Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov. Glas List slovenskih delavcev v cAmeriki Tfirst Stovenic Daily-ki the United States. Issued every" day except Sundays and Holiday* Entered as Second-Class matter, Septembke 21, 1903, at the Post Office at New yoek. N. t.. ck,,kr the Ac, of ™ „.„„„ , PO KATASTROFI, Ciklon na Cubi- "Svobodo ali smrt!" t General Bobrikov. Do sedaj sc našli 559 trupelj. Meščani so nabrali $16,000 za podporo potrebnim. ŠE 682 OSOB SE POGREŠA. MNOGO TRUPELJ JE ŠE MED GONILNIMI KOLESI PARNIKA. TRUPLA NE MOREJO DOBITI NA PROSTO. ■-o—- Kljub temu, da se jo že včeraj zatrjevalo, da v razvalinah v newyorškej Inki potopljenega parnika "General S locum" ni več trupelj nesrečnih izletnikov, zatrjujejo potapljalei, kteri fo razvaline ponovno preiskali, da je v notranjih parniških prostorih še mnogo mrtvecev. Njihova trupla so pa tako zabrisana med lopate gonilnih koles in strojev, da je mogoče trupla le s silo dovesti na prosto. Radi tega bodo ostanke parnika razstrelili z di-namitom, da zamorejo dobiti žrtve na površje. V mrtvašnicah in na mrtvaškem pomolu ponavljali so se tudi včeraj £ali> ui prizori prejšnjega dneva. \ mrtvašnici bolnice Bellevue je sedaj 52G mrtvecev, od kterih so jih že 521 spoznali. O polunoči dovedli so s parnikoin "Fidelity*' še 25 trupelj. Pri North Brothers Islandu še vedno iščejo mrtvece z 25 parniki. Potapljalec John Rice poroča, da je našel med lopatami gonilnega kolesa še mnogo trupelj, ktera so zabasana jedno kraj uruzega. Ranjenci v raznih bolnicah se počutijo boljše. Sedaj se še vedno pogreša 6S2 osob. 7. p »grehi so včeraj pričeli. Na vseh prodajalnah in šolskih poslopjih jugoiztočne strani mesta videti je zastave na poldrogu> okrašene s žalnimi znaki. Vozovi pogrebnikov vozijo na vse strani, napolnjeni z žalostnim tovorom. Pred vsakim uradom pogrebnikov videti je krste kar na kupih. Na mnozih hišah je opaziti po pet trakov, kteri značijo, da je v onej hiši pet mrtvecev. Včeraj so se vršili prvi pogrebi žrtev grozne katastrofe na pamiku "Slocum". Danes in jutri bodo pokopali še več mrtvecev. Dosedaj so našli 559 trupelj, med k te rim i jo 243 žensk in 273 otrok. Meščanski pomožni odbor je dosedaj nabral $10,000 prostovoljnih pri-spevkov za preostale sorodnike nesrečnikov. O vzroku požara so včeraj rešeni mornarji poročali coronerju. -leden trdi, da je nekdo vrgel tlečo cigareto v sod, ki je bil poln sena. Mestne, kakor tudi državne oblasti so pričele z strogo preiskavo. Pri North Brothers Islandu so zopet našli več trupelj. 271 osob se še pogreša. V mrtvašnici bolnice Belle-vue je bilo 534 mrtvecev. Dva ranjenca sta dosedaj v bolnici umrla. O polunoči je bilo v mrtvašnici še 42 neprej>oznanih trupelj. Iz vode so včeraj potegnili še sedem nadaljnih trupelj. Tri dečke so našli jed nega kraj druzega. Malo pred po-ludnem so našli truplo neke 14lctne deklice. Neki potapljalec prinesel je ob 1. uri na površje jednega dečka in jedno deklico. Ko so potapljalei iskali mrtvece, priplnl je parnik "Grad Republic", kt"ri je last iste družbe, kakor je bil "General Slocum". "Grand Republic" je bil poln izletnikov. Na njem je igrala godba in ljudje so veselo mahali z robci. — Skrajna nesramnost! Zvečer je valovje prineslo na kopno še 13 trupelj; mnogo mrtvecev je pa voda odnesla na prosto morje. Vlada je odredila strogo preiskavo vseh izletniških parnikov in zabavnih yacht. PAR STO LJUDI USMRTENIH. — VIHAR JE RAZSAJA! V SANTIAGO DE CUBA IN GU-ANTANAMO. Tudi mnogo živine je vtonilo; želez nice so poškodovane. Škoda je ogromna. MESTO EL COBRE RAZDEJANO Santiago de Cuba, 17. junija. Po vsem otoku je razsajal ciklon, ktere-ga je spremljalo deževje. Škoda je ogromna in nad sto osob je bilo us-mrtenih. Vodovod je razdejan, tako, da sedaj tudi pitne vode primanjkuje. Mestece E1 Cobre je po najnovejših poročilih popolnoma razdejano. Tamkaj je bilo, v kolikor je dosedaj poznano, 45 osob usmrtenih, dočim se jih še več pogreša. Voda reke Cobre donaša še vedno mrtvece na kopno. Parniki so dosedaj našli v luki 20 mrtvecev. Vsi mostovi železnice Co-l»re so razdejani. Pri Moronu je ponesrečil vlak, kterega so poslali drugim ljudem na pomoč. Trije kurilci in jeden poštni agent so bili usmrteni. V rudnikih v Daiquire utonilo je šest rudarjev. Vse brzojavne zveze so poškodovane. Vihar je tudi pokrajini Santa Clara napravil mnogo škode. Domačini so zelo vznemirjeni, kajti Rio Sagua neprestano narašča. Zveza med mesti Santo Domingo in Cienfuegos je pretrgana, kajti voda je odnesla vse mostove. Gnantanamo, Cuba, 17. junija. Parnik "Vixen", kteri je dospel iz Santiago, prinesel jo poročila, da je tamkaj vihar razdejal mnogo hiš. Na železnici, od Cuba Co., so razdejani skoraj vsi mostovi, tako, da promet počiva. Tudi železnica Janaqua je preplavljena in tako poškodovana, da bodo z prometom še le čez par mesecev pričeli. Parnik "Tiioinas", kteri voji med Hay t. i in Santiago, se je potopil, V Guantanamo razsajal je vihar tudi v ponedeljek in torek. Deset osob jo utonilo. Rio Gnaso Bano in Rio Jaibo sta izstopili in v nižinah je vse polno ljudi vtonilo. Vse železnice so zelo poškodovane, zlasti pa cubanska iztočna NEWYORSKE NOVICE. Slovenske novosti. — Iz Cleveland a nam poroča naročnik, da je dne 10. t. m. na železniškem tiru ubilo rojaka Andreja Buška kterega je povozil brzovlak. Star je bil 55 let; na Slovenskem ostavlja vdovo, — V Pueblo, Colo., so omrli poldrugo leto star sin rojaka Grma; 7-letni Fran Meble in 31etna Zofija gkufževa. Brooklynska princezinja. V minolem tednu prišla je v Brook -lynu na svet prva princezinja, ktera je potomka proroka Mohameda. O za-nimivej dogodbi smo zvedeli še le sedaj. Princezinji jc ime El Amire Ma Eh. Njena mati, pricezinja Nazaret, je zdrava in oče princ Jusuf Abu Ala-inah je skrajno ponosen na svojo hčerko. Vsi Asirei v New Yorku se vesele vsled slavnosti, ktero priredila oče in mati povodom krsta. Princ Jusuf je trgovec in se najraje nazivija "Joe". Dasi ravno je Jusuf potomec Mohameda, je njegova obitelj že pred 200 leti prestopila k pravoslavju. Sedaj potrebuje še avtomobil. Gospodična A. Manning, 328 zap. 28. ul ica, .Manhattan, ljubi ^poit ^ avtomobili. Ker pa potrebuje pri avtomobilu tudi avtomobilsko obleko, prisvojila si je v trgovini Walter H. Hoy d a na G. Avenue omenjeno obleko. Poda trgovec ni imel smisla za šport druži h ljudij, ako se hočejo zabavati na njegov račun in ker je obleka vredna $00, dal je gospodično Addie zapreti. Mesto z avtomobilom peljala se je dama s patruljnim vozom v sodišče. Vjeti pirat je. Med newyorskimi lopovi imamo posebno špecijaliteto, ktera se bavi z ropanjem v žepih pijanih mornarjev. Neki policaj je včeraj opazil dva taka roparja, ktera sta vodila seboj nece-ga mornarja, v temno vežo neke hiše. Toda žal, da se je policaju posrečilo vjeti le jednega roparjev imenom James Laflan, dočim je drugi ušel. — Oropani mornar je bil kuhar vladine-ga transportnega parnika "Sumner". Zopet nek drugi policaj vjel je pirata "Mike" Welsh a, kteri je izropal ku-rilca parnika "Sabine" Frank Eima. Oba roparja ostaneta dalj časa zasidrana. TAKO JE ZAKLICAL NEKI PREMO GAR, KTEREGA SO PREGNALI PREKO MEJE DRŽAVE. Izgnani premogarji ts no zmenijo za Bella in so prišli nazaj v državo Colorado. DRŽAVLJANI JIH PODPIRAJO. Villa Grove, Colo., 17. junija. — 'Dajte mi svobodo ali smrt!" Tako je zaklical včeraj zjutraj jeden izmed 30 deportiranih unijskih delavcev, ko so jih najeti lopovi generala Bella odtirali na mejo države New Mexico, kjer so jih zapodili iz železniških vozov in prepustili na preriji njihovej osodi. Ostali delavci so odhajajočim klicali, da bodo 1 malo prišli nazaj v Colorado, na kar so iz-aneliljivo zapeli znano himno: "O sweet Land of Liberty", k t ro so poli dokler niso vojaki odšli. Nesrečneže so dovedli s posebnim vlakom do Antonito, na kar jim je na meji naznanil poročnik Kennedy, da se ne smejo vrniti nazaj v Colorado. Toda jedva, da so se vojaki odpeljali, že so tudi izgnani premogarji odšli nazaj v Antonito, kjer so jim državljani dali jesti. Posebni vlak je dospel proti jutru semkaj. Pri Salida zbralo se je nekoliko oboroženih delavcev, kteri so mi-ličarje izsmeliovali in celo hoteli jetnike oprostiti. Tega so se pa vojaki bali, radi česar je njihov "poročnik" postavil par mož pred voz z nalogom, vsakogar vstreliti, kdor bi prišel bližje. .Tednajst milj dalje od postaje La Salida, je postaja, kjer jemljejo lokomotive potrebno vodo, Tamkai se je vstavil tudi vlak z prognanci in tudi tukaj so morali vojaki stražiti vhode v vozove, ker so se bali, da ne bodo tepeni. Od tu nadalje vršila se je vožnja v redu. Nekteri prognanci so spali, zopet drugi so kleli. Ko je vlak dospel miljo hoda daleč od meje. morali so izgnanci vlak osta-viti, stopiti v vrsto, na kar so jih fo-togralirali, dali vsakomur po dva hlebca kruha, nekaj fižola, slanino in suhega mesa. Na to so jih odvedli na mejo. GENERAL BOBRIKOV, NA KATEREGA JE STRELJAL NEK FINEC, JE VSLED RAN UMRL. Mladofinska in švedska stranka sta krivi vsega zla na Finskem. Njegova predsmrtna izjava. STAROFINCI SO ZAUPLJIVI. Helsingfors, Rusija, IS. junija. General Babrikov, generalni governer Finske, na kterega je, kakor smo poročali, nek fanatičen Finec streljal, je včeraj zjutraj ob 1. uri umrl. V mestu vlada mir. Petrograd, IS. junija. Usmrtenje generala Bobrikova obudilo je tukaj veliko senzacijo, za ktero se prebivalstvo istotako zanima, kakor za vojno. Časopisje je objavilo životopis pokojnika in naglasa, kako težavno je biio njegovo nradovanje. Finski zločin vsakdo kar najostreje obsoja, kajti Bo-brikov je bil odločen in pošten zaščitnik rusko politike v Finskej. Na pomoč. GENERAL KUROPATKIN SE JE NAPOTIL NA ČELU JUŽNE RUSKE VOJSKE PROTI PORT ARTHURU Ruski junaki v krvavem boju. Pro-litje krvi na razstreljenem japonskem transportnem parnikn. MIR PO bitki: London, IS. junija. Iz Jinkova se brzojavlja, da je general Kifropatkin minolo sredo ostavil Liao-"£ang, da prevzame povelje vojske, k'era operira proti Japoncem, ki oblegajo mesto Port Arthur. Petrograd, 18. junija. Dasi ravno so se Rusi po tri dni t rajajoče j bitki pri Vafangu umaknili, o s tem več pridobili nego izgubili. Prihod ruske vojske tako daleč na jug. izvestno vpljiva na položaj v Port Arthuru in še bolj na Japonce, kteri oblegajo mesto Port Arthur. Japonci so dobili pomoč od vojske, ktera je oblegala me- Cena prekomorska vožnja. Hamburg-America črta je znižala vožnjo iz New Yorka v Hamburg na $20.00, ali do LJUBLJANE J $26.80. v ZAGREB .................$27.40 v KARLOVEC .............. 27.00 na REKO ................... 27.30 Parniki odpljujejo iz New Yorka vsako soboto. Vožnje listke prodaja FR. SAK-SER, 109 Greenwich St., New York. V svetovni razstavi. RAZSTAVNO VODSTVO JE PORAVNALO PRVI OBROK SVOJEGA DOLGA. — CHEK ZA 195,057 DOLARJEV. Otvoritev razstavnega paviljona cesarstva Siam. Olimpijske igre in papežev obraz. RAZSTAVA ŽELEZNIC. MOST PRI GENSANU, KTEREGA SO RUSI RAZDEJALI. Stoprav pred svojo smrtjo govoril je Bobrikov z ruskim pisateljem Be-lajevim o razmerah na Finskem. Bobrikov je bil z sedanjim položajem zelo zadovoljen. On je dejal, da Finci dobro razumejo stanje njihovega naroda in so večinoma tudi zadovoljni z rusko upravo. Vsi nemiri so nastali radi tega, ker so Finci preveliki prijatelji Švedov. Starofinci, kteri tvorijo sedem osmink vsega finskega ljudstva so udani Rusiji in njim vsak pošten človek lahko zaupa. Starofinci tvorijo tudi večino senata. V Helsingfordu je vse polno strank, ktere žive v vednem prepiru. St. Louis, Mo., 17. junija. Razstavno vodstvo plačalo je v obliki denarne nakaznice $105,957 prvi obrok vladi Zjedinjenih držav dolžne svote, ali 40 odstotkov bruto dohodkov od dneva otvoritve razstave do 15. junija. Včeraj so slavnostno otvorili paviljon cesarstva Siam. Siamski generalni razstavni komisar I. H. Gore, je obiskal razstavnega predsednika Fran eisa, kterega je potem povedel v paviljon. Tu so izročili predsedniku Fran-cisu rlat ključ, s kterim je odprl vrata paviljona. S tem je bila ceremonija končana. Paviljon je zgrajen v slogu svetišča Bonchama Bovit v Bangkoku. Včeraj so tudi vzeli iz zaboja iz brona izdelan obraz pokojnega papeža Pecci, dočim se je na jezeru Creve Coeur Lake pričela regata veslarjev kot del olimpijskih iger. Razstava železnice New York Central je zelo zanimiva. Ekspresni vlak ogledalo si je včeraj 4000 osob. Tu je razstavljen tudi prvi vlak, kteri je vozil po imenovanej železnici. Priprave za republikansko konvencijo. Chicago, 111., 16. junija. Člani republikanskega nacijonalnega odbora so se že danes tukaj zbrali da priredijo vse potrebno za republikansko ljudsko konvencijo, ktera se prične prihodnji teden. Nezgoda na železnici. St. I^ouis, Mo., 17. junija. Pri Casey vil le, 111., 13. milj daleč od tukaj, trčila sta skupaj na železnici Baltimore & Ohio dva osobna vlaka. Strojevodja jednega vlaka je bil usmrten. Tri osobe so bile smrtno ranjene. V Maroku. Tanger, Maroko, 17. junija. Semkaj je dospelo 400 marokanskih vojakov, ktere je doposlal sultan v varstvo Evropejcev. Vojaštvo je dospelo iz Časa BI an ca, kjer je bilo na skrajno slabem glasu. Tukajšnji Evropejci so sedaj še v večjem strahu, nego so bili po-preje. kajti onemu vojaštvu je disciplina neznana in so življenju ter premoženju skrijno nevarni. Prihod vojakov pomenja tudi veliko nevarnost za Perdicarisa in Varleya. Povsem gotovo je, da bode Ras Ulah smatral ta čin sultana kot grožnjo, tako, da ne bode hotel več obravnavati radi osvoboditve jetni sto, tako, da so z tem zopet izgubili par dni pri obleganju. Petrograd, IS. junija. General Sta-ckelberg brzojavlja iz Vantsialina, da njegova vojska tamkaj {>očiva. Njegove izgube šo niso dognane. Japonska vojska počiva pri Vafangu. Liao-Yang, IS. junija. 0 bitki pri Vafangu se poroča, da je bila uprav grozna. Ruski častniki in možtvo tekmovalo je med seboj, kedo bodo bolj hraber. General Gemgross, kteri je bil ranjen, jo ]>oveIjeval desno krilo, general Lučkovskij sredino. Iz malega gozda na nekem griču so ruski topovi neprestano pošiljali smrt v vrste Japoncev. V tem trenotku zaslišalo se je "hura"-klicanje. Z vlakom je dospelo par tisoč ruskih vojakov, kteri so poskakali iz vozov in takoj odšli v boj, v kterem so Japonci padali, kakor muhe. Ko so japonci dobili pomoč, so se ruski polki formirali, in v popolnem redu odkorakali na kolodvor, od kjer jih je vlak za vlakom odpeljal, dočim so kraj vlakov jezdili kozaki. Kozaki so pri tem vplenili dve Japonski bateriji (8 topov). Ruski vojaki so šli prepevajo v boj. Rusi imajo izdatne, toda Japonci uprav ogromne izgube, kajti ruske granate so jih izkosile, kakor pšenico. Vsa dolina je pokrita z mrtvimi Japonci. Japonci ne morejo napredovati dalje proti severu, kajti tem je vse polno Rhsov. London, 17. junija. Iz Tokio se brzojavlja tukajšnjem japonskem poslaništvu, da je skušalo japonsko bro-dovje pod vodstvom admirala Kamini ura zasledovati rusko vladivostoško brodovje, kar se pa Japoncem ni po- To čitajte! Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu ponnja zelo ugodna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorjf, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka samo $19.OO. Iz Ljubljane do New Yorka.. $27.45, iz Zagreba do New Yorka.. $28.55, iz Reke do New Yorka...... $28.50, iz Karlovca do New Yorka.. $28.85. TE CENE VELJAJO DO PREKLICA. Parnik PANNONIA od Cunard proge odpljuje 21. junijj iz New Yorka v Trst in na Reko in stane vožnji list $25.00, Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. kov. Angležke in ameriške oblasti o sreČilo." VIadivostoško" brodo^e se je tem emu sultana niso ničesar vedeli, fnoiaviln »onot au -t dokler ni vojaštvo semkaj dospelo. Radi tega sta se ameriški konzul in angležki poslanik pritožila pri sultanovem namestniku, Mohamed el To-resu. Poveljnik došlega vojaštva je pa naznanil, da pride v Tanger v kratkem še več vojakov. Ras Ulah sedaj zahteva, da mora vlada vedno njega vprašati za svet, kadar imenuje governerje rodov v severnem Maroku. Sultan je tudi tej zahtevi ugodil. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še r zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne "Glej Hand*" pojavilo zopet pri otoku Oki ob japonskem obrežju. Tokio, 17. junija. Tukaj krožijo vesti o pomorskej bitki, toda ni jedna ni potrjena. Rusko vojno brodovje pojavilo se je najpreje dne 15 t. m. pri japonskem otoku Okino. Rusi so razstrelili tudi japonski transportni parnik "Izumi". Tokio, 17. junija. Sedaj se poročajo tudi podrobnosti o potopljenem japonskem transportnem parniku "Hitachi", kterega so Rusi razstrelili. Japonci so .pazili Ruse ob 7. uri zjutraj. Parnik je skušal uiti, toda Rusi so pričeli nanj streljati z name- toLTES* T^L na Pamiku. tWilcIJSKe pomoči, na kar Učinek streljanja je bil grozen in v'so Grke in Turke aretirali. Kadi Poo par minutah Je bil krov napolnjen s jih je stavil pod $1000 jamstva, mrtveci. Kri je tekla v morje kar v potokih. Jedna kroglja je priletela tudi v stroj in usmrtila na mestu 200 iaož. Parnik se je pričel polniti z \odo in potapljati, tako, da je bil ob G. uri zvečer popolnoma pod vodo. Kapitan imenovanega parnika je bil Anglež Campbell, kteri je skočil v vodo, da bi se rešil, kteri je pa najbrže vto-nil. Polkovnik, kteri je vodil vojake, je sežgal zastavo, nt kar je umoril samega sebe. Tudi drugi maat se je usmrtil. Trideset milj zapadno od otoka Shi-ro so Rusi napadli japonski transportni parnik "Sado". Na signale so ni hotel ostavili, To je pa moral radi vspešnega streljanja storiti. Rusi so signalizirali naj vsi vojaki ostavijo parnik, ktr so mnogi tudi storili, na kar so Rusi parnik zažgali. Petrograd, 17. junija. Iz Vladivostok^ se brzojavlja, da se tamkaj pripravljajo na sprejem portarthurske-i?a brodovja pod vodstvom podadmi-rala Vicojeva. Poročilo vladivcsto-škega brodovja ne omenja. Tudi admiral iteta ne naznanja, kje je sedaj vladi vostoška eskadra. Petrograd, 17. junija. Ljudstvo je z vspehom bitko pri Vafangu zadovoljno, kajti Rusi so se borili junaški, dokler se po trodnevnem boju niso umaknili 30 milj proti severu "Invalid" dokazuje, da so morali Japonci napad na rusko levo krilo opustiti, in da se jim je posrečilo z v po rabo vseh svojih rezerv priboriti na desnem krilu mali vspeh. Toda tudi za ta vspeh so se morali boriti ves dan. General Stackelberg je pričel z ofenzivo, ko so Japonci dobili pemoč. Položaj ni spremenjen, toda general Stackelberg se bode umaknil dalje proti severu, dokler ne dobi pomoči. To je sklepati iz poročila "Ass. Pr.", ktero javlja, o velikem gibanju ruskih čet ob železnici. Kam korakajo te čete, poročevalec ni smel poročati. Kje je sedaj general Miščenko, ni znano in baš to je velikanskega pomena. "Kadetje" v Harlemu. Dva člana "kadetske" družbe, katera spada v Sing Sing, Nicolo Gilo in Pietro Belosi, ktera sta prodala lSlet no Roso Bernsteinovo obsojena sta v šestmesečno ječo. Bernsteinova je bila cele tri tedne v nekej hiši na 110. ulici, predno je pronašla, da ni več — nedolžna. Grško-turške batine. ' V hotelu Endieott vršila se je bitka, ktere so se udeležili Američana Wm. P. Kichardson, bivši senator, in njegov brat, turški podanik T. J. Troji-dis in Grk Demetrij Kajis (Kajič). Orijentalci so zmagali. Okcident jo moral iskati policijske pomoči, na kar ...... ...............■ ----.. --i— "I..—.,1 " ••• ' i'" _____ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list ta Ameriko . . . $3.00 «• pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 44 pol leta.......2.50 " 44 Četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan ix-vzemSi nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ('4 Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi bres podpisa in osobnosti se ne natisnejo. x Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narofnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 10? Greenwich Street, New York City. Telefon t 3791 Cortland. Kapitalistični zločin. Sedaj, ko postajajo okoliščine o katastrofi "Sloeum" vedno bolj znane, je tudi vsakdo vedno bolj prepričan, da imamo zopet opraviti z kapitalističnim zločinom, kteri je provzročil smrt stoterim in stoterim mladim ljudem. Vzrok, da se je pripetila v na-šej luki taka nesreča je edino le kapitalistična siedljivost in dobičkoželj-nost posestnikov parnika. Mnogo je zakrivil tudi kapitan, kteri ni hotel voziti potem, ko je ugledal požar, takoj k obrežju. Toda kapitan je tudi le človek, kteri je mogoče po svojem prepričanju le dobro želel, kteri se je pa pri tem motil. Dosedaj naravno nimamo dokazov, da je skušal kapitan njemu zaupani parnik rešiti in da je radi tega žrtvoval toliko svojih potnikov. To bi bil naravno velik zločin. Nesrečo so zakrivili pred vsem posestniki parnika in oni uradniki, kteri morajo parnik večkrat v letu pregledati. Na parniku, kjer je bilo prostora za 3000 potnikov, bilo je le 23 mornarjev. kteri so pa bili nevešči novinci, ki še nikoli niso spustili rešilni čoln v vodo. Na parniku je bilo toraj pomanjkljivo in slabo možtvo. In vzrok 1! Kolikor manj je mornarjev na kakem parniku, toliko manj je treba izdati denarja za plače ob sobotih. Vešči mornarji zahtevajo večjo plačo, dočim se nevešči z vsakim denarjem zadovoljijo. Zato so imeli na "Slo-curau" tako malo število in tako slabe mornarje, kteri niso mogli reševati potapljajoče se potnike. Nadalje — sesalke za gašenje ognja r-iso delovale. Cevi so bile v neredu in iz njih ni prišla niti kapljica vode. Niti jednega rešilnega čolna niso za-mogli spustiti v vodo, ker so bili pritrjeni s — žico. Rešilni pasovi so bili segniti in so bili ljudem le v oviro. In vzrok vsemu temu? Družba,lastnica parnika, je štedila. Edino to je vzrok, da so bili vsi rešilni aparati nerabni in da je bilo vse le navidezno. Delničarji družbe morajo dobiti velike dividende in zato je moralo poginiti tisoč ljudi. Nesrečo so pa zakrivili tudi vladini inšpektorji, kteri morajo čuvati, da so naprave na parnikih v redu, kakor zahteva zakon. Pred pet tedni je vladni inšpektor pregledal parnik "Slocum" in poročal, da je na zgorelemu parniku vse v "najboljšem" redu. Takrat so gasilni aparati delovali, takrat so bili rešilni čolni v redu in takrat — po zatrdilu inšpektorja — so bili vsi rešilni pasi v redu, kteri zamorejo držati ljudi nad vodo. Toda prepričani smo, da je bila inšpekcija parnika "Slocnm" baš taka, kakoršni so bili rešilni aparati na parniku. Mi nimamo opraviti z nesrečo, temveč s zločinom — z kapitalističnim zločinom, kteri je v sredo zahteval smrt tisoč otrok in žena. Ljudje prežvekovalci. — Vojaški zdravnik Preszlich poroča v zadnji številki "Wiener Medizinische Wo-chensehrift" o dveh ljudeh, ki jih je on preiskal ter se prepričal, da sta prežvekovalca. Bolnika po kratkem • asu vračata hrano iz želodca v usta, jo znova zgrizeta ter jo šele potem prebaviti. Jeden teh bolnikov je ečki sin,ki že devet let prežvekuje. Kaj je vzrok tej nenavadnej bolezni, tem si zdravniki še niso na jasnem. Pes mu je rešil življenje V Me- klenburgu je nekega pivovarja zbudil pes s praskanjem po vratih spalnice. Ko je vstal, je zapazil, da je kuhinja, ki se je držald njegove spalnico, močno zaklenjena in da gori v nji. Pes je že preje odprl vrata na prosto, toda šel nazaj v kuhinjo, da je zbudil svojega gospodarja Izvirna poročila iz Ljubljane. (Dalje in konec.) Da Lahi tako postopajo, to bi naposled ne bilo za nas največje zlo, a veliko zlo je od pamtiveka naša slavjan-ska nesloga. Ravno na praškem shodu se je spet pokazalo in videlo, da niso vsi Slavjani res Slavjani. Vedli so se čudno Poljaki, kteri ne privoščijo svojim bratom Rusom v Galiciji narodnih, tO je ruskih šol. To je taka kratkovidnost in zaslepljenost, ktera se ne daje opravičiti in ktera je na našo vzajemno škodo. Poljaki tega ne razumevajo in se raje bratijo z Nemci. Zagovarjajo svoje stališče celo v dunajskih nemških listih, ker imajo toliko slavjanskega čuvstva, da bi se izogibali svojih sovražnikov, kteri jim samo tedaj pomagajo, kadar se bojujejo proti svojim bratom. Dosledno in prav v narodnem smislu nastopajo slovenski obrtniki v Celju. Imajo Slovensko obrtno društvo, ktero šteje 60 članov. Lepo je to število in znaten einitelj v narodni organizaciji. Društvo zastopa ne samo stanovske koristi, ampak tudi koristi slovenskega naroda. Jeseni se uprizori v Celju razstava za obrtniške vajence, in na tej razstavi se bode videlo kaj in koliko znajo mali obrtniki. Misel jo dobra. Razstavo aranžujejo Nemci in podpira jih vlada, tudi dežela. Povabili niso slovenskih obrtnikov, a zdaj so to popravili in so povabili "Slovensko obrtno društvo", naj se udeleži razstave. Slovenci so sprejeli vabilo, toda pogojno. Zahtevali so, da se v razstavni odbor po1_\-četa dva Slovenca, ktera bodet zastopala koristi slovenskih razst.ivljav, cev. Dalje so zahtevali, da Li imeli slovenski obrtniki v svojih oddelkih slovenske napise. To pa je tako zbodlo Nemce, da so odklonili slovenske zahteve, ker mora vsa razstava na naših slovenskih tleh imeti nemški značaj. Razstava bode torej brez Slovencev. Tako se bore naši sovražniki proti nam na naši zemlji. Trudijo se na vse kriplje, da naša mesta ne bi na zunaj kazala slovenskega značaja. Tuji značaj ima tudi naša solnčna Gorica. V njej gospodarijo Italijani, a vlada jih podpira, da ne izgubijo gospodstva nad nami Slovenci. Te dni so bile občinske volitve; zmagali so zopet Italijani. Zmagali so lahko, ker niso imeli protivnikov. Nihče se ni brigal za volitve. Izmed 800 volileev v jed-nem razredu prišlo je volit le 80 volileev ! Zadovoljen ni nihče z gospodujo-čo stranko, a tudi nihče ji ne nasprotuje. Pravijo, da stranka sama propade, ker slabo gospodari in le dolgove dela. To je slaba taktika. Organi-zovati se je treba. Zdrava organizacija vse doseza. Vsaka organizacija je dobra stvar in prinaša koristi. Ako živita v tujini le dva Slovenca, dobro je, da se slo-žita in osnujeta zavezo. Ako pride tretji, najde že gotovo zavezo in se jej pridruži. V slogi je moč, a v moči je zmaga. V Monakovem na Bavarskem živi nekaj slovenskih umetnikov. Duša vsem je znani slovenski slikar profesor Anton Ažbe, kteri ima v Monakovem svoj atelije. Ažbe je zbral v kolo svoje Slovence, kteri prebivajo v bavarski metropoli, a povabil je v to kolo tudi Hrvate; osnoval je društvo in je krstil z imenom Hrvatska. Kdo drugi bi-morda zahteval, da bi se društvo imenovalo "Slovenija". To ni potrebno. Društvo se naj zove po hrvatskem ali slovenskem imenu, to je to. Glavna stvar je, da ima društvo slavjansko ime in da je siavjansko. V Monakovem živi tudi nekaj Srbov, kteri imajo svoje društvo Srbadijo. Vemo, da niti jednih, niti drugih ni preveč v Monakovem, in ako tudi niso vsi umetniki, ali to je res, da bi bilo najlepše, ako bi vsi imeli jedno društvo, in naj se to društvo potem imenuje kakor se hoče. Glavna stvar je, da je društvo slavjansko in da Člani zastopajo skupne slavjanske težnje in koristi. Ker že poročam o društvenem življenja, omenim naj vsaj kratko, da v nedeljo, dne 5. junija praznuje slovensko delavsko društvo Slavec v Ljubljani svojo dvajsetletnico. Osnovalo se,je namreč leta 1884. in je letos dovršilo dvajsetletno dobo svojega delovanja na polju slovenske pesmi. Ne navajam tega zato, ker slavijo to slavo slovenski delavci, kteri imajo na svoji krasni zastavi ne samo zapisano, da so slovenski delavci, ampak zato, ker je to društvo porodila prava slovenska zavednost in ker so člani društva "Slavca" mnogo storili za narodno probujo. Nastal je "Slavec", ko je še vladalo narodno mrtvilo v delavskih krogih in ko je še slovenski delavec v ljubljanski nemški kazini prepeval nemške pesmi. Poglejte danes naše slavce, kako vam krasno po-jo in kako jih vabijo Slovenci na udeležbo pri vsaki narodni slavnosti. — Omenjam "Slavca" in njegovo slav-nost tudi radi tega, ker jeden njegovih prvih ustanoviteljev živi v Ameriki in se še rad spominja svojega delovanja pri "Slavcu". Frank Sakser bil je še takrat predsednik "Slavcu", ko se je blagoslavljala na slovesen način družtvena zastava. Deloval je neumorno pri družtvu, posvečeval mu svoje mlade moči in ima z nami zadoščenje v tem, da "Slavec" krepko stoji in vrlo napreduje. Ko se je osnovala v Ljubljani slovenska opera, potrebovali smo opernega pevskega zbora. Takega zbora ni imelo slovensko gledališče in ako bi angažovalo posebne pevce za opero, stalo bi to bilo omogočeno, da bi mirno živeli jeden poleg druzega in bi vspešno reševali skupna gospodarska in državno, politična vprašanja. Cim prej izginejo sporna narodna vprašanja iz državnega in deželnih zborov in se odkažejo mnogo denarja, gotovo toliko, da tega rovim narodnim upravnim zborom, ne bi premogle skromne gmotne raz- tem prej pride do sporazumljenja med' mere slovenskega gledališča. Takrat narodi, je priskočil "Slavec" s svojimi vrlimi pevci slovenski operi na pomoč in tako smemo reči, da je "Slavec" bil med tistimi rodoljubi, kteri so slovenski operi v Ljubljani položili temelj. Sodeloval je operni pevski zbor, sestavljen iz "Slavcev" za majhno na- AMERIŠKIM SLOVENCEM ! Prve dni meseca julija nameravam odpotovati v staro domovino in se grado, sodeluje še danes, in se torej zdraiti v domačih Toplicah pri No-vidi, da neumorno nstraja v kultur-jVem mestu; ob tej priliki pa bodem nem sodelovanju. ftndi navzož pri ŠTIRIDESETLET- Slo venci imamo mnogo davkov. Naj- NTCI LJUBLJANSKEGA "SOKO-več imamo takozvanih narodnih dav- LA". Kaj je baš ljubljanski "Sokol" kov. Ali tem narodnim davkom niso storil v probndo našega naroda, mi podvrženi vsi imoviti Slovenci. Pla- pač ni potreba navajati; vsakdo ame-čujejo te davke samo tisti, kteri ho- riških Slovencev se spominja "Soko-čejo, to je, kteri so iskreni rodoljubi, lov" v rudečih srajcah, po vseh vaseh Koliko je društev in narodnih organi- naše ljnbe domovine je poznan in pri-zacij, tolikokrat moraš biti član. Ob ljubljen. Ob tej priliki nameravam rovem letu se pobira članarina in pla- podariti zasiavi lju bij a!n -čati je treba pobotnico za pobotnico, 'skega "Sokola" krasen trak v Družba Cirila in Metoda, družba sv.1 ameriških barvah v imenu ameriških Mohorja. Sokol Slovenska Matica, Slovencev s primernim napisom. Res, Glasbena Matica, Slovensko planin- da mi je mogoče samemu omisliti tak sko društvo, Slavec, Ljubljana (pevsko društvo), Pisateljsko društvo, Dramatično društvo, Gospodinjska šola, in še mnogo društev je, ktera tvorijo narodno organizacijo, in vsa ta koristna društva je treba dejanjski podpirati. Pravi rodoljub to rad stori in nikdar ne godrnja, kadar je treba položiti "mal dar domu na oltar". Za vzajemno stvar treba prinašati skupnih žrtev. Rekel bi, da to niso ^ai-od..^ ži t* nego to je narodna dolžnost, naša sveta dolžnost. Narodne potrebščine pa rasejo od dneva do dneva. Premalo dohodkov ima vzlasti Družba sv. Cirila in Me-, toda, a tudi druga društva ne morejo delovati vspešno, ker jim nedostaje sredstev. Rodoljubi izmišljajo to in ono, kako bi pomagali društvom. Na-pravljajo se loterije in tombole, a vse to je jako drago, da se marsikdo boji izdatkov, kteri presedajo razmere. A društvom je treba novih virov. Novi vir so nam odprli Čehi. Izmislili so si narodni kolek. V dobi kolkov že živimo, zakaj bi si ne nakladali še svojih kolkov? Za vsako vstopnico se pobira kolek. Kdor se vdeleži kake slavnosti, plača vstopnino, a vrhu tega še dva vinarja v imenu "narodnega kolka." Prvi narodni kolek so uveli te dni Slovenci na slavnosti v Kasovljah in Andražu na Goriškem. Ti postranski prispevki se darujejo kakemu dobrodelnemu ali kulturnemu "namenu, recimo za Družbo sv. Cirila in Metoda, ktera je vsestranske podpore najbolj vredna in potrebna, in tako se doseza mnogo dobrega in koristnega po geslu: "Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača." A. T. trak, ali rad bi imel, da bi bil v istini dar ameriških Slovencev, zato prosim, zavedne rojake, da bi kolektirali SAMO PO EN CENT, samo da je namen pravi in svotico tem preje meni dopošljejo. Svotico iz vsakega kraja bodem objavil. TORAJ MALI DAR, ZA PONOS NAŠEGA NARODA! FRANK SAKSER. Kranjsko slovensko katoliško toflp. iitto s« Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dn6 31. januarja 1902 t PernisylranUL ODBORNIKI; Pre Kabol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Mato«,, P. O. Box G52, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: fareat City, Pa. John Telban, P. O. Box 60^ DroStveno glasilo je "Glas Naroda?*. Nova parobrodna dražba Anstro-Americana. Nova parobrodna družba avstrij-uko-amerikanaka (bratje Kosulič) se je ustanovila in osobni parniki bodo vocili iz Trsta in Reke v New York. Cena je celo nizka in sicer v T r a t in na Reko is New Yorka $30. k Trsta v New York pa odo REŠITEV AVSTRIJSKEGA BLEMA. PRO- Nemško-liberani poslanec dr. Chia-ri je nedolsjo temu izvajal, da avstrijski problem se da rešiti le potom na-eijonalne avtonomije. Sedaj je zopet — v pogovoru z jednim sotrudnikov lista "Reichswehr" — razvijal svoje nazore o tem vprašanju in je soditi, da je mož res med najpametnejimi in najpoštenejimi v nemških vrstah. — Razvoj političnih razmer — pravi — v zadnjih letih kaže jasno, da v Avstriji ni več možno, da bi jedno pleme vekšalo svojo moč in vpljiv svoj na škodo druzega plemena. S silo se danes ne doseza nič več, ker vsaki narod je odločen za obrambo svojega. Avstrija ne bode nikdar narodno jednot-na država. Zato treba najti sredstvo, ki naj združi posamične narode na skupno gospodarsko in kulturelno delo ter jih dovede do prepričanja, da bode koncentrirana moč skupnosti varovala ekzisteneo posamičnih delov. V to treba skrčiti število narodnih spornih objektov izlasti v jezikovnem konfliktu. To pa se more zgoditi le potom narodne avtonomije, ki dovede od narodnega ločenja do narodnega jederaliziranja. Vsaki narod naj sam ureja svoje čisto narodne in specifično kulturelno stvari, vsaki narod naj svoja duševna in materijalna sredstva porablja najprej za svoj narodni razvoj. Vsaki narod naj sam določa svoje narodne in kulturne potrebe, a potem naj za te namene obdačuje samega sebe. To bi bila narodna samouprava. Dosedanje šolstvo sloni na šolski občini, ki je teritorijelno ob-mejena. Odslej naj bi bila narodno obinejena Ker bi se tako obmejenje izvršilo tudi na drugih poljih prišli bi do narodno-političnih upravnih okrajev. Narodne šolske obeiue bi se zdru-iile v večje šolske okraje, ki bi bili podrejeni skupnemu narodnemu šolskemu svetu. Ta bi bila najvišja instanca za šolsko upravo in bi določal tudi splošni narodni šolski davek. Davki, ki jih sedaj država, dežela in občina plačujejo v šolske namene, bi se naložili kakor poseben naroden davek davkoplačevalcem, ki bi jih ob-sezal narodni kataster. — Tako postopanje bi se uvedlo tudi za druge, specifično narodne stvari, a posledica temu hi bila, da bi mnogo spornih narodnih vprašanj izginilo iz splošnega l>o]itičnega življenja in narodom bi Iz Trstr. v Ljubljano velja vožnja $1.13, v Zagreb $2, t Karlovec 91.G«, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30. Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia". PREMEMBA VOŽNJE. Parobrodna družba Austro - Americana (bratje Kosulič) je spremenila svoj vožnji načrt in sicer: prvi parnik "GERTY" odpljuje 7. julija iz New Yorka v Trst, drugi parnik 'GIULIA' odpljuje 21. julija iz New Yorka v Trst; tretji parnik "FRIEDA" odpljuje 4. avgusta iz New Yorka v Trst. Cena je do Trsta aliReke $30. Parobrodne listke prodaja FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STR., NEW YORK in 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. mr POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sea otvoril novo urejeni saloon pri „Triglava" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegličče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodera v prve/ vrsti za točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSe!) Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo vsčkrat počastiv s svojim obiskom! Mohor MladUč. 617 So. Center At., blizo 19. ni. CHICAGO, ILLINOIS* V !?st i PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD,1 ;{] ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere-^J mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-Lei noma ozdravljen od svoje bolezni. Tse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega ( iii iikušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem rrl L narodu in potrdujemo, da je t Prof. Dr. E. C. COLLINS, j iz vseučilišča v New-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesli. f|j Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh-t»J urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, if? nj prehlajenje, revmatizein, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali fn telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemoroide), onemog- f]_ jjj lost pri spolskem obsevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, teče nje iz p. g uše5 ali oči, gluho^t, slepost. raka, hraste, garje in rane, Šumenje rrJ v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca p kakor vse osta'e notranje in zunanje bolesti. Prof. ('ollins je «] jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sitilis kakor tudi vse SP0LSKE BOLEZNI PRI M0ŽKIH IN ŽENSKAH. . j| Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere jd spolske bolezni zmiraj, ozdravil. fj Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do-kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen ril želodca in slabo prebavanje že-k\ lodca ozdravljen. katar Slavna zdravilnica Collins Bolezen na phi-ova; each naduha in kronične bolee ne v želode Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tu Vaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni' mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in a tudi ta mi ni mogel pomoči, j Janko pl.Krilrič tako da sem se odločil da Sinn 11 Lu z ar, Tyrone, Pa, nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st. kom tudi "e iednega centa. Reading Da. Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila raDU sem od-Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem riJ mah ozdravil. t|J priporočiti Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku VaS M, Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na £1 Profes. Dr. E. C. COLLINS, | 140 W. 34th Street, New York. I Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša rrl zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. Rojaki unčajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnaža najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje todi slike. * * + * * Velja za vse leto • . $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. ——————— Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MIINNESOTA. uradnuuj Predsednik: JOKN HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Hum. Podpredsednik' JOHN KERZlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St, Calumet, Mi«k Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely. Min*. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 8t. Clair St., Cleveland, Ok!«. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 11« 7th St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg. Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^066, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: G«o. L. Brorich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poeiljatv« naj se poSljejo blagajnika: Ivaa Gevia, P. O. Rex 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika. Društvoma glasilo jo: "GLAS NARODA". Evropejske in druge vesti. Petrograd, IS. junija. Semkaj se po rt k-a, da so liusi v Port Arthuru zaprli poročevalca Ilektor Filler j a od lista "Chicago News". Petrograd, 18. junija. Varšavskega generalnega gubernatorja, generala Cerkova, je zadela srčna kap, ko je cvedel o smrti generala Bobrikova. Berolin, 18. jnuija. Pri vožnji z avtomobilom pri Homburgu ponesrečil je avstrijski tovarnar Friderik Leitcnberger, kteri je težko ranjen. Pariz, 18. junija. Ministerstvo ino-st ranili
  • l naznanja, da bode Francija posodila cesarstvu Maroko $12,-500,000, ktera svota se pokrije s ea-rinar^kinu dohodki. Lizbona, 18. junija. Ameriški poslanik priredil je včeraj pojedino v i h »čast ameriškega admirala Barkerja, čegar brodovje odpluje danes v Gibraltar in od tam v 1'ireos na Grškem. Liverpool, 17. junija. V spremstvu svoje soproge, dospel je semkaj pro-rok John Aleksander Dowie in se ukr-eal na parnik " LucaniaDanes odpotuje v New York. Tanger, 18. junija. Sultanov zastopnik Mohamed el Tores je vsled zahteve roparja Ras Ulaha aretiral šeika Boni na in Sahura. Svota za odkupnino Perdicarisa in Varleya je pripravljena. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Novem mestu: 18. maja: brat Ivan Nepomtik (Pavel) Dermota, brat lajik frančiškanskega reda, G0 let ^-tar. — 22. maja. Anton Možina, gostilničarja sin leti- — 26. maja: Ivana Grom, soproga pisarniškega pomočnika, .'10 let. — 28. maja: Uršula Ii*-ški, uradnikova vdova, 82 let. Iv. Me/.naršie, posestnik, gostilničar in mesar, 03. let. Umrli so v Ljubljani: Apolonija Gnezda, stara 87 let. — Marija Viz-jak, lončarjeva vdova, 09 let, Radec-kega eesta št. 11 — Margareta Som-nitz, urarjeva hči, stara 5 mes. Emilija Sorn, hčerka profesorjeva, stara 7 in pol leta. — Amalija llabič, postre-sčekova hči, stara 3 leta. — Rudolf Eggenberger. zasebnik, star 42 let. — Jakob Zeleznik, železniški vslužbenec, star 47. let. — V bolniei: Ana Zupan, dekla. stara 20 let; Marjeta Vodnik, mestna uboga, stara 00 let. V Ljubljanici utonil je dne 5. junija popolndne nasproti vojaške plaval-r.iee sedemletni učenec Emanuel Ba-ran, sin učitelja na obrtni šoli, Josipa Karana. Deče je jx> procesiji prišel domov, vzel košček kruha ter dejal, da gre kruh ribam metat. Truplo ponesrečenega dečka so dobili šele drugi dan. Nesreče. Anton Rus iz Praproč, občina Polhov Gradec, je vozil voz detelje. Padel je iao nesrečno pod voz, da si je roko zdrobil. — Ivan Franko i/ stare l»ke je padel s češnje in si zlomil nogo. Pri razstreljevanju ponesrečil je pri zgradbi nekega vodnjaka 17letni jiosestnikov sin Jakob Šepee iz Dane, (kraj Lož. Mina se je predčasno vžgala in &epec je dobil take poškodbe, da je bil takoj mrtev. Strela in ogenj. Iz Stare Oselice se poroča: Dne l. junija je strela proti večeru vdarila v hlev posestnika Blaža Debelaka, domače Jezeršeka. V trenotkn je bilo vse v ognju. Kljub najgostejšemu dimu, ki se je valil po hlevu, je gosjx>dar brez znatne po~ šk od be izgnal vso živj.iO na prosto. Zgoreli sla Je dve teleti, jeden prašič se je precej opekel. Velik plamen je naznanjal grozno nesrečo po širni okolici. Sosedje so prihiteli na pomoč, da se ogenj ni prijel hiše, ki je komaj -est metrov oddaljena od hleva. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje, nad 300 stOtov sena, mnogo slame in stelje, pet vozov, mlatilniea, slamo-reznica in drugo orodje. Nesrečni gospodar je jako blaga duša; pomagal je rad vsakemu, ako je imel bolno živino ild. Zato upamo, da ga bodo hvaležna in dobra srca v nesreči gmotno jnxlpirala. — ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča. Dne 30. maja je vihrala oz St. Lenart huda nevihta z gosto očo, ki pa ni napravila nobene škode. Od vseh strani so drli hudourniki v Mišji dol, ki je bil podoben jezeru. Tedaj pa gre pridna in vzgledna Hrastnikova deklica od Sv. Trojice ez brv. V glavi se ji zvrti, pade v vodo in valovi jo zakrijejo, mrtvo truplo je voda zanesla na suho. Mati se je žalosti zgrudila, ko je zvedela grozno nesrečo. Porotne obravnave v Mariboru so se dne 0, junija pričele. Na zatožni klopi sedi Antonija Vidovec, obtožena detomora. Strela nbila je na dvorišču kemične tovarne v Hrastniku, delavca Filipiča. "Frankfurterica" na c. kr. okr. sodišču. V Radgoni na Štajerskem so imeli na binkoštno nedeljo neko veli-konemško slavnost. Med drugimi veli-konemškimi zastavami, frankfurtari-earni. je bila tudi ona, ki je vihrala na e. kr. okrajnem sodišču! Tudi sodne oblasti na Štajerskem so pritegnene v vrtinec velikonemškega besnenja. Načelnik sodne uprave v Avstriji pa je sedaj — dr. Ivoerber. Zistem postaja zelo odkrit, to se mora priznati. V Dalmacijo pošilja generale oštevati poslance in voditelje naroda, ker se (po svoji dolžnosti) bavijo z narodno politiko. Na Štajerskem pa razobesijo na poslopjih sodnih oblastij zastave v znak sodelovanja na političnih demonstracijah, kar menda ni v najlepšem soglasju z nalogo, ki jo naj vrše te oblasti! PRIMORSKE NOVICE. Nesreča pri streljanju proti toči. — V Lindaru pri Pazinu sta hotela streljati proti toči 381etni Avgust Baka 111 331etni Anton Jedrejčič. Strela je udarila v top in raznesla njega vsebino. Oba sta nevarno ranjena. Pri deželnem sodišču v Trstu so se vršile dne 25. maja sledeče kazenske razprave: Proti 241etnemu Karolu Šturmu, rojenemu v Trstu a pristojnemu v Senožeče, radi zločina tatvine. Bil je ob-dolžen, da je dne 7. maja ukral na škodo tvrdke Cosulicli jedno posodo barve, vreduo 17 kron 50 vin., ktero pa da je vrgel od sebe, ko jc redar tekel za njim. Bil je oproščen obtožbe, ker se mu ni moglo dokazati, da je on vrgel od sebe posodo. Proti 22!etnemu Ljudevitu Tessito-re, doma iz Moggio pri Vidmu v Italiji, radi zločina nevarnepa pretenja. Na večer dne 30. aprila t. 1. je Tessi-tore v Lovrani čakal na ulici, z debe-lim kamenom in z jedno prazno buteljko v rokah nekega Šindra, rekoč, da ga hoče umoriti. Bil je obsojen na 1 mesee ječe, poostrene z jednim postom in na izgon iz avstrijskih dežel ]>o prestanej kazni. Proti 221etnemu kurjaču Gustavu Steinholzu, doma iz Stockholma na Švedskem, radi zločina javnega nasil-stva, izvršenega dejanskim protistav-Ijenjem javnemu stražarju. — Zvečer dne 2. t. m. imel je Steinholz neki prepir se štirimi osobami v ulici del Ba-stione. Ker je videl, da ne more nie opraviti proti štirim, je začel bežati, 1 oni so jo udrli za njim ter vpili: "Primite ga! Primite ga!" Na to -pitje je priletel stražar Josip Kofau ter hotel ustaviti bežečega Steinliolza, a ta ga je udaril s pestjo po ustih ter mu prebil dolnjo ustnico. Sodišče ga je oprostilo obtožbe zločina javnega nasilstva ter ga obsodilo radi prestopka proti osobni varnosti na 3 dni zapora. Proti 281etni bolniški postrežniei Erminiji Sciannamea, doma iz Trsta, uvdi nemarnosti v nadzorovanju. To-ženka je bila postrežnioa v norišnici pri sv. Jnstu. Njej je bila izročena v oskrbo in nadzorovanje umobolna Lucija Korlevič. Zvečer dne 3. aprila t. 1. ,ie pa Lucija Korlevič zadušila umo- ; bolno starko Nežo Menzel. Bila je obsojena na 14 dni strogega zapora po-estrenega z jednim postom. | Draginja mesa. Tržaški mairistrat bode vprašal večje občine, ali be ne bilo umestno, storiti pri ministerstvu korake, da se dovoli uvoz prekomor-skejra mesa in da se odpravi zaprtje meje, oziroma, da se prepove izvoz živine. Samomor ali nesreča? Dne 4. junija opoludne so našli v vodnjaku na zemljišču Ferluge pri Sv. Mar. M. spodnji v Trstu utopljenega 021etnetra 1. M. Majerla. Pokojnik je zapustil štiri hčere in jednega sina, kterih najmlajšemu je 16, najstarejšemu pa 25 let. Stanoval pa je ž njimi na št. 80 pri Sv. Mar. M. spodnji. Ni znano, ali je starec padel v vodnjak po nesreči, ali je s samomorilnim namenom sam skočil vanj. RAZNOTEROSTI. Male hrvatske novice. — Za "Hrvatski dom" v Sarajevu je daroval škof J. J. Strossmayer 1000 kron z željo, naj se v novemu domu zbira vse, kar je pošteno in spoštovanja vredno, da se v njem nikoli ne neti mržnja proti bratom druge vere, in naj se tudi bosanski Hrvati zavedajo, da so veja slovanskega stebla. Tako piše škof Strossmaver v času, ko razglaša klerikalno ' 'Hrvatstvo", da je smrtni greh, če gre katoličan v pravoslavno cerkev k molitvi za zmago ruske armade. — Pretep v sodni dvorani Nedavno sta re sprla in stepla pri sodni razpravi v Zagrebu odvetniški koncipijent dr. Sachs in mladi odvetnik dr. Vladimir Frank. Frank je rekel Kaehsu "zelen deran", za kar mu je ta dal zaušnico, a Frank je nasprotniku zalučil z vso silo črnilnik v glavo. Sodnik ju je obsodil v globo 100 Iv., ozir. 50 K, a zadeva se je vrhu t ega izročila odvetniški zbornici in banski stolici. Nepričakovana dedščina. Pomožni zaklad londonske ptiicije je pred nedavnim nepričakovano ^dedoval 650-000 mark. Leta 1894 je umrl v Londonu Whiting ter zapustil svoji hčeri Juliji 050,000 mark z določbo, da vsa svota pripade pomožnemu zakladu londonske policije, ako se hči poroči brez dovoljenja njene matere in strica Preteklo leto se je 321etna Julija res poročila z generalom Sir Alfred Tur-ner-jein, d asi ravno se je njen stric zo-perstavljal tej poroki. General Turner je sicer uložil pritožbo proti temu razlogu, toda izgubil tožbo v vseh instancah. Za gospo Julijo je to zelo neprijetno, ker je obče znano, da jo je general le zato poročil, ker je mislil, da dobi ž njo tako velikansko svoto. Stavka stradajočih. ' 'Naprzodu'' se poroča iz Kališa: V Sodski jetniš-niei je zaprtih 127 političnih jetnikov. Da se zavarujejo pred brutalnim ravnanjem, niso hoteli zavžiti nobene hrane. Stavka je trajala štiri dni ter pe končala s popolno zmago jetnikov. Dovolilo se jim je uporabljati luč, kupiti si tobaka ter se oskrbovati na svoje stroške. Kljub temu razpori s pazniki še niso ponehali. Največji kadilci. Tukaj poda jemo zanimivo statistiko porabljanja tobaka v raznih večjih državah. Ho-landci so največji kadilci. Vsak njih porablja na leto povprečno 3400 gramov tobaka. Zjedinjene države porabljajo na vsako glavo svojega prebivalstva 2010 gramov, Belgija 1532, Nemčija 1432, Avstralija 1400, Avstrija 1350, Norveška 1135, Danska 1125, Kanada 1050. Pod 1000 grami porabijo Francoska s 967, švedska 940, Rusija 910, Angležka 680, Italija 635, Španska 550. Največ cigaret se pokadi v Italiji, za njo prihaja takoj Španija. Hipnotizirana poštarica. Poštariea v Zuranju (Ogrsko), vdova Bella Les-senyi, je brzojavila 24. januarja t. 1. preiskovalnemu sodniku v Rabo, da je bilo v poštni urad vlomljeno in iz blagajne ukradenih 1600 K. Poštariea je preiskovalnemu sodniku izjavila, da jo je ropar napadel, ji zamašil usta in dočim je ona vsled tega omedlela, je ropar vlomil v blagajno ter pobral denar. Med škontriranjem blagajne je preiskovalni sodnik izrekel pošta-rici sum, da se tu ni izvršil rop, temuč je denar poneverjen. Poštarica je v začetku tajila, potem pa priznala, da je sama denar poneverila ter si potem izmislila roparsko povest. Pri glavni razpravi pa je poštarica tajila zločin ter tudi tajila, da bi sploh bila kaj priznala. Ako govori zapisnik drugače si je treba to tako razlagati, ker je bila vsled večdnevnega zasliševanja popolnoma izmučena in. brez volje ter je vsled tega vsemu pritrdila, kar jo je preiskovalni sodnik vprašal. Trije zdravniki psibijatri so konštatirali, da je obtoženka histerično zmedena, ter zelo nagnjena hipnozi. Sodišče obeh instanc je poštarico tudi oprostilo, češ, da to, da je zločin obstala, še ni dokaz, da ga je tudi izvršila. Mr. F. H., Butte, Mont. Vaš dopis je osoben ter ni za natis. Pozdrav. NOVA PAROBRODNA ČRTA KJE STA ALOJZIJA TURK soproga podpisanega, preje se .je pisala ALOJZIJA BLATNIK, doma je iz vasi Gorenje Vimpolje pri Sevnici; odpeljal mi jo je MATEVŽ HREN, doma iz Šmartna pri Gorenjem Gradu, po domače se mu pravi Gnadčev. Rojake prosim, ako kaj o njih vedo, da mi blagovolijo naznaniti. JOSIP TURK, P. O. Horr, Park Co., Mont. (18-24) KJE STA JOSIP IN ANTON MAL- .. NAR, doma iz Čabra, Hrvatska. Pred 7 meseci sta bila v Dunleith, Miss., kjer se bavita z izdelovanjem dog. Kdor ve za njun naslov, naj ga naznani: FRANK MALNARJU, Toronto, Ohio. (17-18 6) Kje je JAKOB PLEŠKO, doma iz Kožarjev pri Ljubljani? V Ameriki je blizo štiri leta, nekaj časa je bival v Jolietu, 111., in imel na pošti Boxo 34, ali že eno leto ne vedo o njem prav nič. Njegov naslov naj se v njegovo korist naznani "Glasu Naroda, ali dr. Frank Vouku, c .k. notarju v Ljubljani. (10-22-0) KURZ. Za 100 kron avstr. veljave treba je i dati $20.55 in k temu le 15 centov za j poštanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Kretanje parnikov. V New York bo dospeli: La Savoie 17. junija iz Havre z 938 pot. Dospeti imajo: Albano iz aHmburga. Panonia iz Reke. Frieda iz Trsta. Etruria iz Liverpeola. St. Louis iz Southampton*. Bluecher iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Arabic iz Liverpoola. Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Odpljuli so: Philadelphia 18. jun. v Southampton. Zeeland 18. junija v Antwerpen. Bulgaria 18. junija v Hamburg. Campania 18. junija v Liverpool. Anchoria 18. junija v Glasgow. Odpljuli bado: Kaiser Wilhelm der Grosse 21. junija v Bremen. Rotterdam 21. junija v Rotterdam. Panonia 21. junija v Reko. Majestic 22. junija v Liverpool. Friedrich der Grosse 23. junija v Bremen. Bluecher 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v Havre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genovo. Ganjenim da bo rojakom najmanjam, HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, ▼ Washingto an patentirane za Ameriko. Delo J« izvrstno in solidno. Cene so zelo aiske in sem prepričan, da bodo odjemalod zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob. MS Bri4m 8k. Mi*. UL VARUJTE TRSTOM, HEEO i NEW Y0RK0M. Cena $28 in $30. UN10NE AUSTRIACA Dl NAVIGAZIONE ru m videč mucemstvo svojega tova-1 , ,. ,____ risa Ilije, ki se je vpričo njega vršilo, bil je Guzetič nezmožen, da bi se bil zagovarjal v navdušenem govoru ena ko svojemu predniku svojo daljno domovino. Osodepolna in historična je bila ta vožnja. Ostro se je ukazalo dvornemu kurirju, naj pospeši kolikor mogoče ___ . . , . , . I svoj pot; kajti jako važno poročilo Bijev javni zagovor, slavni sodn, g ^ ^^ hnz ^ zbor, je tudi moj. Za njegovo resnico ^ ^ ^ ^^ doIofienem gas„ pncala bode tudi moja smrt in klicala maščevanja iz nebes na tlačitelje vseh človeških pravic. S temi besedami odgovoril je Guzetič zapovedi, naj opravičuje svoje zlo einstvo. Skusil je zaradi tega tudi ka- ,n>'eS®1> prijat t Ij običajno iazt«. . . ^ jj^ je tedanja okorna zalnico, dokler mu ni *zgmola zavesti „ ,J ' J " , ? » . Ivoznia po slabih cestah dopuščala, ter ga rešila daljnega izpraševanja. ■ , . , , ■Do Gradca se je poslancu celo posre Slutil je dvorni poslanec, zvedevši po Marku Gregoriču in Jeli o cesar-skej milosti, kaj je pisanega v pismu hrvatskemu banu. Smilila sta se mu njegova spremljevalca in nesrečna obsojenca; zaradi tega pospeši svoje po- Dr u k • ksj ice: Zbirka domačih zdravil 60 cL Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. 35 do 45 centov »slone; atere belo pregernove poezije, vezene 75 ct. ali črno vino 50 centov ralona. R«»- | Pr-rfernore poezije, broširane, 50 ct. lin« 55 ct. ralona. Kdor kupi Skozi širno Indijo 40 ct. kakor 50 galon vina, more deti $2.00 jNa ^jakih otokai 30 «t- za posodo. j knjig« življenja $1.60. D rožnik od $2.25 de $2.75 Qb ti^ večerih $1.7s> Iona, ali v o vice po $3.00 *alona. Abecednik za slov. ljudske šole 80 c*.|Jua Ohampa^ne Pri večjem naročilu dam popust. lDimnik| rioven8ko-nemški besedi^ak »La Lorraine Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICQ-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SOi ,,La Lorraine", na dva vijaka.................. ia.ooo loa, Savoie", ,, m d ------------ j^L« Touraiae1', „ „ ■■ .............. iiL'AqaiUine", M ■> »i .............. ,,L» Bret&gne",............................. ,,La Champagne",...........---------....... „La Gucogne", —.......................... gjgf Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. ori dopolndne. ParniH ojuiejo l« priitaniiča itv 42 North BIver, ob Morton Street! ia.ooo io.ooo io.ooo 8.000 8.000 S.ooo a5.000 konjskih bmU. »S-000 •• •• IZ.OOO „ |f 16.000 „ n 9.00a „ n 9,00a ,| n h m •'.a Savoie S apoštovanjem . 90 oentoT ŠTEFAN JAKSHE, Prva nemške vsdnica 35 et. P. O. Box 77, Crockett, California. | Pregovori 30 ct. Contra Coeta Co. 14-11-04 La Touraine ♦La Savoie JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-1 Najdenček 20 ot. jejo vsa druga ameriška vina. Mlinarjev Janes 40 ct Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevaki katekizem 15 cl Andrej Hofer 20 ct. Boerske vojsk« 80 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 at-Erazem Predjamski 15 ct . Naselnikevs bči 20 et. Eno leto med Indijanci 20 «t. May, Ery, 20 ct. Pavlih* 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Pošteni ako rič 20 ct. Narodne pripovedke se mladiao, L in II. zvezek, vsek 20 ct. Pri Vrbovčtjm Grofri 20 Ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palsvsnu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct_ Izdajalca domovine 20 ct. V delu je refiitev 30 et. Izdal ni niti najmanjšega črteza -. . . , , . . "... , . lcilo za pol dneva navadni potni obrok kmetskem uporu in o svojih sknvnih I . ' .. . prehiteti. Racunil je potem, da dospe ' ' 1 _ ____|v Zagreb, ako ne najde nenavadnih NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON, BBJNJEVEC, za kterega sem im . , , . portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 ________ „ U steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje Rodbinska areča 40 ct. vrste, ker je žgano na isti način, ka- | Knez Črni Jurij 20 ct. kor doma na Kranjskem. NAROČBAM JE PRILOŽITI DENAR Za obila naročila se priporoča Budeče vino (Concord) prodajam prehiteti. Računil je potem, da dospe pe 50c galono; belo vino (Catawba) .v Zagreb, ako ne najde nenavadnih po 70c galono. Posrečilo se ni tedaj javnemu zbo- ovir> za eel dan pre^ kot je doio5en0) ru. Hijevej in Guzetičevej zatožbi iz- aamre£. v štirih dneh namesto v petih, vabiti občno zanimivost ter odkriti Vendar čudna osodaj ki je Spremljala pričakovane, skrivne spletke uporni- nesrečno kmgtstvo na veke in veke, kov v treh deželah. Zbor je bil celo primoran svojo sodbo izreči v nepri-,v sicer brezpomembno potovanje ce Grof Radecky uu cu Lsžnjivi kljukec 20 ci. Repoštev 20 ct. VrtomiroT prstan 20 ct. Hnbsd, pripovedke L, II., III tek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 cl Sv. Genovefa 20 ei. Vojake se Turškem 40 ot čujočnosti zatožencev. Naravno je bi-kurirja. lo tedaj, da ni nihče ugovarjal obsodbi, ki se je glasila: "Smrt kmetskemu uporniku Na Spodnjem Štajerskem je namreč že mnogo dnij zapored deževalo. Povrh je zapadel pred nekimi tedni ve- ncu m C izetiču." rV r 21. Pred vaše lice dolazi slab. ■ staškemu vojvodi kmetu Iliji Grego- Hk gn ' štajerskem in Hrvatskem, njegovemu zavezniku neri,Aen do\go tT^joe dez r^z- topil je potem snežno odejo ter izpre-mcnil takorekoč vso deželo v neprese-žno močvirje. Južen pomladanski veter, bilo je iznemogao starac, pred^ vas. I namreč zadnje dni meseca marca, jel koji ste vrhovno sodište v je tudi tajati ^ oddaljenih krajih in ovoj zemlji, i traži od va? Lorah sneg. Naraščali so studenci, po-pravdu. Senoa. toki in reke, pojeni s preobilo snežni- Nacrla sodba dunajskega sodnega <;o. Drvila je povodenj grmeč v doline, zbora iznenadila je one višje kroge, ki preplavila ceste in pota ter razrušila so se posebno zanimali zanjo. Priča r.a mnogih krajih slabejše lesene ino-kovali so vsi, da bode ostro in z vsemi j stove. v tedanje j dobi navadnimi silami Poslednje je zakrivilo, da so se sta-spremljevano izpraševanje Hije Gre-1 vjje na jeden pot nepremagljive ovire poriča odkrilo zanimive tajnosti v/ ,irnemu potovanju naših znancev. Za opornih dežel. A ta nada se ni nres Loiiko,. so prihiteli v začetku potni čr-ničib. Izdihnola bi bila zatoženca težj to je bilo neutegoma zopet izgub-prej življenje v strašnem trpinčenju. ]jeno. y bodočem dnevu pa so celo nego izdala najmanjšo skrivnost svo- heden ceI dan zamudili. :i! zaveznikov Poslednje pa je po- ' pefc. ,e ge ldru^ dan od Za_ spešUo njuno obsodbo, ^aram tega j I ^ oddaljenij morali so za nedolo- JOHN KRACKEH 1199 St. Clair St., Cleveland, O. ■ Mg* - ' • - ? -V-.-r V J ^ " v v- t - . ■■ . -. - v •'- v *. * I « r < ? čen čas ustaviti daljno potovanje. (Dalje prihodnjič.) odločil najvišji sodni zbor, da se vrši kazen nad II i jo Gregoričem in Guze-tičcm v Zagrebu, takorekoč v središču upornocra ljudstva. Smrt poveljnikov i;staške vojske naj povoljno upljiva na vse deželane. Brez odlaganja imela se je kazen izvršiti. Bali so se namreč sodniki, da utegne kteri izmed zato žencev zaradi prestanega trpinčenja nmreti. Odpeljali so tedaj popolno oslabljena, skoro na pol mrtva obtoženca, vkovana v težko želez je. neutegoma v Zagreb. Tajno pa so morali izvršiti poslednje; kajti nepopisljivo senza cijo bil je prouzroČil ta ukaz. Na vseh postajah ob cesti med Du najem in Zagrebom čakalo je na ti Boče zbranega kmetstva slavnega voj vodo Hija Gregoriča in njegovega zaveznika, hoteč jima skazati zadnjo rast na smrtnem potu. Nova ustaja in rt miri bi se bili lahko pričeli vsled velikega ljudskega razdraženja. Zatorej je vlada ukazala največjo tajnost in nagi os t r poslednjej zadevi, A zvedela se je vendar po nekterih okrajih Dijeva smrtna vožnja. Zvonovi so zvonili po gorah in dolinah Hiji v pozdrav, in lj idstvo je javno izraževalc ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in F( t je bojevalcu za kmetsko svobodo, j okolici priporočamo našega zastep- Baš isto jutro, ko so odpeljali Bije nika Mr. J o h n S u a t a r š i č a. i; , ,,riča in Guzetiča skrivsje z Du 1208 N. Centre St. ^ Wiovam naja v Zagreb, slonel je že zgodaj pri! s»od «• sai trgovski dovisaU. Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATI2BM, POKOSTNICO, PODAGRO itd- in razne renmatične neprilike. gAnOl 2Set. in SOct. v vaeh lekarsah " «11 prt r. A^ Kchter L Co. 213 Peart Street, Now York. Rojaki, podpirajte rojaka t Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, V kterej točim vedno SVEŽE ITVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d^bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša Ka mene in gotovo bode priSel do rosne in do znansev. Ako kedo po* trebujc kak svet, na; $e name obrne. NaJe gesto toraj bodi« •voji k svojim! Marin Muhič. lastnik. Nikolaj Zrinjski 20 et. Spominjaki listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 «t Na Preriji 20 ct Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanoc 20 et. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki »0 ot Kako je zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 et. četrto berilo za ljudske šole 50 et. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni tmet 25 et. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ot. Sanje v podobah li el. Koledar za leto 1904 25 et. j T FRONTEN AC, KANS., inokoHci je moj zastopnik Mr. Leopold K r us h itL Imenovani gospod deluje že maogu let z menoj in ava vedno v najlepšem h oglas ju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. 23. junija 1904. 30. junija 1904 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 La Bretagrne La Champagne La Gascogue *La Touraine *La Lorraine 28. julija 1904. 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. an g. 1904. 25. aug. 1904. W Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ^Bl Glavia igeieija: it BRO'DWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOIXAXD-AHERISKA ČRTA) vozi kraljevo nizozerr.iko it; r^J^to Zjedinjenih držav med NEW YORKOM in ROITERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12.500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. N00RDAM RYNDAM. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih;j DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. IN O MOST, 3 Rudolfstraase. BRNO, 21 Krona. Parniki o d p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako »red« mm ** " '-■ ; , —~ ob 10. uri zjutraj. —• .v.-^ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. Telefon St. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. RED STAR LINE (rrekomorskii parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * 4- * * * Philadelphia in Antwerpenom.. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki , vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do N*w Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Asa't Ticket Afcat, City Ticket Atest, ata IS. Main St., Pueblo, Colo. ^dERLAND k»1878« ton. "EELANB............. 11905 ton. KROGNLAND.......... 12760t«a, FINNLAND............ 12760 ton. GOTOVE denarje najceneje ku -pil pri F. SAKSERTU 109 Greenwich St., New York. Pri eennli za niedkrovje so vpošteie vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. Pot cez Antvverpen jo jetlna najkrajših in najprijvtnejših za notnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, KoroSko, I^imorje^ Hrvatsko, Dalmacijo iu uiuge dele Avstrije. Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopolndne od pomola štev. 74 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPL11JE vsako dru^o sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov M je obrniti na: Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vsluifcene« Vas ____________ „ „ „„ r, , pričaka potem pri prihodu v Now Dearborn Str^X.CmC^QO.O^tnry Building, SAINT &OUI«, York n» kolodvora. I »1 StreoC SAN FKANOISCX), - •» m Office, 9 Broadway, New Yotk City. _