SSIJK®
Izhaja
H)., 20. in zadnjega dn6 vsakega meseca.
Naroiinina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Oitrtčs
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj I
eatfciS
Štev. 13.	V Ljubljani, 10. maja 1899.	Letnik V.
Vabilo
k
vseslovenskemu shodu kršč-soc. delavcev v Ljubljani
dne 28. maja 1899. leta.
Tovariši, prijatelji krščansko-socijalne organizacije! Že lani smo hoteli pokazati na sijajen način svoja neomejeno in neomajano udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. o petdesetletnici vladarstva. Toda eden izmed privržencev tiste rdeče internacijonale, zoper katero se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost.
Toda mi ne odnehamo! Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dnč 28. maja svojemu premilemu vladarju, varuhu delavskih stanov, svojo otroško ljubezen in vdanost.
Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali v napredku. Čas je, da se ganemo; pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj se uredi zanaprej skupna organizacija vseh slovenskih krščanskosocialnih delavcev v obrambo in dosego svojih pravic.
Binkoštni prazniki so prazniki ustanovitve sv. katoliške cerkve; nedeljo potem'pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih krščansko-socijalnih delavcev.
V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogubna načela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, srečnejših dni.
Na shodu dnč 28. maja se bodemo organizovaU vsi slovenski krščansko-socijalni delavci v odločivni boj zoper vsa pogubna načela. Skupno hočemo bojevati ta boj na celi črti.
Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan se bode blagoslovila tudi naša zastava. Ta nas bo zanaprej vodila v b o j za načela krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti.
S tem vas, dragi tovariši, in vse cenjene prijatelje slovenske krščansko-socijalne organizacije, vabimo k shodu. Pridite! Z Bogom na delo za krščansko ljudstvo!
V Ljubljani, dnč 7. maja 1899.
Pripravljavni odbor za prvi vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev v Ljubljani.
LISTEK.
's.-s.-v.-v. -
Svoboda odločitve.
(Debata v cidrskem mestnem zboru.)
»Gospod Lapajne, župan v Idriji, svojega sina ne d& krstiti, ker hoče, da se ta sam odloči, v katero vero da vstopi, ko bo štirinajst let star.«
Te vrstice je bral v časniku gospod Ne-jalop, ki slavno župani v velikem mestu Cidrga. Zabliskala se mu* je v glavi nova ideja, in da jo oživotvori, sklical je takoj občinsko sejo, prebral v njej novico in nadaljeval :
»Slavni zastop! Ta velika misel našega somišljenika, idrijskega župana, zasluži, da jo upošteva tudi naš svobodomiselni znstop. Gospod Lapajne stoji sicer v direktnem nasprotju z avstrijskimi državnimi zakoni, vendar mi, slavni zastop velikega mesta Cidrge, mi,
kot prvoboritelji misli svobodne, mi hočemo dosledno izvesti to veliko misel. Svoboda odločitve! To je naše geslo. Slabi svobodnjaki, ki obstojč na sredi potal Mi hočemo dosledno in junaško do zadnje pičice izvesti svoj vzvišeni problem.«
»Dosledno in junaško!« zagrmela so krepka grla mestnih očetov.
»Jaz torej v svrho preraaganja klerikalizma predlagam, da se vsprejme kot postava: Nihče ne sme dati krstiti svojega otroka, dokler se ta po svobodni odločitvi ne prizna kot pristaš kake vere. Otvarjam debato k temu predlogu. Kdo želi besede?«
K besedi se oglasi odbornik Dumnik, vstane in reče: »Svoboda odločitve mora vladati gledč na vero. Odstavili smo Bega, ki je zahteval, da mora vsakdo biti krščen in verovati ; zato pa moramo biti dosledni in zatreti vsako zatiranje svobodne odločitve. Zato pa moramo zahtevati, da se tudi gledč šole od-
pravi nasiUtvo. Sedaj mora vsak otrok obiskovati šolo zoper svojo voljo; nihče ga ne vpraša: Ali se svobodno odločuješ za šolo? On mora 1 Glejte nasilstvo! Torej predlagam: Noben otrok se ne sme proti svoji volji siliti v šolo, ampak počaka se naj, da doraste in se sam odloči, ali hoče iti v šolo ali ne.« — Reče in sede.
In k besedi se oglasi mestni oče Pižor, zaradi svoje prevelike učenosti imenovan »veliki leksikon«, in vstane in reče: »Da, svobodo odločitve tirjajmo! Kako se pri otrokib zatira svobodna odločitev I Nikogar ne vprašajo, ali hoče biti oblečen ali ne. Vsakdo mora vsprejeti obleko na svoje svobodno telo. Prav nečuvene reči se godč. Videl sem na primer, da so babice in matere povijale otroka, dasi je brcal in se branil, ter so tako odločno zatirale njegovo svobodno odločitev. Videl sem celo, da so otroka šiloma umivale, dasi je kričal in se branil z vsemi
Vspored
▼neslovenske delavske slavnosti.
V soboto, dnć 27. maja: bakljada in serenada. Ob pol 8. uri zvečer zberd se udeležniki pred »Katoliškim domom«, odkoder odkorakajo z lampijoni in godbo na čelu po Gosposki ulici, mimo »Zvezde«, po Selen-burgovih ulicah na Dunajsko cesto pred sta* novanje blagorodne kumice gospe Pollakove, kjer se ji priredi podoknica. Od tu odkorakajo v istem redu mimo južnega kolodvora po Resljevi cesti, Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu prod škofijo, kjer pred palačo presv. knezoškof* prirede serenado. — Večer na čast došlim gostom. »Slovenska kršč.-socijalna zveza« priredi po končani bakljadi in serenadi v »Katoliškem domu« večer na čast doSlim gostom. Vstop gostom in prijateljem slovenskega kršč.-socijalnega delavstva prost. — V nedeljo, dnč 28. maja: Slavnost blagoslovljenja zastave »Slovenske kršč.-socijalne zveze.« Ob pol 8. uri zjutraj zberč se društva pred »Katoliškim domom«, odkoder odkorakajo po Bregu, Cojzovi, Emonski cesti, Vegovi ulici z godbo na čelu pred nunsko cerkev. Pred nunsko cerkvijo ima presvetli gospod knezoSkof Anton Bonaventura Jeglič cerkveni govor, potem presvetli blagoslovi zastavo. Po blagoslovljenju zastave se vrši zabijanje žebljev in potem daruje knezoSkof sv. maSo. (V slučaju slabega vremena vrši se ta del slavnosti v nunski cerkvi.) — Obhod po mestu. Sprevod se pomika po Šelenburgovih ulicah, Prešernovi ulici, čez Frančiškanski most, po Špitalskih ulicah, pred Škofijo, čez Vodnikov in Cesarja Jožefa trg na »staro strelišče«. — Zborovanje.
I.	Slavnostno zborovanje: a) Pozdravi: Poslanci V. skupine. Zastopniki posamnih organizacij. b) Izjava udanosti in pokorščine cesarskemu jubilarju. Poroča urednik »Glasnika« Ivan Jakopič. II. Ustanovitev krščansko-soci-jalne zveze. Poroča Iv. Kregar. III. Sklepanje o resolucijah: 1. Načela, poroča dr. Josip Pavlica; 2. Politične razmere, poroča Josip Gostinčar; 3. a) Gospodarska organizacija, b) Delavsko varstvo, poročajo Fr. Zdler, Job. Sedmak, Mart. Škerjanec; 4. Tisek; delavski zaklad, poroča J M. KržiSnik. — Skupni obed v »starem strelišči«. Cena se bode naznanila pozneje po časopisih; kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj to naznani po možnosti vsaj do petka pred slavnostjo. V e-lika ljudska veselica na »starem strelišči«, se prične ob polu 4 uri popoldne. Vspored: Prolog, zložil g. dr. Jan. Ev. Krek. Slavnostni govor, govori g. dr. Jan. Ev. Krek. Petje raznih pevskih društev, sviranje godbe
itd. Prosta zabava. Vstop udom sl. društev brezplačen, neudje plačajo 30 kr. za osebo. — Cisti dohodek se porabi v pokritje stroškov za novo društveno zastavo, ter se preplačila hvaležno vsprejemajo.
Slavnostni odbor.
Zastava Slovenske krščanskosocialne Zveze.
Ta zastava je neka posebnost. Reči smemo, da v tem slogu ni še nobene na Slovenskem. Zvršena je v najmodernejšem slogu, a tako, da poleg mode ustreza tudi večnim nespremenljivim zakonom lepote. Ze njena velikost je znamenita: Drog je ves dolg 3 55 m, zastava pa je dolga 175 m, široka 61 cm. Drog je zvršen po modelu gospoda kiparja Zajca. Prav na vrhu je lepa postava svetega M.haela. Ta, ki je prvi boj bojeval proti krščanstvu sovražni sili, ta nadangelj, ki je varih katoliške cerkve in patron vseh bojevnikov za krščansko stvar, ta nebeški junak vihti visoko nad zastavo svoj meč. V čeladi se mu svetita dva granata, in gladki Ščit v roki se leskeče kot zrcalo. Ta podoba meri 43 cm Pod njim pa se vije krivonos zmaj. Svoje kremplje zabada v zemeljsko kroglo, in dolgi, zviti rep mu sega okoli zemlje. Pa dasi se trudi na vso moč, da bi zlezel na vrh, vendar ne more, ker na vrhu stoji sveti Mihael. Krivonosi zmaj ne more nič drugega, nego da jezno sika s svojim strupenim jezikom v angelja. Spodaj pa je grb krščanskih 80cijalcev: Dve krepki, žilavi roki sta sklenjeni in držita sveti križ. Ta skupina meri 56 in pol cm. Vse je kovinsko in bogato posrebreno. V solnčni svetlobi je vtisek čaroben. Posamezne podobe so fiao izdelane in umetniško modelirane. Zastava sama pa je bogato okrašena z modernimi okraski. Načrt je izdelal gospod arhitekt K. Plečnik, izdeluje jo gospa Hlavka. Na crčme-podlagi se svetita srebrna napisa: »Slovenska k ršča ns ko-socij al na zveza« in »Z Bogom za krščansko ljudstvo.« Zlata monograma Kristusova in fantastično cvetličje in ovočje v nežnobarvanih okraskih delata vtis eleganten in veličasten hkrati. Zastava bo razstavljena v »Kat. Domu«, ko bodo vse posameznosti dovršene. Zares časten bo za nas oni dan, ko bs bo nad našo »Zvezo« razvila ta dragocena zastava!
Delavstvo in narod.
Mi smo mirni, krotki državljani. Mi rajši desetkrat molčimo v javnosti, kakor da bi jedenkrat govorili. Mi slišimo vrvenje sveta,
nasprotniki mesto nas govorč, vpijejo, gospodarijo. Mi pa poslušamo, ker smo mirni državljani.
0	narodu ima današnji svet čudne pojme. Kadar se govori o narodu, misli vsak na gospodke v fraku in gospodične s pahljačami v »Narodnem domu« pri električni luči na parketu pri kakem narodnem plesu. Narod jim je gledišče, roman, kavarna. Bolj širok pojem imajo že tisti, ki pri narodu mislijo na tovarne, konfekcije in razstave; nekateri se spomnijo tudi bolnišnic, in posebno praktičnim narodnjakom pride pri besedi narod na misel kaka hranilnica ali banka. Večinoma pa se pri »narodnosti« misli na napise pri uradih in mestnih ulicah in na jezik na davčnih popirjih. Tudi na šolo mislijo narodnjaki, namreč na vzgojo v materinskem jeziku.
Mi pa moramo ta pojem še bolj razširiti. Spoznati morajo gospodujoči sloji, da narod je ljudstvo. Oni, ki jih je sram, šteti se med ljudstvo, oni, ki hočejo biti nad ljudstvom, oni tudi nimajo pravice reprezen-tirati naroda.
Mi hočemo jedenkrat povedati odkrito, koga mi štejemo med svoje ljudstvo in koga ne. Na teh treh znakih se pozna naše ljudstvo :
1	Da je krščansko. Ljudstvo ve, da je dolžno Bogu pokorščino, zato ne spadajo med naše fjudstvo oni, ki pišejo strupene članke proti veri in puhlost svoje glave zakrivajo s frazami liberalstva. So tudi bolni, zapeljani ljudje v ljudstvu; mi jih ljubimo, naj pridejo k nam, naj bodo naši bratje, naj se združijo s krščanskim ljudstvom.
2.	Ljudstvo je delavno. Ljudstvo ni samo delavsko, ampak je delavno. Zato štejemo vsakega med se, kateri se trudi za nravni in gmotni prospeh ljudstva. Dušno delo mora se združiti z materijalnim delom, ker jedno brez drugega ne vspeva. Kdor samo dela z roko, pa ne misli in ne računa zraven, ne pride daleč, in oni, ki samo z glavo delajo, bi tudi kmalu zrak jedli, če bi ne bilo drugih, ki s svojimi rokami opravljajo mate-rijalno delo. Kdor toraj dela s svojo žuljavo roko, ta je naš; naš je pa tudi oni, ki mu stoji prijateljsko na strani in svojo inteligentnost rabi za povzdigo in organizacijo delavskega naroda. Ni pa naš, kdor brez srca za trpeče ljudstvo išče le svojega dobička in za delavske in kmečke groše zaničuje, tepta in oškoduje ljudstvo.
3.	Zunanje Be poznamo po jeziku. Otroci jednega očeta se ljubijo. Spoznavajo se po imenu. Oiroci jednega naroda se spoznavajo po jednem jeziku. Naše ljudstvo je
štirimi. Ali se ne pravi to: mladi rod vzgajati v suženjskem mišljenju ? Predlagam torej, da se odslej pri vsakem otroku počaka, dokler ne doraste, da se potem svobodno odloči, ali se bo umival in oblačil, ali ne.« — Reče in sede.
In se oglasi k besedi mestni oče Govedič in vstane in reče: »Slavni zastop! Krivice, ki se gode po krivičnem modernem družabnem redu mladini, so vprav vnebovpijoče. Ali ni že to zatiranje svobodne odločitve, da se sili mladina vzrasti ravno v tej družbi in ne v drugi? Gospoda moja, jaz sem čital v nek h bukvah, da so ženske živele v zakonu z orangutangom in da so bile presrečne v svojem pranaravnem stanju. Jaz kot svinjski trgovec, gospoda moja, poznam tudi vrlo srečo, ki jo vživajo bitja, ki niso navezana na ozkosrčne postave našega krivičnega družabnega reda. Jaz torej predlagam, da bo naj pri
otrokih sploh počaka z vsako vzgojo, dokler ne odločijo sami, ali hočejo biti vzgojeni v kategoriji človek, konj, ptič, gorila ali v kaki drugi.« — Reče in sede.
In se oglasi k besedi mestni oče Habakuk Bolha in vstane in reče: »Bodimo dosledni in odpravimo vsako krivično nasilstvo! Jedna najhujših krivic je, da mora človek nositi proti svoji volji ime, ki so mu ga dali drugi. In kako grdo ime imajo nekateri; pa nikdar se ga ne morejo otresti. To ime leži na njihovem tilniku kakor krut jarem in je vžgano v njihovo čelo za celo življenje. Predlagam torej, da se nobenemu otroku ne d& ime, ampak se počaka do štirinajstega leta, da si sam izbere ime.« — Reče in sede.
In se oglasi k besedi mestni oče Seno-vozič in vstane in reče: »Slavni zastop! Ali ni to krivica, da so jedni otroci že ob rojstvu ubožni, drugi se pa rodč v izobilju in raz-
košnosti? Predlagam torej, da se d a otrokom ob štirinajstem letu na svobodno odločitev, ali si izberč bogate ali revne stariše, učene ali neuke.« — Reče in sede.
Pa se oglasi k besedi mestni oče Godrnjač in vstane in reče: »Gospoda moja I Ti predlogi so vsi dobri, a skrajno nepopolni. Nasadimo sekiro na korenino 1 Mi vemo, da stariši vzgajajo otroke. Kakoršni stariši, taki otroci. Ko pride otrok na svet, je njegova svobodna odločitev že nemogoča. Zato pa morami), da rešimo svobodo odločitve, že predroj8tvom otrokom zagotoviti to svobodo. Jaz torej predlagam, da se vsakemu bodočemu meščanu v naši občini C;drgi pred rojstvom d& na izbero, od katerih starišev hoče biti rojen po svobodni odločitvi.« — Reče in sede.
Inteligentni obrazi cidrskih mestnih očetov se zavijejo v pomenljive gube. ViBoka misel
slovensko. Kdor si Slovenec in ljubiš svojo mater ter spoštuješ rodoljubno prepričanje poštenih, krščanskih mož, ti si naš!
Mi smemo reči, da je več nego devet desetin vsega, kar govori naš jezik, slovensko ljudstvo v označenem pomenu besede. Pa to ljudstvo, ki ima tako ogromno večino, ne pride do besede, to ljudstvo se zaničuje, zato, ker v jasnosti govorš le oni, ki ne spadajo med ljudstvo, ampak hočejo ostati nad njim.
Oni, ki se posmehujejo našemu krščanskemu prepričanju, oni, ki zaničujejo žuljavo roko delavsko, oni, ki tudi bvojo narodnost obračajo po vetru — ti ukazujejo ljudstvu in ga reprezentirajo.
Zato pa, kar vas je Slovencev, ki ste kri-stijani in delavci, z jedno besedo: kar vasje iz našega ljudstva, pridite dnč 27. majnika v Ljubljano, da bodete svetu pokazali, kdo je slovenski narod!
Naša organizacija.
Ljubljanske mestne volitve so pokazale, da Ljubljančani še niso toliko možje, da bi se upali to narediti, kar se upajo skrivaj v kotu šepetati. Zmagali so v vseh treh razredih liberalni kandidatje. O sili nečemo govoriti natančneje, ker se je vložil zoper volitve ugovor, ki našteva toliko krivic, da bi morali sedaj izvoljeni odborniki odložiti svoje mandate, če bi imeli kaj časti in če — bi upali, da bodo pri ponavljavcih volitvah vsi zopet voljeni. A mi moramo konstatirati to-le: 1. V tretjem in v prvem razredu je prišlo oo ožje volitve, kar kaže, da ima pri veliki večini prebivalstva magistrat malo zaupanja, v drugem razredu je liberalno in odvisno uredništvo odločilo precej prvič. 2. Poraza je krivo to, da opozicija ni imela organizacije in da do zadnjega trenutka niti vedela ni, ali stopi na volišče, ali De. To je za d«z sicer sramotno, a bila je prav dobra šola. Čs bi bili od naše strani pol toliko delali, kakor od liberalne, bi bili v tretjem razredu prodrli. Zvezo z Nemci, katero negujejo liberalci, kadar jim kaže, so opozicijonalci kot vrli Slovenci odklonili. Treba je, da sedaj naši somišljeniki že pripravljajo prihodnje volitve. Ko spravimo prve opozicijonalce v mestni zbor, pa morejo ti takoj predlagati: r a z-Sirjenje volilne pravice za delavski stan.
Vseslovenska delavska slavnost.
Dne 26. t. m. siavi slovensko krščansko-soci-jalno delavstvo svoj dan — blago-s lovljenje »Zvez in e« zastave in vseslovenski delavski shod. — Slavnost bi se imela vršiti preteklo leto, toda se je vsled smrti cesarice Elizabete preložila na letos. Kolikega pomena za splošni razvoj krščansko-8ocijaIne misli bode dan 28. maja, se ne d& preračunati. Brez dvojbe se bode ta dan položil pravi temeljni kamen naši
je padla na rodovitna tla. — Pa oglasi se k besedi mestni oče Pepe Boleslav in vstane in reče: »Gospoda, živela svobodna odločitev ! A tudi ta predlog Se ni popoln. Svobodni bodo ljudje samo tedaj, če se jim pred rojstvom d& na izbero: čas rojstva, kraj in tudi pasmo, v kateri hočejo stopiti na svet. Jaz na primer, gospoda moja, bi rajši bil žival v Afriki, ker tam r&stč dateljni, katere tako ljubim, pa sem tu rojen v Cidrgi in moram tu biti.«
»Tako je!« vskliknili so zastopniki svobode, pa tam v kotu je molčč sedel gospod Nace, največji filozof v mestnem zastopu. Glavo je naslonil v dlan in mislil, mislil. .. Pri tem mu je glava zlezla med kolena, in njegov sosed Govedič ga je sunil, češ : »Nace, ali dremlješ? Zdaj bomo glasovali.« Nace pa je vzdignil glavo, to ponosno, učeno glavo, ne je vzravnal ter jpogledal po odbornikih. .Z njegovega obraza je žarela v mogočnem
edinosti in prihodnjemu delu. Organizacija naša je mogočno narastla, posebno v gospodarskem oziru. Treba pa je še veliko dopolniti in izvršiti, posebno gledč organizacije delavcev. Zato bodi dan 28. maja vsakemu zavednemu delavcu dan upa v boljšo bodočnost. Krščanski socijalci nočemo slepiti delavcev z obljubami, katere se ne dajo izvršiti tako kmalu, ali pa celo ne izvršiti, marveč smo trdno prepričani, da je delavsko vprašanje in delavski blagor odvisen le od vspeha pozitivnega ali dejanjskega krščanstva. Kadar bode prodrla krščanska misel v vse ljudske kroge, rešilo se bode tudi socijalno vprašauje. Zato je pa naša sveta dolžnost, da zahtevamo veljavo ljubezni do Boga in do bližajega. Zgodovina nas uči jasno dovolj, da brez vere v Boga za ljudstvo na svetu ni sreče Zato bomo pa krščanski socijalci dne 28. maja prišli skupaj, da se seznanimo in dogovorimo za prihodnje delovanje. Marsičesa nam je potreba, marsikaj nas boli, marsikaj nam je naravnost škodljivega v sedanjem družabnem redu, zato treba resnega glasu v odpravo krivic, ki segodč delavskemu ljudstvu. Slavnost sama obeta biti veličastna. Prevzvišeni knezo-škot dr. Anton Bonav. Jeglič blagoslovili bodo zastavo sami. Bratje Cehi in Hrvatje vdeležč se slavnosti z deputacijami. Naša društva bb pridno oglašajo k slavnosti. Želeti je, da bi se vdeležila vsa naša društva in sicer zato, da svetu skupno pokažemo silo resnega dela. Ona društva, katera bi slučajno morda ne dobila vabila, naj se priglašajo brez vabila. Naznanila v časopisih so ob enem tudi vabila za vsa društva. Ona slavna društva, katera se še niso priglasila, naj to storč prav ktnalo, da bode odboru mogoče vse potrebno ukreniti gtedč reda. Oni, ki želč v Ljubljani ostati nekaj Časa, naj blagovole naznaniti, da se jim pripravi stanovanje. Društva, ki se vdeleže slavnosti z zastavami, naj to pravočasno naznanijo svojim pristojnim gosposkam (okr. glavarstvom), da ne bodo imela potem sitnosti. Pripravljavni odbor bo skrbel, da se bodo častiti gostje v Ljubljani čutili kolikor mogoče domače prijetno. Na noge toraj, trpini somišljeniki! Pridite 28. t. m. v ko 1 i k o r m o g o č e v e li k e m številu v Ljubljano, da si podamo bratski roke v skupno delo za skupne naše koristi! D a s i p o d a m o rok e v obrambo milega rodu slovenskega in njega najdražje ave-t i □ j e , k a t o 1 iš k e vere, pokatere načelihnaj p r i s i j e luč miru in blagostanja vsem n a r o d o ra 1 Na svidenje dnč 28. t. m. v Ljubljani!
Iz Idrije. Pri nas smo posnemali Sve-drca, zato pa danes lahko zakličemo: »Naj živi naše gospodarsko društvo!« Bog naj je blagoslovi in vodi po poti pravice in resnica. Z Bogom pričeto, dobro začeto. To je naš temeljni kamen, na katerem bo društvo delovalo v blagor celega mesta, v prid in korist delavca. Izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam do zdaj pomagali pri našem novem podjetju, posebno pa krščanski »Gospodarski zvezi« v Ljubljani, katero prosimo
sijaju — ideja. In se je oglasil k besedi in je vstal in je rekel:
»Mi se moramo boriti za zapuščene, teptane in pozabljene. Ali pa niso najbolj zapuščeni in pozabljeni, ali niso najbolj oropani vseh pravic oni reveži, oni najubožnejši zaničevani proletariat, v katerega spadajo oni, ki jih ni bilo, ki jih ni in ki jih n i k o 1 i n e b o ? Ali ni mogočo, da bi ka-. teri izmed teh vendarle rad živel in se veselil materije? Ia vendar so po sedanjem krutem družabnem redu ti reveži popolnoma brezpravni. Zato predlagam: 1. Da se vsem ljudem, onim ki so, onim ki bodo, in zlasti še onim, ki jih ni bilo, ki jih ni in ki jih nikoli ne bo, d& popolna svoboda odločitve. 2. V formalnem oziru predlagam, da se izvoli komisija, katera mora sestaviti zapisnik vseh tistih, ki jih ni bilo, ki pa bodo, in tudi onih, ki jih nikoli ne bo, pa bi radi bili. Narediti se mora zapisnik vseh krajev na zemlji,
še za nadaljno pomoč, kakor tudi vse druge naše prijatelje in sovražnike.
Gospodarsko zadrugo so osnovali prošlo nedeljo v To mi Siju. Prej so že imeli Raiffeisenovo posojilnico. Ta je ljudstvo toliko izučila, da se je lotilo zadruge. Tako zadrugo imajo že na Igu Sploh se mora okoli Ljubljane osnovati cel venec zadrug, ne le kmečkih, ampak zlasti obrtnih zadrug.
Socijalne zadeve.
Trgovski pomočniki se že dolgo potegujejo za nedeljski počitek. Njih želja je^ da bi se prodajalnice za živila zapirale ob nedeljah že ob 10. uri, druge pa naj bi bile sploh cel dan zaprte. Da je to mogoče, svedoči velikansko mesto London, kjer ni ob nedeljah niti jedne prodajalnice odprte, ker se vsakdo že v soboto Zvečer s vsem potrebnim preskrbi. Neka brošura, ki je izšla na Dunaji, opozarja dunajsko ženstvo, naj bi o nedeljah nič ne kupovalo, da bi se tako olajšal boj trgovskim pomočnikom.
V Polni na češkem izvršil se je minuli mesec na mladem dekletu Hruzi grozen umor. Domneva se in znamenja kažejo, da {jo je umoril neki jud v obredni namen. Znano je, da rabijo judje krščansko kri pri svojem bogoslužju. Dejstva sumen je neki jud z imenom Ho zner, o katerem spričujejo, da so ga videli v grmovju dotičnega gozdiča, prežečega na ljudi. Ljudje, ki so šli po umoru mimo, so našli palico s črko »H«; po pričah se je izkazalo, da je bil Hilizner na veliki četrtek (as dan umora) v bližini kraja, kjer se je zgodil umor, in da je palica last tega juda. Več sosedov se spominja, da so isti dan čutili vzduh po sežgani obleki iz Hiilz-nerjevega stanovanja. Ljudstvo v Polni je razburjeno na jude, posebno ker ja to že drugi umor, ki jim ga pripisujejo. Zandarji stražijo jude, ker se bojš, da bi jih kristjani ne napadli. Judje seveda kričč svoj »vaj, vaj!« in trdijo, da oni tega niso storili. Slučaj in pa sodnija bosta morda razjasnila zadevo.
Drobtine.
Vseslovenska delavska slavnost. Pripravljavni odbor za to vsestranski željno pričakovano slavnost opominja vsa nepolitična društva, ki so priglasila svojo vdeležbo, da naznanijo vdeležbo najpreje svoji politični oblasti, potem deželni vladi kranjski in kajpada tudi pripravljavnemu odboru. Ako se vdeležč slavnosti z zastavo, morajo to izrecno naznaniti vsem dotičnim oblaatvom.
Da se bo delavska slavnost dne 28. t. m. izvršila sijajno v vsakem oziru, zato skrbi poleg drugih tudi poseben odbor ljubljanskih
da se svobodno odločijo za kraj rojstva, za-pieaik vseh sedaj živečih ljudij in onih, ki še bodo, da zi izvolijo očeta, mater, ali oba, ali se odločijo za kak drugačen način prihoda na svet. Ta komisija mora osebno iti okoli vseh, jim deliti te zapisnike, kakor tudi katekizme vseh ver, da si izberč ono vero, v kateri hočejo živeti, in pratike in zemljevide. Do štirinajstega leta naj se jim daje časa za Bvobodno odločitev. Kateri bi se pa upiral svobodni odločitvi, za tega predlagam kazen zapora 3—9 mesecev in v svrho varstva svobodne odločitve predlagam, da se razširijo mestne ječe in pomnoži število policajev.« — Reče in sede.
Predlog je bil soglasno sprejet. Kot častni predsednik te komisije pa je bil izvoljen idrijski župan Lapajne. »Živela svobodna odločitev !« (Po stenografičnem zapisniku)
gospej in gospodičen, vnetih za rast in čast krščansko socijalne misli. Pripravljajo pa ime* nitno presenečenje, kakoršnega do sedaj naSa mlada kršč.-socijalna organizacija Se ni mogla uprizoriti. Toda dalje Se ne smemo izdajati tajnosti, kar duhovitim in premarljiviu prirejevalkam ne upamo segati v zanimive načrte.
Volivna pravica za mestni zbor. Slov. katol. delavsko društvo je vložilo na mestni občinski svet peticijo za spremembo volilnega reda. katera je bila vsprejeta na petih društvenih shodih. Videli bomo, v koliko je naS „napredno-liberalni" mestni zastop, v resnici napreden in liberalen. Ljubljansko krSčanako-socijalno delavstvo hoče imeti volilno pravico in ne bode odnehalo, dokler je ne dobi. Ako bo občinski svet obstal pri klubovem sklepu, bo treba izredno napeti strune, da se vresničijo naSe zahteve.
Železnikarjeva „modrost". V nedeljo 7. t. m. bike ao na Srnami gori neke delavke iz ljubljanske predilnice; priSel je gori tudi mani resnicoljub soc. dem. Železnikar. Kakor podrepna muha, ki ne da mitu, tako pričel je tudi 2eleznikar ženskam razkladati svoje „prepričanje", ki obstoji v tem, da ni nobenega višjega bitja od človeka, toraj nobenega Boga. „Z roko je za prijeti, da je to res", je trdil. „Farji" samo ljudi goljufajo, odirajo in slepč. No, ker Železnikar ne veruje resnice, da je Bog, mora za kazen verovati, da je človek iz opice in da „farji" ljudi slepč m goljufajo. Za izobraženega opi-Carja, ki si domneva, da je učenjak in pro-svitljenec, dovolj velika kazen. S oer pa treba biti opreznim, da taki brezverci vsaj na krajih božjih potov ne bodo zabavljali proti veri in Bogu. Železnikar v tem oziru zasluži, da se ga kot garjevca ogne vsak krSčansko misleči človek ali mu pa pokaže prav resno vrata.
Mestni odbornik, posebno mitničarjem znani B o 1 c e v P e p e, je na večer zmagoslavja v „Narodnem Domu" med drugim tudi odkritosrčno izjavil, kakor poroča „Slovenec", da bode delal za hišne posestnike in pa za mastne odbornike z vsemi močmi. Da Bolčev Pepe nima nobenega smisla in „dunsta" o sploSnem socijalnem vprašanju, to je jasno kot beli dan. Po njegovi teoriji treba v mestnem zboru delati za občinske odbornike. Zato ima torej toliko mestnih odbornikov zaslužek pri raznih mestnih zavodih in uradih. Radovedni smo, kaj porekć k temu njegovi volilci nemamči. Za nje se seveda Pepe ne meni. Ob prihodnjih volitvah se bode vže zopet skrbelo za potrebni drobiž, katerega se so-cijaina demokracija takoj rada posluži in bo preko vseh načel glasovala makari za naj-smeSnejSe Pepčike.
Skrajno surovost je pokazal sotrudnik „Naroaa" Malovrh, ao je po dnevu v „Zvezdi" napadel dejansko s pestjo velezaslužuega duhovnika č. g. Koblarja. Kaj takega delajo samo poulične barabe; tem gorjč, če se Šteje človek, ki kaj tacega stori, za nabobraženega. Da je pretepač Malovrh naobražen, o tem vsaj mi ne dvomimo, ker sicer bi ne mogel biti dejanski in plačam sotrudnik glasila slovenskih napredno-liberalnih olikancev — „Naroda".
Prvi majnik je kazal v Ljubljani popolno navadno lice. Praznovali so soc. demokratje le v dveh podjetjih, pri mizarju Binderju in tovarnarju Toomesu, katerih zadnji jim je prostovoljno dal praznik. Kolikega pomena je praznovanje na ta način, naj sodi vsak sam. NaSi delavci nimajo zaupanja v praznovanje prvega majnika po načinu soc. demokratov, ker ae samo popiva in zapravlja denar. Prvi majnik pa tudi nikdar ni delavski praznik, marveč le nekaka mani f e s t a c i j a j u d o v s k e socijalne demokracije, ki zastopa le mali, neznatni del delavstva. Socijalni demokratje sedaj, ko njihovi prvi voditelji sedč v državnem zboru, zahtevajo občno volilno pravo samo Se prvega maja, sicer jim ni prav nič do njega. To so pokazale volitve v ljubljanski mestni zbor. Kedo toraj more Se verjeti socijalni demokraciji, ki dela samo še komedijo ?
Iz Idrije. (Iz obrtnih krogov.) Kam pa zdaj, dragi mi trgovci ia oStirji? Shod v beli Ljubljani je bil brez pomena. Veliko truda je bilo, veliko petakov je Slo. Zbobnali smo 35 glav iz našega mesta ter se vzdignili proti glavnemu taboru v Emoni, kjer so se zbirale naše čete pod poveljništvom gosp. dr. Tavčarja, da bi razpršile in pomandrale beraške tolpe klerikalcev. Razpršiti se niso dale, po-mandrati se ne pustijo ti predrzneži, to se kaže vedno bolj. Poglejte, gospod doktor, dol z Visokega I Po naSem tako imenitnem shodu rastejo nove zadruge klerika'cav kar čez noč iz tal, kakor da bi ne bilo nobene postave več, in vendar jih je toliko, da menda že vi več vseh ne veste, akoravno ste doktor prava. Vidite, v naSem mestu je že potrdilo visoko c. kr. trgovsko sodišče pravila k rs Canskega gospodarskega društva, in vsak dan sme pričeti delovati. Gospod doktor prava, kaj bo, če mi propademo ? Kdo bo potem ob volitvah pomagal ljudstvu zlate gradove v oblakih kazati, če nas več ne bo, ki smo Sli vam na lim? Kdo bo potem vsak dan srno in zajca po gozdih piaSil ? In če se nam puSka pretežka zdi, kdo se bo potem ob delavnikih na sprehode vozil ? Pomislite gospod doktor prava, da drug se že danes tako več ne sme, kot samo mi Se; uradnik mora čez dan pisati, vse drugo pa trdo delati. Kdo bo pa potem čez delavca in kmeta zabavljal in ga zasmehoval, če izginemo mi s površja? Saj veste, kako znamo udrihati po njih. Kjer smo jih kaj videli, smo upili: »Živijo svedrci!« Te uporne spake nam zdaj pa tu odgovarjajo: »Naj živi nase novo gospodarsko društvo!« Ali smo Sli zato v Ljubljano, da zdaj tak odgovor dobivamo? Kar je nas trgovcev in oStiriev, gotovo ne, mi obrtniki pa sami prav ne vemo, zakaj smo Sli. No, ker smo stari prijatelji s trgovci in pa po opravku smo Sli. Saj veste vsi, koliko dobrega nam trgovci storč, vse is prijaznosti! Židje so postavili vsakovrstne tovarne in zaloge, tako n. pr. ključavničarske in kovaške, mizarske, krojaške, čevljarske, klobučarske itd. in so začeli v njih naSe blago izdelovati. Pa trgovci se takrat niso za nas potegnili, ampak so pri židih naročali in nas pomagali tlačiti. Da, naSi prijatelji trgovci so se židov usmilili, nas pa niso prašali, če bomo mogli mi potem živeti, ko bodo oni tovarniško blago prodajali. K večjemu so nam zagotovili, da kadar se bo njih slabo blago strgalo, je bodo ljudje krpat in popravljat nam nosili. — V naSem mestu se je stavila nova občinska hiša. Vse mizarsko delo se je doma delalo, samo mizarji so bdi od nekod prišli. Ravno tako se bo zdaj zidala nova bolnišnica, in v njej bodo vse mizarsko in ključavničarsko delo lahko naSi mestni mizarji in ključavničarji — gledali. Za tako velike dobrote smo morali z našmi trgovci v boj iti, seveda ker smo ravno tudi opravek imeli. Pa petak za rajžo! Možie, v pekel je vožnja tudi brezplačna!
ložnih prostorov, prodajala se bo v začetku samo moka. Tam je veliko pekov, ki nosijo dan na dan svoj kruh v Trst. Zato je upanje, da bo to društvo dobro uspevalo in se toliko ukrepilo, da bo tudi v drugih ozirih koristilo delavskemu ljudstvu. Le vstrajno naprej! V Trstu in okolici je veliko prilike za socijaino delol
Delavska organizacija. Obrtni nadzorniki virtembersiti pravijo v svojem zadnjem poročilu o delavski organizaciji: »Po naSem prepričanju je pošteno medsebojno sporazum-ljenje med delavci in delodajavci veliko ložje, če so delavci dobro organizovani, in delodajavci se naj bi privadili, da ne bi več v delavski organizaciji gledali svojih sovražnikov, in jo naj bi rajši podpirali, kakor zatirali.« Zalibog je doslej premalo deloaajavcev, ki bi imeli toliko smisla za socijaino delo, pa čim bolj trdna in obsežna bo naSa organizacija, tem bolj se bodo morali nagibati k nam.
V Belgiji stavkujejo premogarji in sicer jih je vstavilo delo: v Monsu 3500 v Centnu 12 000, v Šarlroa (Charleroi) 21.000, v Li-tihu do mala vsi. Gotovo se jim posredi iz-vojevati boljSe razmere za svoj stan. Krepka strokovna društva jih bodo podpirala. — Pri ti priliki naj omenjamo, kako neizmerne koristi je bilo strokovno društvo krščanskih rudarjev na Nemškem ob času vlanske vestfalske stavke. Izprva je posredovalo pri delo-dajavcih. Ko se pa ti niso hoteli v ničemer podati, je stopilo ca čelo oeli stavki in jo srečno vodilo do konca, če tudi torej krščanska strokovna društva v prvi vrsti želč mirno eporatumljenje med delavci in delodajavci, stoje vender ob času upravičenega boja odločnejše in vspeSneiše delavcem na strani, nego socijalno-demokrafika.
Darovi:
Zazvezino zastavo:
Nabrano pri shodu v Katol. domu dnč 7 t. m. 1 gld 40 kr.
Dobro izurjenega
mizarskega pomočnika
vsprejme takoj Josip Žele, mizarski mojster t Št. Petru ria Krasu._________________
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da aiena otvorll v Ljubljani
zavod za snaženje -mn •v stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožsf Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
.Slovenski Narod" z dne 22. aprila je prinesel v neki not ci novico, da se je g. Ivan Kregar na Vodnikovem trgu izrazil nasproti nekemu gospodu, da so krSč. soc. delavci „ksindel - barabe". Ker je bila ta notica v „Narodu" ravno pred volitvami, in se je brez dvojbe hotelo ž njo vplivati na delavce, da ne bi agitirali za opozicijonalne kandidate, je nismo mbgli smatrati kot resnično. In res, g. Kregar zatrjuje, da je to laž, in nas je pooblasti, da to tudi v „Glasniku" prijavimo. „Slovenski Nared" z dne 22. p. m. je prinesel res toliko neumnih lazi, da mu izvzemši naprednih njegovih bralcev nihče ni mogel verjeti. Brez dvojbe lažem dotične Številke „Naroda" niti v prstih in pesteh izurjeni Malovrh sam ni verjel, dasi je sotrudnik lista, in morda celo „fabrikant" dotičnih „povesti". Toliko v pojasnilo našim somišljenikom, da bodo ne samo videli marveč tudi z roko lahko otipali laži glasila naše liberalne in napredne inteligence.
Zavarovalnico za starost so v Koroškem deželnem zboru zavrgli. Cernu neki so taki poslanci? Ali si mora revež res vsako stvar s trudom sam narediti?
filREINER-
Kiieippova slatina kava.
C
a
c
i
i
I
a
Novo konsumno društvo se je ustanovilo
v Ri c manj ih pri Trstu. Ker ni dobiti pri- C/cTČTcTcTcT^cTcJc/C/aScTc/C/C/acTc
<£iara. mamtcdf Ji menit
že let« tem hpričano tzvrtfno primes k bobovt SavŽ t Prt živčnih, srenih, žnlodecnlh boleznih, prt pomanjkanj« krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejia V i^nt« kaviaa pijača v ntollaoćaro rodovinah, wwossis*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«