f Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Insernti se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. as Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Scmeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. J Št. 13. V Ljubljani, dn6 6. julija 1899. Leto XII. Liberalci — sleparji! n. Ali so pa liberalci za ljudstvo? za ubogo delavsko ljudstvo? Pojdite! pojdite! Ali ne vidite, kako bi najrajši do korenine iztrebili v deželi vsako zadružništvo! Sčujejo, kolnejo, obrekujejo, natolcujejo uboga konsumna društva in zadruge, da se Bogu smili! Saj ne pravimo, da ni nikjer nobene napake in pomanjklivosti. A zakaj pa ne pomagajo, da bi se te napake odpravile, da bi se zadruge izpopolnile in povzdignile? Zakaj le preklinjajo? Zakaj ne privoščijo človeške besede in človeškega imena nobenemu, ki je pri takem druStvu ? Ves svet govori o tem, da le zadruge še morejo rešiti kmeta gotove pogube; vse države snujejo z največjo skrbjo zadruge; naši liberalci pa ne vedo drugega, kakor vpiti: svedrci, konjarji, petiotarji ... J Ali so res taki možje prijatelji ljudstva? Pravijo: zakaj pa hočete uničiti trgovce? Oji kakšna laž je to! Bog daj vse dobro trgovcem, a kga nam vendar nihče ne more zameriti, če bi 'udi mi radi živeli skromno, ubogo — a da bi le vsaj živeli, a ne hirali in umirali na rodni domači zemlji! Ne, liberalci, ki so sovražniki naših zadrug, ti niso prijatelji ljudstva, ampak so ljudstva največji sovražniki! Oh, ko bi bilo še samo to! Saj človek je nazadnje že skoraj vesel, če se približa božja dekla, bela smrt! Če smo teptani na tem svetu, vsaj na svetu nam je obljubljena sreča lepših dni! A glejte jih liberalce! Ni tega upanja nam ne puste! Neusmiljeno trgajo iz srca slovenskega ljudstva še to zadnjo tolažbo, zadnje upanje — vero naših očetov. Moj Bog, ali ni res, da delajo to? Vero nam je prinesel Kristus, izročil jo je apostolom in njih naslednikom duhovnikom, da jo oznanjajo svetu kot veselo, srečno oznanilo do konca dni. A kaj počenjajo liberalci? Dan za dnevom vpijejo, da so duhovniki sovražniki ljudstva, da ga slepe, da ga hočejo izsesati ... Oj, duhovniki bi to prenašali, saj jim je Kristus povedal, da bodo zavoljo pravice in resnice preganjanje trpeli, — a hudo je, hudo za ljudstvo! Če izgubi zaupanje do duhovnikov, tudi njih nauka ne bode sprejelo, ne bode jih poslušalo ; a če jih ne bode poslušalo, odkod bo zajemalo vero, kdo ga bo vodil h Kristusu, k početniku naše vere? Oj, to je žalostno, če izgubi ljudstvo zaupanje do duhovnikov! A kako ga ne bi izgubilo, če liberalci dan za dnevom črnijo, grdijo, opravljajo, obrekujejo duhovnike ? in kar je najbolj žalostno, ne samo navadnih duhovnikov, ampak celo — škofe! Ves goreč je bil naš škof Missia za ljudstvo in njega pravo srečo, a ni bil doma na Kranjskem, in dejali so: tujec je. Sovražili so ga, kleli so ga, grdili so ga! Prišel je sedaj škof Anton Bonaventura. Ta je rojen na Kranjskem. Bodete videli, dejali so nekateri, sedaj bo bolje, saj naši liberalci niso zoper vero, ampak samo hočejo še več slovenščine. Anton Bonaventura ljubi slovenski jezik, kakor ga le more ljubiti kdo, a liberalci? Tudi njega sovražijo, tudi njega kolnejo, tudi njega grde. Pojte Se solit, vi lehkover-neii, ki mislite, da je liberalcem kaj do slovenščine! Ko bi jim bilo kaj za slovenščino, bi sf zvez*; f škofom Antonom, ne pa s Svegljeir.' A £ v f c i ljubijo, če je tudi n e m č u r ker jf - i -beralec. Antona Bonaventuro ri t: -v r a ž i j o, če tudi je Slovenec, ker katoliški škof! Tako je, in nič drugače! Liberalizem je r,n. ve..\. sovražnik našega naroda! In če liberalci prav:jo, as ljubijo narod, da jim je mar za ljudstvo, ds niso zoper vero. so le — sleparji! Če to ni res, prosimo, dokažite. utaiite dejarja. če morete! Dejanja govore zoper * a s! Domača obrt na Kranjskem. Na Kranjskem si ve ljudstvo malo pomagati. Kmet obdeluje svoje polje in ne misli na stranski zaslužek. In vendar bi pri vsaki hiši lahko še s kakim stranskim ročnim izdelkom dobili kak krajcar, ko bi jih kdo učil in ko bi imeli gospodarsko zadrugo, ki bi te izdelke spravila v denar. Leta 1884. bilo je v Ljubljani posvetovanje o gospodarskem stanju našega kmečkega ljudstva, ki se je imenovalo kmetijska enketa. Tam se je tudi poročalo o domači obrti, kolikor je imamo na Kranjskem. Poročevalec je trdil, da je v 32. krajih na Kranjskem domača obrt več ali manj razvita in da je v 20 krajih sploh večja. Omenjalo se je: 1. Izdelovanje žimnatih sit v Stražišču pri Kranju; 2. č i p k a r i j a v Idriji in nekaterih drugih krajih ; 3. pletenje slamnikov v Kamniškem okraju; 4. pletenje peharjev, slamnatih preprog itd. v farah: Smarija, Lipoglav, Polica in Št. Lenart pri Ljubljani; 5. lesena obrt v sodniških okrajih: Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Lož; dalje v Bohinjski dolini, na Bledu in v nekaterih krajih Idrijskega, Loškega, Kranjskega, Kamniškega in Ljubljanskega okraja; 6. pletenje jerbasov in korb v Ljubljanskem in Brdskem okraju, v Bohinjski dolini, pri Idriji, v Planini, v Vipavski dolini in po Ribniškem okraju. Vrbe se dobivajo obilno ob Savi in Ljubljanici, pri Loki, Kranju in v Bohinju ; 7. metle iz brezovega in drugega lesa po vsem Kranjskem, zlasti v farah: Polhovgradec, Dobrova in Ig; 8. sukno (loden) v Idriji; 9. navadne preproge (lauftepihi) in 10. koci v Kranju; 11. flanela in volneni jopiči na Bledu; 12. domače platno skoraj povsod, pomena vredno pa zlasti v Smledniku, Mengšu, Medvodah in pa v Loškem in Kranjskem sodnijskem okraju, v Metliki in na Kočevskem; 13. r u t e in peče v Radoljici, Kamniku, Zatičini in Ljubljanski ;k;'.:i: 14 jopiče in čepice v Kamniku; 15, n o c o v i c e in jope v Idriji, Kranju, Tržiču, Bledu, ."ivcnu in na Jesenicah; IG. povoji v Smledniku, Sardinah in Mengšu; 17. pleteni sukneni fn 1 • i copate v Kranju ; 18. s v i t k i v Kamniku :n ]? krtače v Ribniškem sodnijskem okraju in ;.jii drugod. Razven tega izdeluje se tudi vse orodje, k ar ga kmetovalec potrebuje, doma na Kranjskem. Tako se glasi poročilo od leta 1884. Ce bi se danes tako poročilo sestavilo, bi sc glasilo morda drugače. Sicer so v nekaterih krajih nekaj napredo-\ ali, a splošno stanje domače obrti je pri nas sila siromašno. Vsaj jaz sem sam opazil na raznih krajih, da je šla pri nas domača obrt bolj nazaj, kakor naprej, ker nihče ljudstva ne organizuje in ne poučuje, kaj in kako naj dela, da si pomaga do boljšega kruha. Pri nas se tako poročilo „per en glih" sestavi — in potem se molči in počiva. Naši sosedi pa napredujejo in denarje služijo med tem, ko naše ljudstvo čaka, kdaj bodo prišli — boljši časi. Boljših časov pa ni in jih tudi ne bo, če se ljudstvo pri nas v zadrugah ne združi k skupnemu delu, in če vsi, ki kaj razumejo in premorejo, skupno ne pomagajo, da se domača obrt uredi in ljudstvo pouči, kaj naj dela in kod naj izdelke prodaja z ugodnimi cenami. To vprašanje je sedaj pri nas bolj važno, kakor vsa visoka politika, za katero se brez koristi toliko popirja in črnila porabi. Jedna zadruga je za naš narod bolj koristna, kakor vsaka zmaga pri volitvah. Pri nas se da mnogo narediti. Poglejte le, koliko dragega časa naši ljudje potratijo brez dela ob slabem vremenu in po zimi! Na polji ni dela, in ljudje drže roke križem, ker ne vedo, kaj bi sc dalo narediti za dober zaslužek. V velikih mestih ljudje cel dan tekajo brez miru sem in tje, ker si vsako minuto kaj zaslužijo, če dela ne zamudd Naš Kranjec pa počasi koraka in zeva, ker ne ve, kaj bi v roke vzel. Če nima pluga ali brane v roki, ne ve drugega početi, kakor piti ali spati. In vendar je naš čas tak, da polje človeka le hrani, za denar pa je treba stranskih zaslužkov. Tak zaslužek pa mora našemu ljudstvu dati domača obrt. Vseh slovenskih rodbin, ki se l\\6 z ročnim delom, in bi mogle gojiti domačo obrt, bo primeroma 230 000. Mislimo si, da bi naše zadruge, ko se okrepc, gojile toliko domače obrti, da bi vsaka rodbina — vsi skup: stariši in štiri otroci — zaslužili povprek le eno krono več na dan s tem stranskim delom, kar je lahko mogoče, če zadruge same tudi tržijo s svojimi izdelki! To bi bil za naSe ljudstvo vsak dan dobiček 230000 kron; v enem mesecu bi bilo naše ljudstvo na boljšem za 0,900.000 kron, in v enem letu bi naši ubogi ljudje imeli dohodka voč za 82 mi-Ijonov 800.000 kron. Mislite li, da ni mogoče, našemu ljudstvu tako preskrbeti 83 miljonov kron na leto? — Nedavno 8Cm šel mimo Save. Tam je dokle sedelo z materjo v travi in rezalo vrbe. „Kaj bo s temi vrbami?" vprašam jo. »V Ljubljano jih bom nesla, da bodo delali korbe iz njih." »Zikaj jih pa sama ne delaš ?" „Ne znam." — Ne daleč od tam jc dal g. župnik revnega dečka v Ljubljano, da se je naučil plesti korbe iz vrb. Deček zasluži na dan dve do tri krone pri lahkem, prijetnem delu. Stanovanje in hrano ima pri materi zastonj. Kje je kmet, ki ob koncu leta iz plača posle in poravna izdatke, pa lahko reče: Vsak dan sem zaslužil čistega — dve kroni ? To pa zasluži v kmečki rodbini lahko en sam deček, ki zn;i tako obrt! Kdaj bodo naši ljubi liberalci in uradniki prišli do spoznanja, da ni dovolj, če se samo nekaj popirja popiše o materijalnem stanju našega ljudstva in da se ustanavljajo šole, ki več stanejo, kakor koristijo ? Šele takrat bo prodrla omika z napredkom in blago stanjem med široke slojeve ljudstva, ko bo imela trden temelj v zadružni organizaciji. Ljudstvo mora imeti svoje lastne zavode, ki bodo med svet na veliki trg spravljali njegove izdelke. Potem šele se bo z navdušenjem in z veseljem lotilo dela. Od liberalcev in uradnikov v tem oziru ni upati ničesar. Učitelji bi lahko mnogo storili, a večina — neče. Nekaj je med učitelji pametnih in požrtvovalnih mož, a tisti, ki sedaj učiteljstvo vodijo, so jim zato sovražni. Zato so pa obračamo do duhovnikov in kmetov samih s prošnjo, naj oni premišljujejo o tem, naj se nikar ne dajo ostrašiti od težav, ampak naj vstrajno in pridno delajo, da se pospeši zadružno gibanje. Če pa kje kaj koristnega vpeljejo, naj nam sporočč! Večjega veselja »Domoljubu" ne morete storiti, kakor če kaj za ljudstvo koristnega ustanovite! Politični razgled. Kaj bo * nami? To je šumelo prejšne tedne, kakor v panju pred rojem ! Naši in ogerski ministri se posvetovali dan na dan, kako bi podaljšali Z0Pi't za deset let pogodbo. Stvar je bila jako težavna, ker nihče ni hotel odnehati. Govorilo in pisalo se je že, da odstopijo naši in ogerski ministri, snežno je cesar sam govoril modro besedo ter po-magal obema vladama iz zadrege. Pc godba je rešena Prepir se je zopet polegel. Mi pa vprašamo sedaj: pa bo z nami ? Naši državni poslanci so se na J:UnaJu mnogo trudili, da bi zboljšali Slovencem raz-I erei posebno pa zatiranim bratom ob nemških in mejah. Miniaterski predsednik jo precčj obljubil in mi smo mu verjeli. Toda vsa znamenja kažejo, da gremo vedno le rakovo pot. Lahi v Gorici, Trstu in Istri niso bili še nikdar tako predrzni in brezozirni nasproti Slovencem, kakor ravno sedaj. Saj je znano, da se naši poslanci v primorskih deželnih zborih niso mogli udeleževati posvetovanj in obravnav. Kam pa pridemo, ako vlada enkrat pogumno ne poseže v sršenovo gnezdo. Sedaj ima vlada proste roke in čas je, da za nas tudi nekaj stori in ne samo obljubuje, sicer nas pogoltajo naši nasprotniki. Srednjo stranko skušajo ustanoviti možje, ki bi radi splezali višje. Ta srednja stranka naj bi naredila mir in spravo med Nemci in Slovani v Avstriji. Dobro, mi smo tudi za pošteno spravo, toda kdo pa je kriv, da je v Avstriji vedni prepir med narodi! Temu so krivi Ie prenapeti liberalni Nemci in pa Italijani. Ti naj odnehajo in pusto tudi druge živeti, pa ne potrebujemo nobene nove srednje stranke. Na Balkanu so zopet veliki nemiri, ker turška vlada nima ni volje ni moči, da bi naredila konec roparstvu. Nedavno je kar dva tisoč divjih Arnavtov v družbi s turškimi vojaki prekoračilo srbsko mejo ter napalo srbske kmete. Ljudje so se seveda branili in nastal je hud boj, v katerem je bilo več mrtvih. Srbska vlada se je takoj pritožila, toda po stari navadi Turčin vse utaji. Sramota je res za vse omikane države v Evropi, ki pred nosom trpe take grozovitosti. Na Francoskem imajo že zopet novo ministerstvo, ki pa se ne bo dolgo držalo. Ogenj in voda si nista prijatelja. V novem ministerstvu sta celo dva socialna demokrata poleg generala Golifeta, ki je hud nasprotnik to vrste ljudem. To pač kaže, da so že jako nezdrave razmere, ker se za ministre že težko dobč možje. Ilomatij pa še ni konec, ker sedaj pripeljejo nazaj znanega stotnika Dreyfusa in se bo pričela nova sodba. Naj se ta sodba konča tako ali tako, gotovo bodo nemiri v Parizu. Prišle pa bodo skoraj gotovo še neverjetne stvari na dan. Vse kaže, da je francoska republika že zrela in da pride cesarstvo na vrsto. Italija. V italijanskem državnem zboru so levičarji začeli divjati proti vladi in večini, kakor je to delal na Dunaju Wolf s svojimi tovariši. Vlada je hotela stopiti malo na prste socijalnim demokratom, zato tolik hrup v zbornici. Vlada hoče premeniti opravilnik, da bodo razgrajače postavili pred vrata. Mirovna posvetovanja v Ilagu ne bodo imela posebnega vspeha. Angleži imajo na vseh koncih sveta svoje naselbine in pa prepire z sosedi, zato nočejo pravih razsodišč, ker se zanašajo na svojo moč. Tega posvetovanja gotovo ne bodo dosegla, da bi na večne čase preprečili vojske. V j n £ ni Afriki utegne priti do vojske med Angleži in republiko transvalsko. Angleži bi radi dobili v past tudi to deželo, kjer so jako bogati rudniki zlata in diamantov. Že pred leti so skrivaj podpirali roparsko tolpo, ki je napala prebivalce v Transvalu, a tedaj so se ti še ubranili. Sedaj pa se Angleži že pripravljajo za vojsko. Izgovor bodo že iz trte zvili, če nc bode drugače. m Listek, m fe) Pojdimo za njim! (Povest iz časov Kristusovih. — A. Sienlcieicicz.) (Konec.) Nazarenca so porinili dalje na mesto, oddaljeno kakih dvajset korakov od Antejine nosilnice, kjer so bili stali že v skalnatih jamah križi. Tolpa ga je znova zakrila; pa ker je bil prostor vzvišen, je zagledala Anteja zopet Njegovo bledo lice in na glavi trnjevi venec. Vojaki na konjih so se vrnili k množici in jo razgnali z batinami, da ni mogla zavirati križanja. Nato so začeli privezovati oba razbojnika h križema, stoječima ob straneh. Tretji križ je stal v sredi. Na vrhu je imel belo tablico, pribito zgoraj z žebljem, katero je trgal in vrtel naraščajoči veter. Ko so stopili naposled vojaki k Nazarencu — Jezusu, — so se zaslišali med tolpo klici: »Kralj, kralj! Ne pusti se, o kralj! Kje imaš svojo vojsko, da te brani? Ne pusti se, brani se sam!" Nato je nastal med ljudstvom tak krohot, da se je zdelo, da se stresa od smeha vsa kamnita okolica. Med tem so ga položili vznak na zemljo, da ga pri-bijejo na križ in potem dvignejo med razbojnika. Naenkrat pade v bližini Antejinih nosilnic človek, oblečen v belo platno, na tla, si vsuje na glavo prahu in peska, ter začne kričati z obupnim glasom: „Bil sem gobov, in On me je ozdravil ... Zakaj Ga križate?" Antejino obličje obledi. »Ozdravil ga je . .. ali slišiš, Kaj?" reče Cina. »Ali hočeš proč?" jo vpraša ta. „Ne! Jaz ostanem tukaj!" A Cina je prevladal divji, nezmerni obup kakor divji vihar in očital si je, zakaj ni bil poklical Nazarenca k sebi v hišo, da bi mu ozdravil Antejo. V tem trenutku so nastavili vojaki žeblje na Jezusove roke in začeli zabijati. Slišal se je top odmev, ko je udarjalo železo na železo, toda kmalu je postal zvok bolj rezek, ko so žeblji prodrli meso in se zabodli v les. Tolpa je umolknila, da bi se veselila nad vzdihi in bolestnim stokom Križanega, toda ta je molčal in samo strašni udarci kladiv so se odmevaje izgubljali v ozračju. Slednjič je bilo grozno delo dovršeno, in vojaki so dvignili križ z Jezusom, ga zasadili v votlino in pustili vanjo z groznim tresom. Stotnik, kateri je imel grozno delo nadzorovati, je dal z zamolklim glasom povelje, naj mu tudi noge pribijejo. Eden izmed vojakov vzame kladivo in stori, kakor je bilo ukazano. Med tem so zakrili solnce oblaki, ki so se že od jutra podili po nebu. Daljne višave in pečine, ki so do zdaj odsevale v motni solnčni luči, so se zmračile. Svet je potemnel. Nič dobrega obetajoči, rdečkasti mrak je pokril vso pokrajino in kolikor bolj se je solnce skrivalo za oblake, tem večja tema se je Sirila na zemlji. Zdelo se je, da izliva nekdo od zgoraj rdečkasto teino. Zapihal je dvakrat, trikrat vroč veter, potem pa utihnil. Ozračje je postalo soparno. Naenkrat so izginili še oni ostanki prosojne, sive svetlobe in vse sc je zavilo v temo. Oblaki, tmni kakor noč, so se začeli kupičiti kakor valovje in se valiti proti Golgoti . .. Nastal je vihar. Vsi navzoči so začeli trepetati strahu. »Vrnimo se!" pravi Cina. „Še Ga hočem videti, še!" odgovori Anteja. Ker je zakril vedno gostejši mrak viseča telesa, ukaže Cina nosilnice primsti bližje križa. Približali so se toliko, da so imeli le še nekoliko korakov do njega. Na črnem lesu viseče telo Razpetega se je zdelo spleteno iz srebrnih luninih žarkov. Njegove prsi so se dvigale v urnem dihanju. Glavo in oči je upiral proti nebesom. V tem sc začuje v oblakih zamolkel ropot. Grom je naraščal ter se razširjal s strašnim treskom od vzhoda proti zahodu, potem se je slišal nižje in nižje kakor bi padal v brezkončno brezno, sedaj močneje, sedaj slabeje, naposled se je spremenil v grozen udar. da se je stresla zemlja v tečajih. Prav v tem trenutku pretrga oblake velikansk blisk, razsvetli nebo, zemljo, križe, orožje vojakov in prestrašeno tolpo, ki se je stiskala in bala, kakor četa ovac. Po blisku zavlada še groznejša tema. Blizu Antejinih nosilnic se zasliši jok žensk, ki so se približale križu. Sredi občne tišine je bil ta jok nekaj pretre-sujočega. Oni, ki so se zgrešili v tolpi, so se začeli doklicovati. Tu in tam so se začuli prestrašeni glasovi: »Gorje, o, gorje, ali ni tukaj na križu razpet oni, ki je vse vedel ?" »Ki je spričeval resnico! ... oh . .." »Ki je oživljal mrliče ... joj . . ." Nek drug glas je zavpil: »Gorje ti Jeruzalem!" In zopet drug: »Zemlja se je stresla!" Zopet je švignil nov blisk ter odprl globočine neba, v katerih so se pokazale ogromne ognjene prikazni. Glasovi so umolknili ali bolje, izgubili so r" v šumenju vetra, ki se je naglo vzdignil, in trgajoč ženskam pokrivala z glav, jih raznašal po skalovju. Znova so začeli kričati: „Zcmlja se je potresla !" Nekaj jih je zbežalo, druge je prikoval strah na mesto, da so stali kakor okamnjeni, brez misli, znajoč samo to, da se je zgodilo nekaj strašnega . . . Naglo so jc začel gubiti mrak. Veter je premetaval oblake, jih motal in trgal kakor ogromne cunje . .. Začelo se je svetliti ... slednjič se je pretrgal teški strop oblakov in skozi odprtino se je razlilo naenkrat morje svetlobe, raz-svetivši i lolgoto, prestrašene obraze ljudi in križe. Jezusova glava je bila sklonjena globoko na prša, obličje Njegovo je bilo bledo ko vosek; trepalnice na očeh so bile zaprte in usta so bila že modra. „Umrl je", zašepeče Anteja. „Umrl", ponovi Cina. Centurij prehode s sulico mrličevo stran. Čudno: vrnitev svetlobe in pogled na smrt je znova pomiril tolpo. Judje so se zopet približali križu, tem bolj, ker jim niso vojaki več branili. Začujcjo sc glasovi: »Stopi s križa, stopi s križa!" Anteja pogleda Se enkrat bledo, pobešeno glavo in zasepeta tiho, kakor bi govorila sama sebi: „Ali vstane od mrtvih ?" Pri pogledu na smrt, na te, čez mero razpete roke, na to nepremično telo, katero je vlekla teža k tlom. ji jo glas trepetal v žalostnem dvomu. Taki dvomi so morili tudi Cinovo dušo. Tudi on ni verjel, da bi vstal Nazarenec od mrtvih, toda prepričan je bil, da bi bil On edini mogel ozdraviti An tejo, ko bi še živel. Med tem so kričali naokrog: »Stopi s križa! Stopi s križa!" »Stopi!" je govoril žalostno Cina sam pri sebi, »ozdravi mi Antejo, tudi če terjaš pri tem moje življenje." Vreme je postajalo vedno lepše. Daljni vrhovi so bili sicer še zakriti v meglo, toda nad Golgoto 'n mestom se je nebo že popolnoma zjasnilo. Zrak 86 je sčistil in v njem je plesalo nebroj mušic. Cina je zapovedal, naj se vrnejo v mesto. Bilo je ob treh popoldne. Blizu stanovanja reče Anteja: »Mrtveca danes opoldne ni bilo!" Cina je že sam mislil na to .. . VIII. 1'rikazen se tudi drugi dan ni pojavila. Bolnica 1® bila nenavadno dobre volje, ker je bil prišel iz kareje Timon; boječ se za življenje svoje hčere, 1° ^pustil, ostrašen po Cinovem pismu, pred neko- liko dnevi Aleksandrijo, da bi videl še enkrat pred smrtjo edino svoje dete. Na Cinovo srce je potrkalo novo upanje, kakor bi prosilo, naj mu zopet odpre. Toda Cina si ni upal vzprejeti v svoje srce takega gosta, ker je zgubil že zdavnaj vso nado, da mu žena še kdaj ozdravi. Prikazni, ki so tako grozno morile Antejo, so tudi že prej tu pa tam prejenjavale, četudi ne po več dni. Sedajno olajšavo je pripisoval prihodu Timonovemu in utiskom pod križem na Golgoti, ki so tako prevzeli Antejino dušo, da je govorila s svojim očetom skoro vedno o tem predmetu. Timon je pazljivo poslušal; ni ji ugovarjal, temveč vpraševal z veliko vnemo o Jezusovem nauku, o katerem je vedela samo toliko, kolikor ji je bil povedal Poncij Pilat. Splošno se je počutila zdravo in nekaj krepkejšo, a kadar se je približal poldan, in — prešel, je za-blestela v njenih očeh nova nada. Ta dan je imenovala srečen in prosila je moža, naj ga zapiše. Prav za prav pa je bil ta dan oblačen in mračen. Deževalo jo od ranega jutra; spočetka močno, potem vedno manj, nazadnje kakor iz sita. Šele proti večeru se je nekoliko zjasnilo in posvetila je skozi megle velika ognjena krogla, pordečila in pozlatila oblake, sive pečine, beli marmor hodnika v gradiču in se izgubila sredi blišča proti oni strani, kjer je Sredozemsko morje. Nastopen dan je bilo vreme krasno. Obetal se je sicer vroč dan, toda jutro je bilo še sveže, nebo brez oblačka, a vsa zemlja se je kopala v toliki modrini, da so se zdeli plavkasti vsi njeni predmeti. Anteja je ukazala, naj jo poneso pod priljubljeno ji ligovo drevo, da se navžije z grička lepega pogleda po ravnini. Cina in Timon nista niti za korak odstopila od nosilnice; opazovala sta vedno obraz bolnice in motrila utise, ki jih je delala nanjo okolica. Na njenem obličju se je izražal nekak strah pričakovanja ; prav nič pa ni bilo opaziti onega smrtnega strahu, ki jo je napadal prej pred vsakim poldnevom. Oči so ji živo plamtele in na lici je stopila lahna rdečica. Cina je v resnici že včasih premišljeval, ali mu ni žena res ozdravela — vsaj nekoliko — in pri tej misli ga je popadla želja, da se vrže na zemljo, zavpije od veselja in se zahvali bogovom — toda prevzemal ga je strah, da je vse le zadnje vzplam-tevanje lučice, katera kmalu ugasne. Želeč dobiti novega upanja, je pogledoval na Timona, toda temu so rojile najbrž enake misli po glavi, in zato se je ogibal Cinovega pogleda. Sedeli so vsi trije globoko zamišljeni. Najbolj še je bila mirna Anteja. Ležala je v odprti nosilnici, opirala glavo na rdečkasto blazinico in veselo srkala čisti zrak, ki ga je donašal lahen vetrič z daljnega morja. Ko se je bližal poldan, je ta yetrec ponehal; vročina je postajala večja in močnejša. Od solnca razgreto grmičevje je širilo prijeten duh. Po cvetovih so frfotali raznobarvani metulji. Iz skalnatih razpok so lezli martinčki, ki so bili sicer že navajeni na te ljudi, pa so vendar pazili na vsak njih migljaj. Ves svet se je potapljal v svetli tišini, v toploti in mirnem počitku. Tudi Timona in Cina je prevzel ta splošni mir. Bolnica je zaprla oči, kakor da je sladko zadremala: tiho molčanje so motili le vzdihi, ki so se zdaj pa zdaj izvili njenim prsom . . . Cina opazi, da je poldan. Anteja odpre naglo oči in reče z nekim čudnim glasom: „Cina, daj mi roko!" Cina se strese. Vsa kri mu šine k srcu: prišle so strašne prikazni. Antejine oči so se odpirale vedno širje in širje. »Ali vidiš", zašepeta, »kako se tam le zbira svetloba. kako trepeče, miglja in se mi bliža »Anteja, ne glej tjekaj!" zavpije Cina. Toda, čudo! Na njenem licu ni bilo strahu. Usta je imela zaprta, oči so se ji širile — obličje ji zasveti v neizmerni sreči . .. ..Svetloba se bliža meni", reče. »Vidim Ga, On je, Nazarenec! . . . Smehlja se . . . O, Usmiljeni! ... O, Krotki! Kakor mati stega k meni predrte roke. Cina, On mi nese zdravja, rešitve... kliče me k sebi..." Cina naglo prebledi in pravi: »Ce nas kliče, — pa pojdimo za Njim!" Malo kasneje se prikaže Poncij Pilat z druge strani na kamniti stezici, ki je vodila v grad. Še predno se je približal, se mu je poznalo na obrazu, da nese novico, katero kot razumen mož nikakor ne verjame, temveč jo ima za izmišljotino neumnega judovskega ljudstva. In že od daleč začne kričati, brisaje si pot s čela: »Pomislite, kaj zopet pripovedujejo: daje namreč oni Nazarenec od mrtvih V6tal!" Pregovori. Moliti moraš, ko bi jutri umrl; delati, ko bi zmirai živel. Mošnja izgine, mož mine. Na eni verigi imata dva psa med seboj mir, pri eni kosti pa vselej prepir. Na jasno nebo pa na sit trebuh se ni zanesti. Na poti rožica, na domu ubožica. Ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka. Ne molči, ko bi mu tri vozle na jezik naredil. Ni vsak mož, ki ženo ima. Cerkveni letopis, V Rimu se je začel v nedeljo 28. maja v praznik sv. Trojice provincialni cerkven zbor južnoameriških škofov. Prišlo je iz Amerike 53 škofov, da se posvetujejo o važnih cerkvenih zadevah. Meseca aprila pa se jo vršil v Ferari velik katoliški shod, udeležilo se gaje med drugim 25 škofov. V Pizi je 21. aprila umrl neki zloglasen prostozidar Karol Minati. Huda bolezen ga je obrnila k Iiogu nazaj. Javno se je odpovedal svojim zmotam, obžaloval svoje življenje, preklical svoja slaba dela in umrl previden s sv. zakramenti. Poprej še je poslal svojo prostozidarsko diplomo in vse dotične spise nazaj, od koder jih je prejel. Ni ga naroda, v katerem bi se z ene strani skrajna brezbožnost tako zajedla v srca, z druge pa globoko versko mišljenje tako živo ohranilo v ljudstvu, nego je to na Francoskem. Odpravili in zatrli so že skoro vse, kar spominja na Koga; a vere iz src ljudstvu le niso mogli izdreti. Že davno so vpeljali tako imenovan civilni zakon, ki se more pred svetno oblastjo poljubno r zdreti, kadar eden ali drugi zakonskih to zahteva. Zato je vedno manj zakonov in še ti se mnogokrat iz ničevnih vzrokov razdirajo. Zato pa tudi število ljudstva na Francoskem vedno bolj pada, dočim drugod narašča. To je tudi sad prostozidarskega dela. Šalonski škof jo pretekli mesec maj v celi svoji školiji proglasil interdikt, to je: v nobeni cerkvi se ni smelo več maševati, no zakramentov deliti, sploh vse cerkvo so bile zaprte. Sv. Rešnje Telo se je branilo le v nekaterih samostanskih kapelah, da je bilo mogoče bolnike v smrtni nevarnosti prevideti. Zakaj je zadela celo škofijo ta strašna kazen ? Čujte, zaradi groznih božjih ropov! V malo tednih so bile v desetih farah pokradene iz cerkve vse sv. hostije; koncem aprila pa zopet v šestih farah. Očitno jc, da so jih ropali prostozidarji in jih zlorabili v svoje peklenske namene. Ker sv. Resnje Telo pred takimi zlodejstvi ni bilo več varno, proglasil je škof iz strahu, da se zopet kaj takega ne zgodi, za nekaj dni interdikt Lahko si mislimo, kaka žalost je zavladala po celi škofiji med vernimi kristijani. V nedeljo 7. in 14. maja ter v praznik Vnebohoda, 11. maja so se po vseh cerkvah vršile velike spravne pobožnosti. — Vidi se, da je sovraštvo do Boga v mnogih srcih doseglo že svoj vrhunec, ker Jezusu v zakramentu ljubezni resnično pričujočemu delajo tako nečast, kakor Bi jo more le satan izmisliti. Slovenci, tudi mi smo dolžni za te grozne krivice in hudobije s če-ščenjem Najsvetejšega zadostovati! Veselo znamenje, da tudi na Francoskem še ni vse zgubljeno, je velikanski romarski vlak, ki je sredi meseca aprila romal v Lurd. Udeležilo se ga je 50 do 60.000 mož. Bandero naprej je nosil general Sarct. Pri tej priložnosti se je zgodilo več čudežev. Tako je n. pr. neki mlad mož, Jožef Garre, ki je bij ze od 1. 1894. hrom na nogah, nenadoma ozdravil; neki drug mož, ki je bil že dolgo mutast, je spregovoril itd. Tako se na priprošnjo Marijino še vedno gode čudeži. 1 J Poplačano zaupanje. Škotski škof jc moral na svojem potovanju po velikem gozdu prenočiti pri ubogi družini, o kateri ni \edel, ali je katoliška ali protestantska. Mati — kakor se je videlo, vdova — je vzprejela prav lepo neznanega tujca in ga pogostila, kolikor je mogla Pri kosilu je opazil preoblečeni škof, da je vsa družina žalostna in vznemirjena. Na njegovo vprašanje, kaj je temu vzrok, odgovori žena: »Kaj bi ne bili žalostni! V sosednji sobi leži stari oče za smrt bolan, pa se noče kar nič pripraviti za zadnjo uro." — »Ali bi mogel k njemu?" vpraša škof. — »Zakaj ne",vodgovori vdova, ter ga pelje v sosedno sobo. Škof spozna, da je bolnik pri koncu, zato pravi starčku : „Saj veste, da moramo vsi umreti, in vaša bolezen je zelo nevarna." — „Rečem vam", pravi bolnik, »da ne bom še umrl; ni mogoče." — In tako je ponavljal vedno, ko ga je škof opominjal, naj misli na smrt. Naenkrat uprč bolnik svoje oči v škofa, ga opazuje neka| časa, potem pa pravi: »Ali ste katoličan?" — »Da", odgovori ta. — »Potem vam hočem povedati, zakaj še ne bom umrl." Tu zbere starček vse svoje moči, se vzravna na postelji in začne s slabim glasom: „k. France pasla, jc strela lc nekoliko omamila. Pomagajte Graškim Slovencem!) Po dolgi borbi osnovali so si slovenski obrtniki, delavci in dijaki sredi „velenemškega" Gradca slovensko izobraževalno društvo »Naprej". Namen društva je, obvarovati on-dotne Slovenec germanizacije in demoralizacije. Število članov veselo narašča, a vkljub temu je vzdrževanje društva v skrajno nam neprijaznem mestu združeno z ogromnimi žrtvami. Gre se pa za ohranitev graškega Slovenstva, ki je bilo do ustanovitve „Na-prej"-a popolnoma zapuščeno in od domovine odtrgano, gre se tudi za slovensko čast, ki nam veleva, da slovensko društvo sredi nemško trdnjave pripravimo do največjega raze vita »Naprej" torej prosi Slovence blagih darov za vrlo slovensko postojanko. Vsak denarni ali književni dar je dobrodošel. Slovenke in Slovenci — pomagajte! Naslov društva je: »Naprej", Gradec, Biirgergasse štev. 18/1. (Mokraško bratoljubje) se je pokazalo med petimi sodrugi na mutskih fužinah. Mokrači se kaj radi ponašajo s svojim bratoljubjem in drug drugemu po shodili celi paradiž obetajo, ako bi prišli do zmage. Pa pozaati je treba te ptiče, potem se ve, da jim stvar od srca ne gre. Dvema mokračema so trije drugi edine hlače slekli, ker jim nista mogla do zadnjega vinarja svojega dolga poplačati. To ni morda pretirano, ampak resnična mokraška ljubezen, ki nič ne prizanaša. Od takih naj delavci pričakujemo pomoči ? To bi bilo res nespametno! Domača knjižnica. 2. Jozafat, kraljevič v Indiji, povest iz prvih časov krščanstva. Posl. P. F 1 o r e n t i n H r o v a t. Novo mesto 1880. J. Krajce. Cena broS. 30 Kr., kart. 40 kr. - Takih knjig, kakor je ta-le, nam je silno potreba v sedanjem času, ko premnogi ne znajo prav ceniti najdražjega nebeškega daru — svete vere. Ta lepa povest irna resnično podlago: pripovedovaje spreobrnenjc kraljeviča Jozafata in njegovega očeta Abenarja h krščanstvu, nam pred oči stavi poglavitne resnice naSe svete vere in lepoto službe božje ter kaj prepričalno kaže, kako sveta vera osrečuje in tolaži v življenju in v smrti, posamezne ljudi in narode — »v resnici krčansko ljudstvo je najsrečnejše pod s o 1 n c e m« (str. 122). Da bi pač vsi hoteli biti toga prepričanja in da bi vsak Slovenec z Jozafatom klical: »O Itako sreCnega se č u t i m , da sera kristijani« (Str. 96.) 3. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Podučna povest sta-rišem in mladini. Poslovenil P. Flore n lin Uro vat. Janez Krajec. Novo mesto 1881. Cena: mehko vez. 40 kr., kart. 50 k r. Ta knjiga je primerna le bolj za odraslo mladino, ne pa za nežne otroke, a je izvrstna ljudska knjiga. Janezek je imel jaka bo»oIjubne slartfe, ki so pa lepo vzgojevali v strahu božjem. Rešil je v gozdu malega srnjaka, kateremu so bili tatinski lovci ustrelili starko: logar mu ga je podaril, in imel ga je silno rad. Srnjak jc bil povod, da se je seznanil z grajskimi v Starem gradu; dobri grajščak ga je vzprejel na grad ter mu najprej preskrbel potrebni pouk in potlej dobro službo nadlogarja. (Janezek je spremil tudi grajSčakovega sina Bogomila v višje šole in mu bil v tujem mestu pravi angelj varih.) Mihca je pa spridila pre-mehka mati, ker mu je vse dovoljevala, čeravno je mnogokrat ugovarjal njen modri mož, ki je pa tal, prezgodaj umrl Mihec je prišel med roparje, kjer jc veliko trpel in se še bolj popačil. Nekoč so sklenili, da pojdejo ropat v Stari grad. A srnjak, katerega je bil Janezek podaril Itogomiru, je bii rešitelj in je preprečil jako zvilo osnovano nakano. Roparje so polovili in v smrt obsodili. Dva sta spoznala svojo krivdo in se spokorno pripravila za smit; jeden pa, po imenu Jošt, je dolgo tajil in ni hotel ničesar vedeti o gpovedi. Še le njegova bogoljubna žena, ki je zaradi njega trpela silno hude britkosti, ga je slednjič omečila, ko ga je prišla s svojimi otročiči v ječo obiskat in prosit: tudi on je umrl zelo skesan. Prav lepo, semtertja jako ganljivo opisuje Krištof Šmid vse to: kako so prišli posamezni roparji na napačna pota; posebej, kako je bil hinavski Jošt prevaril blago deklico Marijano in njeno teto, da ga je vzela v zakon, kako je v nesrečnem zakonu silno veliko, a potrpežljivo trpela, lepo vzgojila svoje otroke, zlasti hlagočutno Liziko, ki je bila povsem podobna materi in je postala srečna soproga Janezova, čeravno obglavljenega roparja hči. Mihec pa je bil takrat bolan, ko so v smrt obsodili njegove roparske tovariše, in je tudi kmalu skesano umrl v ječi za jetiko. Pa več ne smem izdati, da boste s tem večjim zanimanjem sami prebirali prelepo knjigo. 4. Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Novo mesto 1859. J. Krajec. Cena broS. 20kr., kart. 30 kr. — Ta zlata knjižica nam podaje tri priročno pisane povestice. V prvi nežni povestici je bila ljubezniva ptičica kanarček vzrok, da v trancoski prekuciji ujeti in potlej srečno oproščeni vitez topolski po skrbnem iskanju zopet najde svojo obilelj. — Druga ddgodbica jc sicer kratka, a krasen biser: kaže namreč, kako ljubi Bog pomaga v britki nadlogi, ako ga zaupljivo prosimo; tu sicer ne pošlje angelja iz nebes, marveč pošlje neznatno živalico — kresnico, ki s svojo brlečo lu-Cico posveti, da se reši iz britke nadloge uboga žena, kateri so hoteli po krivici prodati vse uborno imetje. — Tretja povestica popisuje nenadno snidenje brata s sestrico po dolgi točitvi. Rokodelec, ki se je izučil na plujem, pride čez dolgo časa zopet v domači kraj. Izpolnjevaje očetov svžt, naj nikar ne gre mimo nobene cerkve ali kapelice, da bi vsaj kratke molitvice ne izvolil na svetem kraju, stopi v odprto kapelico v gozdu ter najde na kit piči molitveno knjižico, ki je bila nekdaj njegova lastnina. Sestra, ki je iskala ravno te knjige, pride, in kmalu se spoznata ter hitita vesela k očetu. Mislili si je tu preprosto kapelico, ker v posvečeni cerkvici bi ne bil spodoben tako dolg pogovor. 6- Slavček. Nema deklica. Poslovenil P. Florentin Hr0vat. Tiskal in založil J. Krajec v Novem mestu 1883, 20 kr. broS., 30 kr. kart. - Vsebina prvi povesti je toka-lo: Grofinji ZaloSki se na polovanju stare kolo pri kočiji. Nek pastirček ji pomaga jako spretno iz zadrege. Oglasi se slavček v bližnjem grmu. Grofinja pravi: »Sto goldinarjev bi rada dala, da bi imela ptiča na vrtu poleg grajščiue.« Vrlemu dečku se posreči grofinji izpolniti to željo ter dobi obljubljeno plačilo; a še več, po dobroti grofovskih postane vrl kovač, kar je že ves čas želel. Mladi grof pride po svoji vojaški službi v Napoleonovem času na Rusko; ob povrnitvi se mu grozovito hudo godi; v smrtni nevarnosti ga reSi »kakor angelj iz nebes« — oskrbljevalec ruske armade, cesarjev svetovalec, noben drug nego — oni deček pastir. Po pridnosti je tako daleč priSel — kako, naj čitatelj sam izvč Ta ljubka povest nagiba k dobrosrčnosti, hvaležnosti, delavnosti in značajnosti. — Druga povest v tem zvezku pa pripoveduje to-le: Ljubeznivo osemletno .hčerko gospe Tralnikove, Milico, odpelje nek tujec v »jamo razbojnikov«, kjer ne sme spregovoriti nobene besede, da ne bi raz-odela grozovitosti, katere so se tu godile. Nek major pride slučajno s svojim slugo v to »grozovito« hišo; »nema« deklica ga opozori Se zadosti zgodaj, da mu je tu namenjena smrt; major reSi sebe in nesrečno dekle, ko izvč, da je njen stric, ali prar za prav ujec, materin brat. Zaupanje v britkostih in moč molitve kaže ta zanimiva povest. In kako mojstersko lepo zna Krištof Šmid pripovedovati take reči! 6. Ferdinand. Čudapolno življenje mladega Spanjskega gtofiča. Posl. P. Florentin Hrovat Novo mesto 1884, J. Krajec. Cena broš. 30 kr., kart. 40 kr. — Ferdinandovi stariši, grof in grofinja A 1 v a r e c na Španjskem, umrjd zgodnje smrti. Mladoletni sinek pride k brezsrčnemu stricu, zlobnemu Alfonzu. Le-ta, vsled igranja in zapravljanja hudo zadolžen, najame morilca, ki naj bi umoril malega, takrat ravno bolnega striinika, da bi se polastil njegove bogate dedSčine; sam pa odpotuje s svojo žalostno soprogo. Najeti morilec, godec Peter ne more najti strupa ; trikrat dečka z mečem rani, a ne do smrli Nenadno pride neki vitez in ga reSi. Peter razglasi dečka za mrliča in sporoči to tudi nečloveškemu slricu. Ferdinand se pozneje oženi s pridno, logarjevo Aaico; Alfonz s« spokori in spovž, sprijazni se s Ferdinandom ter Se le na stare dni zadobi srčni mir, katerega je zastonj iskal, dokler ga je pekla huda vest. Jako rnično, ganljivo in pretresljivo opisuje vse to veliki mojster Krištof Šmid. Drobtinice. Svobodna ccrkev In napredek šolstva. V Belgiji ima katoliška ccrkev popolno svobodo, zato se je katoliško šolstvo lepo razvilo. Po najnovejši Bta-tistiki je na državnih in mestnih srednjih šolah bilo 6161 učencev, a na cerkvenih šolah 17.841 učencev, in sicer na škofovskih gimnazijah 9699 učencev, na jezuitskih 5538 in na ostalih redovniških 2614. Tako je v deželi, kjer vlada največja svoboda! Ameriške novice. Dno 27. maja je v Št. Pavlu mil. gosp. I. Trobec posvetil 21 bogoslovcev. Izmed Slovencev v zavodu sta prejela subdijakonat gospoda M. Stukel in Fr. Rant. — Iz Jolieta se poroča, da je vlak na Ohio povozil devetletno hčerko Andr. Modica iz Martinjaka na Notranjskem. — Koncem maja je ponesrečil vlak na železnici Burlington Northern. Osem je bilo mrtvih, 15 pa ranjenih. — Med ranjenimi sta tudi Jure Petrušifi in Ana Barba. Novi polki. Kakor se sliši, hoče vojna uprava iz četrtih bataljonov vseh polkov ustanoviti enoin-petdeset novih pešpolkov, dva lovska in dva bosanski polka. Novi polki bodo izprva le po dva bataljona močni. Kolesarsko mesto jo gotovo Buffalo v Ameriki. Vsak osmi človek ima kolo, ob lepih dneh drči po ulicah gotovo do 50.000 koles. V mestu je 180 tovarn za kolesa in okolu 100 prodajalnic, ki prodajajo samo biciklje. Hrib iz zlata. Iz Kolorada v Ameriki se poroča, da rudokopi pošljejo na razstavo v Pariz velikansko kepo zlata, ki tehta skoraj dve toni. To zlato je vredno šest miljonov frankov. Industrija napreduje tudi pri — beračili. V Ne\v-Yorku je policija prišla na sled neki posebni družbi; zadela je namreč ob družbo beračev, katera je po najmodernejših načelih in po najpopolnejših načinih delovala v povzdigo industrije beraške. Ta akcijska družba jc bila tako cvetoča, da si je naročila v BrookIynu neopravljeno stanovanje za 25.000 frankov. V tem stanovanju so bili naloženi društveni zakladi: 3000 bergelj, 4000 rok in nog z lesa, 6000 pisem, katera tožijo o grozni nesreči onih, ki ž njimi po cestah ljudi nadlegujejo. Vsako jutro so se zbrali delničarji v teh prostorih, tam so dobivali vsak dan sredstva za svoje delo čez dan, dobili so berglje za en frank, leseno nogo ali roko za pol franka, pismo za 25 cent. Poleg tega so v društveni pisarni dobili naslove radodarnih ljudi, bolje obiskanih javnih prostorov, podpornih društev itd. Za čas bolezni so bili po društvu z vsem oskrbljeni. Vsak mesec so dobivali izplačane visoke delnice. — Načelnik društva je postal v kratkem bogatin in v gledišču se je uprav kratkočasil z damo v diamantih, ko ga je policija prijela in zaprla. — Sedaj je društvo razgnano in njegovo bivališče je zaprto. Najbrže, da se razkropljeni udje zodet zbero in se lotijo dela, saj človek je ustvarjen za — delo! Domači pravnik. Nekaj o pričah. Kedor se sklicuje v pravdi na priče, navedi njih ime in priimek ter stanovanje in stan, pa tudi natanko okolnosti, o katerih naj pričajo. Dolžnost vsake, v državi se nahajajoče osebe je, na zahtevo sodišča pričati. Sodišče lahko vsacega prisili, da priča, kedor pa bi pričal po krivem, zadene ga ostra kazenteškeječe. Kedor na poziv sodišča, katero ga rabi kot pričo, neopravičeno ne pride, temu naloži sodišče, da ima povrniti vse vsled izostanja nastale stroške, poleg tega pa šc plačati denarno kazen. Ako bi na zopetni poziv še ne prišel, podvoji se denarna kazen in sodišče dil tako neubogljivo pričo šiloma pritirati predse. Razun tega je taka neubogljiva priča tudi strankama, med kojirna teče pravda, odgovorna za vso škodo, ki nastane vsled pričine neubogljivosti. Pričo pa, ki sicer pride na poziv, pa se neopravičeno brani izpovedati, kar ve, zadene denarna kazen, pa tudi zapor.'Tudi se naloži taki priči povračilo vsled njene branitve na stalih stroškov, in odgovorna je za vsled hranitve strankama provzročeno škodo. Doma se zaslišijo posebno stari in bolni ljudje. Opravičijo izostanje nujni in neodložljivi stanovski opravki. Osebe, ki bo radi krivega pričanja ali krive prisege bile obsojene, ne dopuste se k prisegi, ravno tako ne slaboumni in pa tisti, ki za časa zaslišanja šc niso 14. leta izpolnili. Sploh se ne smejo zaslišati tisti, ki takrat, ko bi se imeli zaslišati, niso zmožni razodeti to, kar so opazili, in pa tisti, ki takrat, ko se je vršilo to, o čemer naj pričajo, niso bili v stanu opažati ali zaznavati dotična dejstva. Duhovniki se ne smejo zaslišati o tem, kar se jim je razodelo pri spovedi. Državni uradniki ne o tem, glede česar jih veže uradna dolžnost molčečnosti, ako jih niso predstojniki od te dolžnosti odvezali. Ako bi to, o čemer naj priča izpove, doneslo priči ali njestarišem ali dedom, otrokom ali vnukom, ž njo v svaštvu do druzega kolena stoječim osebam, stranskim sorodnikom do druzega kolena, zakonskemu možu ali ženi, jerobu ali varovancu, nje posinov-Ijencem ali posinovnikom premoženjsko škodo, sramoto ali nevarnost kazenskega zasledovanja, ali ako bi z izpovedbo morala priča izdati obrtno skrivnost, ali ako bi se izpovedba tikala stvari, glede katerih veže pričo od države priznana dolžnost molčečnosti, potem sme priča odkloniti izpovedbo. Stranka, ki je ponudila pričo, se lahko tej priči odpove. Ako je pa priča že prišla k sodišču, pa sme nasprotna stranka navzlic taki odpovedi zahtevati, da se zasliši došla priča. Za smeh in kratek cas. (Fol resne, pol smesne.) — Največ modrovati vedo tisi, ki še niso nič življenja vžili ali pa že preveč! — VeČina ljudi misli na ženitev, ko je še prezgodaj ali pa že prepozno. — So ljudje, katerim voda v grlo teče, pa je vendar ne pij6! — Zdrav človek ima tisoč želj, bolan le — e n o. — Najhujši stan ima zdravnik ker se mora z življenjem in smrtjo ob enem boriti._ „Vendar nekaj!" — dejal je Drobižev Jozelj — ki je celi dan rake lovil, zvečer pa žabo ujel! — Kdor vse vrjame se zelo moti; kdor pa nič — še bolj!_ Nekdaj jc delo hvalilo mojstra; zdaj pa mojster delo hvali. — Dandanes se veliko b e r e, še več p i š e največ pa p o z a b 1 j a. — Ce se moški jezi, majnka mu večkrat besed, pri ženskah tega ni. (Plemenit človek.) Baron: „Danes pa gotovo dobite svoj denar, ker sem se prav bogato oženil." — Čevljar: „Gospod baron, pa se vendar niste ravno zaradi mene oženili.'" (Pri mestnem zdravniku.) Ubog delavec: „Prosim, gospod zdravnik, moj otrok je obolel; bodite tako prijazni in pridite ga pogledat." Zdravnik: „Ne utegnem, jc predaleč!" — Delavec drugi dan: „Naznanjam vam, da mi je sin umrl." Zdravnik: „Kje imate potrdilo zdravnika, ki ga je zdravil?" Delavec: „Prosil sem vas včeraj, a niste hoteli priti." Zdravnik: „A tako! Je že dobro!" Besedna uganka. I. (i n 11 « H 11 "j L 1» a II a a t> - raj * <1 <» <• e © » K (S 1 h i i i 1 1 i i i F .1 J J .1 k * U U U U 1 1 1 m 111 m n n 0 0 0 1» ii v v v "v se »r 13" Zameni te črke tako med seboj, da dobiš i 3 besed, ki naj pomenijo: 1. soglasnik, 2. ime znanega nemškega kričača; 3. moža velikana; 4. mesto r Afgani-stanu ; 5. ptjca samica , 6. bivališče sloveČega kranjskega plemiča; 7. polno ime dostojanstvenika Slovenca; 8. krstni imeni dveh kranjskih junakov; g. prebivalci vasi v radoljiškem okraju; to. ime večnega popotnika; 11. par orodij za plovbo; 12. tekočina; 13. samoglasnik. Prav ^stavljene dajo te besede v sredi od zgoraj navzdol isto ime kakor v sedmi vrsti; začetnice od skrajne leve do vrha značijo ime geometriške oblike, od skrajne leve navzdol pa žensko delavko; končne črke od vrha proti skrajni desni značijo breme, ki je v ozki zvezi z davki, od spodaj do skrajne desne pa večji polotok v Aziji. II. Sestavite iz zlogov: al, blan, bre, bum, ca, Ča, ča des, drey, e, fus, gip, id, ja, ka, lja, lour, lu, na, na, ni, ni, ni, ni, nik, o, o, pe, piv, rib, rij, rim, rod, slom, sti, šek, ter, va ven, vod, zal, zevs, besede, ki naj značijo: domača žival; del reke; sloveča božja pot na Francoskem; stvar, ki jo prejemlje upnik; slovenski pesnik; grški bog; prebivalci trga na Notranjskem; ime znanega Francoza; slov. pesnik; spominska knjiga; trg na Notranjskem; fevdni podložnik; krstno ime; nebesno telo; skupina prebivavcev enega jezika; sadno drevo; prebivavci države v severni Afriki. — Če prav sostavite in razvrstite to besede ter preberete začetnice od zgoraj navzdol, zadnjo besedo ter končnice od spodaj navzgor, dobite pozdrav znanemu slovenskemu odlikovancu. Rešitev ugank v zadnji številki: Zabavna uganka. Najprvo sta se sina prepeljala; potem se je eden peljal nazaj in se je oče prepeljal čez reko. — Potem je šel drugi sin nazaj po prvega in sta se zopet oba prepeljala. Skakalnica. Prva kitica Dav. Jenkove pesmi: „Tiha luna". Besedna uganka. Poj a v E r ž j e T o m a j Gaber Omara L i j o n Davki I z h o d N a t a 1 A p o 1 o R a r o g J e d r t E r ž j e Vstop Ako berete začetne črke od zgoraj nazdol, ali pa končne Črke od spodaj navzgor, dobite dvakrat po pet g o 1 d i n a rj e v. Vse tri so prav r c iS i 1 i: Frančiška Ivana in Marija Pet-kovšek v Idriji; Uršula Suc v Rihenberku; Benedikt Kamer, železniški uradnik v Šmartnem pri Slov. gradcu; Ivan.Jalen v Hlebcah pri Lescah; I.judevit Vitovič v Ljubljani; Jožef Žagar, učenec v Stari Loki; Franc Seljak v Idriji; Josip Zorko v Široki Scti pn Vačah, Fran Mikuž, organist v Črnem vrhu, M. Rant, naduutel, na Dobrovi, Vinko Rojnik, organist v Braslovčah, Alojzija m 1 e-rezija Pihlar v Žerovincih, Alojzij in Ivan Levstik v Grebenu pri Vel. Lašičah, Jernej Petrič, dež. dacar v Senožečah, Fran Fabi-jančič, davk. sluga v Mokronogu, Tomo Koprivšek, organist v Spi-taliču, Jakob I.uznar in Ivan Pedar Podkorenom, Karolina Petrič v Vipavi, Ivan Antončič t Markovcu pri Starem trgu, Janez La-hovnik v Šmartnem pri Velenju, Val. l.angerholz v Virmažah. — Prvo in drugo: Andrej Porenta v Virmažah; Janez \ irant v Kranju; Ivan Fatur na Rakeku; Fran in Janez Triller, Fran Ko-vačič v Stari Loki; Dragotin Hutter v Rožeku; Simon Jelene na Jesenicah; Fran Završnik v Gomilskem; Ivana Vidmar v Cešniici (Boh.); Matija Ambrožič na Dobrovi; Gothard Zupan v Litiji; Alojzija Esih v Loki pri Zid mostu; Marija I.ončarič v Središču; Andr. Pavlič v Podgorji. — Samo skakalnico: Antonija m Jos. Kristan v Hlebcah pri Lescah; I.orenc Grcgorin na Kravjem brdu; Fran Vavpetič v Tunjicah; Fran Juteršek v Novem trgu; Janez Batič v Žabji vasi. — Samo besedno: Fran Schreiner pri sv. Marjeti (Štaj.); Janez Miklavčič v Kranju; Fran Zabret v Kranju; Jan. Cvetek pri sv. Duhu (Boh. Bistrica). Darovi. Za novo cerkev v Trnji na Krasu: Gč. gg. Matija Zamik, župnik v Srednji vasi, 10 gld.; G. \Veis, logar na .lavor-niku, 2 gld.; Valentin Krašovec v Št. retru, j gld.; Nekdo iz Pa-ličja 30 kr.; Nekdo iz Koč 53 kr.; Nekdo iz Trnja 3 gld. iS kr.; č. g. Klemene, župnik na Fncu, 25 gld,; Iz St. Jurja po č. gospodu Antonu Kukeljnu 10 gld.; Neimenovan iz št. Jurja p. Kranju 5 gld.: France Knific iz Hraš 2 gld.; Nekdo iz Paličja I gld.; Mica Česnik iz Trsta 2 gld.; neko dekle iz Poličja jo kr.; M. /.. iz Voklega 10 gld.; gospodična v Ničmanovi prodajalnici 2 gld.; iz Šmartna po č. g. Alojziju Sarcu 33 gld. — Bog povrni darovalcem in nam nakloni novih. *3T Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 20. Julija 1899 zvečer. Loterijske Nrečke. Dunaj, 24. junija: Grade«, 24. junija: Line, 1. julija Trat, 17 junija: 65 25 26 84 64 70 67 50 2H 20 H 2 34 3 54 83 82 70 4 51 Tržne cene v Ljubljani. 1. julija PSenica m. st. Rež, » Ječmen, » Ove«, » Ajda, » Proso, » Koruza, ► Krompir, Leča Grah, . Fižol, » Maslo kgr. Mast, > Speh, »vež » bktl. g® K) 8 7 6 8 9 6 3 10,-11 Speh, porojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goreje meso kgr. Telefije > > , Svinjsko » > . KoStrunovo > > . PiSan ec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, » . . , Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka . . . gl.|kr. 70 90 2S 8 60 64 75 40 60 20 ■'.#■ ' Skrbrto \ : V'%wm l • »udo* df¥Wfe M '— £ iVffft fi t'ftfMf«WOWffftrt~t"Mffff J2icne razglednice — ka-joče ljubijans^c župno ccrRve, | ja/oji/a je in prodaja „Prodajalnica katol. tisk. društva Miiman) v Ljubljani Kopitarjeve ulice jtev. 2. Raiproaujalcerr. da ^e jnaten popust. Sprejme se i učenec 15 do 10 let star pri Valentin Urbančlč-u v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 2. 458 2-1 Sliidna kava Šolske družbe st. Cirila In Metoda Cenjena gospodinja l Ne dajte .si vsiljevati drugih izdelkov cikortj, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se l am bo gotovo dopadel, to je iz tiste cikorljske in sladove tvarine napravljena domača kava in sladna kava Šolske družbe sv. Cirila in Metoda 411 9 20 Doliva se povsod! hladna kava Šolske družbe nv. Cirila Iu Metoda Domoljub 1899 Prodaja he sporočili »o po svojem zdravnika prof. dr. Lap-poni-ju gosp, lekarnarju O. Ploooliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za iloposlane Jim stekleničice tif&~ tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1837 pode-lili naslov ,,Dvorni zaloinilc NJ. svetosti-' s pra-vico v svoji firmi po-leg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. .p^r^MgL Imenovani zdrav- /^^^Sra, riik ter tudi mnogi »'»»iti profesorji C9/)*—:n doktorii zapisujejo bolehavim G. Plc- .'jmimfPS-''oolljero ž»-' lod4n0 MS I">sPešuje pro- !Js 'ri-^m. f*P*J baT,i«»j« >n M- v Va/ lefln0 odprtje, /jTJl^f-.. T^^-Nfc.^jVi Naročila vspre- IP^V^V^r^^mf |jrm)l Prr,t' povzetju in too!jlJ»f/ff,lliM izvršuje G. Pic-k ^ K ir^if c0"' lekarnar „pri an-cl^V^^TS^v jI v Ljubljani, na ^^fe/lJfi Dunajski cesti. ^ Tinkturo za fel°" dec pošilja izdelovatelj 7 v škatljah po 12 stekle- ničic za gld. 1-2H a. v., po 24 stekl. za gld. 2 40, po 36 za gld. 3'50, po 70 za gld. 6'50, po 110 za gld. 10 30. — l'oštnino mora plačati p. n. naročnik. 352 ls lekarne Blohter-Jeve v Pragi 24-18 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mililo je dobiti posodic;« po 40 kr., 7U kr. in 1 «ld. t vseh lekarnah. Zahteva nai se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 4U—40 Richter-jev liniment s,sidrom' ter »prejme iz previdnosti le v steklenicah i -—— mano varstveno marko ..sidro" kot prltta*. Riohter Jeva lekarna Ji pri i I a t e m lern t P r • * I. k^^ Na prodaj je V najem se da iz proste roke, 9 oralov njiv in gozda, dva sadna vrta, hiša in hlev. Proda se skupaj ali na drobno. Več pove lastnik Jernej Gregorin, Homec št. 9 pri Kamniku. 457 1—1 eno uro od postaje Zatičina. Natančneje so izve pri posestnici Ani Breg ar, Muljava, št 22. Pošta Krka, Dolenjsko. 450 3-3 se prodi iz proste roke pol ure od Škofje-loke, Gorenjsko. 452 2-2 Več je poizvedeti pri gostilničarju Florjan Trdina v Škofjiloki 92. ordinujc od 1. juliju (lo 15. oktobra v Skolji Loki ■ *»■• jc^vJL ■» H »»S od 8 —12.ure, r Revnim brezplačno. . fWlr> atto lr n irn ^priljubljena lir"* I JT mC§ \/ A A \f A kavo spremeni v zdravo, okusne VVlLJ V VV JLJLvU V vV in pokrepčevalno redilno sredstvo ..................................................................................................................................................................Rudeči zavitki z belim takom° Vožnje karte ln tovorni listi 312 21 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. JBJT Koncesijonorana od Tisoke c kr. avstrijske vlade Pojasnila daje: Ii I »1 i ** Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 317 25-16 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29. HERBABM -je v podfosfornasto-kisli 415 20-8 apneno Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrap raztaplja slez. upokojuje kašelj. pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje iu redil nost, telo Jadt in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. 896 (20 - 20) Cena steklenlol 1. gld 25 kr., po poitl 20 kr. ved za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny' vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barinherzigkeit" VJI.fi, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju ln v kronovinah. Birmanska darila! Priporočam svojo bogato naj večjo zalogo zlatih, srebrnih in nikelna8tih 442 5 Najnovejše stvari. - verižic, uhanov, zapestnic, ovratnih verižic, prstanov itil. po jako znižanih cenah. Se priporočam ter uljudno vabim Fr. Čuden trgovina z zlatnino in srsbrnino t LJubljani, na mestnem trgu. ^ Ceniki gratis tu franko! jj Vse novosti najceneje Društvo za dietetične izdelke, Curih 13nterorosa idealno dietetično zdravilo za odrasle in otroke. S prav izrednim vspeliom se rabi pri slabem prebavljenji, pri akutnem in kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, driski, koleri ni — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To spričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki hiši naj bi jo imeli. Prodaja sc v pušicah in škatljah po I gld. 50 kr. in 60 kr. Apneni kasein (Calcium - Phosphat - Casein) v obliki praška. Izredni živež za veliko in malo. Edino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treba zaradi zdravja. Redi kri in vtrjuje kosti, je toraj priporočati že malim otrokom. Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri živčnih boleznih, škrofelnih, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste. 466 18-1 Potrjeno po veljakih. "VB Prodaja se v pušleah po 1 gld. 50 kr. +! Dobiti je v vseh lekarnah. » < < < Kdor si želi omisliti lepo, trpežno in ceno streho iz škrlja, blagovoli naj se obrniti do mene podpisanega, ker le edino pri nas se dobi r aaj|lsl$