih znakov na tastaturi optičnega Ci-talnika, kar pomeni takojSnjo zagotovitev pravilnih podatkov. Za kompleten projekt AOR je bilo do sedaj napisanih že nad ISO programov, ki zagotavljajo Številne moinosti obdelav po željenih vidikih in zahtevah. 2. Izvedba druge faze V zvezi z realizacijo zakona o evidencah na področju zdravstva predstavlja druga faza projekta AOR program vodenja materialne evidence v lekarnah in kompletnega avtomatskega obračun« realizacije poslovanja, ki ga je po dogovoru pripravil InStitut za javno upravo v Ljubljani - Center za informatiko v javni upravi - skupaj s Celjskimi lekarnami. \ i i Ig g a s \ mm k: Z A5uiii alizat izpi •an j e re-ije in LSI Pisanje prilog in forairanjo natićne eri-dcnc^ Pi-ilocio k računon f^ Programska naloga vsebinsko zajema; 3 1 A G vnos informacij izdaje zdravil za druge republike, posebna kategorija zavarovanih oseb, po naročilnicah organizacij in ustanov na ra-Cunalniäkt pomnilnike, prevzem informacij o izdaji adravil v SR Sloveniji iz obdelave AOR, združitev teh informacij v skupno datoteko prodaje zdravil in ostalega blafsa, formiranje datotek; a) faktur in realizacije, . • b) - obračunov' za Regionalne zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji', g) faktur za skupnosti zdravstvenega žavaro-. vanja ia drugih republik, d) faktur za druge kategorije zavarovanih oseb in delovne organizacije ter ustanove, e) vse izhodne, informacije oziroma tabele. £ L AV £ Projekt je programiran kot pilotska Studija,., ki se je začel izvajati januarja 1976 nà območju Geljskih lekarn in se postopoma apli-' : eira tudi v drupih lekarnah r.a območju SR Slovenije. Potek obdelave je naslednji; ■ a) recepti, realizirani v posameznih lekar-ni£kih enotah (Celjske lekarne, ima jo 1:3 enot) se v vsaki enoti dopolnijo š podatki ^ o äifri zdravila in količini. LekarniSke, enote z ozirom na njihovo velikost, oddajajo recepte v ?.birno mesto (skupne službe) . dnevno ali pred zaključkom dekade opremljene z vodečim obrazcem, ki vsebujejo Šifro lekarniške enote in datum dekade.- b) zbirno mesto oddaja recepte direktno, v ob-^ -delavo 17.,22. in 2. v mesecu. Poleg tega se na posebni zajemalni enoti zajemajo äe ' podatki iz receptov za zavarovance v drugih republikah, dobavnice za izdana . zdravila zdravstvenim delovnim organizacijam in druRim TOZD ter recepti, ki so bili "poškodovani" v obdelavi prejšnje dekade ali zaradi pomanjkljivosti izpuäCcni v ko-rekturnem postopku. Količina teh podatkov za vnos se Riblje med S in 8 * od skupno realiziranih receptov v dekadi,' e) obdelave na računalniku ao razdeljene v posamezne faze, ki je vsaka v vsebinski, logični in Sasovni soodvisnosti od uspešne izvedbe predhodne. Osnova za nadaljnje obdelave je zajemanje podatkov z optiöniin čitanjem receptov, ki obsega: - odčitavanje podatkov s kontrolo in vključevanjem datotek: kupci-dobavitelji, zdravila (vrsta,cena,količina,časovni normativi za magistralna zdravila), zdravniki, zdravstvene delovne organizacije, lekarne, občine, - zapisovanje podatkov na: trak prodaje, trak pravilnih po JKZ (Jugoslovanska klasifikacija zdravil), trak napačnih, izpis korekturnih obrazcev za podatke; ki so bili spoznani kot formalno in logično nepravilni, - fizično ločevanje receptov na optičnem čitalniku na tri dele: pravilni, napačni s tekočo numeracijo Czdravniäki del), napačni Clekarniäki del). Trak prodaje vsebuje vse elemente za izdelavo faktur, v tej fazi priključujemo tudi vhodne podatke o dobavnicah in receptih iz prejSnje dekade (točka b). Fakture se takoj izpiSejo kot tudi dodatni dokumenti za finančno poslovanje lekarne (finančna realizacija po enotah, fakturna knjiga, temeljnice Vsa izhodna dokumentacija se vrne v zbirno mesto za pregled in nadaljnjo distribucijo faktur, d) korekturni postopek poteka.po dveh tirih: - za napake v zdravniškem delu podatkov se izpolnjujejo korekturni obrazci, - recepti z nepopolnimi podatki v lekarniškem delu se vračajo v zbirni center in se po izvršenih popravkih priključujejo v naslednji dekadi za ponovno obdelavo, e) podatki iz receptov, popravljeni v korek-turnem postopku se združujejo s trakom prodaje nove dekade, kar pomeni Izstavitev faktur in drugih ustreznih dokumentov za lekarno, V mesečni obdelavi so tako zajeti vsi recepti, razen S do 8 % zadnje dekade, ki se fakturirajo v naslednjem mesecu, f) poleg mesečnih tabel za lekarne, se za potrebe skupnosti in zdravstvenih delovnih organizacij izdelujejo vse informacije in analize, ki Izhajajo iz 1, faze programa AOR (podatki o predpisanih receptih za zdravnike, zdravstvene delovne organizacija, po farmakodinamskih skupinah in podskupinah, po specialnostih zdravnikov itd. - IM tabel in analiz), ki se neposredno razpošiljajo po vseh regionalnih zdravstvenih skupnostih, g) za lekarne so računalniško rešena naslednja področja, ki so med seboj integralno v obdelavi povezanaT - fakturiranje in obračun realizacije - finančno knjigovodstvo z glavno knjigo in bruto bilanco - obračun osebnih dohodkov - evidenca o izdelanih galenskih pripravkih in porabljenih ingrediencah - druge pomožne obdelave, potrebne, da zagotovijo nemoteno in povezano strojno obdelavo (statistike, itd.). V isaključni testni obdelavi sta äe aplikaciji; - saldakonti kupcev in dobaviteljev - evidenca nabave, prodaje, zalog zdravil in ostalega blaga. Posebno rešitev terja ročna prodaja zdravil in ostalepa blaga v lekarni, ki jo je mogoče vključiti v do sedaj realizirani del obdelav. V strokovni pripravi so nekatere reäitve, vendar pa to vpraäanje predstavlja poseben organizacijsko strokovni problem in ne nazadnje določene nove tehnične rešitve. III. IZVAJANJE IN DOSEJENI REZULTATI AOR S 1. marcem 197« se je dejansko začelo izvajanje programa AOR s tem, da so začeli zdravniki predpisovati zdravila zavarovanim osebam "na novih receptnih obrazcih. Ugotoviti je potrebno, da so tako zdravstveni delavci kot^'' pacijenti sprva ustrezno sprejeli novosti, ki e o bile potrebne za uvajanje proj»rama AOR, v kasnejših mesecih pa so se pojavili nekateri posamezniki, ki so poskuSali program AOR prikazati kot "muho enodnevnico", kot "zablodo" idealistov, kot megalomanijo itd. To so bili predvsem tisti, ki niso mogli ali hoteli razumeti potrebe po uvajanju avtomatske obdelave podatkov v zdravstvo. 2 nemogočimi argumenti kot uporaba svinčnika, kaligrafska pisava, dodatne obremenitve in s tem zastoji v ambulantah so želeli opravičiti strah in odpor do Individualne kontrole zdravnika (njegova številka), K takSnemu razpoloženju so pripomogli tudi nekateri dnevni časniki, ki so povdarjali ogronme strofike za pripravo, uvoz dragih strojev, papirja itd,, kar so bile popolnoma neresnične informacije, saj nismo imeli in Se nimamo lastnih strojnih kapacitet, vse organizacijske priprave, vključno z recepti za prve tri mesece so stale le 70 Starih milionov din. Ta v določeni meri krizna situacija je bila zaključena z razpravo v Socialno zdravstvenemu skupSčine 5RS, kjer je republiški sekretar^-za zdravstvo in socialno varstvo podal ustrezno obrazložitev in stališče o programu AOR v katerem med drugim pravi: "Avtomatska obdelava receptov je le eden prvih pristopov h kompleksnejši avtomatski obdelavi podatkov za področje zdravstva, Le s sprotnimi in po potrebah obdelanimi podatki bo moč do kraja izpciljati svobodno menjavo dela, spremij.it i zdravstveno stanje prebivalstva ter uresničiti družbene interese na področju zdravstvenega varstva". Večkrat smo že zapisali, dnicmbna; motor se stalno vrti ne glede na to ali je disketa v uporabi aH no. Za premikanje č i tal no/pisalno c)lave uporabljajo v veEini današnjih pogonskih enot koračne motorje, ki skupaj s posebnim vijačnim mehanizmom nastavljajo glavo na željeno sled (track). Za povečanje hitrosti nastavljanja Čitalno/pisalne glave so u|xirabljojo tudi linearni motorji (npr. tvrdka Helitron). Funkcionalna bitk shema značilne pogonske enote je podana na sliki 5, Sistemi s "trdim" sektor i ran jem imajo Se ono izhodno linijo za zaznamvo sol- Lorjev. Premik glave na željeno sled izvršimo s pomočjo linije smer (stop direction select) In s pomočjo impulzov na liniji korak (step). Vsak Impulz na tej liniji omogoči premik glave na sosednjo sted. Na plošči s tiskanim vezjem je še pomembno vezje za demodulitcijo frekvenčno moduliranih signalov tako, da lahko pošiljamo iz pogonske enote ločuno podatkovne In urine impulze. Pomembno je tudi zaščitno vezje, ki javi napako preko linije napaka zapisa. Poleg izmeničnega napajanja potrebujemo še tri enosmerne napetosti: +5V, -5V In +24V. Opisana pogonska enota je združevala v enem ohišju sistem i, eno disketo. Na tržišču obstajajo seveda tudi ohišja z več disketnimi enotami in z različnim številom pogonskih sistemov. Sistem tvrdke Shugart SA902 se sestoji iz dveh n<=!odvisnlh mehanizmov za nastavljanje sledi (dva koralna motorja), dveh čitalno/pisalnih glav IDAW. No, SU! DI O No. SÉitT. 0 cac. XB OlfJWiA CfLC veeKi. It/Tt 6 -»/TOV -iTsyrov Aayn MSi »yrov 2ByTA -ìh^to Slika 4. FORMAT SEKTORJA V sektorskem formatu je 188 bytov od tega je na razpolago za uporabnika 12S bytov tj. 6Bit. Pri "trdem" sekto-riranju nimamo predpisanega standarda, sektor pa omogoča shranjevanje večjega števila bytov. Seveda obstaja še več načinov formatiranja, večina od teh Ima za cilj uporabniku povečati podatkovni prostor. 4. POGONSKA ENOTA DISKETE Običajna pogonska enota vsebuje: čitalno/pisalno glavo, pogonski mehanizem, mehanizem za pozicioniranje sledi, čitalno/pisalno elektroniko, krmilno elektroniko ter sistem za vstavitev diskete v enoto. Vsi ti elementi omogočajo naslednja opravila: čiščenje In zapisovanje podatkov, nastavitev čitalno/pisalne glave na željeno sled tn sektor ter generizlranje In interpretiranje krmilnih signalov. Č italno/plsalna glava so razlikuje od glave, ki se uporablja pri običajnih čvrstih diskih. Le-ta "lebdi" nad diskom in omogoča zaradi zanemarljivo majhnega trenja visoke otorate. Takšno glavo je težko izdelati In vzdrževati. Čitalno/pisalna glava pri gibkih diskih Je v neposrednem kontaktu z disketo In seveda podvržena trenju. Z namenom, da se poveča žlvljenska doba glave iri diskete ima večina pogonskih sistemov vgrajeno napravo za sprostitev pl-salno/čitalno glavo v trenutkih, ko ne zahtevamo čitanja ali zapisovanja. in enega motorja za vrtenje disket. Nekateri sistemi pogonskih enot so prirejeni tako, da jih lahko povezujemo z več enakimi pogonnklml sistemi v obliki "radialne" povezave, drugI pa v serijski (daisy chain) povezavi. Seveda pa obstajajo tudi sistemi, ki dopuščajo oba načina povezav (npr. ORBIS 74). MA, If A oEiTtvJ CjiAtìE SI Ika 5. FU N KC1 ON A LN A SU EM A 5. VMESNIK IN KRMILJENJE POGONSKE KNOTE Za povezavo pogonske enote gibkih diskov z yostitcMjskitn računolnlkom potrebujemo posebno krmilno elektronsko vezje, ki ga upravljamo s pomočjo različnih podprogramov. Le-ti so namenjeni predvsem nnslodnjim opravilom: določanje adres sledi in sektorja žoljene datoteke, pozi-clonironje na željeno sled; formatiranjo, čitanje in i«) pi-sovanje podatkov tor detekcija in korekcija napak. Kompleksnost elektronskega vezja in programske podpore zavisi predvsem od namena uporabe diskete in posebnih ŽBhtev uporabnika. V primerih, ko želimo, da je gosti-toljsfci računalnik kar najman časa zaposlen z opravili okrog diskete, vpeljemo npr, dodatni mikro računalnik, ki prevzame vsa ta opravila. Dodatno programsko opremo moramo predvideti v primerih, ko moramo shraniti daljše podatkovne nize. Pri tem Je pomembno, kako učinkovito porazdelimo večje bloke podatkov po disketi. V zadnjem času se uporabljajo krmilna elektronska vezja v LSI tehniki v enem čipu- Taki "kontrolerji" so sorazmerno poccni in potrebujemo le malo dodatnih elektronskih komponent za povoaavo pogonske enote _ diskete z goetiteljskim računalnikom (največkrat mikro računalnikom) . V praksi dobro preizkušen Je npr, kcmtro-ler tvrdke National Semleonductor Corp. INS I77I, ki je popolnoma zamenljiv a kontroierjem FD1771 tvrdke Vestern Digital. Dobro uporabljiv je tudi kontroler , Japonske firme NIPPON Electric Co. z oznako UPD372D. Poznani mlkroračunalnlški tvrdki Intel in Motorola sta ; tudi najavili svoj kontroler. Kontroier prvo omenjene tvrdke ima oanako 8271 in drugo omenjene MC6843. iinonovane disketne kontrolerje (Floppy Disk Controller) lahko priključimo na gpstiteljski računalnik neposredno preko vhodno izhodnih neot ali v {»vezavi z DMA (Direct Memory Access) kontrolerjem (npr. Intelov 8257 in Motorolin MC68^4 cip) • ' Navf-dimo nokaj lastnost! čipa INS1771 : . Kontroler Je v onem čipu (40-pin), omof|oča "mehko" sektorsko lor m i iti ran je, ki jo lahko združljivo z IBM STilO standardom ali pa izbrano po želji uporabnika. Čip se programira s pomočjo sistemskih [jrogramov pri tem se prenašajo vsi podatki, statusne informacijo in krrniine - besede preko 8 bitnih vodil. Omogoča avtomatsko pozici-. oniranje sitali z verifikacijo, čitanje in ziipis z avtomatskim iskalcem sektorjev, začetni zapis slefii za inicializacijo, omogoča izbiro časa za prehod od sledi do slodi, izbiro časa vključitve glave, je TTL združljiv itd. Blok slibma je prikazana na sliki 6. 6. ZAKLJUČEK - Namen pričujočega članka Je predvsem seznaniti bralca z osnovnimi lastnostmi in značilnostmi gibkili diskov. Le-ti postajajo vedno bolj zanimivi v kombinaciji z mikro računalniki, tako za organizacije kot za posameznike. De-tallnim opisom elektronskih vezij in organizacije programov smo se izognili, ker bi vsebina presegla okvir članka. Prav tako nismo omenili t.im, mini disket, ki se v zadnjem času zelo uveljavljajo. Vendar bi na tenfi mestu vseeno omenili nekaj značilnosti slednjih. Mini diskete (prvi so jih izdelali pri tvrdki Shugart) so manjše od standardnih disket in cenejše, zato so zlasti primerne za manjše in Cenejše sisteme. Seveda pa je hitrost prenosa podatkov približno za polovico manjša od standardnih disket. Vzrok je predvsem v zmanjšani gostoti bitov in hitrosti vrtenja (300 obr/miti). Celotna kapaciteta podatkov pa Je manjša za približno eno tretjino. V članku je podana osnova za razumevanje in uporaba tega sorazmerno . novega pomnilniškega medija. 1 'Sin-I lili s VRiri JIL nooij«! I flATAiHirr HCCj^tEH ^ • e« ^ LQQIC nI r- fflf. -t 3—1 <1 :h DATA Ufh M T DR • /oCidCir • «11 DATA IHI 4nA ill{ .ill IHtHQ ^ IHI inr Uli «1 fii !>» a in ^ IHH II -ÜU. tOhTdH CMtWl CORmiK Milkt« eanriiai Ä «1 ill /III nil ^ hd 11(1 ■ na ^ .111 • H» CIK IUI Hit I X « I in LITERATURA 1) Users'Manual; LSI Floppy. Disk Controller Chip -ul'D372D, NEC MICROCOMPUTERS, INC. (1977). 2) S.A. CuswellFloppy disk Systems, M<^ćrn Data, August 1975. 3) D. Alleni A Minifloppy Interface, BVTE, February 1978. 4) M6800 Microprocessor Applications Manual, Motorola Inc., 1973. 5) I, Biimjjil; A Floppy Disk Tutorial, BYTE, Decomber 1977. Informatica St. 1 letnik 1978 računalniški model železniškega prometa na enotirni progi j.eržen UDK 681.3S65Ć.2 PROMETNI INSTITUT ŽG LJUBUANA Opisana je simulacija SeleznlSltega prometa na enotirni progi, to je simulacija gibanja vlakov z upoštevanjem medsebojnega vpliva vlakov in vpliva motenj na SV napravah in v prometu. TRAFFIC COMPUTER SIMULATION OF SINGLE TRACK RAILWAY: Digital computer simulation of railway traffic on a single-track railway is described, it , involves a simulation of train movement and takes into account the interactive influence among trains and the Influence of failures of signalling equipment and dlsturbation oü traffic. 1. Uvod Železniška vozila se od cestnih razlikujejo predvsem v dveh lastnostih. Prva je ta, da bo vezana na svoj tir (traCnlce). Zaradi tega se lahko SelezniSka vozila ere&ujejo le na dvo-tirnih progah ali na postajah, kjer se enoti- -rna proga razcepi v veC tirov, ki so med seboj povezani s kretnicami, ki omogocajo prehajanje vozil B tira na tir in odrejajo, na kateri tir se bo vozilo usmerilo. Druga posebnost je dolga zavorna pot {1000 metrov) in poCasno pospeševanje vlakov, ^jer strojevodja'ne vidi 1000 metrov daleS, ga je treba obveščati o vsem, kar se dogaja na progi pred nJim vsaj do razdalje 1000 metrov. Ta obvestila posredujejo signalno-vamostne naprave. Zaradi počasnega pospeševanja teikih vlakov (lOOO ton) pa je potrebno vo£njo vlakov uravnati tako, da se ne ustavljajo ali »manjSujejO hitrost po nepotrebnem, saj pri ponovnem pospeševanju porabijo veliko energije In £aB potovanja se zelo podaljša. V grobem loClno dve grupi ljudi, ki skrbita EB varnost in pravilno odvijanje ieleznlfikega prometa. Prvo grupo tvori osebje po postajah In dlspeCersklh centrih. Ti skrbijo za to, da je B signali ob progi enoveljavno definirana aasedenost proge In eventualno usmerjanje vlaka ns drugi tir. Druga skupina ljudi je vozno osebje na vlakih. TI, upoStevajoS signale uravnavajo hitrost vlaka. Obe skupini ljudi se danes na nekaterih železnicah Se poslužujeta računalnikov, saj tako pri upravljanju svojega dela upoštevajo ve& dejstev, ki so važna za vođenje prometa. Po-veöa se še varnost prometa, ki postane bolj tekoä. Naloga, kl jo opravlja prva skupina,se imenuje vođenje prometa, druga skupina pa opravlja manj zahtevno delo - vodenje vlakov. Računalniški siatemi, ki prevzemajo obe skupini nalog, so sestavni del informacijskega sistema za vodenje železniškega transporta. Tudi ti sistemi razbremenjujejo človeka, marsikje pa ga celo nadomestijo in spadajo' med najvefije raSunalniške sistema sploh. 2, Namen modela Na Promecnein Institutu ÌG Ljubljana ao bili izdelani programi za'vodenje prometa na enotirni progi (4). Ker mora programski paket za vodenje prometa ob nastopu motenj na SV napravah ali ob drugih Izjemnih situacijah tudi zagotoviti varnost prometa, oblöajno testiranje proqamov ne zadostuje. Potrebno je Se testiranje na modelu all pa v povezavi a sistemom za daljinsko vodenje prometa na progi. Za to varianto preizkušanja se nismo odlomili zaf.o, ker takega sistema v ŽG še nismo imeli, poleg teoa pa bi morali äe nemudoma nakupiti procesni računalnik. Ker procesnega raSunalni-ka nismo mogli kupiti, je odpadlo tudi test'i-ränje na modelu proge z majhnimi vlakci. Imeli pa smo pogoje, öa programe preizkusimo v pove-aavi z raiSunalnižkim (matematičnim) modelom, saj imamo na institutu zmogljiv raCunalnik IB« -360/30. Programski paket zavođenje železniškega pre meta je precej obsežen In je sestavljen Iz ve£ blokov, Iii jih v grobem razdelimo v dve grupi; delovne programe, ki delajo ođl'oCitve in postavljajo vozne, poti in organizacijske programe, ki nadzirajo tek delovnih programov in skrbijo ža pravoöasro-prenašanje potrtbnih podatkov- E diskov v pomnilnik računalnika in narobe. Pri vođenju prometnega procesa se vsi programi prepletajo in vkljuCujejo eden v di:u-' gega. Izhodni podatki enega bloka so v naslednjem trenutku, vhodni podatki za nek drugi programski blok,Pri običajnem testiranju pripravljamo testne podatke za vsak programski blok posebej in vsak blok posebej se tudi testira. Tako ni mogoče nič reči o obnašanju programs- ■ kega paketa kot celote|ih|ne vemo, kako programski paket reagira na različne Čakalne čase mdd posameznimi programi,'niti nam ni znana đolži-, na teh čakalnih Sasov, kakršni nastopajo v praksi. Tudi pri Se tako dobro izbranih test- . nih podatkih za posamične programe in bloke lahko zanesljivo trdimo, da nismo pokrili prav vseh možnosti, .ki jih'utegnemo srečati v;praksi, tako torej ni. preverjeno óbnaSanjé pro-, gramov prav v vseh situacijah. Vse te :đileme razčistimo s testiranjem programov' za vodenje prometa v povezavi s siraulaclj-skim modelom, kakršnega opisuje sestavek. Tak model ima še to prednost, da ga je mogoče hitro in enostavno dopolnjevati in spreminjati. Se se pojavijo kakSne sprèménibe na progi (novi tiri na postajah, prestavitev signalov, ' nova postajališča, ukinitve postaj) ali nà vozilih (močnejSe ali hitrejše lokomotive In:hitrejši; vagoni)»podatke o novostih brez težav vnesemo v model aa preizkušanje na nove razmere prilagojenih programov za vodenje prometa. Tudi izkuänje z dela na progi nas lahko spomnijo na nove reSitve, ki jim je bri treba prir lagoditi programe za vodenje prometa, po vsaki spremembi pa je-treba te programe spet stesti-rati, Z novimi podatki dopolnjen model je tudi v tem primeru prikladne j Si od drugih.. Pomanjkljivost računalniškega modela je v tem da ne moremo simulirati z njim prevelikih sis-, temov, saj je potem model tako. obSiren, da mo- , ra teči na svojem računalniku. Ker je ta računalnik ponavadi oddaljen od računalnika, kjer tečejo programi za vodenje prometa, rabimo Še dobre naprave za prenos podatkov med računalnikoma. 'Taka konfiguracija nam je pa redko na .raspolago. ■ 3. Organizacija modela in vhodni podatki Programski paket je razdeljen na naslednje' bloke: a) programe za priprevo vhodnih podatkov,- b) simulacijski program, c) program za generiranje motenj v prometu,- d) programe za generiranje javljanj. a) Programe za pripravo vhodnih podatkov tvp-,. rijot - program za pripravo splošnih vhodnih podàt-kov, ^ - program za pripravo vhodnih podtakov o loko. mo.tivah, . ■ : ., ^ , - ■ - prògràm za pripravo vhodnih podatkov o objektih na odprti progi, r- progrčun za pripravo vhodnih podatkov-o. ob j e-■ ktih na postajah, - ■ - program'za.pripravo vhodnih podtakov o uporu proge. bi Simulacij ski program ima naslednje dele: - blok za vpisovanje podatkov, o voznem .redu, - blok za formiranje zloga podatkov V- posarne- ; znih vlakih, - blok za aimulačijb gibanja vlaka^ . - blok za'določanje signalnih znakov/ - blok za. simulacijo reagiranja nà signal,■' - blok za vpis podatkov ob prehodu vlaka na ' nov prostorni 6đsek in ob prihodu na postajo-ali postajališče, ., - blok;^ za vpisovanje javljanj v začasno datoteko. '. o) Program za generiranje motenj vsebuje generator naključnih števil, in program za generiranje javljanj o motnjah ter program ža vpla ■ ■ teh Javljanj v določena polja. d) Program za oenerirsn-»» ^»viiiin^ ««ibKu^c programski blok za vpis javljanj v datbteko javljanj, od koder jih potem jemlje program aa vodenje prometa. Vhodni podatki simulacijskeqa modela so: 1) SploSni podatki, 2) Podatki o upornosti proge, 3) Podatki o objektih na-progi, 4) Podatki o lokomotivah, 5> Podatki o voznem redu. 6) Podatki o voznem redu: - odhodi in prihodi vlakov s posameznih postaj - minimalni postanki na postajah, - minimalni postanki ha postajališčih, - vožnje v odhodu. 4. Simulacija 1) SploSni podatki so: - dolžina koraka, - pojemki za različno hitrost in zavorno pot 1000 metrov, - omejitve hitrosti, - zafietek proge, - konec proge, - vidna razdalja, - zafietek simulacije., ^ omejitev hitrosti na kretnicah, - popreCni čas postavljanja vozne poti {če je PVW v redu), ~ poprečen čas obračanja smeri APB. 2) Podatki o upornosti proge so podatki o dolžini in specifični upornosti (Kp/mt) za elemente s konstantno specifično upornostjo. 3) Podatki o objektih na progi: Za vsako postajo imamo dane kllometraüe (polo-Saje, razdalje od Beograda) za - kretnice na obeh straneh, - kretniSke Izoiirké na obeh straneh, - uvozne in i.izvozne signale na obeh straneh, - postajnega poslopja, - Števcev osi na obeh straneh. 4)" Simulacijskl program upoäteva zaenkrat lokomotivi serije 342 in 362 in elektromotorno štiričleneko garnituro 311. Novih lokomotiv serije 363 Se nI v programu, ker jih ob pripravi podatkov äe ni bilo pri nas. Za vsako lokomotivo Je podana; - teža, - dolžina, T največja hitrost, - podatki o pospeševanju (v odvisnosti od hitrosti, teže vlaka in specifičnega upora pro ge). 5) Podatki o vlakih 80< - številka vlaka, - smer, - največja hitrost, - teža, - serija lokomotive. Posamične naprave na progi so v simulaciji zajete kot sledi: - postajna varnostna naprava: ustrezni program upoSteva vse signalne znake, ki jih dajejo signali, vključeni v postajno varnostno napravo in simulira reagiranje vlakov na te signalne znake. Signalni znaki se postavijo z ozlroin na zasedenost tirov in način vožnje vlakov (odklon ali premo) kot ga zahtevajo vozni redi in okollSčinej - signalni znaki, ki jih kažejo signali APB-ja se'določajo odvisno od zasedenosti prostornih odsekov in eventuelnih motenj na APB-ju. Simulira se reakcija vlaka na vsak signalni znak) - JavlJalnik vlakovnih Številk vpliva na simulacijo tako, da skrajBa čase, potrebne za postavljanje vozne poti) - radijske dlspečerske zveze so zajete v simulaci j skecn programu tako, da se vlaku določi hitrost, ki bo prepeljala vlak pred signal takrat, ko mu ne bo treba pred signalom ustavljati) - naprava zadaljinsko vodenje prometa Je upoštevana v simulacij skem programu predvsem s tem, da V primeru njene uporabe odpade sporazumevanje prometnikov med seboj /krajfii čas pri obračanju APB-ja In podobno). Slmulacijski program omogoča, da simuliramo izpad ali nepopolno delovanje ene ali več naprav kot se to zgodi pri dejanskih motnjah. Predno steče simulacija je treba posortiratl datoteko e podatki o vlakih in voznem redu vlakov po časih odhoda vlakov z začetne postaje. Nato steče faza "polnjenja proge". Z ozirom na čas začetka simulacije se datoteka vozečih vlakov napolni z ustreznimi podatki, s katerimi se ponazori situacija na progi, kakrSTio zahteva vozni red ob času začetka simulacije. En programski ciklus predstavlja simulacija vožnje enega vlaka na odseku med postajama, na postaji se namreč vlaki lahko orehitlio Jn t»-ko se zamenjata vlogi predvozečega (ovirajočega) In sledeGéga (za' varnost odgovornega) vlaka. Ciklus se zaöne s primerjavo datoteke "vozeèih vlakov" (ki se sanje simulira vožnja) in datoteke vlakov, ki se zanje vožnja ni simulirala. Ce se mora simulirati-vožnje kakega vlaka Iz druge-datoteke .predno se simulira voìnja kateregakoli vlaka.Iz prve datoteke, se zlog za : ta vlak preneseta ustreznimi dopolnitvami) v prvo datoteko in se simulira vožnja za ta vlak. Če pa ne, se simulacije izvede za vlak iz prvega zloga druge datoteke,tam bo namreC zlogi urejeni ^po Času zaöetka simulacije vof.-. nje na medpostajnem odseku, zlogi v datoteki "voze£ih.vlakov" se urejajo sproti, se pravi, ko je-konöana simulacija vožnje za nek vlak na medpoatajnem odseku, se zlog za ta vlak. vpiäe v datoteko na mesto, kamor sodi glede na čas odhoda na naslednji, medpostajni odsek. vpiSe vlfik v tabelri T" brie« vlili II tlinll I . Ko se konta simulacija vožnje navzadnjem odse-, ku, se zlog za ta vlak briše iz datoteke "vozečih vlakov". . Vožnja vlaka na medpostajnem odseku se simulira po korakih.Korak je prirastek poti, na katerem smatramo, sa se razni parametri ne spreminjajo, Korak je lahko dolg 25 ali '250 metrov. Kratek korak se uporablja, te je potrebna simulacija vožnje z manjSo hitrostjo ali pa veCja natančnost zaradi simuliranja vožnje v bliiinl. kritičnih mest (signal, števec, osi, kretnice, postajališče). Vsekakor takemu prirastku poti , ustrezna časovni korak (prirastek)ne daljši od dveh sekund. Na dve sekundi se tudi vpisuje jo javljanja, ki enolično definirajo situacijo na progi, v datoteko javljanj. Ta Javljanja so Izhodni podatki programa, gre za točno iste informacije, ki Jih prenaäamo pri daljinskem upravljanju prometa v komandni center. ( ««g ) p.?.. ii«m »h siwi, wHvlianiB In C Itcp Grobi diagram poteka Diagram poteka za en korak vožnje Ka zaCetHii vsakega cikla se vkljuÈi tuđi generator motenj. Na osnovi Izsledkov raziskav o zanesljivosti železniSkih SV naprav in varnosti ielezniäkega prometa (2, 3) je bil napiaan program, ki simulira nastop motenj (okvar in drugih izrednih situacij) tako pogosto, kot se to ■dogaja na progi v resnici. Program tako pripomore k res verni sliki realne situacije na progi. 5. Izhodni podatki Izhodni podatki so javljanja s proge. Iz njih se da enoliiSno določiti položaj vsakega vlaka ob danem Času in stanje naprav na progi (morebitni nastop motenj). To so javljanja postajnih varnostnih naprav, javljanja APB In javljanja vlakovnih Številk, Javljanja ae lZt>isuJeJo vsaki dve sekundi, kar je pri voznem redu, ki je podan na pol minute natanCno In s kakrSnim operira tuđi raSunalnlk, dovolj. Javljanja za motnje Izpisuje program na osnovi nastopa motenj, ki jih generira generator motenj. Druga javljanja pa se Izpisujejo na osnovi gibanja vlakov. prometnega procesa. Informacije grobo razdelimo v dve skupini t a) Informacije o gibanju viakaso v bistvu na-tanöno doloSenl vozni časi vlakov ob upoštevanju karakteristik proge In vlaka, slučajnih vplivov in medsebojnih vplivov vlakov. vhodni podatki za testiranje brez modela so bila odstopanja od fiksnega voznega reda, ki to bila neodvisne slučajne spremenljivke, odvisnosti namreč ni bilo mogoče podati, ""ako ni bila upoätevana odvisnost vlakov med seboj. b) Tudi podatki o stanju proge so bili pri testiranju brea modela neodvisne slučajne spremenljivke In tudi od njih niso bila odvisna odstopanj \ od voznega reda. Testiranje na modelu bo omogočilo, da se programi testirajo ob upoStevanju vseh odvl mosti. Druge potrebne Informacije za vođenje prometa so konstantne In so shranjene v raznih datotei'.ah. Izpisujejo se,tale javljanja: a) Vozeči vlaki in vodenje prometa generlrajo tale javljanja; - lege kretnic {odklon, prema, prestavljanje), - zasedenost kretnic (zasedena, prosta), - zasedenost tirnih Izollrnih odsekov (zaseden, prost), - signalni znak na uvoznih signalih (samo "stoj" ali "vožnja"), - signalni znak na lavoznih signalih (samo "stoj" ali "voänja"), - postavljanje vozne poti, - pritrditev vozne poti, - dajanje privolitve za APB, - amer ÄPB, b) Generator motenj generira naslednja javljanja! - motnje na postavijalnem mehanizmu kretnic, - motnje na kretniSklh izollrkah, - motnje na signalih (pregorele žarnice), - motnje na napajalnih napravah SV naprav. 6. Zaključek Programi za vodenje prometa imajo blpk programov, ki obdplujjejo .javljanja naprav s proge in iz njih dobiva potrebne informacije za vodenje Poleg testiranja obstoječih programov bi nam model, če bi v prihodnosti imeli na izbiro več programskih sistemov za vođenje prometa, pomagal izbrati najboljšega. Lahko pa bomo tudi z njim preverjali učinkovitost različnih sv naprav, kar bo v veliko pomoč pri raznih nakupih. Literatura Eržen Janez, Vodenje železniškega prometa z računalniki In zanesljivost sodobnih signalno-varnostnih naprav (magistrsko delo), Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, 1977. Eržen Janez, Jelaska Miroslav, Uporaba računskih sistemov za vodenje prometa na odsekih magistralnih pr09, ki so opremljeni s sodobnimi elgnalno-varnoatnlml napravami ErSen Janez, Jelaska Miroslav, Gyergyek Ludvik Uporaba računalniških sistemov za vodenje prometa na odsekih magistralnih prog, ki so opremljene s sodobnimi slgnalno-var-nostnlml napravami II,faza., äG Ljubijan na. Prometni institn«- '<»?' Jelaska Miroslav, Computer elaboration of time table for single railway line. Proceeding 7 th IFIP Conference, Nice, September 8-12, 1975.Springer Vlg. 1976. Pt.l. 51 Informatica št. 1 letnik 1978 . audio kasetofon kot cenena vhodno-izhodna enota za mikro računalnike UDK 6B1.327.64 a.hadži ^ m.kovačevic a.p.železnikar Odsek za računalništvo irt informatiko Institut "Jožef Stetan" ■ Povzemamo izkušnje, ki smo jih dobili pri izdelavi kasetofonske pomnilniške enote za mikroprocesorski sistem 6800. . APPLICATiON Olf AN AÜDIO CASSETTE ElECORDER FOR A MICROCOMPUTER I/O UNIT- Some Useful hints exporfenced . while designing a cassette recoreder peripharal for the 6800 system. Dejstvo je, da je cenenost, enostavnost in hitra možnost ■n;ibavo jiotrebnega materiala odločujoč faktor pri načrtovanju sistemov, ki jih uporabljamo pri raziskovalnem rfctu ali pri amaterski gradnji. Uporaba cenenega audio knselufnna kot poirmllniške enote za mikro računalnike vsekakor ustreza zahtevam. Na navadni kaseti (2x30 min.) . laliko sliranimi 1 M bit informacije i Hitrost prenosa pa jo bitysek. Odločili smo še za dvotonski zapia. ; l,«)!Ì;no "I" predstavlja ton s frekvenco približno 5 KHz,, lofjičtio "O" pa za polovico nižja frekvenco. t ' » . Slika 1, ' Oblikn .zapisa.;; ; . Frekvenca In.hitrost, zapisa sta dana z lastnostmi kaseto-ifona. Najvišja frekvenca, ki Jo sprejme kasetofon je 5KHz, Če aahtevamoj dà Je eri bit <^isan s približno 10 nihaji (to. , nam določa dolSina bita na 10 ^ natančno) pridemo do hi'^ v trosti prenosa 30Ó bit/s ek500 boudov. ■ Pozorni moramo biti na. izsvenevanje loglčh'5 "1" pri zapisovanju in pri branju; Saj se nam lahko podaljša tudi za periodo modulacijskega vala, kar prinese.v našem primeril 10 napako v dolžini bita. Vmesnik km o priključili na mikro procesor preko AGI A e (Asynchronous Communication Interface Adapter). ACIA pretvarja 8 kanalov paralelne informacije v. serijsko in : obratno. .' Za mikro procesor pa predstavlja celico z dvema naslovo-r ma,v kateri lahko piSemo in beremo. Prva celica je statusni register , druga pa podatkovni i ;. ■ ; Z vpisom v.statusni register določimo obliko serijske besede <št. bitov, stop bitov, parnost), signal RTS, ki : ga v liašem primeru uporabimo za kontrolo motorja in že'nekatere parametre. Iz njega pa prečitamo pripravljenost za čitanje.àli'spreminjaiije besede.-ACIA ima dvojen spomin za oddajno in sprejemno besedo, tako lahko med časom oddajanja ali sprejemanja CU© b^sedB (t--^ 35 ms V našem primeru), centralni procesor zaposlimo z dru-, glroi opravili, * M« El^ trn« i Miihl'lR 31 . ncirvl M>h«1 -Mfiuillr Slika 2. Blok. diagram ACIA; S6850 takt paralelni dvosmerni vhod in izhod kontrola -^serijski lzhód TXD - serijski vhod RXD . —». kontrola motorja RTS si', a. niofc diagram vezäive ACIA ■ Vmesnik ima'tri neodvisne deles oddajnik, sprejemnik " in kontrolo motorja. Osnova oddajnika sta multivibrator-ja s frekvenco 5 KHz in 2.5 KHz. Frekvenca na Izhodu s« izmenjuje glede na logično "I" ali."p" na vhodu. 52 ♦ SV .«v -12V ornoNAi 1 1 1 r^Oi TTL INVERIOS IlipF CflKVERrtDII DETECTOR PÜlSt SHAPER a) 004 I TOO! N3- 33DE 0,1 ^ lOOi - TOOi 1 • SV I* P07 ug I i JT n 12 LJ3 IIB DOB R fAPE MOTOR S WICH ODO OOt D02 003 DOt DOS 0D6 009 DO? 006 010 011 CD ms ma SN 7S1B9 SN rm SN 7(02 SN 7l7t S»-7«5 Slika 4. Shema dvototiakega vmesnika ^a audio kasetofon. n) Sprejemnik. Frekvenco prehoda dolo£a VRI. b) Oddajnik ■S* O tO TODS lì'' 009 V 1 i- »IQ! 1005 Atfoie OUT t7uf L 101 r-.-ü) ..J-tSt ■n-W«.) Im |ì »•IfJ 0 M.1I «PWIMfl a: ^ s: u .. « ui n. • a: ■■ a; ü> ■ a: X a. C. a» o» <£t VI -C. s ill ù: a: i«: c> a: ti- tj 1 C« i- > UI dfci Ù: a: ij-i ù: • v» l*. Ul K- u. i- Ci C, ai • 0 u. Ul <-■ Cv Ul Lil Ul a: -t . iii a: •Iki C, u. u. s: a: a: J-. ul a. Ol ^ ■tl t-i Ol kl-l - a: Ul UI UI t-;- li: Ck: Ck: z Cli • Ul Ci - v--. : -« u. CI <.1 a: -, u. Ui >1 z "U. 1-1 Cl — 0 £■: u. tit ■ 3: 1' • i— iii: •3: UI ^ ' l- ^Ut u» - C»' a: UI •3: i-f a\ r; I-' , _l _l UI Lt ' C. •c-1 y: Ul C' a- Cl i 9- a: c< l/t >: » i-: • . Ui «Iv« >: a: 3: UI 0 ■ a: cit Ui I a: a» u. UI t- UI - 4 c; >: U- ^i: a: ■3: ui li^i ^ ui ui u. M^ St. iilt^t c»: Ù: <«: M; Ij-I >.-,1 VI VI «.I, _I- »T. ii_i .C. C. 4c: a: UI ir. -I-I C. Ci: à. Oi Ü. UI U» s: UI s: sr. 0» £i;> <-■ ùii Ol O'l 01 O'l c: UI 0"| O'l Ol Ul UI Ul Ul e: <=1 Ck-. c,: Cài Ul <1. C> U'i a: Cl Cl »-- U» 11: I— Cl »JI Cl . Cl O'l • Cl (i; iti ■a; ■ iil «.' o a: a: t'- K- u. <-i k- >■ ■7: UI Ul u. Ul •z: CkV Cl Ul Cl Ù: . u! il: a: u< Ui'Uk Ul c, X»: c." iZ, 7. ' c«: M! ■a: Cr IT:' a: il " Cr i.1 i=. 1— c> u* Cl 4- L.'/ Ü; C.' Uff »v. Ù: ■ f>i ■ c. >3: a: a: c(: ii« c a« UI -I VLI ' t" >: ili đi a:- a: ui.>i: >; u. I— • Ui c, \\\ u'i 01 'ai .1 ùii .1 Ol > >- -4 ai K' 6: Cl öi a: >: >j-i UI M I— 2r: ai C» a» u« 4, « ' « a: ' U'I • T\ U. 0.1 -d- tfi <•-1 a: i*^« si «i Il-", c'. c.. Vi tfi . c:> u: u. a> čl ul c.ì c., u. m. at o ai ai r\. »v,. a; C.< ITI u I a* 0.1 ^r K. ü. c.i äi m £ ♦»1 UI . £ . > . • Lkt ' iIL UI ■ ■ w* • ■ U4 0 Ol. C»: K- »-4 «.1 _i • a: UI • K- Vi ct: Ul U- U. »•! . iC. • iSf t— O'o: C" 1— V| .u. UI O'l 7.. a: M ■ >; Ui - . Vi : Ui > Ul Ü: ó Ul -n: Vi Ul Ci, I-. Vi Ol • CM-, Cl ^^ ili Ul u. 0 ur c> Cé: Vi UI .Vi «Li Ul a: • -ar M ut 7: u. Ci UI UI Ck'. ' u. UI >' U- • Cl 0 a; • -H Ù: »-• a: r: Ci ■UI ' cu s Ck: UI Ul c> ut đ: c« .. 0. Vi .1 u» 0 Ci >■ 7 ■ —' , UI C) Ct w Ù - O; 01 cii sr r» VI CI Cki Ci a: Ul M; Ù: a: Ci 7 V our ".Ul a: C' a: a: - <.1 Ci ' Ul ; a: 1^1 UI 7 C' H- t— k- ' +- ' A: ■ —1 r» ri H- C. =1 ct: a: <-«.7 Ul • Vi • k—' . 7 UJ Cl ' m a. a. A. s: ri «1 m ' . ut ri Cl- Ü: Ol >: ^t u. : 7. t— ^ Ul £k. 1-1 3: (-1 a: Ci 7. •3: :Zl Ci -1 • Ci z'i Z' 7. U . Z =1 «-1 ij: a: 0 <-i •-i u,. ■1: X «uT . , ■ •x: Ul •Li ■ a: a. d« 1-1 <± UJ Ui -r« t-: ■ a: C». « ù: - . v» 7: Ui C, ^ I— -I u. u. CC> «si A ti. C. -Li 1L1 i-* Uf Ul - u. u. u. u. u. u. u. u. u. u- u. - v. y. -W- V. «» « V- te. vi C.i a: ei /<_ri: Ul-o-. 7 o: •-> ut o C C: iu'> C> C: Gi C: Ci «IS< Gt c: ' Ul Ut UI UI UI UI ÜI UI Ul UI ul , • • o tct : Ù: t. 3> • Ul Ù: 'm: £,1 i- IM Ul U. 3: Ul a:' a: . i~ i-> _i -i C. k-- • C' z« r. £»: a: >• c. u • «'«<.> C> 'C< C' C» 7 <-« «i« a: a: ^ . d-l'ili vtv l^t cjii a« ' ùii ..iié: sr: s.-, k: c: s: c:-ci C»: C»! C, •r. Ù.. -T. Ui E C- s; u* C* »l: C. -SI rv. Ci Ul v> Ul u. ' Ul •Ci a: K. Ol «i ai ul 0:1 U. M U.U.- u. ai I-. v.i et: Uà . >. ■ u.' _J - a: x • ci 1-- 7, ■ Vi ' s: • ck^ Ci' , U, - Ol ■ ■ '.7 <1: . »- . a- Ci H- 7 a: OC Cr ' >■ - , Cl ■Vi a: u* et: H- I« c: 7 •UK UI Ul Vi Vi Cl Ci • -T: . l Ul . •i: a: Li Ci .<Ìr •ai u. Q' i.'» Mi V« li: a: w! ■ ■ a: a: à: a: a: ' ■ Ci a: CI V«. Ul L»: a. a. Ul Ci. Ci. 1- «f V. 7. o'i r: c: K: ..I. s: r; c: tri z- 1- . 0.. c«- Ù:« Ci ai Ci ai Ci lì'» c* ù« ^1.» it' Ul . >: a: Ul cii X >- 0:1 X Ul « 1— « u. S-. a: c' u. tSi u. a: u. Ul vi: u ' C^l u. Vi O'l ^ Ul Ul ft. 4 li*i &> ui » . «t- iM •d 'T. O l TM c. Ul rl (M «ÜCi U. wt ttl »1 Ul iM Ù1 UM Ù'I >M ai !E EET Cr Ci-ERP LEFT E!0£ OF ROCft. 5- RE fr t: ^ÓÓ ROC, fi RNO fico, S 24 F? scc LOOP CPERTE fucr-f fy« S? F? 9F ETR fl SCIROR HRITE 0?!TR £■ ftoÓ NEw'evTE TO El'« Je C-f.ER ETORE NEH fMECK EUH IS PUL Si J? PTE PS!». VPl pflGE ■ 5 »TPliNCH M?;IT£f CRTS ON TftPE IN REC! CODE FOP«' i as« PRSE El.-Rf!: ppep, PB.-Pl, -...■ PF.-CE ' 'FE ?5 Bp TiJ ■ EET jnPEV REG. O.M FIRET fiPPREEE k . El.- . . : . et' ■ TP4 - PER P>JNT2 ■ MRITE Pfi.fR ,, . . ■ ' -E? ■ . . f• . : Bp INV * ■B? PR PEC rtf.f COUNT PRTfl FV.TEE ' FILE. IE RROr.E.X INTO If PRT« gVTE EECORPS ' ■ • . •2E FP PNE Tfi ■ * . .El - ETRRT OF record it ETORE FIRET fitTREEE OF HEVT. EE.CORP - E? ' ENP PF FILE ; FF 95 Bp ETV . ' TN ■ A . RR - NU-PER OF PVTEE !N RECt'RP - ■ . ' ■ ' ■■ 1 * ' ■ :. A PPPP - RPPREEE OF FIRST PRTR IN RECORD ■' ' '?! PB. , . CO" ' CO.IPLEflENT.. CHECK EU« -■' ■"■■■''. fc pB,_.PM - psTR ■ CE 95 ee LPX ICKE« ' . , . ' , , ■ . i: CE -■ CHECr. i PP «5 p; -JER T0'JT2H MRITE CHECK Süfll *eR^^Š! pyilDF if fit RPI-PEEE FPO« THO syprEeUENT s SIT. EHIRIEE V! Sil Ff 2f TPI'NCH- TER ff FC ?r ■ JER c-c Bf e« • etv i^F e? .. ET-y: F[' 2? ■tf Ff 7C- ef FC 2E- FF fif $1- «f Ci ÈE >5 Ei? f« flf ?? Ff e? e'f F2 Elf' B? 2f «4 f^l 1? e F f? e« f- er e? E? e5 fR ff ij ff ef 6f »? EC 7F ef Pf rpi TP;- rp:- -'ER JER ■J E P. . E Tv: •Lpö R. E'.'R R LDR E f?r p f «c b fC-T ifR R fit'f R ET« R EU£: R ETR fi Lt'ù R . LfR R J ER CLP PUTE FRCPR PESR TM t".'TE . niJTE ENfR e-NRìir ENfR+i TH*i ENt-R TM TP2 »tf TPj ■ 14 !?CC>NT ti T£"P *'I rouT ■ » ' 1 TOUT cr.tn , HPITE PtRHK REOf FIPET flftPEEE ETORE FIRET RffREES-ENTER FIREt ft^CREEE WRITE ELRNK PERf LSET St'f<:£EE NRiTE ELRHr . , -.ETORE LRET ftO^REf-E NRITE FILE NftBE CRLCULRTE «»«PER OF PVTES IN FILE STILL LEFT TM !E FIRET Rf'fPEEE PF NEH RECORD flORE THRN if rVTEE LEFT LESS T«j>M If fRTR &VTEE LEFT HUSPER.OF RLL BVTEE !N PErOE& NU*. OF ftRTR eVTEE CHECK SyM EVTE CLERR CHECK EfJH ftLL FOLLPMINÉ EKJTf THPOUSH PUNT2 RRE ftOt-Ef TO C.HECf: Eyfl Pf Of r? ■f ■FE ft? ftp po EC BE as RI fi? fj , £ [> EC ef Ì? Bp «5 EC EP C? PP 2C -, F P dP 'fe P? EP ee FT Sf BB TE B5 P! ■7fR LP.V t-£X CP«: PHE TCRLF ■TU. - E.N PR T Pi OUTPUT CP RNP LF:. . CHECK !F".LSET flf'C'RÉEE HRP S EE N' MR ! TT EN • ! F NOT CON.Tä NOE Lf-B R t^S RUNT 2 JER TOUT LOR R t'P JER TOUT JER TCRLF OUTPUT ri sup LF PER TETOP ETOP TRPE flOTOR /pp CONTR LPR R CKE« .«RI.»(TR]N CHECK EU« RPP P v . ETfi P CKE« ■ ETORE CHECK EU« JHP T0yT2H NRITE PRTfl (n cn IE . SE PJ 8? FS RE fif t-2 e? FP 9E 12 CE FF FF «TETfiRT REEETE RCIfi KNP ENGRGEE TRPE- «OTOR ..•. URIT LOOP IE REÖUIREP FOR flPTOR RCCE LERft TI ON TETRRT.PEH fi LPft R ttp? flCi'R .GRETES REEET ■ETR R .RCIRTE LPR fi »«P2 RCIS INIC. RNP ETR.RT WDTOR ETR fl SC.IRCE , Pill; S ■ ■ «NftIT . T!!1E PELRV LPOR * • • WRIT L P i: »TFFFF TRPE (ICTOR RCCELEf:f!T ! ON TiflE PELRV MUflPER OF CVCLEE !E EET PVlNPEi: RE6. ce ce LPy »»CONT 9? HfilTl PE* ì? «py CVCLE LOO.» pp. JF PER PUNT2 NRITE NUnPER OF PVTES IN RECORÉ» ■ t"P ee . TET u .TET. .• ; ' . . CE et LPV ■ »TH ' NRITE F!RET RPPREEF PF &fiTft £P pa . . TET ep sc. »ER PUNT2 . . ' ' - fP" »9 TET C£ 99 LP.V • iTMti - , SC P? »B '"K • r99f'9 . . PD J? . ess • .RUN T 2 2E F2 ■ 'FNE .URITI . 3- a: 'il ui Ul ^ VI Ul Ul 1- U 1— r' Ul Vi K Ul ul -K: Ul .t Ul » I M. r. -.1 1- _i r». ,, V» Ù: o »-• CI; <;. r* t/- <=. -L- A: Vi o VI • ' JSt f ni CI Ck: C' U. T. a; C. U. Ul U4 <,• U4 C.' Ui u. VI U. U« Ul v> wl ' i.. a: a: Vi VI U! u» Ul U» O" ^ »•> ihi 1.11 Ù: t*: CI.. V» •Za » Zà. o c* s: iv «> «Ci «> i'4 4tß •s* C.' Ul Ct Ci ir* c* tf» U> u** e* Is. i». C. b'i Ul u*. c. •M II*. Wl 1.. y. ■ u. «1 u. U. ^ u. t^t u. LL. u u oi Ui (it K. Ci Ut o «V. 4àl Ul CI ^ c. u> -r.j »S. t K li: c. i a. f. li., s — t 4 o s: cj C* O * a: B: a: C» o A; «« X z O Vi Ci ar: l- a: Ui c, Ci c» K' C« •tà. Ul U4 s: Ci a: ^l ^ a: 1- Ci C» U4 Ul ul U4 i4i >: Ul 0.. a. aR X Ul .>1 a: d- . C» a: C» Ul Ul H-l Ul T; 7. Ci >: Vi V« Ul a: Ul ^ Ul C* Ul ^ s: 1 sr. » fi Ch: .1 UA ^ Ci * s: C« a: U4 -»i «i: a: z ni db u. ■s- r» u. 7. Ù: Ul ft«' u. P-< U. II* C« »r. Vi c» a: Vi c: VI u. Ul Ci i«: Ci a; a. ui iati Ci c» vi Ul Ul sr. ««AH: o* c: Ul Ul 4 « »-•. h-. ^ «b a; «A. fr- a: u* V» U. >'. Ul a: Ul a: 1- Ul «- Ul 1- Cf u. H .. * uì — ÜI s: _l Ul «-i Ci Ci Vi 1- f T* r. *. =i Ul Ul C« c< . ci ii^. a: a: ù". »-• 7 c: a: a: Vi c. C» a: C* u: o - -1 Ci đ« a. a «• a; Si C> «t ^ »I ar W- «i h». «t t'- 9! 7 1- •■1 V< 1— Vi Vi Ul Vi •i: a: ut a: a: a: a: a: a. V» a. V- Cf Ul V« Ci a: a: Vi M C» X Ù: ü: a: Cki a: a; v« Vi — lì! Vi Cki -1 ÜI s u. U. -.1 •r, V« Vi »Ti .1 •TI .1 •i. .1 .1 u. 7. u. U U. U u. 4. Ul Ul C« à. c: l-v, Ul e: i- C« a: s: a Vi 3: a: X >: i- VI tk. Ul TI u, Ul ur M * M M H M « « a, « 41 « v « rl a-s\ Ul a: đii I d'i c:. «C, Ali Ci ivt (/« s> «r. « ITt fvi « «I C« Ul C' CK» Cl £(> C* (£< G« tSt Cr Ifi <-. f* U. fi* u> CSn äi ai ÙI Ul V> 4r< «-4 Of I« ^ « •£• 4 (<4 k • Ct U'i • c^i òli » ti* «Il I ù'i ai (.11 chi q- ' Vili a, < . C. Ul tr< ' S' o v fi* 57 Informatica št. 1 letnik 197B . domaća proizvodnja računarske opreme i opreme za prenos podataka a. jerman-blažić .UDK 6B1 .3 Ropubli.ški komitp y,fi druži ioni) pla-niriinjo iii infornin-cljski sistem , Ljubljana Autor finjo kraći prikaz stanja u SFR JugosUivijl na području priprema i razvoja clotn.u;ci'proizvodnje računarske òprunrie. Na osnovu ocone stnnja ,1 mogućnosti proizvođača, te sadašnjih i buduéih potreba Informncionih sistema posofino u okviru razvojii intogriranili inforniacionih sistema republika, pokrajina i federacije dati su ofigovori ; šta i kako proixvodUi te kako organizirati drugačiji razvoj i nezavisnu proizvodnju računarske oprerne u SFR Jugoslaviji. PSODUČTION OF COMPUTER AND DATA COMMUNICATION EQUIPMENT IN YUGOSLAVIA - The papep is a brief sii rva y of Yugoslav computer technology and production trends. Domaéa proizvodnja računarske opreme i opreme za prenos podataka ■ . (Dani Informatike, Novi Sad, 11.1.1978, saopštenje) ' U dogovoru o osnovama društvenog plana SFR Jugoslavije za poriod 1976-1980 su prihvaćeni zadaci na području razvoja i proizvodnje računarske opreme. Većina radnih organizacija elektronske industrije je do pre kratkog vremena bila u zaostanku sa svojim obavezama. Što više, tokom dvogodišnje zabrane i sadašnje verifikacije uvoza račutiflrske opreme te iste organizacije nisu ponudile tr-žištuiniti elemente jednostavnije aparaturne opreme, niti kompiiekšnije programske opreme. Pored uzroka, kao što ' je nesposobnost potencijalnih proizvođača da sklope dogovor je za to bila kriva i neelastičnost i neprilagođenost • našiti propisa o proizvodnoj kooperaciji sa inostranim partnerima što je imalo za posledlcu nedovoljnu spremnost renomiranih inostranih firmi za ravnopravnu podelu rada, prava t obaveza. Ovu nespremnost inostranih proizoftača računarske opreme za kooperaciju je bila delimično mor tivisana 1'nedosJednošĆu i brojnim izuzecima pri spro-vodehju zabrane odnosno verifikacije uvoza. Pregled stanja priprema za razvoj i proizvodnju računarske opreme u SFR Jugoslaviji je uprkos tonne-pokaieao da imamo trenutno evidentiranih 10 potencialnih domačih proizvođača {iskra, Elektrotehna, Gorenje, Digitron,' Tvornica računarskih strojeva. Radio Industrija Zagreb, Jugoturbina, Unis, Rudi Čajavec i Elektronska Indiistrija \ MS) i- ■ . . ■ ■ Koji su već ili su upravo pred zak^učivanjem ugovora o , saratinji odnosno odstupanju proizvodnih prava (licence) . sa skoro Jednakim bròjem priznatih inostranih flrtni ,. (CDC, DEC, FUJITSU, IBM, UNIVAC, NGR, BURROUGHS, HONEYWELL, KlENZLE, SAGEM, NIXDORF i HEWLLET PACKARD). Pri lome jedino Institut Mlhailo Pupin Istupa sa potpuno domaćim razvojem I proizvodnjoni. - hibridnih računara. ! . ' . ■ ■ Tako u SR Slpveniji dva prpižvadača (ISKRA i ELEKTROTEHNA) nudè isporuku domačih raćunara več za kroj godine j dok Tovarna' tneril iz Slovenj Gradca. garantuje isporuku domaćih računarskih video terminala za 20. junij lOTR. ■■,.'... Do sada, u SPR Jugoslaviji pa ni u pojedinim republikama . nije došlo do bilo kakvog ozbiInijeg sporazumevanja 1 dogovaranja metlu nabrojanim proizvođačima, koji u glavnom nude računarsku opremu, sličnih karakteristika. Pri tome ni jedan od proizvođača ne pred vitla proizvodnju velikih računara,-što Je i opravdano. Ako se uzme u obzir naše mogućnosti i potrebe, svi potencijalni proizvođači garantujii, da će njihovi mali i srednji račiinari kao i ostala periferna oprema biti sjiosobnl da se povezu odnosno priključe na bilo koji veliki računar, . Uspostovijahje i razvoj integrnlnih (nformacionlis sistema republika, pokrajina i federacije zavisit će sve više od . . rezultata domaćeg stvaralaštva a post^bno na [xxir-iicju proizvodnje računarske'opreme koje.jf tiHiiiička'osnovii svih savremenih infprnjacionii) sistema. Motjućnosti xa uvoz te opremo Jesu a hit će i u buduće orirauičiMio žato je opredeljenje za domaću proizvodnju (u početnoj fnzi ■ na licenčnpj ili kooperantskoj osnovi).višp iKMjo iiuÄno. .Time ćemo reaawiti i pitanje naše politike noa vrstan osti i nezavisnosti kaò i pitanje naše odbrartibeiio doktrine. Predlagani koncepti razvoja informaclonih sistema zahte-vaju specializirane i univerzalne ve'iko računske centre kao 1 distribuirane i integralne obrnde podataka, baza podataka I inforrnacija u realnom -vremenu., funkcionalno povezane i organi zovane u jedinstvenoj inform api onoj -mreži pojedinih republika; pokrajina i fefleraclje.'' Pr! tome planske projekcije potrebne računarske opreme u . SFRJ s kojirri bi dostigli status informaciono odnosno računarsko' razvijene zemlje po sadašnjim normativima pokažuje' da bi morali imati : . ■ 1, 100 . velikih sistemn 1Mb) ukupne vrednosti . ■ Ot^.lO'$ 2. 1000 srednje velikih sistema (< 1 Mb> ukupne vrednosti • ; ^ -. . 3. 10000 malih sistema ('<0,5. Mb) ukupne vrerlnoštl ': 3.10» SS 1. 100 000 terminala ukupne vrendstl 3.1o' 2 _ ' Ukupno za . .r,8.1o'Sf računarske opreme. 9 Vrednost 3.14, razreda iznosi 6.10 $ ili 77 vrednosti .celoku|inc opreme. Ukupna vrednost velikih sistoina iznosi samo 3,8 Tt vrednosti celokupne opreme. • Sve ovo twni.dajc dovoljno porltitaka o tome tjde troba da je težište strateške odluke : štn proizvoditi u Jugoslaviji. Pri usmernvanju domaće [jroiKvodnjo moramo uzeti u obzir još i činjenicu, da voć suda programska oprema iznosi više od 75 % vrednosti celokupne računarske opreme i kao i da periferna oprema iznosi više od 75 % vrednosti celokupne aparaturne opreme. Pri tome je razvoj proizvodnje najsavremenljih memorija, komponenti 1 akJopova veoma težak 1 skup ali ipnk konačni proizvod zbog masovne proizvodnje postaje sve jeftiniji. Stoga je pravilna odluka većine domaći li proizvođača da SG kod proizvodnje aparaturne opreme povežu sa priznatim inostranim proizvođačima računarske opreme njenih sklopova i komponenata kao i da se u što većoj meri osamostale kod proizvodnje programske opreme. Samostalnost i domači razvoj mogu ostvariti i kod aparaturne opreme time da razviju svoja sistemska rešenja sa sklopovima i komponentama dobavljenih od specializiranih inostranih proizvođača koji, te elemente zbog masovne proizvodnje nude po veoma povoljnjim cenama. Takav koncept proizvodnje kojeg koriste i mnoge renomirane svet.ske firme, omogućava da se ostvari u vlastitoj radnoj organizaciji i do 65 % vrednosti od ukupne vrednosti konačnog proizvoda, što je od velikog značaja kad se Imaju u vidu stalne uvozne (devizne) teškoće naše zemlje. Pri tome domaći proizvođači ostaju u pogledu savreme-nosti, kvalitete i cene jednaltopravni inostranim proizvođačima a pre svega nezavisni pri Izboru dobavljača kao i pri nastupanju na inostranom tržištu. U slučaju koncepta proizvodnje koji se zasniva na kupovini licence nužno je držati se načela nezavisnosti, kvaliteta 1 konkurentnosti. Kupljenu licencu treba iskoristiti pre svega za brzo osvajanje savremene tehnologije te postepeno osamostaljivanje pomoću vlastitih rešenja i razvoja. Domaću proizvodnju treba dakle usmeriti na aav spektar v potrebne programske opreme a proizvodnju aparaturne opreme ograničiti na razvoj i proizvodnju malih t srednjih računara, procesnih računara, aktivnih i pasivnih terminala, mikroračunara, jednostavniju perifernu opremu, opremu za prenos podatatei, pomoćnu opremu i potrošni material. Pri tome bi trebalo da domaći proizvođači ponude kompletan inženijering za tehnički realizaciju pojedinih informaclonih sistema. Nužno je da proizvođači prilagode proizvodnju predloženom konceptu razvoja i povezivanja inform ac ioni h sistema u okviru integralnih Informacionih sistema (društvenog sistema informisanja) pojedinih republika, pokrajina 1 federacije odnosno potrebama najšireg kruga korisnika. Potrebno je Još odgovoriti na pitanje kako realizovnti kompleksni zadatak razvoja i ispostavljanja domaće proizvodnje računarske opreme imajući u vidu znatnu deficitarnost sredstava kadrova i znanja na ovom području. Postavljeni zadatak je moguće resiti jedino putem širih dogovaranja i sporazumevanja proizvođača i naučno-IstraživaEklh i pedagoških organizacija te nosioca i korisnika Informactonih sistema i AOP . Pri tome je zadatak svih republika I pokrajina da se založe za donošenje dogovora o Jugoslavenskom programu odnosno projektu razvoja proizvodnje računarske opreme, pre svega sa ciljem obezbeđivanja Jedlnstvanog jugoslavenskog tržišta, uslova kooperacije sa insotranim partnerima i oblika i načina uključivanja u međunarodnu po-delu rada. Time Će biti obezbeden Jedinstveni nastup prema inostranim proizvođačima koji su zastupljeni u našoj zemlji kao i uspešnijl nastup u nesvrstanim zemljama 1 zemljama u razvoju. Pri tome ne s momo zaboraviti obaveze koje su Jugoslavija i Alžir preuzele u pogledu razvoja informatike u okviru zajednice nesvrstnn i h zemalja. Zadatak Savozne komore je da u programu svoje aktivnosti unose oblik organiziranja, koji će omogućiti da se zainteresirani domoći proizvođači usklade, dogovore 1 spora-zumeju o podoii rada, specializacije, usklađivanje I do-prinjavanjo proizvodnih programa kao i o znjctiničkom planiranju dugoročnog razvoja. Kod ovog dogovaranja, koje će zaći u pojedina k^učna Infrastrukturna područja društvene reprodukcije je potrebno uzeti u obzir realne komparativne prednosti posebno u kadrovima, sredstvima i znanju te onemogućiti odtuđivanje sredstava i rada. Odgovarajućim propisima ! zakonskim odredbama je nužno zaštititi 1 istovremeno obavezati domaće proizvođače kao i regulisati obaveze insotronih dobavljača u pogledu kompenzacije i kooperacije. U Jugoslaviji uveliko zaostajemo pri uvođenju računarske tehnologije zato podrška uvođenju domaće proizvodnje računarske opreme ne sme ni u tom slučaju zadržati razvoj informaclonih sistema odnosno uvođenje računarske tehnike. Ostaje još da se pripremimo i savladamo sve teškoće koje će doneti preusmeravanje na domaću opremu. 59 Informatiea št. 1 letnik 1978 republiška tekmovanja srednješolcev iz računalništva r. reinhardt' Institut "Jožef Stofaii", Ljubi ja nir Prispevek daje osnovne informacije o tekmovanjih srednješolcev iz računalništva, ki smo Ju organizirali v preteklih dveh letih v SR Sloveniji. Dodane "o tudV vse naloge z rešitvami in kratka analiza rezultatov. The article gives the essential information about two contests in computer science for students of schools at medium level. Complete set of problems with their solutions and a short overview of contest-results are also given. Slovensko društvo Informatika je v sodelovanju s Fakulte-'tankov-cev/kovancev naj blagajnik aJihteva v banki. Vrednosti bankovcev/kovancev so v polju V dimenzije 13. 3 . Transport zabojev poteka z dvema dvigaloma. Med dvigaloma jo robot, ki prelaga zaboje iz levega (dovoznega dvigala na desnega (odvoznega) . Vsako dvigalo lahko naenkrat pelje samo en zaboj. Robot ima na razpolago še priročno skladišče, v katerega lobko spravi največ deset zabojev, Sestavi postopek, po katerem bi računalnik vodil robota pri opravljanju svoje naloge, čg veš, da robot zmore naslednje akcije: - STANJE (X) ugotovi stanje dvigala X, stanje Je ■lahko odsotno, prazno in polno, - POŠLJI (X) odpošlje dvigalo X. - PHENESI (Y,Z) prenese zaboj iz Y v Z. X je lahko eno od dvigal} Y In Z pa sta ali eno ocl dvigal ali pa priročno skladišče. Prtxlpoalavi, da je v trenutku, ko robota vklopimo, priročno skladišče prazno. WVO bVICAlA àL. ' iim nT 1»Vlt.AL0 . 4. Funkciji f in g sta za naravna števila definirani takole: f(a,b) g(n.b) O b=.0 g{2i!,b/2) b>OInhJeaod g(2.i,(b-l)/2)+o-é» h je lih ' " a) Izračunaj f(S,3) in g(3,5)! b) Kakšno mnteniallčno operacijo predstavljata f In g? Utemeljitev! c) Koliko klicev funkcijc potrebujemo za Izračun f(m,n) In koliko za tj(m,n), če ju računamo po definiciji? Katera funkcijo je učinkovitejša? 5. Napiši program, ki bore zaporedje realnih Stevli (s kartic, na vsaki kartici je eno .š(cvIUi)in Izračuna dolžino najdaljšega nefKidajočeija fKidzaporedja, npr, ! v zaporedju 3 ,B,9,2,1,8,7,9,9,10,11,3,2 60 nepa-dajoča podzajiorodja 3, B. 9 2, 1, S 7, 9, 9, 10, 11 3 in 2. Najdaljše ne|xidajočo podziiporodje jo dolgo 5 členov. 2. REPUHLIŠKO TEKMOVANJE SREDNJEŠOLCEV IZ RAČUNALNIŠTVA NALOGE ZA UČENCE PO DRUGEM LETU POUKA Čos reševanja je 2 uri In 30 minut. Ena nalotja je neobvezna . 1. Trikotna shema ima obliko: "l.l'^l.a' .....••'1,20 n, ... , a 2,2' "2,3....."2,20 '■'3,3' • "3.20 20,20 . Zapišemo jo v eni vrsti .. , ®1,2' ®1,3.....®i,20' ®2,2V- ' ®19,20, ®20,20 "i' 20' "21' ... , b, '209' "210 Na katerem me: tu v polju b. se pojavi element a, j^? Na katerem mestu v shemi se pojavi element ? ■ b. kateri a.^^ je b.)? Z ' , ■2 , Kaj izpišeta programa 5. Napiši program, ki Izpiše na tiskalnik na 41 vrsti-. cah lik oblike: ; . » .> t*«***« . ■■ •««••t«»» ... .»***•** . • . ■ ■ . ««(Ht» ' . a 100 INTESER Fl N. H, J DATA H /iU r - 2*« 1-1 CONTINUE IF. (F.E«.Q> fioro 2 i « i + j F o - 2»»i ■ 6oro 1 CONTINUE . . WftlTEO,100)1 FORMATtlB) STOP :. END P«06(tAH NrcLACOVTPÜTJI COMST K-21! VAR 11IHTE6ERJ FUNCTION FtmiNTEee«) (tNTeSGRI ■ BE«ihi " .IF N>1 THEN ^^F^'» a^FtH-l) - Z^N f .1 ■ 2«n eHPi: ■ OEOIN-K-II HHItE F(1)<>0 00 1 «. 1 + K ■ WRnELNtl) , ENO . . ( v Pascalskem program» pomeni 1 potenciranje. 2 t n pomeni torej 2" , ) Oba programa iščeta ničlo funkcije: f(ti) 2m ^ n=l ■ 2f(n-a)-2" «« n>l 3. I .. i i. Imamo krožno cesto, na kateri je poljubno raapore- . jenih n avtomcAiilov. V rezervoarju imajo skupno toliko goriva, kolikor ga potrebuje eno vozilo za en krog. Vemo (dokazano Je), da je m^oče vedno najti; avtomobil, ki lahko prevozi cel krog, če lahko ob srečanjih pretoči vse gorivo iz vsakega avtbmc^ila v svoj reservoar. Zapiši algoritem , ki bo poiskal tako"vozilo. Podatki za tvoj algoritem so: za vsak avto njegov položaj nä.cesti (dolžina loka od neke ' določene točke na krogu za vse avtomobile v isti . smeri) in.razdalja, ki jo lahko prevozi s svojim gorivom. Napiši postopek, ki ciklično premakne elemente v polju dolžine n za k mest na desno ( k:»-2/(2/Xq)) . Postopek se torej konča, če i^leži na označenih intér-vollh: 2. a) f(2,5) = a.f(2,4) = 2i(f(2,2))^ - 2.(.(f{2,l))^)^ >.2.tf(2,l))«= 2,(2.fC2,0))^ = 2.CŽ.l)4 = 32 .: b) Trdimo za vsak a'in vsak n > O velja f(a,n) = a Trditev dokažemo ž indukcijo: . . - f(a,0) = 1; pri n = O torej trditev (a) velja. . - naj trditev («) velja za vse h < k. ' Dokažlmo, da vèlja tudi za n ^ k. Tednj ločimo dva primera: ■ ^ ...... 1 k je Uho število; ■ f{a,k). = a,f(a,k-l) ■ ^ ' ' ■ ■ Ker jé k-1 < k, uporabimo indukcijsko hipotezo f(a,k) = = ak. . . •' .■l,kje sodo število: . ; .■ , f(a,k) = - ■ ' . 'Ker je g < k lahko špet updrabirno indiikc^ ^ ; hipotezo in dobimo. . ' 3. Vzroki so lahko naslednji: . nap^a v krmilnih karticah ' . slovnična napaka v programu ' pomenska napaka; v "programu . . ' napačni podatki ■ . ' ne pričakujemo'pravilnih rezultatov napačno prebran paket ; ■ napèka v prenosii podatkov napaka v sistemskem softwaru napaka v hardwa^rt! , : ' PR06AAH HEÜtlNPUTiOüTPUTJ J ■ CONST NUM-1901 ■ VAR M)Si X:INTEGERr BE&IN Mtiev Mt«0» S"?0| «6PEÀT ."• ftEAOlNt*)) rr x>o theh mgin s»-s«xj mi«k*l emp, UNTIL (X»0)0ft(N>*NUMn ir Moo THEM W«iteln(S/ur. iiv -i-- 62 integer * fioO.O N'O M-0 1 COtJTlNlÄ REAO(2ilOO)X loo- format* IbJ rftx.ue.oJöoTo 2 s^sa m-m*1 2 CONTINE« IFdX.NE.O) .ANO.(N.LT.100))GOrO 1 IF (M.EO.O)STOP S"S/« WRITE (3,101)5 . 101 roRHATtFJs.i; ewo 5. a) vrednost izraza Izračunamo M2M+22 + 2)t22^ =«2»+22+24= = k.2*+226 = a K 2 » 4 6 = = jf 2 24 = = 48 b ) Postopek za izračun vrednosti : > < dokler ni v vrstici eno samo število ponavljaj Poišči aadriji operator In ga uporabi nad številoma, ki mu sledita Vrednost izraza je število, ki ostane v vrsti; REŠITVE NALOG IZ DRUGEGA REPUBLIŠKEGA TEKMOVANJA SREDNJEŠOLCEV IZ RAČUNALNIŠTVA (j» prvem letu pouka) 1. Če si napišemo pravilnoatne tabele hitro ugotovimo x and y se prevede v (k'x y') or y se prevede v (xV x w yO se prevede v (1 - x not X Pravilnostne tabele (pravilnoBda=true okrajšamo s T; nepravilnoone-false okrajšamo z F) xy x.aosi y XfflC y iUlLx 1-X« FF F F T p 0 0 0 0 1 FT ■ P T T 0 1 0 1 1 1 TF F - T F 1 0 0 1 1 0 TT T T F t 1 1 2 1 0 2. stokrat ponovi 2.1. preŽitaj «nesek 2.2. za i ° 1.2,3.....13 ponovi 2.2.1. naj bom znesek div V. 2.2.2. kj-ju prištej m : kj—ki + m 2.2.3. znesku odštej Vj * m ; znesek-»-znesek -Vj« m 1 g 1,2,3,...,13 ponovi 3,1. izpiši kj 3. Dvigala tn transport uporablja računalnik takole: (razvoj algoritma je zaradi prostorskih omejitev opuščen) ic-^O; za vedno ponavljaj ^je STANJE(D): prazen: ee k>0 potem PRENESI(S,D); k^-l; ODPOŠLJI(D) ; poln: ODPOŠLJI(D)i odsoten 1 ; ge je STANJE(L): prazen; ODPOŠLJICL); poln: če k-<10 potem PREMESI(L,S); k»-k+l; ODPOŠLJI(L) ; odsoten; ; 4.a) f(5,3) =f(5,2)+5= (f(5,l)+5)+5 = (Cf(r,,0) i-5)4.5)+5 ■ oO + Si-S+SflS g(3,5) - g(6,2)+3 = O + 12 + 3 = 15 . gCl2,l)+3 = (g{24,0) + l2)..3 b) Tako f kot g zmnožita svoja argumenta: torej f{a.b) ° q(a.b) ° a.b 2. Vsebina polja V naj bo taka kot v nalogi, vpeljemo še polje K, ki bo vsebovalo število posameznih kosov bankovcev/kovancev. 1. Postavimo zaEetne vrednosti v V in K. 2. Stokrat prečitamo znesek, ga razdelimo v bankovce/kovance in število kosov prištejemo ustreznim k-jem 3. Rezultate (k) izpišemo. Predpostavimo, da so vrednosti v polju V urejene po velikosti, tako da jé največja vrednost na prvem mestu, najmanjša pa na zadnjem. Vzemimo tudi, da so ane-ski in vrednosti v polju V pöääni v piar ah Podroben postopek je tedaj: 1.1. Postavi vrednosti v V : 100000j V2*- 50000; V3- 10000; Vi3*-3i * • vse i med 1 in 13 pcmovi k^— 0; Dokas (utemeljitev) : dokazovali bomo s popolno indukcijo po b b.l.b = 0 f(a,b) -0;g(a,b) . O in tudi a.b-O, torej je pri b o trditev (x) veljavna. b.2. predpostavimo, da (m) velja za vse b, ki so strogo manjši od n. Dokažlmo, da velja potem tUdI f(a,n)=g(a,fi) = a.n f(a,n) af(a,n-l)+a ; upoštevamo indukcijsko hipotezo In f(a,n) = a(n-l)+a • a.n g(a,n) • če je n Uho število - g(2a,Cn-l)/2)+a ; upoštevamo fiiiluk-cijsko hipotezo in g(a.n) - 2a.(n-l)/2+a » o a(n'l) +a » a.n Če pa je n sodo število,je g(a,n) - g(2a,n/2), to je po indukcijski hipotezi enako 2a.n/2, kar je isto kot a.n . S tem je trditev dokazana) c) Vrednost funkcije i izračunamo tako, da b zmanjšamo za 1 in jo znova pokličemo. Število klicev funkcije je torej kar enako b. Ko računamo vrednost funkcije g, pokličemo funkcijo vedno z argumentom, ki je manjši ali enak b/2, saj Je b/2 < b/2 in (b-l)/2 < b/2. Z vsakim klicem se torej vrednost drugega argumenta vsaj razpolovi . Račun se konča, ko je drugi argument enak O. Zaporedni b-ji so torej manjši ali enaki naslednjim številom; , . . ' b, b/2, b/4, b/8,..., b/2", ,, ^ kjer je n število klicev. Lihim argumentom vsakokrat odštejemo enico, tako da se deljenje povsod . izide, torej lahko v zaporedju gWamo povsod celi del kvociema: . ' : LbJ, Lb/^J , Lb/4 , . • . tb/2 J . Celi del števila je enak O, če je število manjše òd 1 b/2"< 1 t b<2" :^logb ■logb log2 Prejšnji člen zaporedja pa mora biti večji ali enak 1', saj bi se sicer aaporeje končalo že pri njem : b/2""^> 1 =» . logb/log2+1> n. Za steblo korakov velja torej neenakost: loqb/loq2 =pfiEJ THEN ■ ■ ■ ELSE . SE61M * if 0>naj< then max: =01 D:»l ENDt . PREJ;aJ< ENO (»WHILE») J WBITELNttt NAJ0ALJ7E NEPADAJOOE : POPZAPOSEDJE IMA#,MAX?^»# OLENOV.») REAL X.PREJ ■ INTEGEO DjMAX 100 FOHMAT(FlO.O) READ(2,100)PREJ D-a MAX=a X=PREJ. . - 1 continue IF(X.EQ.0)6OT0 2 read(2,100)* . IFlX.Lt.PREJJGOfo 3 ■ D-D+1 goto if 3 CW^TINDE ' .. ir(t).ST.MAXJlitAX''D 4 continus PREJb* 66T0 1 a continue W!ITE(3.101)MAX 101 FORMAT tsen NAJDAUJ?E NE padajoče STOP END poomPOREdjE ima,ì4.8m (BLÉNOV.) REŠITVE NALOG IZ DRUGEXjA REPUBLIŠKEGA TEKMOVANJA IZ HAČUNAI^NiStVA (dve leti pouka) ^ ' ' - 1. m a 20 Da določimo zaporedno število i,j-tega elementa je potrebno najprej prešteti, koliko elementov je v šra-firanem delu in temu številu prišteti zaporedno številko i, j-tega elementa v 1-tl vrstici. V šraflranem delu je (i-1) -m - elementov, saj jih je v celem zgornjem pravokotniku (i-l>.m, v pikčastem trikotniku pa jih je. i(i-l) .... ■ 2 :, l,j-ti element je na j-(i-l)-tem mestu v i-ti vrstici, I saj v i-ti vrstici manjka ravno (i-l) elementov na začetku. Zaporedna številka.1,j--te u ponavljaj ■ r—i + 1; , " ' i —J -u; ■,■ ■ , . u-»-u - 1: i . ■ i ,J je mesto 1-tega elementa ■' i ill j st.-i rowilUK Navedimo le le formuli za izračun i in j iz 1 ( brez,, izpelj a ve, kije nekoliko da^ša) ; =; m - - 1 j{l) _1 (i(l)^l)(2m-i(l)) Kjer pomeni ifij celi del izraza e. 64 2. Oba programa očitno iääeta ničlo funkcije f(n) 2in <= n= 1 2f(ti-n - 2"^ n >1 f(l) - 2m f(2) - 22 m - 22 £(3) f(4) =2''m -2^- f(n). = 2"m - (n-1) z" ° 2"(ni-(n-l) ) («) Dokaz z indukcijo: a) f(l) » 2^(m-(J-l)) = 2m b) naj trditev (») velja pri vseh n < k. Dokažimo tudi veljavnost pri k, f(k) = po de/lniciji = 2f(k-i)-2'' - po indukcijski hi- potezi 2.2'"^ (m-Ck-2)) -2"(m-(k-l)) S tem je trditev (k) dokazana za vsak n. Zdaj pa ni več (ežko poiskati ničle funkcije f. Očitno je f(n) = O tedaj, ko je n° m -i- 1. Oba programa torej izpišeta 3. Nalogo lahko izvedemo na dva naSina: 1. Z navadnim preiskušanjem (tega tu ne bomo"opisovali)- 2. Tako, da pri preiskuaih upoštevamo tisto, kar smo že izračunali pri prejšnjih preizkusih. Ideja postopka: Ker je dovolj, da poiščemo en avto, ki lahko prevozi cel krog, si lahko smer vožnje predpišemo vnaprej. Izberimo si avtomobil; Dokler z "labranim avtom" ne obkrožimo ceate ponavljaj vse j-jeve piodatko prištejemo njegovemu neposrednemu predhodniku. Podrobnosti naj pojasni dokončen postopek i obsegi; za vse ( med O in n-1 ponovi obseg^-obseg + DCi); aa vse i med O in n-2 ponovi RdKPd+l) -P(i); RH<,bseg - P(i+l) + P(0); za vse i med O in n-1 ponovi "TinKOi l*-n; ponavljaj i*-i-l( dokler R(i)$D(l) in M(l) r0rnat(130al) , FORMATtlHl) • . .• WRITEC3.I01J ■ ■: -. : " A=st0lp ^ ■ ■ ■ v1«vrst-1 . 00 2 1=1,vx WRX.TE(3»1001 (PHesU»J»lIdeli rèiturzivne" ' funkcije. Tisti ki.so nalogo réllU, šo Jo ve^rvoma resili pravilno, le na dokaz sp pozabili. Korekten do-: .. kaZi da prestavlja funkcÌJà poténdiranje,je napravilo ...zelo malo učencev'.:'!' "'' " '...•■« ' ', . '' . nftloga: Naloga je zgrešehasaj ni mogoSe dàti izcrprié-^ ga odgovora; Mnogi so se fzyubili v naštevanju vseh ' mogočih aintaktičnih na^k, na druge pa so pozabili.' ' i. naloo.T: Vsi programi zapisani v pisiMlu so zasnovani pravilhp, čeprav so tekmovalci poslu.ša.č.l lo eno leto računulnižtva. Forlransk) programerji so po dveh letih bistveno slabši In po nepotrebnom zapletajo. V . pascalsklh programih je največkrat napačno sestavljen . pogoj v while stavku (je negiran, tudi sint;iktično napačen). V fortranskih programih pn so mnogokrat po nepotrebnem uporabljali polja (tega ni napravil nihče v pascalu), ■ zelo pogosto se pojavlja pogoj (a - O) v i/ stavku:, precej je skoko'v, iz i (stavka na goto. Opazimo grdo tradicijo arItmeti^Čnih if stavkov. ' ' f ' i' ■ ■ ■ ' 5. naloga: Očitno ie. da učencev nihče ni učil. strukturiranega pristopa k .reševanju problema. Pozna se, da' so le .redki'navajeni, zapisati algoritem v slovenščini, : . : opazimo tudi zaslepijenost.s fortranom.-Opazimo lahko -, tudi, dà.učenci v šoli niso navajeni reševati nenumerlčnlh ' • prtìJemov. Kljiib vs^mu pa je,presenetljivo število. ;' ; : : pravilnih rušitev j saj je naloga precej težka i ' ' :.\97S/ po prvem letii pouka ',.•''. . 1 i Tialqot^: Večina je nalogo pravilno resila, saj je bila ■ ' precej CTCtetavnä. Tisti, ki Je niso rešili, očitno o logičniliVspremenljivkah še niso slišali. . ., ' 2 nLilocta: .Z razumevanjem, naloge ni bilo težav. Ppgbato . so jo r^evali tako, da so obdelali vsak kovanec-posebej, .?.' tj. brez Uporabe polja, !kar je vodilo do dolgih Ih kom. . plicirànih.algoritmov. Drugih izrazitih napak ni bilo, '■ ■ razen mii^a tu in tam pozabljena kakšnai prireditev , . .i(pri p^ ali kakšen važnejši člen pri algoritiiiili. Zaiiimiyo je, da so bile mnogo boljSe rešitve [lotlanf ' v obliki programov .'in ne v drugih opisnili oblikah. V ; ■ ' • i 'prpsterh .èpisuf je bila res odličiiii eu.i siihia rcSitév, ; Kakšni trije;odgovori so bili narejeni v siilu: v rfičii-^': j. • nalriik vložim kartico,on pn mi natipka rezullnt. 'V ?3. nalòna: čeprav le bilà.nalótjà nestandarflna in je za h-. . ' ■ky tevala x;azmišljanje O vzimrednem procesii (oz .'dveh. asinhronih vzporednih procesih), so'dijaki nalogo k.ir uspešno rešili. Vsa j idejno je. nalorjo rešila velika ve- ',;/ ' .čina.'Tiistij'ki so upoštevali navodilo, naj narišejo ' ' . tóbelo stanj in vanjo vpišejo potrebne akcije, so imeli \ - veliko lažje delo, ker so lahko razmišljali bolj syò- ■. .' .'.l. bodno . 'Kdor-pa je nalogo skušal rešiti na standarden; način - z algoritmom oz", diagramom potekaj Je ve-, činoma ust varil, zel o nepregleden in redundančen dla-, gram poteka (čeprav navadno pravilen). Pogrešati smo . :rešltve v obliki, lepega algoritma ali programa, Če- • •. -prav bi bil npr i program v Pascalu lahk o zelo prepr ost ■ iri preglèdén. Priporočamo, da se tudi prihodnje leto ! •' zastavi podobna naloga, ki zahteva razmišljanje o .' krmiljenju procesa v realnem.času. ■ ! , iijialoga:. ' 'V.--'' "■ 'V ' r . ■ ■ a) Izračunati f in g(5,3) : V glavhem. uspešno, napačni ' rezultati .pa so bili predvsem posledica računskih. I ■ napak oz i napačne ocenitve, kdaj je konec rekurzije. ■ b) .kakšna matematična operacija ste r ih g: Prec . trši oreh, predvsem funkcija g. Mnogo je bilo trditevaprlori; brez dokaza. Napaka pri točki a) je vtxlila do napake pri tem podvpraaanju:-: c) Malo pravilnih odgovorov, napake pa varirajo predvsem za .i . t. Pohvalno je, da so nekateri računali šievilp klicev za poljuben b . Na vprašanje katera ■ .. funkcija je učinkovitejša, sta odgovòrUa dva (ali ■ še kakšen več).; Posebnih .napak v.načinu reševanja te nalbgefnisnvo oplazili. Nalogo 4 je v primerjavi z nalogo 2 reševalo precej manj tekmovalcev. Od' podvprašanja a) proti c) je število odgovorov . vidno padalo. nadaljevanje ria strani 82 OKMACHiNEAIVĐ TOOL CORPORATMOSj J4SS CONNCR STRLtr. BRONX, NEW VORH 10475, U.$.A. PhwiK (2J2>9»4>6M0 > Ttlti: 12 &09.I » liltii: 31 HOBBY-WRAP TOOL amateksko orodje za ožičevanje Model BW-630 je orodje na baterijski pogon za ožičevanje žice tipa 30 A WG na standardne trne, ki so med seboj oddaljeni 1,65 mm. Orodje je opremljeno s kompletom, ki omogoča izdelavo "modificiranega" načina ožičevanja. Vgrajena je tudi naprava, ki preprečuje nategovanje žice. Konstrukcija je prilagojena delu resnih amaterjev; teža orodja Je 40 dkg in se napaja preko standardnih ali akumulatorskih baterij velikosti "C". Ohišje pištole je izdelano iz hrapave površine in zavarovano pred udarci. Baterije niso vključene v komplet. «H MACmSB Atm TOOL COJTPCMMnOJV COWCA timer aHN)t.N.Y. iO^TA USA. PHOTC iziti «4401» mtl M: I !S»1 TB» W 93Ì311 orodje za ožičevanje-odvijanje in snemanje izolacije Ceneno orodje, ki opravlja funkcijo treh orodij, s podobno ceno. Z orodjem je mogoče ožičevati, odvijati in snemati izolacijo, s posebnim rezilom, vgrajenim v ročaj. Orodje primerno za delo z žico tipa 30 AWG (0,25 mm), katero se ovije na standardne (0,6 mm) trne podnožij za integrirana vezja. Uporabe se naučimo v nekaj minutah, žico pa ovi jemo v nekaj sekundah ne da bi uporabili spojko. K orodju je priloženo tudi navodilo za uporabo. HOBBY-WRAP-30 STRIP WRAP UNWRAP OK MACHMKE * TOW. COKPW»ATiON Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA , novi časopis: "infonnnation and management;" Dubravka Čećei-Kecmanović Elekfrorehnlfki fokultel, Soroievo Obično se u mladim ì nedovolino razvijenim disciplinotna ili oblasiima dogadja da nova saznanja, istraž)vačl Osnovni clljavi čosopisa su s - prikupljanje i lirenje informacija o novim .1 značajnim fozultotima u oblasti primjene informacionih sistema - pružanje moterlola za obrazovanje i obuku u oblasti Informacionih sistema, - stimulacija uiavriovonjć metodologijo razvoja informacionih sistema I pri mjeive, - razmatranje problema. rozyòjo I, koristenja infotmäclonlh . sistemo žo uprovljatìje - donoieiije politika, stroteSkih od- . luka i drugih upravljačkih aktivnosti - u privredi, neprl- * Adrese uredništva; D ep. I nform, Syst, Ma nagm, ! University of Maryland ' College Park, MD 20742,USA lAG Headquarters 40, Paulus Potterstraa t Amsterdam, The Netherlands vrednim organizacijama, državnim organima i internacionol-nim organizacijama i institucijama, - djelovanje kao formalno glasilo lAG-a (IFIP Applied Information Processing Group) u njegovoj naučnoj i obrazovnoj ulozi. Časopis je namjenjen i korisnicima informacionih sistema i onima koji ga kreiraju I upravljaju njegovim rodom kao i istraživačima u oblasti Informacionih sistema. Svakome od njih časopis treba da pruži relevontno sadržaje, Ovokvi ciljevi časopisa odredili su i njegovu stmkturu. U časopisu se predvidja Sest kategorija priloga: - sožeti prikazi (breafings) sa ciljem Informisonja o novim idejama, konceptima, metodama, ltd,» ovo je tokodje i prostor u kome eminentni stručnjaci mogu Izložiti mišljenje o stanju u obiosti razvoja I primjene Informacione tehnologije I predvidjatl buduća kretanja, - gplikocije, .zo kritičko razmotronja metodo odnosno tehniko, koje se primjenjuju, - tehnike, za prjkaz tehnoloìkih Inovocijo u analizi, projekto-vonju, implementaciji i upravijonju Infbrmacionim sislémimo, - prlkozl slučajeva (case studios), zo detaljno rozmotranje realnih prkat čnih problema 1 njihovih rjoSonja, - Istroiivanje, za prikaz rezultoto Istraživanja, kojo se mogu (Hi če se brzo moći) primjeni ti. u praksi, - značajni čIomI i knjige, za kritičke prikaze rodovo koji su ocjenjeni kao vrijedni. Izložena stn>ktura časopisa otvora mogučnostl ostvarenja ciljeva časopisa. Za sada jedino ostaje otvorono kako ( u ko-, joj formi če se Izlagati pri^leml obrazovanja I obuke u oblasti informacionih sistema, budući nisu eksplicitno obuhvaćeni u navedenim kategorijama. U prvom broju časopisa, koji se pojavio krajem proSle godine, zastupljeni su prikozi Iz svoke kategorije: Sažeti prikaz: Hammer C, "A Forecast of the Future of Compur totlon". Api i kod jo I Schewe C.D., Wiek J.L. and R.T. Dann, "Morketirs the MIS", Tehnike; Bally L., Britton J. and K.H. Wagner, "A Prototyp« Approoch to Infomiatiort System Design ond Öeveiopment", Anolizo si u ČO jo I Hauen C., "An Inter-Relatad Processing Network. Architecture",. Isticživonje; Barkin S.R. ond G.W. Dickson, "An Investl-gotionof.lnformaHon System Utilization, PrI koz I knj I go : " Monogement I nformotlon ond Control Systems" by R.I. Trickor, prikoioo J. Moenfo, "SoflvMire Metrics" by T.Gitb, prikazao D. Teichroew. Opšti nivo fosopisci je zavidno vfsofc, koko u pogledu svježine ide{a i inforniativnosti sodržoja, tako i u pogledu stručnosti i noučne relevantnosti priloga. Posebnu požnju zoiluiuje Hommer-ov čionak o budućnosti in-Formacione tehnologije: tendenciji rozvoja hardware-a i pred-vidjanjo rozvojo do 1990 g., promjenarao u orhitekturi roču-rwra, dlstribulfanim sistemimo i software-u, koje se mogu očekivoti. Trideset godino stara (ili mlada) ročunanka tehnolojo, u trci da nam proži što brže procesore, veće memorije i äto pouzdanije komponente. Intenzivno se razvija. Poslednja dostignuća u znaku su "ćudo zvanog čip" . Počevši od Integri-sanih kola, koja su se pojovila äeidesetih godina, povećanjem stepeno integracije postifu se sve (complefcsnfji čipovi, dok troškovi ostojLi praktično Isti. Pojovljuju se I usavršavaju nove tehnike, koje omogućuju sve vatu gujtinu clpa (bit/čip) paralelno sa smanjenjeiti debljine slojeva (mjereno atomskim dijametrlma). Za monalitičke ilpove Hammer daje slijedeće memorijske korokteristike: bita/fp" otomsko debljina 1970 J975 300 15 K 200 K 20 K !9a0 1985 1990 500 K 20 M 300 M 3 K (procjeno) 500 lÜO Zna£i II to do ćemo io monje ad 20 god. Imotì "provi ra-čurur na člpu"7 Predvidjonja mogu izgledati optimistička, ali tendencija razvoja ja očigledno I nenu indikacijo do te pribllzovo gronici rasta. Tehnološke promjene imaće uticaj na arhitekturu raćunara. lako se u osnovnim konceptima arhitekture ne očekuju radikalne promjene u narednih desetak godina, tendencija porasta poralellzmo I modularnosti'procesora postaće sve ìzrazi-tijo. Posano inočojno za poslovni svijet je upotrebo minijo, makroa, mul ti min! ja u mrežama, ito neosporno vodi stvarnom paraloirtom radu I neminovnoj promjeni shvatanja obrade po-dotoka kao serijskog livrienja instrukcija. Budućnost softwaro-ske industrije postaje veoma neizvjesno. Da li će ona doživjeti "debakl mehonićkih satova", kako to kaže Hammer, teSko je oboriti ili dokazoti, oli se sa velikom sigurnošću mogu očeklvoti hardwore-ske reollzocije "ne satno kompajlero nego ! sistema za upravljanje hijerarhijskim i retoclonim bozama podntoko, uključujući I operacione sisteme". Visoki troškovi I nezodovol javajućo pouidonoit soft-wore-o doprinijećo sve većoj upotrebi "Chipped iofrwore"-a. Rezimirajući promjene koje informociono tehnologija bliske budućnosti nosi, Hommer postovlja pitonja njenih implikacijo u konkretnim primjenoma računara i no širem društvenom planu. Promjeno tehnologije, pad cijena hardwore-a troie reviziju mnogih koncepata primjene raćunaro i rozvojo In-formocionih sistema, traie novu filozoFiju upotrebe raćunaro u svokodnevnim ljudskim aktivnostima. Tehnologija će, kaže Hammer, pružiti mogućnost čovječanstvu da bolje uprovlja svojim ogronićonim resurslmo. Do li će čovječanstvo reallzo-vati ovu mogućnost, koju Hommer predvidja, i ostvariti Win-nerovu viziju svijeta "Ijudske upotrebe ljudskih bićo", zavisi od upotrebe tehnologije, od ciljeva kojima ona bude služilo. Tehnologija gotovo svokodnevno pruža novo dostignuća, ofvaro nove mogućnosti. Do se u oblosti primjene mnogo sporije no-preduje svjedoče prilozi o aplikacijama, tehnikomo razvoja sistema i istraživanjima u oblasti informocionlh sistema. Danas oktuelni problemi u oblasti informacionih sistema, lociraju se u sferi upotrebe informocija i informoclonih sistemo u okviru ljudskih sistema obrade Informacijo. Izbor članaka u ovom prvom broju časopiio pokozuje nomjeru urednike da na stran I coma časopisa refi ek tu je oktuelne probleme teorije I prakse i relevantne doprinose njihovom rješavanju. Kritičnost prema važećim konceptima i teorijskim sKvotonji-ma 1 stvarna otvorenost prema rozlićitim miSljenjimo I pro-blemimo, nacionalnog i internacionalnog karaktera, za koje se zalažu urednici i u uvodniku I u samom sadržaju prvog broja čosopisa, neophodna su predpostavka do časopis "Informotion & Mónogement" bude Btlmulifojući faktor u razvoju oblasti informaci oni li sistema I ostvari ciljeva kaj) su mu postavljeni. Ako to, makar i samo djelomično, bude ostvareno, to će opravdati njegovo postojonje, shvatanja i filozofiju koji stoje lio nazivo "Information & Monogemont" enostavni stabilizirani usmernik za mikro računalnike Pri uporabi Integriranih napetostnih regulatorjev .(stHblllaatorjev) lahko poveSamo tok za dano ataljllislraiiO napetost talco, da dodaro veaju t.l. premostitveni (ojafievalnl) moSnostnl tranzistor in povefiatno tok Iz etabUlziranega vira «a 20-fcrat ali ve5. V takšnem vezju äellmo zagotoviti naslednje delovne pogojei (1) hlajenje premostitvenega tranzistorja TI naj bo filjnbolj izdatPO} to dosežemo tako, da apojimo njegov kolektor neposredno e hladilno maso ("brea vmesnega aljudnega vložka) in to maao dodatno ohlajujemo (a ventilatorjem); (i?) na premostitvenem tranzistorju TI moramo imeti pri njegovem najveSjem dopustnem toka (kolektorekem toku) najnižji dopvatni napetostni padec Ugj,, kar pomeni, da moramo ustrezno dimenzionirati U^jj (z upoštevanjem notranje upornosti usmerjevalnega dela); (3) imeti želimo avtomatično omejitev toka skozi trcinaiator TI, kjer tokovna vrednost n® sme prešeSi najveSjl dopustni tok I-j (4) zaradi zalSite računalniških vestJ moramo imeti uŠihkovito napetostno zašSlto, ki pri doloSenein p ove <5 an ju naziv« e napetosti (npr, pri 5,5 V ali 12,5V) sklene izhodni aponki stabiliziranoga usmernikai (5) vezje mora biti sestavljeno tako, da se ne zmanjša faktor stabilizacije integriranega regulatorja (npr. regulatorja tipa 7905 ali 7912)» (6) pri navedenih lastnostih usmernika Selimo, obdržati njegovo nizko ceno. Vezje, ki.Izpolnjuje navedene lastnosti, ^ je narisano na sliki 1, napetostna zaSSita pa •poBebej na sliki 2. Tranzistor TI je tipa NPN, npr. 2N3055 15 A) 2N3773 (16 A), 2N3442 (10 A) itn, Tranzistor T2 skrbi za tokovno za-šiSito tranzistorja TI. Ko naraste tok skozi upor Rl, se tranzistor T2 odpre in tako zm^jSa celokupno upornost v povezavi z uporom R2} s tem se.omeji tok I skozi TI napetost na izhodu usmernika pade (zaradi preveliko obremenitve). Tranzistor T2, ki je tipa NPN, mora imeti dopustni tok 1 do 2 A (npr. BC 13S, 140, 141, 285 itn.). Stabilizator STlje iz serije 7900, npr, 7905 Cza -5 V), 7912 (za -12 V) itn. in ima negativno vhodno in Izhodno napetost (nasproti sponki COMMON), Vrednosti C1 in C2 sta 10 tiP, TIRISTOR INAZIVN1 TOKI ZD IZ EHER JEVA DIODA I BlOOA _ NAIlVtlB HiPE-TOSTJO) Slika 2. Shema napetostne zaščite za vezje na sliki 1, kjer ima ZD Zenerjevo napetost enako nazivni napetosti usmernike, tiristor pa prevaja nazlvnl tok (ali večji tok) Upora Rl in R2 določimo takole : naj bo = 15 A, za T2 imejmo U^^.^dprtja = Vj tedaj je Rl = 0,65/15 = 0.043 Ohm. Nadalje bodi ^IN " ..............." 1 A in Ujj2 = 3 V, torej R2 = 3/1 = 3 Ohm. Moč na uporih je F^j^ = 9,75 W in Pj^j = 3 Tako imamo empirično =9 do 12 V pri Uj^ = » 5 V. upomoati Rl in H2 določimo natančneje s poskusom pri danih TI in T2, Na sliki 2 vidimo Še navadno napetostno zaSčito, ki j« povezana v točki A in B vezja na sliki 1. Shema na sllkf 1 je ugodna zlasti aa pozitivne izhodne napetosti (npr, +5, +12, +15 V itn.), eaj eo premostitveni tranzistorji TI tipa NPN dokaj ceneni (pri nas 2N3055) ter jih tudi imamo v maloprodaji. Ker so nazivni tokovi pri negativnih napetostih (-5. -12 V itn.) navadno manjäl, lahko vezje na sliki 1 uporabimo tudi v teh primerih, 5e namesto točke B ozemljimo točko A) v tem primeru izollraino TI e sljudno podloäko od hladilne mase. A.P.Seleznikar STABILIZATOR ZA KEGATtVNO NAPETOST Slika 1. Vezje stabilisa-torja napetosti, ki uporablja premostitveni močnostni tranzistor TI (npr, 2N3055), katerega kolektor je povezan z maso (aa-radi učinkovitejšega hlajenja) miknoračunainiska integrirana vezja v številkah 317 Knsetiii koiitruler (NEC) 372 ICijiitrolCT Kn floppy ilisk (NEC) O^IOO -l-bitni grndnik lipa 121, ( TI) 'Ifi'! 65536-bUni serijski pomnilnik, organiziran v 16 pnratohüli 4K-kannlov, vozjc ima 16 pijiov (Fair-cKilci) 481 1-bitni griidnik (TI) 601 IG-bilno integrirano vezje,(Datu General) 1000 1-bitni mfkro procesor (Ti) 1070 Glej 1000 1100 Glej 1000 1200 Glej 1000 1270 Glej 1000 1300 Glej 1000 1600 Družina intogrirunih vezij za emulacijo sistema PDP 11/34 (Western Dirjitnl) 1702 Ultravijolično izbrisljivi ROM, ki ima 256 besed s po osmimi biti (intol) 1802 a-bitni CMOS mikro procesor (RCA) 2102 Statični RAM s VilA bösodam! po en bit 2650 'S-bitni mikroprocesor (Signetics) 2651 U A RT Ka 2650 (Stgnetics) 2652 Intofjrirano vezje zu SDLC (Signetics) 2655 PIO za 2650 (Stgnetics) 2702 Glej 1702' 2708 UitrnvloUčno izbrisljivi ROM, ki imn 1024 besed s po osmimi biti (Intel) 2716 Ultn-iviolično izbrisljivi HOM, ki ima 2048 besed s po osmimi biti (Intel) 2716 Ultraviolično Izbrisljivi ROM, ki Ima 2048 besed s po osmimi biti, vendar ni zamenljiv z Intolovim HOMom 3901 4-bitfii mikroprocesor ki gradnik (AMU) 2902 Vnaprejšnji generator prenosa pri reševanju (AMD) 2903 Izboljšana različica 2901 (AMil) 2909 M i k ropr og rn ms ki gek vonč nik (AMO) 2911 Mikroprogrnmski sekveiičnik (AMD) 2914 PIC (Priority Interrupt ControlUfr) J kontrolor f.ii iiravn.iv.idie prekinitev s prednostjo (AMD) 3000 Driižinii 2-l)itnili rnikroiirocesorskih gradnikov (Inlol) 3001 Mikroprofjiaiitska krmilna onota (Intol) 3002 Element /ii centralno procesiranje, ki je 2-bitni gradnik (Intol) 3003 Vnaprejšnji generator prenosa pri seštevanju (Intel) 3850 Mikre procesor iz družine F8 Fnlrcliild (Mostek) 3851 PSU (Porgram Storage Unit) jo dodatno vezjo zn procesor 3850, ki vsebuje HOM (ik x 8), čpsovnik, prekinjevninik ter dodatno vhoilno/iz-liodne kannk! (FnlrcHlId,Mostek) 3852 Vmesnik za dinamični pomnilnik v družini FH Fnircliild, Mostek) 38r>3 Vmesnik za statični pomnilnik (SM) v družini F8 (Falrcliild, Mostek) Serj-l DMA kontrolor za F8 (Fnircliild, Mostok) 3856 Časovnik z V/I vrati in HOMom (Falrcliild) 3857 Čnaovnik, vmesnik za statični pomnilnik in HOM (Fnircliild) 3861 PIO s časovnlkoni za FÖ (Fiiirchild, Mostok) 3870 Mikro računalnik z oi^iiiinii bit! v onom vezju, ki je nnfigradnja za 3850, saj vselmjo ko 4032-Kložni ROM in 12fl-zložni RAM (Mostok) 3871 PIO s čnsovnikom (Fairchikl) 3876 B-bltnl nilkro računalnik v onem vezju, ki Jo nadgradnja za 3870 in ima 1032-zložnl HOM in 256-zložni RAM (Mostok) 3880 Mikroprocesor Z-80 (Mostek) 4004 4-bitnl ml k lo procesor (Intel) 4027 4096 x 1-hUnl dinamifiii HAM, zamenljiv s 16384 X 1-bitnim'dinamičnim RAMom tipa 4116 itn. (Moslek) 4040 4-bltni mlkro procesor, ki je nadgradnja procesni'ja 4004 in vsebuje več registrov ter izvaja večje število ukazov (Intel) 40% 4096 X l-hlini dinamični RAM, klasičnega tipa (poravnane |w/ttivnQ signaÌR fronte signalov HAS- in CAS-;(Mostek) 4102 Gloj 2102 (Mostek) 4104 4096 x l-bltni Statični RAM (Mostek) 4116 16.T84 X l-bitni dinamični RAM s časom dosofia od 150 do 250 ns, zamenljiv s Ik-bitnim BAMom tipa 4027 (Mostok) 4264 PIO za 4040 (intol) 4308 ROM (1024 x 8 bitov) ter I/O vrata 7A 4040 (Intel) 5701 4--bitni gradnik, predhodnik gradnika 2901 (MMI) 6100 . 12-bitni mikro procesor, ki emulira PDF 8 (Intersil) 6502 8-bitni mikroprocesor (MOS Töchnology) 6.'i 03 ... Družina S-bitnih rnikro procesorjev (MOS Tccnology) 6520 PIO Ka družino 6500 (MOS Technology) 6530 RAM, ROM, I/O in časovnik (MOS Technology) 6604 4096-bitni dinamični RAM, 16 noäic (Motorola) 6605 4096:-bitni dinamični RAM, 22 nožić (Motorola) 6701 Podobno kot 5701, le da je ta tip komercialna različica (MMI) 6800 8-bitni procesor (Motorola) 6801 8-bitni mikro računslnik v enem integriranem vezju (Motorola) 6802 . 8-bitni mikro računalnik v dveh integriranih vezjih, ki je nadgradnja procesorja 6800, tako da ima funkcije veČ članov prejšnje družine 6800 (Motorola) - 6809 8-bitna, kvalitetna nadgra^Ja procesorja 6800, ki ima razširjeno zalogo ulcazov ter možnost, procesiranja 16-bitnih besed (Motorola) 6820 PIO za družino 6800 (Motorola, Mostek, Fair-thild, Fujitsu) Ć821 Glej 6820 6828 Kontroler aa prednostno prekinjanje - PIC ( Motorola) 6840 Programirljivi Sasovniki s tremi 16-bitnlml kanali, prirejen zä družino.6800 (Motorola) 6842 Taktni vinesnik za CPU družine 6600 (Motorola) . 6843 kontroler ea floppy disk družine 6800 (Motorola) 6844 Kontroler za neposredni pomnllnlški dostop (DMA) družine 6B00 (Motorola) 6845 Kontroler aa prikazovanje na katodni elektroniki ■ (CRT) družine 6800 (Motoro^) .. .' 6846 ROM, V/l in časovnik družine 6800 (Fairchild) ; 6850 UART zn družino 6BÖO (Motorola) 6860 Modem (Motorola, AMI, Fairchild) . . 6870 Taktnik z omenjeni m I fimkcijaml (taktni genera-tor, ura), (Motorola) 6871' Taktnik z všeml funkcijami (fazami), ki ab potrebne družini 6800 (Motorola) 6875 Taktni generator z vsemi funkcijami, signalnimi -derlvacijami višjega reda (4f, 2f, ^1,02, MR, DMA) 7400 Družina integriranih veüij tipa ITUTI) 8008 8 bitni mikro procesor (Intol) 8048 8-bitnn družina mikro računalnikov v enem integriranem vckJu (Intel) 8080 8-bitni mikro procesor, ki je nadgradnja procesorja 8008 ter ima različno ziilogo ukazov toda podobno nrhitckturo kot 8008 (Intel) 8085 8-bitni mikro procesor, ki jo nadgradnja procesorja 8080, združuje funkcijo več članov družine 8080 ter ima dva nova ukaza in štiri prekinitvene ravni (Intel) 8086 16-bllni, zlogovno usmerjeni mikro procesor ^ ki jo raK.^irltev procesorja 8085, ima razširjeno zalogo ukaaov tor možnost 16-bitne aritmetike (Intel) 8212 Paralelni register (latch) in vmesnik družine 8080 (Intel) 8224 Taktni generator družine 8080 (Intel) 8228 Sistemski kontroler družine 8080 (Intel) 8251 USA RT družine 8080 (Intel) 8253 Programirljlvi intervalni časovnik družine 8080 (Intel) . 825S Progrnmirtjivi paralelni vmesnik družine 8080 (Intel) 8259 Kontroler prekinitev družine 8080 (Intel) 8271 Kontroler za floppy disk družine 8080 (Intel) 8273 Kontroler za sinhrone podatkovne povezave družine 8080 (Intel) , 8275 CRT kontroler družine 8080 (Inte!) 8279 ■ Kontroler za tastaturo in prikaz družine 8080 . ,. (Intel) . 6708 Glej 2708 . 8748 ■ Procesor 8048 z EPROMom v enem vezju (Intel) 9080 Procesor 8080 iz drugega vira (AMD) • 9400 ; Bipolarna makrologična družina (Fairchild) 990 16-bltnl,mikro procesor, ki JÒ združljiv z drizzino mini računalnikov tipa 990 (TI) 9904 Taktnik za družino 9900 (TI) _ . ; 9940 ■ 16-bitni mikro računalnik v enem vezju z EPROMom in RA Mom (TI) ' 9980 16-bitni, zlogovho usmerjeni mikro procesor (TI) •10696 PID za mikroprocesorsko družino PPS (Rockwell) 10706 Taktnik (Rockwell) 10800 4^bitni gradnik tipa ECL (Emitter-Coupled Logic) \ (^.l)toroIa) 10817. DMA kontroler za PPS« (Rockwell 10936 Kontroler za floppy disk pri PPS8 (Rockwell) 118Ó6 PPS8, 8-bitnl mikro procesor (Rockwell) 12660 . PPS4, 4-bitni mikroprocesor (Rockwell) 57001 Novo ime za 5701 (MMI) 67110 Mikroprogramskl sledilnik (MMI)' 8T26 Vmesnik s tremi stanji za podatkovno vodilo (2x1 vniosniki) (Motorola) RT'jri Vmoanik s tn-nil stanji (žeslkratni), z dvojno noyirario ospoadjitvijo (MotüroUi) H VJfi Vmesnik s tremi stnnji in negirariimi inhofii (šustkriitni), k dvojno lutfiirano ospoaobitvijo (Motoroln) RT'J7 Vmesnik s tromi stanji (šestkratni) in z loćenimn noijiraiiiinfk osposobitviima {4+2=16) (Motorola) KT'J8 Vmesrsik s trem! stanji In neoiranimi izhodi (šest-kr.-jtni) ter z loft,-,lima, neglraninna osposobi-tvaina {4+2a6) (Motorola) HX3D0 Mikro kontroler (Signetics, SMS) F-8 Glej 3850, 3851 1^1-11 PDP-ll v ÌKV(«lbl LSI (OEC; PPS-I 'l-bitni mikro procesor (liockwcJi) PPS-B 8- bitni mikro procesor (Rockwell) SC/MP Okrajšava /.n "Slniple Coat eVtftctlve Micro. processor". 8-bitnI mikro proKosor (Notional Semiconcluctors) TMS-1000 4-bitn:i družina mikro računalnikov v enem intogriranehi vckJu (TI) Z-80 8-bitni mikro procesor. Nadfiradnja procesorja 8080, ki ima dodatne registre ter rnaširjcno italogo ukazov (Zilog) APŽ knjige A . Lesea, R• Zaks : Microprocessor Interfficing TcK^hni-fjuoi. Založba: Sybex-Europe, 313 rue Lecourbe, 75015-Paris, Prance, cpna; 66 PF, leto izdaje: 1977. iJelo je namenjeno inženirjem in praktikom, ki načrtujejo, gradijo in razvijajo mikroračunalniške sisteme; delo ima svoje težišče na vezjih oz. povezavah v samem ml-kroraČunainiškem sistemu ter izven njegajtj, v povezavah s periferijo. Podobno kot programiranje računalnikov lahko postane veščina, temelječa na izkušnjah in osebni domiselnosti, je tudi računalniško povezovanje, ki zajema načrtovanje in preizku.^anje vezij zlasti za periferijo, spretnost, ki zasluži vso pozornost resnega razvijalca. Delo nakazuje metodologijo in sestavne dele, potrebne za zgraditev popolnega mikroračunalniskega sistema, od osnovnih procesorskih enot do sistema z vso navadno periferijo, Ij. od tastature do majhnega diska. Knjiga ima tale poglavja; 1. Uvcxl : cilji, od umetnosti k tehniki, razmerje materialne in programske opreme, osnovni mikroprocesorski sistem, krmilni signalijUP; 2. Zgradba osrednje procesne enc^e (CPU) ; uvod, arhitektura sistema, linearna izbira,v celoti dekodirano naslavljE.nje, pomnilna integrirana vežja (IV), vmesniki gn vodila, sistem z 8080, taktni!:, sistemski krmilnik, povezava z HOM-om in HAM-om, kompletni sistem z 8080, sistem z 6800, sistem z 2-80, procesor 8085, povzetek; 3. Osnovni vhod in izhod (V/l); Pomnllnlški koncept V/l, iHisebni (ali pravi) koncept V/l, paralelni V/I, PIA 6K30, pri 8255, Serijski V/I, prograthlranl eerijskj V/l (8080), lURTtn USAfiT, ACIA 6850, US A RT 8251, nißtodci V/l: programima, prekinitvena, DMA (direktni poiTiniiniški dostop); ■1. i^ovez.iva s periferijo : uvod, tastature; odskakovanje, histalura broz prekodiranja, tehnika križanja Unij, pre-koilirana tastatura, prekodimik, pregledovalno IV, ta-Blatiira za ASCII; prikazovalniki zLEDi: 7 segmentni l-KD, inutričnl LED, pregled prikazovalnikov; priključitev leloprinterja: materialna in programsl^a; £itàlnik pa- ■ piriiogo traku, linijski tiskalnik, kartlčni čitalnik, kasetni vmesnik aa KIM in za SC/MP (s programom), kasetni krmilnik v enem IV: NEC UPD 371 D, vemsnik za CRT prikazovalnik; generiranje znakov, pretvorba v serijski video signal, vidno pomnilnik, kontroler za CBT prikazovanje v enem 17 (6815, 8275); majhen disk: pregled, standardi, pogo.i diska, formatiranje, trdi sektorji, zaznavanje napak in korekcija, preizkušanje s ciklično redundanco, primer kontrolerja SA 4400, kontrolerj! FD 1,771 p, NEC UPD 372, 6843, 10936; . , 5. A/D In D/A konverzija!"uvod, D/A konverzija; A/U konverzija: vzorčevanje, aproksimacij.i A/D konverzije, integracija; neposredna primerjava, IV za A/D konverzijo, A/D podatkovni zbirni sistem: povezovanje, primeri, več kanalov, uporaba vezja MP21, povečanja resolucije; 6. Standardi In tehnika vodil: paralelna vodila, vodilo S-100, sistemsko vodilo za 6800, vodilo IEEE-488-1975, CAMAC; serijski standardi: EIA-RS-232-C, RS-422 in 433; asinhronske komunikacije, sinhronskc komunikacije, plošča za vodilo S-100; materialna In-programska oprema, A/D konverzija; • 7. Multlplekscrji; uvod, specifikacije, arhitektura, programska oprema, 32-kanalni multiplokser, moduli; 8. Testiranje: uvod, napake sestavnih dolov, programska oprema, šum, meritve, dinamični problemi: uporaba osclloskppa, logični analizator, emulaclja, si^naturna analiza; tehnika testiranja s programsko opremo: primerjalno testiranje, Instna diagnostika, simulacija, algoritmlčno generiranje vzorcev: testiranje a stalnimi vzorci, testiranje s spremenljivimi vzorci; simulacija in emulaclja: V vezju; procesorske napake; 9. Evolucija; tehnoloShl razvoj, programlrljivi vmesniki in povezovnlnlki, stroakl, plastična programska cqjrema; Dodatek A ; seznam proizvajalce^'; Dodatek B: seznam proizvajalcev enot in seznam enot, kt uporabljajo vodilo S-100; Indeks. A . P. Železnlkar PROIZVAJALEC PROIZVAJALEC ■ ANGLIJA ■ FRANCIJA ■ NEMČIJA ANGLIJA •. FRANCIJA. NEMČIJA AMD ju^zsnA ANEOeOit Advanctd Micro Devices, nòom 322 Ebury G8te. -23 Lovrer 8el9«« Sif»«. London SW1. Advanced Micro Devices SA. ■ Sitae 314. Immeubie Ess«'. . .30 Rua Saarinèn, 94568 Bungis Cede« ' Advanced Micro Devices GmbH, . 8000 Munteti 2, Heniog-HeinricJistr 3. Motorola MClOSO!) HCBiOB Kceao: ucitios Motorola Ltd. York House. Fm^prre Way, Wembley. ■ Middtese*. Motorola Semiconducieurs ÈA, 1S-1 7 Avenue de Segur, 75326 Parit, Cede. 07. MomroJa CmOH. Heinrich-Henjstr t. 6204 Taunus^lein-Neuhof 5. A"' stwso s mm S990D . . SJOOP AmetiMn Mtìosyslwns, 1 OSA Cominetcial Rsad. SMindon. Wilts. ot OistitHiic Ltd. 50-51 Burnt Min. Tekerec Ainronic, BPt2 Ci» des Sruyeres. ftue Carle Vfcrnat. 92310 Sevi«. Mrcrotec GrnbH.-Johannesstr91, D-70Q0 StuTtgart 1. Mullud Ì6SD msm-i H3002 MullardLld, Mullart^ House. Totringlon Place, - LondinWCI. RTC Laradiotechnique-Compplec. 130 .Avenue Ledru ftollin. F-J5540 Paris 11. Valvo. UB Bauelemente der Philips GmbH Valva Haus. Burchardstrasse 19. b-2 Hamt jrg. ElaaOethWay. Hallow. Essen Nationai SC/HP tf^ ■.MBSABB.JJ IfftSiUl National Semiconduclor, 19 Go^dington Road. National Serniconduclor SARL Expansion 10000. National Senticonductor GmbH. Cosimsrstr4/1, t>»l» G«naral Daia Gflneral Itö. Wotwer HojM. Data General prance. La Boùrsidiere RN 186. . Daia ^ener^ GmbH. Frankfurter Allee 27, b A m 1 CO nd uc I Of SC/MPII WCE. Bedford. ,23 Rue de la Hedoute. 92260 Fontenav-auX'Roses. 8000 Munich at- Hn E(n . 3:o OuilipftoKl tasi. GreeiKtot^. Miiidle»! ImmaiibleM-BPJB. NEC utOH(2 ■ HEOH « . NEC Electronics (Europei, 43 Civic Square. Moiherwel!, NEC Eleciionics (France). 27-29 rue Poissonieres. 92200 Neuilly sur Seine. MEG Electronics (Europe) GmbH. Kailstrasse 123 127. 4000 Dusseldorf 1, FstrehiM : faircttitd Cantari Foirthild Semìconducleurs SA, Fairchild Camera snd Instrument Scotland. FS itrijo FSilO . and Insuument Ltd, .230 High S!ieei. Potters Bar, . .Herts. : ì21 Amniiadltilio, 7.5013. P»ii». (Peutschland} GmbH. 8000 Munidi 80. TruderingeiSlrn. Pel» ° PPSW • • PP54 pRsa PelcoIEIectronitsl Lid. Enterprise House. 93.as Western Road. Hove, REA. 9 rue Ernesi Cognscq, 92 Levollois-Perret. System Kontakt. Siemenssirasse S. 7107 Bad Friednchshall. Fwnnii flOD-l : Feirami Ltd, Digrtat Sydeim Divisa. ' Western Road,. SractMli. ■ ■ Vdume users tuppofied dirfClfiomUK ■ .. Ferrami GmbH, Widemntryersti 5. 8000 Munich 22. RBSDO East Sutté». Plefuy 16AS Plessey Microsystems, Water Lane. T.OMwcestef,. Monhamptonshire. Plessey France SA. T 6-20 rue Peirarque, 7SQ16 Paris. Plessey GmbH. 8000 Munich 40, Motorstrasu 56. GIM S8A FtCIKO eocD tPlIOD General tnsirument PEP. Gerwin! Instrument Microelenronics, Regency House. 1-4 WaiwidiSlrem. London Wt. 4 flue Banhelemy. 92120 Moinrouse. Deutschland GmbH. Nofdendstrasse 3, 8000 Munich 40. - RCA COP 1802 RCA. Sotd Stale, lincoln Way. Windmill noad. Sunbury.on-Thames. RCA SA, 32 rue Fesisn. 82100 Boulogne.. RCA GmbH. Justus-von-Leibig Ring 10. 2018 Quickborn, Hamburg- Inid «121 ens eo(s nis 60^9 BD» soasA eote Intel Corporation (UK; Lid. 4 fiewrten Towns Aostt. Canity. Intel Corporation SARL. Imel Semiconduclor GmbH. Middlestn. 5 Placode Vallane«. SILfC 223. »4529 Rungis Cedex. Seidlsirasse27. eooo Munich 2. Roclimrell e Itj Pelco , ■ Oxford. . Eignetics Ctei Hulbrd ' liRanil (M not Intersil (ftc. 8 Tesia Roatl, Richfield Trading Etisie. Reading. Berfcs. Iniersil Inc. 3 Hue de Marty, 78000 Vefsiilias, Speiial-Fiectronic KG, ■ BOOO Munich. . OnlerstrS. Te»i TKSSSOD Instruments $PB99D0 !9SD/I j9B1 99ÌDE TeHS Instruments Lid. Manton Lane. Bedord. Beds. hrlvrnorv Dfivic« HH 6701 Memory Devtcw Lid. Cerlr^ Avenue. Emi Wislesey. Surrey. Monoiithic Memories, SILIC4B3. a4fil3Rungil Cedei. Monolithic Memories GmbH, 800 Munich SO. ■ Mauerkirchefstiatse 4. Thomson SfF 96850 • Thomson CSF. Rightwav House. Bell noad. Danes Hill, -Sasingsloke. Hants. Sescosem - -&0 rue .lean Pierr Timbaud, 52403 Coutbevoie. Thomson CSF GmbH FsllslrassetS, 8000 Munich 70 Monoliihic MomoriM Clcj Memory Sott« M«i>k HK 3BSS MIT 38i0 MosleklUIQLtd. Masons House, 1 Valley Drive, KinflsOuiy fio»il. LontlonNWS. Mosiek France SARL Bai Liege. 1 pace des Stjis-Unis. SILIC217. ■ F.94518Run[ii5 Cedei Mostet GmbH. . 7024 Bernhausen: ^ Ta1sltasMl72. Ziloa ' Z8DA Zilog UK Ltd. N ichoison House. Maidenhead. Berks. A2M. 40 rue des Tilleuls, 92100 Boulogne. Kontron Electronic GmbH. Oskai von Millar Sirasše. B057 Eching Bei Munich- -J w ZBIRKA NASLOVOV PROIZVAJALCEV MIKRORAČUNALNIŠKE OPREME V ZAHODNI EVROPI literatura in srečanja VAUILO K SODELOVANJU / CALL FOR PAPERS Založniška hiša Integrated Computer Systems se poleq svoja založniške dejavnosti ukvarja tudi z organizacijo Vfif(lne™ili intenzivnih tečajev s področja računalniških Knanosti. Za drugo polovico leta 1978 je pripravila naslednje tečaje: Data Communications - Digital techniques and System Design. Tečaj bò vodil prof. dr. Donald Sc hill ing. (Copenhagen, 5-8 september) Modem Methods of Digital Signal Processing. Tečaj bo vodil prol, William E. Schoff (Copenhagen, 19-22 september iti Mtlnchen, 24-27 oktober) 3. Computer Graphics - State of the Art Techniques and Applications. Tečaj bo vodil dr. Stephen H. Levine. (Stockholm, 26-29 September) 4. Microprocessors and Microcomputers (Stockholm, 19 september) 5. Hands-on Microcomputer Programming and Inter- ■ facing Workshop (Stockholm, 20-22 september). Oba tečaja bodo vodili strokovnjaki tvrdke Integrated Computer System . Polog tega tvrdka Integrated Computer System ponuja takoimenovane mikroračunalniške pakete za studij in delo na domu. Vsak paket vsebuje: mikro' računalnik z mikroprocesorjem 8080A razen tega pa še naslednje module: - 1024 Bytnl PROM - 1024 Bytni RAM - I/O naprava s tremi 8-bttntml vrati - DMA - e-.Števi|čno LED - tastaturo s 25 tipkami za programe in podatke in spremoljevalno knjigo. Cana paketa se giblje okrog 300 DM . Za nat-inčnejSe informacije pišite na naslovi ICS- Deutschland, balü Electronic, Burchardplatz 1,. D-2000 Hamburg 1, Germany. V skrajšani obliki objavljamo vabilo k sodelovanju mednarodne organizacije za obravnavo podatkov IF IP £•> leto 1979. Kongres IPIP-a za dežele Evrope bo v Londonu od 25-28 septembra 1979 leta. Kongres EuroIFIP 1979 je osrednje srečanje teoretikov in praktikov s področja obravnavanja podatkov v Evropi med kongresoma iFIP 1974 in IFiP 1963. V vabljenih predavanjih in predavanjih po sekcijah, bodo priznani strokovnjaki predstavili dosežke s področja računslniSkih znanosti in aktivnosti vseh IFIP-□vih skupin, kot je iFIP Applied Information Processing Group (lAG), IFIP Technical Commiltiees ipd. To skupine bodo prispevale del kongresnega programa. Deadline dates 15 September 1978 - Receipt of notification of intent 31 October 1978 - Receipt of submitted paper (4 cociies) 15 January 1979 - Notification of acceplance/rejcction 31 March 1979 - Receipt of final paper typod ready for printing Programme Areas (Key words indicate topics, but do not exclude others within the general extent of the Programme Area) Development, operation and management of computer-based Systems '2. Computer-supported administrative processes in business and government 3. Computer control of technical and environmental processes 4, Computer communication and coordinntion ■ Computer aid to the creative and analytical mind 6. Computer In society 7. The basic tools and fundamental methods to meet users' needs in data processing Four (4) copies of the paiior, complete with Illustrative material should bo submitted, comparising: l.Covei jinge containing: (a) Title of paper (b) Name, country, affiliation and mailing address of the author(s) (c) ProgrammeArea best fitting to paper (only one area to be selected) (d) Tho follovsring statement! Neither this paper nor any version close to It has been, or is being, ollered for publication. If accepted, the paper will be presented orally at Euro rFIP79 by tho author or one of the co-authors'. This statement should be signed by the author. 2. Abstv.-itt |Jii(jo, containing hi^ abstrnct iiph oxcGoriiritj 100 wordH. ' .1, Tdxt of pM[H;r, tyiiowritten doublci-spacotl (in Enolish). 4. III «strati oils (draft or copios of originals -do not sorid orirjiiial phototir.aphH or artwork). All pagos must aiiow tho nutlior!s name itt tho upper left-hand corner and bo nuinbDred consecutivoly with Ilio ctivcr pago as pafje 1. If tkero is moro Ihan onfi author, th(! first listqcl win be tho main author. The total length of tlie paper, including illustrations and references must not (jxCGod 4.000 words (approxirnaloly 16 doublersp-'iced ty|iod pages) . An illustration should be counted as «quì-ifaiont to 250 words. Please noto the normal time an->tted tor oral" presentation of paper will be 30 minutes including discussion. Please contact the Pi ogramme Committee if you need advice. Motifications of intent, submitted papers and all correspondence should tie addressed to: . IiuroEFIP.79, Programme Committee Secret,T'iat, iriP Foundation, Paulus Potterstraat 40, Amsterdam 1007, The Netherlands. Your pajjer will be refereed and if it is accepted you will be requester) to re-type in a form suitable for final photo-reproduction in the EuroIFlP79 Proceedings. At this stage, you will be able to make minor improvement or updates . to your text; also, the Programme Committee reserves the right to makè minor editorlal changes. srnokovn/i srečanja l.giO I'>78 . ■ ■ 2« av(|. - 6 se'pt.,.Torremqlinos-Malaga, Španija 1NTEHGOVERNMÉNTAL CONPERENCE ON STRATEGY AND POLICIES KOR INFORMATICS Oriianfüat.ir: IDI, UNESCÓ Inforlnacijii: IBI Headquarters, POB 10253, 00144 Róme, ■ Italy. ' ■1-7 sj-pt., Pisa, Italija FliiST INi'ERNATIONAL CONFERENCE ON THE AUTOMATIC ELAISOllATION OF ART HISTORY DATA AND DOCUKENTS Orgaiiiiiiitor: Villa 1 Tatti, Università degli Studi di Siena, Sciioin Normale Superiore di Pisa, Ministero per 1 Beni Cultiiraii e Ambientali, CNUCE Iiifonnacije; First International Conference on the Auto-Diiitii; Elaboration of Art History Data and Documents, . 7 Piazza dei Cavalieri, S6100 Pisa, Italy. ^ 4-8 Sept., Manila, Filipini ■ SOUTH EAST ASIA REGIONAL COMPUTER CONFERENCE 1978 (SEAHCC 78) Organizator: Singapore Computer Society Informacije: Robert laù. President, Singapore Computer Society, c/o Central Provident Fund Board, Robinson Road, Singapor«!, Republic of Singapore. 4-9 sept.; Palaiseau, Francija FIRST MEETING J4FCET-SMF 01^ APPLIED MATHEMATICS Organizator: AFCET, Mathematics Society of Franco-SMF Informacije.; Secrt^tariat, Organization Committee, First Meetinf AFCET-SMF, Applied Mathematics Centre, Polytechnic School, 91128 Palaiseau, France (j-fi sc'pl., Manheim, ZRN :tRD SYMPOSIUM ON OPERATION RESEAHCH ' ' Orgaiii/iator : Universität Manheim ' Infoniiucij«: prof .dr. Steffens, Univfirsitat Manheim, Schloss - D ÜBÜO Müinheim ; 5-6 Sept., München, ZRN SECOND INTERNATIONAL SYMPOSIUM QN DATA PROCESSING IN SOCIAL SECURITY Org;jnÌK.»tor: International Social Security Association Informacije: Dr, V. Velimsky, ISSA Data Processing Consultative Service. Boulevard de l'Einpereur 7, . B-IOÜO Brussels, Qehjium 5-S Sept., Washington, IX;, ZDA COMPCON '78 (fall) V COMPUTER COMMUNICATIONS ' " ■ NETWORKS Informacije: COMPCON Fall 78, PO Box 639, Silver Spring, MD 20901, USA . 11-15 Sept., London, Velika Britanija MINI AND. MICRO FORUM CONFERENCE Organizator: Online Conference Limited Intormficije: Jean Seago, Online, Cleveland Road, • Uxbrìdge UBS 2DD, Middlesex, UK 10-12 sept., Stanford, Kalifornia, ZDA COMPUTERS i:' CARDIOLOGY Organizator: ICEE Computer Society Informacije: Mrs. Droni Moo, Conference Coordinator, Cardiology Division Stanford University School of Medeci- . ne, 701, Welch. Road, Suite 3303, Palo Alto, CA 94304 12-15 Sept., Berlin THIRD INTERNATIONAL CONGRESS ON ELECTRONIC INFORMATION PROCESSING (IKD) ' Organizator: AMIC-Berlin, IKD Professional Commission Informacije: AMK-Berlin, Ausstellungs-Mešs-Kongress-GmbH, Messedamm 22, D-10Ü0 Berlin 19, Federal Re-. ' public of GerjTiany 13-15 sept., Vest Berlin, ZRN FOURTH INTERNATIONAL CONFERENCE ON VERY LARGE ' DATA BASES ' informacije; Herbert Weber (Gen Ohm), Hahn-Meitner Institut, 1 Berlin 39, Postfach 390128, FRG 18-22 sept., Pariz, Francija CONVENTION INFORMATIQUE 78 . Informacije: Convention Informatique, Secrétariat, 6 placed© Valois, 75001 Paris, France 19-22 sept., Canterbury, Kent . CONFERENCE ON MICROPROCESSORS IN AUTOMATION AND . COMMUNICATIONS Organizator: Institution of Electronic and Radio Engineers Informacije: Conference Secretariat, Institution of Electronic and Radio Engineers, 99 Gower Street, London WCI 6AZ UK 21-23 sept., Bologna, Italija INTERNATIONAL CONFERENCE ON INTERACTIVE TECHNIQUES [N COMPUTER-AIDED DESIGN Informacije: Ira Cotton, Institute for Computer Science and Teclniology, National Bureau of Standards, Washington, DC 20234, USA. 26'29 sept. Kyoto, Japonskih ICCC-78: FOURTH INTERNATIONAL, CONFEIÌENCÈ ON COMPUTER COMMUNICATIONS Organizator : ICCC Informacije! ICCC, Bell-Northern Research, PC Box3511-Station C, Ottawa, Ontario, Canada K1Y 4117 27-29 sept., Snowbird, Utah, ZDA FIFTH DATA COMMUNICATIONS SYMPOSIUM Organizator: IEEE Computer Society Informacije: IEEE Computer Society, PO Cox 639, Silver Spring, MD 20901, USA 27 -29 sept., Vien, A ustr 1 j a IMACS-AiCA SYMPOSIUM ON SIMULATION OF CONTROL SYSTEM Organizator; IMACS, AICA Informacije: University Profesor Dr Inge Troch, Institut für Techn. Mathematik, Qusshausstraase 27-29, A-1040 Viennä, Austria 2-7 oktober, Bled, Jugoslavija INFORMATICA 78; THIRTEENTH YUGOSLAV INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON INFORMATION PROCESSING Organlzotor: Informatika, Slovene Computer Society In cooperation with Josef Stefan Institute and Faculty of Electrical Engineering-University of Ljubljana Informacije; INFORMATICA 78, Institut Jožef Stefan, 61001 Ljubljana, pp. 199, Yugoslavia 10-12 Okt., Venezia, Italija , SKC0N13 CONFERENCE OF THE EUROPEAN COOPERATION IN INFORMATICS ON INFORMATION SYSTEMS METHODOLOGY Informncijei Prof. dr. P. Lockemann, Institut für Informatik il, Universität Karlsruhe, Postfach 63BO, D-7500 Karls-i'uho 1, Federal Republic of Qefmanyior Luciano Lippi, IfiM Centro ScienUflco, Dorsoduro 3228, 30124 Venice, It^ily 17-19 Okt., München, ZRN . CÜROMICRO 78; FOURTH SYMPOSIUM ON MICROPfiOCK-SINQ AND MICROPROGRAMMING informacije: Dr. H, Berndt (Gen. Ohm), Siemens AG, Dv WS PZ 1, Postfach 70007B, D-8000 Munich 70, FRQ 18-20 Okt., Philadelphia, Pennsylvania, ZDA 1978 JOINT AUTOMATIC CONTROL CONFERENCE Informacije: R.C. Stankey, Instrument Society of America, 400 Stanwix Street, Pittsburgh,PA 15222, USA 25-27 okt., Kjibnhavn, Danska COPENHAGEN CONFERENCE ON COMPUTER IMPACT-78 Organizator; Danish lAG Informacije; CCl-78, DIAG, The Danish EDP-Councll, 58 Bredgade, DK-1260 Copenhagen K, Denmark 25-27 oktober, Santa Monica, KaUfornia, ZDA FOURTH IEEE SYMPOSIUM ON COMPUTER ARITHMETIC Organizator ; IEEE Informacije:A . Aviziens, Computer Science Department, University of California at Loa Angeles, 3731 Boelter Hall, Los Angeles, CA 90024, USA November , Seattle, Washington, ZDA IFIP WORKING CONFERENCE: MICROPROGRAMMING FIRMWARE AND RESTRUCTURABLE HARDWARE Organizator: 1F1PTC,2 Informacije! IFIP Secretariat, 3 rue du Marché, CH-1204 Geneva, Switzerland 7-10 nov., Kyoto, Jsijionska FOURTH INTERNATIONAL JOINT CONFERENCE ON PATTERN RECOGNITION Informacije; Prof. T. Sakai, Kyoto University, Department of Information Scienc, Kyoto, Japan 13-15 nov. Gif-sur.Yvette, Francija A FC ET CONGRESS: INFORMATICS 1978 Organizator: AFCET Informacije! AFCET, 156 boulevard Pérelre, BP 571, 75826 Paris Cedex 17, France 20-22 nov. Milano, Italija BIAS'78: l5th INTERNATIONAL CONFERENCE ON AUTOMATION AND MICROCOMPUTER Informacije: Automation and Microcomputer, 15th BIAS International Conference FAST, P.le R. Morandl 2, 20121 Milanojltalia ■ 4-6 dec,, Washington, DC, ZDA 197B ANNUAL CONFERENCE OF THE ASSOCIATION F01Ì COMPUTING MACHINERY Organizatori ACM Informacije: Gerald L. Engel, Dept. of Mathematica «nd Computing Systems, Old Dominion University, Norfolk, VA 23508, USA, or Dennis M. Conti, Systems and Software Division, National Bureau of Standards, Washington, DC 20234, USA 13 dec., Washington, ZDA COMPUTER NETWORKING SYMPOSIUM Organizatori IEEE Computer Society and National Bureau of Standards, Dept. of Commerce Informacije: Dr. George Cuwan,"Computer Sciences Corporation, 6565 Arlington Boulevard, Falls Church, Virginia 22046 leto 1979 29-31 Jan., San Antonio, ZDA 6th ACM SIGACT-SIGPLAN TRINITY UNIVERSITY SYMPOSIUM OP PROGRAMMING LANGUAGES Organizator: ACM Informacije; Prof. Aaron H. Konstnm,Dept. of Computing and Information Sciences Trinity University, .San Antonio TX 78284, USA. I 29-31 Jan., Wien, Avstrija JI ASA : FOURTH INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON COMPUTER SYSTEM MODELLING AND PERFORMANCE EVALUATION Organizator: IIA SA Informacije: Dr, A. Dutrimenko, IIASA - A. 2361 Laxem* burg, Austria 12-14 feb., Paris, Francija INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON FLOW CONTROL IN COM-PUTKI? NElVpfiKS • ■ Organisator; IHIA , Institut de Recherche d'Informatique et d'Automatique • Informacije'; IRIA , Secrétarint'du Symposium, Dumnine de Voluceau - Hocquencourt - ß,P..105, 78150 Le Chasriaj', France ■ ■ 17-21 sept., Dussoldorf, /JiN 5th IFA C SYMPOSIUM ON IDENTIFICATION AND SYSTEM PARAMETER ESTIMATION Organizatori IFAC Informacije: IFAC Secret.iriat, c/o EKÓNO Oy, PO Box 27, . SF-//131 Helsinki; Finland marec, Toulouse, Francija ' ' IPAC/IFORS CONFERENCE OF AUTOMATICS AND OPGRATION RESEARCH TECHNIQUES APPLIED TO.LARGE SYSTEMS ANALYSIS AND CONTROL . Organizator : IFAC, IFORS ! " . Informacije: IFAC Secretariat, c/o EKONO Oy, PO Box 27, SF-00131 Helsinki, Finland 23-27 april, Hi(jh Tatras, Češkoslovaška . ■ ' .-■ ALGORITHMS'79 : Organizator; The Czeschoslovak Scientific and Technical Society, The Union of Slovak Mathematicians and Physicists, The Institute of Technical Cybernetics of the Slovak Akademy of Sciences, Dept , of Cybernetics-EF of the Slovak Technical University. ', . ^ " ■ Informacije: Czechoslovak Scientific and Technical Society, Central Council, Prague, PO box 20, Czechoslovakia., 21-23 may, Ann Arbor, Michigan, ZDA .• ,. • . 4th IFIP/IFAC CONFERENCE ON PROGRAMMING RESEARCH AND OPERATIONS LOGISTICS IN ADVANCED MANUFACTURING TECHNOLOGY (PROLAMÄT-79) .• Organizator: IFIP., IFAC ■ - Informacije: Society of Manufacturing Engineers, 20502 ■ Ford Road,'POB 930, DBarborn, MI 48128,'USA - , . . . 5-7 jun., Barcelona, Španija CIL 79: CONVENTION INFORMATICA LATINA ■ " ; ■ Organizator; Asociación deTéc.nicos de Infórmética (ATI),. Càmara Oficial de Comei-clo, Industria y Navegaćlćn de^. Barcelona,- Centro de Estudios y Asesoramiento Metalurgi-. co (CEAM)., Facultad de Informatica dè la Unlvónsldad Politècnica de'Barcelonaj Feria Internacional de Barcelona (KIB)-' \ , ■ ^ ■ •• ■ ; Informacije: CIL 79, Pzà. Cómsrcial Sv Barc6loifia-3,- • Spaiti ; . : ■ ' . ■ ■ : , 10-16 Jun., Prague, Češkoslovaška • SECOND IFAC/IFIP SYMPOSIUM ON SOFTWARE FOR COMPUTER CONTROL (SOC OC 0 79) Organizator: IPAC^ IFIP Informacije: IFAC Secretariat, c/o EKONO OyV PO Òox 27, . SF-00131 .Helsinki , Finland 29-31 avg., Zürich, Švica- ■ IFAC SYMPÒSIUM ON COMPUTER-AIDED DESÌGN OF CON^. TRÖLSYSTEMS ■ . ' -. • ' . - 'Organizator: IFAC Informacije: IFAC,Secretariati'c/o EKONO Oy,'PO Box 27, SF-00131 Helsinki? Finland: . 7 ' as^28.sept,, 'London-,• Velika Britanija EURO-IFIP 79 ' ' Organizator: IFIP . . ,'. Informacije:EURO-tFIP 79, Programme Committee Secretariat, IFIP Foundation, Paulus Pottersiraat 40, Amsterdam 1007, The Netherlands '. . ' novice in zanimivosti Mikroprocesorski terminai za testiranje sistemov, ki temeljijo na procesorju 8080 Tvrdka Hewlett-Packard je' zgradila mikroprocesorski terminal, ki omogoča razvijanje In testiranje pi'ogramov, .'H so pisani za'sisteme, ki temeljijo na procesorju 8080. ■ Programi imajo lahko največjo kapaciteto 44K zlogov. ■ Zbirna programska tiroma omogoča'uporabniku, da najde^ pregleda in zamenja poljubno programsko vrstico, ustavi program méd Izvajanjem :ali sledi programu med Izvajanjem. Programi so, lahko shranjeni na dveh tračnih .i enotah, ki sta.vgrajeni v-terTninal'..Naslov: Hewlett-r . Packard 7,"Rue du Bois-^u-toin-i P;0. Box, 1217 Meyrln 2, Switzerland■ ' '.. ' ' -■', ' dp • • Osciloskop za testlrarije " ; '• ' ' . Tvrdkà. Biómatlon Je poslala na tržišče Instrument, ki je ko'mbt'nacija osciloskopa, naprave aa primerjalno teštl-, ranje tri časovnega' Ipgičnega'analtzatorja. Digitalna ^ vezja testiramo z ledičnim analUatorjem,' analc^na vezja pa.ä osciloskopom, Primerjalno testiranje sloni na množici testnih funkcij, ki so vgrajene v Instrument. Naprava je enostavna za uporabo , Ima proŽllno sondo In eno sondo za vhodni signal. Naslov: Blomatlon Corp.- -4600 Old Iron SideÉ Drive, Santa Clara. CA 50505, USA, ' ■ ■ ■ ■ ' ^ . .DH ' - . COBOL Ral2 Najavljena je nova verzija COBOLA, RCf2.za računalnike ~ ranga interdata. Kvalitete H^2 pridejo do izraza jpred-vsem v hitrosti izvajanja operacij, ki so 3 do 15Ó krat hitrejše kot v sedanji verziji, tudi v jeziku'samem so spremembe} tako so npr. dodana kvalifikacijska imena za podatke in paragrefe in primerjalna polja 18 bitov, ki so združljiva z IÖM formatom'. Naslov: Parking-El mer ' Data Systems 50/56 Rue de la Procession, 75737 Paris Cedex 15j|_Prance. DP MikroračunalniSki sistem Z-90 z majhnim-diskofn AID-eOF je zaključen računalnik z diskom Cfirme Mostek), ki je prirejen za razvoj malori nI ne In programske opreme (vključno za popravljanje programov). Osrednjo enota sistema AID-BOF je plošča SD0-BO (Software Development Board), ki ima procesor Z-80 ter 16K zložni pomnilnik. Plošča RAM-flO vsebuje nadaljnjih 16K zlogov porn niltiikfi ter V/I. Fleksibilni diskovni krmilnik FLP-80 povezuje SDB-6CI z največ štirimi diskovnimi enotami (ki imajo spremenljivi sektorski format) , Dodatna plošča AlM-80 omogoča emulacijo vezij v realnem času s popravljanjem, sledenjem ter diagnostiko. Programska oprema vključuje: monitor, tekstni urejevalnik, zbirnik, preme-ščeviilni in povezovalni nalagalnik, popra vi jalnik ter periferni izmenjevalni program, ki oblikuje neformatlrane diskete s spremenljivim sektorjem v formate IBM 370 in zapi še sistemsko programsko opremo. Ta program kopira tudi zbirke podatkov iz diska na disk, iz diska na periferijo ali iz periferije na periferijo. Cena sistema AID-80F znaša 25995; posamezne plošče se prodajajo posebej. Naslov proizvajalca je MostekCorp., 1215 V. Crosby Rd., Carollton. TX 75006, USA. ---- - Intel S085. ki uporablja jezik PASCAL Model 85/P je programirnl sistem, ki vsebuje: procesor 8085 s 34K zložnim statičnim pomnilnikom-, megazložni pomnilnik v dveh majhnih diskovnih enotah, 24 krat 80 znakovni prikazovalnik z visoko ločljivostjo (na zaslonu), dvoje serijskih vrat za tiskalnik in drugi terminal (tiskalnik ali modem). Sistem razpolaga s prevajalnikom in interpreter je m za PASCAL, ki prevede 700 vrstic (stavkov) v minuti ter s programi za obdelavo naključnih in sekvenČnlh podatkovnih zbirk ter z interaktivnim popra-vljalnikom izvirnega teksta. Cena sistema eS/P je ?7495, naslov proizvajalca pa : Northwest Microcomputer Systems Inc., 121 E.llth, Eugene, OH 97401, USA. -1-)-3-:-j--j^pg M ikro računalniki v letu 1981 V treh letih bo osebni m ikro računalnik sestavljen iz procesorja (en člp), Iz videoprikazovalnega in tastaturnega vezja (v enem čipu), krmilnika za majhne diske (en člp), 8 čipov s 64K-bltnim pomnilnikom ter Iz 1 člpa operacijskega sistema v BOMu (ta člp bo vseboval monitor, zbirnik, prevajalnik, urejevalnik); skupno število čipov v osebnem mikro računalniku bo tedaj 12. Cena takega računalnika z dvema majhnima diskovnima enotama bo pod 52000, Število naslovnih linij pri procesorjih se bo povečalo iz danažnjlh 16 na 23. Intel 8086 zmore že sedaj 20 Unij (pomnilnik s preko milijon zlogov), procesor Z 8000 pa bo Imal 23 Unij (preko 8 milijonov zlogov pom- nilnika) ter popolnoma novo funkcionalno oliUko. APŽ Mikro računalnik v šoli Mikro računalnik predstavlja novo kvaliteto v osnovni in srednji šoli. Konkretna demonstracija računalniške funkcije, Šolski razvoj materialne opreme In programiranje omogočajo učencu učinkovit sestop ori nbatraktnih, verbalnih in lingvističnih konstrukcij k uporabniški empiriji oziroma praksi. Učitelj lahko tako napreduje uspešneje in hitreje, učenci pa spremljajo potik z osebnim interesom in prizadevno. Tako so npr , v Marycrest College (Davenport, Iowa) zamenjali terminal za računalnik IBM 360/65 z mikro računalnikom KlM-1. Uspeh je bil presenetljiv: .majhen računalnik ni samo izrinil uporabo terminala za veliki računalnik, marveč je odprl vrsto novih možnosti in prednosti, kot so ; 1. mikro računalnik se nahaja v razredu in je učencem dostopen; 2. mikro računalnik je majhna naprava in učencev ne strahuje; 3. učenci ae z računalnikom temeljito se^jianljo, programirajo in sami izvajajo svoje programe in poskuse; 4. finančno šibke Šote si lahko mikro računalnik izposodijo; 5. s priniierno programsko opremo Je mikro računalnik mogoče uporabiti (ipr. v konllguraciji z mehurčnim pomnilnikom) za računalniško podprto učenje (CAI) .., Mikro računalnik predstavlja novo dimenzijo v poučevanju. Pri pouku se programi izvajajo korakoma (ukaz za ukazom) ter se opazujejo stanja registrov, naslovi, operacijski kodi in podatki po izvedbi ukaza. Uporabiti je mogoče tudi voltmetre (digitalne) in osciloskop. Tako postane predmet računalništvo empiričen in učenje kvalitetnejše, polnejše, razumijivejše. Poučevanje programiranja zgubi tako priokus abstraktne matematične teorije in postane tehniško (tehnika programiranja). Takšna metodologija poveča število učencev, ki lahko postanejo dobri programerji in inženir Ji. ^p^ Mikroprocesorska proizvodnja v Italiji Iz novega kataloga komponent podjetja SGS-ates povzemamo, da to podjetje proizvaja popolni mikroporcesorski družini F8 in Z-80, Komponente so: 3B50 (CPU), 38S1 (psu), 3852 (DMI), 3853(SMl), 3854 (dma), 3856 (PSU), 3857 (PSU/SMI), 3861 (PIO), 3870 (mikro računalnik), 3871 (PIO) ter Zllog Z-80 (CPU, CTC, PIO, SIO, DMA). Te komponente Je mogoče nabaviti v prodajnih centrih podjetja, in sicer: SGS-aTES Componenti Elettronici SpA. 50127 Firenze, Via Giovanni del Pian dei Carpini 96/1 alt tudi pri: 20149 Milano, Via Correggio 1/3. apž raziskovalne naloge prijavljene na rss v letu 1978 v re[ rubriki bomo objavi [a 11 !siuiu 13tii Yut|o.slav Internntionnl Symposium on Informrition Processing med, Octohor 2-7, 1978 Som ina rs Sol oc tod Tbpics in Computer Scionco Blod, October 3-6, 1978 Exhibition Computer Equipment and Literature Bled, October 1-7, 1978 Organiser INFORMATIKA , Slovene Computer Society in co-0()orotton with Jožef Stefan Institute, and Faculty of Electrical Engineering, University oC Ljubljana Deadlines Marcii 20, 1978 - submission of the application form and 2 copies of extended summary April 30, 1978 - ma i ting out of the summary reviews and author kits Juno 20, 1978 - submission of the full text of contribution Further information INFORMATICA 70 institut Jožef Stefan, 61001 Ljubljana, pp. 199, Yugoslavia Phone ; (061) 263 261, Cable: JOSTIN Ljubljana Telex : 31 296 YU JOSHN The traditional Bled computer conference, "Symposium and Seminars INFORMATICA", carries on its role as the major Yugoslav meeting of professionals In tho fiold of computers and Information processing Last year, 443 exports from Yugoslavia and abroad attended the 'meeting and presented 247 pajiers. In view of the recent upsurge of computer-related activities in Yugoslavia and in its neiglibourinVi countries, even stronger participation Is expected this year. As in previous years, this will be an international symposium . In their invited papers and at the seminars, eminent foreign experts will present surveys of the latest achievements in selected fields of information science and technology. Tho sponsors and the organizing committee believe that INFORMAnCA 78 will bo a good opportunity tor tho exchange of ideas and experiences in the field of Informati on processing. As a meeting of people from and West it will also be an opportunity to further mutual undcrstamling and co-operatlon. You are invited to tako part in the synM«Jsluni with submlttoil papers. General information In view of the Intornational chnroctcr of tti, 1. leto 2. teto neznano 1. nagrada 14 2. nagrada 3 2 1 3. nagrada 1 3 i pohvala 2 6 2 TABELA 21 Usnah no na.Uoah (povpr^Bno Število to!;is_Qd 7Q HQgwjh?, 1 1977 1 1978/1.leto.1 1978/2.leto 1 — — - — — - — - — — + 1. i ■ 12,30. 1 11,46 1 5.89 i 2. 1 7.72 I 6.46 1 6.12 1 3, ) 6,91 ) 10.40 1 6.19 P 1 11,34 1 8.78 1 5.56 1 S. ' 1 ■ 10,02 1 S.42 - 1 4,19 i -----+- ----— -------- skupaj 48.30% • 1 4Z.53X 1 27.95« 1 min 1 3X 1 0X P 0% 1 mai 1 B7X ■ 1 97* 1 95X 1 i 9 7 7 1 1. nagr«da 1. nagrada 1. nagrada 1. nagrada 1. nagrada 2. nagrada 2. nagrada 2. nagrada 2. nagrada ?.. nagrada 3. nagrada 3. 'nagrada 3. nagrada 3, nagrada 3. nagrada Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Pohvala Luka Suj;trrjtilli I. g innaz i J « >-j. Bsllgradi DuSan Novaki. I. gimnazija Lj. B«üigradi Vido Vouki I. gfmnariia Ljf. Beiigradi Hirho Skofp Giwnäiija Kotìevjei Peter Reinhardt. I, gimnazija Lj, SeSigradi Tomaii Vrhovćoi I. gimnazija L j . Bcü igradi Boris Kuntaritfi I. gintnas i j a L j. BeKigracIi Ivan Ctbeji Ginnazija J. Vege Idrijai Igor Kononenkoi I. gimnazija Lj.Beligradi Matjaü Mikoäi I. gimnazija Lj. Beiigrad. Rajko Svelikot Gimnazija Ravne na Koroükemv Miran Martin£eki Simnazi ja Ce I je■ «•tja« Hirffm.ani Sfmoailja Lj. Sentvidi: Igor KraSevaoi Simnazija tl. ZidanSka Maribon Sor an De v i de i I. gimnđjZija Mart bon ' Peter KuSar. fiiflinailia LJ. Vitf. Bojan PeHeki G.iflinazija Lj, Senlvidi Btanko VrS«aji Gimnazija Kottevjei. Pajo Can Gimnazija I. Cankarja Ljubljanai Hlran Toaljanoviflt Gimnazija Novo «esfoi Jure Skrlji I. gimnazija Lj. Beljjgradi DuSan Lapajnei Gimnazija J, Vege Idrijai Janez Zerovnfki Gimnazija Lj. Sentvidi Corazd Zaftoükari SimnazfJaLJ. Senlvid» Silvi] MoCniki Gimnazija J. Vege Idrija) : 1 9 7 8 / 1 leto 1. nagrada Harho Ah«ani Gimnazija Lj. Vi«i 1. nagrada Mark Plehko. GionaiiJaLj. Vitfi .1. nagrada Cveto Sregoroi I. gimnazija Lj. BeSigradi 2. nagrada Earko Lenarditfi Elektrotehniška jfola Ljubljana) ; 2. nagrada Kazimir So/niiltek) Gimnazija H. 2idan£ka Haribon 2. nagrada Haljaif ovek. Gimnazija Lj. Vi«i 3. nagrada Rudi Ponikvan Gimnazija Lj. ViHi 3. nagrada Roman BUnkuJti I. gimnazija Lj. Beligradi 3. nagrada Darko hanleli I. gimnazija Lj. BeKigradI 19 78/2. leto 1. nagrada Igor Grlioarevi I. gimnazija Lj. Betügradi 1. nagrada Janez 9etinai Gimnazija LJ. Sentvidi 1. nagrada Vido Vouki I. gimnazij« Lj. Belfigradi 2. nagrada Metod Sajei Gianazija Novo mestoi 2. nagrada Gorar 9alamuni Gimnazija Bre*ioei 2. nagrada Andrai Rumpreti Gimnazija Breüioei 3. nagrada Gorazd Divjaki Gimnazija Breüicet .3. nagrada Igor KraSevaei Gimnazfja H. Zidan^kai 3. nagrada Maja Morani I. gimnazija HariborI B4 OKMACHiNEAND TOOL COHPOHATiONj 34SS tOKNiB STRUT. BSOM. NtW VOR« 1047S. U.S Hiwir (211) m tm • rmi: 12 W9i • ••m: 219; WK-4B WIRE-WRAPPING KIT WIRE-WRAPPING WIRE OK MAVMIXEAMt TIMU, COKnUtATtOX S*M co»«ER sfREET. aHora, K.Y. iMra uflA mac: (ita ««-«MO TELE* NC: 1 :K11 TBS SÌ»! W MACHIIIt t IMI COmUTISN TfLBl12»91 VK-4B OŽIČEVALNA SESTAVLJENKA Sestavljenka vsebuje orodje in dele, ki so potrebni aa izdelavo prototipne ali amaterske ploščice. Deli, ki jih ima sestavljenka, so: univerzalna plošča s tiskanim vezjem, standardni 2 x 22-palni konektor z izvodi za ožičevanje, dve 14-in dve 16- kontaktni podnožji za integrirana vezja z izvodi za ožičevanje, orodje za vstavljanje in izvlačenje integriranih vezij, tulec s 15 m žice in posebno orodje WSU-30, ki je kombinacija orodja za ožičevanje in odvijanje žice na trnih s premerom 0,63 mm; v ročaju je vgrajeno rezilo za snemanje izolacije. ŽICA. ZA OVIJANJE Žica ima najvišjo industrijsko kvaliteto z oznako AVG 30 (0,25 mm), ki je navita v 15 m zvitkih. Žica je primerna za manjše proizvodne serije, razvojna dela, izdelavo prototipov ali za amaterske projekte. Žica je prevlečena s plastjo srebra in je izolirana s posebno plastjo, ki prenese velike mehanske in električne obremenitve. Na razpolago so štiri barve izolacije: bela, modra,rumena in rdeča. Žica je navita na 40 mm kolutih, ki omogočajo boljše rokovanje in skladiščenje. Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA . POJMOVI I SKRAĆENICE NA PODRUČJU RAČUNARSKE TEHNIKE - RAM, Rondom occess msinory - rle lutine. . ■ • ^ . ■ • ■ .■.,■• - Regislor, spremnik - (itiamorijskö noprova koja može sadržati : jedein ili viie bitova ili rljaćt. Registar « Upotrebijova koo . privremeno memorij^o podrućje unutar'centralnog procesora.' ~ Relative addressing '' tehnika adrrairanja kod koje se stvarno odreso dobije Bablrenjem vrijadn.o'stl U odgovarajućeiTi registru t sodržojo adretr^,poljo noredbe.: - Relocotablo - rutina kod koje tu iristrukcije I tnemortjski pozivi definiror^l tako da mbgu bit! postavljeni ) Izvriehl U bilo kojem dijelu glavne memorija. ; . - Reset - sadržaj registara III ihemorije se. vrati na.specifl-clrone poietne uslove. • ' ■,.... - Schrotcb oreo, zoplske - tókòcije; u programu, upotrebi jene ža privremeno pamćahja pòdòhako, m^lurozultata. - Schrotch pod - m«morl|sko^^ru£je ypotrljebljeno zd pom-ćenje lokacija prekinutog programa té šća ortiogućavanje regularnog nastavljanja programa po Izv^enom. servisu. To može biti dlo glovne tnemorlje Mi napdvisfw memorija- Segrnentatlon, segmentirxirtje - tehriiko .dijeljenja velikih programa, koji ne mogu biti u cijolosli naloienl u glavtrg m«- .: moriju, u manje programe od kojih je uvijèk sartie jedon o . memoriji, a potiva druga ta vanjske memorije. Ta. tehnika je poznota takodjor koo overlaylrig, ^ - Select code ^ kada kojo odabire perifernu nopravu na koju je podotok adresiran, Sense instruction - rafuoorsko Instnikcijo koja testiro stonje noprove (busy, reody ltd.), SEItlAL - noćln rodo pri kojem se bitovi ohradjuju jedan ZO drugim, Serial parallel conversion - konverzija podataka iz serijskog nizo u paralelni oblik. ■ Service routine - rutina nomitenjeno za izvrdavanje spec I-flclKinih I/O operacija III rutina koju, .akHviros prek Id programa (interrupt). ' . ■ ■ ' Shift - pomljeranja, no lijevo II! nò desno, sodržajo registro. • Simulate - Imitacija djelovanjo noprove, sistema. Ili procesa, ■Single shot - metoda djelovanja r^iunära u ručnom režimu gdje-se jedna Instrukcija izvrii kao odgovor no jednii ručnu akciju, ■ ■ Source program - program napison u jeziku rolliti lom öd moSirakog koda. ■ Slack - nI* memorljskih lokacija gdje so podatak upisuje u.lokaciju kojo je iznad vrho tog nipostavil sarmi vrh nizo. Podatak se isključuje. Iz nlwi tako dq sljedećo niio lokacijo, postoje vrh-,. '. ■ Stand alone - računanji sislem ili periferna nopravd koja djeluje ni^vlsno od neke druge narove.,■,, ^v., ■ Status <^nosI se na jedon od nekoliko ^ućih statusa noprave ili progromoV ■ ■ String - konsekventni niz. znakova III podatkovnih rijeil. ■ Syntox - skup provilo koja defìnlroju konstrukciju pr^ ; gramskog jezika, - • Task - grypo instrukcija sa speci jalni m zodaMtom, ■ Teletype - Periferno jedinleo inai è brzine, koju Cine tostatura, printer, £lta£ i buSaĆ papirne traka.: • Termi noi - periferno jedinica, obično télet]^, povezana ' so udaljenim ro tunarom. - Three address - Instrukcljskì format koji imo specificirane lokacije dvaju operonoda te lokoelju za režullut. : ■ Time shoring - tehniko koja omogućava upotr^u .rafunora Istovremeno od strane vile terminala. ■ Trača - rutino koja proti livriovonje programa te Ispisuje ' informacija koje se odnose na ixvrSavànje pojedine narobe. Time ja omogućer» lokie otkrivanje gretoka. ■ Transfer Rate - brzina kojom se bitl/zndcl Hi rijeil prenose Iz jedne noprave no drugu. • -Truth tobte - tabelarično metodo predstovljarija rezu Ito ta Butove, operacije. 66 - TTL, Tronititer-Traniiilor Logic • Two addteti - Iratrukcilikl formal kojt imo ipeclftcironu adresu j«dnog operanda te odr«su xa rezu I tar. - Two'> eompietflent - neg if an bltwrnog broja tako do kompletiramo ivoki bit i noto dodatno 1. - Unibui - kombinirano I/O i memofijiko vodilo koje tre - A/D pretvornik, točnost 8 bitov, preklop na sistemsko analogno vodilo