Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurl
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenlurt
Posamezni Izvod 1,30 Sli., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
mmmm
1
Letnik XXIV.
Celovec, petek, 2. moj 1969

Štev. 17 (1401)
Veličastna osrednja slov. proslava v Velenju
Velenje zadnjo nedeljo ni bilo praznično samo zaradi morja zastav, številnih slavolokov, vencev in cvetja, temveč predvsem zaradi radostnega in veseiega razpoloženja ljudstva.
Nad 100.000 ljudi iz vseh pokrajin Slovenije, med njimi tudi nad 500 iz Koroške, se je zbralo v prazničnem Velenju, da se spominjajo grozotnih, toda veličastnih dni revolucionarnega odpora in se veselijo v tem novem mestu še prav posebno vidnih uspehov povojne izgradnje (in socialističnega samoupravnega sistema.
2e v soboto zvečer so se pričele zbirati množice, v nedeljo pa so kar valovile skozi mično mesto in se zbirale na velikanskem slavnostnem prostoru pred občinsko skupščino, kjer so bili postavljeni odri za častne goste, za pevske zbore lin za izvajalce kulturnega sporeda.
Ob igranju številnih godb, ob zvoku partizanskih pesmi in ob burnem vzklikanju ter ploskanju zbrane množice je neposredno pred začetkom proslave predsednik Tito v spremstvu generalpolkovnika Franca Poglajena pregledal vrste zbranih borcev in bork partizanskih eno* ki so se borile na Štajerskem in Koroškem; in potem v spremstvu najvišjih političnih predstavnikov Slovenije zavzel mesto na častni tribuni.
Potem ko se je predsednik občinskega odbora 'inž. Peter Krapež naijprej zahvalil predsedniku Titu za odziv vabilu na proslavo lin pozdravil častne goste, predstavnike javnega in političnega življenja Slovenije, delegacije iz vseh republik SFRJ, predstavnike slovenskih političnih in borčevskih organizacij iz
Italije in Avstrije in zastopnike obmejnih avstrijskih okrajev in občin, je imet slavnostni govor designiira-mi ministrski predsednik Mitja Ribičič. Za njim je spregovoril kratke besede pozdrava, zahvale in priznanja še predsed. Tito, noto pa se je odvijal kulturni program — nekak recital preplet s pesmijo in prikazujoč posamezne razvojne stopnje narodno osvobodilne borbe in povojne socialistične izgradnje vse do današnjih dni. Koroški Slovenci smo bili posebno vzhičeni, ko je v programu pred več kot stotisočgla-vo množico mogočno zadonela tudi prelepa Kernjakova „Mojcej, oh Mojcej".
Po končanem sporedu je bilo srečanje starih borcev v „Partizanskem taboru", srečanje znancev in prijateljev, ki se že leta niso več videli in splošno pobratenje ljudi iz vseh krajev slovenske zemlje. Kdor je želel, si je lahko ogledal v stavbi rudarske šole še razstavo »Štajerska in Koroška v revoluciji", katero je takoj po končanem sporedu obiskal tudi predsednik Tito, kli se je po ogledu razstave v isti zgradbi sestat tudi z župani štajerskih in koroških občin ter predstavniki slovenske narodnostne skupnosti iz Italije in Avstrije, med katerimi sta biila tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwltter in predsednik Zveze koroških partizanov Karl Prušnik.
Večina častnih gostov — med njimi je bilo videti iz Avstrije poleg številnih predstavnikov obmejnih občin tudi predsednika dež. uradov dr. Franza Jungerja kot zastopnika
štajerskega deželnega glavarja Kreinerja — se je potem zbrala v hotelu »Paka", kjer je prišlo še do marsikaterega zanimivega sreča-
Francija po odstopu de Gaulla
V noči od nedelje na ponedeljek je predsednik 5. republike Charles de Gaulie po neuspelem referendumu uradno sporočil, da preneha z izvrševanjem funkcij predsednika republike. Do referenduma je prišlo na zahtevo de Gaulla, ki je od Francozov želel dobiti zaupnico za izvajanje pokrajinske in senatne reforme. Po končanih uradnih podatkih je za de Gaullovo reformo glasovalo 10,905.453 Francozov ali 47,6 odstotka, proti pa 12,004.970 Francozov ali 52,4 odstotka.
Po sklepu ustavnega sveta je dolžnosti začasnega predsednika francoske republike prevzel sedanji predsednik senata Allain Poher. Začasni predsednik ima praktično vse pravice izvoljenega predsednika, le da ne more razpustiti nacionalnega zbora in odstaviti ministrskega predsednika.
Premier Couve de Murville, ki sodi med najbolj zveste pristaše de Gaulla, je takoj po odstopu predsednika sklical vladno sejo, na kateri so sklenili, da bo vlada 'izvrševala svoje dolžnosti do izvolitve novega predsednika. Obenem so sporočili, da je iz vlade izstopil pravosodni minister Rene Capitant, ki ne želi, da bi mu predsedoval Poher.
Začasni predsednik mora v najpozneje 35 dneh po odstopu de
Gaulla sklicati nove predsedniške volitve. Pričakujejo, da bodo na današnji vladni seji določili za prvi krog volitev 1. junij, 15. junij pa za drugi krog, če bo ta potreben.
Po odstopu de Gaulla, ki je leta 1958 s prihodom na cblast rešil Francijo pred ržavljansko vojno in ki je v poznejših letih tako na področju notranje kot zunanje politike trdno in odločno uresničeval svoj — golistični program, se vsiljuje vprašanje, kdo bo de Gaullov naslednik in v katero smer bo krenila usoda Francije v bodoče.
Z ozirom na razmerje sil med političnimi skupinami v Franciji pripisujejo golistični stranki, ki trenutno predstavlja najbolj strnjeno politično skupino v državi, največje izgle-de, da postavi novega predsednika. Medtem je na golistični strani že nastopil prvi kandidat za predsedniške volitve: prejšnji premier Georges Pompidou, ki ga je takoj podprla »Unija za obrambo republike" v nacionalnem svetu.
Ostali morebitni kandidati zaenkrat še niso stopili na politično prizorišče. V tej zvezi pa se slišijo imena kot so Allain Poher kot pripadnik sredine, Francois Mitterand, Guy Mollet in Christian Pineau kot zastopniki nekomunistične levice, Jacques Duclos kot morebitni kandidat levice ter Georges Bidaulf,
nja. Tako se je mandator za sestavo nove jugoslovanske vlade Mitjd Ribičič vsedel k mizi predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti iz Italije in Koroške in se zadržal z njimi dolgo časa v razgovoru.
Veličastna osrednja proslava ustanovitve OF Slovenije, štajerskih in koroških partizanskih enot ter legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko in Koroško bo nedvomno vsem udeležencem ostala v lepem spominu.
V slavnostnem govoru na proslavi je mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Mitja Ribičič najprej orisal zgodovinski pomen 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je kot izvirna vseljudska politična organizacija nastala in se razvijala' v posebnih družbenih pogojih in v izrednem, za usodo slovenskega naroda kritičnem času.
Jugoslovanska država, je med drugim dejal govornik, je aprila 1941. leta tudi formalno razpadla, tri okupatorske vojske so razkosale slovensko zemljo in na slovenskem narodnoslnem ozemlju organizirale kar šest različnih pravnih sistemov in policijskih režimo' , ki so si bili enaiki v tem, da je povsod divjalo najbolj brezobzirno uničevanje in zatiranje slovenskih življenj, imetja in kulture.
Slovenski narod, majhen narod, ki se je v tisočih letih trdega garanja na malem koščku zemlje obdržal v morju velikih sosedov in na stikališču interesnih področij imperijev, se je znašel na usodnem križišču in pred dilemo — aili obstati, živeti naprej in se uveljaviti v družbi narodov, ali pa fizično propadati ter životariti ob drobtinah, ki bi padle z gospodarjeve mize. To drugo pot navzdol so takrat predlagali oficialni meščanski predstavniki, kii so obrnili hrbe! zasužnjenemu ljudstvu, se udinjati okupatorju ali pa mešetarili okrog vprašanj, kateri od fašističnih osvajalcev bi bil primernejši gospodar.
Z Osvobodilno fronto se je slovensko osvobodilno gibanje vključilo v boj vseh jugoslovanskih narodov in v široko fronto svobodoljubnega človeštva proti najhujšemu raku človeške družbe — proti fašizmu, uničevalcu malih narodov.
Ko danes presojamo takratne dogodke, se zdi, kakor da je vse po-
tekalo samo od sebe. Res je, da so prek noči udarila na dan mnoga stoletja dušena in zatajevana nacionalna in patriotska čustva slo-venkega naroda in zlasti mlade generacije. Vendar naš boj za svobodo ni bilo spontano gibanje. Naši delovni ljudje po mestih, vaseh in zaselkih vedo, koliko političnih, organizacijskih, kadrovskih priprav, akcij in žrtev je bilo potrebno, da se je ljudska vstaja razplamtela po vsej Sloveniji.
Cankarjeva misel o vodilni vlogi delavskega razreda v slovenskem narodu, narodu proletarcev je dozorela. Ustanovitev Osvobodilne fronte pomeni spoj zgodovinskega interesa delavskega razreda in njegovega socialnega poslanstva s slovenskim nacionalnim interesom.
Osvobodilna fronta je bila narodna in patriotska, obenem pa inter-nacionallstična organizacija, iz katere se je razvila odprta socialistična družba. Predstavljala je v osvobodilnem gibanju evropskih narodov nekaj edinstvenega. Njena programska načela so bila že oznanjevalec nove epohe osvobodilnih bojev malih narodov za njihov lastni, državno-palitični, ekonomski in kulturni razvoj iin suverenost.
Legendarni pohod XIV. divizije 1944 je govornik ovrednotil kot plat zvona za novo partizansko pomlad v vseh pokrajinah In predelih Slovenije. V tern času, je poudaril, je bila že vsa slovenska zemlja do zadnjih koroških zaselkov iin kmetij v Benečiji prekrita s partizanskimi enotami, z večjimi ali manjšimi osvobojenimi ozemlji in preprečena z narodnoosvobodilnimi odbori.
Pet do teh rezultatov osvobodilnega boja ni bila lahka, še zlasti pa je bila težka v severni in vzhodni Sloveniji, na Štajerskem in Koroškem. To pot je pripravila triletna kalvarija štajerskega ljudstva, ki ga je okupator z najstrahovitejšim nasiljem hotel zbrisati z zemlje. Nečloveško je bilo uničevanje Slovencev na Štajerskem: 70.000 izseljenih,
30.000	odvedenih na prisilno delo,
20.000	interniranih in zaprtih, 3.000 streljanih, obešenih in zaklanih talcev.
Te posebno hude okoliščine moramo upoštevati ko vrednotimo osvobodilni boj v teh slovenskih krajih preko Save in Drave, v mozirskih In koroških planinah, na mogočnem zelenem pohorskem hrbtu.
Partizanska kronika teh bojev je tako bogata in obsežna, da je nemogoče v priložnostnem govoru zajeti vso tradicijo Štajerske in Koroške v borbi, od prvih čet in odredov herojskega pohorskega bataljona, Šlandrove in Zidanškove brigade, koroške grupe odredov, XIV. divizije do borb že redne Jugoslovanske ljudske armade za končno osvoboditev Slovenije.
(Dalje na 3. strani)
Sima ponovno predsednik koroške SPO
Preteklo soboto je bila velika dvorana Delavske zbornice v Celovcu prizorišče 14. kongresa koroške socialistične stranke. Kongres, ki je potekal v znamenju enotnosti stranke, je s 332 glasovi ponovno izvolil Hansa Simo za deželnega predsednika stranke. V predsedstvo stranke so bili izvoljeni še deželni svetnik Suchanek za namestnika, deželni svetnik Schober pa za drugega namestnika, nadalje celovški župan Ausserwinkler, prezičlent deželnega šolskega sveta Guttenbrunner ter člana zveznega sveta Tschitschkč in Wagner.
V	svojem dveurnem govoru je redsednik koroške socialistič. stran-e Hans Sima orisal podobo splošnega napredka na Koroškem. K vprašanju gospodarskega razmaha je poročal, da je od leta 1950 nastalo na Koroškem 83 novih industrijskih in 104 obrtniških obratov, ki nudijo delovna mesta 10.956 delavcem. Izvoz se je od leta 1955 povečal od 1,6 na 2,7 milijarde šilingov, kar odgovarja 73 odstotkom. V istem razdobju se je produktivnost povečala za 82, plačilni fond pa za 65 odstotkov. Te številke je Sima prikazal kot rezultat naraščajočega sodelovanja in medsebojnega zaupanja gospodarskih krogov.
V	svojem izvajan-u se je Sima dotaknil še številnih gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj. Ko je govoril o bodoči politiki koroških socialistov v deželi in ipreko nje je izjavil, da bo le-ta tudi v bodoče odraz tolerance in dobrega sosedstva z vsemi deželami, ki mejijo na Koroško. K vprašanju slovenske manjšine pa je Sima med drugim poudaril, da koroškim Slovencem priznava pravico do svobodnega razvoja ter ugotovil, da so koroški Slovenci v preteklosti ponovno potrdili zvestobo republiki Avstriji.
•V'-.J
i&Ka

Socialisti zmagali na Dunaju
Nedeljske deželnozborske in občinske volitve na Dunaju so ponovno potrdile, da 'trend volivcev k socialistom še ni popustil. Na osno-
nekdanjii premier in zunanji minister.
Odhod de Gaulla je sprožil odmev tudi na francoski borzi. Francoske rezerve zlata in deviz so padle na najnižjo vrednost od lanskoletne majniške krize. V številnih državah se bojijo, da bodo v zvezi s francosko politično in valutno krizo nastopile reakcije tudi drugod v svetu.
vi volilnega izida bo avstrijska socialistična stranka (SPO) v novem občinskem svetu zastopana s 63 madnoli (doslej 60), avstrijska ljudska stranka (OVP) s 30 (doslej 35) in avstrijska svobodnjaška stranka (FPO) s 4 (doslej 3). Avstrijska komunistična stranka (KPO) je zgubila obadva mandata, medtem ko je Franz Olah, na splošno presenečenje, uspel preskočiti 5-odstotno bariero in vstopiti v novi občinski svet s tremi mandati.
Od 955.778 veljavnih glasov je odpadlo na SPO 543.976 glasov ali 56,91 odstotka (pri zadnjih volitvah 568.993 glasov ali 54,73 odst.), na OVP 256.603 glasove ali 27,78
odstotka (pri zad. volitvah 352.067 glasov), na FPO’ 69.174 glasov ali 7,23 odstotka (pri zadnjih volitvah 58.164 glasov), na KPO' 27.359 glasov ali 2,86 odstotka (pri zadnjih volitvah 52.002 glasova), na DFP (Oiahjeva stranka) pa 49.667 glasov ali 5,19 odstotka.
Izguba petih mandatov pomeni za OVP izgubo podžupana. Rezultat volitev pa bo razumljivo odseval tudi na razdelitev resorjev.
Kar tiče zastopstva Dunaja v zveznem zboru pa nedeljske dunajske volitve niso prinesle sprememb. Dunaj bo tudi v bodoče zastopan s 9 socialisti in s 4 zastopniki av-strijsKe ljudske stranke.
Poln uspeh razstave „Gost 69“
Razstava „Gost 69", ki je bila zamišljena kot eksperiment in je bil izhod povsem negotov, je dosegla poln uspeh in s tem postavila osnove za bodoče podobne razstave. Po uspešno zaključeni razstavi je eno že sedaj znano: letošnji razstavi bo sledila razstava „Gost 70".
Prvotno je imela uprava razstavišča v mislih drugačen tip sejma. Zaradi čedalje močnejše specializacije avstrijskega lesnega sejma veliko število razstavljalcev nima možnosti, da bi sodelovalo v sklopu avstrijskega lesnega sejma — koroškega sejma. Tem interesentom je uprava razstavišča želela dati možnost, da: se v sejemski obliki konfrontira-jo s kupci. Okvirno pa naj bi razstava dala poudorek drugi močni koroški gospodarski panogi: turizmu in gastronomiji.
Že na osnovi prijav je postalo očitno, da je zanimanje za tako prireditev izredno močno. Uprava razstavišča je morala prvotno določen prostor močno povečati, da je lahko sprejela 272 razstavljalcev. Nadaljnjih sto interesentov pa je morala iz organizacijskih razlogov odkloniti.
Nadaljnje presenečenje je bilo število obiskovalcev, ki je z 28.022 preseglo vsa pričakovanja. Od teh je bil izredno visok delež strokovne publike: lastnikov turističnih in gostinskih obratov, strokovnega personala, učencev strokovnih šol, obrtnikov in trgovcev.
V središču zanimanja razstave »Gost 69" je bil brez dvoma sejemski hotel, ki ga je aranžiralo 23 podjetij. Tu je obiskovalec videl vse, kar je karakteristično za moderen gostinski obrat, od enoposteljnih sob in apartmajev preko modernih restavracij in gostinskih kuhinj pa do telefonske in električne centrale ter sodobne kurjave.
Druga privlačna točka je bila razstava »pogrnjena miza”, ki je izstopala po zelo okusnem aranžmaju.
Uprava razstavišča je prejela že številne prijave za razstavo »Gost 70”, iz česar se lahko sklepa da je bila letošnja razstava
tudi v komercialnem pogledu uspešna. Zanimivo je, da so razstavljala pokazali veliko zanimanje za organizacijo skupinskih razstav, kar v celoti odgovarja smotru takih
prireditev, pri katerih ne stoji v ospredju posamezni objekt, temveč skupina objektov v njihovi kompleksni povezavi.
Zanimanje za razstavo »Gost 69' so pokazale številne osebnosti iz javnega in strokovnega življenja. Z velikim zadoščenjem pa je uprava razstavišča zabeležila obisk delegacij s Poljske in iz Italije, zastopnikov drugih sejmišč ter publike iz drugih dežel Avstrije in iz inozemstva. S tem pa je že prva razstava »Gost" preseglo meje zgolj regionalne prireditve.
Zagrebški spomladanski velesejem -odraz jugoslovanske ekonomske politike
Preteklo nedeljo so zaprli letošnji spomladanski zagrebški velesejem, ki je obsegal 9 specializiranih sejmov in komercialnih razstav. Glavna značilnost te sejemske prireditve je bila, da je bolj kot prejšnja leta predstavljala zrcalno sliko jugoslovanske ekonomske politike.
Zagrebški velesejem pa ni spremenil samo svoje vsebine, temveč je povečal tudi svoje dimenzije: razstavljalci iz 25 držav, in sicer iz 22 evropskih držav, 2 držav Severne Amerike in iz ene azijske države so zasedli skoraj 160 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Od skupno 1560 razstavljalcev je bilo kar 972 jugoslovanskih. Ravno ta številka pa pove, da so domači razstavljalci na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu zasedli več prostora kot pa na lanskem jesenskem velesejmu ter da je spomladanski velesejem za jugoslovansko ekonomiko izrednega pomena.
Mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo se je razvil v najpomembnejši trg tega blaga v Jugoslaviji, saj na njem sodeluje več kot 20 evropskih držav. Letos je bilo v okviru mednarodnega sejma blaga za široko potrošnjo razstavljenih okrog 45.000 eksponatov, ki jih je razstavljalo 200 tujih in 350 domačih razstavljalcev.
Na IX. sejmu prehrane je sodelovalo okrog 150 najpomembnejših proizvajalcev iz živilske industrije, medtem ko je XII. sejem obrti že tradicionalna specializirana sejemska prireditev.
Razvoj italijanske avtomobilske industrije
Italijanska industrija motornih vozil, zlasti še osebnih avtomobilov je v razmahu. Vendar imajo kljub temu odgovorni krogi precejšnje skrbi, in to zaradi zaostritve tuje konkurence; saj se je uvoz avtomobilov iz inozemstva povečal v prvih osmih mesecih lanskega leta kar za 17 odstotkov. Notranji trg je postal spričo tega manj dovzeten za domače avtomobile, tako se je prodaja italijanskih vozil skrčila lani nad 5000 vsak mesec in šele ob koncu prejšnjega leta se je pokazalo rahlo zboljšanje. Na drugi strani pa je treba omeniti, da se je v zadnjem času znatno povečalo tudi povpraševanje po italijanskih avtomobilih v tujini, kar je razvidno že iz dviga izvoza. Prav to pa je razlog, da se italijanska avtomobilska proizvodnja ni skrčila, ampak se je še zvišala.
Najnovejši podatki kažejo, da je bilo od januarja do konca septembra prejšnjega leta izdelanih v Italiji 1,232.180 motornih vozil, kar pomeni 3,05 odstotka več kakor v ustreznem razdobju leta 1967. Ta napredek v primerjavi z napredkom v drugih deželah ni kdove kako viden, mnogo bolj obetajoč je napredek v izvozu.
Levji delež v italijanski avtomobilski industriji gre nedvomno tovarnam FIAT. Turinska družba je v zaključenem letu 1968 pokrila s svojimi vozili 74 odstotkov povpraševanja na notranjem trgu; od preostalih 26 odstotkov povpraševanja so druge italijanske tovarne pokrile 40 odstotkov, a tuji avtomobili (uvoz) 60 odstotkov.
Mednarodna razstava turizma, gostinstva in trgovine „TU-EX“ je bila solidna turistična manifestacija, predvsem pa prva sejemska prireditev v državi, ki je v celoti zazemala to izredno pomembno področje.
Na V. mednarodnem lesnem sejmu in sejmu za lesno industrijo so sodelovala vsa jugoslovanska poslovna združenja in vrsta najbolj poznanih proizvajalcev. Sortiment pohištva je kazal velike možnosti domače industrije na jugoslovanskih in tujih trgih.
Ena najpomembnejših grupacij na letošnjem II. mednarodnem prometnem sejmu je bil železniški promet, v okviru katerega so domači in tuji razstavljalci prikazali razna tirna vozila, diesel in električne lokomotive ter specialna vozila, namenjena za železniški promet. Poseben del prireditve je zajemala varnost v železniškem prometu ter opremo za graditev in vzdrževanje železniške proge.
Reka -
najpomembnejša luka za Avstrijo
Avstrijski tranzitni promet (izvoz in uvoz) skozi reško pristanišče je v letu 1968 dosegel 1,32 milijona ton, s čimer je zavzela Reka prvo mesto med inozemskimi lukami, skozi katere se razvija avstrijski zunanjetrgovinski promet. Avstrijski tranzitni promet skozi Reko se je lani v primerjavi z letom 1967 povečal kar za 80 odstotkov in je bil tako presežen avstrijski promet skozi Hamburg in Trst. Skozi Reko uvaža Avstrija predvsem brazilsko železovo rudo in mineralno olje. Povečal pa se je tudi avstrijski uvozni promet kakava, plute, kalofonije, surove gume, jute in tekstilnih vlaken. V izvoznem prometu pa prevladujejo les, umetna gnojila, železo in jeklo, pri čemer se je samo uvoz umetnih gnojil lani povečal za 51 odstotkov, pa tudi izvoz lesa je dosegel 40.000 ton.
Drzne napovedi o človekovi prihodnosti
Do leta 2000 bodo nastopile takšne spremembe na zemlji, da bo popolnoma spremenila dosedanji način življenja ljudi. Zlasti bo prišlo do največjih sprememb na tehničnem področju. Že čez kakih 30 let bo človek delal kvečjemu tri do štiri dni v tednu, ostali čas pa bo prost. Do takšnih ugotovitev je prišel prof. Horst Wagenfuhr, ravnatelj instituta za raziskovanje bodočnosti gospodarstva v Tiibin-genu. Prof. Wagenfuhr pravi, da človeka bodočnosti ne bodo ocenjevali po njegovih poklicnih sposobnostih na delu, ki ga bo opravljal, ker bo vse delo tako in tako šablonsko — marveč po tem, kako bo uporabljal prosti čas.
Tehnika, ki jo v bodočnosti čaka še večji razcvet, bo človeško družbo docela spremenila. Po mnenju prof. Wagenfuhra bo majhnim nacionalnim svetom odbila zadnja ura. Namesto tega se bo v ljudeh ustvarila zavest o medsebojni povezanosti vseh pripadnikov človeškega rodu, zavest, ki bo nekakšna predhodnica bodoče enotne svetovne vlade. Znanost in tehnika bosta človeški družbi predpisovali pot, po kateri bo morala neogibno stopati, če samo sebe ne bo hotela uničiti. Obvezno šolanje bo trajalo do 17. ali 18.
leta, za veliko večino ljudi pa bo pridobitev visoke izobrazbe docela naravna stvar.
Do sprememb bo prišlo tudi v odnosih med moškimi in ženskami. Oba spola sta se že začela približevati drug drugemu, kar prihaja že danes do izraza v modi, začenši od frizure, krojev in barv oblačil itd., s čimer pa so povezane nevarnosti, ki ogrožajo intimno življenje ljudi. Kar zadeva družino, bo ta še naprej ohranila svojo važnost kot družbena celica, kar pa ne pomeni, da tudi v njej ne bo prišlo do določenih strukturnih sprememb.
Prof. Wagenfuhr nadalje pravi, da bodo ljudje bodočnosti v delu mnogo manj uživali kot danes, in to ne zaradi pomanjkanja določene morale in dobre volje, marveč enostavno zaradi povečanja mehanizacije. Odgovornost na delu, pravi, pa bo verjetno večja, le da bo človekovo delo omejeno na kontrolo strojev, aparatov in avtomatov. Samo majhen del njegovih možganov bo pri tem aktiven, medtem ko bodo vsi ostali »centri" izven rabe. Ljudje bodo morali vse bolj tlačiti tudi svoja čustva, ker jim bodo ta na delu v napoto. Ker pa je človek v bistvu
čustveno bitje, mu bo tako tlačenje škodilo, kar bo prihajalo do izraza v zelo nevarnih oblikah.
Sprememba poklica bo v bodočnosti nekaj podobnega, kot če danes zamenjaš stanovanje. Že po letu 1985 bodo ljudje v Zahodni Nemčiji v teku svojega delovnega življenja štiri do petkrat menjali svoj poklic oziroma delo. V življenju ne bo vteč veljalo današnje pravilo, da je treba imeti v rokah neko strokovno usposobljenost. Namesto tega se bodo morali posamezniki prilagoditi zahtevi po neki stalni preorientaciji za drugimi poklici. Ustvarili se bodo tudi novi; že čez kakih 20 let bomo imeli na primer specialiste za informacije, svetovalce za uporabo prostega Časa itd.
V svojem delu, kjer je govor o bodočih možnostih za posamezne gospodarske panoge, prof. Wagen-fiihr pravi, da čez 10 ali 20 let, zahvaljujoč napredovanju gospodarske znanosti v najbolj razvitih deželah, gospodarskega razvoja ne bodo več ogrožale razne krize. Celoten razvoj gospodarstva bo od strogim nadzorstvom člove-a, kar pa ne bo moglo povsem izključiti morebitnih propadov posameznih podjetij ali proizvajalnih ustanov. Proizvajalci se bo-
do v bodočnosti še bolj kot danes ravnali po željah potrošnikov. Mnogo več kot danes se bo trošilo za stanovanja, ker bodo ljudje, ki bodo delali samo tri ali štiri dni v tednu, mnogo več časa prebili doma.
Garderobo bo okrog leta 1980 sestavljalo najmanj 25 iz papirja ali sintetičnega materiala napravljenih oblek. Ljudje bodo svoja oblačila izredno poceni kupovali v uličnih avtomatih, kot n. pr. danes cigarete. Najbolj se bodo dvignili stroški za reklamo. Prof. Wagenftihr meni, da se bodo že v 1. 1977-78 ti stroški v deželah današnjega skupnega tržišča povečali za dvakrat. Prav tako se bo nadaljeval proces ustvarjanja vse večjih in večjih podjetij, vse manj pa se bo izplačalo proizvajati majhne količine blaga in vse bolj in bolj večje. Kot je danes, tako bo ostal tudi v bodoče potrošnik osrednji subjekt ustvarjalnosti družbe. Njegovo zadržanje pa bo v bodočnosti gotovo vedno bolj kritično in racionalnejše kot danes. Čedalje bolj bo način, kako bo trošil svoj denar, odvisen od načina njegovega življenja. Čedalje manj bodo njegovi nakupi preračunani na daljše časovne roke. Na vprašanje, kakšen bo v bodočnosti okus ljudi, prof. Wa-genfiihr odgovarja: »Vse bolj in bolj se bo razvijal občutek za lepo. Do leta 1985 bo v vsakodnevnem življenju le malo področij, kjer se bo lahko še uveljavljala cenena lepota".
osiROKecDSvecu
PEKING. — Na devetem kongresu KP Kitajske, ki je zasedal 23 dni, je bil za predsednika centralnega komiteja izvoljen Mao Ce Tung, za podpredsednika pa Lin Piao. Novi centralni komite ima 170 članov, za 75 več kot stari. Skupno s kandidati za člane CK ima vodstvo KP Kitajske 279 članov.
RIM. — Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Pavel VI. je sprejel povabilo, naj pošlje svojega predstavnika v Sofijo na proslavo 1100-letnice smrti sv. Cirila. Papež upa, da bo to srečanje poglobilo vezi med bolgarsko pravoslavno cerkvijo in rimskokatoliško cerkvijo.
BUDIMPEŠTA. — Konzorcij, v katerem je devet angleških, kanadskih, francoskih in italijanskih bank, je odobril 15 milijonov dolarjev kredita za financiranje razvoja madžarske industrije aluminija. Sporazum so že podpisali v Londonu. Madžarska dobi kredit v gotovini ob običajnih obrestih in brez pravice upnikov do nadzorstva nad porabo kredita.
WASHINGTON. — Predsednik Nixon je zahteval podporo kongresa za svoj načrt, s katerim je objavil vojno »organiziranemu kriminalu" v ZDA. Nixon je dejal, da Amerika v svojem gospodarskem in političnem življenju še nikoli ni imela toliko organiziranega kriminala kot sedaj. Svojo ekonomsko podlago ima v izključnem monopolu nad ilegalnimi igralnicami vseh vrst in tajnim uvozom mamil. Ta kriminal je Nixon označil kot »sovražno, totalitarno, zaprto družbo sredi odprte in demokratične družbe".
TOKIO. — Dve vodilni japonski ladjedelnici sta izdelali skupen načrt za največji tanker na svetu — imel naj bi 400.000 bru-toregisterskih ton. Po zamisli konstruktorjev bo tanker dolg 360 m, 59 m širok in 32 metrov visok. Poganjali ga bosta dve turbini po 24.000 KM. Ladjedelniški družbi sta ustanovili skupni projektantski biro, ki bo pripravil novo obdobje velikih plovnih objektov.
VIDEM. — V Vidmu, glavnem mestu Furlanije, so proslavili dan vstaje, praznik v spomin na 25. april 1944, ko so enote odporniškega gibanja za severno Italijo pod vodstvom sedanjega dosmrtnega senatorja Ferrucija Parrija vdrle v nižino in osvobodile mnoga severnoitalijanska mesta. Na osrednji slovesnosti z odkritjem spomenika 3500 Furlanom, ki so padli v partizanskem gibanju ali pa kot žrtve fašističnega nasilja, je predsednik italijanske vlade Rumor poudaril, da je odporniško gibanje zgodovinska utemeljitev nove republike Italije.
PRAGA. — Bivšega dopisnika agencije Associated Press v Pragi Williama Oatisa, ki je bil leta 1951 obsojen na 10 let zapora zaradi dozdevnega vohunstva, je praško sodišče sedaj rehabilitiralo. Sodišče v Pragi je sedaj presodilo, da je bil Oatis svojčas obsojen na podlagi izmišljenih obtožb tedanjega ministra za državno varnost Koprive.
BONN. — Zahodnonemška vlada je sklenila zavzeti se za to, da bodo zločince, ki so krivi množičnih umorov pod nacizmom, še naprej sodno preganjali, tako da za te zločine ne bi veljala nobena časovna omejitev. Sprejela je predlog socialdemokratskega pravosodnega ministra, da se ukine dosedanji zakon o takoimenovanem »zastaranju" teh zločinov.
NEW YORK. — Ameriški obrambni minister Laird predvideva, da utegne Sovjetska zveza sredi naslednjega desetletja doseči na vojaškem področju premoč nad ZDA. V podrobnostih je Laird povedal, da je ZSSR v zadnjih dveh letih potrojila število medcelinskih raket, od 250 na 900, in da bo letos glede tega prehitela ZDA.
VARŠAVA. — Član predsedstva CK KPČ Evžen Erban je izjavil, da na Poljskem z razumevanjem sprejemajo češkoslovaško pojanuarsko politično linijo. Poudaril je, da je treba za popolno normalizacijo in poglobitev odnosov med ČSSR in Poljsko razvijati sosedske odnose, ki »morajo biti dobri, odkritosrčni in odprti".
BEOGRAD. — Na velikem prostoru nekdanjega taborišča v Jasenovcu, v katerem so ustaši med zadnjo vojno s kiji, noži in plinom pobili 700 do 800 tisoč ljudi, je bilo v nedeljo veliko srečanje mladih, posvečeno spominu na 22. april, ko je zadnjih 2000 zapornikov jurišalo skozi žice — v svobodo. To se je posrečilo samo sedemdesetim. Ta dan bodo od letos naprej gojili kot tradicionalni praznik jugoslovanske mladine.
MOSKVA. — Kmalu bo prišlo v promet najnovejše potniško letalo TU-144. Ta zračni velikan je na poskusnem poletu dosegel hitrost 2480 km na uro. TU-144 bo prikazan na bližnji letalski razstavi v Parizu.
Sosedov sin
V dneh od 15. do 18. maja bo na Koroškem gostoval ansambel Šentjakobskega gledališča z ljudsko Igro ..Sosedov sin", ki jo je po istoimenskem Jurčičevem romanu dramatiziral in režiral Drago Pogorelec — Kraus. Iz gledališkega lista povzemamo spremno besedo.
Vzgoja volje
Kaj je to močna volja?
To je sposobnost človeka da sam sebi postavi neki namen in da se potrudi doseči ga. To je sposobnost, da se premostijo zunanje kot tudi notra-. nje ovire.	v
Ljudje s šibko voljo gledajo včasih na to svojo pomanjkljivost kot na sestavni del svoje osebnosti. Toda slaba ali dobra volja se ne podeduje, temveč je odvisna od vzgoje, in sicer od najbolj ranih dni.
Za vzgojo volje pri otrokih ni potrebno posebno znanje, treba pa je v ta namen izkoristiti vsako nastalo priložnost, ki jih je mnogo. Pri izkoriščanju teh priložnosti moramo biti seveda dosledni.
Poglejmo najprej predšolsko vzgojo. Že v ranih dneh otroštva je treba pričeti vzgajati voljo, in sicer tako, da usmerjamo otroka k osamosvojitvi. V praksi to pomeni, da se ne smemo ves čas motati okoli otroka in da mu ne smemo pomagati pri vseh stvareh, ki jih lahko sam opravi. Če, recimo, hoče otrok doseči rieko igračo, ki je nekoliko predaleč za njegove kratke ročice, mu draga babica ali mamica takoj pomagata. To pa ni prav. Otroka je treba pustiti, da se sam potrudi premagati oviro in doseči namen.
Podobno je tudi v drugih situacijah. Otrok, recimo, kaže voljo, da bi se sam oblačil ali slačil, da bi se sam umival in podobno, toda odrasli mu tega često ne dovolijo. Vzrok za to je morda pomanjkanje časa (otrok seveda potrebuje več časa, da opravi neko delo), nestrpnost ali bojazen, da ne bi otrok napravil nereda v stanovanju, da pri jedi ne bi umazal sebe in mize ter podobno. Toda včasih se ravno v teh povsem neopaznih delih prične vzgoja otroške volje.
Sočasno z razvijanjem samostojnosti je treba v otroku razvijati tudi sposobnost, da se podredi odločitvam in zahtevam odraslih, Če bodo, starsi dosledni v svojih odločitvah, se bo otrok navadil obvladati svoje želje in razpoloženje; to prav tako spada k močni volji. Učenec, recimo, ve, da se mora naučiti neko stvar, toda pri tem mu često nasprotujejo njegove želje, ki ga motijo pri učenju. Zaradi tega se mora otrok že od malega navaditi na to, da se mu vse želje ne morejo izpolniti.
Glavna dejavnost predšolskega otroka je igra. To nam daje mnogo možnosti za vzgojo otrokove volje, pa tudi za vzgojo samoobvladovanja. Pri tej vzgoji so velikega pomena gre s pravili, katerih se otrok mora držati.
Od ranega otroštva je treba učiti otroka, da pospravi svoje igrače. Tako ne navajamo otroka samo na red, ampak tudi na to, da je treba najprej končati eno stvar in šele zatem pričeti drugo. In končno s tem navajamo otroka opravljati stvari, ki ga ne zabavajo, so pa neobhodne.
Predšolskega otroka je treba navajati tudi na opravljanje raznih nalog v družini. Tako bomo v otroku razvili smisel za odgovornost, za izvrševanje dolžnosti, pripravljenost, da pomaga drugim in še mnoge druge dragocene lastnosti.
Življenje otroka moramo organizirati tako, da ima določen čas za učenje (vedite, da ni dobro zahtevati od otroka, da napravi domačo nalogo takoj, ko se vrne iz šole), da se učenju redno posveti v določenem času in da svoje naloge opravlja zavestno (učenje kontrolirajmo in ga nagrajujmo s priznanji). Če bo otrok delal tako, bo v sebi razvil niz dobrih lastnosti, poleg tega pa se bo naučil premostiti tudi svoje notranje probleme (učil se bo delati zbrano, osvajati razne tehnike učenja in podobno).
ki jo je o Sosedovem sinu napisal Andrej Trupej.
Nikdar poprej in pozneje ni Jurčič ustvaril tako realistične povesti kot je prav Sosedov sin. Povesti Nemški valpet, Božidar Trifelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Sin kme-tiškega cesarja, Erazem Taitenboch in roman Doktor Zober so samo senca tistega, kar je Jurčič uresničil v najtežje napisani povesti Sosedov sin.
Morda je temu pripomogla ostra in neizprosna Levstikova kritika romana Deseti brat, ki je delo označil kot izrazito romantično, osebe pa kot neresnične oziroma nepreprič-
postavljen ponosen, trden kmet, ki ga je Jurčič vzel po Levstikovem nasvetu, otresel se je Stritarjeve solzavosti in tedaj že močno preživele evropske romantike. Orisal je resnično življenje z vsemi vrlinami in napakami, ni se izogibal človekovih zmot in napak, temveč jih je razgrnil takšne, kakršne so in bodo ostale. Prav zaradi te realistične upodobitve gre opozoriti predvsem na dva prizora, ki se bralcu vtisneta v spomin: prizor s semnja in v gostilni. V njih nastopijo poglavitni akterji te pripovedi — kmetje, kakršne je Jurčič doživel in jih popisal v vsej luči realizma. Sentimentalna zgodba o ljubezni med revnim in bogatim ostaja spričo tega realizma potisnjena na stran in nepomembna, kar so izrazile tudi številne kritike, ki jih je slovenska po-
I
io‘
5
O
s
a
*<x><x><c><><x>o<xxxxxxx><><>o<x><><>o<><xx><><xx>o<><>o<x><xxxx><>o<xx>
Partizanski invalidski pevski zbor prejel Gallusovo plaketo
Kot smo v našem listu že poročali, je pred nedavnim slavil Partizanski invalidski pevski zbor 25-leJnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo svojega jubileja je priredil v veliki dvorani Slovenske filharmonije slavnostni koncert, ki so se ga poleg ljubiteljev borbene partizanske pesmii udeležili številni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega življenja.
Po prvem delu uspelega koncerta, ki so ga poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, je zboru ob srebrnem jubileju čestital predsednik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar ter mu za dolgoletno delo na glasbenem področju in za njegove izredne dosežke podelil najvišje priznanje — Gallusovo plaketo. Prav tako je prejel Gallusovo plaketo tudi dirigent Partizanskega invalidskega pevskega zbora prot. Radovan Gobec, ki zdaj že 17 let uspešno vodi zbor, 41 pevcev pa je sprejelo zlato, 16 pevcev srebrno in 10 pevcev bronasto Gallusovo značko za dvajsetletno, petnajstletno in desetletno sodelovanje v zboru. Ivo Tavčar pa je Partizanskemu invalidskemu zboru tudi sporočil, da ga bo Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije predlagala za kandidata za letošnje najvišje državno odlikovanje — za nagrado AVNOJ.
Zbor je prejel ob srebrnem jubileju tudi številne brzojavke, darila in pisma, ki so mu jih poslali iz vse Slovenije mnogi pevski zbori in številni posamezniki, na odru pa so pevce zasuli z ro-V žarni ter z zlatimi in srebrnimi lovorovimi venci.
O
><XKK>0<><XX><><><XXX>0<>00<><><>0<XX>00<XX><><X><X><><>0<>0<X>0<XX><>0
Bogata emonska cerkev
Ijive. Jurčič se je neposredno po tej kritiki lotil snovanja Sosedovega sina, ki naj bi izšel v almanahu »Mladika" že zgodaj spomladi 1868, žal pa so neprimerni življenjski pogoji in predvsem obupen finančni položaj zavlekli konec povesti do jeseni.
V povesti Sosedov sin, katere osnovni okvir je ljubezen med hčerjo bogatega kmeta in sinom sose-da-mešetorja in propadlega posestnika, je Jurčič nanizal vrsto izrednih likov iz kmečkega življenja, nekaj, kar je za njim tako realistično ustvaril le še Kersnik. V središče je
vest tedaj zanimala bolj s folklornega kot z umetniškega in slovov-nega stališča. Tudi danes je zgodba o tej ljubezni — ki najde sicer svoj srečni zaključek — lahko banalna in nepomembna, če bi ne dati poudarka temu, že omenjenemu osnovnemu hotenju avtorja, za kar pa gre seveda zahvala njegovemu duhovnemu vodju Franu Levstiku, človeku, ki je oblikoval dobo in okus mladih literatov v tem času.
S Sosedovim sinom je Jurčič dosegel tako svoj umetniški vrh, ki ga dviguje v vrhove slovenske proze še danes.
Emona še vedno preseneča. Strokovna ekipa Mestnega muzeja je med izkopavanjem temeljev za telovadnico osnovne šole Majde Vrhovnikove v Gregorčičevi ulici v Ljubljani pretekli teden odkrila pomemben kos poznoantične Emone — bogate barvne mozaike in dobro ohranjeno krstilnico, staro 1500 let. Najdbe zagotovo dokazujejo, da je na tem prostoru stala cerkev z dokaj mogočno arhitekturo in da so prav v tej cerkvi krščevali odrasle Emonce, ki so se pokristjanili. Strokovnjaki z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj bodo razkopavanja še razkrila.
Razkopavanja potekajo na dvorišču osnovne šole, na skrajnem zahodnem predelu nekdanje Emone. Na tem dvorišču so še ipred dvema letoma našli kloako, antični zbirni kanal za odpadne vode, in lep monolitni čep, ki je kloako pokrival. Sicer pa so takrat naleteli le na temelje stanovanjske stavbe, kakršnih je bilo v Emoni veliko.
Tudi na prostoru, kjer danes odkrivajo tisto, kar je bilo pod več
Veličastna osrednja slov. proslava v Velenju
(Nadaljevanje s 1. strani) Govoreč o pomenu štajerskih in koroških partizanskih enot je govornik podčrtal, da so le-te vznikle in zrasle iz ljudstva teh krajev in da so tudi enote, ki o prišle z drugih območij Slovenije, dosegle svoje največje partizanske zmage takrat, ko so se vključile in povezale s štajerskim in koroškim prebivalstvom in taiko ustvarile nujno potrebno kadrovsko in organizacijsko zaledje za svojo zdravo rast. »Štajerska in Koroška" — je na-
daljeval govornik — »sta bili takrat za operativno področje izrednega strateškega in političnega pomena. Od partizanskih bitk je bil v mnogočem odvisen nadaljnji uspešen potek NOB in morda tudi svoboda, obstoj in suverenost slovenskega naroda. To dokazuje tudi reagiranje nemškega okupatorja na prihod XIV. divizije. Nemci so z vsemi silami udarili na štirinajsto, težili so za tem, da jo fizižno uničijo, blokirajo lin izolirajo od štajerskega osvobodilnega gibanja.
Uspel koncert
Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane v Celovcu
V petek, dne 25. aprila, je kakor že prejšnja leta gostoval Zavod za glasbeno vzgojo in baletno izobraževanje v Ljubljani s koncertom v Domu glasbe v Celovcu. Dvorana je bila popolnoma zasedena in sicer skoraj s samo mladino, ki je prejela s subvencijo dežele vstopnice zastonj. Samo škoda, da jih niso prejeli v večjem številu tisti Zavodi in tiste šole, ki so v zadnjih letih vedno skrbeli za lep in zadovoljiv obisk.
Koncert sam pa bi bil zaslužil vsekakor zanimanje tudi starejše publike. Saj je pokazal kvaliteto, ki je pri podobnih koncertih v Celovcu nismo vajeni. Ne samo nastopajoči solisti, ampak celoten orkester so demonstrirali visoko raven zavoda in njegovih glasbenih pedagogov. Izbrani spored je vseboval koncertna dela G. F. Hiindla, Daneta Škerla, Iva Petriča, Karla Pahorja, Marijana Lipovška, K. M. Weberja, M. J. Glinke ter arije
Laurete iz Puccinijeve opere „Gianni Schicchi“ in „Azucene“ iz Verdijeve opere »Trubadur" in kot zaključek Jakova Gotovaca „Kolo“ iz »Era z onega sveta".
Kot dirigenti so se menjavali profesorji Ciril Veronek, Igor Karlin in Vinko Šušteršič, kot solisti pa so nastopili Andrej Tičar, Tomaž Kranjc in Neda Perko na klavirju, ki je žela poseben aplavz in bila deležna tudi pri kritikih največjega priznanja.
Lepo priznanje sta želi tudi pevki Ana Škerleva in Marinka Grajzar, medtem ko je na koncu ob Gotovčevem „Kolu“ mlada publika od navdušenja naravnost norela. Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane je lahko ponosen na uspeh, zaradi katerega je njegovo delovanje bilo deležno splošnega priznanja in laskavih kritik v vsem koroškem časopisju.
Boji za življenje ali smrt so trajali skoraj mesec dni. Štirinajsta je preprečila uresničitev tega načrta in izpolnila svoje poslanstvo. V tem je veličina njenih hudih žrtev in njene zmage.
Opozoril bi tudi na eno zgodovinsko dejstvo, ki ga premalo upoštevamo v zgodovini ustvarjanja nove Jugoslavije. Topovi na svetovnih bojiščih so že deset dni molčali, ko so na Štajerskem in Koroškem še trajali težki partizanski boji proti fašističnim vojskam. Šele 15. maja 1945, po poslednji veliki partizanski bitki ob Dravi, v kateri so na samem pragu svobode padli mnogi partizani, je naša domovina končno zadihalo sproščeno, s polnimi pljuči."
Dokajšen del svojega govora je Ribičič posvetil današnji jugoslovanski problematiki. Dejal je, da je Jugoslavija že dosegla povprečno raven razvitosti v svetu, Slovenija v njej pa že raven evropske srednje razvite države. Jugoslovanski rezultati dokazujejo, da samoupravljanje zagotavlja hiter, predvsem pa svobodnejši razvoj vseh sil dela lin znanja in človekove osebnosti. »Danes nam je laže kot kdajkoli poprej v preteklosti, postali smo močnejši, izkušenejši, pridobili smo zaupanje ljudi v naš gospodarski in družbeni sistem in ni nam treba menjati dosedanje politike, niti gospodarske, niti zunanje ali notranje. V gospodarski politiki bomo nadaljevali gospodarsko reformo, krepiti vlogo neposrednih proizvajalcev in težili za tem, da bo naše samoupravno gospodar-
kot meter debelo plastjo zemlje pokopano tisoč petsto let, niso pričakovali kaj več od običajne stanovanjske stavbe.
Našli so temelje stanovanjske stavbe, ki je bila centralno ogrevana in tlakovana z večbarvnimi mozaiki. Zaradi kanalov, po katerih je pritekal v prostore topel zrak, so se mozaiki ponekod vdrli. Stanovanjska hiša je bila očitno last kakega visokega cerkvenega dostojanstvenika, škofa ali arhidiakona. Ugotovili so tudi, da je stala škofova hiša tik poleg cerkve.
V tleh nekdanje cerkve so našli dobro ohranjeno krstilnico pravokotnega tlorisa z osmerokotnim bazenčkom za krščevanje. Sam bazen je tlakovan z marmorjem, vanj pa vodijo stopnice, ki so prav tako obložene z marmorjem. V tem bazenu so v pozni antični dobi krščevali odrasle Emonce. Po vsej verjetnosti je moral nov pripadnik katoliške vere pred obredom stopiti v bazen v posebni tuniki, nato pa so ga še polili z vodo.
Tla okrog bazena krasi štiribarvni mozaik, bogato ornamentiran. Zanimivo je, da so v mozaiku z velikimi črkami izpisana imena tistih meščanov, ki so omogočili postavljanje mozaika.
Doslej so lahko ugotovili, da je bil cerkveni prostor dolg najmanj šestnajst metrov, v širino pa so ga odkrili štiri metre. Zaenkrat še ne vedo, ali je odkriti del le preddverje bap-tisterija ali pa morda že cerkvena ladja. Dokončen odgovor bodo dala nadaljnja raziskovanja.
Cerkev so posvetili konec četrtega ali v začetku petega stoletja. Po izdelavi ornamentov, simboliki in samem tlorisu je opaziti naslonitev na Akvilejo, cerkveno središče, ki mu je pripadala tudi Emona.
Prostor, kjer je mozaik, je namenjen za telovadnico. Strokovnjaki menijo, da bi imelo smisel ohraniti lep barvni mozaik na istem mestu kot sedaj. Ohranitev bi imela kulturno zgodovinski pomen, privlačen tudi za turiste. Zdaj še ni mogoče reči, ali bo mozaik ohranjen na sedanjem prostoru ali ne. Tudi se še ne ve, kaj bo prineslo nadaljnje razkopavanje. Emona, antično mesto na tleh današnje Ljubljane, je svoje raziskovalce že nekajkrat presenetila.
stvo, temelječe na socialističnih proizvodnih odnosih ter na osvobojenem ljudskem ustvarjanju doseglo večjo učinkovitost in sposobnost za vključitev v svetovna ekonomska gibanja.
V zunanji politiki, je dejal govornik, bomo nadaljevali Titovo politiko neuvrščenosti, aktivne koeksistence 'in boja za mir. V notranji politiki pa moramo težiti k nadaljnjemu razvijanju demokracije, osebnih svoboščin, odprtosti družbe In za tem, da prihajajo znotraj političnega prostora do izraza vse pozitivne, socialistične, kritične pripombe in pobude delovnih ljudi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane v soboto 17. maja 1969, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah in v nedeljo 18. maja ob 14. uri v farni dvorani v Selah z ljudsko igro
Sosedov sin
Po Jurčičevi povesti priredil Drago Pogorelec.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in eno uro pred pričetkom predstave.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
vabi na gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane na vnebohod, 15. maja ob 19.30 uri v farni dvorani v škocijanu In v petek 16. maja ob 20. uri v Kolplngovi dvorani v C e I o v c u z ljudsko igio
Sosedov sin
Po Jurčičevi povesti priredil Drago Pogorelec.
Vstopnice v predprodaji pri prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine in eno uro pred pričetkom predstave.
Izlet v Iskro - Kranj
Na povabilo generalnega direktorja dipl. ekonomista Vladimira Logarja je pred nedavnim obiskal glavni odbor Zveze koroških partizanov tovarno Iskra, ki je del industrijskega velikana, združenega podjetja Iskra-Kranj. To podjetje izdeluje artikle s področij elektronike, elektromehanike, telekomunikacij in avtomehanike.
Ogleda tovarne, ki je bil zelo zanimiv in poučen, se je udeležilo 32 oseb, članov glavnega odbora in
Florijan Lapuš
petinsedemdesetletni
V krogu svoje družine je v sredo 30. aprila praznoval Florijan Lapuš petinsedemdesetletnico svojega življenja. Čeprav je to razmeroma že visok življenjski jubilej, je Florijan Lapuš še vedno tak kakršnega poznamo, še poln življenjske sile doprinaša svoj delež v naši narodni skupnosti.
Florijan poleg svojega poklica kot kmet je ogromno doprinesel k razvoju in napredku slovenskega zadružništva na Koroškem in kot predsednik Zveze Slovenskih zadrug še danes izpolnjuje odgovorno funkcijo na gospodarskem področju slovenske manjšine. V podrobnosti vseh njegovih zaslug na gospodarskem, zadružnem, prosvetnem in narodno-politič-nem področju na tem mestu ni mogoče naštevati.
Ob petinsedemdesetem življenjskem jubileju mu izrekamo iskrene čestitke, hkrati pa mu želimo, da bi še dolgo bil med nami čil in zdrav in še naprej opravljal funkcije, ki so mu s strani gospodarskih in drugih ustanov koroških Slovencev zaupane.
Ob tej priložnosti so se na domu jubilanta v Podsinji vasi zglasili tudi predstavniki SZveze slovenskih organizacij, Zveze slovenskih zadrug in Slovenske prosvetne zveze, da mu v imenu posameznih organizacij čestitajo in izrečejo zahvalo za vse njegovo dosedanje delovanje v slovenskih organizacijah.
družinskih pripadnikov. Generalni direktor, bivši koroški partizan, je udeležencem v zanimivem nagovoru obrazložil ustroj in delovanje združenega podjetja, ki ima svoje podružnice še v drugih delih Jugoslavije in ki zaposluje 16.000 delavcev. V Kranju dela 4500 delavcev, med katerimi je več kot polovica žensk.
Tovarniške objekte nam je pokazal direktor Boris Krištufek, ki je prav tako koroški borec. Ko smo hodili skozi ogromne dvorane z najrazličnejšimi in najmodernejšimi stroji, smo videli na tisoče gibčnih rok, ki so na tekočem traku izdelovale telefonske aparate, kinoprojektorje, števce, električne vrtalne stroje, razna stikala, telefonske centrale i. dr.
Človeku-delavcu, kot temeljni vrednoti delovnega procesa, posveča vodstvo tovarne vso skrb. Tako se delavci, ki so zaposleni v Iskri lahko prehranijo s toplimi in hladnimi jedili v lastni restavraciji. Tovarna daje delavcem na razpolago tudi stanovanja, v sami tovarni pa je zdravniška in zobotehnič-na ambulanta, kjer so delavci in nameščenci deležni vse potrebne oskrbe in pomoči.
Koroški partizani smo se v tovarni Iskra izredno prijetno počutili tudi iz zadoščenja, da so bivši koroški borci pri upravljanju tega podjetja pokazali tolikšno sposobnost, da Iskra danes lahko konkurira s kvalitetnimi izdelki na svetovnem trgu. Ko smo si v tovarniški kinodvorani ogledali še film o združenem podjetju Iskra-Kranj, se nam je okrepila ponosna zavest, da se je končno tudi mali slovenski narod s svojo moderno industrijsko proizvodnjo povzpel na raven razvitih industrijskih ljudstev, kar pomeni za naš narod ogromen gospodarski napredek. In še to nas je napolnilo z zadovoljstvom, da je v Iskri postalo geslo delavskega gi-
banja, ki pravi »tovarne delavcem", neoporečno dejstvo.
Preden smo zapustili Iskro nas je pozdravil še predsednik tovarniške zveze borcev France Križnar ki je napisal knjigo o doživetjih v zloglasnem taborišču v Dachauu z naslovom „Ne vdaj se, fant". To knjigo smo sprejeli vsi udeleženci ogleda od tovarne Iskra v dar in jo sedaj z velikim zanimanjem čitamo.
Po ogledu tovarne je bila paša delegacija, ki jo je vodil predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik, povabljena še na kosilo v počitniški dom tovarne na Bled. Tam nas je presenetil s svojim obiskom še znani partizanski pisatelj Tone Svetina, ki si je s slavnim partizanskim romanom »Ukana" postavil nesmrtni spomenik v literaturi narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda.
Predsednik Zveze koroških partizanov se je vodstvu Iskre za lizka-
Objava Državne gimnazije za Slovence
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeidstrafje 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
zano tovariško gostoljubje toplo zahvalil. Tudi tem potom bi želeli izraziti našo ponovno iskreno zahvalo za vabilo. Temu pa bi radi pridružiti še iskrene čestitke delavskemu kolektivu Iskre-Kranj k doseženemu gospodarskemu napredku ter najboljše želje za nadaljnji gospodarski procvit.
Bistrica v Roču
Letos obhajamo n naši občini 25-letnico najtemnejšega dneva za Slovence in antifašiste, kar ga pri nas pomnimo. Ko so Hitlerjevi nasilniki začeti izvajati svoj kruti program, smo se antifašisti, ne glede na svetovni nazor, strnili v Osvobodilni fronti. Ko pa so leta 1942 začeli izseljevati zavedne Slovence, preganjati naše duhovnike s svojih far ter prepovedovati materino besedo v cerkvi in celo v privatnem življenju, so se tudi ostali Slovenci pridružili osvobodilnemu gibanju ter z vsemi sredstvi podpirali „gošarje“, kot smo imenovali upcrnike-ipartizane, ki so se z orožjem v roki dvignili proti okupatorju.
Žal pa so se tudi v osvobodilno gibanje vrinili izdajalci. Taka je bila neka ženska s tajnim imenom »Mimi" iz Celovca, ki je z izdajstvom spravila v smrt tri naše rodoljube. Dne 4. maja 1944 je neki znani gestapovec v spremstvu imenovane ženske odgnal predsednika prosvetnega društva „Kočna“ Aleša Einspielerja k zasliševanju na Mače k pd. Bovčarju, kjer sta gospodarila brata Križnar. Ko so se po končanem zasliševanju vsi trije zopet vračali proti Bistrici, je gestapovec, nedaleč od francoskega spomenika, iznenada ustrelil Aleša Einspielerja. Neki vojak, ki je stal v bližini na straži, je takoj po strelu prihitel na mesto, ko pa se je gestapovec legitimiral se je pomirjen vrnil. Kot da se ni nič zgodilo, sta gestapovec in Mimi nadaljevala svojo pot. Po nekaj korakih je Mimi zagledala njej poznanega Florija Križnarja, ki je pri pd. Baštubnjaku nalagal seno na voz. Takoj je nanj opozorila gestapovca. Na poziv se je Flori Križnar približal gestapovcu, ta pa ga je ustrelil v trebuh in z Mimi odhitel na Bistrico. Kri dveh zavednih Slovencev pa ni zadržala gestapovca, da ne bi opravil še nadaljnje zločinsko dejanje. V družbi izdajalke se je
z Bistrice z avtom odpeljal v Sveče, kjer je streljal še na puškarja Valentina Schwarza. Križnarja in Schwar-za, ki sta bila hudo ranjena, so odpeljali v Celovec, kjer sta podlegla težkim ranam.
Aleša Einspielerja, ki je izkrvavel na licu mesta, so prepeljali v mrtvašnico na domačem pokopališču, kjer so ga nameravali na človeku spodoben način pokopati. Takratni župan, ki so mu nacisti zaupali mesto »Orts-gruppenleiterja", pa je imel drugačen načrt. Grobarju je zaukazal, da mora grob za ubitega Aleša Einspielreja izkopati zunaj pokopališča. Prepovedal je celo, da bi njegovo truplo pokopali s krsto vred. To ostudno postopanje „Ortsgruppenleiterja“ je po-
Slcvensko prosvefno društvo »Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
na proslavo »Materinskega dneva", ki bo v nedeljo 11. maja 1969 v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Prireditev bo ob Vi3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer.
Spored:
Deklamacije otrok (Nastopijo šolarji)
Igra »MATI” in petje Nagovor materam
Sodelujeta še mešani pevski zbor in godbeni trio.
Hočemo se pokloniti našim mamicam. Zato vabimo vse, ki so jim drage naše mamice, da naj pridejo v velikem številu.	Odbor
vzročilo v naši občini splošno in globoko ogorčenje. Obsodili so ga celo ljudje, ki so mu dotlej slepo sledili.
O tragičnih dogodkih iz leta 1944 ne pišemo zato, da bi ponovno obsojali, temveč, da bi se v spominu poklonili nacističnim žrtvam ter da bi našo mladino, ki ni bila neposredna priča nacističnih grozodejstev, seznanili z doprinosom in žrtvami starejše generacije k zmagi nad nacističnimi osvajalci. Še posebej pa se nam to zdi potrebno danes, ko se ponekod zopet oživlja nacistična miselnost.
Slovensko prosvetno društvo »Danica” v Št. Vidu v Podjuni prireja v nedeljo 4. maja 1969 ob V28. uri zvečer v farni dvorani v Dobrli vasi igro
M E T E Ž
Vsi ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni
Odbor
Bilčovs -Št. Janž v Rožu
Dne 20. aprila 1969 sta sklenila zakonsko zvezo nevesta Doroteja Savnik pd. Frinčnjakova na Mošče-nici in ženin Franc Miler pd. Krajovc v Št. Janžu v Rožu. Poročni obredi so bili opravljeni v župni cerkvi na Žihpoljah, poročno slavje pa v Gorjah pri Kotmari vasi.
Pevci bilčovskega prosvetnega društva s predsednikom Petrom Sittrom na čelu so se zvečer zglasili na poročni svečanosti, da poklonijo novo-poročencema pozdrave in čestitke prosvetnega društva Bilke in se tako poslovijo od neveste Dorije ter se ji zahvalijo za njeno sodelovanje v. bilčovskem društvu kot požrtvovalni, dolgoletni pevki. Predsednik društva je mladoporočenki poklonil v spomin in v zahvalo tudi skromno darilo, ki jo naj bi v njenem bodočem zakonskem stanu spominjalo vseh onih veselih in brezbrižnih mladostnih let, ki jih je preživela v družbi bilčovskih pevk in pevcev.
Novoporočencema želimo obilo sreče in zadovoljstva na njihovi skupni življenjski poti. Na mnoga leta!
Razstava slik v Dijaškem domu
Mladinska organizacija Slovenska mladina je v petek zvečer odprla v Dijaškem domu Slovesnkega šolskega društva v Celovcu razstavo slik, na kateri se predstavljata Jože Boschitz in Danilo Prušnik.
S to razstavo sta ta dva mlada umetnika prvič stopila v javnost in se predstavljata s slikami v raznih tehnikah. Jože Boschitz poleg svojih slik razstavlja tudi nekaj kipov in reliefov.
Čeprav sta fanta še zelo mlada, je v njunih delih videti nekaj slik, ki vzbujajo pozornost. Posebno pri slikah Jožeta Boschitz-a je videti precej osebne izpovedi, čeprav še močno prevladuje iskanje svojega lastnega
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška Tn tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
jaza. In to je razumljivo. Slike, ki jih razstavlja, so po tematiki in tehniki zelo različne. Kljub temu pa je že vidna, čeprav še zelo šibka, pot njegovega hotenja. Slike »Človek v tehniki", »Nagrobni kamen 20“ in druge zapustijo gledalcu močan vtis.
Danilo Prušnik razstavlja slike starejšega datuma. Morda je ta ugotovitev krivična, vendar gledalcu poleg modernih slik Boschitz-a nehote napravijo tak vtis, ker je Danilo Prušnik razstavil pretežno realistične slike. Krivdo za to ugotovitev v pretežni meri nosi prireditelj, ker pri pripravi te razstave na to verjetno ni računal. To sicer ni očitek, je pa iskren 'nasvet, da v bodoče tozadevno misli tudi na to. Seveda to napako ne bo opazil vsak. Verjetno bo vplivala celo pohvalno, ker bo vsak lahko videl slike, ki odgovarjajo njegovemu okusu. Pri Danilu Prušniku je treba še zapisati, da je s liko »Deklica, ki nabira rože" pokazal, da ima smisel za izražanje v
likovni umetnoti. Škoda, da za to razstavo ni pripravil več takih slik.
Kljub tem kritičnim ugotovitvam je razstava vredna, da jo obiščemo. Prireditelju, pedvsem pa razstavljal-cema čestitamo k pogumu in samoiniciativnosti, da je do te razstave prišlo.
S to prireditvijo nam je mladina pokazala, da ima smisel za kulturno izživljanje in naša moralna dolžnost je, da ji pri tem prizadevanju pomagamo.
Petek, 2. Sobota, 3. Nedelja, 4. Ponedeljek, 5. Torek, 6. Sreda, 7. četrtek, 8.
maj Atanazij maj Najd. križa maj Florijan maj Irenej maj Janez maj Stanislav maj Mihael
Pigmejci-najmanjši med majhnimi
Ko je neki raziskovalec egipčanskega faraona Neferkarja okrog leta 2400 pred našim štetjem poročal s potepanj po »čudnih" deželah na jugu, je svojega vladarja prosil, naj s poslanim „božjim plesalcem" ravnajo kar se da obzirno. Ta božji plesalec je bil član nekega plemena, o katerem popotnik takole poroča: »Majhni so kakor pest in tudi ne tako črni kakor drugi prebivalci na jugu. Njihova polt je rdečkasta, žive pa v njbolj nedostopnih gozdovih. Preživljajo se le z lovom, ne poznajo glinaste posode in ne kovinskih predmetov. So pa strastni in neprekosljhd plesalci, in prav to nagnjenje k plesu je tisto, kar je v njih božjega in jih dela nedotakljive ...“
Majhni so kakor pesi! Pest pa se po grško reče „pygme“. Po tej besedi, po dobrih 4000 let stari ugotovitvi, so dobili svoje ime. Medtem ko je pri Bušmanih povprečna višina odraslega moškega približno 1,5 metra, pa je to pri Pigmejcih že maksimalna višina »visokega" moškega. In od kod so se vzeli sredi najbolj vlažne, odljudne in zaraščene Afrike? Uganka njihovih zgodovinskih sledi in izvora še ni odvozlana. Za seboj niso pustili ničesar na stenah votlin, niti predmetov iz kamna niti grobov ' svojih prednikov. V vlažnem pragozdu vse to prehitro propade. Antropologi menijo, da so Pigmejci prišli iz Azije, da so sorodni tistim »narodom", katerih ostanke še danes najdemo na Andamanskem otočju, v malajskih in burmanskih pragozdovih ter na Filipinih. Vsi so namreč prav tako majhni.
Od Evropejcev so prvi naleteli na Pigmej-ce misijonarji. Bili pa so gospodarsko tako nezanimivi, da se v vsej kolonialni dobi niti misijonarji niso trudili, da bi jih spreobrnili v kako drugo vero. Pigmejci še kamene dobe niso dosegli. Večina jih živi v leseni dobi, ker je kamen v pragozdovih pogosto velika redkost in imajo na voljo le trši ali mehkejši les.
Kar je zapisal egiptovski popotnik o njih, je res še danes: ne znajo obdelovati kovin in ne poznajo keramike. V glavnem uporabljajo le lok, znajo dolbsti čolne iz mehkega lesa. Kar se pa vere tiče, jim je osnova vseh verovanj: duše se po smrti selijo v živali. Bližina črncev, ki so tako rekoč že stopili v dvajseto stoletje, daje sicer varljivo sliko, češ da tudi Pigmejci žive kakor oni. Črnci pa gradijo ponekod celo kolibe iz vej in blata, ker jih sami ne znajo. To so domovanja, visoka le meter in pol, v njih vedno gori ogenj, da se tako vsaj ponoči rešijo pred mrčesom in golaznijo.
Kakšen je Pigmejčev delovni dan? Zjutraj vstanejo, ko se pokaže sonce. Pred njim je v pragozdu prenevarno. Duše umrlih so še v živalih in jih zato ne smejo ubijati. Ko se rosa posuši, se duše preselijo iz živali v krošnje dreves. Še preden pa se to zgodi, se pigmejska srenja dodobra naje. Za zajtrk pospravijo Večjo količino mesa, ki se je vso noč cmarilo v pepelu. Potem se vsa družina spravi na noge in odide na delo. Moški lovijo, ženske pa nabirajo sadeže, zelišča, koreninice, žuželke, školjke, ličinke in gobe. Moški se razdelijo v dve skupini, glasno tulijo in poskakujejo, ko sklepajo obroč, v katerem vsak dan konča nekaj gazel. Na lovu jim pomagajo psi, ki so njihove edine domače živali.
V zadnjih desetletjih so raziskovalci opazili, da so posamezna pigmejska naselja postala odvisna od črnskih. Pigmejci morajo delati na črnskih poljih in obdelovati maniok. Za plačilo dobe razen kovinskih »rezervnih delov" tudi maniok in pa palmovo vino. To vino pa je pravi strup, ker je odstotek etilnega alkohola v njem zelo visok. Pijača se je v zadnjem času zelo prikupila* najmanjšim med majhnimi" in jo kupujejo tako, da še več delajo na poljih. Pri tem zanemarjajo lov in svoje staro življenje. Hrana jim postaja bolj enolična in manj izdatna.
Antropologi se vprašujejo: Kaj storiti, da bi Pigmejci naglo ne izumrli. Naj se vrnejo v
staro »idiliko", da bi jih tako rešili, ali pa jih zavarovati z zakoni? Eno in drugo je težko.
Vlade samostojnih afriških držav se kaj prida ne zanimajo za Pigmejce in menijo, naj jih Evropejci rešujejo za svoj denar, če jim je kaj do tega. Vlade teh držav zahtevajo, naj se Pigmejci vključijo v normalno življenje. Raziskovalci so videli že precej Pigmejčev, ki so prišli na volitve (v Kamerunu) in ki delajo na državnih farmah (v Kongu). Posebna komisija UNESCO je priporočila vladam Kameruna, Gabona, Centralne Afriške republike in braz-zavilskega Konga, naj poskrbe, da bodo Pigmejci ohranjeni kot rasna skupnost, ker je to ipotrebno znanosti. V ta namen je UNESCO pripravljen odšteti nekaj denarja.	(dk)
rimske zgradbe, katere prvo nadstropje je skrito pod valovi."
Zaradi nemirnih tal so imeli Neapeljčani že marsikako nevšečnost; okrog božiča so živeli v strahu, da se bo v središču mesta zrušila velika stanovanjska zgradba in pa cerkev San Giovani.
Doslej so mislili, da je pojav zajel le majhno področje mesta pod Serapidinim templjem, kjer se na stebrih lepo vidi nihanje vode, ki jo je povzročilo pogrezanje in ponovno dviganje zemljišča.
Pojav, ki je doslej veljal le kot turistična privlačnost, je Neapeljčane začel žuliti takrat, ko so jim v mesto začele vdirati miši.
Neapelj se pogreza
V začetku tega leta so v Neaplju strmeli nad gomazečo sivo preprogo, ki je prekrila mestne četrti Porta in Mercata. »Preproga" so bile miši, ki so privrele iz mestne kanalizacije. Neapeljčani so bili prestrašeni, tako kot pred dvema letoma, ko so tropi miši in podgan »zavzele" ulico Ducmo, ki loči stari del mesta od novega. Pregnale so otroke, ki so šli v šolo, in vse mimoidoče. Dva policaja sta skušala ubraniti ljudi pred pobesnelo golaznijo, a t>rez uspeha. V naslednjih mesecih so doživeli še več množičnih vdorov miši, zlasti v ulicah za četrtjo Porto. Prestrašile so se tudi oblasti in določile 36 milijonov starih dinarjev, da bodo zatrli neprijetne zverce, ki naj bi jih bilo približno 7 milijonov.
Med mnogimi, ki so se lotili te naloge, je bil najbolj natančen profesor Giulio An-dreoli, 77-letni matematik, ki se zanima predvsem za urbanistične probleme. Ob proučevanju problema, ki ga povzročajo miši, je Andreoli prišel do skrb zbujajočih zaključkov. »Miši prihajajo na ceste zaradi nihanja, se pravi pogrezanja in dvigovanja zemlje, ki zavzema vse neapeljsko področje." Tako pravi Andreoli. »Pod mestom se zemlja ponekod dviguje, drugje pa pogreza, in to pozroča rušenje kanalizacijskega sistema. Zdaj se mesto pogreza, zato so nešteti kanali pod vodo, kar je prisililo miši, da so zbežale iz lukenj in privrele na dan."
Adreoli je eden izmed redkih poznavalcev neapeljskega podzemlja. V mladih letih je pregledal nešteto podzemnih rovov in prehodov, ki so zdaij že izginili. Med zadnjo svetovno vojno je bil v protiletalski zaščiti in je zato ponovno obredel in pregledal vse podzemne rove in zatočišča. Izkustva so ga napotila, da se je lotil tudi raziskovanja sprememb, ki so se začela pojavljati na progah podzemne železnice. Nenavadne »sira-ste" strukture neapeljskega podzemlja si ni mogel razlagati drugače kot z zemeljskimi premiki.
Po mnenju vestnega matemctika je pogrezanje in dviganje zemlje najbolj očitno na treh mestnih predelih. Za zdaj tega ne bi bilo mogoče dokazati s številkami. Vendar pa je zgovoren dokaz že to, da so se nekateri mestni predeli precej dvignili, medtem ko se ponekod tla naglo pogrezajo. Andreoli je še dodal; »Niso potrebni posebni dokazi. Saj se še prav dobro spominjam pečine Posrllipa, ki je zdaj popolnoma poplavljena, Alii pa Palazza degli Spiriti, stare
ZANIMIVOSTI
O Ko je leta 1942 bomba zadela cerkev sv. Marije v LUbecku, so se na okrušenih mestih pod ometom pojavile freske. Po vojni sta se lotila restavratorja F. Frey in L. Mal-skat obnove prvotne slikarije. Delala sta vse do leta 1951, ko so lahko obiskovalci občudovali v cerkvi 55 čudovitih srednjeveških fresk. Restavratorja sta z delom obogatela in se proslavila, toda tri leta pozneje so ju postavili pred sodišče in obsodili: freske so bile potvorjene, naslikala sta jih sama.
0 Najstarejši zapis o poteku šahovske partije hranijo v univerzitetni knjižnici nemškega mesta Gottingen. Gre za latinski pergamentni kodeks s konca 15. stoletja, ki obsega 53 strani.
0 Najlažji otrok, ki so ga lahko ohranili pri življenju, je bila Teresa Toner, rojena leta 1958 v irskem mestu Downpatricku. Prišla je na svet 14 tednov prezgodaj in je tehtala komaj 625 gramov.
Prvi bizanski ranč v Kanadi
Prvo kanadsko farmo bizonov je dobil Ormston v provinci Quebec. Za začetek so pripeljali 25 odraslih bizonov iz naravnega parka Elk Island v prerijski provinci Alberta, kjer morajo stalež občasno zmanjševati, če naj bo dovolj paše za bizone, ki dosegajo težo tisoč kilogramov in čez pleča višino gardnega vojaka. Bi-zonski ranč v Ormstonu bo posloval na komercialni osnovi.
Zdaj živijo bizoni samo v naravnih parkih in na drugih zaščitenih področjih, še pred 90 leti pa so se podile velikanske črede po „zlatem zahodu“ Kanade. Indijanci, ki so takrat hodili na lov z lokom in puščico, so ustrelili samo toliko živali, kolikor so potrebovali mesa in kož.
S prihodom belcev se je vse spremenilo. Potrebe po bizon-skih kožah za plašče in mokasine so bile velike, lov pa tako preprost. Skupine 20 do 50 lovcev na konjih so s krogla-
mi podirale bizone. Sedeli so na hitrih konjih, imeli so najboljše puške. Včasih ti lovci niti merili niso; vso reč so poenostavili. Z divjim streljanjem vsevprek so zasejali preplah v veliko čredo bizonov, ki so čez skalne čeri padali v globino. Spodaj so živali prav kot v klavnici dajali iz kože.
Indijanci so bili življenjsko odvisni od bizonskih čred. V tistih časih, ko je v preriji veljala pravica močnejšega, so razmeroma maloštevilni belci kmalu spoznali, da je bolje, če si z domačini ne pridejo prehudo navzkriž. Tako so se z Indijanci, ki so jih poprej opremili z dobrimi puškami in jim dali hitre konje, skupno odpravljali nad bizone. Kože so bile takrat po dolarju, Indijanci so dobivali le del tega denarja, zraven pa še „ognjene vode“ in nekaj nabojev.
V razmeroma kratkem času so izginile nekoč velike bizon-ske črede iz ameriških in ka-
nadskih prerij. Eno samo trgovsko podjetje je poslalo okoli šest milijonov bizonskih okostij na vzhodno obalo v tovarne umetnih gnojil. Ponekod so lovci streljali bizone tudi samo zato, ker so njihovi jeziki veljali za posladek.
Zgodovinsko dokazano dejstvo je: zadnje velike bizonje črede na ameriškem severozahodu so pobili vojaki, da bi indijansko pleme Sioux z lakoto prisilili k vdaji. To navaja Frank Roe, železniški uradnik iz Edmontona, ki je dolgo proučeval bizone in njihovo usodo, v enem izmed poglavij 958 str. obsegajoče knjige „Severoame-riški bizon“ Roe, ki mu je univerza Alberta podelila za to delo naslov častnega doktorja, poroča med drugim, da se je število bizonov, ki jih je bilo na prelomu stoletij le še nekaj sto, po zaslugi zakonov o zaščiti narave tako v Kanadi kakor v ZDA zdaj povzpelo že na 20.000 glav.
JANKO KERSNIK
dikfrll
man
»Da, da, tudi to vem, gospod sodnik," povzame zopet *>ag!o doktor besedo, da bi preprečil pripovest, katero je bil že morda petdesetkrat čul; »vem, kako sta famitiarno ■občevala z nadvojvodo, ker ga niste poznali; in ko ste ga spoznali, vas tudi ni strah obšel! In tudi zdaj sem uverjen in vem, kako možato zastopate svoje prepričanje."
»Pa boste videli, kako mi bo to deklamovanje moje imenovanje preprečilo! Glejte, zakaj pa okrajni glavar ne hodi k našim besedam? Zakaj ostaja davkarski nadzornik doma?
»Drugi pa vendar hodijo in zato jih nikdo ne grizel Pred nekaj leti morda, a zdaj se je čas spremenil. In ko bi se kaj zgodilo, imamo vendar naše poslance .. ."
Zdaj je bil sodnik s smehom na vrsti. »Za božjo voljo, Uospod doktor! Ste li..." Mi ne znamo, kaj je nameraval Sodnik reči, kajti vesel glas od vrat sem odrezal mu je besedo.
»Ali zopet politika? Da ne morete mirovati! Kako stoji ^ Faustu:
Ein garstig Lied, pfui; Ein politisch Lied!"
»O, živijo, Bolel" vzklikne doktor in poda došlemu prijateljsko roko. »Bal sem se, da te morda ne bo nocoj!"
Sodnik je istotako prijazno stopil onemu naproti, a Pri tem skrivaj in malo plašno pogledal v prednjo sobo, Mer je sedel okrajni tajnik.
»Ne tako glasno, gospod Bole!" dejal je potem, »mi-
dva se bolj tiho pomenkujeva in ni treba, da bi vsak vedel, o čem govorimo."
»Haha, torej, le tiho, le tiho, ljubica, da tega ne slišijo mamica' — kajne?" smeje se Bole ter porine svoj stol poleg doktorje vega.
Novi prišlec je bil morda štiri do pet let starejši od doktorja, velik in životen, jako jovialnega obraza, in vedenje njegovo je bilo skoro premladostno glede vse njegove vnanjosti. Bole je bil bogat posestnik iz bližnje okolice; grad Drenovo, oddaljen dobre četrt ure od Borja, bil je njegova last in tam je imel tudi veliko tovarno za parkete. Ime njegovo je bilo znano daleč po Kranjski in veseljaka so ga čislali v vsaki družbi.,Obiskoval je v mladosti visoke šole, po smrti očetovi pa pustil jih ter pečal se odselj samo s svojimi posestvi in s tovarno.
»Pa kje imaš gospo," vpraša Hrast, »prišla je vendar s teboj?"
»Kaj — gospo! Gospe, ali bolje, gospo in gospodično — moraš reči!” pravi dobrovoljno Bole ter si vije cigareto.
»Ah, kako?” meni radovedno doktor.
»Vse sem pripeljal! Ženo in gospodično! Ah krasna je — pravim ti!"
»Soproga tvoja, to seveda! Občudujem jo, odkar je poznam!" pritrdi veselo Hrast.
»Ah, kaj boš govoril o moji ženi! Jaz menim gospodično Elzo! Našo novo guvernanto ali družabnico ali kakor jo hočeš imenovati! Dva dni je že pri nas!"
Doktor tudi zdaj ni drugega zinil nego: „A —!", ako-ravno je že včeraj zjutraj vedel, da je prišla k Boletovim mlada guvernanta.
»Prijatelj doktor! To ti je rasa! Urgermanisch, kakor imaš v knjigi pisano! Plavolasa, modrooka — in pomisli, obrvi ima temne — no, le počakaj; zdaj sta obe v dvorani, a predstavi bo kmalu konec, potem boš videl!"
»Ti si grozen entuziast! A kaj počne tvoja milostljiva, ako boš to plavolaso, modrooko Elzo — ka-li...”
»Da, Elza, Elza, Muller!" pritrdi Bole.
»Kaj poreče tvoja soproga, ako se boš tako zagledal v to guvernanto, kakor priča tvoja govorica?"
»Haha! Moja žena me pozna! Jaz gledam in občudujem silo rad lepe slike, ne kupim pa nobene! Pa ti, doktor, ti glej! Tako mladim, neoženjenim advokatom so take guvernante nevarne. Nekoliko me to tolaži, da je Nemka. Ti menda Nemke ne boš jemal!"
»Muller se zove? Jako navadno ime!" oglasi se sodnik od drugega konca mize.
»Resda! Jaz ne znam, koliko sto tisoč Mulerjev živi v Nemcih, pa druge ;Elze Muller' sigurno ni več na svetu!" smeje se Bole.
»Preradoveden sem, da bi je ne šel že zdaj pogledat!" reče doktor Hrast ter jame vleči svoje rokavice čez prste.
»Za božjo voljo, nikar, prijatelj," kliče Bole, »počakaj tukaj; tu zavarujmo svojim ljudem sedeže in potem boš imel še dovolj prilike! Izročil sem ženo in gospodično Elzo vašemu odborniku; čakaj, kako se pač piše? Tako neumno ime nosi — Megla ali Oblak, ka-li? Megla pač!"
»Da, Megla, Pepe Megla!" pritrdi Hrast.
»Torej ta ju je izpeljal na prvo mesto sedežev. Ti ne moreš do njiju, zatorej počakaj — predstava mora biti vsak trenutek končana!"
»Kako pač pridete do tega, da jemljete Nemko v hišo?" oglasi se zopet sodnik. »Toko naroden mož, kakor ste vi!”
»Vidite, gospod sodnik, to pač pride tako, ako žena hoče!" meni dobrovoljno Bole. »Moja soproga želi, da bi otroci pravilno nemški govorili, )in francoščine je tudi treba! Nemški naj bi govorili tisti ,u', tako kakor naši Ribničanje, kadar imenujejo ,kruh!' Jaz sem ji tudi svetoval, naj si izbere kakega ribniškega dekleta, toda zastonj!"
6— Štev. 17 (1401)
2. maj 1969
Zajtrkovati moramo obilno
Upoštevajmo stališče drugih
Značilno v človeški naravi je to, da človek kljub temu, da večkrat očividno nima prav, trdovratno vztraja pri svojih trditvah, če ga hočemo pridobiti za svoje mnenje, da pa postane takoj za naše ideje in nasvete sprejemljiv, če ga skušamo razumeti in mu damo z njegovega vidika prav.
Kadarkoli skušamo svoje soljudi brez upoštevanja njihovega stališča prepričati, da nimajo prav, naletimo na odpor in nejevoljo. Vsakikrat, ko se s kom prerekamo in mu hočemo dokazati, da nima prav, si pridobimo novega nasprotnika. Čim bolj skušamo drugim brez upoštevanja in razumevanja njihovega stališča vsiliti svoje mnenje, tem bolj vztrajajo ti ljudje pri svojih stališčih.
Če hočemo pri komerkoli kaj doseči, se moramo prej vživeti v njegov položaj. Človek mora čutiti, da ga skušamo razumeti in da smo mu tudi pripravljeni pomagati. Šele tedaj, ko se človek pepriča, da mu nočemo vsiliti svojega mnenja, se sprosti in postane za naše ideje sprejemljiv.
Vsakdo pač gleda na življenje s svojega stališča in to moramo pri občevanju z ljudmi upoštevati. Če komu zatrjujemo, da nima prav in mu povrh vsega skušamo še vsiliti svoje mnenje, mu s tem nakazujemo, da hočemo biti pametnejši od njega in to ni nikomur posebno všeč. Takšno ravnanje vzbudi pri vsakem človeku notranji odpor, ker rani njegovo samoljubje.
Po teh spoznanjih bomo postali v svojem ravnanju do drugih opreznejši. Nikomur ne bomo več neposredno oporekali, nikogar več obsojali, nikomur več skušali vsiliti svojih nazorov. Nasprotno — skušali bomo vsakogar razumeti in mu dati z njegovega vidika prav.
Tako se bodo prej zapahnjena vrata človeških src na čudovit način začela odpirati. Prej zakrknjeni ljudje bodo postali zgovorni, odkrito in brez pridržkov nam bodo razlagali in utemeljevali nagibe svojih dejanj in kar je najbolj čudno, postali bodo dovzetni za naše nazore in začeli nas bodo celo prositi za nasvete.
Moj prijatelj, ki je študiral na likovni akademiji, mi je pravil, da je imel profesorja, ki je prav posebno uporabljal to umetnost pravilnega občevanja z ljudmi. Kadar je pregledoval risbe mladih umetnikov, ni nikoli rekel, da nekaj ni bilo prav. „To ste zelo dobro napravili, vendar po mojem mnenju bi še lahko tu in tam nekaj izboljšali,“ je rekel profesor in čeprav se je zgodilo, da je večkrat vse izpre-menil, je imel študent vendarle prijeten občutek, da je bila vsa njegova zamisel, njegovo delo, ki sta ga skupno s profesorjem izboljšala.
Ta profesor, ki je moral biti prav gotovo dober pedagog in psiholog, se je znal vživeti v miselnost in stališče svojih slušateljev. Razumel jih je in odobraval, kar so ustvarili. To mu je spet dalo proste roke, da je lahko brez grenkih primesi in ponižanj samoljubja pri svojih študentih uveljavil lastno mnenje.
S takšnim in podobnim ravnanjem si venomer znova pridobivamo nove prijatelje, in to samo zaradi tega, ker upoštevamo tudi stališča svojih soljudi.
Tu in tam je dobro spregovoriti o načinu prehrane, ki je pri nas v navadi. Ali je ta način pravilen? Ali res nudi vse potrebne snovi, ki jih organizem potrebuje za moč oziroma za delo, za rast, za zaščito pred boleznimi? Ustavimo se najprej pri prvem dnevnem obroku, ki bi ga morali pojesti — pri zajtrku. Ni težko ugotoviti, da zelo majhen odstotek naših ljudi redno in predvsem pravilno zajtrkuje, se pravi, zajtrkuje več kot samo kavo in kruh.
Najprej o tem, zakaj ljudje zjutraj ne jedo. Zelo pogost in tudi tehten vzrok je zgodnja ura. Nekateri ljudje zelo zgodaj zjutraj sploh ne morejo jesti. Četudi poskusijo, se jim to upira, včasih pa jih sili celo na bruhanje. Seveda vedo prav ti ljudje povedati, da zjutraj nikoli niso jedli. Ta ugovor res nekoliko velja, vendar pa je temu kriv napačen način prehrane že od mladosti.
Še večkrat pa se za tem skriva zgodnje odhajanje na delo in s tem v zvezi prepozno vstajanje. Tisti, ki radi čimdlje pospijo, res ne utegnejo prav nič jesti, ker za jed preprosto nimajo več časa. Morda utegnejo na poti od mize do vrat komaj še popiti skodelico čaja ali kave.
Nekateri poskušajo lakoto, ki je sicer niti ne čutijo, potolažiti s Šilcem žganja. To je najslabše, kar lahko zgodaj zjutraj pride v želodec. Tudi kadilcu, ki navsezgodaj in na tešče pokadi cigareto, se kasneje maščuje s tem, da ima pogoste težave s kašljanjem in bolečinami v želodcu.
Zjutraj je želodec pripravljen na delo. Prazen je in spočit. Tudi želodčna kislina je pripravljena. Celoten človeški organizem pa potrebuje za delo ki ga čaka ves dan, dovolj energije. To energijo dobi človek s hrano. Če pa ni hrane, je težko pričakovati od telesa
Otrok naj pozna
Kaj pomeni za dveletnega otroka — dečka ali deklico — hranilna knjižica, na katero nalagajo starši vsak mesec določeno denarno vsoto, ki jo namenjajo otrokovemu šolanju oziroma njegovi bodočnosti! Praktično — nič. Toda prvi hranilniček v obliki kocke, gobice ali prašička lahko poslane prav zanimiva igrača, od katere se otrok dolga leta ne bo ločil.
Otrok vzame v roko svojega keramičnega prašička, in ko ugotovi, zakaj ima živalca na hrbtu odprtino, prične z varčevanjem prvega denarja samo zato, da bi slišal žvenket denarja, ki pada v notranjost hranilnika.
Sprva pomeni hranilnik — pravi ali prilagojen otrokovim vizualnim željam — le igračo. Šele pozneje se hranilnik spremeni v odlično vzgojno sredstvo, kajti ob njem se otrok uči spoznavati vrednost denarja.
Otrok, ki ima svoj hranilnik, se hitro nauči, koliko velja ena čokolada in koliko sladoled, ki ju more kupiti s svojim denarjem.
Druga korist, ki jo daje hranilnik, je zadovoljstvo, da ima „bodoči človek" že svoj lastni denar, z njim pa eno izmed vrst svobode. To otroku pomaga, da tudi
oziroma od mišic, da bodo ves dan delale brez prestanka. Prvo uro dela še nekako gre, potem pa človek občuti lakoto. Nekatera si prinesejo s seboj malico. Ta je zelo pogosto suha in mrzla. Včasih je celo iz postane hrane. Ne glede na to, da mora potem tak delavec tako-rekoč skrivaj zajtrkovati ali pa jesti kar na delovnem mestu, je tak način malic med delom slabši, kot pa če bi obilno in krepko zajtrkovali.
Vsi zdravniki vedno in povsod priporočajo topel in obilen zajtrk, ki je v navadi predvsem v Angliji in Ameriki. Tam zjutraj obilno jedo.
Če hočemo dobro delati in ohraniti zdrav želodec, je nujno, da jemo zjutraj več kot smo navajeni. Tak zajtrk naj bo sestavljen iz mleka ali kakaa ali bele kave, medtem ko je čaj preveč prazen, da bi nam dal za delo dovolj energije. Pri zajtrku pojejmo tudi nekaj kruha ter morda ocvrto ali kuhano jajce. Bolj priporočamo ocvrto, ker da več kalorij. Zelo dober način imajo tudi Angleži, ki z jajcem ocvro tudi salamo ali slanino. Na kruh je dobro namazati tudi surovo maslo ali pa dodati nekaj koščkov sira. Če pojemo dva do tri kose kruha z maslom ali pa s sirom in še kakšen košček klobase ali salame, potem nam prav gotovo ne bo treba nič jesti do kosila.
Morda bo kdo pripomnil, da je tak zajtrk zelo drag. Če preračunamo, koliko nas stane zajtrk doma in koliko plačamo morda za „sendvič“ na delovnem mestu, bomo hitro ugotovili, da je domači zajtrk precej cenejši. Pa tudi delovna sposobnost po obilnem zajtrku je večja. Zato pošteno in krepko zajtrkujmo. Manj bo potem težav z želodcem in manj slabosti in včasih tudi glavobolov, ki čestokrat nastopajo že v prvih urah, ko začnemo delati.
vrednost denarja
sam nekaj sklene narediti in da ne išče vedno pomoči staršev. Dejansko se počuti otrok bolj gotovega in ima tudi več smisla za odgovornost.
Dokazano je, da so, na primer, tisti otroci, ki so že kradli staršem denar, prenehali to počenjati, ko so dobili svoj hranilnik in svoj lastni denar. Občutek, da so enakovredni starejšim, da imajo svoj denar za vsak primer, je zadostoval, da je izginila slaba razvada.
Pomembno je tudi, da se otrok sam odloči, kdaj bo razbil svojega debelega žvenketajočega prašička in za kaj bo potrošil privarčevani denar. Starši naj ob takšni priložnosti le svetujejo in ne ukazujejo; nikoli ne smejo biti oni tisti, ki bodo odločali, kaj naj otrok kupi za denar, ki ga je hranil nekaj mesecev. Neštetokrat je bilo že dokazano, da zna otrok pravilno uporabiti svoj denar.
In nasprotno, če mu ukažemo, kako naj uporabi denar, se mu bo zdelo, da starejši nimajo vanj zaupanja. S psihološkega in vzgojnega vidika bi bila to nepopravljiva napaka.
Mali nasveti
H Vonj po apnu in barvi v sveže slikanih prostorih odstranite, če v takšno sobo položite 1 do 2 prerezani čebuli. Čebula v nekaj urah vsrka ves neprijetni vonj.
H Plesnobo odpravite s formalinovo kislino.
■ Kremi za čevlje, ki se je posušila, primešajte nekoliko terpentinovega olja.
H Ribe najhitreje očistite, če jih za hip položite v skoraj vrelo vodo.
| Čevlji ne bodo več škripali, če jim podplate premažete z lanenim oljem.
Dobra volja -učinkovito zdravilo
Znano je, da pesem, veselje in duhoviti pogovori vplivajo na razpoloženje bolnika, posledica lega pa je, da se bolnik tudi bolje počuti.
Kadar se človek veseli, so življenjski procesi v njegovem telesu pospešeni. Velikega pomena pri vsem tem je stanje živčevja, zato vse to, kar ga krepi, pomaga tudi pri zatiranju bolezni.
Ko so raziskovali vzroke dolgega življenja ljudi, so skoraj pri vseh stoletnikih ugotovili, da so bili to ljudje izredno vesele narave, da so imeli veliko smisla zo humor in da so vsi ljubili dobre šale.
Prav nasprotno pa se kaže pri slabem razpoloženju. Kadar se človek razburja, če je v skrbeh ali zagrenjen, nastopijo v možganski skorji motnje in potek krvnega obtoka je obremenjen. Dihanje postane površno, utrip manj ritmičen, poslabša se tudi razpoloženje in človek se začenja slabo počutiti. Pod dolgotrajnim vplivom takih negativnih (neugodnih) čustev se lahko razvijejo celo nekatere bolezni — kot zvečan krvni pritisk, angina pektoris, srčni infarkt, huda živčna obolenja.
Čustva so posledica življenjskih okoliščin, toda različni ljudje nanje različno vplivajo. Poznamo na stotine primerov, ki to dokazujejo. Popolnoma enake težave in okoliščine so ljudje dobre volje zlahka razrešili, neodločni in čemerni pa so „potegnili kratko".
Zdravniki so že zdavnaj ugotovili, da gimnastika (telovadba) zelo dobro vpliva na razpoloženje bolnika, kajti preprečuje mu, da bi se prepustil bolezni. Zato v sodobnem zdravstvu to uporabljajo kot eno pomembnih »zdravilnih' sredstev.
Če ljudje mislijo samo na svojo bolezen, postanejo zaskrbljeni in zagrenjeni. To jim zdravje še poslabša. Zato mora zdravnik bolnika pomiriti, mu vzbuditi zaupanje, dobro voljo in vedro razpoloženje. Pri tem ima seveda zdravnik težko nalogo, saj mora pri pogovoru z občutljivim bolnikom paziti na vsako svojo besedo.
»Kje pa je doma ta vaša guvernanta?" vpraša sodnik.
»V renski provinci! Katoličanka je pač!"
Tu se obrne Bole k doktorju.
»I, kaj pa ti, prijatelj? ,Srce je prazno, srečno ni' — ali si se že par distance zaljubil, ker ti to izvrstno pivo več ne gre?"
»A, pojdi, ti s svojimi vednimi neprimernimi citati! Pa, glej, predstava je končana."
Pri teh besedah je vstal ter naglo odšel proti dvorani.
»Videli bodete, gospod sodnik, doktor mi bo danes mojo guvernanto prevzel!” šali se Bale za njim.
»A, kaj še! meni oni ter puhne gost oblak predse. »Doktor je mrzel! Pa mlad je, in ona —! Jaz sem tudi radoveden videti vašo gospodično. Tu sem jo morate posaditi. Oh, ko sem bil jaz mlad, tedaj sem v Slatinskih toplicah poznal lepo francosko markizo ..."
»Vem, vem,” kliče Bole, kajti to pripovest je bil tudi že petdesetkrat čul, »in hoteli ste jo odpeljati, pa novcev ni bilo — hvala Bogu, kajne; če ne bi vas bili še zaprli!"
»Kaj še! Zdaj bi bil bogat posestnik tam v Normandiji ali na Burgundskem; sam ne znam več, kje je imela svoje gradove!’
Bole bi ne bil ušel svoji usodi, da bi bil moral poslušati v enoinpetdesetič pripovedano nezgodo sodnikovo s francosko markizo, ko bi ne bila v tem trenutku stopila večja družba v zadnjo sobo.
Pred vsemi je pritekla mlada, kakih šestnajst let stara deklica skozi vrata, z velikim šopom cvetic v roki, in hitela naravnost k sodniku, kratko, a prijazno vrnivši Boletov pozdrav. Za njo je prišla postarana gospa, ponosno oziraje se na deklico in na druge. Bili sta to sodnikova soproga in hčerka Marica. Povedali sta mu naglo o izvrstnem uspehu deklamacije.
»Ko bi bila mene v vsem ubogala, bi bilo še bolje," reče sodnik ter skuša prikrivati svojo notranjo zadovoljnost.
»Zakaj? Kako?" meni Marica.
Sodnik ni znal odgovora, ker ni bil poslušal hčerkinega deklamovanja; a drugi gostje, ki so vstopili, rešili so ga iz zadrege.
Adjunkt Megla je prihajal pred dvema damama ter urejal stole pri dolgi mizi prod zrcalom. Sodnik je, ozrši se k vratom naglo vstal.
»Pipo bi tudi lahko doma pustil! In orno suknjo bi bil tudi lahko oblekel 1 la te škornje! Da se ne sramuješI" šepetala je nejevoljno soproga njegova. A on se ni zmenil za to. Z neko mladostno gibčnostjo je šel proti vratom, kjer sta bili vstopili dve dami. Tudi Bale se je približal; za gospema pa je stal doktor Hrast.
Predstavljanje se je hitro zvršilo in sodnik je vljudno gospe Boletovi poljubil roko, drugi pa, katero je Bole imenoval »gospodično Elzo Miillerjevo", rekel prijazno frazo. Pipo je pri tem prač vzel iz ust, a iz rok je ni dal.
Doktor Hrast in adjunkt Megla seznanila sta se bila z damama očitno že v dvorani. Vsa družba je sedla okrog dolge mize in sodnik se je pomaknil v istini na stol poleg Boletove guvernante. Doktor Hrast ji je sedel nasproti in drugi so se uvrstili, kakor jim je velel ravno slučaj. Adjunkt Megla je zabaval sodnikovo hčerko po svoje in gospa sodnikova si je prisvojila sedež poleg Boletove gospe. Bole ni imet stalnega prostora; ob drugem koncu mize pa so se naselili drugi gostje.
Sprva je vladala nekoliko minut ona sitna tišina, katera nastopi vselej, ako se snidejo v tesni družbi znani elementi z neznanimi in kadar so vse navadne fraze dogo-fovljene.
Prijazna, modra tridesetletna soproga Boletova je bila jako lepa dama in okusna njena obleka jo je storita še za-
nimivejšo. Pa danes so bile obrnjene vse oči v njeno dru-žabnico ali, kakor jo je sama imenovalo, guvernanto in celo skrbni in priljudni doktor Hrast, ki je bil do zdaj vselej njen soed pri tej mizi po čitalničnih besedah, presedel se je bil nocoj na nasprotno stran.
In ta nemška guvernanta?
Bila je plavolasa, modrooka, kakor je pripovedoval malo prej Bole, in obrvi je imela res temne. Nekaj izrednega, duhovitega ji je sevalo s krasnega obraza, In kadar je govorila, legel je vselej smehljaj okrog drobnih usten. Tudi vse drugo na njej je bilo lepo, pravilno: srednje veliki, gibčni, sloki, a vendar polni život, majhni, drobni roki in to sigurno, skoro samosvesfno, a vendar tako naravno in pohlevno vedenje — vse to je storilo, da se je zdela v kratkem vsem stara znanka.
Po besedi je bil navaden ples v čitalniški dvorani; a Boletova gospa se ga nocoj ni hotela udeležiti in tudi Elza je bila izjavila, da sploh ne pleše.
Okrajni sodnik je bit, prisedši poleg guvernante, svojo pipo prislonil ob zid za seboj; a čez četrt ure si je pridobil spet toliko poguma, da jo je izvlekel z mehurjem vred na dan ter jo nonšolantno zapalil. Hudi, karajoči pogledi njegove soproge ga niso brigali.
Tudi doktor Hrast je jako oživel in gospa Boletova j® nekako nezadovoljno spoznala, da v njeni družbi še ni bil nikdar tako zabaven; da, celo duhovit je bil nocoj v svojem živem razgovoru.
Ta se je sukal sprva okrog razlike običajev in razmer pri nas in v Nemcih ob Renu, v domovini Boletove guvernante. Sodnik Majaron je skoro več povedal o tem neg® gospodična Elza, kdaj in kako se tamkaj znanci obiskujejo, kaj in kako se tamkaj kuha ter obeduje; bila je to pač stara navada njegova, da je vse najbolje vedel in znal.
(Nadaljevan)« * prihodnji itevllkl)
Nadvse so mi všeč zgodbe o strahovih! A vam, doktor? Pripovedujte nam katero... — je ljubeznivo zaprosila gostiteljica.
Dr. Greevs, zdravnik mestne policije, se je udobno zleknil v naslonjaču, vzel pipo iz ust in pričel:
— Kazalo je, kakor da se je Char-iie Maites privadil na življenje po ■določenem kopitu. Oblačil in vedel se je kakor vsi drugi prebivalci Span-gle Heightsa; imel je televizor z velikim ekranom, sivo delovno obleko, okoli hiše travnate lehe, avtomobil, usnjeno aktovko in močno motorno kosilnico za travo, ki jo je vsak večer pred spanjem potiskal po trati, kakor da vežba telo ali opravlja kak obred. V službi se je ukvarjal z reklamo za margarino. Vse v vsem sta on in njegova žena živela statično, •da se tako izrazim.
Toda Charlie, opazovan skozi drobnogled, je bil povsem drugačen, kakor da živi v tuji deželi in se je njenim zakonom in navadam samo prilagodil. Čeprav v množici tega nihče ni opazil, je bilo v njegovem vedenju vendarle nekaj čudnega, kar je odkrivalo, da je bil v Spangle Heightsu slej ko prej — tujec.
Nekateri so menili, da je bila tega kriva njegova preteklost. A morda je bil tak zaradi svoje žene Sharon. Verjetno bi celo najbolj konservativen soprog v Spangle Heightsu ob taki ženi, živčni in ljubosumni, prišel do sklepa kakor Charlie, da jo namreč spravi s sveta.
Sharonina živčnost je omogočila Charlieju, da si izmisli učinkovit in neboleč umor. Mesece in mesece je hodila od zdravnika do zdravnika in tožila o svojih »večnih tegobah". Niti z enim zdravnikom ni bila zadovoljna, dokler ni prišla v ordinacijo dr. Kletterja, belolasega moža z globokim baritonom, ki je s svojmi pisano
obarvanimi pilulami vzbudil njeno zaupanje.
Charlie si je zapisal ime pilul in se v lekarni tako splošno zanimal za pilule proti nespečnosti in za njih učinek.
— Take pilule so zelo nevarne, če jih vzamete več, kakor je predpisal zdravnik. Pet ali deset jih je že dovolj za smrt. Z njimi se ni igrati.
Pilule po receptu dr. Kletterja je kupil v drugi lekarni ter odšel domov z zdravilom, ki naj bi za Sharon pomenilo — smrt.
Tega večera, ki ga je določil, da bo njen zadnji, se je vrnil zelo pozno iz urada. Zjutraj se bo zbudil svoboden, pripravljen na novo, boljše življenje.
— Nimam nič posebnega za večerjo ... — se je oglasila Sharon iz kuhinje, samo obložene kruhke in kavo. Imela sem strašen dan, komaj čakam, da se uležem.
— Hvala za tako večerjo! Sicer umiram od gladu, a vendar ne tako, da bi pojedel karkoli.
Zena ga je prebadala s svojim pogledom. Njeni razmršeni črni lasje so ji dajali divji videz.
— Če boš nadaljeval z zafrkavanjem, se pazi! Praskam!
— Nisem te hotel žaliti, srce ... Tega ne bi mogel storiti za pol sveta. A razen tega — nocoj odpotujem v Bridgeport. Skleniva premirje!
— Mar moraš res odpotovati? Saj veš, da ponoči nisem rada sama.
— Vse bi dal, če bi mi ne bilo treba potovati, toda moram. A veš kaj, ostal bom doma, dokler ne za-spiš. Želiš, da ti prinesem mleko?
— V redu.
Večerjal je in razmišljal o boljši bodočnosti. Nato je pomil posodo, tudi lonec, v katerem je segrel mleko za ženo. Nalil je v skodelico vrelo mleko in spustil vanj deset pilul, ki so se hitro raztopile. Enajsto je po-
ložil na krožnik zraven skodelice in stopil v spalnico.
Žena je pilulo položila na jezik in jo popila z dobrim požirkom mleka. Nato je izpila še ostanek in vzela v roke filmski časopis.
— Ali si že zaspala, draga? — jo je vprašal Charlie malo pozneje.
—- Še ne, a zdi se mi, da bom kmalu. Te pilule so odlične. Kdaj se boš vrnil?
— Jutri zvečer, Sharon.
Žena mu ni več odgovorila.
— Sharon, ali spiš?
Pristopil je k postelji. Njena usta so bila odprta, trepalnice zaprte. Dihanje je bilo komaj slišno.
Charlie si je potegnil rokavice na roke in vzel iz žepa pisemski ovitek. V njem je bil papir, ki se ga z roko še ni bil dotaknil. To je bilo Sharo-nino sporočilo, o samomoru, natipkano na pisalnem stroju, ki ji ga je bil podaril za minuli božič. Podpisana je bila Sharon svojeročno. Imela je navado, da je ob telefonskih pogovorih v trenutkih živčnega čakanja čečkala svoje ime po telefonskem imeniku, knjigah in papirnih listih. Eden od takih listov mu je prišel zdaj posebno prav za ženino zadnje sporočilo. Podpis je bil točno pod besedilom:
»Oprosti, Charlie, ker sem najino življenje spremenila v pravi pekel. Bolje ti bo brez mene.
Sharon"
Položil je list ženi v roke, a napol prazno stekleničko s pilulami na posteljno omarico k prazni skodelici, nato je odšel iz hiše.
Vesel je bil svoje domiselnosti. Odpotoval je v Bridgeport, saj mu je njegovo podjetje izdalo potni nalog (čeprav na njegov predlog). V Bridge-portu se je mudil ves dan. Točno pet minut po enajsti ga je pripeljal taksi pred njegovo hišo v Spangle Heightsu.
Dal je vozniku lepo napitnino in vzel iz žepa ključ od vhodnih vrat. Ko je stopil v vežo, jih je zaklenil. Sprva je hotel stopiti v kuhinjo in prižgati luč. Toda ni strpel, zato se je odpravil po znanih mračnih stopnicah v spalnico, ki jo je razsvetljevala mesečina. Na postelji je pod odejami zagledal obrise negibnega telesa. Nasmehnil se je. Končano! Obrnil se je, da bi odšel nazaj v pritličje.
Takrat ga je spreletel leden srh. Aktovka mu je padla iz rok. Spodaj v jedilnici se je nekaj premikalo. Po-
P. HASELBACH
RISALNI ŽEBLJIČKI
Zdrvela je mimo mene na kolesu kot čudovit privid. Imela je rdeč pulover, božanske pšenične lase in velike modre oči. Mimogrede mi je Vrgla pogled, se komaj opazno nasmehnila in kot privid spet izginila. Ko sem se ozrl, je rdeči pulover skupoj z božanskimi pšeničnimi lastni že izgineval na obzorju.
Tedaj sem stanoval v predmestju In se vozil v tovorno, kjer sem delal kot inženir, s kolesom. Čudovito dekle! Ali jo bom še kdaj videl?
Zvečer nisem mogel takoj zaspati. Mislil sem na dekle, ki mi jo je pripeljala na pot usoda. Morda je nikoli več ne bom videl. Saj je že naročena ali celo poročena. Razen ‘tega to ne bi bila ljubezen na prvi pogled, kot se pravi, ampak ljubezen na desetinko sekunde. Potolaži se, stari in pozabi nanjo!
Delati začnemo ob sedmih zjutraj. Včeraj sem jo srečal deset minut pred sedmo. Danes sem že ob ♦ietrt na sedem stal na križišču in ■čakal. Čakal sem na rdeči pulover, r>a pšenične lase in komaj zaznavni nasmeh.
Točno deset minut pred sedmo je spet zdrvela mimo. Spet pogled ♦nedrih oči izpod dolgih trepalnic, spet komaj zaznaven nasmeh — in v sekundi je bilo vsega konec.
Naslednji dan je deževalo. Ničesar nisem dočakal razen lega, ^a sem prišel v pisarno prepozno ♦n mokrih nog. Čevlji mi namreč
puščajo. Dekle je šlo gotovo z avtobusom.
Drugo jutra se je spet smehljalo sonce. Bil sem na svojem mestu. Sonce in — ona!
»Dobro jutro!" sem pozdravil, ko se je peljala mimo mene.
Rahlo mi je pokimala, me pogledala in izginila.
Tako je bilo ves teden. Šele naslednji četrtek mi je odzdravila: »Dobro jutro!"
Cele noči sem premišljeval, koko naj se seznanim z njo, kako naj začnem razgovor. Prišlo mi je na misel, da bi se odpeljal za njo, da bi vedel, kje dela. A ni bilo časa. Peljala se je mimo deset minut pred sedmo, ob sedmih pa sem moral bili v pisarni. Potuhtal sem nekaj boljšega.
Ko sem jo naslednje jutro videl prihajati, sem kratko malo izpustil zrak iz zadnje gume in jo z rOko zaustavil:
»Oprostite," sem začel. »Guma mi je izpustila. Ali imate mogoče pumpo?"
Dekle se je zasmejalo in pokazalo vrsto brezhibnih belih zob.
»Tako? Zal, nimam pumpe. Tamle v travi leži ena. Da ni slučajno vaša?"
Joj! Pumpo sem tako nespretno vrgel v travo ob cesti, da se je daleč naokoli svetila v jutranjem soncu. Trik ni uspel, dekle se je odpeljalo in še osmešil sem se.
Drugo jutro se je peljala mimo in me veselo vprašala.
»No, kaiko pa kaj vaša pumpa?"
Ponoči sem dolgo razmišljal in se odločil za — atentat. Da, aten-tot na kolo.
Ko sem naslednje jutro videl, da se bliža najinemu križišču, sem potegnil iz žepa škatlico risalnih žebljičkov In jih raztresel po cesti. Trepetal sem, da ne bi pred njo pripeljal kdo drug. Na srečo ni bilo nikogar. Zavozila je na žebljičke, zasikalo je in dekle je skočilo s kolesa.
»Na, zdaj pa imam. In ravno danes moram biti točno v pisarni. Šef mi bo diktiral. Da se mi je moralo to pripetitiI"
Sicer imam moško kolo, a prav rad vam ga posodim."
»Kaj pa vi?”
»Ah, prava reč. Lahko tudi malo zamudim. Zvečer bi vam pripeljal vaše kolo."
Pogledala je na uro in prikimala:
»Ne gre drugače, najlepša hvala."
Napisala je na listek svoj naslov in rekla:
»Torej ob sedmih ...”
Ko sva se pol leta kasneje poročila, mi je Karin nežno objela glavo in dejala:
»Veš, tisto z žebljički ni bilo slabo. Samo spet si pozabil na sonce. Že od daleč sem videla, kako se lesketajo na asfaltu. Namenoma sem zavozila nanje ...
»Namenoma?" sem zajecljal.
»Seveda namenoma. Kaj pa je to čudnega? Kako pa naj bi ti drugače dala svoj naslov?"
Izberite tudi vi!
■	Henrick Sienkievvicz: V PUŠČAVI IN GOŠČAVI,	*"•
mladinska povest o čudovitih in grozljivih dogodivščinah, 344 str., slik. priloge, br.	30.—
■	Hans Kades: LAŽNI ZDRAVNIK, roman o svetlih in
temnih straneh zdravniškega poklica, 472 str., ppl.	54.—
■	B. Traven: MRTVAŠKA LADJA, roman iz življenja
mornarjev, 320 str., ilustr., pl.	60.—
■	Johnheinz John: SKOZI AFRIŠKA VRATA, srečanje
s šegami in navadami v afriških deželah, 276 str., kart. 56.—
■	Arkady Fiedler: V DEŽELI DIVJIH BANAN, popis ekspedicije v Severni Vietnam, 328 str., ilustr., kart.	50.—
B Siegfried Oertvvig: POKOPANA MESTA, pogled v presenečenj bogati svet arheoloških odkritij,
192 str., ilustr., kart.	32.—
B Anton Ingolič: STAVKA, roman iz življenja industrijskih
delavcev, 312 str., ppl.	21.—
B Hans Kades: HIŠA LEPIH SANJ, roman o pariških
modnih hišah, 260 str., ppl.	46.—
B Ivan Potrč: GORICE, povest iz življenja Viničarjev,
128 str., ppl.	12.—
B Fani Okič: LJUBIM TE, DEKLICA, roman iz druge
svetovne vojne, 204 str.,	ppl.	46.—
B Danilo Lokar: Z GLAVO SKOZI ZID, zbirka novel,
172 str., pl.	45.—
B Lev N. Tolstoj: VOJNA IN MIR, veliki roman iz napoleonskih vojn, dve knjigi skupaj 1608 str., pl.	96.—
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA” CELOVEC, WULFENGASSE
gledal je še enkrat. Podoba njegove žene! Sharon! Vsa v belini, prozorna .. .Pošastno bleda — od nohtov do razpletenih las .. . Nemogoče, duhov ni! Mrtva ne more oživeti!
Toda ona se je vendarle premikala
—	proti njemu. Zagledal je njene strašne orne oči, ki so se odbijale od bledega lica, razširjene roke... Iz njenih neživih ust je prihajal strašen glas, grozljivo hihitanje, ki se je stopnjevalo do oglušujočih krikov.
— Ne, Sharon, ne...	— je
vzkliknil kakor preganjan otrok.
In privid je prišel čisto blizu njega in se sklonil nad njegovo skrčeno telo. Obupno je zavpil in se onesvestil.
Dr. Greevs je za trenutek prekinil svojo zgodbo. Čez čas je nadaljeval:
—	Policija me je poklicala, da pomagam Charlieju Maitesu. 2e kot otrok je imel slabo srce, a ko je zagledal privid, je dobil hud srčni napad. Umrl je, zadet od kapi.
— Ali ste verjeli v privid? — je vprašal eden od gostov.
— Seveda. Privid je v resnici obstajal ... Sharon se je prebudila okoli sedme ure spočita in dobre volje. V roki je našla listek. Ko je prebrala njegovo vsebino, je takoj razumela, za kaj gre, še posebno, ko je zagledala napol prazno stekleničko, v kateri so bile pilule. Takoj je telefonirala zdravniku Kletterju:
— Doktor, tu Sharon Maites. Poslušajte, tiste pilule, ki ste mi jih dali za spanje... — je pripovedovala s histeričnim glasom. — Popila sem jih precej, ne vem več, koliko. Kaj naj storim?
— Pomirite se gospa Maites!
— Toda vi me ne razumete ...
— Razumem. Ne vznemirjajte se! Nisem želel, da bi vedeli, a ker ste se že prestrašili, vam bom izdal skrivnost. Nikoli nisem verjel, da so vam potrebne spalne pilule. Zato sem vam dal neškodljive, take s sladkorjem, ki vam ne morejo škoditi, čeprav vse porabite.
— Niso bile prave? — Komaj se je vzdržala, da ni kriknila.
— Ne, a vendar ste z njihovo pomočjo boljše spali, mar ne? Sami sebe ste prepričevali, da trpite zaradi nespečnosti. Pridite k meni v ordinacijo, pa vam bom natančno razložil vaše stanje.
Sharon je odložila slušalko in vstala. Bila je divja kot ris. Strašno se je jezila na Charlieja.
— V redu, Charlie. Za to mi boš pošteno plačal!
Ko se je pomirila, je odprla škatlo z najsvetlejšim pudrom in si z njim posipala telo. Popudrala si je lice, vrat in roke, dokler niso bile pošastno blede. Zatem si je okoli oči zarisala črne kolobarje, da so dobile grozljiv videz in obliko. Samo z lasmi ni bila zadovoljna, zato si jih je v kuhinji posipala z moko. Nato je položila v posteljo nekaj vzglavnikov in jih pokrila. Bilo je videti, kakor da leži v postelji negibno telo. Zatem je oblekla dolgo, valujočo belo nočno srajco in izklopila električni tok v hiši.
— Charlie, zdaj se lahko vrneš. Čakam te!
— To je bil torej duh, ki se ga je Charlie prestrašil in je dobil ob pogledu nanj srčni napad. Ker je Sharon vedela za njegovo bolezen, je prišla pred sodišče. Porota je bila na njeni strani in sodnik ji je dosodil milo kazen.
Smeh stoletij
V večji družbi so že celo uro razpravljali o ljubezni, o njeni nepreračunljivosti, vihravosti in spremenljivosti. Bili so že vsi potrti. Naposled se je oglasil eksistencionalist Jean Paul Sartre:
»Recite, kar hočete, drži pa, da |e na svetu trajna, večno zvesta, proti vsem zunanjim vplivom odporna ljubezen, ki traja do smrti.”
»Ali res milite, da je takšna ljubezen možna!” ga je vprašal dvomljivec.
»Seveda,” je odgovoril Sartre, »namreč ljubezen do samega sebe.”
Advokata Moro-Giafferija so prosili, naj pove kaj o svoji karieri.
»Sami veste,” je dejal, »da je najsvetejša advokatova dolžnost ščititi vdove in sirote. Vidite, jaz sem že pri svoji prvi pravdi imel čast braniti vdovo In siroto hkrati...”
»Bravo!” so vzkliknile gospe in se pripravile na ginljlvo zgodbo.
„Da,” je povzel advokat. »Branil sem gospo, ki je s sinovo pomočjo umorila svojega soproga.”

Donnerstag - Feiertag Christi-Himmelfahrtstag
SENSATIONS-TOMBOLA in Klagenfurt
am Messegelande Beginn 14 Uhr
1 WIGO-FERTIGHAUS
Flur, KUche, Wohn- und EBzimmer, Schlafzimmer Bad und WC, Kabinett und Terrasse
5 AUTOS
1 Audi 100, 1 Ford Capri, 1 Fiat Sport-Coupd 1 Vauxhall Viva, 1 Ford-Escort
und 600 vveitere Treffer, vvie Flugreisen, Motorroller, Mopeds, Fernseher, Radio u. v. a.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 5.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 Šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 1200 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah —- 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 3. 5.: 5.05 Pihalni zvoki — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Koncert želja — 17.10 Vesel konec tedna z godbo na pihala — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 20.10 Žurnal za tri groše — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 4. 5.: 7.35 Biseri glasbe — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja —
16.00	Otroška ura — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Novi val — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Operetna glasba — 21.30 Andante parodibile.
Ponedeljek, 5. 5.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Opere za mladino — 9.30 Ljudska glasba sveta: Madžarska —■ 10.15 Utiralci novih poti v likovni umetnosti — 11.00 Godci, zaigrajte — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Moj mož je tiran — 15.15 Koroški knjižni kotiček —
16.00	Venček melodij — 16.45 Koroška književnost: Volkmar Haselbach — 17.10 Zabavna oddaja — 19.15 Vesti umetnosti in znanosti — 20.10 „Senčne igre", radijska igra — 21.30 150 let zbiranja ljudskih pesmi v Avstriji.
Torek, 6. 5.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Pravljice za vas — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo
—	10.05 Kaj lahko postanem — 10.35 Mala dela veli-
kih mojstrov — 11.00 Pesmi za maj — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 16.00 Venček melodij — 16.35 Kulturno-kri-tična pota — 18.00 Problemi koroških mest — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 7. 5.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Pesnik in vojna — 9.30 Operetne melodije — 10.15 Naše telo — 11.00 Glasbena hišna lekarna — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Je človek gospodar Zemlje — 15.15 Koroški avtorji: Hans Renger — 15.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije, Dalmacije in Furlanije — 16.00 Venček melodij
—	16.45 Iz knjige gostov — 17.10 Oddaja za vojake
—	18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah —• 20.10 Od Belvedera do Donavskega stolpa — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Zveneči filmski obzornik.
četrtek, 8. 5.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijske usode — 9.30 Lahka glasba — 10.05 človek pod vtisom svojega značaja —
10.35 Na deželi — 10.45 Razvoj klavirske glasbe —
11.00	Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu —
15.00	Ura pesmi — 16.00 Venček melodij — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Gospodarski komentar — 19.15 Veselo in zabavno — 21.00 Studio-koncert.
Petek, 9. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Opereta in musical — 9.30 Koroška dežela, koroški ljudje — 10.15 Celo leto smo veseli —
10.45	Analiza izbire poklica — 11.00 Ljudska glasba —
13.45	Glasba po kosilu — 14.00 Koroška domovinska kronika — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Književnost iz Štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Celovec-Gladsaxe, pobratena mesta v Avstriji in na Danskem — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnovno oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15 00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 3. 5.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Avstrijska literatura danes — 15.00 Orkestrski koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija
—	20.00 Portret — 21.00 Orkestrski koncert — 22.10
Jazz — 22.45 Resni pesniki enkrat drugače — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 4. 5.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
11.00	Koncert dunajskih filharmonikov — 11.30 Iz gledališča — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert —
15.00	Ljubite klasiko — 16.30 Žene Evrope: Dunajčanke — 17.05 Obzornik znanosti — 18.00 Veselo petje, veselo igranje za maj — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Sto let dunajske opere — 21.30 Glasbeni feljton — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 5. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 15.00 Komorna glasba — 15.20 Obisk angleške kraljice — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Raziskovalne naloge — 20.00 Duh evropske glasbe —
21.00	Evropski koncert — 22.10 Obisk angleške kraljice— 22.45 Slavnostna glasba — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 6. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.35 Pogled v literarne revije — 19.45 Pesmi Johannesa Brahmsa
—	20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 23.20 Stu-dio nove glasbe.
Sreda, 7. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Zadržanje človeka in živali — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Življenje ob knjigah — 20.00 „Goreča peč" — 21.10 Handel: Vodna glasba — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 8. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Moj prijatelj domovina — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kulturno-politične perspektive —
19.45	šansoni — 20.00 Bodočnost od včeraj — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 22.10 Forumski razgovor
—	22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja.
Petek, 9. 5.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije —
13.45	Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Nemški sodobni romani — 20.00 Radijska igra — 21.15 Glasbene šarade — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Glasba z Dunaja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 3. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Nedelja, 4. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo Ifl glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 5. 5.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Pokoncilski pogovor.
Torek, 6. 5.: 14.15 Informacije — Koroška kronika Slovenske narodne — Športni mozaik.
Sreda, 7. 5.: 14.15 Informacije — Za gospodarstva
—	Iz koroške literarne delavnice: Florijan Lipuš bera iz svoje proze.
Četrtek, 8. 5.: 14.15 Informacije — Plesne skladba
—	Za našo knjižno polico.
Pete!:, 9. 5.: 14.15 Informacije — Za materinski dan; oddajo so pripravili gojenci Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu.
Ihr Lahn f ur liebevolle
Substral
Block-Erde
Vom Gartner empfohlen. Aus echtem Sphagnum-Torf hergestellt. Ideal fur Zimmerpflanzen und Balkonblumen.
I 1
SUBSTRAl^
LMH [i ; iJI
geni® fur 6*-8 Blumentopfe
Substral
Spray
bewahrt die Gesundheit aller Zimmerpflanzen, schiitzt sie vor Schad-lingen. Durch einfaches Bespriihen.
Substral
Blumennahrung
enthalt alles, was Topf-pflanzen brauchen:
31 Grundstoffe, Vitamin B1 und Wachstums-hormone.
SUBSTRAL
blumennahrung |
Substral
Blattglanz-
Serviette
ideal zur bequemen Pllege aller Hartlaub-Pflanzen. Die Blatter erhalten naturlichen Glanz, werden staub-abvveisend.


Barnangens VADEMECUM Ges.m.b.H. Feldkirchen/Karnten
AVSTRIJA
JUGOSLAVIJA
Sobota, 3. 5.: 16.15 Za otroke — 16.25 Za mladino — 16.50 Za zbiralce znamk — 17.10 Jazz v Evropi — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Mednarodni cirkus — 21.45 šport — 22.15 Čas v sliki
—	22.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, kriminalni film.
Nedelja, 4. 5.: 16.30 Sir Francis Drake — 16.55 Kontakt — 17.15 Za družino — 17.40 Tako grem h kraljici
—	18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 200 let Albertine —
19.00	čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport —
20.15	Kje si, Sulfia, veseloigra — 21.30 čas v sliki —
21.40	Alban Berg: Lulu.
Ponedeljek, 5. 5.: 15.25 Obisk angleške kraljice —
18.00	Evropski svet — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Valerija in pustolovščina — 19.30 Čas v sliki — 20.21 šport — 20.30 Lopovi proti lopovom — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.25 Anglija v Avstriji — 22.25 Obisk angleške kraljice v Avstriji.
Torek, 6. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.30 čas v sliki — 20.21 šport — 20.30 Srečanje z živalmi — 21.15 Veliki zvon — 22.30 čas v sliki.
Sreda, 7. 5.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Združena Evropa — 11.00 Med ljubeznijo in sovraštvom — 16.30 Za otroke — 17.15 Mala športna abeceda —
17.40	Za družino — 18.00 En Francaise — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki 20.21 šport — 20.30 Obzorja — 21.15 Bitka — 23.15 čas v sliki — 23.25 Iz parlamenta.
četrtek, 8. 5.: 10.00 Kaj lahko postanem — 11.00 Gustav Klimt — 11.30 Zvok iz človeške roke — 12.00 Kibernetika — 18.00 Italijanščina — 18.25 šport — 18.50 Donavske zgodbe — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Zlati strel — 21.45 — čas v sliki — 22.15 Literarni salon.
Petek, 9. 5.: 10.00 Denar In življenje — 10.30 Resen kalendarij —- 11.00 Anglija v Avstriji — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Nerešeni kriminalni primeri —
21.15	Časovni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.45 Nerešeni kriminalni primeri — 22.50 V kratkem v kinu.
Sadna drevesca vseh vrst — češpljlna In slivna po močno znižanih cenah — jagodičje In vinske trte oddaja
drevesnica
MARKO POLZER p. d. Lazar pri Št. Vidu v Podjuni
Sobota, 3. 5.: 9.50 Poročila — 10.00 Državno prvenstvo v boksu — 14.45 Rokometna tekma — 16.00 šarka Jugoslavija : ČSSR —- 17.15 Daktari, serijsk* film — 18.30 Po domače z veselimi Planšarji — 19.0® , Jugoslovanska revolucija, serijski film — 19.30 Prot* morju — 20.00 Dnevnik — 20.35 Popularne popevke &
—	21.35 Filmska burleska — 22.00 Maščevalci, serijsk* film — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila — 23.25 Festival j mladih.
Nedelja, 4. 5.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.25 Poro- j čila — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja —' 10.50 Otroška matineja — 12.10 Kažipot — 12.55 Dr- j žavno prvenstvo v boksu — 14.25 Motokros — 15.1* | Šahovski komentar — 15.40 Motokros — 16.45 Konjske I dirke — 18.10 Kockar z Mississippija, amer. film
20.00	Dnevnik — 20.25 Humoristična oddaja — 21.2® Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.05 Dnevnik 22.20 Rokometna tekma.
Ponedeljek, 5. 5.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruši*' na — 11.00 Osnove splošno Izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.1* Madžarski pregled — 17.50 Tiktak, pravljica — 18.®* Po Sloveniji — 18.30 Premajhno znanje za veliko odgovornost — 13.50 Godala v ritmu — 19.20 Dovolj )0 spomina, me pesmi pojo — 20.00 Dnevnik — 20.4* Fantje, poljska drama — 22.35 Kantata — 23.00 P°' ročila.
Torek, 6. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina ""
11.00	Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska od' ; daja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17-4* Risanka — 18.00 Ostržek, film za otroke •— 18.20 Obr®*' je — 18.40 Torkov večer — 19.05 Vajo civilne zaščit0
—	20 00 Dnevnik — 20.35 Dnevnik žene v belem, cet°' večerni film — 22.25 Prgišče baletnih miniatur — 22.5* Poročila.
Sreda, 7. 5.: 9.35 Šolska oddaja — 17.15 Madžarsk* pregled — 17.45 Danes sem kapitan — 18.30 En if°n' cais — 18.45 Higiena živil — 19.05 Gospodinjski Prl • pomočki — 19.15 Balada o komandantovem kanarčk in druge žalostinke — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnovn^
—	20.35 čarobna moč, drama — 21.20 človek s kam0f<>
—	22.20 Poročila.
četrtek, 8. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemš#^
—	11.00 Angleščina — 14.30 Tekmovanje v tenisu 17.45 Tiktak: Zrcalce — 18.00 Pojte z nami — 18.15 P° Sloveniji —■ 18.45 Turobna jesen, serijski film — 20.®® Dnevnik —- 20.34 Zapestnica — 21.15 Kulturne di©9°' nale — 22.00 Wojek, serijski film — 22.50 Poročila*
Petek, 9. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.35 šolska ®d daja — 11.00 Francoščina — 14.30 Tekmovanje v t0' nisu — 17.55 Nenavadno dogodivščine Marka P'\eQ° sa, ser. film — 18.25 Gospod stotnik, baletna oddaji
—	18.50 Glasbena medigra — 18.55 Svet na zaslo^
—	19.25 Naš globus — 19.45 Pet minut za boljši j0Z’
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Nevidni bataljon, slov. t**®1
—	22.05 Veš, vom — 23.35 Poročila.