OSREDNJA knjižnica GSUg SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15 «JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V • številka 10 • cena 350 S/T • 29. oktober 2003 Občina Žalec Občine Ob prazniku Žalca več pridobitev Velik dan za šolo in preboldski str. 3 šport str. 4 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI D I 5 1 I! I B l C I ) A P L I N A d . » . o . PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Medregijska vaja LIZA Oktober je mesec požarne varnosti, v katerem so prostovoljna gasilska društva oziroma njihove zveze pripravile številne aktivnosti. Lansko leto podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju na področju požarnega varstva med GZ Trbovlje in GZ Prebold pa je v soboto doživel konkretno potrditev v skupni reševalni vaji, imenovani LIZA 2003, ki je potekala na področju zaselka Jelence, na meji med trboveljsko in preboldsko občino. Poleg GZ Prebold in GZ Trbovlje postaja Trbovlje, Zdravstveni dom Trbovlje, Elektro Trbovlje, poveljstva vseh štirih gasilskih zvez in Aero klub Zagorje. Enodnevna operativno-taktična vaja je bila izvedena z namenom, da se preveri organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih gasilskih enot vseh štirih gasilskih zvez za posredovanje ob večjem požaru; hkrati s tem pa tudi operativno-taktično povezavo enot ter regijskih centrov obveščanja in skladnost vodenja, poveljevanja ter ukrepanja ob večjem požaru na objektih in v gozdu. Po predpostavki vaje je udarila strela v stanovanjsko hišo v S skupne vaje med regijama na področju zaselka Jelenca, imenovana Liza so na prvi skupni vaji med dvema regijama sodelovali tudi gasilci GZ Hrastnik in GZ Zagorje, skupno 22 enot zaščite in reševanja z 220 gasilci in drugimi, med njimi Policijska Knezdolu. Zaradi močnega vetra se je z iskrami požar razširil na stanovanjsko hišo v Marija Reki, nato pa je zagorel še gozd. Vaja je bila izvedena po načrtu, ki sta ga odobrila in pod- Borut Čretnik, s. p. GSM: 041 667 180 Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje I -vodovod kanalizacija -ogrevanje - plin KOMPLETNA SANACIJA KOPALNIC TRGOVINA: 03/ 700 05 55 Rudi Čretnik GSM: 041 602 401 KOTTIIX GRRDNJC IN SUKOPUSKRRSTVO Igor KOTNIK, s*. Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net SUKOPl€SKRRSKfì IN ZIDRRSKR D€LR KOMP16TN6 FINRUZRCUe OBJ6KTOV TOPLOTN6 IN KURSIČN€ FRSRD6 ad Zeta iSfjó pisala župana preboldske in trboveljske občine Vinko Debelak in Bogdan Barovič. Oba sta poleg župana Hrastnika Mirana Jeriča, predstavnikov gasilske zveze Slovenije, svetnikov občinskih svetov, vodstev gasilskih zvez, predstavnikov Civilne zaščite in številnih drugih z zanimanjem spremljala potek vaje ter ob koncu vajo ocenila kot zelo uspešno, izvajalcem pa izrekla vse priznanje. Prva skupna vaja med dvema regijama je bila tudi po mnenju župana Hrastnika in drugih strokovnih opazovalcev zelo dobro izpeljana. Z vajami bodo nadaljevali tudi v prihodnje in s tem krepili medsebojno sodelovanje in pripravljenost za pomoč pri zahtevnejših požarih in drugih naravnih nesrečah. D. Naraglav Sožitje praznuje Sožitje - Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije praznuje letos 40-letnico. Svečana proslava za celjsko-koroško regijo, na kateri bodo podelili tudi priznanja svojim zaslužnim članom, bo danes popoldne v Orgelski dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju. V celjsko-koroško regijo sodijo Sožitja Celje, Laško, Mežiška dolina, Radeče, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur, Velenje, Zgornja Savinjska dolina in Žalec. Iz Sožitja Žalec bosta priznanje za dolgoletno prizadevno delo prejela Ana Kresnik in Rihard Kopušar. K.R. Utrip ima uradne ure Za lažjo organizacijo dela smo se tudi v uredništvu Utripa Savinjske doline odločili, da za stranke določimo uradne ure. Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 17. ure. Če takrat ne utegnete, prej pokličite v uredništvo. Naša telefonska številka je 712 12 80, številka faksa pa 712 12 76. Utrip pa ima tudi nov naslov elektronske pošte: zkst.utrip&siol.net Leto 2003 si bomo očitno zapomnili po vremenskih ekstremih. Za naše kraje nadpovprečno vročemu poletju je sledila čisto kratka jesen in že 23. oktobra zvečer smo dočakali prvi sneg. Večina ga ni bila nič kaj vesela. Drevje je v glavnem še odeto v zelenje, ki šele dobiva jesenske barve. Zimskih plaščev na naših jeklenih konjičkih še nimamo vsi, cestarji se bojijo, da bodo porabili, če bo šlo tako naprej, preveč soli in denarja za čiščenje cest, tisti, ki so vsak dan na cestah, pa se nič kaj ne veselijo zastojev v prometu, ki jih prinašata sneg in zima. Tolaži nas dejstvo, da se prvi sneg ne obdrži dolgo. Seveda pa so se snega zelo razveselili otroci in mu iz vsega srca zaželeli dobrodošlico. Zrasli so prvi sneženi možje, kakršen je nasmejani možak na zgornjem posnetku, delo Adrijane in Nataše Kolarič iz Kanade, ki sta v teh dneh na obisku pri dedku in babici na Polzeli. Otroci imajo še en razlog za veselje, ta teden so namreč jesenske počitnice. V soboto pa se bomo poklonili vsem preminulim. Za mnoge je to še posebej žalosten dan, a kot pravijo: življenje vsem nesrečam navkljub teče dalje. Ne bodimo žalostni, ker smo jih izgubili. Veseli bodimo, da smo jih imeli. vopi Žalec, Savinjska cesta 87, tel 03/ 713 26 60 713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Vlasta Potočnik, Podlog 42, Šempeter 2. Samra Omerovič, Kidričeva 8, Velenje 3. Drago Guček, Gotovlje 111/e, Žalec SKG SPLOŠNO V KLEPARSTVO - KROVSTVO & CREATONE NARAVNO .VOOILNO' •BRAMAC- Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 ESAL anhovo Ugoden ECO kredit TOM + 1 Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX mlini za grozdja • INOX mlini za jabolka mobitel: 041 635 868 Oktober2003 Občina Žalec OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec objavlja na podlagi 40. člena uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št 12/03 in 77/03) JAVNO DRAŽBO nepremičnin v lasti občine Žalec. l. PREDMET PRODIJE Pare. št 215/4 - njiva v izmeri 411 m2, zemljiškoknjižni vložek št 1126 k. o. Gotovlje, po izklicni ceni 2.494.819,00 SIT + 20 % DDV: • predmetna parcela se nahaja med stanovanjskimi hišami ob zaključku Antičeve ulice v Žalcu; • zemljišče je stavbno zemljišče, ki ga ureja Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. Žalec (Uradni vestnik Celje, št 16/68) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. in Frenga Žalec (Uradni list SRS, št 10/82 in Uradni list RS št 20/98,95/99,37/01); • velikost parcele je za samostojno gradbeno parcelo premajhna D. POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN: • Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali osebno izkaznico (izdano po 20. 6.1998) in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopiji. • Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. • Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na podračun št 01390-0100004366 in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila. • Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. • Najmanjši znesek za dvig izklicne cene je 200.000,00 SIT. • Komisija za izvedbo javne dražbe lahko s soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražitel jem poravna stroške v višini izkazanih stroškov za prevzem dokumentacije. m. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI • Kupec mora skleniti kupno pogodbo najkasneje v 30 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino v 8 dneh od sklenitve pogodbe. • Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščine ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smalta, da niuspela. • Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe pri notarju plača prodajalec. • Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec. Javna dražba za nepremičnini bo v četrtek, 13.11. 2003, ob 12. uri v prostorih sejne sobe Občine Žalec (prizidek, I. nadstropje). Vse infoimadje (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ali na telefon (03) 713 64 14. OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec objavlja I na podlagi 40. člena uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03 in 77/03) JAVNO DRAŽBO nepremičnin v lasti občine Žalec. I. PREDMET PRODAJE Pare. št. 803/1 - pašnik v izmeri 510 m2, zemljiškoknjižni vložek št. 695 k. o. Pongrac po izklicni ceni 1.031.924,00 + 20 % DDV • predmetna parcela predstavljata stavbno zemljišče, ki ga ureja Odlok o zazidalnem načrtu za Zabukovico (Uradni list SRS št. 9/80); • zemljišče se nahaja v naselju Pongrac in je možna pozidava; • v primeru gradnje objekta je investitor obvezan, da v celoti upošteva geološko poročilo podjetja “Geosvet”, ki navaja, da je pred pričetkom gradnje potrebno v celoti sanirati plazišče in urediti odvodnjavanje (kanalizacijo) širšega zaledja (poročilo se nahaja na sedežu Občine Žalec). II. POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN: • Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali osebno izkaznico (izdano po 20. 6. 1998) in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopiji. • Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. • Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na podračun št. 01390-0100004366 in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila. • Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. • Najmanjši znesek za dvig izklicne cene je 100.000,00 SIT. • Komisija za izvedbo javne dražbe lahko s soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem poravna stroške v višini izkazanih stroškov za prevzem dokumentacije. III. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI • Kupec mora skleniti kupno pogodbo najkasneje v 30 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino v 8 dneh od sklenitve pogodbe. • Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščine ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela. • Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe pri notarju plača prodajalec. • Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec. Javna dražba za nepremičnini bo v četrtek, 13. 11. 2003, ob 9.00 v prostorih sejne sobe Občine Žalec (prizidek, I. nadstropje). Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ali na telefon (03) 713 64 14. JAVNI POZIV Občina Žalec je v mesecu oktobru pristopila k izdelavi proračuna za leto 2004. Zato pozivamo: • posameznike, • društva, ki se ne prijavljajo preko javnih razpisov za področne zveze društev, • ostale neprofitne organizacije in ustanove, da podajo svoje zahtevke in predloge za sofinanciranje programov do 3. novembra 2003. Proračunski uporabniki, ki ne bodo pravočasno dostavili zahtevanih podatkov, ne bodo vključeni v proračun za leto 2004. Župan Lojze Posedel, univ. dipL ekon. 5$ Na podlagi 12. člena Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov (Ur. 1. RS št. 100/03) OBČINA ŽALEC RAZPISUJE SKUPNO 6 (ŠEST) ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 2003/2004 za dijake ter študente, in sicer: - 2 (dve štipendiji) za nadarjene dijake in študente, ki s svojo intelektualno ali umetniško nadarjenostjo dosegajo izjemne rezultate (nadarjeni dijaki in študenti), pri dodeljevanju celoletnih štipendij se upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku od vključno drugega (2.) letnika dalje, ki je dosegel najmanj prav dober splošni učni uspeh v preteklem šolskem lem, oziroma študentu, ki ima najmanj prav dobro (8) povprečno oceno vseh opravljenih izpitov v preteklem šolskem lem. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno. - 2 (dve štipendiji) za dijake in študente, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega celoletnega zneska 100 % zajamčene plače in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji ter katerih premoženjsko stanje je slabše. - 2 (dve štipendiji) za dijake deficitarnih poklicev s področja obrti, in sicer: avtoklepar, avtoličar, inštalater strojnih instalacij, klepar -krovec, konstrukcijski mehanik, mizar, orodjar, stavbni steklar, strojni mehanik in zidar. V primeru, da se po posameznem vsebinskem sklopu razpisa ne podeli štipendija, je mogoča prerazporeditev sredstev na ostala področja, ki se štipendirajo. Način prijave: Prijavi na razpis, v kateri se izrecno navede, za katero štipendijo se kandidira, je treba priložiti: - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; - dokazilo o stalnem prebivališču v občim Žalec; - življenjepis; - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto; - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; - dokazilo iz drugega odstavka 7. člena Pravilnika o štipendiranju (velja za nadarjene dijake in študente ter za dijake deficitarnih poklicev): kandidat priloži dokumentacijo, s katero dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno); - dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občim; - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju, - podatki o dosedanjem štipendiranju (sem prejemnik štipendije: DA/NE, navedba štipenditorja). Upravičenci celoletne štipendije so dijaki srednjega izobraževanja in študenti dodiplomskega izobraževanja, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v občini Žalec. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo prosilci, ki študirajo na šolah ali univerzah v Republiki Sloveniji. Pravica do štipendije traja ves čas izobraževanja oziroma dokler štipendist izpolnjuje pogoje. Štipendija se izplačuje za celo šolsko leto, ko ima štipendist status dijaka oziroma študenta. Komisija za štipendije bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju dijakov in šmdentov v občini Žalec. Sklep o dodelitvi štipendije izda župan občine Žalec, ki o izbiri kandidatov za štipendiranje pisno obvesti vse prosilce v roku 15 dni po izbiri. Nepopolnih in nepravočasnih vlog za podelitev štipendij ne bomo obravnavah. Vloga z vsemi prilogami se pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Ne odpiraj - vloga za štipendije”, z naslovom pošiljatelja na zadnji stani ovojnice. Vloga mora biti oddana najkasneje do 17. november 2003 (velja poštni žig tega dne). Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazec s katerimi kandidati uveljavljajo pravico do štipendije, je mogoče dvigniti na sedežu Občine Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ah na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 03/713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka. OBČINA ŽALEC Za povrnitev škode odgovorna država Na 9. seji žalskega občinskega sveta, ki je bila zadnji četrtek v septembru, so svetniki med drugim obravnavali poročilo o posledicah letošnje toče in suše v kmetijstvu, sprejeli rabalans proračuna, ki ima za 77 milijonov tolarjev več prihodkov od prvotnega proračuna, in potrdili približno 10-odstotno povišanje cen programov v JZ Vrtci Žalec. Iz sredstev proračunske rezerve so odobrili nekaj manj kot 4,5 milijona tolarjev za povrnitev stroškov prevoza pitne vode. Na naslednji seji pred tednom dni so za isti namen odobrili še več kot 3,2 milijona tolarjev. Da bi zmanjšala stroške prevozov pitne vode, naj bi v bodoče občina več denarja namenjala za sofinanciranje sanacije vodnih virov lokalnih vodovodov, za katere je na 9. seji odobrila 660.000 tolarjev. Svetniki so na septembrski seji dali pozitivno mnenje k imenovanju Tatjane Žgank Meža za ravnatojico I. OŠ Žalec (Adi Vidmajer se je upokojil) in Mare Mohorko za ravnateljico žalskih vrtcev. S poročilom o naravnih nesrečah v kmetijstvu v letošnjem letu jih je seznanila Tilka Potočnik. Komisija je ocenjevanje opravila dvakrat, skupaj pa je prejela 314 vlog oziroma prijav škode. Skupna škoda v živinoreji, hmeljarstvu in sadjarstvu je bila ocenjena na 757.899.104,00 tolarjev. Oddelku za negospodarstvo in gospodarstvo so svetniki naročili, da ministrstvu za kmetijstvo pošlje poziv, naj pospeši izplačilo odškodnin kmetom. Za pokritje stroškov pokojninskega zavarovanja za kmete so v proračuni namenili 6 milijonov tolarjev, sicer pa so menili, da je za povrnitev škode v kmetijstvu odgovorna država. OBVESTILO Vse organizatorje prireditev obveščamo, da morajo obvestilo za prireditev potrditi najmanj tri delovne dni pred prireditvijo na naslovu: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, v sobi št. 49 pri Tilki Potočnik. Zavod za kulturo, šport in turizem ŽALEC, Aškerčeva 9a Tel: 03/712 12 50; faks: 03/712 12 62 e-pošta: zkšt.zalec@siol.net V skladu s 33- členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS 96/2002), 11. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda “Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec”, 29. člena statuta zavoda in sklepa strokovnega sveta organizacijske enote kultura in lokalni časopis razpisuje Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec prosto delovno mesto programske direktorice/programskega direktorja za področje kulture in časopisa. Za programsko direktorico/programskega direktorja je lahko imenovan kandidatka/kandidat, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: • univerzitetna ali visoka izobrazba ustrezne smeri; • tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto s področja kulture; • vodstvene in organizacijske sposobnosti; • znanje najmanj enega svetovnega jezika; Programsko direktorico/programskega direktorja bo imenoval strokovni svet za kulturo in lokalni časopis po predhodno pridobljenem mnenju ustanovitelja Občine Žalec. Mandat programskega direktorja/direktorice traja 5 let, delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo ponovnega imenovanja. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, življenjepisom in opisom lastne vizije razvoja organizacijske enote kultura in lokalni časopis pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 ŽALEC, s pripisom “razpis programski direktor - NE ODPIRAJ”. Kandidatke/kandidati bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po odločitvi o imenovanju. Direktorica Tanja Razboršek - Rehar Sprejeli so tudi sklep o ravnanju z neobranimi hmeljskimi rastlinami, odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za priključke na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje in pravilnik o štipendiranju. _ L R. O lokalnih vodovodih Občinski svetniki so na 9. seji sprejeli sklep o sofinanciranju izgradnje ali rekonstrukcije lokalnih vodovodov. S tem naj bi izboljšali oskrbo s pitno vodo tam, kjer javnih vodovodov še ni. Tokrat so skupaj 660 tisoč tolarjev namenili za tri projekte: sofinanciranje izgranje lokalnega vodovodnega sistema Sončni hrib (v Zabukovici), sofinanciranje izgradnje novega zajetja in povečanje vodohrama Hramše (KS Galicija) in sofinanciranje rekonstrukcije lokalnega vodova Podkal (v Zahomu, KS Griže). Sredstva bodo razdeljena v višini 30.000 SIT na gospodinjstvo, pod pogojem, da bodo krajani poskrbeli za redno vzorčenje pitne vode, da bodo določili odgovorno osebo vodovoda in da bodo podpisali izjavo, da se bodo priključili na javni vodovodni sistem, ko bo dana možnost priključitve. Občina Žalec oktober2003 Snemanje v poslovniku Prejšnji četrtek je bila 10. redna seja žalskega občinskega sveta, na kateri je bilo 16 točk. Svetniki so v prvi in drugi obravnavi potrdili spremembe poslovnika občinskega sveta. Z njimi so natančneje opredelili snemanje sej. Določili so, da so magnetogrami sej občinskega sveta na voljo vsem svetnikom, drugim pa po posebnem dovoljenju župana. Seje delovnih teles se lahko snemajo, vendar se morata s tem strinjati dve tretjini navzočih članov. Med premoženjsko-pravnimi zadevami so svetniki med drugim potrdili pogodbo o medsebojnem sodelovanju občine in Juteksa Ložnica pri gradnji dovozne ceste s priključkom na cesto AIO. Cesta je v prostorskih dokumentih že predvidena, izdelati pa je potrebno še izvedbene projekte. Vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka je zatem predstavila poročila o dejavnostih na področju sociale in zdravstva v občini Žalec, vprašanj pa sve- tniki za prisotne direktorje in predstavnike centra za socialno delo, dnevnega centra za mladostnike, dnevnega centra za ljudi s težavami v duševnem zdravju, doma Nine Pokom Grmovje, Žalskih lekarn in Zdravstvenega doma niso imeli. Svetniki so potrdili razvojna programa CRPOV za Liboje in Gotovlje; programa že navajata konkretne izvedbene projekte. Potrdili so tudi zazidalni načrt za stanovanjsko gradnjo v Arji vasi, ki ga je financirala skupina investitorjev, med drugim pa predvideva gradnjo sedmih stanovanjskih hiš. Sprejeli so novo poročilo o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, katerih lastniki ali solastniki so svetniki oziroma njihovi zakonci ali izvenzakonski partnerji in zaradi nezdružljivosti opravljanja javne funkcije in pridobitne dejavnosti ne smejo poslovati z občino. Svetniki so tudi potrdili oprostitev plačila prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje za del občanov v Arji vasi ob mostu čez Ložnico, ki so sami financirali gradnjo priključka na kanalizacijo. Že na prejš- nji seji so plačila obveznega prispevka za priključitev na vodovodno omrežje oprostili krajane, ki so sofinancirali gradnjo vodovoda Podkraj - Stebovnik.. Svetniki so se seznanili tudi z aktivnostmi za ureditev ribnika Vrbje in prisluhnili poročilom o delovanju krajevnih skupnosti. K.R. Nova volilna komisija Svetniki so na predlog komisije za mandatna vprašanja imenovali nove člane. Predsednik je Stanislav Košenina, njegova namestnica Breda Žagar, člani pa Tanja Vovk Petrovski (namestnica Terezija Jelen), Majda Gominšek (namestnik Drago Podgorelec) in Lora Pirmanšek Virant (namestnik Ivan Jošt). R. R. Drobtinica ■ svetovni dan hrane Območno združenje Rdečega križa Žalec se je letos že drugič pridružilo Drobtinici, mednarodni akciji ob svetovnem dnevu hrane, ki je potekala v Sloveniji v šestnajstih območnih združenjih Rdečega križa. V občini Žalec sta akcijo izvedli Krajevni organizaciji Rdečega križa Šempeter in Žalec ob pomoči učencev osnovne šole Šempeter in Prve osnovne šole Žalec ter prostovoljcev. Na stojnicah pri supermarketu Mercator v Žalcu in pri Blagovnici Savinjka Šempeter so prodajali kruh, ki so ga prispevale pekarne Brglez Vransko, Rotar Šentrupert, Uduč Pongrac, Kuder Levec, Fijavž Šempeter in Savinjski kruhek Polzela po enotni ceni 300 tolarjev. Kot je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa Žalec Majda Pilih so z uspehom akcije zadovoljni, Andrej Brodar. saj so v Žalcu prodali 220 kilogramov, v Šempetru pa 100 kilogramov kruha. Denar od prostovoljnih prispevkov bodo namenili za zdrave in redne obroke hrane'za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo Šempeter in prvo osnovno šolo v Žalcu. Kot zanimivost naj povemo, da so lani na eni izmed stojnic v Šempetru zbrali toliko denarja, da so sedmim otrokom omogočili polletno brezplačno malico. T. Tavčar 26. srečanje starejših v Grižah Ridi jesen življenja je prijetna, še posebej ob družabnih srečanjih, kakršno je bilo 12. septembra letos v dvorani društva upokojencev v Grižah. Tovrstna prireditev je najstarejša v občini. Od 278 povabljenih se je vabilu odzvalo 158 krajank in krajanov, starejših od 70 let. S častitljivo starostjo sta se ponašala 92-letna Anica Kaliope iz Migojnic in 90-letni Franc Govejšek iz Pongraca (na posnetku). Posebne pozornosti sta bila deležna tudi zlatoporočenca Marija in Vinko Vasle iz Griž; darilo jima je v imenu sveta KS Griže izročil predsednik Ivan Krašovc. V kulturnem programu so se predstavili igralci KUD Svobode Griže, navzoče pa je pozdravila predsednica KO RK Griže Cvetka Kneževič. V imenu krajevne skupnosti Griže je udeležencem srečanja dobrodošlico in dobro počutje zaželel predsednik Ivan Krašovc, pozdravil pa jih je tudi predsednik območnega RK Janez Meglič. Valčka Gnus se je v imenu vseh starejših krajanov zahvalila vsem, ki so finančno pomagali pri izvedbi srečanja, in članicam RK KO Griže. I. M. Ob prazniku Žalca več pridobitev Mestna skupnost Žalec praznuje svoj praznik 29. septembra. Leta 1964 istega dne je bil namreč trg Žalec proglašen za mesto. Ob prazniku so pripravili vrsto prireditev, med drugim so uradno predali namenu prenovljeno Pečnikovo ulico, novo balinišče in novo otroško igrišče v Športnem parku za žalsko osnovno šolo. V Savinovem salonu je potekala slavnostna seja sveta mestne skupnosti, na kateri so podelili tudi priznanja. drugimi za življenje pomembnimi dejavnostmi. Priznanja mesta Žalec so prejeli: Ciril Blagotinšek za uspešno in požrtvovalno delo v društvu izgnancev, Lojzka Prekoršek za dolgoletno delo na različnih področjih dela v Društvu upokojencev Žalec, Nina Novak za uspešno delo v PGD Ložnica in na področju kulturnega dela z mladimi, Lidija Koceli za dolgoletno in uspešno delo na kulturnem področju v I. OŠ Žalec in v Mestni skupnosti Žalec, Javni zavod žalske lekarne za uspešno sodelovanje in skrb pri razvoju Vladimir Jager za dolgoletno uspešno in požrtvovalno vodenje Medobčinskega društva invalidov Žalec in Anton Ježovnik za dolgoletno uspešno vodenje obrtne dejavnosti in sodelovanje ter pomoč pri razvoju mesta Žalec. V kulturnem programu sta nastopila Savinjski oktete Žalec in citrar Peter Napret, uro pred slavnostno sejo pa so promenadi koncert pripravili godbeniki godbe Liboje. V okviru praznovanja so uradno odprli otroško igrišče in novo balinišče v Športnem centru Žalec in predali S slavnostne seje, v prvi vrsti letošnji prejemn iki odličij MS Žalec Slavnostni govornik seje je bil predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak. Spregovoril je o delu in načrtih ter uspehih mesta Žalec, ki se ponaša kot urejeno mesto z živahnim kulturnim utripom, z razvitim gospodarstvom, zdravstvom, športom, s prebujajočim se turizmom in kakovosti življenje in Studio forma, Savinjska televizija Žalec, za korektno poročanje in vizualno predstavljanje dogodkov in življenja v Žalcu. Grb mesta Žalec pa so prejeli: Vinko Jug za uspešno dolgoletno delov borčevski organizaciji in na področju lokalne samouprave, namenu obnovljeno Plečnikovo ulico v centru mesta. V dolžini 150 m je položena nova kanalizacija in nov vodovod, cestišče pa so na novo pre-plastili in mu s pasovi iz granitnih kock dah poseben pečat. Vrednost del je znašala 35 milijonov tolarjev. T. Tavčar Živahno na cestah V Krajevni skupnosti Levec so se v teh jesenskih dneh lotili urejanja prometne infrastrukture. Po besedah predsednika sveta KS Levec Marjana Kneza, v teh dneh poteka izgradnja krožišča, v katerem bosta tudi kolesarska steza in pločnik za pešce. Istočasno gradijo na tem mestu kanalizacijo ter telefonsko in električno napeljavo. Predvidena vrednost del znaša več kot 100 milijonov tolarjev. Dela naj bi se končala v sredini prihodnjega meseca, odprtje krožišča pa bo 18. novembra. V teh dneh so končali izgradnjo pločnika od kužnega znamenja v središču vasi do gasilskega doma. Na tem delu so uredili tudi odvodnjavanje in preplastili cestišča. V novem naselju, to je severnem delu Levca, pa bodo v kratkem preplastili cestišče in uredili jaške za odvodnjavanje meteornih voda. Z deh nadaljujejo tudi pri protipoplavnem nasipu ob potoku Ložnica od mostu pri letališču do mostu v Medlogu. — T. Tavčar Priprava cestišča ob novem pločniku za preplastitev. Griček razsvetljen Spominska fotografija z Ljudskimi pevkami in krajani V krajevni skupnosti Liboje so začeli z izvajanjem projekta javne razsvetljave, ki jo bodo gradili postopoma. O tem je na priložnostni slovesnosti spregovoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Feldin in predal namenu del razsvetljave v zaselku, imenovanem Griček. Pred slovesnostjo so se krajani zbrali pri kapelici v Porencah, kjer je bil promenadni koncert Ljudskih pevk s Ponikve pri Žalcu. Krajane in pevke je pozdravil in jim zaželel dobrodošhco tudi predsednik zaselka Matjaž Jazbec. Koncert Ljudskih pevk so prisotni nagradili z bučnim aplavzom, ob zaključku pa so se vsi skupaj podah do omenjenega zaselka Griček, kjer je potekalo uradno odprtje javne razsvetljave. Uroš Feldin je dejal, da je v prvi fazi izgradnje javne razsvetljave ta del Liboj dobil 16 luči, nadaljnja izgradnja pa bo glede na razpoložljiva sredstva potekala v prihodnjem letu. D. N. Oktober 2003 Občine Velik dan za šolo in preboldski šport 17. oktobra so v Preboldu po dobrem letu dni od začetka gradnje slovesno predali namenu novo telovadnico. To je pomemben dosežek prejšnjega in sedanjega občinskega sveta na čelu z županom Vinkom Debelakom, Osnovne člani šolskega športnega društva. Zbranim udeležencem slovesnosti, med katerimi so bili tudi predstavniki Zavoda za šolstvo in poslanec DZ Franc Sušnik, je najprej spregovoril župan Vinko Debelak in predstavil razloge, ki so pripeljali do izgradnje nove telovadnice. Veliko lepih besed dali že kmalu ob ustanovitvi občine. Upam, da so ob tej pridobitvi zadovoljni tudi občani, kajti šola in telovadnica je največ, kar smo v delovanju samostojne občine postorili. Ob tem pa seveda ne gre zanemariti vsega drugega. Pri tem mislim na dom krajanov v Šeščah, dvorano v zadružnem domu, dom godbenikov v Preboldu, TIC v graščini z muzejsko zbirko, planinski dom v Marija Reki in druge pridobitve. V prenovo šole smo vložili dobrih 100 milijonov tolarjev, telovadnica z opremo pa nas Ob odprtju nove telovadnice šole Prebold, Košarkarskega kluba in ljubiteljev športa in športne rekreacije. Kako nestrpno so Preboldčani čakali na to pridobitev, je pokazalo tudi slovesno odprtje, saj je bila tribuna nabito polna. Slovesnost se je pričela z mimohodom posameznih skupin športnikov in rekreativcev. Na parketu so, drug ob drugem, ponosno stali: rekreativke društva upokojencev Prebold, odbojkarska sekcija društva upokojencev Prebold, člani, starejši člani, članice in člani ŠD Partizan Prebold, ekipe Košarkarskega kluba Prebold, članstvo športnih društev Latkova vas, Kaplja vas in Marija Reka, članice Odbojkarskega kluba Prebold in je v nadaljevanju navedel Uidi ravnatelj osnovne šole Prebold Milan Jezernik in dejal, da so se sanje dokončno uresničile. Poudaril je, da je bila gradnja telovadnice del že pred dvema letoma pričetega projekta obnove šole za potrebe 9-letke. Vsekakor pa upajo tudi na ureditev zunanjih igrišč in knjižnice. Slovesnost se je nadaljevala z nastopi učencev 1., 2., 3-, in 4. razredov, predstavili so se mladi judoisti Judo kluba Sankaku sekcija Prebold, skupina osmošolk z ritmično gimnastiko in plesna skupina Axis, ob zaključku pa so nastopile tudi odbojkarice z žogami. In kaj pravi ob novi pridobitvi župan Vinko Debelak? “Danes sem zelo vesel in zadovoljen hkrati, saj smo uresničili obljubo, ki smo jo bo stala 240 milijonov tolarjev. Skupaj smo v teh letih v tako imenovano streho nad glavo vložili 640 milijonov tolarjev, kar je za proračun občine zelo veliko. Glede na to, da smo ob tem prejeli le nekaj skromnih sredstev ministrstva za kulturo, lahko rečem, da je bilo vse to zgrajeno s sredstvi občanov. Navsezadnje bi lahko gradili tudi kaj drugega, vendar je bila investicija v telovadnico prioritetna naloga, sedaj pa bo na vrsti tudi ostalo. Vsekakor pa upamo in pričakujemo obljubljena sredstva s strani ministrstva za šolstvo in šport, ki je tudi podpisalo sklep o sofinanciranju telovadnice. Skratka, za nami je eno poglavje dela, pred nami pa novi izzivi in nove potrebe.” D. Naraglav Obnova fasade in ogrevanja V občini Prebold so v času njenega delovanja že marsikaj postorili za lepši izgled kraja. Poleg izgradnje telovadnice in obnove osnovne šole so obnovili Dom godbenikov, uredili prostore preboldske graščine, knjižnico, Dom krajanov v Šeščah, preboldsko kinodvorano in še marsikaj. Pred kratkim so se nadaljevanja obnovitvenih del lotih tudi pri Kmetijski zadrugi Prebold, ki ima v lasti enega največjih objektov v občini, to je Dom kmetijske zadruge, ki je bil zgrajen leta 1959- Poleg poslovnih prostorov zadruge, stano- vanj, kinodvorane in sušilnice hmelja je imela v njem prostore tudi prva samopostrežna trgovina na podeželju v Sloveniji. Danes te prostore zaseda pošta. Objekt je bil potreben obnove. Predlansko leto so obnovili celotno streho, občina pa je lansko leto financirala obnovo nekdanje kinodvorane in jo tako usposobila za kulturne in druge prireditve. Kmetijska zadruga se je sedaj lotila še obnove fasade in ogrevanja, za kar je namenila okrog 20 milijonov tolarjev. Izvajalec obnovitvenih del fasade je podjetje Remont Celje. Na fasadi doma je velika zanimiva freska - pri- zor iz kmetijstva, ki jo želijo ohraniti, saj je del zgodovine kraja pod Žvajgo, v katerem je bila nekoč poleg industrije močno zastopana tudi kmetijska dejavnost. D. N. Vesela jesen Turistično društvo Gomilsko je tudi letos pripravilo teden prireditev s skupnim naslovom Vesela jesen na Gomilsko. Zaključile so se s srečanjem krajanov. Na srečanju so podelili priznanja za najlepše lončnice. Prejele so jih Elza Vasle iz Zakla, Darinka Čuk iz Šmatevža, Marjeta Derča iz Grajske vasi in Mija Štrajher z Gomilskega. Priznanje sta prejela tudi Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko ob 100-letnici društva, Uidi za dobrega delovanja pri vzgoji mldih, in Konjeniško društvo Mustang za ureditev zanemarjenega prostora ob potoku Konjščica v lep ranč. T. T. Dom KZ Prebold dobiva novo zunanjo podobo. Prva redna seja v novih prostorih S seje OS občine labor v novih prostorih V ponedeljek, 13. oktobra, so se na 6. redni seji sešli svetniki občinskega sveta občine Tabor, tokrat že v novih prostorih. Z dnevnega reda so uspeli spraviti le dve točki; končali so prvo obravnavo rebalansa proračuna ter obravnavo predloga ustanovitve javne gospodarske družbe, ki je bila na dnevnem redu že na prejšnji seji, vendar se svetniki zanjo niso hoteli opredeliti, ker so želeli podrobnejšo obrazložitev. Kot smo že poročali, je župan Vilko Jazbinšek svetnikom predlagal ustanovitev javne gospodarske družbe. Le-ta bi opravljala dejavnost, s katero bi razbremenila občinski proračun, ki je zaseden že za prihodnje leto, saj bodo morah okrog 32 milijonov obveznosti prenesti v naslednje proračunsko obdobje. Ob ustanovitvi javne gospodarske družbe bi te obveznosti prevzela družba sama, občina pa bi se lahko posvetila tekoči problematiki, saj je na vidiku začetek izgradnje šole, ki bi jo naj v višini 60 odstotkov financirala država. Narejen je že terminski plan financiranja. V letu 2004 naj bi občina za izgradnjo namenila 22 milijonov tolarjev, v letu 2005 bi se ta vsota povišala na 25 milijonov, v letu 2006 pa kar na 42 milijonov. Najmanj naj bi za izgradnjo namenih zadnje leto, in sicer 15 milijonov tolarjev. Skupno to pomeni 105 milijonov, sama investicija pa naj bi po letošnjem izračunu veljala 311 milijonov tolarjev. Svetniki so tudi tokrat zavrnih županov predlog o ustanovitvi javne družbe, v kateri bi imela občina 50-odstotni delež. Kot pravi župan Vilko Jazbinšek, bodo morah poiskati drugačno pot, saj nikakor ne namerava vztrajati pri svojem predlogu, čeprav še vedno misli, da bi bila to najboljša rešitev za občino. D. Naraglav Razglasili bodo etnološke spomenike Pred 6. redno sejo občinskega sveta občine Vransko so si svetniki z županom Francem Sušnikom in drugimi ogledali na novo zgrajeno avtocestno bazo v Čepljah. Na seji pa so svetniki obravnavali 11 točk dnevnega reda. Uvodoma jih je župan Sušnik seznanil s pridobljenim certifikatom kakovosti ISO 9002, ki ga je prejela Upravna enota v Žalcu. Nato so svetniki razpravljali o strokovnih podlagah za razglasitev etnoloških spome- nikov v občini Vransko, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine v Celju. V prvem branju so sprejeli predlog odloka o razglasitvi etnoloških spomenikov občine Vransko in ga posredovah v 30-dnevno javno obravnavo. V tem času bodo organizirah skupni sestanek z vsemi enajstimi lastniki predlaganih spomenikov ter predstavniki zavoda in občine. Zaradi pomanjkanja vode so sklenili, da se trije uporabniki z Vranskega začasno priključijo na javni vodovod Tešova, zaradi nejasnosti glede sofinanciranja uporabnikov vodovodnega sistema v Malih Praprečah ob priključitvi na sistem pa bodo z vsemi zainteresiranimi organizirali ponovni sestanek. Svetniki so se seznanili s poslovanjem podjetja Energetika, d. o. o., Vransko v lanskem letu, niso pa sprejeli predloga o pristopu k izgradnji skupnega informacijskega portala Spodnje Savinjske dohne. Na seji so obravnavah tudi nekaj premo-ženjsko-pravnih zadev. T. T. Bo bazna postaja v Trnavi legalizirana? Pred dnevi je v razširjeni sestavi potekala prva izredna seja KO Trnava na temo problematika mobilne bazne postaje na Hmeljarskem domu v Trnavi. Na sestanku so sprejeli sklep o odstranitvi bazne postaje mobilne telefonije s strehe Hmeljarskega doma v Trnavi zaradi neposredne bližine šole in vrtca ter škodljivosti za otroke. Zaradi antenske postaje, ki že tri leta stoji na strehi hmeljarskega doma v Trnavi, krajani ves ta čas negodujejo, saj je Mobitel postajo postavil brez njihovega soglasja. Zahtevo o odstranitvi je s podpisi podrlo 255 krajanov. Na ustni obravnavi, minuli petek v Upravni enoti Žalec, so ugotovili, da Mobitel razpolaga s popolno dokumentacijo za izdajo dovoljenja. Glede na to, da bazna postaja na Hmeljarskem domu že stoji, gre samo za legalizacijo posega. Iz strokovne ocene o vplivu elektromagnetnih sevanj je razvidno, da so sevalne obremenitve ob upoštevanju najbolj neugodnega primera na tej lokaciji pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v bivalnem in naravnem okolju za nove vire elektromagnetnih sevanj. Največji -najneugodnejši horizontalni sevalni odmik v osi antene znotraj sektorja znaša 17 metrov, vertikalni odmik -vpliv pa 6 metrov od spodnjega roba antene. V območju horizontalnega odmika ni sosednjih objektov, kar je razvidno iz situacije vplivnega območja. Investitor, torej Mobitel, je na obravnavi predložil tudi poročilo o dejanskih meritvah delovanja bazne postaje v Trnavi, z dne 19. oktobra, ki ga je izdelal Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Iz poročila je razvidno, da bazna postaja v Trnavi nima večjega vpliva na okoliške objekte. Kot stranka, ki nasprotuje bazni postaji, je nastopila občina Braslovče, ki mora do 24. novembra predložiti dokaze za svoje trditve. Šele takrat bo upravni organ dokončno odločil o zahtevi investitorja, to je operaterja Mobitel Ljubljana. T. Tavčar Sporna bazna postaja na Hmeljarskem domu v Trnavi Med pozdravnim govorom predsednice Društva upokojencev Polzela Gertrude Terčak Srečanje starostnikov Ob letošnjem prazniku občine Polzela so pripravili tudi srečanje starejših občanov, ki se je s sveto mašo za bolne in ostarele začelo v župnijski cerkvi. Mašo je daroval zlatomaš-nik Janez Bračun, z druženjem pa so nadaljevali v gostilni Cizej. Srečanje, ki je namenjeno kraja- nom, starim osemdeset in več let, je pripravilo Društvo upokojencev Polzela. Na Polzeli živi kar okoli 100 oseb te starosti, srečanja pa se je udeležila dobra polovica. Zbrane je najprej pozdravila predsednica Društva upokojencev Gertruda Terčak. Vse udeležence srečanja je toplo pozdravil tudi župan Ljubo Žnidar in izrazil željo, da bi danda- nes, ko nas vse pesti pomanjkanje časa, vendarle našli čas drug za drugega ter da bi se ob letu ponovno srečah. Za izkazano pozornost se je v imenu starostnikov zahvalil Lovro Ogris. Udeleženci so z veseljem prisluhnili petju kvinteta Lastovka, za veselo razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Izidor Rokovnik. T. Tavčar Seja v znamenja poročil V začetku oktobra so se na 10. seji sešli svetniki občinskega sveta občine Prebold. Na dnevnem redu so imeli precej točk, saj je bila to prva seja po poletnih počitnicah. Svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru, obravnavali predlog o povečanju števila otrok v vrtcu na zakonsko dovoljeni maksimum za posamezni oddelek, podan je bil predlog programa za pripravo proračuna občine za leto 2004, obravnavali pa so tudi realizacijo proračuna za obdobje prvih sedmih mesecev. Med obširnejšimi temami je bilo tudi poročilo o posledicah suše v kmetijstvu in ukrepih za sanacijo stanja. Poleg tega so se svetniki seznanili s pričetkom postopka odmere in prodaje stavbnih zemljišč, o gibanju brezposelnosti v občini Prebold in o nekaterih drugih vprašanjih in pobudah. Dah pa so tudi soglasje k imenovanju Anke Krčmar za direktorico javnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec in potrdili imenovanje predstavnikov v Svet javnega zavoda OŠ Prebold. Ob poročilu nadzornega odbora so svetniki sprejeh sklep, da morajo biti vse ugotovitve NO in njihova priporočila obvezujoča za celotno delovanje občine. Glede povečanja števila otrok v vrtcu so sprejeh sklep o povečanju števila otrok v vrtcu v posameznem oddelku na zakonsko dovoljen maksimum. Podžupan Franc Škrabe je podal nekaj pojasnil glede zakona o vrtcih. V nadaljevanju seje je župan spregovoril o pripravi proračuna za leto 2004 in predlagal tudi terminski plan priprav in sprejetja. Predlog proračuna naj bi bil podan na naslednji seji občinskega sveta, ki bo 6. novembra, ko bodo svetniki opravili prvo splošno razpravo. Do 22. novembra naj bi bil sklic sej delovnih teles in javna razprava o vloženem predlogu proračuna. Drugo splošno razpravo bodo svetniki opravili 4. decembra, na 12. seji občinskega sveta. Pripombe in predloge naj bi člani občinskega sveta dostavih županu do 15. decembra. Ta naj bi se do 22. decembra tudi opredelil do vloženih pripomb in pripravil dopolnjen predlog proračuna, o katerem naj bi občinski svet razpravljal na 13-seji 29. decembra ter ga ta dan tudi sprejel. Precej časa so svetniki namenih obravnavi poročila o realizaciji proračuna za tekoče leto. Skupaj planirani prihodki znašajo za to leto nekaj manj kot 550 milijonov tolarjev, realizacija od januarja do avgusta je z indeksom 57,79 odstotka. Na strani odhodkov po funkcionalni klasifikaciji proračuna pa je bila realizacija 55,48-odstotna ah v številkah v višini 356 milijonov. V večini primerov so bila sredstva porabljena v okviru planiranih, pri kar nekaj postavkah pa bo potreben rebalans. Tako bo v postavki splošne zadeve, ki zajema upravljanje s poslovnimi stavbami potreben rebalans pri Zdravstvenem domu Prebold. Dodati bo treba sredstva za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sredstva za ureditev kotlovnice na zemeljski phn v višini treh milijonov in pol. Rebalansu pa se ne bo mogoče izogniti pri postavkah promet, zbiranje in ravnanje z odpadki, stanovanjska dejavnost, kulturne dejavnosti, predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje. Poročilo o suši v kmetijstvu je na seji podal predsednik komisije za oceno škode v kmetijski proizvodnji po naravnih nesrečah in predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Marjan Golavšek. Ob tem je podal tudi več sklepov, ki jih je sprejel odbor po obravnavi poročila komisije o končni oceni škode. Odbor tako med drugim predlaga občinskemu svem občine Prebold, da se sredstva na področju kmetijstva, namenjena za ukrep - investicije v razvoju dopolnilnih dejavnosti, namenijo za izvedbo ukrepov pomoči oškodovancem. Odbor prav tako predlaga, da se sofinancira nabava semen za krmne in strniščne dosevke iz razpoložljivih sredstev rezerve. Kmetom oškodovancem naj bi pokrili tudi delne stroške za koruzo, ki so jo dobili iz blagovnih rezerv, samoplačnikom pa sofinancirali plačilo za Pokojninsko invalidsko zavarovanje. Pri obravnavi pričetka postopka odmere in prodaje stavbnih zemljišč je poleg navedenih lokacij bila dodana še dodatna informacija o prodaji zemljišča pri podjetju Schiedel v Latkovi vasi. Na osnovi treh ponudb naj bi zemljišče odprodali podjetju Aldini iz Šempetra, ki naj bi vpeljalo proizvodnjo betonskih elementov in zaposhlo večje število delavcev. To pa je glede na brezposelnost v občini, ki so jo svetniki obravnavah v naslednji točki, še toliko bolj pomembno. Zadnjega junija 2003 je v občini živelo 4617 prebivalcev. Od tega jih je bilo 1022 delovno aktivnih, kar 360 pa brezposelnih. V aprilu 2003 je bila brezposelnost kar 17,7-odsto-tna. Na seji so v svet javnega zavoda Šola Prebold imenovah Franca Škra-beta, Franca Grenka in Darka Orožima. Pri pobudah in vprašanjih so govorih o cestah in cestnih prehodih, sprejeh pa so tudi več sklepov, in sicer pomoč družini, ki ne more pokriti stroškov zdravljenja, delnega pokritja stroškov za financiranje prevozov za pitno vodo in sklep o pomoči Župnijskemu uradu Sv. Pavel. Zavzeli so se tudi za iskanje novih možnosti vodnih virov ter sprejeh sklep o prepovedi odlaganja mulja iz čistilne naprave v Kasazah, dokler se stvari ne bodo uradno dogovorile. D. Naraglav Občina Polzela praznovala V Kristalni dvorani dvorca Senek na Polzeli je ob občinskem prazniku potekala slavnostna seja polzelskega občinskega sveta. Občina Polzela svoj praznik praznuje 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih prvih deset Polzelanov. nös^Ve!3^öu3ärelc^ncinnmn? njajo varovanju okolja. Zato je na področju komunalne ureditve gradnja kanalizacije na prvem mestu. Izgradnja le-te predstavlja za občino enega večjih finančnih zalogajev, saj zanjo vsako leto porabijo več kot 40 milijonov tolarjev. Tako so v letošnjem letu zgradili 300 metrov kolek- nizacij. V nadaljevanju so podelili letošnja odličja občine Polzela. Plaketo občine so prejeh: Bogomir Batič za požrtvovalnost pri reševanju slabo pokretnih upokojencev Polzele iz gorečega avtobusa letos maja na Trojanah, Jože Vrečko, eden najzaslužnejših za začetek izgradnje igrišč za tenis in Letošnji dobitniki občinskih odličij z županom Ljubom Žnidaijem Slavnostne seje so se med drugimi udeležili župani in podžupan sosednjih občin, osrednji govor pa je imel domači župan Ljubo Žnidar. Poudaril je, da so prvo štiriletno obdobje označih kot postavitev trdnih temeljev nove občine, sedaj pa sodi med najpomembnejše projekte sprejet prostorski plan, s katerim je občina pridobila okrog 60 hektarjev površin za stanovanjske, obrtne, industrijske ter rekreacijske dejav- torja in sekundami krak kanalizacije do Tovarne nogavic. Na področju oskrbe s pitno vodo se jim je letos obrestovala lanskoletna investicija z izgradnjo dveh novih vrtin na Bregu pri Polzeh in v Dobriču. Pričela se je gradnja nove podružnične osnovne šole v Andražu, katere predvidena vrednost del skupaj z opremo znaša kar 260 milijonov tolarjev. Župan je v svojem govoru omenil tudi področje kulture, kmetijstva, delo društev in orga- razvoj tega športa na Polzeh, pa tudi vehk strokovnjak gradbene stroke; že vrsto let sodeluje kot izvajalec raznih projektov pa Uidi kot svetovalec in nadzornik. Plaketo občine je prejela tudi ženska mladinska desetina Prostovoljnega gasilskega društva Andraž, ki je osvojila zlato medaljo na letošnji gasilski ohmpijadi v Avstriji. Grb občine pa je za vrhunske rezultate v atletiki prejela atletinja Marina Tomič, študentka Fakultete za šport v Ljubljani in članica državne članske reprezentance, ki se bo prihodnje leto udeležila poletnih olimpijskih iger v Atenah. Ob koncu so župani in podžupan sosednjih občin Polzelanom čestitali za praznik in dosežene uspehe. V kulturnem programu je nastopil Harminet, ki ga sestavlja pet glasbenikov - harmonikarjev pod vodstvom Andreje Turnšek. Pred sejo so v parku Šenek pripravili koncert mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Žalec, ki ga vodi Dejan Podbregar. T. Tavčar Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Dejana Podbregarja Temeljni kamen položen V Andražu nad Polzelo so pri podružnični osnovni šoli položili temeljni kamen za novo šolo. Številnim zbranim je najprej spregovoril župan občine Polzela Ljubo Žnidar in poudaril, da bo tisti dan ostal zapisan v zgodovini Andraža in osnovnega šolanja v tem kraju. Že v dobrem tednu so pričeli graditi novo šolo, za kar so zaslužni predvsem krajani, ki so od leta 1997 plačevali samoprispevek, občina Polzela in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki bo v ta projekt vložilo tretjino sredstev. Celoma investicija bo z opremo vred znašala okrog 260 milijonov tolarjev, nova šola pa naj bi svoja vrata odprla prihodnje leto ob začetku šolskega leta. Vršilka dolžnosti ravnateljice matične Osnovne šole Polzela Valerija Pukl je pohvalila dosežke učiteljic in vzgojiteljic podružnične šole, ki so z učenci kljub slabim pogojem dosegah izjemne uspehe. Zahvalila se je vsem, ki so pripomo- gli k temu zgodovinskemu dogodku, tako krajanom kot županu in svetnikom ter občinski upravi občine Polzela. V imenu izvajalca del - podjetja Ceste mostovi Celje je govoril namestnik predsednika uprave Aleksander Kerštajn in obljubil, da bodo pri svojem delu sledili snovalcem objekta, tako da se bo čim lepše vključil v okolje, obenem pa skrbno pazili na kvaliteto in na to, da bodo pri opravljanju del čim manj moteči za okohco. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili najmlajši iz vrtca, učenci in ljudski godci iz Andraža, so župan Ljubo Žnidar, Aleksander Kerštajn in učenca položili temeljni kamen (na sliki). T. Tavčar Oktober2003 Po DOLINI Najstarejše industrijsko gasilsko društvo v Sloveniji je gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold. 130-letni jubilej so slovesno obeležili zadnje dni septembra s slavnostno sejo, s Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje -Topovlje so se odločili za temeljito obnovo doma v Parižljah. Dom je bil zgrajen leta 1927 in razen delne obnove leta 1977 večjih obnovitvenih del ni bil deležen. Kot je povedal predsednik PGD Parižlje - Topovlje Primož Emeršič, se je ostrešje pod težo stolpa pričelo zvijati, zaradi česar je začel popuščati lesen strop. V začetku tega meseca so streho razkrili, uporabno opeko pa podarili krajanu, ki mu je pred časom požar uničil gospodarsko poslopje. Tildi s tem dejanjem so pokazali naravnanost prostovoljne dejavnosti. Z deli zelo hitijo, tako da bodo dom v kratkem pokrili, nato pa nadaljevali z notranjo obnovo. Potek dela je v veliki meri odvisen od razumevanja sokrajanov, zato so vsakršne pomoči, materialne, delovne ali moralne, zelo veseli. T. Tavčar Tekmovalo 650 gasilk in gasilcev Gasilska zveza Žalec, Občinsko poveljstvo občine Tabor in Prostovoljno gasilsko društvo Kapla - Pondor so na stadionu v Športnem parku v Žalcu pripravili tekmovanje v gasilsko-špor-tnih disciplinah. Gasilke in gasil- s tekmovanja d iz prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v Gasilsko zvezo Žalec, so se pomerili v šestih kategorijah. Člani so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in štafeti na 400 metrov, starejši člani pa v vaji s hidrantom in raznoterosti. V kategoriji članov A je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo pred Dobrovljami, Braslovčami, Letušem in Zabukovico. Vseh pet desetin je doseglo normo za udeležbo na regijskem tekmovanju savinjsko-šaleške regije, ki je bilo 5. oktobra v Velenju. Pri članicah A je zmagala desetina PGD Parižlje - Topovlje pred Polzelo in Ločico ob Savinji, pri članih B je zmagalo PGD Zabukovica pred Braslovčami in Gomilskem, pri članicah B pa Gomilsko pred Lokami in Veliko Pirešico. Pri starejših članih je zmagala desetina PGD Kasaze - Liboje pred Dobrišo vasjo -Petrovče in Ponikvo pri Žalcu, pri starejših članicah pa PGD Kasaze - Liboje pred Vrbjem. T. Tavčar Srečanje v spomin na borce gasilcev. V nadaljevanju posveta je bil podan program dela v mesecu požarne varnosti in z določenimi pripombami tudi soglasno potrjen. Program dela je sestavljen iz strokov-nooperativnega področja, izobraževalne dejavnosti in organizacijskih nalog. Za vsa področja so zapisane naloge po določenih gasilskih temah, nosilci nalog, izvajalci in časovni termini realizacije. Podrobno obrazložitev programa sta podala predsednik GZ Žalec Franci Skok in podpoveljnik GZ Žalec Jani Šalej, zadolžen za strokovno vzgojo. Statistično poročilo o članstvu na dan 30. 9- 2003 je podala Sabina Sorčan, tajnica GZ Žalec. Število članstva po občinskih poveljstvih: Braslovče 915, Polzela 415, Tabor 360, Vransko 315 in Žalec 1210. Od tega je operativnih članov 1395, mladine 770, veteranov 285 in ostalih članov (podporni, častni, simpatizerji) 755, skupno je vseh članic in članov PGD in PIGD v GZ Žalec 3205. Ena glavnih nalog vseh gasilk in gasilcev, predvsem vodstva tako v PGD in PIGD kot poveljstva in predsedstva GZ Žalec, je pridobivanje najmlajših članov in žena v gasilske vrste, saj so temeljni porok za nadaljnji obstoj, kakor Uidi razvoj slovenskega gasilstva. Za GZ Žalec Franc Čretnik zgodovina PGD Braslovče v leto 1900, ko je bilo društvo ustanovljeno. Ponosni so na prvi gasilski prapor, na katerem je zapisano Prostovoljna požarna bramba Braslovče. Prvi prapor so leta 1912 razvili tedanji člani društva. Leta 1953 so razvili nov prapor. Po petdesetih letih so se zamenjali simboli, zato je bil čas za nabavo novega praporja. Blagoslov novega prapora je opravil braslovški župnik Jože Zidanšek, v programu pa je nastopil Moški pevski zbor Karla Viranta iz Braslovč. Ob razvitju prapora so braslovški gasilci pripravili dan odprtih vrat. Vsem obiskovalcem so prikazali gašenje vnetljivih tekočin in plinske jeklenke ter reševanje z višin in se pomerili v tekmovanju s staro motorno brizgalno. T. Tavčar Hriberšek iz PIGD TT Prebold. Zlata plaketa Gasilske zveze Slovenije je bila podeljena jubilantskemu društvu. Iz rok predsednika GZ Slovenije Ernesta Eorya je zlato plaketo prevzel predsednik PIGD TT Prebold Rajko Cokan. Industrijsko gasilsko društvo deluje od 1873- leta kot odgovor na velik katastrofalen požar, ki je leta 1866 upepelil skoraj celotno takratno tovarno in zahteval tudi življenja delavcev. Z blagoslovom in podporo tedanjega lastnika tovarne so gasilsko društvo formirali domačim, zaposleni v tedanji tovarni. Sprejeli so društvena pravila, s pomočjo lastnika nabavili prvo opremo in z njo sodelovali pri vseh večjih požarih tudi v okolici takratnega kraja. V 80-ih letih minulega stoletja je imelo društvo v svojih vrstah kar 110 žensk. Mnogo truda je bilo v preteklosti vloženega za poučevanje zaposlenih gasilcev o novih nevarnostih, ki so prihajale v tovarno z novimi postrojenji in tehnologijami, s katerimi ne obstaja le požarna nevarnost, ampak tudi nevarnost eksplozij, zadušitve, zastrupitve, radioaktivnosti... Preventiva in ukrepanje ob morebitnih nesrečah, tudi ob poplavah, je tako postala in ostaja glavni cilj delovanja tovarniških gasilcev, ki so ob 125-letnici razvili tudi nov gasilski prapor. Z ugašanjem določene proizvodnje, ki je posledica slabih razmer v tekstilni industriji nasploh, je prišlo do precejšnjega odhajanja in odpuščanja zaposlenih. Iz tovarne je odšlo tudi precej operativnih gasilcev, katerih ni moč nadomestiti. Praznovanje visokega jubileja je tako potekalo tudi z grenkim priokusom in nepredvidljivim nadaljnjim obstojem društva, ki je pogojen z obstojem TT Prebold. D. Naraglav Polaganje venca pred spomenik Občinska organizacija Zveze borcev NOV Polzela je ob občinskem prazniku pri spomeniku NOV na Polzeli pripravila krajšo slovesnost. Zbranim so spregovorili predsednik OO ZBNOV Polzela Avgust Patir, Cveto Pavline in polzelski župan Ljubo Žnidar. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Polzela, ki so med drugim prebrali Uidi nekaj poslovilnih pisem na smrt obsojenih Polzelanov. Slovesnosti pred spomenikom je sledilo družabno srečanje borcev. T. Tavčar Posvet gasilcev žalske zveze V mesecu oktobru - mesecu varstva pred požari je vodstvo Gasilske zveze Žalec tako kot vsako leto v dvorani gasilskega doma v Žalcu organiziralo posvet predsednikov, poveljnikov in tajnikov PGD in PIGD v Gasilski zvezi Žalec ter občinskih poveljnikov, članov predsedstva, poveljstva in nadzor- operativnem in seveda izobraževalnem področju. Podana je bila analiza praznovanja dneva gasilcev GZ Žalec in ostalih prireditev, izvedenih ob visokih jubilejih PGD v lem 2003. V poročilu, ki ga je podal podpoveljnik GZ Žalec Lado Košec, je bilo navedeno, da je bila prireditev Dan gasilcev GZ Žalec v Taboru, združena s praznovanjem nega odbora GZ Žalec. Program posveta, ki ga je vodil predsednik GZ Žalec Franci Skok, je zajemal teme z gasilskega področja, kot so pregled aktivnosti v mesecu požarne varnosti na preventivnem, 100 let delovanja PGD Ojstriška vas Tabor, dobro pripravljena ter uspešno izvedena. Uidi ostala praznovanja (ob 100-letnici v PGD Gotovlje, PGD Gomilsko in PGD Arja vas) so bila dobro organizirana, pa tudi realizirana z zadovoljivo udeležbo gasilk in Razvili nov prapor parado Gasilske zveze Prebold in osrednjo proslavo, ki se jo je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Slavnostno sejo ob 130-letnici, ki je GZ Prebold in GZ Žalec, je kot osrednji govornik zbranim spregovoril predsednik društva Rajko Cokan in spregovoril o zgodovini društva, hkrati pa se zahvalil za udeležbo na slovesnosti. Predsednik GZ Slovenije med podelitvijo zlate plakete predsedniku PIGD TT Prebold Rajku Cokanu bila dan pred osrednjo proslavo, so v večnamenskem objektu TT Prebold pričeli pevci Moškega pevskega zbora Svobode Prebold. O zgodovini TT Prebold in gasilstvu sta spregovorila vodja kadrovske službe v tovarni Leonida Bončina in predsednik tovarniškega gasilskega društva Rajko Cokan. Ob jubileju so tovarniškim gasilcem čestitali predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Franci Naraks, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok, župan občine Prebold Vinko Debelak in direktor Tekstilne tovarne Prebold Mitja Ribarič. Ob zaključku so bila podeljena občinska gasilska priznanja. Rajko Cokan je ob 130-letnici društva predstavnikom GZ Prebold in nekaterim drugim podelil spominske plakete. Večer so zaključili s prijetnim družabnim srečanjem. Na osrednji slovesnosti z gasilsko parado, pospremljeno s pihalno godbo TT Prebold, ki so se je udeležili gasilci Svoje misli in čestitke so izrekli tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, predsednik GZ Žalec Franci Skok, generalni direktor TT Prebold Mitja Ribarič in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ki je ob zaključku podelil priznanja in odlikovanja GZ Slovenije. Odlikovanje ID. stopnje so prejeli: Irena Natek, Štefka Herodež, Šteto Kumer, Gregor Štrakel iz PGD Sv. Lovrenc in Karel Herodež iz PGD Šešče. Gasilsko plamenico Dl. stopnje sta prejela Marija Farčnik PIGD TT Prebold in Kristjan Arh iz PGD Prebold. Gasilsko odlikovanje D. stopnje je Ernest Eory podelil Rajku Cokanu iz PIGD TT Prebold in Stanem Zavšniku iz PGD sv. Lovrenc, gasilsko plamenico D. stopnje pa Francu Jeromlu iz PGD Matke in Zoranu Farčniku, Stanku Pišku, Robertu Germadniku ter Bogomirju Breznikarju iz PIGD TT Prebold. Gasilski odlikovanje in gasilsko plamenico I. stopnje pa sta tokrat prejela Zdravko Zagožen iz PGD Matke in Karel Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je pripravilo dan odprtih vrat in razvitje novega gasilskega prapora. Slovesnosti so poleg gasilcev občinskega poveljstva Braslovče ter gasilcev iz Andraža in Levca udeležili tudi prijatelji iz Nemčije, s katerimi braslovški gasilci že vrsto let prijateljujejo. Med udeleženci slovesnosti so bili tudi Franci Naraks, predstavnik GZ Slovenije in GZ Žalec ter drugi občani. Nov prapor je razvil braslovški župan Marko Balant in ga nato predal predsedniku Jožem Matku, le-ta pa praporščaku Štefanu Matku. Na prapor so pripeli 13 trakov, na praporu pa je tudi 194 zlatih žebljičkov. Zbrane je pozdravil in se zahvalil vsem darovalcem za spominske trakove in zlate žebljičke ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri nakupu novega praporja. Poudaril je, da sega Praznovanje 130-letnice PIGD TT Prebold Priprava novega ostrešja Dom bodo obnovili Po DOLINI oktober2003 PROD.y.X REZERIMH DELOV ZA AITOMOBILE. KOMBIJE. MOTORJE IS KOLESA. od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12 ure. Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 IVA d.o.o. Na j lepši kraj, hiša in kmetija 2003 Konjeniki dobili svoj ranč Priznanja za ocvetličenost in urejenost Tekmovanje “Najlepši kraj, hiša in kmetija 2003”, Id je del projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna”, so 25. septembra z zaključno prireditvijo in podelitvijo priznanj uspešno sklenili tudi v Zvezi turističnih društev občine Žalec. Projekt, ki je v občini Žalec potekal že drugo leto, je bil letos izpeljan v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Nagrajencem je čestital tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Sklepno prireditev projekta sta začeli mladi glasbenici Karin Vrhnjak in Maruša Mimik, ki sta zaigrali na kitaro in flavto. Zbrane je nato pozdravila povezovalka prireditve Greta Kokot -Rajkovič. Župan občine Žalec Lojze Posedel pa je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad uspešno izpeljanim projektom, kar je dokaz, da je akcija zaživela in prispevala k lepšemu izgledu hiš, kmetij, vasi, šol, hkrati pa spodbudila pozitivno tekmovalnost, ki daje občini kot celoti še lepšo podobo. Ob tej priložnosti je župan napovedal, da se bo Žalec prihodnje leto vključil v tekmovanje evropskih mest, kar mu bo dalo še večjo prepoznavnost in turistično privlačnost V nadaljevanju večera so se občinstvu s svojo glasbo in petjem predstavile Navihanke, ki so v dvorano Doma H. slovenskega tabora vnesle veselo razpoloženje. Sledila je podelitev nagrad in priznanj. Tekmovanje sta letos marca razpisala Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Zveza turističnih društev občine Žalec. Ocenjevalna komisi- Minuli mesec so se uresničile sanje Konjeniškega društva Mustang Gomilsko. Namenu so namreč predali svoj ranč, na katerem bo potekalo vrsto aktivnosti društva. Ranč v izmeri 85 arov zemlje, ki jo je društvo dobilo v dolgoročni najem od občine Braslovče, leži ob potoku Konjščica v Grajski vasi, v neposredni bližini meje med taborsko in bra-slovško občino. Slovesnost se je pričela s povorko konjenikov. Zbrane je nagovoril predsednik KD Mustang Milan Košenina, ki je med drugim dejal: “...Vse se je pričelo s trojanskim konjem, nadaljevalo z rimskim konjenikom. Zgodovina konj je trnova, predvsem zaradi vojn. Konj je s človekom osvojil imperije in jih spet izgubil. Vseskozi je bil najpomembnejši spremljevalec ljudi, dokler ga niso zamenjali stroji. Danes so konji naši partnerji v prostem času in v tej vlogi osvajajo srca mnogih ljudi. Čeprav se vedemo, kot bi bila v življenju najbolj pomembna razkošje in udobje, vsi dobro vemo, da za svojo resnično srečo potrebujemo samo nekaj, nad čemer smo navdušeni. Naše društvo je bilo ustanovljeno zaradi navdušenja nad konji, zaradi prijateljstva med človekom in živaljo. Ta prostor pa smo s skupnimi močmi članov in z veliko pomočjo sponzorjev uredili, da bi se vez prijateljstva razširila tudi med nami.” Novo pridobitev je pohvalil in društvu čestital tudi župan občine Braslovče Marko Balant. Skupaj s predsednikom Milanom Košenino je prerezal trak ob vhodu na ranč. Blagoslov je opravil župnik Martin Cirar. Po uradnem odprtju ranča je sledila predstavitev pasem konj in viteških iger. Organizatorji so poskrbeli za več zanimivosti, med katere je sodila tudi tombola, ki je zmagovalcu prinesla 30 tisočakov. D. N. bivala. V kraju deluje 5 društev, in sicer prostovoljno gasilsko društvo, ki je tudi najstarejše, saj deluje že od leta 1930, kulturno, športno in upokojensko društvo ter naj mlaj še, a zelo aktivno društvo je Turistično društvo Vrba. V Vrbju so ponosni na naravni rezervat ribnika in okolice ter s slamo krito Vizjakovo hišo, ki je razglašena za kulturni spomenik. V kategoriji, ki se nanaša samo za mesto Žalec, je komisija dodelila nagrado objektu samostojnega podjetnika Avtokontrol tehnični pregledi, d. o. o. V kategoriji za najlepše urejeno šolo pa je letos največ točk in nagrado prejela OŠ Griže. Ob zaključku je zbranim spregovorila tudi predsednica Zveze TD občine Žalec Ivica Čretnik, ki se je vsem sodelujočim v projektu zahvalila za prizadevnost in dobitnikom čestitala za osvojena priznanja Hkrati je pozvala udeležence, da se vključijo tudi v projekt za leto 2004. Občinstvo je nato nagovoril še predsednik TZ Slovenije dr. Marjan Rožič in dejal, da je ta večer prepričljiv dokaz, kako znamo in zmoremo narediti svoje okolje še prijetnejše, bolj doživeto in zanimivo. Prav v takšnem okolju pa turizem lahko uspešno eksistira Vsekakor pa so takšni projekti pomemben prispevek k slovenskemu turizmu, ki ima tudi v svojem znaku šopek rož. Ob zaključku je vsem dobitnikom priznanj in nagrad še enkrat čestital, čestitke pa je izrekel tudi ob svetovnem dnevu turizma 27. septembra Ta datum, ki ga je potrdila generalna skupščina WTO - svetovna turistična organizacija, simbolno sovpada z zaključkom glavne turistične sezone na severni polobli in z začetkom glavne sezone na južni polobli. Letošnja tema nosi delovni naslov Turizem - gonilna sila zmanjševanja revščine, novih delovnih mest in socialne harmonije. Kako urejajo cvetje in hiše v Britnih selih, pa je občinstvo izvedelo v humorističnem prispevku gledališke skupine KUD Svoboda Griže, ki uspešno deluje pod vodstvom Olge Markovič. D. Naragjav Irena Krk je domačo hišo okrasila s slapovi živopisnega cvetja Turistično in Hortikulturno ocvetličeno in urejeno hišo, društvo Polzela sta tudi letos blok, kmetijo in druge objekte, razpisala natečaj za najlepše Nanj se je prijavilo 28 družin. Objekte je ocenjevala šestčlanska komisija in pri ogledu upoštevala splošni vtis, usklajenost barv, rast in negovanost cvetja ter ureditev okolice. Na osnovi zbranih točk je priznanje in spominsko darilo prejelo 21 družin. Irena Krk in Marjana Cevzar, obe iz Andraža nad Polzelo, ki sta osvojili več kot 90 odstotkov možnih točk, sta prejeli še posebno priznanje in darilo, ki sta jima bili podeljeni na Sejmu dobrot s kmetij. Društvi, ki pripravljata natečaj, želita med občani spodbuditi željo po čim lepšem cvetju in urejenosti okolice njihovih domov, za kar je potrebno veliko truda. T. Tavčar ja je na podlagi prijav, prispelih do konca meseca maja, opravila dva ogleda; prvega v juniju in drugega v septembru. Lanskim trem kategorijam sta se letos pridružili še dve, in sicer je komisija ocenjevala tudi urejenost objektov samostojnih podjetnikov ter urejenost osnovnih šol. Priznanje in nagrade sta izbranim izročila župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik. V kategoriji hiš je tretje mesto zasedla družina Lovrenc iz Gotovelj, drugo mesto družina Jurjovec iz Petrovč, prvo mesto pa je komisija prisodila družini Rojšek iz Gotovelj. V obrazložitvi je komisija zapisala, da je hiša Rojškovih in druga stavbišča podedoval sedanji lastnik Alojz Rojšek, ki je do danes uspel obnoviti vse objekte v posesti, posebna vrednost obnovitve pa je sožitje stare kmečke arhitekture s sedanjo namembnostjo in funkcionalno rabo. V kategoriji kmetij je komisija tretje mesto prisodila kmetiji Danice in Adija Mastnaka iz Vrbja, drugo mesto kmetiji Kralj iz Zaloške Gorice pri Petrovčah, največ točk pa je prejela kmetija Gajškovih iz Drešinje vasi. Uidi Gajškova kmetija je že zelo stara. Na njeni zemlji se je zamenjalo že nekaj generacij in danes gospodari že peta generacija potomcev. Ukvarjajo se pretežno s hmeljarstvom, za okolico hiše in vzorno urejeno dvorišče pa skrbi Tudi čebelarji praznovali Slovesnost pred čebelarskim domom, na katerega so polzelski čebelarji zelo ponosni. Polzelski čebelarji so pred dnevi praznovali 55-letnico svojega čebelarskega društva in 30-letnico čebelarskega doma. Predsednik društva Radivoj Verbnjak je v svojem slavnostnem nagovoru povedal, da so na Polzeli čebelarili že pred prvo svetovno vojno, na razna predavanja pa hodili v Celje, Braslovče in Prebold. Prvi predsednik polzelskega čebelarskega društva je bil Pongrac Turnšek, njemu so sledili Jože Verbnjak, Jože Košec, Mirko Stropnik in Milko Medvešek. Danes pa društvo, ki šteje 28 čebelarjev, uspešno vodi Radivoj Verbnjak. S pripravami za gradnjo čebelarskega doma so pričeli leta 1971, dve leti pozneje pa so zgradili dom na Gorici sredi Polzele, ki je bila pred tem skalnata in porasla z grmovjem. Nekoč je bila Gorica last šeneških grofov, po nacionalizaciji pa jo je prevzel Kmetijski kombinat Hmezad Žalec in jo dal takrat v brezplačno uporabo za nedoločen čas Čebelarski družini. S tem so se ustvarili pogoji za izvajanje čebelarskih krožkov, ki sta jih uspešno vodila Jože Korber in Jože Verbnjak. Krožki so bili namenjeni pridobivanju dodatnega znanja in spoznavanju novosti na področju čebelarstva. Tildi sicer v društvu skrbijo za izobraževanje svojih članov, pripravljajo razstave, sodelujejo na sejmu dobrot s kmetij, ki je vsako leto ob občinskem prazniku. Letos so trije njihovi člani uspešno opravili izpit za poklic čebelar. Zbranim sta nato spregovorila častni predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline Anton Rozman in polzelski župan Ljubo Žnidar. Ob koncu so z redom Antona Janše tretje stopnje odlikovali Vinka Derčo, Ivana Blatnika in Jožeta Korberja, druge stopnje pa Radivoja Verbnjaka. Krajši kulturni program so pripravili učenci polzel-ske osnovne šole. T. Tavčar Priznanje za najlepše urejeno kmetijo leta 2003 so prejeli Gajškovi iz Drešinje vasi. današnji izgled dobivala postopoma. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja kot tipična kmečka hiša z znano razporeditvijo prostorov, kasneje so jo obnovili in ji prizidali hmeljsko sušilnico ter dogradili gospodarsko poslopje. Že v času gospodarske krize med obema svetovnima vojnama je bila poznana kot ugledna Zmetova domačija. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je hišo predvsem nežnejši spol družine, kar jim dobro uspeva, saj domačija izžareva urejenost, domačnost in gostoljubje. Med najbolj urejenimi kraji je tretje mesto pripadlo Gotovijam, na drugem mestu je pristal Šempeter, za najlepši kraj oziroma zaselek pa je bil po mnenju komisije imenovan kraj Vrbje. To je najmanjša KS v občini Žalec, v kateri je 140 stanovanjskih hiš z okrog 600 pre- 6 osti Ina s tradicijo PRIVOŠNIK Rimska cesta 150, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 11. do 23. ure, ob sredah zaprto SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKIJUČENE DRUŽBE. Vabimo na sobotna in nedeljska kosila in domače koline, od 6. do 11. novembra pa na MARTINOV KROŽNIK. GRABAR, s. p. Šmartno v Rožni dolini Tel.: 781 730 06. GSM: 041 743 963 • FILTRI ZA LESNO INDUSTRIJO, danskega proizvajalca MOLDOW; • ODSESOVALNI SISTEMI PREZRAČEVANJA Oktober 2003 Osrednje teme Bela knjiga zdravstvene reforme V dvorani Občine Žalec je območni odbor Demokratične stranke upokojencev Spodnje Savinjske doline skupaj z občinskimi odbori in Zvezo društev upokojencev občine Žalec organiziral predstavitev Bele knjige zdravstvene reforme. Tematiko je udeležencem predstavil magister medicine in zdravnik z dolgoletno prakso France Žnidaršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik območnega odbora DeSUS Ervin Janežič in poudaril, da je sedaj še čas za pripombe in dopolnitve. To je v nadaljevanju poudaril tudi France Žnidaršič, ki je brez dlake na jeziku spregovoril o napakah, nedoslednostih, korupciji in drugih pojavih in ukrepih, ki mečejo temno senco na slovensko zdravstvo. Na podlagi tega je nastala Bela knjiga, ki naj bi na tem področju uredila določene stvari in s tem ustreznejše zdravstveno varstvo. Minister za zdravje Dušan Keber se z zdravstveno reformo loteva radikalnih sprememb, ki odpravljajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga združuje z obveznim. Po novem naj bi bile zdravstvene storitve dostopne vsem in to brez doplačil. Ker pa se bodo morah stroški zdravljenja plačati z nekimi sredstvi, se bodo zvišale prispevne stopnje za zdravstvo. Tako bodo tisti z višjimi dohodki plačevali več, tisti z nižjimi pa manj, kot plačujejo zdaj. Slednjih je kar dve tretjini. Zakaj zdravstvena reforma? Franc Žnidaršič je spregovoril o vzrokih, ki so pripeljali do zdravstvene reforme. Zdravstvena reforma naj bi tako prinesla večjo pravičnost, kakovost, dostopnost in učinkovitost zdravstvenih storitev. Temeljno vodilo reforme je razkorak med plačilnimi možnostmi in pričakovanji prebivalstva do zdravstvenega sistema. S 1. novembrom bodo morali zdravniki pacientom pripisovati predvsem cenejša generična zdravila, ki naj bi bila sicer povsem enakovredna prvovrstnim zdravilom. Zdravstvena reforma se v tem pogledu torej že začenja. Kako pa so bili naši občani že do sedaj zadovoljni z zdravstvenim varstvom in kakšne izkušnje imajo z zdravstvenimi storitvami, smo želeli poizvedeti v tokratni anketi, ki smo jo opravili v Bolnici Celje in Zdravstvenem domu Žalec. Silva Čulk: “Najbolj me pri zdravstvu motijo dolge vrste v ordinacijah in čakalne dobe. Za pregled pri ortopedu moraš čakati najmanj 6 " . I mesecev. I podobno in : še I pa je potreb-I no čakati na I kakšno ope-: Bt ' racijo. marsikoga je lahko že prepozno. Glede zdravnikov, s katerimi sem imela opravka, nimam slabih izkušenj, vem pa, da pritožb tudi na njihov račun ni malo. Povsem skregano z zdravniško etiko pa je po mojem dvojno ah celo trojno delo zdravnikov. Dopoldan delajo v bolnici, popoldan pa v zasebni ambulanti, kjer je mogoče za denar isto storitev, na katero bi v bolnici Eden bistvenih razlogov za reformo je tudi naraščanje starejše populacije in upadanje aktivnega prebivalstva. V slovenskem zdravstvu primanjkuje več kot 50 milijard tolarjev. Od tega 13,5 milijarde tolarjev do 15 milijard tolarjev zdravstvenemu zavodu in 40 milijard tolarjev izvajalcem zdravstvenega varstva zaradi zastarele opreme. Kot je povedal Žnidaršič, pa pomanjkanje denarja ni edino gibalo reforme, temveč so to tudi večja učinkovitost pri uporabi denarja, ki je na voljo, večja solidarnost pri zbiranju denarja, večja kakovost dela in boljša dostopnost do zdravstvenega varstva. Bolezen stane enako Bolezen vsakogar, ki zboh, stane enako, zato je potrebna sohdamost med bogatimi in revnimi, poudarjajo akterji zdravstvene reforme. Tako bi po novem za zdravje plačeval vsak sorazmerno s svojimi dohodki. Tako imenovani zdravstveni davek bi plačevali tudi od avtorskih honorarjev in od dohodkov samozaposlenih. Reforma tudi pomeni, da bi po enajstih letih odpravili prostovoljno zavarovanje, ki pozna enotne premije zdravstvenega zavarovanja. Ker bi pri zdravstveni zavarovalnici odpadle obvezne rezervacije za sedanje prostovoljno zavarovanje, ki jih je zavarovalnica dolžna oblikovati, bi zdravstvu ostalo več denarja, zmanjšali pa bi se tudi administrativni stroški Vzajemne in Adriatica. Dodaten čakal nekaj mesecev, opraviti takoj.” Jože Strožer: “Če sem odkrit, z zdravniki in medicinskim osebjem nimam veliko stikov in tako tudi nimam nobenih posebnih izkušenj, na osnovi katerih bi lahko pel hvalnico našemu zdravstvu ah ga kritiziral. Na srečo sem do sedaj več ah manj zdrav in mi ni treba čakati v vrsti pred polnimi ordinacijami. Ne vem pa, kako bo jutri, ko bom usluge zdravstvenega varstva morda tudi sam potreboval. Ko je človek bolan, I se že tako ali tako smili l!H« - i ■ same m u ‘št ‘j», II sebi, če pa '..VBUi*** jfl naleti še na neprijaznega x / j zdravnika ali medicinsko sestro, vse skupaj še težje prenaša. Ob raznih aferah, ki pretresajo javno zdravstvo, pa se vsem nam porajajo razna vprašanja. Upam, da bo reforma le naredila red.” Marjeta Šlosar: “V življenju sem imela z zdravniki kar veliko stikov in rečem lahko, da nimam slabih izkušenj, ne v bolnici ne v zdravstve- Ehhm nih ambulan-■BgM tah. Odkar äc- vi imam osebno i I zdravnico, pa — |B je spremlja-- I nje mojega zdravstvene-ga stanja še denar naj bi prihranili s skrajšanjem ležalne dobe v bolnišnicah, prihranke naj bi zagotovila tudi premik z bolnišničnega v ambulantno zdravljenje in sistem javnega naročanja. Nova zdravstvena reforma ne odpravlja zavarovanja, pač pa le zakonsko osnovo za zbiranje doplačil v zdravstvu. Dodatno zbiranje denarja za doplačila ne bo več potrebno, ker bodo te storitve po novem pokrite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja posameznika. Denar, ki so ga zavarovanci do zdaj zbrali v Adriaticu in Vzajemni, pa je, vsaj kar zadeva Vzajemno, last zavarovancev, saj gre za vzajemno zavarovalnico. To pomeni, da bodo morale zavarovalnice poiskati nove produkte ah denar vrniti. Napaka dosedanjega sistema je po mnenju dr. Žnidaršiča v tem, da ni omogočal v javnem zdravstvu nobene brezplačne storitve. “Komur pa je iz solidarnosti zagotovljena samo 80-odstotna zdravstvena storitev, mu ni zagotovljeno nič,” pravi Žnidaršič. Temeljna napaka zdajšnjega sistema tiči po njegovem mnenju v doplačilih, ki jih plačujemo. Ker doplačila niso bila visoka, se je večina dodatno zavarovala, kar pomeni, da je šlo za prikrit davek, ki pa je imel še to napako, da ni bil proporcionalen, ampak je bil izražen v enakih premijah. Tako je prostovoljno zdravstveno zavarovanje bistveno bolj udarilo po žepu revne kot bogate. Prav to naj bi tohko boljše. Na osnovi vsega tega lahko rečem, da sem zadovoljna z javnim zdravstvom in z zdravstvenimi storitvami, hkrati pa mislim, da bi moralo biti javno zdravstvo povsem ločeno od zasebnega. Zdravniki, ki delajo v javnih ustanovah, ne bi smeh opravljati dela še v zasebni ordinaciji, kjer je storitev potrebno plačati neposredno iz žepa. Ob tem se lahko vprašamo, če smo kot pacienti v enakem položaju.” Ivan Šket: “Bolezen me spremlja že dolgo. Predvsem imam težave z nogami, sedaj pa tudi s srcem. Ker sem kmet, je vse skupaj še težje, saj živina ne more čakati na prihod mladih iz službe. Okrog "dohtarjev” kar I vehko hodim I in so me do I zdaj kar lepo I "obrar nava-■Ss -.J 'i"- uk'» tla se ? ,'•••• I kaj posebno . ne bi smel pritoževati. Res je, da se včasih zgodi tudi kaj takšnega, kar h ni ravno všeč, a je pač to potrebno vzeti v zakup. Uidi zdravniki imajo svoje težave, saj so prav tako ljudje kot mi. Je pa tudi res, da so med njimi tudi takšni, za katere bi bilo bolje, da bi opravljah kakšno drugo delo. Marsikaj se dogaja v zdravstvu in če poslušamo radio ah gledamo televizijo, zvemo vehko nepravilnosti. Najbrž bi bilo potrebno več poštenosti in reda.” z reformo tudi spremenili. Pravičnejši zdravstveni davek Reforma odpravlja torej doplačila oziroma zdajšnjo zakonsko podlago zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni na leto 65 milijard tolarjev, ki jih zdaj s premijami pobereta obe prostovoljni zavarovalnici Vzajemna in Adriatic od milijona in štiristo tisoč zavarovancev. Ta denar bi po novem zbrali s povečano prispevno stopnjo delodajalcev, denar pa bi se stekal v zavod za zdravstveno zavarovanje in ne več v omenjeni zavarovalnici. “Osnova za izračun davka naj bi bila bruto plača posameznika, davek pa bi v celoti plačeval delojemalec in ne delodajalec. Bruto plača naj bi bila samo osnova za izračun, podobno, kot se plačujejo tudi zdajšnje premije. Za tako imenovan novi zdravstveni prispevek bi zaposleni plačevali 1,95 odstotka bruto plače, upokojenci pa 4,06 odstotka neto pokojnine. Izračun pokaže, da bi predvidoma 60 odstotkov zaposlenih plačevalo manj, kot plačujejo zdaj, 40 odstotkov pa bi jih plačevalo več. Med upokojenci bi jih kar 70 odstotkov plačevalo manj, preostali pa več kot danes,” pravi mag. Žnidaršič. Spregovoril je tudi o ciljih, ki jih zajema zdravstvena reforma. Te naj bi dosegli z novo področno zakonodajo, drugačnim razporejanjem sredstev, drugačno opredelitvijo vrednosti, z določanjem prioritet, nadzorom porabe sredstev, prerazporeditvijo kadrov, dodelavo standardov in normativov, zagotavljanjem kakovosti, drugačnim vodenjem institucij sistema, spremembami na področju nagrajevanja, vztrajanjem na spoštovanju delovne zakonodaje in še s čim. “Vsega tega seveda ne bo mogoče storiti čez noč, ampak je to proces, ki ga bo mogoče izpeljati v 10-ih letih. Vsekakor je potrebno najprej spremeniti zakonodajo, izdelati standarde za kakovost, spremeniti in doreči normative, doseči je potrebno soglasje izvajalcev, izšolati upravljav- Marija Jerman: “Po bolnicah sem več hodila v mladosti kot sedaj, čeprav so tukaj že leta. Pred desetletji so bile bivalne razmere in aparature bistveno slabše, zdravniki in osebje pa bolj dostopno in prijazno kot v današnjem času, ko je ritem življenja tako hiter. Sicer pa se ne morem pritoževati nad sedanjim zdravstvenim varstvom, saj menim, da je za to sedaj dobro poskrbljeno. Imamo dobre zdravnike, strokovnjake, dobre aparature, tako da so tudi rezultati zdravljenja lahko bistveno boljši. Sicer pa, starejši smo, več problemom imamo z zdravjem in obiski pri zdravniku so že vsakdanja praksa. Če sem iskrena, nimam slabih izkušenj, vem pa, da tega vsi ne morejo reči.” Branko Ocvirk: “Sem eden tistih, ki se lahko pohvalimo, da z zdravjem nimamo posebnih težav in zato z nami zdravstvo nima prevelikih stroškov. Zdravila za kakšen prehlad ah kaj podobnega, kar je mogoče dobiti brez recepta, si kupim v lekarni. Če pa sem že kdaj moral k zdravniku, lahko rečem, da so me korektno obravnavah in mi po svojih močeh tudi ustrezno pomagali. Dejansko nimam nobenih slabih izkušenj, če odmislim čakanje v ske kadre, odpreti šolo javnega zdravstva in ustanoviti še eno medicinsko fakulteto.” Ob zaključku svojega predavanja je magister Žnidaršič podal še nekaj predlogov. Kot je dejal, moramo reformo podpreti. Poleg tega bi morala država vsa zasebna sredstva, vložena v zagotavljanje zdravstvenega varstva, upoštevati kot davčno olajšavo. Povečati bi se moral tudi obseg gibljivega dela dohodka in plač glede na kakovost storitev. Stopnja doplačil naj bi bila v odstotkih za vse enaka, Pretekli teden so se mediji razpisali o primeru Štefke Šinkovec, ki je zaradi do mnevnega zapostavljanja zaradi osebnih okoliščin na delovno inšpekcijo, občinske svetnike, sindikate, varuha človekovih pravic in na zavod za varstvo pri delu poslala dopis z naslovom Klic v sili. Potem ko je lani Delovno sodišče v Celju, julija letos pa tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugodilo njeni pritožbi zoper prenehanje delovnega razmerja kot administratorke v Mestni skupnosti Žalec, jo je župan Lojze Posedel v skladu z razsodbo septembra letos poklical na delo, vendar ne na staro delovno mesto, ki je že zasedeno. Pisalna miza v prostoru ob vhodu v sanitarije pa je po mnenju Šinkovčeve dokaz šikaniranja in osebnih zamer. O sporu s Štefko Šinkovec je župan seznanil svetnike na zadnji seji občinskega sveta in zavrnil očitke o šikaniranju. Štefka Šinkovec je bila kot invalidka za polovični delovni čas zaposlena kot tajnica Mestne skupnosti Žalec dvanajst let. Novembra leta 1999 je župan Lojze Posedel objavil razpis za nove tajnike vseh krajevnih in mestne skupnosti, da bi zagotovil večjo strokovnost dela. Takrat je Šinkovčeva mestnim svetnikom nja, saj so njihove izkušnje včasih že kar žalostne. Zdravstvena reforma, kot sledim raznim medijem, je potrebna in le upati je, da potem ne bo prihajalo do takšnih afer kot v Kliničnem centru.” Miro Petrove: “Pravzaprav bi težko dal neko objektivno oceno o našem javnem zdravstvu, saj kaj vehko uslug, razen v zadnjem času, nisem potreboval. Na splošno bi morda lahko rekel, da je zadovoljivo, vendar pa bi najbrž lahko bilo bistveno boljše. Na eni strani shšimo, da je velika prazni-^ na v zdravstveni f ni blagajni, saj ■J naj bi do konca leta, yL kot sem prebral v časopi-H su, ta primanjkljaj znašal preko 14 milijard tolarjev. Po drugi strani pa se denar zapravlja nenadzorovano, kot na primer v Kliničnem centru. Dokler se bo tako zapravljal denar davkoplačevalcev, je lahko še marsikaj narobe. Kot zagotavlja zdravstveni minister, naj bi nova zdravstvena reforma naredila več reda. Če ga bo res, pa bomo lahko videli šele čez čas.” D. Naraglav ne glede na starost. Višji prispevek za zdravstveno varstvo naj bi se določil za tiste ljudi, ki se ukvarjajo z nevarnimi športi in drugimi nevarnimi dejavnostmi. Bela knjiga zdravstvene reforme posega v vse pore zdravstvenega varstva, nakazuje večji red in disciplino in s tem sproža tudi odkrite in prikrite odpore med zdravniškimi lobiji, nad njo pa niso navdušeni tisti, ki bodo morah globlje seči v žep. D. Naraglav poslala prvi klic v sili v strahu pred izgubo delovnega mesta oziroma novimi, neprimernimi delovnimi pogoji. Mestni svet se je takrat zavzel zanjo, zato je župan ni premestil na drugo delovno mesto. Februarja leta 2001 je nadzorni odbor mestne skupnosti prvič opozoril na nepravilnosti pri finančnem poslovanju mestne skupnosti. Maja leta 2001 je v svojem poročilu ugotovil, da 58 od 178 plačil za pokope ni bilo nakazanih na žiro račun mestne skupnosti. Dobrih 3,3 milijona tolarjev je šlo v interno blagajno oz. črni fond, katerega so po poznejših navedbah Šinkovčeve ter obeh predsednikov MS Erana Sadnika in Janeza Megliča, porabili za poslovanje mestne skupnosti, ki je imela tudi blokiran žiro račun. Nadzorni odbor občinskega sveta je prišel do enakih ugotovitev in predlagal suspenz delavke ter revizijo poslovanja MS. Člani mestnega sveta s predsednikom so odstopih, vodenje MS je prevzela skupina, ki jo je ime noval župan, pozneje so izvedli nadomestne volitve. Davčna uprava je naredila revizijo, občina pa je poravnala davčni dolg. Župan je imenoval disciplinsko komisijo, ki je v postopku proti Štefld Šinkovec na prvi in drugi stopnji ugotovila kršitve delovnih obveznosti, zaradi česar je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponareditve ah uničenja listin ah poneverbe je bila podana kazenska ovadba, ki je bila aprila lani ovržena, saj ni bilo dokazov o osebnem okoriščanju, delavka pa je v celoti izpolnjevala navodila predsednika mestne skupnosti. Ovadbi za oba predsednika MS nista bili vloženi. Štefka Šinkovec se je zaradi disciplinskega postopka pritožila na delovno in socialno sodišče, ki je na drugi stopnji julija letos ugotovilo, da je bila odpuščena na nepravilen način, torej zaradi napake v postopku. Disciplinski postopek je namreč vodila šestčlanska komisija, ki jo je imenoval župan, ne pa sam župan. To je bilo po besedah Lojzeta Posedela bolj v korist delavki; na tem temelji tudi pritožba občine na višje sodišče, ki še ni rešena. Župan je ponovil, da nikoh ni bilo suma o osebnem okoriščanju, da pa bi bila Štefka Šinkovec o navodilih predsednikov MS, ki so bila v nasprotju z zakoni, finančimi pravih in internimi pravih, dolžna obvestiti svoje nadrejene, in sicer direktorico občinske uprave in župana. V skladu s sklepom delovnega sodišča jo župan Štefko Šinkovec septembra letos ponovno poklical na delo, dobila je (po svojih besedah je bila prisiljena vzeti) 15 dni dopusta, ko pa je 13- oktobra ponovno nastopila službo, so ji dodelili pisarno pred vhodom v sanitarije v Bergmannovi vili. Zaradi neprimernih delovnih pogojev, ki jih je delavka razumela predvsem kot šikaniranje s strani župana zaradi tega, ker so bile vse njene pritožbe rešene njej v prid, se je še istega dne pritožila delovni inšpekciji. Župan ji je nato odredil čakanje na delo na domu. Kot je povedal, je delavka ne glede na očitke v medijih plačo dobila potem, ko so bili znani vsi pogoji za obračun (kot invalidki ji del plače prispeva ZPIZ). Prav tako ni sporno povračilo plač za zadnji dve leti, počakali pa bodo na rešitev pritožbe. ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA Zdravstveno varstvo v očeh občanov ambulanti. Je pa tudi res, da vsi z mano ne bodo delih takšnega mne- Primer Šinkovec K.R. Po DOLINI oktober2003 Vsak je dolžan pomagati po svojih močeh Kot smo že poročali, je žalski župan v začetku letošnjega poletja imenoval novega poveljnika občinskega štaba civilne zaščite, ki je nasledil pokojnega Alojza Kampuša. Kot novi poveljnik se je Dušan Pungartnik v začetku oktobra zaposlenim v žalski občinski upravi predstavil na tako imenovanem obrambnem dnevu, na katerega so bili vabljeni tudi vsi občinski svetniki. Po pohodu od Žalca do lovskega doma na Rinki je spregovoril o sistemu zaščite in reševanja, Marjeta Kočevar pa je predstavila obrambne dokumente. To je bila priložnost tudi za naš klepet z Dušanom Pungartnikom o zaščiti in reševanju v naravnih in drugih nesrečah. Občina Žalec mora tako kot vse druge občine na novo izdelati in potrditi načrte za zaščito in reševanje v nesrečah. Zakaj? “Potrebno je izdelati načrte zaščite in reševanja za posamezne vrste nesreč - poplave, potrese, požare, nesreče z nevarnimi snovmi in druge. Prej smo imeli en načrt za vse, zdaj pa je država z uredbo predpisala, da je potrebno na nivoju lokalne skupnosti narediti načrte za vsako vrsto nesreče posebej. Načrt lokalne skupnosti mora biti narejen v skladu z regijskim in državnim načrtom.” Katere naravne ali druge nesreče najbolj ogrožajo žalsko občino in verjetno tudi celotno Spodnjo Savinjsko dolino? “Vsekakor so na prvem mestu poplave, ki so nas že nekajkrat presenetile, vsakodnevno nas ogrožajo požari, upam pa da drugih vrst nesreč ne bo, čeprav bomo v občinskem štabu civilne zaščite pripravili načrte tudi za potres, za nesreče z nevarnimi snovmi in železniško nesrečo, saj je skozi našo občino speljana Uidi železniška proga, zato mora biti pripravljen načrt tudi za tovrstne primere nesreč.” Pri zaščiti in reševanju velja več načel. Katera? “V samem zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je kroven zakon sistema zaščite in reševanja, je zapisanih nekaj dolžnosti in pravic oziroma načel, ki jih morajo spoštovati tisti, ki se ukvarjajo s sistemom zaščite in reševanja, ter vsi državljani Republike Slovenije. To so: načelo pravice do varstva, načelo pomoči, načelo javnosti, načelo preventive, načelo odgovornosti in načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev.” Kaj pomeni posamezno načelo? “Načelo pravice do varstva pomeni, da ima vsak občan pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in da imata v nesreči zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi. Karkoli se zgodi, je življenje vsakega posameznika na prvem mestu. Načelo pomoči pomeni, da je vsakdo dolžan po svojih močeh in sposobnostih pomagati v naravni in drugi nesreči ne glede na to, ah pripada sistemu civilne zaščite ali ne. Načelo javnosti govori o tem, da ima vsakdo pravico biti obveščen o vsem, kar se dogaja, tudi o nesrečah. To načelo je zelo pomembno prav z vidika, da ima lahko izkrivljena informacija zelo negativne posledice. Bolje je dati ljudem pravo informacijo, kot pa jo prikrivati. V tem primeru si bodo ljudje sami kaj izmislili in sistem ne bo deloval. Načelo odgovornosti pomeni, da je vsaka fizična in pravna oseba v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Imamo Uidi načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev, ki pravi, da lokalna skupnost uporabi za reševanje in pomoč ob naravni in drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva, šele potem se aktivirajo sile in sredstva, ki so opredeljene v samem načrtu in ki jih lokalna skupnost podpiše v pogodbi z vsakim posameznikom, na primer z gostinsko organizacijo, s katero se podpiše pogodba, da bo v primeru evakuacije ljudi pomagala pri njihovi prehrani, ali prevozniškimi podjetji, ki nam bodo nudila pomoč s tovornimi vozili afi avtobusi pri evakuaciji.” Koliko članov ima občinski Dušan Pungartnik, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite občine Žalec štab emine zaščite in kdo je zadolžen za stike z javnostmi? “V našem štabu civilne zaščite je aktivnih trenutno devet ljudi, nimamo pa zadolženega predstavnika za stike z javnostjo, to pa predvsem zato, ker je potrebno tega določiti le v primeru nesreče. Nesmiselno je, da prej koga predvidimo, pa ga takrat, ko bo potrebno, zaradi takšnih ah drugačnih razlogov v štabu ne bi bilo. Tudi v bodoče bomo skrbeh, da bo vsak član štaba sposoben komunicirati tudi z javnostjo.” Koga občan obvesti o nesreči ali nevarnosti nesreče - regijski center za obveščanje ali morda člane štaba civilne zaščite? “V vsaki nesreči oziroma vsaki nevarnosti, ki kaže, da bi lahko prišlo do kakršne koh nesreče, so državljani Repubhke Slovenije ah če rečem občani dolžni poklicati regijski center za obveščanje na številko 112. Edino prava in pravočasna informacija lahko prispeva k temu, da so posledice čim manjše. Operaterji v regijskem centru natančno vedo, koga morajo obvestiti v določeni zadevi in na kateri gumb morajo pritisniti, da bo sistem začel delovati.” Kakšne pristojnosti ima v naravnih in drugih nesrečah župan in kakšne štab civilne zaščite oziroma njegov poveljnik? “Župan je oseba, ki je zadolžena oziroma odgovorna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pooblastila so lahko velika, na primer tudi prepoved gibanja na določenem območju, če je to potrebno. Ker ima kovač klešče, ima tudi župan določene ljudi, ki jih pooblasti za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja. Eden od teh je poveljnik štaba civilne zaščite, na katerega župan prenese določene obveznosti. Te se zapišejo in podpišejo in poveljnik štaba CZ ob vsakem trenutku ve, za katere zadeve je pooblaščen. Lahko namreč pride do problemov, ko pri reševanju ah odpravljanju posledic nesreče poveljnik odloči, da je potrebno prekopati neko cesto, pa se kasneje ugotovi, da zato ni imel pooblastila s strani župana. Poveljnik ima veliko odgovornost, ker se mora v trenutku odločiti za potrebne ukrepe. Po bitki pa vemo, da so vsi generali.” Sistem zaščite in reševanja pri nas še vedno v veliki meri temelji na gasilcih. “V načrte za vsako nesrečo, od plazu do požara, so vključeni prostovoljni gasilci. To je organizacija, na katero lahko dejansko računamo ob vsakem času. Gasilci niso namenjeni le gašenju požarov ah preventivi, ampak jih uporabimo za vse vrste nesreč in so dejansko pripravljeni pomagati tudi pri poplavah, potresih in v drugih primerih. Hvala bogu, da jih imamo tohko, kot jih imamo, čeprav je pri razdeljevanju finančnih sredstev gasilcev preveč, pri odpravljanju posledic nesreč pa vedno premalo.” Dandanes ljudje ne mislimo veliko na naravne in druge nesreče, ki se lahko zgodijo. Doma nimamo prevelikih zalog hrane in drugega, kar lahko pride prav v nesreči. Kaj bi vendarle morali imeti vedno pri roki? “Po mojem mnenju je bolj kot to, kaj naj bi imeli pri roki, problem v tem, da imajo ljudje premalo v glavi. Pripravljeni morajo biti na vse vrste nesreč, vendar ne mislim na to, da bi morah panično hiteti v trgovine in si nabavljati zaloge hrane, ker zaenkrat to ni potrebno. Vedeti pa morajo, kako ravnati, če pride do nesreče, na koga se obrniti. Vedeti morajo, da so tudi sami dolžni nuditi pomoč drugemu v nesreči. Baterije in radijski tranzistor, svetilke in podobno pa je dobro imeti doma, če pride do pretrganih komunikacij in izpada električne energije.” K. R. TOPLOTNA ČRPALKA ZA TOPLO VODO ALI OGREVALE? Ker neprestano narašča cena energije, prav tako poraba tople vode in ne nazadnje bivalni komfort. S tem pa se močno povečuje onesnaženje okolja in družinski proračun. Z masovnejšo uporabo toplotnih črpalk za toplo vodo in ogrevanje se lahko močno vpliva na znižanje stroškov in na onesnaženje okolja s fosilnimi gorivi (zahteva EU). Tovrstni viri sicer zahtevajo nekoliko dražjo investicijo, Id pa se ob sedanjih cenah energije povrne v primerjavi z uporabo olja ah plina že v 5 do 7 letih pri življenjski dobi 20 ah več let. Toplotna črpalka potrebuje za svoje delovanje samo 25 do 30 % energije (kompresor) v primerjavi s klasičnimi grelnimi napravami. Ostali delež toplote odvzame neposredno zraku iz okohce, talni vodi ah zemlji. Stroški za pripravo tople vode od marca do oktobra znašajo do 15.000 SIT energije (lemo 25.000,00), za ogrevanje pa ca. 120.000,00 SIT. Pri tem 3- do 4-krat manj obremenjuje okolje z nevarno emisijo C02. Zaradi teh lastnosti nakup toplotne črpalke za gospodinjstvo subvencionira Ministrstvo za okolje in prostor RS. V Termo-tehniki Braslovče, kot vodilnem slovenskem proizvajalcu, smo že pred leti razvili celotno novo družino toplotnih črpalk Odlikuje jih tehnična (funkcionalna) dovršenost, všečen dizajn in možnost kombinacij. Tako se lahko kupec odloči za toplotno črpalko kompaktne izvedbe z 2 i0-htrskim ah 310-litrskim boljerjem (tudi večji), samo za agregat s povezavo z že obstoječim bojlerjem ah pa za toplotno črpalko za ogrevanje z 10-20 kW. Toplotna črpalka greje in hladi, zato nudi odlično kombinacijo: poceni gretja vode in istočasno hlajenja kleti ah shrambe. Prav za te namene smo v Termo-tehniki razvili posebno, tako imenovano ločeno izvedbo toplotne črpalke. Ponudimo lahko toplotno črpalko v tako imenovani reverzibilni izvedbi, torej da pozimi ogreva stanovanje, poleti pa ga ohlaja. Razlogi za nakup toplotne črpalke so: • majhni obratovalni stroški za toplo vodo in ogrevanje, • možno hlajenje manjših kleti, shramb ah celotnega stanovanja, • možnost uporabe boljerja za segrevanje vode s kotlom (pozimi), • subvencija države (do 90.000 za toplo vodo in do 500.000 za ogrevanje), Toplotna črpalka za ogrevanje - hlaje- ' dolga äv|)eniska doba (2°leI & več) brez vzdrževanja, nje stanovanja * amortizacijska doba 4 do 6 let (pri upoštevanju subvencije še krajša. M termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi Orla ras 27/a. 3314 Braslovče Za informacije in naročila pokličite tel. št.: 03/700 16 20 ali 041 60S 951 AVTO HIŠA si'S&'j o*. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Mggp!jfjppprrs PRODAJA VOZIL PRENOS LASTNIŠTVA ODKUP VOZIL MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. GEODETSKE MERITVE iKL. PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ... ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, l KATASTER KOM. NAPRAV, ^/ v . ^N MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE * đl Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite! Oktober2003 Podjetništvo Trideset let Schiedla v Sloveniji Podjetje Schiedel, d. o. o., Prebold praznuje letos petdeset let tradicije blagovne znamke Schiedel na slovenskem trgu ter trideset let proizvodnje in prodaje dimniških sistemov Schiedel v Sloveniji. Jubilej so slavnostno obeležili v začetku oktobra v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer so svojim poslovnim partnerjem in delavcem, zaposlenim v podjetju 30 let, podelili jubilejna priznanja. Praznovanja se je udeležil tudi direktor Schiedel interna- tional dr. Rauss iz Avstrije, ki je poudaril, da je podjetje Schiedel iz Prebolda znotraj koncerna izbrano za strateški steber proizvodnje in logistike. To je dokaz več o izjemni uspešnosti podjetja, ki je svoje korenine pognalo leta 1953 kot gradbeno podjetje Remont in je do leta 1973 tudi poslovalo kot podjetje za izvajanje gradbene dejavnosti. Danes je podjetje Schiedel najpomembnejši slovenski ponudnik dimniških sistemov. Prodaja poteka na internem in zunanjem trgu. Interni trg, ki je zelo zahteven, saj velja načelo proste konkurence, predstavljajo podjetja znotraj kon- cema Schiedel. Zunanji trg predstavlja slovenski trg, kjer ima podjetje že vrsto let več kot 70 % tržni delež, prodajno strategijo pa načrtujejo skupaj z vodilnimi slovenskimi ponudniki gradbenih materialov, saj 75 % svojih izdelkov prodajo preko veletrgovine. Podjetje Schiedel, s sedežem v Latkovi vasi, je že tri desetletja vodilni ponudnik dimniških sistemov na slovenskem trgu. V podjetju so zaposleni pretežno delavci, ki živijo v bližnji okolici. Prav krajevna pripadnost podjetju pa je, kot meni direktor podjetja Dejan Bošnak, delovala kot vlečni konj v trenutkih največjih kriz, ena takih je bila tudi poplava leta 1990. “Naša glavna skrb je, poleg izboljšanja pogojev dela in spoštovanja rokov, kakovost proizvodov. Na področju obvladovanja kakovosti smo pridobili certifikat ISO 9001. Poleg tega poteka v podjetju tudi interni projekt, imenovan SpiD, s katerim želimo optimizirati interne informacijske tokove. Doseči hočemo, da so delavci seznanjeni z rezultati svojega dela na vseh področjih in da se v njih vidijo.” Pogled v zgodovino Zgodovina podjetja je zelo razgibana. Podjetje je šlo skozi različne oblike organiziranosti in se preizkušalo na različnih področjih gradbene dejavnosti. Zgradili so večje število objektov širšega pomena od otroških vrtcev, šol, stanovanjskih blokov do raznih gospodarskih objektov. Leta 1973 je prišlo do reorganizacije podjetja in podjetje se je preusmerilo v proizvodnjo gradbenega materiala Gradnja Žalec, predvsem v proizvodnjo dimnikov po sistemu Schiedel. Tovrstna proizvodnja je postala glavna dejavnost podjetja, ki je s podjetjem Schiedel iz Avstrije sklenilo pogodbo o odkupu licence za proizvodnjo montažnih troslojnih dimnikov. Domači trg se je ugodno odzval na novo vrsto dimnikov, zato se je proizvodnja v naslednjih letih povečala do te mere, da je podjetje že leta 1978 pokrivalo do 85 potreb trga bivše Jugoslavije z dimniki premera 13,5 do 100 cm. Poleg proizvodnje dimnikov po sistemu Schiedel je podjetje razvilo in vpeljalo proizvodnjo montažnih ventilacijskih elementov, montažnih tropreka-tnih greznic, etažnih dimnikov, notranjih in vrtnih kaminov ter raznih izdelkov. Leta 1983 je bil v podjetju ustanovljen lasten obrat za kovinarsko dejavnost, s katerim so se pokrile potrebe po kovinskih izdelkih za dimnike in kamine. Med pomembne razvojne naloge tega obdobja velja umestiti proizvodnjo troslojnih montažnih prostostoječih dimnikov z nazivom TmpD in dimnih tuljav Carbo, ki so proizvedene po energijsko varčnem postopku. Veliko težav je podjetju povzročila poplava leta 1999, saj je bila za nekaj mesecev ohromljena proizvodnja, poleg tega pa je podjetje v začetku devetdesetih zaradi razpada Jugoslavije izgubilo tudi dve tretjini nekdanjega trga. Leta 1992 so začeli poslovno sodelovati z avstrijskim Schiedlom, ki je istega leta postal tudi njihov 51-odstotni lastnik. Tri leta kasneje so poštah del koncema Schiedel, leta 1999 pa so Avstrijci poštah njihov 100-odstotni lastnik. Preboldski Schiedel je zdaj del skupine Schiedel Group Europe s sedežem v Miinchnu, ki povezuje 22 evropskih podjetij, po uspešnosti pa se uvršča med njena štiri najpomembnejša podjetja. Pri vodenju podjetja so samostojni, strateški, letni gospodarski načrt pa usklajujejo na nivoju koncema. Kakovost, razvoj... Podjetje Schiedel, ki je v 100-odstotni lasti družbe Schiedel Kaminwerke iz Avstrije, danes poleg osnovnega programa dimniških sistemov izdeluje še celo vrsto drugih izdelkov. Direktor Dejan Bošnak je povedal, da so jim lastniki pomagali pri naložbah in tehnološkem razvoju, izdelki, ki po kakovosti presegajo tiste, narejene v Evropi, pa so jim odprh vrata v večino držav zahodnoevropskega trga. Znotraj koncema so osnovni proizvajalec izdelkov iz steklobetona, hkrati pa tudi največji proizvajalec izdelkov iz steklobetona v Evropi. “Izvozimo kar 80 odstotkov tovrstnih izdelkov, za potrebe vseh hčerinskih podjetij v skupini in za domači trg. Izdelujemo tudi dimniška vratca, pred tremi leti pa smo razvili in dodelali še program sanitarnih sten. Zadnja potrditev našega skupnega znanja in sposobnosti je koncentra- cija proizvodnje različnih plošč iz težkega betona za dimnike. Prenos tovrstne proizvodnje iz drugih držav smo v zelo kratkem času opravili letošnjega januarja,” zadovoljen z razvojem in pozicijo podjetja na trgu pravi Dejan Bošnjak ter dodaja: “V našem primem je bila bojazen o nakupu podjetje z namenom zaprtja zaradi konkurence odveč. Z znatnimi investicijskimi vlaganji in tehnološkim razvojem smo prodrli na evropski trg in z zadovoljstvom lahko rečem, da kakovost naših izdelkov večkrat celo presega kakovost tovrstnih proizvodov, narejenih v Evropi.” Velika prednost podjetja je izjemna ugodna geografska lega in avtocestne povezave proti Avstriji in Italiji, zato ima podjetje vehko vlogo v koncernu Schiedel Uidi kot logistični center, od koder teče dobava izdelkov podjetjem v tujini. Kot pravi direktor Dejan Bošnjak, v podjetju v prihodnje vidijo nove možnosti predvsem na področju izgradnje več stanovanjskih objektov, in sicer v aktivnem sodelovanju s projektanti in izvajalci, s ponudbo sodobnih dimniških sistemov in elementov, v katerih so vključene inštalacije za kanalizacijo, vodo in elektriko ter dimniki in ventilacije. Z novimi proizvodi in spremenjenim pristopom pri trženju pa želijo še okrepiti svojo pozicijo na slovenskem trgu in se še bolj uveljaviti kot izvozno podjetje. Bošnjak tudi napoveduje, da bodo v prihodnje vlagali predvsem v ekološko in varnostno izboljšavo dimnikov, upa pa tudi, da bodo v podjetje privabili čim več primerno usposobljenih ljudi. V ta namen so se odločili tudi za načrtno štipendiranje dijakov in študentov. Od leta 2000 beležijo v podjetju nenehno rast prihodka iz prodaje, ki je znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde tolarjev, lani pa že 1,6 milijarde tolarjev, od tega dobro polovico na tujih trgih. Čisti dobiček je lani znašal 88,6 milijonov tolarjev, to pa pomeni, da je bila donosnost kapitala 3,6-odstotna, kar je nad povprečjem panoge. Letos pričakujejo 1,7 milijarde tolarjev prihodkov in 130 milijonov tolarjev dobička. “Evropska kvaliteta, stalni razvoj, profesionalni sodelavci, ki znanje pridobivajo preko različnih oblik izobraževanja, tako doma kot v tujini, prenos znanja na naše partnerje v obliki rednih izobraževanj, kvalitetni tehnični material in tehnična pomoč pri načrtovanju so zagotovilo, da bo naše podjetje še naprej nosilec prodaje in proizvodnje vrhunskih dimniških sistemov v Sloveniji,” dodaja Dejan Bošnjak, ki je skupaj s kolektivom zadovoljen praznoval 50-letni-co podjetja in 30-letnico Schiedla v Sloveniji. D. Naraglav SCHIEDEL d.0.0. Prebold Latkova vas 82, 3312 PREBOLD Tel. (03) 7038 200 Fax. (03) 7038 266 E-mail : schiedel@siol.net Spletna stran : WWW.SChiedel.si DIMNIŠKI SISTEMI V LETU 2003 PRAZNUJEMO 50 LET OBSTOJA PODJETJA IN 30 LET PROIZVODNJE IN PRODAJE DIMNIKOV SCHIEDEL V SLOVENIJI. UNI***plus SANACIJSKI PROGRAM FINAL Podjetništvo oktober2003 TT Prebold spet enovita družba Slovenska tekstilna industrija je že dolgo časa v recesiji, mnogo podjetij je šlo v stečaj, nekatera pa se rešujejo s prisilno poravnavo, ki pa je, kot kažejo posamezni primeri, bila le podaljšanje življenja za nekaj mesecev, leto ali dve. Kako se bo ta zgodba končala v najstarejši tekstilni tovarni na Balkanu, ki je pred časom uspešno zaključila s prisilno poravnavo, je težko napovedati, vsekakor pa si vsi želimo, da bi novemu vodstvu uspelo potegniti voz iz globokega blata in zagotoviti nadaljnji obstoj tovarne, ki že več kot 160 let daje kruh ljudem tega dela Savinjske doline. Novi direktor Mitja Ribarič je na novinarski konferenci predstavil svojo vizijo delovanja TT Prebold v prihodnje. Dober teden kasneje je program prestrukturiranja, ki naj bi tovarno popeljal iz krize, predstavil tudi lastnikom podjetja. Ob ukrepih, ki so vsaj na pogled podobni tistim, ki jih je v času prisilne poravnave napovedovalo že staro vodstvo, je novost v tem, da bo novi direktor Mitja Ribarič ponovno združil tovarno pod eno streho. Tako bosta hčerinski družbi z omejeno odgovornostjo Tkanine in Nogavice le kot profitna centra in ne kot samostojni pravni osebi, kar sta poštah v času prisilne poravnave. To je bil takrat eden od temeljev prisilne poravnave, sedaj pa je po besedah Mitja Ribariča to le breme, ki otežuje vizijo reševanja tovarne iz krize. Prva stopnička na poti k preživetju in ohranitvi tekstilne tradicije je bila dosežena s prisilno poravnavo. V času le-te je tovarna iz lastnih virov upnikom poravnala 210 milijonov tolarjev terjatev, 105 milijonov tolarjev odpravnin pa je izplačala 150 odpuščenim delavcem. Na vprašanje, kako tovarna posluje sedaj, je Mitja Ribarič povedal, da za enkrat še vedno poslujejo z izgubo in o številkah ni želel govoriti. Dejal pa je, da se zaupanje v podjetje med dobavitelji in kupci ponovno vrača, saj dobivajo vse več novih naročil. Poslovno leto naj bi tako zaključili s pozitivno ničlo, prihodnje pa naj bi prineslo že tudi nekaj dobička. Vizija Mitja Ribariča, ki je sicer magister rudarstva, je jasna. Če mu bo to uspelo izpeljati, v kar je sicer prepričan, saj se drugače ne bi prijavil na razpis za direktorja, bo zmagovalec, ki mu bodo z veseljem zaplo- skali tako lastniki kot zaposleni. Slednjih je trenutno še 336, ta številka pa naj bi se po Ribaričevem programu prestrukturiranja zmanjšala za okrog 40 delavcev, saj bo vse servisne službe, od prehrane do transporta, oddal v najem oziroma prodal. Z njimi naj bi šli k novim lastni- Magister rudarstva Mitja Ribarič, sedaj kot prvi mož TT Prebold, med predstavitvijo svojega programa prestrukturiranja kom ah najemnikom tudi vsi zaposleni, ki sedaj delajo v teh službah, tako da dela, zaradi tega ukrepa, nihče ne bo izgubil. Uspešen poslovni rezultat pa poleg tega namerava doseči tudi z opustitvijo tržno nezanimivih proizvodnih programov, z okrepitvijo blagovne znamke in prenovo maloprodajne mreže. S kupci in dobavitelji se bo skušal dogovoriti za dolgoročne pogodbe, ki naj bi prinesle čim več vehkoserijskih naročil, kar bi zagotavljalo Uidi manjše proizvodne stroške. Kot že rečeno, pa bo njegov prvi in največji korak ponovna združitev vseh treh družb v enovito podjetje. Kljub optimističnim napovedim bo še vedno zelo vprašljiva likvidnost, saj bo vzporedno z vsakodnevnimi problemi in stroški potrebno poravnavati stare obveznosti. Ta prepotreben denar naj bi zagotavljati s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, ki ga je v tovarni še precej. Predvsem gre za nekdanjo proizvodno halo predilnice in skladišča. Stroje naj bi kupih Kitajci, veliko proizvodno halo nekdanje predilnice pa naj bi kupilo katero od domačih podjetij. Pogovori v tej smeri že potekajo, prav tako pa Uidi za ostale nepotrebne objekte. Trenutno sta znotraj tovarniške ograje že dva nova lastnika oz. najemnika, v prihodnje pa naj bi jih bilo še več. Kot je dejal Mitja Ribarič, naj bi bil v kratkem končan Uidi postopek prodaje proizvodnih prostorov nekdanje predilnice in počitniškega doma v Biogradu na moru, kar bi jim naj dalo nekaj svežega kapitala. Poleg tega pa Ribarič računa tudi na lastnike tovarne, od katerih je v veliki meri odvisna njena prihodnost. Predvsem se bodo morah odločiti, ah naj podjetje dokapitihzirajo ah svež denar zagotovijo na kakšen drug način. Na novinarski konferenci je generalni direktor TT Prebold Mitja Ribarič izpostavil dva možna scenarija reševanja podjetja. Pni je zmerno optimističen in po njem naj bi tovarna ohranila oba osnovna proizvodna programa, proizvodnjo tkanin in proizvodnjo nogavic. Drugi je bolj črn, ki pa po Ribaričevih besedah ne pomeni likvidacije ah stečaja, ampak opustitev enega izmed programov, kar pa za sabo potegne še vrsto drugih ukrepov. Tako v proizvodni tkanin kot proizvodni nogavic so biti preboldski tekstilci svoj čas v samem vrhu. Pridobiti so si certifikat ISO 9001 ter biti s svojim znanjem in izkušnjami sposobni izdelati tkanine in nogavice visoke kakovosti. Zaradi prisilne poravnave in s tem pomanjkanjem denarja za surovine, marsičesa od tega, kar bi lahko, niso mogli narediti. Tako so izgubiti kupce, njihov mesečni priliv kapitala pa je padel za polovico in več. Biti so v začaranem krogu, iz katerega se sedaj poskušajo iztrgati. Njihov glavni izvozni artikel so še vedno nogavice. Teh izvozijo okrog 80 odstotkov, medtem ko je izvoz tkanin okrog 50-odstoten. Na mesec ustvarijo okrog 150 milijonov tolarjev prihodka, kar pa je premalo za uspešno poslovanje družbe in manj kot je bilo pred prisilno poravnavo. Stanje naj bi se izboljšalo z uvedbo novih programov pri nogavicah in z naročiti posebnih tkanin za vojsko, policijo in carino, ki so jih v preteklosti že izdelovati, vendar zaradi prisilne poravnave niso mogli prevzemati tovrstnih poslov. Tovrstne tkanine naj bi poleg naročil slovenske vojske, policije in carine izdelovati tudi za Srbijo, Črno goro in Madžarsko. Tovrstne tkanine so visoke kakovosti, temu primerna pa je tudi cena, tako da je tovrsten posel, če bo do njega prišlo, vreden zlata. Še zlasti ob dejstvu, da so dobiti delavci šele julijske plače in bi ob uspešnem poslovanju zlagoma le prišli do zaostalih zasluženih tolarjev. Kot je dejal Ribarič, se s tovarniškim sindikatom poskušajo dogovoriti, da bi zaradi zagotavljanja likvidnosti v prihodnje plače izplačevati v večmesečnih obrokih, regres za letni dopust pa bi deliti po dvanajstinah. D. Naraglav Nov objekt turistične ponudbe Krajevna skupnost Šempeter, ki je v zadnjih dveh letih doživela pravo ekspanzijo izgradnje poslovnih, trgovskih in drugih objektov, je od začetka tega meseca bogatejša še za en gostinski objekt. Objekt, ki je last zakoncev Sedminek, stoji na lokaciji ob cesti proti jami Pekel in je pomembna pridobitev za turistično ponudbo kraja, saj bo odslej obiskovalcem Šempetra, rimske nekropole in jame Pekel ponujal kakovostne gostinske storitve. Predvsem pa ne bo več težav naenkrat sprejeti dva ati tri avtobuse hkrati, saj gostišče razpolaga z veliko restavracijo, v kateri je prostora za 150 ljudi. D. N. STAVBNO KLEPARSTVO /šm IN KROVSTVO ' ^ Z vami |e JOZE-LILJANA STROZER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 OO. Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 le SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. Bronasta gazela je letos Kapis Revija Gospodarski vestnik že več kot desetletje spremlja hitro rastoča slovenska podjetja. Vsako leto izdelajo lestvico tako imenovanih gazel, s tem tekmovanjem pa želijo obrniti na glavo splošno prepričanje, da za poslovnim uspehom vedno nekaj smrdi. Intervjuji z direktorji gazel odkrivajo zelo zanimive poslovne zgodbe, iz katerih se lahko marsikaj naučijo tudi drugi podjetniki. Gospodarski vestnik najprej izbere šest regijskih gazel, izmed njih pa še slovensko gazelo 2003. V savinjsko-zasav-ski regiji je zmagalo podjetje Kapis Petrovče, ki je v začetku oktobra v Ljubljani prejelo še bronasto gazelo. V ožji izbor za savinjsko-zasavsko gazelo so se uvrstiti Kapis Petrovče, ESOT Celje in Engrotuš Celje. Razglasitev zmagovalca je bila v celjskem Planetu TUŠ. Zmagal je Kapis Petrovče in se tako uvrstil na izbor za Slovensko gazelo 2003. Poleg Kapisa so biti v ožjem izboru podjetja Sep z Dolenjske, Atech s Primorske, Doorson iz Maribora, Kvibo iz Tržiča in Halcom iz Ljubljane. Zlata gazela 2003 je postal Halcom, srebrna Sep, bronasta pa petrovški Kapis. Podjetje Kapis, katerega lastnik in direktor je Iztok Piki, se ukvarja z veleprodajo in proizvodnjo kablov in vodnikov. Ustanovljeno je bilo pred osmimi leti in je najprej kable samo prodajalo. Hitra rast je podjetju uspela z nakupom Tovarne kablov v Tomislavgradu v BIH leta 2001, kar so Uidi pri Gospodarskem vestniku oceniti za precej drzno potezo. Sprva so nameravati tovarno kablov zgraditi v Petrovčah, vendar se je zapletlo pri pridobivanju dokumentacije oziroma dovoljenj. V svojih številnih intervjujih ob razglasitvi za gazelo Iztok Piki o tem zapletu ni hotel govoriti, s sedanjega vidika pa ocenjuje, da je bil nakup tovarne v BIH boljša odločitev. Letos so ga tamkajšnji gospodarstveniki izbrati za najboljšega tujega managerja. V tovarno so vložiti približno tri milijone konvertibilnih mark. Leta 1998 so biti v Kapisu štirje zaposleni, zdaj jih je 242, od tega v hčerinskem podjetju v BIH 217. Prodaja se je povečala za kar petkrat, lani je znašala 2,47 milijarde tolarjev. Na mesec izdelajo 900 ton kablov, načrtujejo pa razvoj novega izdelka in širitev proizvodnje. In kako pri Gospodarskem vestniku izbirajo najbolj dinamična podjetja in podjetnike? AJPES jim pošlje lestvice 500 hitro rastočih družb v Slovenije in po sto v šestih regijah. Ob pomoči dodatnih podatkov uredništvo v vsaki regiji izbere do deset kandidatov, ki so kasneje predmet raziskave na Ekonomski fakulteti, novinarji pa z njihovimi predstavniki opravijo intervju. Merila izbiranja so: rast prodaje, delež in rast prihodkov na Uljih trgih, indeks sorazmerne rasti števila zaposlenih v zadnjih petih letih mora biti najmanj 20, v letu 2003 je moralo biti v podjetju praviloma 20 zaposlenih, pomemben kriterij so nova delovna mesta in rast dodane vrednosti. Poleg tega upoštevajo podjetja, ki se na lestvice uvrščajo redno, pozorni so na veliko stopnjo zadolženosti, negativni kapital in druge podatkovne deviacije. Ekonomska fakulteta zbere še dodatne podatke, na primer o diferenciranosti trga teh podjetij, kakovosti njihove kadrovske politike, inovacijski sposobnosti in druge. Na podlagi vseh podatkov novinarji projektne skupine Gazele za vsako regijo izberejo tri nominirance, svoje mnenje o izboru pa podajo tudi območne gospodarske zbornice. O tem, kdo postane zlata, srebrna in bronasta gazela odločajo novinarji, člani Sveta gazel in uvrščenost na lestvici 500 hitro rastočih družb v Sloveniji. Savinjsko-zasavske gazele so imele letos nekoliko nižji indeks prodaje 2002/1998 od lanskega leta - 331,8 (lani 356,2). Skupna prodaja podjetij, uvrščenih na prvih sto mest regijske lestvice gazel, je v letu 2002 znašala 140.984.590.000,00 tolarjev, skupni izvoz nekaj manj kot 22 milijard, povprečni dobiček pa je bil 51,7 milijona tolarjev. Povprečno je bilo v gazelah zaposelnih 37 ljudi, skupno število vseh zaposlenih v njih je bilo lani 3.739, od tega je bilo novih delovnih mest 2.160. Povprečna mesečna plača je znašala 219-476,00 tolarjev. Letošnje savinjsko-zasavske gazele so v primerjavi z lanskimi gazelami v isti regiji manjše in počasneje rastejo, imajo pa višjo povprečno mesečno plačo. V primerjavi s 500 slovenskimi gazelami pa savinjsko-zasavske gazele manj prodajajo in manj izvažajo, v povprečju imajo manj zaposlenih in nižjo mesečno plačo. Pogled na lestvico 500 hitro rastočih slovenskih podjetij razkriva še nekaj zelo uspešnih savinjskih podjetij. Lestvica je sestavljena glede na rast čistih prihodkov iz prodaje med letoma 1998 in 2002, poleg tega so morala vsa podjetja za uvrstitev na lestvico v letu 1998 ustvariti vsaj 50 milijonov tolarjev prodaje in v letu 2002 poslovati z dobičkom. Najviše na lestvici od spodnjesavinjskih podjetij je Aliansa Šempeter na 18. mestu (indeks prodaje 807,6, prodaja v letu 2002 je znašala 815.250.000,00 SIT), na 32. mestu je Arka Žalec, Kapis se je samo po tem kriteriju uvrstil na 75. mesto, Grafo lit Vrbje na 137. mestu, Kargo trade iz Šešč na 190, Agrina Informatika iz Žalca na 309, Matjaž iz Petrovč na 383, Edit iz Šešč na 432, Novem car interior design z Ložnice pri Žalcu pa je na 459- mestu. K. R. DNEVI PODJETNIŠTVA ŽALEC 2003 Razvojna agencija Savinja, eu VABI 7. novembra 2003 V HOTEL ŽALEC na srečanju gospodarstvenikov Spodnje Savinjske doline in savinjske regije, kjer se bo predstavilo tudi podjetniško podporno okolje. OB 12.00 OKROGLA MLZA na temo PROBLEMATIKA IZGRADNJE IN FINANCIRANJA POSLOVNIH CON V SLOVENIJI S POUDARKOM NA IZGRADNJI PARKIRIŠČ ZA TOVORNA VOZILA; OB 14.00 OKROGLA MIZA: "REGIONALNI RAZVOJ - VPLIV POLITIKE NA RAZVOJ OBMOČJA", KATERE OSREDNJA GOSTJA BO MINISTRICA ZDENKA KOVAČ. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. 1000 Ljubljana, Kolodvorska 9 tel. +386 (01) 472 71 00, faks: +386 (01) 472 74 05 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si OSEBNI RAČUN Vabimo vas, da si odprete osebni račun pri naši banki. Do 31. 12. 2003 vam ne bomo zaračunali stroškov vodenja za novo odprti račun TRR z bančno kartico Activa Maestro. OBIŠČITE NAS V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH. POSLOVNI ENOTI ŽALEC, Cesta Žalskega tabora 1 BM Braslovče BM Polzela BM Šempeter BM Vransko BM Petrovče BM Prebold POSLOVNI ENOTI ŠOŠTAI\J, Trg svobode, 12, Šoštanj, BM VELENJE, Prešernova 10, Velenje BM Šmartno ob Paki 137, Šmartno ob Paki tel: 03/571 52 11 tel: 03/703 30 70 tel: 03/703 30 90 tel: 03/703 30 75 tel: 03/703 30 80 tel: 03/713 32 60 tel: 03/703 30 85 tel: 03/897 27 50 tel: 03/898 50 IO ali 12 tel: 03/896 52 80 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE Oktober2003 Podjetništvo aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2003 IH/VOJNA AGENCJJA SAVI\JA ras obvešča in ram priporoča: JAVNI RAZPISI EVROPSKE UNp Javni razpisi v 6. okvirnem programu EC, prvi poziv (UL Eli, z dne 17. 12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4. 2003 do 31.12. 2003 (httpy/fp6.cordis.lu/fp6/calls.cfin). JAVNI RAZPISI JAVNEGA SKLADA RS ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Javni razpis za odobritev garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji (UL RS št 92/03, z dne 26. 9. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22.12. 2003. Javni razpis za odobritev ugodnejših dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja in mala in srednje velika podjetja (UL RS št. 92/03, z dne 26. 9. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22.12. 2003. Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za inkubirana podjetja (UL RS št. 92/03, z dne 26. 9-2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22.12. 2003. Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja (UL RS št. 92/03, z dne 26. 9- 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22.12. 2003. OSTALI JAVNI RAZPISI Javni razpis za izbiro izvajalca preizkusov usposobljenosti nadzornikov na smučiščih (UL RS št. 99-100/03, z dne 17. 10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 4.11. 2003. Javni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2004 (UL RS št. 99-100/03, z dne 17. 10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 24.11. 2003. Javni razpis za sofinanciranje programa promocije znanosti v letu 2004 (Ul RS št. 99-100/03, z dne 17.10. 2003. Rok za oddajo vlog: do 10. 01. 2004. Javni razpis fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2004 (Ul RS št. 97/03. z dne 10.10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 17.11. 2003. Javni razpis fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2004, 2005 in 2006 (UL RS št. 97/03, z dne 10.10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 17.11. 2003. Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Srbijo in Črno goro v letih 2004 in 2005 (Ul RS št. 92/03, z dne 26. 9. 2003). Rok za oddajo vlog: do 17.11. 2003. OSTALE INFORMACI Različni razpisi: na sedežu naše agencije lahko dobile tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno. Poslovni prostori: na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti: pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Vavčerski sistem svetovanja: podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti. Povezovanje podjetij v lokalne grozde: mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu. Poklicno uveljavljanje žensk je projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo. Referenčni center za e-poslovanje: z mesecem oktobrom 2003 je začel delovati Referenčni center za e-poslovanje na sedežu Razvojne agencije Savinja. Izvajamo promocijo elektronskega poslovanja in uvajanja novih oblik dela, zagotavljamo strokovno pomoč pri uvajanju e-poslovanja in novih oblik dela ter izvajamo usposabljanja s pomočjo e-učenja. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS za vse, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6^Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: čips @upi.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ah ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtogole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si. Sklad dela Savinjske regije: podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ah dodamo izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim skladom. VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Miran Palir) ah preko naših partnerjev: UPI-Ljudska univerza Žalec (03 71335 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d. o. o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač). Evropvld jeziki 7a menedžerje V Domu O. slovenskega tabora v Žalcu je v začetku oktobra potekala svečana podelitev certifikatov iz znanja tujih jezikov. Certifikat je prejelo skoraj sto udeležencev izobraževalnega programa Evropski jeziki za sodobnega menedžerja, ki ga je UPI-ljudska univerza Žalec v sodelovanju s partnerji (Andragoški zavod - Ljudska univerza Velenje, Ljudska univerza Šentjur in Razvojna agencija Savinja) izvajala v okviru programa PHARE 2000 - Donadjska shema v Savinjski regiji: aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni. Svečane podelitve s kulturnim programom se je udeležila tudi predstavnica Državnega izpitnega centra Suzana Bitenc - Pehare. Namen projekta je bil osvežiti, izboljša- ti in nadgraditi znanje angleškega in nemškega jezika med srednjim in višjim menedžmentom v majhnih in srednje velikih podjetjih na področju savinjske regije ter tako izboljšati učinkovitost in fleksibilnost posameznikov, podjetjem pa na ta način olajšali vstop oziroma delovanje na evropskem trgu. V projekt so bili glede na predhodno opravljene uvretitvene teste iz znanja nemščine oz. angleščine vključeni zaposleni iz podjetij, ki delujejo na področju turizma, orodjarstva, kemične industrije in poslovnih storitev, ter 20 % brezposlenih oz. iskalcev zaposlitve. Izobraževalni program, ki je obsegal sto ur, smo izvedli v 9 skupinah, v katere je bilo vključenih 12 udeležencev. Na ljudskih univerzah Žalec, Velenje in Šentjur smo izvedli program v treh skupinah: angleščina na osnovni in višji ravni ter nemščina na osnovni ali višji ravni. Od začetka marca do konca junija 2003 smo izvedli 80 ur izobraževanja, v avgustu in septembru pa je bilo 20 ur namenjenih intenzivni pripravi na izpit Državnega izpitnega centra (DIC). Z opravljanjem izpita iz znanja tujih jezikov DIC, ki smo ga izvedli 20. septembra na UPI - LU Žalec, se je program zaključil Večina kandidatov (skoraj 90 %) je izpit uspešno opravila in si tako pridobila javno veljavno listino Državnega izpitnega centra o znanju tujih jezikov, ki je, skupaj s pridobljenim jezikovnim znanjem, velikega pomena tako na slovenskem trgu delovne sile kot tudi v luči skorajšnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo. SIPKO d.o.o. CERTIFIKAT it. 129 ISO 9001 glQNetg STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu oktobru 2003 povečale za 0,16 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu oktobru 2003 17.634,65 SIT in je 553,76 SIT/m2. V občini Prebold znaša povprečna najemnina za stanovanje 15.480,11 na Polzeli pa 16.684,91 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu oktobru 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. L RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ah zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem lisni RS, št. 23/2000. Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine. Oktobrska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2003/2004 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 155,77 SIT za m2 in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. OPOZORILO VSEM STANOVALCEM! Prepovedano je odlagati kosovni material (hladilnike, štedilnike in drugo odsluženo stanovanjsko opremo) ob zabojnike. Dolžnost lastnikov je, da kosovni material odpeljejo na Surovino, kjer so za to določena mesta odlaganja (brezplačno za občane občine Žalec). V primeru, da bo v prihodnje še vedno prihajalo do odlaganja kosovnega materiala ob zabojnike in storilec ne bo znan, bo odvoz opravilo naše podjetje na stroške stanovalcev. • TURISTIČNI KOTIČEK • TURISTIČNI KOTIČEK »TURISTIČNI KOTIČEK • Zavod za kulturo, šport in turizem - enota turizem želi občanke in občane navdušiti za skupen razvoj turizma v občini. V ta namen vas seznanjamo z etičnim kodeltsom v turizmu. Ilirizem smo ljudje, zato se vključite v turizem, vključite se v turistično društvo, ki vam je najbližje, in pomagajte soustvarjati turizem in turistično ponudbo v naši občim. Kodeks etike ni zbirka predpisov, temveč hrbtenica pokončnosti, ki je značilna za odnose dobrih ljudi, povezanih na določenih področjih, tudi v turizmu. Bistvo etike je: enakopravno sodelovati, graditi in ustvarjati, ne škoditi drugim ali naravi, zadovoljevati upravičene interese in tudi vse opravljati kulturno, z znanjem in spoštovanjem. Uspeh turizma ni v geslu daj-dam, temveč v gostoljubnosti, kulturnosti, kakovosti, varnosti in v umetnosti gospodarjenja. Temu služi kodeks in upoštevati ga v tekmovalnem sistemu je najboljše priporočilo. Kodeks v turizmu je mišljen kot “živ dokument”. Preberite ga in ga širite povsod, kjer lahko, vključujte ga v svoje življenje in delo. Nadaljevanje v prihodnji številki... Vir: Turistična misel 9, TZS Želimo vas aktivno vključiti v turistični kotiček, ki ga pripravljamo za vas. V naslednjih številkah UTRIP-a bomo redno objavljali nagradna vprašanja, ki se bodo nanašala na turizem pri nas. Preverite, ali ste tudi vi del njega? Nagradno vprašanje 1. Prireditev HMELJARSKI LIKOF, ld se je odvijala na zelenici pred domom II. slovenskega tabora v Žalcu, je bila v: a) soboto, 30. avgusta 2003 b) soboto, 13. septembra 2003 c) soboto, 20. septembra 2003 (Č3m pff®5 Mfl p® Pravilni odgovor napišite na dopisnico in jo pošljite najkasneje do 10. novembra na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Trije izžrebani srečneži bodo prejeli praktične nagrade. Optika Simona v novih prostorih Preselitev v nove prostore so minulo soboto proslavili tudi v Optiki Simona. Lepo in domiselno urejeni prostori se nahajajo v prostorih nekdanje prodajalne Aliansa. sončnih očal in druge ponudbe. Poleg tega bodo vsakomesečni okulistični pregledi v Šempetru sedaj izvedeni v boljših prostorskih pogojih. Okulistične preglede bodo, tako kot doslej, v prihodnje enkrat mnogim približala tovrstne storitve, hkrati pa si s kakovostnim delom, prijaznostjo in gostoljubnostjo ustvarila širok krog strank, prijateljev in znancev. D. N. Novi prostori Optike Simona Lokal, katerega lastnica je Simona Kodrin, je dobil še prijetnejšo podobo, predvsem pa strankam omogoča boljši pregled širokega prodajnega asortimana okvirjev, mesečno opravljali tudi v Zdravstvenem domu Prebold. Optika Simona je z novimi prostori obeležila 12-letnico svojega poslovanja v Šempetru. V tem času je 4 V in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV • MALIH GOSP. APARATOV • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILCEV JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJE1JA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke oktober 2003 IVOVE BRAZDE V Slovenski ljudski stranki se pripravljamo na precejšnje spremembe, ki jih obeta bližajoči se kongres. Čeprav večkrat poudarjamo, da naša stranka ni namenjena le tistim, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, temveč vsemu ljudstvu, je na tem mestu prav primerna prispodoba iz kmetijstva, da bomo preorah naše najpomembnejše vrste. Stare brazde so se namreč zaplevelile ter posušile in potrebno jih je na novo zorati. Glavni odbor je odobril predlog Sveta stranke o predčasnem kongresu, ki bo 15. novembra v Kulturnem domu v Rogaški Slatini. To bo volilni kongres, na katerem bomo volili nove organe stranke, med njimi seveda tudi najpomembnejšega, novega predsednika. Kandidati za to mesto zaenkrat še niso znani, saj se rok za oddajo kandidature izteče 27. oktobra. Na kongresu bo treba temeljito prečistiti in očistiti vrste za najodgovornejše funkcije v stranki. Ločiti zrno od plevela ni vedno enostavno, saj je kakšen plevel lahko precej trdovraten in ga še najboljši poznavalci težko razpoznajo. Ne smemo pozabiti, da je za ljudsko stranko ta kongres odločilen tako za domače kot tudi evropske razmere, saj prepoznavnost v evropskem parlamentu kroji prav ljudska stranka. Zelo pomembno je torej, kdo in kje bo kdo. Oktobra je izšla tudi prva številka strankarskega časopisa SLS- Odmev, ki ste jo člani najbrž prejeli po pošti, vsakdo pa lahko mesečnik naroči na naslovu stranke ah v naši pisarni v Žalcu. V uvodniku primerja odgovorni urednik in glavni tajnik stranke, Andraž Vehovar, našo stranko s Ferrarijem in se sprašuje, kdo bo Schumacher. Položaj novega Schumacherja oziroma novega predsednika gotovo na začetku ne bo zavidljiv, saj bo moral popeljati precej razklano stranko v in skozi volilno leto, obnoviti njen ugled in predvsem zaupanje vanjo. A ker tudi najboljši voznik sam zase brez dobre ekipe ne bi bil prvak, lahko rečemo, da imamo vsi skupaj dobre možnosti, resda nas pa čaka trdo in predano delo. Občinski odbor Spodnje Savinjske dohne organizira proti koncu novembra izlet na Kozjansko in Bizeljsko. Člane in vse, ki bi se radi izleta udeležili, pozivamo, naj se oglasijo v naši pisarni v bivši Hmezadovi dvorani ob železnici v Žalcu, kjer bodo dobih podrobne informacije, prijavnice in vsa ostala obvestila. Naslednji mesec vam bomo lahko povedali kaj več s strankinega kongresa, dotlej pa vas lepo pozdravljamo in vam čestitamo ob dnevu reformacije. Ivan Jošt Poletje se je z začetkom mrzlih juter dokončno poslovilo. Začel se je najbolj barvit letni čas - jesen. Jesen pa je tudi čas začetka novega šolskega leta. Ta čas še s posebnim vznemirjenjem pričakujejo tisti otroci, ki se prvič odpravijo v šolo. Ta čas pa ne pomeni posebnega veselja za socialno ogrožene družine, ki jih je v občini Žalec na žalost zelo veliko. Da bi tudi socialno ogroženim otrokom vsaj malce razvedrili obraze, smo v LO SMS Žalec v sodelovanju s Centrom za socialno delo Žalec ponovno organizirah akcijo zbiranja šolskih potrebščin. Z veseljem ugotavljamo, da smo ponovno uspeh zbrati precej šolskih potrebščin. Zbrane potrebščine bodo na Centru za socialno delo razdehl otrokom, najbolj potrebnim pomoči. Ponovno smo dokazali, da je pomemben le skupni cilj - pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Na žalost v vse hitrejšem tempu življenja vse težje opazimo stisko in potrebo po pomoči soljudi. Na drugi strani pa je jesenski čas priložnost za analizo opravljenega dela v preteklem letu. Jesen je tudi čas, da uživamo v čudovitih barvah narave in se pričnemo navajati na daljše noči. Še prehitro bodo pred vrati praznični dnevi in konec leta. LO SMS ŽALEC Kaj je Mladi forum ZLSD Žalec? Mladi forum ZLSD je avtonomna mladinska organizacija in gibanje, ki deluje v okviru ZLSD. V okviru Mladega foruma ZLSD deluje več kot 70 lokalnih klubov po vsej Sloveniji in eden od njih je tudi Mladi forum ZLSD Žalec, ki deluje na območju spodnje Savinjske dohne in združuje okrog 50 članic in članov starih od 15 do 32 let, ki so nam se pridružili na naši poti v skupno in boljšo prihodnost. Naši cilji! Mladi forum ZLSD je levičarska organizacija, katere program temelji na vrednotah strpnosti, svobode, solidarnosti, enakopravnosti in varnosti. Smo skupnost posameznic in posameznikov, ki se zavedamo, da ne samo interpretiramo, ampak tudi kreiramo družbeno realnost, ki v vsakem trenutku iščemo srečo in v vsakem človeku radost in veselje. Ki sprejemamo drugačnost, ki ne poznamo sovražnikov, ampak želimo z miroljubnim sobivanjem vseh in vsakogar stopah naprej. Zavračamo vsakršno nasilje in ne vsiljujemo svojega mnenja. Mladi smo del družbe in kulture, del okolja, ki nas sooblikuje in sooprede-ljuje. V tem okolju žehmo oblikovati lastno sedanjost in lastno prihodnost z jasno vizijo, vizijo družbe, ki bo skozi demokratične odnose gradila enakost vseh. Sprejemanje drugačnosti je temeljni predpogoj za polno uveljavitev naše vizije in naših skupnih ciljev. Naša naloga je, da kot politični podmladek spremljamo potrebe mladih ter sooblikujemo mladinsko politiko v Sloveniji. Naša naloga je tudi, da smo pomemben iniciator nastanka in razvoja mladinskih svetov na lokalni ravni ter drugih mladinskih struktur, ki bi mladini nudile zabavne, športne, umetniške, intelektualne in druge storitve, ki bi mladim zapolnile življenje in tako delovale hkrati kot varnostna mreža, ki zmanjšuje možnost prvega stika z drogami in kriminalom. B MLADI FORUMI www.wimUftrHM.or; Projekti Mladega Foruma ZLSD Žalec! Poleg projektov prijetnega druženja med članicami in člani smo edina mladinska organizacija v spodnji Savinjski dolini, katere projekti imajo tudi socialno težo. V letošnjem lem smo se ob 8. marcu spomnili vseh mam, žena, hčera in jih pred Žano v Žalcu obdarili z nageljni in tulipani. 26.6.2003 smo v Žalcu sprejeh in pogostili 20 otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin, ki so v organizaciji Centrov za socialno delo Ljubljana in Kranj ter Mladega foruma Ljubljana v devetih dneh s kolesi in peš prepotovali 500 km dolgo pot od Ljubljane do Dunaja. Po njihovih besedah je bila to enkratna preizkušnja in izkušnja vztrajnosti, poguma in medsebojnega sodelovanja. Od organizatorjev smo prejeh tudi posebno zahvalo, v kateri med drugim pravijo: “V čast nam je, da v teh časih, ko ni vehko posluha za mlade in njihove napake ah želje, poznamo ljudi, ki si kljub vsemu ah prav zavoljo tega upajo in znajo prisluhniti in pomagati.” Te besede so nam bile znak, da smo na pravi poh, zato smo 4.10.2003 ob mednarodnem tednu otroka pred Žano v Žalcu ob prijetni glasbi otroke obdarili s čokoladicami in pobarvankami. V letošnjem lem načrtujemo še prireditev ob 1. decembru, dnevu boja proh AIDS-u. Ob povedanem bi se rad najlepše zahvalil Območni organizaciji ZLSD Žalec, ki ima veliko posluha za nas mlade in nam vseskozi pomaga, ter podjetju Mercator, ki je s svojimi donacijami pokazalo, da je tudi danes v velikih gospodarskih družbah prisoten čut za mladino in solidarnost. Matjaž Debelak Predsednik Mladega foruma ZLSD Žalec, 041 793 67 Občutne ohladitve (seveda vremenske), malce deževja, gobarska sezona, kostanji in letošnje mlado vino, ki je večidel prehitelo sv. Martina, na drugi strani pa, kakor sem napovedoval že pred časom, dviganje temperature na politični ravni. Začelo se je z našo južno sosedo, ki mednarodno pravo razume malce drugače, po svoje, v polni meri pa izkorišča naivnost slovenske diplomacije, ki ji to ime kar s težavo pripisujem. Gre namreč za dejstvo, da vse dosedanje vlade niso bile sposobne zavarovati naših nacionalnih interesov, še hujša pa je dilema, da se oblast kontinuitete ne zna odločiti, kako opredeliti nacionalni interes in kako definirati ostale interese. Monopol pivovarjev in Merkatorja zanesljivo ne sodi v nacionalni interes, nogomet, rokomet in še kaj od športa prav tako ne, vse ostalo pa se kaže, kot interes populizma posameznih skupin. Samo ozrimo se na dnevne dogodke: zavzemanje za izbrisane, ki to niso, odstiranje afer, a le tančice, zavese nikakor, nato se zgodi dvoletni proračun, ki že sedaj ukazuje naslednji vladi po volitvah 2004, kako ravnati z javnimi financami (kolikor jih bo še poleg dolgov ostalo). V tej, za evropska gledanja dokaj nenavadni situaciji, zbuja skrb nekakšno samozadovoljstvo oblasti, kljub vsem kazalcem, da gospodarska rast pada, inflacija pa uporno raste. 111(1! nobenih idej okoli produktivnih delovnih mest ni; povečuje se le javna uprava, kar pomeni da se denar porablja in ne ustvarja. Prava katastrofa se bo zgodila na področju zdravstva, saj tako imenovana Bela knjiga ne prinaša rešitev. Rešitve je potrebno iskati drugje, ne na plečih izčrpanih in zgaranih slabo plačanih delavcev. Vmesno bi bilo tudi revidirati, kdo je nekdanje presežke zdravstvenega denarja porabil, predvsem čemu je bil porabljen. Brez dvoma bi dobili novo afero. Omeniti velja še nov način predpisovanja zdravil, ki spominja na Jaroslava SDS Haška in njegovega Dobrega vojaka Švejka. Ker je predpisano, za katero ceno se neko obolenje sme zdraviti iz zdravstvene blagajne, smemo v kratkem pričakovati še uvedbo urada za načrtovanje obolelosti. Na ta način bi pridobili nova delovna mesta, načrtovali bi poceni obolenja, jih zdravili s poceni zdravili, dražja zdravila pa bi morda uspeli poceni prodati na trgih tretjega sveta. Zelo domiselno in inovativno. Smo tudi tik pred Dnevom reformacije, ki je katoliškim Slovenkam in Slovencem na nek način vsiljen, vsekakor pa nepomemben praznik. Martin Luther je s svojim dejanjem (95 tez na vratih cerkve v Wittenbergu v Nemčiji) stopil na katoliški tradiciji odpadniško pot, saj ga je tedaj papež celo izobčil iz cerkve; pritegnil je sicer velik del nemštva oz. germanskih narodov, v romanski in slovanski kulturi pa se ni prijel. Njegove zahteve po prenovi - reformaciji katoliške cerkve so v kulturo Rimokatoliške cerkve vnesle razdor in nezaupanje, na katerega se z drugačnega zornega kota gleda šele sedaj, po skoraj 500 letih. Dan spomina na mrtve, 1. november, je na slovenskem trdno usidran. To je dan, ko si je vredno vzeti čas za razmislek o sebi in smislu svojega poslanstva. Spoštljiv odnos do vseh, ki so nekoč bivali z nami nam je v pomoč ob tem početju. Bistvo sporočila tega praznika je Memento mori, torej spominjaj se smrti. Dobra dela ne naredijo človeka dobrega, pač pa dobri ljudje delajo dobra dela. Poglobimo se vase s tem geslom, morda nam prinese kakšno iskrico za lepši jutrišnji dan. Za 00 SDS Januš Rasicu it / Oktobrska dogajanja Pestro dogajanje je bilo v naši stranki značilno tudi za mesec oktober. Poleg vsakomesečnega sestanka izvršnega odbora in svetniške skupine pred sejo občinskega sveta smo organizirali sedaj že tradicionalni kostanjev piknik. V petek, 11. oktobra, smo na športnem igrišču v Gotovljah do poznih večernih ur pekli kostanj ter točili mošt in sokove. Zbralo se je veliko število obiskovalcev vseh starosti, od najmlajših do najstrejših. Kostanjevega piknika so se udeležiti gostje iz nekaterih drugih lokalnih odborov (Celje, Bralovče ...). V večernih urah sta se pod žarometi v malem nogometu pomeriti ekipi ŠD Borut iz Gotovelj in MLD iz Zabukovice. Prevladale so izkušnje starejše ekipe ŠD Borut, ki je slavila z rezulttom 8 proti 6. LDS Liberalna demokracija Slovenije V soboto in nedeljo, 18. in 19. oktobra, je v Ankaranu potekal kongres Mladih liberalnih demokratov z imenom Vizija prihodnosti. Kongresa se je udeležila tudi delegacija MLD iz Žalca, ki je na kongres odšla kar z osmimi delegati in bila najštevilčnejša od vseh. 00 MLD Žalec je trenutno najštevilčnejši odbor v Sloveniji, ki trenutno šteje že preko 70 aktivnih članov. Na kongresu so spremeniti statut, celostno grafično podobo in ime (Mlada liberalna demokracija) ter izvoliti novo vodstvo stranke. Prvič v zgodovini MLD je bil v šestčlanski izvršni odbor izvoljen delegat iz Žalca, in sicer Mitja Knapič, predsednik 00 MLD Žalec. To je za celoten 00 LDS Žalec veliko priznanje ter obveza, da se z dobrim delom nadaljuje tudi v prihodnje. 00 LDS Žalec Zdravstvena reforma Zelo veliko je razprav glede nujno potrebnih sprememb, preoblikovanja, preobrazbe ati kako bi še drugače pomensko razložiti besedo reforma v zdravstvu. Menda nihče, od najmlajših, ki se že zavedajo pomena, uslug in kvalitete v zdravstvu, njihovih staršev, ki mnogokrat ob bolnih otrocih čutijo različne tegobe, do najstarejših občanov, ne bo trdil, da niso potrebne korenite spremembe v našem zdravstvu. So! Avtorji v Beti knjigi poudarjajo, da cilji reforme temeljijo na štirih sklopih vrednot: pravičnost, dostopnost, kakovost in učinkovitost. Menim, da so ti sklopi razumljivo obrazloženi in da so kot cilji predstavljene tudi spremembe sedaj mnogo slabših rešitev. V Beli knjigi je zapisan stavek, s katerim skušajo obrazložiti, da material v obliki reforme predstavlja diskontinuiteto v primerjavi z nekaterimi sedanjimi rešitvami; to je odpraviti slabosti in jih nadomestiti z ukrepi za celovito rešitev, kar je nujno potrebno za vse nas. Razprave glede tega so zelo različne, kar je tudi prav. Iz naslova kvalitete pripomb, zahtev in predlogov iz vseh sredin, to je zdravnikov, zdravstvenega osebja, združenj zdravnikov, ekonomistov, pravnikov, sociologov in drugih ostalih uporabnikov zdravstvenih storitev, lahko dobimo take spremembe v zdravstvu, ki bodo večini po meri in tudi finančno obvladljive. Iz zgoraj naštetega pa bi zdravniški stroki pri končnem kreiranju morati pripisati poseben pomen. Seveda v pozitivnem smislu za končno kakovostno rešitev v obeh smereh - za zdravstvo in za uporabnike. V širšem slovenskem prostoru je zaslediti, da so mnoge razprave Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. DeSUS naravnane prav negativno. Zakaj? Se bojimo kvalitetnih sprememb, ne verjamemo več, smo biti prevečkrat ob raznih spremembah razočarani ati raje prisluhnemo političnim strukturam, ki niso naklonjene spremembam v zdravstvu, ati morda prisluhnemo ljudem z višjimi dohodki, ki bodo po predlogu morati več prispevati v zdravstveno blagajno? Odgovorov je mnogo. Mnogim se postavlja tudi vprašanje, zakaj se je šele sedanji minister lotil teh nujnih vsestranskih sprememb, ko se je že vendar toliko ministrov menjalo na tem položaju. Da bi si natočili vsaj nekaj kapljic čistega vina glede reforme, smo upokojenci Spodnje Savinjske doline v organizaciji Območnega odbora DeSUS in Zveze društev upokojencev k razpravi povabiti mag. Franceta Žnidaršiča, dr.medicine, državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V slabih treh urah predavanja, razprav in danih pripomb se je 60 udeležencev v večini, z veliko verjetnostjo prepričalo zakaj in koliko sprememb je nujnih takoj in kaj bo moralo biti spremenjeno tudi po sprejetju Bele knjige še v celem naslednjem desetletju. Predavanje pa nismo razumeti samo kot podajanje materije s strani državnega funkcionarja, ampak kot zdravnika, delujočega v osnovnem zdravstvu-preko 30-let, ki je na nazornih primerih prikazal tudi iz čistega pogleda zdravstva zakaj in kje bodo potrebne spremembe. Janežič Ervin oktober2003 Po DOLINI Zamejski šolarji v Trnavi Dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo med Pevskim društvom Tabor, Kulturnim društvom, občino Tabor in Kulturnim društvom iz Boršta - Zabrežca na Tržaškem v Italiji se je lansko leto še razširilo. 1 zamejci so pričeli sodelovati tudi občina Braslovče, tamkajšnja osnovna šola in Turistično društvo Braslovče, za kar ima zasluge zlasti članica pevskega društva iz Tabora in učiteljica na 0$ Braslovče oz. Trnava Damjana Lukman. Damjana Lukman je lansko leto navezala stike z njihovo zamejsko srednjo šolo iz doline. Le-ti so prišli v Braslovče in pripravili kulturni program ob 8. februarju. Braslovčam, učenci osnovne šole z učitelji spremljevalci, ki sodelujejo v krožku Turizmu pomaga lastna glava, predstavniki občine in Turističnega društva pa so obiskali Majenco. Zamejci so se pred dnevi na OŠ Trnava predstavili tudi z gledališko igrico Anton Popardon, ki jo je po pisatelju Leopoldu Suhadolčanu priredila Boža Hrvatič iz Boršta. Prijeten kulturni dogodek, ki so mu poleg otrok in učiteljev prisostvovali tudi nekateri starši in predstavniki lokalne samouprave ter društev, je z izbranimi besedami dopolnil Emil Petaros, predsednik Kulturnega društva Slovenec Boršt - Zabrežec. Predstavnikom občine, krajevne skupnosti, turističnega društva, pevskega društva in podružnične OŠ Trnava je podaril knjigo o njihovem kraju, hkrati pa izrazil zadovoljstvo nad ponovnim srečanjem. Učenci iz zamejstva so v Trnavi pokazali, da so pravi mojstri igre in govorjene besede, svoje pa so dodah tudi kostumi, scena in glasba. S to igro so na Tržaškem, na slovensko govorečem ozemlju, osvojili prvo mesto med šolskimi gledališkimi skupinami. Elena Danel med predavanjem Art angel za duševno in telesno zdravje Ob praznovanju praznika občine Polzela je društvo Art angel v tednu dni izvedlo več različnih praktičnih predavanj. Začeli so s predavanjem o zdravi prehrani, ki ga je pripravila Savina Vybihal z gostjo mag. Loreno Hus z Zdravstvenega zavoda Celje, sama pa je pripravila predstavitev vaj za zdravo hrbtenico in sklop tibetanskih vaj Vrelec mladosti. Andreja Novak je pripravila predavanja na teme O namenu življenja z gostjo Eleno Danel, novinarko in pisateljico, Moč dihanja, Praktično čiščenje energij in Druženje z naravo. Slednje je bilo v parku Šenek, energijski sprehod skozi park pa je bil zaradi slabega vremena prestavljen. Delovna ekipa društva Art angel je bila zadovoljna z obiskom in odzivi ljudi, dejavnosti pa bodo odslej izvajali na štirih mestih: v Slovenj Gradcu teče sedemmesečna delavnica Milene Plut Podvršič na temo Odpiranje čaker, v Ljubljani bodo potekala redna ponedeljkova srečanja pranoterapevtov, na Polzeli pa redna sobotna jutranja telovadba in torkova srečanja pranoterapevtov, na novo bodo s številnimi praktičnimi urami o barvah za otroke in starše, z različnimi predavanji o energijah v prostoru in telesu, s tedenskimi obiski joge in mesečnimi meditacijami za kogar koli pričeli v Žalcu. V svoje vrste bodo povabili številne izvajalce, med njimi Žalčanko Niko Vipotnik s tedensko delavnico osvobajanje lastnih energij z darovi svojega glasu. T. T. Prenovljen otroški park V Žalcu so v začetku oktobra predali namenu prenovljen otroški park, ob katerem je zgrajen tudi manjši športni park za upokojence. Slovesnost ob odprtju parka je bila polepšana s prijetnim kulturnim programom učencev 1. osnovne šole in otrok iz vrtcev Žalec. Program, v katerem so sodelovali tudi harmonikarji DU Vrbje, je povezovala Lidija Koceli. Objekt je namenu predal župan Lojze Posedel. Potreba po prenovi otroškega parka je bila že kar nuja in velika želja staršev in samih otrok Žalca. S prenovo parka, s prenovo igral, klopi, zasaditvijo dreves in grmovnic ter z novo ograjo je otroški park dobil nadvse prijetno podobo. Sicer pa prenovitev niso narekovale samo želje občanov, ampak tudi 9-letno šolanje, ki ima svoje zahteve glede urejenih zunanjih površin. To je, kot pravijo na Javnem zavo- du za kulturo, šport in turizem, le prvi korak k posodobitvi otroškega parka, ki bo nadalje sistematično vzdrževan in vsako leto nadgrajen z novimi igrah; te dobavlja in montira podjetje Imond Otiški vrh. Investitor vseh del je Občina Žalec, gradbena dela pa so bila zaupana podjetju Remont Celje. D. N. Prenovljeno otroško igrišče Najboljši sosed v Levcu oto nakita nas je seznanila pro- ponudba, od dnevnih sob s dajalka Simona Korošec. sedežnimi garniturami, spalnic, Minil je že dober mesec od odprtja novega trgovskega centra v Levcu, ki na svojih velikih prodajnih površinah omogoča prijetno in ugodno nakupovanje, vsestransko izbiro in temu primerno zadovoljstvo. Poleg velikega supermarketa, ki se razteza na 900 m2 površine, in oddelka pohištva, ki premore kar 1350 mz metrov razstavne in prodajne površine, nas z leve in desne strani glavnega vhoda v svoj objem vabijo tudi trgovine priznanih blagovnih znamk. Takoj pri vhodu nas pritegne vonj dišeče kave iz bara Petka, kjer je prijetno posedeti in poklepetati s svojimi prijatelji in znanci. Ob našem obisku nas je postregla prijazna Martina Nemec in nam povedala, da se v novem Mercatorjevem trgovskem centru prijetno počuti. Njenim besedam se je pridružila tudi Karmen Zabukovšek, ki zraven bara prodaja srečo loterijske ponudbe Loterije Slovenije. Z zanimanjem smo prisluhnili lastnici trgovine Tukano Zoo & Vrt Mateji Pader, ki nam je predstavila široko ponudbo in dala nekaj zanimivih strokovnih nasvetov v zvezi z akvariji in akvarijskimi ribami. V Tukanu v Levcu ne manjka hrane, vitaminov, mineralov za pse, mačke, ptice, glo-dalce, ribe in plazilce ter opreme za omenjene vrste živali. Pri njih lahko kupite vse vrste ptic, akvarijskih rib, rastlin in živali za terarij, pa tudi akvarije in terarije vseh velikosti z opremo ter razne vodomete in opremo za vrtni ribnik in vrt. Čevlji so sestavni del naše vsakdanje garderobe in zato so za nakup le-teh poskrbeli tudi v Levcu, kjer nas s široko ponudbo in kakovostjo razvaja Alpina. Trgovino in ponudbo sta nam predstavili prodajalki Barbara Šanca in Marjeta Beškovnik. Police trgovine so polne pohodniških čevljev, športnih copat adidas, številnih modelov ženske in moške obutve, smučarskih čevljev, čevljev za tekaške smuči in ženskih torbic. Tako čevlji kot torbice pa gredo seveda skupaj z obleko. Slednjo si lahko kupimo v trgovini Modiana v Mercatorjevi modni hiši, ki ponuja izdelke priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev. Oblečemo se lahko od nog do glave, je dejala prodajalka Vera Krivec in nam predstavila ponudbo. Ob tem je opozorila tudi na 50-odstotni popust na nekatere serije izdelkov spodnjega perila Lisca ter dodala, da je v njihovi trgovini možno kupiti poleg moške, ženske in otroške garderobe tudi nekatere dekorativne izdelke, brisače, kopalniške plašče in razne druge proizvode. Sprehod po trgovskem centru nadaljujemo z nakitom, ki se lepo poda k novi obleki in čevljem. Zlatarna Celje je s svojo bogato ponudbo in kakovostjo izdelkov pomembna dopolnitev celostne ponudbe Mercatorjevega centra. S ponudbo in lep- Poleg lokala Zlatarne Celje ima svoje mesto tudi Darilni butik MB cvetličarna Bernarde Kotnik, ki je s svojo ponudbo prisotna v Levcu že 23 let. Ob izgradnji novega Mercatorjevega centra se je odločila svojo dejavnost preseliti vanj. V domiselno urejenem lokalu je na razpolago tako rekoč vse, kar je povezano z rožami, dekoracijo in darili za posebne priložnosti. Ponujajo rezano cvetje, lončnice, sveže aranžmaje za različne priložnosti, vence, žalne aranžmaje, sveče, okrasne izdelke iz gline, keramike, stekla, dišeče okrasne sveče, suho cvetje in suhe aranžmaje. Kot je dejala Bernarda Kotnik, bo polsuhe in sveže aranžmaje brez predhodnega naročila mogoče dobiti tudi 31. oktobra in 1. novembra, čeprav bodo vrata trgovskega centra zaprta. Poslovodja oddelka pohištvo Zvone Kos je povedal, da sodi pohištveni oddelek med najlepše Mercatorjeve pohištvene centre. Nadvse pestra je tudi otroških in mladinskih sob do kuhinj z jedilnicami in vgrajenimi aparati. V pohištveni oddelek sodi tudi bogata ponudba svetil in preprog. Sprehod med vsemi temi razstavnimi eksponati je zelo prijeten in ob novi obleki, čevljih, nakitu ... bi bilo lepo kupiti še kakšno novo dnevno sobo, spalnico ... in tako polepšati tudi svoj življenjski prostor med štirimi stenami. Da pa bi ob tem dogodku lahko tudi nazdravili in si privoščili še kaj dobrega za pod zob, bi veljalo stopiti še v prostorni supermarket, ki je osnovni -glavni del Mercatorjeve ponudbe \ tudi v Levcu. Vodi ga poslovod-kinja Irena Rotar, ki nam je povedala, da so zelo veseli nad ugotovitvijo kupcev, kaj pomeni kvaliteta, vedno kakovostno sadje in zelenjava, vedno ugodne in prave cene, kar je tudi odraz Mercatorja. Hkrati s tem so spoznali proizvode s trajno nizko ceno in blagovno znamko in se zato vedno znova vračajo. K temu svoje prispevajo tudi posebne akcije, ki jih imajo vsak vikend, in ponudba na svežem segmentu. “Mercator trgovski center Levec blago ne le prodaja, ampak skrbi tudi za kvaliteto življenja svojih kupcev,” pravi Irena Rotar ter dodaja, da se je Mercator aktivno vključil v akcijo Zdravo življenje - uživanje sadja in zelenjave 5-krat na dan po ugodnih cenah. Prav tako pa je na Mercatorjevih policah še veliko proizvodov z oznako Linija izdelkov za zdravo življenje. Najboljši sosed je pač najboljši in zato je Mercatorjev trgovski center Levec vredno obiskati. Z veseljem vas pričakujejo. EP-dn Po DOLINI oktober2003 Partizanska Creta Dobrovlje ostajajo simbol savinjskega uporništva in spomina na čas II. svetovne vojne, ki je zahtevala veliko življenj tudi v Spodnji Savinjski dolini in na njenih obronkih. Spomin na tiste čase se ohranja, kar dokazuje tudi vsakoletno srečanje na Čreti, kjer je leta 1941 potekala prva frontalna bitka I. štajerskega bataljona. Nekaj sto članov ZZB, mladine, planincev, pripadnikov drugih veteranskih organizacij, predstavnikov občin in drugih udeležencev srečanja je' najprej nagovoril poslanec in župan Franc Sušnik. Na kratko je osvetlil pomen bitke na Čreti, še posebej pa je izpostavil trpljenje Čretljanov, ki se jim je zaradi pomoči partizanom okupator krvavo maščeval. Franc Sušnik je dejal, da so posebno velik davek plačale družine Zakrajškovih, Španovih in Zahojnikovih. Gospodarji vseh treh domačij so bili namreč ustreljeni v Mariboru, njihove domačije pa požgane. Gospodinji družin Špan in Zakrajšek sta se z otroki vso vojno skrivah, Zahojnikova mati je umrla v izgnanstvu, njenih šest otrok pa so preselili v zbirne centre ukradenih otrok. Med udeleženci proslave so bili tudi predsednica glavnega odbora ZZB Eh Ulrih - Ateni, župani in podžupani občin Spodnje in Zgornje Savinjske doline. V nadaljevanju proslave, ki jo je vodila Jožica Ocvirk, je sledil slavnostni govor žalskega podžupana Janka Kosa, ki mu je bila v zadnjih dvajsetih letih ta naloga zaupana že tretjič. Najprej je izrazil zadovoljstvo nad tako veliko udeležbo, ki priča, da spomin na posamezne dogodke, ki so usodno zaznamovali našo zgodovino, ljudje ohranjajo in cenijo. V nadaljevanju je poudaril pomen bitke in nadaljnjih dogodkov, večji del svojega govora pa je namenil sedanjemu času. “Generacija naših dedov in očetov je lahko ponosna na svoje delo, na visok nivo življenjske kakovosti, ki smo jo dosegli. Bilo pa bi prelepo, če bi danes samo izražali lepe spomine in veselje nad tem, kar smo že dosegli. Žal je še vedno dovolj nerešenih problemov, ki usodno vplivajo na naš življenjski standard, blagostanje naših družin, delovno sposobnost in socialno pravičnost. Socialna struktura se je v zadnjih desetih letih bistveno spremenila. Oblikoval se je sloj izredno bogatih in tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, ki predstavlja socialno uravnoteženje, počasi izginja. Vse to je povezano z rastjo slovenskega BDP, ki osem let ni bila tako počasna, poleg tega pa tudi z delitvijo BDP, ki po oceni mnogih ni objektivna in pravična,” je med drugim dejal Janko Kos. Spregovoril je tudi o lokalni samoupravi, regionalizmu, evropski skupnosti in o kmetijstvu. Ob zaključku govora se je vrnil k NOB in borce ter borčevske organizacije pozval k nadaljnjemu ohranjanju vrednot in spomina na NOB. V bogatem kulturnem programu so nastopih godbeniki pihalne godbe TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca, harmonikarji DU Vrbje, pevci MePZ iz Tabora in moderatorka Jožica Ocvirk. Pred kulturnim programom je članica glavnega odbora ZZB Slovenije Ela Ulrih -Atena spregovorila o pomenu ohranjanja NOB in podelila srebrne plakete slovenske borčevske zveze Jožetu Pozniču iz Mozirja, predsedniku občinske organizacije ZZB Prebold Viljemu Petku in županu občine Prebold Vinku Debelaku. Planinci PD Vransko pa so poskrbeli, da nihče ni bil lačen in žejen. D. N. Tolar na tolar - hiša V Slovenskih novicah je bil objavljen prispevek o družini Praprotnik iz Pariželj. Štiričlanska družina živi v podstrešnem stanovanju dvonadstropne hiše, kar dva njena člana pa sta zbolela za mišično dis-trofijo. 22-letni sin Aleksander je zaradi bolezni nepokreten, mama Metka pa je zaradi enake diagnoze večinoma na invalidskem vozičku, zaradi česar se je oče Srečko odločil za gradnjo hiše v Rakovljah. A denarja je zmanjkalo, preden so jo spravili pod streho. Družina je v sodelovanju z društvom distrofikov računala na pomoč Krambergerjevega sklada, od koder pa v zadnjem času ni glasu. Ob koncu omenjenega prispevka v Slovenskih novicah je Domen Mal zapisal: “Srčna družina se je sprijaznila s hudo boleznijo, ki je prizadela polovico njenih članov, in noče prenašati svojega bremena na družbo. Kljub temu se je zdaj znašla na razpotju. Jim bo po kateri potki prišla nasproti človeška solidarnost?” Izkazalo se je, da Savinjčani poznajo sohdarnost. Sovaščanke, začudene pravzaprav, da družine v takšni stiski niso poznale že prej, so takoj stopile v akcijo in obiskale večino gospodinjstev v občini Braslovče, pa tudi v Letušu, in zbrale 992 tisoč tolarjev, ki so jih že predale Srečku Praprotniku. Denar je namenjen za gradnjo hiše, ki se je ustavila po prvi plošči, saj je Praprotnikovim zmanjkalo denarja, novega kredita pa jim banka zaradi odplačevanje prejšnjega ne more odobriti. Občina Braslovče je družini pomagala tudi z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka za hišo, pri območnem združenju Rdečega križa Žalec pa do sedaj niso vedeh za stisko Praprotnikovih. In tako še mnogi, ki sicer poznajo Srečka in Metko. Srečko je zaposlen v Tovarni nogavic Polzela, kjer je do invalidske upokojitve delala tudi Metka. Praprotnikovi si želijo, da bi se lahko čim prej vselili v svojo hišo, kjer bo prostora za dva invalidska vozička in strme stopnice ne bodo ovira za odhod od doma. Prav goto- vo se bo odprla še kakšna potka solidarnosti, o čemer bomo poročali tudi v Utripu. K. R., foto: D. N. DeSUS na Golavi V Lovskem domu na Golavi so se pred dnevi zbrali člani stranke DeSUS občine Prebold, njeni somišljeniki in drugi gostje, med katerimi so bili tudi predsednik stranke Anton Rous, poslanec državnega zbora Franc Lenko, predsednik območnega odbora DeSUS-a Spodnje Savinjske doline Ervin Janežič in predsednika občinskih odborov stranke občine Žalec in občine Braslovče Ivan Jelen in Franc Škruba. Srečanja sta se udeležila tudi član skupščine pokojninskega zavarovanja Slovenije Stane Skok in župan občine Prebold Vinko Debelak. Vsem je dobrodošlico izrekel predsednik preboldskega občinskega odbora Franc Kukovnik in nato spregovoril o delu občinskega odbora ter opozoril, kako nekatere zaslužene dobrine izginjajo iz vsakdanjega življenja; gredo namreč v pozabo, kot da jih nikoh ni bilo. Ob tem je izpostavil potrebo po zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva in pogojih življenja, ki naj bi bili ustrezni za vse in ne samo za izbrane. Franc Kukovnik je ob tej priložnosti tudi povedal, da so že evidentirah nekatere člane za možne kandidate na državnozborskih volitvah prihodnje leto, med katerimi je sedanji poslanec Franc Lenko. Kandidati za razne organe, ki jih imenuje vlada, pa so: Stane Skok, Ernest Marinc, Janez Ahačič in Dušan Fric. D. N. Mladi forum za otroke Organizacija združenih narodov je 5- oktober razglasila za mednarodni dan otroka. Letos se je dan otroka razširil forum ZLSD Žalec, ki je pred trgovino Žana v Žalcu mimoidočim otrokom delil čokoladice in pobarvanke. Sladke kosnedi, polni ljubezni, velikih oči, razbitih kolen, vsak je nekaj posebnega in vsak si zasluži, da ga imamo radi,” pravijo v mladem forumu, katerega člani si prizadevajo prispevati svoj delež k lepšemu, boljšemu, strpnejšemu, solidarnostnemu, varnejšemu življenju otrok in mladih. Mladi forum ZLSD Žalec, ki ga vodi Matjaž Debelak, je v letošnjem lem že nekajkrat poskrbel za podobne aktivnosti. Med drugim so ženam ob mednarodnem prazniku žena (8. marcu) delih nageljne in tulipane, sprejeh in pogostih so tudi 20 otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin, ki so v organizaciji Centra za socialno delo Ljubljana in Kranj ter Mladega foruma Ljubljana v devetih dneh s kolesi in peš prepotovali 500 km dolgo pot od Ljubljane do Dunaja. Letošnjo aktivnost bodo obogatili še s prireditvijo ob 1. decembru - svetovnem dnevu boja proti AIDS-u. D. N Članice mladega foruma med razdeljevanjem čokoladic in pobarvank otrokom v teden otroka. Tednu otroka dobrote je prispeval Mercator, se je letos pridružil tudi Mladi “Otroci so radovedni, igrivi, slad- Srečanje družin v Mariji Reki V Mariji Reki je potekalo tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije hranile orožje teritorialne obrambe, policije in strelske zveze, ki ga je hotela v svoja skladišča odpeljati jugoslovanska armada. V zahvalo za to dejanje so bila pred štirimi leti tem družinam podeljena posebna priznanja Zveza veteranov vojne za Slovenijo “Slovenska družina”. Ob tej priložnosti so sklenili dogovor o vsakoletnem srečanju. Prvo tovrstno srečanje je bilo pred štirimi leti v Marija Reki, kjer sta orožje hranili domačiji Lobnikar in Artelj. Naslednje leto je sledilo sreča- nje pri Satlerjevih v Založah v občini Polzela, na območju katere je orožje hranilo pet družin: dve družini Satler, družina Čremožnik in družina Likeb, v Zg. Grušovljah tudi družina Završnik. Lani so se družine srečale na Dobrovljah v Domu borcev v občini Braslovče, kjer so orožje skrivah družini Janžovnik, družina Rovšnik, družina Rokovnik in družina Kos iz Prapreč pri Vranskem. V Šeščah je orožje hranila družina Cijan, v KS Griže pa družina Frelih iz Pongraca. Letošnje srečanje v Mariji Reki se je pričelo s pozdravom Zlatka Freliha in pesmijo Ljudskih pevcev Kulturnega društva Marija Reka. Zbrane je nato nagovoril predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Žalec Zdenko Terpin. Udeležence je pozval k minuti molka v spomin na Ludvika Semprimožnika, ki je v času neodda-je orožja JLA kot predsednik skupščine takratne občine Žalec odigral nadvse pomembno vlogo. Zbranim je spregovori-1 tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je družinam organizatoricam podelil spominska darila, in župan občine Žalec Lojze Posedel. Poudarila sta pogum družin in pomen takratnih dogodkov za osamosvajanje. To je v svojem nagovoru poudaril Uidi Adi Vidmajer, ki je bil v tistem času komandant teritorialne obrambe v Žalcu. Družine, ki so srečanje organizirale, so bile ob tej priložnosti deležne posebne pozornosti območnega združenja ZWS; prejele so knjige mag. Viktorja Kranjca Izpolnjena pričakovanja. Srečanje je v nadaljevanju bogatila pesem Ljudskih pevcev, glasba citer in harmonike. Oživeli so spomini na tiste čase, marsikakšna beseda pa je bila namenjena tudi dnevni politiki, ki morda preveč pozablja na trenutke osamosvajanja in ljudi, ki so pri tem sodelovali. D. Naraglav Strelke DU Vrbje državne prvakinje Državne prvakinje v streljanju z zračno puško (od leve): Matilda Breznik, Pavlina Gltišič, Karolina Ferme in Romana Jurhar Na državnem prvenstvu upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško, ki je 3. oktobra potekalo v Ljubljani, je ženska ekipa DU Vrbje osvojila prvo mesto. Laskav naslov državnih prvakinj so poleg štirih zlatih medalj in pokala vrbenske strelke obogatile še s srebrno in bronasto medaljo, ki sta ju za drugo in tretje mesto med posameznicami prejele Karolina Ferme in Romana Jurhar. K skupnemu uspehu in osvojitvi naslova državnih prvakinj sta z izvrstnim streljanjem pripomogli tudi Matilda Breznik in Pavlina Glušič. Za uspešne rezultate vrbenskih strelk je zaslužen tudi Janko Melanšek, predsednik strelskega društva Juteks Žalec, ki jim z izkušnjami in znanjem veliko pomaga. Strelke so vehke opore deležne tudi s strani društva, zlasti s strani predsednika komisije za šport Ernesta Lužarja in ostalega članstva. Do naslova državnih prvakinj je bila kar dolga pot, saj so morale najprej zmagati na občinskem prvenstvu, ki je bilo meseca maja v Petrovčah, nato pa na pokrajinskem prvenstvu v Zidanem Mostu. V Ljubljani so s 481 krogi drugouvrščeno ekipo Jesenic premagale za kar 21 krogov, precej več pa je za njimi zaostala tretjeuvr-ščena ekipa DU Ljubljana. D. Naraglav Oktober2003 Po DOLINI Zdrava prehrana, veliko gibanja in preventiva Ministrstvo za zdravje je letos objavilo razpis za projekte, ki prispevajo k varovanju in h krepitvi zdravja. Na razpisu je bil izbran tudi projekt Žalskih lekarn, imenovan Prebudimo pomlad v sebi, pod katerim sta se podpisala direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič, mag. farm., in doc. dr. Martin Pavlovič. Vodja projekta je Viljem Pavlovič: "Projekt smo zastavili regijsko, to je za savinjsko statistično regijo. V tlaka, krvnega sladkorja in trigliceridov. Še posebej želijo pritegniti ljudi, ki so še vedno preveč na robu socialnega dogajanja; ljudi s posebnimi potrebami, tako tiste iz osnovnih šol s prilagojenim programom kot varovance domov. Program sestavljajo štirje samostojni, a med seboj dopolnjujoči se moduli: flzično-gibalne sposobnosti, zdrava prehrana otrok in mladine, skrb za zdravje in prebudimo pomlad v sebi (teden akcij ob svetovnem dnevu zdravja). Otroci iz žalskega vrtca med ogledom žalske lekarne, z njimi farmacevtka Nataša Čater. okviru projekta bomo izbrali določene osnovne šole in vrtce, s katerimi bomo sodelovali, ker finančno sicer ni dovolj denarja. Izbrali smo občini Žalec in Slovenske Konjice, ki leži diametralno na koncu naše regije. Ciljna skupina so otroci iz vrtcev, učenci osnovnih šol, otroci s posebnimi potrebami in seveda tudi njihovi starši.” Namen programa je spodbuditi in ozavestiti ljudi, da bodo aktivneje skrbeh za svoje lastno zdravje, predvsem z vidika preventive. Mlade želi spodbuditi k fizičnim aktivnostim, kar jim bo zapolnilo prosti čas, hkrati pa jih posredno odvračalo od dovoljenih in nedovoljenih poživil. Hkrati želijo že najmlajše ozaveščati o pomembnosti pravilne prehrane in jim vsaj malo vcepiti vedenja o pravilnih prehranskih navadah, še preden se vključijo v srednješolski sistem izobraževanja. Pritegniti želijo tudi odrasle, da se bodo redno, vsaj dvakrat na leto, oglasih v lekarni na preventivnih merjenjih krvnega Posamezne segmente iz omenjenih modulov so Lekarne Žalec v zadnjih dveh letih že izvajale (dan odprtih vrat lekarne, merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi, pohod ob svetovnem dnevu zdravja), rezultati pa so bili širši javnosti prvič predstavljeni prejšnji mesec na svetovnem kongresu farmacevtov FIP v Sydneyu, na katerem so bile Žalske lekarne edini slovenski predstavnik. “Prvi modul pomeni dodatno aktivirati otroke k zdravim gibalnim navadam, in sicer predvsem tiste, ki niso vključeni v športna, planinska in druga društva. Za odrasle smo pripravili tudi test hoje na 2 kilometra, ki je mednarodni test in ga pri nas izvaja CINDI. V Žalcu bomo spomladi skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem postavili progo in test izvedli, v Slovenskih Konjicah pa že 8. novembra letos v sodelovanju z njihovim zavodom in zdravstvenim domom. Na področju prehranbenih navad smo z aktivnostmi pričeli že spomla- di, saj smo v sodelovanju z javnim zavodom SIC, nosilcem projekta PHARE 2000 za savinjsko regijo, že organizirah praktično in teoretično izobraževanje skupine ljudi, zadolženih za prehrano osnovnošolskih otrok v žalski občini. Že pred odobritvijo projekta smo na tem področju sodelovali s Petko, pravkar zaključeno izobraževanje pa je potekalo v demonstracijski kuhinji I. osnovne šole Žalec in na Srednji gospodinjski šoh v Zrečah. Del našega projekta lepo sovpada tudi z drugim projektom Uživajmo zelenjavo in sadje 5-krat na dan, ki ga prav ta čas vodi ministrstvo za zdravje. V Evropski uniji poje posameznik 400 g zelenjave na dan, pri nas pa samo 300 g. Hkrati smo zaslutili, da si tam, kjer na področju prehrane otrok niso tako dobro organizirani kot v žalski občini, želijo oblikovati skupine strokovno usposobljenih ljudi, ki bi skrbela za prehrano in ki bi skupaj pripravila določene jedi za šole.” In kaj pomeni modul Skrb za zdravje? “Tega zaenkrat izvajajo samo v lekarni v Žalcu. Pomeni brezplačne preventivne meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola v krvi. Meritve potekajo vsak četrtek od 12. do 13- ure in eno soboto v mesecu, pa tudi ob posameznih dneh, kakršen je bil dan diabetikov. To izvajajo tudi v drugih lekarnah, vendar ne brezplačno,” je povedal Viljem Pavlovič. Modul Prebudimo pomlad v sebi bo naslednjo pomlad izveden tretjič, in sicer ob 7. aprilu - svetovnem dnevu zdravja, oziroma v nedeljo, najbhžjo temu datumu. “Predlani smo prvič pripravili pohod iz Gotovelj na Sveto Jeden. Letos se je pohod začel v Žalcu, za prihodnje leto načrtujemo presenečenje, pričakujemo pa nekaj čez tisoč udeležencev. Pripravili bomo večjo razstavo bioprehrane in zdrave prehrane ter več preventivnih dejavnosti. Organizirah bomo tudi dve predavanji. V letošnjem septembru smo pripravili načrte o skupnih aktivnostih z vrtci žalske občine. Za otroke je bil izjemno zanimiv obisk lekarne z druge strani pulta, pripravili pa smo tudi delavnico priprave hrane. Hrano so pripravili otroci in jo dah v pokušino staršem, izdali pa so tudi zgibanko z recepti. Po vrtcih in šolah POMLAD ŽALSKE LEKARNE GIBANJE PREVENTIVA ZDRAVA PREHRANA TEDEN ZDRAVJA UŽIVAJMO V projektu sodelujejo izbrani vrtci in osnovne šole Savinjske regije počnejo vehko dobrega in trudili se bomo za medijsko podporo in promocijo njihovega dela. Projekt je zasnovan tako, da so lahko rezultati vidni šele čez deset let. Prav promocija pa je tudi strategija ministrstva. Poleg vsega omenjenega smo v osnovnih šolah že razpisali likovno-hterami natečaj na temo gibalnih in prehranskih navad, nekaj pa je na to temo tudi raziskovalnih nalog. Predstavitev celotnega projekta oziroma njegovih rezultatov bo potekala pozno spomladi, verjetno v okviru dneva Zemlje, za celotno regijo. Pripravili bomo okroglo mizo, na kateri bomo predstavih tudi rezultate ankete, ki jo bomo izvedli.” K. R. PPF podpira strokovne rešitve Upravni odbor Pokrajinskega podjetniškega foruma je na zadnji seji sprejel stališče do oblikovanja pokrajin v Sloveniji. S soglasjem večine članov je sprejel sklep, da podpira oblikovanje pokrajin na podlagi strokovnih argumentov. Upravni odbor ugotavlja, da v Sloveniji narašča politična evforija pri predlaganju števila pokrajin v Sloveniji. Ti povsem legitimni predlogi v večini primerov temeljijo izključno na željah posameznikov iz posameznih okolij in ne upoštevajo nikakršnih priporočil strokovnih inštitucij ter ekspertne skupine, ki jo je pred letom dni v ta namen ustanovila vlada R Slovenije. V PPF obstaja bojazen, da se ne bi ponovila enaka zgodba iz časov sprejemanja zakona o občinah. Politično kupčkanje strank in trgovanje med njimi po sistemu “jaz tebi, ti meni” je pripeljalo do pretirane razdrobljenosti občin. Apeliramo na vse, ki kakorkoli sodelujejo pri oblikovanju novega zakona o pokrajinah, da upoštevajo vse kriterije, ki so pogoj za ustanavljanje pokrajin. Menimo, da je potrebno upoštevati tako zgodovinske, ekonomske in šele na koncu politične razloge za predlog števila pokrajin. Predlagamo večinski konsenz vseh prebivalcev posamezne regije, kajti enostranske odločitve vplivajo tudi na možnost razvoja ostalih prebivalcev regije. Predlagamo, da se pred sprejetjem zakona javnost posameznega območja obvesti o vseh prednostih in slabostih predlagane pokrajine ter možnostih razveja le-te. Kot primer navajamo Savinjsko sta-titistično regijo. Savinjska statistična regija nikoli v zgodovini političnih tvorb ni bila razdeljena. Predlagam rešitev razdeljenosti m dve pokrajini bi tako prvič v zgodovini porečje Savinje administrativno razdelila. Menimo, da imajo pravico vsi prebi-vaci statistične regije odločati o tem ali si želijo živeti v pokrajini, ki bo mejila m dve državi ali samo m eno in biti sezmnjeni s tem, kaj jim takšm razdelitev s stališča možnosti hitrejšega in skladnejšega razvoja prinaša. Manj znano je dejstvo, da bi bila predlagam pokrajim A4-.Š4 po kategorizaciji razvitosti pokrajin uvrščem v C razred, kar pomeni, da zaradi razvitosti ni upravičem do sredstev za vzpodbude vsaj do leta 2013- Kaj to pomeni za prebivalce zgornje Savinjske doline je jasno. Pozdravljamo izjavo g. Srečka Meha, župana občine Velenje v Novem tedniku, da argumentov za 12 in več pokrajin v Sloveniji ni in da “ljudje, prebivalci, občani nimajo v glavah nobene meje. Med seboj so povezani, pa če to politiki želeli ali ne”. PPF je sezmnjen z dosežki RRA Celje in jo v celoti podpira pri njenih prizadevanjih. Celjska RRA je trenutno edim RRA v Sloveniji, kije pripravila integralne projekte za celotno statistično regijo in vsi so v izvedbenifazi. S tem je celotm Savinjska statističm regija že ta trenutek, kot prva v Sloveniji, pripravljena na črpanje sredstev za projekte iz “strukturnih skladov” po vstopu Slovenije v EU. V izvedbeni fazi so že nekateri drugi regijski projekti, ki v celoti ali delno pokrivajo Savinjsko statistično regijo. Odlično zastavljen je projekt regijskega odlagališča odpadkov ter centralne čistilne mprave v Celju, turistični center Golte in Park tehnične kulture z avtodromom v Čepl-jah. Mnenja smo, da nihče, kije na katerikoli javni funkciji nima mandata za opravičevanje svojih prizadevanj z mvajanjem nezmožnosti sodelovanja z ostalimi nosilci istih funkcij v drugih občimh kot razlog za svoje poteze ter brez zadržkov demagoško ne argumentirati svojih zahtev. Dolžnost vseh odgovornih je, da prihajajočo zakonodajo pripravijo m način, da ne bo nihče v podrejenem položaju in da bodo oblikovane takšne pokrajine, ki bodo veliki večini prebivalcev Slovenije omogočale emkovredne možnosti za razvoj med pokrajinami in skupni razvoj Slovenije po vstopu v EU. V imenu UO Matjaž Pavčič, predsednik PPF mesec: november december januar februar marec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vabi k vpisu glasbenega abonmaja za sezono 2003/2004. izvajalec/zasedba: program: TRIO ČAJKOVSKI - klavirski trio (klavir, violina, violončelo), Smetana, Čajkovski Francija, Italija MAVUMI KAMEI - sopran, Japonska, MAGDALENA NAVODNIK - klavir, Slovenija TROBILNI TRIO BUM, Slovenija LOVRO POGORELIĆ klavir, Hrvaška GODALNI KVARTET TARTINI, Slovenija Verdi, Puccini, Savin Kranjčan, Golob Poulenc, Basset Chopin, Liszt Haydn, Mozart, Debussy VPIS abonmaja bo potekal od 27. oktobra do 7. novembra 2003 na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 17. ure. Dodatne informacije na tel.: 03/712 12 50. CENA: 10.000,00 SIT NAČIN PLAČILA: z gotovino ah s plačilnimi karticami ah na 2 obroka s posebno položnico, ki vam jo bomo poslali po pošti na osnovi izpolnjene naročilnice. POPUSTI: - 20 % popust za študente in dijake ob predložitvi potrdila, -10 % popust za upokojence ob predložitvi potrdila. Pri plačilu z gotovino priznamo 3 % popust. Vsi koncerti bodo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. VABIJENI! Pridržujemo si pravice do spremembe programa. Program abonmaja je izbrala ga. Magdelena Navodnik, prof. GŠ Risto Savin Žalec. .......................................................................................................2*1 NAROČILNICA Priimek in ime:. Naslov:_______ Telefon doma:. E-pošta:______ Naročam_______ služba: ____GSM:. Davčna št.: . sedež/ev glasbenega abonmaja za sezono 2003/2004. (število) Plačilo: • ob vpisu z gotovino /ustrezno obkrožite/ • ob vpisu s kreditno kartico • pošljite mi račun in dve položnici Podpis:_________________________________________________ Napovednik oktober2003 PRIREDITVE V NOVEMBRU DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON 3-11. ob 20. uri Poned. gledal, abonma Šola za žene (SNG Drama Lj.) Dom II. slovenskega tabora Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 4.11. ob 20. uri Tork. gledal, abonma in izven Šola za žene (SNG Drama Lj.) Dom II. slovenskega tabora Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 8.11. ob 20. uri Glasbeni abonma in izven, koncert klasične glasbe Trio Šajkovski Dom II. slovenskega tabora Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 9.11. ob 10.30 Zahvalna nedelja na Gori Oljki Cerkev sv. Križa Župnijski urad Polzela Jože Kovačec 705 00 03 9. 11. ob 17. uri Od ljubezni se zvrti, gled. pred. KD Petrovče Dom krajanov Vrbje KD Vrbje Lea Meh 710 33 90 12.11. ob 19. uri Bralni večer z mag. Brankom Goropevškom Graščina Prebold Knjižnica Prebold Nuša Dvoršek 705 35 40 13.11. ob 17. uri Mladinski gledal, abonma in izven Nonsens H. musical (Šentjak. gled. Lj.) Dom H. slovenskega tabora Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 13.11. ob 18. uri Odprtje razstave Boris Skalin, fotografije Savinov likovni salon Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 14.11. ob 19.30 Obč. gled. abonma Kranjski komedijanti, Županova Micka Dvorana Prebold Občina Prebold, Knjižnica Prebold Nuša Dvoršek 705 35 40 18.11. ob 18. uri S smučmi z Everesta - predavanje Davo Karničar Dom H. slovenskega tabora Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 19-H. ob 19.30 Kako bi se znebili tujca (komedija Sašo Hribar) Dom II. slovenskega tabora Žalec Gledališče Satirikum Kranj 712 12 50 Od 20. do 23.11 Razstava malih Živah Inštitut za hmelj, in pivovarstvo Žalec Savinjsko društvo gojiteljev malih Živah občine Žalec 22.11. ob 17. uri Zapojmo Ceciliji - nastop pevskih zborov Župnijska cerkev na Polzeli Župnijski urad Polzela Jože Kovačec 705 00 03 22.11. ob 19. uri Arzenik in stare čipke, gled. pred. KUD Savlje Kleče Dom krajanov Vrbje KD Vrbje Lea Meh 370 33 90 22.11. ob 19- uri Večer na vasi Dvorana zadružnega doma Ponikva KD Ponikva 27.11. ob 16. uri Predavanje mag. Mojce Senčar, dr. med.: Kaj lahko storimo proti raku na dojki? Dom krajanov Vrbje DU Vrbje Pavlina Glušič 571 74 35 27.11. ob 17. uri Cicib. gledal, abonma in izven Lisička zvitorepka (Moje gledališče, KD Španski borci Lj.) Dom II. slovenskega tabora Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 712 12 50 28.11. ob 18.30 Odprtje razstave: Fotografija in poezija Ervina Fritza, avtor: Tomaž Škorjanc Dvorana Prebold Knjižnica Prebold Nuša Dvoršek 705 35 40 28.11. ob 18.30 Koncert mladih glasbenikov, G3 pod vod. Saše Korun Dvorana Prebold Knjižnica Prebold Nuša Dvoršek 705 35 40 28.11. ob 20. uri Humanitarni koncert za Medobčinsko društvo invalidov Dom H. slovenskega tabora Žalec 30.11. ob 10. uri Adventni sejem (različni ponudniki) Avla dvorca Novo Celje TD Petrovče in Zavod za kulturo 712 12 50 30.11. ob 14. in 17. uri 31. revija narodno zabavnih ansamblov Kulturni dom Svoboda Liboje Kult. društvo Svoboda Liboje Miro Klinc, Marjan Vrenko 71402 30, 71405 55 Športne prireditve Datum Ura Naziv Kraj Organizator Kontaktna oseba Telefon 8.11. info.tel. Pohod Trojane - Mrzlica Griže DŠR Partizan Griže Sašo Vebgošek 041 727 217 8.11. Izlet na Ivanščico Hrvaško Zagorje PD Zabukovica Franci Ježovnik 571 70 78 8. 11. ob 5-30 Pohod od Litije do Čateža Odhod izpred Doma krajanov Simon Ograj enšek 031 393 499 8. 11. ob 6. uri Pohod od Litije do Čateža Odhod izpred Občine Polzela Zoran Štok 041 754 778 16.11. ob 12. uri Svečano odprtje novega bivaka Gozdnik PD Zabukovica Jože Jančič 041 200 196 15.11. ob 7. uri Izlet po Haloški planinski poti Donačka gora PD Šempeter Silvo Črepinšek 031 501 244 16.11. Vertovčev pohod Po obronkih Vipavske doline PD Zabukovica Franci Ježovnik 571 70 78 Od 21. do 23.11. od 9- do 18. ure Sejem nove in rabljene smučar, opreme Žalec SK Gozdnik Matjaž Baudek 041 631 170 29.11. Planinski zaključek leta V neznano PD Zabukovica Franci Ježovnik 571 70 78 ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM FILMSKI NAPOVEDNIK, NOVEMBER 2003 ART program sobota, 8. 11., ob 20.00 URE DO VEČNOSTI, romantična drama Dolžina: 114 min.; režija: Stephen Daldry; producent: Scott Rudin, Robert Fox; scenarij: David Hare; igrajo: Meryl Streep, Julianne Moore, Nicole Kidman, Ed Harris, Toni Collette. REDNI PROGRAM KINA: 2. 11. Hladnokrvno, Medvedek PU 9. 11. Legenda sedmih morij, Pirati s Karibov 16. 11. Italijanska misija, Butec in Butec 2 23. 11. Vsemogočni Bruce, Na planincah 30. 11. Zona Zamfirova, Stevardese letijo v nebo Sreda, 29. 10. 2003, ob 10.00 MIŠEK STUART LITTLE 2 komedija, družinski, domišljijski Vstopnina samo: 350,00 SIT. Ob dnevu mrtvih Ob dnevu spomina na mrtve se bodo padlim med drugo svetovno vojno poklonili tudi člani društev borcev in udeležencev NOB, vključenih v območno združenje Spodnje Savinjske doline. V petek so pripravili komemoracijo v Gotovljah, Žalcu, Šempetru, Petrovčah in na Polzeli, v nedeljo pa na Ponikvi. V petek, 31. 10., bodo ob 16. uri komemoracijo priredili tudi v Preboldu in ob 16.30 pri gasilskem domu v Vrbju, v soboto, 1. 11., pa ob 9- uri na Gomilskem in ob 14. uri v Grižah. K. R. Turistično društvo Petrovče in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec prirejata v sodelovanju z Društvom savinjskih vinogradnikov ansambel Hlapci z zabavnim programom. Vabljeni! za rezervacije in plačilo pokličite ZKST na tel: 712 12 50 do 4. 11. 2003 oziroma do zapolnitve mest. Abonma tudi v občini Braslovče Kulturno društvo Gomilsko se je pod okriljem Občine Braslovče odločilo organizirati ljubiteljski gledališki abonma za sezono 2003/2004. Posebnost abonmaja je prostorska izvedba, saj bosta glede na prostorske možnosti po dve predstavi v Braslovčah, na Gomilskem in v Letušu, in sicer od novembra do aprila ob petkih ob 20. uri. V abonma so vključene komedije: Politika, bolezen moja (gledališka skupina KUD Svoboda Griže), Mama je umrla dvakrat (dramska skupina KD Grifon Šempeter), Našli so se (KD Andraž), Rodil se je oče (skupina Teloh KD Ivan Cankar Tabor), Komaj do srednjih vej (AG Vrba Vrbje) in Od ljubezni se zvrti (dramska sekcija KD Petrovče). Abonmajske vstopnice (cena 4.000,00 SIT) lahko kupite v tajništvu Občine Braslovče ter v pisarnah KO v času uradnih ur, pa tudi v trgovinah: KZ Braslovče, Pauer Braslovče, Mercator Letuš, Pekama in trgovina Roter v Šentrupert, trgovina KZ Trnava -Gomilsko v Trnavi in samopostrežni trgovini na Gomilskem. Za dodatne informacije pokličite: 041 696 866. Marija Rančigaj MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV vabi poverjenike in člane, da se z izdelki ročnih del, ki jih morajo dostaviti na sedež društva do 20. novembra, pripravijo za RAZSTAVO v evropskem letu invalidov, ki bo v avli doma II. slovenskega tabora v Žalcu od 26. do 28. novembra 2003. Medobčinska matična knjižnica Žalec 20. november - dan slovenskih knjižnic • od 12. do 13. ure presenečenje - gost za izposojevalno mizo ob 18. uri predstavitev knjige Janina Klemenčiča Popotniški priročnik h S A O * m O O N DAVO KARNIČAR tokrat V ŽALCU ui K O h o svojem podvigu s smučmi z MOUNT EVERESTA Cena vstopnice je 500 SIT. Imetniki olimpijske kartice imajo 50 % popust. Prost vstop za osnovnošolce. (tectäßi *0830 GÜ) 9Bo ari! toxsßfe *33» 'ffiLo gQ) ‘OS« orfl ääL Telefon: 712 12 50 GSM: 041 248 564 D O S V) r < m 2 (/) K m es > S n o g Kultura oktober2003 Med govorom Marten Premšak Razstavljal akademik Karl Zelenko V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 24. oktobra na ogled razstava del akademskega slikarja specialista in grafika specialista Karla Zelenka, častnega predsednika letošnjega 11. bienala otroške grafike v Žalcu. Po pozdravnih besedah Lidije Koceli je o življenju slikarja in razstavi govorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Med drugim je poudarila, da je žalski bienale otroške grafike posebna in dragocena prireditev, zato je tudi vsakoletni častni predsednik, mojster slovenske grafike, nekaj posebnega. To še kako velja za tokratnega pokrovitelja grafike Karla Zelenka, ki je v slovensko likovno umetnost prejšnjega in tudi tega stoletja zapisan z imenitnimi in samosvojimi črkami plemenitega, globokega tiska. Zelenkov rod izhaja iz Savinjske doline, iz Celja ga je pot vodila daleč po svem, v Gradec in na Dunaj, po vojni se je vpisal na ljubljansko likovno akademijo, na kateri sta ga poučevala dva velika profesorja, kipar Boris Kalin, vseskozi zvest oblikovanju človeške figure, in Božidar Jakac, eden izmed trojice velikih učiteljev novega rodu slovenskih grafikov. Grafično specialko je končal leta 1951. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku, leta 1954 pa na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1959 naprej dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in Grožnjami. Zelenko je skozi velika vrata vstopil v tako imenovano ljubljansko grafično šolo, vendar se z njo ni stopil, pač pa je ubral svoje korake tako v ikonografskem kot v izraznem smislu, postal je samohodec in vizionar, ki ustvarja iz užitka. Osrednje gibalo njegovega grafičnega ustvarjanja je človek v svoji namišljeni pomembnosti sredi vsakdanjega vrveža, znotraj urbaniziranega in protislovnega sveta, ki ga mojster slika s toliko prefinjenosti in subtilne ironije. Njegovi grafični listi so jasni, čisti, razumljivi in prepoznavni, vendar nikakor ne preprosti, enostavni ali premočrtni. Večplastni so in polni pomenov, izpovedne moči, tudi poetične preinterpretacije, tako da zahtevajo gledalčevo polno angažiranost, je povedala Marlen Premšak. V programu je nastopil Trio Lorenz, razstavo pa je odprl podžupan občine Žalec Janko Kos. T. Tavčar Deteljica za Savinjsko čipko V Savinovem likovnem njem času predstavlja novost, salonu v Žalcu je bila v Savinjsko čipko sta patentirala Ob odprtju razstave počastitev praznika Mestne skupnosti Žalec odprta razstava ročnih del društva Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Ob odprtju razstave je zbranim najprej spregovorila predsednica društva Deteljica Marija Masnec, ki je med drugim povedala, da se članice društva predstavljajo s svojimi najnovejšimi izdelki. Obiskovalcem so predstavile nove tehnike, kot so kmičenje, verižno vezenje, predvsem pa čipko, ki v zad- zakonca Helena in Hrane Kočič iz Šempetra, člana društva Deteljica. Njihov glavni namen je v petih letih uveljaviti čipko, da bo enakovredna idrijski čipki, je še dodala Marija Masnec. V nadaljevanju je spregovoril predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak in izrazil veselje, da so tudi članice tega društva popestrile praznovanje praznika Mestne skupnosti Žalec. Nad razstavo je bil presenečen tudi žalski župan Lojze Posedel. V nagovoru je čestital vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi te razstave, še posebno zakoncema Kočič za zanimivo idejo. Razstava Rede Vidmar Šalamon Krajevna knjižnica Petrovče in Kulturno društvo Petrovče sta zadnji dan septembra pripravila zanimiv kulturni večer z odprtjem razstave likovnih del Dede Vidmar Šalamon, soproge znanega likovnika in grafika Arpada Šalamona. Metoda Uranjek je gosta pozdravila v imenu knjižnice in ob zaključku uradnega dela večera Salamonovima izročila šopka rož in spominsko darilo. Večer sta popestrili mladi kitaristki Nina Berginc in Katja Završnik. O slikarki Hedi Vidmar Šalamon pa je spregovorila Irena Srebot - Črepinšek. Kako je postala slikarka, je na zanimiv način povedal njen soprog Arpad, ki je v veliki meri tudi sokriv za to, saj se je z njim udeleževala raznih slikarskih kolonij. Heda Vidmar Šalamon se je rodila leta 1942 v Zagrebu in se nato preselila v Slovenske Konjice, kjer živi in dela še danes. Z modernim slikarstvom se je prvič srečala, ko je v Slovenske Konjice prišel poučevat akademski slikar Lojze Zavolovšek. Takratnim tovrstnim nagnjenjem ni mogla slediti, saj jo je življenjska pot zanesla povsem drugam. Ponovno se je s to dejavnostjo srečala, ko se je pričela ukvarjati z organizacijo različnih razstav in srečanj likovnikov, predvsem v krajih, kjer je njen življenjski sopotnik Arpad Šalamon razstavljal svoja likovna dela. To je v njej spodbudilo željo, da tudi sama naslika nekaj in pokaže svoj drugi jaz, to tembolj, ker je za svoja dela prejela pozitivne ocene. Nadaljnjo likovno izobrazbo si je pridobivala ob možu, ki ga redno spremlja, in Uidi v likovnih delavnicah šaleških likovnikov v Velenju, zlasti pri svojem prvotnem učitelju prof. Lojzetu Zavolovšku. “V njenih delih v glavnem dominira harmonični kolorit, le tu in tam se pojavljajo kontrastne barvne ploskve, ki sliko poživijo in razbijajo monotonost. Pri delu skrbno pazi na kompozicijo slike, kjer so sestavni elementi razporejeni po strogo določenih, njej značilnih ploskvah. Slika tudi v akvarelu. Opazno je poenostavljanje oblik zunanjega sveta in prepletanje nežnih barv narave. Dela, izvedena v olju, pestri z nanašanjem različnih materialov od peska različnih barv in granulacij do plute in raznobarvnega brusnega papirja, trakov ter vrvic. Te različne materiale vpleta v barvna sozvočja. Stilizirane figure izžarevajo ženskost in mehkobo vzlic razčlenjanju večjih ploskev v manjše. Njene slike so umirjene, brez šokov in slikarskih fint. Prav to pa daje njenemu delu lasten svojski izraz in rokopis,” je bilo med drugim povedano ob odprtju njene razstave. V knjižnici v Petrovčah ob odprtju razstave ni manjkalo veselega razpoloženja in dobrot, za katere so poskrbele nekatere Petrovčanke. Razstava je na ogled ves oktober v času delovanja knjižnice, in sicer ob torkih med 16. in 19- uro in ob petkih med 9. in 11. uro. D. Naraglav Heda Vidmar Šalamon med prejemom šopka in spominskega darila Odprtja razstave so se poleg številnih Žalčanov udeležili predstavniki tovrstnih krožkov iz Lovrenca na Pohorju, Selnice ob Dravi, Griž, Limbuša, Prebolda in Vrbja. V kulturnem programu je nastopila solistka Nataša Krajnc. T. Tavčar Na ogled 58 slikarskih del V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila odprta razstava likovnih del, naslikanih v 13. koloniji prijateljstva Polzela 2003, ki je potekala na Gori Oljki. Kolonijo so tudi tokrat pripravili Javni sklad republike Slovenije - območna izpostava Žalec, Občina Polzela in Kulturno-umetniško društvo Polzela. 38 del 29 udeležencev letošnje kolonije je za razstavo izbral slikar Jure Cekuta in jih ob odprtju razstave tudi predstavil. Zbrane so ob tej priložnosti pozdravili voditeljica kolonije in voditeljica območne izpostave sklada Jožica Ocvirk, predsednik Kultumo-umetniškega društva Polzela Marko Slokar in župan občine Polzela Ljubo Žnidar. Letos so v koloniji sodelovali: Jelka Gorenak, Marko Fužir, Marija Jelen, Kristina Hočevar, Jožica Sovine, Ina Gržina, Janko Melanšek, Marta Vošnjak, Savina Vybihal, Judita Cukjati, Tadeja Ogris, Anica Tamše, Irena Pevnik, Tina Prislan, Meri Vrbnjak, Andreja Slokar, Oskar Sovine, Veronika Svetina, Jože Hohkravt, Vikotorija Meh, Tjaša Ocvirk, Ibro Djumhur, Breda Oberžan, Dušan Amanovič, Vlado Ceršak, Slavica Tesovnik, Andreja Gotez, Mojca Bregar injure Cekuta. V kulturnem programu je nastopila dekliška vokalna skupina Kulturno-umetniškega društva Polzela. Razstava je bila odprta do 20. oktobra, ogledalo pa si jo je veliko Polzelanov in drugih obiskovalcev. T. Tavčar Rok Šuster Naj bo svetloba Rok Šuster iz Latkove vasi pri Preboldu je v prostorih preboldske graščine, v dvorani s čudovitimi freskami, v kateri je zadnja prireditev potekala leta 1968, pripravil razstavo svojih likovnih del. Naslov razstave Prižgimo luč - naj bo svetloba je simbolnega pomena, saj se je z razstavo in koncertom Mihaela in Roka Lajlarja prižgala luč za ponovno kulturno oživitev grajskih prostorov, ki so skoraj tri desetletja služili za skladišče gotovih izdelkov TT Prebold. Odprtje razstave Roka Šusterja je bilo za vse obiskovalce, teh je bilo več kot 120, nevsakdanji kulturni dogodek. Široko stopnišče, obokan in dolg hodnik ter veliko dvorano s freskami so osvetljevale sveče. Vse dogajanje sta spremljala glasba flavte in kitar ter prijetno petje bratov Lajlar iz Celja, ki sta večer izrabila tudi za predstavitev zgoščenke. Po vsaki zaigrani pesmi je bilo v prostoru za odtenek bolj svetlo, hkrati se je počasi odpirala razstava Roka Šusterja, ki je prižigal sveče ob likovnih stvaritvah in s tem odstiral tančico teme z njih. Ko je bil koncert zaključen, so bila osvetljena tedi vsa razstavljena dela in razstava odprta za ogled. Luči - sveče so bile prižgane, z njimi pa je zasijala tudi svetloba, ki pomeni velik korak k oživitvi graščine in kulture med njenimi zidovi. V uvodnem delu prireditve in tudi ob njenem zaključku je zbranim spregovorila voditeljica in glavna organizatorka večera Nuša Dvoršek, ki je tudi predstavila oba glasbenika in avtorja razstavljenih del, ki, kot je dejal tudi sam avtor, tematsko predstavljajo predvsem portrete njega samega v različnih dnevih in razpoloženjih. Pri svojem ustvarjanju uporablja mešane tehnike in različne materiale, razstavljene slike pa so nastale v zadnjih dveh letih. Rok Šuster je eden tistih mladih ustvarjalcev, ki so svoj talent pokazali že v osnovnošolskih klopeh, vse do danes pa je svoj talent in znanje nadgrajeval. Pred razstavo v Preboldu je pripravil tudi razstavo, sicer z drugačno tematiko, v Mladinskem centru v Celju. Prav gotovo pa bo teh v prihodnosti še več, saj je tovrstno ustvarjanje del njegovega življenja, hotenj in izzivov. D. Naraglav Ker je sledil želji po primerjanju in predstavitvi svojih motivov javnosti, predvsem prijateljem, za katere je dotlej več ali manj slikal po naročilu, je postal tudi član LS Polzela, pred kratkim pa tudi LS KUD Žalec. Ob tem se je vse močneje izražala potreba po njegovem notranjem izrazu. Oko je zaznalo, srce je čutilo, roka je ustvarjala. Ves čas je skrbel tudi za svoje izobraževanje, radovednosti ne vidi konca in če le more, se udeležuje tovrstnih izpopolnjevanj. Izkušnje so z leti večje in bogatejše, ocene strokovnih spremljevalcev pa iz leta v leto zanimivejše in govore o likovnem napredku, o čemer je na razstavi spregovorila Jožica Ocvirk. Marko Fužir je kljub mladosti vse bolj prepoznaven v različnih tehnikah; poleg risb in slik je zanimiv tudi njegov izraz v bakru, akvarelu, monotipiji, zgovorne so gravure in poslikave stekla, s čemer se je predstavil tudi na razstavi. M. Cilenšek Likovna razstava Marka Fužirja Marko Fužir iz Dobriše vasi se v Petrovčah že drugič predstavlja s samostojno razstavo. Že v otroških letih je pokazal zanimanje za barve, figure, slikanje, toda težko bi govorili o večjih ambicijah v tistem času. Danes bi prav gotovo lahko rekli, da so čakale na svoj trenutek. Utrinek z razstave Ob odprtju razstave Kultura oktober 2003 Čopova diploma Anki Krčmar Toni Alatič s sestro Sonjo Koncert Tonija Alatiča Uspeh Cantemusa Anka Krčmar, vršilka dolžnosti direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec, je prejela Čopovo diplomo. To prestižno nagrado ji je minuli ponedeljek na strokovnem posvetovanju zveze na Otočcu podelila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Anka Krčmar je postala ravnateljica knjižnice v Žalcu leta 1986, ko se Anka Krčmar je knjižnica iz blokovskega stanovanja preselila v novo stavbo. Že na začetku svoje vodstvene poti se je odločila domačemu mestu predstaviti vse pomembne ljudi, ki so zaznamovali njegov ožji in širši prostor; someščanom je predstavljala ljudi, kot so etnolog in akademik Angelos Baš ali Poul Parin, svetovno znani pisatelj in mirovnik. Skozi ozaveščanje je gradila svojemu mestu dragoceno identiteto, na ta način so se spletale pomembne osebne povezave v domačem in mednarodnem prostoru. S prireditvijo Zlate citre in narodna-zabavna glasba v Grižah nadaljujejo citrarsko tradcijo. Na prireditvi, ki so jo v dvorani doma KUD Svoboda Griže pripravili kulturni in turistični delavci, so se predstavili mnogi uveljavljeni glasbeniki in citrarji. Nastopili so: Miha Dovžan, Karli Leta 1992 je prevzela vodenje Zavoda za kulturo Žalec, v sklopu katerega je delovala tudi knjižnica. Zavod, zlasti knjižnica, sta postala osrednji kulturni ustanovi na širokem prostoru med Celjem in Velenjem. Krčmarjeva je s svojim čutom za človeški stik in aktualnost vsebin dosegala, da so v provincialno mestece prihajali umetniki, znanstveniki, diplomati in druge osebnosti najvišjega nivoja, kar je pomembno zviševalo kvaliteto življenja v tem okolju in pomenilo za sorodne ustanove v širšem prostoru zgled in nenehno zdravo delovno konkurenco. Vseskozi je gradila na trajnejših vrednotah. Neposredno je sodelovala pri nastanku vsaj desetih publikacij, od pesniških zbirk Mete Rainer do pomembnih slikarskih monografij. Druga vrednota, ki jo je odlikovala, je bila oblikovanje odnosa do knjižnice in bralne kulture v okolju, kar se je izrazilo s pestrim bibliope-dagoškim delom z mladimi. Kljub lokalnim cepitvam in finančnim stiskam je uspela ohranjati kvalitetno strukturo programa in knjižnega fonda ter stalno rast dotoka bralcev v knjižnico. Dobro širšo programsko zasnovo spremljajo tudi dosežki na področju prostorskega posodabljanja in skrb za mrežo izposojanja. V letu 2002 je bila prenovljena izposojevalnica na Vranskem, letos v Preboldu, v prihodnjem letu pa bosta prenovljeni izposojevalnici v Braslovčah in na Polzeli. Ob vsem tem je bila Krčmarjeva članica uredniškega sveta revije Knjižnica in aktivna članica društva Gradišnik, Miran Kozole, Cita Galič, Peter Napred, Janja Brleč, Marjan Marinšek, Tone Mlačnik, Katja in Tina Anderlič, Fani Lapajne, Ubrane strune, Kvartet glasbene šole Logatec, T Pravi muzikanti, Griški kvartet, ansambel Efekt in Veseli Pruhovčani. Glasbena šola Risto Savin Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec organizirala glasbeni večer, na katerem je Toni Alatič s tolkali izvajal dela skladateljev J. Becka, S. Finka, N. J. Živkoviča, A. Piazzolle in N. G. Rosaura. Prisluhnili smo lahko tudi njegovi sestri Sonji in mami Mariji, program pa je popestril Zadnji petek minulega meseca je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu prežeta z glasbo violine in klavirja, za kar sta poskrbeli pianistka Magdalena Navodnik in violinistka Brina Nataša Zupančič. Organizator koncerta je bil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, program pa je povezoval Miha Alujevič. Magdalena Navodnik je bila roje- na v Letušu, kjer se je že kot majhno dekle zagledala v mogočni instrument - klavir. Po osnovni glasbeni izobrazbi v Žalcu je obiskovala srednjo glasbeno šolo v Mariboru, študij pa nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Andreju Jarcu in zatem pri prof. Dubravki Tomšič -Srebotnjak, pri kateri je leta 1990 tudi diplomirala. Izpopolnjevala se je na mednarodnih glasbenih šolah pri priznanih glasbenih umetnikih, sledila je specializacija na Akademiji di Alto Perfezinamento di Chioggia v razredu maestra Constantina Bogina, na Deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu prof. Alexeia Komienka ter na Visoki šoli za glasbeno umetnost Ino Mirkovič v Lovranu od 1999 dalje, kjer tudi zaključuje magisterij pri umetniški sodelavki Iva Pogoreliča prof. Marini Ambokadze. Za sabo ima vrsto uspe- tudi kitarski orkester Guitarissimo. Občinstvo je njihovo igranje (Tonija je s klavirjem spremljala tudi Irena Kralj) nagradilo z bučnim aplavzom. Glasbeni večer mladega glasbenika je bil prijeten kulturni dogodek. Vsem, ki so ga zamudili, je za to lahko res žal. hov in nagrad koncertnega delovanja tako doma kot v tujini. Brina Nataša Zupančič se je leta 1977 rodila v Mariboru. Pri petih letih se je pričela učiti violino pri Avguštinu Paniču na Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu. Glasbeno šolanje je nadaljevala na srednji glasbeni šoli v Mariboru pri prof. Mirku Petraču, študij pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. prof. Vasiliju Meljnikovu. Prvi samostojni koncert je imela leta 1996 v Celju, pred tem pa je nastopila kot solistka s simfoničnim orkestrom SGBŠ Maribor. Tekmovala je tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih in posegla po najvišjih mestih. Marca 2000 je nastopila kot solistka s simfoničnim orkestrom Slovenske Filharmonije. Je tudi dobitnica Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za leto 2001 za izjemne glasbene dosežke. Trenutno se pripravlja na podiplomski študij violine na AG v Ljubljani. Glasbenici sta se občinstvu predstavih s skladbami pianista Frederica Chopina, avstrijskega violinista Fritza Kreislera in francoskega skladatelja belgijskega rodu Cesara Francka. Večer je bil prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe, nič manj pa tudi za tiste, ki se z njo ne srečujejo ravno pogosto. D. Naraglav Vokalna skupina Cantemus, ki razvija vokalno zabavno glasbo, je v dokaj kratkem času nanizala precej zavidljivih uspehov. Poleg številnih nastopov so se trikrat predstavili na območnih revijah, se vsakič uvrstili na medobmočna srečanja in bili že drugič izbrani na revijo malih pevskih skupin Slovenije. Na medobmočni reviji junija letos v Šmarju pri Jelšah so med vsemi nastopajočimi prepričah strokovnega ocenjevalca mag. Nikolaja Žhčarja z najboljšo izvedbo. V dobrem sporedu so pokazali muzikalno fraziranje, smisel za različna stilska obdobja, izenačeno in prijetno barvo, rafinirano dinamično valovanje, duhovitost V tednu vseživljenjskega učenja je bil pod okriljem Medobčinske matične knjižnice v Žalcu ustanovljen knjižnično-bralni klub. Bralni klubi, kakršen je Beremo z Manco Košir, so po Sloveniji že precej razširjeni. Takšen klub so ustanovili tudi na Polzeli, podobni so bralni večeri, ki so jih pričeli v Preboldu. Žalski knjižnično-bralni klub pa ima večje ambicije; ne le branje in razmišljanje o knjigah, pač pa branje tudi za druge, zlasti za ljudi s posebnimi potrebami, kot so slepi, in otroci. Na ustanovni sestanek je poleg pobudnice Anke Krčmar prišlo šest ljubiteljic branja in knjig, vse pa so se strinjale z idejo, da bi to svojo ljubezen delile s tistimi, ki jim knjige zaradi invalidnosti ah drugih težav niso dovolj dostopne. Seznanile so se z osnutkom poslovnika kluba, ki Po izrednih uspehih pretekle pevske sezone je mešani pevski zbor “A Cappella” Petrovče resno opozoril nase in zbudil zanimanje slovenskih skladateljev, ki žele za zbor pisati skladbe za krstne izvedbe. Poleg skladateljev se za zbor zanimajo tudi eminentni dirigenti orkestralne glasbe, kot sta g. Nenad Firšt in Milivoj Šurbek. Plod tovrstnega zanimanja je dozorel v mesecu septembru, ko je MePZ “A Cappella” prevzel vlogo spremljajočega vokalnega sestava projekta Orkestra slovenske vojske pod vodstvom in “šarm” na mestih, kjer skladba to zahteva. V soboto, 18. oktobra, so v Šmartnem pri Litiji zapeli, kot znajo. Po besedah strokovnih ocenjevalcev Mitje Gobca in Katje Gruber so dobro izkoristih in pokazali vse vrhne vokalnega petja. Tako so že drugič poštah nosilec zlatega žiga JSKD in prejeh posebno nagrado za najboljši spored in najboljšo izvedbo. Skupina deluje pod okriljem KUD Žalec, njihov strokovni vodja pa je Matjaž Kač, ki je bil pobudnik 1. festivala vokalne zabavne glasbe v Žalcu. Festival “Sredi Zvezd” bodo pripravili tudi v naslednjem letu in glede na zanimanje bo po vsej verjetnosti prerasel v večdnevni festival. zagotavlja resnost delovanja kluba, čeprav se članice za vse odločajo prostovoljno. Klub nima ambicij postati zelo množičen, saj je branje in razpravljanje o knjigah prijetnejše v manjših skupinah. Še vedno pa sprejema nove člane, ki so zainteresirani za dejavnost kluba in spreje- majo njegova pravila. Pogoj je le, da so člani Medobčinske matične knjižnice in da podpišejo pristopno izjavo. Člani kluba se bodo sestajali prvi četrtek v mesecu ob 18. uri. Brali bodo in se pogovarjali o knjigah, se lotih tudi bolj zahtevnih literarnih del, se naučili brati za druge, prebirali bodo svoje hterame poskuse, pa če bodo še tako skromni, pri svojem delovanju bodo ustvarjalni, organizirah tudi kakšno delavnico, predvsem pa bodo navezah stike z društvi in ustanovami, v katerih so ljudje, prikrajšani za potovanje v svet knjig. K. R., foto: T. T. znanega dirigenta Milivoja Šurbka z dvema nastopoma. Prvi nastop je bil v okviru NATO Medical blood conference potekal od l.do 4. septembra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Drugi, nastop je bil potekal v okviru Svetovnih glasbenih dni, ki so se odvijah po vsej Sloveniji od 26. septembra do 4. oktobra. MePZ “A Cappella” je ponovno zablestel z orkestrom Slovenske vojske v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopa pomenita uspešen korak k mendarodni uveljavitvi zbora in nakazujeta želje in cilje zbora. Branko Šlander Bibliotekarjev Celje. T. Tavčar Zlate citre D. N. Večer violine in klavirja Glasbenici med svojim nastopom M. Kač Brati zase in za druge Na ustanovnem sestanku knjižnično-bralnega kluba A Cappela k mendarodni uveljavitvi oktober2003 Uspešni karateisti iz Trnave Na Madžarskem je v organizaciji Karate kluba Kajta-nit potekal tradicionalni 8. mednarodni karate turnir, na katerem so pod vodstvom trenerja Matjaža Čedeta sodelovali tudi tekmovalci Karate sekcije Trnava. Tekmovali so v kategorijah kate posamezno, kate ekipno ter športne borbe in dosegli odlične rezultate. Ekipa v postavi Stanislav Pančur, Aleš Grdjan in Zlatko Radič je v katah osvojila 3. mesto. V športnih borbah sta Jožef Stiplošek in Danijel Ocepek premagala vse svoje nasprotnike in se pomerila v finalni borbi. Jožef je premagal klubskega kolega in osvojil 1. mesto ter zlato medaljo, Danijel pa je za 2. mesto prejel srebrno medaljo. Č. M. Izjemni zmagi Rokometašice ŽRK Žalec v državnem prvenstvu po dveh porazih v začetku sezone s Krimovkami in Piranom le še zmagujejo. Visoki zmagi so dosegle v pokalu ERE, saj so ciprski klub Anorthhosis Famagusto iz Lamake, v skupnem seštevku obeh tekem, premagale kar za 62 golov, kar je najvišja zmaga v zgodovini žalskega rokometa. Prva tekma v Žalcu se je končala z rezultatom 52 : 13, povratna na Cipru pa s 17 : 40. Ob tem si je marsikdo zastavil vprašanje, kako lahko mednarodna rokometna zveza sploh dovoli nastop ekipam, kot je ekipa iz Cipra. Vodstvo in rokometašice so sicer vesele zmage, ki pa ni bila vprašljiva že od začetka. Na tekmovanju v državni ligi so Žalčanke z rezultatom 23 : 31 izgubile proti Krimovkam. Kljub temu so prikazale dobro igro, kar pa ni mogoče reči za srečanje v Piranu, ki je njihov glavni konkurent za drugo mesto v ligi. Tekmo v gosteh so izgubile za dva gola (23 : 25), največkrat (11) pa je mrežo Pirančank zatresla Nina Potočnik. Na tekmi v Žalcu, kjer so Žalčanke gostile Izolanke, pa so le-te premagale z rezultatom 47 : 21. Žalčanke so v nadaljevanju prvenstva premagale tudi ekipo ljubljanske Olimpije z rezultatom 28 : 25. V 8. kolu državnega rokometnega prvenstva so Žalčanke doma gostile ekipo Gramiz Kočevje in zmagale z rezultatom 38 : 25. Na lestvici so na odličnem 2. mesni. D. Naraglav Ekipa Žalčank z vodstvom po visoki zmagi proti Ciperčankam V orientaciji 42 ekip Mladinski odsek Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče je pripravil prvo kolo savinjske orientacijske lige v Braslovčah in njeni okolici. Nastopilo je kar 42 ekip. V kategoriji 5. in 6. razred devetletke je zmagala četrta ekipa Planinskega društva Polzela, v kategoriji 7. in 8. razred tretja ekipa Planinskega društva Braslovče, v kategoriji mladincev do 26 let prva ekipa Planinskega društva Braslovče, v kategoriji članov nad 26 let ekipa Planinskega društva Zabukovica, v kategoriji veteranov ekipa Planinskega društva Polzela in v kategoriji družina družina Ramšak iz Planinskega društva Braslovče. Drugo kolo planinske orientacije bo v organizaciji Planinskega društva Žalec 11. novembra v Galiciji. T. T. Tri medalje žalskim karateistom na EP Jesenski del tekmovalne sezone se je za žalske karateiste začel odlično. Že na prvem nastopu na evropskem prvenstvu v Shito-ryu karateju v Budo centru na Dunaju so se izkazali v članski konkurenci. Teja Šavor v kategoriji do 53 kg in Mladen Stojnič v težki kategoriji sta klonila šele v finalu in osvojila 2. mesti, Matjaž Končina pa 3- mesto v kategoriji do 75 kg. Končina in Šavorjeva sta zmagala na Odprtem prvenstvu Slovenije v Šempetru pri Novi Gorici, na istem tekmovanju sta Končina in Sašo -ordevič v reprezentanci Slovenije osvojila naslov prvaka za pokal Alpe Jadran. Teden kasneje je Matjaž Končina zmagal tudi na Odprtem prvenstvu Salzburga v kate- goriji nad 75 kg, v kategoriji članov do 75 kg pa je Sašo -orđevič osvojil 3. mesto, prav tako 3- mesto je v kategoriji do 65 kg zasedel tudi Luka Marič. Med mlajšimi je Eva Nina Kozmus zmagala v izvajanju kat pri deklicah, v konkurenci dečkov pa je Mark Malis osvojil 3. mesto, Matic Potočnik in Svit Zebec pa sta bila 5. Mladi žalski karateisti so nastopih tudi na Odprtem prvenstvu Hrvaške v Samoboru, kjer je nastopilo približno 1000 tekmovalcev iz 15 držav. Eva Nina Kozmus je v izvajanju kat osvojila 3- mesto, skupaj s Špelo Korošec in Ireno Dedič pa 2. mesto v ekipnem izvajanju kat. 3- mesto so v ekipnem izvajanju kat osvojili tudi dečki v postavi Mark Malis, Tilen Smiljan in Svit Zebec. S. M. Ekipa mladih žalskih karateistov na odprtem prvenstvu v Samoboru Trije osebni rekordi Boštjan Tratnik iz Prebolda niza uspeh za uspehom v atletiki. letošnje leto je bilo zanj izjemno uspešno. Postavil je tri osebne rekorde, ki hkrati pomenijo tudi najboljše rezultate v Sloveniji do 23 let in med mladinci. Progo na 400 m z ovirami je premagal v času 53.60 sekund in tako zmagal med mlajšimi člani do 23 let. To pa je tudi tretji absolutni rezultat v tej disciplini v Sloveniji. Drugi osebni rekord se nanaša na skok v daljino. Skočil je 719 cm, kar je prav tako najboljši rezultat med mladinci v Sloveniji, prav tako najboljši rezultat pa ima tudi v teku na 110 m z ovirami (14.99 s). Boštjan Tratnik se v letošnjem letu lahko pohvali še z vrsto visokih uvrstitev na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih in atletskih mitingih. Poleg osvojenih dveh naslovov državnega prvaka na dvoranskem državnem prvenstvu za mladince, kjer je zmagal v skoku v daljino in v teku na 60 m z ovirami, je postal državni prvak tudi na prostem, in sicer v teku na 400 m z ovirami ter skoku v daljino. Z zlato medaljo okrog vratu se je domov vrnil iz četveroboja reprezentanc v Čakovcu, kjer je postal zmagovalec v svoji letošnji paradni disciplini v teku na 400 m z ovirami. Zlato medaljo je osvojil tudi na evropskem pokalu klubskih prvakov v Tuzli, in sicer v skoku v daljino, kjer je osvojil tudi drugo mesto v teku na 400 m z ovirami. Že omenjeni najboljši rezultat in prvo mesto v skoku v daljino (719 cm) je dosegel na mednarodnem skakalnem mitingu v Dolenjskih Toplicah. Prvi mesti je dosegel Uidi na ekipnem prvenstvu za mladince Slovenije, in sicer v teku na 110 m z ovirami ter v teku na 400 m z ovirami. Poleg naštetega je Boštjan Tratnik v tem času osvojil 3. mesto v skoku v daljino na mednarodnem mitingu v Avstriji. Tretje mesto pa je dosegel Uidi v klasičnem teku na 400 m na državnem prvenstvu srednjih šol. Pohvali se lahko z rezultati v članski konkurenci, saj je v teku na 400 m z ovirami ter v skoku v daljino na državnem prvenstvu za člane dosegel 4. mesti.Boštjan se že pripravlja na zimsko sezono, v kateri bosta s trenerjem Branetom Strožerjem trenirala predvsem skok v daljino. Ne bosta pa zanemarila teka čez ovire, ki je bil v letošnjem letu, poleg skoka v daljino, Boštjanova najmočnejša disciplina. D. N. Boštjan Tratnik Uspešen nastop Primoža Riflja: foto: Studio “Temps de Poses”sprl Uspešen nastop Konjeniški šport se je v Sloveniji začel razvijati šele v zadnjem času. Vse več je ljubiteljev teh plemenitih živali, ustanovljenih pa je tudi že kar nekaj klubov, v katerih se združujejo športni, rekreacijski in vzgojni interesi. Konjeniški klub Ganymed Žalec spada med najmlajše slovenske klube, saj je bil ustanovljen šele pred letom dni. Glede na dane možnosti so bili cilji kluba že na začetku usmerjeni v skrb za množičnost in popularizacijo vseh olimpijskih disciplin konjeniškega športa, vzgojo strokovnih kadrov, razvijanje iniciative reje športnih konj, pripravo na sodelovanje na tekmovanjih lokalnega in nacionalnega pomena. V klubu se družijo in povezujejo ljubitelji konj, rekreativci in mladi športni jahači v preskakovanju ovir. Ekipo sestavljajo: Primož Rifelj, Nina Gregorič, Janez Simonič, Igor Šalamon in Borut Knapič. Mladi, ki smisel svojega življenja usmerjajo v treninge in tekmovanja. Primož Rifelj je na kvalifikacijskih tekmovanjih v preskakovanju ovir v Sloveniji v tem letu z zelo uspešnimi nastopi zbral dovolj točk in si tako pridobil dovoljenje in potrditev FEI za nastop na svetovnem prvenstvu mladih konj, v starosti od 5 do 7 let, v preskakovanju ovir v vzrejnem športnem centru Lanaken Zungersheide v Belgiji. Tekmovanja, ki se ga je udeležilo več kot 200 prvovrstnih konj in jahačev iz celega sveta, je potekalo od 25. do 28. septembra letos. Primož se je tekmovanja udeležil s konjema MEGGLE CHICO - Cor de Bailliany in konjem MEGGLE FAHN, ki je edini konj slovenske reje. Z obema je zelo solidno zastopal Slovenijo in mladi slovenski konjeniški šport, saj je v malem finalu s konjem CHICO dosegel 36. mesto, s konjem FAJON pa je od 106 nastopajočih zasedel 14. mesto. S tem nastopom je Primož izkoristil vse dane možnosti in zmožnosti, si pridobil izkušnje in znanja, ki jih bo lahko uporabil pri nadaljnjih treningih in pripravah za tekmovanja. Doseženi rezultati so plod njegovega trdega dela, razumevanja in podpore kluba ter lastnika konj. Od slovenskih klubov se je tekmovanja udeležila tudi članica ljubljanskega konjeniškega kluba Irena Drobnič in v malem finalu zasedla 50. mesto. Vzporedno s tekmovanji je potekalo še licenciranje plemenskih žrebcev in avkcije najboljših športnih plemenskih žrebet. Zungersheide - Lanaken je na območju Evrope največji vzrejni center, kjer po najsodobnejših metodah poteka umetno osemenjevanje kobil. Dejavnost centra je prav tako zelo uspešna na področju presajanja embrijev, zamrzovanja semena, ki ga namenijo za oplojevanje konj po vsem svetu. S skorajšnjim vstopom države Slovenije v Evropo je ta uspešen nastop izrednega pomena za slovensko konjerejo. H. M. Ponikva najbolj športna Že tretje leto zapored je v okviru praznika občine Žalec potekalo športno tekmovanje krajevnih skupnosti ZA POKAL OBČINE ŽALEC. In tako smo že tretje leto dobili novega skupnega zmagovalca. Tokrat je največ športne vneme, tekmovalnosti in tudi pripravljenosti za sodelovanje pokazala krajevna skupnost Ponikva. To prav gotovo ni naključje, saj je znano, da so ljudje na Ponikvi zelo pridni in Uidi v športnem smislu zelo dejavni. Znane so njihove vaške športne igre v poletnem času, pa tudi povezanost športnega društva z osnovno šolo pri pripravi športnih iger za otroke in starše v sklopu akcije Razpnimo jadra.KS Ponikva ni na nobenem izmed točkovanih tekmovanj zasedla prvega mesta, so se pa zato udeležili vseh tekmovanj in na vseh osvojili drugo mesto. Še enkrat se je izkazalo, da je v športnem udejstvovanju včasih bolj pomembna množičnost kot sama uvrstitev. Navsezadnje sta na teku po ulicah Žalca nastopila Uidi predsednik KS Ponikva Ivan Jelen in predsednik športnega društva Karli Borovnik ter prispevala pomemben delež k skupni zmagi. V malem nogometu so zmagah predstavniki KS Liboje, v tenisu KS Petrovče in v teku po ulicah Žalca MS Žalec. KS Ponikva bo prejela pokal za naj športno KS na osrednji športni prireditvi ŠPORT V OBČINI ŽALEC V LETU 2003, ki bo konec meseca januarja 2004 v Žalcu. Končni vrstni red: 1. KS Ponikva (skupaj 270 točk), 2. KS Petrovče (250 točk), 3- KS Galicija (170 točk), 3. MS Žalec (170 točk), 5. KS Uboje (150 točk), 6. KS Gotovlje (140 točk), 7. KS Šempeter (90 točk), 8. KS Vrbje (80 točk) ZKŠT Sport oktober2003 KK Prebold s tradicijo Nekaj dni pred odprtjem nove športne dvorane v Preboldu je Košarkarski klub Prebold na novinarski konferenci predstavil delovanje kluba, organizacijo in način financiranja, plan dela članske ekipe in športne cilje ter delo z mladimi. Z novo telovadnico se jim odpirajo nove možnosti, predvsem pa bodo znova lahko zaigrali pred domačo publiko in s tem še bolj popularizirali tovrstni šport med mladimi. Predsednik kluba Franci Škrabe je poudaril, da je osnovni namen kluba na amaterski osnovi uvajati v svet košarke mlade igralke in igralce, jih usposobiti in pripraviti za igranje v članskem moštvu, vsem, ki presegajo njegove kvalitetne okvirje, pa omogočiti napredovanje. Korenine preboldske košarke segajo v petdeseta leta, ko so košarko v kraj pod Žvajgo zanesli študentje, ki so študirali v Ljubljani. Tekmovalna ekipa se je kot samostojna sekcija organizirala v okviru takratnega TVD Partizan Prebold. Uspešno so nastopali v drugi SKL. Po letu 1970 je prišlo v tekmovalnem in organizacijskem smislu do stagnacije, hkrati pa se je košarka pričela razvijati tudi v drugih krajih. Z novo ekipo mladih zagnanih košarkarjev in ljubiteljev košarke je prišlo v lem 1986 do vnovičnega vzpona. Z vrnitvijo nekaterih vrhunskih igralcev (Govc, A. T\irk, Cencelj, S. Udrih in kasneje Gradin) je ekipa postala dovolj močna, da se je v devetdesetih letih lahko potegovala tudi za vstop v I. B SKL. Takratno vodstvo košarkarske sekcije KK Prebold je kmalu spoznalo, da brez lastnega strokovnega kadra in brez načrtnega dela z mladimi ni prave perspektive. Tako je bilo na fakulteti za šport v Ljubljani izšolanih več domačih košarkarskih trenerjev. Po letu 1993 pa je bila postavljena celotna piramida tekmovalnih ekip, ki se je začela s šolo košarke, nato s selekcijo starejših pionirjev, kadetov, mladincev in članov, za popestritev pa se je oblikovala zelo močna veteranska tekmovalna ekipa. Sistematično delo z mladimi daje ustrezne rezultate, saj danes člansko ekipo sestavljajo pretežno doma vzgojeni igralci. Večina selekcij nastopa v D. SKL. Z letošnjim letom pa so začeli tudi s košarkarsko šolo za dekleta, saj je dolgoročna vizija kluba tudi ženska članska ekipa. Članska ekipa KK Prebold v zadnjih letih nastopa tudi v pokalnem tekmovanju Slovenije. Ponavadi se jim uspe prebiti do tretjega kroga; lansko leto jih je všempetru izločila ekipa Uniona Olimpije. Že nekaj časa je KK Prebold samostojen klub in ne več sekcijaŠD Partizan Prebold, saj so organizacijsko in tekmovalno prerasli njegove okvire, ki temeljijo predvsem na rekreativni podlagi. Klub se financira s pomočjo donatorjev in s sredstvi, pridobljenih na javnem razpisu občine Prebold. Kot je na tiskovni konferenci povedal tehnični vodja kluba Jani Laznik, pa si želijo pridobiti medijskega pokrovitelja. Cilj vseh selekcij, ki trenutno igrajo v II. SKL, je uvrstitev na kvalifikacije in po možnosti nadaljnja uvrstitev v I. SKL. Predvsem pa bodo delali z mladimi in preko strokovnega kadra tehnično in taktično izšolali košarkarje do te mere, da se mlajši čimprej vključijo v člansko ekipo. Pri tem naj bi pomembno vlogo igrah tudi kvalitetni košarkarski poletni tabori, preko izbirnih regijskih selekcij pa bodo skušali mlade vključiti v katero od reprezentanc, je dejal vodja strokovnega sveta Roman Kvartič. Trener Gojko Žvižej je predstavil plan članske ekipe KK Prebold. “Glavni cilj je dvig znanja na tehničnem in taktičnem nivoju celotnega moštva. Želimo, da v sezoni 2003/2004 dozorimo in se pripravimo za nastop v I. B figo v sezoni 2004/2005. Nova dvorana nam bo vsekakor dala krila in odlične možnosti za dosego ciljev. Glede na lansko in predlansko uvrstitev (5. in 6. mesto) smo si letos zadah višji cilj, preboj v končnico fige, to je vsaj 2. mesto v rednem delu tekmovanja, v pokalu SPAR pa po tihem upamo na preboj v šestnajstino finala. Na poti do tega cilja moramo premagati ekipo iz I. B lige GD Hrastnik." Prvo tekmo v novi dvorani so odri-grali z Ilirijo Ljubljana. V izenačeni in zelo napeti tekmi II. SKL so zmagah s 87 : 82. V soboto so gostovah na Ptuju in KK Ptuj premagali s 76 : 73- D. Naraglav K.K Prebold z novo telovadnico, začenja tudi novo obdobje preboldske košarke Marina odlično zaključila sezono Marina Tomič, atletinja Kladivarja Cetisa Celje, ki je letos prvič tekmovala kot mlajša članica, je z letošnjo poletno tekmovalno sezono zadovoljna. Množica treningov, priprave in tekmovanja so zahtevala veliko naporov in odrekanj. Kljub vsemu je Marina uspešno zaključila tudi prvi letnik Fakultete za šport v Ljubljani. Do sebe izredno zahtevna in nepopustljiva pravi, da se za dosežene uspe- he lahko zahvali ne le sebi, temveč predvsem staršem, trenerju Branetu Strožerju, Nivoju in Aeru, maserju Jaru Vybihalu, prijateljem, ki jo podpirajo in navijajo zanjo, ter drugim. V minuh sezoni se je Marina udeležila mednarodnega mitinga Celjskih knezov, na katerem je postavila osebni rekord v teku na 100 m z ovirami s časom 13.66 s. Na mednarodnem šesteroboju držav (Slo 1, Slo2, Hr, Ita, Madž., Sco.) je ponovno izboljšala osebni rekord in se z rezultatom 13.41 uvrstila na evropsko prvenstvo do 23 let. Šester-oboj ji je še posebej ostal v lepem spominu, saj je prav v tej disciplini premagala dve favorizirani tekmovalki Macchiutijevo iz Italije in Varijevo iz Madžarske. Na finalu atletskega pokala Slovenije v Velenju je ponovno izboljšala rezultat v teku na 100 m z ovirami na 13-36 s. Sledil je mednarodni miting Multipower v Zagrebu in izboljšava osebnega rekorda na 13.30 s ter veselje ob dejstvu, da je s tem rezultatom v slovenskem prostoru takoj za Brigito Bukovec. Rezultat je pomenil tudi potrditev norme za EP in univerzijado. Izkazalo se je, da sta s trenerjem Strožerjem dober in uigran tim, ki zna dobro razporejati moči in načrtovati treninge glede na sezono tekmovanj, saj je Marina že na naslednjem mednarodnem mitingu v Italiji spet izboljšala svoj rezultat na 13.27 s. Na evropskem prvenstvu na Poljskem je, kot novopečena mlajša članica, tekmovala z dvema letoma starejšimi tekmovalkami in se uvrstila v finale, s čimer je dosegla Uidi cilj, ki sta si ga s trenerjem zastavila pred začetkom sezone. Čez dve leti jo v Nemčiji čaka še eno evropsko prvenstvo do 23 let. Na državnem prvenstvu je v teku na 100 m z ovirami odtekla odličnih I3.3O in prehitela štiri leta starejšo konkurentko Radmilo Vukmirovič, osvojila pa je tudi srebrni medalji v obeh štafetah, 4 x 100 in 4 x 400 m. Tekmovanja mnoge športnike ponesejo daleč od doma in tudi Marina se je udeležila univerzijade v Koreji. V svoji disciplini se je uvrstila v finale.Uspešno sezono je okronala z državnim prvenstvom za mlajše adete in atletinje, ki je bilo septembra v Celju; njena zbirka medalj je bogatejša za 5 zlatih odličij, ki si jih je pritekla v teku na 100 m z ovirami, 100 m brez ovir, 400 m brez ovir, Savinjska košarkarska liga ŠKD KOŠ Polzela prireja letos že 10. savinjsko košarkarsko ligo. Ligaško tekmovanje bo potekalo enokrožno (vsak z vsakim) ob nedeljah od 8. ure dalje v športni dvorani na Polzeli. Vsako nedeljo se bo po razporedu, določenem na žrebu, odigral celoten krog. Po rednem delu se prve štiri ekipe pomerijo za naslov prvaka v končnici po sistemu 1: 4 in 2 : 3, naslednje štiri pa za rezultat od 5. do 8. mesta. Žreb bo 2. novembra 2003 v gostišču Štorman Parižlje, začetek fige pa l6. november 2003. Število ekip je omejeno. Informacije o poteku tekmovanja in prijavi dobite na tel.: 572 26 64 ah 705 04 23 po 15. uri. Ekipa Gomilskega, ki je v zadnjih dveh sezonah klonila šele v velikem finalu, tokrat napoveduje boj za sam vrh, lanski zmagovalci (ekipa Velenja) pa žeh v 10. savinjski košarkarski hgi ponovno osvojiti naslov. Vabljeni! Pokrovitelji: SM Savinjska, d. d., Žalec, Polzela - tovarna nogavic, d. d., in Turistična agencija Relax Velenje Pestra in dejavnost Društvo upokojencev Petrovče, ki šteje več kot 500 članov, se ponaša z izredno pestro in razvejano dejavnostjo. Delovanje devetih sekcij so zaključili z družabnim srečanjem v rekreativnem centru Ruše in proglasili najboljšo športnico in športnika letošnje sezone. To sta Terezija Bolarič in Franc Kegu, ki sta v znak prizadevnosti in marljivosti prejela pokal. Predsednik društva Ivan Glušič je povedal, da je najbolj množična športnorekreativna sekcija, ki je bila še posebej aktivna in uspešna v letošnjem letu. Dobri pogoji jim omogočajo redne treninge oziroma vaje v rekreacijskem centru vsako sredo in petek v popoldanskem času. Tekmovali so v ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, metanju pikada, balinanju, metanju krogov, igranju šaha, kart, kolesarili so in hodih v hribe. Poleg športne sekcije imajo sekcijo pevskega zbora in sekcijo za organizacijo in izvedbo izletov, gobarsko sekcijo, ki je pripravila razstavo gob in srečanje itd. Vsako leto pripravijo tudi silvestrovanje, martinovanje, praznovanje dneva žena in drugo. Tako je v petrovškem društvu upokojencev res zanimivo in vsak njihov član lahko najde kaj zase. T. Tavčar Petranovićeva 101 točka -rekord Veljko Petranovič, znani košarkar, doma na Polzeli, trenutno igra za ekipo Pivka Perutninarstvo Postojna, ki je v dveh pokalnih tekmah visoko premagala tretjeligaša Vipavo. V drugi tekmi, v kateri je ekipa iz Postojne zmagala 150 : 49, je Veljko Petranovič dosegel 101 točko, kar je nov uradni slovenski rekord. Petranovič je igral le tri četrtine, na minuto je dosegel v povprečju 3,3 točke. Prejšnja rekorderja sta prav tako Savinjčana. Beno Pungartnik je za ekipo Era Velenje v tretjem hgaškem prvenstvu v lanskem letu na tekmi proti Žirem dosegel 84 točk, Matjaž Tovornik pa se lahko pohvali z 82 točkami, doseženimi na tekmi proti Kopru, ko je še igral za košarkarski klub Pivovarne Laško. T. Tavčar Veljko Petranovič Predsednik Društva upokojencev Petrovče Ivan Glušič ob podeljevanju pokalov najbolj prizadevnima in marljivima športnikoma štafeti 4 X 100 m in štafeti 4 x 400 m. Odlični sezoni je sledil zaslužen počitek, ki pa nikakor ni pomenil lenarjenja, temveč samo “preklop”na druge aktivnosti. V tem času je že v ponovnem športnem zagonu. Ob koncu pa velja izpostaviti primerjavo rezultatov v njeni paradni disciplini. Lanskoletni najboljši rezultat (13-74 s) je izboljšala za skoraj pol sekunde (13-27). Dobro delo je rodilo sadove in verjamemo, da bo tako tudi v naslednjih tekmovalnih sezonah. (S. Vy.) Odlični šahisti invalidi V Slovenj Gradcu se je pred dnevi končalo ekipno državno prvenstvo v pospešnem šahu. Šahisti Društva invalidov Žalec so na njem dosegli odlično uvrstitev. Prvo mest je izmed devetih ekip osvojila ekipa Dl Trbovlje, druga je bila ekipa Dl Idrija, žalski invalidi pa so bik odlični tretji. Za ekipo Žalca so tekmovali: Mitja Urisek, Jože Petmel, Jože Ranzinger in Jože Groblenik. J. G. Savinjske doline Šport na kratko Hopsi s Polzele so v nadaljevanju 1. A slovenske košarkarske lige srečanje proti ekipi Kopra doma izgubili z rezultatom 94 proti 96. Zaradi poškodbe gležnja pri Hopsih ni igral najboljši strelec Simon Finžgar. Na lestvici so trenutno na 6. mestu. V 3- kolu II. slovenske ženske odbojkarske lige je ekipa Spodnje Savinjske doma s 3 :1 v setih premagala ekipo Mežice. V lokalnem derbiju medobčinske članske nogometne lige so nogometaši Vranskega doma z 1 : 0 premagali žalsko ekipo Tristar. V slovenski šahovski hgi vzhod se je končalo tekmovanje. Člani šahovskega kluba Žalec so osvojili 2. mesto. T. T. Oktober2003 Pisma bralcev Pisma bralcev Urejenost blokov Za naslednji prispevek me je vzpodbudil projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija, ki ga je izvedla Zveza turističnih društev občine Žalec. Projekt je zanimiv, vendar se mi zdi, da bi bilo več kot vabljivo ugotavljati tudi urejenost stanovanjskih blokov, tako zunanjost kot notranjost. V stanovanjskem poslopju z dvajsetimi stanovanji, kjer živim Uidi sama, stanuje zelo prizadevna gospa Desa Jesič, ki ne skrbi le za čist in lep zunanji ter notranji videz same stavbe. Njen prispevek k dobremu počutju vseh stanovalcev je veliko večji: sproti opozarja na red in mir, ob novoletnih praznikih nam pod stopniščem okrasi novoletno jelko, za katero lastnoročno izdela okraske. Tako nam v dom pričara pravo praznično vzdušje. Nedvomno pa največ stori z dejanji, ki dajo človeku ob težki izgubi dragega soproga čutiti, da ni ostal sam, čeprav se je med sostanovalci prekinilo tesnejše druženje. Rada bi povedala, da je skrb za prijetno bivanje na prvem mestu, šele potem pride veselje ob gledanju zunanjega blišča. Zvezi turističnih društev bi torej v prihodnje predlagala razmislek, naj ugotavljajo, kje in kako se stanovalci počutijo tako, kot se počutijo v Ulici Florjana Pohlina 3. Anita Delak KORONARNI KLUB ŽALEC Vse zainteresirane obveščamo, da se lahko po predhodnem dogovoru po telefonu na tel. št. 700 21 17 ali 040 546 740 včlanijo v naš klub. Koronami klub je namenjen bolnikom s srčnimi obolenji, predvsem po prebolelem miokardnem infarktu, z angino pektoris, srčnim popuščanjem in vsem s prisotnimi dejavniki tveganja za nastanek srčnožilnih obolenj (povišan tlak, povišan krvni sladkor ah maščobe v krvi, povečana telesna teža, neprilagojenost za stres). Program kluba zajema redno telesno vadbo, predavanja, psihološke delavnice, pohode, izlete ... Pomagajmo živalim! Če bi znale živali govoriti in ljudje poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb. Člani društva proti mučenju živali si upamo trditi, da je odnos do živali čedalje slabši. Ljudje postajajo vse bolj brezbrižni. Spoštovati bi morali naravo in vsa živa bitja. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki čutijo kakor človek in ker zaradi človeške krutosti, brezbrižnosti, malomarnosti in koristoljubja živali trpijo (bolečino, strah, lakoto, mraz, vročino itd.), smo si zadali nalogo, da se zavzamemo za njihovo dostojno življenje in dobro počutje. Ljudi bomo v prihodnje še vedno opozarjali, vse tiste, ki zlorabljajo in ogrožajo zdravje in življenje živali, pa prijavili pristojnim organom, saj imamo zakon o zaščiti živali (UL RS). Prosimo vse ljudi, ki jih ne prizadene samo stiska soljudi, ampak tudi stiska živali, da nam pomagajo. Če boste opozorili soseda, da grdo ravna z živaljo, ste že storili veliko. Prosimo starše in učitelje v šolah, naj vzbujajo mladini ljubezen in spoštovanje do Živah. Prosimo cerkev, duhovnike, naj vernikom pridigajo ter otrokom pri verouku pojasnijo, da je žival delo božjih rok, da je nihče nima pravice zapostavljati in mučiti. Zima prihaja in v tem času, ko mraz ne ogroža le človeka, ampak tudi živali, prosimo lastnike, da poskrbijo zanje, naj imajo varno in toplo zavetje, da se bodo dobro počutile, saj si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki na prostem pazijo na gospodarjevo imetje. To pasje bitje, ki je pri marsikateremu brezvestnemu lastniku najbolj zapostavljeno in trpinčeno. Ker so psi bolj kot druge Živah prepuščeni vremenskim neprijetnostim (mraz, sneg, dež, prepih, vlaga), opozarjamo na dolžnost lastnikov, da poskrbijo tudi za te zveste Živah. Njihovo bivališče mora biti lesena uta, dobro opažena, dvignjena od tal, primemo velika z nepremočljivo streho. V uti naj bo vedno suh otep slame ah krme, pri vhodu v uto naj ima zaveso, da se prepreči vstop mrzlega zraka. V hudem mrazu spadajo psi v hišo ah toph hlev. Na mraz so posebno občutljivi kratkodlaki in mladi psi. Privezani psi morajo imeti usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ah drgniti. Veriga mora biti dolga štiri do pet metrov. Poleg vode naj imajo vsaj dva obroka kalorične goste in tople hrane. Mladi psički se hranijo večkrat na dan. Psi so krdelne Živah in zato potrebujejo družbo. V tem primeru bo njegovo krdelo vaša družina. Nikakor ne imejte psa vedno na verigi ah pesjaku, kajti počuti se osamljenega in zaradi tega trpi. Sprostite ga, hvaležen vam bo. Ne imejte pse v zapuščenih barakah, skednjih, drvarnicah in na tistih krajih, kjer daleč naokoh ni stanovalcev, takšno početje ni vredno človeka. Vse dobre ljudi prosimo, da v tem mrazu, ki prihaja, poskrbijo za lačne, žejne, premražene, zavržene in izgubljene Živah (pse, mačke). Poskrbimo Uidi za ptice. Ne bodimo brezsrčni do trpečih Živah, pomagajmo jim! Članica pri društvu za varstvo živali Štefka Kurent Odprto pismo Glede na to, da odgovorne že skoraj desetletje opozarjam na nepravilnosti pri obračunavanju komunalnih taks in pri tem vedno znova naletim na nepravičnost in nespoštovanje zakonov, sem se odločila, da zastavim javno vprašanje Občini Žalec, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec ter Okrožnemu sodišču Žalec. Uporabniki vode smo dolžni poleg dejansko uporabljene vode plačevati tudi dodatne takse. Pri sistemu obračunavanja taks je sporno to, da v uradnih hstih, ki jih pristojni organi navajajo kot zakonsko osnovo za obračunavanje taks, teh objav sploh ni mogoče najti. Dejstvo je, da v Uradnem listu 20/94 ni objavljen odlok občine Žalec, po katerem naj bi bih občani Žalca dolžni plačevati investicijski “tolar”v višini 50,00 SIT na porabljen 1 m3 vode. Sporna je tudi taksa za obremenjevanje voda v višini 51-99 SIT/m3 - višino zneska so namreč v občini Žalec prilagodili; v Ur. listu 49/95 je objavljena taksa v višini 13,84 SIT/m3. Spornost vseh taks je presojalo tudi ustavno sodišče, ki je razveljavilo nekatere člene odloka o taksah in povračihh, ker določanje teh taks ni bilo v pristojnosti občinskih svetov. Kljub neustavnosti sprejetih odlokov in taks občinskega sveta Žalec so me zaradi neplačevanja taks in prispevkov za obdobje v letih od 1995 do 1997 (vodarino sem ves čas plačevala) tožih. In kljub temu, da zakonsko ni nobene podlage za pobiranje teh prispevkov in bi bila -če smo čisto natančni - Občina Žalec dolžna vrniti vsa protiustavno pobrana sredstva uporabnikom komunalnih storitev, me je sodišče Marija Ambrož VULKANIZACIJA in ROČNA AVTOPRALNICA PRODAJA VSEH VRST GUM in Al in Fe PLATIŠČ SKLADIŠČENJE GUM ** UGODNE CENE ZIMSKIH GUM ** * MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA * Štefančič Deian Pavel, s. p. Arja vas 10, PETROVČE, tel.: 03 710 21 10 GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE ŠLANDROV TRG 11, 3310 ŽALEC Tel./Fax.: (03) 710 38 10,710 38 11 GSM: (031) 305 814 Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEMIJIŠČA, GRADITE, bi želeli zgolj POSTAVITEV MAJNIKOV na vaši parceli? Potrebovali boste STORITEV GEODETOV. • UREJANJE MEJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MIJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAKOLIČBE OBJEKTOV • GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVKE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE • spoznalo za “krivo”. Tožbe v imenu ljudstva so se skozi proces izkazale kot tožbe v imenu Občine Žalec. Sprva bi naj znesek za takse dolgovala Komunalnemu podjetju, potem so vrh uslužbenci Komunalnega podjetja ugotovili, da njim ne dolgujem ničesar in v tožbo je vstopila Občina Žalec in, kako presenetljivo, z isto odvetnico. Nezakonitosti in protiustavnosti zaračunavanja taks žalski pravniki iz meni neznanih razlogov niso sprevideli. Farsa je pravkar dobila epilog - rubež moje pokojnine. Igorja Glušiča in Matjaža Zakonjška zato sprašujem, na osnovi katerih zakonov sta sprožila postopek za rubež moje pokojnine in dolg, ki dejansko ne obstaja. Ta proces je samo še en dokaz, kako daleč je Slovenija od pravne države. Razumljivo je, da si Občina izgube v takšnem procesu ne more privoščiti. Izguba bi namreč pomenila vračanje vseh protiustavno pobranih prispevkov vsem, ki so jih plačevali. Žalski občinski delavci s pomočjo sodišča ščitijo sebe in svoje položaje. Moje vprašanje omenjenim institucijam in njihovim predstavnikom se torej glasi: Kdaj bodo končno priznali svojo goljufijo in seveda kako si bodo razdehli mojo pokojnino? Nezakonit poseg v mojo pokojnino je sledeč: glavnica 14.110,00, sodni stroški 9-485,00, pravni stroški 49-463,00, zamudne obresti 205.280,00, skupaj 311.185,00 SIT. Zakonsko utemeljeno je Občina Žalec lahko začela s pobiranjem dodatkov k vodarini šele 1. 2.1998. ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO ZA LAHKO NOČ Vsakdo se je že kdaj srečal s kratkotrajno nespečnostjo, ki traja od ene same noči do enega tedna. Vzrok največkrat poznamo (strah pred določenim dogodkom, menjava okolja, menjava časovnega pasu ...). O kronični nespečnosti pa govorimo takrat, kadar je ta prisotna več kot tri tedne. Spremljajo jo druga telesna ali pa duševna obolenja, zato zdravimo predvsem vzroke. Dolgotrajno nespečnost je treba zdraviti s pomočjo zdravnika. Nespečnost lahko delimo na nespečnost uspavanja (ko je čas uspavanja daljši od 30 min), nespečnost s številnimi nočnimi prebujanji in nespečnost s prezgodnjim jutranjim zbujanjem, lahko pa gre za kombinacijo le-teh. Nespečnost uspavanja je pogosto posledica nepravilnih spalnih navad, pitja kave in poživljajočih pijač v poznih popoldanskih urah, lahko pa je znak anksioznosti.Števil-na nočna prebujanja lahko povzročijo hujše bolezni (npr. prekomerno delovanje ščitnice), kronične bolečine ali sindrom kronične utrujenosti. Zgodnje jutranje prebujanje je lahko posledica depresije ah motnje cirkadiane-ga ritma (zaradi dela v nočni izmeni, ponočevanja, študij v nočnih urah ...). Velikokrat so za nespečnost kriva zdravila, na primer preveliki odmerki ščitničnega hormona, zdravila za zdravljenje depresije, kapljice in tabletke proti nahodu, nekateri antibiotiki in druga. Vzrok za nespečnost je tudi staranje. Starejši smo, manj spanja potrebujemo. Ljudje smo zelo različni glede na potrebe po spanju. Večina odraslih se najbolje počuti s sedmimi do osmimi urami spanja, medtem ko je v starosti normalno tudi samo pet ur spanja. Nekaj nasvetov za boljši spanec: • Vstanite zjutraj vedno ob isti uri, ne glede na to, kdaj ste šh spat. • Spite v temi, spustite rolete ah zavese. Postelja naj bo udobna, žimnica naj ne bo ne pretrda niti premehka. Bodite pozorni na primemo temperaturo v spalnici. Najboljša je med 14 in 18 stopinjami. Oblecite udobno spalno srajco, ki vas ne tišči. • Izogibajte se hrupu v spalnem prostoru in poskrbite za primerno vlažnost v prostoru. • Ne spite popoldan, če ponoči ne morete spati. • Pojdite v posteljo, ko ste zares utrujeni. Nikoli ne obležite v postelji, če dlje kot pol ure ne morete zaspati, raje odidite v drugo sobo. • Zvečer pojejte le lahko večerjo. Izogibajte se pitju alkoholnih in poživljajočih pijač (kava, pravi čaj, kola napitki). • Postelja naj bo namenjena izključno spanju (ne glejte televizije v postelji, ne berite in ne poležavajte v postelji). • Čez dan bodite čim bolj hzično aktivni. • Izogibajte pa se fizičnim dejavnostim in vroče kopeli tik pred spanjem, raje si privoščite umirjen sprehod. • Podnevi bodite čim več na sončni svetlobi in na zraku. • Če se zvečer pred spanjem težko umirite, se naučite tehnik sproščanja, npr. avtogeni trening, dihalne vaje, joga... • Zvečer se izključite in sprostite v sproščenem, tihem in ne presvetlem okolju. Pomagate si lahko z zeliščnimi pomirjevali in uspavali, ki v nasprotju z zdravili ne povzročajo stranskih učinkov niti odvisnosti Obnesla se je kombinacija klasičnih zdravilnih rastlin, kot so baldrijan, hmelj in melisa (dražeje za pomirjanje in čaji). Odpravljajo nemir, človek se sprosti in zaspi ter si nabira nove moči. Lahko tudi preizkusite recepte naših babic, ki so prisegale na kombinacijo toplega mleka z medom ali melisin in kamilični čaj z medom. Prijetne sanje. Romana Sevčnikar, mag. farm. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom iz Pariželj in Rakovelj ter vsem ostalim občankam in občanom občine Braslovče za denarno ab kakršno kob drugo obbko pomoči in za vso spodbudo pri nadaljnji izgradnji našega novega doma. Še posebej se zahvaljujemo vsem tistim, ki so organizirah in izpeljah humanitarno akcijo pomoči. Še enkrat se vsem darovalcem in udeležencem iskreno zahvaljujemo. Družina Praprotnik Teden otroka na OŠ Petrovče Za nami je eden napornejših tednov v šolskem letu, če seveda otrokom ponudimo oziroma organiziramo dejavnosti, ki so zanje zanimive in primerne; letošnje smo izbirali pod motom RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE. Za razliko od lani nam je bilo letos vreme zelo naklonjeno, zato smo z eno samo spremembo realizirali vse zastavljene dejavnosti: v ponedeljek smo pohajali po bližnjih hribih, v torek so si naši najmlajši ogledali filmski hit OČKOV VRTEC, starejši pa smo tekmovali v atletskem troboju na žalskem stadionu, v sredo smo potovali v različne kraje naše lepe deželice, v četrtek smo si z učenci predmetne stopnje ogledah filmsko predstavo, razredna stopnja pa je imela pouk zaradi prenizkih temperatur, sicer naj bi imeli športni dan (edina sprememba). V petek smo imeli dopoldne po dolgem času spet pouk, popoldne pa... Finale tedna je bila popoldanska prireditev - ŠPORTNA AKADEMIJA, na kateri so sodelovali prav vsi učenci. Skupaj z razredniki in ob pomoči obeh športnih pedagoginj so pripravili enostavne in predvsem za vse primerne koreografije, hkrati pa uporabili različne športne rekvizite, razgibali celo telo in zadovoljili številno občinstvo. Marjana Lešnik, prof. Nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši Andreja Turnšek je znana voditeljica harmonikarskega orkestra v Žalcu. Poučuje na glasbeni šoli Risto Savin Žalec, vedno več ljudi pa jo pozna zaradi odličnih dosežkov na raznih tekmovanjih. Od katerega leta se že ukvarjate z glasbo? Hm... od 9- leta dalje. Kdo vas je navdušil za glasbeno področje? Od malega sem rada plesala in pela in če bi mi možnosti dopuščale, bi bila danes baletka. Poleg plesa in petja sem na željo staršev igrala harmoniko, ki mi je počasi prirasla k srcu. Ali ste študirali glasbo in koliko let? Da, sem študirala. Če seštejem vsa leta, odkar sem prvič prestopila prag nižje glasbene šole v Žalcu, pa vse od takrat, ko sem opravila zadnjo diplomo, je minilo 14 let. Vendar se moje izobraževanje ne bo nikoli zaključilo. Moje glavno načelo, ki ga vedno znova ponavljam tudi svojim učencem, je: “Nikoh nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši!” Ali ste v otroštvu igrali še kakšen drug inštrument? Igrala sem tudi kitaro in klavir. Od kod ideja o ustanovitvi harmonikarskega orkestra? Ideja pravzaprav ni moja. Ampak tistega dne, ko sem začela poučevati na glasbeni šoh Risto Savin Žalec, mi je g. Marjan Kozmus predal orkester, ki je takrat štel 8 članov. To je bilo pred približno trinajstimi leti. Koliko članov šteje orkester danes? Koliko let ima najmlajši in koliko najstarejši član? Orkester šteje trenutno 21 članov. Najmlajši član ima 10, najstarejši pa 21 let. Kot že veva, ste dosegli veliko uspehov, kateri vam največ pomeni? Vsi uspehi mi nekaj pomenijo, vsakega imam spravljenega v svojem predalčku, ki so polni spominov in lepih občutkov. Najbolj pa sem ponosna na letošnje mednarodno tekmovanje v Puh, ker smo bili v res močni konkurenci absolutni zmagovalci, kar je povsem nad mojimi pričakovanji. Kakšne načrte imate v prihodnje? Nikoli si ne delam načrtov vnaprej, ker mislim, da je treba živeti vsak trenutek posebej. Prepustim se življenju, ta pa mi prinaša presenečenja. Kaj počnete v prostem času? Hm, odvisno od letnega časa. Na primer poleti rada plavam, deskam, rolam, hodim v hribe ... Pozimi pa rada smučam, drsam, igram tarok, preberem kakšno knjigo. Naštejte še nekaj dosežkov, ki ste jih doživeli v svojem življenju? Glede na to, da se je v meni bojeval športni duh, sem imela kot otrok in tudi pozneje nekaj športnih uspehov (smučanje, tenis turnir...). Sicer pa je zame največji uspeh, če zna človek v vsaki situaciji premagati in obvladati samega sebe, da si vsak trenutek to, kar si. In to je to- pot k uspehu. Suzana Krivec in Nina Pižorn, 8. b 0$ Polzela Retorika v devetem razredu Mladi športni novinarji poročajo Rudija Zupanca smo inter-vjuvali, ker je zelo dober odbojkar. Igra za prvo ligo v Odbojkarskem klubu Šempeter in nanj smo vsi zelo ponosni. Sicer pa obiskuje četrti letnik Srednje ekonomske šole v Celju. V šoli je uspešen, na kar je zelo ponosen. Njegove oboževalke menijo, da je zelo simpatičen in prijazen. Tudi mi smo se strinjali, saj je bil pripravljen odgovarjati na naša vprašanja. Rudi, kdaj si začel trenirati Odlični žalski atleti_______ 30. septembra je v Celju potekalo ekipno atletsko prvenstvo za osnovnošolce, na katerem so se odlično odrezali učenke in učenci I. OŠ Žalec. Učenci so se s 13472 točkami ekipno uvrstili na prvo mesto, učenke pa so z 11933 točkami zasedle peto mesto. Med dečki so se še posebej izkazali Jernej Jerin (4. mesto v teku na 60 m), Peter Naglič (1. mesto v teku na 300 m), Ivi Radič (6. mesto v teku na 1000 m), David Kramarič (1. mesto v skoku v daljino), Štefan Zupanc (5. mesto v skoku v višino) in Marko Drakšič (4. mesto v suvanju krogle). Dečki so tekmovali tudi v štafeti (4 x 100 m) in zasedli 8. mesto. Pri deklicah se je najbolje uvrstila Ana Marija Rijavec, ki je v teku na 300 m osvojila 1. mesto. Na 6. mestu sta na koncu pristali Nina Bukove (skok v daljino) in Melanija Pintar (skok v višino). V štafeti pa se deklice lahko pohvalijo z 2. mestom. Čestitamo vsem mladim žalskim atletinjam in atletom. Naj jim bo to vzpodbuda v prihodnje. Grega Turnšekl. OŠ Žalec Žoga je najboljša droga odbojko? Že v osnovni šoh, v petem razredu. Kdaj si začel igrati za prvo ligo? V 3- letniku srednje šole. S katerim članom se najbolje razumeš? Z Zlatkom Pulkom in Markom Bojinovičem. Kako se počutiš kot član slovenske reprezentance? Odlično! Ponosen sem, da sem bil izbran. Si tudi član slovenske odbojkarske mladinske reprezentance. Kdaj so te povabili v reprezentanco? Prav tako v tretjem letniku srednje šole. Kako usklajuješ šolo in treninge? To mi gre zelo slabo od rok. Imam vehko obveznosti, tako na področju športa kot v šoh. Šole nikakor ne smem postaviti na stranski tir. Tako se med prostim časom pripravljam na preizkuse znanj, pišem domače naloge. Saj veste, kako je, če hodiš v šolo. Kako ti gre v šoli? Sedaj v redu, ni nič posebnega. Kohko si velik in težak? Vehk sem 196 cm, težak pa 90 kg- Kaj najraje počneš med prostim časom? Spim! (smeh) Saj vsi mladi vehko spimo, kajne? Kaj najraje oblečeš? Trenirko in športne copate. Sem bolj športen tip in v takšnih oblačilih se tudi najbolje počutim. Kakšno zvrst glasbe poslušaš? Vse! (smeh) Ali imaš dekle? Trenutno ne. Kaj bi svetoval mladim, ki se sprašujejo, kaj bi počeh v življenju? Žoga je najboljša droga! F. P, J.P in A.O, OŠ Šempeter ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM IN ŠPORT Aškerčeva 9a, 3310 Žalec TEL.: 712 12 67 GSM: 041 248 564 zkst.sport@siol.net FAX: : 712 12 62 NAPOVEDNIK PROGRAMA S0LSK1H ŠPORT NIH TEKMOVANJ ZA NOVEMBER 2003 PANOGA DATUM DAN URA VRSTA TEKMOVANJA -IZVAJALEC oz. KRAJ SESTANEK MLADIH ŠPORTNIH NOVINARJEV 6.11.2003 Četrtek 13.00 OŠ ŠEMPETER ROKOMET - (7/8. r.) -deklice 6.11.2003 Četrtek 13.00 PRV. OBČINE ŽA1.KC-1. OŠ ŽALEC ROKOMET-(7/8. r.) -dečki 7.11. 2003 Petek 13.00 PRV. OBČINE ŽALEC-I. OŠ ŽALEC ODBOJKA-(7/8. r.) -dečki 17.11. 2003 ftreddj* 13.30 PRV. OBČINE ŽALEC-OŠ ŠEMPETER ODBOJKA-(7/8. r.) -deklice 18.11.2003 Torek 13.30 PRV. OBČINE ŽALEC-OŠ ŠEMPETER Tekmovanje v nogometu V torek, 17. oktobra, je potekalo v Žalcu občinsko osnovnošolsko tekmovanje v nogometu. Pomerili so se starejši učenci osnovnih šol Griže, Petrovče, Šempeter in Žalec. Žalec- Šempeter 4 : 0 Petrovče- Šempeter 1 : 3 Žalec- Griže 4 : 1 Prvo mesto so pod vodstvom mentorja Mirana Jelena osvojili Žalčani in se tako uvrstili na področno tekmovanje v Celju. Rezultati: Žalec- Petrovče 2:0 Šempeter- Griže 3:0 Jan Vodovniki. OŠ Žalec Petrovče- Griže 3:2 Župan sprejel državne prvake Sem učenka izbirnega predmeta retorika. To je predmet, ki ga lahko izberemo samo učenci, ki obiskujemo deveti razred. Učimo se pravilno govoriti in spoznavamo veščine javnega nastopanja. Retoriko sem si izbrala, ker imam pred nastopi večkrat tremo. Ponavadi se mi trese glas in noge imam povsem mehke. Takrat se počutim zelo neprijetno. Imam občutek, da vsi vidijo, kako me je strah. Vem, da se ml bo to vse manjkrat dogajalo, saj se bom pri retoriki naučila govoriti brez treme. Vodi nas učiteljica Petra Stepišnik in že pri prvi uri sem spoznala, da nas čakajo zanimive in pestre ure. Naučili smo se, da pri govornem nastopu ne šteje le govor, ampak tudi mimika obraza, kako “opletaš”z rokami, moč dotika, vonja, drža telesa, obleka in gestika. V prihodnjih urah bomo spoznah zgodovino retorike, si ogledah nekaj posnetkov nastopov naših televizijskih voditeljev, politikov in drugih znanih osebnosti. Vsak nastop bomo podrobneje analizirah in tako pridobivah znanje, kako pripraviti svoj nastop. Ob začetku leta smo si namreč izbrali temo, o kateri bomo spregovorili tudi svojim sošolcem. Načrtujemo izvedbo okrogle mize s povabljenimi strokovnjaki in našimi starši. Tudi letos bomo izdali svoje glasilo, saj nam ne manjka znanja o novinarskem delu, ki smo ga usvojih pri lanskoletnem izbirnem predmetu šolsko novinarstvo. Vsako sredo zjutraj se imamo lepo. Poskrbimo, da se tudi nasmejimo in da smo sproščeni. Pravijo, da je učenje najlepše takrat, ko je prisoten tudi smeh. In morda ob koncu še vprašanje za vas, dragi bralci: Ste vedeh, da morate sogovornika med pogovorom gledati v konico nosu? No, tudi to sem se že naučila pri retoriki. Alja Cestnik 9. a, OŠ Šempeter Župan občine Žalec Lojze Posedel je pred dnevi v sejni sobi žalske občine pripravili sprejem za športnice in športnike, ki so dosegli naslove državnih prvakov, ter njihove trenerje in mentorje. Povabljenih je bilo 24 športnic in športnikov. Naslove državnih prvakov so dosegli: iz Karate kluba Žalec Teja (c)avor, Luka Marič, Timi Topolovec, Svit Zebec in Tilen Smiljan; iz Karate kluba Petrovče Miha (c)tefanec; iz Strelskega društva Juteks Žalec Uroš Vogrinc, Marko Karlovčec, Janez Bitenc, Polona Bitenc, Jan Vodovnik, Mario Rebevšek, Mahe Melanšek, Karmen Toplak, Andreja Hrastovec in Eva (c)kobeme; iz (c)ahovskega kluba Griže Sara Vombek; iz (c)ahovskega kluba Žalec Suzana (c)vent; iz Ju Jits kluba Aljesan (c)empeter Barbara Stipovšek, David (c)traus in Tjaša Turnšek; iz Kolesarskega društva Novak Žalec Luka Novak; iz Lokostrelskega kluba Žalec Grega Jerin ter z O(c) Griže Krishna Jazbeci. Zbrane je najprej pozdravil programski direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Uroš Vidmajer in poudaril, da je športnikov z vrhunskimi dosežki v občini iz leta v leto več, kar kaže na pravilno usmerjenost delovanja na tem področju. Tudi župan je izrazil navdušenje nad uspehi športnikov in se zahvalil športnikom, trenerjem, mentorjem in staršem ter izrazil željo, da bi tako prizadevno delali še naprej. Ob zaključku je vsem podaril knjigo Monografija Žalca in majico z žalskim grbom. T. Tavčar oktober2003 Savinjske zgodbe Od leve proti desni: Lojze Posedel, Janko Selič in Ivan Jelenko Kilogrami prinesli nagrado Zlati da Terezije in Rafka Umbrehta Zlatoporočenca Sevčnikar ob prejemu darila Srečno do zlate poroke Ob odprtju Mercatorjevega nakupovalnega centra v Levcu so za kupce pripravili veliko nagradnih iger. Med drugim so nagrado podelili tudi najtežjemu kupcu. To je bil 184 kilogramov težak Janko Selič, stanovalec Doma Nine Pokom na Grmovju. Planinska postojanka na Homu in tamkajšnja cerkev Sv. Magdalene sta bili pred dnevi prizorišče 1. srečanja društev podeželskih žena Spodnje Savinjske doline. Letos so to srečanje dobro izpeljale članice društva podeželskih žena občine Prebold, ki ga vodi Danica llplaznik. Slednja je tudi pobudnica srečanja, ki naj bi postalo tradicionalno, v prihodnje pa naj bi se tega dogodka udeležila tudi društva iz drugih delov Slovenije. Letos so se srečanja udeležile članice društva podeželskih žena iz Šaleške doline. Udeleženke srečanja so najprej prisluhnile sveti maši, ki jo je bral preboldski župnik Franc Serec, sledil je zabavni del z veliko glasbe, plesa, kulinarike in družabnimi igrami. Predstavnice posameznih društev so se med sabo pomerile v zabijanju žebljev v klado, luščenju koruze in iskanju prstanov, ki so bdi skriti v moki. Za lepo domačo pesem je poskrbel pevski zbor Šest še iz Šešč, za glasbo pa mladi narodno-zabavni ansambel Golte iz Mozirja. K dogajanju so svoje prispevale Pidi pri- jazne besede posameznih predstavnic društev in ostalih udeležencev. Preboldski župan Vinko Debelak je izrazil zadovoljstvo nad Nagrado sta Janku nekaj dni pozneje izročila predstavnik Mercatorja Ivan Jelenko in žalski župan Lojze Posedel. Janko je bil nagrade zelo vesel in jo je takoj razdelil med svoje sostanovalce. tem dogodkom in izrekel vse priznanje in zahvalo Danici Uplaznik in društvu za pomemben prispevek, ki ga s svojim delovanjem dajejo občini Prebold. Na Homu so ta dan pekli kostanj in pili mošt, manjkalo ni okusnega golaža in drugih kulinaričnih in pivskih dobrot, krona vsega pa je bila 7,5 m dolga rulada. Že pred dvema letoma so članice društva podeželskih žena občine Prebold, ob tradicionalnem pohodu žena 8. marca, izdelale 6 m dolgo rulado, tokrat pa je bila ta še za meter in pol daljša. Zanjo so porabile 150 jajc, 6 kilogramov moke, 6 kg sladkorja, več kot 30 kg jabolk, 3 kg kisle smetane in drugih dodatkov. Rulado so ob vsaki strani krasile še gobice iz peciva ter ornamenti iz okusne stepene smetane. Pred razrezom je rulado blagoslovil župnik Franc Serec, ki je nato skupaj z županom Vinkom Debelakom odrezal prvi kos rulade. Sicer pa župan še nikoh doslej ni odrezal toliko kosov rulade ah torte kot tokrat. Za nameček je moral domov odnesti kar nekaj dobitkov, ki jih je zadel na srečelovu. Z enakimi “težavami” pa so se ubadah tudi drugi udeleženci tokratnega srečanja, ki bo vsem ostalo v prijetnem spominu. D. Naraglav V andraški župnijski cerkvi sta si na zlatoporočni maši, ki jo je bral domači župnik Niko Krajnc, zvestobo in predanost ponovno obljubila 71-letna Terezija in 74-letni Rafko Umbreht iz Andraža. Z njima so se veselili njuni otroci Dani, Franc in Irena z družinami, številni sorodniki in prijatelji. Rafko, za prijatelje Konrad, je Andražan, Terezija pa se je na njegov dom primožila iz sosednje vasi Lovče. Navajena kmečkega dela sta nadaljevala delo svojih staršev na srednje veliki kmetiji. Uspešno sta kmetovala in sinu Francu, ki je ostal doma, pustila dobro podlago za Zlata poroka je za mladoporočence tako daleč, da o njej niti ne razmišljajo. Ob spletanju domačega ognjišča, skrbi za otroke in drug za drugega, ob radostih in tegobah, ob zdravju in bolezni pa leta hitijo in če kateri od zakoncev na tej poti ne omaga, je zlata poroka hitro pred pragom. Ta jubilej sta praznovala tudi Nada in Franc Kolarič. Franc, ki se je rodil leta 1926 v kovaški družim v Gorniki pri Ptuju, je videl vehko sveta. Potem ko se je izučil za mehanika, ga je nemška mobilizacija zanesla v Francijo, kjer se je njegova enota predala britanskim enotam in Franc se je pridružil zavezniški vojski. Po vojni se je vrnil na Ptuj, se zaposlil, potem pa odšel služit vojaščino v Ladjedelnico Split. Po vrnitvi se je kot šofer tovornjaka zaposhl v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer je spoznal Nado. Nada se je rodila leta 1934 v Vrbju pri Žalcu, od koder se je družina kmalu preselila na Polzelo. Po končani osnovni šoh se je zaposhla v tovarni. Eno leto sta “plavšala", potem pa sta se poročila. S prvo poročno nočjo ni bilo nič, saj nadaljnje delo. Kljub obihci dela je Rafko rad sodeloval pri aktivnostih v krajevni skupnosti in takratni občini Žalec. Dokaj dobrega zdravja z veseljem pomagata pri delu po svojih močeh. Na minula leta se ozirata z zadovoljstvom, v prihodnja pa z optimizmom. Ob njunem zlatem jubileju, ki so ga po obredu zlate poroke v domači cerkvi proslavili v vaški gostilni, sta bila deležna obilice lepih želja, v katerih je bilo največkrat omenjeno zdravje, pa še vehko skupnih let. je moral Franc prav takrat na orožne vaje, kamor so fante in može poklicali zaradi tržaške krize, in tam ostal nekaj mesecev. Še preden se je vrnil, se je rodil sin Marjan, pozneje pa še sin Franci. Leta 1965 si je Franc kupil tovornjak, denar zanj pa so je prislužil na delu v Nemčiji. Bil je eden izmed prvih zasebnih avtoprevoznikov v dolini. Leta 1975 se je družina preselila v Kanado, kjer sta zakonca kot lastnika bencinske črpalke in mehanične delavnice dočakala upokojitev. Vehko sta se družila s tamkajšnjimi Slovenci, bila oskrbnika lovskega doma, pred štirimi leti pa sta se za stalno vrnila v domovino. Že pred leti se je domov vrnil sin Franci in si tukaj ustvaril tudi družino, sin Marjan pa še vedno živi Kanadi. Ob zlati poroki so se Nadi in Francu pridružili sinova z ženama, trije vnuki in dve vnukinji ter drugi ožji sorodniki. Civilni obred zlate poroke je v občinski sejni sobi opravil polzelski župan Ljubo Žnidar z matičarko Darjo Ažnik, cerkvenega pa v domači župnijski cerkvi dekan Jože Kovačec. T. Tavčar Zakoncem, ki so preživeli skupaj petdeset let in slavili zlato poroko, sta se pred kratkim pridružila tudi 76-letni Ivan Sevčnikar in njegova sedem let mlajša žena Marija. Obred zlate poroke je v Savinovi hiši v Žalcu opravil braslovški župan Marko Balant. Ivan se je rodil v Andražu nad Polzelo, Marija ah Marina, kot jo vsi kličejo, pa v Otiškem vrhu. Spoznala sta se leta 1952 v Invalidskem podjetju, sedanjem Garantu na Polzeh, kjer sta bila zaposlena. Po enem letu sta se poročila in se presehla v Velenje, kjer se je Ivan zaposlil v rudniku, Marina pa je medtem varovala otroke znancev in prijateljev. V Letušu sta si kupila košček zemlje, ki je kmalu postala lep vrt in V sejni sobi nove občinske stavbe v Taboru so kot prvo zakonsko zvezo potrdili zlatoporočenca Stanka in Marije Ropotar s Črnega vrha. Obred zlate poroke sta opravila matičar Henrik Krajnc in taborski župan Vilko Jazbinšek, zlatoporočno mašo pa je v domači župnijski cerkvi bral dekan Polde Selčan. Stanko, ki je letos dopolnil 75 let, se je rodil v Ljubljani, pri štirih letih je izgubil starše. Mati ga je pred smrtjo dala v rejo v Andraž nad Polzelo, kjer je obiskoval osnovno šolo, preživel vojna leta in se aprila leta 1945 pridružil NOB. Po vojni se je izučil za mizarja pri Francu Polovšaku v Šoštanju, kjer je bil dve leti vajenec, potem pa odšel na služenje vojaškega roka. Ob vrnitvi v pribežališče pred mestnim vrvežem. Zelo kmalu je tam zrasla lopa in pozneje hišica, v kateri prebivata v poletnih mesecih, v hladnejših pa v Velenju. Ob vrtnarjenju in gojenju trte se ukvarjata tudi z drugimi konjički, in sicer z gobarjenjem, ribarjenjem, kegljanjem, pohodništvom in še čem. Marina je tudi odlična kuharica, Ivan pa se dobro spozna na kletarjenje, tako da so njuni gostje, ki jih ni malo in radi in pogosto pridejo, deležni kulinaričnih in kletarskih dobrot. Dobrot, takih ah drugačnih, dobre volje, smeha, petja, spominov in lepih želja je bilo v izobilju tudi na njunem zlatoporočnem slavju v gostišču Rimljan v Šempetru. Andraž je spoznal Marijo Rezoničnik, ki se je rodila v Belih vodah nad Šoštanjem, v Andražu pa je opravljala razhčna dela na kmetiji. Po poroki sta se naselila v Šoštanju, istega leta se jima je rodila hčerka Silva, za njo sin Stane, potem pa še hčerki Marjana in Ida. Leta 1974 se je družina presehla na manjšo kmetijo v Črni vrh nad Taborom. Marija je vsa leta skrbela za otroke in gospodinjstvo, Stanko pa je bil zaposlen v Lesni industriji Šoštanj. Ko se je podjetje priključilo Gorenju, je tam leta 1988 dočakal tudi upokojitev. Zlatoporočenca živita v skupnem gospodinjstvu z vnukom Boštjanom in njegovo družino. Ob svojem prazniku, ki sta ga dočakala dokaj dobrega zdravja, si želita še mnogo skupnih let. T. Tavčar Srečanje društev podeželskih žena Preboldski župan Vinko Debelak med razdeljevanjem rulade T. T. Zlatoporočenca Terezija in Konrad Umbreht z župnikom Nikom Krajncem pred oltarjem v domači cerkvi Nada in Franc Kolarič -zlatoporočenca Župan Ljubo Žnidar izroča zlatopročencema spominsko darilo. T. Tavčar Župan Vilko Jazbinšek izroča zlatoporočencema Stanku in Mariji Ropotar spominsko listino. Petdeset skupnih let Stanka in Marije Savinjske zgodbe oktober2003 Ekološka kmetija Hribernikovih Martin Hriberšek -krojaški mojster V Črnem vrhu nad Taborom živijo Hribernikov!, ki se ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave in zeliščarstvom. Njihova kmetija je na seznamu slovenskih ekoloških kmetij. S tovrstnim kmetovanjem se ukvarjajo že dobrih pet let, pred tremi leti pa so si pridobili tudi certifikat z blagovno znamko BIODAR. Pred mesecem dni so pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnost so obiskovalcem predstavili svojo biotrgovino, v kateri prodajajo zelišča in druge zdravilne proizvode ter biološko pridelano hrano; na policah tako ne manjka medu, raznih napitkov in številnih zeliščnih čajev. Poleg tega prodajajo vse, kar pridelajo na svoji zemlji. Kmetujejo po ekoloških biostandar-dih, kar je predpogoj, da kmetija lahko pridobi certifikat ekološke kmetije, ki ga je potrebno vedno znova potrjevati z delom, nad čimer bdijo za to pristojne institucije. Življenje v hribih je težavnejše od življenja v dolini. Zakonca Ivana in Drago Hribernik sta se za takšno življenje odločila že pred 35 leti. Iz Celja sta se preselila na Ivanin dom, saj sta starša obnemogla in kmetija je ostala brez delovnih rok. Nase sta prevzela breme težkega hribovskega življenja, vendar z upanjem v lepšo prihodnost. Ob preselitvi v Črni vrh ju je čakalo predvsem garanje. Domačija je bila v razsulu, strehe so puščale, orodja ni bilo skoraj nobenega, v hlevu sta bila le zgarana, petindvajset let stara konja. “Najprej sva potrebovala motorno žago. Da sva si jo lahko kupila, sva s koreninami vred izkopala tri velike orehe, s prodajo katerih sva si kupila rabljeno žago, ki nama je dobro služila pri obnovi vseh streh. Ko smo nekoliko lažje zadihali, nam je močan veter strehe znova uničil in tako izničil ves naš trud. Zgodba se je ponovila še s strelo, ki nam je uničila tudi streho na stanovanjski hiši. Neprestano pa nam težave povzročajo tudi plazovi, ki so naredili veliko škode zlasti na cestah, pašnikih in gozdu. Pred devetimi, desetimi leti smo se začeli ukvarjati tudi s kunčjerejo, ki nam je pomenila pomemben vir dohodka, dokler nam niso sosedovi psi pokončali kar 84 nebogljenih živali, že nekaj tednov prej pa 40.150 tisočakov bi nam še kako prišlo prav, saj z možem nisva hodila v službo,” pravi Ivanka. Vse težave, ki so spremljale življenje Hribernikovih, so pustile tudi psihične posledice, toda danes kuncev ne gojijo več in je to le še neljub spomin. So pa zato toliko bolj vpeti v pridelovanje biohrane, ki jo dostavljajo nekaterim znanim gostincem, prodajajo na kmečki tržnici v Preboldu in drugod. Hribemikova kmetija je že pred desetletjem stopila tudi na pot kmetij odprtih vrat, neke vrste kmečkega turizma. Ivanka se je v tej smeri tudi izobraževala. Z biotrgovino in načrtovano obnovo kašče iz leta 1852, ki je vključena v belgijski pro-. gram Od kašče do kašče, bo njihova kmetija postala še bolj zanimiva in pomembna turistična destinacija. Hribemikova kmetija, na kateri poleg Ivanke in Draga, živi tudi sin Aleksander z ženo Natašo in hčerko Manjo, ima 21 hektarjev površine. Od tega je 11 hektarjev gozda, ki pa je poleg biokmetovanja in Aleksandrove plače glavni vir za napajanje družinskega proračuna. Zelenjavo pridelujejo na 1,1 hektarja, sadike pa si vzgojijo v rastlinjaku. Pri delu jim občasno pomagata sin Damjan in hčerka Milena z družinama, ki živita v Žalcu. Pridelujejo 21 različnih vrst zelenjave in ne poznajo umetnih gnojil in kemičnega škropiva. Velika Ivanina ljubezen so razna zdravilna zelišča; za vsako ve, za kaj se uporablja. Več kot 20 različnih zelišč raste na njenih vrtovih, ostala zelišča pa nabira na Presedlih in drugih krajih blizu doma. Idejo o domači kmečki trgovini je dobila na neki strokovni ekskurziji v Avstriji, kjer so si ogledali domačo kmečko biotrgovino. Danes se že lahko pohvali z bogato izbiro čajev, raznimi zdravilnimi zvarki in drugimi produkti, ki so sad njihovih prizadevanj. Tovrstno kmetovanje pa seveda ni tako enostavno, povrhu vsega je tudi pridelek bistveno manjši. Hribemikovi so pridni, skromni in delovni ljudje. Njihova hiša je odprta za vsakogar. Že nekajkrat je pri njih gostovala tudi savinjska konjenica in še marsikdo. So tudi glasbeno nadarjeni; Drago z veseljem razteguje diatonično harmoniko, sin Aleksander, najmlajši od treh Hribernikovih otrok, pa igra kitaro in sintesajzer. Nekoč so imeli svoj ansambel, saj sta dobra glasbenika tudi starejši sin in hči. Ko pridejo skupaj, je pri njih zares veselo. Stanovanjska hiša Hribernikovih je obnovljena in dograjena, vendar se ponaša s častitljivo starostjo, saj nosi letnico 1855. Dnevni prostor ali izba je nekakšen del etnografske dediščine. Ko so leta 1977 obnavljali domačijo, so zelo domiselno vključili vanjo tudi izbo s krušno pečjo. Ta soba in tudi drugi prostori premorejo še vrsto zanimivih izdelkov iz lesa, ki so nastali pod spretnimi prsti gospodarja Draga. “Tako kot imam rad glasbo, imam rad tudi les. Oboje je v meni že od zgodnje mladosti. Poleg raznih zanimivih in praktičnih izdelkov sem se lotil tudi izdelovanja citer, v zaključni fazi pa je tudi izdelava lastne harmonike. Les resnično cenim, ne le kot material za izdelovanje predmetov, ampak tudi kot naravno dobrino, s pomočjo katere se je naredilo veliko tega, kar danes premore naša kmetija," pravi Drago. Prebold je eden tistih krajev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo z bogato industrijsko tradicijo. Le-ta sega v sam začetek industrijskega razvoja človeške družbe, v čas tako imenovane industrijske re-volucije, ki se začenja proti koncu 18. in v začetku 19 stoletja z iznajdbo parnega stroja. Začela se je v angleški tekstilni industriji in se nato razširila tudi na druge panoge. Nastajale so nove tovarne in podjetja, ki so spreminjala mesta in podeželje ter vnašala nove družbene odnose, ki so v marsičem spremenili značaj in bit tamkaj živečih ljudi. V Preboldu je najprej nastala tekstilna tovarna, dobrih sto let kasneje pa je v povezavi s tekstilom nastala tudi indu-strijska šiviljska delavnica, predhodnica MIK-a, ki je tesno povezana z imenom, danes 90-letnega Martina Hriberška. Ob praznovanju njegovega jubileja nam je razkril svojo življenjsko zgodbo, ki je povezana z ustanovitvijo šivalnice in njegovim poklicnim delom. “Ideja o šiviljski dejavnosti se je porodila v tekstilni tovarni in takratnem krajevnem ljudskem odboru. Ustanovitev šiviljske delavnice je imela namen združiti vse zasebnike, ki naj bi na svojih strojih šivah cenena oblačila iz manj vrednega blaga TT Prebold. V nekdanjih Zeinerjevih gospodarskih poslopjih je tako leta 1955 nastala majhna šiviljska obrtna delavnica, v kateri je delalo 12 šivilj in jaz kot šiviljski mojster,”je povedal Martin, ki je svoje življenjske korenine pognal v Nambomu v Nemčiji, mladost pa preživljal v Brestanici, kjer je obiskoval OŠ in se izučil za krojača. Prve delovne izkušnje si je pridobil pri obrtniku Ostrovršniku. Postal je krojaški mojster in modelar. Nato ga je pot zanesla v Sevnico, kjer je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico, šiviljo Marijo. Skupaj sta se kmalu zatem preselila v Mokronog, kjer sta še istega leta, na pragu okupacije, začela s samostojno obrtjo. 1. aprila 1941, sta se na Žalostni gori nad Mokronogom tudi poročila. V času vojne vihre je moral Martin podnevi delati za Italijane, ponoči, naskrivaj, pa za partizane. Po kapitulaciji Italije je bil transportiran v delovno taborišče v Gradec, kjer je opravljal Na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli so v okviru občinskega praznika pripravili tradicionalni sejem dobrot s kmetij. Z leti je sejem pridobil na veljavi, saj je ponudba vedno večja, vedno več pa je tudi kupcev. Na sejmu je svoje dobrote predstavilo 18 kmetij, vse z območja občine Polzela. Na stojnicah je bilo mogoče kupiti v krušnih pečeh pečen kruh, suhomesnate izdelke, zelenjavo, sadje, pijačo in slaščice. Čebelarji so ponujali čebelje izdelke, tudi gobarji so imeli svojo stojnico, na kateri so postregli z odlično gobovo juho, zeliščarji so poskrbeli za čaje in druge zdravilne pripomočke, varovanci zavoda MUC pa so prodajali svoje lične izdelke. Skratka ponudba je bila zelo pestra in vsestranska. dela v kamnolomu. Po enajstih mesecih mu je uspelo pobegniti in se pridružiti družini, ki je med časom njegove odsotnosti živela na ženinem domu v Laikovi vasi v Savinjski dolini. V zakonu so se jima rodile tri hčere: Martina, Erika in Olga, precej pozneje pa še sin Marjan. Zakonca Hriberšek sta po končani vojni v Latkovi vasi ponovno pričela s krojaško obrtjo, nato pa sta s to dejavnostjo nadaljevala v že omenjeni Zainerjevi hiši v Preboldu, kjer je, kot že rečeno, leta 1955 nastala državna obrtna šiviljska delavnica - predhodnica nekdanjega MIK-a, ki se je pozneje razvila v malo podjetje z imenom Obrtnik Prebold. To podjetje je poleg šiviljske delavnice vključevalo še opekamištvo, čevljarstvo, zidarstvo, mizarstvo, avtoprevozništvo, kovinarstvo in mehanično delavnico. “Organiziranost podjetja se je z leti spreminjala. Podjetje je 10 let vodil Avgust Sukič, nato pa je v začetku sedemdesetih let podjetje prevzel Stane Skok, ki je spoznal potrebo po ukinitvi nekaterih nerentabilnih obratov. Hkrati s tem se je podjetje preimenovalo v MIK, dve leti kasneje, leta 1974, je prišlo tudi do reorganizacije podjetja na dva TOZD-a. Stane Skok je vlogo direktorja opravljal do upokojitve leta 1986. Njegovo mesto je zasedel mladi Andrej Šepec. Z izgubo jugoslovanskega trga leta 1990 so nastopile precejšnje težave, vendar so jih s svojo trdoživostjo in pridnostjo zaposlenih uspešno premagali. Ob vdoru cenenih proizvodov z daljnega vzhoda, ki je začenjal najedati vso tekstilno, usnjarsko in šiviljsko, industrijo, pa je v to brezno počasi tonilo tudi podjetje MIK in na koncu neslavno Sejem so s strašiljado popestrili učenci osnovne šole, kovač Štefan Školnik je prikazal, kako se kujejo konji in druge kovaške spretnosti, podelili so priznanja za najlepše ocvetličenje in urejenost okolice, Društvo podeželske mladine in končal s stečajem. Martin pa se je upokojil kot upravnik konfekcije že leta 1974. "Kljub upokojitvi sem vseskozi spremljal delo podjetja, saj sem stanoval v njegovi bližini. Zelo sem bil žalosten in razočaran nad propadom “mojega”podjetja. Ves trud in odrekanje zaposlenih so bdi tako rekoč čez noč izničeni,”z žalostnim izrazom na obrazu zaključi pripoved o svoji poklicni poti Martin Hriberšek, ki je od decembra lanskega leta varovanec Celjskega doma starejših občanov. Martin je pri svojih devetdesetih letih pravi korenjak, k čemur najbrž veliko prispevajo tudi geni, saj so od šestih otrok kar štirje dočakali 90 in več let. Letos februarja je v 92. lem v Zagrebu umrla še zadnja sestra. Sicer pa je tudi njihov oče dočakal 91 let. Martinu starost ne bi povzročala posebnih težav, če ne bi imel kar 95 odstotkov izgube vida, povrhu vsega pa še slabo sliši. To je bil eden glavnih razlogov za odhod v dom, kamor je hotel že v času, ko je v domu prebivala tudi njegova žena, ki je umrla leta 2000. Ves ta čas je živel pri sinu Marjanu in njegovi družini. Zdaj pri njih preživlja le še vikende, kjer mu družbo delajo njegovi najdražji; med njimi sedem vnukov in sedem pravnukov. Martin Hriberšek pravi, da se v Celju prijetno počuti in da mu ne manjka družbe, saj je v domu kar nekaj znancev iz Prebolda in okolice. Veliko hodi na sprehode, se pogovarja in počne še marsikaj, s čimer si lepša dneve jeseni življenja. Ob jubileju so ga obiskali tudi predstavniki Društva upokojencev Prebold in z njim veselo nazdravili. D. Naraglav Malteška konjenica sta prikazala pripravo njive in sejanje na star način, za zabavo pa so poskrbele glasbene skupine in folklorna skupina s Ponikve pri Žalcu. Kašča iz leta 1852 T. Tavčar Sejem dobrot D. Naraglav Ponudba na stojnicah je bila zelo pestra Oktober2003 Naša dediščina Janez Stanovnik o NOB Območno združenje Zveze borcev NOB Spodnje Savinjske doline je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu organiziralo zanimivo predavanje na temo NOB v Sloveniji v letih 1941/45. Predaval je velik poznavalec slovenske zgodovine in njen pomemben mož, nekdanji predsednik države, Janez Stanovnik. V dvorani, ki na žalost ni bila tako polna, kot so pričakovali organizatorji, je zbrane najprej pozdravil Viljem Petek. Pozdravil in predstavil je gosta, člana sveta ZZB NOB Slovenije, Janeza Stanovnika. V imenu občine Žalec je gosta pozdravil podžupan Janko Kos in mu kot spomin na srečanje v Žalcu podaril Kogojev vrček. V uvodnem delu je Janez Posebne vrste pomembno ljudsko izročilo so poleg legend tudi pregovori. Že davno so jih zapisovali razumniki, da bi jih ohranili potomcem. Med njimi je bil Fran Kocbek, Aljaž Savinjskih Alp. Leta 1882 je začenjal prvo službo podučitel-ja v Žalcu, potem je učiteljeval na Rečici ob Savinji, nato v Gornjem Gradu, kjer je leta 1883 ustanovil savinjsko podružnico savinjskega planinskega društva. Leta 1887 je izšla knjižica”Pregovori, prilike in reki”. Zbral jih je Fran Kocbek, izdal in založil pa Anton Trstenjak. V uvodu knjige Pregovori, prilike in reki avtor poudarja, da gre za prvo slovensko zbirko tovrstnega gradiva, ki ga vsak omikan narod prenaša iz roda v rod. Kocbek je med ljudstvom zbiral neodkrito bogastvo ustnega izročila, zaoral je v ledino ljudskega modrovanja in izročila. Ravnal se je po načelu:”Običaji od starine so jak ščit domovine.” Kocbek je v svoji knjigi zbral pretežno gradivo, ki ga je nabral med ljudmi. Gradivo pa je začel zbirati v Žalcu in okolici. V knjižici lahko med drugim preberemo naslednje pregovore: • Lahko je s tujim polenom orehe klatiti. • Lep konj se lahko uroči, lepa Stanovnik predstavil položaj Slovenije ob okupaciji in razdeljenost okupacijskega ozemlja med Italijane, Nemce in Madžare. Posebej pa je poudaril razmere na Primorskem, ki je bila takrat že dobri dve desetletji pod Italijo. V nadaljevanju je spregovoril o vlogi duhovščine v ljubljanski pokrajini na čelu s škofom Rožmanom in povsem žena iz ojnic skoči. • Lenost je vsega hudega mati. • Kdor noče spoznati brata za brata, moral bo tujca spoznati za gospodarja. • Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. • Ljubim tebe, toda ne kot sebe. • Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. • Mož ni človek, dokler ga žena nekrsti. Dom naj predstavlja nekaj svetega in nudi srečo: • Hišni prag je najvišja planina. • Dober je domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek. Med vremenskimi prerokovanji lahko preberemo naslednje: • Ako grudna (decembra) bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. • Prej ko listje z drevja odletelo, boljšemu letu se bo vse nadejati smelo. • Ko žerjav leti na tuje, zima se že približuje. • Če nerado pada listje raz drevesa, bo pomlad kaj rada polna vsa mrčesa. Pregovor opozarja na jesensko in zimsko delo: • Če listje-z drevesa ne pade, če je na njem mrčesna zalega, je potrebno drevje trebiti. V rekih in pregovorih, odkrijemo našo zgodovino. Naši predniki niso drugačni vlogi v drugih delih slovenskega ozemlja. Osvetlil je celotno situacijo medvojnih razmer in dogodkov. Poseben poudarek je dal zadnjim dnem vojne in dnevom po kapitulaciji Nemčije, ko je padlo še veliko žrtev, povezanih s kasnejšimi poboji, ki mečejo temno senco na slovenski narod. V drugem delu je Janez Stanovnik odgovarjal na vprašanja v zvezi z vojno in tudi sedanje razmere ob vstopu v Evropo. ravno cenili raznih vrinjencev, kar dokazuje rek:”Kdor hodi po selu, dobi po čelu.” Spoštovanje do javnega miru se zrcali v tejle modrosti:”Čast zakona in oko ne trpe nobene šale.” Pregovori se prav tako navezujejo na določene mesece in svetnike. Ali veste, od kod hren? Iz hudega ženskega jezika. Urška je zelo”imenitna”. Pregovor pravi:”Tako je klobasala Uršula, uršasta, mene je pa kar krč lomil. Hej Urša, uršasta, kje pa si?” Smo v mesecu oktobru. Zato nekaj”vinskih”: • V kupici se jih je več utopilo, kot v morju utonilo. • Vino še modreca znori. • Ako se bo vino pilo za potrebo, bo zdravilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je. • Dober gospodar ni bil, ker je vino pil. • Dobro je, dokler mož vino nosi, a napak, kadar vino moža. • O, kapljica draga, zaradi tebe je moja rit naga. In še nekaj pregovorov ob zaključku: • Lepa beseda lepo mesto najde. • Za vsako rit raste palica. • Žena je božji dar, bog se ga obvar! • Kovačeva žena in sosedova kobila sta vedno bosi. F. Ježovnik Oktober je mesec trgatve, mesec novega vina. Od tod staro ime vinotok. Je mesec, ko ponavadi brije burja in pregovor pravi: “Če vinotok mraz in burja brijeta, bo prosinca (januarja) in svečana (febru-arja)ljubko sonce.”Najstarejše ime za mesec oktober se je pojavilo že leta 1466, in sicer tedaj kot listognoj. Trubar je imenoval ta mesec kozoprsk. To je čas, ko se koze prskajo. Koza je imela nekoč velik pomen med kmeti, ki so bili v glavnem revni. Po ljudski modrosti je koza kravica ubožcev, krava revežev. V drugi polovici 19. stoletja se je začel uporabljati ime vinotok, to je čas trgatve, čas vina. Vinska trta je starejša od človeka. Pretekla so dolga tisočletja, preden jo je človek spoznal, jo pričel vzgajati ter iz njenih grozdov pridobivati vino. Odtlej človek živi z vinsko trto v tesnem sožitju več tisoč let in vsako leto znova je njegova skrb za vinsko trto poplačana z žlahtnimi sadovi. Vino in vinska trta sta dragocena darova narave, obenem pa vredna zapuščina trdega dela naših prednikov, torej naravna in kulturna dediščina. Zgodba o človeku in vinu seže od najstarejših dni do današnjih časov. O zgodovinski povezanosti človeka z vinom in vinsko trto pričajo mnoge najdbe in številni zapisi. Med njimi najdemo veliko zapisov v bibliji. Svetopisemskemu kmetu je bila trta ena izmed njegovih najdragocenejših posesti. Sadil jo je na sončnih pobočjih in jo skrbno gojil. Trgali so jeseni in trgatev je bila velik praznik. Ker vino razveseljuje, je bilo vino znamenje veselja in praznovanja. Toda preroki in modrijani so svarili pred pretiravanjem. V knjigi Stare zaveze najdemo naslednji zapis: Ne glej vino, kako se rdečkasto iskri, kako se v kozarcu lesketa, gladko teče! Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad! Tvoje oči gledajo čudne reči, tvoje srce govori neumnosti. Z vinogradništvom so se ukvarjali že stari Egipčani. Zanje je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti. Grozd je bil simbol zdravja in življenjske moči. Vinu so prepisovali skrivnostno moč. Ob D. Naraglav Janez Stanovnik in Viljem Petek PREGOVORI XV. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI 2EL0 UGODEN KREDIT za belo tehniko in televizorje gorenje na 6 ali 12 mesecev GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO VLJUDNO VABUENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Petrov trg 7, Šempeter (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter), TELEFON: 703 84 70, FAKS: 703 84 69 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 16.00, sob. od 8.00 do 12.00 ure tel TEHNIČNA TRGOVINA- SERVIS, d.o.o. Gotovlje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) trgovina: 713 34 50, 52, faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure NUDIMO RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO 900,00 PRALNI STROJ CANDY, 1000 obratov NA TRDA GORIVA AKCIJA SUŠILNIH STROJEV GORENJE Odzračevainisušilntk JjfJ perila WT681 /VI w nlvu n u-ilnil, WT781 59. . Mi perila WT 981 79.990,00 SIT Oktober prepričanju, da je vino pijača bogov, je tudi vinjenost veljala za dokaz čaščenja bogov. V zgodnjem Rimu je bilo vino velika redkost. Moški so smeh piti šele po 35. letu starosti, ženske pa sploh niso smele piti. Rimljani so razvili vinsko kulturo do zavidljive ravni. V času rimskega cesarstva se je njihovo vinsko in vinogradniško vedenje širilo daleč po svem, tudi k nam. V knjigi Paola Santonina z naslovom Popotni dnevnik 1485-1487 najdemo zapis, kako je popotnik videl Savinjsko dolino leta 1487: “Pokrajina (Savinjska dolina) sama se razprostira tako v dolžino kakor v širino kakih 60 milj in čez; ima veliko dolin, gričev in gora, ki pa niso divje, pa tudi veliko gozdov in gajev... Ima obilo bujnih pašnikov in zatorej veliko domačih živali. Zelo bogat je pridelek poljščin, sadja in vina ... Vendar vidiš vinograde samo na rebreh gričev in na prisojnih pobočjih; trt je veliko in po rimski šegi jih opro na kole in privežejo nanje.” To se pravi, da se je znanje Rima iz preloma stoletja pri nas ohranilo v začetek tega stoletja in še danes vežejo trto na kole. In Rimljanom gre zagotovo pripisati največ zaslug za razcvet vinarstva in vinogradništva pri nas. Vina, pridelana v naših krajih, so že takrat slovela po svoji odličnosti, predvsem pa po drugačnosti. V srednjem veku so bili v gojenju trte in pridelovanju vina najbolj dejavni samostani, cerkve in fevdalci. Kasnejša obdobja so vinogradništvu prinesla še večji razcvet. Pričelo se je z organiziranim trgovanjem z vinom. Zlasti avstro-ogrska monarhija in njeni vladarji so znamo prispevali h kultiviranju vinske trte in vinske kulture nasploh. Oktober je mesec trgatve in pozna jesen je čas veselja in velikega pričakovanja. Tedaj se mošt spremeni v vino. Po ljudskem in katoliškem izročilu je to na dan, ko goduje sv. Martin. In ob zaključku se spomnimo reka IN VINO VERITAS - v vinu je resnica. Vino raztopi zadržke in blokade in vam dovoli govoriti bolj resnično in občuteno, zaznavajoč, kot bi govoril drugače, v običajnih okoliščinah. Seveda pa ga, tako kot vsa druga “zdravila”, ne smemo zlorabljati. Kot rečeno, tudi vinogradi v Savinjski dolini so bili poznani. Npr. Anton Melik je v delu Štajerska (Slovenska matica, 1957) opozoril na vinograde, ki so se razprostirali po ravnim pri Rojah sredi Savinjske doline. Oktober je čas TRGATVE. Ko je trgatev končana, utihnejo klopotci. Ob koncu trgatve čaka gospodarja še ena dolžnost; na vrhu gorice se morata srečati zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja. Vinogradu se ne sme le jemati, tudi dati mu je treba. Običaj veleva, da je potrebno zakopati jagodo grozdja in pri tem “prositi Boga, da drugo leto spet polno da”. Oktobrski sprehodi so balzam za dušo, barvna raznolikost pa balzam za oči. V gorah je prav oktobra največ jasnih dni. Za zdrave ljudi je to čas, primeren za hojo in bivanje v gorah. Keltske prerokbe temeljijo na simboliki posameznih dreves. Oktober predstavlja trs - vinski trs, saj se ta mesec vse vrti okoli trsa in grozdja, ki je zraslo na njem. Če je bil september posvečen iskanju sebe in se spiralično razvijamo na poti duhovnega napredka ter osebne rasti, je oktober mesec delovanja in zavestnega spreminjanja. Mošt se je spremenil v vino. Ah veste, kako pravi vinogradnik? Če imajo dobro pijačo, pravi: “Prijatelj, pij! To smo pridelali.” Če pa je pijača slaba, pravijo: “Pij, takega je bog dal." Zadnji trije dnevi v oktobru, ki so pod vplivom bezga, pa nas spominjajo na konec v začetku in na začetek v koncu, na večno kolo vnovičnih rojstev. Pred nami je 1. november, posvečen rajnim, in mesec november, ki je namenjen novim začetkom. F. Ježovnik Roman Brglez pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekama Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši zvesti kupci! Čas hitro, kar prehitro teče. Še pred kratkim smo hladili svoja razgreta telesa v bazenih, jezerih, na morju ... sedaj pa že posegamo po jopicah, bundah, plaščih in nasploh po toplih oblačilih. Zima že počasi trka na vrata in kmalu bo pokazala svoje zobe. Do takrat pa upamo, da bo še nekaj lepih jesenskih dni, ki so čudoviti ob neštetih barvnih odtenkih narave. Le-ta je bila letos dokaj radodarna s svojimi dobrinami. Teh pa seveda nikoli ne manjka v naših lokalih, ki vam vse leto, dan za dnem, delajo družbo in so vam v zadovoljstvo. Še dober mesec in začel se bo veseli december, ko bodo v naše domove prihajali dobri možje od Miklavža, Božička do dedka Mraza. Da bo veselje otrok čim večje, vas vabimo, da si darila zanje priskrbite v naših lokalih. Sicer pa ne pozabite, da zvestoba nekaj velja! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Križanka oktober2003 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: MFRCATOR-NAJBOLJŠI-SOSFD-TRGOVSKI-CENTER-SALON-POHIŠTVA-LEVEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Vlasta Dolinar, Griže 35/b, 2. Gregor Vavdi, Na Zelenici 19, Prebold, 3- Tone Korenjak, Parižlje 71/c, Braslovče. Nagrajenci prejmete nagrade na Uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki je SCHIEDEL d. o. o., Latkova vas 82, Prebold. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec-Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec do 10. novembra 2003. 28 oktober2003 Živimo Z ZEMLJO uwm Savinjske doline j Strojni krožek predstavlja Združenje za medsosedsko pomoč, Strojni krožek Savinjska dolina, ki šteje 260 članov s celjskega območja, zajema v svojem programu tudi predstavitev novejših kmetijskih strojev za obdelovanje zemlje in spravilo pridelkov. Tokrat so pripravili demonstracijo na hmeljišču Ivana Vengusta v Žalcu. Vodja strojnega krožka Simon Gajšek je povedal, da so se pred- stavili trije slovenski proizvajalci in prodajalec. Podjetje Fužinar je prikazalo traktorski obračalnik plug, traktorski podrivač z valjem in rotacijsko drobilko, podjetje Ino dva mulčarja, podjetje Bori vartavkasto brano, podjetje Itro pa svoj prodajni program in najnovejšo serijo traktorjev. Predstavitev si je z zanimanjem ogledalo okrog 250 kmetovalcev. T. Tavčar Utrinek s predstavitve KMETOVALCEM 1. TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN V javnosti se vedno bolj pojavlja izraz zdrava prehrana, varstvo okolja in varstvo pri delu. Da bi sredstva za varstvo rastlin pravilno uporabljali in s tem pridelali zdravo hrano ter čim bolj pazili na naše okolje, so potrebna še dodatna znanja. V zimskem času bomo tudi letos na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, Izpostavi Žalec, organizirali TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN. Tečaji so obvezni za vse, ki se kakor koli ukvarjate z uporabo pesticidov. Organizirana bosta dva tečaja, in sicer 2. 12 do 4. 12. 2003 v sejni sobi KZ POLZELA, 3. 3 . do 5. 3. 2004 v DOMU KRAJANOV VINSKA GORA. 15-umi tečaji bodo potekali tri dni od 9- do 14. ure. 2. EKO TEČAJ Vse več je kmetij, ki se odločajo za ekološko kmetovanje in imajo tudi možnost preusmeritve kmetije v tovrstni način kmetovanja, ki prav tako zahteva dodatna znanja. Tudi letos bomo organizirali ekološki tečaj za kmetije, ki se bodo odločile za ekološko kmetovanje. Tečaj je predviden v zimskem času, zato že sprejemamo prijave. Za vse dodatne informacije pokličite na sedež kmetijske svetovalne službe vsak dan od 7. do 8. ure na teL: 710 17 83. KGZS Zavod CEIJE Izpostava ŽALEC Tradicionalni pohod Planinsko društvo Zabukovca, Osnovna šola Griže in Krajevna skupnost Griže so tudi letos organizirali skupni pohod krajanov in planincev na Hom. Pohod, ki je bil letos že 23., je posvečen praznovanju Krajevne skupnosti Griže. Pohodniki so se lahko na pot podali po daljši ali krajši poti. Po daljši jih je pot vodila z dvorišča OŠ mimo Britnih sel in pod južnim ostenjem Kamnika mimo domačije Jager in domačije Sandi do Dragovega doma na Homu. Za to pot so potrebovali tri ure. Nekoliko krajšo pot so ubrali pohodniki, ki so se na pot podah izpred OŠ in krenili proti zahodu mimo domačije Kuder na vrh, kjer je vse udeležence pohoda čakal topel čaj in golaž, ki so ga skuhale kuharice OŠ Griže. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril tudi predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, učenci OŠ pa so pripravili prijeten kulturni program. Skupno se je pohoda udeležilo več kot 450 udeležencev. Lepo vreme so izkoristili tudi jadralni padalci, med njimi Vlado Prevoršek, ki je veselo zajadral s Homa proti Šeški gmajni. D. N. Neobrane hmeljske rastline Zaradi letošnje suše in izredno slabega pridelka hmelja je mnogo hmeljišč ostalo neobranih. Po mnenju Odbora kmetijstvo in gozdarstvo občine Žalec in za Kmetijske svetovalne službe Žalec je ostalo neobranih približno 100 ha hmeljišč. Ponekod so jih kmetje porezali in takoj zažgali, kar je zaradi dima in smradu spravilo v nejevoljo mnoge Savinjčane. Zato je žalski občinski svet konec septembra sprejel sklep o ravnanju s temi rastlinami. Kmetijska svetovalna služba priporoča, da neobrane hmljske rastline kmetje spodaj odrežejo, tako da se prekine nadaljnja rast rastlin in absorbcija vode. Obešene rastline se naj na zraku sušijo približno dva do tri mesece, nato predlagajo sežig na hmeljskih površinah. Pri tem pa je potrebno upoštevati uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. K. R. mnim im tiitt VRTNARSKA ŠOU CELJE Ljubljanska c. 97 3000 CELJE Vrtnarska šola iz Medloga vabi v začetne in nadaljevalne tečaje z naslednjih področij: - aranžiranje in oblikovanje s cvetjem in zelenjem ter darilno floristiko - urejanje okolja (zasnova, zasaditev in oskrba obhišnega vrta) - zeliščni vrt - zelenjavni in sadni vrt - razmnoževanje okrasnih rastlin Informacije na tel.: 03 428 59 00 ali 428 59 13. Naredite nekaj zase. Ponujeni tečaji so prilagojeni vam, ki po napornem delu iščete sprostitev, lahko kar na svojem domačem vrtu ah ob pripravljanju prazničnih cvetličnih krasitev. HIDRAVLIČNI CEPILNIKI Od 6 do 17 t BERNÄRDh pogon preko elektromotorja ali traktorja - GOZDARSKI VITLI terrò - daljinski upravljalci - žične vrvi y - ostala gozdarska oprema UMWORBS? ,0.0. Dobriša vas 14, 3301 PETROVČE tel.: 03 713 14 10 www.uniforest.si Savinjske doline JESENSKA OBDELAVA NASADOV HMELJA Po končanem obiranju so tla v hmeljiščih pogosto steptana in zbita. Zato je v jeseni potrebno posvetiti mnogo pozornosti obdelavi tal v nasadih hmelja, še posebno tam, kjer so tla manj primerna za njegovo rast. Zavedati se moramo, da so temeljito in strokovno opravljena jesenska opravila v hmeljiščih osnova za nadaljnjo obdelavo in oskrbo nasadov ter eden od pogojev za uspešno rast rastlin in zadovoljiv pridelek v prihodnjem letu. Med letom skrbimo z brananjem in večkratnim kultiviranjem predvsem za uničevanje plevelov in površinsko rahljanje zemlje, v jesenskem času pa z rahljanjem zemlje in vnašanjem organske mase v tla poskrbimo za oživitev utrujenih tal in ohranjanje ugodne strukture tal.S temeljno obdelavo tal ne hitimo, ker jesenska zapleveljenost nasadov in nezaorane podorine preprečujejo uničevanje strukture tal in izpiranje ostankov dušika v tleh. Temeljno obdelavo, ki je osnovna in najvažnejša obdelava v hmeljiščih, opravimo pozno jeseni. Opravimo jo s hmeljnim ogrod-nikom, na katerega namestimo 4 plužne glave, pri širokih razdaljah pa 4-6 plužnih glav. Zemljo naorje-mo v greben med vrstami in jo pustimo v surovi brazdi preko zime. Pozorni moramo biti na globino oranja (18-20 cm), da ne porežemo starih korenin in poškodujemo plitvo saj enih rastlin. V jeseni je čas tudi za gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje. Apnimo glede na rezultate kemične analize tal. Gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje naj ne sovpadata. Hlevski gnoj potrosimo na široko in ga zaorjemo; priporočamo gnojenje z 20 tonami hlevskega gnoja. Kjer so tla težja, je priporočljivo, da zbita tla najprej podrahljamo, kar opravimo s podrahljači, ki so lahko vibracijski, ali pa s togimi nogačami. Bolj učinkoviti so vibracijski, zahtevajo pa tudi nekoliko manjšo vlečno silo. Delovna hitrost pri podrahljavanju naj bo majhna, le 1-2 km/h, delamo pa s 380-420 vrtljaji na priključni gredi. Podrahljavamo do globine 40 cm v razdalji 50-60 cm od vrste. V jeseni pripravimo tudi tla za nove nasade hmelja. Pri obdelavi oziroma pripravi tal moramo stremeti k temu, da z ukrepi izboljšamo fizikalno-kemične ter biološke lastnosti tal. Zavedati se moramo, da nasadi na slabi ali slabše pripravljeni zemlji slabše rodijo, dajejo spremenljive praviloma tudi manjše pridelke in imajo krajšo življenjsko dobo. Zemljo obdelamo na več načinov, odvisno je od talnih razmer ter razpoložljivih sredstev. Razlika je tudi v tem, če delamo nasad na deviški zemlji ali sadimo hmelj po premeni. Če pripravljamo zemljo za nov nasad na deviški zemlji, moramo osnovno obdelavo opraviti pred postavitvijo žičnice. Običajno najprej v jeseni tla globoko preorjemo, hkrati tudi zaorjemo hlevski gnoj ter založno gnojimo glede na rezultate kemične analize tal. Težka tla pustimo v surovi brazdi preko zime. Globina oranja je odvisna od tipa tal. Priporočamo naslednji globini oranja: 1 35-40 cm za tla z globokim humusnim horizontom brez zbitih plasti ter 2 20-25 cm za tla s plitvim humusnim horizontom in zbitimi ali prodnatimi plastmi. V primeru, da imajo tla zbite ilov-nato-glinaste ali glinasto-ilovnate plasti, oranje dopolnimo s podrahl-javanjem tal. V predpripravi za sajenje si po potrebi sledijo vlača za ravnanje površine - diagonalno na smer obdelave, nato plitvo kultiviranje in rahljanje zemlje. Vse delovne operacije priprave zemlje za nov nasad opravimo v primerni, za obdelavo optimalne vlažnosti. Nikakor pa v jesensko-zimskem času ne smemo pozabiti na čiščenje in popravilo žičnic. Že nekaj časa ugotavljamo, da so žičnice zelo dotrajane. Posledice tega so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov in nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Posebej pozorni moramo biti na dotrajane stebre zaradi trohnenja (lesena žičnica) ali mehanskih poškodb. Te stebre je potrebno zamenjati oziroma popraviti. Prav tako moramo preveriti in po potrebi zategniti ali zamenjati vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ali zamenjamo pa tudi žične vrvi (tekače). Obvezno moramo pregledati sidra in jih po potrebi zamenjati. Ko smo zamenjali vsa sidra, ki smo jih nameravali, moramo žičnico še centrirati. Zavedati se moramo, da si lahko s pravočasno in natančno obnovo žičnic prihranimo marsikatero nevšečnost v prihodnjem letu. Irena Friškovec Kmetijsko-gozdarski zavod Celje SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC T& MŠ Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: Od 1. oktobra 2003 NOV DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Informacije / zanimivosti oktober2003 Alpinistični tabor v Gruziji Lilijana in Geri s slovensko zastavo 4500 m visoko Svetovno združenje planinskih organizacij (UIAA) je avgusta letos v Kazbeku na Kavkazu organiziralo alpinistični tabor, ki sta se ga udeležila tudi Geri Kreps iz Planinskega društva Zabuko-vica in Lilijana Štor iz Planinskega društva Laško. Prav društvi Zabukovica in Laško sta bili pred dvajsetimi leti med tistimi slovenskimi društvi, ki so pričela z mladinskimi tabori. Gruzija je dežela, o kateri ne vemo veliko, sta zapisala Geri in Lilijana. “Poznamo jo po čaju. Ni pa veliko tistih, ki vedo, da je znana tudi po žlahtni vinski kapljici. Naju je pot vodila višje od vinskih goric in širnih nasadov čaja, na sever, vse do kavkaškega gorovja. Potovala sva z dvema gruzijskima udeležencema alpinističnega tabora UIAA v vas Kazbegi (1700 m). Slabo vzdrževana cesta nas je vodila skozi dolino Aragvi in preko prelaza Jvari (2380 m) po prečudoviti hriboviti pokrajini s premnogimi zelenimi pašniki in izvirki čiste vode. Glavna dejavnost v tem delu je prav gotovo ovčereja in vse, kar je povezano z njo: sir, volna, pletenine ... Spreme babice kar ob cesti pletejo in hkrati prodajajo živopisne nadkolenke, rokavice in podobno. Po štiriumi vožnji smo prispeb v vas Kazbegi, od koder se nam je odprl pogled na goro Kazbek (5047 m).”V Kazbegiju je mlada slovenska planinca pričakala skupina gruzijskih hribolazcev. Sledil je vzpon do hidrometeorološke postaje (3600 m), med katerim ju je dodobra namočila nevihta. “Kot vse večje gore ima tudi Kazbek obširni ledenik, kot most, preko katerega stopiš na pobočje te čudovite gore. Po dnevu počitka in čakanja na vzpon se ob enih zjutraj nisva več čudila vetru, ki je že vse dni pihal okrog voglov, bila sva vesela zvezdnega neba, ki je naznanjal lepo vreme. Vsaj midva sva miskla tako. Negotovost naših vodičev bi nenehni postanki zaradi iskanja prave smeri so počasi vlivali dvome o osvojitvi vrha, kljub temu smo se vztrajno vzpenjali. Potem se je naš gostitelj Kazbek odločil, da na ta dan ne bo sprejel na svoj vrh nobenega gosta. Poslal je namreč svoje “oprode” - oblake, veter, sneg, skratka, zelo neprijetno neurje. Kljub temu smo še nekaj časa vztrajali in moledovali za boljše pogoje. Ampak višja sila je tista, s katero se nismo želeli spopasti in ogroziti naša življenja, zato smo se kljub temu, da smo že bili na višini 4500 m, obrnili in vrnili v tabor. Naslednji dan sva se razočarana s skupino Gruzijcev vrnila v Kazbegi. Čeravno sva imela občutek, da nisva dosegla zadanega cilja, sva razočaranje blažila o drobnih razvajanjih, kot so topla prha, zavetje pred vetrom in dežjem ter kulinaričnimi dobrotami tradicionalnih gruzijskih jedi,” sta povedala Lilijana in Geri.Seveda sta se s tabora bi potovanja po Gruziji vrnila polna novih spoznanj in zanimivih zaključkov: “Prijazni Gruzijci so ti pripravljeni pomagati, tudi če ne znajo tujega jezika. Kljub slabemu gospodarskemu položaju dežele nisva opazila brezdomcev, ki bi prosjačili na ulici, in mesto je presenedji-vo čisto. Sicer pa bi po prvem vtisu poimenovala glavno mesto Tbilisi mesto prodajalcev. Ljudje se za svoj kruhek borijo tako, da prodajajo samo dve vrsti cigaret ali pet vrst pijače, posodo paradižnika s svojega vrta... Thristično še neodkrita Gruzija skriva ogromno zakladov. Odkrila sva jih le nekaj, ostale bova odkrivala, ko se vrneva. Pa še eno spoznanje: Ne da se določiti, kdaj boš osvojil goro. Pomembno je predvsem to, da si pripravljen potrpežljivo čakati na pravo priložnost. Če si ne vzameš časa, se zanašaš le na slepo srečo. Kaj ni tako tudi pri ljudeh?” K. R. Trgovine z gradbenimi materiali S4M PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL, RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATONJONDACH, do razprodaje zalog UGODNE CENE KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ... V NOVEMBRU DODATNI POPUSTI Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti Nov bivak na Gozdniku Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 S kolesi po ledeniku Borut Ribič iz Žalca in Izidor Povše iz Griž sta si v začetku septembra privoščila novo kolesarsko dogodivščino, tokrat v smeri Grossglockner-ja. Do koče na Oberwalde-rhutte 2973 visoko sta se podala s kolesi in bila menda prva, ki sta s tovrstnim prevoznim sredstvom prišla do koče. Resnici na ljubo sta kolesi dobršen del poti nesla. Z avtomobilom sta se pripeljala do Heilgenobluta (1734 m). Na 2368 m sta prispela do razgledne ploščadi s pogledom na 9,5 km dolg ledenik, ki je širok 1,5 km, globok pa 150 m. V njem se skrivajo nevarne razpoke. Pravzaprav je do ledenika še uro Pred tridesetimi leti je skupina planincev po sklepu IIO PD na vrhu Gozdnika postavila prvi bivak, ki je vsa leta še kako dobro služil vsem obiskovalcem markantnega tisočaka (žal, včasih tudi kakšnim vandalom) savinjske planinske poti. Zaradi dotrajanosti bivaka smo zabukovški planinci pričeli razmišljali o obnovi. Vili Kotnik je povsem sam izdelal načrt za novi bivak. V dneh od 20. septembra do 10. oktobra 2003 je bilo v izgradnjo bivaka vloženih pri- hoje. Približno štiri ure sta Borut in Izidor potrebovala do svojega cilja, zadnjih pet kilometrov pa sta kolesi nesla, kar ob približno 20 kilogramov težkem nahrbtniku ni bil mačji kašelj. Zlasti ob pomanjkanju kisika, zaradi katerega je na tej višini vsak korak veliko težji kot v dolini. Od koče do vrha Grossglocknerja je še tri ure hoda (od razgledne ploščadi deset), kamor pa se kolesarja nista odpravila. Po malici sta se odpravila po ledeniku navzdol. Nekaj padcev je bilo zelo bolečih, sta priznala ob bližno 300 prostovoljnih ur. Zabukovški planinci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pri gradnji pomagali, posebej donatorjem in sponzorjem: Banki Celje, podjetju Kukovič, Formi EXP, podjetju AIRTECH, Krovstvu Rudija Rudnika, podjetju 3 M in vsem ostalim, ki so kakor koli sodelovali pri obnovi oziroma zamenjavi bivaka. Odprtje bivaka bo 16. novembra 2003 ob 12. uri (nedelja) na Gozdniku. Prisrčno vabljeni na Gozdnik, simbol savinjske planinske poti. koncu njunega kolesarskega podviga. K. R. J. Jančič GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 PROGRAM ADRIA NEW LINE • SPALNICE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PROGRAM ZA TURIZEM • sestavljiv program, nove barve, modem design Ugodni plačilni pogoji Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si a/BMi Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Oktober2003 Kronika IZ POLICIJSKEGA POROČILA V sredo, 1. oktobra ob 7.40, se je na regionalni cesti v naselju Polzela zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega vozila in peška, ki je v nesreči utrpela hude telesne poškodbe. 63-letni A. S. voznik tovornega vozila je vozil skozi naselje Polzela iz Andraža nad Polzelo proti Bregu pri Polzeli. Pri osnovni šoli je z njegove leve strani preko ceste stekla 9-letna M. L. peška. Voznik kljub zaviranju in izogibanju v desno ni uspel preprečiti trčenja, pri katerem se je peška huje ranila. Neznani storilec je v dneh pred 1. oktobrom iz kovinskega zaboja v kraju Prekopa odtujil bencinski agregat, vreden 120.000,00 SIT. Od torka, 30. septembra, do četrtka, 2. oktobra, je bilo v Podvrhu, na območju UE Žalec, vlomljeno v vikend. Lastnik pogreša prehrambene artikle in daljnogled, v skupni vrednosti okoli 50.000,00 SIT. V soboto, 4. oktobra zvečer, med 20.10 in 21.30 uro je bilo v Žalcu vlomljeno v stanovanjsko hišo. Vlomilec je preiskal prostore, našel in odnesel pa je 300 hrvaških kun. V nedeljo, 5. oktobra popoldan, je predrznež na pokopahšču v Žalcu 38-letni ženski iz rok iztrgal cekar, v katerem je imela dokumente in denarnico, in jo s tem oškodoval za okob 20.000,00 SIT. Od četrtka, 2. oktobra do ponedeljka 6. oktobra je bilo vlomljeno v vikend v Mahh Braslovčah iz katerega je vlomilec odtujil dva električna radiatorja in plinsko jeklenko, vse skupaj vredno okob 20.000,00 SIT. V istih dneh je bilo vlomljeno v poslovne prostore podjetja Grafit v Vrbju. Vlomilec je v celoti preizkal prostore in odtujil za pribbžno 2.000.000,00 SIT računalnikov in druge opreme. V noči na torek, 7. oktobra, je bilo na parkirišču v Čmovi vlomljeno v osebni avto. Lastnici je bil odtujen avtoradio, vreden 20.000,00 SIT. V istem dnevu okob 20.30 ure je v Pondorju, UE Žalec, prišlo do požara na silosu za žagovino mizarske delavnice. Ogenj, ki so ga gasilci hitro pogasili je lastniku povzročil za pribbžno 1.500.000,00 SIT materialne škode. Kot vse kaže pa je zagorelo zaradi vžiga žagovine. V sredo, 8. oktobra, je bilo najdeno moško truplo v Podvinsko-Žalskem kanalu v Ločici ob Savinji. Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je 63-letni moški umrl zaradi utopitve, prav tako ni bilo najdenih znakov nasilja. V večernih urah istega dne so pobcisti PMP Rogaška Slatina prijeb skupino tujcev, ki ta jih proti plačilu skozi državno mejo sprovajala 26-letna Žalčanka P. T. in 20-letni sprovajalec z območja Lenarta. V nedeljo, 12. oktobra, ob 8.18 se je na regionalni cesti izven naselja Žalec zgodila hujša prometna nesreča. 35-letni voznik kombiniranega vozila je vozil iz smeri naselja Žalec proti križišču z regionalno cesto in v križišču pričel zavijati v levo. V bstem trenutku je z njegove leve strani pripeljal 20-letni voznik osebnega vozila. V silovitem trčenju so v osebnem avtomobilu ostab vkleščeni hudo poškodovani voznik in štirje potniki, ki so jih iz vozila rešib gasilci. Voznik kombiniranega vozila je utrpel lažje poškodbe. V ponedeljek, 13- oktobra, je okob poldneva v Žalcu neznani storilec vlomil v hišo. Preiskal je notranjost, odtujil pa je videokamero, discmana, fotoaparat, dva mobitela, nekaj predmetov iz zlata in srebra, moške majice, 300 eurov, 500 kun, dve športni uri in nekaj manjših predmetov. Z dejanjem je lastnico oškodoval z 1.000.000,00 SIT. V torek, 14. oktobra zvečer, je varnostnik v skladišču podjetja Gorenje v Hmeljarski ubci v Žalcu pri tatvini radiatorjev, vrednih pribbžno 120.000,00 SIT, zalotil 22-letnega I. R. in 26-letnega A. V. - oba Žalčana. Pobcisti so jima ukradeno blago zasegb, za storjeno dejanje pa bosta kaznovana. V dneh pred 15. oktobrom je bilo vlomljeno v skladiščne prostore podjetja AMIKS d. o. o., v Ločici ob Savinji. Odtujeno je bilo več računalniške in gostinske opreme, v skupni vrednosb okob 2.300.000,00 SIT. V petek, 17. oktobra popoldan, je bilo v Levcu vlomljeno v dve stanovanjski hiši. V obeh je vlomilec pregledal notanjost, v prvi je iz pisarne odnesel 50.000. 00 SIT, iz spalnice pa več kosov zlatnine in 500 evrov, iz druge pa je odnesel žensko uro. V ponedeljek, 20. oktobra v večernih urah, je neznanec v Aškerčevi ubci v Žalcu skozi odklenjena vrata stanovanja, vstopil na hodnik in odtujil digitalni fotoaparat in nekaj gotovine, v skupni vrednosti preko 80.000,00 SIT. V noči na sredo, 22. oktobra, je bilo v Hramšah, UE Žalec, vlomljeno v še nedograjeno stanovanjsko hišo. Vlomilec je iz kletnih prostorov ukradel motorno žago, kompresor za sfisnjen zrak, kovinsko cisterno za vino in nekaj ventilov za radiatorje, vse skupaj vredno pribbžno 100.000,00 SIT. V noči na petek, 24. oktobra, je neznanec iz stanovanjske hiše v ubci Ivanke Uranjek v Žalcu ukradel glasbeni stolp z dvema zvočnikoma, vreden okob 40.000. 00 SIT. * M.C. MALI OGLASI OPRAVIČILO Podpisani Tadej Vaupotič se opravičujem za izjavo oziroma prijavljeno ovadbo o spolnem nasilju nad mano, ki pa ni bilo storjeno. Opravičujem se Miroslavu Đerkešu in Kristjanu Vrhnjaku ter ostalim, ki sem jih navedel kot priče. Za sprejeto opravičilo se vam zahvaljujem. Tadej Vaupotič OSTARELIM OSEBAM NUDIM POMOČ NA DOMU Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI Informacije na tel.: 571 55 38 (po 20. uri) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA SITARJA (po domače KOVAČEVEGA) iz Andraža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in svete maše. Naša zahvala velja tudi gasilcem iz Andraža, pevcem, govornikoma in g. župniku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in sestra JOŽICA GRABNER iz Dolenje vasi pri Preboldu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala g. Dobrihu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem TT Prebold in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA 22. septembra 2003 nas je v 70. letu starosti nenadoma zapustila ljubljena mamica, babica, sestra in tašča VIDA RIBIČ iz Latkove vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih čutili z nami in nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Osnovni šoli Prebold, govorniku g. Jezerniku, učiteljicam v pokoju, Rdečemu križu Prebold, Tekstilni tovarni Prebold- Nogavice, Osnovni šoli Žalec, Pogrebni službi Ropotar, g. župniku in pevcem. Žalujoči: hčerki Sonja in Irena z družinama Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Po kratkotrajni bolezni nas je zapustil dragi oče, mož, stari oče in praded JOŽEF PODOBNIK iz Ložnice pri Žalcu (23. 8. 1918 - 13. 9. 2003). Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena in sin Dušan z družino Ni Te na pragu več, ni Te v hiši, nihče več Tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče Ti v spomin gorijo... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, tete in svakinje FRANČIŠKE ŠKAFER iz Gotovelj(28. 10. 1932 - 24. 9. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Žalec, še posebej dr. Vlatkoviču in sestri Jožici, ki sta dolga leta skrbela za njeno zdravje. Zahvala velja tudi g. župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen cerkveni obred, gotoveljskim pevcem za odpete žalostinke, Margit Juteršek in Martinu Derstvenšku za izrečene poslovilne besede, praporščakom ter pogrebni službi Ropotar. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Srce tvoje je bilo široko kot obzorje in globoko kot morje. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, prijatelja in izrednega človeka MILANA ŠANCA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kronika oktober2003 Zahvale za novembersko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. novembra. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva 9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. POGREBNE STORITVE Ulan Ropotar, s.p. teh 700 U 85 GSM: 01,1 613 269 GSM: 061 768 906 Staratiaška ut. 12, Šempeter belotlni čas: od 00. do 26. ure Kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. (grška misel) Draga Sara, tudi tebe so imeli radi, saj so te na pragu življenja, ko še nisi niti v celoti zacvetela, poklicali k sebi. 19. september je bil usoden zate, kakor tudi za nas, saj nas je tvoj nenadni odhod obdal z neizmerno bolečino. Praznine, ki je s tem nastala v naših srcih in povsod, kamor se ozremo, ne bomo megli z ničemer zapolniti. Vendar ti kljub temu kličemo: Sara, kjer koli lebdi tvoja duša, naj se raduje v sreči, kakršna ti na zemlji ni bila usojena. V globoki žalosti smo se dne 22. septembra 2003 poslovili od SARE SORDINI (1983 ■ 2003). Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino, in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonih cvetje, svečke ... Ne premoremo pravih besed, s katerimi bi lahko izrazili občutke hvaležnosti za tako veličastno slovo, ki ste ji ga pripravili. S tem ste pokazali, da ste jo imeli radi tudi vi. Hvala vsem! Sara, neizmerna je naša bolečina in pogrešamo te. Žalujemo vsi, ki smo te imeli radi. Ko tvoje želim si bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni. V SPOMIN NANDIJU OBUJU iz Andraža 9/a. 2. oktobra je minilo leto dni globoke bolečine, žalosti in praznine brez našega moža, atija in starega ata. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. Žalujoči: žena Slavka, hči Cvetka z možem in vnuk Denis Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in starega ata FRANCA RIBIČA - FRANČKA iz Žalca (26. 9. 1916 - 11. 9. 2003) se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga v tako velikem številu z dobro mislijo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali.Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter izrečene besede sožalja. Posebna zahvala Društvu invalidov Žalec, Zvezi borcev NOV, Združenju šoferjev in avtomehanikov in Društvu upokojencev Žalec. Hvala za poslovilne besede g. Megliču in g. Banku, g. patru Jožetu za pogrebni obred, g. Daniju Kisovarju, godbi na pihala Liboje in pevcem iz Žalca. Prisrčna hvala osebju hematološkega oddelka bolnice Celje za pomoč ob hudi bolezni, zahvala pogrebni službi Ropotar za pogrebne storitve. Vsem iz srca hvala. Žena Rozalija z vnukom Primožem in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tašče MARIJE VIDMAJER iz Založ 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi župniku g. Kovačecu za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Nehale so delo pridne roke, nehalo biti zlato je srce. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tete, sestre in svakinje MARIJE PIRNAT, roj. HERODEŽ, iz Griž (12. 4 1924 - 19. 9. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter za izrečena pisna in ustna sožalja ter za številno spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala družini Užmah, pevcem, godbi, Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino, govorniku Bojanu Pustineku za besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar. : Vise življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedija SLAVKA PLANTAKA iz Arje vasi (7. 6. 1938 - 20. 9. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč. Iskrena hvala tudi g. patru Manesu in patru Vančiju, pevcem moškega pevskega zbora iz Petrovč, pogrebni službi Ropotar, g. Kisovaiju in pogrebcem mestne skupnosti Žalec. Vsem^ skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dragica, sinova Stefan in Stanko z družinama Dve leti v grobu spiš, a v najinih srcih še živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN 18. oktobra sta minili dve leti, odkar sva za vedno izgubila ljubega moža in očka MARKA BERGANTA s Polzele (4. 2. 1972 - 18. 10. 2001). Prisrčna hvala vsem, ki obiščete njegov prerani grob in prižigate svečko spomina. Pogrešava te: žena Milojka in sin Zan ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice CECILIJE ČREMOŽNIK, roj. PRAPROTNIK, iz Dobriča (2. 12. 1914 - 5. 10. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter blažili bolečino. Hvala tudi dr. Hrovatovi in osebju ZD Polzela, prim. Zupanu, dr. med., in osebju bolnice Celje. Iskrena hvala govornikom Maijanu Verdevu, Srečku Pižornu, pevskemu zboru Andraž, g. župniku Niku Krajncu za opravljen obred in pogrebni službi Morana iz Pariželj. Žalujoči: vsi njeni Trdna volja in delo sta bila njeno življenje. ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mame ter stare mame BARBARE TERGLAV s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob težki bolezni pomagali, posebej dr. Jemejšku iz ZD Polzela ter dr. Justineku iz Bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome in sestre HEDVIKE PETEK iz Žalca, Čopova ul. 4, (31. 10. 1935 - 29. K 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Posebna zahvala g. patru Viktoiju Arhu in g. župniku Martinu Ciraiju za opravljen obred, oktetu Vlada Juharta za lepo petje, g. Pustineku za besede slovesa in vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. oktober2003 Zanimivosti Bogat pridelek kivija Cvetje v jeseni Za jesensko cvetenje sadnega drevja je značilno, da ne rodi sadu. Tudi bujno cvetoča hruška viljamovka, ki je letos enkrat že cvetela in obilno rodila, bo tokrat ostala brez sadu. Ne glede na to so bili njenega cvetja Tkalčecevi z Brega pri Polzeli zelo veseli; spominja jih na pomlad. Z veseljem so se nanjo ozirali tudi mimoidoči, saj je cvetoče sadno drevo v jeseni prava redkost. Konec septembra je cvetela še ena hruška, in sicer pri Zdenki in Vikiju Novaku iz Šempetra. Uidi ta je letos že obrodila, potem odvrgla prav vse liste in nato lep september zamenjala s pomladjo. Minule jeseni je znala presenetiti s kakšno cvetočo vejo, tokrat pa je stara sorta, ki ni bila nikoli škropljena, zacvetela v vsej krošnji. Če bi cvet dal kakšen sad, bi se lahko Novakovi s hruškami sladkali v začetku decembra. T. T., K. R. Na startu v trgu Braslovče Braslovčam in Polzelani skupaj na kolo V občinah Braslovče in Polzela so ob občinskih praznikih pripravili skupno prireditev, in sicer kolesarjenje po poteh občin Braslovče in Polzela. Organizatorja, Športna zveze Braslovče in IViristično društvo Polzela, sta traso speljale mimo naravnih in kulturnih zanimivosti obeh občin. Pot je bila dolga 20 kilometrov, po težavnosti pa primerna za vse starostne skupine. Prvega skupnega kolesarjenja se je udeležilo več kot sto kolesarjev vseh starosti. Na pot so kolesarji krenili izpred občinske stavbe v Braslovčah, pot pa zaključili pri vinotoču Turnšek v Založah, v občini Polzela, kjer so se tudi okrepčali. K prijetnemu razpoloženju je prispevalo tudi lepo vreme. T. Tavčar Narava v grafiki Mi pa zapojmo si V dvorani Kulturnega doma na Polzeli so trije polzelski pevski zbori s koncertom proslavili okrogle jubileje, in sicer Moški pevski zbor 50-let-nico, MePZ 25-letnico in kvintet Lastovka 20-letnico. Moški pevski zbor, ki ga zadnjih 20 let vodi Mija Novak, že vsa leta nastopa na cerkvenem koru, prav tako pol stoletja tudi na odru Kulturnega doma Polzela. Poleg tega je večina pevcev tudi v sestavu zbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline. V tako dolgem obdobju se nabere kopica lepih spominov in globokih vtisov, ki so si jih člani zbora ob nastopih na domačem odru nabirali tudi na gostovanjih pri zamejskih Slovencih v Italiji in Avstriji ter na številnih gostovanjih po Sloveniji. Mešani pevski zbor, ki ga vodi Marko Slokar, je v svojem četrtstolet-nem delovanju kar nekajkrat sodeloval na republiških revijah zborov upokojencev, nastopil pa je tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Najmlajši med jubilanti je kvintet Lastovka, ki ga od ustanovitve dalje, torej 20 let, vodi Franci Ogris, goji pa slovensko umetno in narodno pesem, z velikim veseljem in navdušenjem pa prepeva tudi dalmatinske pesmi. Pred leti je kvintet sodeloval na festivalu dalmatinskih klap v Omišu, člane kvinteta pa se je prijel vzdevek slovenski Dalmatinci. Člane vseh treh sestavov druži velika ljubezen do petja in slovenske pesmi. Koncert so zbori zaključili s slovensko narodno pesmijo Po jezeru bliz Triglava in Pesmijo sužnjev iz opere Nabucco. Jožica Ocvirk, voditeljica območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je vsem trem zborom podelila zahvale in ob tem poudarila pomen zborovskega petja za ohranjanje narodne kulturne dediščine in utrjevanje narodne zavesti. T. Tavčar Skupinski posnetek vseh treh zborov z umetniškimi vodji Kumarice kot plazilci Oolfe Sevčnikar iz Založ pri Polzeli je poleg vsega drugega po srcu predvsem vinogradnik. Njegovo srce je zapisano vinski trti in njenemu žlahtnemu soku. Toda rad ima še marsikaj drugega. V svojem vinogradu je nasadil nekaj kivijev ali kitajskih kosmulj, ki so letos obilno obrodile. Že prejšnja leta je pobiral dokaj obilen sad, letos pa ga je pridelek prav presenetil. S spodnje strani opore, ki jo je napravil rastlini, je bil res očarljiv pogled. Svilnatih žametno rjavih plodov je kar 682, ki bodo Dolfa in njegovo družino bogato zalagali z vitamini, hiter pogled na trgovinske police pa pove, da bodo ob tem prihranili kar zajeten kupček denarja. T. Tavčar Dolfe Sevčnikar preizkuša zrelost kivijev. Ivan Tkalčec ob cvetoči hruški STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK^ Hausenbichlerjeva 9, 3310 Žalec, tel.: 03/571 56 04 ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM; OGLEDALA; NAMIZNA STEKLA ter OSTALE STEKLARSKE STORITVE NA TERENU. MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA Na I. osnovni šoli Žalec so letos pripravili že 11. bienale otroške grafike. Častni predsednik bienala je tokrat akademski slikar specialist in grafik specialist Karl Zelenko, mladi grafiki iz slovenskih šol in vrtcev pa so ustvarjali na temo Narava v grafičnem jeziku. Akademski slikar in grafik specialist Peter Krivec, ki v strokovni komisiji sodeluje vse od prvega bienala pred 22 leti, je na slovesnosti ob odprtju bienala v dvorani Doma II. slovenskega tabora povedal, da vsakič prejmejo več grafičnih listov mladih ustvarjalcev, tako da je izbira grafik za razstavo, objavo v katalogu in podelitev nagrad vedno težja. V prostorih žalske šole je letos razstavljenih 350 grafik učencev iz 110 šol in vrtcev. V katalogu je objav- ljenih 34 grafik, med njimi deset nagrajenih. Z našega območja je bila nagrajena kolagrafija Naša domačija šestošolke Dijane Žličar z OŠ Griže, katere likovni pedagog je Breda Bračko. Nagrajeni učenci, njihovi mentorji in šole so ob odprtju bienala prejeli priznanja, žalski osnovnošolci pa so se predstavili s predstavo Odpri oči. Razstavljene grafike bodo na ogled do konca tega šolskega leta, je povedala likovna pedagoginja Neli Šuler, ki zadnja leta skrbi za izvedbo bienala, katerega pokrovitelja sta bila tudi letos Občina Žalec in Tiskarna Marginalija. K R. Fotografija je nastala na domačiji Žagarjevih v Sv. Lovrencu pri Preboldu. Kljub letošnji suši so na njihovem vrtu zrasle dolge kumarice s povsem nenavadno obliko, ki spominjajo na nekakšne plazilce iz živalskega sveta. Pri Žagarjevih prav- ijo, da tako velikih kumaric doslej še nikoh niso imeli v svojem vrtu. Vsi primerki so bdi dolgi približno pol metra, najdaljši pa je meril kar 64 cm. D. N. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva- .Aškerčeva 9/a, (Dom EL slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik; Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.sl TEČAJ CPP 3. november 2003 ob 16. uri Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Nudimo tudi zelo ugodne pogoje za opravljanje vozniškega izpita "F" kategorije.