C C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdt — 29 Febbraio 1958. Posamezna Itevilka 25 stotink. lzhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol let a 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st n V Gortci. t sredo 29. februarja 1928 utoxi. Nefrankirana pisma at ne sprejemajo. Oglast se računajo po doj»o> voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra> že«. — T/. širi. In zato je bil vprav nujen ukrep, ki spodbuju velike družim in jinx lajša gmotna bremena, ob- enem pa dviga njiliov ugled in jih postavlja na cast no mesto. Vse ča? sti in posebncga spostovanja so vredni starši, ki imajo veliko dm-- žino, za katero se žrtvujejo z delom in z vzgojo. Otroci tern stars'em niso v breme, v spotiko in nadlego — ampak so družinski blagoslov, ki prinasa polcg skrbi tudi veselje in pa zavest, da človek vrši, ko vzgaja otroke, veliko in važno na; logo v službi božji. Tu je studenec pravega pojmo* vanja o druzini in zarodu: v krščan= ski vesti. Dokler mati ve, da v dru* y.ini na vzvišen način služi Bogu, bo radii vzela nase skrbi in irpljenje, ki gu prinaša velika družina. Če pa vera v srcih ugusne, zakoni malo pomagajo. Najmanj bo kdo preprU cat ljudi, če jim bo pravil, da mo- rajo družine poskrbcli za vojake, di. se bo pugvnski >mperijalizem :;e bolj mogel razpasti. Ne taki zmot; ni nuzori, ampak le zivotvorna vera more biti nagib, da y.rastejo velike družine. Ko z veseljem naznanjamo našim družinam novi odlok, želimo, da bi tudi v slovenskem ljudstvu nikoli ne propadlo zdravo, v krščanstvu vkoreninjeno pojmovanjje o družini. Zakaj tudi pri nas žal že roj-- siverost po celih okrajih pada. Res da socialite razmere mnogim zrelim mladiirt ljudem ne dovolijo, da bi si ustanovili last no ognjišče; ni kruha za dveh. Res da se lep del najbolj podjetnih, zdravih fan; tov in deklet izseljuje. Toda tudi pri dru/.inah, ki so ostale doma, prirastek pada. Ali naj že itak hw- do okleščeno drevesce našega Ijud* stva začne hirati prav v koreninah? To je resno vprašanje, ki se nam odpira, ko vidimo smotreno, ener? gično, po velikem zasnutku rastoče delo, ki ga vrsi vlada za porast prebivalstva. Kaj se godi po svetu? Pretekli tcden so sc v srednjeev* ropski politiki izvršili tchtni in važni dogodki. Razmerje med Av* strijo in Italijo sc ic napclo do skrajnosti. V soboto 25. februarja je italijanski zunanji minister Mus* solini poklical italijanskega posla^ nika na Dunaju Hiacinta Auritija v Kim. Nekateri listi so pisali, da sc bodo diplomatični stiki med Av> strijo in Italijo sploh prekinili. Pole.u tega so italijanski poslanci Pellizzari, Sansanclli in dru^i naslo? vili na Mussolini ja slcdcčc vpraša» nje: »Zelimo poznati misljenjc vladnega načclnika in zunanic^a ministra o ncplcmcnitih izrazih so^ vraštva proti Italiji. ki so se prcd kratkim do^odili v avstrijski zbor^ nici, in o politiki ncsramnih h'.zi, ki i<> vodijo avstrijski odgovorni kro- Mi proti navadni uporabi itnlijan* skih zakonov v italijanski provinci Hoc en. Vprašujcmo, ali se v tern nc ka- žc vrhunec ncznosnega vmcšavanja tu je države v notranjo zakonodaio italijanskc države.« To so krepkc bescdc in človek, ki se ne bavi mnogo z dncvno po> Htiko, se začudeno vprašuje, kai je mcvglo zancsti razdor med ti dve državi, o katerih ni bilo slišati, da bi se bile po vojni radi kakc večjc stvari sprle. Vsekakor nepričako* van po.jav. Ako ga hočemo prav razumeti, moramo seei malo nazai. Predzgodovina spora. Vzrok scdstnjeßa spora med A\* strijo in Italijo. ic treba iskati v ča^ su. ko so sc sklepale mirovne po* godbe. Pogodba, ki jc bila sklcnje^ na 10. septembra 1919 v Saint*Ger* [ main, je odtrgala od Avstrijc pre? I ccišen kos Tirolske in ga priključi- la Italiji. Na priključenem ozemlju pa prcbiva liiid 20().(XM) Nemccv, ki so strnjeno naseljeni. Ti Nemci, ki tvorijo ncmško manjšino v Italiji, ^o vzrok spora. Od podpisa mirovne pogodbe so pretckla leta in leta. Avstrijci niso pozabili na svoje sonarodnjakc v Italiji. niso pa nikdar dali jiovoda za spor. Clovek bi sklepal, da j i uradna Avstrija pozabila na južno- tirolske Nemce. 7. icbruarja letošnjega leta pa je neznaten dogodek preckrcnil polo? žaj v drugo smer. Tirolski dcželni zbor ic namrcč ustanovil neko ti^ rolsko sporninsko svetinjo. C)b tej priliki sta govorila krseanskQJSo^ cialni poslanee Stcincgger in veliko? nemški poslanee Jäger. Jäger je svoj govor zaeel z besedami: »Tc srominske svetinje ne smatramo za sjK>min na svetovno vojno, nekot šeuvanje k novi vojni, temvee kot nckaj drugega.« Radi teh Jägerjevih besed je ita- lijanska vlada zahtcvala pri avstrijs ski vladi pojasnila. Seipel je itali- janskemu poslaniku odgovoril, da ne more kratiti poslancem svobode govora. Zdelo se je, da jc zadeva s tern zakljueena. Vendar ni bilo tako. Razprava v parlamentu. Vsa stvar jc seveda prišla v jav= nost. Ker pa se prav sedaj vrši v av? strijskem državnem zboru prora* eunska razprava, so nckatcri po= slanci porabili to priliko, da so pri proraeunu zunanjega urada zahte- vali od državnega kanclcrja Scipla, naj pove svoje mišljenje o poiožaju južnotirolskih Nemccv. Avstrijski parlament je znan po svoji preccjšni politični razruvano? sti. Pri debati o južnotirolskih Nemcih pa je nudil zelo enotno sliko. Prvi je v tej znameniti scji govo? ril tirolski krščansko^socialni posla? nee dr. Kolb. V svojem dolgem go* voru je izčrpal vso zgodovino nem» ške manjšine v Italiji. Začcl jc z do» ločili mirovnih pogodb, ki so ob* Ijubljalc narodnim manjšinam svo* boden razvoj. Omenil je obljube Tittonija in Luzzattija. Omenil je tudi kraljcv prestolni govor ob ot> voritvi rimskega parlamcnta, v ka^ tcrem so bili prvi manjšinski za* stopniki. Nato se je podrobno- ba« vil s posameznimi slučaji. O vcr* skem pouku jc rckcl slcdečc: »Zad* nji ukrep, ki naj bi nemški jezik smrtno zadel, je odredba, ki prepo* veduje vcrski pouk v nemšeini. S tcm so bili zadcti nemški duhovni* ki, ki so narodno dolžnost sma? trali za svojo stanovsko dolžnost. Na vsem svetu vclja načelo. da se mora verstvo pouccvati v matcri* nem jeziku. Vein, da mi bodo vsi ncmški katoličani pritrdili, ako re* čem, da ne morem drugeiga pričako* vati kot to, da Vatikan nc bo zapu» stil velike črte svojega izročila in da bo tudi nasproti cesarski sili izrekel svoj zgodovinski »non possumus (nc moremo, ur.)«. Za Kolbom sta govorila še Abram (soc. demokrat) in dr. Straffner (velcnemec). Za njima pa ie povzel bescdo državni kanclcr dr. Seipel. Ü Seiplu smo obširneje govorili zadnjič, ko je bil v Pragi. To pot objavljamo samo odlomke iz njego* vega govora, kot so jih pTiobeili ita* lijanski listi. Govor je bil prccej dolg. Seipl je najprvo govoril o možnosti pritožbc na Zvezo naro* dov. Kckcl jc, da bi po njegovem mnenju taka pritcjžba nc bila pa* metna, prvič. ker bi se zdelo, da ho* cc Avstrija svetovno javnost šele opozoriti na usodo nemške narodne manjsine v Italiji, svet pa to uso* do ze pozna in sc zanima za* njo, in drugie, ker Zveza narodov ne bi mogla nic ukreniti. Ako se Avstrija nc pritoži, prihrani Zvezi narodov udarcc na uglcdu. Ko je to ugotovil, pa sc ic obrnil na Musso* linija, rckoč: »S tcm, kar sem sedaj rekel, se obraeam prcko mejc naše dežele tu? di na italijansko vlado in njenega načelnika. Zahtcvati moram nam* reč, da sc tudi on zaveda tch dej* stcv. Avstrijska vlada ni dozdaj odredila nobenega diplomatičncga koraka, ako ni bila zato popolnoma opraviecna, namrcč, ako jc šlo za avstrijske državljanc. V tcm sluea* ju so avstrijski zastopniki seveda vedno in natančno izvršili svojo dolžnost. Nikdar pa se nismo vmc= šav;;li v notranjc političnc zaclcve kake soscdne državc. Italijanskj; vlada naj pa spozna, da jc nekaj dru; gega odrejati diplomatične korakc, ki sc lahko občutijo kot vmesava* nje, in nekaj drugega, dati duška svoji boli in tožbam. Mi ne moremo priznati naziranja, da je pisano pra* vo; ki si ga kaka država sama da, najvišje pravo. Mi verujemo v višja prava in mi verujemo, da stoji med* narodna morala nad mednarodnim pravom. Od nas zahtcvati, naj to tajimo. bi se ne rcklo, zahtcvati sa? mo molk v prid miru, temvee bi se reklo, zahtevati, naj pustimo nekaj, kar je stvar našega svetovnega na* ziranja in vesti. Popolnoma nepra* vično je, ako kdo zahteva od zvez* nc vlade, naj prcpove in zabrani, da bi kdo v naši deželi, ali celo kdo v svobodno izvoljencm zastopstvu govoril o južnotirolski zadevi. Go* tovo se bom kolikor mi bo mogoče vedno uprl, ako se bodo pri takih tožbah prekoračile meje, ki se mo* rajo vpoštevati v naglasu in vsebi* ni. Ako sc bodo slišale žalitve. bom nastopil proti njim. Ako se bodo pojavile trditvc, ki ne odgovarjajo rcsnici, se bom zavzel za rcsnico, ne glede na to, ali bo ta rcsnica govo* rila v prid nemški ali italijanski vladi. Preko tega pa ne morcm iti in tudi ne pojdcm. Nikakor pa ne morem zahtcvati, da se v bodočno* sti ne smejo vcč oglašati tožbe o usodi Ncmcev v Italiji, kajti, koli^ kor morem pregledati dosedanji raz* voj teh razmcr, žalibog ne morcm vcrjeti, da ne bo v prihodnjosti no* benega povoda za tožbe. To se pa tudi radi tega ne more zgoditi, ker s to jim. na celu vlade svobodncga Ijidstva, cigar pripadniki, posebno pa njihovi zastopniki imajo pravil co svobodnega izražanja svojega mnenja. Nemalo se čudim občutljivosti, ki jo včasih lahko opazujemo na italijanski strani. Moje izkušnje mi pravijo, da močni ni obeutljiv in da se nc boji vsakc bescdc, ki jo kdo zine nroti njemu. Mogoče so to iz* kusnjc, ki jih lahko doživimo samo v naši deželi. Mi smo namreč vaje» ni, da nas napadajo. V tcku časa smo spoznali, da napadi v mnogih slučajih čisto nič ne škodujejo, ako im a človek mirno vest in dobre živce.« S tern je dr. Seipl zaključil tisti del svojega govora, v katcrcm se je bavil z juznotirolskimi Nemci. Po* tcm je govoril o drugih tockah pro* računa. To pa nima mednarodnega pomena. Odmev v italijanskem tisku. Pa Sciplov govor je torcj skalil mirno gladino avstrijsko*italijan* skega razmerja. Italijanski listi so takoj zclo odloeno protcstirali. »Po* polo d'ltalia«, glasilo ministrskega nredsednika Mussolini j a, pravi: «Italia od Vittoria Veneto se ne pusti preslepiti od dvoumnih izjav. Njcna jasna rimska pravica odseva iz slavnc zmagc. Italija ne more dovoliti, da bi sc zopct načelo vpra* šanje. ki jc že rcšeno.« Knako stališee so zavzeli vodilni italijanski listi, n. pr. »II Giornale d'ltalia«, »La Tribuna«, »Corriere della Sera« itd. »II Giornale d'Tta* lia" pravi med drugim, da ni lepo, da je Avstrija pozabila na dobrote, ki ji jih je izkazala Italija. Seipel je ) torej s svojim govorom zadel ob vse italijansko javno mnenje. Kaj pravi načelnik vlade? Načeinik vlade Mussolini jc po* klieal v Rim italijanskega poslani* ka na Dunaju, toda samo zato, da bo dobil od njega natančno poro* čilo. Po'slanik Auriti je že prišel v Rim. Mussolini ga je takoj sprcjcl. O razgovoru med njima ni prišla v javnost nobena besedica. Mussolini bo tudi odgovoril na vprašanje poslanccv Pcllizzarija in drugih. To sc bo najbrž zgodilo v sredo. Mussolinijev odgovor nriča* kujejo vsi zelo napeto, kajti v od* govoru bo videti, kako se bo ta za* deva rešila. Do takrat pa velja po* trpcti. Stran 2. vOORISKA STRATA« Okno v svet. Nova jugoslovanska vlada. Kriza jugoslovanske vladc jc končana. Vukičeviču se je pri tret« jcm poskusu posrečilo, da jc sesta- vil novo vlado. Združil jc prejsnje \ladnc stranke v delovno večino. Izvrsile so sc samo nekatere oseb* ne spremembe. Za notranjega mi* nistra je bil imenovan dr. Anton Korošec. Druga važna ministrstva so ohranila prejsnje ministre. Mi* nistri so zc prisegli. Vukičevič je iz* javil, da se bo nova vlada držala starega programa. Še o vtihotapljenem orožju. Dobro ie še v spominu zadcva petih vagonov orožja, ki je na sum> ljiv način in pod napačno označbo dospclo iz Verone preko Avstrijc v obmejno ogrsko postajo Mono» ster (St. Gotard). Radi tega prevoza je mala antanta (Češka, Jugoslavia i_n Romunija) prosila Zvezo naro* dov, naj stvar preišče in onemogo* či ponavljanje takih slučajev. Ogr^ ska vlada pa ni hotela počakati preiskave. Dala je strojne puške razdreti in jih prodati. Tisti dan pred prodajo pa je sedanji predsed* nik Zveze narodov Kitajcc Cheng» Lo brzojavil ogrski vladi, naj poča* ka na preiskavo. Ogrski ministrski predsednik Bethlcn pa jc kljub te> mu ukazal prodati tisto orožje. Ta njegov korak ie pri Zvezi narodov napravil zelo slab vtis. Vsi so mnc- nia, da sc Ogrska boji preiskave. Zadeva utcgnc imcti še nevšečne posledice. Jugoslovanska narodna skupščina se je sestala danes 29. februarja. Sedaj nadaljuje proračunsko raz* pravo. DNEVNE VESTI Kaj pa to? Z Bovškega nam poročajo, da j zahteva tamošnje fašisiovsko vo& \ stvo potom obč. načelnikov odstra- j nitev vseh dvojezičnih napisov na , gostilnah, trgovinah in drugih obrat tih. Tudi v notranjih prostorih se morajo vsi dvojezični napisi umak* niii samo laškim. Opozarjamo prU \ zadete, da je fa zahteva neopvavU čena, ker ne obstojajo nikaki toza; devni ukazi prefekture. Osebna vest. < Idrijski dekan msgr. Arko je da* nes zapustil sanatorij sv. Justa v Gorici in se je vrnil v svojo ljub* j ljeno Idrijo. Njegovo zdravstveno j stanje se je znatno zboljšalo, ven* dar no'ga še ni docela ozdravila. Upamo in želimo prav iskreno, da \ bi se to v kratkem zgodilo. i G. dekan se po nas prav prisrčno zahvalJLije vsem, ki so ga v bolniš* nici obiskovali ali se ga na kateri* koli način spominjali. Smrt. Iz Livka nam pise jo: Iz Topolo* vega na Beneškem smo prejeli tuž* ; no vest o nenadni smrti e. g. An? i gela Pividor*ja, ki je zaeetkom me? seca zapustil imenovano kaplanijo ter 10. februarja nastopil v vasi j Muzzana na Furlanskem novo služ* j bo, bolj primerno njegovemu ' zdravju. Pokojni gospod je bil ro* jen 1. 1891. v Čeneboli; služil je j štiri leta pri vojakih v vojni, 1. j 1920. je bil pa posvečen v mašnika. j Kaplanoval je dvc leti v Torneano, pet let v Topolovem, 11 dni v Muz* zani! Pogreb v Muzzani je bil jako velieasten, ob udeležbi cele fare ter 38 sobratov, ki ga večinoma niso nikdar videli. Blagi duhovnik je bil zelo priljub* Ijen tudi pri nas, ne samo ker smo videli, kako je skrbel za lepoto cerkve in petja v Topolovem, am* pak tudi, ker je dostikrat prišel k nam pomagat, posebno še ob času bolezni našega č. g. kurata. R. I. P. »Jaselce«. Kdor ima na razpolago mareno številko lanskega letnika »Jaselc«, je naprošen, da jo proti plačilu od* stopi upravi »Jaselc«, Katoliška tiskarna, Vrh Placute 18, Gorica. Uprava to številko nujno rabi, zato prosimo. Učiteljska vest. Gdč. učiteljica L. Podbršček, do? ma iz Kanala, je premeseena iz Rene v Villa Vicentino. Ljudsko gibanje v Gorici. V mesecu januarju je bilo v Go* rici 62 porok; rojstev je bilo 472, smrtnih slučaiev 324, prirastek pre* bivalstva znaša tedaj 148 oseb. Zdrav ukrep. Ministrski svet je sklenil zakon, po katerem bodo uživale znatne davčne olajšave družine s številni* j mi otroci. Ker bodo teh davčnih j olajšav, ki so gotovo zelo umcstne \ in vse hvale vredne, deležne tudi j številne slovenske družine, bomo o [ zadevi prihodnjič podrobneje po* j ročali. j Petrolejski Skandal v Ameriki. Glavni ravnateli petrolcjskc dru* /,be Standard Oil Robert Stewart je ; bil tc dni aretiran. Aretaciio ie od* J redil senat. Sedai pričakujeio na= daljnega razvoja dogodkov. Ukinjenje plač. Kakor doznavamo so bile z me- secem februarjean ukinjene place učiteljem, ki so bili od začetka Ie* tosnjega leta na razpoloženju, ker niso imeli vsposobljenostnih izpi* tov iz italijanšeine. Avstrija dobi posojilo. Avstrija je naiela v Združenih državah posoiilo v znesku 100 mi* lijonov dolarjev. Ta denar bodo vporabili za zboljsanie prometnih sredstev. Radič v Ljubljani. Voditelj hrvatskih kmetov Stje* pan Radic je v ponedeljek zvečer predaval v Ljubljani o mednarod* ncm položaju Jugoslavijc. Preda* vanje se je vršilo v veliki dvorani hotela »Union«. Ljubljansko občin* stvo se ga je udeležilo v velikem številu. Marinkovič odpotoval. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je odpotoval v Francijo, kjer se bo v nekem ko* pališču zdravil. Kinematograf pogorel. V vasi Moriago v pokrajini Tre* viso so se v kinematografu med predstavo vneli filmi. Dvorana je bila nabito polna, vrata pa so bila samo ena. Med ljudmi je nastala strašna panika. Vsi so pritisnili na vrata, ki pa so se odpirala na zno* traj. Zato sc niso mogla odpreti. Požar in gneča sta zahtevala 38 mrtvih. To število pa še ni natan* čno, ker še niso končana vsa rešil* na dela. Oblast je začela preiskavo. Afßanistanski kralj je dospel v Berlin, kjer so mu pri* redili sijajen sprejem. Zanimivo je dejstvo, da govorijo vsi njegovi spremljevalci perfektno nemški. Spor v nemški kovinarski industriji. Mezdni spor v nemški kovinarski industriji ic načelno poravnan. Dr* žavni minister za delo Brauns je iz* rekel razsodbo in jo proglasil za obvezno. Zveza industriicev je od* godila izvršitev sklcpa, po katerem je hotela postaviti na cesto 800.000 dclavcev. V vseh kraiih so že zaceli delati. Potres v Sveti deželi. Pretekli tcden so v Jeruzalcmu čutili dva močna potresna sunka, ki sta povzročila veliko škodo. Mnogo ljudi je ranjenih. Nesreča na morju. Sovjetska šolska lad ja »Tovariš« ie pretckli tcden v Rokavskem pri* livu zadela v italiianski parnik »AL cantara«. Ncsreca se ic z-godila ra* di goste megle in temnc noči. Itali* ianski parnik se jc takoi potopil. Vsa posadka ie utonila. Desetletnica sovjetske armade. Sovjetska armada je bila usta* novljena dne 23. februarja 1918. Le* tos je torei preteklo desct let, od* kar obstoja. Desctletnico so sovjet* ske oblasti slovesno obhajale. Zna* čilno pa je, da nihče ni niti z bese* dico omenil Trockcga, ki je bil med soustanovitelji rdece armade in Dr* vi vrhovni poveljnik. Titulescu in princ Karol. Po časopisju žc dalj časa kroži vest, da se bo romunski zunanji mi* nister litulescu sestal z bivšim pre» stolonaslednikom Karolom. Romun* ska vlada te vesti odločno zanikuje. Volitve v Franciji. Francoski državni zbor bo raz? puščen najbrž prve dni marca. Vo* litve pa se bodo vršile 22. aprila. Najdeni predmeti. V goriški občinski blagajni (Te^ sorcria comunale) so shranjene tri denarnice z raznimi zneski denarja in zapestnica. Vsi ti predmeti so bili naideni. Kdor iih je izgubil in lahko dokaže lastništvo, naj se zglasi v omenicnem uradu. Dogodilo se ie, da stc zahtevali PEKATETE, pre* jeli pa drugo blago, ki vam ni uga* jalo. Zahtevajte makarone, spage* te, subjote in juhne vrste v zavojih po Y2 kg z napisom PEKATETE. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher sporoča. da bo sprejemal pri Sv. Lu* ciii ob Soči za enkrat samo ob ne> deljah. Iz širohego sveta. Iz Londona v Avstralijo. Anglcški letalec Bert Hinkler je na majhncm lctalu odletel dne 7. iebruarja iz Londona. Namenil se je v Avstralijo. Bil je popolnoma sam. Za pot v Avstralijo jc potre* boval 16 dni. Prcvozil je vcč kot 16.000 km. Dosedaj so letalci z moencjšimi motorji za isto pot po^ trcbovali okrog 30 dni. Hinkler je torej dosegel lep uspeh. Gledanje v temi. Zadnjič smo poroeali, da so iz Londona videli ljudi v New Jorku. Sedaj pa dela jo v Londonu posku* se, kako omogočiti videnje v tcmi. Bajc so poskusi uspcli. Stvari drže tajno, ker jih bodo porabili v ar> madi. Dolgo življenje. V Liskem na Poliskcm je te dni umrl žid Nathan Leibfeld, star 125 let. Poročen je bil več kot sto let. Zapustil ie ydovo, ki je stara 119 let in šest otrok. Najmlajši ima 80 let. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10*letnico njegove smrti. L. 1902. jc bil sklican v Ljubljano velik ljudski tabor iz celc dežele, ki ga je pa vlada prepovedala. Dan poprej, 12. oktobra, pa je dr. Krek na Sv. Gori pri Gorici govoril 4000 ljudem. Dr. Krekova zasluga je, da so prišli v kranjskem deželnem zboru Nemci, ki so bili do tedaj v večini, v neznatno manjšino ter se je od tedaj za Kranjsko silno veliko sto* rilo. Neustrašeno je v dcželni zbornici kranjski napadel deželncga predscdnika Heina, kazaje nanj: »Tarn je naš Aman (sovražnik)« ter predlagal: »Deželni zbor obžaluje, da deželni predsednik baron Hein skoro brez izjeme govori samo ncm.ško. Dcželni odbor naj ne sprejem a samoncmških vlog.« Vsi Slovcnci so glasovali za predlog. Čez dva dni je bil de* želni zbor razpuščen. Pa tudi Hein je šel. Dr. Krek mu je v »Domoljubu« pisal v slovo: »Proti l'udstvu se ne more vladati!« L. 1905. je dr. Krek predlagal, naj se ka* toliška stranka na Kranjskem proglasi za »Slovensko ljudsko stranko«. Po tej spremembi so se ustanovile tudi na Koroškem, Štajerskem in Primorskem »Slov. ljudske stranke«. In na zborovanju v Ljubljani 17. 10. 1909. je mi Krckov predlog 4000 mož iz vseh slo* venskih dežel ustanovilo za vse dežele »Vse^ slovensko ljudsko stranko«. Tedaj je dejal: »DoklcT ne bomo resnično združeni, naj vsaj naše politične stranke ne poznajo nobene de* /cine meje več!« Krekov vzor je bila združena avstrijska Jugoslavia. To je vedno odkrito zahtcval. Ko je 1. 1916. videl, da vlada vedno bolj zatira hlovane ter jih hoče docela pehniti v vse* nemško žrelo, je stopil, ko se je bolan mudil na Češkcm v kopališču Podebrady, v stik s čcškimi poslanci in se dogovoril ž njimi o nadaljni taktiki, skupnem postopanju vseh avstrijskih Slovanov. Sad tega dogovora so bile slavne dekla* racije posamnih slovanskih, a tudi drugih av* strijskih narodov v zgodovinski seji državne zbornice na Dunaju dne 30. majnika 1917. V tej »Ma j ski deklaraciji« so zahtevali z vso odločnostjo in neodjenljivostjo in nepreklic* no za svoje zemlje samostojno državno telo. Avstrija bodi zvezna država svobodnih in enakopravnih narodnih držav. Za Jugoslo* vane je govoril dr. Korošec, zahtevajoč zdru* ženje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vlada ni hotela o tern nie slišati. Vse se je razbilo ob nemški zagrizenosti, — dokler se ni ob nji razbilo tudi samo avstrijsko cesarstvo. Mladi, šibki, zadnji avstrijski cesar Karel I. je sicer izdal 16. oktobra 1. 1918. manifest in zagotovil da se preosnuje Avstrija v zvezno državo enakopravnih narodov, a je bilo že prepozno Polom Avstrije je že nastopal. Dr. Krek je pa legel truden, ziuucen, iz* mozgan do duše od silnega dela v grob 8. 10. 1917. in je gledai nadaljni razvoj stvari, a tudi sadove svojega duha, dela in ljubezni __ z neb a. Krekovo delo na verskem in književnem Polju. V dušnem pastirstvu je deloval Krek Ie malo nad dve leti. Kot profesor v ljubljan* skem semenišeu je po svoje izvrstno izšolal bogoslovce, da so bili tudi v socialni in gospo* darski vedi dobro podkovani in sposobni tudi za to, da so z vnemo izvrševali in širili med narodom njegovo delo. Koderkoli je Krek nastopal, je nastopal vedno tudi kot duhovnik, bodi privatno, v društvih, na shodih ali v deželni in državni zbornici. Povsod je kazal svojo otroško lju* bezen do Cefkve, jo zagovarjal, branil njene pravice in cast — tudi nasproti ministrom. Dokazoval je in sam se tudi vedno ravnal po tern, da je vsako, tudi javno delo vanje, tudi politično in gospodarsko, neločljivo združeno z vero in 10 zapovedmi. Ob vsaki priliki je rad poudarjal potrebo verskega življenja. (Dalje). »GORISKA STRATA« Stran 3. UTRINKI. »Naš Čolnič«. Prejeli smo februarsko številko »Našega Čolniča«. Ycseli smo je! Ivan Pregelj je v drugem poglavju »Božiih poti« opisal »Mater Mari* jo v snegovih«, ncžno zgodbo o si» nu, ki je k Mariji nad Avčami ro* mal za očctovo in materino zdravje. — Bogomir Magajna priobčuje no? velo »Gozdovnik«, Grušcnjka pa koncc Baarove povesti »Čudovite sanje«. Lojze Golobičeva »Izpo- ved« je globoka in prisrčna. Vmes so pesmi Venceslava Sejavca, mla- dega pcsnika, ki obeta, da bo. Franc Rupnik razpravlja o domovini člo* veštva. Sledi krasen kulturno*zgo* dovinski oris Primoža Trubarja, početnika slovenskega slovstva. U* rednik ic napisal svojim priiateliem spodbudno pismo, polno iedrnih misli. V drobižu bercmo o vojskah bodočnosti, o življenju po krščan* skem svetu, o smrtni kosi v naših vrstah, kaj za šalo in za smch. — »Naš Čolnič« stane letno 10 lir in se naroča pri upravi v Gorici. Via Mameli 5. Za katoliške lajike kard. Faulhaber. Dne 12. februarja je imcl širom sveta slavno znani kard. Faulhaber znamenit govor o prvi papeževi okrožnici 1. 1922. V največji cerkvi sv. Mihaela v Monakovem, ki je bila natlačeno polna vernikov, je kard. govoril o lajičnem apostolatu v ka* toliški akciji. Krasno je razložil pri* zor na galilcjskem iezeru, ko je Si* mon Peter, prvi papež, rekel apo* stolom: »Ribe grem lovit.« Rečejo mu: »Gremo še mi s teboj.« Šli so torej in stopili v coin. Ko so pa na povelje Jezusovo vrgli mrežo, je ni* so mogli več izvleči radi obilice rib. Iz tega bibličncga prizora je kard. razložil bistvo lajičnega apostolata, ki mora biti združen s hirarhijo. Socialni uspch obstoji v organizing nem sodelovanju- Apostoli so imeli uspeh nc. ko so posamczno ribarili, temveč ko so skupno s Petrom vr* gli mrežo. Tako mora biti celotna katoliška akcija združena z vso hi* rarhijo. V tej združitvi se kaže pra* vi verski značaj in apostolstva in daje delu pravo katoliško energijo, iz katere se rodi le katoliški opti* mizem. Sv. Oče je zaklical, odgovo* rimo mu tudi vsi: Peter s Teboj! — Iz tega govora je razvidno, kako upoštevajo povsod sodelovanje la* jikov pri duhovskem apostolatu. Proti razkošnosti pri pogrebih. Kardinal*nadškof iz Bostona v Ameriki jc v posebnem pastirskem listu povzdignil svoj Ljlas proti raz* košnosti pri pogrebih. »Ne spo* dobi se — je rekel — za kristjane, da uporabljajo dragoccne rakvc in spominke, ter razvijajo preveliko razkosje pri pogrebih, zlasti z na* kupovanjem dragocenih venceh. Bolj se spodobi za kristjana, da ob priliki pogrebov podpira dobrodcl* nc namene, ki so določeni za pod; Poro siromašnih in potrcbnih in zadeve splošne ccrkvene dobrodel* nosti.« — Pogreb ne sme biti razka* zovanje posvetnosti, tcmveč izraz pravc verske žalosti ter pobuda, da se z dobrimi deli pomaga dušam rajnkih. Za napredek cerkvene umetnosti. Kden prvih vcščakov v ccrkveni umetnosti, umctniški konscrvator dr. France Stele, je napisal v »Do* mu in svetu« (1928, str. 50) o na> šem rojaku slikarju Tonetu Kralju slcdečo occno: »Toneta Kralja pa je to leto 1927. O'dlocno postavilo v službo monu* mentalnega religioznega slikarstva. Spomladi je poslikal žunno ccrkev v Strugah na Dolenjskem, poleti župno cerkev v Volčah na Tolmin* skem, jeseni pa prczbiterij župne cerkve v Avberju na Krasu. Ta de* la so pokazala njegov zmisel za monumentalno kompozicijo, za smotreno namestitev slik v danem arhitekturnem okviru in veliko gibčnost fantazije pri izbiri uporab* lienih motivov. Formalno se čuti rapiden razvoj v smeri monumen? talno idealiziranega realizma, kina* domešča dosedanji, iz polpretekle* ga dnevnega programa prevzeti shematični, pogosto tudi manirira* ni ekspresionizem. Tone Kralj je še komaj na začetku pota ,toda nje* gov razvoj ob teh nalogah nam je najlepši porok za velike zmožnosti. ki se nam obetajo za čas, ko bo nje» gov slog ob konkretnih nalogah bolj dozorel. Zadnji čas je že bil, da se je na obzorju naše ccrkvene umetnosti pojavil umetnik, ki ima voljo in zmožnost za njene nalogc. Dolgo že ni našel med nami noben umetnik v širokih plasteh ljudstva tako živahnega odmeva kakor on.« Kaj je novega na deželi? Renče. Letošnji predpust je združil pri nas mnogo vrlih fantov in deklet v zakonski »obroč«. Ker imamo pa tako lepe dneve kot da bi bili v po* mladi, smo od jutra do večera na polju in v vinogradih in nam ostaja kaj malo časa za dopisovanje v li* ste. Za enkrat samo sporočamo, da smo imeli v sobotO' 18. t. m. mnogo porok. Poročili so se And. Krpan in Rud. Špacapan s sestrama Marusič iz Oslavja, Alojz Mozetič z Am. Peric iz Gradišča in drugi. Vsem novim poročencem želimo na tern mestu obilo sreče in zadovoljstva na novi poti! — Ker novim poro* čencem ugaja naša pesem in ker imamo mnogo dobrih pevcev, smo porabili priliko in zapeli zvečer pod oknom gg. Rud. Spacapana in And. Krpana par običajnih pesmi. Moram tudi omeniti, da je to pri nas v običaju. Niso se pa še niti dobro uravnali glasovi za drugo pe? sem, sc je povabljena družba tarn* burašev iz Bilj, ki je delala gostom kratek čas, odstranila. Ne vemo pa, ali so se bali, da dobijo v času dveh pesmi, ko so bila vrata odprta »revmatizem« v noge ali so se sra? movali na.ših običajev, naše pesmi, če tudi ni prihajala iz mladih in neizkušenih grl? »Ljubiielji renških običajev.« Osek. Dnc 18. febr. t. 1. sta si obljubila zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Pe== tra v Vitovljah g. Franc Bovcon iz ugledne poslančeve hiše v Oseku in g.čna Angela Košuta iz Čekavca. Poročil ju je g. prof. F. Tcrčelj iz Gorice. Na prcdlog bivšega g. zu* pana A. Košuta so zbrali obilni svatje 60 lir za Alojzijevišče v Go? rici. Novoporočencema na mnoga in srečna leta! Sedlo. K.ot slišimo se predvideva v na? šem okraju v teku leta več gradit* venih del. Govori se kar o milijon* skih svotah, pred vsem za pogozdo* vanje in regulacijo raznih potokov in hudqurnikov, obljubljena je tudi od g. Čuša nameravana električna razsvetljava, obenem (na probudo g. Lazarja in g. Goriupa) tudi gra* | ditev velikega vodovoda za vasi: Sedlo ? Homec s Podbela za nekaj pod polovico milijona lir. Ni nam sicer znan prav natančcn znesek proračuna, a govorica tako tečc. Koliko jc na tern resnici, bomo kmalu videli in o stvari ponovno roročali. Pusta smo letos praznovali zelo slovesno. Imcli smo po odmoru se* stih let v Sedlu kar dva plesa zapo* redoma. Ker nimamo v Scdlu do* volj za poskoč zmožnih punc. so priskočilc na pomoč poročene žene in tudi dekleta iz bližnjih vasi. Te je trcba še posebej omeniti in po* hvaliti radi krasnih oblck in cveto* čih obrazov, ki so jih nudile štcvil* nim gledalcem. Plesalo.sc je kar na kontrat. Pa kako bi sc ne. saj ima> mo dovolj lir, da ne vemo kam z njimi. Tudi poljubčki ali tako zva* ne zaušnice so se nekaterim delili, in sicer brezplačno, kar dela še ve> čjo cast posebno vodstvu plesa in starcjšim fantom. Da pa ne poba* šejo Sedlani vse časti, bodi poveda* no, da se ie istočasno nlesalo tudi v Borjani Breginju in v Logjeh. Zato predlagam, naj se vsa cast in dobi* ček primerno razdeli, da ne osta* nem jaz strganega žcpa in brez podplatov. Ledine, Predpust je minil. Žal da tudi pri nas ne brez škodljivega plesa in z njim združenega čczmernega po* pivan'a. Da more biti vendar naše ljudstvo šc tako nevedno, da se vdaja tcmu brezmiselnemu veselja* čenju, ki nam škoduje na vseh stra.* neh. Prazne mošnje, težko glavo in še te in one slabe spomine nam zapušča to lahkomiselno zaprav* ljanje. Kedaj bomo vendar prišli do pravega spoznanja. Vedno tožimo o pomanjkanju, a ce sedaj pogleda* mo, kako se zapravlja denar, mo* ramo reči, da nam še ni sile. Mari bi naša mladina vzela v roko dobro knjigo ali časopis, koliko več koristi bi imela. Pa kaj če je mla* dina taka, saj so še starejši, o ka* terih bi človek mislil, da jih je živ* ljenje že izmodrilo. Tako ne sme več iti naprej! Postojmo in oglej* mo se, kaj se godi okoli nas. Ali nas ne zadevajo nesrcče ena hujša od druge? Ali smo že tako otrpnili, da jih ne čutimo? Pomislimo le, kaj bo z našimi otroci, ki ne bodo znali pravilno slovenski ne brati ne pi* sati, ako jih ne bomo doma naučili. Sedaj, ko je nastopil rešni postni čas, se tudi mi zdramimo ter si pri* zadenimo naše delovanje vravnati na bolj pravilno pot. Bukovo. Pepelnično jutro smo proslavili z običajnim pretepom. Začeli smo na pustni torek s plesom pri Tonhu v vasi. Na plcsu je bilo okrog štiri* deset fantov. Proti jutru so posta* jali glasovi harmonike vedno bolj izzivalni. Polagoma se je razvila bojna črta iz vasi proti Kojci. Bu* kovci so branili svoj ploh pred Vr* hovci. Možje, ki so šli ob deveti k maši, so prišli med najhujši ogenj. Zadnji ranjenec je obležal celo v Orehku. V boju se je poseb* no odlikovala neka sekira pri na* padu na bukovski konzolat. Tukaj se je poročil 8. t. m. Jer* ncj Abram, sin uglednega posest* ni'ka iz Zab.š z Marijo Klavžar iz Zakriža. Tudi nevesta je iz. spošto« vane kmečke družine. Novoporo* čencema želimo mnogo sreče na potu novega življenja! — Dopis se je nekoliko zakasnel, ker sem mi* slil, da bo kako bolj spretno pero pri tej priliki primerno okrtačilo nedostojneže, ki so motili veselo svatovsko razpoloženje. Ker se to ni zgodilo, born molčal tudi jaz. Vprašam samo prizadete: ali vas ni nie sram, kdaj se boste streznili? Lipa na Krasu. Vesel dan jc praznovala naša va* sica minuli ponedeljek. Pripeljali smo namreč nove zvonove, katere smo vsi nestrpno in željno priča* kovalj. Na dveh z mlaji in venci okrašcnih vozovih so jih pripeljali iz postaje. Vsa vas je tekmovala, da bi bil sprejem kar najprisrčnej* ši; posebno so se izkazala dekleta, pa tudi mladeniči, ki so pozno v noč pletli več metrov dolge vence. De? kleta so prišla v belih oblekah z vcy likimi šopki v rokah nasproti sko* ro do Dornberga ter so delala špa* lir do Lipe ter celo pot veselo pre* pevala primerne pesmi. Pred vho«= dorn v vas je bil postavljen krasen slavolok, pri kojem je bila zbrana vsa vas z gosp. podeštatom iz Tem* nice na čelu. Ko so vozovi z zvo* novi pod vodstvom g. upravitelja, župnika iz Škrbine, dospeli do va^ si, je najprej pozdravil g. podeštat, za njim je pa imel g. župnik lep nagovor, v katerem je orisal velik pomen zvonov ter se zahvalil za lep sprejem. Nato so zvonove peljali pred cerkev, kjer so jih spravili na varno. Z zahvalno pesmijo se j'e ta lepa slovesnost končala. Zdaj ča* kamo le še dneva, ko se bodo Iah? ko blagoslovili ter po dolgem casii zopet oglasili z zvonika. (Zakasnelo.) Dne 6. t. m. je zadela spoštovano tukajšnjo družino g. Leopolda Rogelja težka ncsreČa. Nenadoma jc nemila smrt iztrgala iz n'cne srede 15 lernega Stankota, pridnega, veselega in vedno zdra? vega deoka. Stanko je še dan prej, v nedeljo 5. t. m., služil pri sv. maši. Koj po maši ga je napadel močan glavobol, nato pa krči v glavi in po telesu. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je nesrecni Stanko že dru* gi dan zdihnil. Naj mu bo lahka domača gruda, družino pa naj to>= laži 1 jubi Bog! Ajdovščina. Ze par let sem želijo nasi tovarv niški dclavci, da bi na praznik sv. Jožefa v postu delo v tovarni poči* valo, kakor se je zgodilo lani v Pod* gori. Res je, da ta zapovedani cer* kveni praznik ni bil od cjržave pri« poznan, vendar jc bil sv. Jozef pro glasen pred leti za varuha ali pa* trona naše goriške dežele in je to* rej upravičen vzrok, da tudi zana* prej dcžela praznuje kot praz^ nik dan sv. Jožcfa. Razen tega je bil sv. Jožef delavec in bi bil ta dan neka'k delavski praznik. Zato upamo, da bo vodstvo predilnice kakor lani za Podgoro tako letos tudi za Ajdovščino dovolilo praz* novanje sv. Jožefa 19. marca, Idrijske novice. Poroka. V ponedeljek 20. t. m. je naš do* bri in tako priljubljcni msg. in de* kan Arko podelil zakrament sv. za> kona ženinu Antonu Rejicu in ne* vesti Mariji Gruden iz Idrije v do^ mači kapelici pri sv. Justu v Gorici. Oba sta iz zglednih naših družin. Ljubezen do na.šega msg. Arkota ju je privedla v Gorico. Msgr., Vi še ne veste, kako idrijska srea gore za Vas in za Vaše zdravje. Bog nam daj takih božjih služabnikov in ve* seli bomo, pravijo Idriičanje. Se bolj pa nas veseli, ko slišimo, da bo naš msg. kmalu ozdravel. Bog ga nam daj kmalu nazaj v naše meste* ce in pa popolnoma zdravega! Gospodarstvo. Regulacija Vipave. Iz Vipuvske doline nam pišejo: Splošna želja prizadetih vipav«= skih občin je, da bi se rcka Vipava /. njenimi pritoki kmalu rcgulirala. Že pred vojno se je oblastvo zani«; malo za to vprašanje in je napra*? vilo podrobne načrte. Samo vojna je bila preprečila izvršitev načrtov. Pred par leti se je bil kmetijski urad v Ajdovščini lotil tega vpra* šanja in so bili zopet razpoloženi načrti v občinskih pisarnah. Od me* rodajne strani se je govorilo, da je potrebna svota 3 milijonov lir, do* ločena za to delo, že naložena v Gorici pri banki; mislilo se je, da se bo delo vsa>j lani pričelo, a zdi se, da se je stvar nekje zavorila in ne Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« gre naprej, čeprav je delo nujno in potrebno. Leto za lctom nam voda poplavlja in odnaša zcmljo. V sta* rih pokrajinah se vrši žitna bitka, skusa se dobiti več rodovitne zem* lje za prehrano ljudstva, a tukaj gre toliko dobre zemlje pod zlo. Država bi bila kmalu na dobieku, ker bi se zemlja zboljšala. Obencm bi dobilo dclo pri re^ulaciji mnoj4o brezposelnih in ubožnih ljudi, ki morajo iti po svetu. Vsled tega pro simo mcrodajna oblastva, zlasti ikmetijski urad v Ajdovščini in #g. občinske načelnike, zlasti ^. podc* štata iz Vipavc in Ajdovšeine, da izpeljejo delo, ki so ßa bili načeli irr pripravili prejšnji župani v korist ljudstva in dr/ave. Koliko krvi imajo živali? Nimajo vse živali isto kolieino krvi z ozirom na njihovo tcžo. V splošncm pa imajo suhe živali raz= mcroma mnosio vee krvi, kot debe- lc. V odstotkih teže telcsa rmajo krvi: pcs 5.9%, konj 5.5%, prešie 3.8%, koza in ovca 4.1%. govedo 3.4%, kuncc 3.2%, mačka 3% , ptiči in kokosi 2 do 2-5%. Sirite „Goriško Stražo" Valuta. Dne 27 februarja si dobil: za 100 franc, frankov 74 10 do 74.40 Lir za 100 belg. frankov 261.— do 265.— za 100 švic. frankov 302.50 do 364.50 za KJOčeš-slov. kron 55.85 do 56.-- za lOU dinarjev 33.12 do 33 42 za I sterling 91 96 do 92.16 za 1 dolar 18.84 do 18.90 Novci po 20 frankov 72.— do 74.—- za 100 avst. šilingov 264- do 272.- Benečijske obveznice dnc 29. februarja 1928: 76.50. Darovi. Za »Alojzijevišče«: Na poslovil? ncm vcčcru g. učit. Ivančiča nabra? li fantje iz Ladri 25 L. — Iskrcna hvala! Za »Slovensko sirotišče«: P. n. K. P. in B. P. 30 L, preplaeila za No. va pota 50 L. — Srena hvalal Listnica uredništva. R. F., Šf. P.: Zadcva je že zasta^ rela in nckoliko nevarna, zato ne moremo priobeiti. Zdravi! Fant F. M., Čekavec: Ker ni pod* pisa, roma v koš. Oglasite se še in podpišite se s polnim imcnom. Po* zdrav! A. H., Srpenica: Preveč malen? kostno in osebno, zato ne spada v list. Saj jo jc itak zadcla kazen. A. B,, Srpenica: Ni potreba! Zahvala. Ob priliki bridke i/.gube našega preljubega sina Stankota Rogelja katerega je kruta bolezen nepričakovano v najlepäi dobi življenja preselila v boljše življenje, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo vsem onim, ki so nani v teh bridkih urah stali ob strani, ter nam poinagali lajšati hol. Predvsem čutimo dolžnost zahvale preč. g župniku izškrbine za lolažljivc obiske in bodrila, nadalje g. obč. načelniku iz Temnice za častno sprem- stvo, domačim pevkam ter bližnjim in daljnim sorodnikom in znancum, ler domačinom, ki so v tako obilnem številu spremili rajnkega k večnemu po- čitku. Bog vsein stotero povrni! Lip a pri Komnu, dnc 26. 2. 1928. Leopold in Jožefa, starši - Zdravko, Marija, Danica, Idka, Milan, bratje in scstre. Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario, St. 2 Gorica. VABILO k rednemu občnemu zboru »KršČanskega gospodarskega dru? štvai r. z. z o. z. v Idriji, ki sc bo vr= šil dne 4. marca ob 1. uri popoldnc v društvenih prostorih St. 66, s sle* dcčim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč« nesia zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskcga zaključka za poslovno leto 1927. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prcmemba pravil. 6. Poročilo o novem posestvu. 7. Slučajnosti. Odbor. Opomba: Vstop ie dovoljen sa- mo onim članom, ki se skažeio s člansko knjižico. Občni zbor skle* pa veljavno, ako je navzočih naj- manj deseti del elanov. Ako bi tega ne bilo, se bo vršil eez pol ure na istem mestu in po istem dnevnem redu druti obeni zbor, ki more ve- ljavno sklepi'ti brez ozira na štcvi- lo navzočih zadružnikov. Kmečka posojilnica v Sv. Križu pri Ajdovščini vabi na OBČNI ZBOR, ki se bo po pravilih vršil dne 11. marca 1928 ob 4. uri popoldne v po? sojilnični hiši. Pol ure kasncje bi bil obeni zbor sklepeen ob vsakem številu udeležcncev. Odbor. OBČNI ZBOR »Slovenskega sirotišča« bo dne 8. marca t. 1. ob 10. uri v Go* rici. Via Ponte Isonzo 28. Dncvni red: 1. Potrdilo raeunov. 2. Premcmba pravil. 3. Slučajnosti. ' K obilni udelcžbi vabi odbor. Kmečka posojilnica v Črničah nu/.nanja, da d;\ v najem v svuji hiši v CrnU čah v sredi vasi ob glavni ccsti stanovanjc /a cno dru/ino obstojcče iz vežc, kuhinjc, spalnc sobc in shrambe. Zraven sta še dvc sobi, v pritličju / nadstropjem; polcg tcga sta dvc lopi, en prostor uporaben za ka» kršnokoli obrt z uporabo dvorisča in zra= ven te^a je 5e velika ob/idana brajda, v kateri je vrt, njiva, travnik in sadovnjak. Najraje bi se dalo vsc skupaj cnemu na» jemniku, kateri bi lahko oddal sebi neupo» rabne prostore v podnajem. Natanenejša pojasnila se dobijo pri Ivanu Kosovelu, Črničc št. 70, ali pa Aloj/iju Lojku, ^miče 5t. 42. Prašiče izvrstne pasme pripeliem v nedeljo dne 4. marca t. 1. na se? men.j v Tolminu. V teku 12 mese« cev reditve so dose.uli težo 200 k<4; mati letosnje dojilke ie irnela špeba 130 kg. — Rejc Cirii. Podpisano oskrbništvo ima na razpoiago vedno sveža jajca od či< stokrvne pasmc »Livornese bian^ ea«, istotako razpolaga tudi z jajci boljšib pascm gosi in rac. Ravno* tako tudi s piščeti razliene starosti Uori omen jene pasme po zmernih cenah. — Oskrbništvo graseine ba* rona Teuffenbach, Vipol/c v Brdih. Iščem zmožnega trgovskega po= močnika za manufakturno trgovino z znanjem slovenskega jezika. Na- slov pove uprava »Gor. Straže«. Zdravnik za zobe in usi^ Dr. LOJZ KRAIfifiEK sprejema V GO Rl C ( Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJ1 štev. 35 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi preprečuje napredovanje v^- Kile ^m Gospod ZECCHI! Resnici na ljubo mo ram izjaviti, da mi jc aparat, ki ste mi ga poslali, popolnoma ozdravil kilo, na kateri scm trpela več let. Vsa druga sredstva so bila brezupešna. Pooblaščam Vas, gospod ZECCHI, da porabite moje pismo in mojo sliko v katerikoli namen. D'ALPAOS SALUTE, Garna D'Alpaqo (Belluno) V a ž n o! Vsled mnogih popraševanj naznanjamo, da bo dajal ortopedik ZECCHI osebno vsa pojasnila: GORICA: sreda 14. in četrtek 15. marca, Hotel „Angelo d'oro" VIDEM: nedelja IS. marca, AlberflO „Italia" PAIMANOVA: pondeljek 19. marca, Albergo „Rosa d'oro44 ČREŠNJEVA DEBLA kupi Fr. Valič, stro.jno mizarstvo, Ajdovščina ex Lokar. ACOUÜ BELL* ALABAHHI proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po sebno priporočljiva proti prehladu in za ojaeenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PLJüCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob srr.«- dah in petkih ob pop. urali). Zauod Dr. B0HCINÜ-HNETT1 TRST, Via Fablo Fllzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trffanje \r kolku) Zdravljenje živčne^a trganjn v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- "2 in od 15--I7. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje pisne votlinc) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazxocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnirai žarki, j termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. v Soli je otrok dalcč od vašecja nad- zorstva in lahko oboli na glistah, ki so nevarne čre- vesne zajedavke. V vsakem takem slučaju dajtc vaSim oirokom ČOKOLADNI BONBON ARK1BA PROTI GLjSTAM, ki lakoj in golovo uniči \'f,t> glisle. V zelenih zav:vJäh po L. i,— Prodaja se v vseh lekarnah. <4RRIBA ČOKOLflONi BONBON PROTI GLiSTflM ¦\f\ MORJU. 9 MRIBIH IN NA LETO^IŠČU IMEJTE \?EDNO NA RAZPOM6O ..^RRlßO" ZA ZDRAVJE VAŠIH OTROK. Zahtcvajte pri vašenf lekarnarfu I PODRUŽNICA Ljubljanshe kreditne banke i Gorici Corso Verdi MTr«grovsl«f X>«>iri" Telefon ätevilka 50 Brzojavni naslov: LJubljanska baakt Din! 50,0Ca000 CBIStrBli LjUBLlHilK Din. lo"i)O.O<)O Podružnice in agenclje : Brežicc, Celje, Črnomelj, Gorica. Kra.nj, Legatee, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradcc, Split, Trst. Sezonska ekspozltur«: Kopaška Slatina. Vloge na knjiiico po 4 % Vloge v tekofcem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.