rz reč j i slovenski dnernil^^
▼ Združenih državah	I
Ve^ja za vse leto • . •	$6.00
Za pol leta - . . . .	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
IJ^l^ovensBhidetavcev^yAmeriSdL
i±,u£FQti ; CORTLANDT 2876.
Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.t tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily m the United States.
issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,030 Readers.
■TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 253. — ŠTEV. 253.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 27, 1924. — PONDELJEK, 27. OKTOBRA 1924.
VOLUME XXXTT. — LETNIK XXXTI
ZADNJI NAPORI V VOLILNI KAMPANJI
Razpoloženje za senatorja La Folletta raste, a država Illinois je še vedno bolj za repubikansko stranko kot pa zanj. — Izjavil je da bo zmagal v Chicagu in drugih središčih države. — Farmerji se vedno bolj nagibajo na republikansko stran. — Velik faktor je Klu-klukskian, ki so se odločno zavzema za sedanjega predsednika.
Poroča Charles Michelson.
Chicago, III., 20. oktobra. — Senator La Follette je izdatno močueiši v Illinoisu in drugih državah Srednjega Zapada kot je bil takrat, ko sem prišel sem pred štirimi tedni.
Ljudje splošno govore, da bo senator iz "VVisconsina prav zagotovo zmagal v Cook okraju, v katerem leži Chicago, in da pomenja to njegovo zmago v vsej državi, ker .■ma Chicago skoro toliko prebivalcev kot vsa druga mesta in vasi. La Follette je precej močan v Cliicagu in ni ga mogoče premagati s frazami, katere trosijo demokratični agenti in agitatorji. Pretežna veeiiDa glasov za La Folletta bo prišla iz nemškega republikanskega tabora, ki predstavlja približno -0 odstotkov prebivalstva. Preostalo podporo pa bodo nudili senatorju delavci in njih organizacije kar pomen ja liadaljnih 25 odsltio-tkov.
A' dolenjem delu države bo dobil La Follette veliko gUusov med karmerji. kar bo za republikance veliko izguba.
Zadnji mesec pa je pričelo v teli fannerskih okrajih prevladovati razpoloženje za republikanskega kandidata. To se ni zgodilo vadi te ga. ker se je zmanjšala ljubezen far-mrjev <lo La F< llettta. pač pa zalo. ker so se pričeli far-inerjev do La Folletta, pač pa zato, ker so se pričeli far-vernerja države, ki je pričel, v kampanjske svrhe graditi ceste v ]>ol;,deljskih okrajih.
Za Smallom stoji predsednik Coolidge, in v zadnjem času je pričela tudi naraščati cena koruze in prašičev. Vsljedtega ?e domneva, da si bo izbral farmer najlažjo pot ter glasoval za Coolidge-a.
Ivo se je mudil senator La Follette tukaj ni le priča-
KRIŽARKA SHENANDOAH V LAKEHURST, N. J.
Ameriška zračna ladja "Shenandoah" se je vrnila v Lakehurst, N. J., po potovanju, ki je obsegalo devet tisoč milj. — Boriti se je morala z viharjem in drugimi neprilikami.
Lakehurst, N. J., 26. oktobra. — Po iiadaljšem in najbolj napornem potovanju, kar jih je kedaj vpri-zorila kaka zračna ladja, lažja kot zrak. se je ameriška zračna križar-ka Shenandoh. vrnila včeraj ponoči domov.
Malo po polenajsti uri so zapazili opazovalci vodljivi zrakoplov, ki je plaval proti njim in kojega m o t or i so peli zmagoslavno pesem.
Natančno ob polnoči se je dotaknila velika zračna križarka tal pred tukajšno mornariško lopo in več kot štiristo mož je pomagalo povleči lad to proti tlom. Naloga je bila težka radi izvanredne lahkote zračne križarke.
Štirideset minut pozneje je bila zračna križarka varno zasidrana poleg svoje tovarišiee ZR—3, ki je zmagoslvano premagala viharje Atlantika ter prišla v Ameriko po 75 ur trajajočem potovanju iz Friedriehshafena, Nemčija.
Trimuf, katerega je bila deležna Shenandoah, je bil v polni meri zaslužen, kajti zračna križarka je prevozila v zraku več kot devet tisoč milj. izpostavljena vsakovrstnemu vremenu ter ustvarila s tem nov rekord za zračno navigacijo. Njeno potova.nje iz Lakehurst, N. J. v Camp Lewis, Wash, je bilo
in
let je bil vprizorjen kljub vsem p o varnostim, ki so čakale drzne letalce.
.Prvi, ki so čestitali k velikemu uspehu, so bili člani posadke ZR-3, ki so sami uveljavili rekord, ko so
koval, da bo zmagal v Cook okraju, temveč tudi v Peoria in nekaterih dnigili industrijalnih in prejnogarskih sre-j najdaljše kar jih je kedaj "posku d išči h. <e hi se držali farmerji svojega prvotnega sklepa, sil kak vodljivi zrakoplov in pobi senator brez dvoma zmagal v vsej državi.
Politiki v splošnem in politični opazovalci p^ so drugega mnenja. Nikakor ne morejo domnevati, da si se vo-j.Vi odpovedali svojim starim političnim tradicijam ter dali elektoralne glasove tretjo in povsem novi stranki.
Najbrž bo zmagal Lane Small, klinb temu. da so ga z a pus tie ženske in kljub veliki kampanji, ki jo vodi proti'vprizorili P°let ™ Nemčije v Ame" r.jernu vpliven list -Tribune". Registracijske številke	^ za trenutek na-
kažejo, da se je povečalo število Smallovih pristašev za 35.000 edinole v Cook okraju.
Knklukskan, ki je precej velike važnosti, čeprav je nemogoče presoditi jo. je seveda odločno za Small a in s 'ein tudi za < 'oolidgc-ja. Precej razburjenja je tukaj, ker je državno orožni5tvo Illinoisa posodilo svoje konje Kla-ii u za parado, ki se je pred kratkim vršita v Spri n:r field, TIL Splošno obsojajo državno vlado, ker je *to dovolila, a načelnik Klana v Illinoisu je enostavno izjavil: —
"Naša sila v državi predstavlja preutež, in zakaj bi ne zahtevali tako male usluge kot je bila ta?"
V republikanski stranki je bilo zadnji čas precej sporov in posledica tesra bo najbrž, da bodo številni dosedanji republikanci drugače volili kot so dosedaj.
KITAJSKI PREDSEDNIK TSAO KUN-ODSTOPIL
Kitajski predsednik Tsao Kun je odstopil, po sprejemu poročil o pričetku odločilne bitke.
Peking, Kitajska, 26. oktobra. Tsao Kun je resigrniral kot predsednik kitajske republike.
Glasi se, da je naročil general Feng Huts i an g, ki kontrolira glavno mesto, kabinetu, naj vstraja na svojem mestu.
Skoro istočasno z resignaeijo predsednika seje definitivno "ugotovilo tukaj, da je vprizoril general Vu Pejfu, katerega je včeraj predsednik odslovil in ki je zbežal s svojimi četami proti Tsing. tao, močan napad na fronto pri Sanhvajkan t namenu, da zavnit desno krilo armade mandžurskega voditelja Čang Tsolina.
Jasno je, da hoče general Vu izsiliti hitro odločitev v vojni proti generalu Cangu s tem, da se je pošlimi- strategicne umaknit ve mesto ofenzive.
Morala med njegovimi ljudmi je baje izvrstna.
Včeraj zvečer je objavil predsednik Tso Kun dekret, s katerim je bila vojna proti mandžurskemu voditelju končana. Obenem je bil z istim dekretom izgnan general Vu Pejfu v Tibet v domnevi, da ;.e bil sklenjen dogovor med raan-džurskimi in pekinškimi voditelji.
V številnih krogih se je glasilo, da je vedel general Čang Tsolin za nameravano dejanje general Feng ITuffsianga, in da je odobril strrao-glavljenje predsednika kitajsko republike.
Padec predsednika je predvsem pripisovati dejstvu, da 111 izpolnil obljub, katere je dal pred volitvami, ko je obljubil številne in korenite reforme v upravi državnih poslov.
ANGLEŠKA VLADA V VELIKIH ZADREGAH
Angleška vlada v škripcih radi bolj še viške "zarote". —Rakov-ski, sovjetski poslančk, je izjavil, da so tozadevni dokumenti ponarejeni.
PREDSEDNIK BO VOLIL POTOM POŠTE.
Včeraj .je govoril v New Yorku republikanski kandidat za podpredsedniško mesto, general Dawes, ter si izbral kot posebni predmet svojega napada kandidaturo senatorja T.a Folletta. Rekel je, da pomen ja ta kandidatura napad na ustavo Združenih držav in da bo uničena naša oblika vlade v slučaju, če bo senator zmagal.
Reke! je, da senator sicer govori o vladi naroda; da pa ima v dejanski v mislili vlado ljudske drliali.
Omenil je tudi demokratično kampanjo ter izjavil, da j 1 to kampanja slabičev. ki nimajo nobenega programia. in "t-.* vedo, za kaj se pravzaprav zavzemajo.
Med drugim je rekel: —
k*Boli spoštujem može, ki se bore proti sedanji oblici vlade."
Pri tem je mislil sen. La Folletta.
44Ti ljudje imajo pogum, in jaz spoštujem njili pogum. Zadnjih par let je bilo le malo ljudi v Ameriki, ki bi si upali dati izraza svojemu iskrenemu prepričanju. Senator 3^a Fotlette je eden teh redkili mož v naši deželi."
vili. Ko so opazovali člani te po-N.itlke manevriranje Shenandoah, j) re ko letalnega polja, je izjavil j kapitan Ilans Lehman, drugi po- i veljnik ,ZR—3 :	|
— To je najbolj odločilni dokaz, da je zračna ladja, praiktiene vrednosti kot sredstvo za trgovsko 1 ransportacijo. Polet je "bil po mojih mislih največji, kar se jih je kedaj vprizorilo. Nemčija se ne more postavljati z nobenim Klicnim uspehom. To je brez dvoma rekord.
V splošnem pa ni bil to le en rekord. Razven dejstva, da je bil 'o najdaljši polet v zraku, kar se lili je ke<laj vprizorilo. je mora-a zračna ladja premagati visoke gorske vrhunce, ter se boriti z za-vratnimi vetrovi, *ki pihajo med trlobokimi prepadi in kanjoni Skalnatega pogorja.
Polet zračne križarke Shenandoah preko Skalnatega pogorja iz San Diego do Camp Lewis, je bil izvanerdno težaven. Vetrovi, megla. dež in tema. — vse se je za-rotilo proti zračni ladji, a u&tra-jala je na poti ter jo zmagoslavno završila.
Potovanje je bilo vprizorjeno s sestimi presledki ter je bilo včeraj zvečer zaključeno v Lakehurst. N. J.
Northhamton, Mass., 26. okt, — Občinski tajnik Mansfield je poslal včeraj tri oficijelne volilne pole predsedniku Coolidge-u in njegovi ženi, nadalje Clarku, o-sebnemu tajniku predsednika. S tem je ugodil prošnji, katero mu je poslal predsednik Coolidge iz. Bele hiše. Predsednik pravi, da hoče varčevati, ker bi moral sicer priti s posebnim vlakom v Mass., '*e bi hotel voliti na licu mesta.
Vsledtega bo volil po pošti, da prihrani državi par dolarjev.
norveška si nabavlja aeroplane.
Kristijanija, Norveška, 26. okt. Norveška vlada je naročila pri neki francoski ivrdki večje število aeroplanov. ^Zagovorniki vladne predloge zatrjujejo, da se mora še vilo mornariških in vojaških aeroplanov podvojiti.
veliko moranovo posojilo franciji.
PODPREDSEDNIŠKI KANDI DAT SE VRAČA PROTI DOMU.
Pariz, Francija, 26. oktobra. —• Francoski zunanji minister M. Clement el je podpisal z zastopnikom Morganove finančne skupine "pogodbo glede treh milijonov frankov posojila, ki ga ho dal Morgan Franciji.
Kansas City, Mo.. 26. oktobra. Bryan, ki je governer države Ne-braske in obenem tudi demokratski kandidat za podpredsedniško mesto, se vrača v svoj rojstni kraj Časnikarskim poročevalcem je rekel, da ga je kampanja silno utrudila ter da potrebuje daljšega počitka.
London, Anglija, 26. oktobra. — Skrivnost, ki obdaja objavljenje pisma glede sovjetske zarote, kateri načeljuje baje Zinovjev, je postala danes globlja. Pismo je objavil angleški urad za zunanje zadeve.
Ministrski predsednik MacDo-nald, ki mora kot tajnik za zunanje zadeve organizirati vse podrobnosti, ni hotel podati danes nobenega ugotovila ter je le rekel, da se bo lotil cele zadeve v svojih kampanjskih govorih.
Arthur Ponsonfcy, podtajnik za zunanje zadeve, je zanikal vsako vednost o boljševiški zaroti ter le rekel, da bo zasledoval z največjim zanimanjem tozadevne razvoje. Dostavil je, da ni izključeno, da je pismo Zinovjev a potvora, koje namen je spraviti angleško vlado v zadrege.
V svojem govoru v Belpat je izjavil Thomas, vladni voditelj v poslanski zbornici, da so ''skrajno j značilna" razkritja, katera so ob-j javili v jutranji listi. Rekel je, da j kažejo ta pima povsem natančno, ;kako velikanske napore se je vpri zorilo, da se vara narod. Izjavil je nadalje, da ga veseli, da je vendar enkrat prišlo do dejaaiskega spopada.
j Rekel je, da ne ve, če je rusko pismo pristno ali ne. Zapustil je Snowdena šele včeraj zjutraj in oba sta imela pogovor z m m istrskim predsednikom MacDona.1-dom. ki tudi baje ni vedel, če je pismo pristno ali ne,
— Ce je potvora, — je rekel i Thomas, — nam kaže. kako lahko je zvoditi za nos časopise. Ce pa ni • potvora ter pismo v resnici predstavlja Ruse. potem je jasno, da se je angleška vlada takoj postavila Rusom po robu. Ce ni pismo potvora, je razvidno iz tega, da ni angleška vlada držala pisma na skrivnem, temveč da ga je objavila 11a predvečer volitev ter dokazal s tem poštenost svojih namenov ter čisto vodstvo državni poslov.
Thomas je dostavil, da ni tozadevna agitacija nič drugega kot malenkosten trik nasprotnikov, ki hočejo škodovati delavski stranki.
FINANČNIKI RAZPRAVLJAJO 0 TRUSTU
Kot že poročano, se vrše med francoskimi, nemškimi in belgijskimi Jeklarskimi magnati pogajanja za ustano-novljenje velikega evropskega jeklarskega trusta. — Železna ruda iz Lorainske in premog iz Porurja sta predmet izmenjave med nemškimi in francoskimi jeklarskimi industrijami.
Pariz, Francija, 2fi. oktobra. — V par dneh bo uveljavljen francosko nemški dogovor glede premoga, jekla in železne rude vsled pogajanj, ki se vrše še i^ar tednov med lorainskimi ter porurskimi premogovnimi magnati.
Humbert Wendell, najbolj aktiven clan francoskega jeklarskega trusta, mudi sedaj v Porurju ter skuša uveljaviti dogovor za dobavo koksa. Na ta način bi bile uničene politične meje ob Renu in naravne ekonomske sile na obeli br o go vik Eena bi zopet dobilo svoj prejšnji normalni značaj.
Nemška industrijalna magnata Tlivsen in Voegler se pogajata v imenu nemških interesov. Tozadevna pogajanja so se vršila, odkar je bil podpiran londonski repara-eijsld dogovor in že prej. Sedanja francoska vlada je naklonjena načrtu in sicer v glavnem radi vpliva prejšnjega ministrskega predsednika Caillauxa.
Poročila o iem dogovoru so povzročile govorice, da skušajo Thysen, Wendell in drugi evropski industrijalni magnati ustvariti evropski jeklarski trust.
Poganja še niso dovolj napredovala, da bi bilo mogoče uveljaviti ta drzen načrt, kajti Nemci in Francozi se Še niso dogovorili glede delovnih pogojev, ki bi morali tvoriti temelj vsakega evropskega trusta.
Pri tem je važno stališče Angležev, ki niso posebno pripravljeni spojiti svoje topilnice in vso svojo jeklarsko industrijo z evropskim trustom. V Londonu splošno domnevaja, da je nemogoče organizirati mednarodno produkcijo jeklarskih predmetov.
Wendell pa si na vse mogoče načine prizadeva, splaviti 11a svojo stran Angleže in tudi Švede ter se nato dogovori H z ameriškimi jeklarskimi interesi glede razdelitve svetovnih trgov.
Francoska jeklarska industrija je bila tekom preteklega poletja v ln-ecej ugodnem položajlu radi nizkih produkcijskih stroškov. Posledica tega je bila, da so angleški in nemški jeklarski interesi v Južni Ameriki in na Daljnem Iztoku precej trpeli.
To nudi Wendellu začasno prednost v njegovih pogajanjih z Nemci, a to bo trajalo le do 10. januarja, dokler bo veljaven dosedanji posebni tarif glede pošiljanja nemškega koksa v lorainske jeklarske naprave, katere kontroli ra W end el 1.
SLABA LETINA JAGOD.
CVETOČA TRGOVINA MED MEHIKO IN ANGLIJO.
Mexico City, Mehika. 26. okt. — Vest, da je dala zapreti mehiška vlada svoje konzulate v Liver-poohi, je povzročila med tukaj-šnimi trgovci veliko razburjenje. Domnevali so namreč, da bo s tem prenehala cvetoča trgovina med obema deželama.
Vlada je pa objavila, da bodo« konzulati zaprti samo začasno, da se reši par carinskih formalnosti.
POZOR čitatelji!
Fareham, Anglija. 2G. oktobra. Prebivalstvo v tukajšni okolici se večinoma bavi s pridelovanjem ja-<rod. V petek je po pil pisal o dvain-štirideset farmerjev prošnjo, naj jim vlada odpiše davke, češ, da se je letošnja letina ja^od popolnoma izjalovila.
VELIKANSKI POŽAR V MASS.
Baldwinvillet Mass., 26. okt. — Pri Templetonu je izbruhnil grozdni požar, ki se je v kratkem stra-
gozd v dolini dveh milj in širočini ene milje.
Iz vseh strani so se zbrali na licu mesta člani požarne hrambe, ki pa dosedaj niso dosegli še nobenega znatnega uspeha.
SMRT AMERIŠKEGA POLJEDELSKEGA TAJNIKA.
Washingrton, D. C., 26. oktobra. Ker je-"trmrl poljede-Iski tajnik Wallace, je postal avtomatično njegov naslednik Howard M. Gore, dosedanji pomožni poljedelski
hovito razširil. O^enj je uničil tajnik.
naveličal se je dela v kaznilnici in pobegnil.
Beliefonte, Pa., 26. oktobra. — V tukajšnji bližini so ujeli pobeglega kaznjenca Johna M. Jonesa. Pred sodnikom je izjavil, da je pobegnil iz jetnišniec, ker je moral tam tolči kamen, mesto da bi opravljal katko lažje delo.
Obsojen je bil zaradi uboja na 15-letno ječo. Deset let je že odsedel.
Sodnik mu je podaljšal kazen za nadaljnih pet let ter ga poslal nazaj v jetnižnico.
Te dni smo dobili iz Ljubljane veliko pošiljate v "Blaznikovih Pratik" (z mlatiči). Prodajamo jih po 20 centov eno. Kljub temu, da jih imamo v zalogi par tisoč iz-tisov, bodo najbrž prav hitro pošle, vsledtejra naročite Pratiko takoj, ako jo hočete imeti.
'' Slovensko-Ameriški Koledar'' za leto 1925, bo te dni dotiskan. Koledar je po vsebini jako zanimiv in raznovrsten. Diči ga veliko krasnih slik. Kakorhitro izide, ga bomo začeli razpošiljati najprej onim, ki so ga že naročili. Cena je 40 centov s poštnino vred.
Pošljite naročilo že sedaj, da ga dobite pravočasno.
Nadalje smo si nabavili veliko zalogo novih knjig, zanimivih romanov, povesti, gledaliških iger. knjig za otroke, not in itd. V kratkem bo objavljen v Glas Naroda najnovejši seznam in cenik naše knjigarne.
Naročajte knjige, kajti knjige so najboljše .prijateljice človeka, posebno sedaj, ko sem bližajo dolgi zimski večeri.
Uprava "Glas Naroda".
DENARNA ETIZPLACILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.20 2000 Din. — $30.20 5000 Din. — $75.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90	500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15. centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
fia potujatre, ki preeesajo PETTISOČ DINABJW all pa DVA.TIBO*
LIB dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopnit. ▼rednost Dinarjem In Liram sedaj al stali, moja m večkrat ta uprt •■kovano; lz tega razloga nam nI atogače paiaU —i—tne eene naprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani ienar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKU
L
Sleda igplačil t imer. dolarjih glajU po—bm oglaa ▼ tam lista.
Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANE SAKSER STATE BANE
82 Cortlandt Street,	*	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4987.
1
GLAS NARODA, 27. OKT. 1924.
J?
GLAS NARODA"
HL9VKNI MILV9
•n« Publish«* mg
Pnbliihinf Comfug
'RANK (AKta*. Ff—HH
LA Corporation!
L®01« ■BNKBIRa
Plaoo of Buoinooa H ftho Corporation ud Adtfr«MM o« Above Offlooroi M CortlonOt trot, Borough of Manhattan. Now Yorfc City. N. Y.
»•LAS NARODA"
(Voloo of tho Pooplo)
itwfy Pay Cxeopt Sunday «n< Hrtltow.
> MM volj« Hat aa Amarlko ,Za Now York aa mtf
In ICaaaO« .............. tt.OtlZa pol lata
lata	Inozemstva a aala
tlJO'za pol lata
•ubacrlptlon Yearly >«.■
Atfvartliament on Agreemant
_Waroaa" tahaja vaakl dan IrvremH nadall In praanlkav._
Aoptal, kras podpisa la oaebnostl me na prlobčujejo. Denar naj aa Ma«ovoll po COJaU pa Monay Order. Prt spremembi kraje naročnikov, prosimo, da aa tndl projflnjl ktraUSSe nasnm nI. da Hitreje najdemo naalovnlka.
" a L A I NARODA" •treat, koroua» of Manhattan, Now Yaflb M. V, Telephone: Cortlandt Ž87«	_
ZNAMENJE ČASA
I*red kratkim je najvišje zvezno sodišče priznalo ta-kozvano CJavtonovo postavo za ustavno.
V tem priznanju se takorekoe zreali sedanja volilna kampanja.
Ta postava se tiče omalovaževanja sodišča, ki imti svoj postanek v diferencah med delavci in delodajalci.
Dosedaj je bila navada, da v takem sporu odločuje en sam sodnik, Clavtonova postava pa določa, da se morajo vse tozadevne razprave vršiti pred poroto.
Ameriško organizirano delo se je že leta in leta borilo proti zastarelemu običaju, da ima en sam sodnik pravico odločati v delavskih sporih.
Zgodili so se slučaji, ko je moral romati delavski voditelj brez Zaslišanja in brez procesa v ječo.
Ta način je bil najuspešnejše sre(Mvo, da so delavskim voditeljem vzeli besedo ter s tem prizadevi delavcem občuten udarec.
Proti Clavtonovi postavi se je že koj v početku pojavil silen odpor. Ljudje, ki niso imeli za delavca nikdar nobene dobre besede, so bili odločno proti nji.
Govorili so, da jemlje ta postava sodnikom ugled ter da stavlja v slabo luč ves ameriški pravosodni sistem.
Sedaj je pa najvišje sodišče odločilo, da nima noben sodnik pravice nasprotovati zahtevi glede porodniške obravnave.
Za delavce je ta odlok izredno velike važnosti, ker bo že vsaj deloma odpravil nesramno izrabljanje takozvanih injunkcij.
Odlok najvišjega sodišča je v vseli ozirili velikega pomena.
Sodniki niso nikaka nadnaturna bitja in so ravnotako zmotljivi kot so ostali ljudje.
Bas tako kot drugi ljudje so dovzetni za vplive in vtise. Ponavadi ravnajo v dobrem zmislu, toda tajiliove odločitve odločno nasprotujejo modernim idejam kljub temu. da so v popolnem soglasju s črko postave.
Dosedaj je bila navada, da se je s spori med delavci in delodaialr-i bavil en sam sodnik.
In dosedaj je bila navada, da je razen malenkostnih izjem sodnik vedno razsodil v prid delodajalcu.
To nam posebno kažejo slučaji po West- Virginiji, Morel and okraju, po Kansasu in drugod, kjer so taki spori na dnevnem redu.
Najvišje sodišče je izdalo svoj odlok neposredno pred volitvami.
Morda je imelo za to t elitne jši vzroke kot pa napraviti nekaj delavcem v prid.
Pa naj bo tako ali tako: od tega odloka bo imel v prvi vrsti delavec dcbieek.
Novice iz Slovenije.
D
opis.
Brooklyn, N. Y.
Po dolgem, petletnem odmoru je zopet stopilo v javnost nekdanje splošno priljubljeno slovensko pevsko društvo '"Slovan" s svojim močnim glasovitim moškim zborom.
"Slovan" je moral prenehati s svojim i>etjem. ker je bil izgubil iz svoje srede prijatelja, predsednika in pevea naše lepe slovenske pesmi Franeeta Tomaža. Bas sedaj 1)0 pet let. kar je praznoval "Slovan" svoj petletni obstoj. Takrat je naš-pevec France pel zadnjikrat svojo ljubo slovensko pesem s pevci "Slovana". Od takrat nam ni bilo več mogoče dobiti njemu naslednika.
Sele po petletnem čakanju s« začeli pevei zopet klicati svojega tajnika, naj začne. Nisem imel veliko upanja, ali rekel sem, kar bo, J>o. in začel sem. In res pri prvi vaji deset, pri drugi dvanajst, pri tretji pa petnajst pevcev. Sedaj jnh je vedno več in več, vsi člani nekdanjih pevskih društev, z močnimi in irveibanimi glasovi.
S petjem "Slovan" tako dobro p&praduje, da je sklenil prirediti
[Slovanov večer s krasnim petjem, lepim plesom in jako lepo godbo. 1 "Slovanov večer" se bo obhajal dne S. novembra t. 1. in takrat bo tudi spominski večer na desetletni obstoj "Slovana".
Slovenci, katero site poznali 'Slovana*. dobro veste, kako se bfli lepi njegovi zabavni večeri. Vsak se je spominjal in vpraševal: Kje je Slovan? Kaj dela? Danes vas kliče, da pridete, da <ra zopet lahko slišite. Pridite 8. novembra zvečer v dvorano na 1820 Grove St. Tam bo 7:opet zadonela peWem "Slovana".
Vse Slovence in Jugoslovane vabi
"Slovan".
Prijeta tatica na Vodnikovem
trgu.
Romamo Janež, rojeno leta "81 v Krškem, služkinjo brez posla in stalnega bivališča, je zalotil ob pol 11. tržnd nadzornik Joško Kovač ravno v trenutku, ko je U-kradla delavki Mair.ji Pokorn nakupovalno torbo z us/njato listnico, v kateri je imela 89 Din gotovine, ključe in pisma. Izročil jo
Peter Zgaga
je takoj stražniku, ki jo je odve- padalci, temveč tuli. da so bili del proti policijskemu ravnatelj- [ njim inž. Krainijec, St. Molk in ne-stvu. Med eskorto pa se je hotela ki Franc Tegelj. katerega so Ita-žeparica iznebiti, še drugega gre- lijani tudi isti dan aretirali. Na ha, v obliki druge usnjate torbi- svojo srečo se je Zlatič spomnil, co. rujave barve, o kateri pa je da more neki AVindisehgraetzov dejala, da jo je "našla" na tr- inžener natančen o izpričati, da je gu. Pri osebni preiskavi pa so iia_ J glede afere ena Uncu popolnoma šli za njeno bluzo še tretjo listni- neudeležen. Dotičm inžener je rets co zelene barve in nov črni glav- tudi potrdil Zlatičeve navedbe, nik ter 24 Din gotovine. Iz vsega nakar so Zlatd-ča izpustili. Toda sleda, da je padel v roke pravice fašisti so ga zasledovali še naprej prav "strah" naših tržnih kupo- in v smrtnem strahu je Zlatič v val k, kajti pri zaslišanju je pri-'nedeljo pribežal čez graaiico v znala, da je že dalje časa prav ne-' Planirao, kjer ima ženo in 8 otrok -usmiljeno gospodarila na trgu.
Napila sta se bratca Nepoštena služkinja.	Florijan in Josip V iz Zaboršta
Predno je odšla v svojo novo pri Kamniku. V pijanem stanju službo v Medvode, je oddala ku-'sta, čakajoča na vlak na gorenj-hariea Evgemi ja Ilrovat svojo koJ skem kolodvoru, v pondeljek šaro s perilom n drugimi vredno-' zvečer robantila nad ženskami in stima za nekaj časa v hrambo slu-'se sprla z vratarjem. Končno je ni N arodne banke, ki ji j«? shranil nastopil stražnik, ker sta dejan-košaro v predsobi vhoda na pod-! sko nadlegovala pasažirke. Xa_ strešje. Ko se je tednil Ilrovatova' povedal je obema aretaeiije. ka_ vrnila po svoje reči, je našla kov- teri pa se je Jože trenutno uma-čeg odprt je manjkalo v njem, fcr.H s tem. da je pobegnil Flo-perila ter dragocenosti v vrednosti rijain se bo moral postiti za svoje 2500 D m. Tatvine osumljena je'dejanje trd dni v policijskem za-bila prejšnja služkinja sluge, 19 noru. Jože pa pride na vrsto, ko let na Nježa Prezel!j iz Železnikov,' bo prijet, ki je bila aretirana v Hrenovi uJ
lici. Po kratkem obotavljanju je! Odlikovanje mariborskega šol-Prezljeva tat^/no priznala, nakar	nika.
je bila predana sodišču.	i Te dni se je vršila v telovad-
! nit i mariborske realke pomembna Nevarna sejmska tatica. j šolska slavnost. Ob navzočnosti Dne 11. avgusta t. 1. so prijeli'šolske mladine, učiteljskega zbo_ ua sejmu v Slovenjgradeu 37 let-jra in šolskih nadzornikov je sre-no (šivjlljo- Kataco Kolaričevo izjzki poglavar dr. Ipavic izročil Crnomerea pri Zagrebu, ki je že • ravnatelju deške meščanske šole dal j časa ogrožala s svojimi tat- Ilumeku odlikovanje reda sv. Sa-vinami varnost sejmarjev v ma-ive V. razreda, katero mu je po-riborski oblasti. Omenjenega dne j dedil kralj za njegove velike zaje zmanjkalo na sejmu v Slovenj-! ^luge mi šolskem polju. S rezki po_ gradcu sedmim strankam večja; glavar je v svojem nagovoril ome_ vsota denarja. Dve prodajalki sta'njal izredne zmožnosti in delav-
ki so vdrli pri Pla.Tii.nii na naše o-zemlje, drugo noč pa da je z Or_! V soboto je bil kmečki ples Sa-junaši oborožen sodeloval pri na-'mostojnega.
padu na karaulo nad Hribci ter. To je bila ena najboljših prire-pomagal ubiti italijamskega mar- ditev, kar so jih imeli Slovenci šala Grego. Zlatič ves dan ni dobil zadnjih par let. ničesar jesti, pač pa so ga napa- Brez posebne reklame se je zbra-jali z vinom ter strašili z gro- lo nad tristo ljudi, kar je prese-žnjami, da bi na pre varljiv na- netljivo dejstvo za našo malo slo Čin iz njega spravili ne le "pri- vensko naselbino v New Yorku. znainje", da je sam bil med na-
pa že na drugih sejmih oipazoA ali obdolženko. ki se jima je zdela sumljiva, ker se je vsakokrat pojavila z majhnim nahrbtnikom slaščic, da bi jih navideznro raz_ prodajala. Ko je zmanjkala gotovina in pa poročni prstan tudi
nost odlikovanca. ki je prejel• šali skupno 30 pohva'lniih dekretov z:i svoje uspehe. Odlikovanee je tudi sedanjo meščansko šolo v Mariboru dvignil na tako stopnjo, da jo je smatrati za najboljšo v Jugoslaviji. Ravnatelj Humek se je
Od nekaterih slovenskih prireditev se je ta zabava odlikovala v tem. da je bila res zabava, ne pa oštarijsko žegnanje, ki se mora kro nati s pretepom.
Oil bor si je po naključju že vnaprej zasigural dobrega stražnika v ost'bi rojaka Majdiča. ki je zmožen z eno roko krotiti par ducatov razburjenih duhov.
★
Igrala je znana Pershakova godba in igrala je tako vztrajno, da je ostala marsikatera Slovenka -včeraj doma. ker radi. zabreklili stopal ni mogla na obljubljeni sestanek.
Igrali so poštene valčke in polke, ne pa takozvanih modernih hueihučijev. ki nimajo drugega namena, kot podivjati že itak razigrano mladost.
Ves kredit Pershakovi godbi.
Da namreč dosti dobrega za primeren denar.
★
Sodnik, občinski pisar, župan in vsi drugi so časno rešili svoje naloge.
Le tir. Svata je bil nekoliko preboj eč.
Za zlodja se ni hotel prepričati, kaj je na nekaterih plesalkah
pristnega in kaj ne.
*
Slučaj je tudi nanesel. da sta se deli pri eni mizi dve slovenski pesnici. edini, ki sta v Ameriki, ne da bi druga drugo poznali.
-laz sem skušal predstavljati in predstaviti, pa se mi ni posrečilo.
Je že tako. Vsak človek je ljubosumen na svoj duševni poklic. ★
Vse priznanje gre odboru, ki je vse tako lepo aranžiral, in udeležencem, ki so se brezhibno obna-
neki Julajamfc Lužnik, so začeli l gaanje.ii nad 'besedami priznanja
Samomor komaj 151etnega dečka.
V mehatnični delavmdei "Roti" v Trstu si je pretrgal nit življenja komaj 15 letini mehanaški va_ jenec Morij Cinach. Pognali si je v glavo kroglo iz samokresa. Njegov samomor je bržčas posledica podedovane samomorilske mand-je. Njegova sestra a je baje že dvakrat skušala vzeti življenje.
varnostni organi zasledovati Kolaričevo a se je zatekla v skrajni sili v neko zasebno stanovanje v pritličju, ko je pa hotela pretkana' ptička uiti skorai okno, so j*, domačini zastavili pot ter jo izročili roki pravice. Kolaričeva pa na sejmu ni bTla sama, ampak ji je; pomagaHa pri mjeinem poslu orga_| nizirana tolpa sejmskih ž epa rje v, j katerim se je posrečilo pobegniti. Priče ho spravile nadalje na dam, da je obdolžeiraska kradla tudi na sejmu v Slov. Bistrici. Dognalo se je. da se je Kolaričeva že dalj ča-<a potepala po sodnih okrajih Brežice, Marenberg, Slov Bistrica, Maribor in SIovenjgradee in da
zahvalil vladarju za odlikovnje. svojim tovarišem pa /a kolegi-jalno podporo pri skupnem delu.
Upati je, da bodo tudi prihodnje prireditve Samostojnega tako odlične kot je bila sobotna.
Sltujnslmianska
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL 3te&turta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN. -
Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN', 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S0S E. >2&d Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH F1SHLER, Ely', Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEHN, i 13 — ltth Are, Dulutb, Minn.
Vrhovni zdravnik!
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg. 10« Grunt Streat M Sixth Ave, Pittsburgh, Fa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 206 BakeweU Bids, tor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago. HI. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denrar, Colo.
Porotni ndbor*
LEONARD SLABODXTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wul
FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda"
Vse stvari tikajoče se uradnih Kade v kakor tudi denarne poiiljatre naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSiia na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov In bolnlSk* •pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jefinota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstancvl z 8 člani ali članicami.
Jugoslavia irredenta.
V soboto se je pokazalo, da imajo zdražbarji dosti rešpekta pred strogim in točnim odborom, ter si no upajo s pestmi in 7. beda-
Pogreb rodGljubke Karle Poni.; kvarjeve
se je vršil v Trstu t/, h o in brez
_ ..... . i
zunanjega sijaja in je bil naravnost ogromen. Udeležili m? ga' vsi stanovi tržaških Slovencev, ki, so s tem izkazali pokojniei vso1 ljubezen in spoštovanje, ki ga užf.J vata rodbini Fonikvar in Germekl med tržaškimi k-oljaki. CVrkveiu obredi za poko-Jnueo so. se vršili v cerkvi Sv. Antona novega, nakar je sprevod krenil k sv. Ani. kjer se je grob zaprl med pretresljivim ihtenjem vseli navzočih. Malo jih je bilo, ki so odšli domov s suhimi očmi.
Dva poskusa samomora.
63.letnd starec Josip Štok, sta-'irujoč v Trstu, uliea Moilina a vent o št. 17. je že del j časa životaril v bedi. Preživljal se je z nabiram jem .in prodajanjem starih eunj. Slednjič mu je postalo življenje tako težko, da je pograb-bilo nož ter se zabodel v de smo in levo sence. Xeobieaijon poskus sa_ m omara ^e vzbudil pri njegovih bližnjih, ki so ga dali seveda pripeljati v mestno bolnišnico, mnogo sočutja. — Življenja pa se je naveličal tudi 21 letni Geron Ro_ zp, ki si je na nekem travniku v ulioi PoTte pognal v glavo kroglo iz revolverja.
Obljubil je. da bo tudi v bodoče stim zafrkavanjem dajati dušk
svojim pretepaškim strastem.
Taki ljudje sodijo tja. kjer je njihov edin prostor, namreč v dvorano na osmi cesti.
I
p (•svetil vse svoje moči vzgoji mladine.
Iz Jugoslavije.
Ne smem pozabiti, da je odmore med godbenimi točkami vztrajno izpolnjeval s harmoniko rojak France Lrovšin.
Poljski avijatičarji v Zagrebu.
Te dni se je spustila na zra-koplovskem letišeu na Seilski ee.j Hvalo tudi pismonoši Majku. ki sti v Zagrebu ekskadrila poljskih mi je<s šaljivo pošto prinesel srčen \ojn'h aeroplanov, obstoječa iz'pozdrav najlepšega dekleta, kar štirih aeroplanov z osmimi častni-'jih je bilo v dvorani, ki in mehaniki. Dospeli so iz Pa-*
je bila v Zagrebu rada sli enih tat-1 riza preko Rima in Milaina, a na-
vili že zaprta. Spada torej kot pro_ fe^ijonaMa žepna tatica v organi ^ i ran o družba, kajih ostalih članov doslej še ni bilo mogoče zajeti. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Kolaričevo na osem mesecev težke ječe ter izreklo dopustnost oddaje v prisilno delavnico.
Novo nasilje na granici
V Planini je usiužbeno pri lesni mdustrijd "Wwifdaschgraetzovd 40 letni Andrej Zlatič, ki so- ga svoj-čas fašisti kot železniškega čuvaja pregrnaili iz Prest anka. Ko je prošli tedeoi delal v Kačji vasi (na italL ozemlju) so ga arertirali italijanski fin. Stražniki ter ga odpeljali v Postojno. Tam je Zlatica ves dan zasliševal toeki tenente te hoted iz n^ega šzsalitzi pnianaoje, da je "aktivno sodeJovar* pri znanem unškem incidentu v noči od 23. na 24. junaka. Tetoerate je tpdfl, da jp Zlatič prejšnjo noč šel klicat jogoslovenske orožnike, da prešetoe^D jliiTiJiipiiii. financarje,
liajajo se že dalj čai>a na poletu po Evropi Na vzletišču je pozdravil joljske gwste poljski konzul v spremstvu nekaterih naših častnikov.
Madžarski industrijalci v Jugoslaviji.
Meseca novembra obišče Jugoslavijo večja skirp fia madžarskih industrijalcev, da prouči industrijske razmere. V svrho ureditve \*seli potrebnih priprav se vrše že sedaj potrebna pogajamja med jugoslovansko in madžarsko industrijsko korporac:sjo. Naši industrijalci bodo vrnili obisk Madžarom tekom pomladi prihodnjega leta.
Smrtna kosa. .
7. oktobra po plod ne je preminul N- Abraan, župnik v Črtnem vrhu na Idrijo.
Večer je bil" užitkapoln. posebno za plesalce.
Tistega, fci ni imel v soboto zvečer dovolj, sploh ni mogoče nasititi.
*
Udeleženci so se javno izražali, da težko čakajo prihodnje prireditve Samostojnega.
★
Prisrčne so, lepe in dostojne. Človeku, živečemu v hrupu velemesta, se zde kot prisrčen pozdrav iz domovine.
*
Zastopana je bila ogromna večina slovenske greaternevryorske* naselbine.
To, kar sem danes napisal, naj bo tistim, ki jih ni bilo. prijazen poziv, naj pridejo prihodnjič.
'glas naroda", the best jugoslav advertising l MEDIUM	I
ROLE za PIANO
SLOV. IN MRVA' IoMm ediuopri:
NAVINSEK-POT
^^Snfpo^ii.
Neusmiljena posledica krute šale.
Finančni paznik v škedenjskih plavžih pri Trstu Tesser se je te dni pogovarjal z dvenia dekletoma ter so pit tem šalrl s svojo puško. Pomeril je zdaj na eno, zdaj ina dnigO'. Posvarjen, da se lahko puška spi-oži. je mladenič
zavrnil, da to lahko dela, ker ima puška itak varnostno zsiporo in se ne more sprožit,i. Da dokaže resničnost svojih besedi, je pomeril proti sebi in sprožil. Puška je p o nil a in krogla je šla nesrečnemu Tesseni naravnost v trebušno \oil:nio. Kmalu nato je finančni pazuik izkrvavel atn umrl še predno je prišla na mesto nesreče rešilna pi staja.
Himen-
A' K ob rid u na Tolminskem se je poročil ^'in bivšega deželnega poslanca in župana Miklavčiea s tamošnijo rojakinjo Mary Grunta rje vo.
Preganjanje zavednega istrskega duhovnika.
Nedavno je obiskal župnik dan Luka Kirae svoj roj.stni kraj ^le-dulin na Puljfšč\iti. Ta obisk je domače zei!o razveseHl. Kott duhovnik je hotel župnik pristopiti tudi k oltarju ter opraviti službo božjo. Toda čim so doznale za to namero oblasti, je prišlo uradno povelje, da Kirae ne sme maševafci, ker mu je ljustvo preveč vdano ter ga' preveč eeni Ln ljubi. Pozneje so oblasti prepoved zopet pre-klieale, toda sedaj se je župnik odtegnil maše van ju in tako je bilo zadeve konec. Dm Luka Kirae je bil že pod Avstrijo žrtev politične omra žen osti, in Italija, ki se ob vsaki priloanmm-ti proglaša za svo-bodoljuljno državo, dela sivemu možu iste težkoče in nepriUke kakor bivša nKma.rhija. Vidi se ji, da je pač vredna naslednje a svoje prednice.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
Naša banka plačuje na vloške na
C6
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New||Yort, N. Y.
/
■Mttfij
GLAS NAHODA, OKT. 192*.
Vmešavanje Anglije v kitajske zadeve.
v zadnjih mesecih je angleško imperialistično časopisje neprestano bobnalo, da zahteva vedno holj naraščajoča zmešnjava na Kitajskem vmešavanje s .strani velesil. Se pred enim mesecem je priobčil londonski "Times" celo vrsto člankov, v katerrh se slika to takozvano zmešnjavo z najbolj temnimi barvami ter zahteva intervencijo. Kedaj se ne srre več z;«
kapitalizma v Kitajski? Radi dveh vzrokov.
Prvi je o>dabljenje Japonske v s led potresa. Združene države Amerike so do sedaj osredotoče-vale vse svoje sile, v obrambo proti naraščajočemu japonskemu v-plivu. Radi tega so na konferenci v Washingtonu igralo vlogo bra-niteljev Kitajske. Obljubljali so. da bodo dovolili povišanja carin
navadne časopisne članke, temveč in vobče omejitev preclpravic tuj-stojimo ž»* pr<nl d vem i resničnimi cev. Tudi angleški imperializem se dejstvi; kakor je že znano, se je ni mogel odločiti za aktivnejšo po obrnila angleška vlada, skupaj s litiko. kljub odpovedi savezništva francosko, japoirsko «in amerikan- z Japonsko, ker se je bal njenega -ko, na kitajsko vlado v Pekin-, odpora. Ta bojazen je sedaj izgini-gn, 7. grožnjo. <la poseže v boj, ki j la in anglo-amerikanski imperialism vodi med dvema generalnima zem prhaja k aktivni politiki, guvernerjema Če-Kjang in Kjang Drugi vzrok je naraščanje na-Tsu. rail i po<,.sti arsenala v šan- eionalnega gibanja na Kitajskem, gaju. Angleška vlada crnzi isto- kakor tudi vedno večji upliv Zve-easno vladi v Kantonu, na čeln Ue Sovjetskih Republik. Pripozna-koje stoji Sun-Yat-Sen. (irozi ji s nje Zveze Sovjetskih Republik s topovi .svojih križark. za slučaj, strani pekinške vlade, ki se naha-ako bi vlada v Kantonu poskusila j ja p0(] neposrednim uplivom im-
v odi t i l)o j proti angleškemu agentu Čen-Vin-Pak.
V centralni Kitajski hočejo imperialistične »::le prodirati s parolo boja proti takozvanim imperial Mom.
Za oblast se tam bojuje general Vu-Pei-Fu, kateremu se je posre-čilo koncentrirati v svoje roke gospodstvo nad najbogatejšim delom Kri tajske in ustvariti razmeroma močno vojsko, ki jo lanskega leta pripravila poraz armadi severnega generalnega guvernerja Cantsolina. Samo ob sebi um-ljivo je, da ves krik imperialističnih velesil proti imperializmu kitajskih generalnih guvernerjev ni nič drugega kakor pretveza. Ti generalni gfcivemerji tviarijo centrum, kro<j katerega se grupi-frajo ^n'trilji (ile domače bVr-žuazije. ki je naperjena proti kmc čkim masam. Tn naravno je. da se opirajo, kakor vsaka razredna vlada, na vojaške sile. Xnjih orožje pa ga kupujejo večinoma v Evropi in Ameriki. Nedavno temu je prišel na dan en škandal, radi neke znatne dobave orožja iz Italije, ki je bilo namenjeno \a generala Wu-Pei-Fu. Šlo se je za 70 poljski topov. 30.000 pušk in tozadevne municije. Dne 9. aprila v angleški državni tajnik za zunanje posle Ponsonbv iz<lal eno izjavo, ob priliki enega kitajskega nakupa orožja, v vrednosti 20 mi-lij rrinv dofarjev. Imperialistične velesile podpirajo rade enega generalnega guvernerja proti drugemu. z namenom, da preprečijo nacionalno ujedinjenje Kitajske. A' pojasnilo temu naj služi primer guvernerja Cantsolina. Japonci ga podpirajo, medtem ko podpirajo Amerikanci cenerala Wu-Pej-Fu-a. proti Čantsolinu. Sedaj pa postavljajo nade tudi na ''krščanskega"' generala Fenga. ki poveljuje nad pekinškim okrožjem. Ce bi pa bilo vse hinavsko kričanje protji , militarist ičnam <?ehfi ralnim guvernerjem v stanu, da prevari še koga. gre pa kričanje proti Sun-Vat-Senn čez vse meje običajnih imperialističnih laži. l>o zadnjih časov je vsa nesreča fcuu-Vat-Sena v tem, da je bil vzgojen v duhu liberalizma anglosaksonskih dežel, da je podcenjeval vrednost razrednih čiriteljev in dejanske vojaške sile. Sun-Vat-S en je 1. 1922. v Šangaju izdal knjigo o "Mednarodnem razvoju Kitajske". v kateri se razgreva za zbli-žanje z zapadnimi deželami in razvija velikopotezni načrt gospodarskega razvoja Kitajske s po-močjo enega mednarodnega >wuič-nejra konsorcija. ki bi ne oplenil Kitajske, temveč probudil njene produktivne sile, pod varstvom plemenite Zveze narodov. Bil je toliko zaverovan v zapadnoevro pejsko demokracijo in v mirolju-bivost Anglije in Amerike, da je dovolil ustanovitev ene trgovske milice s pomočjo koje skuša sedaj angleški imperializem wpodkopa-ti moč Snn-Yat-Sena, medtem ko mu istočasno grozi angleški agent general Čen-Ku-Min, . z morske strani pa angleške bojne ladije.
Kaj se dogaja tu? Zakaj se se daj gibljejo imperialistične velesile in zakaj stojimo pred eno novo itftervsncij«o, v prvi vrsti pred
vzema angleška delavska vlada i-niciativo za boj proti vladi v Kantonu. katera je na Kitajskem edino središče demo(kr;|t^nega gibanja. Na konferenci Zveze narodov v Ženevi, je izrekel McDonald govor v prid razorožitve. On bi se moral sklicevati na to, da je napravil prve korake za uresničenje svojega načrta. In V resnici je počel boj za rnz-orožitev edins demokratične vlade na Kitajskem. Gospod McDonald pa ni povedal Zvezi narodov — še manj pa svoji delavski tstrarfki —. da sfremi za razorožitev te demokratične vlade v prid do zob oboroženih sv nov kantonf;ke bitržuazije, ki. pa-radirajo v angleški uniformi in z angleškim orožjem. Iz takega postopanja p«a morajo angleški de lavci sklepati svojo sodbo.
K. Radek.
perialističnih velesil, je za te poslednje prišlo popolnoma nepričakovano. Še bolj nepričakovano je bilo dejstvo, da se boj za to pri-POznavanje ni vodil samo s strani širokih krofov inteligence, marveč. da so to prepoznavanje zahtevali tudi najbilj uplivni generalni guvernerji, na čelu kojih stoji Wu-Pej-Fu. K tem so dokazali, da predstavlja v gotovem smislu center nacionalnega gibanja in da mislijo na osvoboditev Kitajske izpod jarma svetovnega imperializma. Mi v Rusiji nismo znali za lo>ti ceniti svetovnega pomena, ki ga ima pripoznanje Sovjetske Rusije. Mi poznamo šibkost pekinške vlade, poznamo šibkost trgo-vinskill odnošajev s Kitajsko in zato nismo zadosti razumeli simboličnega pomena, ki ga ima čin pripojenavanja. Na eni strani stoji do zob oboroženi svetovni imperializem. ki razpolaga z ogromnimi' svotami za podkupovanje kitaj-kih uradnikov. razjx>laga z velikim omrežjem trgovskih, bančnih in industrijskih podjetji, v sej Kitajski in z bogatim tiskom. Na drugi strani pa stoji uboga Zveza Sovjetskih Republik, ki ne poseduje lastnega tiska, niti ne denarja za podkupovanje uradnikov niti ne trgovskih odnošajev in trgovskega brodovja, ki bi moglo prihajati v kitajska pristanišča Tn kljub temu razmerju dejan-j skih sil. so široke ljudske mase j zahtevale pripoznanje Sovjetske Rusije, tega edinega prijatelja, ki se bojuje za osvobojen je vzhodnih narodov.
Pr itisk je bil tako močan, da so se morale ud at i birokratične klike v Pek ingu. Imperialistične velesile so znale pravilno ceniti pomen teh dejstev, ki predstavljajo znak dozoreva jočih sil nacionalnega revolucionarnega gibanja na Kitajskem.
Zakaj pa je pričetek proti Kitajski naperjen z južne strani? Za kaj je prvi cilj napada Sun-Yat-Sen ?
Sun-Yat-Sen in njegova stranka Kuomintan stojijo na čelu o-nega teritorija, ki šteje HO milijonov prebivalcev. Skozi to ozemje se razvija vsa trgovina z vsem južnim in jugozapadnim delom Kitajske. V bližini Kantona se nahaja pristanišče IIon-Kong, ki ga držijo Angleži zasedenega. Opf-rajoč se na svoje izkušje z leta 1911.. je Sun-Yat-Sen začel razumevati. da ne bo mogel nadalje vi set i v zraku in da vsi t isti elementi kitajske buržuazije, ki se ha vi jo s posredovanjem med inozemskim kapitalom in kmečkimi masami, ne bodo mojrli tvoriti podlage demokratičnega nacionalnega gibanja. Pričel se je opirati vedno več na demokratične in delavske elemente, oboroževati delavce in jih postavljati proti svetovnemu imperializmu.
V Kantonu se je vršila cela vrst a konferenc delavskih organizacij. ne samo Kitajske ampak tudi iz Tihega in Indijskega oceana. Zato je ozemlje kantonske vlade zadobilo v očeh Anglije zna značaj enega opirališča za nacionalno im delavsko gibanje, in sklenila, da se ima to opirališče učimi-ti, za vsako ceno. Mi prisostvuje-intervencijo anglo-amerikanskega mo sedaj gnusni igri, kako pod-
Nekaj o kravatah.
Modema, doba ljubi barve, lju-b»jo jih slikarji, ki jih nanašajo v živih tonšh na platno; ljubijo jih hišne gospodinje, ki opremljajo stanovanja s kričečimi preprogami : ljubijo jih ženske, ki se o_ deva jo v bujno pisana oblačila-
Modem/i moški blagovi pa vise še krčeviftso na temni modrini, nevtralna sivini itn splošni enoličnosti. VeČji uspeh pa je barva dosegla v navalu na kravate, Šale vn celo na srajce.
Sviiltsati šali i n-iso več beli ali siivi ali lieli s črnimi progama, marveč očitujiejo (najrazličnejše inešartiiice najnenavadnejs h barv. Srajce z barvastimi progami in križi se vedno bolj uveljavljajo.
Spričo velike izbere med kravatami raznih barv nastane precej težko vprašanje, katera najbolj pri stoja obrazu. Brezdvomno je, da se morajo.barve skladat! ne samo z obleko, marveč tud" z obrazom in njegovo fizijognomijo. Zdi se, da so slikarji osemnajstega veka prav dobro pogodili sklad njo barv na svoijih modelih. Tako je na primer neki slikar takratne dobe portretiral bledega sanjača fine fiziognomije v modri obleki s srebrnimi vezeninami, ki se povsem sklada z aristokratsko bledico modela.
Danes, v dobi modernizma, igra v harmoniji barv precejšnjo vlogo tudi barva las. Plavolasee mehke, nežne polti si bo izbral kravato svetlih in ne kričečih barv. Njemu bo prjstojala modra ali siva barva', tudi čmo-belo kari rana ali temroo-lila. nukakor pa ne žareče-rdeča. ki bi bila v prevelikem kontrastu z bledico njegovega obraza. V skladu s tem bi i bilo per(Yo s finimi rožnatim;! ali pa modrikastimi progami oairo-ma k ari rano.
Kdoir je rjavolas in povrhu še temnopolte«, si sme dovoliti živahnejših barv ina kravatah. Rde-čelienikom pristopajo prav dobro krepke, celo temne barve, ki so v skladu s škrlatasto rdečico njihovih obrazov. Svetle barve se pri. njih ne obnesejo- Ljudem belih in sivih las. naj si so take lase prinesli s seboj že od rojstva ali pa so jim obledeli od starosti bodo pristajale primerne svetle barve, ki o v harmoniji z lijOiovimi las-hit : f*»'
Okus je seveda različen. Umetnost pa je, najti pravo razmerje in ugodno harmonijo med barvami. Iz tega pa seveda še daleč ne sledi, da so slikarji poklicani, ustvarjati nam modo. Človek, ki ima kaj okusa, si bo znal sam razviti orni čut, ki ga bo vodil pri izbiri barv. Potrebno pa je, da se mu to pove, posebno potrebno dames, ko vse drvi za modo — moški so v tem ozira že skoraj dohitela ženske — in si vsakdo želi le ultramodeimega, pa najsi je v največjem nesoglasju z njegovo zunanjostjo.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
imation Service, Jugoslav Bureau, j 119 West 41st Street. New York ! Citv.	~ -
POTREBNI KORAKI ZA NATURALIZACIJO.
Federalni naturalizaeijski urad je priobčil sledeči kratki, ali ja-ko jasni izvleček naturalizacijskih predpisov, vsebujoči najnovejše določbe:
Prvi
Portret v pol uri.
dan. kdaj naj se prosilec zglasi na sodišče v svrho končnega zaslišanja (final hearing), in obvesti
prosilca o tem. Priče morajo tudilMavm slikar Luka Gior<lano <»e * biti prisotne ob zaslišanju. \ko
Italijanska revija piše o ženijal-nih osebah in navaja primere u hitrosti dela nekih umetnikov.
kerak. — Izjava o nameri (prvi papir.)
Da se vloži "izjava o nameri7' (Declaration of lntetion) ali. kakor se že pravi, da se vzame prvi papir, zahtevajo se sledeči predpogoji : Inozemec mora biti belega ali afrikanskega plemena; star, lizaciJ*ski urad mora biti najmanj 18 det; živeti ino ra v delokrogu sodišča, kjer se mu '	zastopnike (Xaturali-
izda prvi papir.	jzation Examiners) v spodaj na-
Postopanje: Inozemec naj si vedenih mestih, klerke naturali-najprej preskrbi in izpolni tisko- zaeU*kih sodišč, šolske oblasti in vino, Form 2213. Ako je prišel v na razne organizacije, med temi Združene države pred dnem 3. ju- 11 a Foreign Language Information
eni uri izdelal sliko naravne veli-kotetu Sliko "Sv. Serafiua" je izgotovil v enem dnevu in pol. Ko
zapriseči zvestobo Združenim dr-!f bival v Rimu' ^ dvanajstkrat
kopiral Rafaela in dvajsetkrat
sodnik njade. da je prosilec uprr— voičen do naturalizacije, mora ta
žavam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization) ali "drugi papir". Tiskovine (forms), je dobiti, ako >n piše oziroma ide po nje na natum v AYasliingtonu ' (Commission of Naturalization).
mja 1921 naj se s to izpolnjeno tiskovino poda na sodni urad (Clerk of the Court), ki mu izda prvi papir. Ako pa je prišel dne 3. junija 1921 ali kedaj po tem dnevu, naj pošlje izpolnjeni formular 2213 najbližjemu zastopniku natu-ralizactijskega urada; njih naslov je spodaj naveden. Prič ni treba. Pristojbina znaša $1.00, ki naj se plača le sodnemu klerku. Ako inozemec ne zna pisati, naj se pod-križa. Prvi papir velja za sedem let od dneva, ko je bil izdan.
Drugi korak. — Vložitev prošnje za naturalizacijo (drugi papir).
Da sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 21 let: njegov "prvi papir" mora biti najmanj 2 leti in največ 7 let star; živeti mora v okraju sodišča. kjer vloži prošnjo, mora biti neprenehoma nastanjen v Združenih državah najmanj pet let in \ isti državi najmanj eno leto, od dneva vložitve prošnje nazaj računa je; imeti mora dve priči, državljana Združenih držav, ki naj pri-sežeta, da osebno znata o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo kar isti živi v dotični drŽavi, in da je isti dobrega moralnega značaja.
Ako kandidat ni živel v tej sami državi vso predhodno petletno dobo, on on mora dokazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali potom drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče, ali potom pismenih zapriseženih izjav (affidavits). Ako je treba teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika naturalizacijskega urada ''Naturalization Examiner), predno se vloži prošnja. Prosilec mora lastnoročno podpisati prošnjo. Zahteva se, da zna govoriti angleški, razun ako ni v stanu provoriti radi telesne hibe ali ako ima homestead na javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša $4.00. ki naj se plača sodnemu klerku.
Postopanje: Najprej preskrbi si tiskovine Form 2214. bodisi od sodnega klerka. ali od natura4i:za-cijskega urada, ali pa od kakega ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formular ni nikake pristojbine in naturaliza-eijski urad ali ljudskošokki učitelj rad pomaiga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prine.:e osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examiner-ja (zastopnika naturalizacijskega urada), katerega adresa je navedena v formularju. Naturalizacij- 1 ski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obvestil kandidata, kdaj in kje naj se zglasi s pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo.
Aforizmi o ženskah.
Čudno je, da se pri vsaki ženski neumnosti najde moški, ki jo je pripravljen plačati s svojo pametjo.
Ljubezen ne i^amtetuje žensk, temveč povzroči, da je vsaka njihova budalost večja od prejšnje, sodnega
Service.
Za nadaljne informacije ireba obrniti se na Commissioner of Naturalization. Department of Labor. Washington. D. ('.. ali pa na pristojne okrožne natural izacijske urade, katerih vodja nosi naslov Naturalization Examiner. Ti uradi se nahajajo v sledečih mestih: Boston (Post Office Building). Brooklyn (186 Jeralemon Street"). Denver (Post Offiee Building). New York City (154 Nassau St.). Portland. Ore. (Post. Office Building). St. Louis (Custom House). San Francisco (Post Office Building) in v Federal Buildings sledečih mest: Buffalo. Chicago Cincinnati. Cleveland. Detroit. Duluth. Ho ust on. Kansas City (?»ro.-). Los Angeles. New Orleans. Omaha. Pittsburgh, Providence, St. Paul. Salt Lake City. San Antonio. Seattle.
V svoji materinščini pa lahko pišete na Foreign Language Infor-
"Bit ko Konstantina". Pri neki priliki je ob prisotnosti španske kraljice v pol uri na pamet naslikal portret svoje žene. Kraljica se je začudila taki hitrosti, snela verižico z vrata in jo poklonila umetniku. Nekega dne je izgntavljal Kristusa med apostoli in ga pokliče oče na kosilo ter mu znkliče. naj hitro konča. sie.*r se bo juha ohladila. "Gotov sem", o Igovori Luka. "manjka mi samo št
Rossini je napisa:! na jlepšo romanco o "Telu", medtem ko je kuhal riž. Slavni Gactano Donizzeti, ki je v 40 letih napisal 66 del in tisoče kantat. arij. romanc, liturgij, sinfonij in kvartetov, je komponi-ral '"Don Pascuala" v treh dneh. Četrto dejanje "Favorite" pa je uglasbil tekom enega večera, ko je čakal na poset neke dame. Pri tem delu je bil tako raztresen, da ni slišal trkanja dame. Dama se je vrnila, Donizzeti je izgubil intimno zabavo, zato pa je umetnost pridobila lepo operno delo.
Petrolej iz rastlinske in živalske maščobe.
"Matin"' poroča, da je francoski profesor Mailhe z univerze v Toulousi izumil nov način pridobivanja petroleja, namreč iz rastlinske in živalske maščobe. Tako je med drugim napravil bencin iz špinače. Sicer pa stvar ni popol-
noma nova. ker so se kemiki s to en a po- j stvarjo bavili že veliko poprej, ni-stol ". Predno se je juha ohladila. U0 pa dosegli takih uspehov kot je bil apostol gotov. Skladatelj ! pr0fesor Mailhe.
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNTKE. treba je. <la si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrniti1 se na nas, kjer jili dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Sprejeli smo sledeče {knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
1.50 .90 .35 .75
Tretji aJi končni korak. — Sodno zaslišanje.
Predno prosilec sme priti pred sodnika v svrho konine rešitve njegove prošnje za naturalizacijo, treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega časa objava o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu klerka. Sodišče dološi
Nova velika arabska sanjska knjiga, —<
Vsebuje 300 strani___ __________ _
Nova velika sanjska knjiga -_____ «... ... „ „
Sanjska knjiga, srednja ...........-________________
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ________________________1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, k slovensko-angleški slovar in kako se postane * ameriški državljan. Trdo v platno vezana___ 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. <—<
1. in 2. zvezek	_______ _ _____ ____1,—.
Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.	1.25
jrfcobinson, povest	r—r—-—-—T—7—> .65
Bin medvedjega lovca. Potopisni roman	.80
Rinaldo Rinaldini ar«^^^^^^^r-H^^i-r-r-Mr-i. Sveta Genovefa .
Predtržani, Prežern in drugi svetniki v gramofona Hitri računar ali Praktični računar Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5,—1
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano —3.—« Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi . —-»TW^IwriB-aiya	.Ml
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi : 2.50
(K naročilu priložite pokritje t fcnamkah ali M. ©.J Knjige Yam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company.
B2 Cortlandt Street	i ; New York, N. Y,
.60 .50 .25 .7»
i
GLASNARODA, 27. OKT. 1924.
MARGARETA
ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Olas Naroda" priredil G. P.
Jan Nerada.

Prvo poglavje.
KAKO SE JE SESTAL PETER S ŠPANCEM.
Biio je nekega spomladanskega popoldne v šestem letu vlade angleškega kralja Henrika VII. V Londonu je vladalo bučno ži lje-nje, kajti istega dne je kralj otvoril parlament ter objavil svojemu vernemu narodu, da namerava navaliti na Francijo ter osebno voditi angleške čete. V parlamentu je bila radost nekoliko potlačena radi vprašanja, kje dobiti potrebni denar. Ljudska, množica zunaj, obstoječa večinoma iz ljudi, ki niso ničesar imeli ter tudi niso mogli ničesar dati, pa se ni pustila vznemirjati od tega dela cele zadeve. Ko se je pojavil kralj s svojim spremstvom, ga je ljudska množica navdušeno pozdravila ter pričela kričati na vse grlo.
Kralj sam. čeprav še mlad po letih, je izgledaj izmučen. Hudomušno se je smehljal, ko je vračal pozdrave množice. Ker pa se je spomnil, da sedi na precej dvomljivem prestolu, je dal poklieati k sebi par voditeljev iz množice ter sprejel njih. prošnje. Tudi par otrokom je dovolil dotakniti se njegove obleke. Nato pa je odjahal naprej proti We.simin.stru, kjer ga je čakalo veliko slavi je.
Med onimi, ki so jahali v bližini kralja, je bil tudi španski poslanik de Avala. zastopnik Ferdinanda in izabele na. angleškem dvoru, obdan od velikega števila vitezov in oprod. Da je bila Španska zelo ugledna, je bilo razvidno iz mesta^ katero je zavzemal njen poslanik v sprevodu. Že pred štirimi leti ali več, v starosti dvanajstih mesecev, je bil princ Artur, najstarejši .sin kralja, formalno zaročen z infanto Katarino, hčerko Ferdinanda in Izabele, ki je bila stara lalrrat eno leto in devet mesecev. V onih dneh se je domnevalo, da je treba nagnenja princev in princesinj že zgodaj zvoditi na pota, ki bodo naenkrat najbolj dobičkanosna za stariše same.
Na levi strani poslanika, sedeč na črnem konju in bogato oblečen, je jahal vitek kavalir. Bil je star prifcližnlo pet in trideset let. Obraz je bil lep in imel je črne. presunljive oči. Pravijo, da je najti v vsakem človeku sličnost. čeprav daljno, s kako živaljo in a* tem slučaju ni bilo treba dolgo iskati primere. Mož je bil podoben orlu in je tudi nosil njegov oproda na grbu. Njegov zaikrivljen nos, ponosne kretnje, miren pogled, hitra gracija kretenj, — vse to je spominjalo na kralja pic. V istem trenutku je zasledoval pogovor med kraljem in voditelji ljudske množiee, napol prešerno in napol zaničljivo.
—	Ta prizor .se vam zdi čuden, markijT — je rekel poslanik ter se lokavo ozrl nanj.
-- Senjor, tukaj v Angliji, če vam je všeč, ekscelenea. — je rekel resno. — Senjor Aguilar, markij. katerega ste omenili, živi na španskem kot akreditiran poslanik pri Marokancih v Granadi. Senjor Aguilar, ponižen služabnik svete cerkve, potuje v inozemstvo, po opravilih cerkve ter njih veličanstev.
—	In včasih po svojih lastnih, domnevam, — j<> odvrnil poslanik suhoparno. — Pa bodimo odkritosrčni. Ene stvari ne razumem gletle vas, senjor d Aguilar. Vem. da ste opustili politično ambicije. Zakaj ne stopite v mojo profesijo ter si nataknete enkrat za vselej črno obleko? Zakaj črno? Z vašimi prilikami in zvezami bi bila sedaj lahko že rdeča.
Senjor Aguilar se je nekoliko nasmehnil, ko je odgovoril.
—	Rekli ste, da potujem včasih po svojih lastnih opravkih. Dobro, tu je odgovor. Prav imate, opustil sem posvetne ambicije ali vsaj večino njih. Vznemirjivo so in za nekatere 'ljudi, če so previsoko rojeni, čeprav ne po vsem po praviei. tudi nevarne. Želod ambicije zra.ite pogosto v hrast, na katerega obešajo ljudi.
—	Ali pa v tnalo, na katerem je mogoče odsekati glave ljudi. Gospod, čestitam vam. Lastna vam je modrost, ki se loti bistva ter pušča senee vnemar.
—	Vprašali ste me, zakaj ne zamenjam svoje obleke, _ je nadaljeval Aguilar. — Odkrito rečem, radi svojega lastnega posla. Imam svoje slabe strani kot vsak dni s človek. Tako naprimer je bogastvo bistvo o katerem ste govorili, oblast pa je senca. Kdor ima bogastvo je resnični vladar. Ciste oči ne mikajo in sovraštvo me razplamti in te stvari se ne prilegajo talarju, črnemu ali rdečemu.
—	Dosti takih stvari pa so počenjali oni, ki so ga nosili, — je odvrnil poslanik pomembno.
—	Da. ekscelenea, na škodo sveti cerkvi, kar veste vi, kot duhovnik. boljše kot drugi ljudje. Naj bo svet hudoben, če mora. biti. Pustite pa cerkev kot nebo nad njim. čisto, brez madeža, prostor molitev, hišo usmiljenja ter pravične sodbe, v katero ne sme stopiti noben grešnik kot sem jaz. — je rekel in so pokrižal.
Nekaj resnega je bilo v besedah viteza in de Avala. ki je poznal precej dobro njegov privatni sloves, se je radovedno ozrl vanj.
—	Resničen fanatik in vsled tega koristen človek. — si je mislil, — čeprav je kot večina ljudi, kako poslužiti se obeli svetov. — Naglas pa je rekel:
—	Ni čuda. da je cerkev radostna nad takim sinom in da se sovražniki tresejo, kadar prime za njen meč. Senjor, niste pa mi povedali, kaj mislite o tej eerimoniji in tem narodu.
—	Narod poznam dobro, ekscelenea. kajti bival sem med njim v preteklih letih ter govorim njegov jezik. Raditega sem zapustil Granado ter sem danes tukaj, da opazujem ter sestavim poročilo. — Prenehal je ter nato dostavil:
-- Kar se tiče te eerimonije. bi jaz drugače storil, ee bi bil kralj. V oni hiši je par prostakov, — saj jih t a ko-imenujejo. _ ravnokar skoro pretilo kralju, ko je ponižno prosil, naj se nakloni del bogastva dežele pos.eti vojnim svrhain. Videl sem. kako je prebledel in se tresel, kot da je odmev surovih glasov stresal njegov prestol. Rečem vam. ekseelenca. prišel bo čas v tej deželi, ko bodo ti prostaki rsnični kralj. Poglejte onega človeka, kateremu je dalo veličanstvo roko ter ga nagovarja s "Sir'' in "Master", ki pa je brez dvoma krivoveree, zakrinkan Žid, kojega grehe bi bilo treba izprati v ognju. .V kolikor mi je znano, oni Žid je govoril take stvari proti cerkvi . . .
—	Cerkve in njeni služabniki so to brez dvoma notirali. da porabijo zapiske ob primernem času. — je rekel de Avala. _Avdijen-
ca je končana in sedaj naprej k slavlju, na katerem ne bo krivover-
cev in tudi ne dosti hrane, ker je postni čas. Pojdh-a, senjor.
★
Potekle so tri ure in solnce je pričelo zahajati, rdeče kot plam-teča krogija. kajti celo v tem spomladanskem letnem času je bilo mrzlo na močvirnatih zemljiščih Westminstra. Na odprtem prostoru, nasproti banketni dvorani, na katerem so se zbrali oprode in hlapci s konji, je stalo ali pa se izprehajalo dosti londonskih meščanov, ki so po opravljenem dnevnem delp prišli, da vidijo kralja priti mimo v kraljevskem blesku in sijaju. Med temi sta bila tudi neki moški in ženska, slednja v spremstvu lepe mlade deklice. Vsi trije so se zadostno razlikovali od ostalih, da so vzbudili plošno pozornost.
, _	(Palje prihodnjič.)
A n g e 1 j č e k.
To-le tukaj je torej Platonova šola, angeljček! Tu so navdušeni za idealno republiko —
4'Ah. kaj zato! Peščeni krožek kakor dlan in štiri ciprese naokrog in tam-le osel! Ce bi bile vsaj marelice!" Zraven je stala v pesku na petah kakor dete. Potem je poskočila in s korakom srne je hitela k bližnjemu drevesu, kjer je rdelo drobno sadje.
"Živa, vesela — ljubka je A-aša gospa" sem dejal galaekemu trgovcu malce bolj glasno, ker je bil postarni gospod že precej gluh. deloma pa zato, da bi gospa še slišala.
. "Ona je moj angeljček," je odvrnil soprog in zrl s tako prisrčno ljubeznijo, da me je kar stresla njena gorečnost.
Zares vabljiv ženski pojav. Oblike sice riso so bile dovolj okrogle. vendar jih vsekakor ne bom imenoval suhe. Velikost tako-le prava, lasje modrikasto črni in bogati, polt rujava in zdravo cvetoča, poteze južno zoostrene. oči — njen pogled . . . "oko Azije." toda. njegov izraz . . . pikantna za-
vedenoi^t evropske ženeš. * Življenja polna dama in polna veselja do njega. Sele zjutraj sem se seznanil ž njo. na sprehodu skozi kraljevski park v Atenah. To je edini senčnati kraj v celih modernih Atenah, obenem edini dovolj pripravni kotiček, kjer se človek lahko vmisli v Atene, kakršne si je predstavljal prej. pre-dno jih je videl. Sedeli smo na. starem sarkofagu pod iglastim drevjem. Dolgo, svetloželeno, kakor lasje viseče bodieje je šumelo v lahkotnem vetriču tako čarobno in tako bajno, kakor sem iz najstarejših dob, kakor trkanje na najbolj skrito kamrico našega srea. G-ospa je šla s svojim soprogam mimo. Njena razpojasa-jenost pri prvem pogledu ni prezrla. da bi bili menda najrajši sami. in že ji ni dala žilica miru. Hodila in čebljala je okrog nas. nas naenkrat nagovorila, zapletla v pogovor — potem smo skupa zajtrkovali in se skupaj peljali ven. —
Toda že je vesela gospa stekla k peščeni stezici in po tej k izhodu iz Platonovega vrta. Morali smo za njo. Ko smo prišli ven, je sedela že v vozu in poskakovala, da so pokala peresa.
"Ta moja nesreča leze počasti!' je dejala in gledala svojega vstopajočega moža.
"Kaj praviš angeljček V je vprašal soprog. Nekaj je zamrmrala. Česar tudi mi ob ropotu voza nismo razumeli.
"Zgorim," je pričela, znova. "Santerica me žge v krvi! Kakor bi bila goreča smola v tem grškem vinu!"
Postala je razposajena kakor razvajen otrok. Vse ob cesti ji je bilo v napot.je ali jo je pa razveseljevalo. Z belimi divjimi oleandri se je iprerekala. zakaj imajo tako "grenak duh", ustrašila se je rože, ki se je spenjala. do vrha drevesa, granatovemu cvetju je pošiljala poljube, aloji se je smejala. ko je tako visoko a- nebo ustrelila svoj cvet. z nekega, drevesa je utrgala zelen strok in ga pričela pokušati. In za vse je našla pesmico. zdaj vlaško. zdaj turško, francosko, špansko, italijansko in tudi dunajska vierzeilige se je u-kradla vmes. Bog ve. koliko jezikov je znala ta gospa, ali pa vsaj poznala pesmi! Njen mož je bil očividno srečen, da je bila tako razigrana. Prijemal jo je za roko, toda predno ji je roko poljubili jo je zmirom odtegnila.
"Neumna je ta-le moja nesreča, kaj ne?" je dejala in se nagnila k nam. "Toda poleti imam veselje ž njim. Pustila sem si sšiti par vreč iz gaze. In sem rekla, da so proti musflritom. In predno mi -da moja nasreča poljubček za lahko noč, imam že glavo v vreči in se mu smejem."
Tedaj se je voz ustavil. Pripeljali smo se v bližino kolodvora k baš izkopavariemu starogrškemu pokopališču.
^ Naš sprevodnik je pričel gospodu soprogu razlagati. Gospa' me je prijela za roko in nadaljevala:
"Vi mi nekaj ne verjamete — tako ste me pogledali,"
"Saj ni ničesar treba verjeti, ali neverjeti. Pripovedujte in smejte se. milostna gospa, in jaz se tako rad smejem!"
"Ne, moj mož je res moja nesreča!"
"Milostna gospa, vaša odkritosrčnost bi mi kmalu dala pravico, da bi vas vprašal, zakaj ste ga pa. vzela'?
"Kaj jaz vem"
'*No torej iz ljubezni?"
"No, baš!" in zaničljivo se je o osrla na svojega soproga.
"Potem pa iz hrvaležnosti."
"Niti v glavo mi ni padlo — morda pa vsled tega. kjer je tako dolgo hodil za menoj. Moj oče je imel v Sumenu veliko trgovino z žganjem, in nekoč je zgorel s svojim žganjem vred in s hišo. Moj mož je takrat stanoval pri nas, in pričel skrbeti za me — dobro. z žrtvami, to je res. Toda že kot otrok sem se m val a ž njim. če me je hotel poljubiti. Končno sem ga pa vzela."
"Vsa nesreča je torej menda ta,1 da nimate otrok."
"Otroke! Nekoč sem tako divje plesala sama s seboj kankan v svoji sobi. da. — toda. kaj ni ko-mično. poglejte, na teh nagrobnikih, relief za reliefom — kaj pozdravljajo te figure prihod duš v nebo, aji se sorodniki poslavljajo od mrtvih? Dajejo si roke, "servus". hali aha! Te -stare Gr-kinje s* bile pa vendarle lepše od današnjih! Prosim vas!" naenkrat se je zdnamila in stopila pred me. "Kakšne narodnosti mislite da sem?"
"Španka?"}
"Vi namreč mislite — "in e-mancipirana gospa, je naenkrat zardela do ušes zaradi .svojesra po-kolenja. "— španska Židinja? Da — starši! — Kam se peljemo jutri?"
"Zjutraj nameravamo posetiti Temistoklejev grob."
"Kje je to?"
"Prav pri Pireju. Iz pristanišča moramo ven do obmorskega pomola."
"Torej se bodemo peljali s čolnom — jaz netzrečno rada — zmirom imam tajno nado. da bo sreča mila in se prevrnemo — poglej!" Krčevito je prijela svojega soproga za roko. "Ako bo sreča mila, ti bom jutri rekla tako-le. po starogrški navadi "servus!"
Soprog je izbuljil oči.
"Kaj hočeš, angeljček?"
Imel je strašno čuden izraz v obrazu, kakor bi bil nor.
Morda sta bila nora oba.
tovno znano. Danski kmet- s pomočjo takih turbin na veter in se-salk za vodo upravlja svoje imetje z ogromnim uspehom. Nekaj posebnega je na Danskem umetni dež. Danci speljejjp v nalašč za to napravljene rezervoarje, ki stoje visoko nad zemljo, velike množine vode. Kadar nastopi suša, od-pro zatvornice — in na zemljo pada umeten dež, ki polagoma in blagodejno namaka vlage potrebno grudo. Poskusi so dokazali, da se z umetnim dežjem da doseči uspeh treh dobrih žetev. Umetno namakanje na Danskem je že tako visoko razvito, da obstoje v deželi^ delniške družbe za proizvajanje umetnega dežja.
Uradniške skrbi na Madžarskem.
Razne vesti.
Mlini na veter in umetni dež na Danskem.
Država Danska, slavna v literaturi po Skakespearjevem Hamletu, v sodobni kulturi pa po vseob-či naprednosti, je majhna dežela, ki ima prav majhne količine premoga. Profesor Le Cour, odličen znanstvenik, je koncem prošlega stoletja prišel na originalno misel : da se za pogone v obratih izkoristi veter. Svoj izum, osnovan na mlinih na veter, je tako izpopolnil, da z njegovo turbino lahko proizvajaš za celo gospodarstvo manjšega obsega, milini na veter so jako znana prikazen v Holandiji in Danski. V obeh državah jih uporabljajo ZfTizsuševa-nje močvirij. Toda turbina na veter je v danski deželi tekom zad-dnjih deseletij zavzela naravnost odlično mesto tudi v tehniki. Turbina je napravljena iz jekla ter služi svoji svrhi z nevrjetno dobrim uspehom. Danske električne centrale si z njeno pomočjo prihranijo ogromne svote, ki bi jih. «icer morale izdati za premog.
Uporaba turbin na veter je kaj mnogovrstna. Pametni Danci jih izkoriščajo vsestransko. Nekaj navadnega so turbine, ki služijo kot sesalke za dviganje vode iz zemlje. Te sesalke dobavljajo pitno vodo zajnam ak an j e vrtov in polj. Vzorno dansko kmetijstvo je sve-
Madžarska vlada ima sedaj velike skrbi zaradi novih zahtev državnih nameščencev po povišanju prejemkov. Ako bi kabinet ugodil tem zahtevam, bi bil dovoljeni proračun daleko prekoračen. Finančni minister Koranvi je izjavil, da je sedaj na Madžarskem 188,012 državnih nameščencev in upokojencev, pri čemur niso všteti nastavljene i državnih obratov. Za plače uradništva predvideva proračun 260 milijonov zlatih kron. vsi dohodki države pa so proračunjeni na 350 milijonov. To pomenja, da gredo dohodki drža-be večinoma za uradniške plače. Finančni minister je rekel, da je temeljita redukcija nemogoča, povišanje plač samo za 2.1 odstotkov pa bi povečalo izdatke za novih 65 milijonov zlatih kron. kar bi imelo za posledico, da bi se morale ogromno povišati vse tarife. Druga posledica bi bila seveda nov draginjski val na Madžarskem.
Recept za gospodične, ki se žele poročiti.
H
Kretanje parnikov - Shipping News
tt. oktobra:
Resolute, Cherbourg In Hamburg, ft. oktobra:
France, Ha.vre; Aquitanla, Cherbourg. 1. novembra:
Homeric, Cherbourg; f~Volendam. Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg: in Bremen: Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa.
4.	novembra:
Colombo, Genoa. Bremen, Bremen:
5.	novembra:
Berengaria, Cherbourg Rochambeau, Havre.
6.	novembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
8. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic Cherbourg; Veendam, Boulogne; Saxo-nla. Cherbourg. De Grasse, Havre;
12.	novembra: Mauretania, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg.
Germ, Frank Janesh; SaUda, Loula Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk.
ndiaro:
Indianpolls, Louis Rudman.
llinois:
Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrurl Ogrin; Springfield, Matija Barboricb Waukegan. Frank Petkovšek.
Kansas:
Franklin In okolico, Anton Seljak.
Maryland:
Kitzmiller. Fr. Vodoplres. Michigan.
Detroit, Ant. Janezich In J. D. Judnieh.
Minnesota:
Chisholm, Frank Gonže; Ely, Jos J. Peshel; Eveleth. Louis GnuSe; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Pov-če; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrijaa. Montana:
East Helena, Frank Hrella; Kirfn, Greogr Zobec.
N>w York:
Gowanda. Karl Sternlslia,; Little Falls, Frank Masi«.
Ohio:
Barberton. A. Okolish, Ji.lin Balnnt; Cleveland, Anton Bobek. Anton Sim
čič in Cliarles Karlinger; Collinwood,
Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. KumSe; Niles, Frank KogovSek;
Youngstown, Anton KikelJ.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton. Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaugh, Vld Ro-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tnshar. A. Jerina : Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin ; Farrell. Jerry Okorn ; Imperial. Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc In Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb. Mid fotografijo ene same njegove bi v-1 way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma-
še prijateljice, ki jo je nekoč mno-lff ** Fr. PodmiLšek; Pittsburgh, Z 1	'	.Takshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U
Jakobich; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; "West Newton, Joseph .Tovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock, J. Peternel.
Xa vprašanje gospodične: "S katerim se je boljše poročiti, ali 7. zaljubljenim, priprostim in ^romantičnim mladeničem, ali pa k človekom. ki ima že prošlost in življenjsko izkušnjo za sabo?" — odgovarja franeoski list "Matin" sledeče: "Gospodična, jasi se bojim, da niso nevarne romantične besede "izkušnja in prošlost". Izkušnja cesto pomeni utrujenost, pro-šlost- pa skepticizem. In ko po> deta na ples, vam laliko poreče mož. da se je naveličal plesanja in da je ples surova zabava. Dolga so boste mučila, dokler boste našla
go ljubil s katero se je naveličal plesati".
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaSCeni nabirati naročnino aa dnevnik "Glaa ttaroda".
Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina ca "Glas Naroda" j«: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00: sa Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. aa eno leto.
California;
San Francisco, Jacob
Colorado:
Denver, Frank Skrabec; Leadville, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John
West Virginia f Coketon. Frank Koefi
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
16. novembra:
Olympic. Cherbourg: Columbus, Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre: Reliance.. Cherbourg in Hamburg; Nlev Amsterdam, Boulogne.
19.	novembra:
Paris, Havre, Aquitanla, Cherbourg.
20.	novembra:
Minnekahda, Cherbourg; Thurlngla. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg: Ryndam, Rou-ogne: Republic, Cherbourg. Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg In Bremen: Zetland, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg in Bremen-, Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: Duilio, Genija; President« "Wilson, Trst.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K
DOB 3« aamcajan potovati * stari kraj, je potrebno, da M natanCno poučen o potnih llatia, prt« ljtLgi in drugih stvareh.
Pojasnila, Id vam jih Bunorca< dati vsled naSe dolgoletne lzkuSnj«, Vam bodo gotovo v korist; tudi prt« poročamo vedno le prvovrstne pa* nike, ki imajo kabine tudi v ILL za» reda.
Glasom nove naselnlške postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924. eamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaji generalni na-selniSfei komisar v Washington, D.C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v atari kraj glasom najnovejše odredb«
Kako dobiti svoje« ii et ga kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika sli svojca lz starega kraja, naj nam prej pi§e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako 1st« po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta samorejo Jogo Slovani sedaj potovati
Frank Satoser Btat« Baai 82 Cortlmdt 81, If«w York
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Koren; Rac-ine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin,
Washington:
Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Kock Springs, Louis Taucher.
Poleg gorlnavedenih so pooblaSfeni pobirati naročnino tuli vsi tajniki
J S. K. J.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda"« S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
Posebna ponudba našim citateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 —
B strešico Ta slovenske čr-
$25.-
'OLIVER' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisali n« pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafi-Eo vsak pilti. Hitrost pisanja dobite f vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY tt Cortlandt BM	M«w Torte, N. T.
ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c.
72S9 Vedeli druži. Polka
Polka Mazurka. Harmonika z gosli.
7422	Deset zapovedi za dekleta.
Neža in Pavel. Smešna s harmoniko.
7423	Gorenjski valček. Harmonika. Na skok skoti. Harmonika.
7430 Vabilo. (Ig. Hude). —
Pastirček. (Ig. Hude). —
Moški zbor. New York. 7451 Marička valček. Weber band.
Glazbeni valček. Weber band 7432 Strelčeva ljubica. Šotiš.
O Izabela. Valček. Narodna godba.
7557	Kavalerijska koračnica Holtzhacker koračnica. _
Narodna godba
7558	V divnl dolini. Polka Krasna Marička. Valček. _
Kramer band i635 Brez nade. Polka. Cegka godba.
Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sezidal sem si. Poje E. BlaževlC Slovenec Slovencu. Poje E. BlaževiS a poštnino pošljite 35c. Cenike zastonj.
Prave glasne Victrole prodajamo od_
$22.50 do $480. z hornom ali brez borna
IVAN FAJE 24 Main Street Conemaugh, Pa.