OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ I*viSuJeino vsakovrstne tiskovine AKOP ШЏЧЈ ALIT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCB V AMERIKI ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds xxxvii.—leto xxxvii. Zadnje vesti Vremenska napoved pravi, da ^ vreme nadaljevalo. ^ ajvišja temperatura danes Im) Pg stopinj, najnižja zvečer pa ! stopinj. Proti vtičem I)o mor-"a nekaj dežja. y^'^i'ajsnjo toplo vreme je iz ^Л)|1о kakih 10,000 Cleveland-||anov, ki so se sprehajali po jav-''parkih. Tudi okolica Cleve- CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 26, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 81 •anda јр bila polna izlctnilvov. ti ^ас.по za sam je vceraj zbiral ond za pobijanje raka. Prvi žen'''' da bo (tilj dose- ^redsednik Eisenhower se je "I v Washington. Poleg zuna-. P()liUčnih \i»rašan j, ki so ^fPilno -zamotane, ima Eisen-^WeT tudi doma v Ameriki reši-y**® ^žkih vprašanj. Danes se J, ^ Washiiigtomi konferen-^ ameriških governerjev, ki bo a.|ala tri dni. Navzoč je tudi ^^Arner Frank J. Lausche iz Governerji srednjega za-^a zahtevajo od Eisenhower-da naj nekaj stori ko gre Zel Mesto trave in ^ ''njave, je prah posul in zasul nogo krajev, naprimer v Co-.. kakor tudi v obeh Caro-nah. živina strada, ponekod je Nekaj Kovernerji. je storiti, pravijo McCarthy ni več privlačen; čakajmo na izid razprave! WASHINGTON, 25. aprila—"Kljub vsem fanfaram, s katerimi se je začel proces McCarthy-Stevens, naj ne bo nihče presenečen, če senatni pododbor, ki vodi omenjeno preiskavo, ne bo nikdar v stanu, da izda končno poročilo. Dobri poznavalci razmer predvidevajo, da ne bo ne sodbe, ne obtožbe radi krivega pričevanja, bodisi na eni ali na drugi strani. Tisti, ki imajo na tej razpravi glavne vloge, bodo ocenjeni, kakor bodo pač svoje vloge igrali. Ocenila jih bo televizija in končno ameriško javno mnenje." To je ena izmed napovedi, ki po našem mnenju zadene v bistvo. Veliko radijsko in televizijsko* ,1 , se začno v 45 državah cepljonjp otrok zoper poli-Л ^^&vstvene oblasti trdijo, da novo sredstvo cepljenja popol-preizkušeno in ni zop^r 'J* Ku nobenih- poifdslekov. Л&к«-se, da bo ta teden cepljenih ^ niilijona do enega milijona ^•neriških otrok. ^ Ashtabula, Ohio, je nastal ogenj v trgovskem sredi-mesta. O vzroku ognja se ® Vodi preiskava, šest požar-' obramb je bilo na mestu, znaša $22.5,000, ,v ^ Ai'KPntini so imeli včeraj dr-volitve. Po prvih podatkih ' stranka diktatorja Perona. ""Nsedniško mesto ni bilo pred-^ Y*^Htev, ker je bil Peron pri njih volitvah izvoljen za šest 3« do leta 1958. Bilo je tudi h ^ •mrtvih na strani policije, ^ na strani volilcev. ^ Moskva je zahtevala od jj^^^'-lske vlade, da ji izroči oba ova. Avstralska vlada je da-^ ^ %htevo gladko odklonila. nt^kaj dnevi so prinesli _ ^ .je vprašanje Trsta zona dnevnem redu. Vest se ij in objavlja nov pred-T^f to, da naj gre tak nazaj Italiji, v tr-jj."* ' 'nki pa naj Jugoslavija do-^Vojo svobodno zono, ozadje sf^i^ P®' naj služi kot nekak pro-' «oridor. Mišljena je zona A, anirpg v kolikor ne gre za Trst kot tak ^ predlogu so so posveto-zadnje dni tudi v Parizu v omrežje NBC je javilo, da razprav McCarthy-Stevens televizijsko ne bo več prinašalo. Se ne splača! Ne prinaša dohodkov, kakor jih sicer prinaša oglaševanje in reklama. Za to stran se je treba potruditi! Družba bo v kratkih izvlečkih ponovila zvečer v svojih oddajah del poteka razprave. Za kaj gre? V vojaško službo je moral iti David Schine, do tedaj v službi McCarthyevega pododbora in sin bogataša iz New Yorka. McCarthy je z njim dober prijatelj. Njegov pododbor je hotel diktirati, na kako mesto naj se ta Schine", ki je po rodu Jud, postavi. Za njega se je zavzemal svetovalec McCarthyevega pododbora Roy Cohen, tudi Jud po rodu. Vojno poveljstvo je ta pritisk odklonilo. (Je dejstvo, da je imel McCarthy dva malo talentirana Juda v službi, to posebno z ozirom na to, da je katoličan in da ima močne zveze tudi med protestanskimi kapitalisti, se zrcali njegova politična prekanjenost!) McCarthy od svoje strani trdi,' da je vojaško poveljstvo hotelo napraviti na njegov pododbor pritisk ,da preneha z raziskovanjem ali so komunisti v vodstvu ameriške zračne sile in mornarice. Vojaško poveljstvo trdi, da to ni res in o obeh obtožbah se pač vodi razprava. (Potek razprave bomo v Enakopravnosti objavljali le v toliko in le tedaj, v kolikor in kadar bomo videli, da gre za stvari, ki so v splošnem javnem interesu.) Vali Jl^vzočnosti italijanskega zuna- ""Sa ministra. SI "MRS. AMERICA" ORMond beach, Fla., 25. ^prila Wanda Jennings, 28 , let gospodinja iz St. Louisa je bila prooglašena za "Mrs jnerica" za leto 1955. V tekmi pokazala svoje veščine v gos-^oamjstvu.. Dobila je $15,000 v jj? obenem pa prosto vož-V E in za svojega moža Jennings sta lot f^evet let in imata osem starega sinčka Mihaela. Smrt otroka pojasnjena? Margareta Chaterine Bain, stara 25 let, nekoč bivajoča v Morgan-town Ind., je bila končno ugotovljena kot mati sinčka, ki je bil v hotelu Hollenden najden mrtev pod posteljo. Bain je bila trikrat poročena, ima dva otroka v starosti šest in devet let, še žive starše, ki so enako kot ona nestalnega bivališča. Identiteta matere je torej znana, ne ve pa se še, kje se nahaja, oziroma kam je pobegnila iz Clevelanda. Razstava ročnih del Poznana žirovska kleklarica Anna Jesenko sporoča, da bo razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Needlecraft Guild of Cleveland, h kateremu spada ona že nekaj let. Razstava bo 3. maja od 2. ure popoldne do 8. ure zve-govine, poleg Silver Grill. Vredno je ogledati si krasne ročna dela, ki jih izdelajo članice tega kluba. Klub Ljubljana Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši redna seja kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher ave. Vabi se članstvo, da se udeleži v čim večjem številu, ker je več važnih stvari za ukrepati. PONTECORVO V BERLINU? BERLIN, 25. aprila-^Bruno Pontecorvo, Italijan po narodnosti, sicer naturaliziran angleški državljan, ]з znan strokovnjak na atomskem polju. Leta 1950 je zapustil Anglijo in izginil neznano kam. V zapadni del Berlina so prišle vesti, da se Pontecorvo nahaja v vzhodnem delu Berlina in da ima posebno nalogo: Dobiti stik z znanstveniki v zapadnem Berlinu, katerim ponuja v imenu sovjetske vlade mesečno plačo $2,000 in krite stroške preživljanja. ZLORABE Z BREZPOSELNOSTJO? WASHINGTON, 25. aprila— Federalni urad, ki se peča z vprašanjem zaposlenosti in brezposelnosti, je odkril, da se je lansko lete.-, izplačalo $23,000,000 brezposelne podpore osebam, katerim ni šla. $6,500,000 se je izplačalo v preveliki višini, $16,-500,000 pa osebam, ki sploh niso imele pravice do brezposelne podpore. Urad bo začel obširno preiskavo in je že zaprosil kongres, da mu odobri potrebne kredite v zvezi s stroški preiskave. "SOCIALIZIRANO ZDRAVJE" WASHINGTON, 25. aprila— Zakaj je treba nekaj ukreniti, ko gre za ameriško zdravje? Zdravljenje pod obstoječimi razmerami je enostavno predrago. Zbrani podatki za leto 1953 izkazujejo vsoto $10,200,000,000 zdravniškega honorarja. Praktično ta številka pomeni, da plača vsak Amerikanec povprečno $177 na leto za zdravnike, poleg tega pa še $27 privatno zavarovanje. LUČ, KI SVETI DALEČ! Vsi se bomo spomnili vožnje po movju. Atlantsko morje je cesto precej viharno in tudi drugače nevarno. Velika, luksuzna ladja "Titanic" je našla na Atlantiku svoj grob. Pa obudimo spomin, ko smo po vožnji čez ocean nestrpno čakali, kdaj zagledamo svetilnik na ameriški obali. Kljub morebitnemu viharju smo imeli zavest, da obstoja nekaj objektivnega, kar ostane kljub slabim vremenskim prilikam. Pomorski svetilnik je ena teh objektivnosti. Rus Nikolaj Kolhov, 31 let stari stotnik ruske tajne policije, je bil poslan v Nemčijo, da v Frankfurtu s posebnim morilnim orožjem ubije voditelja antisovjet-skih emigrantov. Doma je pustil ženo s 14-letno hčerko in 21 mesecev starim sinčkom. Žena in mati mu je dala tole poslanico: "Če boš v resnici izvršil umor, boš ob ženo in otroka. Jaz ne morem ostati žena morilca." Stotnik Nikolaj Kolhov je poslušal glas vesti in žene in se je v Nemčiji predal za-padnim zaveznikom. Konferenca v Ženevi se začne v megli; temno ozračje v mednarodni politiki Scelba zoper komuniste ! RIM, 25. aprila-VPredsednik italijanske vlade, Sicilijanec in strokovnjak v policijskih metodah Mario Scelba, je začel boj s komunisti. Kot prvi ukrep je odredil, da komunistična stranka ne more imeti svojih prostorov in uradov v javnih zgradbah. Na zunaj opravičuje ta korak s tem, da gre vzdrževanje javnih zgradb na račun italijanskega davkoplačevalca, ki v ta namen plačuje na leto $800,000. Torej ne gre, da bi se zgradbe rabile v strankarske namene. Scelba hoče dokazati zunanjemu svetu, da komunistična nevarnost za Italijo ne obstoja. Republic Steel sprejema Podjetje Republic Steel Co. v Clevelandu je javilo, da se bo zvišalo obrat v tovarnah. Ta teden bo poklicalo nazaj na delo 150 odpuščenih delavcev, delavni čas pa se bo približalo prej šnji normali. 84. rojstni dan Danes obhaja svoj 84. rojstni dan Mr. George Jenko iz 16119 Huntmere Ave. Družina in prijatelji Eo se včeraj zbrali na domu slavijenca, da mu k temu dogodku čestitajo ter mu želijo še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva! PRINCEZINJA BERAČICA DUNAJ, 25. aprila—Elizabeta Habsburg je hčerka pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki je bil ali ubit, ali na pravil samomor leta 1889. Smrt ga je dohitela v Mayerlingu in se je slučaj obravnaval na dolgo in široko kot Mayerlinška tragedija. Elizabeta se je poročila nekim avstrijskim princem, pa se leta 1918 razporočila in poročila ljudskošolskega učitelja, ki je bil socialist. Moža je izgubila in Elizabeta, sedaj stara 70 let, se nahaja prepuščena sama sebi in v veliki revščini v skromnem stanovanju dunajskega predmestja. Bolezen Resno bolan se nahaja na svo jemu domu poznani Albin Vide-tič, ki vodi gostilno Al-Mar na 828 E. 140 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da čim preje okreva! BREZPOSELNOST V KANADI OTTAWA, 26. aprila—Danes se ^obnovi parlamentarno zasedanje. Kot glavno točko razprav bo moral kanadski parlament vzeti v pretres—brezposelnost v Kanadi, ki ima sedaj 569,898 nezaposlenih. Ta številka pomeni dvakrat višjo brezposelnost kot je bila koncem lanskega leta. 20-LETNICA PROGRESIVNIH SLOVENK AMERIKE v nedeljo, 2. maja ob 3.30 uri pop. v SLOV. NAR. DOMU na St. Clair Ave. Igra "Kmečka osveta," petje, zunanje gostinje DRŽAVNI TAJNIK DULLES GROZI,! DA GRE NAZAJ V AMERIKO ŽENEVA, 26. ■aprila—Danes se začne napeto pričakovana konferenca, ki naj reši vprašanje Koreje in Indokine, poleg teh vprašanj pa tudi razmere na Malajskem polotoku. Ozračje, v katerem zaseda konferenca, ni čisto. Tik pred konferenco je Sovjetska zveza prekinila diplomatske zveze z Avstralijo. Znana trdnjava v Indokini Dien Bien Phu je pred padcem. Rusi zahtevajo, da se komunistični Kitajski prizna značaj velesile, s tem pa popolne enakopravnosti, kar zapadni svet odklanja. Ameriški državni tajnik Dulles je zagrozil, da bo takoj odšel nazaj v Ameriko, če bo Rusija vztrajala na gornjem predlogu glede Kitajske. Prekinitev diplomatskih od-nošajev med Sovjetsko zvezo in Avstralijo je bilo pričakovati. Vladimir Petrov in njegova žena, ki sta po izjavi Avstralije prosila in dobila od nje politični azil, sta bila namreč v službi pri sovjetskem poslaništvu, torej dvoje uradnih oseb. Sovjetska zveza pa se je postavila na stališče, da so Avstralci oba Petrova ugrabili. Če je to stališče pravilno, in ker gre za diplomatske uradnika, ne more biti med obema državama takih dobrih odno-šajev, da bi bil v eni, kakor v drugi 'državni poslanik. Sovjetska zveza je pozvala avstralsko vlado, da odpokliče osobje pri avstralskem, poslaništvu v Moskvi. V logični posledici je isti korak storila avstralska vlada, ki zahteva od sovjetskega poslaništva, da z vsem osobjem zapusti Avstralijo. Zadnje vesti iz Moskve javljajo, da se slučaj morda ne bo likvidiral tako gladko. Ali bo sovjetska vlada dala osobju avstralskega poslaništva v Moskvi potrebne potne liste, ali pa bo te potne liste vezala na pogoj, da avstralska vlada Rusiji vrne oba Petrova? Položaj Kitajsko Zastopniki komunistične Kitajske nastopijo v Ženevi prvič v družbi s predstavniki ostalih velesil. Kakšen značaj naj imajo? Rusi zahtevajo, da se jim prizna v vsakem pogledu enakoprav nost, poleg tega tudi značaj velesile. Če bi Zapad na to pristal bi bil ta sklep važen tudi za bo doče konference, ker Kitajska enkrat "priznana kot velesila, bi mogla logično zahtevati, da se ji da enako priznanje pri prihodnjih konferencah. V to zahtevo Moskve se po sedanjem razpoloženju zastopniki treh zapadnih velesil ne bodo spuščali. Značilen je bil nenaden odhod angleškega zunanjega ministra Anthony Edena iz Pariza nazaj v London. Anthony Eden se je sestal v Parizu s predstavniki držav članic Severno atlantske zveze in bi moral iti iz Pariza naravnost v Ženevo. Mesto tega je od-letel nazaj v London, kjer je imel nujen sestanek s predsednikom Britanije Winstonom Churchillom. Eden je le dejal, da njegoc prihod v London ni v zvezi s prekinitvijo zvez med So-vjettsko zvezo in Avstralijo. Radford v Parizu Po poročilih iz Pariza je prispel tja šef ameriškega glavnega stana admiral Radford. Takoj po svojem pristanku na pariškem letališču je im^l razgovore s šefom francoskega generalnega štaba generalom Paulom Elyem in to o absolutno nujni pomoči francoskim četam v Indokini. Vojaški položaj v Indokini se je zopet poslabšal. Francoska vlada je dala svojemu zunanjem ministru Bidaultu polno moč, da na konferenci v ženevi na vsak način izposluje vojaško premirje. Trdnjava Dien Bien Phu se nahaja pred padcem. Francoska posadka v trdnjavi se krči. Trdi se, da ne razpolaga niti z osem tisoč vojaki. Komunisti napadajo z nezmanjšano silo in so osvojili letališča, ki naj služijo trdnjavi. Od osrčja trdnjave so oddaljeni le še kakih dva tisoč korakov. Francosko poveljstvo trdnjave samo priznava, da jd položaj skrajno kritičen, če ne obupen, kakor tudi, da je moralo zožiti obrambni obi'oč na nove vojaške postojanke. Ali. naj se posadka prebije iz trdnjave v sosednji Lao^ ali je pričakovati dovoljne pomoči? Razširila se jo vest, da gredo iz sosednje pokrajine Laos trdnjavi na pomoč sv^že Čete Francozov in domačinov. Če ta vest odgovarja resnici, pa nastane drugo vprašanje, ali se bodo te čete lahko prebile skozi komunistične oblegovalce? Neliru posreduje Predsednik indijsko vlade Nehru je pozval Združene države, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko, ne pa Francije, ker je ta direktno interesirana na Indokini, naj na vsak način skušajo doseči premirje v Indokini. Zadnja vest iz Pariza javlja, da je računati z možnostjo krize v francoski vladi ravno za čas konference v Žsnevi. Krizo da bo povzročil general De Gaulle, ki da bo odpoklical svoje ministre iz francoske vlade. Na konferenci sami pa se predvidevajo hudi notranji zapleti jaji. Stališče zapadnih zaveznikov je to, da naj bo vprašanje Koreje prvo na dnevnem redu, nato naj pride na vrsto In-dokina. Lahko se zgodi, da bo tudi Sovjetska zveza,že radi pridobivanja časa začela s Korejo zavlačevalno politiko. Debate o Koreji naj se raztegnejo, naj trajajo v nedogled, med tem časom pa naj komunisti izvojujejo odločilno zmago, ko bodo zasedli trdnjavo Dien Bien Phu. To bi bil velik adut na diplomatski mizi komunistov v Ženevi. Kako pa rešiti korejsko vprašanje, če ga ni rešila posebna politična konferenca, je seveda trd oreh. ARETIRAN POROČEVALEC LONDON, 25. aprila—Poljak Alfred Chiapowski je v Varšavi zastopal ameriško dopisno agencijo Associated Press. Te dni je bil s svojo ženo vred aretiran. Chiapowski je s-in bivšega ЈкЛј-skega poslanika v Franciji. ŠE ENA SMRT V HLADILNIKU PITTSBURGH, 25. aprila — Petletni Clyde Graham se jo igral z opuščenim hladilnikom, ki je imel neodstranjena vrata. Po nesreči se je zaklenil v hladilnik in ker ni bilo pravočasne pomoči, se je v njem tudi zadušil. (Nekatere občinske uprave so izglasovale poseben zakon, da se morajo opuščeni hladniki razdreti, vsaj pa odstraniti vrata, ker bodo sicer njihovi lastniki strogo kaznovani!) LOUIS F. LAVRICH Po petmesečni bolezni je preminil v Lakeside bolnišnici Louis F. Lavrich, star 54 let, stanujoč na 140 E. 242 St. Rojen je bil v Jugoslaviji, toda je »bil prinešen v Ameriko, ko mu je bilo dve leti. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 S.D.Z. Delal je 18 let pri Electric Products Co., zadnjih šest let pa pri New York Central železnici. Tukaj zapušča soprogo Mae, rojena Apanovitch, štiri sinove: Louis ml; v Hollandale, Fla., dr. James H. v Cincinnati, O., Charles R. in Pvt. Thomas E., ki se nahaja z armado v Fort Knox, Ky., dva vnuka Daniel in Mark, osem bi-atov in sestra: Mrs. Fiances Zallar, Mrs. Helen Mihelich, John, Frank, Charles, Mrs. Josephine Kremžar, Mrs. Alice Hus^are in Pauline ter veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Roberta na E. 238 St. in Lake Shore Blvd. ob 10. uri ter nato na pokopališče Calvary. Pobiranje asesmenta . Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo nocoj pobirali ases-ment v spodnji dvorani. Na počitnice Poznana Mr. in Mrs. Emil Sa-fred iz 1361 W. 91 St. sta se danes podala na počitnice v sončno Florido. Mrs. Ann Safred je poznana pevka pri Glasbeni Matici. Mnogo zabave in razvedrila ! Na obisk v staro domovino Na parniku LIBERTE sta se v soboto odpeljali iz New Yorka Mrs. Antonia Kutnar v Nadanje Selo na Krasu in Mrs. Johanna Shuster iz St. Marys, Pa., v Ja-blanico pri Illirski Bistrici. Potujejo s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot in zdrav povratek! * STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cle^'eland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošli v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_______________ For Three Months—(Za tri mesece)_____ ..$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, EVropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)____:__ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 TEHNIKA IMA POSEBNO STRAN Vprašanje, če je kdo pri opravljanju svojega dela poškodovan ali celo ubit. Ali se zadeva pusti pri miru? Gotovo ne! Iščejo krivca, ki je poškodovanje našega telesa ali celo smrt povzročil. Pri tem iskanju pa gre v glavnem za to ali je po obstoječih pojmih in pravnih predpisih kriv ali nekriv, da je prišlo do nesreče. Ce je kriv, potem naj bo ne samo kaznovan, marveč naj plača tudi gotovo odškodnino. Če n. pr. morilec ubije očeta v družini, je odpadel hranitelj družine. Ce je kriv in kot morilec končno spoznan, naj nadomesti to, kar je bil za družino njen reditelj, sedaj mrtvo truplo. Odškodnina je torej v nujni zvezi z neko krivdo. Je tudi svojevrstna kazen. V privatnem življenju pridemo do to odškodnine, če je kje kaj vzeti. Tudi sicer je postopek precej enostaven. So procesi, so sodbe. Imamo v rokah neki list, ki nam prisoja pravico in do te pravice, seveda, če je kje kaj vzeti, pridemo ali zlepa ali pa zgrda. Povdarimo besedo KRIVDA. Kajti če slučaj kot slučaj nanese, da pride do poškodbe ali celo do smrti, potenri gre pač za slučaj, ki se lahko vsakemu primeri. Pri slučaju namreč ni krivde. Ш |1^1ј||9 V zadnjem času se sliši mnogo o tako imenovani vojni odškodnini, ki jo naj plača ali ne plača premagana država državi zmagovalki. јЧе plača—to se pravi, država zmagovalka pač nima interesa, ker ima druge cilje pred seboj. Prva svetovna vojna se je končala s popolnim porazom cesarske Nemčije. Mirovno pogodbo so skleniH v Franciji v Versaillesu. V tej pogodbi je bilo določeno, da mora premagana Nemčija plačati državam zmagovalkam vojno odškodnino. Zakaj? Pogodba sama je imela stavek, da je imela cesarska Nemčija KRIVDO na prvi svetovni vojni. Nemčija je bila torej kriva. Med državami zmagovalkami prve svetovne vojne je bila, da vzamemo enega od vzgledov, ki je nam najbližji, bivša kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno Jugoslavija. Ko je po prvi svetovni vojni Nemčija plačevala vsaj delno tej Jugoslaviji vojno odškodnino, so se ob nemško-avstrijski meji vrstili vlaki za vlaki. Tudi transport, ki je bil sestavljen samo iz lokomotiv. Vse namenjeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ti vlaki včasih niso šli prazni, marveč natovorjeni z raznim blagom, ki pa je bilo zopet namenjeno v plačevanje vojne odškodnine. Ce je Nemčija plačevala vojno odškodnino, ali je šlo tedaj res samo za tem, da to vojno odškodnino pač plača? Nemška tehnika je znana ne samo v Evropi, marveč tudi po svetu. Vsak narod ima svoj značaj, tudi ko se izoblikuje na tehničnem polju. Iznajde način produkcije, ki je samo njemu lasten. Na zunaj imamo produkt. Ce pa ga bo treba nadomestiti, kako ga napraviti DOMA, kjer se sedaj ta produkt rabi? Nemci so vedeli, da bodo vse države, ki se radujejo nad njeno vojno odškodnino, prišle nazaj k Nemčiji po nadomestne dele. Končno se vsaka stvar obrabi. Morda pa se v naprej preskrbi, da se ta stvar obrbai čimprejc. Kar so Nemci predvidevali, se je tudi zgodilo. Države zmagovalke so radi nadomestnih delov za stroje, ki so jih dobivale kot vojno odškodnino, prišle nazaj k Nemčiji kot industrijski odjemalec. Sicer pa vemo iz praktičnega življenja, da se zna taka trgovina razširiti iMdi na drugo polje. Ce je nekdo dober, da nam servira :'-kaj dobrega na enem polju, zakaj bi ne bil dober tudi na drugem polju? V mislih imamo še vedno nadomestne dole, ki so bili v kratki zgodovini potrebni. Malo propagande, pa smo bili priča dogodkom, ko se je Nemčija, bivša premaganka, razšopirila na industrijsko trgovskem polju, da je s svojo gospodarsko močjo v kratkem presledku komaj dvajsetih let že upala začeti drugo svetovno vojno. K tem vrsticam; Vzhodna Nemčija je po zadnji svetovni vojni dajala vojno odškodnino Sovjetski zvezi. Objektivno stoji, da se s to produkcijo Sovjetska zveza ni mogla okoristiti! L C. Letna konferenca Progresivnih Slovenk CLEVELAND, Ohio—Bliža se Pa odmoru igra; Igralci: Anna bliža z hitrostjo naša letna kon- Grill, Frances Godnjavec, Frank ferenca Progresivnih Slovenk Kokal, Andrew Turkman in naš Amerike. In to letos, ravno na 1. maja. Kdo se ne bi veselil spomladi— vsak. Da, v soboto, 1. maja se zopet snidemo, letos v Sloven- "^огапо к aoori okus- 5k«n nandnem domu na jetna domača zabava. Za ples je tudi preskrbljeno, in ničesar ne bo manjkalo. Poslužite se! In do- Pogrešale bomo našo marljivo Clair Ave. Dva dni bomo praznovali z vami in tudi pričakujemo vas— У" ,1 1. . ,. brodosli kako z veseljem smo pripravljene, da vam pojasnimo naše de- „ _________________j___ lovanje. Vse tako naravno—de- glavno tajnico Josie' Zakrajško-lo človeka—za človeka—naši ar- vo; nahaja se v Deaconess bol-hivi so tako lepo odkritosrčni, nišnici, 4233 Pearl Rd., Memphis da bi jih bil vesel največji člo- in Pearl Rd., bus 20 iz Public vek sveta. Square. Predraga Josie—želimo Ni samohvala, ampak dokazi! Ti mnogo zdravja po prestani Skromne bi bile rade, saj delo se operaciji, delo, katerega Ti vršiš samo hvali—ali. naše delo pre- ni nikdar poplačano, ampak za-upije gotova dela—zato ne da bi beleženo—to vemo tiste, katere se šopirile—tukaj smo—prepri- delamo s Teboj—in katere ra- čaj te se! Članice glavnega odbora in vseh krožkov naj vzamejo v na-znanje tole: V soboto, 1. maja ob 9. uri zjutraj, nadzornice glavnega odbora pregledajo račune celega leta. Popoldne ob 1. uri se prične konferenca z zastopnicami krožkov in vsaka članica ima prost vstop. Rade bi izvršile kolikor mogoče že v soboto. V nedeljo, 2. maja, točno ob 9. uri zjutraj se nadaljuje — prosi se vse članice—bodite jedrnate v besedah, da ne zavleče-mo preveč, zborujemo namreč do ene, k večjem druge ure popoldne—čas pa hitro beži! Potem podamo lep program, po naši moči za — nepreveliko stroškov. Čaka nas tudi veliko dela—da postrežemo gostom—in jih prepričamo, da smo zares "Progresivne." Koncert—izurjene moči: Res-nikova, Unetičeva, Ivanusheva. Kdo ne pozna pevskega zbora Zarja, našo Vicki Poljšak, oba Turkmanova, oba Ilersičeva, našo Jennie Faturjevo, Alberta Fa-turja in fanta od fare Frank Kokal. Edwin Poljšak spremljevalec na klavir. To je prvi del programa. Bivši policist kandidira za državnega senatorja Donald B. Catalano, ki je bil do pred nekaj časa član cleve-Jandske policije, kandidira pri primarnih volitvah 4. maja na demokratski listi za senatorja v državni zbornici. Kandidat Catalano je star 34 let in živi z ženo in hčerko na 13021 Cedar Rd. Pred pol-dru-gim mesecem je napisal v dnevniku "Cleveland News" serijo člankov, nanašajoč se na delovanje policijskega oddelka in vzrokov gotovih korupcij v višjih vrstah. Spisal je tudi dve knjigi. Kol novinc za urad senatorja v državni zbornici, Catalano ne daje nesmiselnih obljub, kaj bo in kako bo storil. Obljublja, da bo v zbornici zastopal državljanstvo pošteno, vestno in dosledno v splošno korist. Kot se j C držal pravičnosti v službi policije, tako bo gledal tudi v tem uradu, da se ne bodo nikomur delale krivice. Bo za to, da se iz vlade izžene subverzivne osebe, ne bo pa podpiral divjo gonjo proti ljudem, o katerih ni dokazov, da niso lojalni svoji deželi. Priporoča se državljanom, da ga pri primarnih volitvah volijo za državnega senatorja na demokratski listi. Kampanjski odbor. originalni Steblaj—ima sam do bro vlogo—pa tudi igra je v njegovih rokah! Pričetek točno ob 3.30 uri popoldne, potem pa vsi v spodnjo dvorano k dobri okus- zumemo resnično delo. Živela! Majski pozdrav! Ivanka Shiffrer. ZANIMIVOSTI Nikjer ni rečeno, da bi moral človek, ki ne zna plavati, utoniti, ker sc člov&ško telo popolnoma ne potopi. Del telesa zmeraj ostane nad vodno gladino. Navadno je to vrh glave, teme. Če ležimo v vodi tako, da molita iz nje nos in usta, se lahko brez slehernih kretenj držimo na njej. Seveda pa mora človek pri tem ostati hladnokrven in priseben. Tako je na podlagi fizikalnega zakona možno, da človek, ki ne zna plavati, v globoki vodi ne utone. $ Tista mesta na Skadrskem jezeru, kjer je voda drugačna kakor drugod, imenujejo ljudje očesa. Takšnih mest je pet. Go-lač, Karuč Vozagur, Ran j in Plo-ča. Na teh mestih baje na dnu izvira toplejša voda, kakor je sicer v jezeru. Jeseni se zbero v teh očesih sardelam podobne ribe in skadrski ribiči jih love v mreže. * Voda ima največjo gostoto in zato tudi največjo specifično težo pri temperaturi 4°. Čisto destilirano vodo pri tej temperaturi jemljemo za podlago za določanje težinskih enot. Tako na primer tehta en kubični centimeter takšne vode 1 gram, 1,000 kubičnih centimetrov pa 1 kg. * Količini toplote, ki jo dobi kubični centimeter površine zemlje v minuti, imenujemo sončna (solarna) konstanta. V gornjih plasteh našega ozračja znaša ta toliko, da bi lahko en gram vode segreli v minuti na 200 stopinj Celzija, do površine Zemlje pa se izgubi kakih 20 % sončne toplote. Količina energije, ki jo dobiva Zemlja od Sonca je tako ogromna (265 bilijonov ks), da bi bile krite vse tehnične potrebe in bi zadostoval le neznaten del, pa na Zemlji. Kruto ravnanje tujih imperia-listov, ki so konec XIX. stoletja preplavili Kitajsko, je povzročilo mržnjo kitajskega n&roda nasproti vsem tujcem. Ker niso mogli prenašati neznosnih razmer, so se Kitajci leta 1900 uprli tujim osvajalcem. Vstajo je origa-nizirala tajna organizacija "Iho-čuan," kar pomeni "pest v imenu miru in pravice." Uporniki pa so se imenovali "boksarji." Cilj vstaje je bil nagnati tujce iz dežele in preprečiti zgraditev železnic, po katerih bi šle kitajske surovine v tujino. Uporniki so v začetku sicer dosegli nekaj uspehov, toda ob pomoči tujih kapitalistov je domača reakcija vstajo kmalu zatrla. Tuji kapitalisti so poslali proti kitajske- KAJ SE DOGAJA V DEŽELAH VZHODNE EVROPE Kmalu bo minilo leto dni, odkar so v Kremi ju z velikimi častmi pokopali enega izmed največjih diktatorjev v zgodovini človeštva — Josifa Visariono-viča Stalina. In kmalu bo tudi minilo leto, odkar so vrhovni bi-rokratje postalinskega oddobja vrgli prvo grudo (to pot brez časti) na Stalinovo delovanje in učenje. Vedno je bilo tako; diktator je umrl in njegova smrt je odkrila kopico resnih slabosti v diktaturi, številne vrzeli, ki so jih do diktatorjevega pogreba mašili z nasiljem. Zato se je velikokrat dogodilo, da je diktatorju kmalu sledil v grob tudi njegov nasilni režim. Tudi v Sovjetski zvezi in v deželah Vzhodne fivrope so se ob Stalinovi smrti resneje kot kdaj-koli prej pokazale slabosti, tiste slabosti, na katere je Zveza komunistov Jugoslavije že nekaj let opozarjala mednarodno delavsko gibanje. Pred birokratskim režimom, ki je uničil revolucijo sovjetskega proletariata in nadel spone revolucionarnim gibanjem v deželah Vzhodne Evrope, se je dvignila zavesa. Ni'pa nujno, da z diktatorjem takoj umre tudi diktatura. Lahko je le j)odobna bolniku, ki je že zapisan smrti, pa nikakor ne more verjeti, da bo umrl. Nadene si novo obleko, nališpa se in ljudje, ki ga ne poznajo, menijo, da bo še dolgo živel. Znanci pa vedo, da so mu dnevi šteti. Morda je takšnemu bolniku podobna tudi postalinska birokratska vladavina v Sovjetski zvezi in v deželah Vzhodne Evrope. Bolniku, ki še vedno upa, da mu bodo pomagala zdravila, s katerimi ga zdravijo njegovi zdravniki. Po "zdravilih," ki jih "bolnik" uživa že dobro leto, lahko sodimo, da se poglavitna bolezen, ki razkraja sovjetski režim in njegove vazale, imenuje — gospodarska kriza. Birokratsko, nasilno upravljanje je prizadejalo sovjetskemu in vzhodnoevropskemu gospodarstvu zelo resne težave in ukrepi, a katerimi že skoraj leto dni presenečajo svet sovjetski in vzhodnoevropski državniki, bi želeli te težave odpraviti, ali pa jih vsaj omiliti. Velike spremembe v deželah Vzhodne Evi ope, o katerih danes v svetu precej govore, pa so le odraz splošne krize, v katero je že pod Stalinovim vodstvom zabredel državnokapitalistični režim v teh državah. Prva leta po drugi svetovni vojni so v vseh deželah Vzhodne Evrope začeli graditi težko industrijo. Mnogi napredni Bolgari in Čehi, Poljaki, Romuni in Madžari so mislili, da se je končno le začel uresničevati njihov davni sen o lastnem, močnem gospodarstvu, zakaj vedeli so, da bodo njihove domovine toliko bolj napredne in neodvisne, kolikor večja bo njihova gospodarska moč. Toda kmalu so spoznali, da so se ušteli. V njihove načrte se je vmešal Kremelj. Najprej so jim sovjetski državniki preprečili trgovino z Za- mu ljudstvu čete, oborožene z najmodernejšim orožjem, vtem ko so se Kitajci borili tako rekoč golih rok. V "Znanost ne sme biti osebno uživanje: tisti, ki so tako srečni, da se lahko posvete znanstvenemu delu, morajo svoje znanje predvsem posvetiti človeštvu," je često rekel Kari Marx, kakor pripoveduje njegov dober prijatelj in sodelavec Paul Lafargue. Po Marxovem mnenju znanost ne bi smela biti ločena od javne dejavnosti in pravi znanstveni delavec bi moral pridno sodelovati v političnem in družbenem življenju svoje dobe. hodom in jih gospodarsko povsem navezali nase. Potem so ustanovil "Svet za medsebojno gospodarsko pomoč," ki je spremenil vse gospodarske načrte dežel Vzhodne Evrope v korist SZ. In leta 1950 je oboroževalna mrzlica odpravila še tisto, kar je ostalo od prvotnih gospodarskih načrtov. Vzhodnoevropske dežele so se spremenile v surovinske baze Sovjetske zveze in odnosi med njihovim ter sovjetskim gospodarstvom so se spreminjali v odnose med služinčad-jo in gospodarjem. Posledice takšnega gospodarjenja so se hitro pokazale. Primanjkovalo je blaga za široko potrošnjo, življenjska raven je padala, grozila je inflacija; delavcem so vsako leto predpisovali večje norme, kmetom večje odkupe, nasilje se je razcvetelo in po deželah so kot gobe po dežju rasla koncentracijska taborišča. Kljub izkoriščanju vzhodnoevropskih dežel je sovjetsko gospodarstvo še vedno bolehalo. Vzrokov tej bolezni je več. Vsako gospodarstvo ima svoje zakonitosti. Sovjetski gospodarstveniki se niso ozirali na potrebe trga, zakon ponudbe in povpraševanja so odklonili kot kapitalistično gospodarsko postavo, ampak sodelovanje delavcev v upravljanju industrije pa kot anarhična, sovjetski družbi škodljiva pojmovanja. Gradili so le težko industrijo, velike objekte (predvsem vojne), ljudstvo pa ni moglo kupiti najosnovnejših, življenju potrebnih predmetov. In kar je bilo teh predmetov, so jih razdelili birokrat je med seboj. Delavci so se spreminjali v avtomate, birokratom podrejene stroje, z zelo, zelo nizko storilnostjo. In drugače niso mogli uveljaviti svojih negospodarskih "gospodarskih načrtov" kot s prisilnim delom. Takšno gospodarstvo je podedoval Stalinov naslednik Malen-kov. Mož, ki je bil dolga leta Stalinov osebni sekretar, je položaj v Sovjetski zvezi zelo dobro poznal. Vedel je, da to ogromno birokratsko stavbo varuje pred razkrojem le Stalinov ugled in njegovo nasilje. Nadaljevati Stalinovo pot nasilja brez njegovega ugleda, bi pomenilo, kopati grob sebi in sovjetskemu režimu. Maknkov se je odločil za drugo pot — pot popuščanja. Kmalu po Stalinovi smrti se je zelo glasno zavzel za "novo ekonomsko politiko," to je več proizvodov lahke in prehrambene industrije, več kmečkih pridelkov, z eno besedo — večja življenjska raven. Dne 8. avgusta 1953 je Malen-kov pred Vrhovnim sovjetom javno priznal, da je v Sovjetski zvezi pomanjkanje najosnovnejših predmetov široke potrošnje. Iz njegovega govora je razvidno, da škoduje to pomanjkanje vplivu Sovjetske zveze v svetu in tudi gospodarski kontroli satelitskih dežel, kjer položaj ni nič boljši. Že pred tem govorom Malen-kova in tudi po njem so se v deželah vzhodnega bloka dogajale velike spremembe. Dne 17. junija se je uprl vzhodnonemški proletariat in vzhodnonemška vlada je postavila na glavo vso svojo gospodarsko politiko; dne 4. julija so zamenjali vso vodilno madžarsko garnituro, predsednik nove vlade Nagy pa je izjavil, da je madžarsko gospodarstvo zašlo v težave zaradi prevelikih načrtov industrializacije. Dne 21. julija je govoril predsednik poljske vlade, dne 23. avgusta predsednik romunske vlade, dne 7. septembra češki ministrski predsednik in 9. septembra predsednik bolgarske vlade. Vsi so odkrili "nekatere slabosti" v gospodarskih načrtih in obljubili, da jih bodo kar se da hitro popravili. In vsi skupaj so po vzgledu Malenkova napovedali "novo ekonomsko pol'" tiko," ki bi jo lahko tudi drugače imenovali: več predmetov za široko potrošnjo. Vzhodnoevropskim državnikom so ostali zelo dobro v spO' minu dogodki, ki so lanskega poletja do tal pretresli njihove vladavine. Na Poljskem, Češkoslovaškem in Madžarskem so se vrstile stavke za stavko. PolozaJ je bil tako resen, da so vlad® sklenile izboljšati prilike na domačem tržišču s koncesijai®* kmetom in zasebnim trgovce^' Te koncesije pa so občutno рг*' zadejale življenjsko raven delavcev. Vzhodnoevropski državniki so se znašli pred velikii'®' težavami: kmetje niso hoteli p"' šiljati več hrane v mesta, delavci pa so zagrozili, da ne bodo de-lali prej, dokler jim vlade ne bodo zagotovile življenju nu]' no potrebnih predmetov. In koS' čno so delavci ter kmetje skupn" nastopili. Prišlo je do upora ^ Vzhodni Nemčiji, na Češkoslova* škem, na Poljskem. V vzhodnoevropske presto^' nice sc je naselila panika. Vodil' ni državniki so se začeli na vs^ usta odpovedovati industrially^' ciji ter obljubljali, da bodo da' večja sredstva lahki in prehraiH' beni industriji, zasebnim kine* tom in kmetijskim zadrugam- Spremembe v Sovjetski zve^ so torej nekoliko podobne spr®' membam v vzhodnoevropski deželah, vendar se bistveno liku je jo. V Sovjetski zvezi n. P'' govore, da bodo v bodoče lah^'" uspešneje dvigali življenjsko ven, ker so doslej že zgradi' ključno industrijo, v vzhodo®" e volni (147.5 na 146.2). Iz Londona poročajo nasprotno, da S® se cene v Bradfordu in domini"' nih okrepile. Ameriška vlada S' je uprla znižanju carine na uvo^ volne. Svetovna uporaba volne ^ letu 1953. je bila za 2600 milij"' nov funtov (za lir;) večja k&' kor leta 1952. Avstralija je ^ prvih sedmih mesecih to sezof® prodala 3,253,954 bal, za kar j® prejela 236.6 milijona avstra^' skih funtov. V Franciji je ostala cena neizpremenjena pri 13^ frankov za kg. ENAKOPRAVNOST " STRAN 3 ^ОООООООООООООООООООООООООООООООООО Velika riba nad 4000 m globoko v morju ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC ^va francoska mornariška ^icirja, Nicolas Hout in Henri 1 HI, sta dosegla rekord v po-^pljanju v morske globine. S svojim batiskafom, podmornici podobno napravo za potapljanje, s a se na Atlantskem oceanu spustila 4050 m globoko. Ladja ^ raziskave "Elie Monier" je odvlekla batiskaf iz Dakarja na za-odnoafriški obali 260 km daleč иа morje. Navsezgodaj sta francoska oficirja zlezla v batiskaf ^ potopila v morsko globino. , ^ ® 5 ur in 11 minut se je ^•tiskaf dvignil iz morja. Francoska naprava za spušča-v morsko globino je precej Podobna napravi prof. Picarda njegovega sina, ki sta se pred eapljem spustilo 3150 metrov 8 oboko. Prof. Piccard je napra-У ^^S'črte za francoski batiskaf pred drugo svetovno vojno in pod njegovim nadzorstvom so ^tiskaf tudi zgradili, francoski Mornarici pa ga je prepustil še-G pozneje. V njem je blizu 100,-litrov bencina. Notranji pre-kabine znaša 2 m, stene so ^ le 9 cm, okenca pa zelo čvr-V kabini je mongo instru-jftentov, s katerimi merijo potap-J^-ci globino in pritisk ,dal je apa-1'^tov za obnavljanje zraka in te-. po katerem so raziskoval-Povezani s spremljevalno lad-2°' dokler se ne potope globoko. . ^ obtežitev ima batiskaf kose ^ eza, ki jih dr%i električni mag-Brž ko raziskovalec prekine e ektrični tok, kosi železa odpa-®io in batiskaf z bencinom, ki Ф ^žji od vode, se začne dvigati. se lahko potopi 16,-^ globoko. Tako globoko pa nikjer ni. Francoska mornariška oficir-potapljala z batiskafom Ure, na morskem dnu pa sta ala dobro uro. Potem se je iskaf eno uro dvigal. Med po-^^P janjem sta oficirja zajtrko-^ ker prej nista utegnila. Mi-liiy gondole so plavali po- Л 5 .P^^ozornimi tipalkami. V ^ o ini 4050 m je moral batis-Vzdržati nad 40 milijonov ki-pritiska ali 405 kg na • V močni svetlobi žarometov ^0 obledele svetlikajoče se tipal-antene morskih živali, ki jih človeško oko še nikoli ni videlo. Na dnu morja sta francoska oficirja opazila dva metra dolgo, morskemu psu podobno ribo, ki je pritiskala gobec na okence. Naravoslovci doslej niso verjeli, da bi pod tolikšnim pritiskom sploh mogla živeti tako visoko razvita žival. Razgled je na dnu morja zastirala gosta plankton ska megla. Dno pokriva plast drobnega peska, vmes pa sta raziskovalca opazila ostre zareze. Ko sta pognala motorje, se je dvignil okrog batiskafa oblak peska. Francoska oficirja pa z doseženim uspehom se nista zadovoljna. Pravita namreč, da bosta poskusila v Tihem oceanu spustiti se še globlje. Tam je namreč blizu Filipinov morje globoko 10,763 m. Za to pa bosta Piccard je Francozoma čestital, potrebovala novo napravo Prof. meni pa, da sta bila v veliki nevarnosti. Sam se ne bo udeleževal lova za morsko globino in sploh ne po poskusil prekositi rekorda francoskih mornariških oficirjev, ker mu gre samo za znanstvena dognanja. Zdaj piše knjigo o potapljanju v morske globine. Francoski batiskaf ima dva električna motorja po 1 ks in vsak motor poganja en,propeler. Tako se lahko batiskaf navpično potaplja. Dolg jo 1,650, širok 5, visok 37.7 m. Tehta 21 ton. Na kabini je pritrjena naprava za metanje harpun. Avtomatiična lopata Letošnja zima nam je pokazala, kako lahko sneg ovira promet, če ga zapade mnogo. Po drugih naših republikah so morali uporabljati buldožerje in posebne stroje, da so sproti vsaj za silo očistili ceste in železnice. Najvažnejše pa so za kidanje snega še zmeraj lopate. Letos so jih uporabljali na milijone. Neki tehnik je nedavno izdelal posebno vrsto lopate za kidanje snega, ki je ni treba vzdigovati. Ta naprava se na dveh kolescih pomika ob robu hodnika. Človek, ki drži v rokah mehanizirano lopato, odmetava sneg tako, da samo pritiska na ročico, vse drugo pa opravi lopata sama. se dogaja v Deželah vzhodne Evrope (Nadaljevanje s 2. strani) biii)^^^^ t3,ko, kot so jih oblju-k d prispevalo svoj delež vživljenjske ravni v So-Vzh^ ^ ^vezi. Gospodarski načrti gj,^dnoevropskih dežel pa so tako, da bodo kori-Уј , ® življenjski ravni v So-VzVi ^vezi, prebivalcem dežel odne Evrope Јза ne. Nedavnega so na primer v trdili, da bodo izdelali Ijg 20,700,000 parov čev-in nq^^'^OO.OOO m svile in svile ^епе '^^^'(*00 kvad. metrov vol-0 d sedaj pa govore le 19 bilijonih parov čevljev, kvadratnih metrov ftiet milijonih kvadratnih og Volnenega blaga. To zmanjšanje proizvod-je potrebe notranjega trga ^ ° potrebno zaradi velikih Romunije do Sovjet-jc s "Izvestija" pišejo, da 2a^jJ^^^®tska vlada kupila letos v tov za 300 milijonov fun- blaga in da je dve želav!"il kupila v dc- " Vzhodne Evrope. pa bodo v satelitskih rovi ^ povečali proizvodnjo su- zvez^ N' potrebne Sovjetski ђЈ. . ■ ^ Poljskem bodo povečali lii^J'^^dnjo premoga za 3.5 mi- *^Јопа tnn ,T C . Г , boHn ' . Sovjetsko zvezo pa Več ® ton premoga Pošl r leto. Romuni bodo tr4 ^ ^ ^ Sovjetsko zvezo milijon tistim objektom, ki bi jih same nujno potrebovale (električnim centralam, načrtom za ureditev domačih rek, kanalu Donava— Črno morje, kanalu Odra—Donava, in tako dalje). Birokratje iščejo izhod iz slepe ulice, rešiti se hočejo z delno ublažitvijo svojega režima in z dviganjem življenjske ravni, toda predvsem na račun podjarm-1 jenih vzhodno2vi"opskih dežel. Satelitske dežele naj bi jim pri tem služile, kot so jim služile doslej. Razlika je le v tem, da jim bodo morale v bodoče pošiljati več predmetov široke potrošnje. Te svoje načrte pa zavijajo v propagandna gesla o dvigu življenjske ravni le zato, ker se boje odpora proletariata in ker se hočejo svetu pokazati kot "socialistične dežele." To pa je precej nevarna igra. Kadar so birokratje prisiljeni popuščati, govoriti o "Človeku z veliko začetnico" in obljubljati ljudem, da bodo v bodoče bolje živeli, pomeni, da so že precej na trhlih nogah. Državnokapitalistični režim v Sovjetski zvezi leži na smrtni postelji. Zdravniki (Malenkov in ostali) se trudijo okrog njega in da bi mu podaljšali življenje, so mu med drugim predpisali več hrane in več predmetov široke potrošnje iz dežel Vzhodne Evrope. Izkoriščanju so torej nadeli Kateri je bolji kns+aj? Ako hočete doumeti politiko vladajoeč stranke v Trstu, bi bilo treba dobiti v roke eno izdajo "Vita Nuova" in čitati uvodnik "Manjka jih SO tisoč." Kaj ima opraviti 80,000 Italijanov, ki so pustili svoje življenje v Rusiji, s tržaško politiko? Čudno in vendar renično. Pisec namreč bruha svoj srd proti "tisti strašni deželi (Rusiji)" in "tistemu nečloveškemu režimu," ki je pomoril 80,000 Italijanov; vrnil jih je te dni samo 34. V članku ne boste našli niti besedice, s katero bi pisec obsodil tisto gibanje in tistega človeka, ki je pognal 80,000 mladih Italijanov v ledeno smrt na ukrajinskih in ruskih poljanah; niti besedice obžalovanja, da so ti ljudje vendar sejali smrt v tuji deželi kot osvajači; niti besedice, ki bi morda pokazala na potrebo, da bi iz te strašne usode 80 tisoč Italijanov izvlekli morda kakšen moralni nauk glede bodoče italijanske zunanje politike, glede vedenja Italijanov do njihovih sosedov. To besedico obžalovanja smo zaman iskali tudi v govoru, s katerim je najvišji predstavnik tržaškega mesta, v navzočnosti predstavnikov Rima v dvorani mestne občine slavil kapitana-povratnika iz Sovjetske zveze kot velikega jmtriota in heroja, ki se po 11 letih vraač v šc nc-osvobojeni Trst. Kako naj potem pride do sprave med narodi, med sosedi? Kaj naj pričakujejo tržaški Slovenci od stranke, ki nima poguma, da bi napravila črto pod preteklost in postrgala stari kvas fkšizma in narodnostne nestrpnosti? V Nemčiji se je pojavil sodoben pedagog v osebi profesorja Limberga, ki poučuje na pedagoški višji šoli v Kasslu in je pogumno stopil med nemško mladino z geslom: "Nič več o nemškem pritisku na Vzhod!" ("Drang der Deutschen nach dem Osten"). Pozval je nemško mladino, zlasti sinove pregnancev iz vzhodnih dežel, naj skuša globlje zajeti vzroke svoje današnje nesreče. Kdo je kriv, da so morali Nemci v milijonih bežati z Vzhoda, iz nekdanje Vzhodne Prusije in z Balkana? Rešitve ni v ustanavljanju strumnih in borbenih organizacij iz beguncev, ki bi bile vsak trenutek pripravljene vnovič navaliti proti Vzhodu, temveč v prevzgoji vse nemške mladine. Nemška mladina naj se poglobi v študij razmer med slovanskimi narodi, da bi tako spoznala njihove težnje in jih razumela. Za to mora skrbeti tudi stvarnejši pouk v šoli. Treba je najti nove trdnejše moralne osnove za sožitje in spravo s sosednimi narodi, kakor je golo narodnostno načelo. Tako uči nemški profesor, ki verjetno ni niti kristjan. In naši demokristjani? "Trieste itala-nissima—Venezia Giulia—Zara e Dalmazia!" lakomili farmerji in najemniki, se zdaj plačuje z opustošenjem. Po prašnih viharjih prizadeto ozemlje ni majhno; ceni se nad devet milijonov akrov. Prebivalstvo prizadetih krajev bo potrebovalo državno in ftjderalno pomoč za prvo silo. IVajna pomoč pa more piiti le s konzerviranjem zemlje. To je, da se ozemlja s peščeno in lahko zemljo ne rabijo za pridelovanje pšenice in bombaža in slič-nih pridelkov, za katere je treba zemljo orati in rahljati, ampak da se posejejo s travo in deteljo in alfalfo in sličnimi krmskimi rastlinami, ki s svojimi koreninami di'žijo rodovitno zemeljsko plast k tlom. Amerika ima dovolj zemlje za pridelovanje bombaža in pšenice in di ugih žit drugod. Tudi nasaditev nadaljnih gozdnih pasov bo pomagala k ohranitvi zemlje. Sušna leta s prašnimi viharji pred dvajsetimi leti so ameriške poljedelce in živinorejce srednjega zapada in jugozapada nekaj naučila. Sedanja ponovitev te katastrofe jih bo morda naučila precej več. —NEW ERA, glasilo ABZ Društveni koledar MAJA 1. maja, sobota—Letna konferenca Progresivnih Slovenk v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 2. maja, netlelja—Enodejanka "Kmečka osveta" in koncert pevk Progresivnih Slovenk ob 20-letnici obstoja, v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 2. maja, nedelja—Koncert in scenični prizor "Črni graben" priredi zbor Triglav v Sach-senheim dvorani; domača zabava sledi ^ Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 9. maja, nedelja—Koncert pev- Prašni viharji na zapadu Suša in prašni viharji, ki odnašajo zemljo, so v zadnjih mesecih povzročili ogromno škodo po našem srednjem zapadu in jugozapadu. Najbolj so bili prizadeti deli držav Kansas, Nebraska, Missouri, Wyoming in Colorado; prizadete pa so tudi države New Mexico, Oklahoma in Texas. Teden za tednom so divjali viharji z brzino od 60 do 80 milj na uro in odnašali posevke in suho zemljo z obdelanega sveta. V tako oddaljena mesta kot je Chicago so vetrovi prinesli toliko prahu, da je včasih sredi dneva nastal polumrak. Bližnja mesta in naselja in pašnike in ceste pa je prah dobesedno zasul, marsikje več čevljev na debelo. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo mnogo slišali in brali o raz-sajanju prašnih viharjev po našem srednjem zapadu in jugozapadu. Po tisti katasrofi je federalna vlada s sodelovanjem prizadetih držav podvzela akcijo pogozdovanja. Posajeni so bili tako imenovani gozdni pasovi preko dežele od severa proti jugu, kar naj bi zmanjševalo moč vetrov. Poleg tega so bili obširni kompleksi obdelane zemlje ob-sejani s tr^vo in deteljo in alfalfo, katere rastline varujejo zemljo, da je vetrovi ne odnašajo. Gozdni pasovi so se dobro obnesli in zdi se, da še dobro služijo svojemu џатепи v obeh Dakotah in Montani. Suši in prašnim viharjem prod dobrim 20 leti so sledila leta z večjimi količinami padavin, to je, dežja in snega, in primerno vlažne zemlje vetrovi niso odnašali. Polagoma so prebivalci dotičnih krajev nekako pozabili na nevarnost prašnih viharjev in so spet, posebno v južnem delu srednjega zapada, preorali in obsojali n»nogo zemlje, ki bi, bila morala ostati v travi in detelji in alf alf i. Tekom zadnje vojne je bila cena pšenice in bombaža visoka in to so izrabili izkoriščevalci zemlje, bodisi lastniki ali najemniki. Lani in v prvih mesecih letošnjega leta pa je po tisttih krajih zavladala suša, ki je ne samo uničila posevke, ampak tudi izpostavila preorano zemljo pusto-šenju viharjev. Ze lani so morali živinorejci pod ceno prodati mnogo živine, ker je zaradi suše niso imeli s čim krmiti in dostikrat niti napajati. V prvih mesecih tekočega leta pa so začeli viharji odnašati zemljo s preoranih površin ter 80 z isto uničili tudi pašnike. Visoka cena pridelkov tekom vojne, ki so se je po- Zaradi odhoda izven mesta se proda vse pohištvo, za samo $175. Samo električna ledenica je vredna več. Vse v zelo dobrem stanju. Vpraša se med 5. in 6. uro zvečer na 1383 E. 47 St., zgoraj TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega domovora. Dr. J. V. ZUPMK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoit 1-5013 Njegov naslov Je fogal East G 2nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad Je odprt od 9.30 z), do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK skcga zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. 23. maja, nedelja—Velika otvoritev pikniške sezone na izletniških prostorih S.N.P.J. 30. maja, nedelja—Piknik društva Concordians št. 185 S.N.P.J., na farmi S.N.P.J. 30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave. JUNIJA , 6. junija, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 13. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Zgonc farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O. 20. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 6 4 3 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J, 27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULIJA 4. juilija, nedelja—Piknik Cle-velandske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farm! S.N.P.J. 18. julija, nedelja—Piknik Kluba društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi. 18. julija, nedelja—Piknik društva Utopians S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24 julija, sobota—Izlet pevskega zbora Zarja na farmi S.N.P.J. 25. julija, nedelja—Piknik dru- Dva pogrebom xavoda z« zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo DOLOČITE ookliSU* CENAH. KI ЛН A.GKDINAt3^NS FUKERAL DHifcrems -KMmmm 4999 PRODAJAMO SLOVENSKE MOLITVENIKE in vsakovrstno zlatnino, ure in religiozne predmete. MILLER JEWELERS 768 Easf 185th Street KE 1-0225 štva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J, AVGUSTA 1. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1. Prc^, Slov. na farmi S.N.P.J. 8. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 15. avgusta, nedelja — Piknik Mlad. pev. zbora na farmi S.N.P.J. 22. avgusta, nedelja — Piknik društva Spartans S.N.P.J, na farmi S.N.P.J. 29. avgusta, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.PJ. na farmi S.N.P.J 8ЕРТЕ>ШКА 5. septembra, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J. ?8. septembra, sobota—Izlet At-letične lige S.N.PJ. na farmi S.N.P.J. (ЖТОВКА 3. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi S.N.P.J. 30. oktobra, sobota—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. V NAJEM SPALNO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU. DOBI SE TUDI GARAŽO. 18304 ROSECLIFF RD. KE 1-1418 Zaposlenemu moškemu se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh. Vpraša se na 1110 East 72nd Street V NAJEM SE ODDA DVE OPREMLJENI SOBL Vse najboljše urejeno. Kopalnica in druge udobnosti. Odda se fantom ali dekletom. 1122 East eeth Street HIŠE NAPRODAJ HIŠA ZA ENO DBUŽINO 6 lepih sob, solnčna soba, moderna kuhinja, preproge, "stoker" for-nez, Calcinalw. Cena zmerna. Proda se tudi preša za grozdje in sode. 16409 HUNTMERE AVE. INDIAN HILLS Na 20071 Upper Valley Dr. Nov bungalow s 5 sobami; kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; rekreacijska soba, prostor za raztegnitev na drugemu nadstropju. Pritrjena garaža za dva avtOi KOVAČ REALTY 960 East 185»4i St.—KE 1-5030 RAZNO '■"n nafto . pc. izkoriščanju so torej naaeii kot doslei v' toliko drugačno obleko, osta- Želp . Vzhodnoevropske de- lo pa je to, kar je bilo — izkori-oO se morulo lo XX««;« Kioralc odpovedati le ščanje. GRADNJA TOVAKNP] "JUGOPLASTIKA" V SPLITU Split. V Sjjlitu bodo začeli graditi tovarno "Jugoplastika," v kateri bodo izdelovali iz polivi-nil izdelkov okrog 600 raznih predmetov za široko potrošnjo in potrebe industrije. Za gradbena dela je zagotovljenih 150 milijonov dinarjev, najmodernejši stroji za predelovanje polivinila pa so že v državi. Nova tovarna bo imela poseben obrat za žclatiranje in izdelovanje polivinilske paste, iz katere se izdelujejo predmeti, ki so skoraj enaki gumijastim. Nova tovarna bo verjetno začela obratovati prihodnje leto. ALI KASLJATE? Pri nas imamo izborno idiarilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. AVTO NAPRODAJ Proda se 1933 Clievrolet z dvemi vrati. Skoro kot nov avto—lasto-van samo po enemu la.stniku. Kupljen je bil 18. sept. 1953. Za podrobnosti se obrnite na K. n. Cunovic, 1113 E. 66 St. H 9У : % Zastopniki Enakopravnosti • Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76»h S»r«et UTah 1-6888 e Za coMinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLA! 17902 Nottmgkam Roa4 IVanhoe 1 -3360 e Za newburiko okrožje: FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 R«v«r« Avenu« I r '"T STRAK? ~ ENAKOPRAVNOST AVGUST SENOA: Varuj se senjske roke Zgodovinska povest Iz 18. stoletja г«|»11||»1111вц|1Ш11№И11Ч1паи1М111ди11ИИ1111ШИ111ИШ1И11111111»111Ч111И1111чнш1111Ч1им1111И1111Ч111чи11 (Nadaljevanje) "Zakaj ste prišli še drugič? Zaradi vaše pritožbe sem se bil razjezil na gospoda Rabata in na škofa. Generala sploh nisem pustil predse. Toda potem sem zvedel, da je Rabata pravilno ravnal in je bilo vse skupaj le vaše privatno maščevanje in spletka mojih protestantskih svetovalcev, ki črtijo generala. In Rabata se mi je tudi opravičil. Zakaj ste vnovič prišli? Varujte se, Barbo. Vem, da ste junak in bi mi bilo žal vaše glave. Rabata je poštenjak, pojdite!" "Nikakor!" mu je nadvojvo-dinja segla v besedo. "Moj pre-jasni sin, berite tale pisma, potem šele izgovorite pravično razsodbo!" CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEafborn 2-3179 REAL ESTATE 5 ROOM BRICK RANCH HOME— 2 bedrooms, attached garage, utility room, washer and dryer, automatic oil Tieat, storm screens and windows, all Oak floors. Call owner BEverly 8-5791 HELP WANTED MALE WANTED — Men tor permanent Day or Night Work. General factory. Apply RUSSAKOV CO., 850 N. Ogden Ave. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Well established trade 30 years. Also Hall. Good location. Living quarters. Selling duo to retiring. Bishop 7-9741 Good Chance to buy GROCERY STORE. Well established trade. Modern 4 rooms living quarters in rear. Automatic gas heat, garage. Must see to appreciate. Dickens 2-6668 for appointment DOMESTIC HELP GENERAL HOUSEWORK AND COOKING — Assist with 2 children. New ranch house near transportation. Own room and bath. Recent references. Glencoe 1448 Nice Oak Park Home needs experienced WOMAN. General housework, assist cooking, 2 children. Must like children. Go. References. English speaking. Call collect Village 8-4299 WANTED TO RENT EMPLOYED Couple wants 3»/2-4 room unfurnished, heated apartment. 1st floor only. N. W. side. No children or pets. Eave our refrigerator and stove. ■ HUmboldt 6-3979 RESPONSIBLE Employed Woman needs 4 room unfurnished apartment. Far N. or N.W. Moderate rental. Call evenings. LOngbeach 1-5374 RESPONSIBLE employed vet, wife, 1 year old child, need 3-4 room unfurnished apartment. N. W. Moderate rental. ALbany 2-4313 RESPONSIBLE Editor, wife, 1 child, need 3-5 room unfurnished apartment. North Side. Modern rental. NEvada 8-7748 "Pisma? Čigava?" je začudeno vprašal nadvojvoda. "Berite!" Ferdinand je sedel. "Valga me Dosi!" je planil, prebravši prvo pismo. "V kakšen precep sem zašel? Vidim, vidim tajne kremplje beneškega leva, Bog ga udari! In s Turkom?! ... In jaz slab—jaz strahopetec. O, hinavščina! Na svojem srcu sem grel gada! In lepe senjske gozdove naj uničijo Benečani za piškav denar. Tako mi ran božjih!" je razkačeno planil Ferdinand in vrgel pisma na tla, "strašno sodbo bom izrekel! Toda, Barbo," se je obrnil h kapetanu, "če so ta pisma ponarejena? Kajti škof mi je pred nekaj dnevi vse natanko pojasnil —Barbo! Če vas je zapeljala strast, če je to pisala luteranska roka?" "Serenissime!" se je oglasil pater Ciprian in stopil pred Fe rinanda. "Verjamete, da sem pravi sin Cerkve?" "Verjamem." "Serenissime! Na križ božjega Sina prisežem, da so ta pisma prava. Dvakrat ste nas zavrnili, češ; 'Dajte mi dokazov!' Glejte, prinesli smo jih; še več —vaša slavna hiša gotovo nima zvestejših služabnikov od bana Draškovića in slavnega generala Lenkoviča!" "Pri moji veri, res jih nima, je potrdil Ferdinand. "Ta dva sta moji priči," je nadaljeval dominikanec in izročil Ferdinandu pisma, "po njunih besedah naj vaša svetlost presodi, če skromni božji služabnik laže." • Ferdinand je začel brati. Oči so mu zagorele, lica je . pokrila rdečica. Vmes je vzklikal: "Slišite, mati! Tudi ban tako pravi... Da, izdali so nas — krščanski ljudje! Obrekovali so Uskoke, jih pobili! Milostni Bog, kako se bom opravičil za ta greh? . . . Poslušajmo našega Lenkoviča . . . Isto . . . Bog! In Daničić naj nam umre? Je upanje, da ozdravi, oče Ciprian?" "Je, svetlost, hvala Bogu!" se je priklonil dominikanec. Ferdinand je bral dalje. "Čakajte, Orlovič, Orlovič?... Ah, da, to je tisti zloglasni Juri-ša, o katerem mi je škof toliko govoril in po katerem Benečani tako hlepijo. Ne bodo ga dobili, bogme da ne! Čudovit junak. Poslušajte, pre jasna mati, kaj piše Lenkovič: 'Ne morem vaši svet losti dovolj prehvaliti vojvode Juriše Orlovica, ki ga je Rabata hotel obesiti. Orlovič je odšel s krdelcem vrlih junakov četovat nad Turka v Liko. V nekem klancu je naletel na veliko turško četo, ki je hotela iti ropat po hrvaški zemlji. Nastal je hud boj, pol dneva je trajal. Juriša je s trideset možmi zaustavljal čez sto petdeset nevemikov od poldne do mraka in polovico teh nesramnih razbojnikov pobil. Ostalih se je lotil poplah in so zbežali nazaj v Liko. Tako je bila Krajina rešena neljubih poganov. Juriša toliko da ni plačal z glavo. Zmaga ga je spodbodla pa je pohitel globlje v turško deželo in pri prvem spopadu zgubil tretjino svojih vojakov. Pri neki turški stražnici se je vnovič razvnel boj, v katerega je posegla močna turška sila. V ra\mini, od vseh strani nezavarovani, so popadali naši vojaki ; ko so se nazadnje preostali začeli umikati v bregove, kjer jih je po dogovoru čakala druga uskoška četa, so Jurišo Turki ranili v nogo in ujeli. Vsak je mislil, da bo ta junak klavrno poginil. Benečani in njihovi prijatelji so bili neznansko veseli. Na veliko presenečenje vseh pa se je vojvoda kmalu vrnil v Oto-čac. Ko je Juriša ležal okovan v turški stražamici, je slišal, kako se Turki menijo, da ga bodo zjutraj odpeljali agi in nataknili na kol. Rekli so tudi, da bodo šli po smodnik, ker ga imajo samo še malo v kotu stražarnice. Juriša se je počasi gplazil k stražarju, mu z dlanjo zamašil usta in mu porinil nož njegovega tovariša v srce. Nato je vzel v kotu smodnik, privezal zavoj na enega izmed stebrov, na katerih je stala stražarnica, zataknil vanj dolgo suho šibo, jo prižgal z gobo in planil kar okovan v beg. Po tristo korakih s^e je skril za skalo in čakal, kaj bo. Nenadoma se je stresla zemlja, sredi črne noči je butnil plamen, a stražarnica s Turki je zletela v zrak. Tako je Juriša rešil našo Krajino nekaterih najhujših kr- volokov. Naj mi oprosti vaša svetlost, da pišem tako podrobno, toda iz tega bo vaše prejasno gospodstvo sprevidelo, ali je Juriša Orlovič res človek, ki ga je treba spoditi iz Senja in ki ga hoče Rabata obesiti..." "Grozno!" je vzdrhtela vojvo-dinja. "Da, grozno, prejasna mati," je odgovoril Ferdinand, "toda stokrat strašnejše so muke, s katerimi osmanski vragi mučijo nedolžne krščanske ljudi. Kape-tan, kje je Rabata?" "Na Reki, vaša svetlost. Odpravlja vojsko njegove svetosti in velikega vojvode Toskanskega v Zagreb, da gredo nad Turke. Nemara se je pa že vrnil v Senj." "Hvala vam, kapetan," je nadaljeval vojvoda, "pa tudi vam, oče! Pridita jutri v ta moj dvorec, da poneseta Orloviću kape-tansko diplomo, a Juriju Dani-čiču zlato verižico in povelje. naj se vrne v Senj. Rabato bo sodilo sodišče in tudi Dominisu, ampak to se vaju ne tiče. Molčita. Samo to lahko rečeta ljudem, da sem vam, poštenjakom, naklonil svojo milost. Rabata jo je pa zgubil. Torej pridita jutri. Zbogom!" "Tej nesrečni deklici," je rekla nadvojvodinja, "pa povejte, da ji bom vsekdar zvesta zaščit-nica; povrnila ji bom čast, poštenje in zaročenca." "Tako se bo zgodilo. Amen!" je dodal Ferdinand. "In Rabata sem hotel počastiti s hrvaško generali jo!" 14 Bila je noč, trda, temna noč; ni bilo ne meseca ne zvezd ne neba. Na Orlovem gnezdu, na skalnem hribu, lomi vihar debele veje. Iz Senja, utripi jejo skozi temo drobne iskrice, sveče v senj-skih hišah. Škoda de Dominis sedi zamiš- ljen in bled v svoji sobi, preV njim Rabata nemirno pomežiku-je, zadaj pa stopi Capogrosso. "Ali razumete to, gospod škof?" vpraša general. "Da in ne." "Zame je vse uganka. Orlovič kapetan, Daničič počaščen in oba naj se vrneta v Senj! Bojim se . . ." "Jaz pa ne," pravi škof. "Uganko je lahko rešiti. Graški ministri so zelo logični. Gre za to, da prodajo senjske gozdove. Graška vlada nima denarja in ne more čakati. Ferdinand zahteva veliko, Benečani ponujajo malo. Da bo kupčija čimprej sklenjena, je treba Benečane malo po-strašiti, a Uskoke malo pobožati. Ko bo podpisan dogovor o gozdovih, boste Orlovica lahko brez skrbi obesili. Razumete?" "Razumem, reveren dissime," je odgovoril general, "vi sklepate povsem jasno." "Res, zadeva tako kaže," pristavil poročnik, "toda vprašanje je, aU bo prejasna republika privolila, zdaj ko ve, da Poseda-rič ni več živ. Vsekakor je nerodno trpeti Orlovica v Sen ju. Daničič, zaljubljen človek, ni nevaren." "Poslušajte," se je nasmejal Rabata, "pozabil sem vam pO' vedati, da sem ?a Orlovica že po* skrbel. Veepovčjod nabirajo vo* j jake za osvojitev Kaniže. Večina ; mojih mož bo odšla, ostalo bo i nekaj čet mušketirjev. Bilo bi j nevarno, da ostane tukaj tako malo vojakov, ko je vsak Senja" vojak in je ostalo še veliko Uskokov. Treba jih je odstraniti. Za* to sem sestavil četo tristo Se* »» njanov, da gredo v Kanižo . • • "Glavo bodo nesli naprodaj, se je nasmejal Capogrosso., (Dalje prihodnjič) v i imate reč kot Ljudi ki skrbijo y vaši Шие Cross Bolnišnici :^7 ... ljudi, ki so posvetili svoje življenje za oskrbo bolnih. TVTEKATERE vi vidite . . . kot iiapriiiier bolni-^ ^ farke, bolniška pomofiiice, hišne zdravnike, njih pomočnike, dietike, aiiesletike, tehnike v laboratoriju, lerapiste. Večine morda nihal i ne vidite . . . farmar iste, knhe, oskrbnike, delavce v jn-alniei, hišne in veliko ilrngih. So pa vsi tam za en namen, da vidijo, da vi dobile pravilno hrano, da ste dobro oskrbovani, ■ da ste ndobiii ... in da se vaše zdravje /boljša. Bine Cross pomapi preskrbeli to za vas in vašo drnžino, ko to dobro postrežbo najbolj potrebo jet e. Obe, vaša bolnišnica in vas Bine Cross ste ne-(lohičarsJii organizaciji. Več kot 95c od vsakega Bine Cross dolarja gre za plačitev bolniških stroškov njenih članov. Nadzorniki vaših bolnišnic in Bine Cross . . . vsi možje, ki nživajo velik ngled v vaši naselbini, v biznesn, pri delavstvu in v profesionalnem svetu ... so na uslugo tem velikim javnim ustanovam brez enega centa plačila. 7S£u&Cto3a. SPONSORED BY THESE HOSPITALS« IN CLEVELAND 6oofh Memorial C/ev«/and City CUveland Clinic fforenc# Criffenfon Horn# Euc/iV'G/«nvf//e Evang$lical Deoconew Fairvi§w Park Crac9 j0w}sh Convalfcšnf Lutheran Mt. Sinat Polyclinic St. AUxfs Solnf Ann SK John's St. Lvke's St. Vincent Charity Mary B. Ta/bert University (Babies and ChiidrenS/ Hanna Houf#, LoJctsid«, Maternity) Woman's IN THE SUBURBS Boy View Hospital Bedford Municipal Berea Community Doctors Forest Hill Huron Road Garfield Heights Marymount Lakewood Rainbow IN NEARBY COUNTIES Amhersf Ashtabula General Corey Brown Memorial Elyria Memorial Geneva Memorial St. Joseph's New London Allen Memorial Lake County Memorial CLEVELAND HOSPITAL SERVICE ASSOCIATION