Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne« del jska izdoja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna službo 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
jCO I^jE^^JEO^
Cek. račun: Ljnb* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb 8tv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Važno
vprašanje
Nismo več daleč od nove kampanije zu pšenico, pa se vedno bolj pojavljajo glasovi, ki zagovarjajo odpravo sedanjega pšeničnega režima. Nasprotno pa je tudi mnogo zagovornikov ideje, da sedanji način trgovanja s pšenico ostane.
Priznati moramo, da so cene kmetijskih pridelkov v zadnjih dveh letih izredno padle. Dejstvo je tudi, da je pšenica eden naših najvažnejših kmetijskih pridelkov. Ce bi bila pa pšenica res edini predmet, od katerega zavisi bodočnost našega kmetijstva, bi bilo prav, da se pomaga kmetu z zvišanjem cen pšenice. Pšenica je tudi važen izvozen predmet in zaradi tega je problem cen pšenice drugačen, kakor če bi bili omejeni samo ua notranji trg. Konsum bi lažje nosil žrtve, ker bi vedel, da gre ves dobiček res v dobrobit našega kmetijstva, tako pa moramo na eni strani doplačevati za notranji konsum. na drugi strani pa pri izvozu. Naša pšenica se prodaja v inozemstvu po izredno nizkih cenah. Zato je nelogično, da moramo doplačevati višje cene zalo, da imajo v inozemstvu naše blago po ceni. Zlasti moramo opozoriti na ta moment zaradi tega, ker imamo v državi celo vrsto krajev, v katerih bi bilo bolj (»trebilo prodajati pšenico po nizkih cenah kakor v inozemstvu.
Računi, ki so bili merodajni pri uvedbi sedanjega pšeničnega režima, so se danes v marsičem izpremenili. Prvotno jo bila naša letina pšenice ocenjena na 23.06 milijonov stotov. Kasneje se jo ta cenitev zvišala na 27.8 miljonov stotov. Lani smo imeli torej v celi državi izredno dobro letino. Posledica višjo cenitve jo ta, da moramo računati, da se bodo sedaj količine, namenjene za izvoz, izredno zvišale. To pomeni, da bodo potrebna šo večja sredstva za finansiranje izvoza kot doslej.
Na drugi strani pa se položaj za našo pšenico na svetovnih trgih ui izboljšal, ampak poslabšal. Veliko nad smo polagali na uvedbo pre-feienciala za našo pšenico v Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški in Franciji. Tako n. pr. smo si zagotovili v pogodbi z Avstrijo, ki je v ostalem stopila v veljavo 20. junija 1631, prednostno carino za pol milijona stotov naše pšenice. Ker pa ostale države, ki imajo z Avstrijo pogodbe ua podlagi principa največje ugodnosti, niso pristale na preferencial, lc-ta praktično nima pomena za naš izvoz pšenice. Največ, kar smo dosegli, je pogodba s Češkoslovaško, kamor je šla naša pšenica v velikih količinah. Toda nastali so spori in ne vemo, koliko škode jo j»ri tem ulrjiela Privilegirana izvozna družba. V drugih državah, ki bi prišle v poštev za naš izvoz pšenice, pa se tudi zapirajo meje za naše kmetijske proizvode. Carino postajajo vedno večje, uvajajo se kontingenti, ščiti se domača produkcija s prisilnim jiove-čanjem odstotku domačega žila v meljavi itd. Za plasiranje naše pšenice na svetovnih trgih so lo-rej izgledi minimalni. Tudi kar se tiče cen, še vedno no kaže, da bi se jmložaj kmalu izboljšal. Po kratkotrajnem dvigu v novembru preteklega leta so cene pšenice na svetovnih tržiščih zopet padlo na prejšnji nizki nivo okoli 50 centov za bušelj (27 kg).
Naš pšenični režim v principu ni nič novega. 1'oskusi valorizacij (vzdrževanju cen) so bili zadnja leta v raznih vrstah blaga kaj pogosti, toda izkazalo se je, da še tako velika sredstva ne morejo preprečili padca cen. Tega ni mogel doseči niti kanadski žitni pool. Nadalje ni uspelo niti Farm Boardu v severnoameriških Združenih državah, da bi vzdržal cene pšenici vsaj na višini 1 dolarja za bušelj, čeprav jo imel v ta namen na razpolago skoro pol miljardc dolarjev. V splošnem sc valorizacijo niso posrečile in so samo po-ostrile krizo v drugih panogah, ki so moralo nositi bremena za to jioskuse.
Končno navajamo še en pojav, ki ga ob začetku akcije niso upoštevali v polni meri. Konsum v naši državi jo začel jiadati kar je seveda Imelo za posledico, da so se povečalo količine, ki smo jih morali izvoziti. Tako so je n. pr. v Sloveniji zadnja leta konzum pšenice največ radi nizkih cen zelo povečal. Sedaj, ko so cene višje, pa se obrača konsum zopet k cenejšim vrstam žita. Končno ne smemo pozabili, da je industrijska fcrlza zajela celo državo, j)osebno naše kraje, in da je tudi lo doprineslo k zmanjšanju konsuma.
Posebno za našo banovino je sedaj žitni režim velik problem. Pomisliti moramo, da letno uvažamo 5 do 8000 vagonov pšenico in moke iz južnih krajev države. Za te tisoče vagonov je treba plačati višje cene, kot bi jih plačevali, če ne bi bilo pšeničnega režima. Poznavalci cenijo, da znaša to breme za našo banovino letno okoli 80 milijonov Din. Ta višja obremenitev jo tembolj občutna, ker je treba upoštevati, da so se lani dohodki slovenskega ljudstva izredno znižali. Tako cenimo, da prejema slovensko delavstvo zaradi brezposelnosti in redukcije mezd okoli 260 milj. Din manj kol pred dvema letoma. Dohodki naših rudarjev so sc zmanjšali za 75 milijonov dinarjev. Nadalje je naše kmetijstvo doživelo silen padec cen živine. Les se skoro nc da več vnovčiti, saj po primernih cenah ne. Lahko cenimo, da je dohodek našega kmetijstva padel od 1. 1920 do 1. 1931 za nad 1 milijardo Din. Skupno lahko vzamemo, da so jo narodni dohodek (in s tem kupna moč) zmanjšal v Sloveniji za približno pol drugo milijardo dinarjev. To so stvari, ki so morajo vsekakor upoštevati.
Naši mlini morajo vedno bolj reducirati svoje obrate. Na eni strani pada konsum pšenice, na drugi strani pa jim konkurirajo vojvodinski mlini tako hudo, da je vprašanje, kako zmorejo
Dr. Schober mora iz vlade
ovo glavo zahtevajo Francozi — Dr. Seipel še ne pride na površje
Dunaj, 28. jan. Iz najnovejše vladne krize sta možna dva izhoda; ali kabinet Buresch II. ali kabinet Seipel IV. Nikakor ni mogoče vzdržati trditev, da je vladne krize kriv izključno razdor v krščanski socialni stranki. Res je v zadnjem času nastala nevarna razpoka med levim krilom krščanske socialne stranke, ki se nagiblje k sodelovanju s socialnimi demokrat, in desnim krilom, ki ga vodi gospod msgr. Seipel in ki javno simpatizira s Heimvehrom. Tudi dežela sama se deli po pri-padništvu k tem različnim slrujam v stranki. Tako se (krščanski socialci iz Zgornje in Spodnjo Avstrije jirištevajo k levemu krilu, ki je za Burescha, med tem, ko so dežele kakor Tirol in Štajerska, kjer je Heimvvehr najbolj razširjen, odločno za dr. Seipla. V zadnjem času so tirolska glasila (»Tiroler An-zeigers-) krščanske socialne stranke celo javno napadla dr. Burescha. Na la napad jo organ krščanske socialne stranke v Spodnji Avstriji ostro reagiral, češ, da se s takšnimi izbruhi krši disciplina v lastni družini. List je zahteval, da mora vodstvo stranke pozvali na odgovor nedisciplinirane liste.
Spor v stranki je še vedno odprt, toda zgrešeno bi bilo pripisovati temu nesporazumljenju izvor krize. Že občni zbor krščanske socialne stranke za štajersko v Gradcu je pokazal, da jo disciplina v strauki še vedno dovolj močna. Saj je v veliko j^reseuečenje političnih nasprotnikov v drugih strankah dr. Seipel na zborovanju imel zgolj teoretično predavanje o korporacijskem redu in ni niti črhnil proti dr. Bureschu. Občni zbor sam ni sploh sprejel nikake resolucije za vlado ali pa proti njej.
Glavni vzrok sedanje krize je bila navzočnost dr. Scbobra v zunanjem ministrstvu. Bureschova vlada je z izrednim pogumom izvedla nepopularne ukrepe za ozdravljenje državnih financ, kakor so bili znižanje plač državnim nameščencem in racionalizacija jioštnega in železniškega obrata; v Ženevi so Bureschove ukrepe vzeli z zadovoljstvom na znanje, toda kancler sc je kljub temu vrnil
brez denarja. Tudi prostovoljnega moratorija od strani inozemskih upnikov ni dosegel. Za nove kredite pridejo v poštev edino Francozi; kajti Zveza narodov posoja le tuj denar. Francoski zunanji politiki pa je v veliko napotje tisti dr. Schober, ki je dal pobudo za načrt carinske zveze z Nemčijo in ki je tudi nasprotnik zbližanja podonavskih držav po francoskih navodilih. Nič čudnega, ako se je dr. Buresch po svojem neuspehu v Ženevi odločil za odstranitev dr. Scbobra in v ta namen podal ostavko.
Dr. Seipel je s svojim bistrim očesom takoj zapazil, da je zdaj nastopil ugoden Ireuutek, da lahko odločno poseže v javne zadeve. Pod pritiskom finančne in gospodarske krize je morala Avstrija zapustiti Schobrovo politiko >Aushlussa« in se približati Franciji. Avstrija mora danes voditi prav tisto zunanjo politiko, ki jo je vedno zagovarjal dr. Seipel. On je tudi leta 1922 z izredno odločnostjo rešil državo finančnega poloma. Gosjiodar-ski položni je danes sličen takratnemu. Ves desničarski tisk krščanske socialne stranke, kakor dunajska »Reichspost in graški »Volksblatt«, prikazuje dr. Seipla kot edinega rešitelja iz današnjega političnega in finančnega kaosa; on je edini, ki bi s politiko železne roke rešil državo iz prepada. Učinek takšne propagande na ljudstvo je silen. Vedno se je pokazalo, da išče v takšnih trenutkih javnost krivdo le na režimu in upa, da se bo z iz-premembo režima obrnilo na bolje tudi v gospodarstvu.
Psihološko je trenutek res ugoden za dr. Seipla, toda vprašanje je, ali bi inozemstvo zaupalo dr. Seiplu, ki javno zagovarja diktaturo in se hoče opreti ua Heimvvehr. Ali ne bi bila spričo oboro-ženosti nasprotnega tabora: lo je, socialnih demokratov, potem nevarnost državljanske vojne še večja? Dr. Seipel tudi ne bi našel dovolj zasloinbo v parlamentu in bi bil prisiljen poslansko zbornico razpustiti. Spor s lleinnvehroni so mu je le deloma posrečilo poravnati in njega voditelji so sploh nezanesljivi. Dr. Seipel je namreč upal, da bi se dali Velenemci, ki so doslej podpirali Burescha
iu bi njemu odrekli podporo, nadomestiti s Heim-vvehrom. Prihod dr. Seipla na vlado bi poleg tega še poglobil razdor krščansko socialne stranke, saj je danes velika večina vodilnih politikov na strani Bureschove zmerne struje. Nikakor ni verjetno, da bi dr. Seipel forsiral do skrajnosti vstop v vlado in nekateri njegovi listi celo jioroeajo, da je odklonil ponudbo za sestavo vlade.
Na vidiku je druga Bureschova vlada, ki bi je ne podpiral več Schobrov gospodarski blok z Velenemci, a bi lahko računala od potrebo do potrebe na podporo socialnih demokratov, ki bi jo iz strahu pred Seiplovo diktaturo gotovo nc pustili ua cedilu,
Dunaj, 28. jan. Ig. Neki dunajski list, ki stoji blizu desnemu krilu kršč. socialcev, navaja danes čisto odkrito kot vzrok vladne krize, da se je dr-Schober v Parizu razgovarjal z raznimi tudi katoliškimi krogi, pri čemer so je dr. Schobru z mero-dajno strani tudi sporočilo, da smatra inozemstvo Avstrijo v mednarodnem pogledu za popolnoma nesposobno za pogajanja, dokler bo dr. Schober zastopal Avstrijo ua zunaj. Dr. Buresch je slišal slične glasove v Ženevi in večkrat priporočal dr. Schobru, naj izstopi iz zunanjega ministrstva, kar pa je dr. Schober vedno odklanjal. Krščansko socialni ministri so že predvčerajšnjim na privatni seji sklenili demisijo in s tem postavili dr. Schobra pred gotovo dejstvo. V dosedanjih razgovorih je dr. Buresch jasno pokazal tendenco, da noče prerezati miznega prta med seboj in Velenemci, tudi če trdovratno odklanjajo vsakršno sodelovanje pri sestavi vlade, kar je razumljivo. Obljubili pa so že, da ni njihov namen zavzeti fakciozno opozicijsko stališče, tako da ni propadlo upauje, da bi se pozneje kdaj jiosrečilo, iz manjšinskega kabineta Buresch II. sestaviti zopet kabinet Buresch III., ki bi bil zelo sličen kabinetu Buresch I. >Wiener AJ-gemeine Zeitungv trdi tudi, da deluje Landbund, ki je pripravljen k sodelovanju, na to, da bi se izmenjalo več ministrov, tako da bi padec dr. Schobra ne bil preveč viden.
Francija je vo$aško pripravlena
Zbližan?e z Italijo?
Pariz, 28. jan. Na seji parlamentarnega odbora za vojno mornarico je bilo z vsemi glasovi sprejeto poročilo mornariškega ministra Dumonta glede novih gradb. Minister je poročal med drugim o konstrukciji križarke, ki bo imela 23.000 ton. Ta križarka, ki je prav za prav velika bojna ladja, bo še prekašala nemško križarko >Deulschland<, o kateri je splošno mnenje, da je najmočnejša in najhitrejša vojna ladja sveta. Proti je glasoval samo en poslanec (komunist).
V	odboru za armado pa je poročal vojni minister o utrdbah, ki jih je zgradila Francija zadnja leta na meji. Vsa zapadna meja od Belgije da Nizze jc utrjena z najmogočnejšimi zgradbami, ki so na ua j bolj izpostavljenih točkah zaščitene po 15 metrov debelem betonskem zidu. Minister je poročal, da je potreba še spopolniti in dograditi francosko-belgijski sektor meje, ki šc ni zadostno zaščitena.
V	Časopisju se je vnela huda polemika med desničarskimi in levičarskimi listi o bojnih silah Francije ob priliki bližajoče se razorožitvene konference. Ob tej priliki piše levičarski list >Volon-tec, da ni utemeljen strah onih, ki menijo, da jo Francija vojaško premalo pripravljena. List trdi, da izdaja Francija danes v vojaške nanicno 16 milijard 400 milijonov frankov, to je dvakrat več nego 1. 1913.
Zadnje čase se v francoskem časopisju vrši diskusija o aliancah Francije. Opaža se, da zlasti levičarsko časopisje zagovarja boljše odnošajo z Italijo, dočim se desničarsko časopisje zadrži jako rezervirano.
Koliko ie plačala Nemčija?
Pariz, 28. jan. Glede na najnovejšo polemiko med francoskim in nemškim tiskom o višini vojne odškodnine, ki jo je Nemčija že plačala, so zanimivi zadevni podatki, ki jih je izročil finančni minister Flandin finančnemu odboru poslanske zbornice.
Njegovo poročilo navaja naslednje podatke: do 30. junija 1931, to je do uveljavljenja Hooverjevega moratorija je plačalo Nemčija 6 milijard 97 milijonov in 577.582 zlatih mark v denarju, 11 milijard 573,639.785 zlatih mark v blagu in 3.742,665.150 zlatih mark z odstopom ozemlja (rudnikov ua Saar-skem ozemlju).
Od tega jc prejela Francija 2.416,721.288 zlatih mark v gotovini, 5.324,908.498 zlatih mark v blagu, 409,340.783 zlatih mark z odstopom ozemlja, skup-
uaBBaaBHBBHaaBBansaasnniflBHBnRRns
prodajati po tako nizkih cenah, ko so vendar vezani na uradne cene. No moremo si tega razlagali drugače kot da je kontrola v Vojvodini nezadostna. Sedanji žitni režim k ublažitvi gospodarske krize — tako je splošno strokovnjaško mnenje -ni doprinesel in zato je vprašanje njegove izpremembe stvar, ki se mora nujno dati nn dnevni red naše gospodarske politike.
no torej 8.151,030.569 zlatih mark. Od tega je, treba odšteti 2.985,886.522 zlatih mark za okupacijske stroške Francije, tako da je v resnici Francija prejela le 5.165,144.047 zlatih mark, to je okoli 31 milijard frankov.
V resnici pa je Francija za obnovitev poškodovanih krajev izdala do 1. aprila 1931 97 milijard 881,000.000 frankov, za obnovo bo morala plačati še 5 do 6 miljard frankov. Pri tem niso vštete obresti za denar, ki ga je Francija plačala naprej vojnim odškodovancem, torej predeu je denar prejela od Nemčije. Ako bi se te obresti vračunale, bi ta znesek dosegel 124 milijard frankov.
Nasprotno trdijo Nemci, da so plačali Franciji že 50 milijard frankov.
Francoska narodna banka podaljšala Nemčiji kredit
Pariz. 28. jan. tg. Francoska narodna banka je sklenila, da podaljša za 1 mesec kredit 25 milj. dolarjev, s katerim se je Francija udeležila 100 miljonskega dolarskega kredita za nemško državno banko. Mednarodna reparacijska banka je to stavila pod pogoj za podaljšanje svojega deleža pri tem kredittu, ki znaša tudi 25 milj. dolarjev. Praktično pomeni torej ta sklep francoske narodne banke, da se lOOmiljonski kredit za nemško državno banko ped lajša od 4. februarja do 4. marca. Tako kratko podaljšanje se v Franciji odkrito motivira s političnimi razlogi. Banka izjavlja namreč, da izjave dr. Brllninga glede reparaeijskega vprašanja in nejasni položaj Nemčije ne dopuščajo francoski narodni banki, da bi so angažirala za Nemčijo za dalj časa. Francoska narodna banka je sprejela la sklep soglasno s francosko vlado.
Romunska opozicija za sporazum
s sovjeti
v ozadja se vrši ostra diplomatična borba
Belgrad, 28. jan. 1. Iz Bukarešta poročajo, da se vznemirjenje, ki ga je povzročil podpis pakta o nenapadanju med poljsko in sovjetsko vlado, še vedno ni poleglo. Dozdeva se, kakor da bi imeli gotovi krogi, ki stojo pod vplivom neke inozemske velesile, interes na tem, da zamisel samo, da bi moglo jiriti do sličnega pakta med Romunijo in Sovjeti, osovražijo v javnem mnenju. Tako se danes šele s pomočjo časopisja izraža nerazpoloženje proti Poljski, ki da je svojčas obljubila, da ne bo sklepala nobenega pakta s Sovjetsko Rusijo, ako ga istočasno no bo podpisala tudi Romunija. V zunanjem ministrstvu pn pre-vladujo vendarle še struja, ki hoče uspeti v pogajanjih, ki so bila samo začasno prekinjena, dokler Sovjeti ne dobijo novih iustrukcij iz Moskve. Isti interesi so tudi to prekinitev naslikali svet-u tako, kot da bi pomenili popoln prelom. O prelomu v Rigi pa ni nobenega govora. Delegaciji bosta ostali v Rigi in pogajanja nadaljevali. Razumljivo je pa, da bosta oba zunanja ministra Ghika in Litvinov v Ženevi gotovo vprašanje raz-bistrila sama in tako olajšala delo konference v Rigi, toda zaenkrat o kakem prelomu ni nobenega govora.
Značilna je izjava Vajde Vojvoda, člana tiste opozicijo, ki je pripravljena prevzeti vlado od profesorja Jo ge, kakor hitro bo votiran proračun, da Romunija v današnjem položaju ne more nikjer zaslopati koristne politike, dokler ima ob sovjetski meji nevarnega nasprotnika. Romunija no more trajno živeti v nasprotstvu s sosedo, ki postaja vojaško in gospodarsko vedno močnejša. Isto razpoloženje je izrazil tudi bivši minister Mihalake, ki jo izjavil časnikarjem, naj se javnost 110 pusti plašiti. Pakt z Rusijo je potreben, ker bo odstranil stalno napetost. Glede Besarabije pa so bo našel isli izhod, kakor se je v paklu s Pojlsko našel v vprašanju Vilne, Tudi poljsko po-
slaništvo v Bukareštu jc smatralo za potrebno da nastopi proti tej ]>odzemeljski propagandi, in jo v uradnem komunikeju obrazložilo, da vsebu-jo ravnokar podpisani poljsko-sovjetski pakt tudi klavzulo, da ne bo stopil v veljavo, predno ne bo podpisan sličen pakt tudi med Romunijo in Sovjeti. Iz tega komunikeja jo razvidno, da bodo tudi pogajanja v Rigi in Ženevi kmalu uspešno končana.
Bukarcšl, 28. jan. ž. Vsi listi komentirajo včerajšnjo avdienco dr. Maniua pri kralju. Kakor se čuje, je kralj sklenil, da skličo vso voditelje I strank. Iz tega se da sklepati, da hočo sestaviti I koncentracijsko vlado. -.Vitorul" piše, da jo Jorga I razočaran radi zadnjih političnih dogodkov. Njc-| govo mnenje jc, da je vloga sedanjo vlado zaigrana. Predsednik liberalne stranke Duca poziva v »Adeverulu« vse poslance, da proučujejo ekonomske razmero v državi in v inozemstvu, da jih dogodki ne bi iznonadili, oo bi bili nepripravljeni.
Policijska objava o dogodkih na ljubljanski univerzi
Ljubljana, 28. jan. AA. Policijska uprava v Ljubljani objavlja:
Včeraj (»koli 12. ure po končani svetosavski proslavi na ljubljanski univerzi jc poskušalo nekoliko komunističnih in klerikalnih študentov izzvali nerede z metanjem letakov protidržavne vsebino z galerije univerzitetne dvorane in z vzkli kalijem proti obstoječemu redu z balkona in skozi okna vseučilišča.
Okoli 13. ure so se demonstranti mirno z univerze razšli.
Policijske oblasti so uvedle poizvedbe v svrho ugotovitve krivcev, proti katerim se In) postopalo po za komi
Zakaj morajo španski jezuiti iti
Nasproti vsemu pričakovanju je španska vlada pohitela, da razpusti jezuitski red, dasi ima mnogo drugih resnejših nalog. Nedvomuo je ho'e!.i s tem pomiriti komunistične, cerkvi sovražne elemente.
Kakšno pa je bilo prav za prav delo jezuitskega reda na auskein, s čim si je tako prav jx>sebuo nakopal sovraštvo prevratnih duhov?
V	odgovor naslednji popolnoma zanesljiv! podatki.
Vladni odlok razpušča pet španskiih provinc jezuitskega reda, ki štejejo skupaj 3646 članov. Od teh se še izobrazuje 1113; duhovnikov je 1385 in il4S laičnih bratov. 205 duhovnikov in bratov deluje v misijonih Indije, Kitajske in na otokih i i-litgi oceana. Da deluje to razmeroma majhno število španskih jezuitov med pogani, je vzrok velika množina zavodov in ustanov, ki so jih vodili v domovini. Ti zavodi in ustanove so ravno trn v očeh sovražnikov cerkve.
Red ima v Madridu veliko tehnično visoko šolo, s katero je združena šola za tehnično strokovno delavstvo. Ta zavod je lani uničil požar. Visokošolci so se s svojimi profesorji preselili v J_iile na Francoskem, kjer so vstopili na tamkajšnje katoliško vseučilišče.
V	Barceloni vodijo jezuiti poleg več dobro obiskovanih gimnazijskih kolegijev velik kemični institut, ki po svojem glasu in uspehih prekaša podobne ustanove na raznih univerzah in tudi na oni v Madridu. Absolventi tega zavoda so našli takoj zaposlitev kakor absolventi centralne tehnike v Madridu, dasi niso nosilii javnega naslova. Pred nekaj leti so zgradili v Barceloni tudi novo trgovsko visoko šolo. ki je bila takoj ob otvoritvi
V	vseh tečajih popolnoma zasedena.
V	Bilbao je višja trgovska šola z juridično in tehniško fakulteto. Začasa diktature so se potezali za to, da bi ta zavod dobil pravico javnosti, iz-venredovni krogi, ki pa zaradi velikih političnih spletk proti verskim šolam niso uspeli. — Tehnično šolo so nameravali zgraditi jezuiti tudi v Gi-jonu, v bližini asturskih rudnikov. Toda izgredi proti jezuitom, ki so se tu najprej začeli in porušili jezuitsko cerkev že 1. 1030., so ta načrt onemogočili.
Gimnazijske kolegije so imeli jezuiti po vseh večjih in manjših mestih. Tod in tam so jih po modernih uredbah prekašale kasneje ustanovljene šole avguštincev in marističnih bratov, a za državnimi zavodi niso v nobenem pogledu zaostajali.
Med čisto cerkvenimi zavodi španskih jezuitov je treba na prvem mestu imenovati veliki pa-peški kolegij v Comilasu. Tu je osrednje semenišče s pravno fakulteto, kamor pošiljajo svoje bo-goslovce in duhovnike, ki hočejo doseči pravni doktorat, vse škofije severne in srednje Španije. Celokupni kolegij je ustanova marquisa da Comil-las. Večina dijakov uživa prosta mesta odnosno ustanove imenovanega plemiča in raznih škofov. Iz tega zavoda je izšla v kratkih letih že cela vrsta škofov, profesorjev itd. Ta ustanova je bila odpo-mogla veliki potrebi po višji izobrazbi duhovščine, za katero je biilo preje slabo preskrbljeno. Za izobrazbo svojega lastnega naraščaja imajo jezuiti velike tnodroslovno-bogoslovne učne zavode v Oni, Sarriju, Granadi, Aranjtiezu, Salamanki itd. Vse ie šole so čisto moderno urejene. Razen tega to pošiljali jezuitski predstojniki svoje bodoče profesorje izobraževat na razna inozemska vseučili-iča. Te jezuitske fakultete imajo tudi — poleg Benediktincev v Montserratu in avguštincev v Esco-rialu — tudi edine moderne knjižnice in čitalnice. Izmed neredovnih ustanov te vrste se moreta meriti i njimi samo mestna knji-.nica v Barceloni in Ceutro para ampliacion de estudios v Madridu.
Med čisto znanstvenimi prizadevanji španskih jezuitov je treba v prvi vrsti omeniti zvezdarne in potresne opazovalnice ter metereološke zavode v 1'ortosi in Granadi, ki so m-dnarodno znani. Dalje izdajajo jezuiti teološko znanstveni časopis. Cela vrsta patrov se posveča teološkim, naravoslovnim ali zgodovinskim strokovnim študijam. Spomnimo se le velike španske cerkvene zgodovine p. Garcia Villanda. Cisto moderen je Foinento social v Madridu, kjer se obravnavajo gospodarska in socialna vprašanja. Skupina 5—7 patrov izdaja tu korespondenco, piše priročne knjige za katoliško socialno gibanje, prirejajo po deželi predavanja itd. Važna je tudi Biblioteca Balmes v Barceloni.
Pri vsem tem je pa bilo težišče dela španskih jezuitov poleg šolstva na dušno pastirskem popri-šču. Tu je treba v prvi vrsti navesti velike domove za dijaštvo v Valenciji, Barceloni, Sevilli, Bilbau, Valladolidu. Madridu itd. Ti domovi imajo velike knjižnice, obednice, zborovalne dvorane itd. Tu se vrše med drugim praktični tečaji, v katerih se skušajo izpolniti vrzeli, ki jih puščajo v izobrazbi mladih ljudi pomanjkljive univerze. Vsi domovi slone na samoupravi. — Čisto svojevrsten je medicinski oddelek dijaškega kluba v Valenciji, v resnici prava tnala fakulteta z lastno bolnico in brezplačnim ambulantnim zdravljenjem. Te zavode
!e omogočila in vzdrževala velika dobrodelnost panskih bogatašev. — Neposredno dušno skrbstvo med najširšimi sloji se je vršilo po izvrstno obi-skovanm redovniti cerkvah, kongregacijah, društvih, socialnem skrbstvu itd.
Iz vsega tega je jasno, da so predstavljali španski jezuitje v resnici ogromno versko in kulturno silo, zato je tudi umevno, da se je obrnil srd sovražnikov cerkve predvsem proti njim. Kar se pa tiče bogastva jezuitov, so domneve zelo pretirane. Mnogo zavodov in šol je zelo zadolženih in so živeli sproti od milodarov. Dijaški domovi niso last jezuitskega reda, a po redovnih kolegijih so umogokje živeli v tako skromnih razmerah, da so to inozemski sobratje-gostje zelo bridko občutili. Jezuitom tudi ne more nihče zameriti, če so si ob danih razmerah že pred leti skušali zavarovati svojo posest za slučaj izgona. Vprašanje je le, v koliko so v tem uspeli.
Slednjič še par besed o političnem delovanju jezuitov. Nasprotniki so vedno kričali, da na španskem vso politiko vodijo jezuiti po svojih tajnih vplivih. Voditelji levice se temu danes smejejo in javno izjavljajo, da je to prazna bajka. Jezuiti niso mogla politično delovati, ce bi bili to tudi hoteli. Od katoliške strani se celo pripominja, da so ,e jezuiti vse preveč omejevali le na osebrjo pobožnost posameznikov; /a katoliško udejsfvova-nje v javnosti so pa premalo storili. Dogodki dajejo temu mnenju skoroda prav.
Kitajska je kapitulirata
Novi gospodar Kitaja Čankajšek se hoče z Japonsko pogoditi
Šanghaj, 2S. januarja. Energična akcija Ja-I ponske, ki je poslala pred Šanghaj celo bojno j eskadro, obstoječo iz 23 vojnih ladij, je imela jKipoln uspeh. Čeprav so Kitajci zbrali 20.000 mož, ki so se zakopali v jarke, da se ustavijo japonski zasedbi, je šaughajski mestni svet, ki spričo anarhije v Nankingu fungira kot vlada, danes sprejel v polnem obsegu japonski ultimatum in sklenil, da razpusti uemudoma vse protijaponske organizacije v Šanghaju. Obenem je mestni svet ustavil izhajanje listov »Min Huo« in »Rti Pao«. ki sta bila žalila jajx>nskega cesarja.
Zaradi tega se je odvalil velik kainen s srca velesilam, ki so se zelo bale spopada med japonskimi in kitajskimi vojaki, ker bi pri tem trpel predvsem evropski del mesta. Položaj je bil zaradi tega popolnoma abnormalen, ker se ameriški ad- ' miral Taylor in angleški admiral Kelly slučajno ne nahajata v Šanghaju, in bi zaradi tega ]x>veljstvo ; nad internacionalnimi četami v Šanghaju, ki zna- j šajo 12.000 mož, prešlo v roke japonskega admirala šiosava, ki pa ima na drugi strani nalog, da prežene Kitajce in Šanghaj zasede v imenu japonskega cesarja. Sedaj se je to vprašanje rešilo samo po sebi. Ako Kitajci ne bi bili v zadnjem momentu sprejeli ultimatuma, bi bili začeli japonski topovi brezobzirno streljati na Šanghaj.
Zakaj so Kitajci morati odnehati
Kitajci so bili primorani, da so odnehali, predvsem zaradi tega, ker se Anglija ni hotela pridružiti Ameriki, ki pripravlja vnovič protestno akcijo proti Japonski. Amerikanci so baje celo nameravali odposlali pred Šanghaj nekaj vojnih ladij svoje pacifiške eskadre, k ise nahaja pod poveljstvom admirala Pratta v iukah Havajskega otočja. Ker so pa Angleži izjavili, da ni nobene juridične podlage za protest, ker so velesile 1. 1927 same zasedle Šanghaj. ko so tamkaj izbruhniili protievropski nemiri, zato je Amerika svojo na-
mero opustila in so tako Kitajci ostali brez vsake efektivne zaslombe.
Popolna anarhija v Nankingu
Obenem je v Nankingu ravno v momentu, ko so se Šanghajci pripravljali na odpor proli japonski zasedbi, maršal Čankajšek, bivši predsednik republike, ki so ga bili strmoglavili Kantonci, izvršil miren državni preobrat. Ko se je namreč te dni vrnil z dežele v Nanking, kamor ga je bila poklicala nova vlada, da ji pomaga, je bilo njegovo prvo delo, da jo strmoglavi. Najprej sta demisionirala predsednik vlade Sunfo in pa minister za zunanje zadeve, Kantonec dr. Cen, ki je zagovarjal, odločno politiko proti Japonski. Čankajšek je Kitajce prepričal, da je taka politika, ki je že dovedla do izgube južne Mandžurije, brez-smiselna, ker se kitajska armada žal ne more ustavljati Japoncem in ker velesile za Kitajsko absolutno ničesar ne storijo. Čankajšek je prepričan, da bo Kitajska rešila vsaj nekaj zase, ako je z Japonsko pogodi, v nasprotnem slučaju pa ris-kira celo svoj obstoj. Čankajšek je poslal šanghaj-cem instrukcijo, da japonske zahteve sprejmejo.
Nova kitajska vlada še ni sestavljena. Opaziti je. da se vsi branijo prevzeti odgovornost za vodstvo države. General Cenminsu, ki ga je bi! Čankajšek določil za ministra zunanjih zadev, se brani svoj resor prevzeti in predlaga, naj bi se imenoval za ministra Kančenhov. Položaj na Kitajskem je tak, kakor da bije Kitaju zadnja ura.
Japonci se bodo polastili tudi severne Mandžurijo
Med tem se godijo tudi v severni Mandžuriji okoli Harbina jako težke stvari. Tu je namreč kitajski general Tinčao, poveljnik kitajskih čel, ki stražijo vzhodnokitajsko železnico, napadel največje mesto Mandžurije Harbin, v katerem vrši oblast bivši kitajski guverner mandžurske province
Kirin, ki je zasedena od Japoncev. Tinčao namreč bivšemu kirinskemti guvernerju, ki se piše Hsihsia, ne privošči Harbina in ga je zato prepodil. V mestu vlada strašna panika, ker vojaki generala Tinčao vsevprek pobijajo in plenijo. Tudi nekaj Japoncev je ubitih. Stvar bo gotovo privedla do komplikaciij, ki bodo povzročile intervencijo Japoncev, kateri se nahajajo v Kirinu in pazno motrijo, kaj se godi v Harbinu. Japonski listi že pišejo, da je pokolj v Harbinu eklatanten dokaz, kaj bi se zgodilo z Mandžurijo, ako bi bila prepuščena satnopašnim kitajskim generalom.
Položaj v Šanghaju resen
London, 28. januarja, tg. Kritičen položaj v Šanghaju se je ublažil, ker so kitajske oblasti sprejele japonski ultimatum. Japonske oblasti pa so izjavile, da seveda zahtevajo, da bo njihovo poznejše postopanje odvisno od tega, ali se bodo japonske zahteve res izvršile. Danes se je izkrcalo novih 1000 mož japonskih mornariških čet, ki so zavzele položaj na severni strani mednarodne naselbine. V mednarodni naselbini je bilo proglašeno izjemno stanje, ker so baje kantonske čete grozile z bombardementom.
Boji pri Harbinu se nadaljujejo.
London, 28. januarja, tg. Položaj v Šanghaju je izredno resen. Japonske ladje so prišle v reko samo in na meji mednarodne naselbine je prišlo do bojev med kitajskimi in japonskimi četami.
Angleški odgovor je bil danes odposlan v Washington. Anglija apelira na Ameriko, naj najprej poskuša doseči uspeli z vsemi mirnimi sredstvi, da dobi od Japonske zagotovilo, da bo nadaljevala politiko odprtih vrat in da ne bo kršila kitajske suverenosti in integritete.
Nobenega upanja na rešitev
Podmornice „M 2" se vedno niso našli Posadka je gotovo izgubljena
I
London, 28. jan. Zaradi nesreče podmornice : M 2 . v portiandskih vedah vlada v celi Britaniji velika žalost. Zdaj je preteklo že 64 ur, odkar je podmornica izginila pod vodo. Čeprav seveda .šc ni izgubljeno vsako upanje, da bi se mogli mornarji rešiti, se vendar bojijo, da je 56 mož posadke, ki so zaprti v jeklenem trupu 50 metrov pod morsko gladino, uže našlo smrt. Včeraj, dne 27. t. m., je neki strokovnjak izjavil, da bi mogli mornarji vzdržati pod vodo še 24 ur, ki pa so danes pretekle.
\čen molk
Tragit
Kakor se ob takih prilikah vedno dogaja, se razširjajo najbolj protislovne vesli. Tako n. pr. se je govorilo, da so že našli kraj, kjer je podmornica (»otopljeua. Neki hidornvijon je namreč zapazil velik madež olja na morju, nekako 3 milje daleč od ostrova Portland. Ladja, ki se je podala na lice mesta, pa ni našla ničesar. Vrh tega je morje precej razburkano, tako da bi se, čeprav bi našli kraj potopitve, potapljači ne mogli potopiti pod vodo, da posadko rešijo. Ker ni izključeno, da se ne bi mogli mornarji posadke rešiti z znanim rešilnim aparatom Davisoni: in z njim vzpluti na površino vode, so razsvetljevali morje tudi ponoči z ogromnimi reflektorji, n;so pa zagledali nikogar.
V jutro, dne 27. t. m., je admiral javil, da so konstatirali v globini 40 metrov neko maso, o kateri so mislili, da je potopljena podmornica. Pozneje j>a se je ugotovilo, da ne gre za »M 2-, ampak za nekoga rušilca, ki se je potopil na dcličnem mestu med svetovno vojno. Odkar z .M 2: ni nobenih radiotelegrafičnih znamenj, je preteklo dozdaj že 64 ur. Seveda se ta tragični molk ne bo več prekinil, četudi bi pomorščaki bili po čudežu
Obupani svojci mornariev
Kakor hitro je admiral poslal Zonam oženje-' nih mornarjev posadke . M 2 sporočilo, kaj se jo I zgodilo s podmornico, so od povsod prihiteli svojci nesrečne posadke. Žene in otroci stojijo na obali in pred admiral atom ter v strašni napetosti čakajo poročil. Ko so se rešilne ladje vračale r, mesta. kjer se je najbrže zgodila nesreča, so žene in otroci obupno zajokali, smatrajoč, da je to znamenje, da jo vsako upanje izgubljeno. Med množico je stopil admiral luke. ki je ljudi tolažil, češ da absolutno še ni izgubljeno zadnje upanje, da se podmornica najde in dvigne.
Strokovnjaki pa pravijo, da bo težko dvigniti trup, zato ker je podmornica »M 2 ena največjih podmornic in luka nima na razpolago tako močnih sredstev, da bi jo dvignila.
Stirji mornarji so smrti ušli
Na M 2« se je nahajalo v momentu nesreče 5 Častnikov in 51 podčastnikov, specialistov in mornarjev, torej vsega skupaj 5G mož. Celotna posadka jiod mom iee pa je znašala 60 mož. 4 pomorščaki so imeli dopust in so tako ušli smrti. Eden j/.med njih se je nahajal včeraj v Londonu, kamor te je bil odpeljal, da se pripravi na svojo bližnjo poroko. Dejal je, da se ima svojemu dopustu ravno v lem času zahvaliti okolnosti, da jo svojčue menjal s svojim oženjenim lovarišem, kateri je hotel prebiti božič v družini. Zdaj je on živ, njegov oženjem' tovariš pa mrtev. tnorščak, ki je znko žalosten radi smrti svojih ivarišev, jo izjavil, da je bil poveljnik Leathes m dno priljubljen, k r jo bil pravi oče svojim mornarjem. Najmlajši inor-nar ua M 2- jc star 22 let, najstarejši pa 36.
Več kot polovica je oženjenih. Med njimi se nahaja mornar Morris eden Izmed tistih 5 pomorščakov, ki so se 9. junija 1931 s pomočjo rešilnega aparata »Daviš« rešili iz ponesrečene podmornice »Poseidon , katera se je, kakor znano, potopila v kitajskih vodah. Zanimivo je, da se je potopila tudi podmornic;! »M 1«, ladja pesestrima »M 2«, in sicer 12. novembra 1926 z vso svojo posadko 69 mož ob obali Devona.
Krai potopitve najden?
V zadnjem momentu poroča admiralat, da so minonosei s pomočjo aparatov strojev-čistilcev morskega dnu kometa tirali na dnu dve točki odpora, ki bi mogli pohajati od trupa M 2 . Razburkano morje pa slej ko prej preprečuje, da bi sc mogli potopili na dno potapljači.
Podmornico so iskali med drugim 7 milj od Portlanda, kjer jo je videla obrežna podmornica »Tynesider«, kako 6e je potapljala. Kapetan le podmornice pravi, da se jo »M 2« pričela potapljati z zadnjim delom. Zaradi močnih podmorskih tokov je Iskanje zelo otežkočeno. Ladje, ki preiskujejo morje, niso opazile nobenih pen ali madežev od olja. Admiraliteta je ukrenila vse, da reši »M 2«, vendar je vsako upanje na rešitev popolnoma izginilo. Dopoldne je admiraliteta prejela od lastniku ladje Crovvn of Denmark« obvestilo, da je opazil v torek zvečer 16 milj južnozapadno kraja Ly-me Regis nenadno svetlobo, ki da je trajala 3 sekunde. Deset minut pozneje je čul dve močni eksploziji. Vreme je bilo tedaj megleno. Druge ladje, ki iščejo podmornik, niso videle svetlobe in tudi ne čule eksplozije. Sedaj preiskujejo, ali je to po-ročilo resnično.
M 2 - žrtev eksplozije
London, 28. januarja, tg. Kljub temu, da ni nobenega upanja več, da bi se rešilo moštvo podmornice sM II«, se iskanje trajno nadaljuje z letali in potapljalci. Domneva se, da je podmornica ponesrečila po eksploziji. Neki danski parnik poroča, da j ev ponedeljek zvečer v gosti megli 10 milj jugovzhodno od Lyme Reginsa v zalivu Portland naenkrat videl v daljavi svetlo luč, ki je trajala 3 sekunde, potem je svetila samo slabo, nazadnje pa je zopet malo zasvetila, potem pa nenadoma ugasnila. Nato so po 20 minutah slišali dve glasni eksploziji, kakor da bi streljali s topovi. Na kraju, o katerem poroča parnik, je opazilo potetn neko letalo in pozneje tudi neki parnik na morski površini olje, iz česar skjepajo, da je poročilo danskega parnika resnično.
ZN opustila mandat nad Irahom
Ženeva 28. jan. tg. Svet Zveze narodov je danes poslušal jioročilo gospodarskega odbora, ki ugotavlja, da so gospodarski odnošaji med državami odvisni od problema mednarodnih dolgov vsake vrste. V nadaljnji seji je po 3 urnem razpravljanju sprejel Svet Zveze narodov poročilo jugoslovanskega ministra dr. Marinkoviča o opustitvi mandata v Iraku ter je v svojem sklepu ugotovil, da jo Irak v splošnem izplonil pogoje, ki jih je bil stavil Svet Zveze narodov lanskega septembra za prenehanje mandata iu za proglasitev samostojnosti Iraka. Za prihodnje zasedanje se bo sestavilo poročilo o jamstvih, ki jih mora še dati Irak zn manjšine na svojem ozemlju, dn bo mogel Irak me oca septembra vstopiti kot član v Zvezo narodov.
Izročitev adrese
Belgrad, 28. jan. 1. Danes popoldne ob 6 je Nj. V. kralj sprejel v svečani avdienci predstavništva senata in narodne skupščino ter dveh članov adresnega odbora, ki so mu predali adreso, kakor jo je sprejelo na včerajšnji seji narodno predstavništvo z navdušeno aklamacijo. Adresa je bila tiskana v državni tiskarni, in sicer s črka« mi Mirosavljevega evangelija na snežnobelem, finem pergamenlu in je vezana v rdeče usnje. Prvi in zadnji list adrese sta iz najfinejše bel* svile.
Spremembe pri sodišču
Belgrad, 28. jan. 1. Z ukazom Nj. V. .kralja Aleksandra L je nastavljen pri deželnem sodišču v Ljubljani Vinko Štrukelj, sodnik okrožnega sodišča, ki je istočasno pomaknjen iz 5. v 4. skupino. Po jiofrebi službe je bil premeščen Branko Gosi ar, okrajni sodnik v Ptuju v 6. skupini, k deželnemu sodišču v Ljubljani. Nadalje sta bila premeščena dr. Ivan Bizjak, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani, k sodišču v Varaždin, ter dr. Edvard V račk o, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, k sodišču v Srem-ski Mitrovici.
Dva senzacionalna samo-umora v Belffradu
Belgrad, 28. jan. I. Danes je belgraisko javnost razburilo dvojno tragično odkritje. Rano zjutraj se je že zvedelo po mestu, da je izvršil sainoumor sloviti profesor medicinske fakultete in znani patolog, katerega ime je znano tičenfaškim krogom vsega sveta, dr. Gjorgje JoanoviČ. Bil je tudi predsednik podpornega odbora za revne akademike, ki deli podpore predvsem ob priliki proslave sv. Save. Na predvečer se je nahajal v svojem stanovanju v družbi svojih kolegov z univerze ter z nekaterimi člani podpornega odbora. Bil je, kakor vedno, v najboljšem razpoloženju. Zjutraj gn je služkinja našla mrtvega v njegovi sobi.
Profesoi dr. JoanoviČ je užival največji ugled v vseh kri h. Njegova znanstvena dela so tako obširna, da ga ie lahko imenovalo za največjega učenjaka nn dicinske široke v vsej Jugoslaviji. Nje-gove znanstvene razprave so izšle v srbohrvaščini, nemščini, francoščini in angleščini ter so neprecenljive vrednosti za medicinsko znanost. Njegova glavna dela so sledeča: : Plazma helija in patološki procesi . : Eksperimentalni pregledi pri ikte-rusus Rezultati raziskovanj o raku«, »Citatoksini«, O plazma-materijah . > Rak in neoplazma«, »Imuniteta pri eksperimentalnih tumorjih ter nešteto zdravstvenih razprav v vseli evropskih medicinskih znanstvenih revijah. Dosedaj še popolnoma nepojasnjena smrt dr. Joanoviča pomeni tudi veliko tragedijo za našo jugoslovansko medicinsko znanost. Medicinska fakulteta se je zbrala danes nn izredno žalno sejo, na kateri je dekan opisal delovanje pokojnega nesrečnega učenjaka ter podčrtal nenadomestljivo izgubo, ki jo bo utrpela naša domovina. Vsa poizvedovanja do sedaj še niso dala nobenega rezultata, kuj bi napotilo učenjaka, da si je na višku svojega znanstvenega delovanja, zn katero so mu prihajala priznanja iz vsega sveta, v starosti (K) let na tragičen način vzel življenje.
Drugi slučaj se nanaša na mladega diplomata Pato Kara Jovanoviča, katerega truplo so izvlekli izpod niškega brzovlaka nekaj 100 metrov daleč od topčiderske postaje. Mladi, 30 let stari tajnik jugoslovanskega poslaništva v Madridi že dalje časa pisal svojemu očetu otožna pisnv> špansko prestolnice, tako da se je slednji odle-il, dn svojega sina obišče. Brzovlak, v katerem se je vozil oče, pa je križal ravno v Nizzi br/';vlak. ki je prihajal v nasprotni smeri in v knte m se je vozil bolni Kara Jovanovič v domovino. Križala sta so in nista vedela drug za drugega. Oče se je peljal v Madrid, sin pa v Belgrad, od koder še je šo telefonično javil svoji sestri, nato oddal na pošli svoj prtljažni listek in šel iskat prostovoljno pod drveči brzovlak smrt. Ker je mladi diplomat iz visoke in odlične rodbino, je zavladala v najširših krogih splošna žalost.
Dunajska vremenska napoved Postajalo bo vedno bolj oblačno z visokimi obl;'	mnogih
krajih megla. Prve dni bo še zjutraj ... v par dneh pa jc pričakovati izpremembe vremen*.
Dvomi mbilei srbskega primasa
Bar. 23. januarja.
Dne 31. t. ni. obhaja g. dr. Nikolaj Do-b reci fi, nadškof barski in primas srbski, 60-letnico življenja in 20 letnico škofovanja.
Sveti in vzvišeni nalogi, sladki zaobljubi hi-storije našega naroda in primasije srbske, je zvesto in stanovitno služil naš jubilant skozi vseli 20 let, odkar je zasedel staroslavni prestol primasev srbskih. Silni viharji, strašni bojni gromi so pretresali naše krše, od vsled bojnega groma zbesnelih valov je bučalo to veliko morje naše, a primas srbski je ostal trden in neustrašen, kažoč otrokom svojim na edino rešitev: na sveti .križ raz naše vrhove, in zbiral jo razkropljeno sirote pod plašč ljubezni svojega očetovskega srca.
Ko pa je ponehalo bojno vpitje, ko so se pogasili krvavi požari na naših vrhovih, je primas Dobrečič zaplakal nad razdejanjem uničene sreče svojih ljubih. Ne drži rok križem, ampak kliče svojo otroke: Junaki ostanite, otroci moji! . in gradi domove in cerkve, da izmučeno ljudstvo dobi prvo in najvišjo tolažbo, tolažbo križa.
Poleg cerkev, in v ljubezni do domovine ni pozabil in nikdar ne pozablja na prvo poleg oltarja dolžnost velikega svečenika: ni pozabil na službo j ljubezni do bližnjega. Krščanska caritas je poleg | svetega oltarja njegova prva skrb, za katero živi po dnevu in ponoči. Zato pa bedna, gola in bosa revščina hiti k svojemu Velikosvečeniku in Primasu in mu kliče: »Oče, hvala Bog plačaj!«
Ko je dr. Dobrečič bil imenovan za barskega nadškofa, so bile vse župnije barske dieceze v stari Črni gori v najbednejših razmerah: skoraj vse cerkve in župnišča so bila v slabem stanju; ljudstvo se je nahajalo v največji revščini, in ni moglo nič pomagati.
Takoj je nadškof Dobrečič začel neutrudno delati za renoviranje vseh župnij. Posrečilo se mu je popraviti in obnoviti porušene hiše in cerkve, in je tako omogočil normalno dušnopastirsko službo v različnih zapuščenih in oddaljenih in razsejanih krajih barske dieceze. A ob balkanski in svetovni vojni so znova mnoge cerkve in župnijska poslopja bila uničena, kar je silno obremenilo apostolsko tlelo barskega nadpastirja.
Po balkanski vojni je sv. Stolica dodelila barskemu nadškofu apostolsko administracijo enega dela novega teritorija albanskega jezika, v katerem so bile župnije, in ž njimi cerkve in župnijska poslopja spremenjene v razvaline. Z veliko požrtvovalnostjo in s silnimi napori si je prevzvišeni prizadevaj, vse cerkve in poslopja dvigniti in obnoviti. Skoraj v vseh mestih in vaseh svoje dieceze je sezidal nove cerkve in župnišča, renoviral jc katedralo v Starem Baru, zgradil novo škofijsko rezi-dencijo ob jadranski obali s kompleksom manjših poslopij za diecezanske namene, postavil krasno cerkev sv. Nikolaja v Novem Baru, ki je lelos izročena službi božji in ustanovil šolo čč. sester v Starem Baru.
Da ublaži posledice bede iu revščine, je. s svo-
jimi osebnimi prihranki ustanovil fond za reveže in s tem zapušča svojemu ljudstvu svojo veliko zn-dužbino v denarju in posestvih. V najnovejšem času je odprl v Starem Baru nadškofijsko otroško sirotišnico, katero bo preskrbovalo veliko revne dece. Kazen vsega tega, kar je storil v cerkveno-karita-tivneni oziru, se je najskrbneje zavzemal za mate-rijalni blagor vsega ljudstva.
Da je pri vsem tem bit v prvi vrsti svojim vernikom in duhovščini pravi naslednik apostolov, prvi duhovnik, učitelj in vodja, je samo ob sebi umljivo. Saj mu je najljubše njegovo delo obiskovati pri kan. vizitacijali svoje vernike. Njegov tajnik mora marljivo beležiti vse potrebe ljudstva. In čez malo časa naš Nikolaj roma ali v Belgrad ali pa, ako je potreba, ludi na daljna potovanja, da prinese polajšanja in pomoči svojim. Pravi Miklavž svojih revnih. V njegovem nadpastirskem delovanju je splošno znana zlasti njegova vnema za vzgojo mladine. Da je pa nadškof Dobrečič obenem župnik, to bo marsikoga začudilo. Saj je v okolici Bara dobro znano, da je ob tolikem pomanjkanju duhovščine, ko sta barska duhovnika bila službeno odsotna v dušnem pastirstvu, nadškof Dobrečič tolikokrat s sv. popotnico v rokah stopal po strmih ka-menitih potih, in nosil zadnjo tolažbo smrtno ranjeni ovci svoje črede.
V svojem privatnem življenju je prevzvišeni skrajno skromen in preprost. Pohištvo njegovih dveh privatnih sob v rezidenciji je bolj preprosto, kakor kateregakoli zadnjega hribovskega župnika. Luč v delovni sobi nadškofovi in njegovega kance-lnrja ne ugasne redno pred polnočjo, včasih se sliši ropot pisalnega stroja še daleč po polnoči. Saj jo v Baru znan pogovor: Ko vse Primorje spi, svetlikata v pristanišču dva svetilnika in v arcibiskupiji dve delovni luči. Gostoljubnost prevzvišenega pa ie naravnost prislovična.
Nekaj ne smemo pozabiti ob tej priložnosti omeniti: nadškofovo veliko ljubezen do Slovencev. Visoko ceni kulturo in religioznost slovenskega ljudstva in rad prispodablja slovensko ljudstvo Ircem. Vedno izraza svojo radost nad tem, da na teritoriju njegove škofije živi veliko Slovencev (uradnikov, častnikov in vojakov). Ves srečen jo bil, ko ga jo pri zadnji kan. vizitaciji na Cetinju pozdravil slovenski pevski zbor in slovenska deca, in jo poudaril, da je to njegova najlepša in najsrečnejša kan. vizitaclja. Zato ga pa Slovenci tudi ljubijo in mu ob njegovem vzvišenem jubileju najudanejše čestitajo in kličejo: Na mnoga leta na korist sveti Cerkvi in ljubljeni domovini!
Dr. Nikolaj Dobrečič. nadškof barski in primas srbski je bil rojen v Baru dne 28. januarja 1872 iz stare in ugledne srbske rodbine, katere prednikom je srbska kraljica Jelena Aužuvinska dala naslov: grofov od Krajine . Osnovno šolo je končal v Baru, srednje iu visoke šole v Rimu na mednarodnem zavodu »Collegium Urbanimi . Absolviral je dve fakulteti in doktoriral v obeh: v filozofski in bogoslovski. Govori in piše razen klasičnih jezikov (latinščino obvlada kakor inaterni jezik) še te je zike: francoski, angleški, nemški, italijanski, turški in arbanaški. V mašnika je bil posvečen 1. januarja 1898. Ko se je vrnil s študiju v domovino, jo služil kot župnik in profesor klasičnih in živih jezikov na drž. vel. gimnaziji. Za nadškofa barskega in primasa srbskega je bil imenovan dne 7. decembra 1911, konsekriran v Rimu dne 10. marca 1912, in-troniziran v Baru dne 21. aprila 1912. Razen v srbohrvaščini je pisal književne sestavke in pesmi v latinskem, francoskem in italijanskem jeziku.
Za svoje zaslugo za narod in domovino je bil odlikovan od kralja Nikolaja s 1. stopnjo Danilovega reda, a od kralja Aleksandra z redom sv. Save 1. razreda. Razen tega je bil odlikovan z mnogimi inozemskimi odlikovanji.
Led moti Šolsko etekrarno
Maribor, 28. januarja.
Davi je zopet morala falska elektrarna prekiniti celolni obrat, ker je radi mraza pričela zmrzovati ter so se ledene plošče nagomilile pred turbine tako, da se je popolnoma ustavilo dovajanje vode. Motnje so trajale celo dopoldne ter
je radi tega počivala skoro vsa mariborska industrija in tudi mariborski časopisi so izšli z velikimi zamudami in v skrajšani obliki.
Ponovno se je letošnjo zimo dogodilo, da je radi leda obrat falske elektrarne bil ustavljen in čeprav je bila elektrarna že večkrat opozorjena, da prepreči na kak način te neprijetne motnje.
Kakšno obSiko naj ima opeka
Iz predavanja prof. Stanka Dimnika
Ljublajna, 28. jan.
Nocoj je v okrilju sekcije Združenja inženirjev in arhitektov v Ljubljani predaval profesor ing. Stanko Dimnik o standardizaciji opečnega zidaka v naši državi. Ker je to vprašanje izredno važno za naše narodno gospodarstvo kakor tudi za razvoj stavbnega gibanja, jc razumljivo, da se je predavanja udeležilo mnogo odličnih članov sekcije in gostov.
Predavatelj je omenil, da je ministrstvo za zgradbe izdalo 11. jan. 1932 zakon, v katerem je prepovedana nadailjnja izdelava sedaj običajnih opek v izmerah 29 krat 1-1 krat 0 in pol cm in se dovoljuje izdelava manjšega formata, ki ima izme-re 25 krat 12 krat 6 in pol cm. Če vpoštevamo, da imajo Francija, Anglija, Belgija razmeroma manjše opeke ko pri nas in v vsaki državi do 4 ali 5 različnih formatov, kar velja ludi za Švico in Italijo, kakor tudi za Nemčijo in Ameriko, potem smo prav za prav pri nas, ko imamo v celi državi enoten veliki format, mnjgo na boljšem. Enotni veliki format imajo tudi še Češkoslovaška, Rusija in Poljska. Še večji enotni format pa imajo na Švedskem iu Norveškem. Običanjo je, da zagovarjajo manjši opečni format veliki producenti, dočim se graditelji in tehniki mnogo bolj zavzemajo za veliki format, ker je že stara stavbarska prislo-vica, da je zid tem boljši, iz čim večjih gradbenih enot sestoji. Nemčija pa, ki s tako vztrajnostjo in doslednostjo normalizira, pa ne more prodreti z uormaliziranim malini formatom in danes vsi krogi resno obžalujejo, da se je ta normalizacija kdaj izvedla.
Poglejmo sedaj, kakšne posledice bi rodila uvedba manjših zidakov. Pri supoziciji, da bi bila potem opeka za kos 15 odst. cenejša, bi bile sedaj običajne širine zidov od 75 cm, 60 cm in 45 cm zmanjšane na 05 cm, 52 cm in 39 cm. Kljub tenui tako zidovi ne bi bili nič cenejši kakor pa močnejši zidovi, zidani z velkm formatom. Radi ožjih
zidov bi moralo postali tudi dimniške cevi ožje, s čemer bi dimniki slabše vlekli ter povečavali nevarnost požara. Ker bi bile stene za že navedene razlike tanjše, bi so sobe v mrazu mnogo bolj hladile, kar bi se samo pri kurjavi poznalo pri šest-sobni vili na 600 Din večjih stroških na leto. Hkrati bi bila naprava vseh kurilnih naprav za 6 odst. dražja.
Vso instalacije, katere pri modernih stavbah principielno vzidavajo v zidovje, tako plinovodov, vodovodov, električnih napeljav in centralne kurjave, bi bile otežkočene, centralna kurjava pa bi se v večini slučajev morala napeljavati ob stenah. Praktično zidanje z votlaki (to so opeke, ki imajo luknje, da boljo drže toploto in da so lažje) bi bilo skoro onemogočeno, zato ker po novem Formatu opeke nimajo nuiogokratniškega razmerja stranic, hkrati pa bi bila povečana nestabilnost sten. Celotna togost (trdnost) poslopja bi postala radi ožjih zidov manjša, kar bi se lahko občutno poznalo v slučaju potresa.
Največja škoda pa bi bila zato, ker bi se razdrla v naši državi popolna enotnost dosedanjega opečnega formata, ker na popolno opustitev starega formata radi adaptacij na starih stavbah, ki bodo seveda morale biti izvršene s starim formatom, ni misliti. Nadalje bi se v tem slučaju gotovo pojavile težkoče, kakor so sedaj v drugih državah, kjer jo več formatov. Projektant napravi načrt za stavbo v enem formatu opeke, ko se pa prično gradbena dela, pa slučajno ni na razpolago potrebnega formata, nakar je treba hitro predelati ves načrt na drugi format in zidati potem s tistim.
Mogoče bi se kdo zavzemal za manjši format v nadi, da bo gradba cenejša. Vendar naj točne jše kalkulacije temu oporekajo. Kubični meter polnega zidu bi stal, sezidan iz sedaj uporabljanih zidakov, 307 Din. Kubični meter, sezidan iz malih zidakov, pa bi stal 361 Din, računajoč pri tem že na 15 odst. znižano ceno za eno opeko. 1 kvadratni meter zidu, ki je debel 45 cm, pa bi stal, zgrajen
iz večjih zidakov, 138 Din, iz manjših zidakov pa 141 Din, i • r i čemer je zopet vpoStevana 15 odst. pocenitev malih zidakov. Edina ugodno*l. ki jo izkazuje mali format, je ta, da jo lažji in da zato delavec manj trpi, ko zida z njim. Zato bi lahko s tako opeko zidali tudi že manjši zidavrski vajenci, ki delajo s težjimi opekami težko.
Narodnogospodarsko pa ima spremenitev opečnega formata tale pomen: Veliki obrati bodo fo'r-uiat na svojih strojih lahko avtomatično spremenili, dočim bo to pri manjših obratih, ki delajo s tako zvanimi modeli, lo nemogoče, oziroma bo zahtevalo novih velikih stroškov. Veliki obrati že sedaj sami zagotavljajo, da bo cena malega formata ostala ravno tolikšna, kakor za veliki format Računamo lahko kvečjemu z maksimalno pocenitvijo "> odsl. do tO odst. v slučaju konkurence. 15 odst. I cenejša pa nova opeka ue bo, -j čemer je jasno, : da bo zidanje z malini farmatom precej dražjo ka J kor z velikim. Vrh tega bi se z uzakonitvijo ma-: lega formata ubila vsa manjša industrija opeke, kar bi šlo na korist močni industriji, ki je itak že karteliraua. Pri nas so skoro vsi lastniki opekarn za stari format, gradbeniki in stavbeniki pa kar soglasno zahtevajo stari format. Zato jo nujno potrebno, da so sedaj izdani zakon v [oliko spremeni, da se dovoli poleg uporabo novega manjšega formata tudi uporaba starega večjega formata, r-čemer je jasno, da bo mali format samo jio sebi. ker je dražji in ker kazi enotnost gradbenih del v naši državi, propadel.
Zanimivemu predavanju sledi debata.
Kako gleda mizo Šerfso, kako Veber?
Prejeli smo sledeči popravek iu pojasnilo: Včeraj je prinesel >Sloveuet\: članek o sveto-savski proslavi na naši univerzi. V članku se objavlja tudi svetosavski govor rektorja Šerka in njegovo tolmačenje Vebrovega pojmovanja »psihofizične vzporednosti«.
»Slovenec« poroča, da so jo obrnil Šerko proti Vebrovi trditvi, češ, da tedaj, ko vidimo mizo, nc vidimo mize, pač pa svojo predstavo mize. Napram temu ugotavljam dvoje: prvič da Šerko tega včeraj ni trdil iu drugič, da tudi Veber kaj takega nikoli ni napisal in ne govoril. Vebru je namreč gledanje mize isto kot predstava mize In Veber trdi samo še to, da gledanje (predstava) mize ni miza. Samo t o osporava Šerko in sicer z dvema »dokazoma«: pravi, da je Veber bržkone drugače organiziran nego on sam, in vpraša, odkod ve Veber, da miza ni — gledanje mize.
A. Sodnik.«
Mesto na svatbo -na pogreb
SI. Jernej, 27. jan. Pri Vidmarju ua Drami se je tnožila domača hči. Bila je v nedeljo žc tretjič oklicana in v ponedeljek bi se imela vršiti poroka. Vse je bilo pripravljeno za veselo ženitovanje, vse v nestrpnem hrepenenju in pričakovanju! "ludi nevestin brat, ki služi vojake, si je za (o veselo priliko izprosil par dni dopusta.
Vračal se jc proti domu srečni mladenič. Veselo je žvižgal in pel in se, po dolgi ločitvi, veselil svidenja s svojimi dragimi.
Prispel je na domače dvorišče, loda, kaj je ? — Vse mrtvaško mimo in tiho, nikjer ziv-
to?
ljenja in živahnosti, običajne ob taki priliki. — Okna zastrta s črnimi zavesami. Skozi nezaslrtc dele padajo bledi plameni rumene svetlobe — Kakor bi sveče v sobi gorele? — Mladenič vstre-peta, zasluti, da se je nekaj bridkega zgodilo v domači hiši...
Trepetajc je prebtopil prag veže in vstopil v sobo... Ozrl sc jc po bledo razsvetljenem prostoru ozrl na vzvišeno inesto sredi sobe tihotne.
—	Zagledal se je v spečo osebo sredi blazin, zagledal z blaznim izgledom in spoznal Oče!
—	Zakričal je od bolesti, vstrepetal in nezavesten | omahnil svojim dragim v objem — —.
Sin je jokal, tožil, tarnal in prosil. A mrtvi sc I ne vračajo! — Tiho in mirno je spal dobri mo/ med belimi svečami in snival večni sen. Spal jc dober mož, Ignacij Vidmar, spal večno spanje krepak in čil, dober in zvest svojemu Bogu vse dneve življenja.
V ponedeljek, ob 9. prav ob času zaželjenc |ioroke, je bil pogreb dobrega moža. Številna množica ga je spremljela, številni črni svatje so mu sledili na zadnja poti v tihi dom. Sama žalost In jok, namesto veselja, vriska iti petja!
Res, kako čudna so pota človeške usode in — o bratje! — kako majhni smo vsi in neznatni v dobrotnih, božjih rokah!
Likov č Joža:
Zemlfvamskš tolar
Sv. Trije kralji so se razšli, njihove romarske stopinje so se zgubile v bleščečem snegu. Lepe božično skrivnosti so splahnele v mrazu, Jezus je ostal sam in siroten. Ovčke so so zgubile v mahu.
Pri Tomažu so popivali mladeniči, ki so zamudili krščanski nauk. V krčmi je bilo bolj toplo in prijazno. Zvedo se ludi predpustne novice!
»Tomaži Pritresi že enkrat merico zelenega. Samo denar bi prešteval ter ga predeval po nogavicah kakor -tara skopulja srebrne križavce.«
Družba mladeničev se je bučno zakrohotala. nekdo je vstal in pritrjevalno potrepljal govorečega po širokih plečih.
Imenitno si ga ugnal!«
»Žganja!
■Petkrat zelenega?« je nekdo ukazoval in zamahnil s klobukom.
Kaj se boš venomer vsajal in godljal, šlefuc. se jc končno zganil potrpežljivi krč-mar, nagnil trebušnslo pletenko ter nalil večje čaše, ki jih je varno postavil pred glasne rante.
■ Pijem za svoj denar! jc zacmokal Krevsov (stefuc, star pretepač in izzivač. Poželjivo jc hlastni! p" kozarcu, nagnil glavo in zadovoljno zaprl oči ter z globokimi požirlti srkal žgano pijačo. De Igo se jc oteščeval iu mižal. Nato je ustnice razvlekel iu postavil prazno čašo na mizo.
»Še enega, Tomaž! Toda zapomni si, da boš natočil i>ošteno mero, sicer...«
Krčinar je poslušno vzel čašo in točil, ledaj sta vstopila nova gesta, tiha in spodobna. Izbrala sta si prostor v kolu za pogrnjeno mizo in naročila pijačo. Oblečena sta bila nekam svalovsko, za žametnimi klobuki se je košatila kita svežega rožmarina.	_
■•Tone ima pa danes varha,« so je obregnil Sle-fuc ob mlajšega izmed onih dveh in mu nagajivo možiknil.
Ker se ona dva ni6ta odzvala njegovemu besedičenju, je sli9nil čašo in pil ter zlagoma diišknj.
Sla šla malo po soseska?« se je zanimal krčmar za prišlecn in hitel naravnavati prt.
»V Novakijo sva jiogledaln. Nekoliko ju potrebno, predpnet je tukaj,« je pojasneval starejši mož ter predjal dišečo cigaro.
>Aha?« je zazeval radovedni krčmar, kakor da so je spomnil nečesa silno važnega. Ko se. je vrnil z vinom in prigrizkom, je pomenljivo -poki-mal in poizvedoval dalje:
»Se bomo zavrteli, Tone?-.
Mladenič je v zadregi prijel prazni kozarec 'er ga povrtel v levo in desno. Poprnvil je klobuk in se skušal izmakniti krčmarjevi radovednosti.
»Predpust se je komaj začel. Sredozimci so hudi možje, vse se bo šo lahko razdrlo.«
Krčmar se je zadovoljno pogladil po rejenem trebuščku, ker je zadel pravo.
»Nič se ne obotavljaj, Tone! Kar brez skrbi bodi, Klančarjeva Micika je prava iu konec. Kaj pa hočeš še več? Zastavno, zdravo dekle, ljubezen, tisočaki, povrh pa še božja milost... Stari bo primaknil k doti še nekaj jurjev in podrl tiste hraste v Vilirci. Potem vaju pa vržejo enkrat za trikrat 'L leče.«
»Tako jo! Trčimo! je -pritrjeval Tonetov drug Balanč, star ženitvanjski posredovalec, ki jc poznal vso križe in težave nerodnih snubačev ter je s svojo priliznjeno zgovornosljo pregnal marsikatero zadrego. Kozarci so zazvenčali, sreča je začela prekipevali v Tonetovem srcu. Živo se jo spomnil Mi-cike. Vse sanje se bodo končno le uresničile! Koliko pomladanskih večerov je prebil pod njenim oknom. Kos je drobil v dehtečem češmilju svoj enostavni: Kje si pa bil, kje si pa bil... Pozna zarja je sramežljivo rdela za barjem, zlato jabolko vrh zvonika se je lajno blestelo, fantje so se klicali za vasovanje. Kolikokrat je pomagal Klančarjevim pri spravljanju sena. Znašal je kopice, nakladal iu tlačil ter potiskal voz, pred katerim so se svetili v junijskem soncu beli voli. Za kopicami pa se je skrivala Micika, kobilice so poredno skakljale med bilkami, kakor bi mu bolele zastaviti j>ot do nje.
V bukovem gozdu pa se je neprestano oglašala kukavica, kakor bi preštevala srčne utripljajc ljubečih se src. Vsa zemlja je dišala ter od veselja cvrčala in žgolela. Bob jo cvetel, med plodnimi žiti se jo skrival za pridnega kos kruha. Ko so se užgale zn barjem večerne zarje, eo se v jaških zbudile, nočne skrivnosti, cingljaio je, zdaj glasno, zdaj tiho. Zaljubljena sloka se jo jokala v hrastovini, rn.kiške senožeti so bile polne opojne vonjave. Bel oblak se je zgrudil nad Krimom, božja milost je prSela na Klančarjevo zemljo. Kolikokrat je zattknl, ko se je vraŠal z vasovanja. Vse to bo ostalo nepozabno! še malo, pa bodo udarili v roke. Enkrat za Mlclko.
Srečna pojmi prvi
enkrat za ljubezen, enkrat za jurje ... .Srečni deta o Veliki noči preko rakiških senožeti ni: obisk k domačim.
Tone se je malce zaslone!, krčmar Tomaž pa si je mencal roke, ker bo enkrat zopet nekaj več iztočil. Balanč je pridno nalival ter hvalil Toneta, Miciko in njen dom.
Krčmar je prisedel nazaj k mladeničem in Jim j zaupljivo razkril predpuslno novost: •s-Tone in Micika se bosta. Fantje so se naguili preko mize in poslušali ! krčma rja.
•>Nn ogledih sta bila! štefuc! Lelos boš pa lah-I ko napravil inieuilno šrango.«
»Pa za ženitvanjski tolar bomo pili- Tone bo moral odriniti petsto dinarjev« se je nekdo oglašal.
»Torej vzela se bosta. Vi pa glejte...« je dopolnil Tomaž svoje sporočilo in vnovič natočil čaše.
Razgreto omizje jc zaorilo: »Živijo, Tone!« •>2ivijo ženitvanjski tolar k >Na zdravje!« so zazvenčale čaše. da je pljusk-nilo vino po mizi. Krevsov Štefuc je vnovič dvignil čašo, jo počasi ue6el k očem, kakor da se hoče prepričati o žlahtnosti kapljice. Odgugal sc je proti pogrnjeni mizi, za katero sta sedela svata. Hotel je nekaj povedati in povzdignili razpoloženje. Toda jezik in noge so se mu zapletale, stežka jc iz-JedJal:	.	, , .
»Tone ... Tonček moj... Pobegniti nam hoces, ' golobček? Toda za slovo nam boš podaril ženitvanjski tolar, petsto dinarčkov no bo preveč.«
Štefuc je milo gledal in krilil z rokami po zraku. Fantje so potihnili in prisluškovali.
Balanč je pocukal zamišljenega Toneta in mu pošepetal:
Za pijačo boš moral dati. Štefuc te ne bo prej izpustil, dokler mu ne obljubiš.-
Pogostil vas bom že, fantje! Saj smo marsikatero skupaj razdrli, ko smo pasli. Toda fantovščina mora biti lepa in poštena, da ne bo zgledovanja. Denarja vam ne bom dal. moram ga nakloniti revežem, naši cerkvi...<
Pri poslednji besedi se je Štefuc nerodno okrepil in izbruhnil:
■s.\li gn vidiš devičnika! Se že svetohlinsko I m Iva rja ii? pobo&ijaško zavija oči. Za nas seveda nič, farovžu bo pa vse zvalil.
-Štefuc! Nikar me nc grdi, ga je poskušal
zavrniti Tone. Njegov lovariš Balanč je v zadregi vstal in holel štefuca mirno odpraviti. Toda vinjeni mladenič ga jc osorno nahrulil:
»Ti, stara strigalica, boš mene učil? Samo žreš iu skubeš svate. Domov se spravi, tukaj bom jaz govoril. Tone nam bo plačal ženitvanjski tolar, da bomo pili ter se veselili.«
Jezno je vrgel kozarec na tla, krčmarju so se naježili lasje, fantje so udarili s pestmi po mizi: »Ženitvanjski tolar je naš!« ••-Petsto dinarjev, Tone!« Hrup je neprestano naraščal, kozarci so grozeče zvenketali. Tono je preblodel, izzivalnost fantov ga je vznemirila. Malec se je zdrznil, ko je zaČul škiepet črej>inj razbitega kozarca, ki jili je pobiral krčmar.
»Balanč! Plačajva in pojdiva. S pijanci ne ma* ram obirali črešenj.«
»Počakaj! Pametno bi bilo, da jim kupiš Štefan vina, sicer naju ne izpustijo,« je svetoval premeteni Balanč, ko je premotril zagonetni položaj. Skrivaj je naročil krčmarju in naročil pijačo zn fante. Ko se je nenadoma znašel pred temi težki Štefan, so za hip umolknili, kakor ce prepodiš jato vrabcev sredi prosa, ki se za hip prenehajo kregati, a napravijo nato še hujši krik. štefuc je ošabno pomajal s Štefanom in se udaril na prsa:
»Tone je pa le še možak! Toda po ženilo-vanjski tolar vseeno pridemo.«
>Petsto dinarjev!« so pritrjevali razposajeni fantje.
Vino je teklo od mize.
Tone in Balanč sta se srečno prerila v pivsko vežo, kjer sta se oddahnila in oblekla.
»Zakaj sva šla ravno v to krčmo, da so me staknili?« jo zaskrbelo Toneta, ko sta se spustila v strmino.
>Nič hudega ne bo! štefuc rad •/. jezikom opleta. Še blizu ne pridejo,« se je oddihoval Balanč in lovil sapo.
Nad Krimom so je spreminjal srebrni mleček kakor svilena blazina, na katero so je naslonil Stvarnik, ko jo pod večer zapustil svoj prestol sredi vsemirn. Zvezdo so še niso selile, rimskn cesta se je komaj zaznavala. Belo lise sneženih žametov so so čudovito odražale med kopnimi hrežinami, na gladini ribnika so se zbirali beli hlapovi
■Kar nič ne skrbi, Tone, je prekinil Balanč morečo tišino. >l)al jim boš pijače in mesa, pa te
Ljubljana
Pristanišča na Ljubljanici
V času božičnih dni se je mudil v Ljubljani odposlanec ministrstva za gradbe. Imel je s predstavniki mestne občine in glavnega odbora za obdelovanje Barja dolgotrajne razprave glede regulacije Ljubljanice in njenih dotokov. Glavni predmet diskusije jo bila zatvomica odn. jez na Ljubljanici pod šentpetorskim mostom. Prvotni jez je bil namreč po vodopravnem dovoljenju iz 1. 1911. projektiran pod splošno bolnišnico. Po sedanjem projektu pa pride jez takoj pod šentpeterski most, ne da bi se napetost vode vsled tega kaj izpremenita; voda bo ob visokem stanju segala do iste kOte kakor bi bila po prvotnem projektu. Pri omenjenih razpravah se je posrečilo, da je gradbeno ministrstvo pristalo na ta projekt zajezitve Ljubljanične struge, sicer bi se bila ta stvar lahko zavlačevala v nedogleden fas. _ v zvezi z regulacijo pa bo treba napraviti ob Ljubljanici tudi pristanišča. Mestna občina se bavi ž načrtom, da bi napravila ob Ljubljanici troje prometu odgovarjajočih pristanišč: eno ob živilskem trgu, drugo ob trnovskem pristanu za tovorni promet in tretje za vodni šport. Preden se določijo prostori, se bo vršil ogled pripravnih mest, katerega se bodo udeležili vsi interesenti. Za tovorno pristanišče pridejo predvsem v poštev vrhniški ope-karnarji in podpeški kamnolomi. «
„Primite tatul"
Ljubljana, 28. jan.
Ni bilo še poldne, ko so imeli danee prebivalci in paeanti Kopitarjeve ulice priliko gledaiti in opazovati zanimiv prizor. Iz naše tiskarne je stopil delavec Joško Marn iz Zaloga, ki se je v tiskarni mudil po nekih opravkih. Pred tiskarno je pogledal po svojem kolesu in ga res opazil, toda ne pri zidu, kamor ga je postavil, temveč ze sredi ceste in a kolesu je že sedel nekdo, ki se je pripravljal, da se s kolesom odpelje. Marn je v trenutku priskočil in vrgel nepovabljenca s kolesa ter ga prijel. Ali tat se ui dal kar tako ugnati. Iztrgal se mu je ter stekel, Mam pa za njim. Dirjala sita po Kopitarjevi ulici in zavila v Kapiteljsko ulioo. Kar pa je najbolj zanimivo, je to, da so ljudje slišali kliee: -Držite tatu. primite ga!« Kričal pa ni morda Marn, temveč tat sam. Možakar ee je hotel na ta način poslužiti stare zvijače, pa mu ni uspelo. Prav tedaj je mimo privozil neki stražnik, ki se je s kolesom peljal v službo. Stražnik je hitro zavil za tatom in prijel možakarja ter ga odvedel na policijo. Na policiji so spoznali, da jo to neki Albert V., mož, ki se je poskušal že v vseh mogočih poklicih, je pa povsem izgubljena eksistenca. Najbolj zanimiv je izgovor tega tatu. Na policiji je namreč izpovedal: »Kolesa nisem mislil ukrasti, temveč eem samo ogledoval, kakšne znamke je.« Ta naivni izgovor pa možu ni prav flič pomagal ln je moral odromati v zapor.
Najden obešenec
Ljnbljana, 28. jan.
Danes malo pred poldne je neki sprehajalec z grozo odkril na šišenskem hribu._ zadaj za hotelom sBellevuec, grozen prizor. Na nekem kostanju je viselo truplo mladega človeka. Sprehajalec se je prepričal, da obešencu ui več pomoči, ker je bil ze mrtev. Zato je sprehajalec takoj od-hitel na polici io ter tam sporočil svoje grozno odkritje. Na kraj žalostnega dogodka je odšla policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika g. Florjana. Policijski stražniki so sneli truplo z drevesa iu zdravnik je ugotovil, da se je moral šele pred kratkim obesiti, morda včeraj, morda pa šele danes.
Nesrečni mladenič je 27 letni čevljarski po-Biočnik Karel Mežnar, rojen v St. Jerneju in pristojen v Dovje, stanoval pa je v Podlimbarskega ulici 20. Mladenič ni zapustil nobenega pisma in ni znan vzrok samoumora. Vendar je pa bil mladenič brez posla in je prav možno, da je šel zaradi tega prostovoljno v smrt. Med čevljarskimi pomočniki vlada namreč največja brezposelnost. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Kaj bo danes
Drama: Vzrok«. Red C.
Opera: : Koštanat. Red B. Gostuje g. Josip Križaj.
Union, verandna dvorana: XVII. prosvetni večer. »Slovenski humoristi«. Sodelujejo gg. Milčin-ski. Koblar in Lipah. Ob 20.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
0 Slovenski humoristi je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Kratic Koblar danes zvečer ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union na XVII. prosvetnem večeru. Kot prva točka je na programu nastop g. pisatelja Franca Milčinskija, ki čita iz svojih del. Nato predava g. prof. Franc Koblar o našib humoristih. Član dram. gledališča g. Lipah pa čita iz Aleševčevih in Murnikovih del. Pisatelj Franc Milčinski je znan našemu občinstvu po humorističnih črticah, katere so izšle pod njegovim pseudonimom Fridolin Žolna. Radio abo-nenti ga poznajo iz zabavnega kotička, ki ga je dolgo časa vodil imenovani gospod. Prav tem se nudi sedaj prilika, da ga bodo osebno lahko videli in čuli. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, in sicer sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška 1 Din.
0 Nakup zlatega in srebrnega denarja. Občinstvo se opozarja, da kupuje Narodna banka poleg predvojnega srebrnega denarja tudi vse vrste zlatnikov starih in novih izdaj. Kupovanje zlatnikov in predvojnega srebrnega denarja vrši Narodna banka v splošnem interesu, ker s temi zlatniki krepi svojo zlato podlago. Krepitev zlate podlage, za katero danes stremijo skoraj vsi emisijski zavodi, pa je velikega pomena za denarno politiko, ki jo je dolžna izvajati Narodna banka. Zato se priporoča vsakemu, da zlatnikov in srebrnikov ne hrani doma, temveč jih proda Narodni banki.
© Marijin trg zasipavajo z gramozom in prstio iz Ljubljanice. Z zgradbo brvi ob Frančiškanskem mostu se je pomaknila ograja Marijinega trga daleč ven in je tako nastala ined obrežnim zidovjem in nekdanjim obrežjem globoka jama. Na eni strani stoji staro stranišče, na drugi strani pa obrežno zi-dovje. To jamo sedaj zasipavajo. Na gornji brvi so postavili provizorno dvigalo, na katerem visi velika posoda, katero spuščajo na eni strani na dno Ljub-jjaničine struge tam, kjer je struga zaradi starega Frančiškanskega mosta razširjona. Delavci odkopavajo prst in grušč v posodo in ko je posoda polna, jo dvignejo s škripčevjem v višino in prepeljejo na gornjo stran brvi, kjer stoji na obrežnem zidovju voziček, v katerega posodo izpraznijo. Ko je voziček poln, ga peljejo ob jami, katero zasipavajo in izsujejo grušč vanjo. Ker so zadnje mesece napredovala vsa dela tako počasi in brez posebnih vidnih znamenj, je jasno, da je pri tem delu zopet vse polno radovednih gledalcev, ki gledajo, kako gre delo izpod rok.
t? 3B St
»ILUSTRIRANI MOfENtC«
letnik 1931
jc že na razpolago v naši upravi za ceno D,n 90,— po pošti 10 Din več.
© Češkoslovanska obec v Luhloni. V pondSli, den 1. unora o osme, večer ve Zvezde pfednaška spis. pi. Rfiženy Černe z Prahy na zajjmavč thema:
• Žena v narodohospodiifstvj«. — Druhfi č&st večera venovana bude posmrtne vzpomlnce velikbe Slovana, zesnuleho Dra. Scheinera. — Doufame, že se členstvo tohoto večera v hojne mjre učastni.
0 Tramvaj podrl starinarja. Včeraj okoli pol dvanajstih se je pripetila pred velesejmom resna tramvajska nesreča. 41 letni zbiralec starega železa i Janez Slana iz Kosez pri Zgornji Šiški je pripeljal z vozičkom več starega železa. Ni pa opazil, da se mu bliža tramvaj. Ta ga je podrl na tla. Nekdo je telefoniral po reševalni avto, ki je Slano prepeljal v bolnišnico. Slana ima resne notranje poškodbe in tudi naloinljeno nogo v kolku. Poškodbe pa k sreči za življenje niso nevarne.
0 Nesreča neznanega moža. Po Karlovški cesti se je pripeljal včeraj popoldne okrog pol petih s kolesom neki moški, kateremu je naenkrat kolo na ledeni cesti spodrsnilo, tako da je omahnil in priletel z glavo naprej na trotoar ter tam nezave sten obležal. Ljudje so možu nudili prvo pomoč, nato pa poklicali telefonično reševalni avto, ki je inoža prepeljal v bolnišnico. Imena neznanca pa nista mogli ugotoviti niti reševalna postaja niti bolnišnica. Neznanec si je pri padcu najbrže pretresel možgane in dobil še druge težke notranje poškodbe, j Do večera se neznanec, kakor nam sporoča bolniš-I niča, še ni zavedel in ga nihče ne pozna. Je pri-1 bližno 28 do 30 let star, prav čedno oblečen in ima usnjen jopič. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Maribor
Okrožno sodišče ima ogromno dela
Da je mariborsko okrožno sodišče z delom preobloženo, se je v naši javnosti že čestokrat na-glašalo. Teritorij, ki spada pod omenjeno sodišče, je v Sloveniji največji in zato je bilo že v načrtu osnovanje novega okrožnega sodišča za vzhodni del Štajerske in Prekmurja s sedežem v Ormožu, ali Ljutomeru ali Murski Soboti. Svoječasno je izgledalo, da bo postalo osnovanje drugega okrožnega sodišča za Slovensko Krajino in vzhodno Štajersko jktualno, toda proračunske zapreke so izvršitev na-črta doslej onemogočale. Nazorno nam pokazujejo veliko obremenjenost mariborskega okrožnega, pa tudi okrajnega sodišča naslednje številke, primerjane z obremenitvijo drugega največjega slovenskega sodnega teritorija, okrožnega sodišča v Ljubljani.
Meničnih tožb beleži mariborsko okrožno sodišče v preteklem letu 794, ljubljansko 817; ostalih civilnih tožb mariborsko 1408, ljubljansko 1192, pri-zivov prvo 392, drugo 3'S; rekurzov 437 proti 393; kazenskih postopanj 3697 proti 3939; kazenskih postopanj proti mladoletnim 25 proti 42; obtožnic 1862 proti 2179; prizivov okrajnega sodišča 274 napram 221 v Ljubljani, civilnih kontradiktomih sodb 300 v Mariboru napram 249 v Ljubljani.
□	Spored umetniške akademije v korist pomožni akciji. Na umetniški akademiji, ki se bo vršila v koris.t pomožni akciji dne 3. februarja v veliki dvorani Uniona, se bo izvajal sledeči spored: J. Glaser: Mariborska legenda, recitira Vladimir Skrbmšek; Viktor Parma: Poslednja noč in Projekt, tenor-solo Belizar Sancin, pri klavirju prof. V. Mirk; Vasilij Mirk: Sneg in Oskar Dev: Kan-glica, sopran-solo Antonija Skvarča, pri klavirju prof. V. Mirk; Oskar Dev: Turek; Karol Pahor: Hrepenenje; Vasilij Mirk: Odikrij ram zarja svoj obraz, poje pevski zbor Glasbene Matice, dirigira prof. V. Mirk. Po odmoru: Vasilij Mirk: Narodna romanca, sopran, sopran-solo Antonija Skvarča; pevski zbor »Maribor« in orkester (dirigent J. E. Gašparič). Oskar Dev: Vzdih; Vasilij Mirk: Pravijo ljudje, bariton-solo Franjo Neralič, pri klavirju prof. V. Mirk; Filip Bernard: Lejla, fantazija za violino in orkester (sc izvaja prvič). Aleks. Zarzycki: Mazurka, violina-solo Fani Brandlova s spremljevanjem orkestra (dirigent ravnatelj Joi. Hladek-Bohinjski). Franc Liszt: Preludiji, simfonična pesnitev za veliki orkester (dirigent ravnatelj Jos. Hladek-Bohinjski).
□	Iz seje mestnega sveta. Mestoi s.vet mariborski je na svoji seji v sredo, podelil gradbeno dovoljenje Francu Perglerju za preureditev lope v poslovne prostore in garažo. — Upoiabna dovoljenja 60 dobili: Čas Franc za gradbo stanovanjske hiše v Metelkovi ulici 56, Snoj Franc in Jožefa za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Kettejevi ulici 29 in Mošič Viktor in Melita za zgradbo pritlične ' stanovanjske hiše v Kettejevi ulici 27.
□	V Mariboru bo v bodoče 15 volišč. Kakor smo zvedeli, bo v bodoče določenih za mesto Maribor za slučaj morebitnih volitev 15 volišč, mesto dosedanjih 11, ker se pokazala za to potreba pri popravi volivnih imenikov radi naraščajočega števila volivcev.
□	Tiskovine za kuluk, ki jih potrebujejo občine za sestavo imenika vseh obvezancev, se dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
□	Grobovi se množe... V ormoški bolnišnici je včeraj izdihnil vratar drž. železnic Ivan Zdolšek v starosti 46 let. Mestni pogrebni zavod prepelje truplo pokojnika v Maribor, kjer bo položeno k večnemu počitku v soboto ob pol 4 popoldne na frančiškanskem pokopališču. — V Smetanovi ulici je umrl 73-letni zasebnik Anton Barboš, Pogreb se vrši danes popoldne ob 4 na mestno pokopališče. — Rajnima lahka žemljica domača; žalujočim naše globoko sožaljel
□	Z ozirom na pritožbe, da se niso po V6eh hišah pobirale za Pomožno akcijo stare obleke in obutev kakor tudi denarni prispevki, naproša mestno načelstvo vse meščane, ki so ea pri zbirki pomotoma prezrli, da darove, namenjene Pomožni akciji, izročijo neposredno mestnemu načelotvu in sicer gotovino mestni blagajni, Slomškov trg 11, naturalije pa socialno-političnemu uradu Rotovžki
i trg št. 9.
□	Nova knjiga na mariborskem knjižnem trgu.
! Včeraj je izšla v tukajšnji Cirilovi tiskarni »Socio-j logija«, ki jo je spisal odlični mariborski pisatelj dr. Josip Jeraj, ki sistematično in celotno zajema in obravnava sociološke probleme. Knjiga se bo
Okrajno civilno sodišče je obravnavalo v minulem letu v Mariboru 7055, v Ljubljani pn 5848 slučajev, bagatel 253 proti 131, kazenskih slučajev 2732 napram 2700, proti mladoletnim 70 in 52, eksekucij v Mariboru 9694, v Ljubljani 9002, izvenspor-nih slučajev, zapuščin itd. 1475 napram 1468. varstvene zadeve in nezakonska deca 737 napram 380, vpisi v zemljiško knjigo 7304 napram 7102, kon'ra-diktornih sodb 492 in 488. Skupno beleži deželno in okrajno sodišče v Ljubljani v preteklem letu 37.076 slučajev, okrožno in okrajno sodišče v Mariboru pa 38.513 slučajev. Presežek v Mariboru znaša torej 1437.
Nasprotno pa izgleda število moči, zaposlenih na obeh omenjenih naših največjih sodiščih. V preteklem letu je bilo na sodišču v Ljubljani nastavljenih 28 sodnikov, v Mariboru pa 26, praktikantov v Ljubljani 16, v Mariboru 14; pisarniških uradnikov v Ljubljani 27, v Mariboru 24; ostale pisarniške moči v Ljubljani 33, v Mariboru 29. Mariborsko sodišče je morajo, kakor sledi iz navedenega, v preteklem letu obvladati mnogo višje število slučajev z manjšini številom moči, kakor je to bil slučaj v Ljubljani. K temu navedimo še število odvetnikov, ki znaša v Ljubljani 81, v Mariboru pa jih je 41.
uporabljala tudi kot učna knjiga v vseh šolali, kjer se sociologija obravnava. Cena razmeroma zelo obsežni knjigi v lepi opremi je nizko določena, in sicer 27 Din. Izšla je v samozaložbi; naročila pa sprejema tudi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
□	Meljsko kat. prosvetno društvo uprizori v nedeljo s pričetkom ob pol 17 v Omladinskem domu v Cvetlični ulici 28 znano trodejanko »Razvalina življenja«. Prijatelji naše prosvete!
□	SK Maraton plavalna sekcija. Nocoj ob običajni uri redni trening za g-ospode. Točno in vsi!
□	Novo podje'je Sladkogorske papirnice. Sladkogorska tovarna lepenke gradi novo tovarno za izdelovanje valovile lepenke, ki bo prvo tovrstno podjetje v naši državi. Tovarniško poslopje je že dograjeno in v kratkem bodo pričeli z montažo strojev, da bo podi e t ije predvidoma na pomlad že v obratu. Kapaciteta novega podjetja bo znatna, ker rabijo valovito lepenko v velikih količinah razna kartonažna podjetja, posebno pa šc uprava monopolov.
□	Električno pekarno gradi mariborska Na-bavljalna zadruga drž. uradnikov, ki bo pekla kruh v lastni režiji za svoje člane. Pekarna bo opremljena z najmodernejšimi tovrstnimi stroji, ki 6e že montirajo.
□	Sorodniki med seboj. Zgodbo o srditem pretepu med samimi sorodniki v Janžekovskem vrhu je obravnavalo včeraj mariborsko okrožno sodišče. Pretep se je vršil dne 14. oktobra preteklega leta in včeraj je stal pred senatom glavni krivec Janez Pukšič, posestnik iz Janžekovskega vrha. Po obtožnici se je dogodek pripetil na sledeč način: Pri obtožencu živi na preužitku njegov tast Janez Marinič, ki je prepustil svoji hčeri in zetu lepo posestvo. Med zetom in tastom pa razmerje ni bilo razveseljivo ter so bili prepiri na dnevnem redu. 14. oktobra sta se pripeljala brat obtoženca Anton Pukšič z ženo Rozalijo, ki je tudi hči Mariniča ter torej obtoženčeva svakinja. Nameravali so naložiti na voz pohištvo, katerega je zapustila Mariničeva pokojna žena svoji hčeri Rozaliji. Tega pa obloženi Janez Pukšič ni hotel pripustiti ter je zaradi tega prišla med vsemi do srditega prepira, tekom katerega sta Marinič in Anton Pupšič napadla Janeza Pukšiča ter ga obdelovala z železno palico in brezovim kolom. Obtoženec je nato zgrabil branovlek ter udaril tasta s tako silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Obrnil se je nato proli svoji svakinji — bralovi ženi ter tudi njo pošteno obdelal in še ugriznil v desno roko. Tastove poškodbe so bile zelo resne, ker mu je počila čelnica ter se je moral dolgo zdraviti. Hudega Janeza Pukšiča je obsodilo mariborsko sodišče na 5 mesecev strogega zapora in 400 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa še 7 dni zapora.
□	Obsodba Mohorkovega pajdaša potrjena. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je zavrnilo priziv in zahtevo po reviziji procesa ter potrdilo obsodbo mariborskega senata, ki je dne 2. novembra 1931 obsodilo Mohorkovega pomagača Friderika Klanč-nika na 20 let robije. Klančnika so radi tega včeraj prepeljali iz prostorov jetnišnice v kaznilnico, kjer bo za dolgo dobo dvajsetih let njegovo domovanje,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 29. januarja: Zaprto.
bodo zopet v nebo povzdigovali.«
>Da bi le do tepeža ne prišlo. Srce me boli.. .<
»Beži no, beži! Saj nisi cukrena deklina, ki ji je vsaka stvar bav-bav.<
>Bomo videli?« je težko vzdihnil fant in posta! vrh klanca.
Ko sta se ločila, se je utrgala zvezda; krvav utrinek se je potegnil preko neba tn pregorel nekje za Srobotnikom. Balanč se je še enkrat oglasil in obljubljal:
»Jutri zvečer pridem k vam, da se porazgo-vorimo radi prevzema.«
Neprijetno razpoloženje je obšlo Toneta. Težak pokoj je napolnjeval nočno pokrajino, samo v barju nekje, morda v obcestni krčmi je_ razvlekel nekdo harmoniko, plesalci so udarili s podkovanimi petami ob tla, da so se zakresale iskre. Ljubezen se je vnela ...
Za Svečnico so se zmenili. Tone in Micika sta se vzela. Stari Klančar je odnehal ter vrgel tri jurje in segel v roke, da prepusti hraste pod Vi;irco. Tudi Krevsov Šlefuc je pripravljal s fanti prežo. Pri Tomažu so se neprestano shajali in klepali načrte, da postavijo Čim trdnejšo in ime-nitnejšo mitnico. Zeuitovanjski tolar jim ni dal miru. Petsto dinarjev so zahtevali, gruntar jih lahko odrine, ženi se Itak samo enkrat.
Prvotno je bila poroka določena na večer. Toda domači so se hoteli izogniti morebitnim fan-' tovskim nerodnostim. Vsi so poznali nasilnega Stefuca. Bolje je, da se Se za dne vrnejo domov. Zato so s slovesom pohiteli, da se je opravilo v cerkvi izvršilo še pred krščanskim naukom. Gostija so je začela v najprisrčnejšem razpoloženju, nlkdo ni kalil slovesne ubranosti. Dišalo je po medenih poticah, pečenem mesu. vinu, ki je bilo pretočeno šolo o sv. Vincencu, po sladkih drobnarijah in bogve čem, kar se je še pripravljalo v kuhinji štirje ižanski gotici so skrbeli zn godbo, ba» je brundat, da so zvenčala okna, harmonikar fe neutrudno prebiral tipke, goslač je sviral ognjevite polke. Pari se niso mogli zvrstiti. Starešina le komaj izrabil kratek oddih za svatovsko besedo Blagroval je novoporočenca, ki sta se rado-vala v veselem krogu. V kamri so ge gostih hlap-ci in dekle, v kuhinji je nadzorovala delo m kuho sosedova Rezika, ki je dokončala v mestu gospo-
dinjski tečaj. Na dvorišču so se krepčali vozniki in ugibali, koliko je priženil Tone. Za vogalom so se cedile sline vaškim otrokom, ki so vneto oprezovali, kdaj bodo lahko prestregli košček boljšega kruha.
Med tem so se začeli zbirati pri k čmarju Tomažu fantje, ki so se dogovorili za večerno prežo. Deset, dvanajst... Štefuc jih je priganjal, da se požurijo. V Lisjakovem lazu so imeli že vse pripravljeno, da potegnejo mitnico. Urno so pre-pleli cesto z venci, na vsako stran so postavili hojce, ki so jih okrasili s papirnatimi trakovi v pisanili barvah. Vetrič se je z njimi prijetno poigraval. Nato so se poskrili za grmičevje in prisluškovali, kdaj udarijo konjska kopita in se utrne svatovski vrisk.
Štefuc se je nestrpno oziral proli fari, če se bo kmalu pokazal svatovski sprevod. Toda vas je molčala. Mrak se je tihoma gostil, ledene ceste so zgubljale srebrni lesk. V barju se je mračilo.
»Kaj jih ne bo?« je zaskrbelo nekatere.
»Kar potrpite še malo! Saj ne boste zastonj prezebali,« je tolažil Štefuc in stekel na klanec. Vse je molčalo, trate, goli bregovi, hiše, ki so se zgubljale v somraku. Nič se ni ganilo, še papirnati trakovi vrh smrečic so nehali šelesteti. Svatov lo ni bilo! Kaj so se premislili?
»Štefuc! Čakanja je dovolj, zebe me kakor potepenega psa. Kar h Klančarju bom stekel in pogledal, zakaj jih ni,«« se je premislil Jernač.
»Čisto prav! Pri takem prežanju bomo komaj lisjaka pričakali ne pa svatov,« je pritrjevala večina.
Ko je prišel Jernač do Novakijo, jc že začul svatovsko ukanje in harmoniko. Pred Klančarjevo hišo so se hladili razgreti plesalci, konji so rez-getali, bas in vijolina sta podžigala svate. Jernač je od pastirjev zvedel, da se je izvršila poroka še pred krščanskim naukom! Preža se jim je torej izjalovila. Nalašč! Kakor nor se je pognal nazaj na jx>lje, da bi preje dosegel tovariše, ki so nestrpno stopicali okoli smrečic.
»Potegnili so nas! Že ves popoldan se gostijo.« je jezno zakričal Jernač.
»Ja, pa brez župnikovega blagoslova?« je otročje zdvomll mladec, ki je prvikrat stal na preži.
»Bedak! Poroka je bila že pred krščanskim naukom.«
»Fantje! Sedaj pa vsi k Tomažu, potem jim pa napravimo mačjo muziko, da bodo za večno
pomnili!«
Vsa gruča se je vsula na vas v krčmo.
»Krčtnar! Danes mora leči vino od mize!« je kričii 1 Štefuc.
»Kaj ste že odpravili?« je skušal previdno pc izvedeti krčmar.
»Potegnili so nas! Zastonj smo čakali, sedaj jim pa zagodemo, da bo joj.«
»Kar pomirite se. Zdobrajte se z njimi...« je pogovarjal Tomaž razburjene mladeniče, ki so pili čez mero.
»Nikdar! Ali ženitvanjski tolar, ali.. Fantje! Sedaj pa h Klančarju.«
Divji vriski so presekali nočno tišino, privezani psi so se začeli trgati, skrben gospodar je vrgel zapahe čez vrata in privil luč. Ko so prišli ponočnjaki pred Klančarjevo hišo, sta se po kratkem posvetu podala med svate Štefuc in Jernač, da posredujeta radi odkupnine in ženitvanjskega tolarja. Ker ju pa svatje niso pustili v družinsko sobo, kjer sta se nahajala Micika in Tone, sta se vrnila praznih rok.
»Auf biks!« je zarjul Štefuc in se opotekel na pragu.
»Auf... auf!- so se mu pridruževaii pajdaši. se plazili pod okni ter potiskali klobuke na oči.
»Na korajžok
»Ženitvanjski tolar... sicer bo vse drobno.«
Nekdo je udaril s palico po oknih, da je počila steklovina. Okoli vogala so pritekli nekateri vozniki, dva radovedna svata sta pogledala na ecslo ter se brez besede umaknila. Zmešnjava so je stopnjevala, v veži se je oglasil starešina Kržič ter začel grajati razgrajače.
»Po ženitvanjski tolar smo prišli! je donelo iz fantovskih grl.
Kdo vam ga jo pa obljubil? se je možato postavil starešina.
•'line naj pride ven. S tabo so ne bomo r,izgovarjali, stiskač slari!^-
Kržlč je stopil nted fante in jih pogovarjal:
•■Ako sle prišli v goste kol dostojni mladeniči, ledaj prisedite z nami k svatovski mizi in se veselite, ako ste prišli izzivat, vam odsvetujem, da še kaj dolgo razgrajate.«
Tudi domači vozniki so začeli pozivati fante naj se razidejo. Nekdo je v šali počil z bičem, kar je fante še bolj podžgalo.
»Kdo nas hoče pretepati?«
»To bo krvava fantovščina!« so' grozili nekateri v temi.
»Fantje, rotim vas, odnehajte, da ne bo nesreče. Nihče vam ne bo napravil zlega!" je še enkrat poskusil pomiriti starešina fante.
Domači so postavili luč na okno. da bi preprečili pretep. Tudi Tone je prišel pred hišo in pogovarjal razgrajače:
»Jesti in piti vam dam, kolikor si poželite, denarja pa nek
»Moraš!« je siknil Štefuc sredi gneče.
»Jaz sem gospodar in dajem po mili volji, komur hočem in kar se mi zdi primerno ter pošteno,« je užaljeno zavrnil Tone izzivače.
Ko je zaznala Micika za nevarnost, je takoj prihitela in prosila Toneta, da se ne spušča z nerazsodnimi fanti v piepir. Toda zla usoda je že razgrnila črni plašč! Pamet in ljubezen sta se srečala s sovraštvom in alkoholom. Nož se je za-bliskal v pramenu slabe lesčerbe. Štefuc se jo pritajil, usločil hrbet ter preže čakal za hrbti kričečih fantov. Ko je poslala zmeda najhujša, se je mačje pognal in zapičil nož v Tonetov vrat. Jeklena konica je lahno škrtnlla ob kosti, družice so »avpile ter se razbežale, nekdo se je komaj osvestil in viknil:
»Z nožem ga je I«
Toneta je malce zasrbelo na vratu, prijetna toplina ga je hipoma prevzela, kakor bi mu nekdo položil gorak obkladek okoli vratu. Toda čudovito ttgodie se je nenadoma prevrglo v grozno, neznosno bolečino. Kriknil je in pal vznak. Nevestine roke so ga prestregle, kri je oškropila poročno obleko. Svatje so se strnili okoli ranjenca ter ga prenesli v hišo. Jok in obup sta navdala goste. O Bog! Sredi veselja težka smrti Morilec je porabil zmedo in se zgubil v temi. Njegovo sled je izdajal mrtvaški ptič, ki so ga zbudili bežni koraki...
Sredi posta je Tone radi rane preminil. Mlada vdova je zaplnkala, rakiftke senožeti so vzdilmile, hrasti pod Vihreo so slrepetali. Morilca pa so zajeli orožniki ter ga prepustili roki pravice.
Vsa ta nesreča radi ženitovanjskega tolarja!
Dnevna
Koledar
Petek, 29. januarja: Frančišek Šaleški, cerkveni učenec.
Novi grobovi
+ V D. M. v Polju jo umrl gostilničar in posestnik g. Leopold Kuhar. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne.
■f" V Ljubljani je umrla g spa Mara Hojan, soproga knjigovodje. Pogreb bo danes popoldne ob 4.
+ V Trnovem je umrl g. Franc Deleja, gostilničar in posestnik. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne.
Pokojnim svetila večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Duhovniške izpromembc, V včerajšnjem poročilu so se vrinile nekatere pomote; pravilno se glasi: Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Ko-lenc iz Murske Sobote za kornega vikarja v Maribor, Venceslav Jastrobnik iz Dramelj v Ponikvo ob j. ž., Matija Kreuh iz Ponikve k Mali Nedelji, Ivan Mak iz Selnice ob Dravi v Ormož, Vinko Pivec iz Cirkovc v Selnico ob Dravi in Jožef Voj-kovič iz Male Nedelje v Mursko Soboto.
= Poročila se je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospodična Jožica Pogačnik, hčerka posestnika in gostilničarja z gospodom dr. Miletom Rošem. Obilo sreče!
Surov fantovski napad
Kdo je pravi krivec?
Dobrna, 26. jan.
V nedeljo popoldne so pri nekem posestniku obhajali ženitovanje. Po stari slovenski navadi so se ob tej priliki zbrali bližnji in daljni sorodniki, da počaste s svojim obiskom novoporočenca. Kakor običajno, so se tudi to not zbrali o mraku vo-glarji od bližnjih in daljnih sosedov, da malo pova-sujejo in če mogoče da si tudi namočijo žejna grla.
Pozno zvečer je prišel mimo hiše, kjer so obhajali ženitovanje, mesarski pomočnik Habe Ber-nad, ki je šel v hribe ogledat živino. Nič hudega sluteč je prišel med vesele voglarjev, ter je po kratkem postanku mirno nadaljeval pot proli Dobrni. Ko je napravil par korakov, skočita nenadoma za njim dva knietska fanta. Eden mu je skočil pod noge ter ga prevrnil. Drugi ga pa naskoči z odprtim nožem, ter ga zabode v hrbet. Zada mu še težke rane na obeh rokah, nakar oba napadalca pobegneta v noč.
Nesrečni Habe Bernard, kateri je bil težko ranjen, se še z veliko težavo privleče do bližnjega soseda, kjer se pa vsled izgube krvi zgrudi. Drugi dan je prišel zdravnik, ga obveza! in odredil, da ga prepeljejo v bolnišnico.
Kaj je vzrok tej surovosti kmečkih fantov, ni težko uganiti: Fantom manjka izobrazbe, mantka jim dobrih in kmetskemu stanu prikladnih organizacij in društev. Sedaj fantje nimajo društva, kjer bi imeli sestanke in razna predavanja, zato seveda iz dolgega časa začnejo popivati, ter tako postanejo pravi pijanci, pozneje slabi gospodarji, pretepači 'in — sramota vsega slovenskega naroda.
Osla le vesli
—	Prijavo drž. upokojencev za prejemanje dravinjskih doklad. Z uredbama lin. ministrstva št. 75.500-1 od 27. oktobra 1031 oz. št. 76.000-1 od 5. decembra 1931 je piedpisano, da morajo vsi državni upokojenci (upokojenke), njih vdove in sirote najkesneje do 1. marca 1932 predložiti iz-plačevalni blagajnici, t. j. odseku za računovodstvo dravske finančne direkcije, novo ]> r i -j a ve. Obrazec za te prijave je bil predpisan z odločbo fin. ministrstva od 12. decembra 1931, št. 83.COOI in je objavljen v Službenem listu od 16. januarja 1932, kos 4. Prijavne obrazce je izdalo in Mložilo »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, kjer jih je dobiti proti plačilu 1 Din za komad. Kakor sporoča imenovano društvo se prijavni obrazci dobe pri vseh tobačnih zalogah v dravski banovini, v vsakem poedi-nem kroju, kjer jo sedež okrajnega sodišča vsaj v eni trafiki, v Ljubljani v trafiki Pogačnik R. (prej Blaž) na Dunajski cesti (Matianova hiša), v Mariboru v trafiki Svetek Pavle v Gos|)oski ulici, v Celju pa v trafiki Perovšek Alme na Kralja Petra cesti. — Vsi predlagatelji prijav se pri tem opozarjajo, da morajo biti prijave pisane in podpisane lastnoročno in čitljivo, sicer se ne bodo obravnavale. Tistim upokojencem, ki bi do 1. marca t. 1 prijav po novih obrazcih ne predložili, se ustavi nadaljnje izplačevanje doklad, dokler se ne vlože prijave. K prijavi je priložili v dokaz resničnosti navedb vse potrebne listine. Vendar upokojencem, ki so že v minuli jeseni predložili prijave in doltazilne listine, teh listin ni treba vnovič predlagati. V bodoče pu bodo morali predlagati listino samo v dokaz s premolil b, ki ustvarjajo zanje nova prava do dra-ginjskih doklad. - Prijavne tiskovine je izpolniti točno, pazljivo in pravilno. Za neresnične prijave so predlagatelji kazensko in disciplinsko odgovorni. — Opozarjajo se tudi vsi upokojenci, naj v obrazcu točno navedejo številko svojega likvidacijskega lista, ki je označena na vsakem mesečnem čekovnem odrezku. — Natančnejša navodila za izpolnitev prijavne tiskovine so natisnjena na obrazcu samem. Po njih se je natančno ravnati.
—	Zimski kmetijski tečaj v Kogoji ni: Tečaj /e otvoril sreski kmetijski referent g. Lipovec v navzočnosti zastopnika okrajnega načelnika g. Zorna, šol. upravitelja Benkoviča, župana občine Bogojina in 80 uslužbencev. V tečaj je vpisanih 56 kmetsfkih fantov iz občin Bogojina, Ivanci, Bu-kovnica, Streliovci in Filovci. Poleg tega pa prihajajo na posamezna predavanja tudi drugi kmetovalci, ki niso vpisani v tečaj. Povprečna udeležba na predavanjih je 80. Za posamezna predavanja vlada veliko zanimanje.
—	Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici februarja. V četrtek, dne 4. februarja t. I. bo predavanje ;O živinorejskih zadružnih in društvenih prireditvah pretekle jeseni«. Predavanje bo v obliki razgovora, ki ga podasta inž. Zidanšek in inž. Wen-bo. Predavanje o travništvu, ki je bilo določeno za nedeljo, dne 7. februarja in četrtek 11. februarja, zaradi nepredvidenih ovir odpade, vršilo se bo pa enkrat pozneje, o čemer bodo poslušalci pravočasno obveščeni po dnevnih listih in listu Radio Ljubljana. V nedeljo 14. februarja ob 8 zjutraj predava DOTO. Martin Zupane o predmetu: »Naša domača svinje-reja in nasveti zn njeno zboljšanje«.
—	Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju dne 28. jan. ob 8 r/.jutraj: Bistrica-liohinjsko jezero —11, jasno, snega 18 cm; Brežice —7, jasno; Celje —4, jasno; Drnvograd-Meža —10, uieglu, snega 8 cm; Jese-
kronika
niče —8, jasno; Kamnik —3, megla, snega ni; Kranjska gora —7, jasno, snega 30 cm; Kočevje —9, jasno; Kotoriba —4, jasno; Ljubljana g. k. —5, jasno; Ljutomer —4, jasno; Maribor g. k. —5, jasno; Novo mesto —7, jasno, snega 5 cm; Št. Janž na Dolenjskem —2, jasno, snega 2 cm; Tržič —6, jasno; Rakek —8, jasno.
—■ Vremensko poročilo iz Kranjske goro po stanju dne 28 januarja 1932 ob 7 zjutraj: Barometer 778 mm, temperatura —7 C, vreme jasno in mimo, veter sever, sreža 30 cm, smuka idealna, skakalnica uporabna in v brezhibnem stanju pripravljenn za I. prveustveno prireditev LZSP dne 30. in 31. jan. pod pokroviteljstvom bana drav. banovine g. dr. Drago Marušiča. Sankallšče uporabno. Izgledi za nedeljo odn. praznik odlični.
Čevljarji,
stremite k dovršenosti!
Gumijasta koža »REKORD" Vam
olajša delo, Vam poveča dobiček, zniža vsled svoje cenenosti Vašo prodajno ceno
I in Vam s tem privabi nove odjemalce.
Gumijasta koža »REKORD" je
Irpežnejša od usnja, jo je mogoče šivati in zbijati, ne da jo namakate.
Rabite tudi amerikansko lepilo „RE- E KORD" za vsako vporabo, in nepo- I končljive gumipete »REKORD*. R
Zahtevajte vso lo lobo	j|
od Vašega dobavitelja.	n
V Službenem listu kraljevske brniške uprave dravske banovine št. 7 od 27. januarja t. 1. jo objavljen »Zakon o lovu.., dalje »Uredba o nagradi dnevničarjem min za zunanje posle«, »Izprememba 1 uredbe o draginjskih dokladah civ. drž. uslužbencev«, »P avilnik o praktičnem izpitu trsničarjev za voditev privatnih trsnic«, »Pravilnik o pobiranju in obračunavanju žigovine za merila in dragocene kovine«, »Odločba o dnevnica!] za delavska potovanja«, »Razširitev krajevne pristojnosti p edstojuištva mestne policije v Cel
,iu«, »Telefonski promet Bled — Italija«, ^Razpis o podstavi za pretvarjanje m3 lesa v kilograme«, »Seznam držav, ki so ratificirale konvencijo o svetovni poštni zvezi«, »Izjava Vel. Britanije k poštni konvenciji za Tanganjik«, »Konvencija o avtomobilskem prometu, ratifikacije in veljavnost«, »Veljavnost sporazuma z Madžarsko glede agrarnih stvari«, Ratifikacija konvencije o oprostitvi carinskih formalnosti, po Letonski-, »Ratifikacija konvencij o postopanju z vojnimi ujetniki in za izboljšanje u«ode ranjencev in bolnikov za vojne, po Letonski«, »Ratifikacija konvencije za pobijanje ponarejanja denarja, pn Rusiji in Monaku«, »Ratifikacija konvencije o poštni hranilnici, po Poljski«, -Pristop Vel Britanije konvenciji za pobijanje trgovine z ženskami in otroki«, 'Ratifikacija konvencij o odškodnini za nezgode in o zavarovanju delavcev zn bolezen, po republiki Čile«, »Prislop Belgije k zrpisniku n stalnem mednarodnem sodišču v Haagu«, »Pristop repub like Čile konvenciji o nočnem delu žensk:, »Razglas o izpremembi pristojnosti nekaterih tehničnih razdelkov« in : Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«.
Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tes-uobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
—	Sadjarska in vrtnarska podružnica Konjice ima v nedeljo, dne 31. t. m. v deški osnovni šoli občni zbor, ki se bo vršil po otvoritvi vinske razstave, na kateri bodo razstavljena tudi jabolka priznanih domačih vrst. O sadjarstvu bo predaval okr. kmetijski referent Nemec Ivan.
—	Otrok se igral s patrono. Še vedno se dogajajo, zlasti na deželi, nesreče s patronami in drugimi eksplozivnimi snovmi, ki skoraj vse izvirajo še izza svetovne vojne, čeprnv je že skoraj 14 let, odkar je minula. Včeraj dopoldne je našel 7 letni sinček kmeta Anton Drobnič v Pijavi gorici dina-mitno patrono. Igral se je z njo tako dolgo in tolkel po njej s kamnom, da jo patrona eksplodirala in raztrgala dečku dlan leve roke. Ranjenega dečka so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Deček bo najbrže ob levo roko.
—	Padec na ccsti. V ljubljansko bolnišnico je včeraj prišel 55 letni čevljar Fortunat Globočnik, brezposelni čevljar iz Tržiča. Ta je že dne 25. t. m. padel na cesti in si zlomil desno ključnico. V bolnišnico pa je prišel šele včeraj.
—■ Falska elektrika v Cakovcu. V Cakovcu polagajo kabel za električno omrežje. Kopanje jarkov je težavno, ker je talna voda zelo visoka in takoj zalije jarek. Morali so vodo izčrpati, preden so položili kabel. Tako bo tudi Cakovec zamenjal električni tok domače elektrarne s tokom falske elektrarne. Cena kilovatu bo ostala neizpretnenjena.
—	Stroškov svojega pogreba noče plačati. V niali hrvatski vasi se je pripetil čuden slučaj, ki se je razvil v zadevo, s kakršno pravniki skoro gotovo še niso imeli opraviti, ''.'red sodišče je oil poklican trgovcc Jakob Schiller, ker se brani plačati svoje lastne pogrebne stroške. Častivredni trgovec Jakob Schiller je nekega dne zbolel, se vle-gel v posteljo in »umrl«. Njegova mala trgovina ni prinašala toliko dobička, aa bi mu priredili razkošen pogreb. Nasprotno, njegova vdova se je morala silno boriti z edinim jiogrebnim zavodom v kraju, da bi mogla svojega moža za sprejemljivo ceno pokopati. Končno so se sporazumeli in pogreb se je vršil. Od razburjenja in žalosti pa je vdova zbolela in ni mogla iti za pogrebom svojega moža. Cerkveni zvonovi so začeli zvoniti, pogrebci so se zbrali in krsto s truplom pokojnega trgovca so nesli iz hiše. Medtem pa je vdova v svoji bolniški uostelji molila in v duhu spremljala svojega
, ljubljenega moža na pokopališče. Ko bi po njenem mnenju morali spustiti krsto v jamo, je naenkrat začuta s tihe vaške ceste poklensko vpitje. Vstala je in šla k oknu. In kaj ie videla? Njen mož je v dolgi mrtvaški srajci divje tekel proti hiši, za njim jia lastnik oogrebnega zavoda. Močno zibanje krste ga je zbudilo iz globoke nezavesti in pričel je tolči ob krsto, ravno ko je župnik opravljal zadnje pogrebne molitve. Pogrebci so odprli krsto in iz nje je vstal trgovec Jakob. Kmetje, preprosti ljudje, so mislili, da se je prikazal , duh in so zbežali. Najhrabrejši pa je bil lastnik pogrebnega podjetja. Vajen mrtvih ni prav nič mislil na duha, ampak na svoj račun. Stekel je za od mrtvih vstali trgovec Jakob bo moral plačati hotel pripraviti ob pogrebne stroške. Mrtvi ne nosijo v mrtvaški srajci denarnice in trgovec Schiller je upnika zavrnil. Tudi pozneje ni hotel plačati pogrebnih stroškov. In tako sta te dni stala pred sodnikom od mrtvih vstali in dobavitelj njegove krste, ki je vložil tožbo za pogrebne stroške in navajal, da krsta ni več uporabljiva. Sodnik se je postavil na stran lastnika pogrebnega zavoda in od mrtvih vstali trgovec Jakob bo marol plačati stroške svojega lastnega pogreba.
—	Mrtvec s 54.000 Din. V Novem Sadu je nekemu možu na cesti spodrsnilo in padel je na tla. Ljudje so mu takoj prihiteli na pomoč, toda ponesrečeni ni kazal nobenega znaka življenja več. Policijski zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. V žepu moža so našli vložno knjižico novosadske komercijalne banke na ime Todorja Petroviča, trgovca v Zemunu, glasečo se na 42.902 Din, 12 000 Din gotovine in volivni listek na ime Milija Bosanskega bre/ navedbe kraja. Doslej še niso mogli ugoloviti, katero je pravo ime ponesrečenega moža.
—	Streli na tihotapce ob madjarski meji. V torek ponoči je obmejna straža na madjarski meji v bližini Čakovca opazila skupino mladih ljudi, ki so prihajali z madjarske strani z vrečami na hrbtu. Straža jih je pozvala, naj obstoje, nakar so se snu-stili v beg Ker se na ponoven noziv straže niso ustavili, je straža pričela streljati. Enega je krogla zadela v glavo in je bil na mestu mrtev. Drugi pa je bil lažje ranjen, vendar pa se mu je kljub temu posrečilo pobegniti z ostalimi tovariši. Pri mrtvem so našli dve vreči tobaka za pipo.
—	Ali ste žc vložili prijavo za pridobnino? Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Liubljani. Rabile: Prijavo za odmero pridobnine (letos nova tiskovina), pola 1 Din: Pripomoček za pravilno sestavo prijave -/.a pridobnino komad 2 Din; ter Prijavo za pavšalno plačevanje poslovnega davka, pola 1 Din.
Celje
0 V Dramlje bo vozil celjski mestni nvtobus : za čas vinskega sejma od 31. januarja do 2. febru-I arja t. 1. vsak dan ob 8 zjutraj in ob 13 iz Celja. • Vračal pa se bo ob 11 in 17 iz Dramelj.
0 Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v [ soboto, dne 6. februarja eb 9 v mestni narodni Soli. ; Na dnevnem redu je predsednikovo poročilo, bla-i gajniško, dopisi in dve predavanji: Dolinar: Po-j izkusni razredi in Vrečar: Izlet na kolonljalno raz-: stavo v Parizu.
0 Težka nesreča pri delu. Posestnikovega ! sina, 30 letnega Antona Majcena iz Šmarjete pri Škofji vasi je v sredo 27. t. m. zagrabil doma pri delu stroj in mu zmečkal prsni koš. Prepeljali so I ga v javno bolnišnico. Njegovo stanje je zolo resno in je prav malo upanja, dn bi okreval.
0 Nesreča vsled padca. 31 letni delavec Božič Jožef, doma v Grajski vasi 55 pri Vranskem ie padel na poledeneli cesti. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v javno bolnišnico.
0 Nova stanovanjska hiša. Včeraj, četriek 28. t. m. ob 2 popoldne se je izvršil komisiiski ogled nove stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda v Razlagovi ulici. Po blagoslovitvi, ki jo je izvršil g. opat Jurak, je komisija pregledala vse prostore v novi stavbi in našla vse v dobrem stanju. Po izvršenem pregledu se je nova zgradba izročila svojemu namenu.
VeHSta Nedela
V	naši župniji, ki šteje 3S00 duš, smo imeli lani 108 krstov in samo -19 mrličev. Vsekakor lep napredek. V tukajšnji graščini nemškega viteškega reda nastanejo s 1. februarjem spremembe. Dosedanji ekonom dr. ing. Dostal gre v Ljubljano za hišnega ekonoma, na njegovo mesto pn pride p. Ciril Lekšan, dosedaj upravitelj župnije v Ormožu, kamor pride iz Ljubljane p. Remigij Jereb.
Keani
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranja priredi v petek, dne 29. t. m. ob 20 v dvorani Ljudskega doma javno filmsko predavanje o tehniki avtogenega varenja. Predvajala se bosta dva strokovna filma o omenjeni tehniki. Predaval bo g. ing. Knez iz Ruš, ki sedaj vodi tečaj za avto-geno varenje v Kranju. Predvajanje filma in predavanje sta namenjena udeležencem avtogenskega tečaja, vsem obrtnikom kovinske stroke, njih pomočnikom in vajencem kakor tudi vsem onim, ki se za avtogeno tehniko zanimajo. Vstopnine ni!
Nogometna tekma na Farovški loki. V nedeljo, 31. t. m. ob 1 popoldne se bo vršila na igrišču j SOPD »Triglava« na Farovški loki nogometna tek-1 ma med SK »Dunav« iz Ljubljane in SOPD »Triglav« iz Kranja. Podprimo s številnim obiskom prizadevanja agilnega »Triglava^, ki hoče pokazati, da so tudi pozimi možne nogometne tekme.
Zagorje
V	nedeljo popoldne ob pol 4 nastopi tukajšnje prosvetno društvo v društveni dvorani v Tr-
| bovljah s planinsko igro »Zlatorog«. Upamo, da bo igra, združena s krasnim petjem močnega pevskega zbora, vzbudila tisto zanimunje, kakor ga je tukaj o božiču, ko so jo trikrat igrali ob nabito polni dvorani. Od 10. februarja do 13. marca se bo vršil v Mediji-lzjakah kmetijski tečaj v dvorani kmet. mlekarske zadruge. Predavali bodo o vseh panogah kmetijstva. — V sredo 27. 1. m. je obhajal g. Janko Levstik, nadučitelj na zagorski šoli 50-letnico rojstva in 30 letnico, odkar službuje. Na predvečer sta mu pevski društvi iz Lok in HoU'e-deža priredili pod vodstvom učitelja g. Adamiča podoknico. Zaslužnemu šolniku želimo še mnogo 1 srečnih let.
NATEČAJ
Neka zadružna ustanova v Belgradu rabi
3 knjigovodje - začetnike
Pogoji: 1. Da so dovršili visoko šolo ek. kom. šolo ali trgovsko akademijo ali višjo zadružno šolo. 2. Da so zadostili vojaški dolžnosti. 3. Da niso nad 26 let stari. — Prijave « predpisi dokumentov naj se pošljejo do 10. febr. na Publicitas, Beograd, poštni predal 60, pod »Konkurs«.
j *	Jesenice
Volitve obratnih zaupnikov. Jutri, v soboto se | v podjetju K. 1.1). vrše volitve obratnih zaupnikov. Za volitve vlada med delavstvom močno zanimanje. To še prav posebno zaradi njih položaja in njego-j vega razvoja, kateremu je kol gl. zaupnik vsega i delavstva načelovai g. Jeram Jurij. Kakšen bo re-! zultat volitev, je težko uganiti že vsled tega, ker je med marksisti opažati že dalj časa ugovor proti nekaterim njihovim voditeljem zaradi absolutističnega delovanja. Ugodno pozicijo ima organizacija krš. socialistov, ki da slutiti, da ho pri volitvah pridobila. Volitve se bodo vršile o,- 5 zjutraj nepretrgoma do 24 zvečer. Kandidatna lista Jugoslovanske strokovne zveze, skupine kovinarjev, t. j. kršč. socialistov ima številko 2 (dve) iu modro gla-i sovnico.
Ptui
Predavanje. Obrtno društvo priredi v petek 29. t. m. ob 19 predavanje o novem obrtnem zakonu. Predaval bo zadružni nadzornik g. Založnik j iz Maribora. Predavanje se vrši v Narodnem domu. Radi važnosti predmeta se pričakuje obilna udeležba.
Nevarna grožnja. F. M., sin kočarja iz Spuh-Ije je zelo razburljive narave. Radi neke malenkosti se je skregal z Jakobom Strelcem, posestnikom iz Spuhlje. Ker ni dobil zahtevanega zadoščenja, sc je odpravil na dom poslednjega in tam začel hudo razgrajati, tako da je končno Strelcu razbil vse šipe na oknih ter polomil ves okrog hiše stoječi plot. Napravil je precej škode. Strelec je M. ovadil sodišču, ki je proti nasilnežu uvedlo kazensko postopanje.
Iz policijske kronike. Aretirana je bila Ana Belečič. služkinja, rodom iz Cvetiina pri Krapini. Stražnik Peklar jo je zasačil v trenutku, ko je prodala obleko sumljivega izvora. Pri zaslišanju in potom poizvedb se je dognalo, da je ukradla razven obleke, še druge stvari svojega gospodarja, kjer je bila uslužbena. Škoda znaša 3050 dinarjev. Belčič je bila eskortirana v Maribor in izročena tamkajšnji policiji.
Šport
MEDNARODNE SMUŠKE TEKME
Vrhovna zimsko-eportna instanca je razpisala tekmovanje za državno prvenstvo v skokih in teku. Po zgledu drugih držav so tekme za drž. prvenstvo obenem tudi mednarodne. Letos 60 vrše torej drugič smučarske tekme za državno prvenstvo, pri katerih bodo tekmovali tudi inozemski tekmovalci. Lani so nastopili Cehi in Av-i strijci, Čehi so pripeljali svoje kompletno moštvo, j ki si je tudi pridobilo državno prvenstvo. Letos Čehi ne bodo zastopani z najboljšimi močmi, ker so poslali zastopstvo v Ameriko, kjer bodo nastopili na zimski olimpijadi v Lake Placid. Naši sosedje imajo istočasno svoje državno prvenstvo, vendar bodo poslali nekatere tekmovalce, kajti v Avstriji imaijo več smučarskih Zvez. Najbrž bodo Avstrijo zopet zastopali isti tekmovalci kot lansko leto.
Prvič pridejo k nam edinole Nemci, ki pošljejo svojega najboljšega tekmovalca Miillerja, večkratnega državnega prvaka. Miiller je doma iz Bavarske, kjer so najboljši nemiki smučarji. Z njim pride tudi Leitpold, kot spremljevalec pa znani športni časnikar dr. Huther. Kot lani, čaka naše smučarje zopet težka naloga. Se posebej, ker ni gotovo ali bo mogel tekmovati naš najboljši — | Joško Janša.
Tekme se bodo vršile v Mariboru, kjer so zgradili novo skakatnico. Mariborski smučarji so že pokazali, da znajo dobro organizirati Poleg i tega ima pa prvenstvo v Mariboru še eno prednost. Vrši se v bližini večjega mesta in bodo imeli prireditelji veliko gledalcev. Gotovo veliko več, kot lani v Bohinju. Prireditev ne bo odvisna toliko toliko od izletnikov, kakor v Bohinju. V Mariboru j 6amem je tako zanimanje za zimski šport, da bo ! skakalnim tekmam prisostvovalo več tisoč gledalcev. Tako, da bodo letošnje mednarodne tekme uspele še bolj kot lani.
PRVENSTVO LJUBLJANSKE ZIMSKO-SPORTNE PO DZVEZE
Prvenstvo LZSP v kombiniranem tekmovanju se vrši delinitivno dne 31. I. in 2. II. 1932 v Moj-I strani. — Dne 31. 1. se vrši tek na 15 km s startom v Mojstrani ob 10. uri. Cilj istotam. Žrebanje se vrši ob 8 zjutraj v hotelu Triglav v Mojstrani. Tek se bo ocenil za kombinirano tekmovanje, pa tudi ločeno, tako da je v teku mogoče tekmovati ludi onim, ki ne bo.lo skakali. — Dne 2. II. se vrši tekmovanje v skokih na skakalnici v Mojstrani. Začetek skakanja ob 13.30. Vsak tekmovalec ima po dva skoka v konkurenci. Ocena za podzvezno prvenstvo se izvrši nato kombinirano za tek in skoke ter sc razglase rezultati in ra-dele darila 2. II. ob 16 v hotelu Triglav (pri Ra-biču) v Mojstrani. — Ocenitev skokov pa se bo izvršila tudi ločeno ter je mogoče tekmovati tudi samo v skokih. — Tekmujejo lahko vsi pri JZSS verificirani tekmovalci. Prvoplasirani v kombiniranem tekmovanju dobi naslov: »Prvaka LZSP za 1931-1932« in častno darilo. Drugi in tretji v kombiniranem tekmovanju prejmeta častni darili. Prvi v teku, ki ne prejme darila že v kombiniranem tekmovanju, ali ki je tekmoval samo v teku, prejme kot darilo tekmovalne smuči. Prvi v skokih, ki ne prejme darila že v kombiniranem tekmovanju, ali ki ie tekomaval samo v skokih, prejme kot darilo skakalne smuči. Ker je mogoče tekmovati v kombiniranem tekmovanju, ali samo v teku ali pa samo v skokih, je toraj dana možnost udeležbe prav V6em tekmovalcem. Zato se pozivajo v«i pod-! zvezni člani (klubi in društva), da se tekmovanja udeleže s svojimi tekmovalci, vsak član podzveze ! pa naj pošlje najmanj svojega klubskega — društvenega prvaka, da bo udeležba čim sijajnejša in da se pomerijo med seboj vsi tekmovalci ter morda med njimi najdejo novi talenti,
MOTO-SKI-JOERING
Posebna atrakcija Bleda je zamrznjeno je-I zero, ki nudi obilo možnosti za drsanje, Športni klub Bled je zato sklenil prirediti prihodnjo nedeljo dne 31. januarja 1932 na zamrznjenem jezeru moto-ski-joering, za katerega vlada že danes po vsem Gorenjskem veliko zanimanje. Zamrznjena gladina nudi smučarjem in motociklistu sijajno brzino do 80 in več km na uro. To je vse kaj drugega kakor konjski ski-joering na suhem. Prireditev jc zamišljena v večjem stilu in bo ena največjih letošnjih zimuko-sportnih prireditev na Bledu. Po dovršenem moto-ski-ioeringu se bodo vršile nu jezeru razne propagandne tekme kakor: hitrostni tek blejske dece, ditka enovprež.nih sank, ' dirka kolesarjev, ob zadostnem številu prijav konjski ski-joering, curlir.g-tourniir Mlino—Grad etc. Zmagovalci v posameznih tekmah dobijo primerna dragocena darila, ki bodo razedeljena zvečer. — Slovenski športniki vie Slovenije vabljeni, da «i ogledajo hitrostne rekorde moto-Aki-jo«ringa na zamrznjenem blejskem jezeru.
Pred pričetkom razorožitvene
konference
Učinkovitost reklame
Zahteva dneva
Nemški reklamni svetovalec Michligk jo mnenja. <la jo postala zahteva dneva, da govore tudi nemški listi o sebi, zlasti pa še o inseratnein delu. Kar velja za nemške liste, velja v precejšnji meri ludi za naše.
Tri okoliščine se zde Michligku posebno odločilne:
1.	Predvsem je tu angleško-ameriški vzgled. V Ameriki in že poprej v Angliji so si ugledni založniki osnovali svoja podjetja prav ■/. velikopotezno reklamo. Ameriški in angleški založnik govorita rada in o vsaki priliki o sebi in svojih interesih. Umestno je, da posluša tudi nemški založnik — da pospeši razmah svojega lista in svojega časopisnega podjetja — izkoristiti zase reklamo, ki jo vrši za druge v največjem obsegu in da profitira na malem prostoru od učinkovitosti in uspešnosti svojega lista in inserata.
2.	Vsako podjetje ima v sebi kali rasti, hoče se razširili, postati veliko in napredovali. Listi morajo zato poskušati, da sodelujejo pri stremljenju podjetij /.a razširjenjem in da jih opozore na svoj inseralui del. Od Iu datira prva misel nemškega založnika, vzbujati zanimanje za inserate. Žal, da je ta razvoj, ki je bil v najboljšem teku, če ne že popolnoma prekinila, pa vsaj občutno omejila svetovna vojna. Počasi, šele v zadnjih letih, se je nemški •'-•!{ naučil, da se znajde v sedanjosti in se je ludi ■ naučil, da dvigne svojo reklamo na višji, spremenjenim razmeram sedanjosti ustrezajoči nivo. To pa še ne velja splošno in ne še v zapravlji-
vem obsegu, ki je tu prva zahteva. Pač se zdi, da je povsod dobra volja, pluti s tekom časa tudi glede lastne reldame.
3. V zmedenih časih inflacije je dobil inserat, lahko se reče, sto konkurentov. Inflacija, čas videza, je trpel, da se niso le dokopale nesolidne eksistence do premoženja in ugleda, temveč je ustvarila tudi pojave, ki ne bi bili v normalnih časih zmožni življenja. Posebno se je to pokazalo na področju reklame. Vijak je hotel takoj zaslužiti z reklamo. Od dneva do dneva so si izmišljali nova reklamna sredstva in celo izkušeni trgovci so se dali preslepiti in so izdali velike zneske za »reklamo«, ki se je v kratkem izkazala za ničvredno. Časopisje je imelo torej od novega razmaha gospodarstva spočetka kaj malo koristi. Ono, ki se smatra dolžno, da spremlja gospodarstvo v njegovem razvoju, da ga podpira in pospešuje, je moralo doživeti, da je nehvaležnost ludi tu plačilo sveta. Danes ni treba več razlagati, da brez sodelovanja časopisja ni več možen razvoj gospodarstva. Dežela z najboljšim tiskom bo imela tudi najboljše gospodarstvo — in obratno. Tesna spojitev in sodelovanje tiska in go-I spodarstva pa sta ostala v Nemčiji prav po tistih, ki se jih liče, po industriji, Irgovini, obrti in poljedelstvu vedno znova do najnovejšega časa neopa-žona. Razumevanje je manjkalo in nujni sklepi se niso storili. Toliko bolj se mora tisk sedaj potruditi, da pouči gospodarstvo o njunem medsebojnem razmerju. Predvsem o tem, da je reklama — in to je v večini slučajev reklama v bistvu — neobhodno potrebna!
Dne 2. februarja bo v Ženevi pričela velika mednarodna konferenca za razorožitev, ki bo trajala gotovo več mesecev. Konference se bodo udeležile po svojih zastopnikih tudi države, ki niso članice Zveze narodov. Prinašamo slike nekaterih voditeljev delegacij. Zgornja vrsta od leve na desno: Sir John Simon (Anglija); dr. Beneš (ČSR); Nadolny (Nemčija); Zaleski (Poljska). — Spodnja vrsta od leve na desno: Grandi (Italija); Litvinov (Sovjetska Rusija); Tardicu (Francija); Gibson
(Amerika).
V zlati kletki
Berlinsko obrtno sodišče je ugodilo zahtevi neke služkinje, ki je terjala svojo plačo. Zadeva je /.budila veliko zanimanje, ker je bil tožen eden izmed vodilnih nemških težkih industrijalcev z več milijonskim premoženjem. Hišna je pripovedovala: Ko sem prispela v mesto, kjer sem imela nastopiti služ-bo, se mse naravnost zavzela. Tudi poprej sem imela dokaj dobre službe, a kaj takega nisem pričakovala. Na razpolago mi je bilo posebno
Izdajalcc? General Ma, hrabri kitajski general, je bil poveljnik kitajskih čet v Mandžuriji in se j" prvotno zelo hrabro in uspešno boril proti Japoncem. Nedavno pa je stopil na stran Japoncev, ki so ga v mestu Cicikarju sprejeli z vsemi vojaškimi častmi. Govorijo, da je izdal kitajske interese, da bi postal guverner neodvisne Mandžurije.
ločeno stanovanje: dve sobi s kopalnico, iti razen mene nikogar notri. Gospa je bila tako prijazna, da ne morem povedati. Hrana je bila sijajna. Nikoli poprej nisem mislila, da bom tako gosposlco jedla. Kratkomalo je hišna po pravici mislila, da se ji je nasmehnila sreča. A kmalu se je na svoje začudenje morala prepričati, da ne sme storiti koraka, ne da bi ji sledila gospodinja ali drugi opazovalec. ; Ko sem pospravljala sobe, pripoveduje dekle. ; me je stalilo kdorkoli opazoval. Naposled sem pričakala drugo nedeljo, ki je bila po določilih službene pogodbe moj prosti dan. Popoldne sem smuknila iz hiše, a gospodinja me je pričakovala pred vrati v luksusnem avtomobilu. Ponudila mi jo prostor in me peljala v modno restavracijo, kjer sva poslušali godbo iu pili čaj. ,Kani pa hočete zdaj?' me je vprašala po koncertu, ,v gledališče ali kinematograf?'< Hišna se je prepričala, da ne sme niti trenotek ostati na samem. A iz katerega vzroka? To je zvedela šele polagoma in dokaj pozneje. Gospodar "po stalnih polomih ni zaupal nobeni banki ter je hranil doma velike denarne zneske. Stalno se je bal, da ne bi lo zvedeli razbojniki in tatovi. Sporo sleherno noč je presedel pri pisalni mizi, prešteval novce, odpiral in zopet zapiral oklopne blagajne. Hišna se je naposled prepričala, da zataji gospodinja vsa pisma, ki jih je dobivala od sorodnikov in znancev. Naveličala se je zlat" kletke, kjer je bila popolnoma odrezana od ostalega sveta. Zapustila je službo in odnijskim polom morali zahtevati plačo.
Zdravnik: »Vi ne smete piti!« Pacijenf: Sem abstinent. Zdravnik: Tudi kadili ne! Pacijenf: Sem nekadilec. Zdravnik: »... potem vam svetujem, da vprašate za svet kakega specialista.«
Grda nehvaležnost
Bogati ruski emigrant Bezpalov, nekdanji lesni veletržec iu zdaj veleposestnik na francoski Rivieri, je pred leti nevarno obolel. Zatekel seje k rojaku, kirurgu Maršaku, ki je sijajno izvršil nevarno operacijo in rešil bolnika. Bezpalov, ki je kirurgu izplačal honorar, mu je v posebnem pismu zagotovil brezmejno hvaležnost. Pisal je: »Ofeli ste me smrti. Ce bi, Bog obvaruj, poslali vi kdaj dela-nezmožni, se s tem obvežem, da vam bom takoj izplačal znesek 100.000 francoskih frankov. Pripomnim, da ta znesek smatram kot dolg in ni nobenega govora o darilu. Smatrati
Revolucija v San Salvadorju. V srednjeameriški republiki San Salvador .i'' pred dnevi izbruhnil upor proti vladi. Uporniki .so zavzeli že • več mest, porušili mnogo javnih zgradb in oblegajo sedaj glavno mesto. Vodja upornikov je znani revolucionar general Sandino, ki je organiziral žc več takih vstaj.
morate, da Vam samo z ozirom na Vašo stalno skromnost nisem v stanju takoj izplačati, kar ste zaslužili.« Dve leti po tem pismu se je dr. Maršali pri neki operaciji okužil in prestal dolgo, hudo bolezen. Odrezali so mu obe uogi pod kolenom. Nadaljuje sicer svojo prakso, ker bi bil sicer brez sredstev, a izvrši operacije sede v naslanjaču, ki ga porine strežnik k operacijski mizi. V tej sili se je obrnil kirurg na bogataša. Napisal mu je: »Samo moja nesreča me prisili Vas spomniti na obljubljenih 100.000 frankov. Za Vas ne bo pomenil ta znesek veliko, ker ste zelo bogati, a zame bi bila to edina možnost, opustiti nevaren poklic in se podati v svrho potrebnega nadaljnjega zdravljenja v strokovni zavod.«
Bezpalov mu je odgovoril: »Smatram, da Vi še niste popolnoma delanezmožni. Oblju-boval sem Vam ta denar samo za slučaj popolne onemoglosti, Vi pa slejkoprej izvršujete Vaš poklic in imate torej dohodke.«
Dr. Maršak je Bezpalova tožil. Sodišče v Toulonu je ugodilo tožbi in priznalo, da se nedvomno nahaja zdravnik v onem stanju, ki ga je označil Bezpalov v prvem pismu z obljubo. A Bezpalov se je zdaj obrnil na vzklic-no sodišče.
Takšni so tisti, ki kaj imajo ...
Dva inštruktorja sc pogovarjata o težkih časih.	,
■Ali vam redno plačujejo honorarje?«
»Ne vedno.«
»Jaz imam proti temu izvrstno sredstvo. Cc učenec ne prinese pravočasno denarja, mu dam sledečo domačo nalogo, ki jo mora prevesti v kak tuj jezik:
1.	Konec meseca je.
2.	Jaz nimam denarja.
3.	Ali imaš ti kaj denarja?
4.	Nujno rabim denar.
5.	Zakaj mi nisi prinesel denarja?
6.	Ali ti oče ni dal denarja za učitelja?... in (ako dalje.
Oče pomaga otroku pri prestavi domače naloge in prihodnjo uro gotovo dobim honorar.
Sinček: »Poglej, mamica, kar sam sem si napravil gosli! Ah nisem priden?«
Mati: »Da, moj sinček; kje pa si dobil strune?«
Sinček: »V tvojem glasovirju..
J. Piber:
Nekaj spominov na zgradbo Bohinj, predora
1901—1903.
Bilo je ob pozipiskem času po novem letu 1900. Zglasi se pri župniku na Bistrici takratni šumski oskrbnik iz Radovljice g. Pirker ter javi, da pridejo jutri na obisk visoki gospodje z Duuaja; in res, drugi dan okrog 10 potrkajo zastopniki železniškega ministrstva, ter taikoj pričnejo razgovor o bodoči železnici, ki da bo gotovo stekla skozi Karavanke, ob Savski dolini na Boh. Bistrico. Od tod pa skozi predor pod Črno prstjo v Podbrdo in potem dalje po Baški dolini: Gorico in Trst.
Spominjamo se, kak boj se je takrat bil v državnem zboru na Dunaju, ali bo železnica speljana skozi Škofjo Loko ali skozi bohinjsko sotesko na Goriško. Prvi načrt je takrat z vso vnemo zastopal poslanec g. Koblar. Drugi načrt pa baron Švegelj, zastopnik nemškega veleposeslva v državnem zboru, ki je tudi s svojim vplivom prodrl. Vendar v državnem zboru m takoj prišlo do definitivnega sklepa. Vladi pa se je mudilo. V zavesti, da bo bohinjska proga zmagala, je odposlala svoje zastopnike na Boh. Bistrico, da bi po njih dobila pri občinskem oziroma vaškem odboru dovoljenje, da z de-ioni na vaškem pašniku takoj prične. Namen prihoda to gospode je bil torej, da župnik s svojim vplivom posreduje pri vaškem odboru za dovoljenje za takojšnje delo. Župnik je takoj sklical zastopnike omenjenega odbora, razložil pomen prihoda gospodov in zaprosil odbor, da da pismeno dovoljenje. Seveda so zastopniki dali takoj potrebno pismeno dovoljenje. Prvi zapisnik za predor se je torej izvršil v župnišču. Z delom so pričeli še isto leto 29. sept. 1900. Delo je vodil vladni zastopnik inšpektor Fritz, pošten Tirolec. Pričeli so delo ■/. zasekom (Einschnit). Delavcev je bilo ca. 50. Zasek je bil dolg 150 m, širina 3 m, visočina nekaj čez 2 m. Pri sedanjem portalu pa 13 m višine. Slovesno jo blagoslovil započeto delo na god sv.Nikolaja, žup-nega patrona, 0. dec. 1900 — na povabilo župnikovo — takratni dekan g. Janez Novak iz Radovljice. Še se spominjam s kakimi občutki smo v tem podzemeljskem rovu peli benedietus in kako slovesno je g. dekan izvršil blagoslov. Po blagoslovu je župnik povabil g. inšpektorja in vso bohinjsko duhovščino
v župuišče na obed. Bili so navzoči ludi vsi takratni uradniki.
Država je delo pričela v lastni režiji pod vodstvom že omenjenega inšpektorja Frilza. Predno se j je smelo z delom pričeti, je bilo Ireba pred predo-' rom odkupiti od laslnikov-kmetov potrebni pašniški svet, nadalje za progo do Save njive in polju. Imeli smo posvet pri takratnem županu Stendlerju, kako ravnati, da ne bi bili lastniki njiv in travnikov i preveč oškodovani. Po dogovoru so pooblastili žup-i nika, naj po svoji previdnosti posreduje. Cenitev | namreč so jo imela vršiti drugi dan, na ponede-! ljek. Voditelj, državni zastopnik inšpektor Fritz je 1 bil kot pooblaščenec vlade odločilna oseba. Torej, v nedeljo proti večeru, zapreže župnik svojo normo' ter oddirka v hotel k sv. Janezu ob Boh. jezeru. Izvedel je, da so gospodje tam na vrtu pri okrogli mizi v resnem razgovoru. Mahnil jo je takoj k njim in se z njihovim dovoljenjem všedel. Razpravljali smo razne stvari. Seveda ž njimi jo bilo treba večerjati in malce delj časa posedeli, dokler tli prišel ugoden trenutek, na razgovor o cenitvi zemljišč. Tedaj je bila pričakovana prilika dana, povedati želje ljudstva. Zemlje v Bohinju jo že itak malo, saj so obkroženo njive in travniki od gora. Teh stegniti ali razširiti pa je nemogoče. Zato bodo kmetje zelo prizadeti, ker bodo morali odstopiti toliko sveta za železnico in druge stavbe. Prosil jc torej odposlanec g. voditelja, naj pove, kako naj se kmetje ravnajo pri cenitvi, da ne bodo preveč oškodovani. Dobil je odgovor: Cenijo naj le sami, jaz pa bom ponudil največjo možno ceno, to je rekel še s posebnim naglasom. Odposlanec jc razumel lo moško besedo in se zahvaljujoč za to izjavo kmalu poslovil. Kmetje pa so zbrani čakali, kak odgovor bodo dobili. Povedal jim je vsebino izjave g. Frilza, ler jih poučil, naj se po tem ravnajo. In res, g. voditelj so je zares šarmantno obnašal. Dobili so za prodani svet lepo novce in bili hvaležni.
Kratko naj opišem še, kako se je godilo z odkupom sveta za železnico posestnikom iz Nomnja.
Vodstvo železnice II. sekcije je moralo izvršiti odkup sveta v podobčini Nomenj. Cenilci so cenili primerno tamošnji svet: polje in travnike višjo, vaški pašnik pa ceneje. Toda svojeglavni posestniki niso le cenitve potrdili, zato je moralo sodišče prisilno razlastitev izvršili. Posestniki so dobili I: -| maj tretjino tega, kar bi bili dobili po prostovoljni skupni cenitvi. Skesani so prišli k župniku, naj jin uomaga, češ, da so strašno udarjeni. Toda kako'.'
K sreči je bival takrat na oddihu železniški minister Wittek v hotelu pri Boh. jezeru. Njega je bilo treba pridobili. Navadno se je okrog poldne .kopal v jezeru in vračal okrog eno v hotel. Tam v zele-. iicni gaju ga je župnik pričakoval, ler mu vso zadevo raztolmačil, češ. da so ljudje dobri, da so se dali zapeljali po nekem hujskaču. Sedaj pa spoznavajo ■ vajo krivdo in prosijo, naj bi ostalo pri prvi cenitvi. Dasi je bil že sodtiijski sklep izvršen, je n^vl-T razveljavil razsodbo in prvo kupno ceno potrdil, s daj so bili ljudje za svojo trmo kurirani < ;:i so spoznali, da se /, svojeglavnosljo nikamor ne [ pride.
Sedaj pa k zgradbi. Zascko so pričeli z vrta-i <:i rova (Stohliia). Pri vrtanju je bilo zaposlenih Tirolcev-miuerjev iu G domačinov. Med temi: Mihael Rozman iz Kamnja, Sodja Štefan iz Češnji-. Rozman Franc iz Bistrice ter tesar Meuzinger ' Ta je postavljal v zaseku potrebne opornike,
k.....io stebre. Nadalje sta bila zaposlena v začetku
< Anton Štros iz Stare Fužine iii Oder Štefan iz tijice. Rov so vrtali 2 m višine in 2 111 širine, evno so napredovali z vrtanjem približno 1 m 'o 1.20 ni. Izkopavali so v prvem kamenito zmes .Mtirgel), ki na zraku razpade in se razblini v prst. !>!'«» je delo napredovalo le počasi. V drugo etapo napredovanje dela v predoru, ko je zgradbo ■/.i I od države podjetnik grof Ceconi. To je bilo .n letu 1901. Nekaj mesecev je delal le kot akor-dant. Definitivno pa je prevzel zgradbo predora po-
1 <:;;i oferta do izvršitve. Sedaj jo šlo primeroma na-izpod rok. Še bolj pa, ko je podjetnik, prisiljen državne oblasti, moral delo nadaljevati z električnimi vrtalnimi stroji. Zajeli so izvirek Bistrice, peljali po Rakah do Bistrice, ter ondi postavili I, bne stroje, s katerimi so delo v predoru še ;t kakor potrojili. Tudi čez gorovje iz Bistrice ■ >000 voltov) so napeljali vodno moč na Podbrdsko Iran, ler s tem potok Katzenbaeh ojačili. Tako se jo delalo do konca leta 1901. V letu 1902 pa je ",'iadba že toliko napredovala, da so pričeli z drugim 7 m višjim robom nad prvini. Ko je la napredoval 300 ni, so takoj pričeli z izkopavanjem za i de ne oboke (Ringe) v dolžini 8 m. Oboke so po-; / i' lili v dolžini 32 m. Po dovršenem pričetem ubokti označene dolžine so potem pričeli z novim obokom poleg že dovršenega. Tako se je delo višilo in stopnjevalo skozi celotni predor, kopanje a oboke so izvrševali iz vrhovnega rova proti podnjemu rovu, zidanje obokov pa od spodaj na-zgor. Ondi je bilo zaposleno že približno 1000 ' delavcev. Sjiodnji rovi so morali biti 300 do 400 m
naprej zvrtani, spodnji pa toliko od zadaj v enaki dolžini.
Zanimiva jc Ivarimi notranjščine kakor je bilo prej omenjeno do 1 km 600 m. Sam razkrojivni kamen, vmes pa čiste lupino polžev. Od 1600 m dalje do 1800 m pa vabora (t. j. kamen, ki se rabi za mlinska kolesa, podoben betonu). Od 1800 m daljo se je vrstil apnenec, čista skala. Za ujim pa je sledila velika žila fine ilovke iz raznega kamenja. Ta zmes je bila velika ovira pri napredovanju dela v dolžini kakih 12 m. Še hujša ovira je nastala, ko je pridrvel od zgoraj močan pritok vode, približno 100 sekundnih litrov. Tu v tem delu je bila izvršitev obokov najtežavnejša in naj-mučnejša. Delavci niso mogli več vzdržati, kakor po tri ure. Voda je imela komaj 6 stopinj C. Na-dalje pa je tvorila vsebino predora apnena skala od 2600 do 2700. Pri 2600 se je pojavila nova žila studenca, ki je presegal prvega daleč po količini. Voda je s takim pritiskom butala iz kamenite žile, da so minerji utekli iz predora, boječ se, da se je odprlo kako podzemeljsko jezero. Hvala Bogu, la pritisk je prenehal po kakih 4 urah. Prvi, ki se je drznil pogledati to naravno silo, jc bil domačin Anton Stros. Videl je, kako sta dva curka bruhala vsak iz nasprotne strani. Voda je prinesla s seboj fin pesek, svetel kakor diamant. Tega peska so je naplavilo nad 50 m3. Ta pesek prinaša voda še vedno pri vsakem večjem poplavlju iz predora. Od 2700 naprej so je pričela skala: sivi aprtenik. V stiku z zrakom je pričel pokati sam na sebi iu so se luščili posamezni deli od njega. Ta siv apnenik je imel tako močan pritisk, da je it|iognil in porušil zid 3 m močan (VViederlager). Za ta obok jc bilo potrebno izdelali in pripeljati izredne kvadre v dolžini 90 cm. Ves ta oddelek je obokan od sjioclaj navzgor s temi kvadri, tako do 3100 km. Od 3100 do 3300 je la kamen prav tak. kakor na vrhu Crnc prsti. Za leni pa je prevladal moder, rdeč, siv kremene do — Podbrda. Največ ovire je delala voda. Treba je bilo napraviti kanalizacijo po predoru: Itn širine 80cm visočine. Ker je pa dotok vode postajal vedno močnejši, so morali že izgolovljeno kanalizacijo podreti in napraviti drugo širšo, žal, še ta ne zadostuje. Pri vsakem večjem dežju je bila poplava v predoru od Okni do progo 2600, v višini celo 48cm, do kolen. Proti leni različnim pritiskom in napetosti težkega materiala je bilo treba omisliti trden stalen kamen, kvadre, ki bodo kos temu podzemeljskemu težaku.
(Dalje.)
Fran Šuklje:
V resen preudarek!
i.
Potihnila je razgreta diskusija o direktni zvezi Slovenije z morjem, katera se je pred malo leti šo tako glasno razlegala po slovenskem časopisju. Sicer je navidezno zmagala tako zvana K 1 o d i č -Horvatov a proga, ki naj veže Kočevje z Vr-bovsklm, kajti ta železnica je bila formalno sprejeta v državni železnični program. Ali pri tem je ludi ostalo ter tudi ni upanja, da bi kmalu začeli graditi spodnje truplo in polagati šine na tej železnici. Kaj slabi so v tem pogledu naši izgledi!
Naravno je namreč, da se morajo dotične velike potrebščine pokriti, no iz tekočih dohodkov, temveč iz inozemskega posojila, loda nikakor ni videli, da bi dandanes v dobi svetovne krize inostranski denarni trg bil pripravljen, Jugoslaviji dovoliti potrebno posojilo v železniške namene. Toda tudi v slučaju, da se naši finančni upravi posreči, pridobiti inozemske kapitaliste, dn nam na pomoč priskočijo s svojo denarno silo, je vendar povsem gotovo, da bi se dotično posojilo moralo v prvi vrsti vporabljati za železnično progo Belgrad-Ja-<1 r a n ter da bi ta državi neobhodno potrebna zveza konsumirala malodane celo državno posojilo
Ako pa ne gradi država, bode pa morda zasebni kapital nam pomagal, da dobimo svojo neposredno zvezo z morjem? Niti najmanjšega upanja ne! Finančniki so dobri računarji ter nalagajo svoje denarje zgolj tam, ker se jim nudi prilika za dobro obrestovanje in sigurno amortizacijo. Ali takega poroštva daje najmanj K 1 o d i č e v a proga, ki drži po najbolj neproduktivnih in siromašnih pokrajinah savske banovine. Nič lokalnega prometa, glede možnosti pa, na to progo privabiti tranzitni promet iz južne Nemčije, Avstrije in Češke sem velik skeptik in pritrdil mi bo vsak, kdorkoli računa z italijanskim sosedom in njegovo j tarifno politiko!
Z eno besedo, bojim se, da bomo še dolgo časa j morali čakati na železniško zvezo Slovenije z mor- i jem! Zato pa, ker je sedanji prometni položaj ne- 1 vzdržen za gospodarsko življenje v Sloveniji, priporočam vsaj kot začasno sredstvo svoj predlog, kateri se glasi: Omislimo si sami moderno cestno zvezo, ki bi vezala Ljubljano skozi Kočevje s Sušakom!
Svoj nasvet morem podpirati s tehtnimi razlogi. Saj je vobče znano, da so dandanes železnice z malimi izjemami povsod pasivne in to vsaj deloma vsled konkurence z avtomobili. 1'rej je železnica uničila cesto, sedaj obratno cesla mnogokrat premaga železnico! In avtomobil je razmerno mlada izumitev ter gotovo še ni na koncu svojega tehničnega razvoja! Pred vsem stoji eno: lokalnim železnicam jc enkrat za vselej odklenkalo! Projekti za taike proge se lahko :a limine« odklonijo, tako j brezuspešna je njih konkurenca s cenejšim in dokaj pripravnejšim avtom!	i
Seveda zahleva avtomobilistični promet dobre ceste, vse drugačene kakor so naše sedanje. Ceste, približno lake, kakor jih je gradil svoje diii rimski legijonnr po vseh delih rimskega svetovnega imperija! Troški za take ceste so naravno visoki, vendar pa neprimerno manjši ko za železnice. Po mojem mnenju bi jih z uekaterimi pogoji celo utrpeli iz lastnih sredstev!
Za sedaj bi se zadovoljil glede cestne zveze s | S u š a k o m s tem, da sc moderna cesta zgradi od Kočevja do Mrzle vodice ob talko zvani Lujizini cesti. Iz Ljubljane do Kočevja imamo ilak železnico, poleg tega je ta cesta tudi sprejeta med državne ceste in bode torej dolžnost države, da jo že v lastnem interesu spravi v stan, kakor ga zahteva avtomobilski promet. Nastane torej potreba Je od Kočevja naprej skrbeti za moderno avto-cesto. Le-ta naj teče čez Stalcerje, Banjaloko do Broda ob Kolpi (27 km). Od tam do Delnic je sicer le 32 km in na tej točki smo že na Lujizini cesti, vendar se ne bi hotel odločiti za to varijanto, katero bi za sedaj odložil, temveč za mnogo daljšo progo x Broda čez Čabar-Gerovo do Mrzle vodice (75 km). In zakaj? Ker bi baš ta proga rezala pokrajine, ki nudijo vse pogoje velikega gospodarskega razvoja. Pojdite v dolino gornje Kolpe in Cabranke, zgubite se po divnem »Gorskem Kotaruc, oglejte si krasne vodne sile, to znamenito lesno bogastvo po mogočnih gozdnih masivih v neposredni bližini sredozemskega morja, katera od Gibraltarske ožine do smimske obali pogreša gozdne sence, in razumeli me boste, ako jaz, ki kolikor toliko poznam te kraje ler sam navdušen od njih prirodne krasote, svojim sodeželanom zakličem: ;>Na delo, dvignimo te pokrajine z cestno zgradbo, ki bo zadostovala tudi uvtoprometuk
In kako je s proračunom? Dobro vem, da
Ljubljanska borza v letu 1931
Pravkar smo dobili podatke o prometu ljubljanske borze za blago in vrednote v preteklem letu. Iz podatkov je razvidno, kako je splošna gospodarska kriza zajela vse naše gospodarstvo. Padec cen je povzročil, da je vrednost prometa padla. Padec tega se je pa tudi količina blagovnega prometa zmanjšala v preteklem letu.
Devizni promet je znašal zadnja leta nn naši borzi (v milj. Din):
1027 (pol leta) 898.7; 1928 leta 953.8; 1929 leta 978.7; 1930 leta 957.0; 1931 leta 852.05.
Vidimo, da je lani devizni promet padel, kar je v zvezi z zmanjšano delavnostjo našo zunanje trgovine. V posameznih devizah je bil lani promet naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 1930): Curih 176.7 (169.7), London 153.8 (276.4), Ne\vyork 151.5 (124.8), Praga 112.85 (120.65), Trst 88.4 (93.2), Dunaj 78.75 (76.4), Berlin 51.1 (66.4), Pariz 25.8 (16.2), Budimpešta 6.9 (8.8), Amsterdam 3.8 (3.95), Bruselj 1.4 (0.3), Stoekholm 1.3 (-), Varšava 0.25 (0.003). Minimalen je bil promet v devizah: Bukarešta 33.266 Din, Kopenhagen 533 Din, Madrid 26.687 Din in Sofija 744 Din.
Iz teh podatkov je razvidno, da je najbolj nazadoval promet v devizi London, katere je bilo leta 1930 zaključeno 1,001.652 funtov za 276.4 milj, leta 1931 pa samo še 574.716 funtov za 153 3 milj. Diu. V nekaterih devizah opažamo celo povečanje prometa, kakor n. pr. Pariz, Newyork in Curih, torej devize, ki temelje na zlatem standardu in štejejo med najstabilnejše.
Valutni promet na naših borzah ni znaten, v lelu 1931 ga izkazuje ljubljanska borza 0.53 milj. Din v primeri 0.4 milj. Din v letu 1930, dočim v letu 1029 sploh ni bilo valutnega prometa.
Šah
X
.10
finančna str an poglavitni del pri slehernem prometnem vprašanju. Sam nisem tehnik, vprašal sem tedaj strokovnjaka, katerega sem bil do dobra spoznal, ko sem načeloval kol deželni glavar kranjski avtonomni upravi. Inženir Ant. KI i nar, umirov-Ijem gradbeni ravnatelj je bil tako prijazen, da mi [e vsaj približno preračunal dotično potrebščino. Kajti naravno je, da se more natančni proračun izdelati stoprav na podlagi specialnega pro-jeKta.
Po mnenju tega izkušenega strokovnjaka bi zadostovalo cestišče 5 m z 1 m banketa, torej skupaj B m. Padca ne bi hotel imeti čez 6—7%, kar je hujših klancev, bi se morali preložiti. Cesta bi morala biti sicer ne tlakovana, pač pa na 5 m ši-rokosti solidno »grundiranac, potem s »trinolitom« izvršena. »Trlnollt« je penetacija gramoznega cestišča z asfaltno emulzijo v gorkem stanju med valjanjem s težkim cestnim valjarjem. Na posebno močno freikventiranih delnih progah pa, kjer utrditev cestišča s »trinolitom« ne bi zadostovala, naj se za cestišče uporabi »bazaitoid«, t. j. cestišče iž solidno valjanega betona, čegar zgornja plast so napravi z bazaltnim gramozom. A lo še ni vse! Za mostove, cestne propuste, podporno in odporno zidovje, cestne ograje, kilometrska kamna i. dr. naj se rabi beton in železo-beton z vložki na progi pridobljenega lomljenega kamna. Končno je treba tudi skrbeti za stanovanja cestarjem. Zanje se morajo, v kolikor jih ni mogoče nastaniti po vaseh, zidati posebne hišice. Moj strokovnjak misli da se poedinemu cestarju ne bi smelo več nego 4 km ceste odkazati v oskrbo.
Ali imamo že v Sloveniji slično zgrajene ceste? Da! približno tako so opremljene ceste Lesce-Bled, Rečica-kolodvor Bled jezero in dovozna cesta h kolodvoru v Rakeku. Pri teh cestah jo slal km od 700.000 do 900.000 Din. \ ko se upošteva, da bo naša cesta telila po zelo težavnem svetu ter da v gornji vsoti niso zapopadeni troški za mostove in propuste. za podporne in oporne zidove, za kilome-terske kamne In za ograjo, končno pu še potrebščina za cestarske hišico, pridemo do zaključka, da je km računali z 1 milijonom do 1.2 milijona Din. Proga od Kočevja do Broda ob Kolpi (27 km) je državna cesta, torej bo morala država pokriti nanjo spadajočo potrebščino. Preostane tedaj odstavek:
Brod—Cabar 33 km,
Cabar—Gerovo 17 km,
Gerovo—Mrzla vodica 25 km.
Skupaj 75 km ali pomnoženo v 1.2 milij. potrebščina 90 milijonov. Vsekakor lep denar, vendar ni nemogoče, da spravimo skup lo veliko vsoto. Ali kako?
Dražba kož divjačine
Količina na dražbo poslanega blaga je bila zadovoljiva manj pa kvaliteta kožuhovine, ki je radi mile zime in nezadostnega snega znatno slabša od lanskoletne. Zato se je tudi doseglo za izredno lepe komade zelo visoke cene, ki znatno presegajo one na inozemskih tržiščih. Po prove-njjenci se je izdražilo 60% blaga iz dravske banovine in 40% iz ostalih krajev naše države, zlasti Bosne, Dalmacije in Hrvatske
Kupcev je bilo dovoijno število. Došli so iz naše države pa tudi iz inozemstva, Italije, Avstrije, Nemčije, Anglije in Švedske. Kupci iz severo-zapadnih držav eo se zanimali zlasti za gonske lisice in temne kune zlatice.
Ljubljansko tržišče je bilo dobro založeno z lisicami, kunami belicami in zajci. Kupci so se zanimali zlasti za dobro kožuhovino, in to gorske lisice, kune belice, dihurje io jazbece. V tej ko-žuho-vini je tendenca čvrsta, v ostalih vrstah pa pada, vendar pa kažejo znaki, da se bodo seda nje cene ustalile. V prostem prometu so se prodajale kože za 20 in več od.s.totko<v ceneje kot izkazuje notacija dražbe.
Dosežene so bile sledeče čeme:
Lisice, gorske	Din 200—250
Lisice, poljske	„ 170—220 Nekaj komadov izredno dobrih
gorsdtih lisic	„ 300
Kune zlatice, temne	,, 560—600
Kune zlatice, svetle	„ 450—500
Kune belicc	„ 560—620
Dihurji	„ 90—120
Veverice	„ 4 Divje mačke potegnili nazaj, ker prenizka cena
Divji zajci	„ 3.50
Jazbeci	„ 60
Srne	—
Domači zajci	—
Domače mačke	—
Polhi	—
Medvedov in volkov	je bilo samo po
nekaj komadov.
Prihodnja dražba kož divjih živali se vrši dne 21. marca 1932 na ljubljanskem velesejmu.
Konkurz je razglašen o imovini zapuščine Zor-čič Amalije roj. Plut, trgovke v Ljubljani, Stari Irg; roki: 30. jan., 27. febr. in 5. murca. — Nadalje je razglašen o imovini Franko Arpada, trgovca z železnino v Ptuju; roki: 1„ 25. febr. in 1. marca.
Narok za prisilno poravnavo: Pezderšek Janko, trgovec z usnjem v Rog. Slatini, 23. febr. 1932.
Občni zbor Tovarne zaves Štora d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano se bo vršil 17. februarja 1932 v Zadružni gosp. banki ob 11 (bilanca za 1981. volitve uprav in nadzorstva).
Po!oin zadruge za doto »Humania« v Olomucu. Češki listi poročajo o polomu zadruge za izplačevanje dote Ilumania v Olomucu. Oškodovanih je 6620 članov za vsoto poldrugega milijona čeških , kron (nad 2 milj. Din). Izgubili so skoraj vsa ! vplačila, prav tako so izgubljena plačila, ki šo jih člani vplačali Splošni kreditni in pogrebni zadrugi ter nadalje reklamnemu podjetju »Univerzale«. Ti podjetji so ustanovili člani uprav zadruge Huma-nia. Sedaj se vrši preiskava, kam je šel ves denar.
Borza
Ljubljana, 28. jan.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem tieizpremenjeni. Promet je bil znatnejši kol včeraj. Narodna banka je dala vse zaključene devize, le del Trsta je bil privatno blago.
Ljubljana. Amsterdam 2261.90 2273.26, Bruselj 782.64—786.58, Curih 1096.15 -1101.65, London 194.36—195.96, Ne\vyork kabel 5617.73—5645.99, ček 5595.73—5623.99, Pariz 221.19--222.31, Praga 166.32 do 167.18. Trst 280.88—283.28.
Zagreb. Amsterdam 2261.90—2273.26, Bruselj 782.64—786.58, London 194.36—195.96, Milan 280.88 do 283.28, Newyork kabel 5617.93—5645.99, ček 5595.73—56.23.99. Pariz 221.19 - 222.31, Praga 166.32 do 167.18, Curih 1096.15—1101.05. — Skupni promet brez kompenzacij 3.9 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2261.90-2273.26, Bruselj 782.64-786.58, Curih 1090.15—1101.65, London 194.36—195.96, Newyork 5595.73—5623.99, Pariz 221.19-222.31, Praga 166.32-167.18, Milan 280.88 do 283.28.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.18, London 17.75, Newyork 512.50, Bruselj 71.50, Milan 25.67, Madrid 42.75, Amsterdam 206.35, Berlin 121, Stoekholm 99.50, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.75, Sofija 3.71, Praga 15.18, Varšava 57.35, Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.60.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes c.vrstejšn in so bili tečaji deloma nekoliko višji. Dolarski papirji pa so ostali nespreinejeni. Promet je bil znaten posebno v 7% Bleru. Zagrebška borza izkazuje naslednji promet: vojna škoda 100
Efektni promet na naših borzah ni znaten. Pri nas unauio sicer veliko državnih papirjev, toda nakupili smo jih večinoma ua zagrebški borzi. Tržišče deinio pa je zaradi umljivih vzrokov na vseli naših borzah zanemarjeno. Leta 1931 je efektni promet na naši borzi celo narastel, vendar ue zavzema velikega obsega.
Blagovna tržišča so bila pod vplivom stalnega padanja cen zlasti naših kmetijskih pridolkov in lesa, ki je glavni predmet trgovine nu naši borzi. Vsega blagovnega prometa je bilo na naši borzi lani 1022 vagonov v skupni vrednosti 10.56 milj. Din. Na posamezne predmete se porazdeli promet kakor sledi (v milj. Din, v oklepajih podutki za 1930): žito, moka in deželni pridelki 225 (407) vagonov za 3.3 (6.6) milj. Din, les 674 (1837) za 5.54 (10.9) milj. Din, oglje 109 (140) vagouov za 0.8 (1.4) milijonov dinarjev, bencin 11 vagonov za 0.9 milj. Din in seno 3 (8) vagonov za 0.02 (0.08) milj. Din. Žitni promet je padel za polovico tako po vrednosti kakor količini, kar je v glavnem pripisovati uvedbi pšeničnega režima v pret. letu, ki je določil zakonite cene za nakup pšenice. Izredno pa je padel lesni promet. Lanski lesni promet dosegu komaj 36% prometa iz leta 1930, kar se tiče količine, dočim je v vrednosti padel za polovico. Detajlna statistika bo pokazala, odkod ta razlika v padcu prometa.
Skupni promet ljubljanske borze v devizah, valutah, efektih in blagu je bil od njene ustanovitve dalje naslednji (v milijonih Din)-
1924 leta 8.2; 1925 leta 21.2: 1926 leta 33.9; 1927 leta 415.8; 1928 leta 987.1: 1029 let:- 1004.3; 1930 leta 977.4; 1931 leta 864.7.
kom., begi. obveznice 75 in 7% Bier 5000 dol. Na belgrajidvi borzi je bil promet: vojna škoda prompt. 600 koin., za februar 600 kom., 7% inv. pos. 50.000 begi. obv. 15.000, 8% Bler 1000 dol. in 7% Bler 9000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 kom. delnic Narodne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. 45 bi., Stavbna -10 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 55—60, agrarji 28 den., vojna škoda ar 222.50—224, kasa 222.50-224 (224), 2. 219-223 87« Bler. pos. ar. in kasa 50—51, 7% Bler. pos. ar. 45 45.50, kasa 45- 45.50 (45, 45.50), 7% pos. DIIB ar. in kasa 46 do 47, 6% begi. obv. 36 36.50 ( 36.50, 37).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 5050. 4975. 7% inv. pos. 56.25—57 (56.75), agrarji 27.50 bi., vojna škoda 223 - 224 (223, 224). 2. 219-221 (220). 6% begi. obv. zaklj. 36, 36.75, 8% Bler. pos. zaklj , 53.50, 7% Bler. pos. zaklj. 46, 46.25, 7% pos. Drž. j hip. banke 46.25 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 92.25. Wiener Bank-verein 11.45, Escompteges. 113, Aussiger Chemi-sche 121 ..V), Ruše 12.20, Mundus 98, Alpine 11.50 Trboveljska 30,50.
Žitni trg;
Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 69—71, bč. okol. Sombor 71—73, bč. srem. marec, april, maj 81 83, bč. srem. suš. 75—78, ban. gar. kval. 68 do 70, srem. par. Šid 73—75, srem. suš., par. Šid 79—80, srem. gar. kval. 71—73. — Vse oslalo je neizpremenjeno. Promet: 32 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica: inaree 12.79—12.90, zakli. 12.83—12.85; nuj 13.55—13.65, zaklj. 13.59—13.60. Rž: mar»c 14.74 14.82, zaklj. 14.70-14.78. Koruza: maj 14.88 do 15, zaklj. 14.88—14.90.
Chicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 55.625. maj 57.875. julji 57.50, september 59.125. Koruza: marec 38, maj 40.25, julij 42. Oves: maj 25.625.
Winnipcg (začetni tečaji). Pšenica: maj 61.50, julij 62.75, oktober 64.25.
Ribnica
Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo, 31. t. m. in na Svečnico 2. februarja ob 3 popoldne komedijo v treh dejanjih »Tela na konju«. Za to igro je veliko zanimanje, ker je predpust, ki je pri nas odnekdaj v velikih člslih.
Poroka. Dne 27. t. m. sta bila v Ribnici poročena g. Anton Žlindra iz Vinic, župnija Sodra-žica in gdč. Angela Zidar iz Bre/ 31.
Gospodarski predavanji srno imeli v Ribnici, dne 24. t. m. in sicer je bilo ob 8 dopoldne na Dekliški šoli, predavanje o sadjarstvu, popoldne ob 3 pa je bilo predavanje o vrtnarstvu istotam. Predaval je banski nadzornik A. Škulj iz Ljubljane. Za predavanje je bilo precej zanimanja in sta bili še dosti dobro obiskani. Za naš kraj je ta tema gotovo zelo koristna, ker imamo lepe vrtove z zelo pripravno lego, a tudi donos za sadje bi se zvišal. Že jeseni, ko smo dobili potom dolenjevaške mlekarne zvezo s Sušakom. so nekateri kmetje spravili lepe novce za svoja jabolka, ki so se odvažala na Sušak.
Radio
froGrnmi Knrfio-» »»»hHnnni
Petek, 29. januarja: 11.30 Šolska ura: Ob obletnici potresa v naših krajih; šolski upravitelj g. Pero Horn. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gospodinjska ura; vodi Krekova gospodinjska šola. 19 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Dr. Valter Bohinee: Narodi zemlje. 20 Sokolsko predavanje. 20.30 Prenos iz Varšave. 22.30 Cas, poročila.
Sobota, 30. januarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. _ 13.C0 Čas, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Viktor Pirnat: Žumbera-ški uskoki (zaključno predavanje). — 18.30 Alojz Mo-dic: Stroj in sodobni človek. — 19.00 Ga. Ort-haber: Angleščina. — 19.30 Dr. St. Gogala: Sodobna mladina. — 20.00 Prenos opere iz Zagreba.
—	22.30 Čas, poročila.
£>ruti> programi»
Sobota, 30. januarja.
Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20.00 Operni prenos iz Zagreba. — Zagreb: 12,30 Plošče. 17.30 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta. 19.35 Smernice naše socialne politike. 20.00 »Češki muzikanti«, igra. — Budapesti 12.05 Radio orkester. 17.30 Popoldanski konccrt. 19.45 Spominski večer. 21.00 Lahka glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.30 Sonata v Es-duru, Be-eth oven, 20.00 Avstrijska simfonija, 22,20 Večerni koncert. 24.00 Plesna glasba. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.00 Plošče. 21.00 Operni prenos. — Berlin: 19.10 Čel oin klavir. 20.00 Dunaj. — Praga: 19.00 Prenos iz gledališča.
—	Toulouse: 20.15 Koncert vojaške godbe. 20.45 Operetne pesmi. 22.45 Violoncello. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Avstrijska simfonija. — Stuttgart: 12.35 Zabavna glasba. 16.20 Popoldanski koncert, 20.00 Dunaj,
Poizvedovunif
Našel se je zlat prstan. Vprašati v upravi »Slovenca«.	'
V	Hastingsu sta končala oba mojatraka tur-nirja e presenetljivim uspehom za češkoalovaiki šah. V prvem in rezervnem turnirju sta dobila prvo nagrado Čeha Hohr in Rejfif. V prvem, zelo močno zasedenem turnirju je zmagal praški mojster Salomon Hohr brez poraza in z le dvema remijema - proti Kashdanu in dr. Euweu - pol točke pred Kashdanom, ki je dobil drugo mesto s TA točkami. Z razmakom 2'/, točk sledi kot tretji
„i/Yci,po1 t<>fcke Pred su"anoin Khanom, ki je s 4 A točkami četrti, - V rezervnem turnirju je dosegel Rejfif, katerega smatrajo Čehi za moža bodočnosti, l'A točk, Belgijec Koltanowski 6'A, nolandec Noteboom 6 in Nemec Rell«tab 5A.
V	Hastingsu je Flohr pozval holand&kega velemojstra prof. dr. Euweja na maleh 16 partij katerega je dr. Fuwe sprejel. Predvidoma naj bi mojstra odigrala prvih 8 partij od 25. marca do 4. aprila v Amsterdamu, dočim bi ostalih 8 partij odigrala v juniju ali avgustu na Češkoslovaškem. Kdo bo mateh finasiral, se še ne ve, toda Čehi brez dvoma ne bodo pustili svojega prvaka na cedilu.
V	Londonu pripravljjo internacionalni mol-strski turnir, ki se bo vršil od 1. do 14. februarja lurmrja se bodo udeležili poleg dr Aljehina še Kaslidan, Flohr dr. Tartakower, Sultan Khan,
' Michell S' ateS' Winter' Nuerger, Ma'r6czy in
j Na Semmeringu se je 7. t. m. v hotelu Pan-i haus začela živahna borba med dvema sovražniko-; ma remija, Bogoljubovim in Spielmannom. V prvih petih partijah so bile štiri partiie končane odločeno, dočim je le ena ostala remis. V prvih dveh i par ti i ah je zmagal Bogoljubov, v tretji je bil Bogo-i ljubov že blizu zmage, toda je končnico slabo na-| dalieval in remiziral. Iz-enadila je četrta partija, ker je Spielmann zmagal v domskem gambitu že , PO 16. potezah Spielmann je premagal Bogoljubova tudi v peti partiji v španski igri in s tem popravil slab start.
,<», Sle,?e?a Partija je bila odigrana 29. novembra lVJl v II. kolu turnirja v Hastingsu.
S. Flohr : Sir Thomas.
Angleška igra.
1.	c2—c4	Sg8—f6
2.	Sbl—c3	e7—e6
Boljše je takoj d5 na kar bi beli prejet z d2—d4 v damski gambit, ker črni po 3. cd5:, Sd5: brez večjih težav doseže izenačenje.
3.	e2—e4
To je N;emcovičeva poteza, ki sicer slabi I d kmeta m točko dl, kar pa tukaj ni nevarno, ker beli močno pritiska na točko d5.
3- ■ •	d7—d5
4.	e4—e5	Sf6—e4
Zgubi kmeta, za kar dohi sicer pritisk na d liniji in se znebi nadležnega kmeta e5, toda oslabi kmeta e6, kar odloči partijo.
5.	Sc3\e4	d5Xe4
6.	Ddl—g4	f7—f5
7.	e5XI6 c. p.	Dd8Xf6
8 Dg4Ve4	Lf8—c5
9.	Sgl—f3	Sb8—c6
10.	l.fl—e2	I.c8—d7
H. 0-0	0—0—0
12. d2—d31
Črni ima izgubljeno pozicijo in ga ta poteza spravi popolnoma iz tira.
12.	. . .	Sc6—d4?
13.	Icl—g5	Dfo—f5
14.	Sf3Xd4!
Dobi še enega kmeta.
14.	_ . .	Df5Xg5
15.	Le?—f3	c7—c6
16.	Sd4Ve6	I.d7Xe6
17.	Dc4Xe6+	Kc8—b8
18.	Tal—dl	ThS—f8
19.	De6—g4	Dg5—f6
20.	Kgl-hl	DfiXb2
21.	Lf3Xc6!	Tfsxf2
22.	Dg4-g3+	Kb8-a8
23.	Lc*—f3	Tf2Xfl +
24.	TdlXfl	Lc5—d6
25.	Dg3—h3-(-	Kc8—b8
26.	Dh3Xh7	Db?—e5
27.	g2—g3	Td8—f8
28.	Khl—g2	Ld6—c5 29 Dh7-e4	De5—b2+
30.	Kg2—hI	Tf8—d8
31.	Lf3—g2	Td8—d7?
32.	I g2—h3	Td7—e7
33.	De4—f5l
Preti Dc8 mat in Dc5:, dobre obrambe.
33.	. . .	Te7—c7
34.	Df5—f8-H in črni se vda, ker sledi ma( v dveh potezah.
Ljubljansko Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 Petek, 29. januarja: Zaprto.
Sobota, 30. januarja: TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 31. januarja: Ob 15: ZAPRAVLJIVEC. Izven. Znižane cene. — Ob 20: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Izven. Znižane cene. Abonente reda C opozarjamo, da odpade danes zvečer za njihov abonmn napovedana predstava, ker je gospa Šaričeva bolna.
Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15 se uprizori prvič kot nedeljska popoldanska predstava Raimundova pravljična igra »Zapravljivec« Ker je delo zelo primerno za podeželske odre, vabimo na to predstavo predvsem zunanje posetnike. Zasedba običajna, režija Ciril Debevčeva. Zvečer ob 20 pa se uprizori komedi ja Revna kot cerkvena miš«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene.
OPERA
Začetek' oh 20 Petek, 29. januarja: KOŠTANA. Gostuje g. Josip
Križaj. - Zn red B. Sobola, 30. januarja: CARMEN. Debut gdč. Anile
Mezetove. Red 1). Nedelja, 31. januarja: Ob 15: VIKTORIJA IN NJEN IIUZAR. Izven. Znižane cene. — Ob 20: TRI J I" MUŠKETIRJI. Izven.
Danes v petek, dne 29. t. m. poje v »Koštank vlogo Hadži Tomo basist g. Josip Križaj. Ostala zasedba kakor običajno. Pri pultu ravnatelj Polič. Predstava se vrši za red B.
Prva repriza opereto »Trije mušketirji« bo v nedeljo, dne 31. 1. m zvečer ob 20. Popoldne pa se ponovi po znižanih cenah opereta »Viktorija in njen liuzar«.
Fotoamaterji ! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
proti čemur črni nima
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Naimanjši
znesek50in.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viŠje.Za oglase strogo trgovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Di*r
' mmmmmmmmmm

Naimanjs*i zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Dtn.Vsakogia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.če jepriloženaz.namka.c!ek.račun Ljubljana10-3Li9.—"' -f""
ilužbe iščejo
Beseda samo 50 par V stalno službo
želi stopiti pridno in mirno dekle, 32 let staro, k boljši krščanski družini dveh oseb za vsa hišna dela, v Ljubljani. Cenjene ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Mirna« št. 1037.
Beseda samo 50 par
Čevljar, pomočnika
za fina šivana in zbita dela, treznega, stan in hrana v hiši, sprejme takoj Jeglič, Radeče. Delo stalno.
V boljši gostilni
na deželi (Gorenjsko) se sprejme takoj poštena in marljiva natakarica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Marljiva«
št. 1035.
Hlapca
h konjem, poštenega, zvestega in molčečega, ki razume tudi poljska dela, sprejme trgovska hiša na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Pošten hlapec« št. 1102 z navedbo dosedanjih služb, starosti, mesečne plače in če je kazni prost.
Vajenka
se takoj sprejme. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1091.
Krojači, šivilje,
nešivilje, pletilje! Vsled splošne krize priredi Strokovno krojno učilišče — Ljubljana, Mestni trg 5/II, 8. februarja brezplačni večerni in dnevni tečaj moškega, damskega krojenja oblek, perila. Pri-„ ,	cn	' glasite se pravočasno —
Beseda samo su par števiIo
je omeieno.
Zastopnike
glavne in krajevne — za Celje, Maribor, Ptuj, Prekmurje za posmrtnin-sko podporo pod ugodnimi pogoji sprejmemo. Ponudbe takoj na Ga-lanta, Ljubljana, poštni predal 352.
Beseda samo 50 par
|
Oddam stanovanje
; obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pri-tiklin. Poizve se v Vod-matski ulici št. 21.
Za takoj iščem
i eno ali dvosobno stano-! vanje v šentpeterskem ! okraju. — Ponudbe pod i Mirna stranka« št. 1090 na upravo »Slovenca«, i_________
Opremljena soba
lepa, velika, s posebnim | vhodom, pri mirni družini in v centru mesta, se takoj odda. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 1096.
Beseda samo 50 par Stanovanje
dve sobi, kabinet, pritik-Caineilllkova line, oddam mirni stran-šolcrska šola i ki- Kovačič, Ketejeva 7.
Zelo mirno sobo
večjo, opremljeno, v vili sredi velikega vrta, oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1079.
Predplačilo!
Za stanovanje v Ljubljani, dvosobno, prostorno, suho, s pritiklinami — po zmerni ceni — plačam do konca decembra. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Tričlanska« št. 1077.
Beseda samo 50 par Kot družabnik
primissima žc obstoječega podjetja pristopim z večjim zneskom, ako renta-biliteta jamčena. Ponudbena upravo »Slovenca« pod »Družabnik«.
Beseda samo 50 par Manufaktur. trgovina
sredi Ljubljane se odda takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št, 1097
Mesarija
dobro vpeljana, so da takoj v naiem. Naslov se dobi v podružnici »Slovenca" v Mariboru,
Ljubljana, Dunajska c. 36.
Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
Soba
z dvema posteljama sc odda. Ločen vhod. Flori-janska ulica 31 I.
Hišo ali parcelo
kupim na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hiša - parcela«.
Majhno hišico
na deželi, blizu Celja, kupim in plačam takoj. Naslov v upravi -»Slovenca« pod št. 1099.
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januarja t. I. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana.
Namočena polenovka
priznano najboljša, pravi kraški teran in karlovač-ki bermet, črno, sladko vino — se dobi pri I. Buz-zolini, Lingarjeva ulica.
Debele
Uiskinaste^trobe
knpile oalrenele pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesta 24.
Tvrdha F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29
naznanja, da je cene belemu blagu znatno znižala, n. pr.: Platno za kapne prvovrstne šir. 180 cm 24 Din, platno za rjuhe, dvojna šir. od 15. najboljše 24 Din. Sifoni od 7.50 naprej, najboljši 11.50 Din, bela kontenina za perilo od 6.50 naprej, najboljša 10 Din, rujava kontenina od 5.50 naprej, najboljša 9 Din. Barvasto blago za damsko perilo od 9 Din naprej. Enako so znižane cene tudi oxfordom, cefirjem, kambriku in sploh vsemu bombaž, blagu.
Beseda samo 50 par
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava .Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. aadstr.
Čebelarji!
Vse čebelarske potrebščine
kupite najceneje v trgovini FR. STUPICA, že-leznina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1.
Štajerska
Kupim vilo na Bledu
Manjšo vilo ob jezeru ali v blejski okolici kupim in plačam v gotovini. Najvišja cena Din 100.000. Ponudbe pod šifro: »P. E. 1209« na Rudolf Mosse, Praga L, Ovocny trh 19.
FotoamaterSi!
r
Bukova drva
suha, zdrava, ter bukovo oglje, kupujem na vagone. Ponudbe s ceno in plačilnimi pogoji upravi »Slovenca« pod značko »Bukova drva« št. 1006.
I
Beseda samo 50 par Pianino
rabljen, iščem proti primerni izposjcvalnini. Ni izključen poznejši nakup. Ponudbe podružnici »Slovenca« Jesenice.
s|s3
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naš predragi in dobri soprog, oče in brat, gospod
gostilničar in posestnik
danes po dolgotrajnem trpljenju, previden s tolažili svete vere,
boguvdano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnika bo v petek 29. januarja 1932 ob
4 popoldne iz hiše žalosti D. M. v Polju 29. i
D. M. v Polju, dne 27. januarja 1932.
Žalujoči ostali.
ras
Beseda samo 50 par Hišo
dvodružinsko, v bližini sv. Jožefa, kupim Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dvodružinska št. 893«.
Enodružinska hiša
na Celovški cesti naprodaj. Poizve sc Vodnikova cesta 54.
Naprodaj hiša
v pritličju tri velike sobe, kuhinja, shramba, veranda, polovico podkleteno, v mansardi še ena soba, velik zelenjadni vrt z ograjo, tik okrajne ceste, blizu cerkve, 20 minut od postaje proge Maribor— Brezno. Potreben kapital 50—60.000 Din, evcntuel-no v hranilnih knjigah. Pripravno za upokojenca, eventuelno za takega, ki bi imel letoviščarje. Ponudbe pod »Ugoden nakup« na podružnico »Slovenca« v Mariboru.
Kupim kože divjačine
izvzemši zajčje — po najvišjih cenah. — Pridem osebno prevzemat. Pismene ponudbe samo do 2. februarja na naslov: Korner, p. A. »Merkur«, Maribor, Meljska c. 12.
lUTmniTTiiž
Beseda samo 50 par Angleški, češki
in nemški kamgarni po zelo nizkih cenab v trgovini O. Slibar, Ljubljana, Stari trg 21.
se dobe pri
GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI
Vse fotopotrebščinc dobite v
Jugoslovanski knjigarni
V Ljubljani Zahtevajte cenik!
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega soproga, oziroma očeta, gospoda
Fran Stadlerja
trgovca
izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. du-kovščini, predvsem č. g. p. Metodu za tolažilne obiske, gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj iskreni Bog plačaj!
Ljubljana, dne 28. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria.
Gofzerce
na obroke »TEMPO«, Salcndrova 6
(pri kraju Gosposke levo)
Suhe hruške tepke
za jelo in žganjekuho — prodaja najceneje Peter Šetina, Sevnica o/S.
Šivalni stroj
popolnoma nov, z lesenim stojalom, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III, levo, vhod poleg Depa«.
t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
FRANC DELE J A
gostilničar in poscctnik
danes 27. januarja 1932 po kratkem in mučnem trpljenju, v 65. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v petek 29. januarja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rečici ob Savinji. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev! T r n o v e c , dne 27. januarja 1932. Apolonija Delcja, soproga. Franc, Viktor, Ančka, Tončka, Vera in Angela, otroci. Jože! in Zcika, brat in sestra, in ostalo sorodstvo.
t V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
MARA HOJ AN
soproga knjigovodje
27. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek 29. januarja 1932 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 28. januarja 1932.
Tone Hojan, soprog, Marica, hčerka — in ostalo sorodstvo.


'"T tU
.a 3 Sgs
s
-	H-*- S
OS > c	K
i' nS« jfjQ
II"-I8
fsiešg
» £ 5 ~ "t £ ■ s M — s <*3
=. > c> » S 3.2? i as
O ° c-i 1 —
>oDoi O o	=
g I S is*
s o,®.Sw g c ■• te.
s „51 N
^
—	X rv Qj
5 ^ > V č N
'N a. > GJ
2 > ,C " .t - a~
"o fC Cj
£Š * . OJ
Dr. Joža Lovrenčič:
mrnm
89
., o ti
^ -C ti O
I
_ |s5
a
a O > ZkS n -i _ '> c = a >
I
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
In nova razlaga jc šla po mestu in ni ga bilo, ki bi rekel, da ni prava.
In ptič sangualis, ki ga še nihče ni videl v Romi in ga nihče ne pozna, ali ni podoba Istrov in Karnov, ki kljujejo in drobijo sveti kamen — mejnik naše države?«
»Naravno, naravno!
»Drugače res ni mogoče razložiti onega pojava v Krustumijuk
Da bi sangualis ostal le na meji in ob mejnem kamenu, a kaj, če prileti nad, meto sudans — poteči se miljnik sredi Rome? Če jc začel fako kljuvati, se mu bo zahotelo tudi po drobovju in po srcu!
»Srce je pa Roma!«
»Vae, vae nobis!«
In strah pred Iliri je rastel in bali so so hujših dni, nego so bili oni, ko so trepetali pred Hanibalom, ki je stal pred vrati mesta.
»Vol je govoril!...«
»Kaj vol! Bodite; pametni! Barbari so govorili in nas potolkli, da ni ostal ne eden, ki bi prišel in povedal, kako je bilo!«
Bika in bronasto kravo v Sirakuzah je pa malo težje tolmačiti!«
»Kaj težje, nič lažjega ni, saj jc ko na dlani jasno, kaj pomeni to znamenje! Bik jo pač Manlius, konzul Manlius, ki se je zagnal v neplodno podvzetjel«
Tako so tolmačili zla znamenja na Foru, glavnem trgu Rome, tako po vseh ulicah in take razlage so prišle v zbornico in v cirkusih in gledališčih so jih
premlevali in vedeli povedati vedno več in sleherni je verjel še tako gorostasno vest, ne da bi zahteval in čakal dokazov, ne da bi pomislil, kar je žc stara ljudska modrost ugotovila o govoricah, ki grede rastejo. Farna — govorica je rastla iz dneva v dan in budila slrah in grozo, ki sta prevzela vse, da so se plašno ozirali proti vratom, odkoder je vodila via Flaminia proti severu, zakaj prepričani so bili, da se zdaj zdaj privale po njej zmagoviti, grozni Iliri, potomci groznega kiklopa Polifema... Da morajo biti silni kakor njihov davni praded, o tem niso dvomili, ugibali so le, ali so ostali tudi potomci cnooki in ali jim človeško meso šc tako tekne, kakor so teknili njihovemu praočetu nesrečni tovariši zvitega Odiseja.
Odisej je rešil sebe in polovico svojih pred goro-stasom Polifemom, a kdo naj reši nas pred tisoči Poli-femov, kdo jih oslepi, da bi nam ne mogli blizu?
Kdo, kdo?
Med nami ni Odisejev!«
Vae, vae!.. .«
Pa se jc zbral senat v liitrici k seji, kakor jc bila navada pri nepričakovanem sovražnem vpadu v državo. Senatorji so sklepali in potem, ko sta po ostrili besedah pristala tudi ljudska tribuna, sklenili, da so morajo takoj izvršiti izredni nabori nc samo v mcslu, temveč po vsej Italiji.
Razglasili so:
Nihče ne sme kakorkoli zadrževati in omejevati rimskega državljana, da bi mu bilo nemogoče, javiti svoje ime konzulu ali pretorju pri naboru. Tudi ne sme nihče polastiti sc imovine uslužbencev in prav lako jc nc sme tudi prodati, dokler bi bili lastniki v taboru, niti nc sme zahtevati ta čas v nadomestek njegovih otrok ali vnukov.«
Po tem sklepu in po tej odredbi jo vodil pretor Marcus Titinius na Kapitolu nabore, ki naj bi rešili
Romo in državo. Po Kapitolinskeni klancu — Clivus capitolinus — jc prišlo s Fora na grič toliko nabornikov, da so napolnili prostor pred uradnim poslopjem Tabularijem, ki ni bil majhen, saj sc jc raztezal med svetišči Jupitra Kapitolinskega, Jupitra Varuha ter boginje Fides in svetiščem Junone Monete. Ni bil najboljši cvet naroda, kar sc je bilo zbralo in gnetlo in prerivalo proti Tabulariju, a pretor je bil Ie zadovoljen. Domovina je bila v nevarnosti in dobrodošel mu jc bil vsak, ki se je javil, in še pohvalil je slehernega in njegovo vneto pripravljenost, s katero hoče služiti obči blaginji, braneč državo pred sovražnim vpadom.
Tako je nabral pretor Marcus Titinius dve legiji r i m s k i h d r ž a v 1 j a n o v in je potem vnovič sklical senat in poročal o svojem uspehu.
Senatu nista zadoščali dve legiji. Premajhna, pre-neznatna moč sc mu jc zdela laka vojska za loliko nevarnost,. ki preti od severa. Da bi se mogli uspešno postaviti proti sovražniku, je zahteval še od zaveznikov Latinov, naj pripravijo deset tisoč pešcev iri poi yto konjenikov. Obenem je poslal senat Manlijt-vr-mu kolegu konzulu Marku Juniju Brutu v Ligurnijo pove-Ije, naj gre v Galijo, kjer na j od ondotnih mest zahteva toliko mož, kolikor jih more vsako dati. V isti seji jc senat tudi sklenil, da bi preprečil in onemogočil še kako hujše razočaranje v sami Italiji, v notranjosti države, naj odide Tibcrius Claudius z vojaki četrte legije in s petimi tisoči latinskih zaveznikov ter dve-stopetdesetimi konjeniki v Ligurnijo in se utabori v Pizab, kjer naj drži to postojanko, dokler bi bil konzul odsoten. Pretor Marcus Titinius pa naj skliče prvo legijo in enako število zavezniških pešcev in konjenikov v Ariminum, kjer mora biti pripravljen, da udari, če bi ttdrli Iliri v transpadansko in cispadansko Galijo in bi hoteli čez Apenine ...
Senatorji so naši Odiseji!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: (ran Kakovca
Urednik: Franc Kromžar.