« 7 Največji slovenski dnevnik v 7Hruženih državah n Velja za vse leto ' • Za pol leta - - * . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3 00 $7.00 $7.00 TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 101. — ŠTEV. 101. GLAS NARODA Ilistršlovenslah^delaVcevv Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congrou of March 3,18T9. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 30, 1927. — SOBOTA, 30. APRILA 1927. _TELEFON: OOBTLANDT 2876, VOLUME XXXV. — USTNIK XXXV. Za poravnavo med Jugoslavijo in Italijo. ZUNANJI MINISTER MARINK0VIČ HOČE VSE ZLEPA URAVNATI KIP PAPEŽA PIJA XI. Jugoslavija je zopet ponudila Italiji oljčno vejico. Voja Marinkovič, jugoslovanski minister za zunanje zadeve, je izjavil včeraj, da je naklonjen odkritim pogajanjem z Italijo. JUGOSLAVIJA NOČE POSREDOVANJA LIGE PARIZ, Francija, 29. aprila. — Beograjskemu poročevalcu pariškega Le Petit je izjavil Voja Marinkovič, jugoslovanski minister, da je naklonjen odkritim pogajanjem z Italijo glede albanskega vprašanja. — Liga narodov je skrajno priljubljena v Jugoslaviji, je rekel Marinkovič, — a baš radi tega nočemo, da bi se ovirala njena dela z uravnavo tega vprašanja. Sedanje stanje pa ne more dolgo tra jati. — Ce bi bilo mogoče vprizoriti z Italijo popolnoma prosto razpravo, sem prepričan, da bi imela za posledico trajno in resnično pomirjenje obeh dežel. Treba si je zapomniti, da sta oficijelno še vedno prijateljski deželi, in z malo dobre volje z obeh strani bi ne bilo težko izpremeniti to stanje v trajno prijateljstvo. — V namenu, da se stori to, bi bilo treba preiskati probleme, d a bi se pri tem ne vmešavala vprašanja samoljubja in narodnega ugleda. — Resnici na ljubo je treba izjaviti, da ne more Italija dosti pridobiti potom nadvlade Albanije. To je gorata dežela, ki je popolnoma neposobna za večje naseljevanje. Na drugi strani pa; če išče Italija mornariško postojanko ali trgovsko kontrolo ob Jadranskem morju, izgleda to smešno, ker je Italija že itak obvladujoča si la v tem morju. — Po mojem mnenju so cilji Italije v Albaniji 2zklj učno le stvar prestiža. — Oni želi nuditi svetu vtis, da je neoaoljiva sila in v Albaniji, ki je ena najbolj slabših točk v Evropi, dobi lahko Italija ta vtis na skiajno cenen način. BEOGRAD, Jugoslavija, 29. aprila. — List Pravda, glasilo zunanjega ministra Marinkoviča, je objavil članek, v katerem pravi, da si želi Jugo slavija prijateljske pogodbe z Nemčijo in da naj prične takoj s pogajanji. Članek našteva domnevane prednosti tako za beograjsko kot za nemško vlado, ki bi izvirale tako iz prijateljske kot trgovske pogodbe. Beograjska vlada je pričela poizvedovati v raznih evropskih glavnih mestih, vključno Berlinu in Moskvi, glede možnih političnih pogodb, po diplo-matičnem sporu z Italijo glede Albanije, da s tem ojači svoje stališče na Balkanu in da najde temelj, da se prepreči razširjenje italijanskega upliva. V kratkem času se bo izvedelo, če so bila ta poizvedovanja uspešna, kajti v tem slučaju bodo v kratke času otvorjenja pogajanja. Jugoslavija j e očividno tudi nekaj napredovala v smeri proti o-vivljenju male antante, od katere je dobila vsaj jamstvo, da bo sprejeto njeno zagotovilo na sestanku tekom prihodnjega meseca. Vlada v Beogradu je baje prepričana, da bo lahko s podporo male antante ter enega ali dveh,večjih narodov nastopiti proti Italiji ter njeni agresiji na Balkanu. V sedanjem času je zunanji urad optimističen glede možnosti teh zvez ter ne namerava vsled tega nadlegovati Lige, vsaj ne do jeseni. STAR PROFESOR UBILHIŠNIKA Star francoski profesor je hodil vso noč po cestah, predno je mogel prepričati . policijo o svojem zločinu. UNDZRWOOO * UN8KRWOCO. K. V. Slavili italijanski peža. kipar Uuido dni. nakar bo Dl'XA.J, Avstrija, 20 aprila _ odplulo v Xaragaiisset zaliv, da Borza se je hitro odzvala zmagi se udeleži mornariških manevrov, proti-socijalistov tekom nedelj- PROTI VARNOSTNI POLITIKI Stresemann je napadel protekcijonistično politiko. Upa, da bo ekonomska konferenca odstranila vse trgovske ovire na svetu. — Soglaša z Lou-cheurjem. — Politična pacifikacija je odvisna od trgovskega dogovora. BERLIN, Nemčija, 29. aprila. — Nemški ministre za zunanje zadeve Gustav Stresemann, je imel včeraj popoldne pred zvezo nemških strojnih izdelovalcev govor, v katerem je strogo obsodil "bigot-ni protekcijonizem", ki se je razvil iz inozemskih vojn ter izjavil, da bo prihodnja svetovna vojna e-konomska konferenca najbolj upapolno znamenje mednarodnega pomirjenja na političnem obzorju. Soglašal je s tezo Louis Loucheurja, francoske- P Ali IZ, Francija, 9. aprila. — Ko je profesor Andre Laville. do-broznan in spoštovan prebivalec malega pariškega predmestja Cla-mar. ustavljal ljudi po cestah tekom preteklega večera ter govo-f ril: — Ravnokar sem ubil svoje- • - ga hišnika ter ga probode! z me- ga rekonštrukcijskega ministra, da je politično niso" hot *e mU SIUejii!i tov mu! pomirjenje mogoče zagotoviti le potom ekonorn-io e^ \rjeti. skega dogovora. Nato je dostavil: I o je izborno. — Pogosto me — Vsledtega pozdravljam z veseljem priznanje tega pojmovanja od strani velesil in njih voljo, da sodelujejo pri uresničenju tega potom Lige narodov. Obstaja namreč upanje, da bodo spravi j e- Kljnb temu pa je bilo res in po- • _ • _ i i • i u w • v. o i • i tem ko je hodil celo noč ves zme-1 m vsi proDiemi ao Dlizje rešitve. Seveda je treba razumeti, da more biti konferenca šele pričetek. obide želja, da bi storil isto, — mu je rekel nekdo, dočim je drugi domneval, da je profesor najbrž zamenjal hrošča za hišnika, iglo pa za meč. mornarice. Se nikdar poprej jih ni bilo toliko v/ t ukajšnjem pristanišču. Brodovje obstoji iz enajstih bojnih ladij, šestdesetih rušilcev, ene o klopne križarbe, treh lahkih križark itd. Na krovu tel* ladij je 30.000 mož. Admiral Hughes ima poveljstvo nad brcdovjem. Naha-se na krovu bojne ladje "Seattle", ki je zasidrana v Hudson reki v bližini OG. ceste. den po gozdu Clamar, se je profe-jsor Laville prostovoljno oglasil na - policiji. Povedal je, da je bil njegov hiš-j nik nasilen mož, kojega brutal-( nost napram ženi je večkrat napotila profesorja k posredovanju. Predvčerajšnjim zvečer, ko je čul profesor kričanje ženske, je vzel nož. ter odhitel v stanovanje hišnika, da ga preplaši. Hišnik je davil svojo ženo. Ivo je zagledal hišnik profesorja z nožem, je skočil nanj, da ga razoroži, se izpodtanil in padel. Nož, o katerem ni vedel profesor, da je nabrušen, mu je prodrl plju- Razen "Seattle" bo ostalo v Xe\v Yorku še pel drugih bojnih ladij. Župan "Walker je pozdravil admirala Hughesa na krovu 'Seattle' ter bo sprejel na to obisk admirala in njegovega štaba v City Hall. DELOVANJE RDEČEGA KRIZA skill volitev, ki so ohranile staro ravnovesje sile in ekonomske zgradbe v Avstriji. V pričakovanju, da bodo mest ne in občinske oblasti izvajale naprej sveje obljubljene izdatke za poprave cest in tako dalje, se je kupovalo v zadnjih letih gradbene, električne in železne akcije. ■ Domači izgledi so danes dosti bol j-| J^0**1* ^ Q^ns County sodi ši kot so bili zadnjih letih. Av- MEMPHT8, Tenn., 29. aprila. Zdravstvene oblasti sedmih držav. v katerih leži preplavljeno o-zemlje. delujejo skupaj z Rdečim križem, da obvarujejo 200.000 ljudi. ki nimajo strehe, pred nadalj-liim razširjenjem epidemij. Bolezni so izbruhnile po prizadetih o-krajih Kenntuckvja, Arkansasa, Illinoisa, Missourija. Tjouisiaiie. Mississippi ja in Tonnesseeja. "WASHINGTON, "D. C.. 20. apr. v .» Cim več poročil prihaja iz prizadetih okrajev, tembolj postaja jasno. da ne bo zadostovala svota petih milijonov dolarjev, katere zbira Rdeči križ. niti za najbolj nujne potrebe. ča in tri minute pozneje Oil mrtev Hišnikova žena je potrdila iz javo ter dostavila, da je bil pro fesor splošno znan kot najbolj mi roljuben človek na svetu. Profesorja Lavilla, ki je star 71 let, so zaprli na policijski postaji. Dragocena pisma. LONDON, Anglija, 29. aprila. Na javni dražbi je bilo danes prodanih enoindvajset pisem znanega irskega pisatelja Bernarda Sliawa za $462. PRIČEVANJE MRS. RUTH SNYDER Obramba v morilnem procesu je izjavila, da je ravnala Mrs. Snyder v silobranu. — Njeni zagovorniki skušajo dokazati, da je hotela pokloniti visoko zavarovalnino svojemu možu. Mrys. Ruth Snvder je včeraj -strijski industrijalci tipajo na par-letno dobro kupčijo, s čemur bi jim bilo mogoče premagati učinke povojne dobe ter tako oživiti produkcijo, da bo prišla v reden tek in da bo nato razširila svoje napore tudi na druge dežele. Čeprav ni opazil dosedaj dosti iz-prememb glede povečanja avstrijskih importov, je primeroma malo nezaposlenosti. Tzjalovljenje Avstrije in Čelio-slovaške. da obnovita svojo trgovsko pogodbo, je imelo že za posledico povišanje cen tekstilnih delnic in tekstilnih proizvodov na avstrijskih trgih. Pogajanja počivajo le zarasno ter se domneva, da bo vsaka nova poprcba n prod na avstrijski tekstilni industriji. šcu kot priča v svoji lastni zadevi, da se osebno brani proti obdol-žitvam, dvignjenim proti njej in njenemu prejšnjemu ljubčku Judd Gravu. Ni še določeno, če bo pričal tudi Gray, a zagovorniki obeh obtožencev, ne bodo vodili skupne obrambe. Mrs. Snvder je ponovila izpo ved. podano pri priznanju, da nosi Gray največjo krivdo pri umoru. Njeni zagovorniki so trdili, da je več kot enkrat skušala odgoditi življensko zavarovanje za svojega moža, ki je igralo kot motiv važno vlogo pri procesu. Advokati so izjavili, da imajo pričo, ki bo potrdila te izjave. Po V krogih, ki so v tesnih stikih s Streseinannoin, so namignili, da je bil temeljni razlog za njegov nagovor želja, da pregovori tudi sovjetsko Rusijo, da se udeleži prihodnjega mesečnega konklava. Njegovo ugotovilo, da je svet v ekonomskem oziru "integralna celota" in da se mora oprostiti trgovskih in transportacijskih ovir, je bilo očividno bolj direktno naslovljeno na Moskvo kot na vse druge avtoritete. Glede pogajanj Nemčije z različnimi narodi, posebno Francijo in Poljsko, glede trgovskih pogodb, je izjavil zunanji minister: — Stojimo pred važnimi odločitvami. V naslednjih par dneh se bo odločilo, Če bo napredek ali če bo nazadovanje. Težka ovira je pomanjkanje stabilnosti v evropskih razmerah v splošnem in denarnih vrednostih nekaterih. Finančne delegacije med številnimi deželami, ne le med Nemčijo, bo- tri ure in pol dolgem odmoru so do napravile rešitev težkoč še bolj prišli zopet na vrsto zagovorniki, vendar pa so bili zavrnjeni običajni predlogi za zavrnitev obtožbe. Okrajni pravdnik je pozval priče, ki naj bi predstavljale zadnje člene v verigi njegovih dokazov. Haddon Gray, prijatelj obtoženega, je smatral Judd Grava popolnoma nedolžnim. Izpovedi Haddo-na je potrdil tudi prijatelj Platt. Glavna priča tekom včerajšnje obravnave je bil Haddon Gray, ki je bil že dvajset let prijatelj Henry Judda in s katerim sta hodila skupaj v solo. ADVERTISE in GLAS NARODA težko. Dr. Stresemann je posvaril svoje poslušalce pred napačnim domnevanjem in napačno vero za zmožnost domače industrije, da uspeva pred varstvom protektiv-nega tarifa, kajti vsak narod ima interes pri ekonomskem blagostanju drugega. Dostavil je, da potrebujejo mogoče mlajše države tarifno protek-cijo, za svoje "otroške industrije'", a je trdil, da se sme razširiti to dobo le na otroški stadij : Naročajte se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v'Zdr. državah. NASIP OB REKI RA ZSTRELJEN NEW ORLEANS, 29. aprila. — Nasip pri Poy-dras so danes opoldne na par mestih razstrelili. Skozi razpoke je vdrla rjava voda Mississippi]"a ter se razlila po okolici St. Bernarda in Plaquemines. Navzočih je bilo na tisoče in tisoče gledalcev. Pok m bii močnejši kot strel iz puške. VERONA, litalija, 20. aprila. Če t>i sedanje razpoke ne zadostovale, jih bodo Sem je dospel znani italijanski še par napravili in so v ta namen pustili dinamil v pisatelj Gabriele d Annunzio. Tu- ras;nu kaj bo nadzoroval tiskanje svoje- . * ga najnovejšega romana "Aiico-I Vsled razstrelbe povzročena škoda, katere so se prebivalci tako bali, bo le malenkostna. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih, ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, aiko boste vp oštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ---- 500 ____ $ 9.40 IAr ... ... 100 . ____ $ 6.00 Din. ____ 1,000 ____ $ 18.50 ____$11.70 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... 300 .. .... $17.25 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .. ____$28.25 Din. .... 10,000 .... $182.00 Lir ... ... 1000 .. .... $55.00 Za poSiljatre, ki presegajo Desettiso? Dinarjev ali pa Dvatiso? Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popast. NmkazUs p* brnjaracn pi—u isvrSnJemo v FRANK* SAKSER 82 Cortlandt Street. Phone: CORTLANDT 4687 Posebni podatki. Pristojbina ta vplačila amerifildb dolarjev t Jugoslaviji in Italiji znaša kakor gfeffi: ia $85, dt " man JI znesek 75 centov; od $25. HBpwiJ do $SM. po 3 rente od vsakega dolarja. Za vetje svate po pL nenco dogovoru. BANK New York, N. Y. saaMsssasaBH ' - ' GLAS NARODA, 30. APR. 1927 GLAS NARODA (8LOVENE DAILY) Owned, and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak>er, president.__Loui* Bcncdik, treasurer. Place of bu*ines.s of the corporation and addresses of above officers: 82 Curt landt St.._Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol It ta ....................-........$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New YurL zi dlo leto...$7.00 Za pol leta ................................%3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za no! leta ................................$3,50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Naroda" tzhnja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitreje najdemo ntuslovnika.__ "GLAS NARODA'*, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2976. Dopisi. Rhine, Ga. S pota. Tekom par mesečnega boleha-j Prosim, da bi ta mali dopis na-j nja nisem mogel dosti pisati. To tisnili v list G. N. Kakor sem že je odgovor vsem onim. ki me vpra-'poročal, nas je tukaj le kakih Sujejo, zakaj sem utihnil: Te-,dvajset Slovencev. Izdelujemo dokom bolezni sem bil deležen tudi!ge iz hrastovega lesa. Delo ni kaj] zatožbe Mr. Antena Grdine, mo-1 posebno v tem letu, ker bosi no joga mnogoletnega napadalca, ki morejo doge prodati in za to se sedaj kot laži-prerok klavsa krog bolj malo dela. sebe ter napada enkrat Glas Na-j Največje veselje imamo zato. roda, enkrat kak drugi list. pa tu-jker imamo zelo dobrega bosa. za di mene se je privoščil. V svojem katerega delamo. Imenuje se Mr. reklamnem listu, katerega mora- Alojz Bencina. Mož je poštenjak jo plačevati in vzdrževati sloven- in zelo dober ter jako skrbi za j ski trpini, je pred nedavnim po- svoje delavce. Obenem smo zado-j svetil kar eelo stran svoji reklami voljni z Mr. Frankom Troha in, in napadom na mojo osebo. Hvali(njegovo soprogo, ki tako skrbi, da! se, koliko ljudi je že pokopal in postreže našim želodcem. Ona1 koliko dobreg.7 je storil kot trgo- j vzdržuje boarding kampo v naj-J vee. obenem pa mene napada gle- boljšem redu. Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. de dopisa v listu O. X. dne 1. apri- Sej je pritisnila vročina, zato Calles vzbuja LASKE OBLJUBE Pretivsljiva poročila prihajajo iz na>;e lepe Primor- la lanskega leta. To je moj odgo- je delo bolj težavno. Ponori ka-i vor: j dar bi človek rad malo počival,: 'nas pa tisti dolgonosci (komarji) I)ne 2 t. deeenibra J!>2<) sem od- ... , t njvtr** fino m to Ml na pošti v PuMo. Colo., Sle-|. ™ D0Va ^paDja. ... , .. T-Oakningi riverju so mučimo od deee pismo, naslovljeno na .Mr. J. , ... „ , . i , - i R. St^rbontza t ! >™M>k* ',n -hol. kakor ,« „»- pred8ednik : demo v soboto od dela v kampo. — Na vaše pismo 7. diie 5. no-j nas pa že kak munšajnar pozdrav-vembra sem vam takoj 2 dopisni-j Ija s kako galmeo in hvali, kako eo odgOTcril, da kadar pridem iz je naredil dobro robo. gorovja (bil som v bližini Trini- Xato se prične britje. Vsak bi Najpivj so Lahi naše ljudi gospodarsko uničili, dad, Colo.) si takoj dobim stalni so zelo rad naredil mladega, da naslov. To sem tudi storil dne 17. <1 i.i jim pa skušajo iztrgati iz srca ljubezen do matere domovin«", ki jih je rodila in odgojila. Poslužujejo se najbolj nasilnih sredstev. Najprej so pregnali slovensko inteligenco. Edino-V duhovščina je še ostala, toda le začasno. Iz zadnjih por o ril poMicmamo, da so tudi duhovnike začeli poditi. »Šolski pouk je v šolah popolnoma odpravljen. Otrobi m smejo govoriti med seboj drugega kot italijanski. Slovenska mati ne sme svojih treh otrok poučevati v lnaterinseini, kajti trije otroci se že smatrajo za privatno šolo, — slovenske privatne šole so pa v Julijski Krajini prepovedane. Fašisti so neomejeni gospodarji, in gorje našemu čli veku, ki se fašistom zameri. Najbolj žalostno pri tem je, da so tudi nekateri naš? iiudjo prešli v fašistovski tabor in ti so hujši v svojem divjanju kot je pristna Mussolinijeva roba. Jugoslavija ne daje Primorcem dovolj moralne pomori. Jugoslovanski diplomat je se ližejo Mussoliniju in njegovim oprodom, in Mussolini da ob vsak taki priliki ši močnejše priviti zatiralni vijak. Stari Rimljani so bili precej nezauplivi. Posebno Orkom niso zaupali. Imeli so pregovor, ki se je glasil '•(iraeea fides, nulla fides''. To se pravi: — Grška zvestoba ni ni kaka zvestoba. Toda Grki niso bili še nikdar tako verolomni, kot so sedanji potomci starih Rimljanov. novembra in sem vam pojasnil zadevo. Dne 20. nuovembra ste mi odgovorili: "Ravno sem sprejel vašo registrirano pismo in tudi list G. X. kot odgovor na moje pismo 7. dne 5. t. m. Lepa hvala za natančno pojasnilo". S tem, kar ste vi meni pisali dne 20. novembra in kar sem vam jaz pisal dne 17. novembra, smatram, da je stvar pri kraju.To naj vam tudi 'služi za odgovor na dve strani dolgo pismo, pisano mi 13. decembra ter poslano v Pueblo, Colo. Takoj sem vam odgovoril, da sem vas le zato vprašal, da hočem imeti pojasnilo, kdo me je založil. Odgovorili ste mi, da se tiee zadeva dopisa v Glasu Naroda z dne 1. aprila 1926. Ker me zadnje ease od vee strani vprašujejo in med temi so tudi odborniki K. S. K. J., vas o-pozorira, da daste v glasilo K. S. K. J. ponatisniti dopis z dne 1. aprila 1926, kateri dopis je po mnenju Mr. A. Grdine vzrok moje obtožbe. Glede svojega bodočega naslova sem vam sporočil, da bo moj naslov General Delivery. Los Angeles, Cal. Calles j e vzbucV-1 nova upanja v Washingtonu. — Njegova obljuba, da ne bo nobene konfiskacije, —1 je vzbudila optimizem. Železniška nesreča v Nemčiji. Peter Zgiaga Zastopnik Antisalonske Lipe je rekel pri neki priliki: — O. slabega in munšajnarskega žganja je bilo že prod prohibicijo dovolj. Mnnšajnarsko žganje ni nič novega. * In zastopnik Antisalonske Ligo zagovarja postavo, ki je povzročila. da je sedaj munšajnarskcga žganja več kot preveč. * Prod nokako dvajsetimi leti je prišla iz Pariza nova moda — moda ženskih hlač. To so pravi, da bi ženske tudi na ulieah nosile dolge hlače kot moški. Križ božji, kako jo takrat zagrni ol o ! Matere, očetje. bratje in duhovniki — vsi so govorili mladim dekletom: — Vse drugo, samo toga 110... samo hlač no! Za božjo voljo, samo v hlačah no na eosto! BERLIN. Nemčija, 29. aprila. Dekleta so so uklonila proš-Na TurinŠkom, v bližini mesteca „jam. in tista moda so ni obne-Weida. so jt pripetila včeraj resna is]a_ železniška nesreča. En potnik jej Sedaj pa vzdihujejo očetje, ma-izgubil življenje in štirinajst na- tore, bratje in duhovniki: — Oh. daljnih je bilo močno poskodovu- a hi današnja ženska mladina žo I nil ALI imate že Slovensko-Ameri-j ^ WASHINGTON. 1>. (\. 20. apr.j ken ski koledar? — Naročite \C'e jo k :i ka stvar, ki oh,-ta nepo- j iztis še danes! sredno rešitev glede petrolojske-J ga 111 zemljiškega spora, je najnovejše poročillo prihajajoče iz Mehike. Nov Pinedov zrakoplov. klicali. Nadalje ste me pozivali tndi v Joliet. na razdaljo 1400 milj. V začetku bi mi morali dati dovolj časa na razpolago, pa bi se se mogoče dalo zadevo uravnati, i * vi pa niste ničesar vpoštevali, ampak ste začeli enostavno metati blato name. Taka je bila zadeva, ne pa kot jo vi posvoje zaobraeate. Ko me je dne 1. maja Mr. Grdina suspendiral, sem domneval, da so moji Ko je Italijanom ob koncu svetovne vojne šlo za noli-' tiki zVpdnoto popolnoma preki-\>\ ko se jim ni niti sanjalo, da jim bo mogoče praznovati njeni. ''zmago" pri Vittorio Veneto, so metali laški zrakoplovci Očitate mi, da nisem hotel v v slovenske strelne jarke plakate z naslednjo vsebino: !Pittsburgh. Ne hotel, pač pa mogel nisem, ker ste me prepozno SLOVENSKI VOJAKI! Ali veste, da mi vsi, Italijani, Rusi, Francozi, Angleži, Amerikanci, se ne borimo, ne proti vam, ampak, da vas osvobodimo od nemškega jarma? Ali veste, da hočemo ustanoviti Veliko Samostojno Jugoslovansko državo, v kateri bodete neodvisni, . v kateri bodete sami svoji gospodarji ? Ali ste pozabili, kako so vas pred vojno sovražili in psovali Nemci? Windisclie Hunde" so imenovali Slovence! Sedaj imajo sladke besede za vas. Zakaj so se tako hitro spreobrnili? Ali menite, da so vaiu postali naklonjeni v srcu? Ne! ampak zato, ker vas rabijo. Vaše družine pustijo stradati doma od glada in kolikor dalje se bodete borili za Nemce, toliko bolj bodete podaljšali trpljenje vaših. Slovenci zavedajte se vaše Slovanske Krvi! Vaši krvni bratje: Čehi, Poljaki, Slovaki in Srbi, vsi trpijo pod nemškim jarmom. Sedaj je došel odločilen tre nutc^k! Otresite se tega jarma in s tem osvobodite vas — in vaš Narod. Pridite k nam z dvignenimi rokami in mahajte z robcem, sprejeli vas bodemo kot brate. S tem mislim, da som pojasnil zadevo s svoje strani. bi se bolj postavil v nedeljo, ko pridejo na farmo ostriženke na obisk. Tukaj smo večinoma samci, pa dasiravno že prevagujemo četrti križ, se vseeno radi oziramo po teh našminkanih ostriženkah. Večkrat pridejo bližnji farmarji na lov na divje purane. Tudi mi Poročila iz mehiškega glavne-. se jim radi pridružimo, ker je tu- ?a mesta glede ugodne interpreta- Na krovu parnika "Duilio" bo kaj obilo divjih puranov in vevc- cije predsednika Coolidga in dni-j dospel danes v New York nov rjc j p-ih visokih uradnikov, so sproje-J zrakoplov za italijanskega letalca Včasih priredimo tudi party na li tukaj optimistično, vendar iz-j Pineda. Ivo« znano, 11111 jo zrako-kampi. Plesat pridejo vsi bližnji javljajo, da niso znane tukaj še plov. v katerem j«' preletel Atlant-farmarji in dekleta, ker imamo nikake nove potezo v sporu in da *ki oee.in in večji del Južno Ame-svojega igralca Tonv Knausa. Ko- j ni nikakih pričakovali v bližnji i rike, zgorel, daj nam zaigra slovenski valček, bodočnosti. se takoj suče vse krog kampo. j Mnenje v poučenih krogih, da' Srčen pozdrav vsem rojakom in nf. j>0 skušal Calles izvesti kon-j prijateljem, posebno mučenikom fAkacije, je bilo ojačeno vslod |>o- dogarjem Sirom Amerike, Glas ročil o revolucionarnih aktivno-! Narodu pa želim obilo uspeha. Zo- j^j so (i0^ti obširno, da mil' lim tudi. da bi se kaj oglasila mo- povzročajo veliko skrbi. je sestrična Alojzija Čimprič, ki . ... . J . . , , Največji nomrr viarta v severni se nahaja nekje v Brooklyn«. , , . AT , .. . . ^ J centralni Mehiki ter sesra skozi S pozdravom c, , . n - Ar • „ 1 Sonoro oo incj«». Država Mexico (je kr-tišče zadreg in edina pokra-j jjina. prosta zadreg, je južni iztok. vključno Jucatan. Priznavajo, da jo verski fak-j ;tor povečal silo vstaje, a nezado-i j vol jnost z režimom Cal lesa ter nje-: bi mož ]e VC(i?l. kaj jo bil jrovo politično reakcijo, ki jo po- plavni vzro]c> tedaj bi poslušal njecrovega ekonomskega 1 njeJTOVO ženo. P.iti prijazna z dru- ŠE ENXRAT SO SE KREGALI! John Janesh, Rhine, Ga. Prostozidarski tempelj v Albany. \LBANY. N. Y., 28. aprila. -!s!eflica •ra odanjih razmer. Na vogalu Eagle & State Street; profrrama sta vendar ?iaVna vzro ! bodo zgradili ogromen prostozi-darski tempelj. Zgradba bo velja- j_ la tri in pol milijona dolarjev. Z j delom bodo že prihodnji teden začeli. Zdravstveno stanje Ramsay McDonalda. PHILADELPHIA, Pa.. 28. apr. Bivši anpleški ministrski predsednik Ramsav MaeDonald se nahaja že od sobote v tukajšnji Jefferson bolnišnici. Pri njem je neprestano njegova hči. Zdravniki pravijo, da so mu jo Matija Pogorele, [zdravje obrnilo na boljše. Omenjali so Avstrijo iu Nemčijo kot zatiralki. Toda najhujši nemški nadutež bi moral iti k Lahom v šolo, če bi se hotel naučiti res pravega zatiranja. Komaj deset let je minilo izza časa, ko so padali o-menjeni plakati na slovensko zemljo pri Gorici in na Kras: \ - : • Iii po desetih letih, kakšna izprememba. Lah je požrl obljubo ter se je edinole v požiranju ob-•j m in zatiranju izkazal za velikega mojstra in junaka. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke čf š, i . $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI / Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. 7. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'. ;rimi. tožlia stvar za žensko, ki jo stalno bolna in izrotla vslod slabega želoflea. Xoprobavnost in zaprtnica sta doprinesli ze marsikatero ženitev do trae. — Joseph Triner Company. 133 So. Ashland Ave., Chicago. 111. (Ad.) NJEN TOVARIŠ Ženske so prijateljice mačka, psičkov — zadnji čas tudi krokodilov, kuščarjev, kač in levov, ta, ki jo vidite na sliki, je pa vsa zaljubljena v košatega purana. vsaj hlače nosila, da bi vsaj nekaj imela na sebi . . . * Mladi pesnik je rekel strogemu kritiku : Sedaj čita moje pesmi dvakrat toliko ljudi kot jih je eitalo prej. Kritik je zamrmral: — Gotovo ste se poročili, prijatelj. H- Fant je š«*l zvečer s svojo ljubico na izprehod. V temnem parku. na.zeleni trati, v tihi mesečini jo je vprašal: — Ali se hočeš poročiti z menoj ? Ona je pa odvrnila: — .Ta. Oba sta umolknila. Fant je čakal in čakal, da bo še kaj povedala. pač nič in nič. Postal je nestrpen in je slednjič rekel: — Xo. zakaj ne govoriš? Zakaj pa ničesar ne poveš? Ona jo odvrnila : — Zdi so mi, da sem rekla eno besedo preveč. * Vršila so je dolga obravnava. Obtoženec je imel najboljše advokate. Xjejrov zločin je bil velik, to« da advokati so storili svoje. Porotnike so prepričali, da jo obto-enoe blazen. Porota fra je oprostila. Pred sodiščem je bila zbrana velika množica radovednežev. Xaenkrat se je pojavil na stopnicah oproščeni zločinec ter veselo vzkliknil: — Živeli, prijatelji! Jaz som blazen, popolnoma blazen in'nisem odgovoren za svoja dejanja. Prijatelji so ga z veseljem vzeli v svoj krog. In pravici je bilo zadoščeno. * Proliibicijske oblasti so začele zastrupljati alkohol, ki jo namenjen v industrijalne svrhe. V namenu, seveda, da bi ga ljudje ne pili. Butlegarskega žganja oblasti zaenkrat še ne zastrupljajo. Xajhrz zato ne, ker je že itak dovolj strupeno. - -k Xovi newyoraki župan pravi, da ni v New Yorkxi nobenih hazard-nih iger več. Hazardna igra je tista igra, ko-je izid ni odvisen od izvežbanosti, pač pa od sreče igralca. Hm, da ni v Xew Yorku nobene hazardne igralnice? In to pravi celo župan, ki ima pod kontrolo urad za izdajanje poročnih dovoljenj ... * Časi se izpreminjajo. * Se pred desetimi . leti je težko dobila v New Yorku stanovanje družina, ki je imela psa. ^»ato so bili psi dovoljeni, toda družina, ki je imela dosti o-trok, ni mogla dobiti stanovanja. Zadnji čas pa lahko dobe stanovanja družine,-ki imajo pse. ma«"-ke in otroke. Trda prede za stanovanje edinole tistim družinam, ki imajo ra-dio-a parat. ------T.--^'.* ■ -l^J. - ----- . - . '---- ' ':1r r'-'1 ■ 'if'-" '"fir' f. ' rriVffir -- -; GLAS NAHODA, 30. APT?. 1027 A. P. ČEHOV Kameleon Oz trjr stopa policijski nadzor-'prišlo na ura. da bi se zlagal ../sem . — Za šalo mu jo dal cigareto v a ee 11111 bo vsaka svinja tlaeila nira k on I" i s«-i rane pa agrasa. Vs<» o nos. vaše blagorodje, a on. ne bo-Jcigarete v nos. bo kmalu za nič. krog je tiho... Xa trgu ni žive di len. ga je ugriznil. Nievrednež Pes je nežna živalica . . . Ti. b»*- dak. pa doli roko! Zakaj držiš svoj neumni prst kvišku. Sam si duše... Odprte duri trgovin in je, vaše blagorodje! gostiln žalostno gledajo v božji; — Lažeš. vrag! Saj nisi videl, svet. kakor lačna usta; v bližini zakaj lažeš! Njihovo blagorodje'kriv! pa ni videti niti beračev. j so pameten gospod in vedo, kdo, — Generalov kuliar gre, vpra- — Ivaj, ti t! — zariie niti beračev. 1 so pameten gospod in vedo, kdo — (jcneralov kuhar gre, vpra- si me ugriznil, prokle- laže in kdo govori resnico, kakor šali ga bomo... IJj. Prolior! Pri-ncnadonia Očumelov. me ^odi sodnik. On ima v zakonu di sem. .30&2) TZftW: i HIMMV MILLS«. WASH. O. C. Na sliki vidite Mr> .svojemu možu Lito Grey ("haplin iu njena dva otroka. Proti je naperila tožbo za ločitrv zakona. Naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdr. državah. KDO VE za rntxlov . mojega brata ANTONA. ZLEM BERO AR? Zanj bi rada izvedela jaz Marija Zlembergar, sedaj omožena Ambrož. — Rojake, ki ga poznajo, prosim, da ga opozore na ta poziv. — Marija Ambrož, Dole ob Temenci, pošta St. Vid pri Stični, Jugoslavija. 29.30) KJE JE PRANK Tl'SIlAR. ki se LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA. Prodam farmo 40 a krov v prijaznem kraju, polovico obdelane je nahajal svoječasno v Cla- in polovico gozd. lepa hiša. nova ridge. Pa. Na pismo z dne 22. garaža za 2 kari. zidani hlev. vse februarja nam ni odgoyoril in v najboljšem* stanu. Prodam radi zadnje pismo z dne 26. aprila odhoda v stari kraj. Katerega ve-nam je bilo vrnjeno. Kdor kaj so1i- na» l>ridoroČa. R- F- D., 2, Box 31, Kane, Upraiva Glas Naroda, pa 82 Corilandt St., New York, N. Y. - (2x 30&2 ) ADVERTISE in GLAS NARODA Ali je vaš? % — Kaj misliš! Takih mi nismo nikoli imeli! — Zdaj ni trebla mnogo vpraševati, — pravi Očumelov. — P»e-račev je! — Ni treba doljro raz- med fižolom in zeljem, med vrtnico in nagljem itd. Zdaj preidemo na vrtove in cvetlice. Slovenci smo tako blizu svoje Beži za njim, s telesom nagnjenim ima drugo vrsto lovskih i>sov . . . naprej, pada na zemljo in končno: — Ves li gotovo? zagrabi psa za zadnji nogi. C'uje — Ootovo, vaše blagorodje . .. se bevskanje psa in krik: "Drži!" t . — Jaz tudi vem. General ima Iz trgovin se pojavi po zaspana 1 • • 1 j . 11- dragocene pse. dobre pasme, a ta lira in kmalu se zbere pred lesnim 1 ... ..i--- 1, , * — vrag si ga vedi, kai ie! P>rez skladiMeem množica, kakor da je' ? . . . . , ,• ' idlake je in nič ne vidi. Zakaj bi zrasla iz zemlje. J *' _ , imel takega psa? Kaj pa mislite? — Iu je nered, vase blagom- /s , - , , „ . , ,. n i< e hi bil ta pes v Petrogradu ali dje! — rei-e redar. Ar , . . , . . _ v Moskvi, veste, kaj bi bilo? Tam Očumelov napravi obrat na le- no Rleaajo v zaUon< ampaU vo m krene k ljudem. jljlkoj brpz razpravp _ SO(1ha, _ Blizu vrt tskladišča vidi, da sto- Hrjukin, si ranien... Tega ne ji zgoraj opisani človek z odpe- S|np hiti Trcba jjh jo nail5iti f tim telovnikom ter dviga desnico £)ovo]j kvišku in kaže množici okrvnv-ljeni prst. Na njegovem polpijanem obrazu se zdi zapisano: "Nekaj pa dobim od tebe, prokleti pes!" in sam prst in pogled njegov sta kakor zmagah'rva. V tem človeku spo- — Morda pa je vendarle generalov ... — mrmra redar. — Na glavi mu ni zapisano ... Danes sem videl takega na njegovem dvorišču. Seveda generalov! — se čuje zna Očumelov draguljarja Ilrju-' plus iz množice, kina. J — Hm... Obleci mi suknjo. Sredi množice pa čepi na zemlji Eldirin. z razkoračeniini nogami, tresoč sej — Zdi se mi, da piha veter... Odpelji f»a h g*ene- povprnšaj. Reci, da gu. Predavanje Slov. Narodne Čitalnice v Cleveland, Ohio po vsern telesu, sam krivee škan- Trese me. -dala — belo scene, hrt s konica- ralu in tam sto glavo in rumenimi pegami na hrbtu. V njegovih solzavih očeh se izražata žalost in strah. — Kaj se godi? vpraša Očumelov, pristopivši k množici. — Zakaj to? Zakaj držiš prst? Ivdo (Koncc) je kričal? — (Jrem. vaše blagorodje. mir-| viden i* cvetni spol na ko-no grem... začne Hrjukin, kaš-|ruzi' J° vsi poznamo. Metlica ljaje v pest; z Mitrijein Mitrieem vrhu rastline je prašnični cvet. grem kupovat drva. pa me ta Pe*tični ali ženski cvet tvorijo podlež nenadoma ugrizne v prst Oprostite mi, jaz sem človek j ga je treba, to je vse. — Ta pa 111 naš, — nadaljnje Prolior. — Generalovega brata je, danes je prišel. Naš general ne mara hrtov. Njegov brat jih ima rad ... — A res, njegov brat je prišel ? Vladimir Ivanovič? — vpraša Očumelov in se njegov obraz izraža spoštovanje in veselje. — Moj Rop! Tega nisem vedel! Kaj v goste je prišel? — Da, v goste ... — Moj Bog... Dolgčas um je bilo po bratu ... Res, nisem vedel! Ta pes je torej njegov! Zelo me veseli... Vzemi ga... Psiček je teeden ... Živahen je .. . Onega da je v prst ugriznil! Ha, ha, ha ! Nil. zakaj se treseš? R-r-r ... je postal jezen.. . kužek ... Prolior poklice psa in z njim odide od lesnega skladišča... Množica se norčuje iz Hrjukina. — Pokažem ti! — mu še zagrozi Očumelov. Nato si zapne suknjo in nadaljuje svojo pot po tr- Za njim teče človek v trdi platne-jglobokcumno spregovori policaj.]pravljati . . Ako sem rekel, da je|matere narave, da skoro ne moreni srajci in z odprtim telovnikom.'— General nima takih psov. On.beračev, je beračev... fgonobiti mo živeti v liiši. okoli katere ni vsaj par dreves ali grmif-ev. malo traviee in vsaj nekaj cvetlic. Ce drugod ni prostora za kaj zelenega. moramo imet i vsaj nekaj lonč-' kov, cvetlic na oknu ali balkonu. Da imamo Slovenci smisel za lepoto in da ljubimo naravo. ■ opazite lahko povsod, v velikih mestih in malih delavskih na&ebinah. Ako pridete v popolnoma neznano naselbino, kdove kje v hribih in iščete Slovence, našli jih boste najbolj gotovo v hiši. okoli katere je vsaj nekaj zelenja ali na oknih vsaj nekaj cvetlic. Tu naravnost čudovito je, koliko bolj pri ietno in domače izgleda hiša. okoli katere je vsaj nekaj zelenja 111 cvetja, od hiše okoli katere je sam prah ali pa prazne pločevinaste škatlje. Z malimi stroški in malim trudom zamoremo čudovito olepšati naša bivališča. Na najmanjšem koščeku trate se prijetno odpočije oko, in kako dobrodošla je seri-ea, ki jo napravljajo pri hiši rastoča drevesa. In kako prijazna je gredica poletnih cvetlic, katerih seme nas je stalo morda komaj par desetič! TI golim stenam ali ograjam moremo posaditi vinsko ali pa divjo trto. hmelj, plazeče vrtnice, slak ali druge enoletne Ameriška operna pevka HIN*V MiLtlR. *»lrt. O- C. G era ld i na Parar. ki časno v Berlinu. so mudi za RASPUTIN0VA HČI. Pest ie ni ali ženski cvet rmeni ali rdeči svileni laski, ki je ki pokažejo nižje na rastlini, to je dela in moje delo je fino. Zato naj tam< zarodek za storž, mi plačajo, s tem prstom morda Rmeni prah iz metlic na vrhu so ves teden ne bom gibal... Tega.'mora vsi pat i na svilene laske rast-vaše blagorodje, ni v zakonu, da li,lp. da J ill oplodi, sicer ne bi bi-bi moral trpeti od živali... Ako nikakega pridelka. Ako bi na veho sleherna žival grizla, potem je Uki njivi koruze porezali rastli-bolje ne živeti na svetu... |nam vse metlice, predno so priče- — Ifm!... Dobro... — govori ,e vsjpati prah in če bi veter od strogo Očumelov ter kašlja in d vi-' nikoder ne prinesel niti enega ta-ga obrvi. — Dobro... Čigav jeta kega praška, ne pridelali bi niti pes? Tega pa ne pustim kar tako!, ^»ega zrna koruze. Naučim vas spuščati pse! Treba je Rastline se izboljšujejo na dva Prvi način je z izbira- paziti na one gospode, ki ne n- načina, važujejo policijskih predpisov! Ko, njem. Vzemimo primero. Na nji-bo podlež kaznovan, si bo dobro'vi utrgamo par najlepših zrelih zapomnil, kaj se pravi spuščati pšeničnih klasov. Iz teh izberimo pse in druge živali! Pokažem mu vražjo mater. Eldirin, — reče nad zornik policaju, — poizvej, čigav je ta pes, in napiši protokol. Psa je treba ugonobiti. Neutegoma! Gotovo je stekel... Čigav je ta pes? — Zd; se mi, da je generala Ži-galova, — odvrne nekdo iz množice ... — Generala Žigalova? lira... Sleci mi suknjo. Eldirin ... — Strašno je vroče! Mislim, da bo dež... Samo nekaj mi ne gre v glavo. Kako te je mogel ugrizniti?... govori Očumelov Hrju-kinu. — Saj ni mogoče, da bi dosegel tvoj prst ? Majčken je, a ti si tako velik! Morebiti si se sam okrvavii z žebljem, a potem ti je ' ZAKAJ TRPETI? Rronstttne, neralgičn« in bolečin« v ao hitro odpravljen« s primerno vpormbo &PAIN-EXPELLERJA'$ Twnttt TinwVlt Kg. v p*L nr. Zdr. dr. Glejte, d« dobit« pristnega— »l*ro«f» i* kot SO l«t. SafctonUU SID&0 UtralUo saaako. najlepše in najbolj razvito zrnje, katero prsejemo na poseben prostor. Rastline skrbno negujiuo in ko klasje zopet dozori, izberimo zopet najlepše klasje in posejmo zopet najlepše zrnje istega. Ce to ponavljamo nekaj let. bomo vzgojili vrsto pšenice, ki bo mnogo lepša in boljša od prvotne. Vrste različnih rastlin je mogo če izboljšati, tudi s tem, da jih ge nerftcijo 3a generacijo skrbno negujemo in jim dajemo vse mogoče ugodnosti, tako potom zemlje, primerne lege, obdelovanja itd. Nove ali izboljšane vrste rastlin pa se najbolj gotovo vzgoje z križanjem. To se do gotove mere vr!i v naravi sami s tem, da vetro- vi ali žuželke prenašajo cvetni prah od ene sorodne rastlinske vrste na drugo. V večji meri in sistematično pa delajo to moderni vrtnarji in sploh rastlinoslovci, k nam leto za letom nudijo nove ali izboljšane vrste cvetlic, zelenjave, žit, sočivja in sadja. Eden najbolj uspešnih rastlinoslovcev je bil v tem pogledu lansko leto nmrli Luther Burbank, ki je vzgojil 11a stotine novih rastlinskih vrst in izboljšal nadaljne stotine drugih. Glavna skrivnost njegovih uspehov je bilo prenašanje cvetnega prahu odeue rastline na drugo. To so bile nekake mešane rastlin- rože. Nekatere uspevajo celo ^ ^ frlčisneira lliski V Nizzi živi mlada ru^ka umet niča Sofija Grigorjevna-Rasputi nova. ki trdi o sebi. da je hči zlo- IZGREDI PRI LEPOTNI K0N KURENCI. V Berlinu je običaj, da vsako leto izvolijo "Kraljico poletja", "kar je združeno s posebno slav-riostjo. obenem pa prejme nagrado" lOO-uajlepših berlinskih dam in gospod ičen. Tudi letos je bi morala biti iz-tn-ana "Kraljiea poletja za leto 10:27". Konkurenca je bila zelo živahna. njen zaključek pa bi se imel vršiti tt* dni v prekrasni športni palači. Finale te lepotne konkurence pa je bil pravi fiaskr in je končal z nepričakovanim škandalom. Na pozomici se je zbralo 1,00 lepotnih kandidat in j v kopalnih o blekali. Maloštevilno občinstvo, ki je prisostvovalo konkurenci, je bilo kon=fternirano. Lepotice niso NA VEŠALA HOČE. V Angliji bi .morali te dni obesiti 22-Ietnega rudarja W'illiama Ivnigtona iz Ilkestona, ki je priznal. tla je umoril svojo mater.Notranji minister je termin justifi-kaeije odgodil in odredil, da se mora proces proti Knigtonu obnoviti. Knigton je bil obsojen pred poroto v Derby na smrt. in sicer na podlagi izpovedbe, da je umoril svojo mater. Kriminalni organi pa niso mogli pojasniti smrti njegove matere. Napeli so vse sile. da preskrbe sodišču dokaze o sinovi 'krivili, kar pa se jim ni posrečilo. Zdi se. da je umrla rudar-peva mati naravne smrti in da j° do bil njen božjastni sin od žalosti hud živčni napad. Ko se je zavedel in našel svojo mater mrtvo, je odšel na policijo in izjavil, da ji' Ugajale in zato jih je izžvižgalo.j mater umoril. Njegov zagovornik D a so morale biti med konkurent-j je vložil proti smrtni obsodbi nič kami res "krasotice"'. priča dejstvo. da je neki član žirije, glasno pripomnil: " "Takih 'ksihtov' se videl". pa res so ni prilično sen enih prostorih, kot na ln„žika Rasputina primer marjetice. mačehe, ved-1 v v . I no cvetoče begonije, potoenieej kalendule. trobent ice. šmarnice, fiuikeije. krvaveč isrčki, kane in Jdruge. Kjer je taka senca, da niti trava ne raste, moremo nasaditi gozdne praproti, bo vsaj nekaj ze- ske ženitve. Recimo na primer, da , _ • , - - • . ' , 1 ' ilenega 111 končno je praprot zelo imam na vrtu rdeče cvetočo in t>M]epa rvstlina Nastal je prizor za bogove. Razjarjene lepotice so kot divje Ama-eonke planile na sodnika, ki se je drznil izreči tako uničevalno 1 meniha odnosno"sodbo in jrotovo bi 11111 izpraskale oči, da nI pravočasno pobegnil. lo cvetočo petunijo. Iz cveta belo-cvetoče petunije odstranim vse prašnike, predno so razvili prah; nato pa prenesem cvetni prah rdeče cvetoče petunije 11a pestiče be-locvetoče. Iz semena, ki ga_bo napravil ta umetno oplojeni cvet. zrastle bodo petunije. katere ne bodo niti bele, niti rdeče .ampak nekaj to je rdečkaste ali pa maro-gaste. Tako nastane nova vrsta. Pa vzemimo drug slučaj. Imam paradižnik, ki rodi debele sadeže, k pa niso zelo *sladki. poleg tega pa še pozno tlozore. Druge vrste paradižnik rodi sladke, pa drobne madeže, ki zgodaj dozorijo. Prenesem cvetni prah od ene vrste na drugo in tako pridobijeno^serae mi bo dalo paradižnike, ki so podedovali delna svojstva obeh rast- Večina jKiznanih enoletnih cvetlic ne zahteva nič drugega, kot vsaj srednje dobro zemljo, dovolj Sol ne a iu v suhem vremenu vode. Seveda ne smemo pustiti, da bi se dušile v plevelu, pa pridno režimo cvetje. Dol j ko bomo odrezava! i cvetje, več novega bo pognalo. Ako pustimo cvetje, da se osnje in prične delati seme, ne bo dosti novega cvetja. Ne pozabimo tudi na poznepoletno in jesensko cvetje. ker sredi poletja ga je dovolj. Za pozno cvetje nasadimo astre, salvije. kane, kalendule. ikosmos itd. Tudi za nekaj majrona. rese-dice in prežilke (basilica) naj bo nekaj prostora. ker te rastline prav prijetno diše. Cvetlice, ki smo jih imeli pozimi v lončkih, zamoremo poleti posaditi na vrt. da se okrepe in iz odrezanih vejic cigar paseva-11 je na bivšem carskem dvoru in poznejši umor je dal signal z;i državni prevrat. fsofija Griprorijevna ima v Nizzi vilo in hodi često v rodovniški o-bleki. dasi je v resnici igralka, plesalka, pevka iu filmska umetnica. O Rasputinu nostno pritožbo, ki jo je vzklieno sodišče zavrnilo. Zdaj se je zavzel za nesrečnega sina notranji minister in vzklie-110 so- fatijo slabim, bi morali po.sku.šatr Xu- ga-Toro. T-i zdravilo «>lajš« holfčine in obr-neni ojafa ledvice i n mehur. Daje no-v.» življenjf živcem in si>loh |>omaj,-a k novpniu z«lravju in moči. Ako niste zdravi, kot l vam v tem času ne pomaga in ojača tedaj vrnite ostari.-k zavitka lekarnarju, kateri vam povrnil vse t:i ter izgiuila v temi. V< s omamljen -.e je obrnil ter videl sestri, ki stn čepeli za drevesom. — Pojdita, — je rekel ter pokazal na hišo. Ihte sta mu sledili. Ko sta hoteli smukniti v svojo čnmnato. je rekel, ko je odprl \rata stanovanjske sobe: — Tu sem! Tresoči sta se stisnili v kot. ker nista vedeli, kakšno kazen jima ho prisodil. Pri/.«al je luč. o«?pr! družinski album ter vzel j7. njega sliko. Kot skesani jrrešmei sta sp približali. — Kdo j.' !o .' — jp vprašal s vojim najbolj strogim glasom ter pokazal na sliko. Hila je mladostna slika matere, skoro popolnoma < bledela od številnih let. Obe pa sla jo takoj spoznali, omahnili pred posteljo na knlena ter pričeli ihteti blazino. Nato pa sta priznali vse. Kilo je hujše kot je kedaj slutil... Nastal je strašen molk. Pavel je stopil k oknu ter zrl v noč. — Hvala Uogu, da si mrtva. mati. — je rekel si #vil roki. Tedaj sta naklas zajokali, se pridrsali po kolenih k njemu ter ■ MU hoteli poljubljati roki. — Pobožal jima je !as.>. kajti ljubil ju je preveč. Otroka, otroka! — je rekel ter omahnil na stol. skoro prav tako brez moči kot oni dve. — Zmerjaj naju. Pavel. — je ihtela Iv at a. — Na. rajši naju lepi. — jp prosila Greta. — To sva zaslužili. Potegnil je z roko preko čela. Vse se mu je zdelo kot sen. — Kako je to pač moglo zgoditi? — je mrmral predse. — Ali sem tako -hibo pazil na vaju? ( — Kekla stji nama. — da naju hočeta vzeti. — je zajeeala Kata. — Ko bo žalovanje končano, naj hi bila poroka. — je d a stavila Greta. — In <"-p si j) to rekla, bosta tudi storila. — je vzkliknil, kot da si prigovarja pogum. — Otroka, rajše poklekni ta pred Rogom, kar ^iima je treba. Ta slika bo od danes naprej vsako noč stala na vaju i mizici. — Ali bosta imeli nato še pogum hoditi po poti sramote? Lahko noč! Planili sta za njim ter ga prosili, naj ostane pri njiju, ker sc^ bojita. O11 pa -e je oprostil obeh ter odšel v svojo sobico, kjer je v temnem razmišljpval. Sramoval >e je tako. d;i jo mislil, da ne bo več mogel prenesti dnevne svet obe ... Naslednjega dne pa je poklical mojstra ter ga odslovil. .Mož mu je zrl ves prestrašen v obraz. — T11 sedaj, gospod Maj hofer. ko je v se v najlepšem teku? — je rekel. — Da. vse v najlepšem leku, — je mrmral zamišljeno predse. — Prišlo je nekaj vmes, — je rekel nato, — kar mi je vzelo ve selje do drla. Pustimo to za enkrat, in ko ho zopet prišel čas. priden zopet po vas. Oče m' je trpko pritožil radi nočnega motenja. — Kaj pa si div jat po vrtu — je vprašal. — (Sil sem tvoj glas. — Kradli »o jabolka. — je odvrnil Pavel. Ststn sta imeli objokane oči ter si nista upali dvigniti pogleda. — Tako izgledata dve propadli, — si je mislil Pavel tpr si obljubil. da bo / njima tako strog kot jetniški paznik. Ko pa ju je prvikrat nabrnlil ter sta holestno-ponižno zrli nanj. kot Magdaleni, ju je v solzami v očeh objel ter rekel: — Tiho otroka, bo že vse zopet dobro. Trdno je bil prepričan, da ne bosta Erdmana pustila poteči dneva, ne da bi se oglasila na posestvu. — Vest ju bo tirala k temu, — si je rekel. Tarf-o trdno je bil uverjen o tem. da je po obedu nujno pozval svojega očeta, ki je postal v >voji lenobi prav pacek. naj obleče no-ao suknjo, ker je pričakoval važnega obiska. OČe se je z nevoljo uda! ter je bil nato dvakrat tako jezen, ko je spoznal, da je bilo veliko delo popolnoma odveč. P.osta pa«"- prišla jutri. — si jp rekel Pavel, ko je šel spat. — Dan^s še nista imela pogtima. Potekel pa je tudi drugi dan, ne da bi se kdo oglasil. Pavel je begal po hiši kot zmeden. Vsakih deset minut je zrl na planjavo in nato so jwstali pozorni cpIo hlai>ci. ki ko se pričeli suvati v boke... — Škoda je. — si je rekel. — da sem še tako nedolžen 111 da nimam nig najmanjše izkušnje v ljubezenskih stvareh, kajti drti-srače hi žp vedel, kaj mi je storiti, — Moram jima olajšati stvar, — je rekel nekega jutra si dal 1 apr. či voziček ter se odpeljal v Lotkeim. posestvo Erdmanov, ka-tpro sta skupaj obdelovala izza snirti svojih starišev. Srce sp mu jp krčilo od sramu in jeze. ko je stopil kot nekak prosil SVENGALI PRIBIL FAKRJA r NA KRIŽ Te fini je znani mojster sugestije Svengali-Vrba presenetil praško občinstvo z novo senzacijo. BOGASTVO INDIJSKEGA MAHARADŽE f Ljubljenec ognjegascev. Splošno se trdi. da jp najbogatejši človek 11a svetu tovarnar Ilenrv Ford. medtem ko drugi na- Pribil je namreč točno 710 staro- vajajo petrolejskega kralja Ro j rimskem običaju nekega fakirja na križ. Fakir, ki je vajen, da si ckefelierja. Oba denarna mogotca pa poseka neki indijski m ah ara-! prebode rokp. nogp. jpzik in teIo.|dža. čigar bajno bogastvo je raz-jp vzdržal na križu s pribitimi ro- kril strmečim revežem vsega sve- kami iu nogami zelo dolgo. Zn lju-jje bil pogled na križu pribitega ta angleško-indijski novinar Ni-chal-Sing. ki je l>i! nekaj čast gost di fciabih živcev in mehkega srca tega maharadže. fakirja tako grozen, da pogledal O bogastvu indijskih maharadž niso vzdrtžali in padli v omedle- se je pisalo že toliko, da bi lahko1 vieo. i napolnili cele biblioteke. Vendar Na križu pribiti fakir pomeni največjo senzacijo, ki je bila v va-rietejih sploh kdaj vidna. Poleg tega jp Svengali pokazal še par drugih neverjetnih slučajev. Tako je s pomočjo sugestije popolnoma utrpnil telo nekega medija. Medij je postni popolnoma brezčuten. Svengali je položil otrplega medija na naslonjali dveh stolov. tako da jp bilo telo oprto samo pri vratu in pri členkih. Xa-tr> se je v sredo telesa vsedel in telo medija je ostalo popolnoma ravno. Izvajanja Svengalija so naravno vzbudila največjo pozornost. NOVO CEPIVO ZOPER REV-MATIZEM pa je malo Evropejcev, ki bi jim: ti — za naše pojme skorajda prav-1 ljični knezi in Krpzi zaupali vpo- j ognjegaški' postaji v Nutlev **«>tanie oamihri* Shipping N. J., imajo psa. ki se imenuje "Sun ke". Sedeti zna na zadnjih' nogah, prav mu pride ognjpga ška kapa. in če ni drugače, vza-j ine tudi pipico v usta ter na ta1 način posnema svoje gospodarje! gled v svoje zaklade. Po trditvah omenjenega angle-j ško-indijskega novinarja je sigur-J no. da je najbogatejši med bogatimi maharadži knez Cotlii. vladar indijske dežele TTaiderabad. Le-ta je tako bogat, da prekaša vse bo gataše v Ameriki in Evropi in povsod po svetu. Krez Cotlii jp absojuten gospodar svoje dežele. Njegovem« žpz.Iu , ' . , 0 -n v . Zastopniki kateri so pooblaščeni na- se pokori 1-1 milijonov podložni-1 birati mroinino za dnevnik "Glas; kov. To prebivalstvo, ki je torej j Naroda". po številu nekoliko večje od ju-| Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo. goslovanskega je nanosilo v blagajne svojega vladarja toliko bogastva. da bi ga sploh bilo težko preceniti. A že približna ocena da- 80. aprila: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen. 4. maja: Mauretanla, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 6. maja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. I. maja: Berlin. Cherbourg, Bremen. T. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Pres. Wllaon. Imt SKL'l'NI IZLET II. maja: Aqultanla, Ch^rbour*. 12. maja: Himuurf, Cherbourg, Hamburg, Sluenchen, Cherbourg, Bremen. 14. maja: Paris, Havre. SKUPNI 1ZI.RT 17 maja: Bererigarla, Cherbourg; Columbus. Cherbourg, Bremen. 18. maja: George Washington, Cherbourg Bremen. It. maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja: Leviathan. Cherbourg; France, Havre ; L'eriflinger, Bremen. 24. maja: Martha Washington, Trst; Reliant, Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Mauretanla, Cherbourg: President Harding. Cherbourg. Bremen. 2t. maja: Albert B«l!ln. Cherbourg. Hamburg 28. maja: 0!)Tnpio, Cberlxjurg; Republic. Bremen, Cherbourg. 31. maja: Aqultanla, Cherbourg; Thurlngia. Hamburg. 4. junija: I'ar is, Havre. 23. Junija: Pres. Wllaon. Trat. SKL'PN'I IZLET 2. julija: lie de France, iiavie. — SKUPNI IZLET 5. avgusta: President Wllaon, Trst —SKUPNI IZLET Zastopniki "Glas Naroda" to. knfero jo prejel. Zastopnike rojakom toplo prinoror-nmo. Naroeriina 7.a "Glns= Nnrrxla" je : ! Za eno leto $rt.fift; za pol Ipta SSI.OO; j za stil! mesec ?L'.00; za potrt leta ,}e ogromne zneske. _(> Prav 7.a prav je maliaradžino j X:iri>r.nina za Evrr,po je $7. zn eno ! bogastvo mrtev kapital, ker ob-: leto. t- ... .. . , j stoji v glavnem i/, draguljev. Za | ^ \i JFORM \ Ivronieni revmatizem je ena od . •j -i....., , , . isvo.i zaklad -1 je dal knez (otlu Fanlana. A. najbolj razširjenih bolezni, ki 11111- . , . v ' -r , ■ x zgraditi posebno poslopje, v <-i <•110 človeštvo. Leta 1!)22 je obo-| , , , . , , , . SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pat za potovanje ra ' ogromnih parnikin: FRANCE — 30. aprila; 21. maja PARIS — 14. maja; 4r. junija MAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. li-edno nij:ke cino. Zajame i te si prostor za prvo vožnja nov«-pa velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York lelo v Angliji na revmatičnih boleznih od 13 in pol milijonov ela-nov bolniških blagajn 370.000 o-seb. kar je povzroeillo bolniškim blagajnam 2 milijona funtov šter-lingov. Pri neki večji bolniški blagajni v Berlinn ^o zabeležili leta 1020 slučajev raznih revma- tičnih obolenj z 242.632 izgnblje I gar kleteh je zakladnica. Dragu- lji niso nakopičeni samo v eni. v modernih blagajnah anjrl. izdelka. Bogastvo se je množilo tako hitro, da je moral sedanji ma-haradža že ponovno razširiti in povečati svojo zakladnico. Xe pozabimo pa. da mu pedani- IT«v*lievar. San Francisco, Jacoh i^iusln. manj kot 2 milijona šilingov kot podpor. Spričo teh dejstev so vzbudili uspehi, ki so se dosegli pri lecenju revmatizma z novo iznajdenim del: če bi mu mogel kdo ta: kožnim cepivom Tntivaecin Paul zaklad iztrgati, bi bil še vedno; po vsem svetu veliko pozornost, zelo, zelo bogat mož in mogočen tako v krogih strokovnjakov, kot indij«1 : maharadža . . . v široki javnosti. Pri najtežjih o\ bolenjih je bilo doseženo v fi4 slučajih od "100 znatno ozdravljenje. Pri nevralgiji je bilo 25 slučajev od 100 popolnoma ozdravljenih, pri 41 slučajih pa se je doseglo znatno izbolj je bilo popolnoma COLORADO Denver. J. Sclmtte. marveč v več sobah. Shranjeni soj Pueblo. Peter Culi-. John Germ, | Fr. Janesh. A. Saftič. ' Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Iiavuk. INDIANA Indiana pol is, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verhleh. Cbirago: Joseph Blish. J. Bcveie, j Mrs. F. UinrMi. Cicero, J. Fabian. Jolict, A. Anzelc, Marv Bainhit-Ii. j J. Zaletel. John Kren. Joseph Hrovat. I.a Salle, J. Spelieli. Maseoutab, Frank Augostin. North Chicago, Anton Kobaf. Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Ilorvath. Waukegan, Frank 1'etkovšek. imi delovnimi dnevi. A' Avstriji šOjki plačujejo davek v čistem zlatu i izjilačali leta 102."> revnaatikora ničlali v draguljih. Samo z dragulji je! napolnil že petdeset velikih železnih blagajn v obliki omar in sama to premoženje je vredno okrog 130 milijonov dolarjev. A to je VEČNA ŽENSKA MLADOST To je poglavje, ki najbolj kaže. šanje. Pri isehias« ^ VS(1 izpreininia lia svotu. ilnoraa ozdravljenih 7a «asa Pl.pSerna peSniki o- 47 odstotkov, pri 4~> pa se je do seglo znatno izboljšanje. Izredno ugodni rezultati lečenja mišičnega in sklepnega revmatizma s cepivom "Outivaccin Paul", ki ga ie iznašel dvorni svetnik prof. Paul. bivši ravnatelj državnega zavoda z a cepljenje na Dunaju, upravičil jejo domnevo, da utegne postati to cepivo v prihod-njosti glavno zdravilo zopet revmatizem. Želet i bi bilo. da bi se tudi pri nas po vzgledu Anglije in drugih kulturnih držav ustanovil ob sodelovanju državnih oblasti. socijalnifi institucij organizacije "Rdečega križa", bolniških blagajn itd. komite, čigar naloga bi bila energično pobijanje zelo razširjenih revmatičnih bolezni, povzročajo narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Strašna rodbinska tragedija. V vasi FTellingen na Avstrijskem se je te dni odigrala strahovita rodbinska tragedija. Kmetica Marghareta Lange se je zvečer sprla s svojim možem, ponoči je na prosilec na posestvo onih ki sta mu storila že toliko zlega v živi je- L, Vstala, s sekir0 nbila svojo 20. Nl ,loevali zgolj mladenke v starosti 16 do !)-! let. Puškinova junakinja je s 24 leti izgubila vsako upanje na možitev. Ostala ji je odprta pot stare device. Šele Balzac je naredil neko revolucijo s tem. da je odkril nad 30-letne žene. Kljub temu so ostale besede "Ral-zacova leta — nevarna starost" le za ženske, ki se nočejo vdati zobu časa. Le pri Čehovu je 40 let "babje poletje", par lepili jesenskih dni pred zimskim mrazom. Zdaj so ta leta proglašena za najlepša ženska leta. V sodobnih pariških romanih štejejo najbolj privlačne in očarljive ženske 45 do T>0 let in "prve srebrne niti v laseh tvorijo zapeljivo nasprotje 7 mladostnimi očmi". Xi d.voma. da bodo sčasoma prišle v modo tudi od športa utrjene vitke in sloke dame. stare od 60 do 80 let. Vse se pač vrti tako kakor ljudem v tej ali oni dobi prija. POČASNA SMRT Bolesti bolečine, nervoznost, težavno spuščanje vode—^o je večkrat znamenje nevarnih neredov. Poskušajte svetovno slavno zdravilo za ledice, jetra, mehur in podobne bolezni. Pijte dosti vode ter vzemite Iiboren odCaJ«lnf pomirjevalo**. Znan kot narodno, zdravilo HoTandske reč kot 200 let. Pri vseh lekarnarjih v treh velikostilu Glcjt«, da bo ime Gold Medal na vsaki UcatiJI. n« kupujt« nadtmnlktv, |KANSAS Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Repovž. MARYLAND Steyer, J. ("erne. Kit/miller. Fr. Yixlupivee. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Baricli. Ant. Janezieb. MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže A. Panian. Ely, Jos. J. Peshel. Eveleth, Lonis (»onže. Gilbert, I-on is Vessel. Hibbing, John Pov.se. Virginia. Frank Ilrvatleh. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, Gregor Zobec. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omalia, P. Broderiek. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant. Cleveland, Anton Bohek. Charles Karlinger, Louis Rudraan, Anton Sim-eich. Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kinase. Niles, FniLk Kosrovšek. Warren, Mrs. F. Raehar. Youngstown, Antou Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer, Ix>uis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Brougbton. Anton Iiwivec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerina. Coneniaugh, J. Brezovec, J. Pike, V. Rovanšek. Craft on, Fr. Machek. Export. G. Previč, Louis Supančif, A. Skerlj. Forest City, Math. Kamim Farrell, Jerry Okorn. ^ Imperial, Val. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in" okolic«, Frank Fa-renchack. Irwin, Mike Paushek, Johnstonrn, John Polanc, Martin Ko-roslict*. Krayn, Ant. Tan2elj. Luxerne, Anton Osolailc. Manor. Fr. I »cms-liar. Meadow I .anils, J. Koprivšek. 4 Midway. John Z»i>t. Moon Run, Fr. Podniil'ek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in F. Jakohieh, J. Cerin, J. Pogačar. , Presto, J. I>em«har. Reading, J. I'czdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta, in okolico, J. Sk» rlj. Fr. Seli i f rer. West Newton, .Tfrseyih -Tovan. Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krehs. WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelen". Sheboygan. John Zornian. West Allis, Frank Skok. WYOMING Roik Springs. Louis Taucher. Diamondvillc, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele. J. Čeme. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati > ■tari kraj, je potrebno, da je pou-Cen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljSa pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljacd same sej o potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit 1« Washlngtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotora-njem in to naravnost ▼ Washington, D. O. na generalega naselni-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SL julija, 1926 se nikomur več ne pofilje permit po pošti, ampak ga mora Iti iskati vsak posllec osebno, bodisi v najbllžnjl naselni-Bki urad ali pa ga dobi ▼ New Yo-kn pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, po trnje na srojo lastno odgovornost. Kako clobiti svojce b starega kraja. Kdor žeH dobiti sorodnike «11 svojce is starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpu&enih v tem letn 670 priseljencev, toda polovica te kvote je dolqpena za amerISke državljane, ki žele dobiti sem tarUfe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. Amertifkl džavljani pa aamorej« dobiti sem žene ln otroke do 18. le ta bres da bi bili šteti ▼ kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo t Washington. Predno podvsamete kaki pflrtte koral. FRANK SAKSER STATE BANK O COBTLANDT 8T, NEW YOBK V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK(novi); HAMBURG DEUTSCHLANU ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE XaSl parn ki r.a tri vijak« CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSKBNTM VODSTVOM $ 19S I z NEW YORKA do LJUBLJANE I" NAZAJ v modern-m 3. razredu. (Vojni d j vek P"Stbt-j.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoTJenJa ln «ru-ge informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Inc. General Agent« 28 E ROADWAY — NEW YORK ADVERTISE in GLAS XA RODA NAPRODAJ POSESTVO 10 minut h od tr^n Konjice, skoro nova zidana hiša z gospodarskim poslopjem poleg glavne cesto. Natančna pojasnila daje Katarina Bucovnik, Hebenstrcit, pošta Konjice, Slovenija Jugoslavija, ali ' pa: Martin Bucovnik, 224 Spring Place. Plymouth, Wis. (3x30.2&3) KNJIGO KAKO SE POSTANE AMERIŠKI DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi Stane 25