ŠTEVILKA 249 LETO XXII 4. AVGUST 1988 brestov obzornik alasilo delovne organizacije mmmm .... . J ■Sl Uporaba vermikulita v kmetijstvu Dolgotrajni polindustrijski preizkusi, ki jih je na pobudo DO Brest opravila Biotehnična fakulteta v Ljubljani VTO za Agronomijo (poročila o raziskavah v letih 1985—1987) predstavljajo strokovno osnovo za sestavek. Kaj pravzaprav pomeni izraz vermikulit? V industrijskem smislu je to ne za vsak mineral iz skupine sekundarnega železomagnezij e-vega hidro-alumosilikata mo-jnoklinskega sistema, katerega 'Osnovna značilnost je v tem, da pod vplivom temperaturnega šoka ekspandira. Fizikalne lastnosti vermikulita po ekspanziji mu dajejo na posameznih področjih neslutene možnosti uporabe. Nasipne teže ekspandiranega vermikulita variirajo glede na Velikost zrn, ki predstavljajo Povprečno frakcijo. Glavne lastnosti ekspandiranega vermikulita so: velika ognjeodpornost, ' odlične izolacijske lastnosti za temperaturo in zvok, - kemijska inertnost, izredno majhna nasipna teža. PODROČJA UPORABE VERMIKULITA Zaradi naštetih fizikalnih lastnosti, glede česar vermikulit praktično nima dvojnika, so-načini uporabe vermikulita zelo različni. Tako je uporaben: — v gradbeništvu v obliki lahkih vermikulitnih betonov, izolacijskih in ognjeodpor-nih premazov in ometov, prosto nasutih blazin, vermikulitnih samotnih opek ali plošč, — v ladjedelništvu in strojno-predelovalni industriji v obliki izolacijskih in ognjeod-pornih premazov in plošč, — v kemični industriji kot material za paketiranje ali vodoodbijajoči vermikulit, ki se uporablja za hidroizolacijo zunanjih poroznih sten. Ob ustreznem prepariranju se lahko uporablja kot dober absorber masti in olj, — v kmetijstvu kot nosilec (nevtralna komponenta) naravnih gnojil. UPORABA VERMIKULITA V KMETIJSTVU Poleg izredno majhne nasipne teže, kar pomeni v primerjavi z drugimi materiali izredno veliko površino ob enotni masi osnovnega zrna, so za uporabo v kmetijstvu pomembne njegove kemične lastnosti (inertnost, ionizacij ska in so-rpcijska lastnost). Vermikuliti so poleg mont-morilonita, ilita in kojnita sestavni del mineralne komponente nekaterih tal (pri nas teh nimamo). Svoj pečat jim dajejo predvsem zaradi manjše vezave kapacitete za katione ter retencijo vode. Neekspandira-ni vermikuliti vežejo različne količine kationov, te pa se gibljejo od 28 do 100 me/100 g vzorca. Lastnosti vermikulita oziroma mešanice se v tleh kombinirajo z vplivi številnih drugih faktorjev, v glavnem pa gre za proces izmene, ki jo pogojuje- jo drugi prisotni ioni, izločki korenin in prisotna organska snov. Na vermikulit oziroma vermikulit/grit se površinsko veže veliko vode, manjše količine prodro v miceralno strukturo zrn. Sorptivna in fiksocij-ska kapaciteta za katione ter retencijska kapaciteta za vodo so torej prevladujoče fizikalno — kemične značilnosti, ki vne-šene v tla v marsičem lahko spremenijo fizikalno — kemične lastnosti tal in njihovo produktivnost. MODELNI PREIZKUSI UPORABE VERMIKULIT/ GRITA Biotehnična fakulteta v Ljubljani VTO za agronomijo je že leta 1985 organizirala orientacij sko-informativne poskuse in meritve pri kombinatu VIPA-Vipava, na novo meliori-ranih površinah (Pri Lokavcu) in na plitvinah, peščenih kar- bonatnih tleh (nanos reke Soče pri Mirnu). Z analizo modelnih poizkusov je bila ugotovljena večja odpornost rastlin napram suši ter večjo odpornost napram pojavom odmiranja plodov. Predvidene so možnosti za širšo praktično uporabo grita z vermikulitom ob melioracijah tal, sanacijah deponij in dopolnilo k programu namakanj. BIODIS Vzporedno z modelnimi poizkusi uporabe vermikulit/gri-ta so bili opravljeni poizkusi ponovne uporabe industrijskih odpadkov (sekundarne surovine), ki so v svoji prvotni obliki neprimerni za neposredno uporabo v kmetijstvu. Tipični predstavniki so izmečki prašičjih in kurjih farm. Visoka sorptivna kapaciteta vermikulit/ grita odteguje iz škodljivih substratov veliko rastlinam dostopnih in škodljivih konta-minantov, katerih koncentracija se z dodajanjem vermikulit/ grita zmanjšuje na dopustne (nadaljevanje na 2. strani) Kataf iox-kaj je to? M To, da znamo na Iverki delati predvsem iverne plošče, je že res. Toda te plošče so lahko poleg vseh drugih značilnosti tudi težko gorljive. Poznamo jih pod imenom Kataflox. V naši temeljni organizaciji smo pred približno letom dni pričeli s pripravami in poizkusi, da bi poleg navadnih in oplemenitenih ivernih plošč ponudili trgu še nekaj drugega. Odločili smo se za težko gorljive iverne plošče v kakovosti BI — glede na nemški standard DIN 4102, ki obravnava gradbene materiale glede na gorljivost. Proizvodnja težko gorljivih ivernih plošč se po tehnoloških parametrih bistveno razlikuje od proizvodnje navadnih ivernih plošč, čeprav je navidezna razlika med navadnimi in težko gorljivimi ploščami neznatna. Proizvodnja tovrstnih plošč poteka tako, da med iverje, ki je namenjeno proizvodnji navadnih iver- nih plošč, dodamo ustrezno količino Kataflox materiala, ki je nosilec zaščitnih protipožarnih snovi. Fizikalne lastnosti teh plošč so enake lastnostim navadnih ivernih plošč. Uporabnost težko gorljivih ivernih plošč pa je seveda večja, saj so uporabne tako v gradbeništvu kot za izdelavo notranje opreme, ki mora biti prilagojena določenim zahtevam požarne varnosti. Ker je pri proizvodnji težko gorljivih ivernih plošč navzoč tudi inozemski partner, ki že ima ustrezne ateste, smo do sedaj proizvedene količine težko gorljivih ivernih plošč izvozili. Vsekakor želimo te plošče ponuditi tudi domačemu trgu, saj je to tržno zanimiv izdelek, namenjen gradbeništvu in lahko nadomesti tudi bistveno dražje materiale, ki se sicer uporabljajo v te namene. D. Ponikvar bi pridobila potencialne kupce. Ob uspešni realizaciji pričakujemo tudi nadaljevanje tega zelo zanimivega posla, ki se po zadnjih pogovorih lahko razširi še na druga, zelo zanimiva področja. M. Strohsack V TOZD Pohištvo: Z dodatnimi programi do načrtovanih ciljev poseben prijem pri prodaji kompletov plošč, kaset in diskov znane angleške glasbene skupine. Projekt kot celota je izredno zahteven, saj se je v Angliji, Ameriki in Avstraliji že sprožila obsežna propagandna akcija v vseh medijih, ki naj Uporaba vermikulita v kmetijstvu (nadaljevanje s 1. strani) meje. Hkrati pa se substrat bolje oskrbuje s kisikom, kar istočasno pospešuje dozorevanje venetuelno prisotne organske substance, saj mu odteguje prebitno količino vode. Povečujejo pa se koncentracije kalija, magnezija in fosforja. Sestava BIODIS-a, kakor tudi njegovi učinki so bili polindu-strijsko določeni in potrjeni z modelnimi poizkusi že v letih 1985/87. BIODIS je sredstvo naravnega izvora obogateno s hranili naravnega izvora, ki hkrati veže veliko vode in ga zato ni potrebno pogosto zalivati, hkrati pa zmanjšuje temperaturna nihanja v območju korenin. BIODIS tako nudi rastlinam vse potrebno za hitro kalitev ter pospešeno rast in razvoj. POVZETEK DO Brest jez obširnimi razvojnimi nalogami ob sodelovanju inštitutov (Metalurški inštitut Ljubljana, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij) in univerzitetnih ustanov (Biotehnična fakulteta v Ljubljani), vložil veliko znanja in sredstev v plasma izdelkov na osnovi vermikulita že leta 1985. Področje kmetijstva je specifično po svojem načinu plasmaja in dolgem ciklusu »proizvodnje«, saj mora tudi narava dati svoje. Upajmo, da bo tudi korak od modelnih, polindustrijskih poizkusov, do široke uporabe vermikulita v kmetijstvu tako hiter, kakor je bil korak od prvotne zamisli pa do danes. F. Dobravec s sodelavci Poskus s koruzo v steklenih kontejnerjih: levo — rast ob dodatku vermikulita v zgornjo polovico kontejnerja; desno — rast koruze brez dodatkov vermikulita ob sicer nespremenjenih ostalih pogojih. »Majhni« izdelki »velike« temeljne organizacije — rolo program iz TOZD Tapetništvo. V Tozdu Pohištvo želimo izboljšati kazalce gospodarjenja in najti tudi zanimive artikle za našo proizvodnjo, zato smo se odločili sprejeti v izdelavo nekoliko nevsakdanje izdelke, ki niso povsem tipični za proizvodnjo v naši temeljni organizaciji. K takšni odločitvi je prispevalo predvsem dejstvo, da imajo zapletene gospodarske razmere znotraj naših meja neposreden vpliv na plasma naših izdelkov in s tem tudi na prodajo na domačem trgu, ki vztrajno pada. Uresničitev tega naročila pa bo zahtevala izredne napore slehernega delavca v temeljni organizaciji, saj tovarna v tem trenutku nima težav z zapolnitvijo svojih proizvodnih zmogljivosti. Ker v prvem polletju zaostajamo za načrtovanimi rezultati, je treba zamujeno nadomestiti z dodatnim angažiranjem. TOZD Strojegradnja na sejmu LESMA 88 V Ljubljani je bil od 13. do 17. junija mednarodni sejem strojev in naprav za lesno industrijo LESMA 88. Naziv »mednarodni« v zadnjem času vse bolj izgublja svoj pomen, saj sejem postaja domena domačih proizvajalcev. Med temi prihaja v ospredje tudi naša temeljna organizacija Strojegradnja, ki se je letos predstavila na doslej največji razstavni površini in z naj večjim številom eksponatov. Nosilni program so še vedno stiskalnice za širinsko lepljenje in v zvezi z njimi spremljajoč program, kot so nanašalci lepila in črpalke za lepilo. Letos smo na sejmu predstavili tudi avtomatizirano stiskalnico, ki naj bi prispevala k humanizaciji dela in za katero mislimo, da bo v prihodnje povsem zamenjala klasično stiskalnico. Kot povsem nov izdelek z lastno konstrukcijo smo na sejmu predstavili stiskalnico za okvirje z osmimi etažami. Glede na to, da je hladno lepljenje z energetskega in ekološkega stališča zelo aktualno, pričakujemo, da bo povpraševanje kupcev za takšne stiskalnice vse večje. Na področju površinske obdelave lesa smo predstavili naš program kooperacij z italijansko firmo Sorbini. Poudariti je treba, da stroje iz tega programa lahko nudimo le v okviru zaključenih tehnoloških linij. Zato smo valjčne nanašalke laka predstavili v sklopu linije za ultrazvočno sušenje laka Lesnine IGT, polivalke laka pa v sklopu sušilnega kanala SOP Krško. V času, ko se moramo boriti M. Ogrinc za kupce, predstavlja sejem pomemben korak k predstavitvi našega programa, hkrati pa nas sili k še večji ustvarjalnosti in kakovosti izdelkov. Tako moramo do sredine oktobra izdelati razmeroma velike količine treh vrst rolo omaric za angleškega kupca, ki bo te omarice uporabil kot i Zbrani ob dnevu borca Srečanje mladih Mladinci Slovenijalesa smo se 11. junija zbrali v Izlakah, natančneje v Medijskih toplicah, kjer je potekalo že 14. srečanje mladih Sozda Slovenijales. Srečanja se je letos udeležilo blizu dvesto mladih iz dvanajstih delovnih organizacij, članic sozda, od tega tudi petindvajset mladink in mladincev iz naše delovne organizacije. 1. julija se je v prostorih delavske restavracije v Cerknici ponovno zbralo veliko število Brestovih upokojencev — borcev na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju. V prijetno urejenem prostoru jih je pozdravil predsednik konference sindikata Bresta Beno Kočevar. S težavami delovne organizacije, z delom, načrti in snovanji, ki prevevajo delo naše delovne organizacije in s širšimi gospodarskimi dogajanji v naši domovini je borce — tako kot leto dni Poprej — seznanil Zdravko Zabukovec, namestnik glavnega direktorja Bresta. Vse nianj trdne vezi, ki jih imajo naši upokojenci z nekdanjim 2. julija letos so se v Logatcu zbrali delavci skoraj vseh delovnih organizacij — članic Sozda Slovenijales na že tradicionalnem srečanju, katerega pokrovitelj je bila to pot KO KLI iz Logatca, ki letos Praznuje petintrideseto obletnico obstoja. Slavnostni govorniki so bili direktor DO KLI Franc Godina, predsednik poslovodnega °dbora Sozda Slovenijales Ja-nez šter in predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. delovnim okoljem, so se tako zopet okrepile, saj so takore-koč iz prve roke dobili potrdilo vseh tistih besed, ki jim jih o delu in načrtih Bresta prinašajo domov njihovi sinovi, hčere in tudi že vnuki. Gotovo so se ob vseh izrečenih besedah v njih obudili spomini na čase, ko so se kot delavci Bresta srečevali s številnimi gospodarskimi problemi, nesoglasji, odprtimi vprašanji. Lotevali so se jih in jih reševali z enako mero skrbi za prihodnost kot to počnemo tudi danes. Srečanje je z vrsto domačih pesmi prijetno popestril pevski zbor Tabor. V. Lavrič Srečanja, ki se je pričelo ob 9. uri dopoldne, in je trajalo do 21. ure, se je udeležilo od 3500 do 4000 delavcev sozda. Prireditelji so jim pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali pihalna godba iz Logatca, moški pevski zbor, sestavljen iz lesarskih oktetov iz Škofje Loke, Pivke in Logatca, ki ga je vodil Tomaž Tozon, z recitacij-skim programom pa so želeli predstaviti kulturne ustvarjalce — delavce delovnih organizacij, ki so članice sozda ozi- roma delovnih organizacij, ki sodelujejo z DO KLI. Ob koncu kulturnega programa so podelili tudi številna priznanja, od katerih sta bili dve namenjeni tudi članoma naše delovne organizacije. Božo Bajc je prejel veliko plaketo, za aktivno sodelovanje in vodenje organov upravljanja SOZD Slovenijales. Vandi Šega pa je bila za pesem Roke dodeljena umetniška slika slikarja Franca Bertholda, ki ji jo je prisodila žirija kot »tenkočutni in hkrati angažirani pesnici«, ki je sodelovala na natečaju glasila Mi Slovenijales. Po končanem uradnem delu so se navzoči ob igranju ansamblov Slaki in Obvezna smer lahko razvedrili in zabavali do poznih večernih ur. Gostitelji, mladinci iz delovne organizacije SVEA iz Zagorja ob Savi, so tokrat igre pripravili v drugačni obliki kot smo bili vajeni. Vse igre so namreč potekale v odprtem hotelskem bazenu. Čeprav drugačne kot običajno, so bile igre zanimive tako za tekmovalce kot za gledalce, ki so se zbrali ob bazenu. Tokratna sprememba je bila po oceni vseh udeležencev dobrodošla in je precej prispevala k prijetnosti tega srečanja. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz petih iger, ki so se imenovale takole: Po devize v NBJ, Prevoz in skladiščenje repromateriala, Plavanje z zavezanimi nogami, Zbiranje zastavic na koncu droga in Sestavljanje žive piramide iz dvanajstih udeležencev vsake ekipe. Čeprav rezultati na takšnih srečanjih niso pomembni, brez zmagovalca tudi to pot ni šlo. Tokrat je bila zmagovalna ekipa naše delovne organizacije, ki je tako osvojila prehodni pokal, to pa pomeni obvezo za organizacijo 15. srečanja mladih prihodnje leto. Takoj po igrah je bila programska konferenca KS ZSMS Sozda Slovenijales, kjer so se mladi dotaknili tudi primera »Janša« in podali svoje poglede na dogodke, ki so pretresli slovensko, jugoslovansko pa tudi širšo svetovno javnost. Sekretariat je menil, da organizacija z okoli 2000 mladinci ne more mirno opazovati, kako se kršijo osnovne človekove pravice in so se zavzeli za zakonit postopek vojaških oblasti. Po končani konferenci se je pričel zabavni del srečanja, ki je mlade spravil v boljše razpoloženje. Vsekakor je bilo to srečanje zelo prijetno in upamo, da se ga bo naslednjič udeležilo še več mladih in da bo še uspešnejše. R. Piletič Srečanje delavcev Slovenijalesa v Logatcu Prikazani podatki kažejo, so nekatere temeljne organizacije akcije vzele zelo resno, saj so dosegle zastavljeni cilj: 10 inovativnih predlogov na 100 zaposlenih. Ne Moremo pa mimo dejstva, da Se pojavljajo med predlaganji vedno isti delavci. S tem še ni rečeno, da osta-.* zaposleni ne razmišljajo o ^ovacijah. Prisotne so mar-'Kje pri vsakodnevnem delu, Vendar ostajajo iz različnih razlogov neprijavljene. Večino prispelih predlogov so strokovne komisije nagradile z enkratno nagrado in značko. Med prispelimi predlogi je bilo tudi veliko takšnih, ki jih je strokovna komisija prvotno ocenila kot uporabne in jih tudi nagradila, ko pa so predloge ocenjevali strokovni delavci s posameznih področij, se je na osnovi meritev oziroma izračunov izkazalo, da nam predlagana ideja ne bo prinesla dovolj gospodarske koristi in so se predlogi tako izkazali za neuporabne. Kolikšno gospodarsko korist bomo dosegli z realizacijo predlogov bo moč izračunati šele po preteku enega leta od uvedbe inovacije in uporabe v praksi, kot je navedeno v pravilniku o ustvarjalnosti pri delu. Med potekom akcije smo prišli do spoznanja, da bo treba v jesenskem času akcijo ponoviti in sicer v drugačni obliki kot doslej. Zainteresirani delavci (inovatorji) naj bi se lotili reševanja določenih problemov, ki jih bodo naka- zale oziroma razpisale posamezne temeljne organizacije. Z akcijo, ki se je iztekla v juniju, smo hoteli dokazati, da je inovacijsko razmišljanje nenehno potrebno, saj posredovanje usvarjalnih predlogov koristi tako predlagatelju kot tudi celotni delovni organizaciji. Zato pričakujemo, da se bo prijavljanje idej, izboljšav in inovacij nadaljevalo tudi v prihodnje. B. Petrič tozd TOHIšTVO Gasiva ^agalnica gaber ** * * * vERKA tapetništvo jelka ^Jneralka ^TROJEGRADNJA ER-ODaja Es SD skupaj 63 28 16 20 19 9 3 3 11 3 1 1 4 1 5 4 4 4 63 54 9 27 8 9 3 7 27 1.620.000 2 1 17 8 — — 16 14 2 — — — — — 14 420.000 3 1 10 4 1 1 19 16 3 — — — — — 16 480.000 2 1 5 — — 1 11 6 5 6 180.000 1 1 1 1 1 — 1 — 1 — — — 30.000 — — 1 — — — 4 4 — — — — - — 4 120.000 1 — — — — — 5 4 1 — — — — — 4 120.000 — 1 3 — — — 4 4 — 2 — 2 — — 2 120.000 — — 1 ' 2 — 1 128 75 128 103 20 30 8 12 3 7 73 3.090.000 9 4 38 17 1 3 OBISK PRI KOROŠKIH SLOVENCIH V PLIBERKU V prejšnji številki Obzornika smo že poročali o odpiranju vrat občine Cerknica in o njenih stikih s koroškimi Slovenci iz občine Pliberk. Prva izmed skupnih akcij je bilo gostovanje Cerkniške- ga pihalnega orkestra in skupine lovskih rogov, ki deluje v okviru Zveze lovskih družin Notranjske. Na deveti tradicionalni pohod po poteh Domnove čete na Komel j je prišlo tudi 300 Slovencev iz matične domovine. Pri spomeniku padlim partizanom te čete na Ko-melju je med drugim govoril tudi Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je zlasti ocenil posledice ločitvenega šolskega zakona v Avstriji. Tako so se udeleženci iz Slovenije lahko sami prepričali o trdem boju koroških Slovencev za obstoj in za svoje pravice. S svojo udeležbo so podprli njihova prizadevanja za obstoj slovenskega naroda, saj se, po besedah Feliksa Wie-serja, matica naroda začne trgati na svojem obrobju. T. Urbas Informacija o samoprispevku V okviru samoprispevka smo se odločili, da bomo z zbranimi sredstvi adaptirali zdravstveni dom v Starem trgu in zgradili nov zdravstveni dom v Cerknici. Investicije so bile v marcu 1987 ocenjene na 2,05 milijarde din. Danes to pomeni približno 2,6 do 2,8-krat več. V tem času pa se je kumulativno nabralo 500.563.726 din sredstev (stanje 31. maja 1988). Do sedaj izvedene aktivnosti so naslednje: Zdravstveni dom v Starem trgu smo začeli adaptirati z letošnjim marcem, ko je bila z izvajalcem del Gradiščem Cerknica podpisana pogodba, dela pa naj bi bila končana do sredine oktobra letos. Vrednost dogovorjenega obsega del znaša po pogodbi 391 milijonov din, v ceno pa niso všteta nepredvidena dela in oprema. Veliko zapletov smo imeli v začetku pri ureditvi stanovanjskega problema stanovalcev. Adaptacija zajema namreč tudi dve stanovanji, ki sta bili doslej v zdravstvenem domu. Ker se obseg stanovanjskega sklada v delovni organizaciji ne sme zmanjšati, kar je določeno po zakonu, smo morali zdravstvenemu domu kot lastniku stanovanj povrniti odškodnino za poseg v stanovanji v ocenjeni višini 70.454.260 din. Po zadnjih informacijah potekajo dela po predvidenem načrtu. Do sedaj smo opravili vrsto aktivnosti, ki naj bi gradnjo zdravstvenega doma v Cerknici spravile v normalen tek. Treba je reči, da je bila najtežja začetna odločitev, kako pričeti z organizacijo del. Po nekaj sestankih gradbenega odbora in posameznih skupin smo izvedli naslednje dogovorjene akcije: 1. Izdelana je bila program-sko-projektna naloga, ki jo je pripravila strokovna organizacija Medico inženiring iz Ljubljane. Ta projektna naloga upošteva vse demografske zahteve, kar pomeni, da je glede na strukturo prebivalstva in zaposlenih točno opredeljeno, kolikšen obseg in katere vrste zdravstvenih storitev v občini potrebujemo. Poleg tega je v študiji opredeljen proces dela, zahtevana površina delovnih prostorov, komunikacij ter drugih pomožnih prostorov. Skratka, opredeljeni so vsi tisti podatki, na osnovi katerih bodo izdelani projekti. Vrednost te študije je znašala 2.900.000 din. 2. Ko je bila programsko-projektna naloga izdelana, smo posredovali javnosti razpis za izdelavo idejnega projekta, ki naj obsega osnovni prikaz objekta, približno vrednost objekta ter ponudbo za projekt. 3. Do 26. maja 1988, takrat je bil namreč zadnji dan javnega razpisa, smo prejeli pet idejnih projektov. Na razpis so se odzvali: RUDIS Trbovlje, IZA Inženiring Ljubljana, INVEST BIRO Koper, KRAŠKI ZIDAR Sežana ter MEDICO Inženiring Ljubljana. 27. maja se je sestala delovna skupina za pregled projektov; na tem sestanku so bili projekti prvič odprti. Dogovorili smo se, da se po selektivnem pristopu in različnih kriterijih oceni posamezni projekt ter sestavi predlog grad- benemu odboru za sprejem ustreznega projekta. Medtem pa smo izvajali tudi aktivnosti na področju izdelave prostorskih dokumentov. Ocenjujemo, da bi moral biti zazidalni načrt izdelan do konca septembra, nato pa se ga sprejema na skupščini. Z izdelavo glavnega projekta pa bi morali začeti do 15. julija 1988. Po uskladitvi vseh terminskih načrtov je začetek gradnje z vsemi potrebnimi dokumenti mogoč ob koncu februarja 1989. Verjetno bi bilo potrebno reči tudi nekaj besed o sredstvih medobčinske zdravstvene skupnosti. Po nekaj časa trajajočem usklajevanju interesov zdravstvenih skupnosti na ravni medobčinske zdravstvene skupnosti, je bil v marcu vendarle sprejet in podpisan samoupravni sporazum o temeljih planov, v katerem je opredeljen tudi zdravstveni dom Cerknica. Sredstva za zdravstveni dom naj bi se po tem sporazumu izdvajala v letih 1989—1990. Vendar s podpisom sporazuma problem še ni rešen. Zaradi finančnih problemov je namreč ogroženo zdravstvo kot dejavnost, in tako bo vsako leto vlaganje v takšne objekte vprašljivo. Drug problem pa je reorganizacija celotnega zdravstva v Sloveniji. Vsekakor bodo morala biti naša prizadevanja usmerjena v to, da bo treba ne glede na organiziranost poravnavati tudi obveznosti do svojih članic. Vsako leto se bo treba tudi sproti dogovarjati o sredstvih in višini naložb. Za nas sedaj ni umika: dom moramo zgra- Pomemben sestanek Opredelitev razvojnih smeri DO Brest glede na aktualne družbenopolitične pogoje in sanacijsko investicijski program za Tozd Jelka sta bili osrednji temi razširjene seje delavskega sveta delovne organizacije z delavskimi sveti temeljnih organizacij Bresta, ki je bila 21. julija letos v Cerknici. diti, kajti sicer bi bilo potrebno zapreti sedanji objekt in prenehati s to dejavnostjo. Rekapitulacija zbiranja in porabe sredstev samoprispevka Prihodki 1. Zbrana sredstva samoprispevka 473.859.017 2. Obresti 26.704.709 Skupaj prihodki 500.563.726 Odhodki 1. Adaptacija ZP Stari trg 354.230.626 — ZUP — izdelava projekta zunanje ureditve 2.024.850 — ZUP — izdelava idejnega projekta za adaptacijo 10.391.743 — ZUP — lokacijska dokumentacija 271.763 — ZUP — investicijski program 324.900 — ZUP — strokovni nadzor 6.500.000 — Gradišče — avans po pogodbi 264.263.110 — NZD — odškodnina za stanovanja 70.454.260 2. Zdravstveni dom Cerknica — Medico inženiring 2.900.000 Skupaj odhodki 357.130.626 Saldo na žiro računu 143.433.100 Dolg Gradišču do pogodbene obveznosti 126.736.890 F. Ješelnik Galerija Krpan vabi V Cerknici so julija v navidez skromni hiši na Čabranski 2, odprli prodajno galerijo in klub notranjskih likovnih umetnikov. V njem se sestajajo in razstavljajo naslednji umetniki: MAKSIMILIJAN ROT, TOMAŽ PERKO, BOJAN KLANČAR, BOŽO STRMAN - MIŠO, STANISLAVA SLANA - PUDOBSKA, MARJAN MANČEK in MILENA BRANISELJ. Z veliko dela in dobre volje umetnikov je ob pomoči nekaterih delovnih organizacij v prostorih stare hiše nastala prodajno raz-stvana galerija z raznoliko vse.jino. Galerija je odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah, in sobotah od 10. do 12. ure, ob četrtkih in petkih pa od 18. do 20. ure. Ob nedeljah je galerija zaprta. Člani galerije oziroma kluba vas vabijo na ogled in pogovor z umetniki. Program dejavnosti kluba je naslednji: — stalna prodajna razstava likovnih del, — mentorsko delo na področju likovne vzgoje s šolsko in predšolsko mladino, — pomoč amaterskim društvom in ljubiteljem na likovnem področju, — delo pri ohranjanju kulturno zgodovinskih spomenikov in etnografskih znamenitosti, — likovne ideje in izvedbe pri scenskih in kostumskih p°' stavi tvah, — industrijsko in grafično oblikovanje za potrebe DO posameznikov, — svetovanje in izdelava h' kovnega videza javnih in p°' slovnih prostorov, — izdelava celostnih podob družbenih akcij in kulturnih prireditev, — sakralna umetnost, — pomoč in svetovanje pri iz' delavi likovne predstavitve W' rističnih znamenitosti občinL’ Cerknica, — skrb za kakovostno liko' no in kulturno podobo celyt nega kraja in občine. Uspehi cerkniške godbe Površni opazovalec kulturnega življenja v cerkniški občini pozna cerkniško godbo z najrazličnejših proslav, parad, turističnih in drugih prireditev, pa tudi s pogrebov. Najzvestejši prijatelji Pa se z njo srečujejo na vsakoletnem novoletnem koncertu ali na promenadnih koncertih. Mimo teh skoraj že tradicionalnih dejavnosti godbe pa velja poudariti poleg njene številčne rasti in pomlajevanja tudi njeno kakovostno rast, pri čemer je pomembno zlasti zadnje desetletje. Društvo se je že leta 1977 zavedlo, da je sodelovanje na tekmovanjih orkestrov pogoj za kakovostno rast, saj le to pomeni uvrstitev med pihalne orkestre, ki ne pristajajo na anonimnost, ki se želijo pomeriti sami s seboj in z drugimi, in ki hočejo biti ustvarjalni. Zato so že 1977. leta — prvič po letu 1957 — sodelovali na tekmovanju pihalnih orkestrov v Desklah pri Anhovem, kjer so v tretji težavnostni skupini dosegli tretje mesto. Ponovno so tekmovali v letu 1985, ko so pod vodstvom Toneta Urha na enakem tekmovanju osvojili srebrno plaketo. Zato so se cerkniški godbeniki tudi letos odločili, da sodelujejo na devetem tekmovanju Zveze pihalnih orkestrov Slovenije. Letošnje tekmovanje je bilo tokrat namenjeno or- kestrom tretje kategorije, v katerem je sodelovalo 20 orkestrov na koncertnih nastopih v Straži, Ormožu, Ljubljani, Žalcu in v Portorožu. Na koncertih so orkestri pokazali rezultate svojega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, pridobljenih izkušenj iz skupne orkestrske igre ter programske dosežke v domači in tuji glasbeni literaturi. Cerkniški pihalni orkester je za tekmovanje pripravil tri skladbe. Odlično se je obnesla obvezna skladba tekmovanja Bagatela za pihalni orkester skladatelja Vinka Štrucla, posebno nagrado za njegovo izvedbo pa je prejel dirigent Milan Matičič s Cerkniškim pihalnim orkestrom. Prav naš orkester je od sto možnih os-vojjl 96 točk, pri čemer je bil tudi najboljši orkester tekmovanja. Za ta uspeh je prejel še zlato plaketo s posebnim priznanjem in si tako priboril pravico, da prihodnje leto tekmuje v drugi kategoriji pihalnih orkestrov, kar je tudi dolgoročni cilj društva. S tem uspehom se je povsem dokazala pravilna politika društva, začeta v letu 1980, ki smo jo vodili v navezavi stikov z Glasbeno šolo Frana Gerbiča, njenim vodstvom in strokovnimi delavci. V sestavu godbe so namreč začeli prevladovati prav njeni učenci. To spoznanje mora predvsem najti svoje mesto tudi v sedanjih zaostrenih razmerah na področju vzgoje in izobraževanja, saj je povsem jasno, da je takšna vloga glasbene šole ena izmed njenih prvih nalog. T. Urbas Upokojili so se Iz Tozda Pohištvo so odšli od julija 1987 do julija 1988 v pokoj naslednji delavci: Marta Negode, Valči Koščak, Jože Klančar, Franc Korošec, Nikola Ljubičič, Zofija Urbas, Julka Maglič, Konrad Majer, Janez Mele, Vera Zakrajšek, Jelka Golc, Helena Bečaj, Alojzija Čulibrk, Marija Klančar, Marija Vidmar, Jože Gruden, Iva Hrvatin, Dušan Bajc, Nada Lovko, Janez Kranjc, Marija Korošec, Dano Otoničar, Anica Snoj, Tilka Petrovčič, Zofija Stražiščar, Marija Šparemblek, Franc Braniselj, Olga Hiti in Franc Kebe. Delavci temeljne organizacije Pohištvo želimo vsem upokojencem še veliko zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju, obenem pa se jim zahvaljujemo za njihovo dolgoletno delo. Delovni kolektiv Brest Tozd Pohištvo ZELŠE 1988 Spet je tu avgust in z njim čas tradicionalnih zelških prireditev. Z letošnjim programom si bomo lahko popestrili kulturno življenje na šestih petkovih večerih, ki se bodo začeli s 26. avgustom in zaključili s 30. septembrom. Z izbranim programom bodo letos sodelovali: 26. 8. 1988 LJUBLJANSKI OKTET 2. 9. 1988 CVETO KOBAL — flavta, MOJCA ZLOBKO — harfa 9. 9. 1988 JERKO NOVAK — kitara, EVA NOVŠAK, TOMAŽ LORENZ — violina 16. 9.1988 VLADIMIR HORVAT — ustna harmonika in mandolina, IGOR SAJE — kitara 23. 9.1988 pevski zbor KOROŠKIH SLOVENCEV 30. 9. 1988 STANKO ARNOLD — trobenta, MAKS STRMČNIK — orgle, OLGA GRACELJ — sopran. Prvim petim prireditvam bomo prisluhnili v zelški cerkvi, zadnji pa v farni cerkvi v Cerknici. Vse prireditve se bodo pričele ob 20. uri. Cena vstopnic za posamezno prireditev je 5.000 din, lahko pa si zagotovite tudi abonma za 25.000 din. Predprodaja abonmajskih in posameznih vstopnic je v knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, Partizanska 9 od 9. do 15. avgusta dalje in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 15. ure, ob torkih in četrtkih pa od 7. do 18. ure. Vstopnice pa lahko rezervirate tudi po telefonu 791-078. Vse prijatelje tovrstnih prireditev vabimo k poslušanju vrhunskih izvajalcev glasbenih del v prijetnem notranjskem ambientu. H. Mele 'M c avtokampih v Termah v Čatežu in v Krki v Dolenjskih topli-kV kjer je tudi posnetek, imamo postavljenih pet počitniš-, prikolic. Kako veliko je zanimanje za tovrstno počitnikovale pove predvsem podatek, da so zasedeni vsi termini tudi v osezoni. Za toplice se odločajo predvsem starejši delavci, ki M?1 .v? tovrstni oddih potreben tudi iz zdravstvenih razlogov. ajši pa se raje odločajo za dopust na morju. Tozd Pohištvo — razrez masivnega lesa. Naši upokojenci Iz temeljne organizacije Ža-galnica so odšli v prvi polovici leta v pokoj naslednji delavci: Ivanka Malnar iz Viševka je odšla v pokoj 28. februarja 1988 z del oziroma nalog pakiranje izdelkov. Štefka Kotnik iz Vrha je odšla v pokoj z del oziroma nalog čiščenje z proizvodnji. Miro Sušanj iz Pudoba je odšel v pokoj 28. februarja 1988 z del oziroma nalog upravljanje linije pod žago. Franc Sterle iz Starega trga je odšel v pokoj 16. marca 1988 z del oziroma nalog na večlistni krožni žagi. Justin Bavec iz Iga vasi je odšel v pokoj 31. marca 1988 z del oziroma nalog upravljanje bočnega viličarja. Mihajl Bukor iz Starega trga je bil invalidsko upokojen z 9. majem 1988. Odšel je z del oziroma nalog upravljanje linije pod žago. Alojz Kotnik iz Nadleska je odšel v pokoj 20. maja 1988 z del oziroma nalog skladanje žaganega lesa. Marija Kočevar iz Šmarate je odšla v pokoj 31. maja 1988 z del in nalog razrez na fini krožni žagi. Delovna skupnost temeljne organizacije Žagalnica se jim zahvaljuje za dolgoletno delo in za prispevek k razvoju temeljne organizacije in samoupravnih odnosov in jim želi še veliko zadovoljnih, predvsem pa zdravih let. Delovni kolektiv Brest Tozd Žagalnica Novosti v knjižnici STROKOVNA LITERATURA: S. KIERKEGAARD: Filozofske drobtinice ali Drobec filozofije; P. HAUCK: Ljubosumje; T. LAKE: Kako premagaš živčnost; J. MAKAROVIČ: Kritika krščanske ljubezni; G. F. W. HEGEL: Absolutna religija; A. ERJAVEC: Ideologija in umetnost modernizma; Izročilo Čebin; M. LENARDIČ: Politični organizmi; Od igre k tehniki; Ekološka misel; M. LENARDIČ: Članki; Sprehodi v naravo: Metulji, življenje v morju, Kraški svet, Rudnine, Ujede in sove, Travniške rastline; S. PARKER: človeško telo; S. AŠIČ: Pomoč iz domače lekarne; Črne ptice; G. Vonder RECKE: Sodobna domača peka; Zelenjava; J. TITL: Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri; I. TURK: Notranje revidiranje poslovanja; M. LENARČIČ: Smisel in spoznavanje; C. AVGUŠTIN: Škofja Loka; B. KORUN: Kondorjev klic; A. NOVAK: Kranjska gora z okolico; D. VUGA: Magdalenska gora pri Šmar-jem-Sapu v železni dobi; F. CERAR: Partizan nekoliko drugače; Fašisti brez krinke; D. RAJTMAJER: Alpsko smučanje. MLADINSKA LITERATURA: J. BITENC: Slonček Jakon-ček; M. GOLAR: Deček z ja- bolki; M. KRAMBERGER: Pasja zloženka; T. SEKELJ: Padma, mala plesalka. SLOVENSKO LEPOSLOVJE: pesništvo N. ANGELINI: Krematorij; N. ANGELINI: Simfonične pesmi; E. BABAČIČ: Malemu boksarju; K. KOVIČ: Dežele; dramatika D. PONIŽ: Škof Tomaž Hren, Štiftarji; proza S. KAVČIČ: Dnevnik in spomini; M. KUNC FRITZ: Pusti čakati jutri; V. KAVČIČ: Veleposlanik na Kitajskem; M. VOJSKOVIČ: Hiša št. 15. TUJE LEPOSLOVJE J. COLLINS: Priložnosti; Ameriška metafikcija; U. DA-NELLA: Ljubezen ob Bodenskem jezeru; T. A. BRINGS-WAERD: Luna otroštva; H. FAST: Volilo; Z. GREY: We-stern Union; J. HOPKINS: Elvis, S. LENZ: Vadbišče; A. ROBBE-GRILLET: Djinn; J. M. SIMMEL: Tistih v temi ne vidimo; W. STRUBE: Pozabljeno življenje; I. SVEVO: Kratko sentimentalno potovanje; M. de UNAMUNO: Umetnost in resnica; E. WALLACE: Mož iz hotela Carlton; S. ZWEIG: Nestrpnost srca. H. Mele Iz drugih lesarskih kolektivov LIP Bled letos praznuje štiridesetletnico delovne organizacije. Direktor DO ing. Franc Bajt je v njihovem glasilu med drugim zapisal: »V 40-letnem obdobju smo proizvedli 1,8 milijonov m3 žaganega lesa, okrog 4 milijone vrat, nad milijon podbojev, 14 milijonov m2 opažnih plošč, 20 milijonov m2 oblog, 250.000 vhodnih in garažnih vrat ter precejšnje količine pohištva in opreme za lesno industrijo. Proizvode smo prodajali in jih prodajamo doma in v tujino. V preteklih letih smo prodali v tujino približno 1/4 proizvodnje, letos pa ta delež presega že 1/3 celotne proizvodnje, saj se zavedamo, da rast izvoza pomeni tudi mnogo hitrejši razvoj delovne organizacije. Poleg razvoja in izgradnje novih proizvodnih obratov so se z izboljšanjem delovnih pogojev izboljšali tudi življenjski pogoji, tako da imamo danes približno 200 stanovanj, počitniški dom, 10 garsonjer, 13 prikolic, urejeno družbeno prehrano, prevoz na delo itd.«. V NOVOLESU posvečajo veliko pozornosti razvoju modernih programov pohištva. Prvi paket takšnega pohištva je njihov S KAND, kateremu so v letošnjem letu dodali še program BARBARA. Proizvodnja slednjega kasni z izdelavo, čeprav je bil odziv kupcev, strokovnjakov in trgovcev izredno velik. Drug problem novih programov pa so visoke cene, ki kljub oblikovni vabljivosti kupce odbijajo. V No-volesu se je končno spremenila splošna idejna usmeritev, češ da ne potrebujejo lastne- ga oblikovanja. Ker pa je prodaja kolonialnega pohištva v kriznem obdobju precej upadla, se je razvoj novih programov oziroma lastnega oblikovanja izkazal kot nujen. Za tiste, ki razmišljajo kako bi tudi vrt ali teraso uredili čimbolj prijetno in domače, so v JELOVICI razvili nov izdelek: leseno vrtno garnituro. V prodaji so že zložljive mize, klopi in stolčki. Vrtna garnitura s toplimi gladkimi površinami in zaokroženimi robovi je zaščitena s pigmentnim lazurnim premazom, ki ščiti les pred dežjem in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Mize, klopi in stolčke je mogoče po uporabi zložiti in shraniti. LESNINA je delovna organizacija, kjer so razne oblike internega izobraževanja že ustaljena praksa. Letos pa so prvič pričeli tudi z organizacijo tečajev tujih jezikov v širšem obsegu, ki jih je do 20. junija poslušalo 54 delavcev Lesnine, potekajo pa v Lesnininih poslovnih zgradbah. Tečaji trajajo za posamezno stopnjo štiri mesece, potekajo pa dvakrat na teden po dve šolski uri pred pričetkom oziroma po končanem delu. V tečaje so vključeni predvsem delavci, ki jim je znanje tujega jezika potrebno pri stikih s tujimi poslovnimi partnerji oziroma za spremljanje različnih strokovnih področij iz tuje literature. Poleg skupin, ki jih imajo v Lesnini, se na različnih stopnjah in v različnih izobraževalnih institucijah uči tuje jezike še 26 drugih delavcev Lesnine. ALPLES je v letošnjem planu predvidel 10 odstotkov direktnega izvoza, t. j. brez posrednikov. S tem odpade njihova domača in inozemska provizija-, približno 7 odstotkov od vrednosti blaga. Prvo pomembnejšo pogodbo so podpisali v maju z ameriško firmo ELITE. Kupec se zanima za hrastove stereo omarice v treh različnih dimenzijah. Z njimi želi sodelovati dolgoročno in predvidoma naj bi letno kupil od Alplesa za približno 1,5 do 2 milijona dolarjev blaga. Omarice imajo v primerjavi z drugimi izvoznimi izdelki ugodno pokritje, bistvena prednost posla v današnjih časih pa je v tem, da bo kupec plačal blago takoj oziroma delno ceno vnaprej. Predstavniki SLOVENIJALES TRGOVINE so se 27. maja 1988 v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi srečali z vsemi poslovnimi partnerji iz Sovjetske zveze. Srečanje je bilo namenjeno podelitvi jubilejnih plaket ob 40. obletnici delovne organizacije Slovenijales trgovina in v počastitev skoraj 20-letnega sodelovanja s partnerji iz Sovjetske zveze ter razgovorom o nadaljnjem sodelovanju. Na slovesnosti sta govorila jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Milan Vereš in generalni direktor dr. Matija Škof. Poudarila sta pomen prisotnosti delovne organizacije Slovenijales trgovina na sovjetskem tržišču, tako na področju gospodarskega sodelovanja, kot tudi za razvoj medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. ELAN je v Bohinju pri hotelu Kompas v Ribčevem lazu pred začetkom letošnje glavne turistične sezone predal namenu dve teniški igrišči. Igrišči imata čudovito lokacijo v dolinici za hotelom in sta zgrajeni na dokaj zahtevnem terenu v klasični tehniki — investitor je sam želel ročno škropljenje. Teniški igrišči bosta prispevali k izboljšanju turistične ponudbe v Bohinju in k obogatitvi znanja in izkušenj v ELAN INŽENIRINGU. MEBLO je sodeloval na razstavi izumov tehničnih izboljšav in novitet na Reki. Razstave so se udeležili tudi predstavniki Italije, Madžarske in NDR, po dolgih letih pa se je razstave udeležila tudi lesna industrija Slovenije, zastopana z DO Marles, DO Liko in DO Meblo. Meblo je na tej razstavi pokazal štiri novosti med 3000 novostmi, v glavnem s področja elektronike in strojništva. Pri podeljevanju priznanj za posamezne pred- stavljene novosti je od Meblo-vih novitet dobil priznanje — diplomo s srebrno plaketo —-Dragoljub Miladinovič iz Tozda Iverka za napravo za preizkušanje hidravličnih in pnevmatskih ventilov, cilindrov in membranskih ventilov. POPRAVEK K PRISPEVKU IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE V prejšnji številki Brestovega obzornika je prišlo v rubriki »Naši upokojenci« do neljube pomote. Pravilno bi morali zapisati: Vera ŠTRITOF iz Bločic, upokojena z 18. 2. 1988 iz opravljanja del oziroma nalog obračun osebnih dohodkov. Zorica POLOVIC iz Grahovega, upokojena s 15. 2. 1988 iz opravljanja del oziroma nalog tračno brušenje. Obema se opravičujemo! Iprenski bloki za Tozd Tapetništvo so prispeli. V kakšen izdelek jih bodo preoblikovali? LOGAŠKO okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Uredil Vojteh Ribnikar. # V LOGATCU. Izdalo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega". 1889. (nadaljevanje iz prejšnje številke) UNEC V cerkvenem oziru spadale ste vasi Unec in Slivce pod Cerkniško dekanijo, Ivanjeselo pa pod Planinsko župnijo. Od I. 1784 bila je na Unči svobodna lokalna kaplanija, katera se je I. 1876 z Ivanjeselom združena povzdignila v lastno župnijo. L. 1884 obhajala se je na slovesni način stoletnica ustanov-Ijenja lokalne kaplanije. Duhovniki, ki so tu službovali so sledeči: Gosp. Canutelj Jernej od I. 1784—1785; gosp. Fran Rožanec od I. 1785—1822; g. Anton Mencinger od I. 1822—1824; g. Anton Gros od leta 1825—1832; g. Ignacij Jerin od I. 1832—1839; g. Peter Šlibar od I. 1839—1860; g. Ivan Brence od I. 1860—1870; g. Jernej Babnik od I. 1870—1875; od I. 1875 pa gospod Fran Klemenc, ki je prvi Unški župnik. Javna šola osnovala se je leta 1857. V prejšnjih časih pošiljali so premožnejši posestniki svoje otroke deloma v Ljubljano, deloma v Postojino. L. 1855 bila je tu nekaka privatna šola. Podučeval je neki Anton Lebar iz Gorenjskega doma, kateri je slučajno potoval skozi Unec. Ko so Unčani zvedeli, da zna ta mož brati, pisati in tudi nekoliko številiti, obdržali so ga kot svojega učitelja. Nekaj let poduče-valo se je v kmetskej hiši. L. 1864 sezidalo se je po prizadevanji tukajšnjega posestnika gosp. Anton Jeršan-a novo šolsko poslopje. L. 1883 razširila se je enoraz-rednica v dvorazrednico. Za vsakdanjo šolo bilo je godnih dečkov leta 1880 69, leta 1889 77, godnih deklic leta 1880 64, leta 1889 58, obiskujočih dečkov leta 1880 55, leta 1389 73, obiskujočih deklic leta 1880 50, leta 1889 57; za ponavljavno šolo pa godnih dečkov leta 1880 23, leta 1889 26, godnih deklic leta 1880 17, Ista 1889 29 obiskujočih dečkov leta 1830 14, leta 1889 25, obiskujočih deklic leta 1880 16, leta 1889 27. Učitelji, ki so na tej šoli podu-čevali so sledeči: gospod Hofbauer od I. 1857—1861; gosp. I. Juvane od I. 1861—1864; g. Matevž Kukec do 1865; g. Val. Pin 1866; g. Alojzij Kušar od I. 1866—1871; g. Ivan Zakrajšek I. 1871; g. Ivan Poženel I. 1872—1886; g. Peter Repič od I. 1886. — Učiteljice, odkar se je šola razširila so bile: gdč. F. Zeme od leta 1883—1886; gdč. Avgusta Kolnik od leta 1886—1888; gdč. Viljelmina Leskovic od marca 1888. leta. V šolskem poslopji stanoval je do I. 1888 tudi cerkovnik, tega leta pa se je zraven šole sezidala mežnarija, v katerej je tudi prosto stanovanje za drugo učiteljsko moč. Razen šole, cerkve in farovža je še nekaj druzih prijaznih hiš. V vasi so štiri gostilne in tri prodajalnice. Hudo zlo za tukajšnje prebivalce je pomanjkanje dobre pitne vode, kar je tudi glavni uzrok, da so po-gostoma tu razsajale kužne bolezni, osobito ste davica in Škrlatica neusmiljeno morile med nežno mladino. Na Unči ni nijednega studenca, temuč le nekoliko kapnic. Ljudje si hodijo iskat vode v skoro četrt ure oddaljeno lokev, ki pa je tudi bivališče brezštevilnih žab in drugih dvoživk. — Blago (živina) napaja se v drugej lokvi, ki leži tik okrajne ceste. Večkrat pa lokev zamrzne in potem ubogi sosesčani led lomijo, ga domov spravljajo in tope. Davno se je že sprevidila nujna potreba naprave občinskega vodnjaka. In res je občinski svet, katerega je s svetom in dejanjem krepko podpiral okrajni glavar gospod dr. K. Russ, sklenil, spomin štiridesetletnega vladanja Njega Veličanstva slaviti z napravo vodnjaka. Vodnjak koplje se po načrtu gosp. V. Putik-a, globok bode nad 30 m. Ministerstvo za poljedelstvo in deželni odbor prihitela sta občini z izdatnimi svotami na pomoč. Nadjati se je torej, da se to pre-koristno delo povoljno izvrši. Še pozni rodovi se bodo s hvaležnostjo spominjali onih mož, kateri se niso ne truda, ne skrbi ustrašili in ne prej odnehali, dokler niso to delo srečno izvršili. Ako krenemo skozi Novo vas proti severo zahodni strani, dospemo po občinskej poti v Ivanjeselo-Vas šteje 42 hiš z 308 prebivalci-Pred vasjo stoji na zelenem holmcu prijazna cerkev sv. Hieronima-Starejša cerkvica Matere Božje sta; la je nad vasjo blizo železnice; zdaj je do tal podrta. O postanku Ivanjesela pripoveduje pravljica, da so v te kraje prišli trije bratje nekega nomadskega naroda, Ivan, Jakob in Lazar P° imen.u Ivan sezidal je Ivanjeselo, Lazar in Jakob bila pa sta ustanovitelja sosednjih vasi Laze in Jekovce. Bolj verjetno pa je, da je bila ta vas ustanovljena od izseljencev iz Unca in Planine ter da je prvotno ime te vasi ne Ivanje selo, ampak Vnanje selo. Po nemško se ta vas zove Eibenschuss. Da so Ivanje selo prekrstili v Eibenschuss izvira baje od todi, ker so imeli po Kranjskem in tudi drugod navado, okoli cerkva sv. Hieronima nasaditi tise (Eibe); »schuss« Pa stoji namesto »geschuss«, kar v nemškem baje pomenja majhno na; selbino. Sploh se pa to ime sedaj le redkokedaj rabi in se tudi v nemškem jeziku umika slovenskemu imenu Ivanje selo. — Ivanjo selo spada pod Bakovsko podžupa-nijo. Ako jo zavijamo od Unca mim® pokopališča proti južni strani, Prl" demo v pičlej četrt uri v Slive®-Vas ima 12 hiš s 96 prebivalci. (se nadaljuj6^ brestov obzorn i k lasilo delovne organizacije Številka 130 — 31. julij 1978 nekoliko pod pričakovanji Proizvodnja v prvem poletju znaša 482 milijonov dinarjev in je za 2,5 odstotka pod letno dinamiko, medtem ko je za 12 odstotkov večja v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Gibanje obsega proizvodnje po temeljnih organizacijah je v primerjavi 2 letnim planom zelo različno. Nad plansko dinamiko je dosežena le v temeljni organizaciji Tovarna pohištva Cerknica, povsem izenačena je v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg, medtem ko beležimo največja odstopanja v tapetniški proizvodnji in v proizvodnji izdelkov kuhinjskega Programa. ... :d O SAMOUPRAVNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH Na seji delavskega sveta SOZD Slovenijales so med drugim obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti SOZD in združenih delovnih organizacij. Na seji niso bile upoštevane pripombe Bresta kot npr. oa je treba dela in naloge, ki jih plačujemo po nekem ključu, ker so težko merljiva in katerih učinek je težko porazdeliti med članice SOZD, zasedati po planu delavcev (delovnih mest), ki ga potrdijo združene delovne oziroma temeljne organizacije ter da letni finančni plan in letni Program oziroma plan del in nalog sprejmejo združene delovne oziroma temeljne organizacije, delavski svet SOZD pa jih verificira. Brest se zavzema za takšno financiranje delovne skupnosti, da bodo Posamezne članice sestavljene organizacije financirale samo tista dela oziroma naloge, za katere bodo zainteresirane, da jih opravi zanj delovna skupnost sestavljene organizacije. pomoč jeli _ ______ 28. maja letos je Industrijo pohištva JELA Šabac, članico sestavljene Organizacije Slovenijales — proizvodnja in trgovina, močno prizadel nenaden požar. Požar je povsem uničil lakirnico, s čimer je bila proizvodnja turnirnega pohištva za nekaj časa docela onesposobljena. Prav v teh dneh ustrezni organi upravljanja v Brestovih temeljnih organizacijah razpravljajo in sklepajo o solidarnostni pomoči tej delovni organizaciji, ki naj bi znašala 330.000 din. °OMAČE TRŽIŠČE IN PRODAJA Že takoj na začetku leta je prodaja pohištva upadla, predvsem zaradi oražjih modelov dnevnih sob in tapetniških izdelkov. Zaloge so v celoti Začele naraščati, tako da je bilo potrebno posredovanje zveznega izvrš-nega sveta. Da bi prodajo pohištva pospešili, je zvezni izvršni svet Predlagal boljše kreditiranje kupcev in manjši obvezni polog pri naje-Pianju kreditov za pohištvo z 20 odstotkov na samo 10 odstotkov. Istočasno so pri proizvodnji pohištva sprožili celo vrsto različnih pro-Pa9andno-prodajnih akcij, s katerimi naj bi pospešili in seveda povečali Prodajo svojih izdelkov. . Seveda tudi na Brestu nismo zaostajali, temveč smo storili vse, kar j® v nastalem položaju bilo mogoče in ocenjujemo, da uspeh ni izostal. CePrav nismo presegli letnih oziroma polletnih obveznosti v prodaji, ®°dimo, da so rezultati, bolje rečeno realizacija, za prvih šest mesecev d°kaj realni. delo serviserjev Delavnik serviserja se navadno začne pred šesto uro zjutraj z nalogo, da čez dan reši 5 do 8 strank, pač odvisno od težavnosti terena in Vrste reklamacije. Serviser se zatem zaplete v prometno mrežo, išče naslove, obrača zemljevid Ljubljane, Reke ali Zagreba ali Splita. Zelo prijetno pa je resevati zadeve na podeželju. Ljudje so bolj prijazni, laže prenašajo po-9lede na reklamiran element, več ali manj so stalno doma. Skratka, dase kombije je moč srečati povsod, saj so do polletja prevozili nad 50.000 kilometrov. ‘udi težave imamo. Smo v nefunkcionalnih prostorih, nimamo stalnega aledja z rezervnimi deli, avtopark je precej iztrošen, sodelovanje med ®hnologijo in kontrolami je mrtvo. Podoba reklamacij je do sedaj sto-pstotno pokazala, da bi z malo več pazljivosti pri transportiranju po-precej ublažili število reklamacij. r- ut) razmeroma redkih dneh, ko smo vsi doma, se spontano pogovori10 o morebitnih na novo odkritih napakah; vsak si je prav gotovo pr,dobil kakšno novo izkušnjo. 0cENILI smo NAŠE DELO Sek8' juniJa smo mladinci Tovarne lesnih izdelkov Stari trg skupaj s skretarjem občinske konference tovarišem Otoničarjem predelali gradiva bil °Cerpl' delo v obdobju po prejšnjem kongresu. Ugotovili smo, da je žai° na®e v tem obdobju dokaj plodno. Izpeljanih je bilo nekaj akcij, dol Pa- n' usPe'a akcija za organiziranje dopolnilnega izobraževanja za joučanje osnovne šole. V tej akciji smo si najbolj prizadevali, toda §.'e?eli smo na gluha ušesa; vse skupaj se je končalo v osnovni šoli |: . 1 trg. Takšen neuspeh pa slabo vpliva na delo mladincev, ki izgub-J J° zaupanje v mladinsko organizacijo in v njeno vodstvo. LET°S ~ ZA SPREMEMBO TRETJE MESTO p0Iudj devete športne igre delavcev lesne industrije in gozdarstva so Vrst 16 .dsjstvo, da je to ena izmed največjih športnih prireditev te Pa h iPr' nas' v®bka manifestacija delavske telesne kulture, predvsem 0r dokaz, da delovne organizacije iz leta v leto posvečajo več skrbi d^zjrani množični rekreaciji delavcev, kar je eden izmed pomembnih vpx-Vn'k°v PN razvijanju delovnih sposobnosti in pri prizadevanjih za Produktivnost dela. čern ■ Je. k'* boj na vrhu negotov do zadnjega in izredno izenačen, pri in iprJe ime' tucb BREST vidno vlogo, saj mu je le za las ušla zmaga stu H d°sedanjim petim prvim, enemu drugemu in enemu tretjemu me-neis. dal še eno tretje mesto. Tako je še vedno ostal daleč najuspeš-J 1 udeleženec teh tekmovanj. Taborniške Ker je poletje že v polnem razmahu in si mnogi že nabirajo novih moči ob morju, v gorah ali kje drugje, bodo tudi taborniške novice obarvane počitniško. Največ govora bo o našem počitnikovanju, ki mu mi pravimo taborjenje. V počastitev dneva borca smo za TT-je, dovodnike in klubovce pripravili zanimive izlete v tri smeri. Odšli pa smo le v dve — eni so odšli v vedno zanimiv in privlačen Iški Vintgar, kjer so imeli na programu preživetje v naravi, bolj pogumni pa so na poti do Sedmerih triglavskih jezer obdelovali izletništvo. I novice To poletje imamo tudi o.bilo možnosti za spoznavanje novih prijateljev iz tujine. V drugi polovici julija je 15 dni ob Volčjem jezeru taborilo 140 mladincev socialdemokratske stranke iz Berlina. Organizacijo tabora nam je zaupala republiška konferenca ZSMS. Pomagali smo jim pri izbiri prostora in pripravljanju tabora ter jih seznanili z možnostjo izletov v naših krajih. Seveda smo jih tudi že večkrat obiskali na Blokah, enkrat smo se tja odpravili tudi s kolesi. Sokoli, tako se namreč imenujejo mladinci iz Berlina, pa nas bodo obiskali tu- di na taboru. V Dol bodo prišli za tri dni (skupina tridesetih). Seznanili jih bomo z našo dejavnostjo in jim pokazali še en konec naše dežele. Seveda ne bomo pozabili na športna in kulturna srečanja, želimo jim, da bi se med nami dobro počutili, da iz naše dežele ne bi odšli razočarani in da bi se sem še vračali. V Begunjah ob Cerkniščici tabori okrog 80 skavtov iz zamejstva, ki pa imajo lasten program. Obiskali smo jih, spoznali njihove navade in navezali nove stike. Zdaj pa še o taborjenju. Letos se bomo odpravili v Dol pri Starem Trgu ob Kolpi. Tam smo že bili, pokrajina nam je bila zelo všeč, zato se tja tudi vračamo. Pod platnenimi šotori bomo preživeli 10 dni, in sicer od 27. julija do 4. avgusta. Letos smo se odločili, da bomo taborili le v eni izmeni, da pa bo zato prihod na tabor drugačen kot druga leta. V Dol bomo odšli v večjih skupinah; klubovci in vodniki bodo potovali s kanuji in splavom po Kolpi, TT-jevci bodo kolesarili, najmlajši pa bodo odšli z avtobusom. Program taborjenja bo zanimiv, prostega časa za lenarjenje bo kaj malo. Preizkusili se bomo v taborniških veščinah in mnogoboju. Starejši bodo odšli na tridnevno bivakiranje in bodo tako preživeli dve noči v improviziranih bivakih. Seveda je tu tudi Kolpa, prijetno hladna za kopanje in velik izziv za kanuiste. Tudi tiskarne ne bomo pozabili doma. Obiskali nas bodo Berlinčani, stike pa bomo navezali tudi z domačini. Letos nas bo taborilo okrog 80, tabornina pa znaša 90.000 din. Letos pa smo se spomnili še nečesa: vsak dan ob 7. uri se bomo s taborjenja oglašali radioamaterju Branetu Mlakarju v Cerknico. Sveže novice bo objavljal v naši taborniški omarici. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali izpeljati letošnje taborjenje. A. Žnidaršič Pa še to ... Že nekaj časa krožijo govorice o ustanovitvi sekcije lokostrelcev pri OJŠ. Dan dogodka bo 3. oziroma 4. september v Leskovi dolini. Na srečanje vabimo vse, ki jih zanima lokostrelstvo in želijo delovati v organizirani skupini lokostrelcev. Vse informacije lahko dobite pri Miranu (tel. 7910-064 int. 6). V soboto, 27. in v nedeljo 28. avgusta bo v Leskovi dolini »srečanje klubovcev«. Vabimo vse polnoletne klubovce! Govorili bomo o delu našega odreda v novem šolskem letu. 3. junija letos je Marija Hribar v prostorih družinske hiše na Sinji Gorici 23 odprla lastno prodajalno z mešanim blagom, kjer je moč kupiti vse prehrambene artikle, pa tudi nekaj tekstilnih in plastičnih izdelkov. Trgovino v glavnem oskrbuje DO Nanos iz Postojne. Lastnica prodajalne je s povpraševanjem v prvem mesecu obratovanja zadovoljna. 16. junija pa je v prostorih obrtnega združenja na Taboru 5b odprla prodajalno s tekstilom, usnjem in izdelki domače obrti Marija Braniselj. Kupci lahko izbirajo med tekstilnimi izdelki predvsem otroška oblačila, ki jih je tudi največ, pa tudi tekstilni izdelki za odrasle. Usnjenih izdelkov je zaenkrat še bolj malo — v glavnem denarnice, med izdelki domače obrti pa prevladujejo spominki s simboli naših krajev. Obrtnica želi ponuditi predvsem izdelke, ki jih v cerkniški občini primanjkuje, nanje pa opozarjajo predvsem kupci. Obljubila je, da bo iskanih izdelkov iz tedna v teden več, med njimi bodo tudi unikati in butični izdelki po zmernih cenah. Lastnica precej šiva sama, oskrbujejo pa jo tudi drugi obrtniki in grosisti. Strelske novice BRESTOVI STRELCI OSVOJILI PET REPUBLIŠKIH ODLIČIJ Strelska zveza Slovenije je organizirala na strelišču ob Dolenjski cesti republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za pionirje in pionirke. Brest je na tekmovanju nastopil s tremi pionirkami in šestimi pionirji in osvojil kar pet republiških naslovov. Naj mlajši so tekmovali v disciplini 30 leže in v trostavu (leže, stoje, kleče) — 3 krat 10. Pionirke so bile uspešnejše, saj so osvojile naslov republiških prvakinj v disciplini 30 leže in bile druge v trostavu. Zagotovile so si tudi nastop na državnem prvenstvu, ki bo julija v Valjevu, vendar pa je udeležba vprašljiva zaradi velikih stroškov. Rezultati: 30 leže PIONIRKE — ekipno 1. SD Brest Cerknica 702 kroga 2. SD Tabor Ljubljana 694 krogov 3. SD Partizan Radovljica 691 krogov posamezno: 1. Nataša Lukman 251 krogov — SD Tabor 2. Suzana Potočnik 248 krogov — SD Hotinja vas 3. Bojana Klančar 245 krogov — SD Brest PIONIRJI — ekipno 1. SD Turnišče Ptuj 741 krogov 2. SD NTU Slovenj Gradec 712 krogov 3. SD BREST Cerknica 708 krogov posamezno: 1. Hubert Potočnik 260 krogov — SD NTU 2. David Istenič 258 krogov — SD BREST 3. Tomaž ščančar 252 krogov — SD ABC Pomurka TROSTAV (3 krat 10) PIONIRKE — ekipno 1. SD Partizan Radovljica 641 krogov 2. SD BREST Cerknica 625 krogov 3. SD FLV Hotinja vas 598 krogov posamezno: 1. Klavdija škodič 218 krogov — SD Hotinja vas 2. Nataša šalar 215 krogov — SD Radovljica 3. —4. Nada Braniselj 214 krogov — SD BREST BRESTOVI ČLANI REPUBLIŠKI OSTROSTRELSKI PRVAKI Na strelišču Crngrob pri Kranju je bilo peto republiško prvenstvo ostrostrelcev Slovenije, katerega organizator je bil Republiški štab TO Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo skoraj 40 ekip oziroma 120 posameznikov. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah (polavtomatska puška M 76 in mauzer puška M 69). Vsi tekmovalci so streljali v krožno tarčo velikosti 50 X 50 cm, v 300 metrov oddaljeno tarčo s tremi poizkusnimi streli in s petimi streli za oceno. Cerkniški strelci so nastopili z dvema ekipama (strelska družina Brest in Občinski štab TO). V absolutni konkurenci in konkurenci M 69 je zmagala ekipa strelske družine Brest s 121 krogi. Sestavljali so jo Miro Kunstek, Vinko Martinčič in Franc Mahne. TO Cerknica pa je z drugim mestom ponovila lanski uspeh. Rezultati — M 76: Ekipno 1. RSNZ Ljubljana — 116 krogov 2. OŠ TO Cerknica — 111 krogov 3. OŠ TO Kranj — 107 krogov Posamezno 1. Obšteter — 44 krogov RSNZ 2. Olaj — 41 krogov UNZ Kranj 3. Milan Zalar — 41 krogov PŠTO Notranjske Rezultati — M 69: Ekipno 1. SD BREST Cerknica — 121 krogov 2. UNZ Kranj — 113 krogov Posamezno 1. Janez Škrlj — 43 krogov Cerknica BRESTOV OBZORNIK — informativno glasilo delavcev delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Izhaja na dva meseca v nakladi 2.800 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Vanda LAVRIČ. Uredniški odbor: Miran PETAN, Franc GORNIK, Peter MELE, Janez OPEKA, Jože KOROŠEC, Zdravko ZABUKOVEC, Vili FR1M, Andrej VIVOD, Hedvika MELE, Hermina MALIS, Jožica ŠKERLJ, Franc MELE, Anton OBREZA. Foto: Jože ŠKERLJ. Odbor za obveščanje je izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije. Predsednik odbora: Vili FR1M. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). 2. Škerlak — 42 krogov UNZ Murska Sobota 3. Žugelj — 42 krogov UNZ Koper 4. Miro Kunstek — 41 krogov Cerknica MEMORIAL »NOTRANJSKEGA ODREDA« Z VOJAŠKO PUŠKO Pod pokroviteljstvom odbora skupnosti borcev Notranjskega odreda sta Zveza teles-nokulturnih organizacij in Strelska družina Brest Cerknica organizirala II. tradional-no tekmovanje v streljanju z vojaško puško za »MEMORIAL NOTRANJSKEGA ODREDA«. Tekmovanje je potekalo na vojaškem strelišču na Bloški polici. Nastopajoči so imeli tri poizkusne strele in deset strelov za oceno. Streljali so v 100 m oddaljeno tarčo iz ležečega položaja. Tekmovanja se je udeležilo kar 38 ekip ali 116 posameznikov, od tega 8 žensk. Po končanem tekmovanju je najboljšim ekipam, posameznicam in posameznikom, izročil odličja in brošure predsednik odbora skupnosti borcev Notranjskega odreda Mitja Tollazi. Balinarske novice Balinarska sezona je v polnem teku. Balinarji Bresta so končali pomladanski del tekmovanja v notranjski območni balinarski ligi. Premagali so vse nasprotnike in skupaj z Logatcem vodijo. Rezultati tekmovanj: Brest — Črni vrh 0:14, Rakek — Brest 8:6, Rovte — Brest 3:11, Brest — Sinja Gorica 14:0, Dragomer — Brest 2:12, Brest — Dren 12:2. Lestvica po 7. kolu: 1. Brest 12 točk 71:13 6 2. Logatec 12 točk 66:18 6 3. Sinja gorica 9 točk 55:43 7 4. Rakek 8 točk 49:35 6 Jesenski del tekmovanja se bo začel 20. avgusta. Razpored tekem BK Brest je naslednji: 20. 8. Horjul — Brest, 27. 8. Brest — Idrija, 3. 9. Logatec — Brest, 10. 9. Brest — Vrhnika, 17. 9. Cerkno — Brest, 24. 9. Brest — Loška dolina. V Radovljici pa je potekalo republiško prvenstvo za posameznike in v izbijanju. Pravico za nastop na republiškem prvenstvu sta si pridobila kot zmagovalca na notranjskem prvenstvu Dekleva med posamezniki in Mestek v izbijanju. Dekleva je zasedel 21. mesto, Mestek pa je bil 15. Balinarji Bresta so sodelovali tudi na dveh turnirjih v Titovem Velenju. Prvič so osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal, drugič pa so dobili pokal za četrto mesto. Na turnirju v Repentaborju (Italija) pa so izpadli že v pred tekmovanj u. I. Mestek V spomin V letošnji pomladi smo v Tozdu Pohištvo izgubili dva sodelavca. Marca se je v šestinpetdesetem letu po težki bolezni od nas poslovil FRANC MAHNE — delavec na skladišču žaganega lesa. Maja pa nas je po hudi in kratki bolezni v dvainpetdesetem letu zapustil TONE URH — vodja kadrovske službe. Ohranili ju bomo v trajnem spominu Delovni kolektiv Tozd Pohištvo Iz temeljne organizacije Jelka Begunje sporočamo, da smo se v juniju poslovili od našega upokojenca ANTONA KOCJANČIČA iz Begunj. Pred upokojitvijo je opravljal dela na žagi. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delovni kolekti' Tozd Jelk9 Filmi v avgustu 5. 8. ob 20. uri — jugoslovanska komedija TESNA KOŽA, II. del. 6. 8. ob 20. uri in 7. 8. ob 16. uri — ameriški pustolovski film MOJA AFRIŠKA PUSTOLOVŠČINA. 7. 8. in 8. 8. ob 20. uri — angleška grozljivka LINK. 11. 8. ob 20. uri — ameriški športni film TEKMA ZA ŽIVLJENJE. 12. 8. in 15. 8. ob 20. uri — ameriška kriminalka MADRIDSKA ZVEZA. 13. 8. ob 20. uri in 14. 8. ob 16. uri — ameriški akcijski film PRVI NA POTEZI. 14. 8. ob 20. uri — ameriška grozljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV. 18. 8. ob 20. uri — ameriški zgodovinski film MESO IN KRI. 19. 8. ob 18. uri — ameriška risanka ASTERIK PROTI CEZARJU. 20. 8. ob 20. uri in 21. 8. ob 16. uri — ameriški zabavni film OGENJ IN LED. 21. 8. in 22. 8. ob 20. uri — ameriška drama MAČJI SINDROM. 25. 8. ob 20. uri — ameriški vojni film IZGUBLJENA PATRULJA. 26. 8. ob 18. uri in 29. 8. ob 20. uri — ameriška komedija V AVTOBUSU. 27. 8. ob 20. uri in 28. 8. ob 16. uri — ameriški pustolovski film PIRAMIDA STRAHU. 28. 8. ob 20. uri — francoska drama POD SONCEM SATANE. Filmi v septembru 1. 9. ob 20. uri — ameriška kriminalka MODRI ŠAL. 2. 9. ob 18. uri in 5. 9. od 20. uri — ameriška komedija HITRI ČASI. 3. 9. ob 20. uri in 4. 9. ob 16. uri — ameriški akcijski film THRASHIN. 4. 9. ob 20. uri — ameriški romantični film TUDI TAKO TE LJUBIM. 8. 9. ob 20. uri — japonska drama ZAPELJEVANJE. 9. 9. ob 18. uri in 12. 9. ob 20. uri — ameriški akcijski film KOMANDOSI LEOPARD. 10. 9. ob 20. uri in 11. 9. ob 16. uri — ameriška akcijska kome- dija VOHUNI KAKOR MI. 11. 9. ob 20. uri — francoska drama DEKLETA IZ SAINT TROPEZA. 15. 9. ob 20. uri — nemški erotični film VROČE NOČI JOSEFINE. 16. 9. ob 18. uri — slovenski mladinski film POLETJE V ŠKOLJKI, II. del. 17. 9. ob 20. uri in 18. 9. ob 16. uri — ameriški akcijski film OGENJ Z OGNJEM. 18. 9. in 19. 9. ob 20. uri — ameriška komedija FERRISOVI NORI DNEVI. 22. 9. ob 20. uri — ameriška kriminalka STRIPTEASE SMRTI. 23. 9. in 26. 9. ob 20. uri — ameriška komedija VSE V ROK SLUŽBE. 24. 9. ob 20. uri in 25. 9. ob 16. uri — ameriški fantastični film ČRNI MESEC. 25. 9. ob 20. uri — ameriška srhljivka PSIHO, III. del. 29. 9. ob 20. uri — ameriški vojni film NAREDNIK YORK. 30. 9. ob 18. uri — ameriški akcijski film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV.