- rfl
i A
'f'-X • /O
PTÜJSKI
ZBORNIK
VI
1996
Zgodovinsko društvo Ptuj
ISSN 0552-4571
UREDNIŠKI ODBOR:
Bojan Terbuc Marija Herrya-Masten Stanka Gačnik Kristina Šamperl-Purg Aleš Gačnik Brane Lamut Franc Milošič
glavni urednik zgodovina
umetnostna zgodovina
etnologija
arheologija
oblikovanje
Lektorirala
Prevodi
Izdalo in založilo
Prelom besedila
Zbornik je finančno podprla
Tisk
Naklada
Pokrovitelj
Mira Medved
Mišo Koltak, Phil Mason (str. 16 in 32) Zgodovinsko društvo Ptuj,
Bojan Terbuc, predsednik Milan Fijan Mestna občina Ptuj Pomurski tisk, Murska Sobota 1200 izvodov
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA
Za strokovno vsebino posameznih prispevkov odgovarjajo avtorji.
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, številka 415-61/96, z dne
9.	2. 1996 se za Ptujski zbornik VI plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
KAZALO
1.	KNJIGA ARHEOLOGIJA
Prazgodovinske dobe
I Brane Lamut:
Zgodryebronastodobno negdišče Ptiy— Prešernova 6................... 15
Ptuj — Prešernova ulica 6, an early bronze age
2.	Mira Strmčnik-Gulič:
Zanimivo bronastodobno najdišče na Ptiyu........................... 49
Interessantes bronzezellichen Fundort in Ptuj
3.	Peter Turk:
Poznobronastodobne vrbovolistne sulične osti....................... 73
Weidenblattförmige Lanzenspitzen aus der späten Bronzezeit
4.	Marija Lubšina-Tušek:
Nove raziskave podloških gomil pod Ptiysko goro....................85
Neue Erforschungen der Hügelgräber aus Podlože unterhalb von Ptujska gora
Rimska in poznorimska doba
5.	Stanko Pahič:
CIničiyoča Drava.....................................................131
Der zerstörende Drava
6.	Iva Mikl-Curk:
Arheološki viri k vlogi žene v rimskem Ptuju........................157
Archäologische Quellen zur Rolle der Frau
7.	Paola Korošec:
Figuralna ojjenka z izkopavanj na stanovaiyskem bloku B-V v Ptuju-
Rabelqja vas.........................................................189
Figurai roman Oil-lamp from dig-out for residence block B-V in Ptuj — Rabelčja vas
8.	Ivan Tušek:
Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštom^ju na H^jdini^« .!	. . . . . 199
Archäologische Schutzgrabungen bei Koštomaj in Hajdina
9.	Mojca Vomer-Gojkovič:
Grobišče pri Dijaškem domu v Rabelqji vasi	na Ptiyu..................229
Das Gräberfeld neben dem Studententhelm in Rabelčja vas bei Ptuj
10.	Ivan Žižek:
Rimsko grobišče na Zgorryi Hajdini — Veronekova ryiva	.... 313
Römische Grabstätte aus Zgornja Hajdina
11.	Josip Korošec:
Relief kvadrige iz lapidaria v Pokrajinskem muzeju Ptiy...........
Relief einer Quadriga aus dem Lapidarium im Landesmuseum Ptuj
12.	Timotej Knific, Marjana Tomanič-Jevremov:
Prva znameiya velikega preseljevanja ljudstev v Sloveniji.........
Erste Anzeichen der großen Völkerwanderung in Slowenien
13.	Petra Leben-Seljak:
Antropološka analiza dveh poznoantičnih skeletov iz Ljubljane in s Ptuja Die anthropologische Analyse zweier spätantiken Gebeine
Sredryi vek
14.	Paola Korošec:
Grob številka 355 z grajske nekropole na Ptigu....................
Tomb number 355 from castle Necropolis in Ptuj
15.	Marjana Tomanič-Jevremov:
Rezultati arheološkega sondiranja v cerkvi sv. Jurjja na Ptiyu....
Ergebnisse der archäologischen Sondierung in der Kirche des Hl. Georg in Ptuj
ZGODOVINA
16.	Jože Curk:
Mali grad v Ptiyu......................................................
Die kleine Burg uon Ptuj-Pettau
17.	Otmar Pickl:
Pomen Ptiya kot mednarodnega trgovskega mesta od 14. do 17. stoletja . Die Bedeutung uon Pettau/Ptuj als internationaler Handelsplatz uom 14. bis zum 17. Jahrhundert
18.	Jože Koropec:
Davčni popis v letu 1527 ..............................................
Steuerzeichnis im Jahre 1527 auf dem Gebiet uon Ormož und Ptuj
19.	Andrej Hozjan:
Ptiy — vojnoinformacijsko in vojnopoštno križišče štajerskega
Podravja v 16. stoletju................................................
Ptuj — militärischer Informations und Post Kreuzpunkt des steiermärkischen Draualandes im 16. Jahrhundert
20.	Nataša Kolar:
Železnica na Ptuju 1860-1918 ..........................................
Die Eisenbahn in Ptuj uon 1860 bis 1918
21.	Zdenka Ristič:
Ptujska elektrika (zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico).......
Ptujer Strom (Genossenschaftskraftwerk für Ptuj, Breg und die Umgebung)
22.	Marjan Vogrin:
Chorimagistri Poetovienses ............................................
Chorimagistri Petouienses
369
395
405
417
441
463
491
535
557
595
23.	Nada Jurkovič:
Zapuščina Franca Ferka................................................629
Der Nachlaß uon Franz Ferk
24.	Boris Krabonja, Maja Vičič:
Odnos do Judov v časniku Št^jerc v letih 1900-1914 ................. 643
Das Verhältnis zu den Juden in der Zeitung “Štajerc” ln den Jahren 1900-1914
25.	Ljubica Šuligoj:
Narodnoprebudno poslanstvo slovenskih društev na narodnostno
ogroženem ptigskem območju ...........................................643
Die Rolle derslowenischen Vereine bei der Festigung des Nationalwustseins auf dem ptujer Gebiet zwischen den beiden Weltkriegen
26.	Irena Lačen-Benedečič:
Ptiyske zadruge v gradivu Arhiva republike Slovenije................665
Ptujer Genossenschaften in Archiualien des Archius der Republik Slowenien
27.	Brane Oblak:
Povojne zaplembe premoženja v ptujskem	okraju.......................679
Beschlagnamhungen in Kreis Ptuj in der Nachkriegszeit
28.	Vlado Horvat:
Nekaj podatkov o organiziranosti in dejavnosti frontovske organizacije
v ptujskem okregu v obdobju administrativnega socializma............695
Einige Daten über den Aufbau und die Tätigkeit der Frontorganisation im Kreis Ptuj zurZeit des administratiuen Sozialismus
Kataložne kartice prispevkov v 1. knjigi................................711
KAZALO
2.	KNJIGA
UMETNOSTNA ZGODOVINA________________________________________________________
1.	Igor Weigl:
Romanski lev s Ptuja............................................... 745
Romanischer Löwe aus Ptuj
2.	Matej Klemenčič:
Prezbiterij cerkve sv. Ožbolta na Ptigu............................ 765
Presbiterium der Kirche des Hl. Oswald in Ptuj
3.	Jernej Kožar:
Parlerjanska stavbna plastika na Slovenskem (Hajdinska skupina) . . . 783 Parlerianische Bauplastik in Slowenien (Die Hajdina-Gruppe)
4.	Marija Mirkovič:
Ikonologija refektorjja dominikanskega samostana na Ptpju.......... 799
Ikonologie des Refektoriums im Dominikanerkloster in Ptuj/Pettau
5.	Andrej Kropej:
Freske Matthiasa Echterja v obednici minoritskega samostana na Ptigu 815 Fresken von Matthias Echter im Speisesaal des Minoritenklosters in Ptuj
6.	Karin Leitner:
Franz Ferk in njegovi podarjeni gotski tabelni sliki v Pokrajinskem
muzeju Ptuj........................................................ 839
Franz Ferk und zwei uon ihm gestiftete gotische Tafelgemälde im Pokrajinski muzej in Ptuj
7.	Jolanda Rebecca Nussdorfer:
Dvorec Dornava. Nek^j novih podatkov o freskah v dornavskem dvorcu 851 Schloß Dornava. Einige neue Daten über die Fresken im Schloß Dornava
8.	Miran Krivec:
Vrtnoarhitekturni spomenik v Dornavi pri Ptuju..................... 869
Garten- und Architekturdenkmal in Dornava bei Ptuj
9.	Darja Koter:
Podobe starodavnega Ptiya z utrinki glasbenega živjjei\ja.......... 895
Bildnisse des uralten Ptujs und Fragmente aus dem Musikleben der Stadt
10.	Stanka Gačnik:
Slikarska kolonjja Poetovio — Ptiy (1969-1984)..................... 915
Malerkolonie Poetovio-Ptuj auf dem Schloß Bori (1969-1984)
11.	Marjeta Ciglenečki:
Oprema županove pisarne na ptpjskem magistratu..................... 929
Die Ausstattung im Bürgermeisters Büro im Ptujer Rathaus
12.	Eva Ilec:
Restavratorska delavnica za tekstil na ptqjskem gradu ............. 947
Die Restaurierungswerkstatt für Textil auf dem Ptujer Schloß
13.	Metka Kavčič-Takač:
O	preiskavah in stopnji poškodovanosti antičnih nagrobnikov
na Ptiyu ter o odnosu do naše kulturne dediščine.............955
Über das Verhältnis zu unserem Kulturerbe und die begonnenen Erforschungen der antiken Grabsteine in Ptuj
ETNOLOGIJA
14.	Marija Makarovič:
Viri za rekonstrukcijo štajerskih noš na primeru Lancove vasi in Dolene . 961 Quellen für die Rekonstruktion der steirmärkischen Volkstrachten am Beispiel uon Lancova vas und Dolena
15.	Vitomir Belaj:
Grom in strela v kmečki hiši — mitološko ozacije že pozabljenega
verovarja..........................................................979
Donner und Blitz im Bauerhaus — der mythologische Hinhtergrund eines vergessenes Volksglaubens
16.	Jelka Skalicky, Peter Požauko:
Panonska cimprana hiša................................................993
Pannonisches Holzhaus
17.	Vili Vuk:
Dravski splavarji od Ptiya do Boria...................................1017
Dravaflößer von Ptuj bis Bori
18.	Sašo Radovanovič:
Dva čarovniška procesa na posesti ptiyskih dominikancev pri sv. Trojici 1027 Zwei Hexenprocesse auf dem Landeigentum der Ptujer Dominikaner bei Sv. Trojica am Ende des 17. und zu Beginn des 18. Jahrhunderts
19.	Franci Golob:
Ptiyske gostilne od konca 19. stol. do 2. svetovne vojne...........1047
Ptujer Gaststätten vom Ende des 19. Jahrhunderts bis zum zweiten Weltkrieg
20.	Martin Šteiner:
Filmska kultura na Ptiju v letih 1955-1965 ........................ 1079
Filmkultur in Ptuj zwischen 1955 und 1965
21.	Tjaša Mrgole-Jukič:
Sprehod skozi zgodovino tenisa in teniških klubov v Ptiyu..........1091
Spaziergang durch die Geschichte des Tennis und der Tennisklubs in Ptuj bis 1948
Kataložne kartice prispevkov v 2. knjigi................................1115

UREDNIKOVA BESEDA ŠESTEMU ZBORNIKU NA POT
Starosta slovenskih mest in njegova okolica že dobro stoletje zelo zanimata strokovnjake različnih področij. Ptuj je navdihoval vedno nove rodove zgodovinarjev, arheologov, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov in drugih, da so mu posvetili svoje strokovno delo. To delo pa je potrebno predstaviti drugim strokovnjakom in javnosti. Ptujski zbornik ima pri tem nedvomno pomembno vlogo.
Pred vami je šesta številka. Priprave na izdajo smo začeli spomladi leta
1994.	Na naše povabilo k sodelovanju seje odzvalo oseminštirideset avtorjev. Prvi prispevki so prišli v uredništvo že decembra 1994, zadnji pa aprila
1995.	Zbrano gradivo je bilo zelo obsežno, zato smo se v uredniškem odboru odločili, da zbornik razdelimo na dva dela. V prvi knjigi so članki s področja arheologije in zgodovine, v drugi pa s področja umetnostne zgodovine in etnologije. Izvlečki so prevedeni v angleški jezik, povzetki pa v nemškega — razen tistih, ki so jih avtorji sami pripravili v angleščini.
Uredniški odbor se je pri pripravi za tisk srečeval s številnimi težavami, zato zbornik ni izšel že 1995., kot je bilo načrtovano, ampak jeseni 1996. Izdaja tako obsežnega knjižnega dela je zahtevala izredno angažiranje strokovnih sodelavcev uredništva, hkrati pa je bil to tudi finančno zahteven projekt. Zbornik je finančno podprla Mestna občina Ptuj, sponzorstvo je prevzela Nova Ljubljanska banka, vsa svoja razpoložljiva sredstva pa je prispevalo še društvo samo.
Desetletno obdobje je za izdajanje zbornika očitno predolga doba, zato moramo doseči, da bo v prihodnosti izhajal pogosteje. V zgodovinskem društvu upamo, da nam bo to uspelo in da bomo po izidu teh dveh knjig lahko začeli s pripravami za izdajo sedmega zbornika z novimi področji.
Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k izidu šestega ptujskega zbornika, se iskreno zahvaljujem. Upam, da boste našim knjigam še naprej zvesti. Vsem, ki jih boste vzeli v roke, želim obilo novih spoznanj o preteklosti našega mesta. Verjamem pa, da bodo ta spoznanja pomagala tudi pri načrtovanju njegove bodočnosti.
Bojan Terbuc
SPOŠTOVANI!
Tako kot usak narodni značaj oblikuje več dejavnikov, tako je tudi ta ptujski zbornik oblikovalo mnogo različnih dejavnikov, veliko različnih ljudi, mnogo različnih področij in raziskovanj. Vendar različnosti v zborniku ne spodbijajo njegove enotnosti, temveč so po besedah dr. Trstenjaka ravno različnosti posebno bogastvo, obogatitev, ki daje več vsebine; vsebine, ki je napisana in zato ostane.
Ptuj zdaj ponovno oblikuje svojo vlogo. Skozi stoletja je živel na križiščih poti, na križiščih interesov, živel je kot stičišče in prehod, kot vrata v širni svet. Z ustanovami širšega pomena se ljudje vračajo na Ptuj, z njimi pa znanje, pripadnost in nenazadnje tudi denar. Zdaj je treba uresničiti turistično promocijo, obnavljati kulturno dediščino in jo temeljito spoznavati...
Zborniku želim, da bi našel pot predvsem med mlade bralce in raziskovalce ter da bi jim pomagal spoznavati in ceniti ta del slovenske dežele. Hvala avtorjem, uredniškemu odboru in Zgodovinskemu društvu, ker se bomo imeli s čim ponašati.
Župan Mestne občine Ptuj Dr. Miroslav Luci
PTUJSKI
ZBORNIK
VI
PRVA KNJIGA
ARHEOLOGIJA
ZGODOVINA

BRANE LAMUT
ZGODNJE-BRONASTODOBNO NAJDIŠČE: PTUJ — PREŠERNOVA ULICA 6
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 903.4(497.12 Ptuj)
BRANE LAMUT, dipl. arheol.
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Zaščitno arheološko izkopavanje v letu 1989 je pokazalo, da na prehodu iz eneolita u zgodnjo bronasto dobo na Ptuju ni poseljen samo turnirski prostor Ptujskega gradu, ampak tudi terasa (današnja Prešernova ulica) med njim in reko Dravo. Odkrili smo ostanke štirih pravokotnih stavb, ki predstavljajo najstarejšo tovrstno arhitekturo na današnjem mestnem območju. Redke keramične ostaline so delno sočasne z onimi na Ptujskem gradu, s tem da so zgodnjebronastodobne najdbe na lokaciji Ptuj — Prešernova ulica 6 intenzivnejše zastopane.
ABSTRACT
The protective archaeological excavations in 1989 have shown that not onlg the tournament area of the castle in Ptuj but also the platform (today’s Prešernova street) between the castle and the river Drava was settled at the transition period from the Copper Age to the Early Bronze Age. We discovered the remains of four rectangular buildings representing the oldest architecture of this kind on the today’s town area. The spare ceramic remains that have been found here are almost identical to the ones found on the castle.
ÜVOD
Območje današnjega Ptuja je v prazgodovini z manjšimi premiki v mikrolokaciji vedno znova poseljeno, zahvaljujoč najugodnejemu prehodu čez reko Dravo na liniji med Slovenskimi goricami in Halozami. Samo rimski in sodobni čas sta združila poselitev na obeh bregovih reke v enotno urbano celoto, v drugih obdobjih pa poznamo vedno ločeno poselitev.
Mimo poselitvenih točk na obeh bregovih Drave je tekel en krak starodavne jantarne ceste, ki je povezovala prostor od Baltika do Jadrana. Na levem bregu reke je tekla cesta med dvema gričema, od katerih se višji, grajski (nadmorska višina 285 m), dviga za ok. 63 m nad Dravo in je vedno predstavljal strateško točko, s katere je bilo moč kontrolirati rečni prehod. Od eneolita in zgodnje bronaste dobe dalje je izpričana ob liniji jantarne ceste določena sorodnost med gradivom kulturnih skupin od prostora Moravske, prek Transdanubije in današnjega slovenskega prostora do severne Italije.1 Na območju današnjega Ptuja, na levem rečnem bregu, predstavlja najstarejšo poselitveno točko prostor Srednješolskega centra, ki leži severovzhodno od grajskega griča. Najdišče je locirano na nizki terasi nad potokom Grajena, kjer je bila v letih 1980/81 odkopana večja stanovanjska jama.
Gradivo še ni publicirano, obsega pa razdobje od poznega neolita do pozne lasinjske kulture.2 Najmlajše keramične forme se navezujejo na najstarejše najdbe z druge poselitvene točke. To je Ptuj — grad, ki predstavlja z delom najstarejšega gradiva elemente lasinjske kulture.3 Druga, mlajša skupina keramičnih najdb s te lokacije je datirana v sam konec eneolita in v začetek zgodnje bronaste dobe ter je časovno vzporejena s stopnjama Ig I in deloma Ig II.4 Vse do sedaj omenjeno gradivo s Ptujskega gradu je bilo prvotno kulturno označeno kot slavonska kultura,5 kasneje pa je bil ta pojem zožen na mlajše gradivo.6
Tretja prazgodovinska lokacija znotraj današnjega Ptuja (levi breg) je ponovno na prostoru Srednješolskega centra in je le nekaj deset metrov oddaljena od neo— in eneolitske poselitve. Tu je bil odkrit del naselbine z nadzemnimi pravokotnimi hišami; gradivo je uvrščeno v razpon od srednje bronaste dobe do začetka pozne bronaste dobe (Br. d. D).7 Verjetno je mlajšemu delu naselja pripadalo le nekaj sto metrov oddaljeno grobišče na lokaciji Ptuj — Perutnina, ki nam je znano le po nekaj grobovih iz prehoda Br. d. C/D.8
Novoodkrita lokacija Ptuj — Prešernova ulica 6, na terasi med grajskim gričem in reko Dravo, nam s svojim gradivom, kot bomo videli, zapolnjuje del časovne vrzeli med mlajšim gradivom s Ptujskega gradu in bronasto-dobno naselbino na lokaciji Ptuj — Srednješolski center.
ZAŠČITNO ARHEOLOŠKO IZKOPAVANJE
Pri arheoloških in gradbenih posegih ob današnji Prešernovi ulici na Ptuju so bile do sedaj odkrite številne arheološke ostaline, predvsem iz rimskega obdobja,9 tako tudi na prostoru nekdanjega hotela Osterberger (pred tem gostišče Pri zlatem noju, danes Hotel Mitra). J. Klemenc in B. Saria povze-
mata poročilo z začetka stoletja10 in navajata med drugim, da je bil pri prezidavi hotela ob vznožju grajskega griča najden 2 m debel podporni zid, pred njim pa z opeko obdan grob z oljenkami in bronastim novcem Vespazijana.
Ob prenovi zgradbe na Prešernovi ulici 6 (t. 8: sl. 2) je zato arheološka ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in Pokrajinskega muzeja Ptuj pod vodstvom Ivana Tuška11 med 20. 6. in 5. 8. 1989 zaščitno izkopavala na notranjem dvorišču zgradbe. S površine dvorišča, velikosti ok. 16 x 24 m, razčlenjenega s poznejšimi dozidavami, je bil najprej snet tlak (mačje glave). Pri tem se je izkazalo, da je bil teren v vzhodni tretjini dvorišča poškodovan z nivelacijami, tako da se tu kulturna plast ni ohranila, zato smo razdelili le preostali dve tretjini na dvajset kvadrantov 4 X 4 m (pril. 1). Najdbe so bile presenetljive: namesto pričakovanih rimskodobnih ostalin smo odkrili del prazgodovinskega naselja ter srednjeveško stavbo, orientirano približno v smeri sever-jug, z ožjo stranico proti cesti, dalje okrogel vodnjak, sestavljen iz klesanih kosov peščenca, ter obzidano pravokotno odpadno jamo z obilico keramičnih ostalin, ki jih opredeljujemo okvirno med sredino 13. in konec 15. stoletja. Srednjeveške najdbe so publicirane na drugem mestu,113 tu se omejujemo le na prazgodovinske ostaline.
V	raziskanem delu dvorišča je bila pod tlakom le ponekod ohranjena plast rjavo-rumene ilovice z redkimi prazgodovinskimi črepinjami, njej je sledila rumena ilovica z jamami za stebre hiš. Plasti so se bolje ohranile le v delu severozahodnega profila, kjer je bila pod srednje in novoveko plastjo plast s prazgodovinskimi ostalinami debeline ok. 20 cm in pod njo rumena sterilna ilovica.
Iz tega odseka profila se je dalo razbrati, da je bila večina prazgodovinske plasti ob kasnejših nivelacijah odstranjena, tako da nam glavne podatke o lokaciji dajejo jame in gradivo, najdeno v njih. Jame smo v tlorisu označili s številkami 1-92 (pril. 1) in jih po analizi povezali v hiše 1-3 in stavbo 1 (pril. 2-4). Šrafirane površine na Prilogi 2 predstavljajo srednje- ali novoveške ostaline. Gradivo je po jamah in hišah predstavljeno na t. 1-7.
ARHITEKTURA
HIŠA 1, Kv. IX in delno Kv. IV, V, X (Priloga 3, t. 9: 1, t. 1, t. 2, 1-6)
V	severovzhodnem kotu izkopavališča smo odkrili vrste jam za stebre hiše, ki je bila obrnjena približno v smeri sever-jug. Ohranil se nam je severozahodni del hiše 1, drugi del je uničen s poznejšimi posegi (opečni tlak in vodnjak na jugu, poglobitev na vzhodu). S srednjeveško jamo je bil poškodovan tudi SV vogal hiše. Globine jam v linijah nekdanjih sten (od 21 do le 4 cm) kažejo na to, da je bil ob poznejših nivelacijah verjetno odstranjen tudi del sterilne ilovice, jame v najbolje ohranjenem delu izkopavališča dosegajo namreč tudi več kot 60 cm globine. Ob zahodnem robu se vrstijo jame 14-16, 23-28, pri čemer nekatere odstopajo od osnovne linije, kar kaže morda na obnovo. Vzhodno od te linije sta še dve večji jami: jama 2 ovalne oblike (ok. 60 x 80 cm, globoka le 12 cm), ki je morda predstavljala delovni prostor, in ob njej jama 1 (126 x 150 cm), globoka ok. 40 cm, ki smo jo po večji količini keramike opredelili kot shrambeno. Jama 1 sega v tlorisu proti vzhodu čez
linijo, ki jo tvori niz jam: 9, 6, 7 in 8, zato lahko rečemo, da so v naštetih jamah stali stebri za opornike za strešno konstrukcijo. Jami 4 in 5, ki ležita še vzhodneje, pa sta začetek nove linije jam za stebre, te pa proti jugu zaradi poškodovanosti terena niso ohranjene, a so verjetno predstavljale vzhodni rob hiše 1.
HIŠA 2, kv. VII, XII in delno Kv. Vili in XIII (Priloga 4, t. 10: 2, t. 3-t. 6, t. 7: 1-6)
V	navedenih kvadratih so bile jame za stojke najbolj ohranjene, povezali smo jih v hišo 2. Za to hišo so značilni pari jam za stebre, pri čemer je ena od jam globlja; v njej je stal nosilni steber, ob njem pa je plitvejša jama, v kateri je stal oporni steber.
V	severozahodnem kotu je stal nosilni steber v jami 51 (gl. 25 cm), opornik v J 52 (gl. 20 cm), v JZ kotu hiše 2 je stal nosilni steber v J 79 (gl. 62 cmjj^opornik v J 80 (gl. 35 cm). Med vogaloma zahodne stranice hiše 2 je stal nosilni steber-šejr J 61 (gl. 67 cm), ob njem pa opornik v jami 62 (gl. 15 cm). Razdalje med nosilnimi stebri so ok. 2 m. Jama 53, ki leži v podaljšku zahodne stranice proti severu, je bila globoka le 10 cm, sosednja jama 54 le 5 cm in jama 50 ob severni stranici hiše 6 cm, zato te jame verjetno niso del arhitekture hiše 2. Severovzhodni vogal hiše predstavljata jami 39 in 40, pri čemer je stal nosilni steber v J 39 (gl. 20 cm), opornik pa v J 40 (gl. 17 cm), južneje sta jami 37 in 38 (gl. ca. 18 in 15 cm), na JV je stal nosilni steber v J 66 (gl. ok. 30 cm), opornik pa v jami 65. Vzhodneje od nosilnih stebrov 39-37-66 se od severa proti jugu zvrsti še ena linija jam: J 41 (gl. 30 cm), J 34 (gl. ok. 15 cm), J 35 in 36 (gl. 14 in 21 cm), J 67 in 68 (ok. 20 in 7 cm), J 69 in 70 (gl. 27 in 19 cm) J 74 in 75 (gl. 8 in 5 cm), jama 93 odstopa od vzhodne linije hiše in verjetno ne sodi k njej. Obe vzhodni liniji stebrov hiše 2 sta rabili za konstrukcijo vzhodne stene toda v različnih časovnih odsekih.
Zanimiv je južni zaključek hiše. Nosilni steber je stal v J 63 (gl. 22 cm), opornik v sosednji J 64 (gl. 8 cm — v tem delu terena je bila s starejšimi nivelacijami odnesena delno tudi plast sterilne ilovice, tako da so bile globine jam prvotno dejansko večje), potem se poševno proti JV zvrstita še J 77 (gl. 15 cm) in J 76 (gl. 2 cm). Nasproti J 76 sta proti vzhodu v razdalji ok. 1,5 mjami 74 in 75. Stebri, ki so stali v jamah 77, 76, 75 in 74, so verjetno tvorili vhodno konstrukcijo za hišo. Jam v hiši: J 48 (gl. 14 cm) in J 49 (gl. 7 cm), ne moremo jasno razložiti, v J 73 (gl. 20 cm) pa je morda stal opornik za ostrešje.
STAVBA 1, Kv. VIII, delno III in XIII (Priloga 4, t. 2: 7-15)
Pod tem imenom smo označili tlorisno površino, ki jo omejujejo jame 43 (gl. 15 cm), 44 (gl. 21 cm), 32 (gl. 14 cm), 31 (gl. 19 cm), 46 (gl. 10 cm), ter jame, ki se stikajo s hišo 2 : 68, 35, 34, 33 in 41. Navedene globine jam kažejo, da gre za neko šibkejšo konstrukcijo, pri kateri so bile razdalje med stebri večje, pa tudi sama lega ob hiši nam govori za neko pomožno stavbo.
HIŠA 3, Kv. IX in delno XVI (Priloga 5, t. 7: 11, 12)
V	jugozahodnem delu izkopavališča smo odkrili vrsto jam (J 81a-89), v katerih so stali nosilni stebri hiše 3. Hiša je bila orientirana v smeri vzhod-zahod, ohranjen pa je le njen vzhodni del. Ker je bil v tem predelu teren pri starejših nivelacijah dvorišča posnet toliko, da je bil odstranjen tudi del sterilne ilovice, globine jam (7-13 cm) ne kažejo stanja ob gradnji. Le jama 89, ki leži tik ob sedanjem zidu notranjega dvorišča, je ostala nepoškodovana, njena globina je ok. 30 cm. Jame so razporejene sorazmerno na gosto, le razdalja med jamama 81 a in 85 je daljša, ok. 1,5 m, zato domnevamo, da je bil tu morda vhod.
Poleg jam, ki sodijo k hišam 1-3 in k stavbi 1, je še vrsta jam, ki jih ne moremo jasno opredeliti, morda so one ob robu izkopavališča deli stavb.
Stebri hiš so bili povezani s horizontalnim prepletom iz šibja, ki je bil nato ometan z ilovico, kar sklepamo po ohranjenem fragmentu hišnega lepa (t. 7: 9). Zaradi dejansko uničene kulturne plasti se nam ni ohranilo ne v hišah ne zunaj njih niti eno ognjišče.
MATERIALNA KÜLTÜRA
KERAMIKA
Večina keramičnega gradiva je bila odkrita v jamah za stebre hiš, v shram-beni jami 1 v hiši 1 in le manjši del v delno ohranjeni kulturni plasti nad sterilno ilovico. Tako gre pretežno le za manjše keramične fragmente, pri katerih je težko določiti formo posode. Opredelili smo lahko le nekaj osnovnih form.
PLITVE POSODE
SKLEDE
Praviloma so konične, v premeru merijo ok. 26 cm; izdelane so iz grobe pečene gline, v sredini sivo žgane, površina je svetlo rjava (t. 1: 1) ali svetlo siva (t. 1: 2). Listje je na notranji strani
—	polkrožno odebeljeno (t. 4: 1) ali ^'odebeljeno in poševno navznoter odrezano (t. 1: 1).
Ustja stožčastih posod, kot je npr. (t. 1: 2), je težko opredeliti; lahko bi pripadala globokim skledam ali podobno oblikovanim loncem.
LATVICE
So prav tako konične, manjše od skled, premer je ok. 20 cm; izdelane so iz dobro prečiščene gline, kije sivo- (t. 4: 3) ali rjavo-rdeče žgana (t. 3: 16)
—	Unikat predstavlja posoda z ustjem “T” profila. Ustje je na obe strani močno razširjeno ter nagnjeno navzven, ob robu sta jezičasta dvorogljašta držaja. Širok rob ustja krase poševne linije, izvedene z brazdastim vrezom (t. 4: 3).
—	Drugi tip predstavlja običajna stožčasta ali rahlo pokroglasta latvica (t. 3 : 16). Morda bi k temu tipu lahko prišteli fragment ostenja, okrašen z vertikalnimi plastičnimi rebri in odtisi (t. 1: 5).
SKODELICE Z ROČAJEM
Ohranjene fragmente trakastih ročajev lahko razdelimo v dve vrsti:
—	širše (ok. 3, 5-4 cm), dolge, ki so segali od ustja do ramena (t. 6: 6) in so verjetno pripadali vrčem ter
—	ožje (ca. 2-2,5 cm), ki so vezali rame in vrat posode (t. 1: 8, t. 5: 8, t. 6: 5): te lahko pripišemo skodelam z ročajem. Usločene valjaste vratove lahko pripišemo vrčem (t. 6: 1, t. 7: 1) ali pa gre za
KROGLASTE POSODE S KRATKIM CILINDRIČNIM VRATOM (t. 3: 9, t. 2: 3).
GLOBOKE POSODE
VRČI
Fragment širokega trakastega ročaja na t. 6: 6 kaže na to, da moramo iskati med fragmenti ostenj tudi forme vrčev.
—	Že prej smo omenili, da bi nekateri fragmenti valjastih usločenih vratov lahko sodili k vrčem (t. 7: 1).
—	Druga oblika, ki jo pripisujemo vrčem, so posode s stožčastim vratom in izvihanim ustjem (t. 2: 1, t. 5: 3, t. 6: 10). Našteti fragmenti se razlikujejo od loncev po tem, da so praviloma izdelani iz dobro prečiščene, sivo-črno žgane gline in imajo tanjše stene. Podobno strukturo kaže tudi dno manjšega premera na t. 5: 11, ki je v nasprotju z dnom loncev rahlo ubočeno. Na ramenih sivo-črno žganih posod se včasih javlja tudi okras s poševnimi vbodi šila (t. 2: 9) ali pa gre za vrezane linije (t. 6: 8).
—	Drugače oblikovano ustje ima posoda s stožčastim vratom in odebeljenim ustjem z odtisi (t. 6: 9). Takšno ustje je značilno za lonce, a je po premeru možno, da fragment pripada vrču.
LONCI IN SHRAMBENE POSODE
Med seboj se razlikujejo le po velikosti: primerjajte npr. premera dnov Tl : 13 in t. 3: 7. Oba funkcionalna tipa sta izdelana iz peščene gline, ki je rjavordeče žgana ali v sredini sivočrno žgana z rdečo površino. Ločimo dve osnovni formi:
—	stožčasto: t. 5: 10, t. 1:3 ter
—	ovalno s stožčastim vratom t. 2: 11, t. 5: 1, t. 5: 3 itd., ki ima praviloma odebeljeno ustje, okrašeno z odtisi pod obodom ali na vrhnjem robu (t. 5: 1). Skupna značilnost loncev in shrambenih posod je krašenje z barboti-nom, ki je včasih potegnjen s prsti (t. 7: 15). Na ramenih posod nahajamo vodoravne držaje z odtisom, poševna (t. 3: 15) ali vodoravna (t. 3: 17) rebra z odtisi in držajem, bradavice (t. 7: 14) in vodoravne nize odtisov, torej poleg barbotina le še plastičen in žigosan okras. Dna teh posod so brez izjeme ravna, rob dna je večkrat prilepljen ob steno posode (t. 5: 7, t. 6: 3).
KRONOLOŠKA OPREDELITEV GRADIVA
Paralele našemu gradivu moramo najprej iskati na Ptujskem gradu, najdemo jih med gradivom, ki ga je izločila Paola Korošec.12 Obema lokacijama so skupni široki trakasti ročaji (vrčev), sklede s polkrožno odebeljenim ustjem na notranji strani, latvice, podobnosti so tudi v okraševanju: brazdast vbod, poševni vbodi, navaden vrez. Poleg gradiva, navedenega pri P. Korošec, bi lahko omenili še lonec z odebeljenim ustjem.13 Obstaja pa jasna razlika med pbema lokacijama. Na grajskem griču nahajamo vrsto kup na nogi različnih tipov, bogato okrašenih ? vrezi in poševnimi vbodi, v
motiviki je pogost šrafiran viseč trikotnik. To so elementi, ki jih lahko povezujemo s fazo Ig a na Ljubljanskem barju.14 Na Prešernovi 6 pa ni bila odkrita niti ena kupa ali kak drug tip posode na nogi, prav tako se v ornamentiki niti enkrab ne pojavi motiv trikotnika, bogata ornamentika povsem izgine. Na našem najdišču pa sta novosti latvica “T” profila z navzven nagnjenim ustjem (t. 4: 3) in v okrasu ploščata bradavica (t. 7: 14).
Če primerjamo položaj obeh ptujskih lokacij s sosednjimi kulturnimi skupinami, vidimo, da gre na panonskem območju za povsem podoben razvoj. Na vzhodu zamenja pozno vučedolsko kulturo kultura Vinkovci, na severo— vzhodu, v jugozahodni Transdanubiji pa imamo po lasinjskem horizontu z badenskimi elementi v pretežnem delu kulturo Somogyvar; le na nekaterih najdiščih te kulture se pojavljajo vzporedno v starejši fazi vučedolski elementi (npr. Csepeg, Sé).15 Kulturi nekateri združujejo v kompleks Somogyvar—Vinkovci.16
R. Kalicz-Schreiber je razdelila gradivo kulture Somogyvär v dve fazi, pri čemer uvršča starejšo po madžarski kronologiji v zgodnjo bronasto dobo I (FB I), mlajšo pa v zgodnjo bronasto dobo II a (FB Ila),17 kar ustreza v srednjeevropski kronologiji koncu eneolita in začetku Br. d. Al oziroma v osrednji Sloveniji fazama Ig a in b po P. Korošec in stopnjama V., VI po H. Parzingerju.18
Če primerjamo material z lokacije Ptuj — grad z madžarskimi najdišči, najdemo vrsto paralel v starejši fazi kulture Somogyvär. Tako nahajamo na najdišču Csepeg vrč z valjastim vratom, posodo na nogi, okrašeno na notranji strani z vrezi in vbodi, skledo z odrezanim ustjem, motiv trikotnika in lonce z ustji, ki do neke mere spominjajo na ptujske.19
Na najdičšu Nagykanizsa pa nahajamo Ptujskemu gradu vzporednice v kupah na votli stožčasti nogi, v motivu trikotnika in v motivu snopa vzporednih vrezov, ki je obdan s kratkimi prečnimi vrezi ali vbodi, dalje najdemo na obeh najdiščih vrč z valjastim vratom in skledo z vodoravno navznoter zapognjenim ustjem, javljajo se vretenca in živalska plastika. Poleg tega nahajamo povsem podobne lonce kot na obeh ptujskih lokacijah.20 Karakteristične tipe posod mlajše stopnje Somogyvär prinaša R. Kalicz-Schreiber,21 pri čemer so značilne razvitejše forme vrčev ter odsotnost kup in prej omenjene ornamentike. Naši skledi z razširjenim ustjem podobne posode nahajamo v mlajši fazi kulture Makó, v skupini Csepel itd. Primerjave za latvico s polkrožno odebeljenim ustjem na notranji strani sežejo vse do Moravske. Najdemo jih na najdiščih, kot so Mušov in Bratčice, na slednjem skupaj s fragmentom sklede z razširjenim ustjem, fragmentom sklede s poševno navznoter odrezanim ustjem in koščkom ostenja, okrašenim v načinu zvončastih čaš.22 Zadnji fragment nam postavlja skupino najdb z najdišča Bratčice na začetek bronaste dobe. Avtorica postavlja ob koncu članka ta najdišča skupine Kosihy-Čaka na Moravskem v čas, ki je nekoliko mlajši kot Jevišovice B.23 Primerjave z Moravsko nam torej kažejo, da bi lahko postavili obe vrsti skled na začetek zgodnje bronaste dobe. Skleda s polkrožno odebeljenim ustjem na lokaciji Ptuj — Grad nam kaže, da je bilo
to najdišče delno poseljeno tudi še na začetku zgodnje bronaste dobe in je delno sočasno z lokacijo pod Gradom.
Ob vrsti podobnosti med Ptujem in Panonijo, ki smo jih našteli prej, pa na naših lokacijah ne najdemo nekaterih keramičnih tipov, ki opredeljujejo kompleks Somogyvär-Vinkovci. Tako ni tu vrečastih posod in skled z močno navzven izvihanim ustjem. Na drugi strani nahajamo vrsto podobnosti tudi na jugozahodu na sočasnih najdiščih Ljubljanskega barja. P. Korošec je že opozorila na vzporednost gradiva Ptujskega gradu z materialom skupin Ig I in deloma Ig II, ki z manjšimi popravki ustrezata današnji opredelitvi faz Ig a in b.24 Paralele med lokacijo Ptuj — Prešernova 6 in najdišči na Ljubljanskem barju faze Ig a, kot so Na Špici, Dežmanova količa, Parte, obstajajo le pri formah grobih posod (lonci in shrambene posode z odebeljenim ustjem in odtisi, ki so v spodnjem delu okrašene z barbotinom) in pri nekaterih drugih oblikah, ki so značilne za širši časovni razpon. Primerjave s fazo Ig b so skromne, najdemo jih predvsem v splošno razširjenih tipih grobih posod. Novost na obeh področjih je latvica s “T” razširitvijo ustja.25 Na Ptuju manjka vrsta keramičnih tipov, ki so v tem času prisotni na Ljubljanskem barju: predvsem vse različne oblike posod z omfalosi na dnu, pri ornamentiki pa krašenje z ovito vrvico.
KÜLTÜRNA OPREDELITEV GRADIVA
Kulturna opredelitev gradiva z obeh ptujskih lokacij je manj jasna. Že v starejši fazi opažamo, da na Ptujskem gradu ne najdemo vrste oblik, ki označujejo fazo Ig a na Ljubljanskem barju; material je sorodnejši madžarskim najdiščem starejše faze kulture Somogyvàr (kupe na nogi s pretežno vrezanim okrasom na notranji strani). Še bolj je razvidna sorodnost s panonskim prostorom v mlajši fazi razvoja, na začetku zgodnje bronaste dobe, ko Ptuja ne dosežejo jadranski in italski vplivi, ki so prisotni na Ljubljanskem barju v fazi Ig b (oblike posod z omfalosi in z njimi povezana ornamentika). Skromna ornamentika keramike z lokacije Ptuj — Prešernova 6 (barbotin, vrezi, vbodi, brazdast vrez, plastično krašenje) je v osnovi najbližja kulturi Somogyvàr-Vinkovci. Ptuj je v severovzhodni Šloveniji dejansko edino najdišče iz obravnavanega časovnega obdobja, le večje število novih najdišč nam bo lahko jasneje odgovorilo na vprašanje, ali gre na tem prostoru za posebno skupino ali pa bomo Ptuj uvrstili v sklop panonskih kultur in nikakor ne k centralni Sloveniji. Paola Korošec je videla različnost med gradivom Ptuja in Ljubljanskega barja. Zaradi primerjav z vzhodom je Ptuj uvrstila v slavonsko kulturo. Danes zaradi nove madžarske in hrvaške opredelitve in terminologije (Somogyvàr-Vinkovci) takšna oznaka ni več aktualna. Določnejo kulturno opredelitev za sedaj puščamo ob strani, fazi v razvoju označujemo kot Ptuj a in Ptuj b, analogno fazama Ig a in Ig b.
SKLEP
Nova zgodnjebronastodobna lokacija je v okviru prazgodovinskega razvoja Ptuja važna že zaradi arhitekturnih ostalin. Po neo- in eneolitski stanovanjski jami na lokaciji Ptuj — Srednješolski center in po nejasnem položaju na Ptujskem gradu v fazi Ptuj a (ni stavb iz tega časa, morda jame?, se sedaj
prvič pojavijo pravokotne nadzemne hiše. Grajene so iz vertikalnih nosilnih stebrov z vmesnim prepletom iz šibja, ometanim z ilovico. Ločimo lahko celo več tipov arhitekture:
—	gradnjo z nizi parov stebrov, od katerih je prvi globlje (nosilni steber) in drugi — oporni steber vkopan plitveje (hiša 2),
—	gradnjo z gostejšimi nizi enojnih stebrov (hiši 1 in 3) ter
—	gradnjo z redkejšimi nizi enojnih stebrov pri pomožnih stavbah (stavba 1).
Podobna arhitektura se kasneje javlja v srednji bronasti dobi na lokaciji Ptuj
—	Srednješolski center.
Keramične najdbe z naše lokacije nam omogočajo jasneje opredeliti material s Ptujskega gradu. Med obema najdiščema je vrsta podobnosti, ki kažejo na kontinuiran razvoj. Najdbe s Ptujskega gradu lahko pretežno uvrstimo v konec eneolita, v fazo, ki je na eni strani sočasna z Ig a (LB V) in na drugi strani s starejšo fazo kulture Somogyvàr. Nekatere posamezne najdbe, kot je npr. latvica s polkrožno odebeljenim ustjem na notranji strani, pa kažejo na to, da je grajski grič poseljen tudi na začetku zgodnje bronaste dobe. Gradivo na lokaciji Ptuj — Prešernova 6 predstavlja nadaljnjo fazo v razvoju kulture, ki začenja na Ptujskem gradu ob koncu eneolita. Fazo Ptuj b postavljamo na začetek zgodnje bronaste dobe in jo vzporejamo na eni strani z mlajšo fazo kulture Somogyvàr in na drugi strani s fazo Ig b (LB VI). Primerjave, ki se kažejo med našim najdiščem in barjanskimi kolišči faze Ig a, kot so Parte, Dežmanova kolišča, Na Špici, pa vse pripadajo formam, značilnim za širši časovni razpon, in ne morejo biti osnova za starejo datacijo našega najdišča, ki sodi v celoti pot srednjevropski kronologiji v Br. d. A. Na Ptuju obstaja za sedaj vrzel, ki obsega čas bronaste dobe A2 in B, temu pa sledijo naselbinske najdbe z lokacije Ptuj — Srednješolski center, ki so uvrščene v razpon srednje bronaste dobe do vključno Br. d. C/D. Da je tekel razvoj v določeni meri kontinuirano, pa vidimo po “T” razširitvah ustja posod, po prevladujočem plastičnem okrasu in po barbotinu, ki se javlja na spodnjem delu posode na lokaciji Ptuj — Srednješolski center v začetku srednje bronaste dobe.26 O kontinuiteti in menjavi kultur s predhodnim eneolitskim obdobjem na obravnavanem prostoru pa moramo reči, da ne vidimo povsem jasnih povezav med lasinjskim gradivom s Ptujskega gradu in mlajšim gradivom faze Ptuj a z istega najdišča. Več podobnosti ima slednje z najdiščem Pavlovski vrh,27 ki ima nekaj badenskih elementov,28 ti pa ga uvrščajo za stopnjo pred Ptuj a, v čas, ki ga na Ljubljanskem barju predstavlja gradivo s kolišča ob Maharskem prekopu (LB IV), kjer najdemo vrsto paralel Pavlovskemu vrhu. Lasinjske najdbe s Ptujskega gradu so verjetno nekaj starejše od Pavlovskega vrha. S Pavlovskim vrhom se na Štajerskem dejansko končuje eneolitsko (lasinjsko, badensko) obdobje, s Ptujem a se začenja nova kultura, ki se tekoče nadaljuje v fazo Ptuj b. V srednjeevropskem kronološkem sistemu je Ptuj a še eneolitski, šele Ptuj b sodi v zgodnjo bronasto dobo Br. d. Al, tako da bronaste dobe ne moremo začeti z novo kulturo.86 Madžarska arheologija rešuje to vprašanje tako, da postavi začetek zgodnje bronaste dobe za stopnjo nazaj. Štarejša faza kulture se Somogyvàr začenja tako v zgodnji bronasti dobi I (FB I), ki ustreza v
srednji Evropi še eneolitu (bakreni dobi). Takšna opredelitev se zdi boljša. Ce skušamo namreč vztrajati z začetkom v času Br. d. Al, nam ostaja pri opredelitvi na voljo le malo elementov. V primeru Ptuja, če ponovimo še enkrat, bi to bili
—	premik v poselitvi z grajskega griča ob vznožje hriba,
—	prvi pojav pravokotnih nadzemnih stavb (drugod že prej, npr. Pavlovski vrh),
—	v keramičnem inventarju prenehanje “vučedolske” tradicije
—	pojav latvic s “T” razširitvijo ustja, skled s polkrožno odebeljenim ustjem na notranji strani in ploščatih bradavic.
S	tem pa bi bila kultura, ki jo predstavljata fazi Ptuj a in b, razdeljena v dve obdobji. Zato bi lahko tu sprejeli predlog S. Gabrovca o dvojnem poimenovanju.31 Za Ptuj a in b lahko uporabimo termin kasni eneolit (ni še brona) in obenem zgodnja bronasta doba, ker predstavljata fazi začetek novega razvoja po lasinjski kulturi (z badenskimi elementi).
OPISI NAJDB
HIŠA 1
PLAST NAD STERILNO ILOVICO, KV, XIV
1.	Konična skleda z odebeljenim, navznoter poševno odrezanim ustjem. Površina svetlo rjava, glina v sredini sivo žgana. Močna primes peska.
Vel. fragm. 3,8 x 5,6 cm, deb. ost. = 0, 9-1,5 cm. 2 r ustja = ók. 26 cm. Tl: 1.
NAD JAMO 1
2.	Konična skleda z vodoravnim nizom odtisov, ohranjena dva fragmenta ustij. Površina siva, glina sivo žgana, močna primes peska.
3.	Konična skleda z vodoravnim nizom odtisov. Površina zunaj svetlo rjava, znotraj svetlo siva, glina sivo žgana, močna primes peska.
Vel. fragm. = 4,5 x 4,5 cm, deb. ost. = 0,7 — 1.1 cm, 2 r ustja = ok. 25 cm. Tl: 3.
JAMA 1
4.	Ustje valjaste ali stožčaste posode, verjetno lonca. Površina svetlo rjava, glina v sredini sivo žgana, primes peska. Vel. fragm. = 3,2 x 3,2 cm, deb. ost. = ca. 1 cm. Tl: 4.
5.	Ostenje (latvice?), okrašeno s kratkim navpičnim ali rahlo poševnim plastičnim rebrom z odtisi. Površina svetlo rjava, glina sivo žgana, rahla primes peska, zrnca sljude.
Vel. fragm. = 4,8 x 6,2 cm, deb. ost. = ca. 0,5 cm. Tl: 5.
6.	Ostenje z vodoravnim plastičnim rebrom in drobno bradavico. Zunanja površina siva, notranja bela, glina sivo-črno žgana, primes peska.
Vel. fragm. = 2,9 x 2,5 cm, deb. ost. = 0,7 cm. Tl: 6.
7.	Fragment ostenja ovalne posode s prehodom v izvihan vrat. Površina črna, gladka, z močno primesjo sljude — premaz, glina v sredini rjavo-rdeče žgana.
Vel. fragm. 4,1 x 3,5 cm, deb. ost. = ca 1 cm. Tl: 7.
8.	Ročaj, trakast, v prečnem preseku rahlo usločen. Površina svetlo rjava, glina sivo-črno žgana, prečičena.
Šir. = 2,4 cm. Tl: 8.
9.	Ročaj, trakast. Površina svetlo rjava, glina sivo žgana, močna primes peska.
Šir. = ok. 3,5 cm. Tl: 9.
10.	Ravno dno, zunanja površina rdeče-rjava, notranja črna, glina črno žgana, prečiščena, drobci sljude.
Vel. fragm. = 9,2 x 8,1 cm, deb. = 0,7 cm. Tl: 10.
11.	Kamnit odbitek trikotne oblike.
Vel. = 3,3 X 3,3 cm, deb. = 1,2 cm. Tl : 11.
12.	Ročaj s čepom, v prečnem preseku ovalen. Površina rdečerjava, glina v sredini črno-sivo in proti površini rdečerjavo žgana, primes peska.
Šir. = do 3,5 cm. Tl: 12.
13.	Dno shrambene posode, ravno, s poudarjenim prehodom v ostenje, prevlečeno z barboti-nom. Zunanja površina rjava, notranja svetlo sivo-rjava. Glina črno žgana, primes peska in drobcev sljude.
Dva fragm.: 7,7 x 4,5 in 5,5 x 4,5 cm, deb. dna = 1,1 cm, 2r dna = 21,8 cm. Tl: 13.
JAMA 3
14.	Rame ovalne posode s prehodom v izvihan vrat. Na ramenu vodoraven niz poševnih vbodov s šilom, omejen zgoraj in spodaj z vodoravnim vrezom. Površina črna, gladka, glina črno žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Vel. fragm. = 3,3 x 5,7 cm, deb. ost. = 0,4-0,7 cm. T2: 1.
JAMA 7
15.	Rame ovalne posode, zunanja površina črna, notranja siva, glina črno-sivo žgana, primes peska in sljude.
Vel. fragm. = 4,4 x 5,6 cm, deb. ost. = 0,8 cm. T2: 2.
JAMA 9
16.	Fragment ustja in vratu posode. Površina rjavo-črna, glina v sredini črno žgana, drobci peska in sljude.
Vel. fragm. = 2,8 x 1,7 cm, deb. ost. = 0,5 cm. T2: 3.
17.	Ostenje posode okrašeno z vrezom. Površina rjava, gladka, glina črno-rjavo žgana.
Vel. fragm. 2,3 x 2,7 cm, deb. ost. = 0,5 cm. T2: 4.
18.	Ostenje posode s črno, gladko povrino. Glina sivo-črno žgana, prečiščena, drobci sljude. Vel. fragm. = 2,1 x 3 cm, deb. ost. = 0,3 cm. T2: 5.
19.	Ravno dno. Površina črno-rjava, glina rjavo žgana, primes peska in sljude.
Vel. fragm. = 2,6 x 3,1 cm, deb. = 0,6 — 1,0 cm. T2: 6.
STAVBA 1
JAMA 31
20.	Trakast ročaj. Površina črno-siva, glina črno žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Šir. = 3,4 cm, deb. = do 1 cm. T2: 7.
21.	Kamnito praskalo s tremi retušami.
Vel. = 1,3 X 1,5 cm, deb. = 0,3 cm. T2: 8.
22.	Ostenje ovalne posode prevlečeno z barbotinom. Zunanja površina rjavo-oranžna, notranja črno-rjava. Glina črno žgana, primes peska.
Vel. fragm. 4,5 x 3,2 cm, deb. ost. = 0,9 cm. T2: 9.
JAMI 35/36
23.	Usločen stožčast vrat posode. Površina črna, ponekod sivo-rjava. Glina črno-sivo žgana, drobci sljude.
Vel. fragm. = 4,6 x 6,1 cm, deb. ost. = 0,6 cm. T2: 10.
24.	Stožčast vrat posode z navpičnim odebeljenim ustjem; Zunanja površina svetlo rjava, notranja siva. Glina sivo žgana, drobci sljude in peska.
Vel. fragm. = 3,2 x 3,7 cm. deb. ost. = 0,6 — 1,0 cm. T2: 11.
25.	Kamnito rezila, fragment.
Vel. 4,4 X 3,1 cm, deb. = 0,7 cm. T2: 12.
26.	Ostenje prevlečeno z barbotinom. Zunanja površina oranžno-rjava, notranja sivo-črna, glina sivo-črna žgana, primes peska in sljude.
Vel. fragm. 7x7,1 cm, deb. ost. = do 0,8 cm. T2: 13.
JAMA 42
27.	Usločen stožčast vrat posode. Površina črna, glina črno žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Vel. fragm. = 1,7 x 4,4 cm, deb. ost. = 0,7 cm. T2: 14.
28.	Ostenje ovalne posode prevlečeno z barbotinom. Zunanja površina svetlo rjava, notranja rjavo-črna. Glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. fragm. = 4,6 x 4,6 cm, deb. ost. = do 0,8 cm. T2: 15.
HIŠA 2
PLAST NAD STERILNO ILOVICO, KV. VII, II
29.	Ostenje posode prevlečeno z vodoravno nanesenim barbotinom. Površina sivo-rjava, glina sivo-črno žgana.
Vel. fragm. 3,7 x 4 cm, deb. ost. = 0,8 cm. T3: 1.
30.	Ostenje (srednjeveške) kroglaste posode s stožčastim vratom. Zunanja površina rjavo-siva, notranja črna, glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. fragm. = 3,5 x 3,3 cm, deb. ost. = 0,6-1,1 cm. T3: 2.
31.	Ostenje ovalne posode s stožčastim vratom. Zunanja površina rjavo-črna, notranja črna, glina črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. fragm. = 8,1 x 8,9 cm, deb. ost. = 0,6-1,1 cm. T3: 3, k isti posodi še T7: 7.
PLAST NAD STERILNO ILOVICO, KV. XII
32.	Ostenje ovalne posode, površina rjavo-črna, glina črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. fragm. = 3,4 x 4,1 cm, deb. ost. = 0,4 cm. T3: 4.
33.	Ostenje posode s poševno nanesenim barbotinom. Zunanja površina rjava in črna, notranja črno-rjava, glina črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. fragm. = 4,5 x 4,7 cm, deb. ost. = do 0,8 cm. T3: 5.
34.	Vrat lonca, nazaj zalepljeno ustje odlomljeno. Površina črno-rjava, glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. fragm. = 3x3 cm, deb. ost. = 0,4-0,85 cm. T3: 6.
PLAST NAD STERILNO ILOVICO, KV. XIII.
35.	Ravno, povdarjeno dno. Površina črna, na stojni ploskvi temno rjava, glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. fragm. = 2,1 x 4,6 cm, deb. ost. = 0,9 cm. 2r = 13,8 cm. T3: 7.
36.	Ostenje posode prevlečeno z barbotinom. Zunanja površina oranžno-rjava, notranja sivo-bela, glina črno-sivo žgana, primes peska.
Vel. frag. = 4,3 x 4,4 cm, deb. ost. = 1,1 cm. T3: 8.
37.	Del ramena posode. Površina oranžna in siva, glina sivo žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Vel. fragm. = 3 x 2,5 cm, deb. ost. = 0,4 cm. T3: 9.
JAMI 37/38
38.	Valjast, rahlo usločen vrat posode. Površina črna, ob ustju rjava, glina črno-sivo žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Vel. frag. = 2,9 x 2,2 cm, deb. ost. = 0,4 cm. T3: 10.
39.	Dno posode, ravno. Površina svetlo siva, glina črno žgana, zrnca sljude in peska.
Vel. frag. = 3 x 5,4 cm, deb. ost. = 0,8 cm. T3: 11.
JAMA 48
40.	Kamnit odbitek.
Vel. = 1,6 X 2 X 1„3 cm. T3: 12.
41.	Rame ovalne posode. Zunanja površina črna, notranja siva, glina sivo-črno žgana, zrnca sljude in peska.
Vel. frag. = 4,7 x 5,6 cm, deb. ost. = 0,7 cm. T3 : 13.
JAMA 49
42.	Kamnit odbitek.
Vel. = 2,2 X 3,5 x 0,9 cm. T3: 14.
43.	Rame ovalne posode okrašeno s poševnim plastičnim rebrom z odtisi. Površina rjavo-siva, glina rjavordeče žgana, primes peska.
Vel. frag. = 9,2 x 4,7 cm, deb. ost. = 0,8-1,1 cm. T3: 15.
44.	Ustje konične sklede. Površina svetlo rjavo-rdeča, glina rjavordeče žgana, primes peska. Vel. fragm. = 2,4 x 3,5 cm, deb. ost. = 0,5-0,8 cm. T3: 16.
45.	Rame ovalne posode okrašeno z vodoravnim plastičnim rebrom z odtisi ter okroglo bradavico. Površina svetlo rjava, glina rjavo žgana, primes peska.
Vel. fragm. S 3,4 x 4,6 cm, deb. ost. = 0,6 cm. T3: 17.
46.	Konična skleda z odebeljenim ustjem na notranji strani. Površina sivo-črna.
Vel. = 2 r ustja = 26,3 cm,, deb. = 0,8-1,2 cm. T4: 1.
47.	Spodnji del ostenja konične posode, morda sklede, z nakazanim prehodom v dno.
Vel. fragm. = 6 x 7,4 cm, deb. ost. = ok. 0,6 cm. T4: 2.
48.	Konična skleda z navzven poševno odrezanim ustjem, razširjenim v obliki črke “T”. Na robu ustja vodoraven dvorogljast držaj. Široko ustje je okrašeno s poševnimi linijami v brazdastem vrezu. Dno posode je ravno, površina svetlo siva, glina sivo žgana, dobro prečiščena, zrnca sljude.
Vel.: vi. = 5,9 cm, 2 r = 21, 2 cm, 2 r dna =10, deb. ost. = ok. 0,5 cm. T4: 3.
49.	Fragment ostenja rjave barve, okrašen z barbotinom.
Vel. frag. = 4,5 x 7,1 cm, deb. ost. = 0,7 cm. T4: 4.
50.	Fragment ostenja posode rjave barve.
Vel. fragm = 4 x 3,7 cm, deb. ost. = 0,4 cm. T4: 5.
JAMA 51
51.	Lonec s stožčastim vratom in navpičnim odebeljenim ustjem. Gornji rob ustja je okrašen z nizom odtisov. Površina svetlo rjava, glina črno-sivo žgana, dobro prečiščena, zrnca sljude. Vel. frag. = 3,9 x 6,4 cm, deb. ost. = 0,8-1 cm. T5: 1.
52.	Ustje posode okrašeno z vodoravnim nizom odtisov. Površina svetlo sivo-rjava, glina sivo-rjavo žgana, zrnca sljude.
Vel. frag. = 1,6 x 3,6 cm, deb. ost. = 0,7 cm. T5: 2.
53.	Stožčast vrat posode z izvihanim ustjem. Površina črna, glina črno žgana, zrnca sljude.
Vel. frag. = 4,8 x 6,5 cm, deb. ost. = 0,6 cm, 2 r vratu = 10,6 cm. T5: 3.
54.	Ostenje ovalne posode, na ramenu vodoraven držaj z odtisom v sredini. Površina svetlo rjavo-oranžna, glina črno-sivo žgana, zrnca peska in sljude.
Vel. frag. = 8,9 x 6,2 cm, deb. ost. = 0,6-0,85 cm. T5: 4.
55.	Ostenje ovalne posode prevlečeno z barbotinom. Zunanja površina sivo-rjava, notranja črno-siva, glina sivo-črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. fragm. = 5,4 x 5,8 cm. T5: 5.
56.	Kamnit odbitek.
Vel. = 2,8 X 4,2 cm, deb. = do 0,4 cm. T5: 6.
57.	Ravno dno shrambene posode, rob zalepljen ob ostenje. Zunanja površina rjavo-črna, notranja črna, glina črno žgana, drobci peska in sljude.
Vel. frag. = 2,9 x 11,3 cm, deb. ost. = 0,7-1,1 cm. 2 r dna = ok. 20 cm. T5: 7.
JAMA 52
58.	Fragment stožčastega usločenega vratu posode z ročajem, ki veže rame in vrat. Zunanja površina svetlo rjava, notranja črna, glina črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. fragm. = 6,6 x 5,1 cm, deb. ost. = ca 0,6 cm. Šir. ročaja = 2,2 cm. T5: 8.
59.	Rame posode s prehodom v tanjši vrat. Zunanja površina sivo-črna, notranja svetlo rjava, glina svetlo rjavo žgana, drobci sljude.
Vel. fragm. = 2,2 x 3,9 cm, deb. = 0,8 cm. T5: 9.
60.	Ustje in del ostenja stožčaste posode (lonca), ustje zalepljeno nazaj ob zunanji rob. Površina rjavo-črna, glina rjavo-črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. frag. = 3,5 x 3,3 cm, deb. ost. = ca. 0,7 cm. T5: 10.
61.	Del rahlo ubočenega dna. Površina sivo-črna, glina črno-sivo žgana, drobci sljude in peska. Vel. frag. = 4,9 x 4,4 cm, deb. ost = 0,4-0,6 cm, 2r = 7,8 cm. T5: 11.
62.	Del odebeljenega ustja stožčastega vratu posode. Površina rjavo-črna, gladka, glina sivo žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 2,3 x 2,9 cm, deb. ost. = 0,4-0,6 cm. T6: 1.
63.	Fragment ostenja prevlečen z barbotinom. Zunanja površina svetleje, notranja temneje rjava, glina sivo-črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. frag. = 3,7 x 2,7 cm, deb. ost. = 0,6-0,7 cm. T6: 2.
64.	Dno posode z delom ostenja, rob dna zalepljen ob ostenje. Zunanja površina rjavo-rdeča, notranja črno-rjava, glina črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. frag. = 3,7 x 6,4 cm, deb. ost. = 0,4-0,8 cm, 2r dna = 9 cm. T6: 3.
65.	Fragment ostenja prevlečen z barbotinom. Površina in žganje oker-rjavo, drobci sljude.
Vel. frag. = 4,3 x 4,3 cm, deb. ost. = 0,7-1,0 cm. T6: 4.
66.	Fragment ostenja s sledjo odbitega ročaja, površina črna, glina črno žgana, dobro prečiščena.
Vel. frag. = 2,7 x 3,1 cm, deb. ost. = ca. 0,7 cm. T6: 5.
67.	Del trakastega ročaja posode. Površina siva, glina črno žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Vel. frag. = 6,6 x 3,8 cm, deb. = do 0,9 cm. T6: 6.
68.	Fragment ostenja prevlečen z barbotinom. Površina oker-oranžna, ponekod siva in prav tako žgana, drobci sljude in peska.
Vel. frag. = 6,7 x 8,6 cm, deb. ost. = 0,9-1,2 cm. T6: 7.
69.	Fragment ostenja s poševnim vrezom. Površina svetlo siva, glina črno-sivo žgana.
Vel. frag. = 3,1 x 2 cm, deb. ost. = 0,4-0,8 cm. T6:8.
70.	Stožčast vrat posode (vrča?) z nazaj zalepljenim ustjem. Pod ustjem vodoraven niz odtisov s prstom. Siva glina.
2r ustja = 8 cm, okr. v = 3,3 cm, deb. ost. = ca. 0,5 cm. T6: 9.
71.	Stožčast vrat posode s prehodom v izvihano ustje. Površina sivo-rjava, glina črno-sivo žgana, primes sljude.
Vel. frag. =4,1 x 3,3 cm, deb. ost. = ca. 0,4 cm. T6: 10.
72.	Fragment ostenja posode prevlečen z barbotinom. Zunanja površina rjava, notranja siva, glina črno-sivo žgana, primes sljude.
Vel. frag. = 6,6 x 5,0 cm, deb. ost. = ca. 0,7 cm. T6: 11.
73.	Odbitek iz temno rjavega kamna.
Vel. = 4 X 3,8 cm, deb. = do 1,2 cm. T6: 12.
74.	Del dna posode. Zunanja površina svetlo oker-oranžna, notranja siva. Glina sivo žgana, primes peska in sljude.
Vel. frag. = 9,8 x 4,6 cm, deb. = 1,1 cm. 2r dna = 19 cm. T6: 13.
75.	Izvihano ustje posode. Zunanja površina rjavo-črna, notranja črna, glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 3,8 x 4,2 cm, déb. ost. = do 0,65 cm. T7: 1.
76.	Odebeljeno ustje posode. Na vrhu ustja vzdolžen vrez. Površina črno-rjava, gladka, glina črno žgana, dobro prečiščena, drobci sljude.
Vel. frag. = 2,2 x 2,1 cm, deb. ost. = 0,7 cm. T7: 2.
77.	Fragment ostenja prevlečen z barbotinom. Zunanja površina rjava, notranja črna, glina črno-rjavo žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 3,4 x 2,6 cm, deb. ost. = 0,4-0,6 cm. T7: 3.
78.	Fragment ostenja. Površina rjavo-siva, glina črno-rjavo žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 2,8 x 1,9 cm, deb. ost. = 0,5 cm. T7: 4.
79.	Fragment dna posode. Površina črna, glina črno žgana, dobro prečiščena, drobci sljude. Vel. frag. = 3,2 x 4,7 cm, deb. ost. = do 0,9 cm. 2r dna = 5,8 cm. T7: 5.
80.	Del ostenja in dna posode. Zunanja površina siva, notranja črna, glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 4,1 x 2,5 cm, deb. ost. = do 1,2 cm. T7: 6.
JUGOVZHODNO OD HIŠE 2
81.	Del ostenja posode prevlečenega z barbotinom. Zunanja površina sivo-črna, notranja rjavo-črna, glina črno žgana, drobci sljude in peska.
Vel. frag. = 8,1 x 4,8 cm, deb. ost. = 0,5-1 cm. T7: 7.
82.	Del ostenja in dna posode. Zunanja površina rjavo-oker, notranja črno-rjava, glina črno-sivo žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 3,2 x 8,5 cm, deb. ost. = 0,7-1,2 cm. T7: 8.
MED HIŠO 2 IN HIŠO 3
83.	Košček hišnega lepa z odtisi vej. Površina rjava, glina rjavo žgana.
Vel. frag. = 2,2 x 2,8 x 2,5 cm. T7: 9.
84.	Odbitek iz rjavo-rdečega kamna.
Vel: 1,5 X 1,0 x 0,8 cm. T7: 10.
HIŠA 3
85.	Fragment ostenja. Površina rjavo-oranžna, ponekod siva, glina rjavo-sivo žgana, drobci sljude.
Vel.: 4,2 x 8,3 cm, deb. ost = 0,5 cm. T7: 11.
86.	Fragment dna in ostenja posode. Površina siva, glina sivo-črno žgana.
Vel. frag. = 3,3 x 4,7 cm, deb. ost.. = 0,6-0,9 cm. T7: 12.
V SEVEROZAHODNEM DELCI IZKOPIŠČA
87.	Del ostenja in nazaj zalepljenega ustja. Pod ustjem vodoraven niz vtisov. Površina oker-siva, glina črno žgana, drobci sljude.
Vel. frag. jp3,5 x 3,5 cm, deb. ost. = 0,4-0,9 cm. T7: 13.
88.	del ostenja posode z ovalno ploščato bradavico. Ppvršina rjavo-siva, glina rjavo žgana, drobci sljude.
Vel. frag. = 4,2 x 4,8 cm, deb. ost. = do 1 cm. T7: 14.
89.	Fragment ostenja prevlečen z barbotinom. Zunanja površina rjavo-oranžna, notranja siva, glina črno-sivo žgana, drobci peska.
Vel. frag. = 8 x 7,4 cm, deb. ost. = 0,6-0,9 cm. T7: 15.
OPOMBE
1.	Maria Karolyi, A korai razkor emlekei Vés megyeben (The Early Cooper Age in County Vas) Oskorunk Ì, Sombathely 1992, 5. tabeia/2, 91-93.
2.	Mira Strmčnik-Gulič, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju, Arh. vest. 39-40, 1988-1989, 147 ss in članek iste avtorice v tej publikaciji.
3.	Josip Korošec, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 1965, 5 ss, in Marija Lubšina-Tušek, Neolit in eneolit v severovzhodni Sloveniji, Diplomska naloga — tipkopis, 1990 in M. Lubšina-Tušek, Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji, Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva (1993) 31 ss.
4.	Paola Korošec, Eneolitik Slovenije, Arh. vest. 24, 1975, 180-182 in 187 ss.
5.	Josip Korošec, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu, Dela 1. razr. SAZU 6 (1951), 173 ss.
6.	Paola Korošec (op. 4), 187 ss.
7.	Mira Strmčnik-Gulič (op. 2), 157-160.
8.	Blagoj Jevremov, Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč iz Ptuja, Arh. vest. 39/40, 1988-1989, 171 ss.
9.	Josip Klemenc, Balduin Saria, Archaeologische Karte von Jugoslawien, Blatt Ptuj (1936), 45 ss.
10.	Josip Klemenc, Balduin Saria (op. 9), 46 in Mitt. d. Zent. Komm. n. s. 27, 1901, 20.
11.	Poročilo o izkopavanjih v Varstvo spomenikov. Sodelovali so še Marija Lubšina-Tušek, Stanko Gojkovič, Ivan Žižek in Brane Lamut ter Majda Žižek, ki je risala načrte in risbe.
11.	a Brane Lamut, Poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške najdbe s Ptuja, Ptujski arheološki
zbornik, Ob 100 letnici muzeja in Muzejskega društva (1993), 601 ss.
12.	Paola Korošec (op. 4), T 8-15).
13.	Josip Korošec (op. 6), 162, sl. 62 e.
14.	Hermann Parzinger, Die Stellung der üferrandsiedlungen bei Ljubljana in äneolitischen und frühbronzenzeitlichen Kultursystem der Mittleren Donauländer, Arh. vest. 35, 1984, Taf. 8.
15.	Rózsa Kolicz-Schreiber, Die älteste Bronzezeit in Nordwestungarn und ihr Beziehungen, Prahistorica XV, Das Aneolithikum und die früheste Bronzezeit in Mitteleuropa, Acta des XIV. internationalen Symposiums, Prag-Liblice 1986, (Praha 1989) 249 ss, Abb. 1,2.
16.	Ib., 249.
17.	Ib., Abb. 11.
18.	H. Parzinger (op. 14).
19.	Rózsa Kalicz-Schreiber (op. 15), Abb. 1.
20.	Ib., Abb. 3.
21.	Ib., Abb. 4.
22.	Anna Medunova-Benešova, Zur Frage des Verkommens der Kosihy-Čaka Gruppe in Mähren, Slov. Arheol. 29-l,U981, 96 ss, Abb. 2.
23.	Ib. , 102.
24.	Hermann Parzinger (op. 14), 50.
25.	Ib., T 8 : 7, datirana v lg. b.
26.	Mira Strmčnik-Gulič (op. 2), tSI-7, “T” razširjeno ustje: T 1:4, barbotin v spodnjem delu posode T 7:17.
27.	Marjana Tomanič-Jevremov, Eneolitska naselbina na Pavlovskem vrhu pri Ormožu, Ptujski zbornik 4, 1969, 20 ss.
28.	Marija Lubšina-Tušek (op. 3), priloga 19 : 21, 25, in Marjana Tomanič-Jevremov (op. 27) T 1 : 3 in T 2 : 5.
29.	Gradivo s Pavlovskega vrha je citirano po M. Tomanič-Jevremov (op. 27); Maharski prekop 1970 — Tatjana Bragant, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu -Sraziskovanja leta 1970, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji III,"1974; Maharski prekop 1973/74(8 Tatjana Bregant, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu -Sraziskovanja 1973. in 1974. leta, Poročilo o raziskovanju neblita in eneolita v Sloveniji IV, 1975, 7 ss.
Posodi s Pavlovskega vrha (T 1: 3) najdemo do neke mere podobno posodo na Maharskem prekopu 1973/74 (T 38: 11), obe sta okrašeni z barbotinom. Lonec z odebeljenim ustjem s Pavlovskega vrha (T 3: 4) je podoben loncu z Maharskega prekopa 1973/74 (T 17:18), le da je tu okrašen z odtisi; podobna ustja poznajo po tem tudi na ptujskih najdiščih. Skledi z izvihanim ustjem s Pavlovskega vrha (T 2:6) so podobne sklede z Maharskega prekopa 1973/74 (T 19:4, T 22: 12, T 32: 2) ter z Maharskega prekopa 1970 (T 3:7, T 4:1). Do neke mere sta si podobni tudi kroglasti skledi z vodoravno odrezanim ustjem’ in horizontalnim držajem z odtisi (z bradavicama) s Pavlovskega vrha (T 1: 1 ) in Maharskega prekopa 1973/74 (T 24: 10) ter kroglasti skledi z izvihanim ustjem in vodoravnim držajem s Pavlovskega vrha (T 2: 5) in Maharskega prekopa 1973/74 (T 24: 7, T 15: 10). Fragment stožčastega vratu s Pavlovskega vrha (T 3: 7) je morda pripadal podobnemu loncu, kot ga najdemo na Maharskemu prekopu 1973/74 (T 23: 6). Pri ornamentiki se na obeh najdiščih javlja krašenje z barbotinom. Skleda s Pavlovskega vrha (T 1: 2) ima razčlenjeno ustje, krašenje z odtisi zgornjega roba ustja se na drugih tipih posod javlja tudi na Maharskem prekopu 1973/74 (T 28: 7).
30.	Stane Gabrovec, Bronasta doba v Sloveniji, Stanje raziskav in problemi, Arh. vest. 39/40, 1988/89, 115 ss, posebno 116.
31.	Ib., 120.
PTÜJ — PREŠERNOVA (ILICA 6, AN EARLY BRONZE AGE SITE
SUMMARY
A new prehistoric site was found in 1989 on the left bank of the river Drava, below the Castle Hill in Ptuj.11 During rescue excavations in the interior of the courtyard of the building at Prešernova ulica 6 (T. 8: 2), numerous postholes from houses ware found in sterile clay (Plan 1), which contained some ceramic material (T. 1-T. 7). Three houses and one auxiliary building ware identified (Plans 2 and 3-5). These houses represent, after the neolithic and eneolithic pits at the Ptuj — Secondary School Centre,2 the oldest standing architectural remains in the area of modern Ptuj. The ceramic material, above all the bowl with a “T” terminal rim (T. 3: 4), dates the new site to the beginning of the Early Bronze Age (EBA) (BA Al). The material is one phase later than that found before on the tournament ground of the Castle Hill,4 although both of the locations bear witness, on the one hand, to their related naute, so that continuity is clear, and, on the other hand, that cups on feet with incised decoration on the interior and other rich decorations in the “Vučedol” tradition, which are characteristic of the ceramics from Ptuj Castle, are no longer present in the assemblage from Ptuj Prešernova ulica 6.
Comparison with adjacent areas shows that the Ptuj Castle site is contemporary with both the earlier phase of the Somogyvar culture in southern Transdanubia, where Vučedol elements ware also present, and the Ig a phase of the Ljubljana barje; the site below the Castle Hill, Prešernova ulica 6, is contemporary with the later phase of the Somogyvar culture and the Ig b phase in the Ljubljana barje.14-15 The material was denoted as Ptuj a (=Ptuj — Castle) and Ptuj b (=Ptuj — Prešernova ulica 6 and part of Ptuj — Castle), analogous with the Ig a and Ig b phases. The material from both of the sites represents two phases in the development of a new culture, which appears alter the Late Lasinjska kultura with Baden elements. The latter, in Štajerska, belong to Pavlovski vrh, which bears witness to links between the sites of the Ljubljana barje and the Maharski prekop29 both of which have certain Baden elements.28 On the other hand, the later material of phases Ba A2 and B1 is not found in Ptuj itself, finds only being attested in the Middle Bronze Age (MBA} (BA B2) at the Ptuj —- Secondary School Centre.2 Phase BA A2 is only known in Štajerska from stray finds of Litzenkeramik at Maribor and Brinjeva gora. However, finds from graves on sites such as Turnišče and Brinjeva gora, which are dated by the pins to BA Bl, followed by the above mentioned site at Ptuj — Secondary School Centre, dated to the interface of BA B2—;'-BA C/D, also belong to the MBA. These MBA finds are part of the Tumulus culture of Central Europe.
Whilst the cultural picture is clear in the MBA, it is, however, harder to define the material of the Ptuj a and Ptuj b phases. P. Korošec classified the material from Ptuj — Castle within the Slavonian (Vučedol) culture. However, after the definition of the Somogyvar culture, it became clear that the Ptuj a phase had more in common with it, than it did with the classical Vučedol area (cups with mainly incised decoration on the interior) and also more than it did with the Ig a phase in the Ljubljana barje. In Ptuj b, however, the difference from the Central Slovenian region is clearer. Italian an Adriatic influences do not reach Ptuj, although they are present in the
Ljubljana barje in the Ig b phase. Vessels with omphaloi, their associated decoration, or cording (rouletting), are not found at Ptuj — Prešernova ulica 6; instead, the the whole ornament style is close to that of southern Transdanubia. On the other hand, it must be said that our site lacks certain important elements, which characterise the Somogyvär Vinkovci culture, chiefly beg-shaped vessels and certain types of bowls.
Ptuj with its sites is virtually the only site in Northeastern Slovenia with continuity from the eneolithic into the EBA. The cultural picture will be clearer when more contemporary sites are researched. Perhaps it will be possible to determine a specific cultural group in this region, or perhaps the sites will link up with the Somogyvär jl- Vinkovci complex and in no way with the Central Slovenian group. According to the Central European chronology, Ptuj a is still eneolithic, but Ptuj b belongs to the EBA BA Al. Thus, the two phases of the same culture are divided into two different macro-periods. This may be the same situation as that in the beginning of the Hungarian EBA, which moved back a phase or it might be possible to employ the proposal of S. Gabrovec about the double nameing of interface periods, in the case of Ptuj a and Ptuj b.31
T 1/ Ptuj, Prešernova ulica 6, hiša 1,1= plast nad sterilno ilovico, 2-3 = nad jamo 1, 4-13 , ;= jama 1,11= kamen, ostalo keramika, M = 1 : 1.
T 2/ Ptuj, Prešernova ulica 6, 1-6 = hiša 1; 1 - jama 3, 2 = jama 7, 3-6 = jama 9; 7-15 = stavba 1, 7-9 = jama 31, 10—13 = jami 36/37, 14, 15 = jama 42, 8.2 = kamen, ostalo keramika. M = 1:2.
T 3/ Ptuj, Prešernova ulica 6, hiša 2, 1-3 = plast nad rumeno ilovico v kv. VII in II, 4-6 = plast nad sterilno ilovico v kv. XIII; 10, 11 jami 37/38; 12 = jama 48, 13 = jama 40, 14-17 = jama 49, 12, 14 = kamen, ostalo keramika. M = 1 : 2.



T 11 Ptuj, Prešernova ulica 6, 1-8 = hiša 2, jama 80; 8 = jugovzhodno od hiše 2, jama 90; 9-10 = med hišo 2 in hišo 3, jama 72; 11-12 = hiša 3, jama 88; 13-15 = v severozahodnem delu izkopišča, 13 = jama 59, 14-15 = jama 60. 9 = hišni lep, 10 = kamen, ostalo keramika. M = 1:2.
T 8:1/ Ptuj, pogled z dvigala ob izkopavališču Prešernova ulica 6 na Ptujski grad. Puščica označuje turnirski prostor, kjer je bila leta 1946 odkrita prazgodovinska naselbina. Foto: Ivan Tušek.
2/ Ptuj, Prešernova ulica 6, pogled z dvigala na notranje dvorišče ob koncu izkopavanj. Foto: Ivan Tušek.
T 9:1/ Ptuj, Prešernova ulica 6, teren ob zaključku izkopavanj od severa proti jugu. Na levi hiša 1 s shrambeno jamo, desno sledijo stavba 1 in hiša 2. Foto: Ivan Tušek.
2/ Ptuj, Prešernova ulica 6, hiša 1 s shrambeno jamo, od severa proti jugu. Foto: Ivan Tušek.
2
T 10:1/ Ptuj, Prešernova ulica 6, levo stavba 1, desno hiša 2, levo zgoraj srednjeveški vodnjak, desno zgoraj temelji srednjeveške stavbe, pogled od severa proti jugu. Foto: Ivan Tušek.
2/ Ptuj, Prešernova ulica 6, hiša 2, v ozadju temelji srednjeveške stavbe, od severa proti jugu. Foto: Ivan Tušek.


HIŠA 1


MIRA
STRMČNIK-GCIUČ
ZANIMIVO BRONASTODOBNO NAJDIŠČE NA PTÜJÜ
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 903.5(497.12 Ptiy)
MIRA STRMČNIK-GULIČ, dipl. arheol.-konservator, spec., Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Slomškov trg 6, SLO, 2000 Maribor
IZVLEČEK
Autorica obraunaua na osnovi arheoloških izkopavanj srednjebronasto-dobno naselbino v Rabelčji vasi na Ptuju. Ugotavlja, da je naš slovenski — jugovzhodno predalpski prostor sodil v naselitveno območje nosilcev bro-nastodobne kulture gomil. Iz tipološke — kronološke analize je razvidno, da seje razvoj širil v okviru širokega zahodnega bazena srednjega Podonavja, pri čemer se nakazujejo kulturne povezave z balkanskim in mediteranskim razvojem.
Zaradi vsesplošne slabe raziskanosti srednje bronaste dobe, je bilo opredeljevanje gradiva naslonjeno na geografsko odmaknjene paralele.
ABSTRACT
The author deals, on the basis of archaeological excavations, with the Middle Bronze Age settlement in Rabelčja vas near Ptuj. She reached a conclusion that our Slovene — southeastern pre-Alpine region once belonged to the settling area of the holders of the Bronze Age barrows-culture. According to the typological-chronological analysis one can notice that the development was being spread within the framework of the western territory of the middle Danubian area, whereat cultural linkings with the Balkan and the Mediterranean development can be indicated.
Due to the well known fact that the Bronze Age hasn’t been thoroughly researched yet, the classification of the archaeological material was done by using analogies from more distant areas.
Prostor, kjer stoji danes srednješolski center (v nadaljevanju SŠC) s tehničnimi delavnicami, kontejnerji, remizo in parkiriščem, je bil živahno poseljen že v davnih prazgodovinskih obdobjih. Raziskave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, ki so trajale od leta 1977 s posameznimi presledki vse do leta 1983, so razkrile eneolitski in bronastodobni naselbinski kompleks (pril. 1). Z dobljenimi podatki ugotavljamo, da živi jugovzhodno alpsko področje v sklopu vzhodnoalpskega kulturnega kompleksa, od koder se nakazujejo kulturne povezave s srednjepodonavsko kulturo gomil.
Arheološke raziskave, v katerih so sodelovali tudi dijaki SŠC (sl. 1), so pokazale širok razpon poselitve v različnih časovnih obdobjih. Tako najstarejše najdbe, opredeljene na prostoru ok. 100 m2, pripadajo kulturnemu krogu “alpske facies lengyelske kulture” oz. lasinjski kulturi. Po dosedanjih podatkih bronastodobna naselbina na tem prostoru ni kulturno nasledila eneolitskega razdobja, čeprav so bili dani gospodarski pogoji, verjetno pa ne demografski. V svojem razvoju se je bronastodobna naselbina razširjala na kakšnih 4500 m2, žal pa so jo dokaj poškodovali kasnejši vkopi za žarnogrobiščne grobove, ki se vklapljajo v kronološke okvire H. Müller-Karpejeve Ha B 1-3 stopnje (med 1000-800 pr.n.št.). Posebno močno pa je najdišče poškodovala rimska poselitev (grobovi, obrtniška dejavnost, gradbene ostaline...), saj je ponekod uničila cele sklope starejših podatkov.
Kulturna plast je ležala v globini med 0.90 do 1.30 m, v debelini do 30 cm na nepropustni čisti rumeni ilovici. Naselbina je enoslojna z daljšim razponom poselitve. Prvi prebivalci so se naselili na prostoru in ob njem, ki je pritegnil že starejši živelj in so postopno širili naselitveni prostor ob nizki rečni terasi Grajene proti zahodu in severu, v mlajšem obdobju pozne bronaste dobe pa dalje proti severovzhodu današnjega mestnega predela na Rimsko ploščad.
Iz ostankov jam, ki jih je bilo skupno 422, sklepamo, da so bile hiše grajene iz vertikalnih lesenih gred (sl. 2), masivni kosi lepa z dobro ohranjenimi odtisi vejevja in prečnih kolov pa predstavljajo porušene stene hiš ali drugih objektov. Zaradi segmentnih izkopov, ki so se prilagajali trenutnim gradbenim potrebam, nismo mogli odkriti kompletnih načrtov hiš, lahko pa jih do neke mere rekonstruiramo. Večidel so pravokotnega tlorisa srednjih dimenzij z enim ali dvema prostoroma.
Preseki čez obrise (sl. 3) so pokazali, da je imela večina večjih masivnih stebrov nepravilno rahlo zaobljeno dno, premer manjših pa priča za zašiljeno oz. konično dno. Premer kolov znaša v poprečju med 30-40 cm, med katerimi je nekaj tudi znatno večjih, kar bi do neke mere govorilo za stabilno grajene hiše, ki so znane iz večjih bronastodobnih naselbin, n.pr. v Lovčičkach na Moravskem.
Kaže pa, da gradnja na celotni naselbini ni bila enotna, kar je vidno predvsem na njenem najmlajšem delu pri izkopu za kontejnerje leta 1983 na zahodnem obrobju naselitvenega prostora, kjer imamo linijo velikih jam s premerom nad 50 cm in tudi večjih globin.
Priloga 1 : Tloris prazgodovinskega najdišča.
Slika 2: Rabelčja vas. Obrisi bronastodobnih jam za nosilne stebre hiš. (Foto: Ivan Tušek).
Slika 3: Rabelčja vas. Presek skozi obris vertikalne nosilne grede št. 7. (Foto: Ivan Tušek).
Pri pregledu najdb ugotavljamo, da podobno kot na istodobnih najdiščih prevladuje kuhinjsko posodje, večidel neenakomerno žganih sivih in rjavo-rdečih sten in večkrat temnih prelomov. Stene so debele ali srednje debele, pri večjih posodah poprečno grobe fakture, glina je neprečiščena ali mešana z dokaj debelimi zrnci peska, površina hrapava s sledovi ožganja ali kar prežgana in razpokana stena posode. Drugače je pri manjših posodah, kjer je glina večidel skrbno prečiščena, tanjših sten in temu primerno izdelana površina, čeprav o glajenju v pravem pomenu besede še ne bi mogli govoriti. Zaradi fragmentarne ohranjenosti je bilo znatno oteženo tipološko-kronološko in kulturno opredeljevanje naselbine. Edino ena od shrambenih jam (jama 100) je s 47 ostanki posod lahko dala vpogled v bogato zakladnico bronastodobnega hišnega inventarja s kronološko dokaj oprijemljivimi tipi.
Posoda z visokim cilindričnim vratom (“Topf mit Zylinderhals”) iz omenjene jame 100 (t. 1:1) predstavlja pogost in karakterističen tip posode bronasto-dobne kulture gomil. Obod ima močno poudarjen oz. kroglast in nizko konično nogo, ki pa se pri nas ni ohranila. Ma prehodu iz vratu na rame sta postavljena majhna ročaja, obod pa je okrašen z do štirimi simetričnimi izboklinami ali pa s pokončnimi kanelurami. Po najnovejših dognanjih O. Trogmayerja pripadajo slednje med mlajšo periodo kulture gomil.1 Prav tako jih T. Kovacs uvršča med vodilne tipe karpatske variante kulture gomil v Egyek grupi2 (najdišče Egyek, Muhi, Igric, Nyirseg v Bd BI-C, pogosto tudi v Ràkóczifava skupini v srednjem Potisju, ki nastopa kot lokalna sku-
pina zgodnje podonavske kulture gomil (konec Br. B1-B2) po kronološkem sistemu P. Reineckeja.3
V	nebistvenih različicah jo najdemo tudi med keramičnim gradivom v severnem delu Bačke in Banata na območju okrog Tise, ki pripada k južnemu krogu karpatske variante tega kulturnega kompleksa.4
Najboljši analogni primerek pa srečamo v klasični razvojni stopnji karpatske kulture gomil na grobišču Salca I ob reki Ipel na južnem Slovaškem,5 kjer se v enem primeru podobna amfora druži v grobu9 z iglo z žebljičasto glavico, ki je svojevrstna Bd B2/C1 oz. MD III po Hänslu.6 Grobišče zajema mlajšo stopnjo srednje bronaste dobe od konca B2 in celotno st. C.
Karpatska kultura gomil (prej imenovana jugovzhodna kultura gomil) je genetsko vpeta z mad’aravsko kulturo, ki je pretežno vznikla iz raznih jugovzhodnih vplivov. Razvijala se je skozi vso srednjo bronasto dobo (Bd B in C) in se na JZ Slovaškem zaključi z nastopom predčakanske kulture. Najdišča so skoncentrirana v zahodnem delu Podonavske nižine v dolinah Ipla, Hrona, Zitave in Nitri do Väha.7
Podobna situacija se do neke mere nakazuje tudi na našem najdišču (t. 7 : 2, 6, 15, 18), vendar še nimamo dovolj zanesljivih argumentov za precizno kulturno-kronološko determinacijo.
V	času, ko se je na vzhodu do reke Vah v srednji bronasti dobi razvijala karpatska varianta kulture gomil, zahodnejša območja JZ Slovaške razvijajo srednjepodonavsko kulturo gomil. Najbolje ji sledimo na naselbini na Veselem, kjer najdemo našemu tipu amfore podobnost že v njeni starejši stopnji.8 To bi lahko potrjevalo G. Bandijevo domnevo, da so nosilci kulture gomil prodrli na območje zahodne Transdanubije v dveh naselitvenih valih: v starejšem, ki je vezan na srednjepodonavski kompleks, in mlajši, ki je prišel s severozahoda.9 Srednjepodonavsko kulturo datiramo od konca Bd BI do konca Bd C2, enako na Češkem in v sosednji Avstriji.10 Izžarevanje te kulture pa zasledimo še v najstarejši razvojni fazi Lužiške kulture na Slovaškem.11
Tipološke inačice našemu primerku amfore pa srečamo tudi na grobišču v Maierschu in Therasu na Spodnjem Avstrijskem,12 kjer se družijo z gradivom Bd C,13 enako jih datira K. Willvonseder v Kiirnbergu v Zgornji Avstriji.14
Iz daljnega sosedstva nam je znana iz najdišča Zelené na Z. Češkem, ki ga E. Čujanova-Jilkova uvršča v srednji horizont kulture gomil (Bd B2-C1),15 dalje v gomili 3 v Husti Leči (Husta Leč), v Plznu itd.16
Iz vsega nakazanega lahko ugotovimo, da so omenjene amfore klasični element na najdiščih srednjepodonavske in karpatske variante bronasto-dobne kulture gomil z obsežno geografsko razprostranjenostjo. Tako morajo ponujati možnost postavljanja širših kulturnih povezav s sosednjimi in znatno oddaljenimi območji čez Dravo in Muro, s Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, Gradiščanskim, J in JZ Slovaško, delno Moravsko in Češko in z Zahodno Transdanubijo.
Pri nas se druži v zaprti celoti (t. 1-3) z inventarjem, ki ga B. Hansel datira med koncem MD II in začetkom SD I, s poudarkom v MD III, v katerega stopnji so zastopane tipološke variante naše amfore.17
Pozornost pritegne trebušasta posoda t. 1: 12, t. 4: 1,2, ki ji ni bilo moč najti direktnih paralel. Po kroglasti formi se ji še najbolj približa posoda iz gomile 62 v Novi Hospodi na Češkem, kjer ji E. Jilkova pripisuje staro formo s paralelami v Srednji Češki,18 na Bavarskem19 in na samem Plzenskem območju v najstarejšem horizontu zahodnočeške kulture gomil (Bd BI). Daljno podobnost lahko iščemo tudi na najdišču Linz-Reisetbauer v Zg. Avstriji, kjer se druži z oblikovno podobnim loncem, kot je naš primerek na
t.	1: 8 in jih J. Reitinger datira že v zgodnjo bronasto dobo.20 Prečno postavljen držaj zasledimo v zgornjem sloju v Morzgu, ki se po M. Hellu uvršča v Bd Bl.21 V okviru vrste jih najdemo tudi v Leitha skupini na dunajskem območju in sev. Gradiščanskem v Jennybergu pri Mödlingu. Po E. Ruttkayevi je sočasna z zgodnjo Nagyrév kulturo oz. pada večidel v Bd Al po Reineckeju in jo tipološko enačimo s starejšo stopnjo aunjetiške kulture Češke in Moravske.22
Horizontalno preluknjani ročaji pa so že “element uveljavljene oblike iz Iengyelske oblikovne skupine”,23 poznamo jih tudi iz sopotske kulture24 in iz B stopnje lasinjske kulture.25 V našem primeru nastopa v že bolj razviti obliki in priča za priljubljeno in dolgotrajno formo.
Možno specifičnost dajejo našim najdbam posode z vzdolžno razširjenim robom ustja (t. 1: 2, 3, 4, 6; t. 5: 28; t. 6: 25), poimenovanem tudi “T” robom, ki jih B. Govedarica na osnovi naselbinske keramike na Velikom Gradcu/Privala uvršča v Bd Al-BI oz. v čas razvite zgodnje bronaste dobe.26 Z nekaj primerki nastopajo^ tudi na Veliki Gradini v Varvari v sloju Varvara A2-A3,27 v katerih vidi B. Čovič važen element povezave s karpatskim bazenom,28 čeprav “se karakter teh vez ne more na zadovoljujoči način objasniti”.29 Pogostejše pa so v kašteljerski kulturi30 srednjebronaste dobe v zaledju Trsta in predvsem Istre,31 na dinarskem območju in v cetinski kulturni skupini zgodnje in srednje bronaste dobe Dalmacije.
Tako ne moremo mimo dejstva, da ne bi opozorili na prehodnost sloven-skega-jugovzhodnoalpskega sveta in na medsebojne vplive kultur, ki pa ne odsevajo nujno istega razvojnega ritma in lahko le nakazujejo na čas v prostoru.
Po obliki je izpovedna tudi bikonična posoda na t. 2: 11 in odlomki takih posod (t. 2: 8; t. 5: 16; t. 6: 34). Najbližjo podobnost jim najdemo med naselbinskim materialom na naselbini v Salzburg-Morzgu v zgornjem bivalnem sloju (W2), ki po M. Hellu33 pripada zgodnjemu obdobju Hügelgräberkultur. V primerjavi z drugimi istodobnimi najdišči se redkeje pojavlja ali pa je temu pripisati slabo stanje raziskanosti.
Na prehodu iz ramena na obod je ornamentirana s horizontalnim vtisnjenim rebrom, ki je na splošno pogost okrasek na našem posodju. Odtis prstov je stara ornamentalna prvina (“zeilose”) pogosta zopet v Morzgu v obeh nasel-
binskih slojih, se pravi v zgodnje- in srednje-bronastodobnem sloju.34 Kot motiv nastopa v stari fazi srednje bronaste dobe na Varvari (BI sloj).35
Poleg horizontalne izvedbe pa je zelo zanimiv odtis v nizu girland (t. 3: 2, 4, 5), ki jim ni bilo moč najti istodobnih analogij in domnevamo domačo komponento okraševanja. Najdemo pa jo kasneje na enem izmed vrčev virovitiške nekropole36 in na nekropoli v Gredanih, kjer nastopa v ravnolini-jski izvedbi.
Naselbinsko keramiko na bronastodobnih najdiščih pa često prezentirajo lonci, bodisi da gre za blage profilacije oz. cilindrične obode (n.pr. t. 3: 12; t. 4: 19, 20; t. 5: 1-15, 20; 1-4, 26) brez ročajev bodisi za manjše lončke z ročajem tik pod ustjem (vrčki!) (t. 3: 2, 3; t. 4: 8; t. 6: 5, 6).
Vrči nepoudarjenih (blagih) prehodov nastopajo kot tip že v času zgodnje bronaste dobe v Gornji Avstriji na najdišču Linz-Reisetbauer, kjer so tudi pogoste posode z izvihanim ustjem, dalje na zgodnjebronastodobnem grobišču Zwingendorf na Nižje Avstrijskem v družbi s triangularnim bodalom aunjetiškega tipa.39 Sorodnost najdemo tudi v starejšem horizontu v Salz-burg-Morzgu,40 medtem ko v mlajšem horizontu niso več v taki izvedbi.
V starejšo stopnjo srednje bronaste dobe uvršča K. Willvonseder vrček iz groba v Pričici (Pritschitz) na Koroškem,41 podobno ali nekoliko mlajšo pripadnost lahko pripisujemo tudi vrčku iz groba na Turnišču.42
Ob loncih blagih prehodov s cilindričnim obodom in ravnim ali rahlo izvihanim ustjem ugotavljamo, da imajo dolgi razpon trajanja s koreninami pozne neolitske “Altheimergrupe”,43 živijo v zgodnjem horizontu kulture gomil (Bd B) in dalje skozi vso srednjo bronasto dobo. Ne bo odveč, če opomnimo, da so priljubljeno posodje v Piliny kulturi južne in vzhodne Slovaške,44 ter njene južne soseščine.45
Poleg loncev pa često nastopajo tudi skodele, katerih priljubljenost in uporabnost je bila tudi tu velika. Večidel so bikonične z naglašenim prehodom usločenega vratu na obodu in z izvihanim ustjem (t. 2: 1-4) ali pa so kleki manj izraziti z že bolj jajčasto-ovalnim obodom (t. 2: 6, 7; t. 4: 10, 12). Vse so globlje oblike, razen v dveh primerih (t. 2: 5; t. 5: 40), ko so sorazmerno plitve.46 Po ohranjenih primerkih sodeč, sklepamo na trakast ročaj, ki je povezoval ustje z ramenom skodele.
Na splošno lahko rečemo, da imajo širok razpon kontinuiranega trajanja v času klasične oz. pozne faze Nagyrév-kulture v fazi Hib,47 pogoste so na teritoriju srednjega Podonavja oz. Zahodne Transdanubije48 in trajajo še v 1. fazo zahodnega medrečja kulture žarnih grobišč,49 kjer pa se že uveljavljajo v glavnem že manj poudarjeni prehodi.
Na območju srednje podonavske kulture gomil jih najdemo v zaprti celoti na Nižje Avstrijskem v Maisbirbaumu50 v Bd C, in v Trasdorfu, kjer jih J. W. Neugebauer51 datira po spremnem gradivu v Bd B 2. Iz daljnega sosedstva jih vidimo med številno keramiko iz naselbine v Bukovi,51 ki spada v mlajšo stopnjo kulture gomil; v karpatski varianti kulture gomil pa je najčešče
zastopana na grobišču v Salci I,52 na nekropoli Piliny kulture pa v Šafarik-ovem.53
Skodele z visokim rahlo usločenim vratom in močno navzven nagnjenim ustjem (npr. t. 6: 15, 32), ki se v nebistvenih podrobnostih ločijo med seboj, so datacijsko manj oprijemljive. Tako najdemo istovetne v Avstriji med naselbinsko keramiko v Kiblitzu,54 kjer se druži z Bd B2 formami in Haindorfu55 v Bd C. Močan razmah so doživele v karpatskem bazenu v poznobronastodobni Csorva skupini56 in med sorodnimi formami prehodnega materiala57 in SZ karpatskega prostora SD 1 st. po B. Hänslu.58
Če se na kratko ustavimo še pri posodah na nogi, ugotavljamo, da so na naši nasejbini redke, saj so zastopane samo v treh primerih (t. 5: 32; t. 6: 12, 28). Žal so fragmentarno ohranjene, tako da lahko na tip posode samo sklepamo. Maloverjetno je, da gre za kupe z naglašenim ostenjem z izvi-hanim ustjem in enim držajem, kakršne se javljajo na srednjepodonavskem območju znotraj končne stopnje srednje bronaste dobe prek stare faze KŽG do Ha A st.59 Sicer pa srečamo posode na nogi, oblikovane bodisi kot urne, vrči ali sklede že v najmlajši fazi otomanske kulture v grobišču Streda nad Bodrogom60 v Br. B 1 st. in njej sledeči Piliny kulturi na nekropoli v Šafariko-vem.61 Priljubljene so bile tudi v srednje podonavski62 in karpatski varianti gomil,63_ prav pogoste pa so v tem času na ozemlju današnje zahodne kulture Češke.64
Ne bo odveč, če opozorimo še na značilen pokrov s trikrat preluknjanim držajčkom (t. 3: 24). Se najbližjo tipološko podobnost najdemo na naselbini v Wiener-Neustadt v Bd B 2,65 približno enako ga datira O. Trogmayer v grobu 671 v Tàpé.66 Po dosedanjem vedenju jim moremo izvorno področje iskati v eneolitski kulturi, kjer pa se dokaj redko pojavljajo.67
Kot smo povedali že v uvodu, se med najmlajši material uvršča posodje iz jame 6 (t. 7: 1, 2, 4), en primerek iz jame 17 (t. 7: 6), odlomek ustja iz jame 9 (t. 7: 15) in trebušast obod posode (t. 7: 18), vse odkrito pri izkopu za kontejnerje leta 1983.
Navedena keramika se močno razlikuje od prej razčlenjene po trdnosti žganja, fini fakturi in skrbno polirani površini. Po formi in okrasu se pojavijo povsem novi tipi posod, katerih vlogo na naši naselbini še ne moremo pripeljati do dokončnih zaključkov.68 Kolikor lahko govorimo o tukajšnjem ranem trajanju življa opažamo, da se izražajo novi impulzi, čigar zasnove iščemo na razvoju kulturnih skupin kasne srednje podonavske kulture gomil ali točneje zahodne Transdanubije.69 Časovno zajema predvelatiški horizont lokacije Čaka jugozahoda Slovaške70 ali po M. Gimbutas Blučina-Cezavy horizont na južnem Moravskem.71
Kronološko podporo bi do neke mere lahko videli v bronasti igli z večjo okroglo in sploščeno kanelirano glavo (t. 4: 25). V predalpskem prostoru jo srečamo še v Hötting-Morzg skupini kasne Bd D in v zgodnji Ha A stopnji,72 na južnem Bavarskem pa se v taki izvedbi druži z Riegsee mečem73 in je nekoliko starejša od onih z manjšo glavico.74
SKLEP
Iz povedanega moremo ugotoviti, da stilske in tipološke karakteristike keramike nakazujejo možnost postavljanja širših relativno-kronoloških odnosov z znatno oddaljenimi področji. Vidimo, da jugovzhodno alpsko področje živi v sklopu vzhodnoalpskega kulturnega kompleksa, od koder nakazujejo kulturne povezave s srednjepodonavsko kulturo gomil.
Čeprav še ne moremo ponuditi sintetične interpretacije naselbine in njene točne kulturne pripadnosti, pa moremo vendar poudariti, da je naš sloven-ski-jugovzhodnopredalpski prostor sodil v naselitveno območje nosilcev bronastodobne kulture gomil. Temu v prid pričajo nam že znani gomilni pokopi (bližnje Turnišče, Morje, Brinjeva gora, Bukovec, verjetno Stična in Vrhnika,75 ki skupno z našim najdiščem in raznimi posamičnimi najdbami nakazujejo kulturne povezave.
Kot je bilo razvidno že iz tipološko-kronološke analize, se je razvoj sicer širil v okviru širokega zahodnega bazena srednjega Podonavja,76 ki pa ni brez zvez z balkanskim in mediteranskim razvojem, kjer se možnost povezav šele nakazuje. Vendar pretežno samo keramično gradivo le ne more dopuščati precizne kulturno-kronološke determinacije, zato za sedaj ostajamo pri širši datacijski opredelitvi srednjebronaste dobe, znotraj katere še ni mogoče potegniti natančne ločnice. Po razvitosti keramičnih form in stilskih karakteristikah bi smeli bolj misliti na časovni okvir Br.d. B2 Cl, mogoče s trajanjem v čas končne stopnje Br. C2/D v smislu srednjeevropske Rei-neckejeve kronologije oz. izraženo v Hänslovem kronološkem sistemu MD III-SD I.
Se enkrat moramo opozoriti na usodno prehodnost našega ozemlja in temu posledično spoj različnih etničnih populacij in kulturnih povezav z geografsko odmaknjenimi lokacijami,77 pri čemer pa ne smemo zanemariti regionalnega obeležja naselitev ob toku rodovitne Drave.
OPOMBE
1. O. Trogmayer, Das bronzezeitliche Gräberfeld bei Tàpé, Fontes Arch. Hung., Budapest 1975 — z izboklinami, n. pr. gr. 83 T. 8 : 1; gr. 197 T. 18 : 1; gr. 203 T. 18: 3; s kanelurami n. pr. gr. 218 T. 19: 1; gr. 352 T. 32: 2 itd.
3.	T. Koväcs, Zur der Problematik der Entstehung der Hügelgräber in Ungarn, Slov. Archeol. XX1X-1, 1981, 87 ss, Abb. 1: 11.
4.	B. Brukner — B. Jovanovič — N. Tasič, Praistorija Vojvodine, Novi Sad 1974, 234 ss, sl. 190. N. Tasič, Balcanica IH, 1972; Isti, Jugoslovensko Podunavlje od indoevropske seobe do prodora Skita, Novi Sad 1983, 88 ss, kjer avtor obširno razglablja o prodoru “Hügelgräber-kulture”. Ža splošne podatke Hügelgräberkultur (HGK) glejte J. Filip, Handbuch, 510-517.
5.	A. Točik, Die Gräberfelder der Karpatenländischen Hügelgräberkultur, Fontes Arch. Prag., Voi. 7 (1964) 54 s starejšo literaturo, Taf. 9: 1, Abb. 4: 3, 8, 12.
6.	B. Hansel, Beiträge zur Chronologie der mittleren Bronzezeit in Karpatenbecken 1-2 (1968), Karte 18.
7.	V. Furmänek — L. Veliačik, Navrh Chronologie praveku a včasnej doby dejinnej na Slovensku, Doba bronzova, Slov. Archeol. XXVIII-1, 1980, 159 ss, in V. Furmänek, Archeological research in Slovakia, X-th International Congress of prehistoric and protohistoric sciens, Nitra 1981, 61 ss.
8.	T. Kovacs, Arch. ert. 93, 1966, 159 ss, kep 9: 10,14. 8. A. Točik, Opevnené osada z doby bronzovej vo Veselom, Arch. Slovaca Fontes 5 (1964) T. 31: 15; 50: 7 idr.
9.	N. Tasič, Jugoslovensko Podunavlje od indoevropske seobe do prodora Skita, N. Sad 1983, 90.
10.	V. Furmänek — L. Veliačik, o. c. 165 s in s kronološko tabelo bronaste dobe na Slovaškem.
11.	A. Točik — J. Vladar, Prehläd badania vyvoja Slovenska v dobe bronzevej, Slov. Archeol. XIX-2, 1971, 365 ss.
12.	Zaradi razmerja najdišč in stanja slabe raziskanosti HGK smo namenoma zaobšli nam najbližji prostor.
13.	F. Berg, Mittelbronzezeitliche Grabfunde aus Maiersch und Theras, N.Ö., Arch. Austr. 27, 1960, 21 ss, Abb. 1: 7; 2: 4; 3: 1 (vse Meiersch) in Abb. 4: 8 idr. za Theras.
14.	K. Willvonseder, Die mittlere Bronzezeit in Östereich (1937), Taf. 43: 11.
15.	E. Cujanovä — Jilkovä, Pamat, arch. 55/1.1964, 46 ss, obr. 11: 11.
10. Ista, Arch. stud. mat. 8, 1970, Abb. 46:2 (Husta Leč); 49: 23 (Milinov).
17.	B. Hänsel, o. c., 123 ss, Beil. 7: 20; T.45: 8,11; Beil. 10: 11 idr.
18.	E. Jilkovä, Pamat. Archeol. XLVIII 1957, 41 ss, Obr. 22: 3, 5.
19.	Fundberichte für die Jahre 1950-1953, Bayer. Vorgeschichtsblätter 21-2, 1956, 178, obr. 13: 13, 15.
20.	J. Reitinger, Arch. Austriaca XXIII, 1958, 1 ss, Abb. 9:3.
21.	M. Hell, Bronzezeitliche Wohnstelien in Salzburg-Morzg, Arch. Austriaca Heft 40, 1966, Abb. 4:
8. ; ■■
22.	E. Ruttkay, Die Frühbronzezeit in Karpatenbecken und in den Nachbargebieten, Internationales Symposium 1977, Budapest-Velem, 171 ss, T. 5: 5.
23.	S. Pahič, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji V, 1976, 52, T. 1: 21; 3: 25; 6: 7. 1. Horvat-Savel, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Slov. Vili, 1980,51 ss, T. 2: 1,9:4, 5.
24.	S. Dimitrijevič, Sopotsko-lenđelska kultura, Monographiae archaeologicae 1, 1968, si. 4/3.
25.	Z. Markovič, Problem eneolita u Našičkoj regiji, Archeol. vestnik 27, 1976, 50, T. 7: 5; 8: 2 idr.
26.	B. Govedarica, Die frühbronzezeitliche Ansiedlung von Veliki Gradac auf Privala, Archeol. Jugoslavia XX-XXI, Beograd 1980-1981,43 ss.
27.	B. Čovič, Velika Gradina u Varvari-I dio (slojevi eneolita, ranog i srednjeg bronzanog doba), Glasnik zemaljskog muzeja, n. s. XXX1I/1977, Sarajevo 1978, 5 ss, T. XX: 4, XXIII: 8 (za Varvara A2) in T. XXIII: 7, 8 (za Varvara A3).
28.	B. Čovič, o. c. 58 s.
29.	B. Čovič, o. c. 59.
30.	M. Moretti — R. Gerdol — G. Stacul, I castellieri di Nivize, Monte Griso, Ponte S. Quirino (Complessi del eta del bronzo), Monogr. di Preistorica li degli Atti Trieste 1978, Fig. 2: 10, 11, 13 (Nivize) z nadaljnjo literaturo.
31.	S. Gabrovec, Praistorija jugoslavenskih zemalja IV, 1983, 46 ss, SI. 5: 17, 20.
32.	I. Marović, Rezultati dosadašnjih istraživanja kamenih gomila oko vrela Cetine, Materijali XII, Zadar 1976, 55-75.
33.	M. Hell, Bronzezeitliche Wohnstelien in Salzburg-Morzg, Archeol. Austr. Heft 40, 1966, 34 ss, Abb. 9:15,17.
34.	M. Hell, o. c., Abb. 4: 1, 3, 7 idr.
35.	B. Čovič, o. c. T. XXXVIII: 1, Praistorija jugosl. zem. IV, 1983, T. XXI: 1, 2, 4-7.
36.	K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Zadar 1973, T. 7: 9.
37.	K Minichreiter, Pregled istraživanja nekropola grupe “Gređani” u Slavoniji, Anali zavoda za znanstveni rad u Osijeku 1982 i 1983, T. 27: 12.
38.	J. Reitner, Linz-Reisetbauerund St. Florian am Inn, ein Beitrag zur frühen Bronzezeit Oberösterreichs, Arch. Austr. Heft 23, Wien 1958, Abb. 8: 1,2; 9: 2.
39.	B. Wewrka, Ein früchbronzezeitliches Gräberfeld aus Zwingdorf, NÖ, Arch. Austr. Band 66, 1982, 21 ss, Abb. 7: 8 (eine fortgeschrittene Phase der Aunjetitzkultur).
40.	M. Hell, o. c. Abb. 4: 17.
41.	K. Willvonseder, o. c. T. 32: 5.
42.	J.-P. Korošec, Prazgodovinsko in staroslovensko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja, Razprave 1. razr. SAZU 3, 1954, 190 s, risba 4.
43.	J. Driehaus, Die Altheimergruppe, Röm.-Germ. Zentralmuseum, 1960, S 129.
44.	E. Jllkové, Pilinske pohrebište Barca II, Slov. Arch. IX 1-2, 1961, Obr. 7: 3; T. Kemenczei, Die Zagyvapalfalva gruppe der Pilinyer kultur, Acta Archeol. Acad. Seien. Hung. 19, 1967, S 229-305.
45.	I. Szathméri, Dunai Régszeti Kozlemények, Budapest 1979, 29 ss (v Pilismarótu).
46.	Podatki niso dokončni, saj se nanašajo le na dosedanji izbor materiala.
47.	R. Kalicz-Schreiber, Die Frühbronzezeit im Karpatenbecken und in den Nachbargebieten, Intern. Symposium 1977, Budapest-Velem, 81 ss, T. 8: 9; 9.
48.	B. Hansel, o. c. n. pr. Beil. 10: 15.
49.	K. Vinski-Gasparini, o. c., 39.
50.	K. Willvonseder, o. c. T. 20: 2, 4.
51.	A. Točik-J. Vladar, o. c., obr. 29: 5, 11.
52.	A. Točik, Die Gräberfeld der Karpatenländischen Hügelgräberkultur, Fontes Arch. Prag. Voi. 7, 1964, Abb. 5: 10, 21.
53.	V. Furmanek, Pilyner Kultur, Slov. Arch. XXV-2, 1977, 251 ss, T.X1V:3; XVII: 11 idr.
54.	K. Willvonseder, o. c. T. 6: 7.
55.	Isti, o. c., T. 12: 1, 3, 4, 6, 8, 10.
56.	O. Trogmayer, Beiträge zur Spätbronzezeit des Südlichen teils der CIngarishen Tiefebene, Acta Archeol. XV, Budapest 1963, 85 ss, T. VII: 8, IX: 8, XIII: 1 idr. Po opisu in fotografijah sodeč, pa je tu bolj fina faktura in glajena površina. Avtor jih prišteva med značilne tipe pozne HGK v okolici Szegeda.
57.	A. Točik — J. Paulik, Slov. Archeol. Vili-1, 1960, 109.
58.	B. Hänsel, o. c. Beil. 11:28.
59.	Take so pogoste v virovitiški nekropoli in jim K. Vinski—Gasparini pripisuje srednjepodonavsko izvorno področje, glej še K. Vinski—Gasparini, o. c. 40 ss z izčrpnimi paralelami. Skodele na nogi so značilen element na gređanski nekropoli: K. Minichreiter, o. c. T. 24: 1, 2, 4.
60.	A. Točik — J. Vladar, o. c. 1971, Obr. 22.
61.	V. Furmanek, o. c. T. 1-XIX s paralelami.
62.	A. Točik — J. Vladar, o. c., Obr. 29.
63.	Isti, o. c., Obr. 24. O. Trogmayer, Das bronzezeitliche Gräberfeld bei Tàpé, Fontes Archeol. Hung., Budapest 1975, T. 3: gr. 25/1; 8: 83/1; 46: 1 idr.
64.	E. Cujanovä — Jilkovä, o. c. n. pr. T. 8: 9, 11; 14: 20, 21 z izčrpnimi paralelami.
65.	K. Willvonseder, o. c., T. 11:3, kjer držajček ni preluknjan.
66.	O. Trogmayer, o. c. T. 56: 8; najdemo ga tudi v srednjebronastodobni Gyulavarsénd grupi — I. Bòna, Die Mittlere Bronzezeit Ungarns und ihre Sudoslichen Beziehungen, Budapest 1975, 120 ss, T. 147: 1, 4.
67.	J. Korošec, Neo. in eneolitski elementi na Ptujskem gradu, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji II, 1965, T. 21: 4, 5; V. Pahič, Zbelovo, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji XI, 1983, 99, T. 19: 2.
68.	Da bi lahko to z gotovostjo potrdili, bi bile potrebne nadaljnje raziskave, saj je bil prav ta del naselbine raziskan v najmanjšem obsegu.
69.	K. Vinski — Gasparini, o. c., 24 ss s podrobnimi razčlenitvami.
70.	J. Paulik, Zur Problematik der Čaka-Kultur im Karpatenbecken, Slov. Archeol. XI-2, 1963, 269 ss s pripadajočimi tablami; V. Nemejcova-Pavükovä, Vorbericht über die Ergebnisse der systematischen Grabung in Svodin in den Jahren 1971—1983, Slov. Arch. XXXlV-1,133, Abb. 15: 3, 19, 21.
71.	M. Gimbutas, Bronze Age Cultures in central and eastern Europe, 1965, 114.
72.	R. Pittioni, Clrgeschichte des Östereichischen Raumes, Wien 1954, 444 ss, Abb. 331: 12.
73.	F. Holste, Die Bronzezeit in Süd und Westdeutschland, Handbuch der Urgeschichte Deutschlands Band I, Berlin 1953, 44 ss, T. 12: 6.
74.	K. Vinski-Gasparini, o. c. 42 s, T.10:15.
75.	V poštev pride grobišče iz Turnišča, J. P. Korošec, Prazgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ruja, Razprave 1 razr. SAZU 3, 1953, 181 ss; gomila iz Morja pri Framu — S. Pahič , Var. spom. 9, 1962/64 (1965) 170; gomila in naselbina na Brinjevi gori •— S. Pahič, Arh. vest. 32, 1981, 71 ss, Sl. 29: 1,2; tipološko istovetna igla z diskasto glavico kot na Brinjevi gori (v gomili) je bila najdena tudi v Stični — F. Stare, Arh. vest. 15-16, 1964/65, 211 s, T. 1: 1, grob z Vrhnike smemo prav tako suponirati kot gomilni grob — S. Gabrovec, Arh. vest. 17, 1966, 441 ss; pritegnemo lahko še grob iz Pričice ob Vrbskem jezeru — K. Willvonseder (op. 12) Taf. 32: 5-6.
76.	Podobno vidimo pri kulturnem razvoju Ljubljanskega barja v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi, ki je potekal v tesni povezavi z zahodno kotlino in sosednjimi območji ^Hh. Parzinger, Arheol. vestnik 35, 1984, 13 ss.
77.	Mira Strmčnik-Gulič, Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju, 5. ptujski zbornik, 1985, 377 ss.
INTERESSANTES BRONZEZEITLICHEN FUNDORT
IN PTUJ
ZUSAMMENFASSUNG
Bevor man mit dem Bau des Mittelschulzentrums in Ptuj begonnen hatte, führte das “Anstalt für den Schutz des Natur- und Kulturerbes” aus Maribor auf diesem Gelände umfangreiche Schutzgrabungen durch, die mit einigen längeren Unterbrechungen von 1977 bis 1983 verliefen. Das Fundort befindet sich auf einer vorwiegend auf Tonland liegender Terrasse, die leicht in Richtung des Baches Grajena herabfällt. Die Erforschungen zeigten eine große Besiedlungsspanne in verschiedenen Zeitabschnitten. Die ältesten Funde, die auf einer Fläche von 100 m2 gefunden wurden, gehören der “alpin facies”-Lengyel-Kultur bzw. der Lasinja-Kultur.
Die bronzezeitliche Niederlassung entwickelte sich auf einer Fläche von 4500 m2, leider wurde sie anläßlich der späteren Eingrabungen für die ürnengräber (H. Müller -Karpajev Ha B 1.-3. Jahrhundert) beschädigt, ebenso wurde ein Teil der
Niederlassung durch die römische Zivilisation angeschlagen und einigermaßen vernichtet (ganz besonders noch durch die breiten römischen Gräben und Gräber). Insgesamt gelang uns noch 2155m2 der Niederlassungsschicht zu erforschen (Beil. 1). Die Niederlassung selbst ist im Sinne der Vertikalstratigraphie einschichtig mit einer längeren Besiedlungsspanne. Die Kulturschicht lag auf undurchlässiger, gelber Tonerde in einer Tiefe zwischen 0,90 m und 1,30 m und war bis 30 cm dick. Aus den Konturen der in die Erde eingeschlagenen Pfähle kann man erschließen, daß die Häuser aus vertikalen Tragbalken gebaut wurden, gut erhaltene Abdrucke der Astwerke und Querphäle weisen auf die zerstörten Wände der Häuser oder anderer Objekte hin. Da die Ausgrabungen dem etappenweise durchgeführten Bau angepaßt wurden, konnten wir nicht die Pläne von Häusern erkunden, man kann aber sie rekonstruieren. Zumeist haben sie einen rechteckigen, mittelgroßen Grundriß mit einem oder zwei Räumen.
Es gelang uns sechs Aufbewahrungsgruben mit verschiedenartiger Keramik zu lokalisieren, unter denen die Grube Nr. 100 die inhaltsreichste war.
Die Erforschung der Niederlassung in Rabelčja vas brachte neues Licht in die Rolle dieses Raumes zur Zeit der mittleren Bronzezeit.
Unter den Funden überwiegt keramisches Geschirr, zumeist mit grauen und rotgrünen Wänden. Da das Geschirr ausnahmslos fragmentarisch erhalten geblieben war, konnte man die typologisch-chronologischen und kulturellen Eigentümlichkeiten der Niederlassung nur mit großer Mühe bestimmen. Nur die Aufbewahrungsgrube 100 konnte durch ihre 47 Geschirreste einen Einblick in die reiche Schatzkammer des bronzezeitlichen Hausinventars mit der chronologisch relativ leicht feststellbaren Keramik gewähren.
Charakteristisch ist die Amphore mit einem hohen zylindrischen Hals (T. 1:1), denn sie stellt ein klassisches Element aus den Fundorten der karpatischenL 2> 4-7 und mitteldonauländischen Hügelgräberkultur3' 8-10> 12-16 dar, sie bietet auch die Möglichkeit einer breiteren kulturellen Verbindung mit den benachbarten und beträchtlich entfernteren Regionen jenseits der Flüsse Drava und Mura dar, und zwar mit Ober- und Niederösterreich, Burgenland, der Süd- und Südwestslowakei, zum Teil mit Mähren und Tschechien und vor allem mit dem westlichen Teil Transdanubiens.
Das bauchige Gefäß (T. 1:12, T. 4:1,2) hat keine direkte Parallelen, der Form nach kommt ihm am nähesten das Gefäß aus dem Hügelgrab in Nova Hospoda,18 in Bayern19 und aus dem Gebiet von Plzen im Zeitraum Bd Bl. Eine entfernte Ähnlichkeit mit unserem Gefäß, dessen Herkunft wir in eneolithischen Formen suchen müssen,23-25 findet man auf den bronzeitlichen Fundorten.20-22
Spezifisch sind die Gefäße mit einer der Länge nach erweiterten “T-förmigen” Mündung (T. 1:2,3,4,6; T. 5:28; T. 6:25), die auf Grund von Vergleichungen am meisten in der Stufe Bd Al-Bl26-29 in Erscheinung treten, oft trifft man sie in der Katelje-Kultur in der mittleren Bronzezeit im Hinterland von Triest und Istrien,30-31 auf dem Gebiet des Dinaragebirges und im Cetinje-Kulturkreis in der frühen und mittleren Bronzezeit Dalmatiens.32 Bemerkenswert ist auch das bikonisch geformte Gefäß (T. 2:8; T. 5:16; T. 6:34), das in frühmittelbronzezeitlichen Schichten erscheint.34-35
Die übrigen Typen der keramischen Gefäße können typologisch in die Formen38-67 Bd B und Bd C eingeordnet werden, abgesehen von einigen Exemplaren aus der im Jahre 1983 durchgeführten Grabung im südwestlichen Teil der Niederlassung (T. 7: 1,2,4,6,15,18), die sich von den anderen durch die Brennfestigkeit, feine Faktur und die sorgfältig geglättete Oberfläche der Gefäße deutlich unterscheiden.68 Die
Bedeutung dieser Gefäße muß erst festgestellt werden. Wenn wir über eine kontinuierliche Fortdauer der Niederlassung sprechen wollen, dann werden wir neue Impulse aus den Konzepten der Kulturgruppen der späten mitteldonauländischen Hügelgräberkultur und deren Formierung in der Zeit der ürnenfeldkultur am Ende von Bd C und D69-71 suchen müssen.
Aus der typologisch-chronologischen Analyse geht hervor, daß sich die Entwicklung zwar im Rahmen des großen Westdonaugebietes76 verbreitete, sie verlief aber nicht ohne Verbindung zur balkanischen und mittelmeerischen Entwicklung, wobei sich die Möglichkeit solch einer Verbindung zunächst nur andeuten läßt. Dennoch lassen die vorwiegend keramischen Materialien keine präzise kulturell-chronologische Determination zu, deshalb bleiben wir derzeit bei einer breiteren Datierungsbestimmung der mittleren Bronzezeit, weil man innerhalb dieses Zeitabschnitts noch immer keine eindeutige Trennungslinie ziehen kann. Der Entwicklung von keramischen Formen und den Stilcharakteristiken nach, dürfte man wohl mehr an den Zeitraum Bd B2 Cldenken, der vielleicht noch in die Endstufe Br. C2/D im Sinne der mitteleuropäischen Reineckes Chronologie bzw. bis MD I1I-SD I des chronologischen Systems von B. Hänsel reichen könnte.
Obwohl wir noch nicht die synthetische Interpretation der Niederlassung und deren eindeutige kulturelle Zugehörigkeit vorlegen können, müssen wir aber trotzdem betonen, daß unser slowenischer, südöstlicher Voralpenraum zum Besiedlungsgebiet von Trägern der Hügelgräberkultur gehörte. Dafür sprechen die bereits bekannten Hügelgräber (das naheliegende Turnišče, Morje, Brinjeva gora, Bukovec, Stična und Vrhnika),75 die gemeinsam mit unserem Fundort und verschiedenen einzelnen Funden kulturelle Verbindungen beweisen.
Die Niederlassung ist noch nicht vollständig erforscht worden, deshalb können wir deren synthetische Interpretation noch nicht ordnen, jedoch kann man aber das mit kulturellen Verbindungen mit der mitteldonauländischen Hügelgräberkultur tun. Aus dem Entwicklungszustand und den Stilcharakteristiken kann man auf den Zeitraum Bd B2-C1 (zwischen 1500 und 1300 v. Chr.) schließen, der vielleicht noch in die Endstufe Bd C2/D (um 1250 v. Chr.), im Sinne der mitteldonauländischen Reineckes Chronologie, reichte.








PETER TURK
POZNO-
BRONASTODOBNE
VRBOVOLISTNE
SULIČNE OSTI
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 903"637"
Mag. PETER TURK,
Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta, CIniverza v Ljubljani, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Članek obravnava vrbovolistne sulične osti iz starejše kulture žarnih grobišč na prostoru južnega dela srednje Evrope in severne Italije. Potrjena je datacija velike večine teh osti v čas Ha A. Zaradi njihove relativne redkosti ter verjetne zveze z ostmi iz grških svetišč očitno niso predstavljale standardne oborožitve bojevnikov pozne bronaste dobe in njihovo deponiranje bolj razumemo kot izraz votivnih aktivnosti.
ABSTRACT
Willow-leaf spears belonging to the older CJrnfield Culture in the southern Central Europe and in northern Italy are analysed in the article. The data-tion of the great majority of those spears in the Ha A period has been confirmed. Because a relatively small number of those spears has been found and because they can be connected with spear-heads from Greek sanctuaries, they probably didn’t represent the standard Late-Bronze-Age warrior equipment; their depositions are likely to be understood as a result of votive activities.
Ob številnih študijah, posvečenih posamičnim zvrstem predmetov iz pozne bronaste dobe v času po drugi svetovni vojni, je zanimivo, da bronaste sulične osti niso pritegnile velikega zanimanja arheologov. Kljub temu da so bile v mnogih kronoloških analizah in kataloških obdelavah poznobronasto-dobnih predmetov sulične osti deležne določene pozornosti,1 pa še vedno ne moremo reči, da je zanje vzpostavljena kvalitetna referenčna klasifikacija, kot to velja npr. za bronastodobne meče, sekire idr.2 Tako lahko še danes kot edino študijo, ki vsaj delno obravnava srednjeevropske bronastodobne sulične osti, navedemo monografijo o osteh iz severne Nemčije in Skandinavije.3 Verjetno je pomemben razlog za maloštevilnost tovrstnih študij dokajšen časovni razpon in prostorska razširjenost, ki ju izkazujejo nekatere najštevilnejše oblikovne skupine bronastih suličnih osti, npr. razne variante plamenastih in rombičnih osti, katerih datacija sega od srednje bronaste dobe do začetka železne dobe.4 Kljub temu menimo, da lahko bronaste sulične osti predstavljajo velik in še neizkoriščen raziskovalni potencial.
Eno redkejših oblikovnih skupin osti kulture žarnih grobišč predstavljajo t.i. vrbovolistne sulične osti, ki se pri_ nas pojavljajo v štirih primerih: dve fragmentirani iz štajerskih depojev Čermožiše in Pekel (sl. 1: 1, 2) ter dve kot vodni najdbi iz Ljubljanice.5 Tovrstne osti tvorijo jasno zamejeno skupino, ki jo definira nekaj glavnih značilnosti:
—	gre za razmeroma velike sulične osti, katerih dolžina praviloma presega 20 cm (v primeru depojskih najdb je natančno dolžino težko ugotoviti, saj so te osti pretežno prelomljene — glejte spodaj);
—	tul je izredno kratek, luknjici za pritrditev na leseni držaj pa sta tik pod listom;
—	list izhaja iz tula pod razmeroma velikim kotom ali je celo ’spodrezan’; ostrini lista sta podaljšano ovalne oblike oziroma potekata skoraj vzporedno, preden konvergirata v konici; konica je v vseh ohranjenih primerih zaobljene, polkrožne oblike; težišče oziroma največja širina lista je torej nekako na predelu od spodnje tretjine do sredine lista.
Zadnja lastnost loči našo skupino vrbovolistnih osti od podobnih lovoro-volistnih (tudi v njihovem primeru je največja širina nekako na sredini lista), pri katerih je oblika lista mnogo bolj ovalna in torej ostrini ne potekata vzporedno.6
Tako definirane vrbovolistne sulične osti so bile že razmeroma zgodaj deležne pozornosti arheologov, saj je bil prav ta tip osti Friedrichu Holsteju med pokazatelji za metalurško proizvodnjo v času mlajše KZG v vzhodnih Alpah.7 Svojo datacijo v čas Ha B je utemeljeval z depojskimi najdbami iz Miinchna, Velem St. Vida in Mušje jame.8 Problematično pri Holstejevi obravnavi vrbovolistnih osti je, da jih ni razlikoval od dokaj različne skupine blago plamenasto oblikovanih osti s spodrezanim listom in z nekoliko daljšim tulom, kakršne se prav tako pojavljajo v depoju iz Miinchna in katerih datacija pretežno v mlajši segment KZG je nedvomna.9 Tudi omenjeni sulični osti iz Mušje jame sta blago plamenaste oblike s spodrezanim
listom, predvsem pa z daljšim tulom,10 in ju ne bomo obravnavali v sklopu z vrbovolistnimi suličnimi ostmi.
Holstejevo nizko datacijo vrbovolistnih osti je povzel Richard Pittioni, prav zaradi nje je datiral grob s polnoročajnim mečem (Ha A) iz Kitzbühla v mlajši čas in postavil tezo, da so bili na Tirolskem oblikovni tipi starejše KZG prisotni tudi še v Ha B.11 Drugače se je opredelil Hermann Müller-Karpe, ki je depoja Čermožiše in Trösing z vrbovolistnima ostema datiral v svojo drugo depojsko stopnjo, torej v Ha A.12 Podobno stališče je izrazila tudi Ksenija Vinski-Gasparini, ki je ob sulični osti naše skupine iz depoja v Zagrebu pokazala, da se tovrstni predmeti pogosto pojavljajo tudi v depojih starejše KZG.13 Na podlagi popisa vseh najdišč, pri katerih smo ugotovili vrbovolistne sulične osti v zaprtih kontekstih (glejte Seznam najdb), je jasno, da so ti predmeti v veliki večini prisotni že v starejši KŽG oziroma v Ha A.14 Edini zaključeni najdbi, ki ju moramo datirati v nekoliko mlajši čas (začetni Ha B), sta depoja iz Miljane in Münchna.15 Gotovo je pomenljivo, da se vrbovolistni sulični osti iz teh dveh depojev nekoliko razlikujeta od ostalih te skupine: pri obeh je opazen nekoliko daljši tul, kar je očitno lastnost mlajših osti v okviru naše skupine (sl. 1: 6).
Karta razprostranjenosti vrbovolistnih suličnih osti kaže njihovo večjo koncentracijo na vzhodno- oziroma jugovzhodnoalpskem področju v Transda-nubiji ter južno od Alp. Ob dataciji velike večine zaprtih kontekstov s temi ostmi v Ha A,16 se pravi v horizonta Kurd in Gjermely (Madžarska), fazo II (severna Hrvaška), začetek stopnje bronzo finale ter horizont II (Slovenija) lokalnih kronologij, pa je zanimivo, da so izredno številni depoji tega časa zaradi izvora predmetov, ki jih sestavljajo, interpretirani kot izraz vzhod-nopanonskih vplivov.17 Razprostranjenost vrbovolistnih suličnih osti kaže nekoliko drugačno podobo: kljub njihovi maloštevilnosti glede številnih ostalih zvrsti predmetov v teh depojih (tudi glede ostalih skupin suličnih osti) so pokazatelj lokalne vzhodnoalpske in transdanubijske proizvodnje.
Zanimivo sliko nam kaže stopnja fragmentiranosti vrbovolistnih suličnih osti. Za vse tri primere vodnih najdb (dve iz Ljubljanice, Cellina (sl 1: 7)) ugotavljamo, da so ohranjene v celoti, kar gotovo ni naključje. Očitno je, da je bilo v pozni bronasti dobi odlaganje bronastih predmetov v vodo sestavni del določenih obrednih oziroma daritvenih dejavnosti in tako podvrženo drugačnim pravilom od odlaganja predmetov v depoje.18 Pri slednjih so vrbovolistne sulične osti namreč praviloma prelomljene v osrednjem oziroma zgornjem delu lista. Posebej je to značilno za centralno skupino osti v vzhodnih Alpah in v Transdanubiji (glejte med drugim tudi sulici iz depojev Trösing in Zagreb (sl. 1: 3, 5)). Od tega pravila odstopajo osti v depojih, ki so bodisi zunaj osrednjega območja razprostranjenosti (Malpensa v Lombardiji, Nogara v Venetu, Jakovo (sl. 1: 4) in Rudnik v Srbiji, München na Bavarskem) ali pa so mlajši (Miljana (sl. 1: 6), München). Nekaj znamenj nakazuje tudi, da so bile vrbovolistne sulične osti pred deponiranjem namerno uničene:
— v depoju Sasello v Liguriji se poleg prelomljene osti nahaja tudi zgornji odlomljeni fragment;19
—	večina predmetov iz depoja Nogara v Venetu je ne le pretežno fragmen-tiranih in zvitih, temveč tudi deformiranih v ognju;20
—	pri fragmentirani osti iz depoja Sacoti v Olteniji je bil zgornji del tula po prelomu priostren v konico;21
—	tul fragmentirane osti iz Pekla pri Mariboru (sl. 1: 2) je bil očitno namerno sploščen;22
—	ne nazadnje so povedni nekateri primeri bronastih vrbovolistnih suličnih osti iz grških svetišč Delfi in Olimpija iz protogeometrijskega oziroma geometrijskega časa.23 Osnovne lastnosti teh osti se ujemajo z definicijo naše skupine, le da so mnogo večje, na spodnjem delu lista pa imajo izvrtane luknjice. Tudi te osti so na osrednjem oziroma zgornjem delu lista prelomljene, zaradi narave njihovega konteksta (Apolonovo svetišče v Delfih ter Zeusovo svetišče v Olimpiji) pa je očitno, da so bile pred darovanjem namerno prelomljene.
Na dokaj izjemno mesto suličnih osti naše skupine v depojskih kontekstih pozne bronaste dobe opozarja tudi dejstvo, da so kljub praviloma velikemu številu suličnih osti v depojih Ha A v južnem delu srednje Evrope vrbo-volistne osti zastopane le s po enim primerom (od tega pravila odstopata le italijanska depoja Malpensa in Sasello s po dvema oziroma tremi ostmi ter Nogara z najmanj 11 vrbovolistnimi ostmi). Sklepamo lahko, da za razliko od različnih oblik plamenastih suličnih osti vrbovolistne osti v srednji Evropi niso predstavljale standardne oborožitve bojevnikov. Zaradi njihove relativne redkosti in verjetne zveze z ostmi iz grških svetišč jih lahko razumemo kot predmete, katerih pomen moramo iskati prej v religioznih kontekstih kot pa v njihovi vsakdanji uporabi.
LITERATURA
ANSI 1975, Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana.
AVILA, R.A.J. 1983, Bronzene Lanzen- und Pfeilspitzen der griechischen Spätbronzezeit, PBF V/l.
BIANCO PERONI, V. 1974, Neue Schwerter aus Italien, PBF XX/1, 1-26.
DE MARINIS, R. 1979, Malpensa, Studi Etruschi 47, 511-514.
DEMETZ, S. 1987, Eine Lanzenspitze und eine Hohlschlitzbommel aus dem unteren Pustertal, Schiern 61, 46-67.
DÜLAR, J. 1978, Podzemelj, Kat. in Monogr. 16.
GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija, Praist. jug. zem. 4, Bronzano doba, 19-96.
HANSEN, S. 1991, Studien zu den Metalldeponierungen während der Clrnenfelder-zeit im Rhein-Main-Gebiet, tiniversitätforschungen zur prähistorischen Archäologie 5, Bonn.
HOLSTE, F. 1935, Zur jüngeren Grnenfelderzeit im Ostalpengebiet, Prähist. Zeitschr. 26, 58-78.
JAKOB-FRIESEN, G. 1967, Bronzezeitliche Lanzenspitzen Norddeutschlands und Skandinaviens, Hildesheim.
MERHART, G. von 1942, Donauländische Beziehungen der früheisenzeitlichen KuL turen Mittelitaliens, Hallstatt und Italien, Mainz, 16-110.
MEZZENA, F. 1981, La valle d’Aosta nella preistoria e nella protostoria, Archeologia in Valle d’Aosta, 15-60.
MIŠKE, K. 1908, Die prähistorische Ansiedlung Velem St. Vid, Wien.
MORICO, G. 1984, Il ripostiglio di Poggio Berni, Roma.
MOZSOLICS, A. 1973, Bronze- und Goldfunde des Karpatenbeckens. Depotfundhorizonte von Forró und Opälyi, Budapest.
MOZSOLICS, A. 1985, Bronzefunde aus Ungarn. Depotfundhorizonte von Aranyos, Kurd und Gyermely, Budapest.
MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen, Röm. Germ. Forsch. 22.
OSTAVE 1975, Praistorijske ostave u Srbiji i Vojvodini, Fontes Arch. Serb. I/l.
PAHIČ, V. 1983, Zakopna najdba iz Pekla pri Mariboru, Arh. vestnik 34, 106-127.
PETARIN, S. 1990, Tracce di un culto delle acque nella protostoria, v: Bandelli, G. et alii, Montereale tra protostoria e storia, Ce fastu? LXVI/2, 169-177.
PETRESCU DIMBOVITA, M. 1977, Depozitele de bronzuri din Romania, Bucuresti.
PITTIONI, R. 1954, Urgeschichte des Österreichischen Raumes, Wien.
SALZANI, L. 1985-1986, Rassegna dei ritrovamenti preistorici nella Valdadige Veronese, Annuario Storico della Valpolicella, 53-78.
SALZANI, L. 1994, Nogara, Rinvenimento di un ripostiglio di bronzi in località “Pila del Brancón”, Quad. Arch. Veneto X, 83-94.
SMODIČ, A. 1955, Bronaste depojske najdbe v Črmožišah in severovzhodni Sloveniji, Arh. vestnik 6, 82-96.
SZOMBATHY, J. 1913, Altertumsfunde aus Höhlen bei St. Kanzian im österreichischen Küstenlande, Miff. Prähist. Komm. II/2, 127-190.
ŠINKOVEC, L, ČERČE, P., v tisku, Bronastodobne posamične in depojske kovinske najdbe iz Slovenije, Kat. in monogr. 29.
TERŽAN, B. 1987, Obredi in verovanje, v: Bronasta doba na Slovenskem, Ljubljana, 65-78.
TURK, P. 1994, Depo iz Mušje jame pri Škocjanu, neobjavljena magistrska naloga, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani.
VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Zadar.
Seznam najdb / Fundliste
1.	Sasello (depo, 3 osti) (Bianco Peroni 1974, 14, T. 2/79d)
2.	Malpensa (depo, 2 osti) (De Marinis 1979, 514, Fig. 13a)
3.	Cellina (Montereale)(vodna najdba) (Petarinl990,173, Fig. 5) (sl. 1: 7)
4.	Ljubljanica (2 vodni najdbi, prva v Ljubljani, druga pribl. 10 km zahodno od Ljubljane) (Šinkovec in Čerče, v tisku)
5.	Čermožiše (depo)(Smodič 1955, 84, T. 11/25; Miiiler-Karpe 1959, 108s, T. 134/16) (sl. 1: 1)
6.	Pekel (depo)(Pahič 1983, 115, T. 1/7) (sl. 1; 2)
7.	Miljana (depo)(Vinski Gasparini 1973, 168, T. 112/4) (sl. 1: 6)
8.	Zagreb (depo)(Vinski Gasparini 1973, 101, T. 74A/1) (sl.,1: 5)
9.	Brodski Varoš (depo, 2 nezanesljiva fragmenta osti) (Vinski Gasparini 1973, T. 60/23, 24)
10.	Jakovo “Ekonomija Sava” (depo) (Ostave 1975, 30, 32s, T. XX1X/3) (sl. 1:4)
11.	Rudnik (depo) (Ostave 1975, 91, T. LXXVI1I/9)
12.	Sacoti (depo) (Petrescu Dimbovita 1977, 120, Pl. 281/11)
13.	Szentgalosker (depo) (Mozsolics 1985, 194s, T. 113/12)
14.	Tab (depo) (Mozsolics 1985, 199, T. 117/9)
15.	Keszthely (depo) (Mozsolics 1985, 137s, T. 130/7)
16.	Velem St. Vid (depo) (Miške 1908, T. XXX11/11)
17.	Trösing (depo)(Müller-Karpe 1959, 108s, T. 126B/1) (sl. 1: 3)
18.	Kitzbühel-Lebenberg (grob) (Pittioni 1954, 447, 514, Abb. 371/1)
19.	München, Widenmayerstraße (depo)(Holste 1935, 68s, Abb. 3/e)
Vrbovolistne sulične osti iz grških svetišč:
20.	Delfi (2 osti) (Avila 1983, 140, T. 43/953,954)
21.	Olimpija (4 osti) (Avila 1983, 140, T. 43/955, 44/956-958)
22.	Rhèmes-Saint-Georges (posamična najdba) (Mezzena 1981, Fig. 33)
23.	Peri (posamična najdba) (Salzani 1985-1986, Fig. 3)
24.	Nogara, Pila del Brancón (depo, 11 osti) (Salzani 1994, 93s, 85/10-15, 87/16, 19, 88/31, 33)
25.	Poggio Berni (depo)(Morico 1984, Fig. 2/5)
OPOMBE
1.	Npr. Merhart 1942, 48s; Müller-Karpe 1959, 158, 163, 179; Mozsolics 1973, 33s; 1985, 20-24; Vinski Gasparini 1973, 101, 108s, 168s; Hansen 1991, 27-54.
2.	Zanimivo je, da je v 25-letnem obdobju izhajanja serije Prähistorische Bronzefunde doslej izšel le en zvezek, posvečen suličnim ostem (Avila 1983), pa še ta obravnava egejske bronasto-dobne osti, ki imajo le malo skupnega s srednjeevropskimi.
3.	Jakob-Friesen 1967; objavljene so tudi nekatere redke študije posamičnih oblikovnih skupin bronastih suličnih osti, glej npr. Demetz 1987.
4.	Za plamenaste osti cfr. Mozsolics 1985, T. 1/1, 4/3, za depoje iz bronastodobnega vzhodno-panonskega horizonta Aranyos ter Müller-Karpe 1959, T. 40A/1, 41B/4, za grobne najdbe iz začetka železne dobe apeninskega polotoka; za rombične osti cfr. Mozsolics 1985, 4/11, 5/10-11, ter npr. Dular 1978, T. XV1II/6, za železnodobno grobišče iz Podzemlja v Beli Krajini.
5.	ANSI 1975, 187, 305, 328; za Čermožiše Smodič 1955, 84, TI1/25, ter Müller-Karpe 1959, T. 134/16; za Pekel Pahič 1983, 115, T 1/7; za Ljubljanico Šinkovec in Čerče, v tisku.
6.	Take osti poznamo npr. iz depojev Haidach / Vreze na avstrijskem Koroškem (Müller-Karpe 1959, T. 128A/15) ter Brodski Varoš, Bingula-Divoš in Donja Bebrina na severnem Hrvaškem (Vinski Gasparini 1973, T. 61/24, 87/5, 94/6,7).
7.	Holste 1935, 68-71.
8.	Za problematiko in novejšo datacijo depojev la in Ib iz Velem St. Vida v horizont Gyermely cfr. Mozsolics 1985, 211-213; za problematiko in novejšo datacijo depoja iz Mušje jame tudi v čas Ha A cfr. Gabrovec 1983, 80-87, ter Turk 1994, 103-139.
9.	Holste 1935, Abb. 3/a,c; zaradi tega Holstejev popis vrbovolistnih suličnih osti vključuje tudi omenjeno skupino plamenastih osti (ib., 70) in se torej razlikuje od tukajšnjega; za datacijo cfr. tudi Turk 1994, 108-110.
10.	Holste 1935, 70, op. 62; k temu cfr. Szombathy 1913, Fig. 28, 33, ter Turk 1994, 110s.
11.	Pittioni 1954, 447, 514.
12.	Müller-Karpe 1959, 108-109.
13.	Vinski Gasparini 1973, 101; pridružujemo se njenemu mnenju, da tudi srbska depoja s tovrstnimi ostmi ne izkazujeta nobenih mlajših elementov in ju moramo torej datirati v starejšo KŽG (cfr. ib., op. 761 z Ostave 1975, T. XXVI1-XXX, LXXV1II-LXXIX).
14.	Za datacijo depojev cfr. tudi De Marinis 1979, 514; Bianco Peroni 1974, 14; Pahič 1983, 108-113; Mozsolics 1985, 78-82; Turk 1994, 5-40 (poglavje o dataciji poznobronastodobnih depojev iz Slovenije bo objavljeno v Šinkovec in Čerče, v tisku).
15.	Vinski Gasparini 1973, 164s, T. 112; Holste 1935, Abb. 3.
16.	Mozsolics 1985; Vinski Gasparini 1973; Turk 1994, 5-40 (objavljeno v Šinkovec in Čerče, v tisku).
17.	Cfr. npr. Gabrovec 1983, 76s.
18.	Cfr. npr. Teržan 1987, 76s; Petarin 169s.
19.	Bianco Peroni 1974, T. 2/79d.
20.	Salzani 1994, 94, npr. nekateri fragmenti verjetno vrbovolistnih suličnih osti (ib., 89/36, 37, 43).
21.	Petrescu Dimbovita 1977, Pl. 281/11.
22.	Pahič 1983, T. 1/7.
23.	Avila 1983, 140, T. 43/953-955, 44/956-958.
WEIDENBLATTFÖRMIGE LANZENSPITZEN AÜS DER SPÄTEN BRONZEZEIT
ZUSAMMENFASSUNG
Bronzene Lanzenspitzen erregten nach dem zweiten Weltkrieg kein größeres Interesse der Archäologen. Trotz der Tatsache, daß den bronzenen Lanzenspitzen aus der späten Bronzezeit in zahlreichen chronologischen Analysen und Katalogen eine bestimmte Aufmerksamkeit gewidmet wurde,1 kann man aber noch immer nicht behaupten, daß man für sie eine gründliche Referenzklassifizierung anfertigt hat.2 Der Grund für den Mangel an derartigen Studien liegt wahrscheinlich in der ziemlich großen Zeitspanne und dem weiten Raum, in dem die zahlreichsten Formgruppen von bronzenen Lanzenspitzen gefunden wurden, z. B. verschiedene Varianten von geflammten und rhombusförmigen Lanzen, deren Datierung von der mittleren Bronzezeit bis zum Beginn der Eisenzeit reicht.4 Wir sind aber trotzdem der Meinung, daß die bronzenen Lanzenspitzen ein großes und noch ungenutztes Forschungspotential darstellen.
Eine der seltenen Formgruppen von Lanzenspitzen der (Jrnenfeldkultur stellen die sog. weidenblattförmige Lanzenspitzen dar. Derartige Lanzen bilden eine klare örtlich festgelegte Gruppe, die durch einige Hauptcharakteristika definiert sind:
—	es handelt sich um verhältnismäßig große Lanzenspitzen, die in der Regel länger als 20 cm sind;
—	die Lanzenangel ist außergewöhnlich kurz, die beiden Löcher, die zur Befestigung auf den Holzschaft dienen, befinden sich unmittelbar unter dem Lanzenblatt;
—	das Lanzenblatt kommt aus der Lanzenangel unter einem verhältnismäßig großen Winkel heraus oder ist es sogar “unterschnitten”; die beiden Lanzenschneiden zeigen eine verlängerte ovale Form, bzw. sie verlaufen beinahe parallel bevor sie in der Spitze konvergieren; die Spitze ist in allen bewahrten Exemplaren halbkreisförmig; der Schwerpunkt bzw. das Lanzenblatt ist am bre-
itesten in jenem Teil, der sich vom unteren Drittel bis zur Hälfte des Blattes erstreckt.
Die letztgenannte Eigenschaft trennt unsere weidenblattförmige Lanzen von den ähnlichen lorbeerblattförmigen (auch in diesem Fall sind die Lanzenblätter am breitesten in der Mitte), deren Blattform wesentlich ovaler ist, folglich verlaufen die Lanzenschneiden nicht parallel.6
Derartig definierte weidenblattförmige Lanzenspitzen erregten bereits verhältnismäßig früh die Aufmerksamkeit der Archäologen, denn gerade dieser Lanzentyp stellte F. Holste als Beweis für die metallurgische Produktion in der Zeit der jüngeren Clrnenfeldkultur im Ostalpenraum dar.7 Seine Datierung in die Zeit Ha B begründete er mit dem Depotfund aus München, Velem St. Vid, und Mušja jama.8 Holstes Erforschung der weidenblattförmigen Lanzenspitzen ist insofern problematisch, weil er sie nicht von einer ziemlich verschiedenen Gruppe der geflammten Lanzenspitzen mit unterschnittenem Lanzenblatt und einer etwas längeren Lanzenangel unterschieden hatte, derartige Lanzenspitzen findet man im Depot in München und sie wurden unmißverständlich in die Zeit der jüngeren Clrnenfeldkultur datiert.9 Holstes Datierung der weidenblattförmigen Lanzenspitzen übernahm auch R. Pittioni, der gerade wegen dieser Datierung den Grab mit einem Schwert mit vollem Griff aus Kitzbühel in eine jüngere Zeit datierte und die These vertrat, daß in Tirol die Formentypen der späten Clrnenfeldkultur auch noch in Ha B vertreten waren.11 Anderer Meinung waren H. Müller-Karpe und K. Vinski Gasparini, die einige Depots mit diesen Lanzenspitzen in die Ha A datierten.12-13 Aufgrund der Liste aller Fundorte, in denen weidenblattförmige Lanzenspitzen in geschlossenen Kontexten gefunden wurden, ist es offensichtlich, daß diese Gegenstände in großer Mehrheit schon in der Zeit der älteren Clrnenfeldkultur bzw. in Ha A präsent waren.14 Die beiden abgeschlossenen Funde, die man in die etwas jüngere Zeit datieren kann (frühe Ha B), befinden sich in Depots in Miljana und München.15 Es ist bedeutend, daß sich die beiden weidenblattförmigen Lanzenspitzen aus den erwähnten Depots ein wenig von den anderen aus dieser Gruppe unterscheiden, bei den beiden ist die Lanzenangel etwas länger, was man offensichtlich als die Eigenschaft der jüngeren Lanzenspitzen im Rahmen unserer Gruppe betrachten kann.
Die Landkarte mit den Fundorten, in denen weidenblattförmige Lanzenspitzen gefunden wurden, zeigt eine größere Konzentration dieser Lanzenspitzen im östlichen bzw. südöstlichen Alpenraum, südlich der Alpen und Transdanubien. Bei der Datierung der großen Mehrheit von geschlossenen Kontexten mit diesen Lanzenspitzen in Ha A lokalen Chronologien16 kann man als Interessantheit feststellen, daß zahlreiche Depots aus dieser Zeit, wegen der Herkunft dieser Gegenstände, als die Ausdrucksform der ostpannonischen Einflüsse interpretiert werden.17 Das Ausdehnungsgebiet der weidenblattförmigen Lanzenspitzen zeigt ein etwas anderes Bild — trotzt ihrer geringer Zahl in Hinsicht auf andere zahlreiche Gegenstände in diesen Depots (auch in Hinsicht auf die anderen Gruppen von Lanzenspitzen) stellen sie das Abbild der lokalen Produktion aus dem Ostalpenraum und Transdanubien dar.
Ein interessantes Bild zeigt uns der Fragmentierungsgrad der weidenblattförmigen Lanzenspitzen. Bei allen dreien Wasserfunden (zwei in Ljubljanica, Cellina) kann man feststellen, daß sie in einem Stück erhalten blieben, was aber ganz bestimmt kein Zufall ist. Es ist offensichtlich, daß in der späten Bronzezeit das Ablegen der bronzenen Gegenständen ins Wasser ein Bestandteil bestimmter rituellen- bzw. Opferungstätigkeiten war18 und unterlag auf diese Weise anderen Regeln, die für das Ablegen der Gegenstände in Depots galten, denn hier wurden die weidenblattförmigen Lanzenspitzen in der Regel im mittleren bzw. oberen Blatteil zerbrochen. Dies ist besonders kennzeichnend für die Zentralgruppe der Lanzenspitzen im Ostalpen-
raum und Donaugebiet (sieh z. B. auch die Lanzenspitzen aus Trösing und Zagreb). Dieser Regel befolgen nicht die Lanzenspitzen in Depots, die sich entweder außerhalb des zentralen Ausdehnungsgebiet befinden (Malpensa in Lombardien, Nogara in Veneto, Jakovo, Rudnik (Serbien) und München, oder sind sie jünger (Miljana, München). Einige Merkmale deuten darauf hin, daß auch die weidenblattförmigen Lanzenspitzen vor dem Deponieren absichtlich zerstört wurden:
—	im Depot in Ligurien befindet sich neben der zerbrochenen Lanzenspitze auch das obere abgebrochene Fragment;19
—	die meisten Lanzen aus dem Hortfund Nogara in Veneto sind nicht nur fragmentiert, sondern wurden auch im Feuer deformiert;20
—	bei der fragmentierten Lanzenspitze aus dem Depot Sacota in Oltenien wurde der ober Teil von der Lanzenangel an der Abbruchstelle in eine Spitze zugespitzt,
—	die Lanzenangel der fragmentierten Lanzenspitze aus Pekel bei Maribor wurde absichtlich plattgeschlagen,
—	und nicht zuletzt erzählen uns darüber auch die weidenblattförmigen Lanzenspitzen aus den griechischen Tempeln in Delpht und Olymp, die aus der proto-geometrischen und geometrischen Zeit stammen. Die Grundeigenschaften dieser Lanzenspitzen stimmen mit der Definition unserer Gruppe überein, nur daß sie ziemlich größer sind, am unteren Teil des Blattes befinden sich jedoch ausgebohrte Löcher. Auch diese Lanzenspitzen sind auf dem oberen Blatteil zerbrochen, wegen der Herkunft ihres Kontextes (Apollos Tempel in Delpht und Zeus Tempel in Olymp) ist es aber offensichtlich, daß sie vor der Opferung absichtlich zerbrochen wurden.
Dafür, daß die Lanzenspitzen unserer Gruppe in Depotkontexten einen besonderen Platz einnehmen, spricht auch die Tatsache, daß trotz einer großen Anzahl von Lanzenspitzen in Depots der Ha A im südlichen Teil Mitteleuropas die weidenblattförmigen Lanzenspitzen immer nur mit einem Exemplar vertreten sind (diese Regel befolgen nicht die italienischen Depots in Malpensa und Sasello mit zweien bzw. dreien Lanzenspitzen und Nogara mit mindestens 11 Exemlare). Dies führt uns zum Beschluß, daß die weidenblattförmigen Lanzenspitzen nicht die Standardgruppe von Lanzenspitzen darstellen, wie das der Fall mit verschiedenen Formen der geflammten Lanzenspitzen ist. Demzufolge kann man sich ihre Funktion mit großer Wahrscheinlichkeit dermaßen erklären, daß sie bereits bei ihrer Herstellung vor allem für die rituelle Opferung bestimmt waren — somit sind sie den Lanzenspitzen aus Delpht und Olymp ähnlich. .
Slika 1:	1. Čermožiše (po Šinkovec, Čerče, v tisku), 2. Pekel (po Pahič 1983, T. 1/7), 3.
Trösing (po Müller-Karpe 1959, T. 126B/1), 4. Jakovo (po Ostave 1975, T. XXIX/3), 5. Zagreb (po Vinski Gasparini 1973, T. 74A/1), 6. Miljana (po Vinski Gasparini 1973, T. 112/4), 7. Cellina (Montereale) (po Petarin 1990, Fig. 5). — Različna merila; risbe: Vesna Svetličič)
Karta razprostranjenosti vrbovolistnih suličnih osti: • - 1 sulična ost, # nezanesljivi fragment sulične osti, ■ - sulične osti iz grških svetišč
2-3 sulične osti,
MARIJA
LCIBŠINA-T USEK
NOVE RAZISKAVE PODLOŠKIH GOMIL POD PTUJSKO GORO
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 904(497.12 Ptujska gora)
MARIJA LUBŠINA-TUŠEK, dipl arheol.,
Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor, Slomškov trg 6, SLO, 2000 Maribor
IZVLEČEK
V Spodnjih Podložah so bila u letih 1981 in 1986 izvedena zaščitna arheološka izkopavanja gomil 2, 3 in 5. V gomili 2 je bila odkrita grobna skrinja, grajena iz kamnov, predeljena v dva prekata z dvojnim pokopom. Odlomki posodja datirajo gomili 2 in 3 v čas Ha C2-D1, III. stopnjo Štajerske oziroma v konec 7. in začetek 6. stol. pr. n. št. V gomili 3 sta izjemni najdbi ciborij in s koleščkanim ornamentom okrašen podstavek za daritveno posodo, gotovo izdelka domačih lončarjev s ptujskogorske naselbine, kroglast podstavek pa predstavlja unikaten primerek med keramičnim gradivom starejše železne dobe.
Kontrolno sondiranje gomile 4 v letu 1995je pokazalo, da je bila gomila že v preteklosti temeljito prekopana. Ves, z različno vegetacijo močno zarasli gomilni grobiščni kompleks je bil v tem letu saniran in kot prvi primer urejenega in označenega arheološkega prazgodovinskega kulturnega spomenika v naravnem ambientu v Sloveniji predstavljen na ogled vsej javnosti.
ABSTRACT
In 1981 and 1986 protective archaeologic excavations of the barrows 2, 3 and 5 in Podlože were being carried out. In the barrow 2 a grave-case has been found; it was made of stone, divided into two parts by a wall with a double burial. Fragments of earthenware in the barrows 2 and 3 date from Ha C2-D1, the III. level Styria respectively from the end of the 6th and the beginning of the 7th century. In the barrow 3 two superb finds were discovered; a ciborium and a sockle for a sacrificial dish decorated by a wheelshaped ornament, they are surely works of native potters from Ptujska gora; the spherical sockle represents an unique exemplar of ceramic products from the Early Iron Age.
In 1995 the control sounding of the barrow 4 has shown that the barrow was thoroughly digged through in the past. The whole cemetery complex, overgrown with various vegetation, has been improved and is being now exhibited as the first example of an arranged and marked archaeological prehistoric monument in its natural environment in Slovenia.
Pri melioracijskih delih na mokrotnem ravninskem območju potoka Polskave je prišlo v letu 1981 do izkopa izsuševalno zbiralnega jarka, ki je presekal skupino prazgodovinskih staro železodobnih gomil (pril. 1). Kljub temu da so bile gomile v preteklosti že večkrat kopane tako s strani Ptujskega muzejskega društva in Zgodovinskega društva iz Maribora ter zbrana poročila o njih in ohranjene najdbe objavljene (Tomanič Jevremov 1975, 103 ss), so pomanjkljivi podatki spodbudili arheološko ekipo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, da je pričela izkopavati gomilo 2 (Tušek 1983, 244).
Lepe najdbe ter delno ohranjena grobna kostrukcija so botrovale tudi sondiranju gomile 3 in že izravnane gomile 5 ob komasaciji in preoravanju travnikov v neposredni bližini v letu 1986, ko so gomilno grobišče omejili s pol metra globokim jarkom in je zemljišče z gomilami, prej last M. Medveda, S. in A. Černšek in Z. Predikaka, postalo splošno ljudsko premoženje pod upravo območne lovske družine (Tušek 1987, 244).
Arheološka zaščitna dela je financiralo Vodno gospodarsko podjetje iz Maribora.
Pri sanaciji popolnoma zaraščenega gomilnega kompleksa v pozni pomladi leta 1995 je bila sondirana tudi že pol zravnana gomila 4. Izkazalo se je, da je bila v preteklosti temeljito prekopana tudi ta gomila. Sanacijo in kontrolno sondiranje gomile 4 je izvajala avtorica tega članka s sodelavci iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in tremi delavci iz projekta javnih del Zavoda za zaposlovanje OE Maribor, Urad za delo Ptuj ter ob finančni podpori občine Majšperk kot novi skrbnici prazgodovinskega gomilnega grobiščnega kompleksa v Spodnjih Podložah.
Arheološka dela je v letu 1981 opravljala ekipa v sestavi:-restavrator tehnik ZVNKD Maribor Stanko Gojkovič, preparator Pokrajinskega muzeja Ptuj v pokoju Janez Gojkovič, preparator iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ivan Žižek ter študentka arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Mojca Vomer; v letu 1986 so sondiranje gomil 3 in 5 izvajali restavrator tehnik Stanko Gojkovič in arheologinja Marija Lubšina-Tušek iz ZVNKD Maribor, preparator v pokoju Janez Gojkovič in dijaki Aljoša Tušek, Boštjan in Boris Gojkovič, obakrat pod vodstvom dipl. arheologa konservatorja ZVNKD Maribor Ivana Tuška. Njemu se prisrčno zahvaljujem, ker mi je vse gradivo prepustil v obdelavo in mi svetoval. Posebno hvaležna sem sodelavcu Stanku Gojkoviču, ki je keramično gradivo restavriral in s svojimi zapažanji pomagal pri rekonstrukciji. Za vse drobne informacije se zahvaljujem Mojci Vomer-Gojkovič ter Bibi Teržan za nasvete. Kovinsko gradivo je restavrirala Saška Colnarič, kem. tehnik na ZVNKD Maribor, za kar ji tudi tu izrekam zahvalo.
Zgodovino arheoloških raziskav obravnavanih podloških gomil oz. ptujsko-gorskega prazgodovinskega naselbinskega kompleksa, kateremu prištevamo za sedaj še gomilno in piano grobišče v Spodnjem Savinskem, dve skupini gomil na severnem pobočju Ptujske gore in dve veliki gomili v Spodnjih Jablanah, je celovitojprikazala že B. Teržanova v svoji monografiji Starejša doba na Slovenskem Štajerskem (Teržan 1990, 348 ss, 81), zato je na tem mestu ne bom posebej obravnavala.
OPIS ARHEOLOŠKIH ZAŠČITNIH RAZISKAV V LETIH 1981 IN 1986
GOMILA 2 (1981)
Pred posegi je bila gomila ohranjena v višini 1,6 m in premeru 16 m. Od vznožja prek srednjega dela je bila v smeri S-J izkopana 3 m široka in 9,5 m dolga sonda (pril. 2, sl. 2). Že na začetku so bili pod rušo najdeni železna podkev, rimski železen ključ in železen nož (t. 7: 1-3).
Pri poglabljanju sonde na tem delu sta bila ugotovljena dva starejša vkopa (do globine 1,95 in 2,4 m) prav v sredino obzidane grobnice, kjer sta tudi prebila dno iz peščenih plošč, precej kamnov njene konstrukcije pa so predhodni izkopavalci zložili poleg v obliki venca (sl. 3). Očitno je, da jih situacija in okoliščine najdb ter grobna zgradba niso zanimale, saj jih tudi skromna poročila ne omenjajo, ampak jih je gnala zgolj pridobitniška mrzlica lepih, takrat že dobro znanih halštatskih predmetov.
Pri pazljivem odkrivanju v letu 1981 se je na globini 1 m sredi gomile pokazala pravokotna grobna konstrukcija (2,4 x 1,46 m), ohranjena le še v spodnjem delu iz vrste navpično postavljenih peščenčevih kamnov (pril. 3a). Dve kamniti plošči sta jo delili na dva prekata: A (1,4 x 1,2 m) ter B (0,8 X 1,2 m). V obeh je bilo na dnu ohranjeno nekaj žganine, pomešane z drobci kalciniranih kosti.
V	prekatu A so bili med žganino še odlomki okrašene posode s stožčastim vratom (t. 4: 1), rdeče glajene posode z grafitnim premazom (t. 4: 3), pladnja oz. pokrova (t. 2: 2), sive skodelice z vrezi, sivo rjave latvice, rjavo sive posode, železnih obročev ter bronaste ploščice (t. 5: 1-3, 5, 6, 8).
V	zasipu (rumeno rjava ilovica pomešana z žganino) obeh starih vkopov so najdeni še odlomek trakastega ročaja (t. 4: 2), bronaste ploščice (t. 5: 9), železnega obročka (t. 5: 4), železnega kavlja (t. 5: 7), dva kosa kamnitih orodij (t. 5: 10,11), odlomki dveh ornamentiranih skled s cilindričnim vratom fine izdelave (t. 4: 4,5), pladnja oz. pokrova z grafitnim okrasom (t. 1:
2)	in kosi treh velikih okrašenih posod s stožčastim vratom (t. 1: 1, t. 2: 1, t. 3: 1), ki jih je divji vkop sicer poškodoval, so pa ostale na mestu, kjer so bile nekoč postavljene: ob zahodnem robu grobnice oz. prekata A na globini
1,2	m pod vrhom gomilnega nasutja.
V	prekatu B je bil med žganino najden odlomek črno rjave glajene posode (t. 5: 12), ostali predmeti, vretenca (t. 5: 13-18) in kupa (t. 6: 1) pa ob severovzhodni strani grobnice v že prekopani in zmetani ilovnati plasti z žganino. Keramični fragmenti (t. 6: 2-8) v vzhodnem profilu sonde so narekovali razširitev izkopa: 2 m vzhodno od kamnite kamre se je pokazala močnejša lisa žganine s kosi velikega črnega lonca (t. 6: 9).
Gomila 2 je bila pri urejanju melioracijskega izsuševalnega jarka popolnoma odstranjena.
GOMILA 3 (1986)
Gomila 3 je bila pred posegom v oktobru 1986 ohranjena v premeru 12,5 m in višini 1,1 m. (sl. 6) Čez gomilo je bila izkopana sonda v velikosti 10 x 3 m (pril. 2,4, sl. 7). Že v humusni rjavorumeni plasti 0,3 m pod rušo sta bila najdena železen nož in ključ (risba 1), verjetno izgubljena predmeta starih izkopavalcev, saj smo pri poglabljanju v srednjem delu gomile ugotovili že prekopano plast rumeno rjavega ilovnatega gomilnega nasutja (stari vkop je v južnem delu segal 1,1 m v globino), v njej pa raztresene odlomke štirih posod (t. 8: 2-4, t. 9: 1) in kos železnega predmeta, verjetno noža (t. 8: 1).
V 10 cm debeli žganini, ki je bila v premeru 2,5 m raztresena na sivorumeni ilovnati plasti (nekdanja površina) na globini 0,9 m, ni bilo razen redkih drobcev žganih kalciniranih človeških kosti zaslediti ničesar.
Sklepamo lahko, da je bila gomila 3 ena tistih, ki so jih kopali v začetku 20. stoletja in je po zasipu dobila tudi bolj razpotegnjeno obliko. Fragmenti štirih ornamentalno in tipološko zanimivih posod dajejo slutiti bogato vsebino grobnih najdb, za katerimi pa se je izgubila, vsaka sled. V ptujskem pokrajinskem muzeju je iz gomile 3 pod inv. št. F 3751 zabeleženo le 9 kalciniranih kosti (Tomanič Jevremov 1975, 103, 109).
GOMILA 4 (1995)
Pri izvajanju projekta v letu 1995 — sanacija, z drevjem in podrastjo močno zaraščenega gomilnega grobišča, smo po odstranitvi vse vegetacije z gomile 4 dobili njen obris v premeru 9 m. V smeri S-J smo čez gomilo izkopali 9,70 m dolgo in 1,8 m široko sondo. Pod 0,15 do 0,30 m debelo humunizi-rano ilovico smo zaznali že nekoč prekopano sivo-rumeno ilovnato plast z raztreseno lesno žganino z drobci kalciniranih kosti, bolj skoncentrirano le v južnem delu sonde (pril. 5). Prav tako razpršeno najdeni drobni koščki večje posode iz rjavo-črno žgane gline s primesjo sljude in kremenčevega
peska ter fragment nespoznavnega železnega predmeta pričajo o, že v preteklosti, vsaj v začetku stoletja temeljito prekopanem gomilnem grobu.
GOMILA 5 (1986)
Kljub podatkom, da je gomila 5 popolnoma uničena, smo leta 1986 izkoristili možnost in izkopali sondo na prostoru (pril. 2), kjer je bila gomila v preteklih letih (ob meritvah S. Pahiča in M. Tomanič Jevremov leta 1973) še zaznavna.
Po sestavi vzhodnega zemeljskega profila sonde (pril. 6) bi lahko sklepali, da je tu res obstajala gomila, saj je na sivi oz. sivo rumeni ilovnati plasti nakdanje površine bilo zaznati še 10 do 30 cm rumenorjavo v zgornjem delu humanizirano ilovnato nasutje, ki se v loku stanjša. V tej plasti sta bila najdena tudi kos železnega predmeta in odlomek prazgodovinske sivo rjave glajene posode kot verjetno preostanka preteklih raziskav (t. 9: 2, 3).
KATALOG
OKRAJŠAVE
v. = višina
r.v. = rekonstruirana višina
r.p.u. Hrekonstruirani premer ustja
r.p.d. = rekonstruirani premer dna
p.u. .= premer ustja
p.d. = premer dna
Ohr. vel. = ohranjena velikost
deb. = debelina
d. = dolžina
š. = širina
TABLA 1 GOMILA 2
'ji Polomljena posoda s stožčastim vratom iz sivo rjavo žgane gline s črnim gla-jenim premazom, po vratu okrašena s pasom vodoravnih kanelur, vtisnjenimi pikami in grafitnimi pasovi. Največji obod krasijo bradavice, široki polkrožni žlebovi kanelure pod njimi in s kaneluro obdelane bradavice zvtisnjenimi pikami v obliki rozet, prevlečene z grafitom. Grafitni pasovi trikotno zapolnjujejo prostor med njimi, vodoravni grafitni pas tik pod največjim obodom pa zaključuje okras posode. Z grafitom je prevlečen tudi notranji rob ustja posode; r.v.: 47,4 cm, r.p.u.: 26,8 cm, r.p.d.: 12,7 cm.
Posoda je najdena tik ob zahodnem robu grobnice A na rumeni ilovici na globini
1,20	m, posamezni odlomki pa tudi v grobnici, kamor so prišli s prejšnjimi prekopi.
2.	Odlomki pokrova iz sivo rjavo žgane gline, mešane s keramičnimi dobci, finejše izdelave. Na notranjem in zunanjem ostenju so sledovi grafitnih pasov. R. v.: 13,2 cm. Odlomki so najdeni v delno prekopanem gomilnem nasutju zunaj grobnice A, na globini 0,85 do 0,90 m.
1.	Polomljena posoda s stožčastim vratom iz sivo rdeče žgane gline s črnim glaje-nim premazom in podobnim, zgoraj opisanim okrasom, R. v.: 49,6 cm, r.p.u.: 32,4 cm. Posoda je najdena tik ob zahodnem robu grobnice A na rumeni ilovici na globini
1.20	m, posamezni odlomki pa tudi v grobnici, kamor so prišli s prejšnjimi prekopi.
2.	Polomljen pokrov iz sivo rjavo črno žgane gline, mešane s keramičnimi drobci, grobe izdelave. R. v.: 12,2 cm, r.p.u.: 33,4 cm, r.p.d.: 11,6 cm.
Odlomki so najdeni v delno prekopanem gomilnem nasutju zunaj grobnice A ob ostalih odlomkih posod na globini 0,9 do 1,1 m, en odlomek tudi v grobnici med žganino in kalciniranimi kostmi.
TABLA 3
1.	Polomljena posoda s stožčastim vratom iz sivo rjavo žgane gline s črnim gla-jenim premazom in podobnim, zgoraj opisanim okrasom. R. v.: 49,2 cm, r.p.u.:
31,6	cm, r.p.d.: 16,4 cm.
Posoda je najdena tik ob zahodnem robu grobnice A na rumeni ilovici na globini
1.20	m, posamezni odlomki pa tudi v grobnici, kamor so prišli s prejšnjimi prekopi.
TABLA 4
1.	Odlomki posode s stožčastim vratom iz rdeče črno žgane gline, mešane z drobnim kremenčevim peskom, okrašene z bradavico in širokimi polkrožnimi žlebovi na največjem obodu. R. v.: 13,4 cm.
Odlomki so najdeni v večkrat prekopanem ilovnatem gomilnem nasutju na globini od 0,15 do 1,30 m ter v grobnici A v žganini.
2.	Odlomek trakastega ročaja iz sivo rjavo žgane gline, mešane s peskom. Ohr. vel.: 2,1 X 2 cm. Najden je v že prekopanem ilovnatem gomilnem nasutju pod površino.
3.	Odlomki rdeče črno žgane posode. Notranje ostenje je rdeče premazano, na zunanji strani pa so sledovi rdečega premaza in črnega grafitnega glajenega okrasa. Ohr. vel: 1,8 x 3 cm.
Odlomki so najdeni zunaj grobnice A ob posodi 1 v prekopani ilovnati plasti na globini 0,9 m. Tej posodi verjetno pripada tudi odlomek ustja iste strukture z grafitnim premazom na notranji strani, ki smo ga zaradi izredne krhkosti in prežganosti ohranili v kepi ilovice. Najden pa je bil v grobnici A med žganino. Ohr. vel.: 5x4 cm.
4.	Odlomki globoke sklede s kratkim koničnim vratom iz sivo črno žgane gline s črnim glajenim premazom. Vrat krasijo vodoravni, največji obod pa snopi poševnih kanelur. R. v.: 17 cm.
Odlomki so najdeni v že večkrat prekopanem ilovnatem gomilnem nasutju zunaj grobnice A ob posodi 1, na globini 0,9 m.
5.	Odlomki globoke sklede s kratkim cilindričnim vratom iz sivo žgane, črno premazane glajene in grafitirane fine gline, na trebuhu okrašene s širšimi žlebovi. R. v.: 9,4 cm.
Odlomki so najdeni v že delno prekopanem ilovnatem gomilnem nasutju izven grobnice A ob posodi 1, na globini 0,90 do 1,1 m.
1.	Odlomek skodelice iz fine sivo žgane gline s črnim premazom, okrašene s poševnimi kanelurami. Na odlomku je sled odloma ročaja. Ohr. vel.: 3,4 x 1,8 cm. Najden je v grobnici A na globini 1,2 m.
2.	Odlomek ustja latvice iz sivo rjavo žgane gline, mešane s peskom in keramičnimi drobci, fine izdelave. Ohr. vel.: 2,2 x 1,7 cm.
Odlomek je najden v žganini s kalciniranimi kostmi v grobnici A.
3.	Odlomek vratu posode iz rdeče rjavo sivo prežgane gline, mešane s kremenčevim peskom. Ohr. vel.: 1,7 x 2,2 cm. Odlomek je najden v žganini na dnu grobnice A.
4.	Odlomek železnega obročka. Ohr. vel. 1,2 cm.
Najden je v že prej prekopani plasti na globini 0,5 co 0,6 m ob grobnici A.
5.	Trije odlomki železnega obročka. R. p.: 6,2 cm. En odlomek je najden na dnu grobnice A v žganini, dva pa na globini 1,5 m v že prej prekopani plasti.
6.	Dva odlomka železnega obročka. R. p.: 4,1 cm. En odlomek je najden v žganini na dnu grobnice A, eden pa na globini 1,5 m v že prej prekopanem gomilnem nasutju.
7.	Odlomek železnega kavlja (del konjske opreme?). Ohr. vel.: 3,2 x 2,3 cm. Najden je v že prej prekopani plasti v globini 0,5 m nad grobnico A.
8.	Odlomek bronaste ploščice. Ohr.vel.: 1,2 x 1 cm. Najden je v že prekopani plasti v grobnici A.
9.	Odlomek bronaste ploščice s sledovi okrasa. Ohr. vel. 1,9 x 1,4 cm.
Najden je v že prekopani plasti nad grobnico A na globini 0,6 do 0,7 m.
10.	Odlomek kamnitega orodja sivo črne barve. Ohr. vel.: 2,9 x 2,5 cm, deb. 1 cm.
11.	Odlomek kamnitega orodja (kresilnik) rumeno bele barve. Ohr. vel.: 5,2 x 3,6 cm, deb. 1,6 cm.
Oba odlomka sta najdena na globini 0,6 m ob grobnici A v že prej prekopani z izmetani plasti.
12.	Odlomek posode iz črno rjavo žgane glajene gline, mešane z drobnim peskom. Ohr. vel.: 3,8 x 2,7 cm.
Odlomek je najden v žganini na dnu grobnice B.
13.	Vretence iz črno žgane gline, mešane s peskom in keramičnimi drobci, grobe izdelave. V. 2 cm. Najdeno pri izmetanih in ob grobnici B naloženih kamnih pri starejših kopanjih na globini 1,2 m.
14.	Vretence iz rdeče sivo žgane gline, mešane s peskom, fine izdelave, na spodnji strani ornamentirano z vrezi. Ohr. v.: 1 cm.
15.	Vretence iz sivo rjavo žgane gline, mešane s peskom in keramičnimi drobci. V.:
4,6	cm.
16.	Vretence iz sivo rjavo žgane gline, mešane z drobnim peskom in keramičnimi drobci. V.: 3,6 cm.
17.	Vretence iz rdeče rjavo sivo žgane gline, mešane s peskom in keramičnimi drobci, grobe izdelave. V.: 3,7 cm.
18.	Vretence iz rdeče rjavo sivo žgane gline, mešane s peskom in keramičnimi drobci, grobe izdelave. V.: 3,1 cm.
Vseh pet vretenc je najdenih pri širitvi izkopa severovzhodno od grobnice B v že prej prekopani plasti, pomešani z žganino, na globini 0,2 do 0,4 m.
TABLA 6
1.	Polomljena in restavrirana kupa iz rjavo rdeče žgane gline, mešane z drobnim peskom in keramičnimi drobci, s črnim premazom. V.: 7 cm, p.u.: 8,2 cm, p.d.: 5,5 cm. Najdena je ob grobnici B v prekopani plasti.
2.	Odlomek ustja posode (skodele s kratkim cilindričnim vratom) iz črno žgane fine grafitirane gline. Ohr.vel.: 3 x 1,7 cm.
3.	Odlomek ustja in ostenja Iatvice iz sivo žgane fine gline s sledovi črnega premaza. R.V.: 2,5 cm.	. ,
4.	Odlomek ustja in ostenja Iatvice s poševno kaneliranim ostenjem iz sivo žgane fine gline s sledovi temnega premaza. Ohr.vel: 2,6 x 3,3 cm.
5.	Odlomek dna in ostenja skodele iz rdeče rjavo črno žgane gline, mešane s peskom in drobci keramike. Ohr.vel.: 4,4 x 3,2 cm.
6.	Odlomka ustja In dna krožnika (pladnja) iz grobe rdeče sivo žgane gline, mešane s peskom. R.v.: 6,1 cm.
7.	Odlomek ustja lončka iz grobe sivo rdeče žgane s peskom in keramičnimi drobci mešane gline. Ohr. vel.: 3,6 x 2,8 cm.
8.	Odlomki sklede iz rjavo sivo žgane gline s sledovi črnega premaza. R.v.: 10,2 cm.
Odlomki posod so najdeni pri širitvi izkopa severovzhodno od grobnice B, v že prej prekopani plasti, pomešani z žganino v globini od 0,2 do 0,4 m.
9.	Odlomki velikega kroglastega lonca (pitos) iz črno rjavo žgane glajene gline. R.v.: 50,8 cm.
Odlomki so najdeni pri širjenju izkopa severovzhodno od grobnice B v že prej prekopani plasti pomešani z žganino, večina pa na poglobljenem prostoru C, kjer je posoda verjetno bila prvotno postavljena.
TABLA 7
1.	Železni ključ, rimski. D.: 8,7 cm.
2.	Železna podkev, d.: 11 cm, š.: 10,3 cm.
3.	Železen nož, d.: 11,4 cm.
4.	Odlomek rdeče rjavo žgane posode, izdelane na lončarskem kolesu, ohr. vel.:
4,2	X 3,8 cm.
Najden v prekopani plasti v globini 1,20 cm v grobnici A.
5.	Odlomek črno žgane posode, mešane s peskom, izdelane na lončarskem kolesu, ohr. vel.: 5,7 x 4,8 cm.
6.	Odlomek ustja in vratu sivo črno žganega vrča iz gline, mešane s peskom. Ohr.vel.: 3,7 x 2,9 cm.
Več odlomkov iste posode je najdenih na vsem prekopu in v vseh globinah.
7.	Odlomek dna sivorumeno žgane posode. R.p.d.: 10 cm, ohr.v.: 2,6 cm.
8.	Odlomek ostenja posode iz rumeno sivo žgane gline, mešane s peskom. Ohr. vel. 7,1 X 5 cm.
9.	Odlomki sivo rjavo žgane posode, ohr. vel. 7,5 cm.
Vsi predmeti in odlomki posod so najdeni sporadično v izkopu gomile 2 tik pod rušo in že prej prekopani plasti ter zasipu med odlomki prazgodovinskih posod.
TABLA 8
GOMILA 3
1.	Odlomek železnega predmeta (noža?), ohr. vel.: 2,6 x 1,2 cm.
2.	Odlomki ciborija iz rdeče žgane s peskom in sljudo mešane glajene gline s temno rdečim premazom, ki je na notranji strani črno obgorel. Največji obod posode je okrašen z grafitiranimi črtami v obliki meandra, omejenimi z vrezi, zapolnjenimi z belo barvo. Podoben okras, verjetno le iz navpičnih črt, se sluti tudi na nogi posode. Grafitirano je tudi ustje. Na največjem obodu so majhni, vodoravno preluknjani držaji. R. v.:~25 cm.
3.	Odlomki kupe iz sivo rdeče žgane gline. Notranje ostenje, ustje in dno so črno grafitirano glajeni, zunanje ostenje pa krasi rdeč glajen premaz z grafitnimi pasovi v obliki meandra. R. v.: 5,9 cm, p.d.: 2,6 cm.
4.	Odlomki posode s kratkim stožčastim vratom iz črno rjavo žgane, močno s peskom mešane glajene gline, po trebuhu okrašene s plitvimi poševnimi žlebovi in bradavicami. R. v.: 34,8 cm.
Vsi odlomki posod in železni fragment so najdeni v že prej prekopani gomilni plasti na globini od 0,45 do 0,95 m pod rušo.
TABLA 9
1.	Polomljen in rekonstruiran okrogel podstavek za posode iz sivo črno žgane, močno s peskom mešane gline, z rjavo rdečim prelomom. Zunanje ostenje krasi s koleščkom izveden ornament v obliki nasproti si stoječih cikcakastih trakov z žigosanimi krožci z vpisanimi rozetkami. Vmesna polja v sredini krasijo trojne svastike, ki dajejo vtis bežečega antropomorfnega lika, ob robovih pa trikotna polja žigosanih krožcev z vtisnjenimi rozetkami, obrobljena z dvojnim koleščkastim trakom. Ohr. v.: 13,7 cm, p.u.: 22,5 cm, p.d.: 22 cm.
Odlomki posode so prav tako najdeni v že prekopanem ilovnatem nasutju gomile na globini od 0,45 do 0,95 m.
la. Razvit ornament zgoraj opisane posode.
GOMILA 5
2.	Odlomek železnega predmeta. Ohr. vel. 2,2 x 2 cm.
3.	Odlomek posode iz sivo rjavo žgane glajene gline. Ohr. vel.: 5 x 3,8 cm.
Oba odlomka sta najdena v sondi čez prostor izravnane gomile 5 na globini 0,10 cm pod rušo.
TABLA 10 (opis po Tomanič Jevremov 1975, 106 ss)
1. Železna, dobro ohranjena konjska uzda (žvala), sestoječa iz dveh prečk in obročev. Z zgibom zvezani prečki kvadratnega preseka imata na vsaki strani skozi ušesce vdet železen obroč ovalnega preseka, ki je rabil za povodec. D. prečk 8,5 cm, p. obročkov 4,1 in 4,3 cm. Inv. št. P 3741, hrani Pokrajinski muzej Ptuj, naprej označba PM Ptuj.
2.	Železen nož s fragmentiranim trnastim nastavkom za ročaj in skoraj ravnim odlomljenim rezilom. Ohr. d.: 10,1 cm, š. lista do 1,8 cm, deb.: do 0,5 cm. Inv. št. P 3742, PM Ptuj.
3.	Fragment železnega tulca, verjetno sulice. Vel.: 4,7 x 2,2 cm. Inv. št. P 3747, PM Ptuj.
4.	Odlomljen, prevrtan bronasti obesek s tremi odebelitvami in horizontalnimi kanelurami. Ohr. d.: 3,3 cm, deb.: do 0,9 cm. Inv. št. P 3743, PM Ptuj. Po mnenju Teržanove je omenjen predmet del ščitnika za iglo; (Teržan 1990, 83).
5.	Fragment bronaste ovratnice okroglega preseka s trakovi horizontalnih kanelur, ki tvorijo svitkaste vmesne prostore. Ohr. d.: 1,8 cm, deb.: do 0,5 cm. Inv. št. P 3744, PM Ptuj. Po mnenju Teržanove je omenjen predmet fragment vozlaste fibule. (Teržan 1990, 83, op. 306).
6.	Bronasta verižica iz okroglih obročkov. D.: 0,6 cm, deb. 0,1 cm, inv. št. P 3745, PM Ptuj.
7.	Fragment vratu rdeče sivo žgane manjše žare z grafitirano površino in s horizontalnimi širokimi kanelurami. Glina je mešana s sljudo in peskom, vel. 3,1 x 4,1 cm. Inv. št. P 3778, PM Ptuj.
8.	53 manjših fragmentov rjavo sivo pečene velike žare z grafitirano, mehanično uglajeno površino. Na ramenu so plitke poševne kanelure. Prehod ramena v vrat je poudarjen. Vrat je visok, cilindričen, na njem sta zgoraj dve horizontalni kaneluri, pod njima je niz polkroglastih vtisov.Na vratu so rozete, sestoječe iz kroga polkro-glastih odtisov in enega polkroglastega odtisa v sredini. Na vratu so sledovi belih pasov, ki so bili horizontalni in vertikalni, verjetno meander. Vel. fgr. od 18,7 x 13,8 cm do 3,5 X 2,4 cm. Inv. št. P 3761, PM Ptuj. Na tabli je prikazan samo fragment visokega cilindričnega vratu, na katerem je vidna bela sled v obliki meandra.
9.	Fragment rdeče črno pečenega bikoničnega vrča z visokim cilindričnim vratom in s sledovi ročaja, ki je vezal rame z vratom. Glina je pomešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 11,5 x 11 cm. Inv. št. P 3758, PM Ptuj.
10.	Večji, rekonstruirani fragment sivo črno pečene, grafitirane, velike bikonične žare, s poudarjenim prehodom ramena v visok, cilindričen vrat in z navzven zavihanim zgornjim robom. Na ramenu so bile štiri piramidalne izbokline, od katerih sta dve ohranjeni. Rame je okrašeno s tekočim ornamentom poševnih, po vsem ramenu segajočih apliciranih reber. Ohr. v.: 20 cm, v. vratu 9,2 cm, p. naj. per. 41,6 cm. Inv. št. P 3754, PM Ptuj.
TABLA 11 (opis po Tomanič Jevremov 1975, 108 s)
1.	Fragment črno sivo pečene skodele iz gline, pomešane s sljudo in z drobnim peskom, z grafitiranima, mehanično uglajenima površinama. Skodela je bikonične oblike, z nekoliko navzven zavihanim robom. Na ramenu je ornament, sestoječ iz horizontalne kanelure z visečimi trikotniki, od katerih je vsak drugi poševno kaneli-ran. Med vsakim drugim vmesnim prostorom je rozeta, ki sestoji iz okrogle kanelure, okoli katere so polkroglaste vdolbine. Vel. 14,7 x 18,2 cm. Inv. št. P 3752, PM Ptuj.
2.	Dva fragmenta zgornjega dela rjavo sivo žganega lonca z navzven zavihanim robom. Na ramenu je drobno vrezan ornament v obliki rombov. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Površini sta porozni in zglajeni. Vel. 6,1 x 7,4 cm,
4,6	X 3,9 cm. Inv. št. P 3760, PM Ptuj.
3.	Fragment ramena rdeče žgane majhne žare z grafitirano površino in s plitvimi žlebiči visečih trikotnikov. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. 4,9 X 5,6 cm. Inv. št. F 3766.
4.	Sedem fragmentov delno rekonstruirane rjavo sivo žgane manjše žare iz gline, pomešane s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Žara je bikonična, s poudarjenim prehodom ramena v nizek, cilindričen vrat z nekoliko navzven zavihanim robom. Na ramenu so široke, vertikalne kanelure. Vel. fragmentov od 12,7 x 9,7 cm do 7,6 X 4,6 cm. Inv. št. P 3756, PM Ptuj.
5.	Dva fragmenta rjavo sivo žgane konične skodelice z navznoter zavihanim robom. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. 2,5 x 5,8 cm, 6,8 X 9,2 cm. Inv. št. P 3757, PM Ptuj.
6.	Fragment ostenja sivo rdeče žgane terine z ostankom plastičnega vertikalnega rebra na ramenu. Glina je mašana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 5,1 X 5,4 cm. Inv. št. P 3772, PM Ptuj.
7.	Trije fragmenti rjavo žgane terine s poudarjenim prehodom ramena v vrat. Glina je pomešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 8 x 6,2 cm, 5,5 x 6,6 cm, 5 X 5,6 cm. Inv. št. P 3762, PM Ptuj.
8.	En cel in en fragment živalskih rogov iz rdeče sivo žgane gline. D. 6 cm, deb. 1,4 cm, p. 9,2 cm. Inv. št. P 3781, PM Ptuj.
RISBA 1
GOMILA 3
1.	Železen nož z razširjenim zaključkom ročaja z bronasto oblogo ter z deloma ohra— njeno bronasto cilindrično oblogo pri večji zakovici ob koncu ročaja. D. 21,6 cm. Najden je v že prekopani plasti 0,3 m pod rušo.
2.	Železen ključ. D.: 8,8 cm.
Najden je v že prej prekopani plasti pod rušo gomile.
NAČIN POKOPA
Zaščitna izkopavanja v letih 1981 in 1986 so pomembna zlasti zato, ker so podlo-ške gomile prvič strokovno kopane in dokumentirane, tako da nove najdbe in spoznanja dopolnjujejo podobo gomilnega pokopa na štajerskem vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem halštatskem krogu.
V gomili 2 je bila dokumentirana grobna skrinja oz. kamra, zgrajena iz kamnov, predeljena v dva prekata. V obeh prekatih je bila žganina s kalciniranimi kostmi; v prekatu A nasuta na kamnito podlago, v prekatu B pa na ilovnata tla.
Kljub z vkopi predhodnih “raziskovalcev” poškodovanim in zdesetkanim, večina v sekundarni legi najdenih pridatkov, lahko sklepamo, da gre za sočasen dvojni pokop — moškega v večjem in ženske v manjšem prekatu.
Analize kalciniranih kosti ni bilo mogoče opraviti, ker so najdeni ostanki bili preveč zdrobljeni.
Če poskusimo rekonstruirati pridatke glede na lego v gomili, bi lahko moškemu pokopu pripisali delno že v žganini ter zasipu najdene odlomke železnih (t. 5: 4-7) in bronastih (t. 5: 8,9) predmetov, kamnito orodje (t. 5: 10, 11), fragmente skodelice, latvice (t. 5: 1,2), skodel (t. 4: 4,5), pokrovov (t. 1: 2, t. 2: 2) in drugih posod (t. 4: 1-3, t. 5: 3) ter tri tik ob zahodnem robu grobnice A postavljene
okrašene posode s stožčastim vratom (t. 1: 1, t. 2: 1, t. 3: 1). Kot pridatke ženskemu pokopu bi prisodili v B prekatu v žganini s kalcinirami kostmi najden odlomek črno rjave glajene posode (t. 5: 12), v prekopani zasipni plasti najdena vretenca (t. 5: 13-18), kupo, fragmente latvic in sklede (t. 6: 1-3, 8) finejše izdelave. Ali mu lahko pripišemo tudi odlomke skodelice, krožnika in lonca (t. 6: 5-7) bolj grobe izdelave za vsakdanjo rabo ter velik črn glajen kroglast lonec (t. 6: 9), je vprašanje, saj najdbe do 2 m vstran od grobnice in v nekoliko poglobljenem prostoru z lesno žganino kažejo bolj na v pogrebnem obredu uporabljeno posodje, ki se je odvijal v neposredni bližini pokopa, še pred gomilnim nasutjem.
Kot kaže severni zemeljski profil sonde v gomili 3, je bila žganina s kalciniranimi kostmi ob pokopu položena na nekdanja tla (pril. 4), sledi kamnite konstrukcije ali ustrine ni bilo. Gomila je bila v preteklosti temeljito prekopana, tako da niti iz preostalih črepinj iz zasipa (t. 8: 2-6, t. 9: 1) niti iz raznesenih drobcev kosti in žganine ne moremo več sklepati ali gre za ženski, moški ali obojen pokop, tako kot ga nakazuje opis “več plasti žganine” v starejših poročilih ter karakteristični pridatki iz preteklih kopanj v gomili 1 (t. 10, 11; Tomanič Jevremov 1975, 106, op. 35). Zaradi pomanjkljivih poročil in le še delno ohranjenih najdb bi bilo prav gotovo zanimivo, tako kot so pokazala naša izkopavanja, tudi revizijsko kopanje gomile 1, saj med vsemi petimi odstopa tudi po velikosti (premer 28 m, višina 2 m).
Podloške gomile so po svoji zgradbi del širšega pojava na območju vzhodno alpske in panonske starohalštatske kulture gomil, označene z različnimi imeni: skupina Klein-Glein-Martijanec, ki je poseljevala območje med Muro in Rabo na severu, Golice na zahodu, Savinje na jugu in Međimurja na vzhodu; na slavonskem (Kaptol pri Slavonski požegi) in južno panonskem območju med Dravo in Blatnim jezerom (z Nagyberki-Szalascko) ter severno vse do Donave (Slittò, Szazhalombata); na območju med Blatnim jezerom in Rabo; v okolici Nežiderskega jezera z Gradiščanskim in Podunajski nižini s kalenderberško kulturno skupino (Sopron-Varhely, Fishau-Feishau-Feichtenboden, Nove Košariska ...) ter na Koroškem, poseljeni s skupino Breg-Frög.
Pogrebni običaji z grobom kot refleksom socialnega statusa posameznika ali družbene skupine se ne kažejo povsem enotno, saj kulturne skupine s krajevnimi srenjami le izžarevajo neke svoje specifičnosti. Tako najdemo najboljše neposredne primerjave tako v zgradbi in dvojnem pokopu — različnem po spolu predvsem na ožjem Štajerskem območju v gomili v Veleniku, na Hardeku (Perčeva gomila), v gomilah z območja Griž-Šešč, Pivole (1. in 2. gomila), Poštele-Lepe ravne (16., 37., 40. gomila), v 17. in 39. gomili na Habakuku, kjer je žganina prosto nasuta na nekdanja tla ali v jamo (Teržan 1990, 56 ss, 351 ss, 345, 355 ss, 330 ss, 322, 324 s, sl. ,12).
Za podobne dvojne pokope brez konstrukcije gre tudi v kleingleinski skupini gomil v Forstwaldu (gomila 17 in 50), z grobno konstrukcijo pa v Grellwaldu (gomile 34 in 39); (Teržan 1990, 125, sl. 27, 126 s, sl. 28). Zanimivo je tudi opazovanje skupine gomil v Ofenmacherwaldu, kjer je bila v številnih grobovih žganina nasuta kar na nekdanja tla, redko prekrita s kamnito ploščo, od katerih so ženskam pripisani 3 pokopi (gomile 3, 51, 57), ostali pa so po spolu in stanu nerazrešeni (Teržan 1990, sl. 30).
OVRENOTENJE NAJDB
Med keramičnimi izdelki je zastopan tipološko bogat spekter posodja oz. običajen servis: skodelice, latvice, kupa, globoke sklede, pladnja oz. pokrova ter velik kroglast lonec-pithos, izstopajo pa 3 velike bogato okrašene posode z vitkim usločenim stožčastim vratom.
Posode so v glavnem izdelane iz s kremenčevim peskom in z dobro zdrobljenimi keramičnimi drobci mešane gline, žgane sivo rjavo, rdeče črno ali v sivo rjavo črnih odtenkih. Po fini izdelavi iz dobro prečiščene in sivo žgane gline izstopajo skodelica (t. 5: 1), latvica (t. 6: 3) in globoki skledi (t. 4: 4,5). Razen treh res grobo izdelanih posod (t. 6: 5-7) so v večini skrbno oblikovane, črno premazane, glajene in okrašene. Prevladuje snopasto vodoravno, poševno in polkrožno kaneliranje, vbodi, grafitni pasovi ter premazi.
Korenine žlebljenja segajo še v starejša obdobja, v čas kulture žganih grobišč, ponovno pa se uveljavi na širokem jugo-vzhodno alpskem in panonskem svetu v starohalštatskem času 7. stol. pr. n. št. Vodoravno žlebljenje posod se pojavi že na začetku železne dobe (na loncih s stožčastimi vratovi), najbolj pa je razširjeno v mladohalštatskem obdobju. Poševno žlebljenje, ki pogosto krasi latvice, sklede, skodele in lonce s stožčastimi vratovi, se kot samostojen likovni izraz uveljavi v razvitem Ha C, na Dolenjskem jasno opredeljeno v horizont Stična—Novo mesto 1 in 2 (Dular 1982, 83 s, op. 44; Teržan 1990, 113).
Po oblikovanosti in bogatem okrasu izstopajo tri posode z vitkim usločenim stožčastim vratom ter stisnjenim, konično izdelanim spodnjim delom. Po vratu so okrašene z vodoravnimi pasovi širokih kanelur, vtisnjenimi pikami in visečimi trikotnimi grafitnimi pasovi, največji obod pa krasijo bradavice, široke polkrožne kane-lure pod njimi in s kaneluro obdane bradavice z vtisnjenimi pikami v obliki rozet prevlečene z grafitom, ki v trikotnih pasovih zapolnjuje tudi prostor med njimi, v vodoravnem pasu tik pod največjim obodom pa zaključuje okras posode. Po obliki in okrasu so posode podobne keramičnim fragmentom z meandrom prekrivajočim rozeto iz podloške gomile 1 (t. 10: 8; Tomanič Jevremov 1975, t. 1: 8), poštelskim posodam (Teržan 1990, t. 11: 6, t. 42: 1, 4, 82), kjer so v sklopu II. horizonta, na Legnu v gomili “Galgenkogel” (Strmčnik Gulič 1979, t. 17: 4-8, brez najdiščnega podatka — t. 18: 3), kjer nastopa skupaj s skledo s cilindričnim, rahlo izvihanim ustjem in poševno žlebljenim največjim obodom — s Ha-dejevsko tendenco v modeliranju (Teržan 1990, 116).
Prav značilne so za kleingleinske gomile, kjer praviloma nastopajo v treh ali več primerkih, predvsem ko gre za dvojne ali več pokopov in podobnim servisom kot v naši gomili: v gomili 40 v Kaiserschneiderwaldu (Dobiat 1980, t. 27, 28, II. stopnja), v gomili Kürbischhansl-Weingarten (Dobiat 1980, t. 93-95), ki jo Dobiat postavlja v III. kleingleinsko stopnjo, B. Teržanova pa na osnovi argumentiranih primerjav pridatkov saugvisuge z rtoma, enostranske plavutaste sekire ter drobnega filigrana etruščanske provincience v čas sredine 7. stol. pr. n. št. oz. v II. stopnjo Klein Gleina (Teržan 1990, 139); v 51. gomili iz Forstwalda (Dobiat 1980, t. 41-43; 111. stopnja); v 59. gomili iz Forstwalda (Dobiat 1980, t. 44-48, III. stopnja), kjer najdemo primerjave tudi za pokrove (t. 1: 2, t. 2: 2), sklede, latvice in poševno nažlebljene latvice (t. 6: 3, 4, 8), jo pa Teržanova z mečem tipa Tachlovice in ražnja z rombasto razširjeno konico uvršča še v II. stopnjo; v 55. gomiliv Grellwaldu (Dobiat 1980, 6. 88-92, III. stopnja) 34., 47. in 49. gomili v Grellwaldu (Dobiat 1980, t. 73-74, t. 84; t. 85: 4, 5; t. 86), datirane v pozno oz.
III.	stopnjo Klein Gleina. Nekaj podobnosti zasledimo tudi na posodah s stožčastim vratom v sopranskih gomilah kalenderberške kulturne skupine. Vrat posode je sicer krajši, v oblikovanju pa opazimo podobne tendence, ki se kažejo v ožanju vratu in sploščanju spodnjega dela ter v krašenju. Že v 1. skupini zgodnjih gomil (Ha B-C) je priljubljen okras grafitnih trikotnih pasov (Eebner-Persy 1980, t. 93: 7, t. 49: 1, t. 51: 4, t. 5: 5, ...) ter grafitni premaz, ki da v kombinaciji s kaneliranjem in basarabi maniro ornamentiranja pečat likovnemu in oblikovnemu izrazu sopranskim tovrstnim posodam v času Ha C, oz. 7. stoletja.
Enake ornamentalne prvine — vodoravne, polkrožne kanelure in rozete tudi v kompozicijskem smislu kot na naših posodah najdemo na sivo črnih in rdeče rjavih, grafitiranih in giajenih posodah s stožčastim vratom, v kombinaciji s koleščkanimi trikotnimi pasovi z vbodi (katerih izvedba je zelo podobna na okroglem podstavku, t. 9: 1 v podloški gomili 3) ter viseče trikotne grafitne pasove v latvicah, v 1. in 13. skeletnem ter v 15. žganem grobu planega grobišča v Grafemwörthu kalender-berške hallštatske kulturne skupine na desnem bregu Donave v nižji Avstriji, ki ga M. Lochner postavlja v Ha C-D časovni horizont (Lochner 1988, 111 ss, t. 1-4; t. 5: 1-4; t. 15, 16; t. 17, 18, 19: 1, 2), s 1. in 15. omenjenima grobovoma v najmlajši fazi.
Podobnosti v ornamentiranju in fiziognomiji najdemo tudi na keramičnem gradivu v kneževskih gomilah 2. in 3. horizonta skupine Martijanec-Kaptol, predvsem v njenem 2. horizontu (Vinski-Gasparini 1987, 200 s).
Med keramičnim gradivom v podloški gomili 2 sta tudi globoki ornamentirani skledi s pokončnim vratom (t. 4: 4, 5). Prva je po vratu okrašena z vodoravnimi in s snopi kanelur po največjem obodu, druga pa plisirana. Spadajo v družino posod, ki so del grobnega servisa na jugovzhodno alpskem — zahodno-panonskem področju v času II. in III. horizonta v Kleingleinu ter na Pošteli. Najbližje primerjave imamo v skledah v gomili v Veleniku, kjer nastopajo s posodo s stožčastim vodoravno kaneliranim vratom in nagubanim največjim obodom, kar je značilen pojav III. poštelskega in kleingleinskega horizonta ter v 4. gomili na Lepi Ravni pod Poštelo (Teržan 1990, t. 71: 2-5, t. 60: 1, 2; 67, 83).
Velikemu črno glajenemu kroglastemu loncu — pithosu (t. 6: 9) najdemo enakega v 19. sondi na poštelski naselbini (Teržan 1990, t. 3: 12; 30 s, kjer pa ni ugotovljeno, kateri izmed treh naselbinskih plasti pripada, le to, da je v sklopu gradiva, ki daje starohalštatski vtis (Teržan 1990, 28, 30).
Podobno lahko ugotovimo tudi za vijčke (t. 5: 13-18), ki kažejo v oblikovanosti isto tendenco kot posode s stožčastim vratom.
Med gradivom gomile 2 imamo še železne obročke ter kavelj (t. 5: 4-7), ki jih interpretiramo kot del konjske opreme oz. žval neznanega tipa, saj so najdbe starih kopanj izgubljene. Morebiti so pripadale istemu enostavnemu tipu žval, kot so najdene v podloški gomili 1 (t. 10: 1) in času Ha C-Dl, kot je pokazala B. Teržanova (Teržan 1990, 82 s).
Ohranjeno gradivo podloške gomile 2 kaže torej vse značilnosti razvitega halštat-skega obdobja ter v marsičem tendenco novega, kar ilustrira dovršeno oblikovanje in pretanjen občutek kompozicije v krašenju in izdelavi posodja lončarskih mojstrov ptujskogorske naselbine v času poznega Ha C oz. Dl, kot grobna celota pa pripadnika visokega družbenega sloja, o čemer je nema priča tudi njegova spremljevalka.
Iz drobcev črepinj, najdenih pri revizijskem kopanju gomile 3, smo rekonstruirali ciborij, čašo, skledasto poševno kanelirano posodo z nizkim stožčastim vratom (t. 8: 2-4) in kroglast s koleščkanim ornametnom okrašen podstavek (t. 9: 1). Ciboriji so na slovenskem Štajerskem redka najdba, znana le iz 1. oz. 2. groba iz Šentjanža pri Rečici (tip 7 po J. Dularju), datiranega v III. stopnjo Poštele oz. v čas Stične 2. Naš primerek bi po obliki sodil v tip 8 po J. Dularju, ki se pojavi v horizontu Stična-Novo mesto ;1, kot kažeta bojevniška grobova 48/72 iz Štične in 1/81 iz Brezja (Gabrovec 1964-1965, t. 6-11; Kromer 1959, t. 10: 9), da pa so prisotni tudi v fazi Stična-Novo mesto 2 kažejo stiški grobovi 48/27, 48/167 in 5/27 (Dular 1982, 49, t. 15: 138-141).
Grafitni ornament meandra, ki krasi tudi čašo (t. 8: 3) in je na našem ciboriju še posebej obrobljen z vrezom s sledjo bele barve na rdečem premazu, je kot svo-jevrstnost grško mediteranskega sveta precej pogost ornamentalni motiv v vzhodno alpskemf,^, zahodno-panonskem halštatskem prostoru v času Ha C-Dl (Vinski-Gasparini 1987, 200 ss, 221 s; Teržan 1990, 67). Z meandrom okrašena posoda je najdena v 3. — vrhnjem sloju 73. sonde in v hiši N na poštelski naselbini, v M grobu Maggove gomile, ki skupaj v plisirano posodo datira v čas razvitega Ha C obdobja (Teržan 1990, 66 s, 76; t. 12: 2-3; t. 13: 1; t. 24: 5; t. 64: 1-2) in na Legnu (Strmčnik Gulič 1979,119, t. 12: 1), če naštejem le vzhodnoslovenska najdišča.
Izvor ciborijev je bil že večkrat tema razprav (saj naj bi nastali po vzorih bronastih etruščanskih posod iz 7. stol. pr. n. št. (Dular 1982, 54, op. 18). Dejstvo pa je, da nastopajo predvsem v grobovih: številni so na Dolenjskem v mlajših horizontih starejše železne dobe, npr. v Kleni-Gleinu pa so posode na nogi kot del grobnih servisov predvsem v ženskih gomilnih grobovih in moških z ženskimi spremljaval-kami (Teržan, 1990, sl. 27-31) v II.-III. stopnji kleingleinskih grobišč. O poševno kaneliranih in plisiranih globokih skledah, kamor prištevamo tudi posodo z nekoliko višjim stožčastim vratom (t. 8: 4), smo že govorili.
Prav izjemna najdba pa je kroglast keramičen, s koleščkanimi trikotnimi trakovi v kombinaciji z žigosanimi krožci z vpisanimi rozetkami okrašen podstavek, verjetno za kakšno posebno daritveno posodo (t. 9: 1). Sami obliki podstavka za sedaj ne najdemo primerjav, doslej znani podstavki pa so drugačnih oblik (npr. Frog, Jois, Mengeš, Molnik, Dalj, Este, Basarabi, Pod-Bugojno, Brno-Obrany; Metzner-Ne-bebsick 1992, 371, Karte 4, Abb. 6). Le na nekaterih je izveden ornament s koleščkom cik-cakastih pasov. Podoben je kroglast recipient daritvene posode na treh nogah v grobu 1 XII. gomile Kaptolu (Vinski-Gasparini 1987, t. 20: 11), ki pa je datiran v čas Ha C2.
Tako žigosanje kot koleščkan ornament na keramičnem posodju sta v vzhodnoalpskem in južnopanonskem območju redkejša ornamentalna elementa, prisotna predvsem v mlajši fazi starohalštatskega obdobja, pač pa se pojavlja v severnopanon-skem vzhodnem prostoru, verjetno vplivanem iz zahodno halštatskega kulturnega kroga (Lochner 1988, 115). Na Pošteli sta prisotna v III. naselbinskem horizontu, v
4.	gomili na Lepi ravni, v Veleniku... (Teržan 1990, 32 s, t. 60: 10, t. 71: 6,...) ter v že omenjenih grobovih 1 in 15 Ha D horizonta na grobišču v Grafenwörthu (Lochner 1988, 115, t. 1: 1-2, t. 2: 1, t. 3: 3, t. 18: 1). Zanimiv je tudi motiv trojne svastike, v kateri bi morebiti lahko videli tudi antropomorfni lik oz. kompozicijo bežečih figur.
Glede opisanih ornamentalnih prvin, svojevrstnosti v oblikovanju posod in tudi po sami strukturi uporabljene gline lahko sklepamo, da so tudi ti keramični izdelki produkt ptujskogorskih lončarjev v času III. horizonta Štajerske.
Ptujskogorski naselbini (sl. 8) na Vrheku pripada več skupin gomil. Obravnavana skupina na podloškem polju je tretja in najbolj oddaljena, v njej pa se nahajajo tudi največje gomile celotne nekropole. Po grobni zgradbi in dvojnem pokopu ter po delno ohranjenih bogatih grobnih pridatkih, jih, kot je pokazala že B. Teržanova (1990, 131, 205 s), lahko pripišemo na hierarhični lestvici razslojene halštatske družbe visoko postavljenemu sloju bojevnikov-konjenikov, ki ga prav gotovo še posebej označuje in dopolnjuje ženska kot del njihove oprave oz. spremljevalna žrtev v grobu in v onostranskem življenju ter pridatki-dovršeni izdelki ptujskogorskih staroželeznodobnih lončarskih mojstrov.
Ostale sporadične najdbe izpod ruše in zasipov starih vkopov (t. 7: 1-9, risba 1: 2-3) so v večini preostanek kopanj in raziskovalnih posegov v gomile v začetku 20. stoletja. Podloške gomile so bile očitno zanimive za iskalce zakladov že v rimskem času, o čemer priča najdba ključa (t. 7: 1), rimske provicience pa je verjetno tudi podkev (t. 7: 2).
NEGER ERFORSCHUNGEN DER HÜGELGRÄBER AUS PODLOŽE ÜNTERHALB VON PTGJSKA GORA
ZUSAMMENFASSUNG
Auf dem Podložefeld zwischen dem Bach Polskava und dem Hügel Ptujska gora, wo auf Vrhek auch eine urgeschichtliche, im Jahre 1986 entdeckte Niederlassung zu sehen ist, befindet sich die 3. Gruppe von fünf größeren Hügelgräbern aus der späten Eisenzeit (Beil. 1, Bild 8). In der Vergangenheit wurden die Hügelgräber bereits mehrmals gegraben, die Funde sind größtenteils verloren gegangen, die noch erhaltenen wurden veröffentlicht (Tomanič Jevremov 1975, 103 ff.). Ein Team von Archäologen der “Anstalt für den Schutz des Natur und Kulturerbes” aus Maribor hatte die Hügelgräber 2, 3, und 5, anläßlich der Meliorations- und Kommassa-tionsarbeiten in den Jahren 1981 und 1986, wiederholt sondiert (Beil. 2). Im Hügelgrab 2 wurde eine aus Stein gebaute und in zwei Kammern geteilte Grab entdeckt (Beil. 3a, Bilder 3 und 4). Es geht um ein Männer- und Frauengrab mit charakteristischen Beigaben, die aber wegen älterer Grabungen nicht mehr auf der ursprünglichen Stelle gefunden wurden. (Inter den Kleinfunden sollten vor allem die eisernen Teile der Pferdeausrüstung bzw. die Trensen erwähnt werden (t. 5: 4-7), die wahrscheinlich zu demselben schlichten Typ gehören, wie jene in die Stufe Ha C-Dl (Teržanl992, 82) datierten Trensen aus dem Hügelgrab 1 (t. 10: 1). (Inter dem keramischen Geschirr sind drei schwarz gefärbte und geglättete Gefäße erwähnenswert; sie haben kegelförmigen Hals und sind mit horizontalen und halbkreisförmigen Kannelüren, Roseten und Graphitstreifen ornamentieret. 1: 1, t. 2: 1, t. 3: 1). Im formellen, ornamentalen und kompositionellen Sinn bedeuten sie den Höhepunkt der Herstellung von derartigen Erzeugnissen auf dem breiten Ostalpen- und westpannonischen Gebiet der Hallstattkultur zur Zeit der II.-III. Stufe Klein-Glein in der III. Stufe Steiermark (Teržan 1990, 119 s) bzw. Ha C2-D1 im Sinne der mitteleuropäischen hallsttätischen chronologischen Schemata (Teržan 1990, 25). Im Hügelgrab 3, das in der Vergangenheit ziemlich gründlich gegraben wurde, entdeckten wir unter dem Hügelgrab, zerstreut auf dem ehemaligen Grabboden, Leichenbrand mit gebrannten Knochen, in der Verschüttung der einstigen Eingrabungen fanden wir keramische Fragmente und den Teil eines Eisenmessers. Aus den Scherbenbruchteilen rekonstruierten wir ein dunkelrot gefärbtes Ziborium, verziert mit einem Graphitmeander, besäumt mit einem Einschnitt mit Spuren von weißer Farbe (t. 8: 2); einen Kelch, dessen Innenwand, Mündung und Boden schwarz graphitiert sind, die Außenseite ist mit einem rot polierten überstrich mit meanderförmigen Graphitstreifen verziert (t. 8: 3); ein Gefäß mit kurzem kegelförmigen Hals, verziert mit flachen schrägen Rinnen und Warzen (t. 8: 4); einen kugelförmigen Sockel (t. 9: 1) aus grau-schwarz gebrannten und mit Tonerde vermischten Sand, verziert mit einem rädchenförmigen Ornament in Form von gegenüber sich stehenden und in einer Zickzacklinie verlaufenden Bändern in Kombination mit gestempelten Ringeln mit eingeritzten Rosetten. Die Zwischenfelder in der Mitte schmückt eine dreifache Swastika, die den Eindruck einer lauf.enden anthro-pomorphen Figur erweckt, an den Rändern befinden sich in derselben Technik angefertigte dreieckige Felder.
Das Graphitornament eines Meanders, als Charakteristikum der griechisch-mediter-ranischen Welt, stellt oft ein ornamentales Motiv im Ostalpen- und westpannonischen, hallstättischen Raum in der Stufe Ha C-Dl dar (Vinski - Gasparini 1987, 200 ff., 221 f., Teržan 1991, 67). Die Ziborien stellen in der slowenischen Steiermark einen seltenen Fund dar, bekannt nur aus dem 1. bzw. 2. Grab in Šentjanž bei Rečica, datiert in die III. Stufe Poštela bzw. in die Zeit Stična 2. Unser Exemplar
dürfte der Form nach zum Typ 8 nach J. Dular in die Zeit Ha C2-D1 gehören (Dular 1982, 49, t. 15: 138-141) bzw. in die II.-Ill Stufe der Gräberfelder aus Klein-Glein, wo Fußgefäße als ein Teil der Grabservicen vor allem in Frauen- sowie in Männerhügelgräbern mit weiblichen Begleiterinnen zu finden sind (Teržan 1990, Bilder 27-31). Typisch für denselben Zeithorizont sind horizontal und schräg kannelierte sowie plissierte Tiefgefäße mit einem niedrigen oder höheren Hals (t. 4: 4,5; t. 8: 4). Eine Ausnahme, wegen seiner Form und seines rädchenförmigen und gestempelten Ornaments, stellt der keramische Sockel dar, der wahrscheinlich beim Bestattungsritual gebraucht wurde (t. 9: 1). Diese beiden ornamentalen Elemente — das Charakteristikum des westhallstättischen Kulturkreises — findet man nur selten im Ostalpen- und westpannonischen Raum, vor allem in der jüngeren Phase — auf Postela im 111. Siedlungshorizont, im 4. Hügelgrab auf Lepa ravna, in Velenik (Teržan 1990, 32 f., t. 60: 10, t. 71: 6) sowie in den Gräbern 1 und 15 des Ha D Horizonts auf dem Grabfeld in Grafenwörth (Lochner 1988, 15, t. 1: 1-2, t. 2:1, t. 3: 3, t. 18: 1). Im Hinblick auf die ornamentalen Elemente, die eigenartige Gestaltung der Gefäße und die Struktur der gebrauchten Tonerde, können wir erschließen, daß diese keramischen Erzeugnisse die Arbeit der heimischen Töpfer aus Ptujska gora zur Zeit der III. Stufe Steiermark sind. An Hand von Sondierungen des Hügelgrabs 5 (Beil. 1, 2, 5), das bei den Messungen im Jahre 1973 noch zu erkennen war, haben wir dessen Bestehen durch die Funde (t. 9: 2, 3) und die Zusammensetzung des Erdenprofils der Sonde (Beil. 5) zum Teil bewiesen, alles weist aber daraufhin, daß das Hügelgrab in der Vergangenheit schon gründlich umgegraben und geebnet wurde. Die erforschte Gruppe von größeren Hügelgräbern auf Podložefeld bzw. die dritt von der Siedlung auf Vrhek bei Ptujska gora entfernteste Gruppe, kann man, dem Grabbau, der doppelten Bestattung und teilweise den reichen erhaltenen Grabbeigaben nach, wie das schon B. Teržan gezeigt hat (Teržan 1990, 131, 250 f), der männlichen Bevölkerungsschicht von Kriegern — Reitern zuordnen, die auf der hierarchischen Leiter der haüstättischen entschichteten Gesellschaft einen hohen Platz eingenommen hatte. Diese hohe Position bezeichneten und ergänzten besonders die Frau als Teil ihrer Ausstattung bzw. als Begleitungsopfer im Grab und jenseitigen Leben sowie die Beigaben — hervorragende Erzeugnisse der Töpfermeister aus Ptujska gora in der Stufe Ha C2-D1 am Ende des 6. Jahrhunderts und zu Beginn des 7. Jahrhunderts v. Chr. Die übrigen sporadischen Funde, die unter dem Rasen und den Verschüttungen alter Grabungen gefunden wurden (t. 7: 1-9, Zeichnung 1), stellen meistenteils den Überrest alter Grabungen in den Hügelgräbern 2 und 3 dar, die zu Beginn des 20. Jahrhunderts durchgeführt wurden. Ein Schlüssel (t. 1: 7) und ein Hufeisen (t. 7: 2), höchstwahrscheinlich römischer Provenienz, beweisen, daß bereits in der Römerzeit die Schatzsucher für die Hügelgräber in Podlože starkes Interesse gezeigt hatten.
Der mit Bäumen und Gebüschen stark verwachsene Hügelgräberkomplex war im Jahre 1995 saniert worden und wurde, als erstes Beispiel eines geordneten und beschilderten archäologischen, vorgeschichtlichen Denkmals, im natürlichen Milieu zur Schau gestellt.

LITER ATÜRA
DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein und seine Keramik, Schild von Steier, Beih. 1 (1980).
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Dela SAZU 1/23, iz A 12 (1982). EIBNER-PERSY, A. 1980, Hallstattzeitliche Grabhügel von Sopron (Ödenburg). Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland, Heft 62.
GABROVEC, S. 1964-1965, Halštatska kultura v Sloveniji, Arheološki vestnik 15/16. 21-64. KROMER, K. 1959, Brezje, Arheološki katalogi Slovenije 2.
LOCHNER, M. 1988, Ein Flachgräberfeld der Hallstattkultur in Grafenwörth, pol. Bez. Tulln, Niederösterreich, Archaelogia Austriaca, 72, 91-142.
METZNER-NEBELSICK, C. 1992, Gefäße mit basarabaider Ornamentik aus Frög, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 8, Festschrift zum 50 jährigen Bestehen des Institutes für Ur- und Frühgeschichte der Leopold-Franzes-Universität Innsbruck. 349-383. STRMČNIK GULIČ, M. 1979, Prazgodovinske gomile na Legnu pri Slovenj Gradcu, Arheološki vestnik 30, 101-150.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem, Katalogi in monografije 25 (1990).
TOMANIČ JEVREMOV, M. 1975, Železnodobne gomile iz Spodnjih Podlož pod Ptujsko goro, Ptujski zbornik IV, 103-117.
TUŠEK;|B 1983, Podlože, Varstvo spomenikov 25, 204 s.
TUŠEK, I. 1987, Podlože, Varstvo spomenikov 29, 244.
VINSKI-GASPARINI, K. 1987, Grupa Martijanec-Kaptol, v: Praistorija jugoslovenskih zemalja V, Željezno doba (1987). 182-231.
Slika 1: Podlože. Gomilno grobišče v času raziskav gomile 2 pred melioracijskimi posegi v letu 1981, z južne strani. Foto: Ivan Tušek
Slika 2: Podlože. Začetna dela na gomili 2 v letu 1981, iz severne strani. Foto: Ivan Tušek.
Slika 3: Podlože. Gomila 2. Ostanki pravokotne grobne konstrukcije s prečno pregrado ter dva vkopa z vencem kamnov, ki so jih zložili neznani izkopavalci gomile. Foto: Ivan Tušek.
Slika 4: Podlože. Gomila 2. Le tri z vkopi poškodovane posode so ohranile mesto, kamor so Sijih nekdanji prebivalci ptujsko gorske naselbine ob pogrebnem obredu položili umrlemu ob grob. Foto: Ivan Tušek.
Slika 5: Podlože. Preparatorja Stanko in Janez Gojkovič pri skrbnem odkrivanju ostalin v gomili 2. Foto: Ivan Tušek.
Slika 6: Podlože. Pogled na gomilno grobišče pred sondiranjem gomile 3 in že začeta komasacijska dela na tem območju v letu 1986 iz severozahoda. Foto: Ivan Tušek.
Slika 7: Podlože 1986. Sonda čez gomilo 3. Foto: Ivan Tušek.
Slika 8: Pogled na gomilno grobišče na podloškem polju in ptujsko gorsko prazgodovinsko naselbino s severne strani potoka Polskave. Foto: Marija Lubšina-Tušek, spomladi 1994.
Slika 9: Podlože. Podoba močno z drevjem in grmičevjem zaraslega grobišča v pozni jeseni 1994. Foto: Ivan Tušek.
Slika 11: Bogato okrašena posoda s stožčastim vratom in pokrovom iz gomile 2. Foto: Bine Kovačič.
Slika 13: Okrašen podstavek, detail.
Slika 14: Podlože. Pogle'd na v letu 1995 sanirano gomilno grobišče sredi podloškega polja z dohodne poti, iz zahoda. Foto: Ivan Tušek.
Slika 15: Podlože 1995. Na zatraveni oazi z gomilami stoji tudi razlagalna tabla. Foto: Ivan Tušek, 1995.

Priloga 2: Podlože. Pozicija arheoloških sond in potek izsuševalnega jarka čez gomilno grobišče. (Geodetski posnetek: B. Zontar, ing. geod., 1995).

PODLOŽE 1986 GOMILA 3 Tloris sonde
Q) i=i'
Severni profil sonde čez gomilo 3
Južni profil sonde čez gomilo 3

PODLOŽE 1986
Sonda na prostoru domnevne gomile 5
0	1m
1	i i i i
Severni profil sonde na prostoru domnevne gomile 5 0	1m 2	3	5m
SZ
JV
ii ììì:n:ivi7tìm;^.

Vzhodni profil sonde na prostoru 0	1	2m
domnevne gomile 5








T. 9: Podlože 1986. 1-la Gomila 3, 2-3 Gomila 5. 2 železo, ostalo keramika. M. 1: 2.
T. 10: Podlože. Gomila 1.1-3 železo, 4-6 bron, ostalo keramika.
M. 1-8 = 1: 2, 9 = 1: 4, 10 = 1: 8 (Po Tomanič Jevremov 1975, t. 1.).
T. 11: Podlože. Gomila 1. Vse keramika. 1, 4-8 = 1: 4, 3 = 1:2 (Po Tomanič Jevremov 1975, t. II.).



STANKO PAHIČ
UNIČUJOČA
DRAVA
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 904(497.12 Drava):556.166
Ü
STANKO PAHIČ, dipl. arheol. Tomšičeva|fe 1, SLO, 2000 Maribor
IZVLEČEK
Avtor ob predhodnem naštevanju uničevanja arheoloških najdišč po drugih vodotokih obravnava tako delovanje Drave v njenem toku od Miklavža pri Mariboru do Ormoža, pri čemer se posebej ustavlja pri rimskih kamnih v Staršah in na odplavljenih območjih Petovione.
ABSTRACT
First the author lists the archaeologic sites that have been destroyed by various creeks and rivers, afterwards he deals with the devastations caused by the river Drava, particularly focusing on the Roman stones in Starše and the washed away region of the Roman town Poetovio.
Na Slovenskem je kar nekaj rek, ki so s svojim razdiralnim delovanjem uničile bolj ali manj pomembna, zlasti antična najdišča. V tem ožjem pokrajinskem pregledu naj spomnim samo na Šempeter ob Savinji1 in Drnovo ob Savi,2 kar je že splošno znano. Dva podobna primera poznamo tudi iz Zagrada ob Meži pri Prevaljah3 in Starš ob Dravi, o katerih bo tu še govor. Ker bo v ospredju tega poročila razdiralno delovanje Drave, omenjam podobne učinke drugih vodotokov v Podravju in Pomurju le na kratko.
Uničevanje arheoloških ostalin z delovanjem tekočih voda je za antična najdišča že po naravi stvari bolj očitno kot za prazgodovinska, saj gre pri prvih za ostanke zidanih temeljev, skupine marmornih kamnov in gramozna cestišča glavnih cest, pri drugih pa le za manj očitne ostaline požganih lesenih naselij in raznovrstne drobne predmete. Od teh naj bi bilo prvo brušeno kamnito orodje, ki ga ljudje najprej opazijo. Takih predmetov se največ najde po naključju v prodnih nanosih in drugih naplavinah raznovrstnih voda, kar je — nepopolno — zbrano v razpredelnici 1. O uničenih prazgodovinskih naselbinah ni pravih podatkov, saj so vode take ostanke (oglenino, kamne stenskih podlag, jame za sohe, glinasta ognjišča in ves drobni inventar) ob spodkopavanju preprosto “razpršile” in odnesle, kar je morebiti v zaraslih brežinah ali na poplavljenih tleh brez naključnih odkritij neopazno ali preprosto — skrito. Zelo verjetno izvira marsikatero kamnito orodje iz takih najstarejših naselbin, čeprav ga je voda lahko odnesla tudi daleč od prvotnega kraja. Med doslej znanimi (večjimi) naselbinami, ki bi za to opazovanje prišle v poštev, sta ob Dravi pravzaprav samo dve, čeprav pri nobeni od njiju ni trdnih podatkov. To je najprej Meljski hrib pri Mariboru,4 kjer začetna opazovanja tik ob robu globokega udora niso odkrila kulturne plasti, saj je ves vrh zaradi sodobnega obdelovanja zemlje in gradenj videti “postrgan”. Šele novejše odkritje izdatne kulturne plasti na vzhodnem pobočju vrha je vnovič opozorilo na to pomembno višinsko naselbino, ki je nekoč tako morala obsegati tudi ravnico na vrhu in verjetno še tisti njen del, ki ob udoru sedaj manjka.5 Za preučevanje mariborske prazgodovine bi bilo torej nujno raziskati, kar je še ostalo, ugotoviti posamezna obdobja te naselitve (od bronaste dobe do pozne antike?) in skušati najti povezavo z morebitnimi še skritimi ali že znanimi grobišči (npr. žarno grobišče na Pobrežju onstran reke, če seveda ni že predaleč, ali rimska nagrobnika iz Melja, katerih prvotno poreklo tudi ni znano.6
Nekaj podobnega bi lahko omenili tudi pri prazgodovinski naselbini v Ormožu, ki prav tako leži ob strmem udornem bregu Drave. Tam je največji del naselbine zajemal še ohranjeni predel za mogočnim nasipom, kjer je še danes središče mesta, tako da najbrž niti ne more manjkati kaj pomembnega, pa tudi dosedanja kopanja na nepozidanih tleh med hišami in robom ravnice niso dala podatkov o neposrednem nadaljevanju kulturnih plasti v sedanjo praznino.7 V Ormožu tudi še ni jasno, kdaj je Drava svojo strugo, ki je nekoč potekala daleč stran pri Križovljan Gradu, premaknila tesno ob visoko teraso današnjega mesta, saj je videti, da so že prvi prebivalci tega kraja svoje nasipe naslonili ob strme brežine kot naravno zaščito. Bolj kot o manjkajočem delu naselbine bi v Ormožu lahko mislili na morebitno, doslej še neznano žarno grobišče na pozneje odplavljenih tleh nižine na sedanji
hrvaški strani, če je taka navada pokopavanja “prek vode” sploh obstajala. Edina podlaga za tako ugibanje je to, da neposredno ob naselbini, razen skupine najmlajših grobov,8 doslej še niso našli grobišča, ki bi po času in obsegu ustrezalo naselbini. Morebiti je bilo že v okolici proti Hardeku, kjer bi že zaradi neposredno nasledniških gomil, utegnil priti najprej v poštev.9
Takih mest s strmimi in celo udornimi brežinami je ob Dravi še nekaj, vendar nad njimi doslej niso opazili kakšnih sledov prazgodovinske naselitve. Tu bi lahko najprej mislili na severni breg, ki se zajeda v slovenje-goriško gričevje med Vurberkom in Orešjem, pa na podobno, samo obratno stanje ob Halozah med Vidmom in Borlom. Kar je prazgodovinskih postojank ob Dravi od okopne “utrdbe” pri Limbušu naprej, so bile vse, doslej znane, pred reko na varnem, čeprav tesno v njeni bližini kot okopna naselbina pod Vurberkom in celo eneolitska naselbina na najnižjem mestu pri Mihovcih.10 Podobno bi lahko rekli tudi za taka najdišča ob Muri: od najvarnejših na višinah, kot npr. Novine pri Šentilju, Grajski grič v Gornji Radgoni do tistih nižjih, nekoč ležečih morebiti tik ob reki, kot npr. “gradišči” pri Križevcih in Šafarskem.11 Nerazjasnjena je ostala najdba bronastih sekir in železnih suličnih osti, odkrita med drugo svetovno vojno pri gradnji elektrarne nad Mariborskim otokom pri Kamnici.12 Skupek takih predmetov ni mogel izvirati od naselbine, za katero tam, vsaj na severnem bregu, ni bilo pravega prostora. Očitno tudi ni šlo za grobne pridatke, ki bi bili lahko pripadali kakšni gomili na bregu. Tudi o tej ni nobenih podatkov, razen tega pa so ležali predmeti v deloma že zlepljenem dravskem produ, kar vzbuja vtis, da gre morebiti za kakšno zakladno (ali zaobljubno) najdbo, čeprav že skoro povsem iz časovnega okvira takih najdišč.13
Več podatkov o razdiralnem delu tekočih voda ob spreminjanjih njihovih strug je na voljo na podlagi antičnih najdb. O Meži pri Prevaljah je bilo že rečeno, vzdolž toka Mislinje ni znano nič takega, ob južnem Pohorju pa je Dravinja nekaj malega načela le rimsko cesto med Križevcem in Konjicami.14 Tam sta to počela tudi potoka Ložnica in Bistrica, medtem ko so naplavine Devine in Polskave njeno cestišče le prekrile.15 Rimsko cesto je med Moškanjci in Zamušani razdrla tudi Pesnica, med Sv. Martinom na Muri in Gaberjem pa nekoliko tudi Mura.16 Kaj vse se lahko skriva pod naplavinami mirno tekočih in nekoč poplavnih vod, kot sta Pesnica in Ščavnica, nam odkriva že davna prazgodovinska najdba pri Očeslavcih, zato je zgodovinska škoda, da izkop oziroma širjenje strug teh rek ni bil arheološko stalno nadzorovan.17 Kdaj je Mura nazadnje tekla po stari strugi ob “starih” Stogovcih, se ne ve, toda antične stavbe ob njenem starem bregu so ostale nedotaknjene, medtem ko je bilo pri podobnem najdišču pri Veržeju ugotovljeno 50 cm debelo poplavno prekritje, ki je rimske temelje in staroslovanske grobove pred uničenjem ob gradnji veržejske postaje le varovalo.18
Po tem bežnem pregledu lahko preidemo k osrednji reki, Dravi, na njenem toku med obema sedanjima državnima mejama. Terase nekdanjih bregov med Labotom in Dravogradom, ob Mučkem in Radeljskem polju, ob selniški Dobravi, ob južnem bregu med Limbušem in Mariborom ter one bolj oddaljene med Mariborom in Hajdino so starejše od človeške naselitve, zato arheoloških ostalin na ozkih prostorih med njimi in reko vse do maribor-
skega Pobrežja in Dogoš ni.19 Rimska cesta ob Dravi je bila zgrajena nad temi brežinami, čeprav se je morala na zahodnem robu Radeljskega polja spustiti nižje.20 Zanimivo je tudi, kako se je sedanja obdravska cesta prilagodila nekdanji rimski čez Mučko polje, medtem ko je poprejšnja peljala do zajezitve reke tik ob vodi.21 Lahko torej rečemo, da Drava rimskim stvaritvam v Dravski dolini ni delala škode, čeprav so prišle nekatere zaradi najnovejših zajezitev (rimska cesta med Falo in Vurmatom, ruški mitrej?) pod vodo.
Precej drugače je z odnosom Drava — Rimljani vzhodno od Maribora. Strm terasni rob v mariborskem Stražunu je bil že daleč od antičnega (in postan-tičnega) toka Drave, čeprav se mu je že pri Miklavžu na Dravskem polju tesno približala. Vendar se prične razčlenjati poprej enovita terasa med Dravo in Pohorjem že na mariborskem Pobrežju, tako da se njen najvišji rob nad Stražunom še pred Dogošami znižan obrne proti jugu in polagoma izgubi. Temu naselju pa se približa vogalni rob druge nekoliko nižje terase, ki se tam spoji s komaj še opaznim najnižjim robom obdravske pobreško-zrkovske ravnice. Ma te prostore Drava v prazgodovini in antiki ni več vplivala, zato se med Brezjem in Dogošami v zemlji še skrivajo rimske najdbe, temelji rimske stavbe pa so bili pri gradnji dravskega kanala uničeni.22 V Dogošah imamo tako še zadnjo povsem jasno stanje: nad robom terase gomilno grobišče, pod njim pa pristava ali zaselek, oboje v zadnjih letih večinoma razdejano. Manj razjasnjena je rimskodobna naselitev v Miklavžu, kjer so ob robu terase na višji ravnici ohranjene gomile in znani poznoantično plani grobovi, ni pa sledu o stavbah.23 Da je bilo v Miklavžu nekaj več kot v Dogošah, izpričujejo že ohranjeni marmorni nagrobni spomeniki iz poznejših grobov (AIJ 104-106), a tudi raznovrstni marmorni kosi grobne naprave, vzidani v tamkajšnji cerkvi.24 Če bi poskusili vzporediti antični poselitvi Dogoš in Miklavža, grobovi višje nad bivališči, kot je bilo to ugotovljeno tudi ponekod v Slovenskih goricah (Osek, Obrat, Drvanja, Ločki vrh, Trotkova),25 bi tudi v Miklavžu smeljljupati na ruševine rimske pristave na ravnici pod teraso, saj bi morali nad njo pri številnih gradnjah zadnjih let že naleteti na kakšne temelje. A tudi pod teraso še niso našli ničesar, tla pa so mokrotna in skrivnostna, kar vzbuja vtis, da se je postan-tična, sedaj do 1 kilometer oddaljena Drava na tem območju južno od Dogoš zaobrnila k jugu ter nekoliko izpodjedla in odplavila del sedanje terase.26 Ma tem območju, med Dogošami in Spodnjim Duplekom, se namreč prično nihanja dravske struge, pri Miklavžu še v zelo ozkem pasu, nižje med Dvorjanami in Loko ter naprej pa že bolj na široko. Tako je videti, da sta bili antična stavba v Dogošah in sedanje naselje tam zadnji od postantične Drave nedotaknjeni kraj pod robom tedaj nižje obdravske terase. Ma najnižjih tleh vzhodno od Miklavža bi tako imeli opravek s štirimi strugami Drave: prvo tik ob robu terase, z naplavinami že močno zakrito, in zato za sedaj le domnevano; sedanjo, nekaj sto metrov stran, ter še z dvema naslednjima, dobro razpoznavnima in zato še nekoliko mlajšima tokoma.27 Od zadnjih dveh je najzgodnejši že zadel na pobočja gričevja ter se nato v loku zaobrnil proti jugu k sedanji strugi, ki ima prav tako južno smer do Loke, kjer se tesno približa naselju s sedanjo cesto. Tu, v Loki, bi prav tako lahko domnevali podobno stanje, kot je izkazano pri Dogošah: ob
gomili z zidano grobnico nad terasnim robom morebitna stavba nižje pod njim.28 Antični tok Drave se je morebiti še od Spodnjega Dupleka dalje držal slovenjegoriškega obrobja, tako da bi tekla tik pod sedanjim robom terasne ravnice pri Dvorjanah. Ta domneva ima svojo utemeljitev v antičnih kamnolomih apnenca na Reberci pri Koreni ali Sv. Barbari, od koder so ta “barbaraski apnenec” prevažali do Poetovione pač najlažje po Dravi. Ti kamnolomi so bili izkoriščeni tudi pozneje in do novejšega časa, zato imajo različne oblike. Antične so pobočne kotanje, od koder je šlo z nalomljenim kamenjem samo navzdol do Drave, v srednjem veku in pozneje (za grad Vurberk, Barbarino cerkev idr.) pa so ga lomili v obliki jam na vrhu grebena, od koder je tovornike potem po grebenih vodila pot do cilja.29 Antični kamnolomi v svoji sedanji obliki še niso topografsko izmerjeni, prav tako še ni podrobnega pregleda nekdanjih dovoznih poti k Dravi niti sledov kraja natovarjanja, zato je možno, da tudi tam del nekdanjih obrežij ni več ohranjen.30 O prisotnosti Rimljanov na območju Dvorjan pa pričata poprej v cerkvi shranjen del marmornega nagrobnika (A1J 264) in Ferkov podatek o poznoantičnem grobu.31 Za vse navedeno pri Miklavžu, Loki in Dvorjanah še ni stvarnih dokazov, saj spreminjanj toka Drave po njihovem časovnem zaporedju arheolog ne more dokazovati sam brez ustreznih izkopanin, teh pa ni, bodisi da jih sploh ni bodisi da se še skrivajo v tleh nekdanjih strug.
Kakšen je bil potek Drave od Dvorjan dalje, ob robu Slovenskih goric mimo utrjene ploščadi pod Vurberkom in dalje32 ali nekje bolj južno, ni znano. Zagotovo pa se je nekoč v poantičnem obdobju spet približala robu terase na dravskopoljski strani ter se pri Staršah spet zajedla v antična tla. Ta so doslej očitno segala dalje proti severu kot dandanes, saj je bil v Dravi otok, o čemer je A. Mullner zbral in leta 1873 v graškem dnevniku Tagespost Objavil naslednje podatke:33
“V letih 1833 in 1835 stanje vode v Dravi ni bilo samo znatno, temveč je voda nekajkrat tako narasla, da je, odbijajoč se od levega brega, povečala sredi reke pri Staršah obstoječ otok in pri tem na desnem bregu pri Šentjanžu in Staršah povzročila velike udore. Da bi se odškodovali za poplavljene pašniške površine, so pričeli prizadeti zemljiški lastniki izkoriščati nasproti ležeči otok. Proti koncu januarja leta 1836 je bilo v Dravi zelo malo vode in gladina tako mirna, da so se nekateri kmetje iz Starš spet lotili sekanja drevja na otoku ter pri vožnjah tja in nazaj opazili skozi čisto vodo na dnu reke različne like ljudi in živali, kakor tudi plošče z napisi, ki jih je bilo mogoče razpoznati na dolgi vrsti kamnov.
Vaški sodnik se je podvizal in o tem poročal takratnemu župniku Vračku in učitelju. Oba sta se v spremstvu še enega domačina iz Šentjanža nemudoma podala k Dravi v čoln in se med vožnjo čudila levom in drugim likom, ki jih je bilo na rečnem dnu tako jasno videti. Soglasno so se odločili, naj župni urad o najdbi pisno sporoči okrajnim oblastem v Ravnem polju. Te so potem preko cesarsko kraljevega okrožnega urada v Mariboru dale najdbo deželni ustanovi v Gradcu na razpolago. Šele po približno šestih tednih, v sredini marca 1836, je prišla uradna rešitev, ki se je glasila,da si država s tem noče nakopati nobenih stroškov.
V	februarju in marcu 1836, dokler je bilo v Dravi še malo vode, si je mnogo ljudi ogledalo ta kraj, med njimi tudi ptujski beneficiat Simon Povoden, ki je župniku Vračku izročil nekaj denarja, da bi mu pridobil vsaj nekaj od teh nadb. Župnik Vračko se je potrudil potegniti iz vode, kolikor je bilo mogoče, in tako so spravili na suho v celoti 67 kamnov, 2 leva in 8 stebrov. Medtem pa je Drava narasla in se tako skalila, da nadaljnje delo ni bilo več mogoče.
Po cenitvah izprašanih prič je uspelo rešiti iz vode komaj desetino vsega, ker so ležali marmorni bloki ob precej dolgem pasu obrežja.
V	tem času velik del kamnov ni več v dravski strugi, temveč je na otoku že zasut, ker se je tok Drave od takrat spet premaknil dalje na desno in se zajedel v šentjanževsko loko. Vendar je gospod Rošker, nadučitelj v Limbušu zatrjeval, da je v Dravi opazil nekaj kamnov še leta 1867.34
Ta najdba nam najprej dokazuje, da so odplavljena antična tla od Miklavža dalje mogoča in da se v tleh nekdanjih strug Drave še skrivajo druge rimske ostaline. Mesto najdbe je pri Staršah le približno znano, o otoku danes ni več sledu, tega predela dravske struge pa pozneje tudi nihče ni temeljiteje raziskoval. Prav tako se še noben ustrezno šolan arheolog ni lotil znanstvene obdelave kamnitega gradiva, ki bi nam poleg drugega razodelo tudi to, kakšno antično najdišče je bilo tod razdejano. Starše leže namreč na sredi poti med Ptujem in Mariborom, ki naj bi ju povezovala domnevna rimska cesta iz Petovione proti Flavii Solvi oziroma Virinumu.35 O tej cesti doslej še nikjer niso ugotovili cestišča, neznan pa je tudi njen podrobnejši potek, če izvzamemo Ferkove domneve iz okolice Maribora.36 Skoraj zanesljivo pa lahko domnevamo, da je bil njen potek po ravnem svetu kar najbolj naravnosten kot pri cesti čez Dravsko oziroma Ptujsko polje pred Ptujem in za njim. Pri Staršah zbudi pozornost naravnostna krajevna cesta od Šentjanža proti severozahodu, ki poteka blizu najdišča rimskih kamnov in kjer so prišle na dan sicer redke, a izjemno zanimive rimske najdbe.37 Tu bi torej lahko šlo za obcestno postajo neznanega imena, ki pa sama po sebi še ne opravičuje takih najdb, saj je bila le navadno prepregališče (mutatio). To potrjuje tudi iz Starš izvirajoči miljnik, ki je bil (še od poprej) v rabi v cerkvi, nato pa prenešen v graški muzej.38 Kratek seznam in sedanje najdišče teh kamnov je nazadnje podal B. Saria v Arheološki karti, list Rogatec,39 ki je menil tudi, da raznolikost pobranih kamnov ne govori za prvotno najdišče, razdejano od Drave, temveč da so jih neznanokdaj nametali ob dravski breg, pač da bi ga zavarovali pred izpodjedanjem.40 V tem primeru bi moralo biti najdišče še danes na suhem, nekje v bližini najdišča drobnih grobnih predmetov, o čemer pa ni dovolj opredeljujočih podatkov. Nekaj skrivnostnega je vendarle v vsem tem, saj leta 1838 iz Drave pobrani kamni niso bili prve najdbe te vrste v Staršah. Nekaj kamnov s tega najdišča je graški muzej Joanej pridobil že leta 1818, iz istega leta pa izvirajo tudi prvi podatki S. Povodna na Ptuju.4! Nekateri od teh so bili poprej v šentjanževski cerkvi, torej nekje pobrani že pred tem.42 Iz tega bi lahko sklepali, da so prve kamne našli še na suhem, vprašanje pa je, ali morebiti na tleh, ki jih je Drava kasneje spodkopala, ali kje drugje. Če bi bila Sarieva domneva o zavarovanju brega z rimskimi kamni pravilna, to še vedno ne izključuje uničujočega delovanja Drave na tistem območju, saj so
jih, po Mullnerju, pozneje našli že skoro sredi reke in je torej del zemljišča vendarle že manjkal. Čeprav tudi ime kraja Starše (=stara vas) opozarja na antično dediščino ob novi naselitvi, bi morali sedaj z natančnim pregledovanjem tega kraja in najbližje okolice ugotoviti, ali je bilo naselje oziroma vsaj z nagrobniki izkazano grobišče res na še danes ohranjenih tleh.43
Nekaj začasnih domnev je mogoče podati po prvi presoji ohranjenih oziroma odkritih rimskih kamnov (razpredelnica 2). V naj večji meri gre za kamne z grobišča, ki očitno ni imelo samo preprostih grobov, temveč tudi take z grobnicami. Vsaj v treh primerih so ohranjena ovršja oziroma njihovi deli (7, 8, 13), očitno tudi večina kosov z ostanki napisov (1, 2, 3, 4, 5, 6, 16, 37, 38), od katerih sta vsaj dve nagrobni plošči (3, 6). Brez poznavanja kamnov je težko presoditi, kateri od kosov z reliefnimi upodobitvami so deli nagrobnikov (9, 12, 22, 24, 25, 26?) in kateri sestavni deli grobnic (11, 21, 23, 27, 28, 33). Dokaz bogatih grobov so tudi kipi levov (10,20),44 zagotovo pa tudi oba prizmatična bloka z reliefi (31,32). Ali je bil ohranjeni del plošče CIL 111 10887 (6) res del nagrobnika ali pa, ob nasipu z 10-12,5 cm velikimi črkami, del grobnice, bo treba še razsoditi.45 Po tem sodeč gre očitno za častnika XIII. legije gemine, čigar ime žal ni ohranjeno. V kraju je torej bržkone služboval tudi predstavnik vojaške oblasti. Kdo so vse bili drugi prebivalci, iz ostankov napisov ni razvidno, znana pa so nekatera njihova imena: Accia, Firm(us?), Marc.., Rufinus, Suadra, ki so vsa latinska in razen prvega bolj ali manj pogosta. Sem sodi tudi na pepelnici z metričnim napisom CIL III 5695-11.827(16) navedena Surilla. Nazadnje Staršam pripisana nagrobna plošča CIL III 5700 je v resnici iz Šentjanža pri Dravogradu (46). Kako je bilo z državljanskimi pravicami, je iz pomanjkljivih ostankov napisov težko razbrati. Redko je tudi ime žene — Spec-taculla na zaobljubnem kamnu neznanemu božanstvu (CIL III 4088), tukaj (16), medtem ko ostanek napisa CIL III 4104 (18) ni zaobljubni kamen I OM Depulsori, kotje navedel B. Saria, temveč očitno del nagrobnika, kjer je R. Knabl razbral morebitno ime Successus, ki naj bi bil tudi veteran.463
Najdba v Staršah nekoliko spominja na podobna odkritja ob Meži pri Prevaljah in ob Savinji v Šempetru. V vseh teh primerih gre za naseljene kraje ob cestah, o katerih pa ni nobenih sledov. Očitno so bili v neposredni bližini cest samo grobovi. Dva zaobljubna kamna in glava Jupitra pomenijo za Starše nekaj več, čeprav tod ni bilo takega grobnega razkošja kot v Šempetru. Državni kult Jupitru na postojankah ob cestah ni bil nenavaden, tu samo ni še znano, ali je bila najdena glava Jupitra del posebnega kipa v svetišču ali pa upodobitev božanstva na vrhu zaobljubnega oltarja.47
Ker je bilo po znanih podatkih nekaj kamnov iz Starš prepeljano čez Dravo na grad Vurberk, kjer so po uničenju gradu ob koncu druge svetovne vojne izginili, se zastavlja vprašanje, odkod so drugi na Vurberku ugotovljeni kamni.48 Tam so že leta 1827 našli dvoje kamnov: zaobljubni kamen Mitri (CIL III 4042) in del nagrobnika z oprsji treh oseb.49 Še en napisni grobni kamen, nekoč predelan v grajski grb, so odkrili po vojni, na njem je tudi dvoje imen: Lucius Valerius in Sextus Valeriua.50 Ker na Vurberku in v njegovi okolici med Dvorjanami in Grajeno še vedno ni znanih antičnih najdišč, je najverjetneje, da izvirajo tudi ti vurberški iz okoliša Starš.51
Dandanes zavija Drava pri Staršah skoro pravokotno na svoj tok proti severovzhodu k slovenjegoriški strani, kjer trči ob pobočje gričevja in ga sprva nekaj časa spodjeda, potem se v rahlem loku odbije in za njim spet teče tesno pod griči vse do Orešja. Na tem poteku je v novejši dobi odplavila morebitne terasne ravnice, kakršne so zahodno od Vurberka in na drugi strani v Orešju in na Vičavi. Po njih je mogoče domnevati potek rimske ceste iz Petovione skozi Vičavo in Orešje do Dvorjan ter dalje do kamnolomov na Reberci, če nočemo vztrajati pri trditvi, da so kamnito gradivo od tam prevažali izključno po Dravi.52 Pred tem je Drava v poan-tičnem obdobju očitno tekla bolj jugozahodno in izdolbla v ravnico Dravskega polja ločne zajede pod Staršami, pri Zlatoličju in nato pri Skorbi. Vzhodno od Starš med današnjo Dravo in cesto mimo Zlatoličja in Slovenje vasi ni znanih rimskih najdb. Današnja cesta poteka ob robu ravnice, pri čemer je morebiti nekoč imela bolj raven potek skozi zadnji vasi, ki edini ležita stran od ceste, vzporedna vaška cestna odseka pa sta na obeh koncih videti odrezana od stare dravske struge. V teh dveh odsekih bi lahko celo domnevali premočrtni potek rimske ceste v smeri k petovionskemu vojnemu taboru, če se je po Staršah nekoliko obrnila na desno.53 Začuda v tem delu tako blizu rimskega mesta ni najdb iz tega obdobja.54 Po Slovenji vasi je bil dotedanji premočrtni potek ceste mogoč le, če je tekla v antiki Drava bliže oreškemu nabrežju, česar pa danes ni mogoče več dokazovati. Nekje pri Slovenji vasi pa je zanesljivo dosegla v poznoantičnem obdobju sedanji rob ravnice, zavila pri Skorbi v velikem loku proti jugu, da bi se nato v Spodnji Hajdini spet zaobrnila proti severovzhodu. Na sedaj odplavljenem območju v tem loku naj bi bilo rimsko vojaško taborišče kot začetnik pozneje se razvijajočega mesta Poetovio.55 Teh antičnih tal v višini ravnice Zgornjega Brega torej ni več, zato tudi ni nobenega dokaza za cesto, ki naj bi se ob taborišču približala glavni cesti Celeia — Poetovio. Med lokom v Spodnji Hajdini in sedanjim tokom Drave ob Vičavi je sedaj skoraj 2 km razdalje, Tu je nekje vmes tekla antična Drava, saj njeno smer nakazujejo ostanki mostu.56 Ta nakazuje tudi smer njenega nadaljnega poteka čez mestni park tesno ob strnjeni vrsti hiš, kar nakazuje tak njen potek še v srednjem veku.57 Skoraj istovetna višina sedanjih tal v naslednjem severnem loku proti Rogoznici in nato Spuhlji z onimi v hajdinskem loku (tam 222, tu 118 m), dokazuje, da se je Drava potem podobno zajedla v severno ravnico, kar naj bi potrjeval tudi sedanji rob terasne ravnice med Brstjem in Spuhljo. Na tem območju tudi ni in situ rimskih najdb, temveč so le bolj posamični raztreseni predmeti, ki jih je tja naplavila Drava, ko je tam nanašala ob umiku proti jugu poleg peskov in mivke tudi z drugih predelov Petovione odnešene predmete.58 Poprejšnja domneva, da je peljala cesta iz Petovione proti Mursi in Sisciji od Prešernove ulice dalje čez to območje proti Spuhlji, se je po drugi svetovni vojni pokazala kot zmotna, domnevni sledovi cestišča ob Ormoški cesti pa so se po sond-nem vrtanju izkazali kot ostanki naplavinskih valov.59 Poantični tok Drave pod Spuhljo in dalje ob robu višje ravnice mimo Zabovec in Markovec nekoliko potrjujejo tudi govorice domačinov o najdbah pod Spuhljo.60 Tod je bilo gibanje Drave široko med Markovci in Pobrežjem že
3	km, vmesno območje je brez najdb (in sedaj zajezeno), pogosta najdišča ob cesti proti Vidmu pa bi kazala na to, da je bil tam že v antiki rob naseljenegasveta.61
V ptujskem kraju je bilo torej razdiralno delo Drave največje in arheološko najočitnejše. V zahodnem delu manjka med Skorbo in Zgornjo Hajdino domnevano vojaško taborišče, tam je na južnem koncu loka najbrž prekinjena tudi glavna cesta, višje pri Skorbi sta “odsekana” legijski vodovod in cesta iz severozahodne smeri, morebiti manjka tudi del civilnega naselja na Zgornjem Bregu in očitno tudi onega na Vičavi in južnem obrobju mestnega jedra. Če je bilo kaj poprej na območju severnega loka proti Rogoznici, Brstju in Skorbi (na vzpetini Ristovca?), bo seveda ostalo neznano, kakor tudi to, če ni Drava tam odnašala tal že v predrimskem času, kar bi se moralo potrditi z in situ rimskimi najdbami.
Od Markovec dalje se današnja Drava drži iste jugovzhodne smeri še kakšne 3 km. Izrazit lok v ptujskopoljsko ravnico pri Vopošnici pa tudi stari rokavi od Vidma dalje kažejo, da je poprej zadela ob haloško gričevje že prej in se pred Stojnci ponovno zaobrnila proti jugu in tako obšla prostor antične stavbe v Stojncih.62 Ob današnjem toku tesno ob gričevju velja pripomniti, da so ljudje nekoč govorili o “rimski cesti”, ki je nekdaj peljala pod bregovi od Vidma proti Zavrču.64 Tu je selitveno območje Drave do Formina zoženo na poldrug kilometer. Haloška pobočja so brez najdb, ob robu ravnice pa med Stojnci in Forminom tudi ni kaj posebnega.65
Zajeda v loku pri Forminu pa je zanesljivo poznoantična, saj je prekinila nadaljevanje ceste Poetovio — Mursa/Siscia, vendar tako, da je verjetno pustila druga najdišča v celoti nedotaknjena (keltska naselbina in grobišče, prazgodovinski in rimski grobovi, rimska stavba in grobnica).66 Forminski kraj leži danes na “polotoku” med poantično Dravo in sedanjo Pesnico (ki je pred tem med Moškanjci in Zamušani tudi opravila svoje razdiralno delo). Današnja Drava se tod z več strugami spet obrne proti jugovzhodu, pri čemer se najjužnejša še naprej drži gričevja oziroma ozke ravnice pri Zavrču in Dubravi. V poantičnem obdobju se je Pesnica že pri Forminu izlila v Dravo, saj je od tam zavijala proti severovzhodu tesno mimo Osluševec in Cvetkovec. To potrjuje prekinitev rimske ceste Poetovio — Savaria v Cvetkovcih in Trgovišču.67 Tu je selitveni pas Drave že širši, saj obsega med Trgoviščem in hrvaškim gričevjem kar 4 km. Današnja Drava se po treh kilometrih pri Lovrečanu spet loči od gričevja in teče dalje proti Ormožu v severovzhodni smeri. Ker je pred Križovljan Gradom prekinjena tudi cesta iz smeri Mursa/Siscia, se glede podobnega pojava pri Čvetkovcih zastavlja vprašanje, katera od teh prekinitev je starejša.68 Arheoloških opor za tako časovno ugotavljanje ni, iz leg bivših vmesnih strug se tudi ne da nič zanesljivega ugotoviti. Po tem, da teče Drava pri Križovljan Gradu še danes, je skoraj gotovo, da je prekinitev savarijske ceste starejša. Nekaj razlike je tudi v zemljepisnem pogledu: pri Cvetkovcih so tla Ptujskega polja le nekaj metrov višje od odplavljenega območja pod robom, na hrvaški strani pa je ta razlika nekoliko večja, a najbrž le zaradi poglobljenega sedanjega toka Drave. Veliki loki zajed nekdanje Drave v ravnico pri Virju, Radovelj Polju, Strmcu in še naprej opozarjajo na poprejšnjo smer Drave v
osnovni smeri med Trgoviščem in Mihovci in Petrijancem in glede današnjega poteka mimo Ormoža še vedno 3 km širokem selitvenem pasu.
Med Trgoviščem in Mihovci je poantična Drava le za 3, 4 km prekinila potek savarijske ceste. Od tam se je potem preusmerila proti jugovzhodu, tako da je pri Mihovcih pustila še nedotaknjen kos ravnice, kot to dokazujejo ostanki eneolitske naselbine.69 Sledeč tej smeri proti Petrijancu se je takrat verjetno še izognila Ormoža, tako da bi bil njen sedanji tok z morebitno zajedo v ormoško mestno ravnico lahko še kasnejši. To še vedno na nasprotuje poprej izrečeni domnevi, da prazgodovinska ormoška naselbina ni bila bistveno načeta, saj je bila morebiti postavljena ob podobnem robu terasne ravnice, kot ta še danes obstaja pod Hajndlom proti Mihovcem.
Vzhodno od Ormoža se do 2 km širok selitveni pas Drave nadaljuje, saj se od tod dalje na obeh straneh pričenja ravnina. Terasni rob ozke ravnice ob robu slovenjegoriškega gričevja se tu oddalji od današnje Drave do Središča za 2 km. Najdbe kamnitega orodja v gramoznicah pri Frankovcih in Obrežu opozarjajo, da je nekoč tekla Drava nekoliko severneje, vendar ne do Središča, saj so tam ostala nedotaknjena tla rimske stavbe in staroslovanskega grobišča, oddaljena le nekaj sto metrov od današnje reke.70 Po tem najdišču med Grabami in Središčem poteka skoraj premočrtni rob višje terase do potoka Zelene oziroma državne meje še vedno v enaki razdalji in pretežno vzporedno z današnjo Dravo, arheoloških najdb pa tam ni več.
RAZPREDELNICA 1
Pregled doslej znanih najdb iz gramoznih plasti ob Dravi in Muri ter strug oziroma naplavin drugih vodotokov, podatki so povzeti iz obravnave Marije Lubšine-Tušek, Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji, Ptujski arheološki zbornik (1993)
IZ DELOVANJA DRAVE		
208 MARIBOR (MELJE)	kladivasta sekira 121 (t. 23: 9)	v gramoznih tleh Ulice h. Šaranoviča
209 ZRKOVCI PRI MARIBORU	kladivasta sekira 122 (t. 24: 4)	v gramoznici blizu naselja
82 FRANKOVCI	kladivasta sekira 91 (t. 9: 12)	na obrežju Drave pri naselju
81 OBREŽ	sekira z luknjo 91 (t. 9: 9)	v gramoznici pri naselju
IZ DELOVANJA MURE		
77 RADENCI	kladivasta sekira 90 (t. 8: 14)	v gramoznici pri naselju
60 LUKAVCI	kladivasta sekira 86 (t. 7:4) kladivasta sekira 86 (izgubljena)	v gramoznici pri naselju v gramoznici pri naselju
IZ DELOVANJA PESNICE		
116 OSLUŠEVCI	kladivasta sekira 100 (t. 11: 12)	pri reguliranju reke blizu naselja
IZ DELOVANJA ŠČAVNICE		
71 OČESLAVCI	kladivasta sekira 88 (t. 8: 3)	v naplavinskih plasteh med 4 in 8,5 m globoko
IZ DELOVANJA POTOKOV		
223 SPODNJA POLSKAVA	ploščata sekira 125 (t. 25: 10)	v potoku Polskava sredi vasi
12 GERLINCI?	kladivasta sekira 73 (t. 1: 14)	ob reguliranju Kučnice
DELI NAGROBNIKOV IN GROBNIC
Gn? AV 1 CIL III 4100 BR (7) Knabl: (Vurberk)? 8/1-f	Gr AV 7 ovršje BR (15) AIJ 263 Knabl: 10/11-10 LM Graz (Venera, Adonis)	P? AV 10 lev BR (3) Knabl: Vurberk?
Gn? AV 2 ČILIH 4101 BR (1) Knabl? (Vurberk)? 7/I-a FIRM... MARC...	Gr AV 8 ovršje BR (25) AIJ 263 Knabl: 12/HI-5 LM Graz (Venera, Adonis)	P? AV 10 lev BR (4) Knabl: Vurberk? 8/1-d Ptuj? (Milliner)
Gn? AV 3 CIL III 4102 BR (10) RISt 395 Knabl? 9/II-2 LM Graz RVFINO ACCIA	Gr AV 9 ovršje: oprsje BR (17) Knabl: neznano kje 10/H-4 (oprsje)	P? AV 20 lev BR (36) Der Aufmerksame Maribor 1821, št. 117
Gn? AV 4 CIL III 4103 BR (21) Knabl? Ptuj ll/III-l SVADRA	Gr AV 12 kos z možem BR (23) Knabl: Ptuj? 12/IH-3	P? AV 21 kos živali BR (27) Knabl: Ptuj? 12/III-7
Gn? AV 5 ČILIH 4105 BR (30) Knabl? neznano kje nima VINIH	Gr AV 13 ovršje: lev BR (26) Knabl: Ptuj? 12/III-6	Ar AV 31 blok z likom BR (28) Abramič Ptuj sl. 103 (genij jeseni)
Gn AV 6 CIL III 10887 BR (33) RISt 398 Knabl? nima LM Graz CEL ...	Gr? AV 22 plošča: osebe BR (5) Knabl: neznano kje 8/I-c	Ar AV 32 blok z likom BR (29) Abramič Ptuj sl. 104 (boginja poletja)
Gn? AV 18 CIL III 4104 BR (22) Knabl? Ptuj ll/HI-2 SVCCESSVS?	Gr? AV 23 kos: žrtvenik BR (6) Knabl: Vurberk? 8/I-e	Ar? AV 33 blok z likom BR (2) Knabl Vurberk? 8/I-b (gola oseba)
Gn? AV 37 ČILIH 4106 BR (11) Knabl? neznano kje 11/III-2	Gr? AV 24 kos: žena BR (12) Knabl: neznano kje 10/II-5	A AV 39 gradbeni bloki BR (19) Knabl LM Graz, 9,10 Starše id?
G?n AV 38 BR (16) Knabl? LM Graz? 10/II-9	Gr? AV 25 kos: oseba BR (14) Knabl: neznano kje 10/II-7	
Sn AV 16 CIL III 5695 BR nima 11827 Knabl? RISt 396 nima LM Graz SVRILLA	Gr? AV 26 kos: pes BR (24) Knabl: Ptuj 12/III-4	
	Gr? AV 27 kos: žara BR nima Knabl: Starše nima	
	Gr? AV 28 kos: trta BR nima Muchar: neznano kje 1, 389	
	G AV 14 podnožje BR nima Knabl: Starše nima	
	Gr? AV 15 podnožje BR (18) Knabl: neznano kje 10/II-8	
ZAOBLJUBNI KAMNI IN DELI SVETIŠČA (?)
Vn AV 17 CIL III 4099 BR (32) Muchar: LM Graz 1,389 SPECTACULLA		P? AV 19 glava Jupitra BR (35) JJ 1818, 10 LM Graz
		A AV 35 steber BR (8) Knabl: Starše 9/II-1
		A AV 36 steber BR (8) Knabl: neznano kje 9/II-1
		A AV 34 kos napušča BR (13) Knabl: neznano kje 10/II-6
		A AV 39 gradbeni kamni BR (19) Knabl: LM Graz 9, 10 Starše? id?
MILJNIKI
Mn AV 29 CIL III 5744 BR (31) RISt 374 Deringer: 738/4, 748 LM Graz (Hadrian)		
Mn? AV 30 uničen? BR (31?) Muchar: (= AV 29?) 1,389		
OPOMBE
1.	Najpopolnejši pregled: J. Klemenc — V. Kolšek — P. Petru, Antične grobnice v Šempetru, Katalogi in monografije 9, 1972.
2.	Prikaz stanja: S. Petru-P. Petru, Neviodunum /Drnovo pri Krškem/, Katalogi in monografije 15, 1978.
3.	Novejši podrobnejši pregled: J. Šašel, Zagrad pri Prevaljah, Kronika 1, 1953, 13ss.
4.	Prvo sporočilo: V. Pahič, Meljski hrib pri Mariboru. Varstvo spomenikov 27, 1985, 214, 231. Tudi: S. Pahič, Arheološka dediščina mariborskega kraja. Doneski k pradavnini Podravja 1, 1985, 59.
5.	Ustna obvestila študenta arheologije Borisa Kavurja, ki hrani prve pobrane najdbe. Poročil o strokovnih ogledih pristojnih arheoloških ustanov še ni.
6.	Najpopolnejši pregled: S. Pahič, Pobrežje, Katalogi in monografije 6, 1972 — za žarno grobišče, in A1J 113 oziroma S. Pahič, Maribor v rimski dobi, Časopis za zgodovino in narodopisje 6/41, 1970, 188.
7.	Položaj ormoške naselbine z ozirom na Dravo in izkopišča ob njej podala: B. Perc, Prazgodovinska naselbina v Ormožu, Ptujski zbornik 2, 1962, 202 ss, in K stratigrafiji žarnogrobiščne naselbine v Ormožu, Arheološki vestnik 13-14, 196-1963, 375 ss.
8.	O legi in vsebini doslej odkritih grobov: M. Tomanič-Jevremov, Žarno grobišče v Ormožu. Arheološki vestnik 39-40, 1989, 277 ss.
9.	Poštelsko grobišče na Lepi ravni: S. Pahič, Poštelsko grobišče, Časopis za zgodovino in narodopisje 10/45, 1974, 4 ss. Položaj pri Doklecah /Spodnje Savinsko/ prikazal: S. P., Spodnje Savinsko, Varstvo spomenikov 35, 1983, 210 ss.
10.	Za Limbuš doslej edini strokovni prikaz: W. Schmid,Die Ringwalle des Bacherngebietes, Mitteilungen der Prähistorischen Komission 2/3, 1912,-13, 266 ss. O gradišču pod Vurberkom prvi tloris: S.P., Vurberk, Varstvo spomenikov 29, 1987, 252, sl. 18.
11.	Novine: zadnji pregled —• S. Pahič, Železnodobne najdbe v Slovenskih goricah, Arheološki vestnik 17, 1966, 128 ss; Gornja Radgona — prav tam, 122 ss; Križevci: S. P., Križevci pri Ljutomeru, Varstvo spomenikov 8, 1962, 192; Šafarsko: I. Horvat-Šavel, Rezultati sondiranj v Šafarskem, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 8, 1980, 51 ss in naslednja.
12.	Položaj najdišča: S. Pahič, op. 4, 58; najdbe: S. Pahič, Maribor v prazgodovini, Časopis za zgodovino in narodopisje 4/39, 1968, 19. t.3: 5-6 in 37, t.7: 3-8.
13.	Ker na primer posvetilne zakopne najdbe iz tega poznega časa niso znane, o najdišču pa ni podrobnih podatkov, gre morebiti res za drugo lego /S. Pahič, op. 26, 38, op. 106/.
14.	Prva opazovanja med Križevcem in Slovenskimi Konjicami ob potoku Kostrivnici: s. Pahič, Doslej neraziskan odsek rimske ceste Celeia — Poetovio, Razprava 1. razreda SAZU 6, 1969, 313.
15.	Položaj ob Ložnici: S. Pahič, op. 14, 325; ob Bistrici: S. Pahič, Poskusna izkopavanja rimske ceste v Slovenski Bistrici, Arheološki vestnik 27, 1977, 232 ss; ob Devini: S. P., Spodnja Nova vas pri Slov. Bistrici, Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, 213 in 25, 1983, 244, sl. 111; in isti,
Die Erforschung der Römerstrassen in nordöstlichen Slowenien, Arheološki vestnik 34, 1984, 263, pril. 4; pri Crncu: S. P., Stražgonjca, Varstvo spomenikov 25, 1983, 247, sl. 69.
16.	Položaj ob Pesnici opisal: S. Pahič, K poteku rimskih cest med Ptujem in Središčem, Arheološki vestnik 15-16, 1964-1965, 288, pril. 1; stanje ob Muri omenjeno pri M. Fulir, Topografska istraživanja rimskih cesta na varaždinskom i medjimurskom prostoru, Razprave 1. razreda SAZU 6, 1969, 400, karta 1 in I; Horvat-Šavel, Sondiranje rimske ceste od Kota do Dolge vasi, Arheološki vestnik 36, 1985, 164, pril. 1.
17.	Podatki o globinah za prazgodovinske najdbe: S. Pahič, Prazgodovinska najdba iz Očeslavec, Arheološki vestnik 20, 1969, 155 ss. Ob regulaciji Pesnice izvajalci niso poročali o kakšnih najdbah, le v Močni je M. Šoštarič leta 1967 zasledil 1 m globoko ležečo skupino apnenčastih kamnov neznanega pomena in iz neznanega časa.
18.	Stogovci: S.P.,Varstvo spomenikov 9, 1965; Veržej: prvo sporočilo Arheološke najdbe na Murskem polju, tabor 4/2, Maribor 23.8. 1923, štev. 189 /34/, stran 5; doslej zadnje sondiranje pa S. P., Varstvo spomenikov 9, 1965, 156 ss.
19.	Na mariborskem Pobrežju najbolj zanesljivo žarno grobišče /op. 6/, manj pa podatki o keltskem grobu /S. Pahič, op. 4, 108/, in antični pepelnici /S. Pahič, op. 6, 185/. Iz neznanega najdišča v Zrkovcih hrani PM Maribor del ovršja marmornega nagrobnika /S. Pahič, op. 4, 108/, položaj v Dogošah pa je podal S. Pahič. Uničena antična gomila z grobnico v Dogošah pri Mariboru, Arheološki vestnik 19, 1968, 321 ss.
20.	Prikaz ceste na Radeljskem polju: S. P., Varstvo spomenikov 25, 1983, 246; tudi Radlje skozi čas, 1983, 12.
21.	S Pahič, Rimske ceste na Koroškem, Doneski k pradavnini Podravja 9, 1991, 111.
22.	S. P., Dogoše pri Mariboru, Varstvo spomenikov 11, 1967, 122; tudi op. 19.
23.	O gomilah: S. Pahič, Antična gomila z grobnico v Miklavžu pri Mariboru, Arheološki vestnik 20, 1969, 35 ss; o poznoantičnih grobovih nazadnje S. Pahič, op. 4, 90, nagrobniki objavljeni v Alj 104-106.
24.	Seznam kamnov: S. P., Varstvo spomenikov 17-19, 1974, 134.
25.	Položaj v Oseku: S. Pahič, Skrivnostni svet starin pri Cerkvenjaku, naši kraji v pradavnini 4, 1986, 58 ss; za druga najdišča še ni podobnih prikazov.
26.	Izročilo o “potopljenem mestu” pod gomilami je lahko opozorilo na morebitne stavbne ostaline /S. Pahič, Arheološko raziskovanje v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje 2/37, 1966, 40, op. 150/ ali pa le ljudska domneva o čem takem na danes mokrotnih krajih /S. Pahič, op. 23, 102, op. 217/.
27.	Morebiti izvira od najbližje dravske struge v polpretekli dobi šaljivo izročilo o “dupleški mornarici” in še živi sledovi o splavarstvu?
28.	Zanimive in bogate najdbe iz leta 1891 odkrite grobnice v gomili je objavil S. Jenny, Grabkam-mer in Laak bei Pettau, Mittteilungen der Zentral-Komission NF 19, 1893, 247 ss; zadnje naštevanje najdb pri: B. Saria, Blatt Rogatec, 1939, 37 ss.
29.	O rimskih kamnolomih na Reberci še ni posebne objave s podrobnim geodetskim načrtom. Prvi ga je odkril in opisal F. Ferk, Ferien-Tagebuch 1890, 134 ss /v Joaneju v Gradcu/. Omenjali so jih: F. Pischinger, Arheologische Studien auf dem Gebiet von Poetovio, Blatter zur Geschichte und Heimatkunde der Alpenlander 2, 1911, 119; B. Saria v AIJ /1938/ str. 119 in S. Pahič, K predslovenski naselitvi Slovenskih goric, Svet med Muro in Dravo, 1968, 204 ss.
30.	Pod grebenom Reberce je danes približno 0,5 km široka in manj kot 2 km dolga terasna ravnica; prostor za raziskavo smeri odvoza nalomljenega kamna k Dravi ali ob njej proti Petovioni, kot je domneval že Pischinger /op. 29, 119/ torej ni obsežen, a površinskih sledov o enem ali drugem doslej ni bilo opaženih.
31.	Podatek o grobovih iz Ferkovih zapiskov je objavil S. Pahič, Antične gomile v Slovenskih goricah, Časopis za zgodovino in narodopisje 1/36, 1965, 59, op. 114.
32.	Gradišče pod Vurberkom /S. Pahič, op. 10/ daje vtis, da je bilo nameščeno že ob ježi terase, ki je bila torej na tem mestu že pred rimsko dobo ali tik ob Dravi ali dalje od nje.
33. A. Müllner je, kot piše, zbral podatke po večkratnem povpraševanju pri domačinih, ki so še sodelovali pri dvigovanju kamnov iz Drave, poimensko pa je navedel učitelja Maurusa in kovača Reška. Spodbujen z Miillnerjevim poročilom je poročal R. Knabl /Die römischen Altendorfer Antiquitäten der Pfarre St. Johann am Draufelde, Mittelungen des historischen Vereins
für Steiermark 21, 1873, 3 ss/ o najdbi z nekaj podrobnejšimi podatki in opisom na raznih krajih spravljenih kamnov.
35.	V zvezi z miljnikom CIL III 5744 jo je mimo Starš omenil že A. Muchar, Das römische Norikum 1, 1825, 302. Pozneje se vrisana na desnem bregu Drave pojavlja še pri Pichlerju, op. 46 /1879/, Schlosserju /1913/, podatki o tem pri S. Pahič, Die Erforschung der Römerstrassen im nordöstlichen Slowenien, Arheološki vestnik 34, 1984, 247 ss. F. Baš, Historično-geografski razvoj Ptuja, Časopis za zgodovino in narodopisje 28, 1933, 92, je menil, da je tekla cesta na desnem bregu Drave le do Starš, tam prestopila reko in se nadaljevala proti Flavii Solvi. B. Saria, op. 28, 77, jo je sicer omenil, a ne narisal na karti. J. Šašel, Rimske ceste na Slovenskem, Arheološka najdišča Slovenije, 1975, 75, te smeri ni upošteval, pač pa ono čez Slovenske gorice kot domnevno /občasno/ javno ali vojaško cesto. S. Pahič /kot prej/ tega ni povzel, temveč je Šašlovo smer /XVII/ prenesel na desni breg Drave /karta v prilogi 6/. Sledov cestišča doslej niso odkrili /ali raziskali/ še v nobeni smeri /rimski ostanki, ki jih je omenil B. Saria, Blatt Ptuj, 1936, 70, v Grajenski dolini, pripadajo vodovodu in ne cesti čez Vurberk v Flavio Solvo; z “izkopavanji na več krajih” potrjena “vicinalna cesta” skozi Vičavo in Orešje, ki jo navaja F. Pischinger, op. 29, 119, je verjetnejša, vendar ne čez Dravo k Staršam, temveč dalje ob vznožju Slovenskih goric h kamnolomom na Reberci, kar se je tudi Pischingerju zdelo verjetnejše/.
36.	F1. Ferk, Ferien-Tagebuch 1901-1902, 6 ss za 1902; povzel S. Pahič, op. 4, 74.
37.	B. Saria, op. 28, 29 /Sv. Janž/ je navedel “latensko zapestnico in bronast obroček”. V mariborskem muzeju sta kot darilo istega najditelja ohranjeni dve pozlačeni bronasti zapestnici /inv. št. A 1619-1920/ in grška posoda — skifos /inv. št. 1618/.
38.	CIL III 5744, RISt 374 /E. Weber, Die römerzeitlichen Inschriften der Steiermark, 1969, 417 ss/.
39.	B. Saria, op. 28, 29 ss /Sv. Jan ž/. Seznam in opis najdb sta napravila že A. Müllner, op. 33, in takoj za njim R. Knabl, op. 34. razlike med seznami bi kazalo razložiti na drugem mestu. To velja tudi za zadnji seznam: S. Pahič, Seznam rimskifekamnov v Podravju in Pomurju, Arheološki vestnik 28, 1977, 56 ss.
40.	Pomislek je vreden upoštevanja, če je bilo grobišče res ob premočrtni krajevni cesti, vendar tam za grobovi ne bi mogla izginiti sleherna sled.
41.	Joanneum, Siebenter Jahresbericht 1818, 10: govor je o “mnogih kamnih”, pobranih iz cerkve, našteti pa so bili: glava Jupitra Amona, miljnik in nagrobniki. Druge kamne očitno iz te pridobitve je naštel B. Saria, op. 28, 33 ss.
42.	Ker je bila uredba o vzidavanju rimskih kamnov v zunanje stene cerkva izdana šele leta 1828 /R. Knabl, op. 34, 7/, so prve rimske kamne očitno uporabili že pri gradnji cerkve /prva omemba 1567, obnovljena v letih 1782-1784, sedanja stavba iz leta 1833, Krajevni leksikon Slovenije 4, 1980, 253/.
43.	Primerjava med kartama 1:75.000 iz Avstro-Ogrske iri 1:25.000 povojne izdaje kaže, da med glavno strugo Drave in kačasto Strugo v Logih ob njej v zadnjih sto letih ni bilo bistvenih sprememb.
44.	Po Müllnerju /op. 33/ sta leva dobila vurberški in ptujski grad. Knabl. op. 34, 8/1 d, je navedel, da sta bila kipa močno preperela, morda celo sfingi, in da najbrž nista spadala skupaj, bila pa bi naj na Vurberku. B. Saria, op. 28, ju je ocenil kot del ovršja nagrobnika. O poreklu mariborskega leva iz Starš je prvi /?/ pisal J .A. Janisch, Topographisch-statistisches Lexicon von Steiermark 2, 1878, 173: “iz struge Drave pri Št. Janžu”; vir za to navedbo še ni znan.
45. E. Weber, op. 38, 429/398 dopušča možnost, da gre za “uradni gradbeni napis”. Nagrobni spomeniki s črkami, velikimi 10 cm in več, so redki /npr. RISt 8, 103, 184 /do 15 cm/, 222 /dol4,5 cm/, 304 z avstrijske Štajerske.
46.	Joanneum, Zwanzigster Jahresbericht 1831: “Gospod Mušič, župnik v Šentjanžu pri Dravogradu, je poslal tam najdeni rimski nagrobnik.” F. Pichler, Text zur arhaeologischen Karte von Steiermark /1879/ 20 pa ga je /po CIL III 5700 in str. 1049/ navedel pri Staršah. Tako nazadnje E. Weber, op. 38, 428/397; drugače S. Pahič, op. 28, 58.
46a. B. Saria, op. 28, 30 /22/, je prezrl, da je bil CIL III 4104 kot “napisni odlomek” samo pripisan k zaobljubnemu kamnu CIL III 4036 v Abramičevem Poetovio, 1925, 152/190. Tudi B. Jevre-mov, Vodnik po lapidariju 1, 1988, 106.
47.	V primerjavi s takim nagrobnikom iz Zreč /S. Pahič, Novi rimski napisi v Podravju, Arheološki vestnik 28, 1977, 86, sl. 14/in samostojnim kipom/ delom nagrobnika iz Čadrama /S. Pahič, op. 14, 333, sl. 11/ je videti, da skoro Grški kip — očitno gre za nekaj drugega.
48.	Zdaj je tam samo še del nagrobnika z ženskim oprsjem. Abramič, op. 46a, 19, sl. 2.
49.	B. Saria, op. 28, 67 ss. E. Weber, op. 38, ga med graškimi kamni nima.
50.	R. Bratanič, Nove najdbe iz Ptuja, Arheološki vestnik 5, 1954, 373 ss.
51.	Mitrov kamen /B. Saria, op. 49/ pa najbrž tudi žensko oprsje /op. 48/ bi prej sodila v hribovit okoliš Vurberka kot v rimsko obcestno naselbino.
52.	O tem že F. Pischinger, op. 29.
53.	Brez stvarnih dokazov, ugotovljenih gramoznih cestišč ni in so to seveda samo domneve. Zanimivo je, da se ujema premočrtni podaljšek srednje ceste v Staršah proti vzhodu s smerjo rimske ceste na Vičavi in v Orešju,čeprav tak potek zaradi še enega mostu čez Dravo ne pride v poštev.
54.	Doslej znan je le del zaobljubnega kamna z območja Hajdoš /Z. Š., Varstvo spomenikov 12, 1969, 89/, najden 5 m globoko v gramozu in od vode izpran, kar kaže, da ga je do tja zanesla Drava /iz Starš?/. Pri gradnji novega kanala Drave mimo Slovenje vasi in Hajdoš pa ni bilo drugih najdb /?/.
55.	R. Knabl, op. 34,5 ss, je omejil zgornjo mejo poantičnih sprememb toka Drave do 14. stoletja, na podlagi Zosimovih navedb pa je smer Drave v 5. stoletju opisal mimo Zgornje Hajdine, kar je odkritje ostankov mostu leta 1913 ovrglo. Tudi B. Saria, Pregled topografije Poetovia, Časopis za zgodovino in narodopisje 10/45, 1974, 225, je menil, da je Drava pričela izpodkopavati območje tabora “že v poznem rimskem času”. M. Abramič, op. 46 c, 21, je sicer menil, da je bil tabor na pozneje pozidanem prostoru v Spodnji Hajdini, vendar o tem kljub intenzivnim raziskovanjem zadnjih let o tem ni bilo nobene sledi.
56.	B. Saria, Blatt Ruj, 1936, karta 1:12.500. Lega mostu pravokotno na rečni tok izpričuje takratno smer Drave v smeri ob Studenčnici do terasnega vogala Skorbe, kakor je to podrobneje opisal že F. Baš, op. 35, 88: “... od Skorbe proti Budini”.
57.	To je jasno vidno na omenjeni karti /op. 55/ in zračni fotografiji sl. 1, prav tam.
58.	O tem B. Saria, op. 55, 31 ss. tudi najdbe pri Ristovcu /prav tam, 66/ so posamični predmeti, in je zato Sarieva domneva, da bi utegnili pripadati “zadnjim rimskim grobovom ob cesti proti Remisti”, neupravičena.
59.	Potek te domnevane ceste je vrisan na karti 1:12.500 pri B. Saria, op. 5. Novejša karta pri 1, Mikl-Curk, Poetovio v pozni antiki, Arheološki vestnik 29, 1978, 408/409 te smeri nima več. Na obeh pri Pischingerju, op. 29, 110 /tudi B. Saria, op. 5, 89/ omenjenih mestih je pisec z vrtanjem do globine 1 m ugotovil le mivkastopeščene plasti.
60.	S. Pahič, Arheološka najdišča v Slovenskih goricah, Topografski dnevniki in zapiski 4, Ogledi 1961. O temeljih in “številnih keramičnih ostankih” med Spuhljo in Zabovci /B. Saria, op. 56, 67/ ni bilo takrat ugotovljeno nič zanesljivega.
61.	B. Saria, op. 56, karta 1:100.000 /Pobrežje, Turnišče, Sv. Vid - Videm/. K temu še številna povojna odkritja, našteta v Arheoloških najdiščih Slovenije, 1975, 316, in tudi poznejša /varstvo spomenikov 15, 1972, 164 in 171, 17-19/1, 1974, 167/.
62.	Stojnci: B. Saria, op. 56, 69, in S. Pahič, op. 60, sl. kosa temeljev pri S. Pahič, op. 29, 209.
63.	Izročilo pri M. Vnuku /pismo F. Ferku 1. 3. 1916 — v Joaneju v Gradcu/: “Dale mi je pravil, da je od Vidma šla na Ankenstein in je še on reko, da od Broda pa gor do Dravez in še en par hiš zu tiste Steze. Jegov Dedek so mu pravli, da so tam negda kerčme bile. Leta 1851 pa je voda vse stergala in do Pulbacha še je bila in zdaj je vse tam Drava podkopala.”
64.	B. Saria, op. 56, med Stojnci in Forminom nima nič, v ptujskem muzeju pa hranijo bronasto čolničasto fibulo iz Placarovec /S. Pahič, op. 29, 104/.
65.	B. Saria, op. 56, 5; A. Smodič, Nove latenske najdbe na Dravskem polju, Časopis za zgodovino in narodopisje 35, 1939, 2 ss, in S. Pahič, Keltske najdbe v Podravju, Arheološki vestnik 17, 1966, 277 ss; 1. Mikl-Curk, Novo iz Formina, ter M. Jerman, Dva prazgodovinska grobova iz Formina, Arheološki vestnik 27, 1977, 135 ss. O rimski cesti tam: S. P., Formin, Varstvo spomenikov 9, 1965, 177, in 21, 1977, 209 ss.
66.	S. Pahič, op. 16, 290 ss, pril. 1; tudi Tednik 28, Ruj, 20. 3. 1975, štev. 11, str. 5: Cvetkovci.
67.	S Pahič, op. 16, 303, in pril. 1.
68.	S. Pahič, Arheološka najdišča, Mihovci, Tednik 29, Ptuj, 18. 3. 1976, štev. 11, str. 5.
69.	Zaokroženost naselbine je lepo spoznavna na večjem tlorisu, objavljenem v zloženki Ormož v bronasti dobi, ob razstavi v Ormožu leta 1987: na obsežni površini za okopi je raziskan le majhen del, večinoma bolj oddaljen od roba terase.
70.	Tloris stavb iz prvih izkopavanj pri: F. Kovačič, Trg Središče, 1910, 72/73; po katastrskem načrtu je najdišče oddaljeno 200 m od sedanje Drave.
DIE ZERSTÖRENDE DRAVA
ZUSAMMENFASSUNG
Ähnlich wie die Flüsse Sava bei Drnovo, die Savinja bei Šempeter und die Meža bei Zagrad wirkte auch die Drava zerstörend auf die urgeschichtlichen und römischen Fundorte. Über die urgeschichtlichen Fundorte gibt es keine verläßlichen Daten, weil aus dem Flußgerölle größtenteils nur Steinwerkzeuge eingesammelt wurden (Tabelle 1), über die beiden Siedlungen nahebei der Drava, Meljski hrib bei Maribor und Ormož, gibt es ebenso keine verläßlichen Angaben, daß sie durch das ünterspülen der Drava wesenhaft beschädigt wurden. Aus der Drava sammelte man bisher eine Gruppe von Metallgegenständen nur oberhalb Mariborski otok bei Kamnica ein, kleinere Flüsse erstreckten sich offensichtlich nicht bis zu bevölkerten Orten.
Ziemlich anders war es in der Römerzeit, als auch kleinere Wasserwege die antiken Siedlungen beschädigten, vor allem am südlichen Teil des Pohorjegebirges, wo der Fluß Dravinja und die Bäche Ložnica, Bistrica und Devina zuerst die Teile der Römerstraße Celeia -ir Poetovio etwas zerstört hatten und sie dann mit Schwemmerde aufschütteten, östlich von Ptuj verursachte eine derartige Zerstörung der Bach Pesnica zwischen Moškanjci und Gorišnica, die Drava zwischen Cvetkovci und Mihovci sowie zwischen Formin und dem kroatischen Gebiet, im Norden der Fluß Mura zwischen St. Martin und Gaberje. Der Autor dieses Artikels läßt die Möglichkeit zu, daß die Drava die römischen Gebäude bei Miklavž na Dravskem polju und Loka, zwei an römischen Hügelgräbern reiche Orte, weggeschwemmt hatte, weil dort keine Baureste gefunden wurden. Besonders stark mußte offensichtlich die zerstörerische Kraft der Drava bei Starše gewesen sein, wo man eine größere Anzahl von Marmordenkmälern noch vor 1818 fand und die man beim Bau bzw. bei der Renovierung der Kirche gebrauchte, einige von ihnen wurden später an das Grazer Museum weggegeben. Besonders viele solche Steine wurden im Jahre 1838 im Flußbett der Drava gefunden, als deren Wasserstand sehr niedrig war. Diese Steine wurden dann an das Schloß Vurberk, die Stadt Ptuj und an das Grazer Museum verteilt, einige blieben an ursprünglichem Ort (Tabelle 2), aber alle blieben bis heutzutage nicht erhalten. Die Steine stammten größtenteils von Gräbern und Grabkammern, einige waren beim Bau von Tempeln gebraucht, dafür spricht eine große Anzahl von Baublöcken, in Starše hatte man bereits zuvor einen Meilenstein aus der Zeit des Kaisers Hadrian gefunden. Der Großteil der auf den Inschriften erhaltenen Namen spricht für die eingewanderten Italiker, der Ort selbst war offensichtlich eine Station auf der Straße zwischen Poetovio und Flavia Solva, die vermutlich genauso (zwischen Starše und Spodnja Hajdina) von der Drava zerstört wurde.
Die Drava verursachte große Zerstörung vor allem in der Stadt Ptuj, wo sie in der südlichen Einbucht in einem großen Bogen den römischen Feldlager und einen mit Zivilisten besiedelten Stadtteil wegschwemmte. In ihrem späteren Lauf zerstörte die Drava auch einige Teile von Vičava. Man weiß aber nicht ganz genau was mit den Orten östlich von Ptuj geschehen war, weil der archäologischen Boden bis Videm
wahrscheinlich noch im ganzen erhalten geblieben ist, die Anlehnung des jetzigen Flußbettes an das Hügelland Haloze zerstörte möglicherweise nur das Straßennetz, die römischen Gebäude in Stojnci blieben wahrscheinlich völlig unbeschädigt. Die bogenförmige Einbucht in Formin zerstörte keine Gräber und Gebäude, sondern nur die Römerstraße in Richtung Kroatien. Bei Ormož gab es keine römischen Fundorte in der Nähe des Flusses, die römischen Gebäude und die altslavischen Grabstätten zwischen Grabe und Središče konnte die Drava trotz der Nähe des jetzigen Laufes nicht erreichen.
Karta 1: Sedanji in nekdanji tokovi Drave pri Miklavžu na Dravskem polju — časovno zaporedje ni preverjeno. Najdišča: na prvi terasi ob reki (246 m): 1. rimska stavba v Dogošah (uničena) in 2. antična gomila v Loki (okrog Miklavža je ta terasa večinoma odplavljena); na drugi terasi (254 m): 3. antične gomile pri Dogošah (uničene), 4. antične gomile pri Miklavžu, pod njimi v zajedi stare Drave na prostoru nekdanje prve terase, 5. “potopljeno mesto”.
Ul '
w
Xv-.Vi afta! SH
■
Karta 2: Starke Drave pri Staršah — Šentjanžu v zadnjih sto letih. Soočenje dveh kart, staroavstrijske 1:75.000 (Pragerhof und Wind. Feistriz) iz leta 1914 in zadnje jugoslovanske 1:25.000 (Ptuj — zahod) kaže, da se glavni tok reke v tem obdobju ni spreminjal. Za vijuganje struge je tod najznačilnejši skoraj pravokotni tok do vznožja Slovenskih goric, ki opozarja na podobne prejšnje smeri v sedanjih zajedah na dravskopoljski strani. Crta rimske ceste Poetovio — Flavia Solva tem območju, nekajkrat prekinjana z Dravo, je le domneva pisca (pri Staršah je bil ob tej smeri odkrit rimski grob s pozlačenima zapestnicama in grško posodico, ne prav daleč od rimskih nagrobnih kamnov v Dravi).
Karta 3: Po legi mostu in stanju v spodnjem delu Ptuja domnevan tok Drave v zgodnji antiki (F. Baš, ČZN 28, 1933, 86 ss), prikazan na arheološki karti Ptuja v Blatt Ptuj (1936) s prikazi skrajnih prejšnjih in poznejših zajed rečnih strug v južna (Spodnja Hajdina, Turnišče idr.) in severna obrežja (nižine na spodnjem Ptuju, okrog železniške postaje ter med Rogoznico in Spuhljo).
Karta 4: Ostanki in prekinitev rimske ceste pri Forminu: zgoraj — ob zadnjem raziskovanju pred gradnjo dravskega kanala, in spodaj — sedanje stanje. Ker po zadnjih profilih vzhodno od nekdanje gramoznice v podaljšku preme črte ni bilo sledov cestišča, je morala cesta že tam rahlo zaviti na desno (str. 153).

Karta 5: Manjkajoči odsek rimske ceste med Cvetkovci in Mihovci je prepričljiv dokaz do 4 km širokega vijuganja dravskih strug, ki so segale v poantičnem obdobju do sedanje ceste Cvetkovci — Trgovišče, kjer je na vzhodnem koncu vasi še ohranjen kratek kos rimskega cestišča.
Karta 6: Vzhodno nadaljevanje pri Forminu prekinjene rimske ceste na hrvaškem ozemlju pri Križovljan Gradu. Spust v vseku (“Šanc” — M. Fulir, Razprave SAZÜ 6, 1969, 369) kaže s svojim zavojem očitno na smer pravokotno k Dravi, ki naj bi tako že v rani antiki tekla blizu današnje struge, kar nakazuje več možnosti nadaljnjega poteka proti Forminu.
Karta 7: Sodobni tok Drave med Ptujem in Središčem s pikčasto) označenim aluvialnim območjem njenih selitev. V polkrogih označeni odplavljeni deli rimskih cest: 1. v Gorišnici med Moškanjci in Zamušani — 1870 m (razdejala Pesnica), 2. pri Trgovišču med Cvetkovci in Mihovci — 3400 m, 3. med Forminom in Križovljan Gradom — pribl. 6400 m (tu zanesljiv potek ni ugotovljen — več možnosti) in 4. pri Strmcu med Vratnim in Komarom — pribl. 2400 m. Zanesljivi dokazi rušenja antičnih stavb so samo na Ptuju (vojaški tabor) na Spodnji Hajdini, mestni deli na Vičavi).

IVA MIKL-CÜRK
ARHEOLOŠKI VIR K VLOGI ŽENSKE V RIMSKEM PTÜJÜ
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 UDK 904(497.12 Ptuj)396
Dr. IVA MIKL-CÜRK, Cimpermanova 5, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Analiza grobnih pridatkov iz celotnega življenja rimskega Ptuja je vzpore-jena z informacijami iz pisnih virov ter iz drugih grobišč v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena manjša skupina grobov iz vzhodnega velikega grobišča v Ptuju, rezultat zavarovalnih izkopavanj leta 1962. Tudi to gradivo ne nasprotuje ugotovitvam, da je bila vloga žene v javnosti posredna, da pa je ohranjala pravico ali celo dolžnost do svoje etnične identitete.
ABSTRACT
The analysis of grave goods from the entire life of the Roman town Poetovio has been compared with the information from the written sources and other grave fields in Slovenia. The author has presented a smaller group of graves from the eastern necropolis in Ptuj, the result of protective excavations in 1962. Moreover this information base isn’t opposed to the conclusions that the role of a woman in the public was indirect, but she was preserving the right or even the obligation towards her ethnical identity.
O	vlogi ženske v rimski dobi, zlasti o nekaterih razsežnostih te vloge, nam je spregovoril rimski čas sam s svojimi besedami v ohranjenih besedilih, najbolj jasno morda v raznih pravnih drobcih (za prvo spoznavanje PWRE npr. matrimonium, connubium), nastalih v raznih časih dolge zgodovine rimske državnosti. Naslednjo veliko skupino podatkov k zanimivemu vprašanju so prispevali številni napisi in likovne upodobitve v raznih deželah, ki jih je tako ali drugače dosegel pa tudi temeljito preoblikoval rimski vpliv. Kako se lotiti vprašanja, ki nas zanima, je s pomočjo takega gradiva pokazal pri nas J. Sašel v nekaterih svojih prosopografskih študijah (Šašel 1993), J. Klemenc pa je opozoril,pri analizi šempetrskih ženskih portretov (Klemenc 1959) na delež, ki je šel ženi pri ohranjanju rodovnega izročila. Rimski Ptuj je v to drugo skupino virov tudi prispeval svoj delež. Srečamo mnogo odtenkov. Predstavljajo se nam žene provincialnega, staroselskega porekla, kar jasno označujejo njihova imena (npr. CIL III 10883, sicer Moczy 1959), predstavljajo se nam v skupinah, ki dajejo slutiti še obstoj tradicionalne družine te predrimske skupnosti. Nato srečamo ženo, na katere nagrobniku je zapisano ime Ogleja kot domačega kraja (IL Jug 1154), in s tem je nakazana nekoliko tudi Granijina usoda (in vloga), srečamo pa tudi sužnjo osvobojenko (CIL III 10878), ki opravlja poslednjo službo ob pogrebu svojega gospodarja Cassija Celerja, s katerim jo je skoro gotovo vezalo spolno partnerstvo. O tem nič ne vemo in samo ugibamo lahko, ali je bilo prisiljeno ali pa tudi čustveno in toplo. Ptuj ponuja še nekaj več; in sicer v velikem okviru noriško panonske likovne umetnosti, ki predstavlja tudi ženski nakit in zlasti noriško ženo v vsem sijaju njene noše. Ta umetnost je izkaznica ene redkih etničnih skupnosti v rimskem imperiju, kjer je ostal ohranjen del stare identitete (prim. Garbsch 1977, Diez 1977, Hudeczek 1977). V sklopu noriškopanonske likovne umetnosti nam Ptuj ponuja tudi reliefe, posvečene Božanskim Dojnicam Nutrices Augustae (najbolj zgovorni objavljeni Tušek, 1985 a). Tu srečamo več, nasploh ne pogostih, prizorov, ki odstirajo pogled v kotiček, navadno skrit očem, pogled za ognjišče, med kuhinjski pribor, pogled v prakso oblačenja otrok in povijanja dojenčkov, v svet toplega gnezda, pravljic in čarovnije, svet, kjer so bile žene same s seboj, s svojo močjo, vražami in z začetkom življenja. Tudi ti ptujski viri, ne nasprotujejo povzetkom, ki jih sicer srečujemo v velikih sintezah o rimski dobi. Svobodni ženi je šla v rimski dobi poleg naravne tudi pravno določena vloga, celo neka gospodarska samostojnost, a vse vendarle v tistem okviru, ki ga zajema civilno pravo. V javnem življenju družbene skupnosti ženine pravno določene vloge seveda ne zaznamo. To je ugotovitev, katere skoro gotovo ne bo mogoče prav dosti dopolniti, saj gre za čas in družbo na določeni stopnji razvoja, in ta je spoloma določil okvire delovanja. Toda pisni (in likovni) viri niso edini viri, ki jih je mogoče uporabiti za vprašanje našega trenutnega zanimanja. Premoremo tudi tvarni arheološki vir in ta posega nekoliko celo v človekovo intimo. Želim ga nekoliko analizirati. Govorim o analizi grobnih pridatkov.
ANALIZA GROBNIH PRIDATKOV
Tudi ta vir obremenjuje mnogo omejitev. Prva omejitev je gotovo pomanjkljiva ohranjenost grobišč in grobov. Druga omejitev je dejstvo, da je
pogreb v mnogih razsežnostih zelo simbolno in konformistično dejanje, da se je v raznih družbenih okoljih in raznih obdobjih rimskega časa zelo razlikoval. Nadaljnja omejitev je dejstvo, da na osteološkem gradivu žganih grobov dolgo niso bile mogoče analize (in so dejansko opravljene le za neznatno število grobov) glede pokojnikovega spola. Naposled za konkretno najdišče nič ne vemo o mislih pokojnikovih svojcev, nič ne vemo o mišljenju pogrebcev, razen tistega, kar nam ohranjajo na začetku omenjeni pisni viri; ti imajo pa za konkretno okolje lahko povsem omejeno veljavo.
Pri nas je sistematično v večji meri analizirala pridatke v žganih grobovih s starih izkopavanj v Ljubljani Sonja Petru (S. Petru 1972, preglednica 2) in nam pokazala, kako se moramo naloge lotiti. Med več kot tisoč grobnimi enotami je določila nekako 9% ženskih in 8% moških grobov, s tem da so bili pri večini tako določenih ženskih grobov zrcalo, uhani ali zapestnica, medtem ko so bile. fibule celo manjkrat grobni pridatek pri ženskah kot pri moških. Takoj naj pa omenim vznemirljiv podatek iz objave enega emonskih grobov. Ta podatek lahko namreč takoj izniči vse, kar nameravam početi. V žganem grobu Pl 732 (Plesničar Gec 1972) so izrazito “ženski pridatki”, kostna analiza (Wierczinska 1978) pa je pokazala, da je bil v grobu pretežno pepel mladega moškega in samo delno dekleta. Fantazija arheološke interpretacije bi mogla razjasniti z bolj ali manj drznim konstruktom tudi to posebnost, a za sedaj je bolj prav, da ta izjemni primer štejemo za nerešen in hkrati, da izjema za sedaj ne more vplivati na večkrat presku-šeno delovno metodo. Večji odstotek grobov bi mogel biti zaradi elementov noše določljiv v Šempetru (Kolšek 1976). Toda tu gre za nekaj krajše obdobje in brez dvoma za prebivalstvo enotnejših navad kot v mestih.
Za naše sklepe o Ptuju sem lahko analizirala najprej grobne celote, zapisane v Ferkovih počitniških dnevnikih in Fischbachovi inventarni knjigi Deželnega muzeja v Gradcu (podrobneje o virih za spoznavanje ptujskih grobišč Miki Curk 1990), nato nekaj (verjetno nepopolnih) grobnih enot, zapisanih v stari inventarni knjigi Pokrajinskega muzeja Ptuj ter vse pozneje objavljeno grobno gradivo. Temu dodajam za podroben prikaz uporabljene delovne metode še opis 49 grobnih enot z zavarovalnega izkopavanja leta 1962 v vzhodnem velikem grobišču (Trubarjeva ulica), ki je zaradi spleta okoliščin (risbe inventarjev so se v tiskarni zgubile) ostal neobjavljen. Grobnih enot, dasi še čakamo na objave večine s podatki zelo bogatih izkopavanj po letu 1975, tako niti ni malo. V njih pa je toliko gradiva, da omogoča vsaj za del grobov določiti spol pokojnika tudi v žganih grobovih in dovoljuje s sestavo tudi nekaj ugibati o temi, ki nas zanima. Vendar moram takoj poudariti, da tudi gradivo, ki sem ga uporabila v svoji analizi, ni primerljivo takoj in brez interpretacije. Grobne inventarje iz zahodne nekropole poznam samo delno neposredno, tako da sem mogla gradivo tudi datirati. Delno sem morala za datacijo tega gradiva uporabljati analize materialne kulture v Dissertationes Pannonicae (zlasti Bonis 1942, Patek 1942). Tako velja samo del sklepov za časovno jasno opredeljenih. Pri nedatiranem gradivu iz zahodne nekropole sem si pomagala, ko sem opredeljevala spol pokojnika, samo z naravo in funkcijo predmetov.
Ko govorimo o Ptuju, moramo omeniti, da priložnostno srečujemo tudi v starejših objavah sem in tja oznako, da gre za moški ali ženski grob. Opredelitev pri skeletnih grobiščih je lažja, dasiravno je izredno malo gradiva tudi antropološko obdelanega. (Na Ptuju je del gradiva z nekropole na Zg. Bregu v 70. letih analizirala A. Wierczynska, a svojih izsledkov žal ni objavila.) Vendar smo arheologi s svojim skromnim osteološkim znanjem vsaj del gradiva tudi pravilno določili. Na Ptuju je še povsem nedotaknjena tema analiza osteološkega gradiva iz žganih grobov (in žal vse do zadnjih let v skladu s splošno veljavno prakso izkopavanj takega gradiva v večji meri nismo niti shranjevali). Zelo pomemben prispevek za odločitev o spolu pokojnika oz. o značilnih predmetih, ki so spremljali moža ali ženo, je detajlni študij materialne kulture. V zvezi s ptujskim gradivom moramo najprej opozoriti na analizo členov noriškopanonske ženske noše (Garbsch 1965), ki je pokazala, da so fibule in okovani pas nosile žene. Pomembna je tudi analiza prstana (Korošec P. 1993) ali fibul s čebulastimi glavicami (Jevremov 1990), oznake družbenega položaja moškega ob koncu 4. stol. Seveda pa je za posamezne potankosti uporabnih še mnogo analogij v objavah materialne kulture po imperiju.
Tudi v ptujskih nekropolah ugotavljam razmeroma velik odstotek grobov s pridatki, kjer ni mogoče določiti spola pokojnika. Domnevam pa; da more tudi pri ptujskih žganih grobovih opredeljevati pokojnika kot žensko zlasti pridano zrcalo (3-4% grobov s pridatki), noriškopanonska noša z okovjem in parom fibul (ali posamezni element te noše, pribl. 5% grobov s pridatki), skrinjica ali elementi zanjo ( pribl. 2% grobov s pridatki), uhani ali drug nakitni element, zanesljivo ženski, ker ga kot takega posredujejo upodobitve iz ustreznega obdobja (0,5% grobov s pridatki).
Odstotek je za sklepe seveda zelo majhen. Toda če primerjamo število znanih nagrobnikov z verjetnim številom prebivalstva, je odstotek grobov s pridatki večji in temu primerno torej bolj izpoveden. Med drugim moramo prav gotovo upoštevati, da se nam žgani grobovi višjega sloja v grobnih kapelah niso ohranili (prim. tudi Miki Curk 1990). Nagrobniki nam brez dvoma v večini predstavljajo srednji razred, razred, ki pa je do določene mere za razmere v družbi najbolj reprezentativen. Menim, da moremo ta sloj iskati prav tako tudi v grobovih z opaznejšimi pridatki. Na tak način pa potem sklepam, da odstotki, kolikor jih moremo opredeljevati, vendarle omogočajo do tistega dela prebivalstva rimskega mesta, ki je to mesto najbolj opredeljevalo.
Vsekakor pa ne moremo pustiti ob strani dejstva, da so s pomočjo pridatkov določali tudi etnično pripadnost pokojnikov. Etnos je toliko pomemben za vprašanje, ki nas zanima, da moramo to razsežnost tudi obravnavati, že zaradi izpovedi ohranjenih členov noriškopanonske noše. L. Plesničar-Gec (Plesničar Gec 1985) je razmerja med etničnimi skupinami emonskih prebivalcev določala predvsem z načinom pokopa in priljubljenostjo uvoženega gradiva. Podobno metodo sem tudi že uporabila pri obravnavi nekaterih problemov rimskega Ptuja in se mi zdi, da morem priti tudi zdaj z njo do določenih rezultatov. Pokope v žarah s pokrovi, zlasti v steklenih žarah in amforah, bi slej ko prej štela za italski element. Opozorilo na rimski, italski
način pogrebnega kulta bi mogli biti v grobovih 1. stoletja (ko so bila ločevanja po etnični pripadnosti še opazna in izpovedna za vprašanje, ki mu sledimo) še oljenka in kozmetika, nekaj pa tudi sestava pogrinjka posod, pridanih v grob. Pri tem ugotavljam v zahodni nekropoli in grobovih 1. stoletja za kar 30-35% grobov s pridatki, da so pokopani v žarah in prav toliko da imajo oljenko, 10-15% grobov s pridatki ima zanesljivo kozmetične pripomočke'(instrumente, zrcala, tudi dišavnice posebnih oblik), toda skoraj 20% skrinjico ali elemente noriškopanonske noše. Vlogi jantarja v grobnem kultu in možnostih rodovnih opredelitev tistih, ki jih je spremljal v grob, tu ne moremo slediti. Prav tako mislim in želim posebej poudariti, da je odločitev glede etnične pripadnosti posameznega pokojnika ali pokojnice lahko zelo dvomljiva; odstotki v celotnem grobišču oziroma vsaj v večji skupini grobov pa so tisti podatek, ki po moje more prikazati nekaj dejanskega stanja v mestu.
VZORECTZ TRÜBARJEVE ULICE
Preden pogledamo, kaj sklepov nam je posredovalo tako analizirano gradivo, preletimo še mali vzorec grobov iz Trubarjeve ulice. (Izkopavali smo februarja 1962 tako, da smo z Janezom Gojkovičem in Martinom Zebcem med tedaj še ročnim kopanjem temeljev za stanovanjski blok sproti ugotavljali in potem izkopavali posamezne grobove. Odtod tudi nekoliko nelogično številčenje.)
Grob 1: Močno poškodovan žgan grob, verjetno brez konstrukcije, v plasti ohranjen vrč in črna skodelica.
Grob 2: Močno poškodovan žgan grob verjetno brez konstrukcije, kjer so ležali v plasti rdečkast vrč, noga kadilnice in medeninast sesterc (verjetno iz 1. pol. 2 stol)
Grob 3: Sledovi žganine do rei. gl. 0,6 m in v njej oljenka z žigom.
Grob 4: Ohranjena žganina brez konstrukcije, sega do rel.gl. 0,7 m. V njej drobci rdečih pladnjev.
Grob 5: Sega do rei. gl. 0,8 m. Obdan s pokonci postavljenimi tegulami. Brez pridatkov.
Grob 6: Do rei. gl. 0,6 m, brez konstrukcije in brez pridatkov.
Grob 7: Do rei. gl. 0,8 m, brez konstrukcije in brez pridatkov.
Grob 8: Sega do rei. gl. 0,75 m, debelina žganine 0,3 m. Bil obložen s tegulami. V plasti le drobci keramike. Ob tem grobu na vzhodni strani močna plast oblic 3-4 m2 nepravilne oblike, tlak poti ali substrukcija nagrobnika.
Grob 9: Šibki sledovi žganine.
Grob 10: Žganina v rei. gl. 0,6 m, verjetno brez konstrukcije.
Grob 11: Pravokotna grobnica v vel. 1,1 x 0,45 m zložena iz zidakov v^I. 26 X 14 X 5 cm. V plasti neznatni drobci keramike in malo žganine ter nečitljiv bakren novec 2. ali 3. stol.
Grob 12: Šibki sledovi žganine.
Grob 13: Do rei. gl. 0,8 m segajoč, s tegulami obložen grob, ki meri 0,87 x 0,6 m v tlorisu. Kot pri drugih v tlorisu pravokotnih grobovih je tudi pri tem daljša stranica orientirana v smeri VZ. V plasti drobci rdečkastih vrčev.
Grob 14: Do rei. gl. 0,9 m sega grob brez konstrukcije, v plasti je bilo nekaj žganine, odlomki črnega lonca z meličastim vrezom in vboklo dno manjšega rdečega vrča.
Grob 15: Do rei. gl. 0,8 m segajoča plast žganine groba brez konstrukcije. V plasti drobci lonca žare, globoka skodela iz temne keramike s peskom, siv krožnik, dva rumenkasta vrča, od katerih je eden premazan znotraj s temno židko maso, in siva posodica. Majhni odlomki oljenke z žigom.
Grob 16: Malone brez plasti v rei. gl. 0,9 m. Rdeč jajčast lonec žara iz keramike, mešane s peskom, sivkasta oljenka z žigom CRESCE in kosi večjega rdečkastega vrča.
Grob 17: Dobro ohranjen grob brez konstrukcije in pravokotnega tlorisa vel. 1,45 X 0,6 m (daljša stranica orientirana VZ). Plast z izrazito žganino sega od 0,6 do 0,9 m rei.globine. Stene vkopa so izrazito ožgane. Pridatki so 4 rumenkaste keramične kadilnice, majhna rumenkasta keramična čaša čepek, siv keramičen krožnik in pokrov, fajančna posoda s svetlomodro glazuro, ogledalo, dvoročajna posodica tenkih sten z barbotinom, 2 sivkasti oljenki z žigom FORTIS, ena z nečitljivim žigom in reliefna volutna oljenka.
Grob 18: S tegulami, slabše spoznavnega tlorisa. Plast žganine v rei. gl. 0,8 0,9 m. V njej drobci keramike (velik rdeč vrč) in bakren novec (Titus 79-81) in še eden, nečitljiv.
Grob 19: Delno ohranjen grob brez konstrukcije z močno ožganimi stenami. Odlomki večjega rdečega vrča s prstanasto nogo in črnim premazom.
Grob 20: Do rei. gl. 0,9 m segajoč z zidaki obložen delno ohranjen grob. Ohranjene le nekaj žganine.
Grob 21: Do rei. gl. 0,6 m segajoč grob brez konstrukcije, ki meri v izrazito pravokotnem tlorisu 1,1 x 0,55 m. Pridana rumenkasta čaša tenkih sten in sivkasta oljenka z žigom in vrč in krožnik v fragmentih ter železen žebelj.
Grob 22: Obložen s tegulami, segajoč v gl. 0,8m, delno ohranjen. V njem so odlomki več posod, med njimi zanesljivo dva vrča.
Grob 23: V rei. gl. 0, 75 m drobci keramike in dva rdečkasta vrča v tenki sledi žganine.
Grob 24: Do rei. gl. 0,75 m sega poškodovan grob, sestavljen s tegulami in imbreksi, verjetno strehasto pokrit. V njem oljenka z žigom in žebelj.
Grob 25: S tegulami obložen bolje ohranjen grob leži v gl. 0,5 0,9 m. V žganini so bili najden žebelj in drobci čaše ter krožnika.
Grob 26: Grob, obložen s tegulami je segal do rei. gl. 0,7 m in bil izrazito izpraznjen.
Grob 27: Grob s tegulami v rei. gl. 0,6 m. V drobni plasti poškodovan rumen vrč, svetlosiva jajčasta čašica, rdečkasta čašica, rdečkast miniaturen vrček, rdečkast rdeče premazan^ krožnik in okrogel črn predmet (premer 3 cm) židke konsistence. Dr. A. Šercelj je predmet ljubeznivo analiziral in mi v pogovoru posredoval mnenje, da je šlo vsekakor za organsko snov, verjetno neko smolo, o kateri pa ni mogel reči več.
Grob 28: Grob brez konstrukcije sega do rei. gl. 0,6 m in v plasti so stali dva rjavkasta vrča in še stekleničasta lončena posoda iz rdečkaste keramike s peskom ter fragmenti sive oljenke z žigom.
Grob 29: V rei. gl. so ostanki groba, verjetno obloženega s tegulami in v njih rdeč vrč, svetlordeč krožnik s spranim rdečim premazom ter odlomki sive in rdeče keramike, tudi sive skodelice tenkih sten s temnejšim premazom.
Grob 30: Do rèi. gl. 0,6 m sega grob brez konstrukcije z izrazito kvadratno jamico,ki meri 0,6 x 0,6 m. Plast je debela 25 cm in v njej vrč ter odlomki kadilnice.
Grob 31 : Do rei. gl. 0,6 m sega grob brez konstrukcije. V plasti žganine so drobci krožnikov in vrčev.
Grob 32: Do rei. gl. 0,7 sega 0,3 debela plast groba, ki je obložen in počez pregrajen z navpik postavljenimi zidaki, signiranimi z M. VLP. SEVE. V vzhodnem delu žganina in drobci keramike. V večjem zahodnem delu pa močno oglena plast, na tej pepel in prežgane kosti, 2 svetlordeča krožnika, tudi s premazom in rdečkasta vrča, rdeč lonček z vodoravno poudarjenim ustjem in premazom, steklen balzamarij, steklena kroglasta čaša iz svetlo olivno zelenkastega stekla, žebelj in medeninast novec (dupondij, Hadrian 117-138)
Grob 33: Brez konstrukcije, samo nekaj žganine v rei gl.0,9 m.
Grob 34: Do rei. gl. 0,9m ohranjena le tenka plast žganine na dnu in drobci rumene čašice.
Grob 35: Do rei. gl. 0,8 m sega plast groba brez konstrukcije in v njej reliefna volutna oljenka z likom Lune, odlomki čaše, druge keramike in od ognja deformirani drobci modrozelenega stekla.
Grob 36: Do rei. gl. 0,8 m sega grob brez konstrukcije z izrazito 20 cm debelo plastjo žganine vel. 0,3 x 0,4 m. Vitek vrč, kadilnica in krožnik v fragmentih.
Grob 37: Grob brez konstrukcije sega do gl. 0,6 m. V plasti je bila dišavna steklenička iz zelenkastega prozornega stekla in sivkasta poškodovana oljenka FORTIS.
Grob 38: Grob brez konstrukcije sega do rei. gl. 0,6 m. V skromni plasti so bili drobci keramike in modrikasta steklena dišavna steklenička s kapljastim trupom.
Grob 39: Grob brez konstrukcije sega do rei. gl. 0, 8 m .V plasti žganine sta siva oljenka z žigom FRONTO in drobec sive keramike.
Grob 40: Do rei. gl. 0,6 m sega grob brez konstrukcije. V plasti drobci keramike in sivkasta reliefna oljenka.
Grob 41: Do rei. gl. 0,8 sega grob brez konstrukcije in pridatkov.
Grob 42: Do rei. gl. 0,6 sega grob brez konstrukcije z odlomki vrčev iz rdečkaste keramike in krožnika ter pokrova iz sivkaste keramike ter del stene rheinzabernske sklede Drag 32.
Grob 43 : Do rei. gl. 0,8 sega plast groba z odlomki tegul in žganine. Poleg groba v sterilni plasti je ležal trikoten odlomek pohorskega marmora.
Grob 44: Do rei. gl.0,6 m sega grob brez konstrukcije, kjer je v žganini malo drobcev tegul, nato še rdeč vrček z livčkom, rjavkasta oljenka z žigom in masko ter steklenička iz modrozelenega stekla.
Grob 45: Do rei. gl. 0,8 m sega plast zdrobljenih tegul in imbreksov ter žganine. V plasti 2 rumena vrča in fragmenti še dveh, 4 dišavne stekleničke iz modrikastega prozornega stekla, čaša v obliki cvetličnega lončka iz rdeče puste keramike s počrnjeno površino, rumena keramična čašica, odlomki oljenke z žigom VIBIANI ter drugi keramični drobci in nečitljiv bakren novec iz konca 1. ali zgodnjega 2. stol. ter železen žebelj.
Grob 46: Šibki sledovi žganine.
Grob 47: V rei. gl. 0,6 1,1 m leži s tegulami obložen grob, že prej povsem izpraznjen. Tik ob njem na zahodu v rei. gl. 0,6 m pa plast sipa, zdrobljena opeka, pesek.
Grob 48: V rei. gl. 0,7 m sled groba brez konstrukcije, vidna v obliki tenke plasti žganine.
Grob 49: V rei. gl. 0,6 m ostanki groba v obliki tegul, celega in delov rumenkastega vrča, krožnika in pokrova iz rdečkaste keramike in pokrova ter drobec stekleničke z znakom na dnu in oljenke z žigom CERIALIS. Dva nečitljiva bakrena novca iz 2. stol. Blizu tudi ^drobec preperelega pohorskega marmora.
ANALIZA VZORCA GROBIŠČA
Ugotavljamo, da so pred nami grobovi dokaj enotno pokopanega dela vzhodnega obcestnega grobišča. Opažamo majhne razlike v relativni globini, kar najprej dokazuje, da je bila površina terena od rimskih časov do leta 1962 razmeroma malo spremenjena. Grobišče je bilo oblikovano po bližnji itinerarski cesti, saj leži tik severno ob glavni cesti na vzhod. Novci in značilnosti predmetov nam kažejo, da gre za grobove celotnega 2. stoletja.
Posamezni elementi (sip, ostanki marmora, plast oblic) kažejo, da gre za del grobišča, ki je bil tudi arhitektonsko oblikovan, razdeljen morebiti celo na parcele in imel vsaj delno tudi nadzemske nagrobnike. Vsekakor pa se izkopani grobovi izrazito družijo v skupine, dasiravno moramo domnevati, da gre velika cezura med grobovi 39, 40 in 47 nekoliko tudi na rovaš poznejših poškodb terena in ne moremo izključiti možnosti, da je ležal tudi na tem zemljišču posamezen grob. Ker gre na obravnavanem delu le za majhen del vzhodnega grobišča, katerega nekaj drugih predelov nam je že dostopnih v objavah (predvsem Kujundžič 1982, tudi Jevremov 1981, Tušek 1993), bi pa za zdaj vendarle verjela, da gre pri grobovih 5, 6, 7, 8, 10-25 in 49 za izrazito grobišče neke smiselno povezane skupnosti. Skupini grobov 28-39, 48 in 40-46 sta manj izraziti oziroma nepopolni.
Ce gledamo način pokopa, ne najdemo, prav tako kot drugje v istem času, nobenih pravil. Oblaganje grobne jame, verjetna lesena skrinjica ali preprosta jama se pojavljajo v vsem času, ki ga zajema naše grobišče enakomerno. Razmeroma dosti grobov je s pridatki, saj moramo pomanjkanje pridatkov pripisati vsaj v dveh primerih (grob 26 in 47) tudi poznejšemu posegu v grob, bržčas že novodobnemu kopanju za arheološkimi predmeti. Izrazito zaznavamo primere, ko so v grob zasuli odpadke pogrebne pojedine in na sip umetelno zložili pridatke (grob 32). Pravil ni tudi glede izbora pridatkov. Pa vendarle, ko natanko analiziramo posamezno skupino, zlasti skupino med grobovi 10 in 25, se nam zdi, kot da gledamo pred seboj pravo družino ali še raje gospodinjstvo. V srednjem pasu (grobovi 18, 17, 19,11, 21) bi mogel ležati v skrbneje oblikovanih in opremeljenih grobovih pepel uglednejših članov skupine (bodisi svobodnih bodisi drugače uglednih), ob njih pa grobovi “otrok”, res otrok, pa tudi sužnjev, delavcev v delavnici, služinčadi ali drugače odvisnih oseb. V večini teh grobov bi pa komaj mogli po merilih, ki so nam na voljo in sem jih spočetka predstavila, ločiti “ženske” in “moške” grobove.
V obdobju, iz katerega je del grobišča, ki ga obravnavamo, je (to vidimo tudi v nekaterih drugih delih ptujskih nekropol) nižji srednji razred Ptuja (verjetno predvsem iz obrtniškoproizvodnega sveta, kakršen se je mogoče začel tvoriti že v spremstvu legije) pogrebno daritev opravljal predvsem z umetelno sestavljeno pojedino in daritvijo jedi in pijač pokojniku in podzemeljskim duhovom pa tudi z oljenkami, dišavami in novcem, polagal pa le malo pozornosti na to, da bi pokojnika spremljal kakšen drug predmet, ki ga je imel v vsakdanjem življenju. Izjema, ki to pravilo po moje še potrjuje, je grob 17. Ta grob bi mogli z več pravice označiti za grob žene. Tu živi v zgodnjem 2. stoletju še zlasti v nekaterih delih zahodne nekropole zelo živa navada iz 1. stoletja, polagati zrcalo in druge kozmetične pripomočke v grob, srečamo pa tudi fajančno dišavnico, ki je vsebovala vsaj iz Italije, če ne od bolj daleč uvoženo dišečo snov. Tak predmet je moralo biti tudi zaradi vsebine gotovo nekaj teže nabaviti (pa naj ga je že kdo nalašč prinesel od daleč ali je bil preprosto dražji pri trgovcu), moral je torej nekaj pomeniti onemu, ki ga je imel. Skratka, ne morem si kaj, da ne bi na trenutni stopnji našega spoznanja videla v grobu 17 groba matrone, ki je cenila vsebino svoje skrinjice z doto in so ji zato pogrebci položili v grob vsaj nekaj tistega,
kar je za živa rada jemala v roke. Če grob 17 tako razlagamo, potem se nam toliko bolj zdi, da so v okolne grobove zasuli pepel vseh drugih sorodnih članov matronine družine, enako kot pepel poslov, vse, ko je prišel njihov čas...
Oblike izdelkov, zlasti posode, kažejo sicer vse po vrsti “rokopis” ptujskih lončarskih delavnic. Nekaj oblik sodi v provincialno oblikovno zakladnico, tako zlasti lončki in kadilnice (podrobneje o tem Miki Curk 1987). Vendar je gradivo pred nami le izrazito “rimsko” gradivo, v rabi so enoročajni vrči, krožniki, skodelice tenkih sten, oljenke, dišavnice, v grobu je denar za plačilo Haronu, skratka po izboru predmetov moramo reči, da so pred nami grobovi temeljito “romaniziranih”, v “topilnem loncu” rimske politike že sto in več let mešanih in prilagajanih prebivalcev, pa naj so njih rodovne korenine tičale v okolici Ptuja ali pa so jih pripeljali za tako in drugačno delavnost v mesto posamezno ali v skupinah. Pripomočki, ki smo jih prej našteli kot možnost za etnično opredeljevanje v 1. stoletju, namreč niso več uporabni brez korenitih sprememb in komentarjev, ki pa tu spet ne moremo za njimi.
SKLEPI
Iz analize posebej razčlenjenega vzorca in drugih, na začetku prikazanih gradiv, moremo povzeti sledeče: Predmeti, ki spremljajo žene v grob, se razlikujejo med seboj in tako izpričujejo dejstva, ki jih moremo razumeti na več načinov, a med drugim tudi tako: Zena si je mogla izbirati osebne predmete vendarle z določeno svobodo, dasi gotovo po družbenem položaju družine in njenem premoženjskem stanju. Res je, da so izbor predmetov položili v grob svojci in pogrebci, a prepričana sem, da je vsaj v določenem odstotku na ta izbor tudi vplivalo osebno nagnjenje pokojne: gotovo jo je tu in tam spremljal predmet, ki ji je bil posebej pri srcu, pa čeprav je mogel tudi svojcem pomeniti določeno dobrino. Tu ne moremo slediti vprašanju posebej bogatih grobov, vprašanju, ki sem ga pred časom že načela (Mikl-Curk 1985), vendar mislim, da so npr. grobovi z zlatim nakitom (zbirno Tušek 1985) dokaz dovolj za našo trditev, dasiravno predstavljajo predvsem razmere v 3. in zgodnjem 4. stoletju. Zdi pa se, da je v pozno antiko, pa čeprav spremenjeni način pokopa močno vpliva na razumevanje, dejstvo, da obleka naredi človeka, postalo vse bolj togo. Noša določenega sloja in posameznih skupin v njem se zdi vse bolj konformistična (prim. tudi M. Vomer-Gojkovič 1994), vse manj je osebnih odločitev, vsaj pri pogrebu. Zena je morala s svojo nošo posredovati vrsto podatkov o svojem položaju v družini in o položaju te družine v družbi. Tako gledanje na obleko se je v zgodovini vedno spet pojavljalo in obnavljalo (prim. za železno dobo Teržan 1985) in jasno kaže tudi vnaprej določeno vlogo posameznika, tako žene kot moža, na posameznih stopnjah v življenjski dobi in v družbi, hkrati pa, da je ta delitev vlog razumljena kot porok za brezhibno in zdravo življenje celotne skupnosti.
Iz 1.stoletja so na Ptuju, zlasti v veliki zahodni nekropoli na Hajdini, ohranjeni tudi značilni grobovi z noriškopanonskim pasnim okovjem in fibulami (prim.grobovi štev. 10 ali 59 izkopani 1. 1891 in 1892 na pare. 446, na Cvetkovi njivi, shranjeni v Deželnem muzeju v Gradcu pod inv. štev. 5658,
5152-54, 7410-11, ali grob z istega območja, izkopan 1. 1946 Šubic 1972, Y 132), ki jih štejemo z vso pravico za grobove domačink ali vsaj grobove priseljenk iz regije. Tako izrazitih grobnih celot npr. iz Emone ne poznamo (tudi noša je morala biti v okolici Emone drugačna, kot kažejo npr. grobovi Fe 30, 143 S. Petru 1972) , več pa je po drugi strani v Emoni grobnih enot, kjer so predmeti ženske rabe položeni v grob na povsem italski način pokopa (grob Pl 75t 366, 367, 368, 504, 520, 732 Plesničar Gec 1972, ali Pe 239, Zvezda 1, Železniška postaja 13 Petru S. 1972). Na Ptuju kaže največ grobov mešanje obeh načinov (npr. Šubic 1972 Y 130 ali Y 134), zlasti “italske” oblike posode so si očitno hitro pridobile domovinsko pravico na mizi in pri pogrebu vsega mestnega prebivalstva. Pogled na grafikone s količinami analiziranih grobov iz zgodnjega časa (tudi neobjavljeni prispevek, pripravljen za simpozij Gender Role in Frontier Zones, 13. Oklahoma Frontier Symposium 1994) je lahko zelo poučen. Poetovio se nam kaže kot mesto, kjer so se začele v naših krajih najhitreje v večji meri zveze med priseljenimi Italiki in ženskami iz provincei medtem ko se zdi, da so prihajale v Emono cele družine kot kolonisti. Žena je bila torej, tudi na osnovi pomanjkljive analize grobnih pridatkov sodeč, resda omejena na dogajanje v hiši, toda ohranila si je pravico, da so jo v grobišču mesta, ki je imelo zimski legijski tabor, položili v grob z njenim domačim nakitjem. To nakitje jo je etnično identificiralo; ohranila je, vsaj v srednjem razredu, torej pravico do te razsežnosti svoje identitete.
LITERATURA
Bonis E. 1942, Die kaiserzeitliche Keramik von Pannonien I, Dissertationes Pannonicae II 20. CIL Corpus inscriptionum latinarum.
Diez E. 1977, Studien zum provinzialroemischen Kunstschaffen, Aufstieg und Niedergang der roemischen Welt II hrsg. Temporini Haase 37 ss.
Garbsch J. 1965, Die norischpannonische Frauentracht im 1. Jhdt. Muenchner Beitraege zur Vor und Fruehgeschichte 11
Garbsch J. 1977, Elemente der norischpannonischer Tracht ANRW II Hudeczek E. 1977, Flavia Solva, ANRW II, 425-439
ILJug Šašel A. et J. 1978, Inscriptiones latinae quae in Jugoslavia repertae et editae sunt Situla 19.
Jevremov B. 1981, poročila, Varstvo spomenikov 233, 248.
Jevremov B. 1990, Pozlačeni čebulasti fibuli iz Petovione, Arheološki vestnik 41, 389-402. Klemenc J. 1959, Portreti treh članov iz rodbine Enijcev v Šempetru v Savinjski dolini, Zbornik za umetnostno zgodovino 56 (Laurae F. Stele) 69 ss.
Kolšek V. 1976, Šempeter vzhodna nekropola, Katalogi in monografije Ljubljana 14.
Korošec P. 1993, Srebrn rimski prstan s Ptuja Rabelčja vas, Ptujski arheološki zbornik, 263-270.
Kujundžič Z. 1982, Poetovijske nekropole, Katalogi in monografije Ljubljana 20.
Mikl-Curk I. 1984, Pridatki v rimskih nekropolah kot vir za spoznanje antičnega človeka pri nas, Živa antika 34, 245-249.
Miki.Curk I. 1985, Podatki v grobovih zahodne nekropole v Poetovioni kot morebitni odraz socialne strukture mestnega prebivalstva, Materiali XX, 169-176.
Mikl-Curk I. 1987, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Ljubljana.
Mikl-Curk I. 1990, Prostorska ureditev grobišč rimskega Ruja, Arheološki vestnik 41, 557-576. Moczy A. 1959, Die Bevoelkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen, Budapest. Patek E. 1942, Verbreitung und Herkunft der roemischen Fibeltypen von Pannonien, Diss. Pann. II, 19.
Petru S. 1972, Emonske nekropole, Katalogi in monografije, Ljubljana 7
Plesničar Gec L. 1972, Severno emonsko grobišče, Katalogi in monografije Ljubljana 8.
Plesničar Gee L. 1985, Emonske nekropole, etnični in družbenoekonomski aspekti na podlagi pokopa in pridatkov, Materijali XX 151-160.
PWRE Raulys Realenzyclopaedie der klassischen Altertumswissenschaft hrsg. A. Wissowa, Stutgart, s.v. concubinatus IV (1901) str. 835 ss s.v. matrimonium 14 (1930), str. 2259 ss. str. 2259 ss.
Šubic Z. 1972, La neeropole romaine a Poetovio, Inventaria archaeologica Y 129-Y 138.
Teržan B. 1985, Poskus rekonstrukcije halšataske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu, Arheol. vestnik 36, 77-121.
Tušek I. 1985, Zlati nakitni predmeti v rimskih grobovih na Ptuju, Ptiyski zbornik 5, 405-417. Tušek I. 1985 a, Novi rimski reliefni kamni in napisi iz Ptuja, Arheol. vestnik 37, 343-370. Tušek I. 1993, Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju, Ptujski arheološki zbornik, 385-448.
Vomer Gojkovič M. 1994, Referat na posvetovanju o bitki pri Frigidu in času te bitke v zahodnem Iliriku in Panoniji, v tisku.
Wierczynska A. 1978, Some Anthropological Remarks on Human Remains from the Dravlje and Emona Necropolis, Arheol. vestnik 29, 324-332.
ARCHÄOLOGISCHE QUELLEN ZUR ROLLE DER
FRAU
ZUSAMMENFASSUNG
Als Ergänzung zu den literarischen und epigraphischen Quellen sowie zu den Werken der bildende Künste (dazu gehören auch bedeutsame Materialien aus Ptuj, vergi. Tušek 1985 a, IL Jug) haben wir Grabbeigaben analysiert. Wir machten Gebrauch von einer etwas ergänzten Methode, die bereits S. Petru (S. Petru 1972) gebraucht hatte, man muß aber dazu sagen, daß bei uns die Knochenreste aus (Jrnengräbern bis jetzt so gut wie nie analysiert wurden. Wir zogen unsere Schlüsse aus Archivquellen über die vor dem ersten Weltkrieg durchgeführten Grabungen, obwohl dieses Material beim gegenwärtigen Bearbeitungsgrad (es fehlt an vielen Fundanalysen und Datierungen) nur zum Teil für unsere Zwecke brauchbar ist, und aus bereits veröffentlichten Grabkomplexen. Angeschlossen wurde auch die ausführlichere Bearbeitung eines kleineren Segmentes aus großen städtischen Ostnekropolen, das wir schon im Jahre 1962 im Rahmen einer Schutzgrabung erforscht hatten. Hier geht es um (Jrnengräber, die nahebei der Hauptstraße in Richtung Osten lagen, und deren Grabgruben mit üblicher Verschiedenartigkeit gestaltet wurden (belegt mit Ziegeln, Dachfalzziegeln (tegulae), vermutlich mit Holz oder ohne irgendwelchen Konstruktion) sowie mit spärlichen Spuren der überirdischen Grabausstattung und vielen Beigaben. Erkenntlich sind auch die Spuren des Bestattungsritus (des Festmahls) unter dem Leichenbrand im Grab. Das älteste Grab gehört in die flavische, das jüngste in die markomannische Periode. Als Beigabe diente vor allem das Geschirr, das aber den Unterschied zwischen Männer- und Frauengräbern nicht erkennen läßt. Nur das etwas reichlicher ausgestattete Grab 17 könnte man als ein Frauengrab bezeichnen, an Hand der Analyse des Grundrisses kann man vermuten, daß es sich bei der Reihe von Gräbern 5-8, 10-25 und 49 um eine Sozialgruppe handelt, höchstwahrscheinlich um die Mitglieder einer und derselben Familie, oder noch besser, um eine breitere Familie, ein Haushalt, das durch dieselbe Produktionstätigkeit verbunden war (dem Fundort der Gräber nach, geht es um die Vertreter der niedrigeren mittelständischen Schicht von Gewerbeleuten). Im Grab 17 könnte demzufolge vielleicht eine “mater familias” begraben worden sein.
In allen übrigen frührömischen Grabeinheiten (für diesen Zweck ist das Muster aus dem Jahre 1962 in bezug auf die Zeit und die Menge zu dürftig) versuchten wir
auch die ethnische Abstammung der Verstorbenen zu analysieren. Die einzelnen Bestimmungen sind sicherlich fehlerhaft, doch zeigen alle Mengen zusammen, der Meinung der Autorin nach, ziemlich reale Verhältnisse zwischen einzelnen ethnischen Gruppen in der Stadt im 1. Jahrhundert.
Aus diesen Analysen bieten sich folgende Schlüsse an: Bestimmt stellten die Grabbeigaben zahlreiche konformistische Prozesse in der Geistigkeit und der Gesellschaft dar, doch es sieht so aus, daß auch die Frau die Möglichkeit hatte, ihren Willen oder ihre Zuneigung für einige Gegenstände des persönlichen Gebrauchs auszudrücken, obwohl sie damit (vor allem mit dem Schmuck) an erster Stelle ihre Position in der Familie und dann die Position dieser Familie in der Gesellschaft repräsentieren mußte. Genauso konnte sie auf diese Weise in der frührömischen Zeit noch ihre Herkunft aus der norisch-pannonischen Region ausdrucksvoll darstellen. Auf diesen Teil ihrer Identität hatte sie offensichtlich volles Recht. Die Ausdrucksweise dieses Phänomens übermittelt uns auch die interessante Angabe, daß es im Legionslager in Poetovio bald zu einer mehr umfangreichen Vermischung von ethnischen Gruppen der Bevölkerung kam, wie z. B. in der italischen Kolonie Emona. Natürlich beziehen sich all diese Schlüsse noch immer auf das Gebiet des Zivilrechts, sie widersprechen nicht den aus schriftlichen Quellen entnommenen Informationen, daß die Rolle der Frau im öffentlichen Leben nur mittelbar war.
a
Q
«0
“0
s
5m
£> «0 0"
«0
Tloris grobišča.
EMONA
pTUj	ŠEMPETER
□	NEDOLOČLJIV SPOL
■	MOŠKI-NEDOLOČLJIVI
■	“DOMAČI"
□	" ITALI KI“
■	ŽENSKE-NEDOLOČLJIVE H "DOMAČE"
■	"ITALIKE"
□ NEDOLOČLJIV SPOL
■	MOŠKI-NEDOLOČLJIVI
■	"DOMAČI"
■	"ITALIKI"
H ŽENSKE-NEDOLOČUIVE H "DOMAČE"
■	"ITALIKE"
□ NEDOLOČLJIV SPOL
■	MOŠKI "DOMAČI"
■	"ITALIKI"
E ŽENSKE“DOMAČE"
■	"ITALIKE"
Količinska razmerja v zgodnjerimskih grobiščih pri nas.
EMONA
40 y 35 --30 -25 --20-15 -
10 - I
5 - -	-----
0 -I—^—I—-----------
MOŠKI-	“DOMAČI”
NEDOLOČLJIVI
NEDOLOČLJIVE
PTUJ
25 -9i
MOŠKI-	“DOMAČI“ “ITALIKI“	ŽENSKE- “DOMAČE“ “ITALIKE"
NEDOLOČLJIVI	NEDOLOČLJIVE
ŠEMPETER
40 T
MOŠKI-	"ITALIKI“	ŽENSKE-	“ITALIKE“
'DOMAČI“	“DOMAČE“
Količinska razmerja v zgodnjerimskih grobiščih pri nas.
GR. 15









T 11/ Ptuj, Trubarjeva ulica, pare. 232 stara 228, 230, inventar žganih grobov. 1 = steklo ostalo keramika.

Q



PAOLA KOROŠEC
FIGURALNA OLJENKA Z IZKOPAVANJ NA STANOVANJSKEM BLOKU B-V NA PTUJU RABELČJA VAS
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 (IDK 904(497.12 Ptuj)
Dr. PAOLA KOROŠEC, Resljeva 3, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Med številno keramiko, kije bila odkrita 1977. leta pri izkopu za gradnjo stanovanjskega bloka B-V v nekdanji Rabelčji vasi na Ptuju, je bila najdena nekoliko poškodovana reliefna oljenka iz skupine volutastih svetilk s prikazom objetega para, ki se poljublja. Po analognem primeru iz Siscije, ki ima v nasprotju s ptujskim na dnu žig izdelovalca Oceanusa, je po avtorici sodeč, temu mojstru mogoče pripisati tudi ptujsko najdbo. Na temelju posameznih grobnih najdb iz celjske nekropole v Šempetru in tipov oljenk ter njihovih kalupov z žigom obravnavanega lončarja odkritih v Ptuju, avtorica sklepa, da so njegove delavnice delovale v Petovioni v obdobju med koncem 1. in med prvo polovico 2. stoletja, kamor sodi tudi odkrita figuralna oljenka.
ABSTRACT
In 1977, during the excavations on the building-site of the apartment block B-V in former Rabelčja vas near Ptuj, among numerous ceramic objects a slightly damaged relief-oil-lamp has been found. It belongs to the group of voluteci lamps and it shows an embraced and kissing couple. Regarding a similar oil lamp from Siscia that is, in comparison to the one from Ptuj, bearing a sign of the manufacturer Oceanus on its bottom, the author of the paper presumes that our oil lamp was made^ by the same master. On the basis of several finds from the necropolis in Šempeter and the types of oil lamps and their moulds with the sign of master Oceanus that have been found in Ptuj, the author concludes that the workshops of the same master were being active in Ptuj between the end of the 1st century and the first half of the 2nd century; our figurai oil lamp also belongs to that time.
Pri zaščitnih arheoloških raziskavah leta 1977 na prostoru, na katerem je bil kasneje zgrajen stanovanjski blok B-V v nekdanji Rabelčji vasi na Ptuju, je bilo najdeno med številnimi bolj ali manj velikimi fragmenti keramičnih izdelkov veliko število takšnih, ki so pripadali oljenkam. Med temi je tudi skoraj cela ohranjena figuralna svetilka z reliefno upodobitvijo para v objemu, ki se “poljublja”, (sl. I.)1 Oljenka je bila pri izdelavi odlitka neznatno poškodovana na vrhu obrobnega lista.2 Razen tega ji je manjkal zgornji podaljšek na ročaju, že ko je bila najdena. Izdelana je iz dobro prečiščene ilovice, ki ji je bil dodan droben sljudast pesek, zato je dobila pri žganju opečnato rožnato barvo. Na oljenki ni sledov uporabe. Vel.: dolž. 11,55, šir. 5,25, viš. recipienta 3,4 cm. Sestavljena je iz poloblastega recipienta z dolgim noskom, ki se trikotasto končuje v odprtino z nekoliko zaobljenim vrhom. Oljenka ima ohranjen masivno izdelan uheljček s kroglasto, dokaj široko vodoravno odprtino, nad njo je bil nekoč podaljšek neznane oblike. Po tankem rebru oziroma plastični venaduri, ki je na sprednji strani ročaja, je mogoče sklepati, da je ta lahko bil v obliki lista ali nekega podobnega okrasa.
Na dnu je nizka prstanasta noga v obliki plastičnega obroča; v njeni sredini je majhna bradavičasta vzboklina. Likovni prizor oz. relief pokriva celotno zgornjo površino svetilke. Sestavljata ga moška oseba, ki s svojo levo roko objema žensko osebo z njene desne strani, pri čemer je zapestje na njenem levem ramenu. Tudi žena objema moškega, s tem da je njena desna roka na njegovem desnem ramenu. Desna roka moškega je zvita v komolcu in počiva na zviti levici žene. Lika se tesno dotikata, obrnjena drug proti drugemu v profilu, tako da se njuna usta dotikajo v poljub.
Pod njima sta dolga palmova lista, ki ob straneh obrobljata svetilko od prehoda recipienta ob vrat noska. Med njima je majhen list v obliki popka. Listi so pahljajoče razporejeni, tako da dajejo vtis kot da par raste iz njih. Pod njunimi prekrižanimi rokami je odprtina za dolivanje olja v recipientu in za dovod zraka pri gorenju. Enako velika je tudi gorilna luknja na nosku, (t. 1).
Kakor večina keramičnih svetilk z zaprto posodo za olje iz rimskega obdobja je tudi ta odlita v dvodelnem kalupu, t.j. ločeno zgornja polovica posode od spodnjega dela, na katerega je bila kasneje prilepljena. V nasprotju z reliefnimi upodobitvami na drugih oljenkah sta spodnja dela glave oz. tilnika pri obeh likih oblikovana v polnem reliefu. Enako je upodobljen delno tudi ta njun del glave na spodnjem delu oljenke.
Oba velika najverjetneje palmina manj prapotna lista sta nadomestilo za stranski voluti; s tem uvrščamo svetilko v skupino volutastih oljenk, zaradi njune širine pa med njene mlajše variante.3
Omenjena bradavičasta vzboklina na dnu petovionskega primerka in prstanasta noga prepričljivo govorita, da predstavlja odlitek po kovinskih predlogah narejen bolj cenen izdelek.
Oba lika sta na reliefu kljub grobosti, ki jo daje odlita ilovica, zelo realno prikazana v polnem profilu. Moški lik na levi strani kaže osebo z gostimi
kodrastimi lasmi, z gladkim temenom zaradi plešavosti, tonzure ali pa je morda tako upodobljeno neko pokrivalo. Glavo žene po mnenju nekaterih avtorjev pokriva pričeska, pri kateri naj bi bili lasje valovito počesani in zadaj široko pogačasto speti. Tudi pri tem liku je prav tako mogoče domnevati, da gre prej za neke vrste pokrivala v obliki kape in ne za pričesko. Oba lika imata močno poudarjene vse detajle obraza, kot so obrvi, oblikovanost oči, močno kljukasto zavita nosa, senzualno odebeljene ustnice, zaobljeni ličnici in drugi detajli. Moški ima v spodnjem delu obličja še močno kodrasto kratko brado.
Popolnoma enaka svetilka je zaenkrat znana samo iz Siscije (sl. 2). Čeprav ji manjka del noska, je bila nedvomno komaj za spoznanje večja4 in je imela v nasprotju s petovionsko navaden vertikalen kroglasto perforiran ročaj brez nastavka na vrhu. Na njenem dnu pa je pečat mojstra Ocea-nusa.5 Sodeč po omenjeni bradavičasti izboklini na dnu petovionske oziroma po pečatu na siscijski in po obliki ročaja je gotovo, da izhajata svetilki iz dveh različnih kalupov.6 Ne glede na te razlike lahko domnevamo, da je tudi petovionski izdelek delavnice istega lončarja. To domnevo podkrepljuje dejstvo, da hrani Pokrajinski muzej na Ptuju med številnimi oljenkami osem primerkov, bolj ali manj dobro ohranjenih oljenk, pridobljenih pri starejših arheoloških raziskavah na njegovem arealu in en kalup za njihovo idelavo z žigom lončarja Oceanusa.7 Med njimi so zastopani tip Ivanyi IV (Loesch. IV), Ivanyi XVI (Loesch. IX) in Ivanyi VII (Loesch. Vili).8 O. Fischbach prinaša žig OCEN F,9 medtem ko so ostali odtisnjeni žigi z drobnejšimi in dokaj nepravilno oblikovanimi črkami.10 V enem primeru je imel vrezano v kurzivi.11 Tudi o teh oljenkah ni bližnjih najdiščnih podatkov;12 toda po oblikovnih tipih in po zaprtih celotah na drugih najdiščih je gotovo, da predstavljajo izdelke iz konca 1. in zač. 2. stol., s tem da se nekateri med njimi lahko ohranijo vse do konca tega stoletja. Za zanesljivo datacijo delovanja lončarja Oceanusa priča oljenka z njegovim žigom, odkrita v žganem pokopu št. VI na Celjski nekropoli v Šempetru, ki je v spremstvu drugih najdb zanesljivo datirano v 1. četrtino 2. stol.13 To datacijo potrjuje predvsem oljenka lončarja C. DESSI tipa I. XVII (L. X) iz istega inventarja,14 ki je po gr. št. 941 severnega grobišča Emone z denarjem zanesljivo datirana v 2. pol. 1. stol. Njen pojav predstavlja15 v tem inventarju ante quem non, za šempeterski primerek pa dovoljuje datacijo tudi na zač. 2. stol.
Analognost likov in ostalih ornamentalnih detajlov na svetilki iz Siscije z žigom njenega izdelovalca, ki opredeljuje tudi ptujski primerek kot izdelek delavnice istega lončarja, ter tipi njegovih najdenih svetilk na Ptuju in nazadnje primerek iz šempeterske nekropole, zanesljivo določajo delovanje Oceanusove delavnice na koncu 1. in na zač. 2. stol. Najdba kalupa bi lahko govorila, da jo je prej ko slej lahko iskati na ozemlju stare Petovione. S tem, da se njeni izdelki pojavljajo tudi zunaj ptujskega območja, tj. v Celeji in celo v Sisciji, kažejo na eni strani o veliki produktivnosti te delavnice, na drugi pa na že dokazane trgovske zveze ne samo z drugimi bližnjimi mesti, marveč tudi z drugimi provincami.16
Po ikonografski maniri okraševanja celotne zgornje ploskve oljenki spominjata na svetilki z liki satirov in negroidnih glav, ki so v splošnem opredeljene
v ločeno skupino figuralnih svetilk,17 čeprav predstavljajo posnetke v bolj ceneni izdelavi svetil, narejenih v kovinah, predvsem plemenitih. Prav zato in zaradi dejstva, da vse predstavljajo kopije kovinskih vzorov, se vsiljuje vprašanje, ali so omenjene predloge nastale v Italiji ali so posamezni mojstri na tem ozemlju samo uprizarjali like po neki arhaični tradiciji; za sedaj tega ni mogoče ugotoviti18
Oba primera sta med oljenkami, ki so znane v raznih rimskih provincah in izhajajo iz italskih delavnic ter so se za izdelavo tovrstnih svetil razvili že v
1.	stol. močni obrati, drugi pa nastali neposredno z njimi zunaj Italije, nenavadna. Ne glede na to, kje je lahko nastal ta tip, je gotovo, da lika ne predstavljata Italcev oz. Romanov, niti navadnih negritov, navzlic močno nakodranim, dokaj kratkim lasem moškega lika. Posebnost jima daje predvsem fiziognomija obeh likov. Poleg te sta predvsem nenavadni njuni pokrivali, ki je pri moškem lahko tonzura kot neke vrste pokrivalo. Prav tako je nenavadno oblikovan zadnji del lobanje pri ženskem liku; tudi tu gre lahko z dokaj gotovostjo za pokrivalo, medtem ko je pod njim precej grobo prikazana valovita pričeska.19
Če pustimo najprej ob strani moški lik, ki nedvomno spominja na orientalske tipe, obstajajo za detalj na ženski glavi določene daljne indicije zaenkrat v nekaterih likih predvsem na freskah v katakombah. Uprizorjeni posamezni ženski liki s pajčolanom-velumnom imajo pod njimi označene lase, drugi pa v bistvu posebno pokrivalo, prikazano zelo podobno, kot ga ima žena na oljenki.20 Čeprav večina teh fresk sodi v 3. in 4. stol., je gotovo, da mora imeti pojav naglavnega pokrivala starejšo tradicijo. Zanimivo je, da kažejo upodobljeni liki na freskah večinoma enako fiziognomijo kot lika na oljenki. Ta detalj daje slutiti, da sta sodila k pripadnikom enega od neromanskih oz. bolje semitskih narodov bližnjega vzhoda.21
Tudi za moški lik je nekaj slikovnih predlog; kažejo, da gre prej za naglavni detalj oziroma pokrivalo kot za tonzuro. V senci na reliefu z groba Harem-hàlsa pri Memphisu so s podobnim pokrivalom na glavi predstavljeni Sirijci. Prizor kaže, kako se pred zastopnikom Haremhabsa klanja delegacija azia-tov z dolgimi lasmi, črnec z okroglo glavo in Sirijci z omenjeno obliko pokrivala na glavi.22 Da bi pri taki upodobitvi lahko po tem detajlu šlo najbrž za Sirijce, je razvidno tudi na zidni sliki v lateranskih grobovih iz obdobja Amarna, na kateri so prikazani sirijski knezi, ki prinašajo darove (dragocene posode, nakit).23 Tudi tu se pojavlja na likih podobna glava, kot jo imata moška na oljenki iz Petovione in Siscije.
Po upodobitvah na rimskih reliefih, kot so portreti vladarjev24 na novcih in drugod, ali liki pokojnikov na stenah in nagrobnikih,25 je gotovo, da so jih likovniki tega časa prikazovali ikonografsko zelo realistično in jim dajali vse oznake, ki so med ostalim označevale njihovo tipsko in tudi etnično pripadnost.
Toda kjub možnosti, da predstavljena lika kažeta neko tujo etično pripadnost, je sodeč po številnih upodobitvah, zlasti na nagrobnikih, položaj rok obeh oseb izrazito rimska gesta in označuje zakonski par.26 Kako pa v tem primeru označiti gesto poljubljanja, ostaja za sedaj še nepojasnjeno vprašanje.
Ne bomo se tudi zadržali pri pojasnitvi drugih detajlov na tem tipu oljenk kakor tudi ne na vprašanju porekla lončarja Oceanusa; gotovo pa je, da sta oba primera oljenk iz Petovione in Siscije po figuralni plati nenavadna pojava.
Čeprav najnovejše sistematske obdelave oljenk in izdelave kalupov za njihovo produkcijo v različnih provincah prinašajo nove momente (od kod posamezni tipi izhajajo in o nastanku posameznih delavnic),27 ki spreminjajo mnoga dosedanja prepričanja o poreklu posameznih oljenk,28 je lahko spričo ugotovitve, da je bila Petoviona v rimskem obdobju center močnih obratov za izdelavo vseh vrst izdelkov iz žgane gline in tudi za litje oljenk nedvomno, da so bile lahko med njimi delavnice lončarja Oceanusa, ne glede na to, ali je bila njegova matična delavnica morda drugod.29
OPOMBE
1.	KataIog:Arheologija v Ptuju, Izbor najdb v zadnjih letih izkopavanj, Ptuj 1977, sl. na str. 16.
2.	Pri izkopavanju je nek delavec, ki je delal pri tem izkopu, oljenko ukradel. Vrnjena je bila s posredovanjem ptujskega oddelka za notranje zadeve.
3.	O tipu in variantah oljenk B. Vikič-Belančič, Antičke svjetilke u Arheološkom muzeju u Zagrebu, II. dio, Vj. Arh. m. u Zagrebu, ser. 3, sv. IX, Zagreb 1975, 52 s.
4.	Dolž. oljenke iz Siscije s fragmentiranim noskom znaša 9.2, širina 4.3, višina 3.3 cm.
5.	Ibidem, 63, 148 (1080), t. XL1V:2.
6.	Med detajle, ki ločijo oba izdelka, ni za njuno velikost toliko pomembno dejstvo, da izhajata iz dveh kalupov, ker je le-ta odvisna predvsem od zmesi in kvalitete ilovice, ki se bolj ali manj stisne pri sušenju.
7.	I. Mikl-Curk, Poetovio I, Kat. in mon. 13, Ljubljana 1976, 23(1160).
8.	Ibidem, 15 (322), 16 (381), 17 (488, 497), 18 (515, 525), 19 (757), 34 (2201), T. 18: 14, T. XVII: 7, 19 in T. XXIII: 39.
9.	Z. Šubic, Oljenke in glinasta plastika, Rimska keramika v Sloveniji, Ljubljana 1973, sl. 26: 123.
10.	I. Mikl-Curk, o.c., T. XVII: 19, T. XXII: 39.
11.	Ibidem, 23 (1106). Kalup omenjajo Z. Šubic, o.c., 46, in drugi avtorji.
12.	Ibidem. Avtor omenja, da je št. 322 najdena na Zgornjem Bregu, Leskovškova njiva in inv. st. 757, pri Puhu izkopal Ferk.
13.	V. Kolšek, Les Nécropoles de Celeia et de Šempeter, Inv. Arch. 16, Celje 1972, T.Y 153: 9.
14.	Ibidem, T.Y 153: 10 in datira to grobno celoto v 1.četrtino 1. stol. Avtorica ne prinaša v tem inventarju nobenega novca, kot to omenja B. Vikič-Belančič, o.c., v op. 127.
15.	L. Plesničar-Gec, Severno Emonsko grobišče, Kat. in mon. 8., Ljubljana 1972, T. CLXXXV: 5.
16.	B. Vikič-Belančič, o.c., 63.
17.	Ibidem.
18.	Naj omenimo razpostranjenost oljenk z žigom FORTIS, katerih mojster je ugotovljeno izhajal iz sev. Italije, kalupi za izdelavo njegovih oljenk pa so najdeni tudi v drugih provincah.
19.	P. Testini, Le catacombe e gli antichi cimiteri cristiani in Roma, Bologna 1966, si. Ili, primerjajte kapo nad lasmi sv. Petronille.
20.	V splošnem mnenju o pokrivalih žensk na upodobitvah iz zgodnjih obdobij še nekoč in danes niso usklajena. R. Garrucci, Storia dell’arte cristiana nei primi otto secoli della chiesa, Prato 1873, Vol. II, 181, T. 1,2, T 99: 1. L. Lefort, Chronologie des peintures des Catacombes de Naples, Melanges d’historie, 1883, 185, 15. G. Bovini, Sulla datacione di alcuni affreschi della catacomba do s Gennaro, Zb. narodnog muzeja u Beogradu 4, Beograd 1964, 180 ss.
21.	Po fiziognomijah zelo spominjajo na like s fajonskih plošč. Primerjajte upodobitve Kleopatre iz cubiculuma E iz IV. stol. P. du Burquet, La peinture paléo-chrétienne, Paris 1965, sl. 110, ali Suzane z 2 strani; Ibidem, sl. 85 in 86.
22.	Katalog Rijks muzeja v Leidnu, Die Kunst des alten Orients, H. Schäfer, Die Kunst Ägyptens, Propyläen II, Berlin 1925, 650, Sl. 385: 1.
23.	Ibidem, 646, Sl. 366: 2.
24.	Naj omenimo med cesarji lik Aleks. Severa.
25.	Na slovenskem ozemlju naj omenimo kot najbolj pričujoče portrete iz grobnih kapel z nekropole v Šempetru.
26.	To je patetična gesta, ki izraža melanholijo in skrb ter je poleg oranta najpogosteje upodobljena na reliefih in drugih likovnih izdelkih. P. Testini, o.c.. Sl. 207, sl. 227, 228, 229, sl. 233, 235 in dr.
27.	C. D'Angela, Nuove matrici di lucerne fittili dall’Italia meridionale, Vj. za arheol. i hist, dalma-tisku LXX1I-LXXIII, Split 1979, 121 ss.
28.	Isti, Matrici fittili di lucerne tardoantiche rinvenute in Puglia, Atti del 4 Convegno nazionale di archeologia cristiana, Roma 1980 (separat brez oznake stranie).
29.	O oljenkah in tehniki njihovega odlivanja bo obširnejša beseda pri obdelavi njihovih najdb z izkopa za stanovanski blok B-V.
A ROMAN FIGCIRAL OIL-LAMP EXCAVATED ON THE BÜILDING-SITE OF THE APARTMENT BLOCK B-V IN PTÜJ — RABELČJA VAS
SUMMARY
The author presents a well preserved oil-lamp with a relief showing an embraced and kissing couple. It belongs to the group of voluted lamps; it has got a long nose concluding triangularly into an opening with a slightly rounded off top. On the bottom there is a low foot in the form of a plastic ring that has got a small warty bulge in its centre, proving that the oil-lamp was made in a two-piece cast.
The oil lamp has got a genuine analogy in an oil-lamp from Siscia. On its bottom it is bearing a sign of the manufacturer Oceanus. Due to the fact that 8 oil-lamps and their moulds with the sign of master Oceanus have been discovered in Ptuj, the author concludes that the workshops of the same master were being active in old Poetovio. As the finds from Ptuj and the one from Siscia haven’t got any excavation data, the author’s research is based entirely on the tomb No. VI from the necropolis in empeter, where an another oil-lamp with the sign of the master Oceanus has been found. According to the inventory found in that tomb it can be dated into the 1st quarter of the 2nd century, and according to the oil-lamp discovered in Ptuj, the author dates the activity of the Oceanus’ workshops between the end of the 1st century and the beginning of the 2nd century. With regard to the iconographical manners at decorating the upper surface, the oil-lamps remind us of the two oil lamps with satyrs and a Negroid head that are being attributed to that group of figurai oil-lamps. The author presumes, with regard to the physiognomy, that the two figures on the oil-lamp don’t present Itals or Romans, but people belonging to a group of oriental nations. The relieves on the tomb in Haremhbsa near Memphis and the fresco on the Lateran grave from the Amarna era, and especially the head-covering, lead the author to the presumption that the figures on our oil-lamp are Syrians. The paper doesn’t deal with other details from the oil-lamp, because the author thinks that an extensive work on that type of “instrumentarium domes-ticum” from Ptuj (an area, where workshops producing earthenware were highly developed) should be done.

Sl. 2: Siscia, Figuralna rimska oljenka.
T. 1: Figuralna rimska oljenka iz Petovione.
IVAN TUŠEK
ARHEOLOŠKA ZAŠČITNA IZKOPAVANJA PRI KOŠTOMAJCI NA HAJDINI
PTÜJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 UDK 904(497.12 Hajdina)
IVAN TUŠEK, dipl. arheol. - konservator,
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Slomškov trg 6, SLO, 2000 Maribor
IZVLEČEK
Zaščitna izkopavanja na pare. št. 1150/7 k.o. Hajdina, lastnik Milan Košto-maj, so odkrila močno rimsko kulturno plast, ki po izkopanem materialu sodi u čas 1. in 2. stoletja. Med odlomki običajne domače keramike in oljenk sta najlepša sigillatni krožnik z dvema aplikacijama kodrastih glavic genijev na robu in okrogla bronasta posrebrena fibula s križno zasnovo, ki jo zunaj diagonalno povezujejo štirje delfinčki.
ABSTRACT
The protective excavations on the building plot Ho. 1150/7, cadastral commune Hajdina, owner Milan Koštomaj, have discovered a thick Roman cultural layer that according to the excavated material can be dated into the 1st and 2nd century. Among the fragments of common domestic ceramic and oil lamps two finds of an extraordinary beauty should be mentioned: A terra sigillata plate with two small curly heads of genius on its brim and a bronze, silvered and cross-shaped fibula that is diagonally fastened together by four small dolphins.
Arheološka zaščitna izkopavanja pri novogradnji v Mežanovi ulici na pare. št. 1150/7 k.o. Hajdina, lastnik Milan Koštomaj (pril. 1), so bila opravljena med 30. majem in 3. junijem 1979. leta. (sl. I)1 Najprej je bila ročno posneta 20-30 cm debela travniška humusna površina, pod katero se je pojavila rimska kulturna plast v rjavi ilovici, ki je bila ponekod mešana z drobnim gramozom. Ta plast je segala najgloblje do 80 cm v vzhodnem vogalu izkopa, ko se je pričela delno mešati tudi z rjavo mivko. Proti zahodnemu delu izkopa se je začela kulturna plast rjave ilovice polagoma dvigati na globino 50 cm in še višje. Pod njo in rjavo mivko pa se je pričela čista sterilna rumena ilovnata plast.
V vzhodnem delu izkopavališča, kjer je bila rimska kulturna plast najgloblja in po najdbah najbogatejša, je bilo med predvsem domačo kuhinjsko črno in rjavo žgano keramiko z metličastim in glavničastim ornamentom ter polomljenimi deli pokrovk in kadilnic, precej fragmentov oljenk in lep sigillatili krožnik z aplikacijami glavic dveh genijev na robu. V srednjem delu pa smo med polomljeno opeko, rečnimi oblicami in neobdelanimi apnenčastimi kamni, rimsko domačo keramiko, koščki stekla in živalskimi kostmi našli tudi okroglo bronasto posrebreno fibulo s stiliziranimi delfinčki. Povsod je bilo v rimski kulturni plasti precej žganine, vendar ni ostalin, ki bi na tem mestu lahko nakazovale grobove, ampak lahko trenutno govorimo le o poškodovani rimski naselbinski plasti v veliki kulturni jami. (sl. 2) Selekcija najdenega rimskega gradiva je bila opravljena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
OPIS NAJDB PO TABLAH
OKRAJŠAVE
d.	= dolžina	r.p.u.	= rekonstruiran premer ustja
š.	= širina	r.v.	= rekonstruirana višina
v.	= višina	r.d.	= rekonstruirana dolžina
deb.	= debelina	ohr.v.	= ohranjena višina
P-	= premer	p.d.	= premer dna
p.u.	= premer ustja	r.p.d.	= rekonstruiran premer dna
p.n.	= premer noge		
Najdbe so ležale v rimski kulturni plasti. V večini je bila to plast temno rjave ilovice, mešane z drobnim peskom in drobci žganine na globini 40 do 80 cm.
TABLA 1
1.	Polomljen sigillatni krožnik na nizki prstanasti nogi z izvihanim ustjem, na katerem je plastični rastlinski ornament, med katerim so majhne okrogle plastične izbokline. Ustje se zaključuje s pokončno narebrenim robom. Na obodu krožnika sta nasproti pritrjena držaja v obliki trojnega svitka, na katerega sta pritrjeni apliki reliefno oblikovanih kodrastih glavic dveh genijev. Na notranji strani sta na dnu krožnika vrezana dvakrat po dva koncentrična kroga; p.u.: 27,3 cm; v.: 4,3 cm.
2.	Okrogla bronasta posrebrena fibula, ki ima odlomljeno iglo za spenjanje. V osnovi ima obliko križa, na njegove zaključke se diagonalno naslanjajo štirje delfinčki. Na sredini fibule in štirih zaključkih krakov so bili z bronastimi zakovicami pritrjeni okrogli gumbi iz težko določljive mase(mogoče kosti). Na spodnjem delu je še dobro ohranjena polkrožno
O 10	30m
(Priloga 1) Katastrski izsek s privatnimi gradnjami z rimskodobnimi ostalinami, vključno s privatno gradnjo Koštomaj ob Mežanovi ulici na Ptuju.
zvita noga za iglo in del nastavka z luknjo za njeno pritrditev. Delfinčki so predstavljeni z vrezi in pikami v tolčeni tehniki; p.: 38,4 mm.
3.	Del dvojnega bronastega okova, ki je povezan z bronasto zakovico, na njem pa je ohranjen sprimek močno korodiranega železa; d.: 1,5 cm; š.: 1,4 cm.
4.	Fragmentirana sivo žgana dvoročajna bikomična skodelica tankih sten s črnim premazom. Na rahlo navznoter upognjenem vratu je med ročajema plastični rastlinski ornament, tik pod največjim obodom pa so v več vrstah v obliki traku vtisnjeni trikotni vrezi; r.p.: 9,3 cm; r.v.: 4,4 cm.
5.	Odlomek ročaja steklenega vrča temno zelene barve; v.: 6,6 cm; š. srednjega dela 1,9 cm.
6.	Odlomek ovalno oblikovane ploščice iz neprosojne steklene mase črne barve; deb.: 1 cm.
7.	Okroglo dno svetlo zelenega vrčka, ki ima v sredini polkrožno polno vzboklino; p.: 3 cm.
8.	Odlomek dna sigillarne skodelice s prstanasto nogo, ki ima na notranji strani dna žig “in pianta pedis” PMV; p.n.: 4 cm; ohr. v.: 2 cm.
9.	Polomljeni sigillami krožnik z ravnim dnom, prstanasto nogo, na skoraj pokončnem ustju pa so v pravilnem zaporedju razvrščene aplikacije mask, delfinov in girland. Na notranji strani dna so štirikrat po dva vrezana koncentrična kroga, kjer je med zunanjima dvojnima krogoma vrezan prečni resasti ornament. Tip Drag 17b; r.p.: 17,2 cm; r.v.: 2,2 cm.
10.	Odlomki močno izpranega sigillatnega krožnika z ravnim dnom, prstanasto nogo, na pokončnem vratu pa je ohranjena aplikacija maske. Tip Drag 17b; r.p.: 16,2 cm; r.v.: 2,3 cm.
11.	Odlomek prstanaste noge sigillarne skodele; r.p.: 8,6 cm.
12.	Odlomek zgornjega dela rdeče rjavo žgane oljenke; š.: 7,4 cm.
13.	Dva odlomka rumeno rjavo žgane pečatne oljenke; r.d.: 8,9 cm; r.v.: 2,9 cm.
14.	Odlomek zgornjega dela rdeče rjavo žgane pečatne oljenke; d.: 7,6 cm, š.: 7 cm.
15.	Odlomek vrha in dna rdeče rjavo žgane pečatne oljenke z žigom (STR)OBILI; d.: 9,2 cm; v.: 3,8 cm.
16.	Odlomek volutne sivo žgane oljenke z rjavim premazom; d.: 3,4 cm.
17.	Dva odlomka rdeče rjavo žgane oljenke; r.d.: 11 cm; š.: 7,4 cm.
18.	Zgornji del rdeče rjavo žgane oljenke; d.: 10,4 cm; š,: 6,9 cm; v.: 3,5 cm.
19.	Polomljeni zgornji del rdeče rjavo žgane oljenke z ohranjenim noskom. Na zgornjem delu ima tri preluknjane držaje; d.: 9,9 cm; š.: 6,8 cm, v.: 3,3 cm.
TABLA 2
1.	Polomljena sivo črno žgana nizka skodela z izvihanim ustjem je iz gline, ki je močno mešana s kremenčevim peskom. Rame skodele krasi večtrasna vodoravna in prepletajoča se valovnica, spodnji del skodele pa ima raznovrsten navpičen glavničasti ornament; r.p.
16,6	cm, v.: 10,1 cm.
2.	Polomljena sivo črna žgana nizka skodela ima glajeno ostenje in konično izvihano ustje. Izdelana je iz prečiščene gline, ki je bila rahlo mešana s kremenčevim peskom; p.u.: 13,4 cm; v.: 9,4 cm, p.d.: 8,6 cm.
3.	Polomljena sivo črna žgana skodela s profiliranim in izvihanim ustjem, vendar brez zaključenega dna. Izdelana je bila iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame skodele krasi glavničasti ornament v obliki valovnice, spodnji del zunanjega ostenja pa navpičen glavničasti ornament; p.u.: 17 cm, ohr.v.: 10,6 cm.
4.	Polomljena sivo črna žgana skodela s profiliranim izvihanim ustjem iz prečiščene in s kremenčevim peskom mešane gline. Največji obod skodele krasi rahel,1 navpičen metličasti ornament. Na notranji strani posode so povsod vidni sledovi prstov izdelovalca; r.p.u.: 17,4 cm; r.v.: 12 cm, r.p.d.: 9,2 cm.
5.	Polomljena sivo črna žgana večja skodela z izvihanim profiliranim ustjem iz gline, ki je močno mešana s kremenčevim peskom. Rame skodele krasi večtračna in raznovrstna valovnica, na največjem obodu je poševen glavničasti ornament, ki se nadaljuje z večvrstnim vodoravnim, sledi mu navpični in proti dnu zopet večvrstni glavničasti ornament. Podoben ornament je viden tudi na zunanji strani dna. Na notranji strani so opazni sledovi prstov izdelovalca; r.p.u.: 29,4 cm, r.v.: 15,6 cm, r.p.d.: 14,8 cm.
6.	Polomljen, vendar rekonstruiran, sivo črni žgan lonec z izvihanim ustjem ter izdelan iz gline, ki je bila mešana s kremenčevim peskom. Pod ustjem je izoblikovan najprej večvrstni vodoravni glavničasti ornament, ki mu proti dnu lonca sledi več linij navpičnega ter na dnu zopet večvrstnega vodoravnega glavničastega ornamenta. Na notranji strani so rahlo vidne sledi prstov izdelovalca; r.p.u.: 16 cm, v.: 22,6 cm, r.p.d.: 9,8 cm.
7.	Polomljen zgornji del rjavo sivo črno žganega lonca z izvihanim ustjem je narejen iz gline,
ki je močno premešana s kremenčevim peskom. Rame in ostenje posode krasi glavničasti ornament, izveden v različnih smereh, ki pa se proti dnu lonca počasi izgublja. Notranja stran je grobo izdelana in so na njej vidni sledovi prstov izdelovalca; r.p.u.:	18,2 cm;
ohr.v.: 17,4 cm.
TABLA 3
1.	Zgornji del sivo rjavo žganega lonca s profiliranim izvihanim ustjem iz grobe s kremenčevim peskom mešane gline. Največji obod in ostenje krasi zgoraj polkrožno izveden, nato pa navpičen glavničasti ornament; r.p.u.: 20 cm; ohr.v.: 10 cm.
2.	Odlomek zgornjega dela sivo črno rjavo žganega lonca z izvihanim profiliranim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Ostenje odlomka krasi navpično izveden metličasti ornament. Na notranji strani so ohranjene sledi prstov izdelovalca; r.p.u.: 16 cm, ohr. v.: 6,8 cm.
3.	Dva odlomka ustja in vratu sivo rjavo žganega lonca s profiliranim izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame posode krasi poševen glavničasti ornament; r.p.u.: 18,2 cm; ohr. v.: 6,6 cm.
4.	Odlomek zgornjega dela črno žganega lonca z izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčastim peskom mešane gline. Rame posode krasi valovit, največji obod pa poševen glavničasti ornament. Na notranji strani ostenja so vidni sledovi ročne izdelave; r.p.u.: 16 cm; ohr. v.:
7.8	cm.
5.	Odlomek zgornjega dela črno žganega lonca z izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca krasi oster poševen valovit, ostenje pa poševen glavničasti ornament; r.p.u.: 14 cm, ohr. v.: 6,6 cm.
6.	Odlomek zgornjega dela sivo rjavo žganega lonca s profiliranim izvihanim ustjem iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline. Rame posode krasi valovit in vodoraven glavničasti ornament; r.p.u.: 20 cm; ohr. v.: 4,8 cm.
7.	Odlomek zgornjega dela sivo rjavo žganega lonca jajčaste oblike z izvihanim ustjem. Ostenje lonca krasi navpičen glavničasti ornament; r.p.u.: 13,8 cm, ohr. v.: 5,2 cm.
8.	Odlomek zgornjega dela sivo črno rjavo žganega lonca s profiliranim izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame in ostenje lonca krasi navpičen glavničasti ornament; r.p.u.: 18 cm, ohr.v.: 6,6 cm.
9.	Odlomek zgornjega dela rjavo črno žganega lonca z izvihanim ustjem iz prečiščene in s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.u.: 14 cm; ohr. v.: 3,4 cm.
10.	Odlomek zgornjega dela sivo črno rjavo žganega lonca z izvihanim profiliranim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom močno mešane gline. Rame posode je okrašeno s poševnim metličastim ornamentom; r.p.u.: 17,8 cm; ohr. v. 3,6 cm.
11.	Odlomek zgornjega dela črno prežganega lonca z izvihanim profiliranim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca krasi droben metličasti ornament; r.p.u.:
15.8	cm, ohr.v.: 3,8 cm.
12.	Odlomek zgornjega dela sivo črno žganega lonca z izvihanim profiliranim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca je profilirano, največji obod pa krasi poševen glavničasti ornament; r.p.u.: 14 cm, ohr. v.: 5 cm.
13.	Odlomek zgornjega dela sivo rjavo žganega lonca z izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca krasi slabo zaznaven metličasti ornament; r.p.u.: 23,8 cm; ohr. v.: 5,2 cm.
14.	Odlomek zgornjega dela sivo črno žganega lonca z izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca krasi poševen glavničasti ornament. Na notranji strani so vidni sledovi prstov izdelovalca; r.p.u.: 13,8 cm; ohr. v.: 5 cm.
15.	Odlomek zgornjega dela sivo rjavo žganega lonca z izvihanim profiliranim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca krasi poševen metličasti ornament; r.p.u.: 19,8 cm; ohr. v.: 3,2 cm.
16.	Dva odlomka zgornjega dela sivo črno rjavo žganega lonca z izvihanim profiliranim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Rame lonca krasi vodoraven in poševen glavničasti ornament. Na notranji strani ostenja je vidna sled ročne izdelave lonca; r.p.u.: 14 cm; ohr. v.: 4,4 cm.
TABLA 4
1.	Polomljen sivo črno žgani lonec z močno izvihanim in profiliranim ustjem iz prečiščene, z drobnim kremenčevim peskom mešane gline; p.u.: 16,6 cm; v.: 22 cm; p.d.: 8,8 cm.
2.	Polomljen sivo črno žgani lonec z močno izvihanim profiliranim ustjem iz prečiščene in z drobnim kremenčevim peskom mešane gline; p.u.: 15,8 cm; v.: 22,6 cm: p.d. 9 cm.
3.	Sivo črno žgan lonec z močno izvihanim profiliranim ustjem iz prečiščene in s kremenčevim peskom mešane gline; p.u.: 14 cm; v.: 18 cm; p.d.: 7,2 cm.
4.	Odlomki ostenja rjavo črno žganega lonca iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline, ki ga krasi navpičen glavničasti ornament. Na notranji strani ostenja so vidni sledovi ročne izdelave; ohr.v.: 13 cm.
5.	Odlomek spodnjega dela rjavo sivo črno žganega lonca iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Ostenje posode krasi poševen, pri dnu pa vodoraven glavničasti ornament; r.p.d.: 9,8 cm; ohr. v.: 6 cm.
6.	Polomljen rjavo sivo črno žgani lonec z izvihanim ustjem iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline in sledovi ročne obdelave na notranji strani ostenja. Zunanje ostenje krasi poševen, v pasovih narejen glavničasti ornament; r.p.u.: 16,4 cm; r.v.: 20,3 cm; r.p.d.: 10 cm.
7.	Odlomki spodnjega dela sivo rjavo žganega lonca iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline ter sledovi ročne obdelave na notranjem ostenju. Zunanjost krasijo pasovi valovitega, nato navpičnega, pri dnu vodoravnega in poševnega glavničastega ornamenta; r.p.d.: 9 cm; ohr. v.: 18,6 cm.
TABLA 5
1.	Odlomki spodnjega dela rjavo črno žganega večjega lonca iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Zunanje ostenje krasi zglajen navpično kaneliran ornament; r.p.d.:
15,6	cm; ohr. v.: 16,8 cm.
2.	Odlomki sivo rjavo, znotraj črno žganega lonca debelih sten iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Na zunanji strani je navpično izveden metličasti ornament, znotraj pa so vidni sledovi ročne izdelave; r.p.d.: 15,6 cm; ohr.v.: 14,8 cm.
3.	Polomljeni spodnji del rjavo sivo žganega lonca iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline; zunanja površina je precej zglajena, vendar se vidi rahlo navpično izveden metličasti ornament. Notranja stran je grobo izdelana, vidni so tudi sledovi ročne izdelave; p.d.: 9,4 cm; ohr. v.: 13,8 cm.
4.	Odlomek dna črno sivo žganega lončka iz prečiščene in s kremenčevim peskom mešane gline.
5.	Odlomek dna sivo prežganega lonca iz grobe in s kremenčevim peskom mešane gline.
6.	Odlomek dna sivo žganega vrčka tankih sten iz prečiščene gline; r.p.d.: 5,8 cm.
7.	Odlomek prstanastega dna rdeče žganega vrčka iz prečiščene gline; r.p.d.: 8 cm.
8.	Sekundarno preluknjano dno rumeno žganega vrča iz prečiščene gline; r.p.d.: 6,2 cm.
9.	Odlomek dna črno žganega vrča iz prečiščene s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.d.: 6,2 cm.
10.	Odlomek debelega dna črno žganega lonca iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.d.: 12 cm.
11.	Odlomek dna sivo žganega lončka iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline. Na njem so vidni sledovi metličastega ornamenta, r.p.d.: 8 cm.
12.	Odlomek dna sivo rjavo žganega lončka iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline. Na njem so vidni sledovi vodoravnega in navpičnega metličastega ornamenta, r.p.d.:
9,2	cm.
13.	Odlomek dna in ostenja sivo rjavo žganega lonca iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline. Ob dnu so vidni sledovi metličastega ornamenta, r.p.d.: 9 cm.
14.	Odlomek dna in ostenja rumeno žganega lonca iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.d.: 10 cm.
15.	Odlomek dna iz ostenja sivo rdeče žganega lonca iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline. Na ostenju so sledovi navpičnega in vodoravnega metličastega ornamenta; r.p.d.: 9 cm.
16.	Odlomek dna in ostenja črno rjavega lonca iz prečiščene gline; r.p.d.: 9,8 cm.
17.	Odlomek dna in ostenja rdeče črno žganega lonca iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.d. 13,8 cm.
18.	Odlomek dna sivo črno žgane sklede iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.d.: 11,2 cm.
19.	Odlomek dna in ostenja rjavo črno žganega lonca iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline. Na ostenju so vidni sledovi vodoravnega in navpičnega metličastega ornamenta; r.p.d.: 16 cm.
20.	Odlomek dna in ostenja rumeno žgane melnice iz prečiščene in s kremenčevim peskom mešane gline; r.p.d.: 17,6 cm.
TABLA 6
1.	Zgornji del enoročajnega rdeče žganega vrčka iz prečiščene gline in izlivom na ustju; ohr. v.: 10 cm.
2.	Ustje z delom širokega dvojnega ročaja rumeno žgane amfore; r.p.u.: 14,6 cm; ohr.v.: 9,8 cm.
3.	Zgornji del rdeče žganega enoročajnega vrča iz prečiščene gline, širok trakast ročaj ne presega ustja; p.u.: 5,5 cm; ohr. v. 8,5 cm.
4.	Odlomek širokega trakastega ročaja z ustjem rumeno žganega vrča; ohr. v. 7,2 cm.
5.	Vrat in ustje z izlivom enoročajnega rdeče žganega vrčka z rdečim premazom; ohr. v.: 6,4 cm.
6.	Polomljeno ostenje osrednjega dela kroglastega rumeno rjavo žganega vrča s premazom svetlo rdeče barve; ohr.v.: 16 cm.
7.	Odlomek profiliranega ustja rumeno žganega vrčka; r.p.u.: 6,6 cm; ohr. v.: 2,4 cm.
8.	Odlomek trakastega ročaja rumeno žganega vrčka; ohr. v. 5,6 cm.
9.	Polomljeni rumeno žgan keramični čep vrča ali amfore; v. 7,4 cm.
10.	Polomljeni zgornji del rumeno žganega keramičnega čepa za vrč; ohr. v.: 6 cm.
11.	Odlomki dna in ustja rumeno žganega vrča; ohr. v.: 7,2 cm; p.d. 7,8 cm.
12.	Dno in ostenje rumeno žganega vrčka z ostanki svetlo rdečega premaza; ohr. v. 6,4 cm; p.d.: 5,8 cm.
13. Odlomek svetlo zelenega stekla; ohr. velikost: 3,1 cm x 3,2 cm.
14. Odlomek svetlo zelenega stekla; ohr. vel.: 2,5 cm x 4,1 cm.
15.	Odlomek dna in ostenja večjega rdeče žganega vrča z rdečim premazom; ohr.v.: 5,2 cm; r.p.d.: 9,8 cm.
16.	Trakasti ročaj sivo rjavo žganega vrča; ohr. v. 8,5 cm.
TABLA 7
1.	Odlomki dna in ostenja sivo rjavo žganega krožnika, ki ima na notranji strani temno rdeč premaz; r.p.u. 28,8 cm; v.: 5,4 cm.
2.	Polomljen rumeno žgan krožnik s temno rumenim premazom; r.p.u.: 23,6 cm; v. 5,2 cm.
3.	Dva odlomka sivo rumeno žganega krožnika s svetlo rdečim premazom; r.p.u.: 22,8 cm; v.: 4,4 cm.
4.	Odlomek rumeno žganega krožnika s temno rdečim premazom; r.p.u.: 20,6 cm; v.: 4 cm.
5. Odlomek sivo rumeno žganega krožnika; r.p.u.: 23,2 cm; v.: 4,5 cm.
6. Odlomek sivo rumeno žganega krožnika; r.p.u.; 25,8 cm; v.: 4 cm.
7.	Odlomek rumeno žganega krožnika z rdečim premazom na notranji strani; r.p.u.; 26 cm; ohr.v.: 6 cm.
8.	Odlomek sivo rumeno žganega krožnika s temno rdečim premazom; r.p.u. 24 cm; ohr. v.: 4 cm.
9.	Odlomek sigillatole skodele; r.p.u.: 21,4 cm; ohr. v.: 3,6 cm.
10.	Odlomek ustja sivo žgane skodele s temno sivim premazom; r.p.u.: 22,2 cm; ohr. v.: 3,8 cm.
11.	Odlomek rumeno žgane skodele z močno navzven upognjenim ustjem in rdečim premazom; ohr. v.: 3,2 cm; r.p.u.: 22,5 cm.
12.	Polomljen rumeno žgan lonček tankih sten z izvihanim ustjem; r.v.: 10 cm; r.p.u.: 8,8 cm; p.d.: 4,2 cm.
13.	Dva odlomka rumeno žganega lončka tankih sten z izvihanim ustjem; r.p.u.: 9 cm; ohr. v.:
5,2	cm.
14.	Odlomek ustja in ostenja rumeno žgane gubanke s temno rdečim premazom; r.p.u.: 8 cm; ohr. v.: 3,5 cm.
15.	Odlomki sivo rumeno žgane čaše tankih sten; ohr.v.: 6 cm; r.p.u.: 8,2 cm.
16.	Odlomek sivo žgane polkrožne skodelice tankih sten s temno rdečim premazom; r.p.u.: 9,5 cm; ohr. v.: 3 cm.
17.	Odlomek sigillatnega krožnika z motivom grozdja in vitice na polkrožno izvihanem ustju; ohr. v.: 2,6 cm; r.p.u.: 14,2 cm.
18.	Odlomek sigillatole skodelice z izlivom na polkrožno izvihanem ustju; r.p.u.: 19,2 cm; ohr. v.: 3,2 cm.
19.	Polomljena rumeno rjavo žgana skodela polkrožne oblike, ki je zunaj ornamentirana s trikotnimi vrezi v treh pasovih. Skodela na prstanasti nogi ima temno rdeč premaz; p.u.: 18 cm; ohr. v.: 8 cm.
20.	Zgornji del sivo črno žganega trinožnika z nagubanim ostenjem; r.p.u.: 16,2 cm; ohr. v.: 6,4 cm.
TABLA 8
1.	Odlomek zgornjega dela z ustjem, sivo rjavo žganega lončka iz gline, ki je mešana s kremenčevim peskom. Ostenje je okrašeno s kratkimi pravokotnimi vbodi v vodoravnih pasovih; r.p.u: 8 cm; ohr. v.: 6 cm.
2.	Odlomek sivo žganega lončka tankih sten z izvihanim ustjem. Ostenje je okrašeno z dvema pasovoma trikotnih vrezov; ohr. v.: 3,4 cm.
3.	Odlomek ustja in ostenja sivo žgane čaše tankih sten, ki ima kanelirano ustje, ostenje pa okrašeno s širokimi trikotnimi vbodi; ohr. v.: 1,5 cm.
4.	Odlomek profiliranega črno žganega ustja lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 1,7 cm.
5. Odlomek ustja črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 1,6 cm.
6. Odlomek ustja črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 1,7 cm.
7.	Odlomek ustja in vratu sivo črno žganega lonca iz prečiščene gline, ki je okrašen z vodoravnimi kanelurami; ohr. v.: 4,6 cm.
8.	Odlomek sivo žgane skodele iz prečiščene gline, ki je pod ustjem okrašena s trikotnimi vrezi in dvema vodoravnima kanelurama; ohr. v.: 4,5 cm.
9.	Odlomek izvihanega ustja in ostenja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom, ki ima pod nagubanim vratom ostenje, okrašeno z metličastim ornamentom v več smereh; ohr. v.: 6,6 cm.
10.	Odlomek ustja in ostenje rumeno žgane sklede, iz prečiščene gline, ki ima pod ustjem dve vodoravni kaneluri; ohr. v.: 4,3 cm.
11.	Odlomek ustja rumeno žgane posode iz prečiščene gline in s profiliranim ustjem, ki je okrašeno s trikotnimi vbodi na vrhu in dvema vrstama enakih vbodov na zunanji strani; ohr. v.: 2,4 cm.
12.	Odlomek izvihanega ustja sivo žgane posode iz prečiščene gline; ohr. v.: 2,8 cm.
13.	Odlomek izvihanega ustja sivo rjavo žgane posode iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 2,3 cm.
14.	Odlomek ustja sivo rjavo žganega lonca iz prečiščene gline; ohr. v.: 2,6 cm.
15.	Odlomek ustja črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom, ohr. v.: 2 cm.
16.	Odlomek izvihanega ustja črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom, pod ustjem je vidna ena vodoravna kanelura; ohr. v.: 3,3 cm.
17.	Odlomek ustja rjavo sivo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.:
2,6	cm.
18.	Odlomek ustja sivo črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.: 2,9 cm.
19.	Odlomek ustja sivo rjavo žganega lonca iz prečiščene gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 2,4 cm.
20.	Odlomek ustja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.:
2,3	cm.
21.	Odlomek izvihanega ustja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 2,2 cm.
22.	Odlomek profiliranega izvihanega ustja sivo rjavo žganega lonca iz grobe gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 3 cm.
23.	Odlomek izvihanega profiliranega ustja črno rjavo žganega lonca iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline; ohr. v.: 2,8 cm.
24.	Odlomek izvihanega ustja sivo črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; pod ustjem je na ostenju viden metličasti ornament; ohr.v.: 4 cm.
25.	Odlomek izvihanega ustja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v. 2,3 cm.
26.	Odlomek ustja in ostenja sivo žgane skodele iz prečiščene gline; ohr.v.: 3 cm.
27.	Odlomek izvihanega ustja in ostenja črno žgane posode iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 3,8 cm.
28.	Odlomek izvihanega ustja in ostenja črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ostenje krasi vodoraven metličasti ornament; ohr. v. 4 cm.
29.	Odlomek ostenja sivo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom in lomljenim glavničastim ornamentom; ohr. v.: 2,2 cm.
30.	Odlomek izvihanega ustja in ostenja sivo rjavo žganega lonca iz grobe gline, mešane s kremenčevim peskom; na ostenju je viden poševen metličasti ornament; ohr. v.: 3,6 cm.
31.	Odlomek ustja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom, pod ustjem je ornament poševnih pravokotnih vrezov; ohr. v.: 2,9 cm.
32.	Odlomek izvihanega ustja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 1,9 cm.
33.	Odlomek ustja in ostenja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom in rahlim vodoravnim metličastim ornamentom, ohr. v.: 4,5 cm.
34.	Odlomek izvihanega ustja in ostenja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ostenje pa krasi navpičen glavničasti ornament; ohr. v.: 4,3 cm.
35.	Odlomek izvihanega ustja in ostenja sivo rjavo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ostenje krasi vodoraven in navpičen metličasti ornament; ohr. v.: 4,8 cm.
TABLA 9
1.	Odlomek izvihanega ustja sivo črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom, pod ustjem je rahel metličasti ornament; ohr.v.: 2,9 cm.
2.	Odlomek izvihanega ustja in ostenje črno žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ostenje krasi metličasti ornament; ohr.v.: 3,4 cm.
3.	Odlomek sivo rjavo žganega ustja in nagubanega ostenja trinožnika iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.: 2,6 cm.
4.	Odlomek ustja in ostenja črno žganega trinožnika iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline, ostenje je kanelirano; ohr.v.: 2,6 cm.
5.	Odlomek ustja in ostenja sivo črno žganega trinožnika iz gline, mešane s kremenčevim peskom. Pod nagubanim največjim obodom je vodoraven, metličasti ornament; ohr. v.: 6,2 cm.
6.	Odlomek ustja in ostenja sivo žganega trinožnika iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ostenje je rahlo nagubano; ohr.v. 5,4 cm.
7.	Odlomek ustja in ostenja rumeno žgane skodele z rdečim premazom; ohr. v.: 3,3 cm.
8.	Odlomek rumeno žgane gubanke s temno rdečim premazom; ohr. v.: 2,5 cm x 1,3 cm.
9.	Odlomek ustja sivo žgane skodele iz prečiščene gline s črnim premazom; ohr. v.: 3,1 cm.
10.	Odlomek ustja črno žgane posode iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline in metličastim ornamentom; ohr. v.: 1,7 cm.
11.	Odlomek ustja in ostenja sivo žganega krožnika iz prečiščene gline s črnim premazom; ohr. v.: 3,7 cm.
12.	Odlomek sigillatne posodé; ohr. v.; 2,7 cm.
13.	Del ostenja sivo žgane posode tankih sten s črnim premazom; ohr. v.: 4 cm.
14.	Del ostenja rumeno žgane posode iz prečiščene gline, ki je okrašena s cik-cak vrezi v dveh pasovih; ohr. v.: 4,6 cm.
15.	Odlomek ostenja sivo rumeno žgane posode iz prečiščene gline s črnim premazom in okrašene s poševnimi trikotnimi vrezi; ohr. v. 5,4 cm.
16.	Odlomek ostenja rjavo sivo žganega lonca iz gline, mešane s kremenčevim peskom, ki je okrašeno s kvadratnimi vbodi v vodoravnih vrstah; ohr. v.: 4,7 cm.
17.	Odlomek ostenja rjavo črno žganega lonca iz prečiščene, s kremenčevim peskom mešane gline; ostenje je okrašeno z metličastim ornamentom; ohr. v.: 5 cm.
18.	Odlomek ostenja rjavo sivo žganega lončka iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline, ki je okrašeno s pokončnimi in poševnimi vrezi; ohr. v.: 3,6 cm.
19.	Odlomek ostenja rjavo črno žganega lončka iz prečiščene gline in ornamentirano s trikotnimi vbodi v vodoravnih vrstah; ohr. v. 3,6 cm.
20.	Odlomek ostenja rumeno žganega vrča iz prečiščene gline z dvema vodoravnima kanelu-rama; obv. v.; 5,7 cm.
21.	Odlomek ostenja rumeno žgane posode tanjših sten iz prečiščene gline, ki je okrašeno z nizi trikotnih vrezov, ločenimi s kanelurami; ohr. v. 3,6 cm.
22.	Odlomek sigillatne posode, ohr. v.: 1,4 cm.
23.	Odlomek sigillatne posode; ohr. v.: 2,9 cm.
24.	Odlomek ostenja sivo žgane skodele tankih sten iz prečiščene gline s črnim premazom, ki ima ornament iz pokončnih nizov vrezov; ohr. v.: 2,8 cm.
TABLA 10
1.	Odlomek ustja rumeno žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki ima ustje okrašeno z vrezi; ohr.v.: 2 cm.
2.	Odlomek ustja rdeče žgane kadilnice iz prečiščene gline s premazom; ustje je valovito in ornamentirano s prstnimi odtisi; ohr. v.: 2,3 cm.
3.	Odlomek ustja in ostenja sivo rjavo žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki ima na ustju vreze, pod njim pa dve rebri s prstnimi odtisi; ohr. v.: 3,8 cm.
4.	Odlomek ostenja rdeče žgane kadilnice iz prečiščene gline in rebrom s prstnimi odtisi; ohr.v.; 4,8 cm.
5.	Odlomek ostenja sivo rumeno rjave žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki je okrašena z rebrom, na katerem so gosti vrezi; ohr. v.: 4,2 cm.
6.	Več odlomkov ustja in ostenja rdeče žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki ima ostenje nagubano; ohr. v.: 5,2 cm.
7.	Odlomek spodnjega dela ostenja rdeče žgane kadilnice iz prečiščene gline; ohr. v.: 4 cm.
8.	Polomljeni zgornji del rdeče črno žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki ima na ostenju tri rebra s prstnimi odtisi; ohr. v.: 10 cm.
9.	Polomljen zgornji del rumeno žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki ima ustje okrašeno s poševnimi vrezi, ostenje pa šest, s prstnimi odtisi okrašenih reber; ohr. v.: 14,5 cm.
10.	Odlomek ustja in ostenja rdeče žgane kadilnice iz prečiščene gline, ki mu ostenje krasijo tri rebra s prstnimi odtisi; ohr. v.: 5 cm.
11.	Odlomki noge rdeče žgane kadilnice iz prečiščene gline; ohr. v.: 5,7 cm.
12.	Odlomek noge in dna rumeno žgane kadilnice iz prečiščene gline; ohr. v.: 7,8 cm.
13.	Odlomek noge rumeno žgane kadilnice iz prečiščene gline; ohr. v.: 3,9 cm.
14.	Odlomek spodnjega dela črno žgane pokrovke iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline; ohr. v.: 3,6 cm.
15.	Odlomki sivo črno žgane pokrovke iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline, ki je okrašena z metličastim ornamentom v različih smereh; ohr. v.: 6,2 cm.
16.	Odlomek sivo rjavo prežgane pokrovke iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline; ohr. v.: 4,6 cm.
17.	Odlomki sivo rjavo žgane pokrovke iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline, površina je okrašena z glavničastim ornamentom v pasovih; ohr. v.: 5,6 cm.
TABLA 11
1.	Polomljena sivo rjavo žgana pokrovka iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline, s sledovi ročne obdelave; v.: 5,9 cm; p. roba: 17, 6 cm.
2.	Zgornji del sivo črno žgane pokrovke iz prečiščene gline, površina je ornamentirana s pokončnimi vrezi; ohr. v.: 3 cm.
3.	Odlomek sivo žgane pokrovke iz prečiščene gline in temno sivim premazom; ohr. v.: 2,4 cm.
4.	Polomljena sivo rjavo žgana pokrovka iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.:
7,4	cm.
5.	Polomljena sivo črno žgana pokrovka iz gline, mešane s kremenčevim peskom; v. 6 cm; p. roba: 23,8 cm.
6.	Polomljena sivo rumeno žgana pokrovka iz prečiščene gline; v.: 6,2 cm; p.roba: 17,4 cm.
7.	Odlomek sivo rumeno žgane pokrovke iz prečiščene gline; ohr. v.: 4,4 cm.
8. Odlomek rdeče žgane pokrovke iz prečiščene gline; ohr. v.: 5 cm.
9. Odlomek rdeče žgane pokrovke iz prečiščene gline; ohr. v.: 3,4 cm.
10.	Odlomek sivo črno žgane pokrovke iz gline, mešane s kremenčevim peskom s sledovi metličastega ornamenta; ohr. v.: 2,6 cm.
11.	Odlomek rdeče žgane pokrovke iz gline, močno mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.:
2.8	cm.
12.	Odlomki sivo žgane pokrovke iz prečiščene gline, ohr. v.: 2,4 cm.
13.	Odlomek rdeče žgane pokrovke iz pečiščene gline; ohr. v.: 2,6 cm.
14.	Sivo rdeče žgana pokrovka iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline; v.: 5,1 cm; p.roba: 14,2 cm.
15.	Polomljena sivo črno žgana pokrovka iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline; v.:
5.8	cm; p.roba: 15 cm.
16.	Odlomek sivo rjavo žgane pokrovke iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.: 4,6 cm.
17.	Odlomek sivo rjavo žgane pokrovke iz grobe, močno s kremenčevim peskom mešane gline; ohr.v.: 3,4 cm.
18.	Odlomek sivo rjavo žgane pokrovke iz prečiščene, rahlo s kremenčevim peskom mešane gline; ohr.v.: 3,4 cm.
19.	Odlomek sivo rjavo žgane pokrovke iz grobe, s kremenčevim peskom mešane gline; čep krasi metličasti ornament; ohr.v.: 3,2 cm.
20.	Odlomek sivo črno žgane pokrovke iz gline, mešane s kremenčevim peskom, ki ima na čepu globok metličasti ornament; ohr.v.: 4,8 cm.
21.	Dva odlomka sivo rjavo žgane pokrovke iz gline, mešane s kremenčevim peskom, ki ima na čepu metličasti ornament; ohr.v.: 4,6 cm.
22.	Dva odlomka sivo rjavo žgane pokrovke iz gline, močno mešane s kremenčevim peskom; ohr. v.: 2,6 cm.
23.	Odlomek sivo rjavo žgane pokrovke s profiliranim robom iz gline, mešane s kremenčevim peskom; ohr.v.: 2,4 cm.
24.	Odlomek sivo rjavo žgane pokrovke iz prečiščene gline z uvihanim robom; ohr.v.: 2 cm.
25.	Odlomek sivo žgane pokrovke iz prečiščene gline z uvihanim robom; ohr.v.: 1,8 cm.
OVREDNOTENJE GRADIVA
Rimske ostaline v kulturni plasti tega dela Spodnje Hajdine so ostaline rimske Poetovione, ki se je pričela v prvih stoletjih rimske poselitve prav s tega območja ob cesti in prehodu čez Dravo širiti proti vzhodu. Reka Drava je s premiki struge skozi stoletja odnašala in delno poškodovala tako rimski vojaški tabor kakor naselbino ob njem, v precejšnjem delu pa tudi odtrgala rimsko cesto Celeia-Poetovio. Na dravski terasi nad današnjim potokom Studenčnica pa se je navkljub poškodovanim rimskim kulturnim plastem ohranila reprezentativna arhitektura zgradb iz 1. in 2. stoletja, po njihovi delni opustitvi v srednjem in poznem rimskem obdobju pa so bili v poškodovane temelje in druge gradbene ostaline vkopani rimski grobovi.
Rimski keramični material iz kulturne plasti na omenjeni parceli sodi po kronološki ureditvi v zgodnje rimsko obdobje. Tu nam veliko ne pomaga groba hišna črno in sivo žgana posoda z metličastim, glavničastim in izžleb-ljenim ornamentom (t. 2; t. 3; t. 4; t. 5; t. 8: 31-36), podobne pokrovke (t. 10: 14-17; Tli) in deli trinožnikov (t. 7; 20 in t. 9; 3-6), katerih uporabnost ima dolg časovni razpon in se pojavljajo skoraj povsod v rimskih kulturnih plasteh. Mogoče bi lahko tudi naše podobno posodje opredelili kakor smo ga na Brinjevi gori,2 kot značilne predvsem za pozno keltske in zgodnje rimske posode,3 kakor je tradicionalno tudi pri drugih zgodnjih elementih rimske Poetovione. Oblikovno lahko ugotovimo tudi po podobnem keramičnem materialu iz drugih petovionskih najdišč, da so bili ti izdelki delo domačih lončarskih mojstrov, ki pa po gradivu iz mnogih lončarskih peči v Petovioni sodeč izdelujejo tudi kvalitetnejše in strokovno zahtevnejše keramične izdelke. Precej je bilo najdenih odlomkov navadnih nizkih krožnikov z ravnim dnom in rahlo navznoter upognjenim ustjem (t. 7; 1-9), ki so vsakdanje in pogosto namizno posodje. Tipološko jih razvrščamo na prehod iz l.v 2. stoletje in v 2. stoletje.4 Podobne najdemo tudi na emonskih najdiščih, kjer jih lahko opredelimo kot nadomestitev dragim in redkejšim sigillatnim krožnikom.5 Starejši raziskovalci so podobne krožnike povezovali z uporabo v rimskih legijah,® katerih vojaški tabor (legije Vili. Augustae in XIII. Geminae) je moral biti nedaleč od omenjenega najdišča na Spodnji Hajdini.
Najlepša keramična najdba na našem izkopavališču je bil najden polomljen sigillatni krožnik z aplikami dveh kodrastih glavic genijev na robu (t. 1;1 in sl. 4). Po obliki in ornamentu na ustju je nekoliko podoben krožniku iz severnega emonskega grobišča v grobu 112; 6,7 ki sodi v čas 1. stoletja.8 Odlomka sigillatnih krožnikov tipa Drag 17b9 in aplikacijami mask, delfinov
in girland na obodu (t. 1; 9 in 10) sodita v flavijski čas 1. stoletja.1° Odlomak dna sigillatne skodelice, ki ima na notranji strani žig u “in pianta pedis” PMV, pa v čas l.11 in 2. stoletja.!2 Dva odlomka sigillatnih krožnikov s polkrožno izvihanim ustjem, na katerem je ornament vitice z grozdjem (t. 7; 17) in nakazanim izlivom (t. 7; 18) sta najbližje italskim tipom 1. in 2. stoletja. 13
V	kulturni plasti smo našli tudi precej polomljenih delov kadilnic različnih velikosti, žganja gline in ornamentov (t. 10; 1-13). Razen tega, da sodijo bolj v grobiščne komplekse, jih najdemo tudi v naselbinskih plasteh in jih v večini datiramo v 1. do 2. ter 3. stoletje.14 Prav pri teh posodah na nogi je vidno, da je lončarski mojster poizkusil v glini oblikovati njemu že znano kovinsko ali stekleno posodo.
Od skodel je zanimiva rumeno rjavo žgana skodela na prstanasti nogi s temno rdečim premazom in tremi pasovi trikotnih vrezov pod dvema kanelurama rahlo navznoter nagnjenega ustja (t. 7; 19). Podobne so bile najdene tudi na drugih petovionskih in emonskih najdiščih ter sodijo na prehod med 1. in 2. stoletje.15
V	isti čas sodijo tudi sivo črno žgane skodelice tankih sten z rastlinskim ornamentom ali vrezi (t. 1:4 in t. 8: 2 in 3), podobno pa je tudi z rumeno žganimi lončki tankih sten (t. 7: 12-15).
V	plasti smo našli le majhno število odlomkov enoročajnih rumeno rdeče žganih vrčev (t. 6; 1-7). Kljub vsemu pa lahko rečemo, da so bili bolj kroglaste oblike s trakastimi ročaji tik pod ustjem (t. 6; 1, 8, 16), ki jih datiramo v 1. in 2. stoletje. 16
Oljenke so v večini precej poškodovane in so razen ene volutne (t. 1: 16) vse ostale pečatne (t. 1: 12-15 in 17,18). Spadajo v skupino pečatnih oljenk z zaprtim kanalom, in to tip Loeschcke IX. Le ena ima na dnu tudi žig (STR)OBILI. Sodijo v flavijski čas 1. stoletja, v provincah pa so jih izdelovali še v prvi polovici 2. stoletja.17 V isti čas sodi tudi odlomek volutne oljenke s črnim premazom. Domnevamo lahko, da so bile vse oljenke izdelane v domačih lončarskih delavnicah.
Med najlepšimi najdbami je prav gotovo na globini 25 cm v rjavi ilovnati plasti najdena okrogla bronasta posrebrena fibula, ki ima v osnovi obliko križa, na katerega se po diagonali naslanjajo štirje delfini, (sl. 3)
Po W. Jobstu imajo take fibule keltsko kulturno tradicijo in po obliki sodijo v varianto A aji v zadnjo četrtino 2. stoletja.!8 p0 oblikovnem bogastvu in motivu delfinov sodi fibula v zgodnejši čas, kar se kaže tudi po ostalem na izkopavališču najdenem keramičnem gradivu. Podobne fibule so se našle predvsem ob renskem in donavskem limesu, v notranjosti pa tudi v Panoniji.19
Kljub temu da se nekatere zgodnje oblike v keramiki v Petovioni naslanjajo na italske tipe 1. stoletja, pa moramo vseeno ugotoviti, da naše območje v
2.	stoletju polagoma sprejema vplive z vzhoda ali iz Podonavja in Panonije.20 Dodati je potrebno, da se domači lončarski mojstri vse bolj izpopolnjujejo v umetnosti izdelave in žganja keramičnih izdelkov in se tako
prilagajajo na nove čase z boljšo tehnično usposobljenostjo, saj nočejo po kvaliteti izdelkov in oblikah zaostajati za matičnimi delavnicami. K vsemu temu pa so veliko pripomogle tudi vse bolj razvejane trgovske poti in ponudba izdelkov tako proti zahodu kakor tudi proti vzhodnim predelom rimske države.
OPOMBE
1.	Zaščitna arheološka dela je opravila strokovna ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor z delavkami iz Gerečje vasi pod vodstvom dipl. arheologa-konser-vatorja Ivana Tuška. Keramični material je prepariral restavrator tehnik Stanko Gojkovič, zrisala in uredila table dipl. arheologinja Marija Lubšina-Tušek, za pomoč pri terenskem delu in za razumevanje pa sem dolžan zahvalo tudi lastniku Milanu Koštomaju.
2.	Stanko Pahič, Nekaj podatkov o grobi hišni lončenini z najdbišč ob južnem Pohorju, AV XXX, Ljubljana 1979, T3, T5-8.
3.	Ib., str. 408 ss.
4.	Ivan Tušek, Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju, Ptujski arheološki zbornik, Ptuj 1993, str. 405.
5.	Ljudmila Plesničar-Gec, Keramika emonskih nekropol, Diss. et Monogr. XX, Ljubljana 1977, 54.
6.	Ib., T7 in Til: 5. Peter Petru, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rimskih grobov na Dolenjskem in Posavju, Razprave 1. razr. SAZU 6, Ljubljana 1969, 204, sl. 4, 17. Marijan Slabe, Antična nekropola, na Pristavi pri Trebnjem, Vestnik 12, Ljubljana 1993, str. 15. Arnold Schörgendorfer, Die römerzeitliche Keramik der Ostalpenländer, Soldatenteller, Sonderschr. d. Archäol. Institutes Wien XIII, 1942. Ina Miki Curk, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Razprave FF 1987, T45 in T46.
7.	L. Plesničar-Gec, Severno emonsko grobišče, Katalogi in monografije 8, Ljubljana 1972, TXXX, Gl 12, 6.
8.	I.Mikl-Curk, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Razprave FF 1987, T15, 30.
9.	Documents d’Archéologie Francoise N' 6, La terre sigillée gallo — romaine, Paris 1986, str. 61.
10.	Dr. Iva Curk, Proučavanje rimske keramike v Sloveniji in rezultati tega proučevanja, Muzej grada Zenice. Iva Miki Curk, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Razprave FF 1987, T 27 in 28.
11.	Ib., T 13; 5.
12.	Dénes Gabler, Das Haus der Tribuni Laticlavii aus dem Legionslager vom 2.-3. Jh. in Aquincum, Budapest Régiségei XXVIII, Budapest 1991, str. 156 ss.
13.	Ib., str. 191; Iva Miki Curk, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Razprave FF 1987, T14, T26, T27.
14.	Ib., T35; 17-20.
15.	Ib., T25. Ljudmila Plesničar-Gec, Keramika emonskih nekropol, Diss. et Monogr. XX, Ljubljana 1977, Tl, str. 13 ss.
16.	I. Miki Curk, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Razprave FF 1987, T17: 2; T34: 2; T35:3.
17.	Janka Istenič, Oljenke z zahodnega grobišča Petovione, Ptujski arheološki zbornik, Ptuj 1993, str. 311 ss. Zorka Šubic, Rimske oljenke v Sloveniji, Arh. vest. XXII, Ljubljana 1976, str. 82 ss. 18 19 20
18.	Werner Jobst, Die römischen Fibeln aus Lauriacum, Forschungen in Lauriacum, Band 10, Linz 1975, str. 116 ss, T47: 326-331.
19.	Dragoljub Bojovič: Rimske fibule Sinqidumuma; Muzej qrada Beoqrada, Kataloq XII, Beograd 1983, str. 64 s; TXXIX.
20.	Dr. Iva Curk, Proučavanje rimske keramike v Sloveniji in rezultati tega proučevanja, Muzej grada Zenice, str. 58 ss.
ARCHÄOLOGISCHE SCHÜTZGRABÜNGEN BEI KOŠTOMAJ IN HAJDINA
ZÜSAMMENFASSÜNG
Archäologische Schutzgrabungen beim Neubau in der Meianstraße, auf der Parzelle Nr. 1150/7 Katasteramt Hajdina, Eigentümer Milan Koštomaj, wurden zwischen den
30.	Mai und den 3. Juni 1979 durchgeführt. Die Humusschicht wurde bis zur Tiefe von 30 cm manuell ausgehoben, als sich die römische Kulturschicht in brauner Tonerde bis zur Tiefe von 80 cm auf der östlichen und ca. 50 cm auf der westlichen Seite des Fundortes zeigte. Die braune Tonerdeschicht war mit Teilen von gebrannten Gefäßen, Ziegelstücken, unbearbeiteten Kalksteinen und Flußrollsteinen vermischt, unter dieser Schicht fand man sterile gelbe Tonerde, die sich in der Richtung nach Westen schnell auf die Tiefe von 50 cm erhöhte. In der Kulturschicht fand man zahlreiche zerbrochene schwarzgebrannte Kochtöpfe geschmückt mit besen- und kammförmigen Ornamenten, Deckel und Teile von Dreifüßen, Teile von gelbgebrannten Krügen mit einem Griff, Stücke von grau- und rotgebrannten dünnwandingen Geschirr, Bruchteile von Siegeln, zerbrochene Räucherschallen, niedrige gewöhnliche Teller mit flachem Boden und mit niedrigem leicht gekrümmten Mund, Teile von zerbrochenen Firmalampen, eine von ihnen trägt den Stempel (STR)OBILI, einen schönen Sigillatalteller mit einem Pflanzenornament auf dem Mund und mit zwei applizierten lockenhaarigen Genien am Rande. Die keramischen Gegenstände stammen meistens aus dem 1. und 2. Jahrhundert. In jene Zeit, vielleicht sogar in das 1. Jahrhundert, gehört auch eine runde, versilberte Bronzefibel, deren Grundform ein Kreuz darstellt, auf den sich diagonal vier kleine Delphine anlehnen. In der Mitte der Fibel und auf den vier Schlußteilen befanden sich mit bronzenen Nieten befestigte runde, aus einer schwer bestimmbaren Masse hergestellte Knöpfe. Ähnliche Fibeln fand man vor allem am Limes zwischen dem Rhein und der Donau, im 2. Jahrhundert wohl auch im Inneren Pannoniens.
Wir können feststellen, daß sich einige frühzeitige Keramikformen in Poetovio an die italischen Typen aus dem 1. Jahrhundert anlehnen, später im 2. Jahrhundert standen die Gewerbemeister unter den Einflüssen aus Pannonien und dem Donaugebiet. Natürlich trugen dazu bei vor allem die immer mehr verzweigten Handelswege und die Waren, die im westlichen so wie auch im östlichen Gebiet des römischen Staates angeboten wurden.







'	34	35



Slika 1 Ptuj — privatna gradnja Koštomaj, Mežanova ulica, pare. štev. 1150/7 k.o. Haj dina: Pogled na izkopavališče za novogradnjo pri Koštomaju.
Slika 2) Ptuj — privatna gradnja Koštomaj, Mežanova ulica, pare. štev. 1150/7 k.o. Ha jdina: Pogled na rimsko kulturno jamo.
Slika 3 Ptpj — privatna gradqja Koštomaj, Mežanova ulica: Bronasta posrebrena fibula z delfinčki
Slika 4 Ptuj — privatna gradnja Koštomaj, Mežanova ulica: Reprezentančni sigillatni krožnik z glavicama genijev











		
		
		
		
		
		









MOJCA
VOMER-GOJKOVIČ
GROBIŠČE PRI DIJAŠKEM DOMO V RABELČJI VASI NA PTÜJÜ
PTUJSKI ZBORNIK VI/X Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 904(497.12 Ptuj)
MOJCA VOMER-GOJKOVIČ, dipl. arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Pri izkopavanju za gradnjo Dijaškega doma u Rabelčji vasi na Ptuju smo naleteli na pri nas redek način pokopa, pokop v obzidanih grobnih parcelah. Grobišče je opredeljeno u čas od 1. do začetka 5. stoletja. Najdbe so statistično obdelane, opravljeni sta bili delna antropološka analiza in poizkus rekonstrukcije noše. V drugem delu prispevka so zbrane obzidane grobne parcele v Sloveniji. Članek sklenemo z opisom grobov in katalogom najdb.
ABSTRACT
When we had been excavating on the building-site of the hostel for students in Rabelčja vas near Ptuj we were confronted with a phenomenon that can be rarely seen in this part of our country: a burial in a walled grave-site. The burial ground was used from the 1st century till the beginning of the 5th century. The finds have been statistically processed, a partial anthropological analysis has been made and we also tried to reconstruct the costumes. In the second part of the paper the walled in grave-sites in Slovenia are listed, at the end we described the graves and presented a catalogue of finds.
Izkopavanja na prostoru Dijaškega doma v Rabelčji vasi na Ptuju so se pričela novembra 1978. V tem letu in v letu 1979 je bilo raziskanih okoli 1300 m2, ki so bili razdeljeni v kvadrante velikosti 4 x 4 m. Leta 1980 so bile izkopane tri sonde, izkopavanja pa smo končali junija 1981. leta, ko so bile raziskane še štiri sonde, ki so povezale grobišče (sl. 1). S sondami je bila raziskana površina približno 700 m2, tako da obsega raziskan prostor okoli 2000 m2.1 Izkopavanja so obsegala prostor same stavbe Dijaškega doma (izkopavanja 1978/79) ter okolico severno in vzhodno od stavbe. Grobišče predstavlja zaključeno celoto, saj je bilo z vseh strani omejeno: na severovzhodu so potekali odvodni jarki, tu in pa na vzhodni strani je bilo grobišče poškodovano, saj je bil na tem prostoru sadovnjak oziroma brajde. Na vzhodu sta bili dve in na jugozahodu ena peč za pečenje keramike. Do njih so potekali jarki, ki so ponekod posegli tudi v grobišče. Le na severozahodu je bilo grobišče omejeno s sterilno rumeno ilovico, na severni strani zaradi predhodnih zemeljskih del rezultati niso znani.
Humusno plast je posnel buldožer, in sicer v debelini približno 20 cm. Pod njo se je začela temno rjava ilovnata plast z drobci rimske opeke, peskom in kosi rimske keramike. Ta plast je segala do globine 40-60 cm, pod njo se je pričenjala rumena ilovnata plast (sl. 2). Rumena ilovnata sterilna plast se je počasi dvigala proti južnemu in vzhodnemu robu izkopa skupaj s terenom. Skupno je bilo odkopanih 63 grobov, od katerih pa je bil en prazgodovinski. Bili so vkopani na različnih nivojih v rjavorumeno ali rumeno sterilno ilovico. Najgloblji je bil na globini 120 cm, najvišji le 15-20 cm pod površino, največ pa jih je bilo na globini 50 cm. Trinajst grobov je bilo žganih, med njimi že omenjen prazgodovinski grob 1 (sl. 3).
Grobišče je bilo sestavljeno iz treh delov: velika in mala obzidana grobna parcela ter grobovi, ki so ju obdajali (sl. 4). Del grobišča je bilo zajeto v veliki grobni parceli, ki je merila 10,5 x 14 m. Omejena je bila z zidom iz oblic različnih velikosti, ki so bile ohranjene v več vrstah; njegova širina je bila od 60 do 120 cm (sl. 5). Na njem je bilo sicer najdenih nekaj opek, ki pa so pripadale izropanim opečnatim grobnicam. Grobna ograja je imela na vzhodni strani odprtino — verjetno vhod h grobovom. V notranjosti te velike grobne parcele je bilo devet grobov: dva žgana, eden zidan z opeko in pet skeletnih, nekaj grobov se je držalo kamnite ograje z zunanje strani ali pa so bili vsaj v bližini. Večina grobov je bila v severnem delu. Tu so bili žgan grob 27, grob 28, zidan z opeko, in trije skeletni prosto vkopani, ki so bili ob samem zidu velike grobne parcele, grob 26 ob vzhodnem zidu in grob 25 ter 29. Ob severnem zidu velike obzidane grobne parcele je bil grob 13, ob vzhodnem, vendar bolj proti izhodu, pa grob 18. Najbolj v sredini je bil grob 33, ki je bil brez grobnih pridatkov. Pri vhodu je bil v južnem delu grob 16, žgan grob, pokrit z opeko. V njegovi bližini so bile tri skupine opeke, od katerih sta dve skupini imeli opeko z napisom ADIECT1, enak žig z napisom kot ena opeka v grobu 16, tretja skupina je bila sestavljena iz opek s cik-cak okrasom. Skupina s tremi opekami s cik-cak okrasom je bila najbolj v sredini velike grobne parcele, vendar nekoliko pomaknjena proti vzhodu. Nasproti vhoda je bila vzporedno z južnim zidom skupina osmih opek, ki so bile postavljene po dve oziroma tri v vrsto, tretja skupina je bila
vzporedno s to še bolj proti južnemu zidu, imela je opeke postavljene po dve skupaj v vrsti in os vzhod-zahod. Pomen teh skupin ni znan, postavljene so bile kot nekakšna podlaga, vendar grob to ni, saj kosti niso bile najdene niti v bližini, naredijo pa vtis nekakšne poploščitve dela velike grobne parcele. V sami veliki obzidani grobni parceli so bili tudi številni drugi vkopi, ki pa, kljub temu da so nekateri imeli obliko grobnih jam, grobovi niso bili, saj v njih ni bilo ne kosti ne kakršnih koli grobnih pridatkov. V veliki grobni parceli so bili še vkopi nepravilnih oblik, v katerih je bilo kamenje, in odtočni kanali, ki so vodili do bližnjih peči.
Severno od velike grobne parcele, omejene s kamnito ograjo, je bila na severni strani grobišča še manjša grobna parcela. Na zahodni se je zaključevala v kamnit plato, sestavljen iz rečnih oblic v dveh do treh vrstah, med katerimi je bila temno rjava ilovica. Med oblicami, pod njimi in na vogalih so bili zloženi večji rumeni peščenci. Zgornji rob platoja je bil takoj pod humusno plastjo na globini 20 cm in je segal v rumeno ilovico do globine 60 cm. Dolžina stranice kvadratnega platoja je bila 3,95 m. Na platoju je bila opeka z žigom QSP. Mala grobna parcela je merila 3,5 x 4,5 m, zid okoli nje je bil zidan z oblicami in velikimi kamni iz peščenca, med katerimi je bila opeka. Širok je bil od 50 do 70 cm in prekinjen na severni strani za vhod (sl. 6). V mali grobni parceli so bili štirje grobovi. Največjo površino je zavzemal žgan grob 48, dolg 260 cm, prek katerega je bil skeletni grob 49 na tegulah, pokrit s strešnimi opekami (oba pa sta bila poškodovana zaradi vkopa sadnega drevesa). Vzhodni stranici kamnitega zidu male grobne parcele je bil prilagojen grob 53; pri tem so zid nekoliko poškodovali. Kamni, ki so ostali, so zapolnjevali prostor med zidom in nogami skeleta, tako da so gradili nekakšno kamnito grobnico. Skeletni grob 47, ki je bil vzporedno s kamnitim platojem in se ga je držal, je bil najden tik pod površino.
Vzporedno z zahodno stranico velike grobne parcele so bili štirje kamniti platoji, zidani iz oblic, postavljenih v več vrstah v obliki ribje kosti. Največji med njimi je meril približno 2 x 3 m (sl. 7).
Zunaj grobnih parcel je bilo 49 grobov, od tega 10 žganih. Nekaj grobov se je držalo zidov grobnih parcel. Grob 23 je bil ob južni strani platoja male grobne parcele, grob 36 pa ob njegovi zahodni stranici. Ob severnem zidu velike grobne parcele je bil grob 24, vzporedno z njenim vzhodnim zidom z opeko zidan grob 32, pravokotno na zahodni zid pa grob 30. Ostali grobovi so bili predvsem na severni in zahodni strani grobišča. Grobovi na severni strani so bili izključno skeletni, medtem ko so bili na zahodnem delu grobišča zastopani žgani in skeletni grobovi, vendar so bili žgani bolj ob zahodnem robu odkritega grobišča. Nekako na meji med žganimi grobovi in veliko obzidano grobno parcelo sta bila grob 63 s kamnito skrinjo in skeletni grob 7, nad katerim je bila nagrobna plošča.
Način pokopa je bil zelo različen. Večina je bila prosto vkopana v rumeno ilovico, zanimiv pa je grob 5, ki je bil obdan s štirimi kamni in opeko. Žgan grob 15 je imel opečnato skrinjo, ostali žgani grobovi so bili vkopani prosto ali v žari: grob 1, ki je bil prazgodovinski, in grob 11, kateremu je bila pridana pokrita žara. Žgan grob 16 v veliki grobni parceli je bil pokrit z
opeko, med katerimi je imela ena napis ADIECTI (sl. 8). Žgan je bil “in situ”, kar dokazujejo 2 do 5_ cm širok rdeče žgan rob okoli žganine in ostanki ožganega lesa v njej. Žgan grob 48 v mali grobni parceli je bil velik približno 2,25 m, bil je prav tako žgan na mestu pokopa, imel pa je širši rdeče žgan rob in tudi ostanke ožganega lesa. V treh primerih je poznejši skeletni grob poškodoval starejšega — žganega: grob 10/11, grob 14/15 in grob 48/49 (sl. 9) v mali grobni parceli.
Tudi skeletni grobovi so bili večinoma prosto vkopani v rumeno ilovico in položeni v grobno jamo. Skelet je bil lahko položen na tegule ali na kamen. Med grobovi, ki so bili obloženi s kamni, je bil najzanimivejši grob 53, ki je bil očitno prilagojen zidu male grobne parcele, saj je imel spodnje okončine celo nekoliko poševno premaknjene; grob je sicer delno poškodoval vzhodni zid in iz njegovih kamnov je bila sezidana ravna linija grobnice. Grob 52 (sl. 10) je imel poleg kamnov iz peščenca ob straneh mlinske kamne — žrmlje. S kamni je bil obzidan tudi grob 7, ki je imel tudi kamen za podstavek nagrobni plošči (sl. 11). Ta je bila najdena približno 57 cm nad grobom. Poznamo tudi pokop v kamniti skrinji (sl. 12) s strehastim pokrovom. Ta je imel na vsakem vogalu izklesane višje robnike. Na južnem delu je bil razbit. Kaže, da je bil sarkofag vkopan v zemljo, pokrov pa je bil kot pri današnjih grobnicah na takratni površini. Po dnu je imel izklesan jarek in v srednjem delu na dnu luknjo skozi steno, verjetno mišljeno kot odtok.
Med obzidane grobove spada tudi grob 28 (sl. 13), ki je bil zidan z opeko kvadratne oblike. Bile so položene druga na drugo brez vmesne vezave. Na dnu so bile velike kvadratne opeke. Brez vmesne vezave je bil zidan tudi grob 32, ki je imel ohranjen še obok (sl. 14). Obod je bil iz polovične opeke, zidane druga na drugo, štiri enake so bile položene na dnu, ob njih pa so bile še velike kvadratne opeke. Obok na severni strani je bil iz konično oblikovanih polovičnih opek, postavljenih druga ob drugi brez vmesne vezave. Žal sta bili obe grobnici že izropani. Tudi grob 49 je imel opečnato konstrukcijo: položen je bil na tegule in pokrit s strešnimi opekami, ki so bile najdene ob njem. V mnogih primerih je bil skelet položen na kamen. Grob 23 je imel za podlago kamnite plošče in oblice, pod glavo pa opeko; grob 39 pa je imel pod lobanjo položen večji kamen iz peščenca. Za podlago groba 45 sta bili dve vrsti kamnov, pod lobanjo dva iz peščenca in skrilavec pod medenico. Grobova 58 in 59 sta imela v grobu vsak po dve opeki.
Pri načinu pokopa se je pojavil kot posebnost tudi dvojni pokop: grob 9 je imel pri dveh odraslih pokojnikih pokopane kosti manjšega prežvekovalca, v grobu 38/39 pa sta bila pokopana odrasel in otrok.
Nekaj grobov, med njimi skoraj vsi žgani, je bilo praznih. Med grobnim inventarjem so bronasti novci, nekajkrat se je pojavila tudi pasna spona ali pa fibula, ki pa je bila skoraj v vseh primerih križna čebulastega tipa. Med pridatki so najpogostejše bronaste, nato koščene zapestnice, večinoma v kombinaciji z ogrlicami iz steklenih jagod. Najpogostejši pridatek so bile steklene posode raznih oblik, med njimi največkrat nizke polkrožne čaše in visoke podolgovate čaše. Keramičnih pridatkov je bilo izredno malo; koščki keramike v grobovih so bili večinoma le iz zasipa groba in niso bili vanj
položeni kot običaj, ampak so tam le po naključju. Dvajset grobov je bilo brez pridatkov, od tega sedem žganih.
Med grobovi so bili pri kopanju najdeni tudi različni, večinoma bronasti predmeti, največ pa jih je bilo v plasti temno rjave ilovice, mešane z žgani-no, peskom, rimsko opeko in keramiko, ki je bila v kvadrantih 19, 20, 21, 31 in 32. Zunaj grobov so bili tudi skodelica iz terre sigillate (t. 21: 7), steklena skledica gubanka in steklen vrček (t. 21: 19, 20).
Skeleti so bili pokopani brez nekega reda, vendar je bila večina usmerjena JV-SZ ali J-S, kar pa nima nobenega pravega pomena, saj ti skeleti niso bili vkopani na istem nivoju, tudi enakega načina pokopa ni bilo in so se razlikovali tudi po grobnem inventarju.
Zgani grobovi so bili večinoma iz 2. stoletja, medtem ko so prevladovali med skeletnimi oni iz druge polovice 4. oziroma začetka 5. stoletja. Ker je bilo nekaj grobov tudi iz 1. in 3. stoletja, lahko sklepamo, da so na grobišču pokopavali kontinuirano od 1. do začetka 5. stoletja. Žgani grobovi so bili iz
1.	do 2. stoletja, medtem ko so skeletni časovno opredeljeni v konec 4. oziroma začetek 5. stoletja.
Obe grobni parceli sta bili najverjetneje zgrajeni v 2. stoletju, saj so grobovi v njih iz tega časa; pri mali obzidani grobni parceli je to samo žgan grob 48, pri katerem pa je očitno, da je bila grobna ograja narejena prav zanj. Pa tudi v primerjavi z drugimi grobišči, ki so imela obzidane grobne parcele, je ta teza lahko samo potrjena, saj je bilo običajno, da so z grobnimi ograjami obzidali večinoma le žgane grobove.
TIPOLOGIJA, DATACIJA IN SKLEP H GRADIVO (preglednica 1)
Zunaj rimskega grobišča je bil najden poznobronasti ali starejšeželezno-dobni pokop, grob 1, v katerem je bila rdeča skodela uporabljena kot žara.
Grob 2 lahko po bronastem novcu datiramo v sredino 2. stoletja.
Grob 15 (t. 6) je imel skrinjo iz tegul in je bil poškodovan zaradi poznejšega vkopa skeletnega groba 14. Predmeti so bili med seboj pomešani, skoraj gotovo pa je iz tega groba bronast novec, ki je prežgan. Tako bi ga lahko po novcu datirali v sredino 2. stoletja.
Grob 16 (t. 7) v veliki grobni parceli, žgan “in situ”, kar dokazujejo dva do pet cm širok rdeče žgan rob okoli žganine in ostanki žganega lesa, je bil pokrit z deli tegul in z opekami različnih velikosti, med katerimi ima ena napis ADIECT1. V grobnem inventarju ima kadilnico (t. 7: 7), ki se pojavlja v rimskih provincah od 2. do 4 stoletja, zlat obroček (t. 7: 2), bronast novec iz začetka 4. stoletja in tri oljenke (t. 7: 4, 5, 6). Reliefna oljenka z volutami ima žal poškodovan prav relief. Reliefna je najbrž tudi druga oljenka, od katere pa je ohranjen samo del nosa z začetkom volute in še nekaj kosov. Obe časovno spadata v 1. in še v 2. stoletje — tip 1 po Ivanyijevi.2 Tretja oljenka ima ročaj in okrašen rob; ohranjena sta samo dva kosa, tako da ni možno ugotoviti, h kateremu tipu oljenk bi spadala. Najbolj je podobna oljenki tipa 7 po Ivanyijevi, ki jo datira v 1. stoletje.3 Novec
LEGENDA:
Rumena ilovica
□
Rjava ilovica Rumeno rjava ilovica Sivo rjava ilovica Navožen pesek
Slika 2: Ptuj, Dijaški dom. Južni profil čez grob 46, risan od vzhoda proti zahodu
Slika 3: Ptuj, Dijaški dom. Tloris dela grobišča z žganimi grobovi iz leta 1979
Slika 5: Ptuj, Dijaški dom. Severni notranji profil velike grobne parcele, risan od zahoda proti vzhodu
Slika 4: Ptuj, Dijaški dom. Tloris grobišča
I i
Slika 6: Ptuj, Dijaški dom. Severni profil male grobne parcele, risan od vzhoda proti zahodu
Preglednica 1 : ČASOVNA PREGLEDNICA
nekako ne spada h grobni celoti, saj je veliko poznejši, bil pa je najden na opekah in bi lahko bil tam le naključno. Brez novca bi lahko grob datirali v drugo polovico 2. stoletja.
Grob 27 (t. 11) je bil prav tako v veliki grobni parceli. Imel je samo keramični vrček z ročajem in poševno narebrenim ustjem, ki pa nima pravih analogij (t. 11: 1).
Grob 48 (t. 16) je bil v mali grobni parceli. Bil je verjetno obložen s tegulami, ki so bile na vzhodnem delu še pokončne, in je bil žgan “in situ”, kar dokazuje rdeče žgan rob. Po novcu je datiran od 1. do 3. stoletja. Poleg novca so bili v grobu še koščeni in bronasti predmeti.
Ostali grobovi so bili skeletni. Žal sta bila oba grobova, zidana z opeko, grob 28 (t. 10) in grob 32 (t. 12), že izropana. Brez pridatkov so bili tudi naslednji grobovi: v veliki grobni parceli grob 29 in grob 33, v mali grobni parceli grob 47: in grobovi zunaj obeh grobnih parcel: grob 12, grob 31, grob 37, grob 40, grob 44, grob 46, grob 51, grob 60 in grob 61.
Samo po novcih lahko datiramo štiri grobove. Grob 9 (t. 4) ima dva novca, novec iz začetka 4. stoletja in novec iz tretje četrtine 4. stoletja, po katerem je grob tudi datiran v tretjo četrtino 4. stoletja. Grob 18 (t. 8) ima novec, kovan po letu 37; v grobu 19 je novec, po katerem ga datiramo v tretjo četrtino 3. stoletja, in grob 22, ki ima bronast novec iz časa 2. do 3. stoletja.
Štirje grobovi so imeli kot pridatek pasno spono, ki pa je v vsakem drugačnega tipa.
Grob 39 (t. 13) ima ovalno bronasto pasno spono s trnom in pravokotno oblikovanim okovom (t. 13: 11). Datirana je v drugo polovico 4. stoletja.4
Železna pasna spona iz groba 52 (t. 16: 13) je ovalne oblike, zato lahko njegovo časovno pripadnost sklepamo tudi po ramenski sponi enake oblike in po bronastem novcu iz tretje četrtine 4. stoletja.
Tudi grob 53 ima kot pridatek poleg bronastega novca iz sredine 4. stoletja pasno spono trikotne oblike v predrti tehniki, okrašeno s stiliziranimi živalskimi glavicami, ki se pogosto pojavlja v vojaških grobovih konec 4. stoletja (t. 17: 3).5
Grob 57 ima v svojem grobnem inventarju slabo ohranjeno pasno spono srčaste oblike (t. 19: 2). Še najbolj je podobna primerom pasnih jezičkov iz Intercise, ki jih Alföldijeva datira v 4. stoletje.6 Podolgovata steklena čaša (tip 106 d), ki je v tem grobu, spada v konec 4. in še v 5. stoletje.7 Podobne čaše so bile zelo pogost pridatek petovionskih grobišč.8 S tem je grob jasno postavljen v začetek 5. stoletja.
Zunaj groba je bila najdena bronasta ovalna pasna spona ovalnega preseka z železnim trnom, ki je po obliki datirana v isti čas kot ovalna pasna spona iz groba 39 in groba 52, torej v čas druge polovice 4. stoletja.
Naslednji pridatek v grobovih je fibula, ki je vedno samo bronasta. Je v štirih grobovih, v treh primerih je križna čebulastega tipa in enkrat s peresovino.
Slika 8: Ptuj, Dijaški dom. Na mestu pokopa žqan qrob 16, pokrit z opekami, na eni žiq ADIECT1 (foto: I. Tušek)
Slika 11 : Ptuj, Dijaški dom. Nagrobna plošča iz groba 7, posvečena vojaku legije XIII. Gemine (foto: I. Tušek)
Slika 12: Ptuj, Dijaški dom. Grob 63 v kamniti skrinji s poškodovanim pokrovom (foto: I. Tušek)
Slika 14: Ptuj, Dijaški dom. Opečna konstrukcija groba 32 z ohranjenim delom opečnatega oboka (foto: J. Tušek)
Slika 15: Ptuj, Dijaški dom. Skeletni grob 49, detajl z bronastimi zapestnico, uhanom in novcema (foto: I. Tušek)
Poleg tega je bila čebulasta fibula najdena tudi zunaj grobov (t. 21: 21), prav tako pa tudi ploščata bronasta fibula s spiralnim okrasom, zapolnjenim z modrim emajlom (t. 20: 4). Zunaj grobov sta bili najdeni tudi dve kolenčasti fibuli (t. 20: 1; t. 21: 24).
Grob 13 je imel poleg millefiori stekla še bronasto peresovino fibule, ki bi lahko spadala k močno profilirani fibuli, datirani v 1. oz. 2. stoletje (t. 6: l).9
Čebulasta fibula s podolgovato ploščato nogo, okrašeno po sredini s trakom žigosanih kvadratkov, na vsaki strani pa so skupine po tri na začetku in dva vrezana krožca z vdolbino na sredini na koncu noge (t. 9: 2), iz groba 23 spada v 13. skupino po Kovrigovi10 in je datirana s podolgovato stekleno čašo (t. 9: 5)11 v začetek 5. stoletja.
Tudi v grobu 34 je križna fibula s tremi čebulastimi glavicami in podolgovato ploščato nogo, okrašeno s podolžnim rebrom, ob katerem so vdolbinice (t. 12: 2). Datirana je v 4. stoletje.12 Bronastega okova ne moremo točno opredeliti.
Tudi grob 55 je datiran s čebulasto križno fibulo s ploščato nogo (t. 18: 1) in okrašeno polkrožno stekleno čašo v 4. stoletje.
V grobu 50 je bronasta fibula z razprtima, nazaj zvitima koncema, rombičnega preseka in okrašena na zgornjem zunanjem delu z dvojnim poševnim cik-cak vrezom (t. 15: 7). M. Sagadin13 jih opredeljuje kot pasne spone in jih ne datira točneje, ker razen dveh grobnih celot, Setarova, grob v gomili,14 ki je datiran v drugo polovico 2. stoletja, in groba 2/1952 iz Petrušnje vasi,15 datiran v drugo polovico 2. stoletja, grobnih celot ne poznamo. Alföldijeva jih datira v prvo polovico 3. stoletja. Žal tri fibule, opredeljene kot pasne spone, iz grobišča na Zgornjem Bregu,16 ki je sicer datirano v 4. in 5. stoletje, niso bile najdene v grobovih.
Bronaste zapestnice najdemo v devetih grobovih. Vse so z razklenjenimi konci, ki pa imajo različne okrase in so datirane v 4. stoletje.17
Grob 24 je edini, ki ima v svojem inventarju dve bronasti zapestnici. Poleg njiju (t. 9: 7, 6) ima še dve koščeni zapestnici, eno okrašeno s podolžnimi vrezi in skupinami po tri vrezane krožce s piko v sredini ter eno tanjšo, okrašeno s prečnimi vrezi, datirani v konec 4. stoletja18 (t. 9: 8, 10). Prstan (t. 9: 12)19 in ogrlica iz steklenih jagod (t. 9: 13)20 nista ozko datirana, pridan lonček pa sodi prav tako v omenjeno časovno opredelitev (t. 9: 9).21
Grob 30 ima poleg bronaste zapestnice, od katere je ostal samo majhen fragment in je zato ni mogoče podrobneje opredeliti (t. 11: 5), še tri koščene zapestnice istega tipa kot v grobu 24: ena okrašena s podolžnima vrezoma ob straneh, med katerima so krožci s piko v sredini (t. 11: 7), druga ima med podolžnima vrezoma skupine vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 11: 8) in tretja s skupinami dvojnih krožcev s piko v sredini (t. 11: 4).22 Tudi v tem grobu sta prstan in ogrlica (t. 11: 3, 6) iz steklenih jagod, ima pa še stekleno polkrožno čašo (t. 11: 2), ki spada v čas sredine oziroma v drugo polovico 4. stoletja,23 tako da takšno časovno opredelitev samo še potrjuje.
Tudi steklena jagoda (t. 14: 5) in člen bronaste verižice (t. 14: 4) iz groba 42 ne spremenita časovne oznake, ki mu jo daje bronasta zapestnica (t. 14: 6).
Grob 43 ima poleg bronaste zapestnice ovalnega preseka z razklenjenimi konci, okrašenimi z dvema zaporednima dvojnima krožcema in rebri (t. 14: 10), v svojem inventarju še stekleno podolgovato čašo (t. 14: 7) in ga tako datiramo v začetek 5. stoletja.24
V grobu 45 (t. 15) je razen prstana enak inventar kot v grobu 30 (t. 11). Z vodoravnimi snopi vrezov okrašena steklena polkrožna čaša potrjuje časovno opredelitev v konec 4. stoletja.25
Bronasto zapestnico kvadratnega preseka z razklenjenimi konci, okrašenimi s tremi pari dvojnih krožcev s piko v sredini, med njimi pa so vrezi, postavljeni v podolžno črto (t. 16: 10), ima tudi grob 49 (sl. 15), ki ima poleg nje še ogrlico iz steklenih jagod (t. 16: 9), uhan in dva novca, datirana v čas druge polovice 4. stoletja.
Grob 54 z bronasto zapestnico (t. 17: 9) in petimi koščenimi zapestnicami se časovno ne odmika ostalim:26 prva koščena zapestnica ima med podolžnima vrezoma skupine vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 17: 15), druga skupine vrezanih krožcev med dvojno vrezano črto (t. 17: 14), tretja ima med vrezanima črtama ob robovih valovnico iz vrezanih krožcev v sredini s piko (t. 17: 13), četrta je neokrašena (t. 17: 11), prav tako neokrašena je tudi peta zapestnica, ki pa je ožja od prejšnjih (t. 17: 12). V svojem inventarju ima še bronast uhan, ogrlico iz steklenih jagod (t. 17: 6, 8), železno iglo (t. 17: 7) in novec, ki pa je iz tretje četrtine 2. stoletja, vendar grob zaradi časovno poznejših najdb datiramo v 4. stoletje.
Bronasta zapestnica polkrožnega preseka (t. 19: 3) iz groba 59 je ohranjena le delno, zato njena natančna časovna opredelitev ni možna, podobno tudi bronasta zapestnica iz groba 62.
Najpogostejši pridatek v grobovih so steklene čaše različnih oblik, pojavijo se kar v štirinajstih grobovih, poleg tega pa so v dveh grobovih še drobci stekla, ki pa se jim oblike ne da rekonstruirati. Od teh je najpogostejša polkrožna čaša,27 datirana v pozno 3., 4. stoletje. Imajo jo grobovi: grob 21 (t. 8: 7), grob 30 (t. 11: 2), ki sem ga obravnavala že pri bronastih zapestnicah. Okrašene z vodoravnimi snopi vrezov so datirane v 4. stoletje.28 Takšne so v grobu 41 (t. 14), 45 (t. 15) in 55 (t. 18).
Grob 38 (t. 13: 8) ima poleg nje še stekleno čašo gubanko, ki pa, kljub temu da je značilna za starejše obdobje (2. stoletje), ne vpliva na časovno opredelitev.
Grob 41 (t. 14: 3) ima poleg okrašene polkrožne čaše še stekleno kroglasto steklenico z vbočenim dnom in dolgim ozkim vratom, okrašeno s podolžnimi rebri po trebuhu (t. 14: 2). Tudi ta je opredeljena v čas druge polovice 4. stoletja.29
Tudi grob 45 sem obravnavala že pri bronastih zapestnicah, grob 55 pri čebulastih fibulah, pri grobu 58 pa je bila poleg polkroglaste oblikč-šč steklena podolgovata čaša (t. 18: 4), datirana v začetek 5. stoletja.
Po številu druga najbolj zastopana steklena posoda v teh grobovih je podolgovata čaša, in sicer v petih grobovih, ter je datirana v čas konec 4., začetek 5. stoletja.30
Grob 14 (t. 6) ima še steklen vrček s širokim rebrastim ročajem iz zelenega stekla in ogrlico iz zelenih ploščatih jagod. Žal je vrček preveč razdrobljen; da bi lahko natančno rekonstruirali njegovo obliko in s tem tudi Hpločilj njegovo časovno pripadnost.
Grob 23 sem obravnavala že pri fibulah, grob 43 pa pri bronastih zapestnicah, grob 57 pri pasnih sponah, vsi trije pa imajo omenjeno podolgovato stekleno čašo; ima jo tudi grob 58, ki sem ga opredelila že pri steklenih polkrožnih čašah.
Grob 25 ima poleg keramične posodice (t. 10: 4) in nekaterih ■ dfiaglh keramičnih kosov še stekleno kroglasto posodico z ozkim vratom, ovitim s stekleno nitko, ki spada v čas 3. do 4. stoletja.3!
V grobu 26 je bila edini pridatek šesterokotna steklenica z narebrenim ročajem in rozeto na dnu iz motnega modrozelenega stekla in je datirana 'v čas 1. in 2. stoletja (t. 10: 7).32
Žal je bila najdena zunaj grobov trebušasta steklenica z valjastim vratom, ki ima ovito stekleno nitko, odebeljenim profiliranim ustjem, prstanasto nogo in trakastim ročajem (t. 21: 20), saj tudi ta spada v čas večine grobov grobišča Dijaški dom v Rabelčji vasi, to je v čas druge polovice 4. stoletja.33
Prav tako zunaj groba je bila najdena še steklena polkrožna čaša (t. 2Ì: 19), ki spada v čas druge polovice oziroma konec 4. stoletja, kot je bilo ž_e omenjeno.
Polkroglasta steklena skodelica gubanka, ki je bila najdena na površini, spada tudi v konec 4. stoletja.34
Tudi oljenka z žigom CRESCES ni bila v grobu (t. 20: 12). Datirana je v Čas konec 1. in 2. stoletje.35	h-unfl
Tako je bila najdena tudi sigillatila skodelica z žigom na dnu, okrašbha z ležečo spiralo in rozeto na robu, ki pa po svoji obliki spada tudi v zgodnji čas, to je v 1. stoletje (t. 21: 7).
NEKAJ MISLI O GROBOVIH
GROBOVI ZCINAJ OBZIDANIH GROBNIH PARCEL
Skupina žganih grobov, ki so bili zahodno od podstavkov iz oblic, je bila večinoma brez pridatkov, vendar bi jih lahko opredelili po posameznih koših keramike v 2. stoletje.
Grob 7 je edini grob, ki je imel napisno oznako.36 Grob je bil med štirimi kamni iz peščenca, kosti so bile samo delno ohranjene, na njih pa je ležal prevrnjen lonček. Na istem nivoju kot skelet je bil tudi kamnit podstavek za nagrobno ploščo, ta pa je bila najdena 57 cm višje od samega groba. Žal je napis precej poškodovan, tako da lahko iz njega sklepamo le to, da je bil vojak legije XIII. (ali XI1I1.) Gemine. Plošča z napisom je bila iz belega debelozrnatega marmorja, ki je orumenel zaradi vpliva plasti, v katerih je ležal. Plošča je ležala v rumenorjavi ilovici, ki se je pričela na globini 0,50 m, z okruški opeke pa do globine 0,85 m. Pod ploščo, vendar precej nižje, je ležal poškodovan skelet. Na podlagi tega pripisujemo ploščo grobu 7. Iz napisa je razvidno, da je bil vojak legije XIII. (ali XIV.) Gemine Lucij Antonij odpuščen iz vojaške službe z nagrado v obliki zemljišča. Nagrobni napis se konča s stavkom: Ta spomenik se ne deduje. Legija XIII. Gemina je bila v Petovioni v letih 46-69 in še enkrat pozneje, v obdobju vpadov tujih plemen čez limes na Donavi v 3. stoletju. Poselitev vojaških veteranov je bila najmočnejša v 2. stoletju, tako bi glede oblike črk na tem spomeniku lahko datirali tudi skeletni grob, ki mu je pripadala po vsej verjetnosti nagrobna plošča.
Grob 63 s kamnito skrinjo je bil žal že izropan.37 Ostanki zlatih niti, ki so bile verjetno prišite na tkanino, kažejo na to, da je pokojnik spadal v višji družbeni sloj; bil je iz premožnejše družine. Verjetno je bila tkanina, prešita z zlatimi nitmi, del mrtvaškega prta, v katerega je bil pokojni zavit. Ker je bil sarkofag nižje od površine oziroma od nivoja ostalih grobov, je zelo verjetno, da je bil kot pri današnjih grobnicah vkopan v zemljo, s tem pa je bil bolj izpostavljen vlagi, zato so po njegovem dnu izklesali žleb in na dnu luknjo skozi steno sarkofaga; ta naj bi bila odtok. Pokrov je bil strehast in je imel na vogalih višje robnike.38
Naslednja zanimivost pri grobovih zunaj grobnih parcel so dvojni grobovi:
Grob 9 je imel žal ohranjena samo zgornja dela obeh skeletov, ki sta imela čez prsi položene kosti manjšega prežvekovalca, kar bi lahko potrjevalo mnenje, da so pokojnikom pripravili popotnico. Nekoliko moti dejstvo, da so bile kosti prosto položene v grob, popotnico bi najbrž položili v za to pripravljeno posodo. Priložena sta bila še dva novca.
Drugi dvojni pokop je grob 38/39. V njem sta bila pokopana zrel moški in otrok, ki je bil, sodeč po pridatku (bronasta ovalna pasna spona), tudi moškega spola. Odrasel skelet je imel na nogah stekleno čašo gubanko in polkrožno stekleno čašo, otrok pa pod glavo kamen. Po starosti in spolu skeletov lahko sklepamo, da sta bila v grobu pokopana oče in sin oziroma ded in vnuk. Moški v tem grobu je bil namreč edini na grobišču,39 ki ima oznako “maturus”, tako sodimo, da je bil med istočasnimi pokopi najstarejši in morda celo vodja celotne skupine oziroma “pater familias”.
Grob 11 je edini, ki ima v svojem inventarju žaro, v katero so bili položeni ostanki sežganih kosti in pepel. Žara je bila pokrita s pokrovom. Žal ga je poškodoval višje ležeči grob 10.
Prav tako poškodovan je bil tudi žgan grob 15, in sicer zaradi poznejšega vkopa skeletnega groba 14. Žgan je imel skrinjo iz tegul, ki je bila pravokotne oblike in pokrita z opeko. Zaradi omenjenega vkopa groba 14 so bili pridatki med seboj premešani, v žgan grob vsekakor spada od ognja poškodovan bronast novec, ostali pridatki, predvsem drobci stekla, pa bi lahko sodili k skeletnemu ali žganemu grobu; glede na ostale skeletne grobove lahko trdimo, da sta spadala h grobu 14 steklena podolgovata čaša in steklen vrček z rebrastim ročajem. Iz okvirja ostalih grobov odstopajo tudi zelene jagode iz steklene mase, ki so ploščate.
Mladenka v grobu 20 je imela na temenu bronasto iglo, s katero je verjetno imela spete lase ali pa pripeto pokrivalo. Pri čiščenju skeleta so bili opazni na obeh staneh lobanje sledovi razpadlih školjk in polžev, ki bi lahko bili ostanki ogrlice.
Ženska v grobu 30 je imela bronast prstan, ki je prava redkost na grobišču, saj sta bila najdena samo dva v grobu in eden zunaj groba, ta pa je iz jantarja. Ob prstanu so bile v grobu še koščene in bronaste zapestnice, značilni inventar ženskih grobov na tem grobišču, in pa steklena polkrožna čaša. Pokopana je bila pravokotno na zahodni zid velike obzidane grobne parcele, kar pa je edinstven primer, saj so ostali grobovi, ki so bili v bližini zidov, vzporedni z njimi. Tudi grob 45 je zanimiv, saj je bila zaradi podolgovate steklene čaše premaknjena desna golenica pokojnice, ki je imela na roki bronasto zapestnico.
Skelet v grobu 52 je bil obložen s kamni iz peščenca, med katerimi je bila tudi žrmlja, zato smo ga poimenovali “mlinar”. Lahko bi bil to mlinarjev sin, saj je pokopani bil še otrok. Poleg bronastega novca je imel v grobu še železno ovalno pasno spono in še del druge železne pasne spone, ki pa je bila najdena na desnem ramenu; verjetno je to del spone, ki je spenjala ramenski jermen.40
Izredno zanimiv je ženski skelet iz groba 45, ki je imel deformirano lobanjo in poškodbo, izrastek na levi roki. Ležal je na kamnih iz peščenca in skrilavca. Pri glavi je bila polkrožna steklena čaša, na rokah pa so bile dve koščeni in ena bronasta zapestnica.
Tudi skelet v grobu 54 je bil ženski. To je bil izredno bogat grob, v njem je bila pokopana najstarejša ženska na grobišču.41 Po številu pridatkov in starosti pokojnice lahko sklepamo, da je bila tu pokopana prva ženska v družini ali skupnosti. To je bil grob z najbogatejšim inventarjem, ki se sicer ne razlikuje od inventarja v ostalih grobovih. Na desnem temenu je bil novec, na levem priušnem delu spodnje čeljustnice uhan, okoli vratu ogrlica in v njeni bližini igla, na levi roki so bile koščene zapestnice, na desni pa bronasta. Zanimivo je, da se med petimi koščenimi zapestnicami okras ne ponavlja; dve sta brez okrasa, vendar različno široki. Tudi steklene jagode so zelo različne, pri eni je ohranjena celo bronasta žica, na katero so bile nanizane, na ogrlici pa so bile še bronaste jagode. Zanimivo je tudi dejstvo, da v tako bogatem grobu ni bilo ostankov steklenih čaš, kakor bi lahko pričakovali glede na število in bogastvo ostalih pridatkov.
Med bogatejše grobove štejemo tudi grob 32, ki je bil zidan z opeko; žal pa je bil tudi ta že izropan. Obod grobnice je bil zidan s polovično opeko, skelet pa je bil položen na velike kvadratne opeke, le pod glavo so bile štiri polovične opeke. Grob je zanimiv predvsem zaradi delno ohranjenega oboka, ki je pokrival opečno konstrukcijo. Zgrajen je bil iz konično oblikovanih polovičnih opek, ki so bile postavljene druga ob drugi brez vmesne vezave. Roparji grobov so morali ta obok delno porušiti, da so prišli do pokojnikovih pridatkov, saj sklepamo, da je bilo glede na posebno konstrukcijo v grobu veliko dragocenih stvari.
Med veliko in malo grobno obzidano parcelo sta bila dva groba. Grob 23 je bil otroški in je ležal na kamnitih ploščah, oblicah in opeki. Na desnem ramenu je imel čebulasto fibulo, ob nogah pa dve stekleni čaši.
Grob 24 je pripadel ženski. To je edini grob z dvema bronastima zapestnicama, v njem pa je bil tudi prstan. Med nakitom so tudi ogrlica iz belih jagod iz steklene paste in koščene zapestnice. Vendar je to eden redkih grobov, ki so imeli pridano keramiko, v tem primeru je to vrček z ročajem.
GROBOVI V VELIKI OBZIDANI GROBNI PARCELI
Grob 16 je bil žgan “in situ”, kar potrjuje rdeče žgan rob, in pokrit z opeko različnih velikosti. Zanimivo je, da je bil na eni izmed opek enak napis kot na bližnji skupini kvadratnih opek, katerih pomen pa ni znan. Grob je imel posebno obliko, prav tako pa je izstopal tudi po pridatkih: tri oljenke, pepelnica, zlat osmerokotni obroček. To je bil eden izmed redkih žganih grobov, ki so imeli pridatke, in tudi redek primer groba s pridatki v veliki obzidani grobni parceli.
Tudi grob 18 spada med one s keramiko; tukaj je bila rjava skodelica. Zaradi sklenjenih rok in nog kaže, kakor da bi položili pokojnega v grob zvezanega, vendar za to ni nobenega dokaza. Na mestu zgornjega dela telesa oziroma glave so bile prstne kosti, ki pa niso pripadale temu skeletu, niti ni bil v bližini najden drugi skelet.
Grob 25 je imel v svojem inventarju keramiko, med njo tudi spodnji del sigillatne posodice. Steklena trebušasta steklenička z dolgim vratom, okoli katerega je ovita steklena nitka, je imela v svoji notranjosti steklene jagode, med katerimi so tri pozlačene.
Žgan grob 27 je imel izredno lepo ohranjen keramični vrček s spiralasto narebrenim ustjem. Ta in pa steklen trebušast vrček, najden zunaj grobov, sta najlepše ohranjena primera materialne kulture na tem grobišču.
Z opeko sta bila zidana grob 32 in grob 28 v veliki obzidani grobni parceli. Po samem načinu gradnje se grobova nista razlikovala; razlika je bila samo v velikosti in obliki opek ter dnu, ki je bilo tu samo iz velikih kvadratnih opek. Žal sta bila oba že izropana in s tem poškodovana. Zanimivo je, da je bil najden v neposredni bližini groba 28 masiven jantarni prstan, okrašen s prečnimi rebri; glede na podobne iz Emone42 je tudi ta datiran v drugo polovico 1. stoletja ter prvo polovico 2. stoletja.43
GROBOVI V MALI OBZIDANI GROBNI PARCELI
Mala obzidana grobna parcela, ki se je zaključevala v kamnit plato, je bila narejena za žgan grob 48, ki mu je ustrezal tudi po velikosti. Njegova dolžina je bila kar 2,60 m, pokojnik pa je bil na tem mestu tudi sežgan, na kar pa ne kaže samo rdeče ožgan rob, ampak tudi zoglenel les v žganini. Bronasti predmeti so bili sežgani skupaj s pokojnikom, kar pa ne velja za koščene predmete, pridane v grob pozneje, ko je žerjavica že pogorela. Grob je bil verjetno obdan s tegulami, saj je bila ena od njih še na svojem mestu; poškodovan je bil zaradi vkopa poznejšega skeletnega groba 49. Skelet slednjega je ležal na tegulah, bil je pokrit s strešnimi opekami, ki so bile razmetane v njegovi neposredni bližini. Da je bila pokopana ženska, kažejo pridatki, kot so: bronasta zapestnica na levi roki, uhan iz bronaste žice na levem ušesu in jagode iz steklene mase. Zanimivo je, da je bil tudi v tem grobu kakor tudi v grobu 54 samo en uhan. Žal je bil tudi ta skelet poškodovan, saj ga je poškodoval skupaj z žganim grobom 48 poznejši vkop. Manjkala mu je leva stran, na roki katere bi bile verjetno tudi koščene zapestnice, kakor so bile najdene v skoraj vseh grobovih, kjer so bile pokopane predstavnice ženskega spola.
Konstrukcijsko med najzanimivejšimi grobovi je bil grob 53 ob vzhodnem zidu. Prostor za grob so vkopali v del vzhodnega zidu male grobne parcele, kamenja pa niso zavrgli, temveč so z njim zgradili nov zid, ki je potekal nekoliko poševno ob prej omenjenem, prostor med obema so zapolnili s preostalim kamenjem. Vendar je bil tudi tako pokopni prostor premajhen in so morali pokojniku nekoliko premakniti noge. V njem je še pasna spona trikotne oblike, narejena v predrti tehniki. Ohranjena sta trn in zakovica v spodnjem zaokroženem delu. Na okovu ima na vsaki strani stilizirano konjsko glavico, ki gledata proti trnu, griva pa je speljana po zunanjem trikotnem delu okova proti spodnji okroglini. Pokojnik je imel pri sebi še bronast novec iz druge polovice 4. stoletja.
POROČILO O ANTROPOLOŠKI ANALIZI44
V antropološko analizo je bilo danih osemnajst skeletov, ker zaradi slabe ohranjenosti in večletnih izkopavanj ni bilo mogoče pobrati vseh skeletov s terena. Med temi osemnajstimi skeleti jih je bilo pet pokopanih brez pridatkov, med njimi en moški in en otroški skelet, žal pa so bili trije najslabše ohranjeni nedoločljivi.
Antropološka analiza:
18 skeletov (13 s, 5 brez pridatkov)
4	moški 7 žensk
4 otroci (sodeč po pridatkih so trije moškega spola)
3	nedoločljivi (brez pridatkov)
Št. gr.	Spol	Starost	Opombe
23	otrok	infans I	—
24	ženski	adultus	—
30	ženski	adultus	—
37	nedoločljiv	juvenius	—
38	moški	maturus	poškodba
39	otrok	infans II	—
40	otrok	infans I	—
42	ženski	adultus	—
43	ženski	adultus	—
44	-nedoločljiv	nedoločljiva	odrasel
45	ženski	adultus	poškodba
49	ženski	nedoločljiva	—
51	nedoločljiv	juvenius	—
52	otrok	infans II	—
53	moški	adultus	poškodba
54	ženski	maturus	—
58	moški	nedoločljiva	odrasel
60	moški	adultus	—
V dveh primerih so bili določeni moški pokojniki, ki so bili pokopani s pridatki: prvi s pasno spono in novcem; drugi s stekleničko in stekleno čašo. Dva moška predstavnika sta bila brez pridatkov, pri enem je bila nedoločljiva starost.
Trije otroci so bili predstavniki moškega spola, saj so imeli v grobovih pasno spono (2) in fibulo (1), en otrok pa je bil brez pridatkov.
Največ je bilo ženskih skeletov, in sicer sedem. Pri vseh sedmih so bile v grobovih bronaste oziroma koščene zapestnice.
Po rezultatih antropološke analize bi lahko določili še nekaj skeletov, ki bi jih lahko opredelili za moške ali ženske po pridatkih. Tako bi med predstavnike moškega spola z gotovostjo vključili še nekaj grobov s pridanimi sponami ali fibulami in bi njihovo število bilo sedaj enajst; prav tako po pridatkih lahko določili tudi predstavnice ženskega spola, ki imajo v svojem grobnem inventarju bröhaste ali koščene zapestnice pa tudi ogrlice iz steklenih jagod. Tako bi jih bilo sedaj določenih dvanajst.
Zanimivo je, da so med vsemi določenimi skeleti večinoma mlajši odraščajoči, zrela (maturus) sta bila samo dva, in sicer en moški in ena ženska. Ker imata oba pridatke, ki spadajo v drugo polovico 4. stoletja oziroma v zače-
tek 5. stoletja, lahko sklepamo, da sta bila kot najstarejša tudi najpomembnejša. Moški je imel pri sebi trebušasto stekleničko s podolžnimi rebri in polkrožno stekleno čašo, pokopan pa je bil skupaj z otrokom; ženska je imela po številu največ pridatkov; mogoče je bilo število koščenih zapestnic vezano na starost (!?).
STATISTIČNI PODATKI
STRATIGRAFIJA Preglednica 2: STRATIGRAFIJA
Globina cm	15	20	25	30	35	40	45	50	55	60	70	80	90	100	105	120
Grob št.	13	6	18	45	10	12	9	8	11	3	51	2	46	55	7	6
	15	44	19		14	24	17	21		22	59	56				
	16	47	36		40	42	20	23		32						
			37			43	33	38		41						
						50		39		53						
								51		58						
								52								
								54								
								60								
								63								
Število	3	3	4	1	3	5	4	10	1	6	2	2	1	1	1	1
0/ /O	4,8	4,8	6,3	1,6	4,8	7,9	6,3	15,9	1,6	9,5	3,2	3,2	1,6	1,6	1,6	1,6
Izkopanih je bilo 63 grobov, ki so bili pokopani na različnih globinah. Večina grobov je na globini 50 cm (10), nekaj na globini 60 cm (6) in 40 cm (5). Kakor je razvidno iz tabele, so grobovi vkopani tudi na drugih globinah in sicer od 15 cm, kar je tik pod površino, do 120 cm, kamor je vkopan žgan grob 6. Žal nam stratigrafski podatki ne dajejo otipljivih oziroma novih dogajanj, saj se na njih skoraj ne moremo ozirati. Celo žgani grobovi so vkopani na zelo različnih globinah, tako da tudi pri teh globine ne povedo ničesar, na kar bi se lahko opirali; tudi grobovi z enakimi pridatki so vkopani na različnih globinah. Iz tega je razvidno, da pokojnikov niso pokopavali v nekem določenem redu oziroma v določene globine. Res je sicer, da je teren nekoliko razgiban, vendar visi proti južnem in vzhodnem delu izko-pavališča oziroma grobišča, kar tudi ničesar ne spremeni.
Izkopanih je bilo 63 grobov, med katerimi je bilo 13 žganih in 50 skeletnih pokopov.
13 žganih = 21 %
50 skeletnih = 79 %
Nekaj grobov je imelo pridatke, ki so bili različni, nekaj pa je bilo enakih.
63 grobov:
43 s pridatki = 68 %
20 brez pridatkov = 32 %
Grobovi s pridatki so bili žgani in skeletni.
13 žganih:
6	s pridatki = 46 %
50 skeletnih:
37 s pridatki = 74 %
Med 37 skeleti, ki so imeli pridatke, je:
7	moških = 18,9 %,
11	žensk = 29,7 %
5	otrok = 13,5 %,
13 nedoločenih = 36,1 %
Grobišče je bilo sestavljeno iz treh delov, in sicer iz velike obzidane grobne parcele, iz male obzidane grobne parcele in iz grobišča zunaj obeh obzidanih grobnih parcel.
V veliki grobni parceli je bilo 9 grobov = 14,3 % v mali grobni parceli 4 grobovi = 6,3 % in zunaj obeh grobnih parcel 50 grobov = 79,4 %
Večina grobov je bila poškodovana. Poškodovali so jih poznejši pokopi (žgani pod skeletnim) 3 krat = 4,8 %
vkopi (oranje, sadje itd.) 23 krat = 36,5 %
ropanje 3 krat = 4,8 %
Tako je bilo poškodovano skupaj 30 grobov (47,6 %), od teh 21 s pridatki (33,3 %) in 8 brez pridatkov (12,7 %).
NAČIN POKOPA
Ob prihodu Rimljanov v naše kraje je bil ustaljen običaj, da so sežigali svoje mrtve. Ta način pokopa se je spremenil v 2., 3. stoletju, ko se je uveljavljal vse bolj skeletni pokop. Po rimskem zgledu so začeli.postavljati spomenike, nagrobne kamne z napisi v latinščini, ki so jih izklesali domači obrtniki. Nagrobniki imajo večkrat izklesane prizore iz mitologije, za kar so lep
primer šempetrske grobnice in deli podobnih nagrobnikov na Ptuju (prizor Herakleja in Alkeste).45
Prav v teh dveh krajih imamo tudi podobnost v načinu ureditve pokopališča samega. Ptuj ima sicer več različnih pokopališč, vendar je del nekaterih zelo podoben šempetrskemu, čeprav je zadnji le razkošnejši. V obeh krajih srečamo tip grobišča, ki vsebuje obzidane grobne parcele, v katerih so bili pokopi žgani in skeletni, kot njihovo obeležje je na kamnitem podstavku stal marmornat spomenik (žal so pri ptujskem primeru ohranjeni le podstavki iz rečnih oblic, marmorne plošče so verjetno sekundarno uporabili kot gradbeni material prebivalci srednjeveškega Ptuja).
Način pokopa je bil na grobišču pri Dijaškem domu žgan ali skeleten. Sežgane ostanke kosti in del žganine so lahko položili direktno v zemljo, tako da so skopali jamo, ki je bila različnih oblik, okrogla ali podolgovata; včasih so jih dali v žaro in jo položili v zemljo. Tak grob je bil lahko obdan tudi s tegulami; pokojnik pa je bil lahko sežgan na mestu pokopa.
Tudi pri skeletnih grobovih se način pokopa razlikuje; pokojnika, zavitega v mrtvaški prt, so položili na kamne, tegule ali pa so ga pokopali v leseni krsti. Grob so včasih obdali s kamni, ki so dajali vtis krste, zanj so lahko zgradili grobnice iz opeke ali pa so pokojnika položili v kamnit sarkofag.
Med izkopanimi triinšestdesetimi grobovi je bilo trinajst žganih in petdeset skeletnih. Tako žgani kakor tudi skeletni grobovi so se razlikovali po načinu pokopa.
TIPI GROBOV: 1-11											
Št. gr. nr. gr.	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
	2	11	15	16	5	9	28	23	49	7	63
	3		48			10	32	39		52	
	4					12	58	45		53	
	6					13	59	51			
	8					14					
	17					18					
	27					19					
						20					
						itd.					
Skup.	7	1	2	1	1	36	4	4	1	3	1
%	11,1	1,6	3,2	1,6	1,6	58,7	6,3	6,3	1,6	4,8	1,6
1	— grobna jama
2	— pokop v žari
3	— grobna skrinja iz tegul
4	— pokop, pokrit z opekami
5	— pokop med kamni
6	— grobna jama
7	— grobnica iz opek
8	— na kamnih
9	— na tegulah
10	— obložen s kamni
11	— kamnit sarkofag
PRIDATKI V GROBOVIH
Preglednica 3: PRIDATKI V GROBOVIH
št. groba	žgan	skeletni	moški	ženska	otrok	nedoloč.	spona	fibula novec	steklenica	čaša	žara	oljenka	kadilnica	keram. pos.	terra sig.	igla	jagode	uhan	prstan	zapestnica	zlato	kost
53		■	■				■	j"														
57		■	□					i i 1		■												
39		■			■		■	i i 1														
52		■			■		■	!■														
13		■	□					B i		■												
23		■			■			u Ì		■												
34		■			□			H j														
50		■	□					S j														
55		■				□		u i		■												
38		■	■					i i i		■					■							
58		■	H					i i		■												
20		■		□				!■								■	■					
25		□		□				i i i	■					■	■		■					
14		■		□				i i	■	■							H					
24		■		■				i ■ i						■			■		■	■		
42		■		■				i i i									■			■		
45		■		■				i i i		■							■			■		
49		■		■				m									■	■		■		
54		■		■				i"								■	■	■		■		
30		■		■				i i		■									■	■		
35		■			□			■ i 	i													□		
št. groba	žgan	skeletni	moški	ženska	otrok	nedoloč.	spona	fibula novec	steklenica	čaša	žara	oljenka	kadilnica	keram. pos.	terra sig.	igla	jagode	uhan	prstan	zapestnica	zlato	kost
43		■		■				i		■										■		
59		■		□				i i												■		
62				□				i i _ i												■		
28		Z				□		i -■ S1 3 i _ L											□			
2	■					□		j-														
15	■					□		°														
16	■					□		■				■									■	
48	■					□		j "														■
18		■				□		i "						■								
22		□				□		j "														
9		H				□		1 H														
19		■				□		i "														
26		■				□		i i	■													
10		■				□		i i i		□												
21		■				□		i i i		■												
41		■				□		i i i	■	■												
56		■				□		i i i		■												
7		■				□		i i i						■								
32		Z				□		i i							■							
11	■					□		i i i			■											
27	■					□		i i 	i							■								
63		s						i i 	i														■	
■ določeno □ predvidevano Z - zidan grob S - sarkofag
Poleg grobov so bili na grobišču tudi štirje kamniti platoji, ki so bili uporabljeni verjetno kot podstavki za nagrobnike; enak plato je bil priključen mali grobni parceli.
Vsi grobovi niso imeli pridatkov: med žganimi je bilo šest grobov s pridatki, med skeletnimi pa sedemintrideset. Zal žgani grobovi niso bili antropološko analizirani, ker je bila večina med njimi brez pridatkov ali pa so bili netipični (n. pr. samo novec).
Med sedemintridesetimi skeletnimi grobovi, ki so imeli pridatke, je bilo enajst takih, ki bi zaradi njih spadali med moške. Med temi so bili štirje otroški (trije so bili antropološko dokazani) grobovi, ki so imeli v svojem grobnem inventarju pasne spone ali fibule. Pasno spono so imeli štirje grobovi, bila pa je vsakič drugačnega tipa. Dvakrat je bila pasna spona v grobu v kombinaciji z novcem, enkrat s stekleno čašo. Fibula je bila zastopana petkrat: enkrat je bila v grobu ohranjena samo peresovina fibule, enkrat okrogla fibula in trikrat križna fibula čebulastega tipa, ki pa ni nikoli enaka, saj se med seboj razlikujejo tako po velikosti kot po okrasu, a je vedno bronasta. Poleg fibule je bila v grobnem inventarju treh grobov še steklena čaša, ali polkrožna ali podolgovata. Med antropološko dokazanimi moškimi skeleti sta bila dva brez tipično moških pridatkov; v svojem inventarju je imel eden stekleno čašo gubanko in polkrožno stekleno čašo ter košček terre sigillate, en grob pa je imel samo stekleno čašo.
Zanimivo pri moških pokopih je, da so bili pridatki zelo enolični: štirikrat pasna spona, petkrat fibula, dva novca, vendar v šestih grobovih steklena čaša, ponekod celo dve skupaj. Pri tem je zanimivo tudi to, da so bile v moških grobovih prisotne samo čaše, ni pa stekleničk. Upoštevani so samo antropološko analizirani moški skeleti; kolikor bi upoštevali tudi grob 41, ki je imel po videzu skeleta moški pokop, potem to seveda takšno ugotovitev izključuje, kajti v svojem grobnem inventarju je imel ob polkrožni čaši še kroglasto stekleničko.
Zenskih grobov je bilo trinajst, med njimi je bil le en otroški (ni dokazano z antropološko analizo, le po velikosti skeleta). Značilni pridatki ženskih grobov so ogrlice iz steklenih jagod, ki so prisotne v osmih grobovih, in bronaste oziroma koščene zapestnice v devetih grobovih; v petih so bile najdene oboje. Iglo smo našli dvakrat, obakrat skupaj z ogrlico in novcem, enkrat sta bila pridana še uhan in zapestnica. Tretji novec je bil v grobnem inventarju skupaj z ogrlico, uhanom in zapestnico (v tem grobu sta bila najdena dva novca). Steklenine je bilo manj kot v moških grobovih, vendar sta bili tu dve steklenički; v enem grobu je bila kroglasta steklenička s stekleno nitko okoli vratu skupaj s keramično posodico, terrò sigillato in ogrlico; v drugem grobu je bil vrček s širokim narebrenim ročajem s stekleno podolgovato čašo in ogrlico iz zelenih ploščatih jagod. Steklena čaša je bila še v dveh grobovih, in sicer obakrat skupaj z zapestnico, enkrat pa je bil pridan še prstan. Keramična posoda je bila še v enem grobu, in sicer v kombinaciji z ogrlico iz belih jagod iz steklene mase, prstanom in zapestnicami, od katerih sta bili dve bronasti in ena koščena.
Popolnoma nedoločenih je bilo osemnajst grobov, med katerimi so tudi žgani grobovi s pridatki. V osmih grobovih so bili novci (v prvem skupaj z oljenkami, pepelnico in zlatim obročkom; v drugem skupaj s koščenimi predmeti; v tretjem s keramično posodo; v ostalih pa so bili novci edini pridatek). Tudi steklene čaše so v takih grobovih, ki so enkrat v kombinaciji s stekleničko; enkrat pa je steklenička edini pridatek v grobu. Ostali nedoločeni grobovi imajo po en pridatek, in sicer keramično posodo, del terre sigillate, žaro, vrček ali zlate niti (v grobu s sarkofagom).
7 moških — 63,6 %
4	otroci — 36,4 %
Dvanajst grobov je imelo ženske pridatke — 19 %
11 žensk — 91,7 %
1	otrok — 8,3 %
Devetnajst grobov je imelo atipične pridatke — 30,2%
Moški grobovi:
spona 5 krat — 45,5 % fibula 4 krat — 36,4 % novec 2 krat— 18,1 % steklo 6 krat — 54,5 % terra 1 krat — 9 %
Spona in fibula se nista pojavili nikoli skupaj. Novci so bili samo v grobovih s pasno spono, kjer je bila podolgovata čaša. V grobovih so bili samo fragmenti keramike in so vanje prišli z zasipom.
Zenski grobovi:
ogrlica 8 krat — 61,5 %
zapestnica 10 krat — 76,9 %
igla 2 krat — 15,4 %
uhan 2 krat — 15,4 %
prstan 2 krat — 15,4 %
novec 3 krat — 23,1 %
steklo 4 krat — 30,8 %
keramična posoda 2 krat —- 15,4 %
Pri ženskih grobovih so se prepletali predmeti med seboj in je bilo v enem grobu tudi več primerkov enakega predmeta. To so bile predvsem zapestnice, ki so ali bronaste ali koščene. Jagode so se pojavile v kombinaciji z iglo (2 krat), s steklom in keramiko, samo s steklom, v kombinaciji s koščenimi in bronastimi zapestnicami (5 krat); dvakrat sta prisotna še uhan in prstan. Tudi zapestnice so v kombinaciji s steklom ali so edini pridatek.
Devetnajst grobov je bilo nedoločljivih. V bližini zidanega groba 28 je bil najden jantarni prstan, vendar ni nujno, da bi bil ženski pridatek, kolikor ga lahko sploh štejemo kot pridatek h grobu 28.
Med nedoločljivimi grobovi je bilo šest žganih. Štirje so imeli kot pridatek novce, en grob je imel ob novcu še tri oljenke in kadilnico, en grob pokop v žari, v enem pa je bil keramični vrček.
Keramika je bila prisotna še v treh skeletnih grobovih, v ostalih so bili novci in steklo, ki niso nikoli skupaj v istem grobu.
Samo sedem grobov je imelo kot pridatek keramiko (11,1 %). V njih so bili tri oljenke s kadilnico, vrček, posodica in posodica z delom terre sigillate. V
nekaterih drugih grobovih so bili še koščki keramike, ki so prišli v grobove z zasipom.
Ce bi upoštevali, da se pojavi steklenina večkrat v moških grobovih (6:5), bi pripisali lahko neopredeljena grobova s steklenimi posodicami moškim; nasprotno se pojavi keramika večkrat v ženskih grobovih (2:1), zato bi pripisali lahko take neopredeljene ženskim grobovom. Tako bi dobili naslednjo sliko:
17	moških
18	ženskih
28 neopredeljenih, od katerih je bilo 17 brez pridatkov.
NOŠA (sl. 16)
Pomemben element pri grobovih so raznovrstni pridatki, ki ne kažejo samo na določene pogrebne oziroma obredne običaje, ampak tudi na družbeni sloj, ki mu je pokojnik pripadal. Najprej pa nam ti pridatki povedo, kdo je bil v grobu pokopan — moški ali ženska. Otroški skeleti se, vsaj pri našem primeru, ne razlikujejo od odraslih.
Zenska noša
Zenska je imela lase spete z lasnico ali pa je imela z iglo pripeto pokrivalo. Igla ali lasnica je bila lahko bronasta ali železna. V ušesih je imela uhane. Na grobišču pri Dijaškem domu sta bila najdena dva uhana, in sicer po en v grobu. Oba sta bila pripeta na levo uho pokojnice. Bronast uhan v enem izmed grobov je bil iz žice z zanko in kvačico na koncu, drugi je imel na bronasti žici tri viseče žice s svitkom na koncu. Okoli vratu je imela ženska tudi ogrlico iz steklenih jagod, različnih po številu, barvi in obliki. Barve so bele, modre ali zelene, med njimi so tudi tri prozorne jagode, ki imajo v sredini zlat prah. Narejene so tako, da so najprej vlili notranji del, ga posuli z zlatim prahom, nato pa so vse skupaj oblili s prozorno stekleno maso. Jagode se razlikujejo tudi po obliki: so ploščate, podolgovate, okrogle ali oglate; dve bronasti jagodi se od ostalih razlikujeta tudi po obliki. Naslednji del ženske noše, kot lahko sklepamo po pridatkih pričujočega grobišča, so zapestnice. Te so bogato zastopane v ženskih grobovih. Bronaste zapestnice so vedno kačastega tipa, se pa razlikujejo med seboj po okrasu na zaključkih. V grobovih se pojavljajo posamezno, imamo pa tudi primer, ko je nosila ženska dve bronasti. Poleg bronaste zapestnice je imela še koščene. Pojavljajo se stalno v kombinaciji z bronasto zapestnico. Ženska jih je nosila na levi roki, in sicer po več skupaj. Večinoma so bile okrašene, vendar se okras nikoli ne ponavlja; večkrat so ob robovih vzdolžni vrezi, med katerimi so krožci s piko v sredini. Ti so postavljeni posamezno ali v skupine,ali pa so vrezani v valovnico. Na zapestnicah se pojavijo tudi dvojni krožci s piko v sredini. Bile so različno široke, neokrašene vedno ožje; razlikujejo pa se tudi po preseku, od polkrožnega do ploščatega. Kaže, da so bile bronaste zapestnice nekakšen znak višjega položaja, saj so bile manj pogoste kakor koščene. Možno je tudi, da so jih ženske lahko nosile glede^na starost, saj so bile vse, ki so jih imele, že odrasle, največ jih je imela ženska, za katero je antropološka analiza pokazala, da je zrela (maturus). Tudi prstan je
spadal k ženski noši, vendar je zanimivo, da ga že omenjena ženska ni nosila. Zanimivo pri koščenih zapestnicah je tudi to, da so bile nekatere zlomljene in zatem popravljene, tako da so del zapestnice pokrili z drugim delom in ju nato speli z bronasto zakovico. To nam dokazuje, da so ženske take zapestnice resnično nosile v času svojega življenja in jim jih niso pridali samo v grob.
Moška noša
Bila je enostavnejša kot ženska. Moški so imeli pasno spono ali fibulo, nikoli pa obeh skupaj. Pasna spona je verjetno spenjala usnjen pas na tuniko, fibula je na ramenu spenjala togo. Pasne spone so bile različne oblike oziroma tipa, imamo pa tudi komplet pasne spone s spono na ramenskem jermenu.46 Fibula je spenjala obleko na ramenu, v našem primeru ni bilo važno na katerem. Bile so večinoma križne fibule s čebulastimi glavicami. Drugih pridatkov, ki bi sodili k noši, v moških grobovih ni bilo.
Tako v ženske kakor tudi v moške grobove so bile položene steklene posode. Po njihovi obliki jih ne moremo ločiti za ženske ali moške pridatke, dejstvo pa je, da so bile pogostejše v moških grobovih. Dajanje steklenih čaš v grobove je bil običaj, ko naj bi darovali pokojnemu za popotnico v onostranstvo pijačo, da bi si gasil z njo žejo na poti. Steklene posode so bile ob odkritju že zdrobljene, vendar še neraznesene, tako da te niso bile one čaše, ki so jih razbili ob pokojnikovem grobu pri obredih; bile so v grobove dane in pozneje zdrobljene samo zaradi teže zemlje. Prav tako so bili tudi novci položeni v grob le kot običaj.
TIPI OBZIDANIH GROBNIH PARCEL
Rimljani so poznali že tip pokopališč, ki so bila omejena s pokopališkim zidom. Niso pa bila vsa enako zgrajena, obzidanih grobnih parcel je bilo več vrst.
V Ogleju (AQCI1LEIA) v severovzhodni Italiji47 so izkopali strnjeno vrsto petih grobnic, ki so bile zgrajene v poznem 1. ali zgodnjem 2. stoletju in so jih uporabljali še nekaj stoletij. Skupina je bila očitno del pokopališča, ki se je razvilo prav ob zunanjih vratih blizu konca zahodnega mestnega obzidja in je ležalo po vsej verjetnosti vzdolž rimske ceste. Teh pet obzidij in deli šestega niso enako široki, imajo pa skupno sprednjo linijo, skupna vsem je globina, ki je 8,87 m, in zid na zadnji strani. Čeprav je jasno, da ti grobovi niso bili postavljeni istočasno, se njihov skupni zadnji zid nadaljuje in je ves čas istega tipa zidanja. Moral je biti postavljen, da bi zaznamoval pokopa-liščni del med njim in cesto, ki je danes ni več. Družine ali lastniki posameznih parcel so zgradili stranske zidove in fasade, s katerimi so označevali svoje pokopališčne parcele, saj se vse te razlikujejo 'od zunanjega zida v načinu gradnje. Vsaka parcela je imela zidano ograjo in velik, oltarju podoben spomenik, ki je bil postavljen na kamnit podstavek in obkrožen z drugimi pokopi.
Od najvzhodnejše grobne parcele se je ohranila tristopnična baza velikega centralnega oltarja in nekaj fragmentov izklesane zunanje površine. Bogato
izklesan relief s cvetličnim okrasom je datiran v pozno 1. oziroma zgodnje
2.	stoletje. Poleg sarkofaga je v tem območju petnajst žganih pokopov. Stranski zidovi so zgrajeni iz treh vrst pravokotnih kamnov, nad katerimi je dvanajst vrst opeke. Fasada je zgrajena iz stebrov z vklesanim cvetličnim okrasom.
Druga grobna parcela je najskromnejša in je bila postavljena pozneje kot sosednji dve, tako da uporablja za svoje stranske zidove sosednjih grobnic, lasten je samo sprednji zid. Pokopi znotraj obzidja so vsi žgani, z izjemo enega skeletnega pokopa v jamo - brez posebne grobne konstrukcije.
Tretji grob ima ohranjen podstavek velikega oltarja, fasada ni tako bogato okrašena kot pri prvem. Vsebuje mnogo žganih pokopov in en skeletni.
Četrti grob je največji. Podstavek izgubljenega oltarja ni centralen in večina pokopov so skeleti s sarkofagi na treh nivojih. Najvišji je po vsej verjetnosti iz 5. stoletja.
Peta grobna parcela ima glavni oltar zunaj centra, linija njegovega zahodnega zidu ni določena (sl. 17).
ISOLA SACRA48 je veliko pokopališče mesta Portus Augusti med 2. in
3.	stoletjem po dograditvi Trajanovega pristanišča. Celotno pokopališče je zavzemalo območje okoli štirideset tisoč m2 in je bilo trikotne oblike. Grobovi ležijo na obeh straneh ceste Via Severiana, ki je povezovala Portus Augusti z Ostio, vendar samo grobovi iz 3. stoletja ležijo v tesni bližini njene meje. Zdi se, da je bilo napolnjevanje grobišča med zgodnjimi grobovi in cesto postopno, zadnji prišleki so bili pokopani tja, kamor se je pač dalo. Razen nekaj izjem vsi grobovi 2. in 3. stoletja gledajo proti glavni cesti, redkeje so vzdolžni. Zemlja na Isoli Sacri je bila namenjena samo grobišču, zato so imeli lastniki zgodnejših grobov prostor ali za postavitev svojih pokopnih prostorov znotraj obzidja ali pa so dodajali po svoji želji obzidja pred fasadami že zgrajenih grobov.
Med najbolj severnimi in zahodnimi grobovi, v največji razdalji od ceste, je veliko trajansko obzidje, ki vsebuje štiri pokopne komore, z glavnim vhodom proč stran od glavne ceste. Bolj proti jugu je manjše trajansko obzidje, ki vsebuje številne pokopne prostore, medtem ko je zahodno od njega nekaj velikih enojnih grobov v obliki hiše, ki si delijo skupno ospredje, vendar so iz različnih časovnih obdobij: iz Trajanovega, Hadrijanovega ali Antonijevega. Največja gostota strnjenih blokov mavzolejev je zahodno od ceste Via Severiana in so največkrat vzporedni z glavno cesto. V glavnem so relativno majhne, vase zaprte komore, ki se stiskajo skupaj v majhnih skupinah dveh, treh ali štirih grobov z ozkimi prehodi med skupinami. Zdi se, da Hadrijanova doba izpričuje na tem grobišču namerno zapolnjevanje praznine in da tako ustvarja široke, trdne in vase zaprte insulae. Med najzgodnejšimi grobovi so pokopni prostori skromnejšega ljudstva. Pozneje je prišlo do ponovnega usposabljanja grobov iz 2. stoletja za nove pokope; prvotni lastniki ali družine so do tedaj verjetno že izumrli. Vendar je socialni vzorec pokopališča ostal nespremenjen v vsej svoji zgodovini, kar dokazujejo napisi in grobni reliefi. To je bilo v glavnem mesto mrtvih meščanov -
trgovcev, lastnikov trgovin, zdravnikov, obrtnikov in verjetno oseb, ki so imele ugodne pogoje in umetniški okus. Skoraj vsi so bili latinsko govoreči in pravi Rimljani, čeprav je med njimi dosti grških imen in so pripadali verjetno vzhodno-sredozemski skupini (sl. 18).
Skoraj istočasna z nekropolo Isola Sacra in z zelo podobno socialno sredino je VATICAN49 pod ladjo bazilike sv. Petra. Vsi grobovi so po obliki pravokotni, večinoma so križno obokani, enojni, vsebujejo komore, zgrajene iz zidakov, vsi gledajo proti jugu. Vzhodna polovica odkopanega območja je iz dveh vzporednih vrst grobov z ozkimi cestami med njimi. Zgodnejša vrsta, tista proti severu, edina vrsta, ki je obstajala, dokler je bil aktiven Nerov circus, je najbolj oddaljen od verjetne ceste od vzhoda proti zahodu in je bila včasih ločena z ozkimi ulicami od vladarskih vrtov in circusa. Njeni grobovi izhajajo verjetno iz Hadrijanovega časa, vsebujejo mešano žgane in skeletne pokope, medtem ko so štirje v južni vrsti samo skletni in so bili postavljeni najbrž pozneje, v 2. stoletju. Vatikanska nekropola je bila postavljena v zelo podobnem stilu kot Isola Sacra. Zdi se, da se je gradnja grobov v severni vrsti začela na treh popolnoma ločenih koncih, vmesne parcele pa so bile nato dozidavane tako dolgo, dokler ni celoten razpon zemljišča predstavljal dolg, nadaljujoč trden blok mavzolejev. Poznejši grobovi so morali zavzeti take prostore, ki so še ostali bližje domnevane glavne ceste ali vzpetine (sl. 19).
POMPEI50 so imeli grobišče ob cesti zunaj herkulanskih vrat. Med pompej-skimi grobovi je tudi tip grobov, ki so v obzidanih grobnih parcelah z glavnim vhodom na cesto. Grobovi v teh grobnih parcelah so bili žgani (sl. 20).
Obzidani pokopališčni prostori odprtega tipa, ki imajo več pokopov, so značilni za rimska mestna pokopališča v Italiji, kjer predstavljajo celoten grob kot v Aquileji ali dodatek valjasto obokani komori kot na Isoli Sacri. V obeh primerih so obzidani prostori neločljiv del vrste grobov, ki se nadaljujejo in so sestavni deli celotne nekropole, medtem ko je območje brez strehe, ki obkroža grob v CONCORDI] v podeželskem predelu severozahodno od Reggio Emilia, s svojimi veličastnimi stebri v središču svojega prednjega zidu samostojno, neodvisno majhno pokopališče zase in meri 10,60 X 9 m.
Sorodna po obliki in notranji ureditvi tem italskim pokopnim območjem, vendar v večjem delu bolj podobna Concordii po načinu in po neodvisni samostojni postavitvi, so obzidana pokopališča brez strehe v severnih in zahodnih provincah, predvsem v Britaniji in Galiji. Vsa ta se po velikosti zelo razlikujejo in se razvrščajo po karakterju od onih, ki jih lahko opišemo kot mavzolej, to je obzidan prostor, ki vsebuje velik nagrobni spomenik, včasih z nekaterimi drugimi pokopi okoli področnega zidu in znotraj njega, do tistih, ki vsebujejo tudi do sto različnih pokopov.59
OBZIDANE GROBNE PARCELE SLOVENIJE — GLEDE NA PTÜJSKI PRIMER
PTUJ, RABELČJA VAS (sl. 21). Grobišče na prostoru Dijaškega doma52 v Rabelčji vasi na Ptuju je obsegalo 63 grobov, od katerih je bilo 13 žganih (med njimi je bil grob 1 prazgodovinski). Celotno grobišče je imelo več delov: velika grobna parcela, mala grobna parcela, del s skeletnimi in del z žganimi grobovi. Med žganimi grobovi in veliko grobno parcelo sta bila grob 63 s sarkofagom in grob 7, nad katerim je bila nagrobna plošča. Na grobišču so bili štirje platoji iz rečnih oblic, zidanih v več vrstah in postavljenih v obliki ribje kosti. Zidovi so verjetno tudi tu kakor pri večini sorodnih grobišč prvotno omejevali samo grobišče zažganimi grobovi, pozneje pa so v grobne parcele pokopavali tudi skelete. Časovno traja grobišče od 1. do začetka 5. stoletja, s tem da je večina žganih grobov iz 2. stoletja, večina skeletnih pa iz druge polovice 4. oziroma začetka 5. stoletja.
Ob stanovanjskem predelu v Rabelčji vasi53 so odkrili grobišče (približno 20 grobov), ki ga je vezal hodnik s traktom. Našli so žarne grobove, obložene s tegulami ali strešnimi opekami, peščeno pepelnico, fragmenti-ran marmorni nagrobnik in sledove postamentov iz oblic za takšne nagrobnike.
Na izkopavališču za blok B7 so ugotovili leta 1977 tri primere temeljev grobnic iz nevezanih rečnih prodnikov (en pravokoten in tlakovan, drugi pravokoten venec iz oblic, tretji venec iz prodnikov je okvir pravokotne osnove iz tegul). Datacija je 3. stoletje ali prva polovica 4. stoletja.
Kamnit temelj platoja je bil odkrit tudi pri izkopavanju za Srednješolski center leta 1979 in 1980. Tuje bila najdena leta 1981 tudi ograja iz oblic, ki je obdajala grobove.
Na grobišču v Rabelčji vasi — zahod (RŽG) je bil odkrit kamnit temelj platoja.
BLAGOVICA.54 Leta 1977 je bila odkrita nekropola s skromnimi najdbami. Odkrili so temelje dveh podstavkov za grobnici iz rečnega kamenja, vezanega z rahlo malto, med kamenjem je bilo nekaj opeke. Skeletni grobovi me-daljonaste oblike so imeli kamnito konstrukcijo, s krogom kamenja na zahodni strani groba. Grobišče je datirano v pozno antiko in zgodnji srednji vek.
HAJDINA.55 Pri gradnji ceste so dokumentirali žgane in skeletne pokope, temeljne zidove grobnih parcel in podstavkov, kamnite spomenike, posamezne predmete in dve amfori. Pri gradnji priključkov na cesto Maribor — Zagreb so odkopali sistematično del tega območja. Ugotovili so, da zidovi, dokumentirani s sondami, sodijo k temeljnim zidovom velikih grobnih parcel v arealu že raziskanega grobišča.56
Pri snemanju humusa v gramoznici — separaciji peska so rezali tudi gradbene ostaline in grobove z žganim pokopom.
Slika 16: Ptuj, Dijaški dom. Poskus rekonstrukcije noše (risba: M. Lubšina Tušek)
o
5M
Slika 17: Aquileia, risba grobišča
n üm
Slika 18: Isola Sacra, risba grobišča
Rimska cesta
Slika 19: Vatican, risba grobišča
Slika 21: Ptuj, Rabelčja vas
-1.- Dijaški dom,	2. Izkopavališče za blok B 7,
3. Srednješolski center	4. Rabelčja vas-zahod (RŽG).
Slika 23: Ptuj, Dijaški dom. Ogrlica iz groba 54 (foto: Bine Kovačič)
LJUBLJANA.57 Na križišču Šubičeve ulice in Titove ceste (danes Slovenske) so našli pri razširjanju sonde za kolektor vzhodno stranico temeljev manjšega objekta, morda edikule (območje nekropole).
Na Titovi cesti (danes Dunajski), na zemljišču poslovnoprodajnega centra Slovenijales so ugotovili v enem primeru arhitekturne ostaline edikule šem-petrskega tipa.
Posebno mesto ima grobnica, ki je zajemala grobova 842 in 844. Po videzu jo moramo opredeliti prej za ograjo kot za grobnico.
Odkopali so tudi grobni areal med poljema M in N. Med kvadrantoma M in N je dobil Schmid v kvadrantu N 3,90 m dolgo in 6 m široko zidano grobnico, ki je segala 2,40 m v polje M. Zid sam je bil 75-85 cm debel. V tej grobnici so dobili grobne enote 803 (žgan), 842 (skrinja-žgan) in 844 (žgan).
MIKLAVŽ.58 V miklavški cerkvi je vzidano marmorno ovršje z levoma. K domnevni grobni napravi sta sodila bržkone tudi v planem skeletnem grobu kot oblogi stranskih sten odkrita “preceplena stebra”, s čimer je mislil poročevalec loricae — pokrivala grobnih ograj, kakršna so bila pri bogatih grobovih običajna.
RIBNICA POD MOKRICAMI PRI BREŽICAH.5^ Vzhodna stena izkopa se je ujemala z zahodnim obzidjem večje grobnice. Zunanji obod grobnice je meril 9,60 x 9,67 m in je bil grajen iz lomljenega rumenorjavega peščenca, pomešanega z rečnimi oblicami. Temelj zidu, v katerem so prevladovale rečne oblice, je bil stopničasto razširjen in je meril na najbolj izrazitem delu 60 cm. Zid se je začenjal 43 cm pod današnjim površjem in je segal do globine 72 cm. Središčni položaj v tem ograjenem prostoru je zavzemala okrogla, pred leti izropana zidana grobnica. Arhitektura grobnice je bila svojevrstna in v bližnji dolenjski okolici neznana. Grobna ograja je bila tudi tu v dveh primerih. Manjša grobna parcela je vsebovala le en žgan grob, merila je 3,76 x 3,68 m. Zid je bil grajen iz manjšega peščenčevega lom-ljenca in le rahlo vezan z malto. Bil je visok 30-40 cm. Večja grobna parcela je vsebovala osem grobov, od katerih je bil samo eden skeletni, središčni žgan grob pa je imel venec iz kamene konstrukcije. Pravokotni obodni zid grobne parcele je bil grajen iz lomljenega rumenorjavega peščenca, med katerega je bilo vzidanih nekaj kosov rečnih oblic. Te so prevladovale v temelju zidu, medtem ko so bili nad stopnico le lomljeni peščenčevi kamni. Tu je bila močna plast ometa, prav tako pri zidani grobnici okroglega tlorisa, zgrajeni z dvojnim vencem kamenja.
SLIVNICA PRI MARIBORU.60 Na pokopališki ograji južno od cerkve leži danes 2 m dolg polvalj s premerom 50 cm, ki je bil uporabljen kot cerkveni prag. Najbolj spominja na vrhnje preklade ograje grobišča v Šempetru.
SPODNJA NOVA VAS.61 Na travniku 30-65 cm pod sedanjo površino so ležali temelji žganega groba. Sestavljala jih je 1,20 x 1,45 m velika kamnita obloga v obliki pretežno 30 cm visokega zidca iz zloženih lomljenih in prodnatih kamnov, med katerimi ni bilo videti malte. Stranice so bile samo
tri, ker sta se nadaljevali stranski steni do zunanje obloge. V celotni grobni arhitekturi sta bila odkrita dva žgana pokopa.
STARI TRG PRI SLOVENJEM GRADCU.62 Centralna grobnica je bila s treh strani obdana s kamnito ograjo, proti severu pa delno odprta — vhod. Ohranjeni so le temelji grobnice oziroma plato. Temelj grobnice je bil zgrajen iz rečnih oblic, prodnikov in drobcev peščenca. Vezava z malto je bila pičla. Temelj je bil zidan tako, da so bile zgoraj oblice večje, v globino pa so rabili kot podlaga manjši kamni z več drobci peščenca. Proti vhodni ograji je bil pravokotno še en manjši temelj, ki je bil prebit z Winklerjevo sondo. Grobna ograja obroblja temelj s treh strani, grajena pa je bila iz suho zloženih rečnih oblic; prvotno je bil zid verjetno višji. Dolžina stranic je bila različna.
STRAŽA PRI NOVEM MESTU.63 Zelo plitvo pod rušo (20-25 cm) so zadeli na zidove, odkrili so rimsko grobnico 3 x 2,45 m s 45-50 cm debelimi zidovi, ki je bila v preteklosti že porušena in oplenjena. V jugozahodnem vogalu je bil podaljšan zid grobnice za 70 cm. Grobnica je bila sezidana iz lomljenega kamenja in prečiščene malte, dno je bilo tlakovano s kamni in premazano z estrihom.
ŠEMPETER.64 Nekropola je bila ob severni strani rimske ceste Emona — Celeja. Sestavljena je bila iz kompleksa zidov, ki so tvorili več (16) obzidanih grobnih parcel. Te so vsebovale enega ali več grobov, večinoma žganih. Prevladovali so temelji grobnic, ki so bili različnih velikosti in oblik. Nekateri med njimi so imeli obliko pravokotnega venca, bili so razmeroma slabo grajeni in plitvi, medtem ko so bili zapolnjeni temelji trdnejši in so segali od 60 do 100 cm v globino. Na teh temeljih so stale težje grobne konstrukcije iz peščenčevih ali marmornih kvadrov in plošč. Nekateri temelji so imeli ograje, drugi so stali brez njih. Med zidanimi temelji so ležale preproste, nepravilne grobne jame. Nekatere so imele kamnito oblogo okrogle ali pravokotne oblike. Če upoštevamo časovno opredelitev rekonstruiranih grobnic s časovno opredelitvijo vzhodnega dela šempetrske nekropole, vidimo, da popolnoma soupadata.
TROJANE.65 Med profiloma 104 in 105 so naleteli ob rimski cesti na rimsko pokopališče. Poleg grobišča so odkrili del rimskega zidu, ki je bil povezan z grobiščem.
SKLEP
Grobišče na prostoru stavbe Dijaškega doma in njene okolice v Rabelčji vasi na Ptuju je obsegalo 63 grobov. Med njimi je bilo trinajst žganih grobov, pokop v sarkofagu in dva grobova, zidana iz opek. Del grobišča je bil zajet v veliki grobni parceli, omejeni z zidom iz oblic. V njeni notranjosti je bilo devet grobov, in sicer dva žgana, en zidan z opeko in šest prosto vkopanih skeletnih grobov. Poleg velike grobne parcele je bila na njeni severni strani še manjša grobna parcela, ki se je na zahodni strani zaključevala v kamnit plato. V njej so bili štirje grobovi, in sicer žgan in trije skeletni, ki pa so imeli različen pokop: na tegulah, prilagojen zidu grobne parcele in prosto vkopan. Ostali grobovi so bili razporejeni okoli obeh grobnih parcel brez nekega določenega reda.
Grobišče je vsebovalo trinajst žganih grobov, od tega sta bila dva v veliki grobni parceli (grob 16 in grob 27) in en (grob 48) v mali grobni parceli. Večina žganih grobov je bila brez pridatkov. Skeletni grobovi so bili razporejeni v veliki in mali grobni parceli ter okoli njiju.
Mačin pokopa v grobnih parcelahje pri nas redek pojav. Poznamo ga le na pomembnejših grobiščih, kot so Šempeter, Ptuj, Ljubljana in Stari trg (grobišča rimskih mest CELEIA, POETOVIO, EMOMA IN COLATIO), kar dokazuje, da so ga poznali le v večjih naseljih. Očitno gre tu za posnemanje italske oblike grobov oziroma grobišč; ker nimamo ohranjene višine zidov, o njihovi nadgradnji ne moremo sklepati, delno je izjema le Šempeter. Zidovi grobnih parcel so bili večinoma grajeni iz rečnih oblic v suhi zidavi, v njih pa so bili prvotno le žgani pokopi, ki so jih skozi stoletja popolnoma nadomestili skeletni prosto vkopani ali položeni skeleti v grobnice, ki so bile grajene iz opeke ali pa so bile kamnite. Kakor v drugih primerih se pojavijo tudi pri teh prvi grobovi v obzidanih grobnih parcelah ob koncu 1. in v začetku 2. stoletja, nato pa se pokopi nadaljujejo vse do konca 4. oziroma začetka 5. stoletja.
Najbogatejši primer obzidanih grobnih parcel je Šempeter, ostale se samo zgledujejo po italskih obzidanih grobnih parcelah. Žal v našem primeru, to je pri grobišču ob Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju nimamo ohranjene niti nadgradnje niti nimamo delov marmornih ali drugačnih delov samih spomenikov (nagrobna plošča z napisom je preskromna), ki bi pokazali na čisto sorodnost s Šempetrom, čeprav se kaže sorodnost male obzidane grobne parcele s šempetrsko Vzhodno nekropolo; skupni so jima tudi temelji iz rečnih oblic, ki so bili najdeni tudi v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Pri ptujskem primeru gre pri zadnjih pokopih, to je čas druge polovice 4. in začetek 5. stoletja, očitno za večjo skupino ljudi s podobnimi pridatki v grobovih. Tako imamo v njih križne fibule čebulastega tipa ali pasne spone v kombinaciji s stekleno posodo in bronaste ter koščene zapestnice skoraj vedno v kombinaciji z ogrlicami iz steklenih jagod ali stekleno posodo. So pa bili ti grobovi večinoma zunaj grobnih obzidanih parcel, skeletni pokopi, ki so bili v njih, pa so bili oplenjeni največkrat že prej. Zunaj obzidanih grobnih parcel so bili tudi temelji iz rečnih oblic ter grob z nagrobnikom in sarkofag.
Zanimivo je, da ima Ptuj več obzidanih grobnih parcel, ki so bile sicer med seboj oddaljene, pa vendar bi lahko sklepali, da so bile vse del velike nekropole, ki je segala od Dijaškega doma na zahodu do Gasilskega doma na vzhodu in na jugu do Grajene, na severu pa njena meja še ni ugotovljena. V tej nekropoli se večkrat pojavijo zidovi, ki so obkrožali grobne parcele, in tudi temelji iz oblic, ki so rabili kot podstavek nagrobnikom. Ti so bili žal odneseni in verjetno sekundarno uporabljeni pri zidavi srednjeveškega Ptuja.
KATALOG
OPIS GROBOV IN NAJDB GROB 1 (t. 1)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na globini 75 cm. Grobna jama okrogle oblike, s premerom 60 cm, je bila globoka 15 cm. Skodela, uporabljena kot žara, v kateri je bila žganina pomešana s kostmi, je bila na sredini groba v žganini. Grob je ležal v kvadrantu Ila v bližini rimske peči. Pridatek:
—	prazgodovinska skodela Bžara rdeče barve (t. 1:1).
GROB 2 (t. 1)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na globini 80 cm. Grobna jama okrogle oblike, s premerom 72 cm, je bila globoka 20 cm. V grobu je bila žganina pomešana z ostanki kosti, novec in nekaj kosov keramike. Ležal je v kvadrantu 9. Pridatki:
—	bronast novec (ANTONINUS PIUS — DIVA FAUSTINA I. S Rim RIC 1156 a 141-161, pr. 3,1 cm
—	del zgornjega roba oljenke (t. 1: 4)
—	različni kosi rimske keramike (t. 1: 3, 5).
GROB 3 (t. 2)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na globini 60 cm. Grobna jama premera 72 cm ima nekoliko podolgovato obliko. Grob je ležal v kvadrantu 10. Pridatki:
—	del svinčene palice (t. 2: 2)
—	korodiran železen predmet (t. 2: 3)
—	del ustja posode, terra sigillata (t. 2: 5)
—	različni kosi rimske keramike (t. 2: 1, 4, 6-12).
GROB 4 (t. 1)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grobna jama premera 73 cm je imela okroglo obliko. Grob je ležal v kvadrantu 10. Pridatki:
—	različni kosi rimske keramike (t. 1: 6-10).
GROB 5 (t. 3)
Žgan pokop, žganina v grobni jami je bila obdana z apnenčastimi kamni. Bil je vkopan v rumeno ilovico na globini 70 cm, njegov premer je bil 85 x 80 cm. Žganina se je širila proti jugu do širine 40 cm. V tej širini je bila pomešana z rumenorjavo ilovico. Ob vzhodni strani je bila za kamnom v žganini opeka. Grob je ležal v kvadrantu 31. Pridatki:
—	del melnice (t. 3: 4)
—	različni kosi rimske keramike (t. 1: 1-3, 5, 6).
GROB 6 (t. 3)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na_ globini 20 cm. Grobna jama premera 50 cm je imela okroglo obliko. Žganina v grobu je bila pomešana z rjavo ilovico in drobci ožganih kosti. Ležal je v kvadrantu 32. Brez pridatkov.
Skeletni pokop, zelo poškodovan. Ležal je med štirimi odlomki plošče (verjetno pokrova) iz belega debelozrnatega marmorja, ki je močno preperel. Ob najnižji plošči oziroma nad njo je bil fragmentiran kvader iz precej preperelega peščenjaka. Vmes je bila sivorjava ilovica, mešana z žganino in drobci opeke. Grob je ležal na globini 94-125 cm. Med odlomki plošč so bile človeške kosti in med njimi je ležal prevrnjen lonček sivo črne barve in močno porozne fakture. Nad grobom je ležala na globini 57 cm nagrobna plošča. Grob je ležal v kvadrantu 10 a. Pridatki:
—	lonček sivo črne barve (t. 4: 2)
—	del roba krožnika (t. 4: 1)
—	dno sivo črne posode z delom ostenja (t. 4: 3)
5^- različni kosi rimske keramike (t. 4: 4, 5).
Plošča z napisom je bila iz belega debelozrnatega marmorja, ki je orumenel zaradi vpliva plasti, v katerih je ležal. Plošča je bila v rumenorjavi ilovici, ki se je pričela na globini 50 cm, z okruški opeke pa do globine 85 cm. Pod ploščo, vendar precej nižje, je bil najden poškodovan skelet. Na podlagi tega pripisujemo ploščo grobu 7.
Velikost nagrobne plošče: 89 x 62 cm, debelina: 8,5 cm
Velikost napisnega polja: 70 x 45 cm
Velikost črk:
1.	vrsta = 4,8 cm
2.	vrsta = 4,8 cm
3.	vrsta = 4 cm
4.	vrsta = 3,8-4 cm
5.	vrsta = 3 cm
6.	vrsta = 2,5 cm
7.	vrsta = 4,5 cm.
Napis:
D(is) M(anibus)
L(ucio)/./ANTONIO.SOL.CARAS VALENTI VI [.] LEG(ionis) XI[II]GEM(inae)
...C....AGR(aria) MlSS(ione) . HO..IT
A.....IN ALPIA.....
ANTONIO FORTUNATO. IHAN....TI
H(oc) M(onumentum) H(eredem) [N(on)j S(equetur)
GROB 8 (t. 3)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na globini 50 cm. Grobna jama premera 70 cm je imela nepravilno obliko. Grob je ležal v kvadrantu 77 in 77 a. Pridatek:
—	del roba pokrova (t. 3: 7)
GROB 9 (t. 4)
DVOJNI GROB
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na globini 45 cm. Od obeh skeletov sta bili ohranjeni lobanji z vratnimi vretenci. Zgornji skelet je zavzemal pravilno lego in je imel ohranjeni še lopatici, obe ključnici in obe nadlahtnici. Ležal je na
vzhodnem delu spodnjega skleta. Čez prsi sta imela položene kosti in zobe neke živali (prežvekovalec — ovca, koza?) Po dolžini grobne jame so bile razmetane medenične kosti, deli reber in dolgih kosti. Velikost grobne jame je bila 210 x 85 cm. Smer lege skeleta je bila J-S. V sredini grobne jame je bil posrebren bronast novec, manjši delno poškodovan novec je bil pri živalskih kosteh, po grobni jami pa so bili razmetani še deli keramike in železa. Pridatki:
—	bronast novec (DIOCLETIANÜS Fol 304/305 Tic RIC 47(a) ST___), pr. 2,7 cm
—	bronast novec (VALENTINIANUS I. Cen 364-375 ? RIC ? ? Tip rv.: Securitas Reipublicae), pr. 1,66 cm
—	2 kosa železa (t. 4: 8)
—	del roba ustja posode iz rdečerjavo žgane gline, mešane s peskom (t. 4: 9)
—	del roba ustja posode iz rjavočrne žgane gline, mešane s peskom (t. 4: 10)
—	različni kosi rimske keramike (t. 4: 11-15).
GROB 10 (t. 5)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 30-40 cm in je bil močno poškodovan. Velikost grobne jame je bila 80 x 50 cm. Smer lege skeleta je bila JJV-SSZ. Pridatki:
—	deli čaše iz belega motnega stekla (t. 5: 1,2)
—	del ostenja posode iz sivorjavo žgane gline, mešane s peskom (t. 4: 3)
—	del ostenja posode iz rumenorjavo žgane gline (t. 5: 4).
GROB 11 (t. 5)
Žgan pokop. Obrisa grobne jame ni bilo več videti, saj jo je uničil, prav tako pa tudi žaro, vkop groba 10. Grob je bil na globini 55 cm v rumenorjavi močno zbiti ilovici. V žaro so se pogreznile tudi dolge kosti groba 10. V njej so bili ostanki sežganih kosti. Pridatki:
—	velika žara iz sivo žgane gline, ki je na zunanji strani črno barvana in glajena (t. 5: 6)
—	del pokrova posode iz temno sivo žgane gline (t. 5: 5).
GROB 12
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Dolžina obrisa grobne jame je bila 170 cm. Preperele kosti so bile premetane. Brez pridatkov.
GROB 13 (t. 6)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno peščeno ilovico. Grob je bil na globini 15-20 cm. Poškodovan skelet je bil delno ohranjen v velikosti 140 x 30 cm. Velikost grobne jame je bila 160 x 50 cm. Grob je ležal tik ob JV zidu v veliki grobni parceli. Smer lege skeleta je bila SVV-JZZ. Pridatki:
—	del ustja steklene posode (millefiori) zelene, rumene, rjave, črne in rdeče barve. Ustje je zavihano navzven in spiralno upognjeno nazaj (t. 6: 2)
—	del peresovine bronaste fibule (t. 6: 1).
GROB 14 (t. 6)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumenorjavo ilovico in je delno poškodoval žgani grob 15. Bil je na globini 35 cm pod humusno plastjo. Ob kosteh glave so bile najdene steklene ploščate zelene jagode. Ohranjene so bile kosti nog in delno rok. Na mestu, kjer bi morala biti medenica, je bil prežgan bronast novec — ob levi
strani skeleta, ob nogah pa sta bili fragmentirani stekleni posodi. Smer lege skeleta je bila Z-V. Pridatki:
—	poškodovana steklena podolgovata čaša iz svetlo zelenega motnega stekla (t. 6: 3)
—	poškodovan steklen vrček s širokim rebrastim ročajem in dolgim vratom ter navzven zavihanim profiliranim ustjem iz zelenega stekla (t. 6: 4)
—	ogrlica iz ploščatih steklenih jagod motno zelene barve (steklena masa) (t. 6: 7)
—	deli ostenja steklene posode z ročajem zelenomodre barve (t. 6: 5)
—	del roba dna steklene posodice temno zelene barve (t. 6: 11)
—	del dna z delom ostenja steklene posodice rjavkaste barve, rob dna je temno rjav (t. 6: 6)
—	deli proti vrhu ostenja steklene posodice z “okrasnim trakom” svetlo zelene barve (t. 6: 9, 12)
—	sledovi bronastega predmeta nedoločljive oblike
—	korodiran kos železa (t. 6: 8)
—	del ustja posode iz temno rjavo žgane gline (t. 6: 13).
GROB 15 (t. 6)
Žgan pokop, jel skrinjo iz tegul. Grob je bil na globini 15 cm pod humusno plastjo. Žganina z ostanki stekla in brona je bila razmetana po dveh debeljših tegulah. Grobna skrinja z dnom je bila pravokotne oblike. Grob je bil z opeko tudi pokrit, vendar je bil pokrov zrušen v skrinjo. Njena velikost je bila 45 x 108 cm, levi rob je bil poškodovan zaradi poznejšega vkopa skeletnega groba 14. Pridatek:
—	bronast prežgan novec (ANTONINCIS PIÜS ali M. ACIRELKJS (za Faustina I., II. ali Lucilla) As 138-169 Rim RIC ?), pr. 2,6 cm.
GROB 16 (t. 7)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 15 cm. Grobna jama podolgovate oziroma skoraj štirikotne oblike je bila velika 170 x 78 cm in je imela opečnato žgan rob, ki je bil širok 2 do 5 cm. Grob je bil pokrit z opekami različnih velikosti, in sicer: 20 x 21 x 6 cm, 40 x 40 cm, deli tegul 35 x 24 cm itd. (ena opeka, vel. 20 x 21 x 6-7 cm, ima napis AD1ECTI), kar dokazujejo sredi grobne jame nametane oziroma zrušene in poškodovane opeke. Ohranjena globina grobne jame je bila 19 oz. 33 cm z višino opek. V zahodnem delu groba je bila grobna jama ovalno izbočena z opečnato žganim robom, vel. 40 x 30 cm in ostanki žganine oziroma ožganega lesa. Tu je bil viden tudi vkop vek 40 x 45 cm. Grob je ležal v veliki grobni parceli. Pridatki:
—	bronast novec (MAXENTIUS Fol 309-312 Ost RIC ? ? Tip rv.: Aeternitas Aug N.), pr. 2,53 cm
—	kadilnica iz svetlo rjavosive žgane gline (t. 7: 7)
—	del oljenke z volutami iz črnosivo žgane gline (t. 7: 4)
—	oljenka z volutami in reliefom iz sivo do rdeče žgane gline (t. 7: 5)
—	del oljenke z ročajem iz rdeče žgane gline (t. 7: 6)
—	zlat osmerokotni obroček (t. 7: 2)
—	bronasta ploščica (t. 7: 3).
GROB 17 (t. 8)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 45 cm, njegov premer je bil 35 x 20 cm. Grobna jama je bila poškodovana s poznejšim vkopom, ki je bil iz rjave peščene zemlje. V grobu so bili drobci sežganih kosti. Brez pridatkov.
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavo peščeno zemljo. Grob je bil na globini 25 cm. Ohranjene kosti nog so bile brez nartnih kosti, v spodnjem delu so bile prekrižane, kosti rok od nadlahtnice navzdol so bile sklenjene na mediničnih. Zgornji del skeleta je manjkal, tu je bilo le nekaj nametanih prstnih kosti. Velikost grobne jame je bila 180 x 55 cm. Smer lege skeleta je bila SSZ-JJV. Ležal je 30 cm južno od SV zidu v veliki grobni parceli. Pridatka:
—	bronast novec (CAICIS (za M. Vipsanius Agrippa) As po 37 Rim RIC Tib. 32), pr. 2,9 cm
—	skodelica iz rjave žgane gline (t. 8: 2).
GROB 19 (t. 8)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavo ilovico. Grob je bil na globini 25 cm. Skelet je bil dobro ohranjen, manjkajo le nartne kosti. Roke je imel prekrižane. Grobna jama je bila slabo opazna, dolžina ohranjega skeleta je bila 130 cm, širina 40 cm. Smer lege skeleta je bila VVS-JZZ. Pridatek:
—	bronast novec (CLAÜDIÜS II.) Ant 268-270 Rim RIC 67(K)_H, pr. 1,8 cm.
GROB 20 (T. 8)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 45 cm in 23 cm pod grobom 19. Skelet je bil ohranjen od glave do kolen. Desno roko je imel stegnjeno ob telesu, levo pa skrčeno v višini pasu. Grobna jama je bila delno vidna, ohranjena je bila v širini 55 cm. Dolžina skeleta je bila 115 cm. Smer njegove lege je bila Z-V. Pri glavi je bila bronasta igla z okroglo profilirano glavico, na desni strani spodnje čeljusti so bili vidni sledovi bronastega novca, ki je bil precej velik in močno patiniran. Ob glavi in vratu so se videli tudi sledovi močno razpadlih školjk in polžev (ogrlica ?). Grob je ležal severno, v bližini sarkofaga. Pridatki:
—	bronast patiniran novec (nedoločljiv S 1.-2. st. Rim RIC ?), pr. 3,2 cm
—	poškodovana bronasta igla okroglega preseka z okroglo profilirano glavico (t. 8: 5)
—	ogrlica (?) iz razpadlih školjk in polžev.
GROB 21 (t. 8)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Ohranjene so bile delno kosti glave, obe nadlahtnici, medenica in kosti nog. Velikost grobne jame je bila 200 x 80 cm. Dolžina skeleta je bila 155 x 40 cm. Smer njegove lege je bila J-S. Med koleni je bila steklena čaša. Pridatki:
—	steklena polkrožna čaša z vbočenim dnom iz svetlozelenega motnega stekla (t. 8: 7)
—	del steklene posode iz belega stekla, okrašene z snopom vodoravnih vrezov (t. 8: 6)
—	kosi steklene čaše s prečno narebrenim ročajem iz motnega belega stekla (t. 8: 8).
GROB 22 (t. 8)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 60 cm in je ležal pod grobom 12. Preperele kosti so bile premetane. Ob njih so bili najdeni drobci stekla, keramike in močno patiniran novec. Pridatki:
—	bronast novec (nedoločljiv S Rim RIC ? 2.-3. st.), pr. 2,8 cm
—	del dna steklene posode iz belega motnega stekla (t. 8: 10)
—	različni kosi keramike (t. 8: 11).
GROB 23 (t. 9)
Skeletni pokop, vkopan v rjavo ilovico. Grob je imel za podlago kamnite plošče, oblice in opeko; bil je na globini 50 cm. Skelet je bil močno poškodovan. Smer lege skeleta je bila SV-JZ. Med desno ključnico in nadlahtnico je bila čebulasta fibula, ob levi nogi v višini kolena pa steklena podolgovata čaša. Grob je ležal med veliko in malo grobno parcelo. Pridatki:
—	bronasta križna fibula čebulastega tipa s podolgovato ploščato nogo, okrašeno po sredini s trakom žigosanih kvadratkov, na vsaki strani so skupine po tri na začetku in dva vrezana krožca z vdolbino na sredini na koncu noge. Lok trapezastega preseka je po sredini okrašen s trakom žigosanih kvadratkov in prečnim rebrom z vrezi. Fibula ima dve čebulasti glavici, ki sta povezani z narebrenim sprednjim delom, rebra so okrašena z vrezi; namesto sprednje čebulaste glavice je luknja. Vidni so še sledovi železne igle. Noga je J preseka (t. 9: 2)
—	steklena podolgovata čaša z vbočenim dnom iz zelenkastega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 9: 5)
—	poškodovana steklena čaša iz belega prozornega stekla (t. 9: 1)
—	del ustja steklene posode iz belega prozornega stekla (t. 9: 3)
—	del ostenja posode iz sivorjavo žgane gline, mešane s kremenčevim peskom; okrašen je s prečnimi vrezi (t. 9: 4).
GROB 24 (t. 9)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm pod humusno plastjo. Skelet je bil poškodovan. Na prekrižanih rokah so bile zapestnice, na desni roki bronasta, na levi pa koščena in bronasta zapestnica. Ob nogah je bil vrček, na medenici bronast prstan, pri glavi pa ogrlica. Smer lege skeleta je bila JZZ-SSV. Pridatki:
—	bronasta zapestnica okroglega preseka z razklenjenimi presegajočimi konci, ki so razširjeni in okrašeni z rebri (t. 9: 6)
—	bronasta zapestnica okroglega preseka z razklenjenimi konci, ki so odebeljeni, okrašena je z vrezi (t. 9: 7)
—	bronast prstan okroglega preseka (t. 9: 12)
—	poškodovana koščena zapestnica polkrožnega preseka, okrašena s podolžnimi vrezi in skupinami po tri vrezane krožce s piko na sredini (t. 9: 8, 10)
—	del tanjše koščene zapestnice kvadratnega (?) preseka, okrašene s prečnimi vrezi, je močno preperela in se drži koščene zapestnice (t. 9: 10)
—	ogrlica iz 16 jagod iz steklene paste: 1 modra, 14 belih in 1 svetlo zelena (t. 9: 13)
—	vrček z ročajem iz temno sivo žgane gline (t. 9: 9)
—	deli ostenja posode iz svetlo do temno rjavo žgane gline, mešane s peskom, faktura je porozna; okrašeni so z metličastim okrasom (t. 9: 11, 14, 15).
GROB 25 (t. 10)
Približno 5,10 m od SV vogala velike grobne parcele proti zahodu ob severnem zidu in 40 cm južno od severnega zida velike grobne parcele. Pridatki:
—	deli steklene kroglaste posodice z ozkim vratom, okrašenim s stekleno nitko, iz belega prozornega stekla (t. 10: 1)
—	ogrlica iz 11 steklenih jagod: 3 zlatih, 8 modrih; bile so v stekleni posodici (t. 10: 2)
—	posodica iz sivorjave žgane gline (t. 10: 4)
—	del dna posode, terra sigillata (t. 10: 3)
—	ustje posode iz sivorjavo žgane gline (t. 10: 6)
—	del dna posode iz rjavo žgane gline (t. 10: 5)
—	različni kosi keramike.
GROB 26 (t. 10)
Skeletni pokop, vkopan v rumeno ilovico. Kosti so bile razmetane in premešane. Velikost ohranjene grobne jame je bila 150 x 60 cm. Grob je ležal blizu vzhodnega zidu v veliki grobni parceli. Pridatek:
—	visoka steklenica s šesterokotnim dnom z narebrenim ročajem iz motnega mo-drozelenega stekla; na dnu ima rozeto (t. 10: 7).
GROB 27 (t. 11)
Žgan pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grobna jama pravokotne oblike je bila velika 80 x '65 cm. V SV delu je bil keramični vrček, ki je izredno lepo ohranjen. Grob je bil v veliki grobni parceli. Pridatek:
—	vrček z ročajem in narebrenim ustjem iz svetlo oranžnordeče žgane gline (t. 11: 1). GROB 28 (t. 10)
Zidan grob, bil je zelo poškodovan. Opeke velikosti 23 x 23 x 5 cm so bile položene druga na drugo brez vmesne vezave. Dno je bilo iz opek, velikih 44 x 44 cm. Grob je bil izropan verjetno že v poznorimskem času. Bil je v veliki grobni parceli. Brez pridatkov.
V bližini, okoli 50 cm zahodno od groba, je bil najden lepo ohranjen jantarni prstan, okrašen s prečnimi rebri oz. vrezi (t. 10: 8; sl. 22).
GROB 29 (t. 11)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavo oziroma sivorjavo ilovico, mešano s humusom, ki se je pod skeletom nadaljevala, tako da je nastala jama. Zelo slabo so bile ohranjene posamezne kosti glave, ki so bile v zahodnem kotu jame. Smer lege skeleta je bila verjetno JZ-SV. Grob je ležal ob severnem zidu v veliki grobni parceli. Brez pridatkov.
GROB 30 (t. 11)
Skeletni pokop, prosto vkopan v zelo peščeno rjavorumeno ilovico. Grobne jame ni bilo opaziti. Velikost skeleta je bila 152 x 35 cm, smer njegove lege V-Z. Na rokah, ki so bile sklenjene na medenici, so bile zapestnice in prstan, ob nogah je bila steklena čaša. Grob je ležal ob zahodnem zidu velike grobne parcele. Pridatki:
—	steklena polkrožna čaša iz zelenega motnega stekla (t. 11: 2)
—	bronast prstan z železno odebelitvijo ovalnega preseka (t. 11: 3)
—	del bronaste trakaste zapestnice (t. 11: 5)
—	deli koščene zapestnice ovalnega preseka, okrašene s podolžnima vrezoma ob straneh, med katerima so vrezani krožci s piko v sredini (t. 11: 7)
—	deli koščene zapestnice ovalnega preseka, okrašene s podolžnima vrezoma, med katerima so skupine vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 11:8)
-— deli koščene zapestnice ploščatega preseka, okrašene s podolžnim (2?) vrezom ob strani in skupinami dvojnih krožcev s piko v sredini; speta je bila z bronasto zakovico (t. 11: 4)
—	ogrlica iz 45 temno modrih steklenih jagod (t. 11: 6)
—	del ostenja posode iz rjavo žgane gline mešane s peskom, prelom je črnorjavo
žgan, faktura je porozna; okrašen je z metličastim okrasom (t.	9).
GROB 31 (t. 11)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Ohranjeni bili le teme glave, eno vretence, dve rebri in dva fragmenta tankih kosti spodnjega dela rok. Skelet je ležal 60 cm severno od zahodnega vogala velike grobne parcele. Pridatek:
' kos keramike.
GROB 32 (t. 12)
Skeletni pokop v zidanem grobu, ki je imel na severni strani še ohranjen obok (nad glavo). Grob je bil obdan s kvadratno opeko, velikosti 14 x 26 x 5 cm, obok je imel konično oblikovano opeko. Na dnu so bile večje kvadratne opeke, velikosti 56 x 56 cm, pod glavo pa so bile štiri manjše, velikosti 14 x 25 cm. Opeke so bile položene druga na drugo brez vmesne vezave, prav tako tudi obok. Grob je bil na globini 60 cm, globina samega groba pa je bila 80 cm od ohranjenega vrha oboka. Kosti glave, spodje čeljusti z zobmi, del desne podlahtnice in stegnenice so bile slabo ohranjene. Smer lege skeleta je bila SSV-JJZ. Zidana konstrukcija je bila vkopana v rumeno ilovico vzporedno z vzhodnim zidom velike grobne parcele, in sicer zunaj nje. Ob samem skeletu pridatkov ni bilo, v plasti nad njim pa so bili v južnem delu slabo ohranjen železen predmet ter kosi terre sigillate.
GROB 33
Verjetno skeletni pokop, popolnoma uničen. Dno grobne jame je bilo na globini 45 cm od postrgane površine, v njej so bili kos neobdelanega marmorja, ostanki tegul, opeke in apnenčasti kamni. Brez pridatkov.
GROB 34 (t. 12)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Ohranjene so bile samo lobanjske kosti. Smer lege skeleta je bila verjetno S-J. Na desni strani pri glavi je bila bronasta čebulasta fibula. Pridatki:
—	bronasta križna fibula s tremi čebulastimi glavicami in podolgovato ploščato nogo, ki je okrašena s podolžnim rebrom, ob njem pa so na vsaki strani vdolbnice
—	8 oziroma 7; noga je J preseka (t. 12: 2)
—	del bronastega okova, ki ima na vrhu zanko (t. 12: 3)
—	del ostenja posode iz temnorjave žgane gline, mešane s peskom (t. 12: 1).
GROB 35 (t. 12)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Delno so bile ohranjene kosti lobanje in zgornjega dela rok ter nekaj reber. Ohranjena velikost skeleta je bila 45 x 22 cm. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Pridatek:
—	bronasta zapestnica ovalnega preseka z razklenjenimi konci, ki imata prečni vrez (t. 12: 4).
GROB 36 (t. 13)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavo humusno plast. Grob je ležal na globini 20-30 cm ob zahodni strani kamnitega platoja manjše grobne parcele. Skelet je bil ohranjen od kolen navzgor, roke je imel sklenjene na medenici. Velikost grobne jame je bila 110 x 50 cm, skeleta 110 x 47 cm. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Brez pridatkov, keramika je iz zasipa:
—	del dna posodice iz zelenega prozornega stekla (t. 13: 1)
—	del ustja krožnika iz svetlo rdeče žgane gline, prevlečene z rdečo barvo (t. 13: 7)
—	deli ostenja posode iz svetlo rdeče žgane gline (t. 13: 3,6)
—	različni kosi keramike (t. 13: 2, 4, 5).
GROB 37 (t. 14)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 20-30 cm. Skelet je bil delno poškodovan. Desno roko je imel položeno na medenico, levo pa skrčeno h ključnici. Velikost grobne jame je bila 157 x 45 cm, skeleta 140 x 30 cm. Smer njegove lege je bila SZ-JV. Brez pridatkov, keramika je iz zasipa:
—	del ustja sklede s širokim robom iz sivočrne gline (t. 14: 1).
GROB 38 (t. 13)
DVOJNI GROB skupaj z grobom 39
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Dobro ohranjen skelet je imel desno roko skrčeno ob medenici. Velikost grobne jame je bila 190 x 65 cm (za dvojni grob), skeleta pa 168 x 40 cm. Smer lege skeleta je bila JJV-SSZ. Na desni nogi je imel stekleno razdrobljeno čašo gubanko in polkrožno čašo. Pridatki:
—	zdrobljena štirikotna steklena gubanka — čaša z vbočenim dnom iz mlečnega stekla (t. 13: 9)
—	zdrobljena steklena polkrožna čaša iz rjavega mlečnega stekla (t. 13: 8; sl. 25)
—	del posode, terra sigillata, iz svetlo rdeče žgane gline s temno rdečim premazom in okrasom visečih girland (t. 13: 10).
GROB 39 (t. 13)
DVOJNI GROB skupaj z grobom 38
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Skelet je imel slabo ohranjene spodje okončine, desni del medenice in stegnenice je bil položen na levi stegnenici skeleta iz groba 38. Ob lobanji oziroma pod njo je imel položen večji kamen iz peščenca. Smer lege skeleta je bil JJV-SSZ. Ob notranji strani desne golenice je bila bronasta pasna spona. Pridatki:
—	ovalna bronasta pasna spona s trnom in pravokotno oblikovanim okovom, ki ima ohranjeno še eno zakovico za pritrditev pasu (t. 13: 11)
—	del ostenja posode iz svetlo rdečerjavo žgane gline, ki je na zunanji strani barvana s temno rdečerjavo prevleko in okrašena s pasom navpičnih vrezov (t. 13: 12)
—	del ustja sklede iz temno sivo žgane gline (t. 13: 13).
GROB 40 (t. 14)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavo ilovico. Grob je bil na globini 35 cm. Ohranjene so bile lobanjske kosti, rebra in leva nadlahtnica. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Brez pridatkov.
GROB 41 (t. 14)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 60-65 cm. Skelet je imel desno roko skrčeno na prsih, levo pa polstegnjeno na medenici. Velikost grobne jame je bila 190 x 80 cm, skeleta 165 x 43 cm. Smer lege skeleta je bila SZ-JV. Pridatki:
—	steklena polkrožna čaša iz zelenkastega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 14: 2)
—	steklena kroglasta posodica z dolgim ozkim vratom, rahlo vbočenim dnom in podolžnimi rebri po trebuhu, iz motnega rjavega stekla (t. 14: 3).
GROB 42 (t. 14)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Skelet je bil slabo ohranjen in je imel roke slenjene v naročju, širina grobne jame je bila 40 cm, velikost skeleta 133 x 36 cm. Smer lege skeleta je bila SV-JZ. Pridatki:
—	bronasta zapestnica okroglega preseka z razklenjenimi konci, katerih eden je kvadratno razširjen, drugi pa le malo odebeljen (t. 14: 6)
—	jagoda iz zelene steklene paste, ovita in pretaknjena z bronasto žico (t. 14: 5)
—	člen bronaste verižice (t. 14: 4).
GROB 43 (t. 14)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Skelet, ki je bil dobro ohranjen, je imel na desni roki zapestnico, ob desni, premaknjeni golenici je imel stekleno čašo, na desni strani med rebri kos opeke. Velikost grobne jame je bila 170 cm. Smer lege skeleta je bila S-J. Pridatki:
—	bronasta zapestnica ovalnega preseka z razklenjenimi konci, okrašenimi z dvema zaporednima dvojnima krožcema in rebri (t. 14: 10)
—	steklena podolgovata čaša iz zelenkastega stekla (t. 14: 7)
—	del ostenja posodice tankih sten iz sivo žgane gline, premazane s sivočrno barvo; okrašen je s prečnimi vzporednimi vrezi (t. 14: 9)
—	del ostenja posodice tankih sten iz sivo žgane gline (t. 14: 8).
GROB 44 (t. 14)
Skeletni pokop, prosto vkopan v temno rjavo ilovnato plast, mešano z opeko in drobnim peskom. Grob je bil na globini 20 cm. Od skeleta so bile ohranjene leva roka, kosti lobanje in obe stegnenici. Smer lege skeleta je bila J-S. Brez pridatkov.
GROB 45 (t. 15)
Skeletni pokop, pod glavo je imel dva kamna iz peščenca in večji lomljenec (skrilavec) pod medenico. Grob je bil na globini 30 cm. Skelet je imel roke prekrižane; spodnji del nog je bil uničen. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Na desni roki je bila bronasta zapestnica, na levi pa dve koščeni. Pridatki:
—	bronasta zapestnica ovalnega preseka z razklenjenimi konci, kvadratasto razširjenimi in okrašenimi z rebri (t. 15: 3)
—	del koščene zapestnice polkrožnega preseka; bila je verjetno zlomljena in popravljena z bronastimi zakovicami: dva kosa speta z bronasto zakovico, spodnji del okrašen z vrezano podolžno črto in delom krožca, zgornji pa ima vrezana dva koncentrična krožca s piko v sredini; del z luknjico za zakovico v sredini, okrašen z vrezano podolžno črto spodaj in zgoraj, na njem se pozna sled dela koščene zapestnice, s katero sta bili speti; del z dvema luknjicama za zakovico, okrašen z vrezano podolžno črto (t. 15: 6)
—	dela koščene zapestnice polkrožnega preseka: del, okrašen z vrezano podolžno črto in z dvojnimi krožci s piko v sredini; del, okrašen z vrezanim dvojnim krožcem s piko v sredini (t. 15: 4)
—	ogrlica iz 27 podolgovatih cevastih jagod iz zelene steklene mase (t. 15: 1)
—	steklena polkrožna čaša iz zelenkastega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 15: 2)
—	del ostenja posode (amfore), kjer se stika ročaj, iz svetlo rdeče žgane gline (t. 15: 5).
GROB 46 (t. 15)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 90 cm. Skelet je bil zelo slabo ohranjen. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Brez pridatkov.
GROB 47 (t. 15)
Skeletni pokop, prosto vkopan tik pod humusno plastjo v temno rjavo ilovico, mešano s kamenjem. Grob je bil na globini 20 cm. Kosti so bile premešane in polomljene. Ležal je ob kamnitem platoju v manjši grobni parceli. Smeri ni možno ugotoviti. Brez pridatkov.
GROB 48 (t. 16)
tno je bil omejen s tegulami, ki so bile pokončne še na vzhodnem delu ob vzhodni stranici. Grob je imel rdeče žgan rob. Bil je poškodovan s poznejšim skeletnim grobom 49. Bil je'v mali grobni parceli. Velikost žganega groba je bila 260 x 130 cm. Pridatki:
—	bronast novec (nedoločljiv AE 1.-3. st. ? R1C ?), povsem prežgan in deformiran; pr. 2,17 cm
—	ploščat koščen okrasni predmet, ki ima na zgornji strani vrezano kaneluro, okrogle oblike (t. 16: 3)
—	del koščenega predmeta, na spodnji strani je ravno odrezan, na zgornji polkrožno zglajen in na enem koncu poševno (polkrožno) odrezan (t. 16: 4)
—	del koščenega predmeta (obloga noža britve) z zajedo na polkrožno zaključenem koncu, na sprednji strani je ravno odrezan, zgornja je polkrožno zglajena (t. 16: 5)
—	bronast predmet — okov polkrožne oblike, s tremi zakovicami in trnom (t. 16: 2)
—	bronast predmet.
GROB 49 (t. 16)
Skeletni pokop, ležal je na tegulah prek žganega groba 48, pod lobanjo je imel strešno opeko. Desna stran skeleta je bila poškodovana (verjetno z jamo za sadno drevo), ohranjene so bile le lobanja, leva roka, delno leva stran reber in del desne golenice. Smer lege skeleta je bila J-S. Ob desni strani lobanje sta bila dva novca, ob levem ušesnem delu bronast uhan, na levi roki pa bronasta zapestnica. Pridatki:
—	bronast novec (VALENS Cen 364-375 ? RIC ? ? Tip rv.: Securitas Reipublicae), pr. 1,9 cm
—	bronast novec (nedoločljiv Cen 2. pol. 4. st. ? RIC ? ?) slabo ohranjen, pr. 1,56 cm
—	bronasta zapestnica kvadratnega preseka z razklenjenimi konci, ki sta okrašena s tremi pari dvojnih krožcev s piko v sredini, po sredini pa so vrezi, postavljeni v podolžno črto; na eni strani so vidni še vrezi ob straneh (t. 16: 10)
—	bronast uhan iz bronaste žice, ki je imela dve svitkasti odebelitvi in se končuje v zanko (t. 16: 8)
—	5 jagod iz zelene steklene mase: 2 podolgovati, 3 okrogle (t. 16: 9).
GROB 50 (t. 15)
Skeletni pokop, prosto vkopan v temno rjavo ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Pridatki:
—	bronasta fibula (spona) rombičnega preseka z razprtima, nazaj zvitima koncema; zgornji del je okrašen z dvojnimi poševnimi vrezi (cik-cak) (t. 15: 7)
—	del ostenja posode iz temnorjavo žgane gline, okrašen s prečnimi vrezi, na katere so vezani podolžni široki vrezi (t. 15: 9)
—	del prehoda iz trebuha v vrat vrča iz svetlo rdečerjavo žgane gline (t. 15: 8). GROB 51 (t. 16)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Skelet je bil le delno ohranjen. Pod koleni je imel velik kamen. Velikost skeleta je bila 160 X 50 cm. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Brez pridatkov.
GROB 52 (t. 16)
Skeletni pokop, obložen s kamni. Grobna jama je bila obložena s peščenci in dvema kosoma žrmlje, vkopana je bila v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Velikost skeleta je bila 30 x 40cm, smer njegove lege JV-SZ. Pridatki:
—	bronast novec (VALENTINIANUS 1. Cen 364-367 Sis RIC 7(a)iv D SISC), pr. 1,92 cm
—	del železne spone (t. 16: 12)
—	železna pasna spona (t. 16: 13).
GROB 53 (t. 17)
Skeletni pokop, grobna jama je bila obložena s kamni oziroma prilagojena zidu male grobne parcele. Zid male grobne parcele je bil nekoliko poškodovan, kamni pa so bili uporabljeni sekundarno za gradnjo zidu pri grobu. Grob je bil na globini 60 cm. Od skeleta so bile ohranjene lobanja in spodnje okončine. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. Pridatki:
—	bronast novec (CONSTANTIÜS II. Cen 351-361 ? RIC ?? Tip rv.: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (3)), pr. 1,74 cm
—	bronasta pasna spona, trikotne oblike in polkrožnega preseka; v okroglem zaključku ima še železno zakovico, ohranjen ima tudi trn (t. 17: 3)
—	dno posode iz svetlo rjavo žgane gline, prelom je sivo žgan (t. 17: 2)
—	del ostenja posode iz svetlo do temno rjavo žgane gline, mešane s peskom, porozne fakture, okrašen z metličastim okrasom (t. 17: 5)
—	del ostenja posode iz rdeče do rjavo žgane gline, okrašen z metličastim okrasom (t. 17: 4).
GROB 54 (t. 17)
Skeletni pokop prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Skelet je bil lepo ohranjen in je imel roke sklenjenene na medicini. Smer lege skeleta je bila SZ-JV. Na lobanji je bil bronast novec, pod njo na levem ušesnem delu bronast uhan in steklene jagode, na levi roki je bilo 5 koščenih zapestnic, na desni pa bronasta. Pridatki:
—	bronast novec (M. AURELICIS (za LUCILLA) As 164-169 Rim RIC ?), izrabljen in korodiran, pr. 2,62 cm
—	bronasta zapestnica, verjetno ovalnega preseka, je močno patinirana in fragmentirana; ima razklenjene konce, kvadratno (?) razširjene (t. 17: 9)
—	deli koščene zapestnice ploščatega preseka s presegajočima koncema, ki sta speta z dvema bronastima zakovicama (sedaj manjkata), je okrašena: med podolžnima vrezanima črtama so skupine od 4 do 8 vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 17: 15)
—	deli koščene zapestnice (2?) ploščatega preseka, je zvita in okrašena: med dvojno vrezano črto ob robovih so skupine različnega števila vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 17: 14)
—	deli koščene zapestnice ploščatega preseka, okrašena z vrezanima črtama ob robovih, med katerima poteka valovnica iz vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 17: 13)
—	deli koščene zapestnice ovalnega preseka, neokrašena (t. 17: 11)
—	deli ozke koščene zapestnice ovalnega preseka, neokrašena (t. 17: 12)
—	ogrlica iz 26 jagod:
5 belih (1 prozorna) iz steklene mase 4 okrogle iz temno zelene steklene mase 1 kvadratna iz zelene steklene mase
1	podolgovata iz motne zelene steklene mase, pretaknjena z bronasto žico 8 modrih okroglih ( 1 fragmentirana) iz steklene mase
2	kvadratni zlepljeni iz modre steklene mase 1 bronasta
4 bronaste pretaknjene z bronasto žico, bile so v bližini železa (igle) (t. 17: 8; sl. 23)
—	del bronastega uhana, patiniran, na obročku iz bronaste žice so visele tri bronaste žice, na katerih so bili spiralasti svitki iz žice; uhan je utrjen na zgornji (ušesni) levi del spodnje čeljustnice (t. 17: 6)
—	del železne igle okroglega preseka, okrašene s prečnimi vrezi (t. 17: 7).
GROB 55 (t. 18)
Skeletni pokop, vidni so bili le obrisi kosti. Globina groba je bila 100 cm. Smer lege skeleta je bila V-Z (sodeč po pridatkih). Pridatki:
—	bronasta križna fibula s tremi čebulastimi glavicami in podolgovato ploščato nogo, okrašeno z vdolbinicami (2 ?), noga je J preseka (t. 18: 1)
—	steklena polkrožna čaša z rahlo vbočenim dnom iz svetlo zelenega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 18: 2).
GROB 56 (t. 18)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 80 cm. Skelet je bil zelo slabo ohranjen, le v sledovih: kosti glave, rok, stegnenica in golenica. Ob desni strani glave je bila poškodovana steklena skledica. Smer lege skeleta je bila Z-V. Pridatek:
—	poškodovana steklena polkrožna čaša iz zelenega motnega stekla (t. 18: 7). GROB 57 (t. 19)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Skelet je bil slabo ohranjen in je imel roke sklenjene na medenici. Velikost grobne jame je bila 170 x 50 cm, skeleta pa 160 cm. Smer njegove lege je bila JJV-SSZ. Oba pridatka sta bila ob nogah. Pridatka:
—	steklena podolgovata čaša iz svetlo zelenega motnega stekla (t. 19: 1)
—	slabo ohranjena bronasta pasna spona srčaste oblike (t. 19: 2).
GROB 58 (t. 18)
Skeletni pokop, vkopan je bil v rjavo ilovico in verjetno obdan s pokončno postavljenimi opekami; ostali sta še dve. Grob je bil na globini 60 cm. Kosti skeleta so bile premešane, na mestu so bile le nartne kosti z deli golenic in piščali. Grobna jama ni bila opazna, velikost skeleta je bila 124 x 40 cm. Smer lege skeleta je bila J-S. Pridatki:
—	deli steklene polkrožne čaše iz rjavega motnega stekla (t. 18: 3)
—	deli steklene podolgovate čaše iz belega motnega stekla (t. 18: 4)
—	kos železa kvadratnega preseka (t. 18: 5)
—	del ostenja posode iz rjavo žgane gline, mešane s peskom, porozne fakture, okrašene z vodoravnim metličastim okrasom (t. 18: 8)
—	del ostenja posode iz svetlo žgane gline, verjetno prevlečene z rdečo barvo, okrašene s polkrožnimi kratkimi vrezi (t. 18: 9)
—	del ostenja posode iz sivo žgane gline, prevlečene s črno barvo in okrašene s podolžnimi vrezi (t. 18: 6).
GROB 59 (t. 19)
Skeletni pokop, vkopan v rjavorumeno ilovico. Ob glavi sta bili položeni dve opeki velikosti 12 X 12 cm. Od skeleta je bilo ohranjenih nekaj kosti lobanje, kosti rok, delno stegnenici in golenici — vse v sledovih. Velikost skeleta je bila 132 x 30 cm. Grob je bil na globini 70 cm. Smer lege skeleta je bila J-S. Pridatek:
—	del bronaste zapestnice polkrožnega preseka (t. 19: 3).
GROB 60 (t. 19)
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Skelet je bil ohranjen samo delno. Velikost grobne jame je bila 173 X 45 cm, skeleta pa 150 x 35 cm. Smer lege skeleta je bila SV-JZ. Brez pridatkov.
GROB 61
Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Preperele kosti skeleta so bile razmetane. Velikost grobne jame je bila 190 x 65 cm. Brez pridatkov.
GROB 62 (t. 19)
Popolnoma uničen verjetno skeletni pokop. Pridatek:
—	del bronaste zapestnice kvadratnega preseka (t. 19: 4).
GROB 63 (t. 19)
Skeletni pokop v kamniti skrinji iz rumenega peščenca. Polomljen strehast pokrov je imel polkrožno oblikovane akroterije na vogalih. V sarkofagu, ki je dolg 2 m, 87 cm širok in 72 cm visok, so bile polomljene in razmetane kosti pokojnika. Kamnita skrinja je bila najdena na globini 50 cm, po čemer bi lahko sklepali, da je bila vkopana v zemljo, pokrov pa je bil kot pokrov današnje grobnice na takratni površini. Sarkofag ima po dnu izklesan jarek in v srednjem delu na dnu luknjo skozi stransko steno (odtok ?). Smer lege je bila JJV-SSZ. V severnem delu so bili med medenišnimi kostmi ostanki zlatih niti, ki so bile verjetno všite na tkanino. Ob južnem delu sarkofaga je bil bronast obroček, na vzhodnem pa okostje celega goveda (morda poznejši vkop). Pridatki:
—	ostanki zlatih niti, všitih v tkanino (t. 19: 5)
—	poškodovana bronasta ploščica, zvita v trak (t. 19: 6)
—	bronast obroček, okroglega preseka (ob sarkofagu) (t. 19: 7).
OPIS NAJDB ZUNAJ GROBOV KVADRANT 10
—	del bronaste fibule, kolenčastega tipa, najden na globini 50 cm v žganini (t. 20: 1 )
KVADRANT 19
—	kos železa, okroglega preseka (t. 20: 2)
—	del ustja posode (t. 20: 3)
—	del ostenja posode, okrašene z vodoravnimi vrezi (t. 20: 5)
KVADRANT 20
—	oljenka s pečatom CRESCES iz rdeče žgane gline, najdena na globini 97 cm (t. 20: 12)
—	bronasta igla — šivanka, manjka ji uho, je zvita; najdena na globini 102 cm v sivorjavorumeni ilovici, mešani z žganino in drobci opeke (t. 20: 7)
—	bronasta igla, okroglega preseka (t. 20: 6)
—	bronasta pločevina (t. 20: 8)
KVADRANT 31
—	bronasta ploščata fibula z modrim emajlom med okrasom, najdena na globini 80 cm v rumenorjavi ilovici, mešani s peskom in drobci opeke (t. 20: 4)
KVADRANT 32
—	bronasta ploščica, falera z luknjico v sredini, najdena na globini 47 cm v tem-norjavi ilovici, močno mešani z žganino (t. 20: 9)
—	bronast prstan polkrožnega preseka, najden na globini 50 cm (t. 20: 10)
—	bronasta igla okroglega preseka, pravokotno zvita, najdena na globini 57 cm v temno rjavi ilovici, močno mešani z žganino, drobci opeke in peskom (t. 20: 11)
—	polkrožna melonasto narebrena jagoda iz črne steklene mase, najdena na globini 57 cm v temno rjavi ilovici, močno mešani z žganino, drobci opeke in peskom (t. 20: 13)
—	jagoda rdeče barve, najdena na globini 72 cm v temno rjavi ilovici, mešani z žganino, drobci opeke in peskom (t. 20: 14)
KVADRANT 41
—	bronasta ploščica, falera z luknjico na sredini, najdena na globini 62 cm v sivorjavi ilovici, mešani z žganino in drobci opeke (t. 20: 16)
KVADRANT 43
—	železen zvit žebelj, prepleten z bronastimi žicami (t. 20: 18)
KVADRANT 49
—	bronast kraguljček, najden na globini 50 cm (t. 20: 15)
—	bronast predmet, svečnik s tremi gibljivimi nogicami (t. 20: 17)
KVADRANT 50
—	bronasta uvita žica (t. 21: 1)
KVADRANT 51
—	zelenkasto prozorno amorfno steklo, najdeno na globini 70 cm (t. 21: 2)
—	del dna steklene posode iz zelenomodrega prozornega stekla (t. 21: 3)
—	bronasta ploščica (t. 21: 10)
SONDA 2
—	poškodovana bronasta polkrožna izbočena ploščica, falera z luknjico v sredini, okoli katere sta dva dvojna vrezana kroga, najdena v rjavi ilovici (t. 21: 6)
SONDA 3
—	rob posodice iz modrozelenega prozornega stekla, najdene v severnem delu sonde (t. 21: 5)
—	dno miniaturne steklene posodice iz zelenega motnega stekla (t. 21: 4)
—	bronasti okovi z obročkom, najdeni pri grobu 18 (t. 21: 9)
—	poškodovana skodelica, terra sigillata, z žigom “pianta pedis” na dnu, najdena v rjavi ilovnati lisi v veliki grobni parceli na globini 50 cm (t. 21: 7)
—	bronasta pasna spona, ovalnega preseka, z vidnimi ostanki železnega trna, najdena na globini 50 cm v severnem delu sonde v veliki grobni parceli (t. 21: 11)
—	bronasta ploščica z posrebrenim trakom in izvihanim zgornjim robom (t. 21: 16)
—	bronast predmet, polkrožne oblike, s trnom kvadratnega preseka, najden v severnem kotu velike grobne parcele v rjavi ilovnati zemlji (t. 21: 8)
—	bronast žebljiček, najden v veliki grobni parceli (t. 21: 15)
—	spodnji del posode, najdene na vzhodnem zidu male grobne parcele (t. 21: 12)
—	del oljenke, najdene na vzhodnem zidu male grobne parcele (t. 21: 13)
—	kos bronaste pločevine, najdene na vzhodnem zidu male grobne parcele (t. 21: 14)
—	polkrožni kos bronaste pločevine, okrašen z vzporednimi vrezi, najden v bližini groba 50 (t. 21: 17)
—	kos bronaste ploščice, najden v bližini groba 50 (t. 21: 18)
—	bronasta križna fibula čebulastega tipa s tremi glavicami, od katerih je srednja pritrjena na lok (ni vlita skupaj s fibulo); noga poškodovana, med nogo in lokom je odprtina, lok ima trikotni presek; igla železna, sedaj manjka; fibula deformirana, najdena je bila na globini 15 cm v rjavi ilovici (t. 21: 21)
—	steklena polkrožna čaša iz motnega zelenkastega stekla, najdena severno od groba 45 (t. 21: 19)
—	steklen vrček z ročajem iz zelenkastega stekla, vrat ovit s stekleno nitko, najden 1,5 m proti vzhodu pravokotno na grob 44, na globini 80 cm, v rumenorjavi ilovici (t. 21: 20; sl. 24)
—	del dna steklene posode, najdene na SZ delu izkopavališča (t. 21: 22)
SONDA 7
—	deli bronaste fibule kolenčastega tipa (t. 21: 24)
—	del ostnja steklene čaše gubanke z zelo širokim ustjem iz zelenega prozornega stekla, najdene na površini (t. 21: 23)
NOVCI64
—	bronast novec (TRAIANUS DECIÜS (za Herennia Etruscilla) As 249-251 Dacia Pick 43), najden v kvadrantu 21, na globini 100 cm v ilovici, mešani z žganino in peskom, pr. 2,4 cm
—	srebrn novec (SEPTIMIUS SEVERÜS D 194-202 Rim RIC ?), najden v kvadrantu 40, na globini 80 cm v rumenorjavi ilovici, mešani z žganino in opeko, pr. 2,7cm
—	bronast novec (nedoločljiv S 2. st. Rim RIC ?), najden v rumenorjavi ilovici, mešani z žganino in opeko, pr. 2,7 cm
—	bronast novec (nedoločljiv As 1.-2. st. Rim RIC ?), korodiran, najden v južnem delu sonde 3, pr. 2,3 cm
—	bronast novec (TRAIANÜS S 103-111 Rim RIC 465 Rv.: ob nogah noj), najden med grobovoma 26 in 27 v rjavi ilovici, pr. 3,28 cm.
OPOMBE
1.	Članek Grobišče pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju je predelana diplomska naloga Mojce Vomer-Gojkovič Obzidane antične grobne parcele — na zgledu Poetovia (1983), katere mentor je bil prof. dr. Peter Petru. Izkopavanja pri Dijaškem domu je vodil
Ivan Tušek v sodelovanju z Miro Strmčnik-Gulič in Stankom Gojkovičem, terenske risbe sta izdelali Mojca Vomer in Marija Lubšina-Tušek, gradivo za objavo so izrisale Mojca Vomer, Marija Lubšina-Tušek in Nejka (Jršič-Jesenik. Antropološko analizo je opravila na terenu mag. Tatjana Tomazo-Ravnik, novce pa je opredelil mag. Peter Kos.
2. D. Ivanyi, Die Pannonischen Lampen, Diss. Pann. 2/2, 1935, 10, t. I-XIV.
3. D. Ivànyi, Die Pannonischen Lampen, Diss. Pann. 2/2, 1935, 12 s, t. XXVIII: 7.
4.	M. Sagadin, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji, Arh. vest. 30, 1979, 306 ss, t. 7.
5.	R. M. Swoboda, Germania 64, 1986, 91 ss.
6.	M. R. Alföldy, Intercisa II, Arch. Hung. 36, 1957, 46, si. 103: 6.
7.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Groningen Djakarta 1957, 130, tip 106 d.
8.	Z. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, 46, t. 7: 53, tip 57.
9.	R. Koščević, Antičke fibule s područja Siska, 1980, 47, t 73, 61; I. Kovrig, Die Haupttypen der Kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien 2/4, 1937, 116 ss, t. 13: 138 oz. 16: 164.
10.	I. Kovrig, Die Haupttypen der Kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien 2/4, 1937, 128, t. 35: 2.
11.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Groningen Djakarta 1957, 130, tip 106 d.
12.	I. Kovrig, Die Haupttypen der Kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien 2/4, 1937, 128, t. 35: 2.
13.	M. Sagadin, Arh. vest. 30, 1979, 306 s, t. 5: 6.
14.	S. Pahič, Čas. zgod. narod. 11, 1965, 10 ss, t. 7.
15.	P. Petru, Razpr. 1. razr. SAZU 6, 1969, 31.
16.	I. Mikl-Curk, Čas. zgod. narod. 2, 1966, 46 ss; Ista, Arh. vest. 15-16, 1964-1965, 259 ss; W. Jobst, Die römischen Fibeln aus Lauriacum, Forschungen aus Lauriacum 10, 1975, tip 36; D. Bojovič, Rimske fibule Singidunuma, Beograd 1983.
17.	M. Budja, Arh. vest. 30, 1979, 243 ss; S. Pahič, Razpr. 1. razr. SAZU 6, 1969, 248 ss; M. R. Alföldy, Intercisa II, Arch. Hung. 36, 1957, 418 ss.
18.	Z. Šubic, La nécropole romaine a Poetovio, Inv. Arch. Jug. 14, 1972, grob 9, t. Y138: 2; M. R. Alfoldy, Intercisa II, Arch. Hung. 36, 1957, 484 s, t. 84: 15.
19.	K. Mihovilič, Arh. vest. 30, 1979, 223 ss.
20.	V. Bertoncelj-Kučar, Arh. vest. 30, 1979, 254 ss.
21.	K. Sz. Póczy, Intercisa II, Arch. Hung. 36, 1957, 85 s, t. 21: 6.
22.	Z. Šubic, La nécropole romaine a Poetovio, Inv. Arch. Jug. 14, 1972, grob 9, t. Y138: 2; M. R. Alföldy, Intercisa II, Arch. Hung. 36, 1957, 484 s, t. 84: 15.
23.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Djakarta 1957, 133, tip 96; Z. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, 45, t. 7: 56 oz. 57, tip 53 oz. 54.
24.	C. Isings,	Roman	Glass	from	dates finds, Groningen Djakarta	1957,	130,	tip	106 d.
25.	C. Isings,	Roman	Glass	from	dates finds, Groningen Djakarta	1957,	116,	tip	96.
26.	M. R. Alföldy, Intercisa II, Arch. Hung. 36, 484 s, t. 84: 15, 17.
27.	C. Isings,	Roman	Glass	from	dates finds, Groningen Djakarta	1957,	113,	tip	96.
28.	C. Isings,	Roman	Glass	from	dates finds, Groningen Djakarta	1957,	116,	tip	96.
29.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Groningen Djakarta 1957, 70, tip 52 b; Z. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, t. 3: 27, tip 29.
30.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Groningen Djakarta 1957, 130, tip 106 d; Z. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, 46, t. 7: 53, tip 57; Z. Petru, Razpr. 1. razr. SAZÜ 6, 176, t. 5: 15.
31.	Podoben tip ima Z. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, 42, si. 4, tip 23; S. Petru, Razpr. 1. razr. SAZCI 6, 176, t. 5: 7.
32.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Groningen Djakarta 1957, 66, tip 50 b; C. Calvi, I vetri romani del museo di Aquileia, Aquileia 1968, t. 8: 1; S. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, 41, tip 16; S. Petru, Razpr. 1. razr. SAZÜ 6, 168, t. 1: 18.
33.	Z. Šubic, Arh. vest. 25, 1974, 42, si. 5, t. 4: 38, tip 28.
34.	C. Isings, Roman Glass from dates finds, Groningen Djakarta 1957, 147, tip 117.
35.	D. Ivanyi, Die Pannonischen Lampen, Diss. Pann. 2/2, 1935, 34, tip 17.
36.	1. Tušek, Arh. vest. 37, 1986, 343, t. 1.
37.	I. Tušek, Arh. vest. 37, 1986, 343 ss.
38.	Sarkofag sedaj stoji pred Dijaškim domom.
39.	Mišljeni so skeleti, ki so bili antrološko analizirani.
40.	H. Bullinger, Spätantike Gurtelbeschläge, Diss. Arch. Gandenses, Vol. XII, 1969, sl. 49.
41.	Tudi tu so mišljeni antropološko analizirani skeleti.
42.	S. Petru, Emonske nekropole, Kat. in monogr. 7, 1972, t. 115: 16; L. Plesničar, Severno emonsko grobišče, Kat. in monogr. 8, 1972, t. 204: 6-7, t. 116.
43.	V. Bertoncelj-Kučar, Arh. vest. 30, 1979, 263 s.
44.	Antropološko analizo je opravila mag. Tatjana Tomazo-Ravnik.
45.	B. Jevremov, Vodnik po lapidariju, 1988, 108 s.
46.	H. Bullinger, Spätantike Gurtelbeschläge, Diss. Arch. Gandenses, Vol. XII, 1969, sl. 49.
47.	G, Brusin, Nuovi monumenti sepolkrali di Aquileia, 1941.
48.	G. Calza, La necropoli del Porto di Roma nell’Isola Sacra, 1940.
49.	J. M. C. Toynbee,Death and burial in the Roman World, London, 1974.
50.	F. P. Maulucci, Pompeji, Archäologischer Führer zu der Ausgrabungen von Pompeji mit Rundgängen, Stadtplänen und Rekonstruktionen, Neapel, 1987, 74 ss.
51.	J.M.C. Toynbee, Death and burial in the Roman World, London, 1974.
52.	I. Tušek, Var. sporn. 24, 1982, 175 s; M. Vomer-Gojkovič, Antične obzidane grobne parcele — na zgledu Poetovia, 1983 (dipl. nal.).
53.	B. Jevremov, Var. spom. 21, 1977, 249; Z. Kujundžič, Var. spom. 22, 1979, 305; Ista, Kat. in monogr. 20, 1982; I. Tušek, Var. spom. 24, 1982, 175 s; Isti, Var. spom. 25, 1983, 232.
54.	M. Zupančič, Var. spom. 22, 1979, 279 s.
55.	Z. Šubic, Var. spom. 17-19/1, 1974, 153, 162.
56.	J. Klemenc, Blatt Ptuj, 60 s in Blatt Rogatec, 24 ss.
57.	L. Plesničar, Var. spom. 9, 1965, 179; I. Sivec, Var. spom. 21, 1977, 234; S. Petru, Kat. in monogr. 7, 1972, 15, 18, 77.
58.	S. Pahič, Čas. zgod. narod. 6/2, 1970, 159 ss.
59.	P. Petru, Var. spom. 8, 1962, 213 s; Isti, Razpr. 1. razr. SAZÜ 6, 1969, 20 ss, t. 24, 25.
60.	S. Pahič, Var. spom. 12, 1969, 95.
61.	S. Pahič, Arh. vest. 29, 1978, 129, 164 s.
62.	M. Strmčnik-Gulič, Var. spom. 22, 1979, 315 ss; Ista, Arh. vest. 32, 1981, 348 ss. Temelji so ohranjeni in situ.
63.	T. Knez, Var. spom. 12, 1969, 97 s.
64.	V. Kolšek, Var. spom. 9, 1965, 196; Ista, Var. spom. 10, 1966, 209; Ista, Var. spom. 12, 1969, 98; Ista, Kat. in monogr. 14, 1977. Grobnice so ohranjene na licu mesta.
65.	A. Bolta, Var. spom. 7, 1960, 343.
66.	Novce je določil mag. Peter Kos.
DAS GRÄBERFELD NEBEN DEM STUDENTENHEIM IN RABELČJA VAS BEI PTUJ
ZUSAMMENFASSUNG
Das Gräberfeld neben dem Studentenheim und seiner (Jmgebung in Rabelčja vas bei Ptuj umfaßte 63 Gräber. Unter ihnen befanden sich dreizehn Brandgräber, ein Sarkophag und zwei Ziegelgräber. Ein Teil des Gräberfeldes befindet sich auf einer großen Grabparzelle, die mit einer aus Rollsteinen gebauten Mauer begrenzt war. Hier fand man neun Gräber, und zwar zwei Brandgräber, ein Ziegelgrab und sechs Skelettgräber. Neben dieser großen Grabparzelle lag an ihrer Nordseite noch eine kleinere Grabparzelle, die an der Westseite mit einem Steinplateau abgeschlossen wurde. Hier fand man vier Gräber, und zwar ein Brandgrab und drei Skelettgräber, die aber verschiedenartig ausgeführt wurden: auf tegulae, angepaßt an die Mauer der Grabparzelle und frei eingegraben. Die übrigen Gräber lagen ordnungslos rund um die beiden Grabparzellen.
Das Gräberfeld enthielt dreizehn Brandgräber, zwei befanden sich auf der großen Grabparzelle (Grab 16 und Grab 27), ein Brandgrab (Grab 48) lag auf der kleinen Grabparzelle. In den meisten Brandgräbern hat man keine Beigaben gefunden. Unter den fünfzig Skelettgräbern waren es siebenunddreißig mit Beigaben. Bei den Frauen fand man vorwiegend Bein- und Bronzearmbänder, bei den Männern waren es Gürtelschnallen oder Fibeln. Zu den am häufigsten gebrauchten Beigaben gehören Glaskelche, Keramik wurde nur selten gefunden. Das Gräberfeld wurde vom 1. Jahrhundert bis zu Beginn des 5. Jahrhunderts benutzt.
Die Bestattung auf ummauerten Grabparzellen stellt in Slowenien ein seltenes Phänomen dar. ln meisten Fällen wurden die Mauern aus Rollsteinen gebaut, auf gleiche Weise baute man auch große, größtenteils quadratische Grabsteinsockel. Leider blieben die Mauern nicht vollständig erhalten, deshalb kann man ihre Höhe nicht genau feststellen. Das vornehmste Beispiel von ummauerten Grabparzellen ist Šempeter, alle andere nehmen sich nur italische Grabparzellen zum Vorbild. Da bei dem Gräberfeld aus Rabelčja vas bei Ptuj entweder die ursprüngliche Höhe der Mauern festgestellt werden konnte, noch blieben Teile der Grabdenkmäler erhalten (die Inschrift auf einer Grabplatte ist zu spärlich), kann man sie nicht in direktem Zusammenhang mit Šempeter bringen, obwohl die kleine ummauerte Grabparzelle vieles gemeinsames mit der Ostnekropole aus Šempeter hat; unter anderem auch die aus Rollsteinen gebauten Fundamente, die auch in Stari trg bei Slovenj Gradec gefunden wurden.
Es ist interessant, daß sich in Ptuj mehrere von einander getrennten ummauerten Grabparzellen befinden, trotzdem könnte man daraus den Schluß ziehen, daß sie alle ein Teil einer großen Nekropole waren, die vom Studentenheim im Westen bis zur Feuerwache im Osten und im Süden bis zum Bach Grajena reichte, ihre nördliche Grenze konnte noch nicht festgestellt werden, ln dieser Nekropole findet man oft von Mauern umgebene Grabparzellen sowie auch aus Rollsteinen gebaute Fundamente, die als Grabsteinsockeln dienten. Sie waren leider weggebracht worden und wurden höchstwahrscheinlich beim Bau der mittelalterlichen Stadt Ptuj benutzt.
Slika 25: Ptuj, Dijaški dom. Steklena čaša iz groba 38 (foto: Bine Kovačič)
GR. 1


1:2).
GR. 10

<?
GR. 11
5
T. 5: PTUJ, Dijaški dom. Grob 10: steklo: 1, 2; keramika: 3, 4 (vse 1:2). Grob 11: keramika: 5, 6 (M 1:4).
T. 6: PTUJ, Dijaški dom. Grob 13: bron: 1; steklo: 2. Grob 15. Grob 14: železo: 8; steklo: 5, 6, 9, 11, 12; steklena masa: 7; keramika: 10, 13 (vse M 1:2); steklo: 3, 4 (M 1:4).

T. 8: PTUJ, Dijaški dom. Grob 17. Grob 18: keramika: 2. Grob 19. Grob 20: bron: 5. Grob 21: steklo: 6, 8 (vse M 1:2), 7 (M 1:4). Grob 22: keramika: 10, 11 (M 1:2).
T. 9: PTCIJ, Dijaški dom. Grob 23: bron: 2; steklo: 3 (vse M 1:2), 1, 5 (M 1:4); keramika: 4 (M 1:2). Grob 24: bron: 6, 7, 12; kost: 8, 10; steklena masa: 13; keramika: 11, 14, 15 (vse M 1:2), 9 (M 1:4).
T. 10: PTCIJ, Dijaški dom. Grob 25: steklo: ,1 steklena masa: 2; keramika: 6 (vse M 1:2), 3-5. Grob 26: steklo: 7 (vse M 1:4). Ob grobu 28: jantar: 8 (M 1:2).
T. 11: PTUJ, Dijaški dom. Grob 27: keramika: 1 (M 1:4). Grob 29. Grob 30: bron, železo: 3;
bron: 5; kost: 4, 7, 8 (vse M 1:2); steklo 2 (M 1:4); steklena masa: 6; keramika: 9 (vse M 1:2). Grob 31.
T. 12: PTCIJ, Dijaški dom. Grob 32. Grob 34: bron: 2, 3; keramika: 1. Grob 35: bron: 4 (vse
M 1:2).	>v - I r f t,
GR. 36
T. 13: PTCIJ, Dijaški dom. Grob 36: steklo: 1; keramika: 2-7 (vse M 1:2). Grob 38/39: bron: 11 (M 1:2); steklo: 8, 9 (M 1:4); terra sigillata: 10; keramika: 12, 13 (vse M 1:2).
T. 14: PTCIJ, Dijaški dom. Grob 37: keramika: 1 (M 1:2). Grob 40. Grob 41: steklo: 2, 3 (M 1:4). Grob 42: bron: 4, 6; bron, steklena masa: 5. Grob 43: bron: 10 (vse M 1:2); steklo: 7 (M 1:4); keramika: 8, 9 (M 1:2). Grob 44.
T. 15:
PTUJ, Dijaški dom. Grob 45: bron: 3; kost: 4, 6 (vse M 1:2); steklo: 2 (M 1:4); steklena masa: 1; keramika: 5 (vse M 1:2). Grob 46. Grob 47. Grob 50: bron: 7; keramika: 8, 9 (vse M 1:2).


GR. 55
T. 18: PTUJ, Dijaški dom. Grob 55: bron: 1; steklo: 2 (vse M 1:2). Grob 56: steklo: 7. Grob 58: steklo: 3, 4 (vse M 1:4); železo: 5; keramika: 6, 8, 9 (vse M 1:2).

Kv. 41: bron: 16. Kv. 43: bron, železo: 18. Kv. 49: bron: 15, 17 (vse M 1:2).
T. 21: PTUJ, Dijaški dom. Kv. 50: bron: 1. Kv. 51 a: bron: 10; steklo: 2, 3. Sonda 2: bron: 6. Sonda 3: bron: 8, 9, 11, 14-18; steklo: 4, 5 (vse M 1:2), 19, 20 (M 1:4), 22; terra sigillata: 7; keramika: 12, 13. Sonda 7: bron 21, 24. Površinska najdba: steklo: 23 (vse M 1:2).
IVAN ŽIŽEK
ZAHODNA PTUJSKA NEKROPOLA — VERONEKOVA NJIVA
(predstavitev)
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 904(497.12 Hajdina)
IVAN ZIZEK, dipl. arheol.,
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
V	članku je predstavljeno gradivo iz Zgornje Hajdine, ki ga je za Franca Ferka in Muzejsko društvo pridobil M. Vnuk 1896. Nekaj gradiva s te njive je še iz 1898/1899. leta.
Ker je stari depo v našem muzeju urejen tipološko, je drobno arheološko gradivo kompleksno slabo pregledno, grobne celote so razbite in verjetno prav zaradi tega to gradivo ni bilo nikoli deležno temeljite obdelave. Posamezne tipološke obdelave gradiva so bile narejene (Curk, 1969). S pomočjo ptujskega gradiva Curkova gradi in razvija sliko antične lončenine na območju Slovenije (Curk, 1987). Največkrat pa ga uporabljajo strokovnjaki za dopolnjevanje materialne slike rimske province Pannonie (Bonis E. 1942, Ivangi D. 1935, Kovrig Leta 1937 itd.).
V	pripravi je katalog vseh ugotovljenih grobov iz zahodne nekropole, danes pa imamo pred sabo le del tega gradiva.
ABSTRACT
The article presents the material from Zgornja Hajdina acquired by M. Vnuk in 1896 for Franc Ferk and the Museum Society. Some archaelogical material was found on this field also in the years 1898-1899.
The old depot in our museum is arranged in a typological manner, therefore the small archaelogical material couldn’t be easily scanned. The grave wholes were scattered, and probably because of that fact this material has never been a subject of a thorough research.
LEGA NAJDIŠČA
Njiva Simona Veroneka leži na parcelni št. 51, k.o. Zgornja Hajdina, (sl. 1) južno od nekdanje rimske ceste. Na njej je izkopal Martin Vnuk večje število grobov, katerih razporeditev in numeracijo nam predstavlja na skici, ki jo hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju (sl. 2).
Na Veronekovi njivi so kopali že v letih 1889-1890, vendar ni popolnoma jasno, ali pripada gradivo grobovom na tej parceli ali pa njivi na parcelni št. 32, ki je nekoliko vzhodneje in leži na drugi dravski terasi (gl. sl. 1).
Grobišče pripada tako imenovani zahodni nekropoli na tretji dravski terasi, ki je bila v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja deležna največje pozornosti arheologov iz Gradca (Istenič 1993 a.) in Ptuja.1 Na začetku tega stoletja pa se pojavijo na tem terenu novi raziskovalci iz Maribora (Pahič 1993, 283 ss), za katere je prav tako kopal Martin Vnuk.
Na omenjeni njivi je kopal Vnuk 1896. leta in to v dveh etapah. Najprej je izkopal 159 grobov na vzhodnem robu njive, nato še 39 nekoliko zahodneje, tako da sklene oštevilčevanje s št. 198.
Iz skice ni razvidno, kaj se dogaja z vmesnim prostorom, saj se postavlja vprašanje, ali na tem vmesnem prostoru ni kopal ali pa je med grobovi narejen namenoma presledek in predstavljajo ti grobovi samostojno skupino. Velika verjetnost je, da je na tem prostoru izkopaval že prej, kar nam da slutiti slabo čitljiv tekst na načrtu (sl. 2), ki omenja dve izkopavanji. Prvič je izkopal 103, drugič 26 grobov.
Simbole, ki jih je uporabil za oznako grobov, je uporabil tudi že na drugih izkopavališčih. Kaj ti simboli predstavljajo, ni povsem jasno. Največkrat uporabi poln krožeč, nato pravokotnik in kvadrat, ki je potemnjen ali šrafi-ran. Posebej ima označena zidana grobova (164, 166), grobove z žarami (112, 119, 158) ter kamnit grob (167). Pri slednjem ni povsem jasno, ali je tu mišljena grobna obloga ali pepelnica (sl. 3).
Na tej njivi ni skeletnih grobov, ki se pojavljajo bližje rimske ceste in nekoliko bolj vzhodno (primerjajte Mikl-Curk (1990), 557-562.).2
Arheološko gradivo iz grobov na Veronekovi njivi, ki ga danes predstavljamo, verjetno ne bo predstavljeno v celoti, saj pri računalniškem obdelovanju dostopnih podatkov vsak dan sproti dopolnjuje naše vedenje, tako o gradivu kakor tudi o topografiji, in sicer ne samo grobišča, ampak tudi ostale antične Petovione.3
KATALOG
Okrajšave: v. višina, n. p. največji premer, p. d. premer dna, p. u. premer ustja, š. širina, pr. premer, d. dolžina.
Barva je določena po Munsell Soil Charts, 1990 (velja za barvo po žganju keramike).
Grob 10. Žara — podatki v Bonis (1942), 68.


Sl. 3: Preglednica grobov po simbolih.
Grob 11. Vrč (t. 1, 1) — inv. št. R 2876; je iz slabo prečiščene gline, ki vsebuje sljudo, črne, rjave in rdeče drobce; sled rdeče barve v pasovih je fragmetarno ohranjena; trakast ročaj poteka od vratu na rame; ustje je odbito; nad prstanastim dnom so tri plitve kanelure; barva površine 7,5 YR 7/4; v. 21,2 cm, n. p. 14,1 cm, p. d. 6,5 cm, š. ročaja 2,4 cm.
Grob 12. Vrč (t. 1,2) — inv. t. R 2829; ima odbit vrat z ustjem ter trakastim ročajem; narejen je iz slabo prečiščene gline v kateri je sljuda, veliko kremenčevega kamenja, črnih, rjavih in rdečih drobcev; površina je lahko v pasovih glajena; v vzporednih horizontalnih pasovih je slabo ohranjena sled rdeče barve. Barva 5 YR 6/6; v. 14,4 cm, n. p. 12,1 cm, p. d. 5,9 cm.
Grob 14. Balzamarij (t. 1, 3) — inv. št. R 1279; ima okrogel trup ter dolg ozek vrat; je iz zelenkastega stekla; del vratu z ustjem je odbit; v. 9,7 cm, n. p. 3,1 cm.
Balzamarij (t. 1,4) — inv. št. R 1307; ima okrogel trup; je iz zelenkasto modrega stekla in ima odlomljen vrat; v. 8,4 cm, n. p. 3,5 cm.
Grob 16. Čaša tankih sten (t. 1,5) — inv. št. R 2301; je izdelanna iz dobro prečiščene gline, ki vsebuje sljudo. Žgana je sivo. Na trebuhu ima rastlinski ornament v barbotinski tehniki in dva trakasta ročaja; v. 5,7 cm, n. p. 8,9 cm, p. u. 8,2 cm, p. d. 2,9 cm.
Sl. 4. Preglednica materiala po grobovih
G	KTS	OLJ	B	OGL	GU	VRČ	LO	ČAŠ	VLO	Ž	T	KRO	TRN	KAD
10										■				
11						■								
12						■								
14			■											
16	■													
20						■	■							
21						■								
24	■					■		■						
38						■								
50		■			■			■	■					
57						■								
65					■					■				
68		■				■								
70				■										
71	■					■								
72						■								
74						■								
82			■			■						■		
89	■		■					■						
91													■	
96			■			■		■			■			
99						■								
112						■		■						
120										■				
123						■								■
128						■								
142						■								
147			■											
152						■		■						
158							■							
165		■												
166		■												
170														■
174		■												
193						■								
SKUP.	4	8	6	2	2	22	2	7	1	3	1	1	1	2
Grob 20. Lonček (t. 2, 1) — inv. št. R 2118; je bikonične oblike in slabo izdelan. Glina vsebuje sljudo, bele drobce in večje kremenčeve kamenčke. Barva 7,5 YR 7/0; v. 6,2 cm, n. p. 6,6 cm, p. u. 5,5 cm, p. d. 4,1 cm.
Vrč (t. 2, 3) — inv. št. R 2941; je hruškaste oblike, ima prstanasto dno, trakast ročaj, nekoliko izvihano ustje; narejen je iz gline, ki vsebuje sljudo, črne, rjave in rdeče drobce; površina je glajena in se močno otira; sled rdeče barve; na vrču je grafit (v obdelavi); barva površine 7,5 YR 7/4; v. 23,6 cm, n. p. 14,2 cm, p. u. 4,1 cm, p. d. 6,1 cm.
Vrč (t. 2, 2) — brez inv. št., stara št. 2; je jajčaste oblike; ima prstanasto dno in trakast ročaj, del vratu z ustjem je odbito; glina vsebuje sljudo, rjave in rdeče drobce; sled rjave barve; barva 7,5 YR 6/4; v. 30,8 cm, n. p. 17,7 cm, p. d. 8,5 cm.
Grob 21. Vrč (t. 3, 1) — inv. št. R 2832; je kroglaste oblike, ima prstanasto dno, vrat z ustjem in ročajem je odbit; glina vsebuje sljudo, črne in večje rdeče drobce; površina se otira, na njej je tudi sled plevela, ki je bil v glini; barva 5 YR 7/6; v. 16,2 cm, n. p. 13,1 cm, p. d. 5,1 cm.
Grob 24. Čaša tankih sten (t. 3, 4) — inv. št. R 2293; ima dva ročaja in rastlinski ornament v barbotinski tehniki; sivo žgana, površina črno barvana; v. 7,1 cm, n. p. 7,8 cm; p. u. 7,4 cm, p. d. 2,9 cm.
Čaša (t. 3, 2) — inv. št. R 2304; je jajčaste oblike z malo izvihanim ustjem; izdelana je iz dobro prečiščene gline, ki vsebuje več sljude; površina je glajena, neenotno žgana in rdeče rjavo pobarvana; barva 7,5 YR 7/3; v. 8,9 cm, n. p. 7,7 cm, p. u. 7 cm, p. d. 2,9 cm.
Vrč (t. 3, 3) — inv. št. R 2864; je hruškaste oblike s prstanasto nogo, trakastim ročajem in malo izvihanim ustjem; narejen je iz slabo prečiščene gline, v kateri so sljuda, črni, beli, rjavi in večji rdeči drobci; površina se močno otira, vidne so sledi plevela; barva 5 YR 7/6; v. 18,8 cm, n. p. 12,8 cm, p. u. 3,7 cm, p. d. 5,2 cm.
Grob 38. Vrč (t. 3, 5) — inv. št. R 2845; ima prstanasto nogo, ročaj, vrat z ustjem je odbit; glina vsebuje sljudo, kremenčeve kamenčke, črne, bele rjave in večje rdeče drobce; površina, ki je poškodovana, je glajena verjetno v pasovih, v pasovih se pojavlja tudi sled rdeče barve; barva 7,5 YR 6/4; v. 14,7 cm, n. p. 13,6 cm, p. d. 6,2 cm.
Grob 50. Lonec (t. 4, 2) — inv. št. R 1056; je vazaste oblike; oblikovanje iz gline, v kateri je veliko sljude, večjih kosov keramike ali opeke ter črnih, belih in rjavih drobcev; površina je rjavo barvana od ustja do predela pod trebuhom; ornamentika: med vratom in trebuhom se pojavljata dva ozka pasova s tremi vzporednimi vrstami koleščkastega odtisa, nekoliko nad največjo periferijo pa je širši pas kratkih vrezov v treh vrstah; barva 5 YR 7/6; v. 22,5 cm, n. p 15,6 cm, p. u. 10 cm, p. d 6,7 cm.
Oljenka (t. 4, 3) — inv. št. R 549; poškodovana pravokotna oljenka s tremi kratkimi noski; v glini je sljuda; rdeč premaz; barva 7,5 YR 8/4; velikost:
6,8	cm X 6,7 cm, v. 2,4 cm. Tip Ivànyi IX.
Čaša gubanka (t. 4, 1) — risba je posneta po Bonis (1942), 107, T. 17/12 in 40/10.
Čaša — Bonis (1942), 112 — je v obliki cvetličnega lončka; predmeta nismo našli.
Čaša (t. 4, 4) — inv. št. R 1949; ima ravno dno in izvihano ustje, na ostrem prehodu vratu v rame sta dve kaneluri; glina vsebuje veliko sljude in nekaj črnih ter rjavih drobcev; površina je hrapava, na njej pa je sled črne ali temno rjave barve; v. 10,5 cm, n. p. 9,7 cm, p. u. 9 cm, p.d. 3,8 cm; Bonis (1942), 116.
Grob 57. Vrč (t. 10, 1) — inv. št. R 1064; je kroglaste oblike; ima prstanasto nogo; ročaj, vrat z ustjem in delom ramena ter trebuha so odbiti; glina vsebuje veliko sljude ter črnih drobcev; površina je do predela pod največjo periferijo rjavo barvana; ta del je neprimerno bolj porozen kot nebarvan; ornamentika: tri vzporedne kanelure; barva 7,5 YR 6/6; v. 12,8 cm, n. p. 14,4 cm, p. d. 5,4 cm.
Grob 65. Lonec (žara) — inv. št. R 2813; predmeta nismo našli; Bonis (1945), 65.
Gubanka (t. 5, 1) — inv. št. R 420; ima šest gub in malo izvihano ustje; je restavrirana; glina vsebuje črne in rjave drobce; površina je pobarvana neenotno rjavo; barva 5 YR 7/4; v. 11,4 cm, n. p 8,2 cm, p. u 6,6 cm; p. d. 3,4 cm. V grob sem jo razporedil po listku, ki je v čaši. Ma posodi je tudi stara inventarna št. 5.
Grob 68. Vrč (t. 5, 2) — inv. št. R 2867; je kroglaste oblike s prstanasto nogo in trakastim ročajem, ustje z delom vratu je odbito; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; gladka površina je nekoliko poškodovana; barva 5 YR 6/6; v. 22,1 cm, n. p. 15,2 cm, p. d. 7,4 cm.
Oljenka (FORTIS) (t. 5, 3) — inv. št. R 259; ima dva gumba na robu diska; narejena je iz dobro prečiščene gline, v kateri so sljuda ter črni drobci; barva 10 YR 5/2; v. 2,5 cm, d. 8,5 cm, . 6 cm; tip Loeschcke IXc.
Grob 70. Ogledalo (t. 6, 1) — inv. št. R 950; konveksno oblikovano; obojestransko posrebreno; pr. 7,8 cm.
Ogledalo (t. 6, 2) — inv. št. 949; konveksno oblikovano; obojestransko posrebreno; pr. 7,8 cm.
Grob 71. Vrč (t. 7, 1) — inv. št. R 2860; je jajčaste oblike in ima prstanasto nogo, trakast ročaj in izvihano ustje; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; med trebuhom in ročajem so štiri plitke široke kanelure; barva 7,5 YR 7/6; v. 25,2 cm, n. p. 13,4 cm, p. u. 4 cm, p. d. 7 cm.
Vrč (t. 7, 3) — inv. št. R 2870; je trebušast, s prstanasto nogo, trakastim ročajem in izvihanim ustjem; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; površina je horizontalno trakasto glajena; barva 7,5 YR 7/4; v. 20,1 cm, n. p. 16,6 cm, p. u. 4,1 cm, p. d. 6,6 cm.
Čaša tankih sten (t. 7, 2) — inv. št. R 2323; ima dva ročaja (eden je restavriran) in rastlinski ornament v barbotinski tehniki; v. 6,3 cm, n. p. 8,5 cm, p. u. 8,2 cm, p. d. 3,5 cm. Bonis (1942), 147, T 39/8.
Grob 72. Vrč (t. 6, 3) — inv. št. R 2917; je jajčaste oblike s prstanastim dnom, trakastim ročajem in izvihanim ustjem; glina vsebuje sljudo, manjše črne in rjave ter večje rdeče drobce; površina je trakasto glajena; sled rdeče barve; barva 7,5 YR 7/4; v. 23,2 cm, n. p. 14,3 cm, p. u. 4,5 cm, p. d. 6,2 cm.
Grob 74. Vrč (t. 8, 1 in la) — inv. št. R 2847; kroglast vrč s prstanasto nogo in trakastim ročajem, ustje je odbito; glina vsebuje sljudo, črne, rjave in rdeče drobce; površina pod apliciranim držajem na ramenu vrča je glajena; grafit DAR je v okviru; barva 7,5 YR 7/4; v. 17,7 cm, n. p. 14,7 cm, p. d. 6,9 cm.
Grob 82. Balzamarij (t. 8, 3) — inv. št. R 1272; ima dolg cilindričen vrat in nizek stožčast trup ter vbočeno dno, ustje je odbito; modrozeleno steklo; v. 6,5 cm, p. d. 3,9 cm.
Vrč (t. 8, 2) — inv. št. R 2921; ima ravno dno, trakast kaneliran ročaj in profilirano deformirano ustje; v glini so sljuda, drobni črni ter večji rja-vordeči drobci; površina se močno otira; barva 7,5 YR 7/6; v. 18,6 cm, n. p. 12 cm, p. u. 4,7 X 4,1 cm, p. d. 5,8 cm.
Krožnik (t. 8, 4) — inv. št. R 1481; ima navzven nagnjene stene; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; v celoti rdeče pobarvan; barva 5 YR 6/6; v. 3,5 cm, p. u. 14,6 cm, p. d. 10,9 cm.
Grob 89. Balzamarij (t. 9, 3) — inv. št. R 1269; ima dolg cilindričen vrat, lijakasto ustje in stožast trup; modrozeleno steklo; v. 11,3 cm, p. u. 2,4 cm, p. d. 4,2 cm.
Čaša (t. 9, 1) — inv. št. R 2129; je v obliki cvetličnega lončka; glina vsebuje veliko sljude; barva 2,5 Y 4/0; v. 8 cm, p. u. 6,9 cm, p. d. 3,7 cm.
Čaša tankih sten (t. 9, 2) — inv. št. R 2319; ima ravno dno in dve kaneluri na trebuhu; izdelana je iz dobro prečiščene gline; barva 2,5 Y 5/2; v. 4,7 cm, p. u. 9,9 cm, p. d. 3,3 cm.
Grob 91. Trinožnik (t. 9, 4) — inv. št. R 3617; ima stopničasto zoženo ustje, noge so odbite; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce ter kremenčeve kamenčke; površina je porozna in neenotno žgana; barva zunaj 7,5 YR /4, barva znotraj 7,5 YR 2/0; v. 7,4 cm, n. p. 16,7 cm, p. u. 15,4 cm.
Grob 96. Vrč (t. 10, 2 in 2a) — inv. št. R 2835; je jajčaste oblike s prstanasto nogo, ročaj, vrat ter ustje so odbiti; v višini ramena, kjer je bil apliciran ročaj, je kanelura, podobna kanelura je tudi nad dnom; glina vsebuje sljudo, črne, rjave in večje rdeče drobce; površina je trakasto glajena; viden je tudi slabo čitljiv grafit; barva 7,5 YR 7/4; v. 22,5 cm; n. p. 15,2 cm, p. d. 6,4 cm.
Čaša (t. 9, 5) — inv. št. R 1557; je jajčaste oblike z majhnim dnom in vertikalnim ustjem na katerem sta dve kaneluri; glina vsebuje sljudo, črne
in rjave drobce; barva 2,5 YR 6/6; v. 8,8 cm, n. p. 8,9 cm, p. u. 7,1 cm, p. d. 3,3 cm.
Balzamarij (t. 9, 6) — inv. št. R 1312: ohranjen ima vrat in lijakasto ustje; zelenkasto steklo; v. 9,5 cm, p. u. 2,6 cm.
Fragment terra sigillate z žigom COMITIAUS FC (t. 9, 7) — inv. št. R 715, spodnji del sklede Drag. 37; v reliefnem medaljonu je gladiator, izven njega pa je lev v skoku, pod njim in nad žigom sta levinji; d. 10,7 cm, š. 6,2 cm; Rheinzabern, 2. pol. 2. stol.
Grob 99. Vrč (t. 11, 1) — inv. št. R 2869; je jajčaste oblike na prstanasti nogi, trakastim ročajen in izvihanim ustjem; glina vsebuje sljudo, večje rdeče in rjave delce ter črne drobce; barva 7,5 YR 7/4; v. 24,1 cm, n. p.
14,2	cm, p. u. 6,2 cm, p. d. 6,3 cm.
Grob 112. Vrč (t. 11, 2) — inv. št. R 2944; je jajčaste oblike, ima prstanasto nogo, širok trakast ročaj in izvihano ustje, trebuh je nekoliko deformiran; glina vsebuje sljudo, večje rdeče delce ter črne in rjave drobce; na površini je sled rdeče barve; barva 7,5 YR 7/4; v. 28,3 cm, n. p. 15,5 cm, p. u 5,4 cm, p. d. 6,6 cm.
Čaša (t. 11, 3) — inv. št. R 2300; je v obliki sodčka; risba po Bonis (1942), 107, T. 38/13. Predmeta nismo našli.
Grob 120. Lonec (žara) (t. 12, 1) — inv. št. R 1566; ima ravno dno in izvihano ustje, ki je nekoliko profilirano; glina vsebuje sljudo; površina je porozna, na največji periferiji je pas metličastega ornamenta; barva 10 YR 5/1; v. 16 cm, n. p. 16 cm, p. u 13,8 cm, p. d. 10,1 cm.
Grob 123. Vrč (t. 12, 2) — inv. št. R 2901; ima prstanasto dno, trakast ročaj in močno izvihano ustje, pod katerim je rebro; glina vsebuje sljudo, črne in večje rdeče drobce; površina je glajena v pasovih, med katerimi je lahko ostanek črne barve; barva 7,5 YR 7/4; v. 27,4 cm, n. p. 14,9 cm, p.
u.	6,5 cm, p. d. 7,8 cm.
Kadilnica (fragment) (t. 12, 3) — inv. št. R 3804; ima tri plastična rebra, na katerih je koleščkast ornament, podoben ornament je tudi na zunanji in notranji strani izvihanega ustja; glina vsebuje sljudo ter črne in rdeče drobce; barva 5 Y 6/4; d. 11,7 cm, š. 5,8 cm.
Grob 128. Vrč (t. 13, 1) — inv. št. R 2942; je jajčaste oblike, s prstanasto nogo, na kateri je vrezan znak X s krožcem, ročaj je trakast, pod njim sta dve vzporedni kaneluri, ustje ima odbito; glina vsebuje sljudo, rdeče, rjave in črne drobce; barva 7,5 YR 6/4; v. 28,5 cm, n. p. 16,2 cm, p. d. 6,6 cm.
Grob 142. Vrč (t. 14, 1) — inv. št. R 2875; je trebušaste oblike, ima prstanasto nogo, trakast ročaj, kratek vrat in malo izvihano ustje; glina vsebuje sljudo ter črne drobce; na površini so sledi rdeče in verjetno črne barve ter glajenja v pasovih; barva 7,5 YR 7/3; v. 18,6 cm, n. p. 17 cm, p. u. 4,3 cm, p. d 6,9 cm.
Grob 147. Balzamarij (t. 14, 2) — inv. št. R 1280; ima dolg cilindričen vrat in stožčast trup, ustje je odbito; zelenkasto steklo; v. 10,4 cm, p. d. 3,7 cm.
Grob 152. Čaša — inv. št. R 1496; grobu sem jo dodal po opombi v kartoteki. Predmeta nismo našli.
Vrč (t. 15, 1) — inv. št. R 1063: je jajčaste oblike in ima prstanasto dno, vrat z ustjem in ročajem je odbit; glina vsebuje sljudo črne in*rjave drobce; površina je rdeče marmorizirano pobarvana od vratu do največje periferije; barva 7,5 YR 7/3; v. 23,4 cm, n. p. 23,4 cm, p.d. 8,4 cm.
Grob 158. Lonček (t. 15, 2) — inv. št. R 2153; je jajčaste oblike z ravnim dnom in izvihanim ustjem, ki je profilirano; glina vsebuje veliko sljude, črnih in rjavih drobcev; barva 2,5 Y 4/0; v. 13,1 cm, n. p. 10,4 cm, p. u.
9,8	cm, p. d. 5,7 cm.
Grob 165. Oljenka (t. 16, 1) — inv. št. R 483; je brez pečata, majhna oljenka, ki je lokalni izdelek; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; rjav premaz; površina se otira; barva 7,5 YR 7/6; v. 2,4 cm, d. 6,8 cm, š. 4,7 cm; tip Loeschcke X.
Oljenka (t. 16, 2) — inv. št. R 476; pečat ni čitljiv; lokalni izdelek, ima dva gumba na robu diska; glina vsebuje sljudo, večje rjave drobce in manjše črne delce; sled rjavega premaza; površina se otira; barva 7,5 YR 8/4; v. 2,3 cm, d. 7,6 cm, š.5,1 cm; tip Loeschcke X.
Oljenka (t. 16, 3) — inv. št. R 452; pečat ni čitljiv; je lokalni izdelek in ima dva gumba na robu diska; narejena je iz gline v kateri so sljuda ter rjavi drobci; rjav premaz; površina se otira; barva 7,5 YR 7/3; v. 2,3 cm, d. 7,4 cm, š. 5 cm; tip Loeschcke X.
Grob 166. Oljenka (CJRSULI) (t. 16, 4) — inv. št. R 350; ima tri gumbe na robu diska in luknjico v kanalu; glina vsebuje sljudo; rjav premaz; barva 7,5 YR 7/0; v. 3 cm, d. 9,3 cm, š. 6,5 cm; tip Loeschcke X.
Grob 170. Fragment kadilnice — inv. št. R 3603; podatki iz kartoteke; sivorumeno gana; na trupu sta dve vodoravni rebri; v. 5,5 cm. Predmeta nismo našli.
Grob 174. Oljenka (FORTIS) (t. 16, 6) — inv. št. R 265; sivo žgana oljenka ima tri preluknjane gumbe za obeša.nje na robu diska, na katerem sta dve luknji; luknja je tudi v kanalu; oblikovana je iz dobro prečiščene gline, v kateri so sljuda in črni drobci; barva 10 YR 6/1; v. 3,2 cm, d. 9,1 cm, š. 6,1 cm; tip Loeschcke IXb.
Oljenka (volutasta) (t. 16, 5) — inv. št. R 203; na disku je reliefna glava konja; glina vsebuje sljudo ter črne drobce; rjav premaz; barva 10 YR 6/2;
v.	2,5 cm, d. 8,7 cm, š. 6,4 cm; tip Loeschcke I(B)/C.
Grob 193. Vrč (t. 17, 1) — inv. št. R 2871; ima prstanasto nogo, izvihano ustje z izlivom, ročaj je odbit; glina vsebuje sljudo, rjave, rdeče in črne drobce; barva 7,5 YR 7/6; v. 17,4 cm, n. p. 11,4 cm, p. u. 3,9 cm, p. d 5,2 cm.
BREZ PODATKOV O GROBOVIH
Oljenka (ATIMETI) (t. 17, 2) — inv. št. R 320; je dobro ohranjena; na disku je upodobljena maska, na robu diska sta dva gumba; glina vsebuje sljudo in črne drobce; barva 10 YR 5/2; v. 3,5 cm, d. 10,5 cm, š. 7 cm; tip Loesch-cke IXc.
Oljenka (volutasta) (t. 17, 5) — inv. št. R 332; dobro ohranjena; na disku je maska; glina vsebuje sljudo; rjav premaz; barva 7,5 YR 7/4; v. 2,4 cm, d.
8,2	cm, . 6 cm; tip Loeschcke 1 (B)/C.
Oljenka (STROBILI) (t. 17, 3) — inv. št. R 401; je nekoliko poškodovana; eden od treh preluknjanih gumbov za obešanje na robu diska je ohranjen; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; barva 10 YR 6/2; v. 3,1 cm, d.
8,8	cm, š. 6,1 cm; tip Loeschcke IXb.
Čaša — inv. št. R 412. Čaše nismo našli.
Oljenka (t. 17, 4) — inv. t. 437; je poškodovana, dva gumba od treh na robu diska sta ohranjena; brez pečata; glina vsebuje sljudo, črne in rjave drobce; barva 10 YR 8/2; v. 3,4 cm, d. 10,4 cm, š. 6,5 cm; tip Loeschcke IXc; lokalni izdelek.
Fragment kalupa — inv. št. R 1110. Predmeta nismo našli.
Čaša (t. 18, 2) — inv. št. R 1536; je jajčaste oblike z nizkim poudarjenim ustjem s kaneluro na notranji strani; glina vsebuje večje rdeče in manjše črne drobce; površina se močno otira; barva 5 YR 7/6; v. 8,3 cm, n. p. 7,2 cm, p. u. 5,6 cm, p.d. 3 cm.
Vrč (t. 18, 1) — inv. št. R 2947; kroglaste oblike s prstanasto nogo, trakastim ročajem in izvihanim ustjem; glina vsebuje sljudo, večje rdeče, rjave in črne drobce; barva 7,5 YR 7/4; v. 28,8 cm, n. p. 17,5 cm, p. u. 6,4 cm, p. d. 7,5 cm.
Žara — brez inv. št.; Bonis (1942), 87. Predmeta nismo našli.
PREGLED GRADIVA PO GROBOVIH (sl. 4)
V	preglednici so zajeti samo predmeti, ki so bili najdeni v grobovih oziroma jim je bilo možno določiti grobno pripadnost.Vse risbe na tabelah so v merilu 1:2.4
Keramika tankih sten (KTS): na tej njivi jo zastopajo štirje primerki, in sicer skodelice. Tri (t. 1, 5; t. 3, 4; t. 7, 2) imajo dva ročaja z barbotinskim ornamentom. Postavimo jih lahko v konec 1. in 1. pol. 2. stol.
V	|j pol. 2. stol. lahko postavimo tudi skodelico iz groba 89 (T. IX, 2). Oljenka (OLJ): V grobovih imamo 8 oljenk.
V	grobu 174 imamo volutasto oljenko (t. 14, 5) tipa Loeschcke 1 (B)/C in pečatno (t. 16, 6) tipa Loeschcke IXb. Obe lahko datiramo v 2. pol. 1. stol. ali v zač. 2. stol.
V	grobu 68 je oljenka (t. 5, 3) tipa Loeschcke IXc s pečatom FORTIS. Datiramo jo v 2. pol. 1. stol. ali na začetek 2. stol.
Oljenka v grobu 50 (t. 4, 3) je tip Ivànyi IX. V Intercisi (Ivànyi 1935, 13) je bila najdena oljenka tega tipa in sicer v grobu skupaj z novcem Valentini-jana. Za naš primerek bi bila ta datacija prekasna, saj grob dokaj natančno datirata čašča in vazasti lonec v 2. stol.
Tri oljenke iz groba 165 (t. 16, 1-3) so lokalni izdelek tipa Loeschcke X. Na tem grobišču se pojavljajo od 2. stol. pa vse do 1. pol. 4. stol. (Istanič 1993, 317).
Tipa Loeschcke X je tudi oljenka s pečatom VRSULIv grobu 166 (T XVI, 4). Na Ptuju so oljenke tega mojstra datirali od 2. stol. pa vse do sredine 3. stol. (Istenič 1993, 319).
Balzamarij (B): Na našem delu grobišča so balzamariji zastopani s 6 primerki, razporejenimi v dva tipa. Prvi predstavljajo balzamarije z dolgim cilindričnim vratom, stožastim trupom in lijakastim ustjem (t. 9, 3 in 6), ki pa pri vseh ni ohranjeno (t. 1, 3-4 in t. 14, 2). Prehod trupa v vrat je poudarjen. Datiramo jih lahko v konec 1. in 1. pol. 2. stol.
Drugi tip predstavlja balzamarij z dolgim vratom in nizkim sploščenim trupom. Prehod vratu v trup ni poudarjen. Datiramo ga lahko v konec 2. in 3. stol.
Ogledalo (OQL): Na tem grobišču sta dve ogledalni plošči (t. 6, 1-2), ki predstavljata sploh edini kovinski material.
Gubanka (GC1): Zastopata ju dve posodi. Po podobnih gubankah ju lahko časovno razporedimo v 2. stol.
Vrč (VRC): Na našem grobišču so vrči zastopani v 22 primerih.
Zelo dobro lahko datiramo vrč v grobu 24 (t. 3, 3), ki je bil najden skupaj s skodelico tankih sten, in sicer v konec 1. in za . 2. stol.
Vrč iz groba 68 (t. 5, 2) je datiran v isti čas z importirano oljenko tipa Loeschcke IXc.
V	grobu 71 sta bila najdena dva vrča (t. 7, 1 in 3) skupaj s skodelico tankih sten, ki jo datiramo v 2. pol. 1. stol.
Vrč v grobu 82 (t. 8, 2) tvori skupaj z balzamarijem, ki ga lahko datiramo v konec 2. stol. in začetek 3. stol., grobno celoto.
Vrč z grafitom v grobu 96 (t. 10, 2 in 2a) je datiran z balzamarijem v 1. pol.
2.	stol.
V	2. stol lahko datiramo tudi vrč v grobu 112 (t. 11, 2), ki je bil najden skupaj s sodčasto čašo, ki jo datiramo v 1. pol. 2. stol.
Lonček (LO): Lonček iz groba 20 (t. 2, 1) je lokalni izdelek, kakor tudi lonček iz groba 158 (t. 15, 2).
/
Čaša (ČAŠ): V to skupino sem prištel čaše, ki so enostavnih oblik. Dokaj dobro lahko datiramo čašo v grobu 24 (t. 3, 2), saj je skupaj s skodelico tankih sten, ki jo lahko datiramo v konec 1. stol. in 1. pol. 2. stol. V 2. četrtino 2. stol. je postavljena podobna čaša iz groba 25 zahodne nekropole v Aquincu (Topàl 1993, 19, T. 20/2).
V ta čas lahko datiramo tudi čašo iz groba 50 (t. 4, 4).
Čaša v obliki cvetličnega lončka je zastopana v dveh primerih. Eno čašo so našli v grobu 89 (t. 9, 1) skupaj z balzamarijem, ki ga datiramo v konec 1. stol. in prvo pol. 2. stol. ter čašo tankih sten iz 2. pol 1. stol. ali 1. pol 2. stol.
Čaša sodčaste oblike (t. 11, 3) je bila (predmeta nismo našli) v grobu 112. Podobno čašo so našli v grobu 170 vzhodne nekropole (Kujundžič 1982, 31, t. 14/5) in jo lahko datiramo po grobni celoti v 1. pol 2. stol. V ta čas lahko datiramo tudi našo čašo. V 1. pol. 2. stol. datiramo tudi čašo iz groba 96 (t. 9, 5), ki je bila najdena skupaj z balzamarijem, datiranim v konec 1. in 1. pol. 2. stol. ter fragmentom terra sigillate.
Vazast lonec (VLO): Imamo ga v grobu 50 (t. 4, 2). Podobna vazasta posoda je v grobu 209 v vzhodni nekropoli Petovione (Kujundžič 1982, 35, t. 16,
1)	in jo lahko datiramo z dvema volutastima oljenkama v.l. pol. 2. stol.
Žara (Ž): Od treh primerkov smo našli samo enega (t. 12, 1). Ker je žara v grobu osamljena, se lahko naslonimo na datacijo Sonje in Petra Petru (Petru S. in P. 1978, 39), ki postvaljata podobne lonce iz Drnovega v 1. stol.
Terra sigillata (T): Fragment pripada obliki Drag. 37. Ornamentika, ki je na posodi (t. 10, 7), opredeljuje delavnico iz Rheinzaberna Comitalis V (Ricken 1963, 112 T 4, 121 T 35 a in 98 M 227). Zrcalni žig COMITIALIS FC, datira Oswald v čas Hadrijan — pozni Antonin (Oswald 1931, 375). Curkova omenjeni fragment datira v 2. pol. 2. stol. ali konec 2. stol. (Curk 1969, 24).
Krožnik (K): V grobišču je zastopan z enim primerkom (t. 8, 4). Časovno se pojavljajo podobni krožniki od 1. do 3. stol., vendar naš primer opredeljuje grobna celota v čas konec 2. in začetek 3. stol.
Trinožnik (TRN): Pojavlja se samostojno v grobu 91 (t. 9, 4). Podobni trinožnik iz Drnovega, ki ga Petrujeva (Petru S. in P. 1981, 39) datirata v 1. stol. ter vidita v njem keltsko keramično formo.
Kadilnica (K): Od dveh primerkov smo v depoju našli eno (t. 12 3). V grobovih antične Petovione so podobne kadilnice kar pogost pridatek in jih datiramo v 2. pol. 2. stol in 3. stol. (glej Kujundžič 1982, Tušek 1993 in Šubic 1972).
SKLEP
Kot vidimo, imamo pridatke od 198 grobov v samo 35.
Iz izkušenj, ki jih imam pri zaščitnih izkopavanjih v bližini (individualna gradnja Slameršek, sanacija južnega roba gramoznice pri vodovodnem zbiralniku),
se keramični in kovinski pridatki pojavljajo v neprimerno večji količini. Kaj je s kovinskim materialom na našem delu grobišča? Izjema sta ogledali.
Verjetno moramo iskati najdiščne podatke vsaj delu starega kovinskega in keramičnega fonda, ki ga hrani naš depo, prav na tem danes predstavljenem grobišču.
LITERATURA
BONIS, E. (1942), Die Kaiserzeitliche Keramik von Pannonien I, Dissertationes Pannonicae II/20.
ISTENIČ, J. (1993), Oljenke zahodnega grobišča Poetovione, Ptujski arheološki zbornik 311-330 ISTENIČ, J. (1993 a.), Zahodna nekropola Ptuja, doktorska disertacija (na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete).
IVANYI, D. (1935), Die Pannonischen Lampen, Dissertationes Pannonicae II/2.
KLEMENC, J. — SARIA, B. (1938), Arshäologische Karte von Jugoslavien, Blatt Rogatec.
KOVRIQ, I (1937), Die Hauptypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien, Dissertationes Pannonicae II/4.
KUJUNDŽIČ , Z. (1982), Poetovijske nekropole, Katalogi in monografije 20.
MIKL-CCIRK, I. (1969), Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovija, Dissertationes 9. MIKL-CCIRK, I. (1976), Poetovio I. — Katalogi in monografije 13, Ljubljana.
MIKL-CCIRK, I. (1987), Rimska lončena posoda na Slovenskem, Razprave Filozofske fakultete. MIKL-CCIRK, I. (1990), Prostorska ureditev grobišč rimskega Ptuja, Arheološki vestnik 41, 557 ss. OSWALD, F. (1931), Stamps on terra sigillata.
PAHIČ, S. (1993), Petoviona v mariborskem muzeju, Ptujski arheološki zbornik, 283 ss.
PETRCi, S. in P. (1983), Neviodunum, Katalogi in monografije 15.
RICKEN, H. (1963), Die Bilderschüsseln der Römischen Töpfer von Rheinzabern, Materialen zur Römisch-Germanischen Keramik, Hefte 7.
SCIBIC, Z. (1972), La Nécropole Romaine a Poetovio, Inventaria Archaeologica 14.
TOPAL, J. (1993), Roman Cementeries of Aquincum, Pannonia; The Western Cementery I.
TUŠEK, I. (1993), Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju, Ptujski arheološki zbornik, 385-448.
OPOMBE
1.	Na Ptuju je takrat aktivno delovalo Muzejsko društvo, ki je s svojim delom bolj ali manj uspešno preprečevalo odnašanja arheološke dediščine s Ptuja v Gradec in na Dunaj. Zanj sta delovala arheološki kopač Martin Vnuk in profesor Franc Ferk. Martin Vnuk je bil za posamezna izkopavanja začasno zaposlen in plačan iz sredstev Muzejskega društva. Kasneje je postal tudi paznik prvega mitreja na Spodnji Hajdini. F. Ferk Je s prenosom zbirke iz Avstrije podal pravo osnovo za razvoj muzeja. V svojih zahtevah za hranjenje in varovanje kulturne dediščine se je približal takratnim pogledom o delovanju muzejev.
2.	V članku se pojavljajo nekatere napake, predvsem pri navajanju inventarja, ki ga hrani Pokrajinski muzej na Ptuju.
3.	Pri računalniškem urejanju drobnega arheološkega gradiva uporabljamo program CLIPPER 5,2 c. Do danes smo vnesli 6200 inventarnih enot starega fonda, kar predstavlja dokaj ustrezno osnovo za pregled in dopolnjevanje različnih podatkov. Podatke, ki jih uporabljamo, črpamo iz inventarnih knjig, objav, poročil, dnevnikov in skic izkopavanj ter zapisnih podatkov s svinčnikom ali barvico na posameznih predmetih.
4.	Risbe in tabele je izdelala Majda Žižek, za kar se ji najlepše zahvaljujem.
RÖMISCHE GRABSTATTE AUS ZGORNJA HAJDINA
zasammenfassüng
Aus der von Martin Vnuk angefertigten Skizze (Abb. 2), die im Historischen Archiv in Ptuj aufbewahrt wird, ist ersichtlich, daß im Jahre 1896 auf der Parzelle Nr. 51, Katasteramt Zgornja Hajdina, 198 Gräber ausgegraben wurden; 159 Gräber liegen auf dem östlichen Teil des Feldes, 39 Gräber etwas westlicher. Im leeren Zwischenfeld wird im Text erwähnt, daß Vnuk auf diesem Feld schon früher zweimal gegraben hat, dennoch sind die Jahreszahlen der Grabungen nicht angegeben. Das erstemal grub er 103 Gräber aus, das zweitenmal waren es 26 Gräber; es ist aber völlig unklar, ob er gerade auf diesem Feld seine Forschungen durchgeführt hat. Ebenso wissen wir nicht, wo sich die Funde aus diesen Gräbern befinden. Die in Graz aufbewahrten Funde stammen auch nicht aus diesem Feld, sondern aus der Parzelle Nr. 32, Katasteramt Zgornja Hajdina (Abb. 1), die etwas östlicher auf der zweiten Drava-Terrasse liegt (Istenič 1994, Mikl-Curk 1990, Bonis 1942).
Die bei der Anfertigung der Skizze benutzten Symbole für die Gräber sind volle Kreischen, Quadrate und Rechtecke, die geschwärzt oder schraffiert sind. Besonders gekennzeichnet sind zwei Ziegelgräber (164, 166), Clrnengräber (112, 119, 158) und ein Steingrab (167), bei dem nicht völlig klar ist, ob es sich hier um eine Grabverkleidung oder eine Aschenkiste(Abb. 3) handelt. Auf dem Feld wurden keine Skelettgräber gefunden, die aber östlicher, nahe der Römerstraße in Erscheinung treten (vergi. Mikl-Curk 1990, 557-562).
In der Fundeliste (Bild 4) sind nur jene Gegenstände eingeschlossen, die in den Gräbern gefunden wurden bzw. jene, bei denen man die Grabzugehörigkeit feststellen konnte.
Dünnwandige Keramik ist durch vier Tassen vertreten (T. 1/5; T. 1II/4; T. VII/2; T. IX/2), die man ans Ende des 1. und in die erste Hälfte des 2. Jahrhunderts datieren kann.
Öllampen. Die Volutenöllampe (T. XVI/5) vom Typ Löschke I (B) C wurde im Grab 174 zusammen mit der Firmalampe (T. XVI/6) vom Typ Löschke IXb gefunden. Die Öllampe vom Typ Löschke befand sich im Grab 68 (T. V/16). Alle drei Öllampen kann man in die zweite Hälfte des 1. und an den Anfang des 2. Jahrhunderts datieren. Die rechteckige Öllampe mit drei Näschen und dem Griff vom Typ Ivänyi IX aus dem Grab 50 (T. IV/3) kann man an Hand des vasenförmigen Topfes (T. IV/2) und des Kelchs (T. IV/4) ins 2. Jahrhundert datieren. Die Öllampen vom Typ Löschke X sind lokale Erzeugnisse und erscheinen auf dem westlichen Gräbberfeld vom 2. Jahrhundert bis zur zweiten Hälfte des 4. Jahrhunderts (Istenič 1993, 317).
Die Balsamarien (Tränenfläschchen) werden durch zwei Type vertreten. Den ersten Typ stellen Balsamarien mit langem zylindrischem Hals, kegelförmigem Körper und trichterförmiger Mündung dar (T. IX/3 und 6, T. I 3-4, T. XIV 2). Der Übergang vom Körper zum Hals ist betonnt. Wir können sie ans Ende des 1. und in die erste Hälfte des 2. Jahrhunderts datieren. Den zweiten Typ stellt ein Baisamarium mit langem Hals und niedrigem verflachtem Körper dar. Der Übergang vom Körper zum Hals ist nicht betont und es kann ans Ende des 2. Jahrhunderts und ins 3. Jahrhundert datiert werden.
Ein Spiegel wurde im Grab 70 gefunden (T. VI/1-2). Die Krüge sind durch 22 Exemplare vertreten, zwei Töpfe sind lokale Erzeugnisse (T. II/l und T. XV/2). Schlicht geformte Kelche (T. 111/2; T. IV/4; T. IX/1; T. XI/3; und T. IX/5) sind durch
sieben Exemplare vertreten, und alle kann man ans Ende des 1. und in die erste Hälfte des 2. Jahrhunderts datieren.
Der. vasenförmige Topf aus dem Grab 50 (T. IV/2) können wir in die erste Hälfte des
2.	Jahrhunderts datieren, denn man hat auf der östlichen Nekropole einen ähnlichen Topf zusammen mit zweien Volutenöllampen gefunden. Die Urnen sind nur durch ein Exemplar (T. XII/1) vertreten.
Terra sigillata ist durch ein Fragment (T. X/7) der Form Drag. 37 vertreten. Die Ornamentik bestimmt die Werkstatt aus Rheinzabern Comitialis V (Ricken 1963, 112 T4, 121 T35a und 89 M227). Der spiegelbildliche Stempel. COMITIALIS FC wird in die Zeit Hadrian- später Antonin datiert (Oswald 1931, 375) I. Curk datiert das erwähnte Fragment in die zweite Hälfte oder ans Ende des 2. Jahrhunderts (Curk 1969, 24).
Ein Teller wurde zusammen mit einem Balsamarium im Grab 82 (T. VIII/4) gefunden und stammt aus dem Ende des 2. Jahrhunderts oder aus dem 3. Jahrhundert. Ein Dreifuß erscheint selbständig im Grab 91 (T. IX/4). Einen ähnlichen Dreifuß datieren die Petrus (Petru S. und Petru P. 1981, 39) ins 1. Jahrhundert und meinen, daß es sich um keltische Keramikform handelt. Die Räucherschalle wird durch ein Exemplar vertreten (T. XII/3).





G 70









G 165
5

JOSIP KOROŠEC
RELIEF KVADRIGE IZ LAPIDARIJA V POKRAJINSKEM MÜZEJÜ PTÜJ
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 UDK 904(497.12 Ptuj)
JOSIP KOROŠEC, dipl. umet. zgod., SLO, 1000 Ljubljana, Resljeva 3
IZVLEČEK
1960. leta najden kamnit relief kvadrige v Lackovi ulici na Ptuju predstavlja značilen, pri nas redkeje rabljen motiv v repertoriju rimske likovne umetnosti. Po svojih kompozicijskih, formalnih in tehničnih lastnostih spada v 3. oziroma 4. stol; hkrati beleži razmeroma enakovredno obe tendenci, helenistično in pripovedno simbolično, ki sta bili v tem času veljavni v imperiju.
ABSTRACT
The stone relief of a quadriga, found in 1960 in Lackova ulica in Ptuj, represents a typical, but in our region a rather rarely seen motif in the repertory of Roman fine arts. Due to its compositorial, formal and technical characteristics it should be placed into the 3rd or the 4th century; at the same time the relief denotes — relatively equivalent — both tendencies being in force at that time: the Hellenic and the narrative-symbolic one.
V ruševinah stavbe v Lackovi ulici na Ptuju je 1960. leta najden kamnit relief, visok 0,42, dolg 0,74 in širok 0,80 ml z motivom voznika na kvadrigi. Pravokotnemu, precej podolgovatemu predmetu ni natančneje opredeljena nekdanja (T. 3, sl. 1) funkcija2 in ne datacija nastanka, verjetno zaradi premalo eksaktnih podatkov. V najdeni antični kiparski dediščini na območju Petovione predstavlja za sedaj razmeroma redek prizor. Na ohranjenem reliefu so dobro vidni vsi štirje konji v diru, voz (dvokolesje) in voznik. Konji in voznik, predvsem z glavami, segajo čez notranji rob enostavno profilranega okvira.3
Čeprav je obris likov jasen in relativno dobro ohranjen, mogoče z izjemo prednjih nog dirkajočih konjev v ozadju, pa detajli kvadrige in voznika niso tako razvidni. Vzrok, da je skulptura slabše ohranjena ali manj obdelana, je morda v občutljivosti vrste kamna, večji in agresivnejši ogroženosti ali v kiparski rešitvi, ki je dajala prednost volumnom, splošnim odnosom med njimi in minimalističnemu izražanju. Glave, griva in kopita konj ter deli kolesja dokazujejo, da so detajli na ostalih delih reliefa, predvsem višjih, sekundarno izginili. Lahko so se “obrabili”, ko so še bili v funkciji, lahko pa so novo obliko dobili kasneje v zemlji s premikanjem in drsenjem ob trd material, ki je zaoblil najbolj izpostavljene dele. Da je bila usoda reliefu manj naklonjena, pričajo tudi druge poškodbe na kamnu. Smer gibanja kvadrige je z desne proti levi, in kot kaže motiv, se vprega premika z veliko hitrostjo ne samo zaradi živahnega galopa konj, temveč bolj po za dirke značilni drži voznika, ki je hkrati z napetim vodenjem vprežnih živali v najustreznejši drži za razgibano vožnjo. Posamezne sestavine v kompoziciji so izpeljane v različnih proporcih. Štirje konji, ki zajemajo dobri dve tretjini njenega prostora in so kar opazno predimenzionirani tudi glede obstoječe višine, so po razporedu volumnov, anatomski pravilnosti in sorazmerju med ohranjenimi detajli in figurami bolj uveljavljeno klasično prikazani. V skoraj isti kanon spada lik voznika z značilno iztegnjenimi rokami, v katerih drži uzde, nagnjen naprej tako, da lahko s primerno držo spremlja gibanje kolesja in obvladuje velik zračni upor, ki ga ustvarja hitrost. V splošnem je ta del najslabše ohranjen,4 zato daje njegov volumen večji vtis tudi v primerjavi s konji. Če ne bi imela kompozicija tako omejene višine, bi moral stati nekoliko višje in s tem bi bila njegova velikost še bolj poudarjena. Tako pa je umeščen nižje v prostor voza, ki je v primerjavi z drugimi liki občutno premajhen; da bi se ohranile osnovne značilnosti, so kolesa in košara voza potisnjeni navzdol. Temu primerno je tudi oje zunaj pravilne osi vprege. Vsekakor je voz glede na konje in še posebej na voznika premajhen. Zanimivo je, da je kipar skušal spretno rešiti nastalo utesnjenost tako, da je posamezne dele postopno zmanjševal navzdol. Tako je dolžina rok voznika v primerjavi s premerom kolesa v največjem nesorazmerju.
Kompozicija je torej sestavljena iz treh celot, iz konj, voznika in voza, in vsaka med njimi sodeluje v prostoru, zamejenem z okvirjem, z lastno razsežnostjo tudi na račun preseganja začrtane meje in deformacije posameznih detajlov ali same celote. Kljub temu pa je z določenimi skrajšavami, pomanjšavami in pretiravanji v velikosti vsebinsko dosežen še učinkovitejši in celo ekspresiven vtis napetosti, ki jo ustvarja hitra vožnja kvadrige. Ker
zavzemajo največ prostora njeni štirje konji, izdelani dovolj prepričljivo po predlogah likovno razvitih tovrstnih zgodovinskih, mitoloških, športnih idr. motivov, ostale “pomanjkljivosti” niso tako moteče.
Okvir, ki je na prvi pogled očiten krivec za disproporc obravnavanih celot in detajlov, ker je s svojo formo pač omogočil prav takšno sorazmerje, je dimenzijo dobil po funkciji in uporabnosti kamnitega bloka, medtem ko je bila izpeljava detajlov in teksture reliefa odvisna od vrste strukture in gostote kamna. Nedvomno je mojster, ki je imel nalogo, da relief izkleše, predlogo, po kateri ga je realiziral, interpretiral predvsem s poudarkom na napetosti in zanesenosti dirke oziroma razburljive vožnje. Mogoče bi se lahko na račun tega lažje približal bolj “akademsko” izpeljanemu motivu. Torej gre bolj za namerno preoblikovanje ali pa za manjšo zavzetost avtorja, da po načelih rimskega kanona poišče primerno razmerje med sestavinami kompozicije.
Posledica takšnega pristopa je kljub reprezentančnosti prizora nekoliko bolj naivno in emotivno obarvana interpretacija motiva. S tem je relief manj monumentalen in uraden ter bolj intimen in oseben. Bolj kot iskanje lokacije delavnice, v kateri je bil izklesan,5 bi bilo zanimivo opredeliti vsebino in morebiti čas, v katerem je nastal.
Motiv kvadrige, pri nas sicer redek6 (T. 3, sl. 2), je bil nasprotno v likovni umetnosti antike priljubljen in pogost. Samostojno ali v sestavi kompleksnejšega prizora so ga na splošno prikazovali kot vprego z enim, dvema ali več konji in vozom z dvema kolesoma v grški, helenistični in rimski umetnosti, ter v reliefih, okrogli plastiki in na slikah drugih civilizacij starega veka, kot so egipčanska, mezopotamska, hetitska, transoksanska in celo v nekaterih likovnih delih sočasnih prazgodovinskih kultur. Za evropski prostor, predvsem za mediteranski bazen in dežele, ki so ga obrobljale, ter za tiste, ki so bile z njim povezane, so bile kvadriga in sorodne oblike bojnega voza družbeno in statusno značilne v bronastem obdobju, obdobju žarnih grobišč oziroma v času velikih prodorov in premikov nekaterih indoevropskih narodov7 na Balkanski polotok, v Malo in prednjo Azijo.
Med njimi so Mikenci in Hetiti tudi s takšno obliko opredeljevali in dokazovali svojo družbeno organiziranost z vojaško aristokracijo na čelu.8 Očitno so bojni vozovi, tudi kvadrige, predstavljali višek oborožitve in izjemen dosežek vojaške tehnike, ki je imel zelo dolgo najuglednejše mesto v obrambnih ali osvajalnih operacijah; z njim se je simbolično merila moč na hipodromih, primeren pa je bil za najbolj svečane in žalostne trenutke javnega življenja. Zaradi svoje oblike in funkcije, zaradi simbolike in pričevanj je bil splošen izziv za umetnost, zaradi aktivne, dinamične vloge po volji tistih, ki so ga imeli v lasti, se je v resnici lahko spreminjala podoba sveta.
Vse pomembne oblike in namembnosti bojnega voza so postale za likovno umetnost in celo za arhitekturo motiv, s katerim so se umetniki ukvarjali tisočletja. Zelo dolgo je bil sestavina najuglednejše ikonografije, likovnih kompozicij v javnem in zasebnem življenju, ki so podpirale določen družbeni razred in hkrati beležile vse, kar je predstavljalo odlična in junaška dejanja, v katerih je bil ob človeku ključni dejavnik posameznega dogodka.
Znana reprezentančna koreografija je nastala že ob pojavu voza kot samostojnega motiva ali le dela v kompleksnejšem prizoru boja ali lova.9 Sorodnost hetitskih reliefov z asirskimi je očitna kljub večji razgibanosti in občutku za realno ter razvitejšo stilizacijo mezopotamske plastike,10 ki se je skušala s tem motivom že veliko11 pred prihodom ljudstva iz goratih predelov jugovzhodne Anatolije. Podobno, sicer nekoliko mlajšo tradicijo ima egipčanska umetnost,12 plod neposrednega sodelovanja in kulturnih vplivov z Bližnjim vzhodom in Malo Azijo.13
Tudi potem, ko so se grška plemena naselila v svoji končni domovini in se nato zaradi številnih vzrokov širila iz egejskega bazena na črnomorsko področje, Sicilijo in v južno Italijo, je ostal bojni voz poleg statusne in vojaško praktične funkcije tudi likovno zanimiv motiv. V rabi je bil v času, ko je umetnost v 9. in 8. stol. pr. n. št. formirala svoje značilno izhodišče in bila kljub skromnejšemu nivoju v primerjavi s starejšo minojsko-mikensko prepoznavna. V strogem slogu dipilonskega in drugega vaznega slikarstva ter skromni, s prazgodovinsko tradicijo obarvani, mali bronasti plastiki je bilo pomembneje od zmagovitih bojnih pohodov in bitk ter nevarnega, dramatičnega lova prikazovanje pogrebnih svečanosti. Iz matematično urejenih geometrijskih likov antropomorfno komponiranih v osebe, živali in predmete, ki sodijo v do podrobnosti dodelan ceremonial kulta, posvečenega smrti in zagrobnemu življenju, prikazanega še vedno nekoliko obskurno v duhu protogeometrijskega sloga,14 je pomenila nova vsebina v uveljavljenem motivu iz obstoječega starega veka odsev družbenih sprememb in krepitev mestnih držav, polisov.13 Junaško-herojska kategorija je dobila ob sebi dostojanstveno-duhovno, s katero se je umetnost pretežno ukvarjala. Zaradi aktualnosti novih, sicer bolj abstraktnih, splošnih pojmov, ki jih je ustvarjalo aristokratsko občutje bronastodobnih Miken in Helade sploh,16 so s firnežem poslikanini frizi na monumentalnih ali po velikosti zmernih keramičnih posodah, pa drobno intimneje zgovorni kovinski kipci kazali s preprosto urejenostjo in zmernostjo do ustvarjalnih dosežkov visoko razvitih civilizacij Bližnjega vzhoda in vzhodnega Mediterana na začetek vsebinskih in formalnih sprememb v umetnosti.
S	poudarjeno senzibilnostjo so predstavljali izdelani prizori voznikov, vojakov, bojnega voza in konj, prilagojeni ambientalnim kulturnim in civilizacijskim narekom, v kiparstvu in slikarstvu starega veka in sočasne prazgodovine, predvsem zanos moči, hedonizem posebne vrste, ki se je sproščal v boju, lovu ali orgiji,17 pač v obliki, ki je bila v določenem trenutku zanimiva. Helenska umetnost pa je na puristično zasnovani poenostavitvi dala prednost bolj kot energiji, ki je izražala nemir, razdraženost in napetost, premišljeni, skoraj neosebni umirjenosti oziroma hitrem teku in diru konj, nenehno oviran z različnimi nevarnostmi se je spremenil v strogo enosmerno kavalkado18 brez posebnega začetka in konca. Verjetne rekonstrukcije sicer skromneje in bolj fragmentarno ohranjene male plastike opozarjajo na posebno likovno zasnovo.
V poznogeometrijskem slogu je čutiti večje zanimanje za detajle in bolj spontan način modelacije anatomskih volumnov.19 Značilno za arhajsko umetnost, trajala je v 7. in 6. stol. pr. n. št., je bilo iskanje novega sozvočja
med celoto forme in posameznimi elementi znotraj njenega okvira. V slikarstvu je dolgo veljala enobarvna temna ploskev figur in predmetov na rdeči osnovi, ki se je proti koncu arhajskega obdobja spremenila v temno ali črno, medtem ko so liki postali rdeči. Njihove prepoznavno oblikovane silhuete so dopolnile vgravirane ali s čopičem narisane črte in nadomestile vse, kar bi drugače lahko dočarale barve. Atiško vazno slikarstvo je gradilo, podobno kot drugi keramični centri od Halkidike do Korinta skupaj z razvitimi otoki, svoje prizore bolj sproščeno predvsem s poudarjeno figuraliko in podrejeno dekorativno vlogo ornamenta.20
Arhitektura novih posod je celo omogočala slikanje prizorov v večjem številu frizov, ki so bili vertikalno razporejeni. Tako je znana Francois vaza21 prikazala dve funkciji voza. Na vratu Ergotimosovega kraterja z volutama je naslikal Kleitias pogrebne tekme v spomin na Patrokla. Nasprotno dirkam kvadrig je v frizu nižje prizor poroke Peleasa in Tetide, v katerem vprega koraka dostojanstveno umirjeno, primerno svečanemu trenutku. Z enkratno miniaturno natančnostjo in mojstrskim posluhom za barvni odtenek, teksturo in detajle,22 mu je uspelo izraziti razkošnost oziroma čustvenost prizora ter s tem razliko med prvo in drugo obliko motiva. Seveda je bila Kleitia-sova kakovost tudi v odlično zasnovanih mitoloških kompozicijah, v katerih je bojni voz z vprego največkrat ponovljen. V obeh oblikah, paradni v poroki in tekmovalni pri pogrebu, je v zahtevanem motivu predstavljen nov koncept kanona nastal v arhajski atenski šoli.23
Grško kiparstvo se je v tem obdobju preiskušalo v vseh velikostih, od male do arhitekturne plastike, razvijalo je različne zvrsti in enakomerno uporabljalo posebej kamen in kovino pa tudi les, slonovo kost itd. Predvsem na javnih, sakralnih in profanih objektih, spomenikih, nagrobnikih itd. je imela kvadriga svoj prostor kot relief in kot okrogla plastika kljub zahtevni in zapleteni kompoziciji. Narejena je bila v priljubljenem profilu in redkeje v likovno manj zanimivem en facu. Še natančneje kot pri slikarstvu je bilo treba določiti ustrezna razmerja med konji, vozom in voznikom ter sovoznikom na njem tako, da so ustrezala narekovani arhitekturni in celo urbani prostorski velikosti določenega prostora. Motiv je namreč v taki izvedbi dovolj zahteven, da ga ni bilo možno uresničiti vsepovsod in ob vsaki priložnosti. Zanimivo pa je, da so bili z njim v arhajskem obdobju opremljeni nekateri najuglednejši objekti, kot so: Apolonovo svetišče24 ali Sifnijska zakladnica v Delfih,25 svetišča na Akropoli v Atenah,26 pa v maloazijskem delu Grčije fragmenti iz Kyzikosa, Mynsa itd.27
Kiparstvo je skupaj z drugo umetnostjo postopno prehajalo v nova izrazna področja; prav z zahtevnostjo obravnavanega, razmeroma pogosto uporabljenega motiva in številnih drugih so nastala premišljena obetavna temeljna izhodišča, ki so bila vredna dopolnjevanja. Visoka umetniška raven v 6. stol. pr. n. št. je lahko zagotavljala, celo spodbujala razvoj in določeno popolnost. Bojni voz, vključno s kvadrigo kot najrazvitejšo obliko, je bil tehnično in kompozicijsko gledano za kiparstvo poseben izziv, ki se je metiejsko kazal v iskanju idealnih proporcev posameznih likov in v njihovi harmonični povezanosti. Ob skromneje zastopanem aristokratskem se je v tem času dokončno uveljavil kot del funeralnega in mitološkega motiva.
Rekvizit, ki je imel izrazito statusno funkcijo, je dobil še dve novi, obe agonistično naravnani. Tekmovalni duh, gonilna sila grške civilizacije, je gotovo prizorom z vozom dajal osnovni značaj; formalno in vsebinsko so mu prav ti motivi toliko bolj sledili.
V istem času in kasneje, ko je Grčija dosegla svoj kulturni zenit in kmalu zatem tudi zaton, je v nekaterih družbah, povezanih posredno ali neposredno z Mediteranom, aristokratski razred dokazoval svojo moč in pomen na bronasto in železnodobni način. Kljub drugačnim življenjskim načelom in oblikam doseganja zastavljenih ciljev so Etruščani in prebivalci jugovzhodnega alpskega prostora izražali svoj strah pred smrtjo, spoštovanje pokojnih, okrutnost do sovražnikov in hedonističen odnos do življenja, takšnega, kot je bil. Oboji, tako oni z apeninskega polotoka kot tudi nosilci halštatske kulture, so v miniaturni ali monumentalni obliki na predmetih oziroma objektih, najpogosteje tistih, ki so pomenili mejo med tuzemeljskim in onos-transkim, slikali bojni voz podobno kot helenska umetnost.
Tako je situlska umetnost uporabila voz kot element v kompozicijah svečanih povork28 ali dirk, verjetno organiziranih v spomin na umrlega.29 V drugače izrazito civilizacijski obliki je predstavljal priljubljen slikarski motiv, namenjen pretežno kot del opreme v velikih nekropolah Tarquianije, Chi-usija, Cerveterov itd. Pri Etruščanih, grobnice so bile njihove, so bile kljub visoki urejenosti samo določene skupine vrednot lastne vsem, medtem ko je kulturna potenca in uporaba najkakovostnejših dosežkov pripadala vodečemu razredu. Skladno z načeli aristokracije starega veka sta njen ugled in moč dosežena v dobri meri z uporabo bojnega voza tudi tedaj, ko so konec življenja skušali nadomestiti z drugo trajnejšo obliko.30
Klasično obdobje grške umetnosti, ki je v marsičem dolgovalo svoj uspeh dvema velikima zmagama, zmagi demokracije nad tiranijo in polisov nad Perzijci, je v duhu tradicije še vztrajalo pri prikazovanju mitoloških motivov. Na prvi pogled so tako z manj samohvale ovekovečili lastne družbene spremembe in konflikt Davida z Goliatom; hkrati so v prizore vnašali vso dejansko dramatičnost dogajanja. Boji bogov z giganti, z Amazonkami ali med kentavri in Lapiti itd. so postali bolj nazorni in prepričljivi, skratka resnično doživeti, ne da bi pri tem rušili načela, po katerih je bil ves materialni in duhovni svet spravljen v harmonični red. Tako sta se ujemala, podobno kot se je drobna kanelura na dorskem ali jonskem stebru s konstrukcijskimi elementi in celotno stavbo, tudi človek in njegov idealni proporc s komaj sluteno razsežnostjo kozmosa, člspehi 5. stol. pr. n. št. so bili osnova za prepričanje, da prav ta proporc velja tudi za zbor bogov, v katerega je Grčija verjela. Ob borbenem je prevladoval tekmovalni duh, skupaj sta dajala posameznim prizorom vsebinsko in estetsko težo.
Kvadriga in druge vprege so postale sestavni del bolj kompleksno zastavljenih reliefov in okrogle plastike. Razmeroma monumentalen bronast kip voznika iz Delfov3^ ali dvoje v kamnu izklesanih kvadrig so bili izdelani v slogu zgodnjega klasičnega obdobja z vzhodnega timpanona na Zeusovem svetišču v Olimpiji.32 Pravo stilno zrelost pa kažejo Fidijine skulpture, ki so krasile Partenon na atenski Akropoli. Rekonstrukcija tega najpopolnejšega
dorskega svetišča v grški arhitekturi kaže, da se je nahajala kvadriga v vsakem timpanonu, pa v metopah in tudi v frizu.33 Podobno je bil isti motiv uporabljen v arhitekturni plastiki Pozejdonovega svetišča na Sunionu34 in jonskega Atene Nike na atenski Akropoli.35
Nekoliko manj himničnega občutja in s tem tudi takih prizorov v katerih nastopajo bojni vozovi, je bilo seveda v ostali skulpturi. Sem spada razmeroma majhen votivni relief, na katerem je prikazana Ehelosova ugrabitev nimfe.36
Kulturni vpliv, ki ga je od nekdaj imela Grčija na razvit in manj razvit svet, se je postopno spreminjal v narekovana naročila ekonomsko močnih centrov. V naslednjih obdobjih je postala realizator kulturnih ambicij v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu, na Siciliji idr. “Likijski sarkofag”,37 nenavadno skoraj baročno razkošen, je napovedal nove tendence, ko ni več predstavljala ne politične in ne ekonomske moči.
Ohranjeno pretežno vazno slikarstvo je zaradi svoje svečane pa tudi intimnejše narave našlo v nekaterih drugih mitoloških prizorih, v agonskih temah38 ali onih iz vsakdanjega življenja nove, obstoječemu trenutku ustreznejše vsebine. V primerjavi z arhajskim ima, razvojno gledano, v klasičnem obdobju zahteven motiv bojnega voza izpopolnjen, dinamičen in v razgibanem kontrapostu svoj višek. Po usodnih Peloponeških vojnah, z njimi se je začela prava agonija grških polisov, je kljub manjšemu številu poslikav in bolj omejeni rabi ostal pristen v tej zvrsti, medtem ko so postale monumentalne oblike zanimive samo tam, kjer je bila grška ustvarjalnost namesto spomina še aktivna in koristna.
Tako je na jugu Anatolije v Halikarnasu nekaj uglednih umetnikov postavilo v spomin vladarju Mausolu po naročilu njegove žene grobnico, na vrhu katere je stala mogočna bronasta kvadriga.39 V podobni monumentalni obliki so verjetno nekoliko kasneje nastali štirje konji, katerih rimske kopije v legiranem bakru danes krasijo pročelje cerkve sv. Marka v Benetkah. Rimski čas je ustvaril tudi kopijo helenistične slike bitke pri Issu.40 Ta najusodnejši spopad, ki je Aleksandru Makedonskemu omogočil dokončni prodor na vzhod, narejen v mozaični tehniki, pa je zanimiv po dveh posebnostih: najprej, gre za zgodovinski dogodek, ki so ga ob osebnosti zmagovalca Rimljani cenili podobno kot nekatere mitološke in literarne teme, neposredno prevzete od Grkov, in nato, je v kompoziciji slike prikazan zmagovalec Aleksander kot jezdec temperamentnega konja, premaganec Darej pa pred silo njegovega napada beži v zmedeno vodeni kvadrigi. S tem je sicer dana statusna teža perzijskemu vladarju, toda hkrati je zmanjšan oziroma spremenjen pomen rekvizita, ki je bil do tedaj načeloma pomembnejši od konjenika. Tudi če je bil pričakovan negativen izid boja ali tekmovanja, npr. med Pelopom in Oinomahom, se je praviloma dogodil med enakimi.
Kot zadnja v verigi civilizacij starega sveta je rimska lahko izbirala in prevzela iz bogate dediščine antične umetnosti vse, kar je kakovostnega v kulturi sploh nastalo in ob vsaki priložnosti je to tudi dokazovala. V marsikaterih vrednotah iz tuje preteklosti je tudi videla svojo identiteto, vklju-
včasih pa so bile izhodišče in motivacija novih. Monumentalno slikarstvo, freska in mozaik ter relief v kiparstvu so bila področja v likovni umetnosti, na katerih je bilo doseženo največ. Zaradi svoje razsežnosti in pravega konglomerata kultur in narodnosti, ki so Rimu postopno pripadale, je moral poskrbeti posebej v duhu tendenc, značilnih za obdobje imperija, da so motive in vsebine, zanimive in aktualne zanj tudi formalno realizirali na tedaj najbolj razviti stopnji. Helenizem na njegovih robovih in v deželah, s katerimi je prihajal v neposreden stik na vzhodnem obodu mediteranskega bazena, je od Avgusta dalje najbolj ustrezal takšnim nameram. Skupaj z novim realizmom, h kateremu se je vojaški duh Rima od nekdaj nagibal in ki je postal v obdobju republike tudi slogovno razvit, sta lahko uresničila takšne cilje.
Vzporedno s tem etabliranim delom je razvoj likovne umetnosti vključeval vsaj še dve smeri. Prva je kljub sorodni pestrosti motivov in vsebinski kakovosti odstopala, ker so pri formalnem delu za realizacijo uporabljali manj premišljena in navadno uveljavljena sredstva.41 Druga, sicer je pomenila celoto le kot pojav, pa je bila nekakšna kombinacija ambientalnih tradicij in ustvarjalnih naporov ter vplivov, ki so vanj prihajali iz Rima in drugih centrov. Zahteva vladarja in ožjega kroga, ki je skupaj z njim vrednotil in predpisoval smer umetnosti, pa bolj spontano življenjsko celo zasebno in manj načelno ustvarjanje ter z drugačnimi izhodišči zastavljen razvoj kulture, nenehno v dialogu z rimsko smerjo, so skušali vsak po svoje zadovoljiti pričakovanja lastne civilizacije.
Bojni voz, njegove oblike in funkcije, ki so skozi stoletja, različnim okoliščinam primerno nastajale in se preizkušene ter uveljavljene ohranjale v praksi in zavesti, je v likovni umetnosti pomenil orodje, vojaško napravo, statusni in simbolični rekvizit, skratka, samostojen motiv ali element v različnih slikarskih in kiparskih kompozicijah, realiziranih v vseh tehnikah ali dimenzijah. Tudi tako posebnih kot je kovanje denarja42 (T. 2, sl. 5) in izdelava kamej43 (T. 1, sl. 2), v katerih je bil izdelan že v grškem in helenističnem času,44 je tradicijo zgolj nadaljeval ali pa jo nadgradil.
Rimska likovna umetnost je bojni voz uporabila za vse vrste motivov, toda drugače kot prazgodovinska, staroveška, grška, helenistična kultura. V vseh delih, kjer je bil prisoten, je čutiti različne državne, verske, upravne, ekonomske, kulturne idr. tendence, ne glede na to, v kakšno kompozicijo je bil vključen. Interesom se je prilagajal z uporabo določene variante, kot npr. priljubljen motiv Neptunove kvadrige, v katero so namesto konj uprežena fantastična bitja hipokampi,45 ki je dobil kljub mitološkosti svoj prostor v kopališčih; podobno je z apoteozo Amfitrite; lahko je bil okrašen del atrija meščanske hiše,46 pa z Bakhusovim sprevodom, v katerem svečani voz vlečejo levi.47 Kljub vsemu spoštovanju religioznih in mitoloških izhodišč rimska umetnost ni zanemarjala tudi profane nuje po takšnih prizorih. S prilagajanjem drugačnim, vsekakor bolj raznovrstim namenom, je v primerjavi s preteklimi obdobji razmerje med posvetnimi in verskimi vsebinami novo. Ne glede na razgibano krivuljo, ki so jo oblikovali zahtevki posameznih obdobij oziroma vodilnih, za kulturo vplivnih krogov in občasno prevladujočih tendenc znotraj njih, so temeljne značilnosti izražale trenutno vlogo
vladarja, pomen družbe in posameznika, hierarhijo bogov od kapitola do lararijev itd., vse videno vsaj s treh različnih nivojev dojemanja tako organiziranega sveta kot delovanja življenja v njem.
Simbolični pomen bojnega voza, predvsem kvadrige, je rimska likovna umetnost poudarjala v mitološko-religioznih prizorih kot atribut posameznih bogov in herojev48 (T. 2, sl. 7) ter kot orodje ali orožje v nekaterih dogodkih49 (T. 1, sl. 1 in 3), pogosto na bolj pompozen, svečan pa manj strogo verski ali obredni način. V drugo skupino spadajo motivi vladarjev vojskovodij idr. pri različnih protokolarnih, obrednih ali triumfialnih opravilih50 (T. 2, sl. 2, 6 in 1). Gre za likovna dela, ki vsebinsko segajo v svet irealnega in uradno konkretnega. Tretja celota pa zajema prizore od agonističnih dogajanj na hipodromih51 (T. 1, sl. 4; T. 3, sl. 3; T. 4, sl. 1 in 2) do izrazov spoštovanja in spomina na umrle v obliki sprevodov.52 (T. 2, sl. 3 in 4)
Medtem ko se je druga skupina prvin približevala, se z njo dopolnjevala in jo nadomeščala, ko se je cesarjev ugled dvignil na raven božanstva, včasih po zaslugi dejanj, včasih zato, ker je imperij prepričal v svoj pomen, je tretja, predvsem tekmovalna, postala zanimiva in pogosto reproducirana kot značilen družben dogodek, v katerem so dejansko sodelovali vsi razredi. Prizori dirk aurig, big ali kvadrig so postali obvezni v Rimu in ožjem delu imperija ter v provincah, v organizirani obliki osvojenih in priključenih ozemelj. Konj je bil v nekaterih pokrajinah, npr. v Provincii Africai, zelo, v drugih manj cenjen, z njim so se različno ukvarjali, bil je lahko, ker so to omogočali pogoji, vključen v različne naloge. Ne glede na razvoj konjereje in posameznih vrst so bile dirke bojnih voz obvezna likovna dekoracija nekaterih arhitekturnih objektov, pa spomenikov, znamenj, nagrobnikov ipd. Hkrati se je obravnavan motiv ohranil tudi na predmetih, ki so imeli različne funkcije.
Za prikazovanje posamezne aurige sta poleg drugih področij likovnega ustvarjanja ustrezali obe kiparski vrsti, okrogla plastika in relief. Popolnoma drugače pa je bilo s prizori tekmovanj, v katerih je nastopalo več različno razporejenih voz, ki so z značilnim kontrapostom ustvarjali napetost dogajanja. Rimska umetnost, znana po tem, da je fabule motivov spretno umeščala v prostor,53 je zelo veristično slikala hipodrome, publiko, sodnike in tekmovalce v njih. Natančnost detajlov, številčnost likov, izrazitost volumna in teksture so bile odvisne od koncepta, po katerem se je umetnik ravnal, od tehnike in materiala. Skoraj grafično izpeljane podrobnosti, izvedljive v slonovi kosti, iz katere so bile narejene posebne pisalne ploščice, na hrbtni strani obogatene z reliefi, znane kot konzularni diptihi,54 v večini vrst kamnov niso bile uresničljive; in obratno, napetost forme in izrazitost volumna ta material ni mogel tako dočarati. Minuciozno, skoraj dekorativno izdelani detajli portreta konzula, njegovega spremstva in dogodka, ki mu je visoka družba prisostvovala, pogosto je šlo za prizor s hipodroma, so kazali zmogljivost tehnike, nekakšnega skladja med materialom in izvajalskimi sposobnostmi mojstra.
Reliefi majhnih dimenzij, izdelani v poldragih kamnih, kot je sardoniks, v plemenitih kovinah, dragocenih legurah ali slonovi kosti so dokazali, da
velikost ni bila ovira za zgovornost motiva. Ker so bile podrobnosti očitno zelo pomembne, so jih morali spoštovati tudi v večjih formatih. Ne glede na drugačno naravo kamna so se vanje nagnetli številni podatki v duhu horror vacui in so zaradi tega izzveneli manj akademsko in bolj “plebejsko”. Kljub naivnim rešitvam so reliefi krasili objekte in predmete, ki so bili v rabi po različnih koncih imperija.
Bojni voz je bil zanimiv motiv za vse smeri rimske umetnosti. Ko je šlo za cirkuške igre pa so bili tudi cilji enaki, le da so razredi stavili vsak na svojo bigo ali kvadrigo. Zato so prizori dirk gledani s sorodnih zornih kotov in kiparji oziroma slikarji so jih tudi podobno beležili. Tako ni nenavadno, da obstaja določena sorodnost med časovno različno opredeljenimi likovnimi deli, saj so bila kompozicijska, formalna, izvajalska in tehnična izhodišča preverjena s stoletja trajajočo predhodno rabo tega motiva. Če je vstopil v likovno ustvarjanje starega veka in sočasne predzgodovine kot posledica praktične uspešnosti bojnega voza, se je v podobni obliki tudi umaknil iz njega, le da je pri tem vojaško zamenjala tekmovalna namembnost, ki se ni več izražala samo v športnem “viteškem” duhu, ampak ga je združevala s političnim “bojnim” interesom v novo simbolično ureditev realnega sveta.
Ptujski relief s kvadrigo (T. 3, sl. 1), ki sicer kaže en sam voz brez izrazite oznake prostora, je po svojih lastnostih soroden celi vrsti plastik, med katere sodijo: kamniti relief iz Ostije s tekmami v cirkusu, v Lateranskem muzeju v Rimu (T. 3, sl. 3), relief kvadrige, izdelan v žgani glini iz Britanskega muzeja, brez opredeljene datacije (T. 4, sl; 2) pa relief dirke big v cirkusu, izklesan v marmorju, ki ga hrani v Vatikanski muzej in je datiran v
3.	stol. (T. 4, sl, 1), ter slonokoščen konzularni diptih Lampadi iz prve polovice 5. stol., danes v Civici Musei d’Arte v Brescii (T. 1, sl. 4). Razmeroma enak učinek in sorodna, čeprav ne povsem enakovredna kakovost izdelave priča o tem, da je v času med 2. in 5. stol. prevladoval nad likovnim poseben družben interes.55 Zato je namesto kiparskega bolj poudarjen, s podatki obremenjen pripovedni pristop; ker je izrazit v detajlih prizora, ruši razmerje celovitosti kompozicije, bolj ujete kot domišljeno načrtovane v lasten okvir.
Ker kaže ptujski relief kljub poškodovanosti podobno izhodišče, zaradi katerega so nastala že opisana nesorazmerja v proporcu med posameznimi celotami in njihovim medsebojnim ujemanjem, ga je možno časovno opredeliti v 3. ali 4. stol. Fragmentarnost kompozicije sicer ni tako izrazita kot pri naštetih primerih, verjetno tudi zaradi poenostavljenega prizora, vendar je disproporc med posameznimi elementi, in poudarjeno prikazovanje detajlov dokaz tistih tendenc v likovni umetnosti imperija, ki so rušile ali vsaj nadomeščale helenistični realizem s težnjami po simbolično izraženi vsebini. S tega zornega kota gre za kakovostno kiparsko delo, pri katerem se je umetnik previdno držal usmerjene poti k spremembam, zaradi katerih kasneje zahodnorimski imperij propade.
OPOMBE
1.	B. Jevremov, Vodnik po lapidariju, 130, 1.	del, Zbirka vodnikov	(1980) 96,	RL 737.
2.	B. Jevremov, Vodnik po lapidariju, 130, ga	razvršča med žrtvenike in kvadre.
3.	B. Jevremov, Vodnik po lapidariju, 130.
4.	Višine reliefa so posnete tako, da oblika figure vključuje tudi gube oblačila kot sestavni del voznikove anatomije in ne kot draperijo, ki je tej dodana, in jo specifično poudarja ali zakriva ter hkrati reagira na veter, nastal ob hitri vožnji.
5.	Predvsem se je treba izogibati načelu, da so bili slabši izdelki produkt domačih delavnic, medtem ko so kakovostnejši prihajali iz ateljejev pomembnih kulturnih centrov.
6.	Mogoče gre za bigo ali kvadrigo na reliefu RL 495 iz lapidarija Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
7.	Ž.-P. Venan, Poreklo grške misli, Novi Sad	1990, pp. 22-24.
8.	Ž.-P. Venan, Poreklo grške misli, Novi Sad	1990, pp. 30-31.
9.	Npr. kamniti relief s prizorom lova na leve iz Malatyje iz 8. st. pr. n. št. ali relief, ki kaže boj, najden v Karkemišu iz 750-717. leta pr. n. št.
10 Gre predvsem za znane reliefe iz Britanskega muzeja, kot je Asurbanipalov lov na leve, narejen med 661. in 626. letom pr. n. št. v alabastru.
11.	Znan sumerski kipec iz bakra iz prve polovice III. tisočletja, najden v teli Agrabu.
12.	Zanimiva sta odlično izdelan relief v lesu, oblečenem v zlato pločevino, in poslikana skrinja iz Tutankamonove grobnice (1358-1350 pr. n. št.).
13.	G. Dumézil, Tridelna ideologija Indoevropcev, Ljubljana 1987, p. 21.
14.	J. Boardman, Greek Art, London, 1991, p. 23.
15.	Ž.-P. Venan, Poreklo grške misli, Novi Sad 1990, pp. 51-67.
16.	J. Boardman, Greek Art, London 1991, pp. 19-20; G. H. Richter, A. Handbook of Greek Art, Oxford, 1990, pp. 17-18.
17.	G. Dumézil, Tridelna ideologija Indoevropcev, Ljubljana 1987, pp. 22-24 in 45.
18. Npr. Dipilonski krater, datiran okoli 750 leta pr. n. št., danes v Nacionalnem muzeju v Atenah.
19. Npr. atenska poznogeometrijska amfora iz 700. leta pr. n. št., ki je v Britanskem muzeju v Londonu.
20.	Dobro tretjino celotne višine posode zavzema friz s kvadrigama na atiški amfori iz Pireja, datirani okoli 300. leta pr. n. št., danes v Nacionalnem muzeju v Atenah.
21.	Datirana je okoli 570. leta pr. n. št., najdena v Chiusiju, hrani pa se v Arheološkem muzeju v Firencah.
22.	Z. Boardman, Athenian black figures vases, London 1991, p. 34.
23.	Na amfori z otoka Miloša iz sredine 7. st. pr. n. št., danes v Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah, je prizor Apolona z muzama na vozu in boginjo Artemido pred vprego; povezan je z bolj tradicionalnim vaznim slikarstvom starejših obdobij.
24.	Oba timpanona na Apolonovem svetišču, datirana okoli 520-510; vzhodni kaže verjetno Apolona na kvadrigi, medtem ko je v osi trikotnika Timpanon Zeus na enakem vozu; danes v muzeju v Delfih.
25.	Sifnijska zakladnica v Delfih je verjetno kiparsko najbolj opremljena stavba v vsem arhaj-skem svetu. Gre za kakovostno delo, datirano okoli 520. leta pr. n. št.; kipi so bili razporejeni v timpanon, na friz in so nadomeščali stebre v obliki kariatid na vhodu v zakladnico; vsaj en bojni voz je bil v njenem timanonu, dva na vzhodnem frizu (enega je vodil Lykos), dva na južnem frizu, dva na zahodnem (s prvega stopa Afrodita, drugi pa pripada Heri, ob kateri stoji Paris); v voz na severnem frizu z Gigantomahijo pa so vpreženi levi.
26.	Veliko bolj okorno, sicer tudi starejše, je kiparstvo, ki je pripadalo enemu med svetišči na atenski akropoli, preden so jih zrušili Perzijci v vojni z Grki; v timpanonu, ki kaže boj Herakleja s Hidrijo, Iolas čaka z vozom (datirano 560-550 leta pr. n. št.); na ohranjenem fragmentu friza iz 510-530. leta pr. n. št. voznik stopa na voz.
27.	Relief iz Kyzikosa je datiran okoli 520. leta pr. n. št., danes v Arheološkem muzeju v Istambulu in iz Mynsa okoli 540. leta pr. n. št., danes v Staatliches Museumu v Berlinu.
28.	Npr. prvi friz na Vaški situli, datirani okoli 500. leta pr. n. št., danes v Narodnem muzeju v Ljubljani.
29.	Npr. edini friz na situli iz Kuffarna, datirani v 4. st. pr. n. št.
30.	Npr. stenske poslikave v grobnici “olimpijske igre” v Tarquiniji iz 5. st. pr. n. št. so značilna likovna oprema v “tomba a cammera”, v kateri je vse namenjeno zagrobnemu življenju, seveda v najrazkošnejši in izrazito hedonistični obliki.
31.	Datiran med 478 in 474. letom pr. n. št., danes v muzeju v Delfih#
32.	Po Pliniju naj bi predstavljali kvadrigi Pelopsa na levi in Oinomaha na desni strani timpanona; kipi so datirani okoli 460. let pr. n. št.
33.	Po Carreyevi risbi iz 1674. leta sta bili v zahodnem timpanonu, ki kaže tekmovanje med Ateno in Pozeidonom, dvovpregi obeh bogov; tudi v vzhodnem posvečenem rojstvu Atene sta voza postavljena simetrično; v metopah na severni strani Je bil verjetno Heliasov voz, na vzhodni pa kar štirje prizori z vozom; tudi pri južnih metopah je ena z enakim motivom; z južne strani je na frizu izdelana kvadriga v pritličnem reliefu. Kipi so datirani med 447. in 431. letom pr. n. št.
34.	Datirano v 430. leto pr. n. št.
35.	Datirano v 420. leto pr. n. št.
36.	Relief je datiran okoli 400. leta pr. n. št.; višina reliefa pa je 0,75 m.
37.	Datiran je okoli 420.-400 leta pr. n. št., danes v Arheološkem muzeju v Istambulu.
38.	Npr. Gigantomahija, Heraklejev voz, tekmovanje med Pelopsom in Oinomahom.
39.	Plinij starejši NH, XXXVI, 30-31; datirano okoli 350 leta pr. n. št.
40.	Kopija je datirna v 300. leto pr. n. št.; danes se hrani v Nacionalnem muzeju v Neaplju.
41.	R. Bianchi-Bandinelli pripisuje to smer plebejskemu razredu; od Helenizma do srednjega veka, Ljubljana 1987, pp. 45-58.
42.	Npr. rimska srebrna didrahma s kvadrigo na reversu iz 225-212. leta pr. n. št.
43.	Npr. znana kameja Avgustea, datirana v -l'; stol., danes v Kunsthistorisches Museumu na Dunaju.
44.	Npr. sirukaška dekadrahma iz 413-400. leta in kameja, na kateri se Zeus bori proti gigantom iz 2. stol. pr. n. št.; danes v Museo Nazionale v Neaplju.
45.	Npr. kopališčev Ostiji, mozaik datiran v 2. stol. pr. n. št.
46.	Takšen primer je mozaik v Catonovi hiši, v Utici, datiran v konec 2. in začetek 3. stol.; danes se nahaja v muzeju Bardo v Tunisu.
47.	Scene rimskih gledališč v južni Anatoliji, nekdanji Kariji ali Pamfiliji, v Hierapolisu, Sidas, Pergeu itd. so bile opremljene z reliefi z Dionizično oziroma Bakhusovo tematiko
48.	Jupiter, Helios, Amoreti itd.; npr. freska tekme erotov, Casa dei Vettii v Pompejih 1. stol., ali srebrna posoda s prizorom Cibelinega spremstva, Museo Civico Archeologico v Milanu, 4. stol. itd.
49.	Sprevodi Bakhusa, Herkulova dejanja, igre Amoretov itd.
50.	Relief triumfalnega sprevoda na slavoloku Septimusa Severa v Leptis Magni, okoli 203-204 leta; relief Mark Avrelijevega triumfalnega prihoda v Rim iz 2. stol. (danes v Palazzo dei Conservatori v Rimu); triumfalna povorka na Titovem slavoloku v Rimu iz 81. leta.
51.	Npr. cirkuški prizor iz 3. stol. v Reinisches Landesmuseumu v Tierju.
52.	Npr. sarkofag Velletri iz 2. stol.; danes v Museo Nazionale Romano v Rimu; ali sarkofag z motivom “Prehod čez Rdeče morje” iz 4. stol.; danes v Vatikanskem muzeju v Rimu.
53.	R. Bianchi-Bandinelli, Od helenizma do srednjega veka, Ljubljana 1990, pp. 135.
54.	Odličen primer je Diptih konzula iz družine Lamadi, datiran v 5. stol., danes v Civici Musei d’Arte, Brescia.
55.	R. Bianchi-Bandinelli, Od helenizma do srednjega veka, Ljubljana 1990, pp. 90.
RELIEF EINER QAÜDRIGA AUS DEM LAPIDARIUM IM LANDESMUSEÜM PTUJ
ZUSAMMENFASSUNG
Das im Jahre 1960 gefundene Steinrelief einer Qaudriga in der Lackostraße in-Ptuj, heute im Lapidarium des Landesmuseums Ptuj aufbewahrt, stellt ein verhältnismäßig seltenes Motiv der römischen Kultur in Slowenien dar.1-5
Die abgebildete Szene entstand in der Zeit, als in den Zivilisationen der alten Welt der bronzezeitliche aristokratische Geist vorherrschte. Vielleicht kam der Kampfwagen mit dem Durchbruch der indoeuropäischen Völker auf den Balkan und nach Kleinasien, ganz bestimmt behauptete er sich aber durch deren Träger, die ihn im Verlauf ihrer Expansion und dank ihrer bewährten Kommunikationsformen in die Länder des Nahen Ostens und Nordafrikas gebracht hatten.6-8 In Szenen, in denen der Kampfwagen zu sehen ist, betonte er die Bedeutung und die Ansehnlichkeit dessen Eigentümer, der Angehörigen der regierenden Klasse. Wurden sie im Kampf, bei der Jagd, oder bei feierlichen Vorbeimärschen abgebildet, zweifelsohne stellten die Figuren der Herrscher und der angesehensten Personen zusammen mit dem Kampfwagen die Charakteristika des Porträtgenres jener Zeit dar.9-13
Auch später, als die privilegierte Individualität den Platz der strengen, beinahe asketischen und äußerst rationalen Vereinfachung gemacht hatte, fand der Kampfwagen seinen Platz in der Ikonographie der ältesten griechischen Malerei.14-19 In der interessanten und für die Entwicklung der Maler- und Bildhauerkunst sowie der Architektur bedeutenden archaischen Ära, wurden mythologische Szenen und Beerdigungsfeierlichkeiten, in Hinsicht auf den Inhalt und die Form, beinahe zur Vollkommenheit gebracht.20-27 Ein ähnliches Niveau zeigte auch die etruskische Kunst,30 indem sich im südöstlichen Alpenraum bestimmte Abweichungen von den auf der Apenninenhalbinsel geltenden Tendenzen abzeichneten. Den urgeschichtlichen Gesellschaften mit der militärischen Aristokratie an ihrer Spitze entsprach, trotz des hedonistischen Befindens, eine mehr konservative Darstellung der dem Leben und Tode gewidmeten Wettkämpfe und Umzüge.28-30
In der klassischen Ära bzw. im 5. Jahrhundert v. Chr., erlebten die griechischen Polis ihren politischen und kulturellen Höhepunkt und den Beginn des Untergangs der ersten Zivilisation auf dem europäischen Kontinent. Bedeutende gesellschaftliche Veränderungen und militärische Erfolge erhoben vor allem den Menschen auf so ein hohes Niveau, daß er sich den Eigenschaften nach mit den Göttern gleichstellte. Die ideale Proportion und das harmonische Verhältnis zwischen dem Geistlichen und Körperlichen entsprach auch dem Motiv des Kampfwagens mit der Auriga und den Pferden, das im geprägten Kontrapost mit Hilfe von mytholigischen Szenen, die volle Mächtigkeit und den Schwung des Triumphs artikulieren konnte.32-35 Da der Verfall der griechischen Gesellschaft die ideale Anschauung auf das Leben und auf den Wert der ehemaligen Erfolge verwässerte, so interessierte die Kunst immer mehr die wahren Eigenschaften des Menschen. In Griechenland selbst verlor der Kampfwagen an Wert,36-39 sein Ansehen wurde aber nur in einem bestimmten Sinn in jenen Ländern erhalten, die Griechenland nachahmten.37 Trotz der helenis-tischen Bemühungen die Entwicklung im Sinne der griechischen Überlieferung fortzusetzen, wurde aber zugleich eine neue, durchaus andersartige Bewertung des Kampfwagens angedeutet.40
Rom, das letzte Kettenglied der Zivilisationen des Altertums, setzte mit den bewährten Formen des dargestellten Motivs fort, verwendbar als ein Bestandteil der my-
thologischen, sakralen oder profanen, amtlich etablierten und mehr persönlichen Inhalte, die wegen der staatlichen religiösen, Verwaltungs-, wirtschaftlichen und kulturellen Interessen entstanden waren.4i-47
Mythologische und religiöse Szenen, protokollare, rituelle und triumphale Tätigkeiten50 sowie agnostische Ereignisse und Umzüge,51 stellen drei Gruppen von Motiven dar, die in römischen Ateliers und Werkstätten in verschiedenen Materialien und Techniken52 realisiert wurden.
Das Ptujer Relief, das zu dritter Gruppe gehört, denn es zeigt ein Detail aus einem Pferderennen, kann mit einigen anderen in Terrakotta, Stein und in Elfenbein angefertigten Werken aus der Zeit zwischen dem 2. und 5. Jahrhundert verglichen werden. Dasselbe Interesse für Pferderennen zeigten alle Bevölkerungsschichten des antiken Roms.53
Unterschiedliches kulturelles Niveau, das die Realisierung des Motivs diktierte, verursachte den allmählichen Rückzug des helenistischen Realismus zugunsten der narrativ-symbolischen Richtung. Das Ptujer Relief, das man in das 3. bzw. in das 4. Jahrhundert datieren kann, zeigt aber ein fast gleichwertiges Verhältnis zwischen den beiden Tendenzen.
T. 1.

T. 3.


TIMOTEJ KNIFIC IN MARJANA TOMANIČ-JEVREMOV
PRVA ZNAMENJA VELIKEGA PRESELJEVANJA LJUDSTEV V SLOVENIJI
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 325.1 (4947.12):904
Dr. TIMOTEJ KNIFIC,
Narodni muzej Ljubljana, Prešernova 20, SLO,§|000 Ljubljana
MARJANA TOMANIČ-JEVREMOV, Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Arheološka interpretacija dveh grobov s Ptuja in iz Ljubljane ter sorodnega gradiva iz zgodnjega obdobja preseljevanja ljudstev v Sloveniji (konec 4. do poznega 5. stoletja) je pokazala, da vplivi, predmeti in njihovi nosilci prihajajo z vzhoda, z območja kulture Černjahovo-Stntana de Mure$ ob Črnem morju, in s severa, s svebskega ozemlja ob srednji Donavi.
ABSTRACT
The archaeological interpretations of two graves found in Ptuj and in Ljubljana and of the similar material from the early Migration Period (from the end of the 4th till the end of the 5th century) has shown that influences, objects and their wearers have come from the East, from the region of the Černjahovo-Stntana de Mure$ culture (by the Black Sea), and from the North, from the Suebe territory at the Middle-Danube.
V jubilejnem Ptujskem arheološkem zborniku so bile obravnavane med bogatim prazgodovinskim, rimskim in srednjeveškim gradivom tudi redke najdbe iz najzgodnejšega obdobja preseljevanja ljudstev v Sloveniji, prvič skupaj s predmeti iz časa zatona antične Petovione (Ciglenečki 1993), drugič med oporečnimi hunskimi sledovi v Sloveniji (Knific 1993). Sklop teh maloštevilnih zgodnjih najdb, pripisanih barbarskim priseljencem, so pomembno dopolnili grobni pridatki iz konca 4. in začetka 5. stoletja s Ptujskega gradu, ki so bili objavljeni v Arheološkem vestniku (Jevremov, Tomanič-Jevre-mov, Ciglenečki 1993). Iz zadnje številke Zgodovinskega časopisa pa se vidi, da si vprašanja o poselitvi noriško-panonskega stičišča v pozni antiki ponovno zastavljajo tudi zgodovinarji (Castritius 1994). Ker je tematika “vroča”, ji dodajava razmišljanje o dveh, že pred leti odkritih, vendar še premalo znanih grobovih s Ptuja in iz Ljubljane.*
MOŠKI GROB S PTCIJA
Ma zemljišču vzhodno od potoka Grajena in zahodno od Ljudskega vrta so v sedemdesetih in osemdesetih letih potekala obsežna arheološka izkopavanja. Zemljišče je bilo potrebno raziskati zaradi gradnje stanovanjskih blokov, kotlovnice, trgovine in drugih objektov (Jevremov 1977, 1979 in 1983).
Skozi ta predel Petovione je bila od jugozahoda prek dravskega mostu proti severovzhodu speljana rimska državna cesta Aquileia-Savaria (sl. 1; Klemenc, Saria 1936, 23-62; Mikl-Curk, 1978, priloga; Mikl-Curk, Tušek 1985). Ob njej se je raztezala obrtniška četrt antičnega mesta (Jevremov 1981) in del vzhodne nekropole (Kujundžič 1982).
Na prostoru današnje Rimske ploščadi severno od rimske ceste na pare. št. 512 k. o. Ptuj je v letih 1976-1977 ekipa Pokrajinskega muzeja raziskala 244 m2 veliko izkopno polje. V njegovem vzhodnem delu so odkrili 14 m dolg in 7 m širok pravokotno obzidan prostor z maltnima tlakoma, ki ju je ločevala približno 0,40 m debela ruševinska plast. Na zgornji in spodnji tlak so bili postavljeni stebrički hipokavsta (Jevremov 1979, 299-300). Zahodno od tega objekta so naleteli v globini do 0,40 m na maltni tlak, ki je pokrival ves izkopani del. Tlak je bil presekan z 0,60 do 1,40 m širokim in 0,80 do 1,00 m globokim, nepravilno oblikovanim jarkom, zasutim z antično ruševinsko plastjo. Tik ob tem jarku so našli oktobra 1976 skeletni grob mladega moškega (sl. 1 in 2; cf. antropološko analizo mag. Petre Leben-Seljak v tej številki Ptujskega zbornika).
Grobna jama se je jasno videla na levi strani skeleta v dolžini 1,40 m in pri lobanji v širini 0,60 m, kjer je bila izkopana skozi tlak v rimsko ruševinsko plast do globine 0,55 m pod nivojem tlaka (sl. 2 in 3). Okostje je in situ merilo v dolžino 1,70 m. Lobanja je bila pri izkopavanju poškodovana. Del spodnje čeljustnice je ležal med premaknjenimi rebri in vretenci. Roki sta bili upognjeni v naročje, nogi pri kolenih tesno skupaj. Pokojnika so pokopali v smeri JV (glava) — SZ (noge). Na rebrih ob desni nadlahtnici je ležala železna fibula s samostrelno vzmetjo in nazaj zavito nogo (Armbrustfibel mit umgeschlagenem Fuß), dolga 6,8 cm in visoka 2,6 cm (sl. 3). Hranijo Pokrajinski muzej na Ptuju, inv. št. T 166.
Slika 1. Ostanki rimske Petovione v tlorisu mesta Ptuja: s svetlejšim rastrom so označeni naselbinski predeli in ceste, s temnejšim grobišča, s piko mesto moškega groba, izkopanega leta 1976 na prostoru današnje Rimske ploščadi.
Slika 2. Ptuj, Rimska ploščad. Rimska ruševinska plast z jarkom in moškim grobom.
Slika 3. Ptuj, Rimska ploščad. Moški grob (tloris); 1 — železna fibula. M. = 1 : 2.
Nastanek rimske ruševinske plasti, v katero je bil vkopan grob, datirata novec Konstantina II. (337-340) in koščena igla z glavico v obliki poliedra (prim. Dular 1979, 283) v sredino 4. stoletja ali nekaj kasneje. Grob ne sodi k strnjeni vzhodni nekropoli antične Petovione, ki se je raztezala severno in južno od državne ceste, pač pa med posamezne grobove, ki so bili vkopani v takrat že opuščene rimske stavbe. Leta 1977 je bil nedaleč stran odkrit drug skeletni grob; okoliščine in pridatki govore, da so pokojnico pokopali! v razvaline rimske stavbe v drugi tretjini 4. stoletja (Korošec 1980).
Moški grob je bil objavljen takoj po najdbi (Jevremov 1979, 300, sl. 53 in 54), fibula pa potem še dvakrat: ob razstavi ptujskega nakita, ko je bila datirana v konec 4. in začetek 5. stoletja (Tomanič-Jevremov, Jevremov 1983, 49, t. 3: 25), in v Ptujskem arheološkem zborniku, kjer je bila
navedena med nenavadnimi ptujskimi fibulami iz 4. stoletja kot primerek, “ki ima najboljše analogije na Slovaškem in predstavlja znotraj ptujskega gradiva popoln tujek” (Ciglenečki 1993, 512, t. 1: 10).
S slovenskega ozemlja je znana poleg ptujske železne fibule tudi bronasta različicas Čepne nad Zagorjem na Notranjskem (v starejši literaturi Gradišče na Čepni), ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. R 1641 (sl. 4: 1). Fibula je nekoliko poškodovna, manjka ji igla, dolga je 3,8 cm in visoka 1,1 cm. O. Almgren jo je uvrstil v VI. skupino med fibule z nazaj zavito nogo (1897, 190; omenja tudi primerek s Ptuja, ki ga hrani muzej v Gradcu).
Na Čepni nad Zagorjem je leta 1890 izkopaval J. Pečnik; na dan so prišle pestre najdbe, ki spadajo v kulturo žarnih grobišč, halštatsko, latensko, rimsko-republikansko dobo in v 1. stoletje po n. š. (Urleb 1975, 153). Poleg teh najdb je v Narodnem muzeju še nekaj predmetov iz 4. stoletja, na primer bronast jermenski zaključek v obliki amfore (inv. št. R 1660; Sagadin 1979, 315, 324, t. 10: 6) in bronasti zapestnici, prva z razširjenimima koncema (inv. št. R 1663), druga trakasta, z odtisi, podobnimi črki S (inv. št. R 1664; za takšne zapestnice prim. Petru, Petru 1978, 44; Budja 1979, 245).
Fibuli s Ptuja in Čepne nad Zagorjem se tipološko uvrščata med dvodelne fibule z nazaj zavito nogo in srednje dolgo vibasto vzmetjo. Zavoji vzmeti se začno ovijati okoli osi od loka fibule proti koncu osi, kjer zavoj prehaja v polkrožno tetivo vzmeti, ki teče pod lokom fibule, se na drugi strani spet ovije okrog osi in se po treh zavojih izteče v iglo (samostrelna oblika). Polkrožni ali kolenčasti lok fibule, enakomerno širok, s polkrožnim oziroma ovalnim presekom, se spusti v nogo, ki po krožnem obratu oblikuje ležišče za iglo; to se z zavojem obesi nazaj na lok fibule.
Fibula s Čepne nad Zagorjem ima najpopolnejše primerjave na nekropolah STntana de Mure$ v Transilvaniji (Kovàcs 1912, 269-268, sl. 21, grob 20; 322, sl. 104 2 a, b, sporadična najdba) ter Tirgs.or (Diaconu 1965, 55, t. 84: 2, 3, grob 75; 67, t. 118: 2, 3, grob 201; 71, t. 130: 1, grob 276), Spantov (Mitrea, Preda 1966, 31, sl. 66: 6, grob 40) in Independenta v Munteniji (Mitrea, Preda 1966, 51-52, sl. 128: 1, 2, grob 17). Takšne fibule, ki se pojavljajo v naselbinah in na grobiščih Sintana de Mure? kulture, so bile označene kot gotski tip (Diaconu 1971, 251-253, t. 8: 5, 6, 8).
Prevladujejo bronaste, redkejše so železne ali srebrne fibule; značilne so za vse faze Sintana de Mure? in černjahovske kulture ob Črnem morju (o kulturah pregledno Bierbrauer 1994, 98-140). Najstarejše oblike se pojavljajo predvsem na območju Volinja v Ukrajini, zaradi česar jih povezujejo s kulturo Wielbark, ki se tu prekriva s černjahovsko kulturo (Bierbrauer 1994, 98-105). Po kronologiji, ki označuje kulturna obdobja v germanskih in barbarskih deželah (Germania libera, Barbaricum) v času rimskega cesarstva, se takšne fibule v kulturi Černjahovo-Sintana de Mure$ pojavljajo verjetno že v stopnji Clb, zagotovo pa v stopnji C2 in v začetku C3, torej od 220/230 do 300/320, razširijo se v 4. stoletju v obdobju starejše in mlajše C3 stopnje (do 370/380) in so v modi do pozne stopnje C3/D1 (Ionita 1992, 77-78, 82, sl. 1). To je zadnje obdobje Slntana de Mure? in Černjahovske kulture,
Slika 4. Fibule z raznih najdišč: 1 -jgjČepna nad Zagorjem, 2 — Ljubljana, zgodnjekrščansko središče (desno risarska rekonstrukcija), 3j4- Ljubljana, severno grobišče, grob 171, 4. Gora nad Polhovim Gradcem. Bron (1, 2, 4) in železo (3). M. = 1 : 2.
hkrati pa tudi začetek obdobja preseljevanja ljudstev, ki ga sprožijo nomadski Huni, ko razbijejo gotsko državo ob Črnem morju. Med leti 370/380 do 400/410 (stopnja Dl) se pojavijo elementi in izročilo kulture Slntana de Mures,-Črnjahovo tudi na Krimu in v Srednji Evropi (Tejral 1988 a).
Analogije za ptujsko železno fibulo so na romunskem ozemlju redkejše, na primer v Sìntani de Mure? (Kovàcs 1912, 319, sl. 98, grob 72). V začetku preseljevanja ljudstev (stopnja Dl) se pojavijo velike železne samostrelne fibule z nazaj zavito nogo tudi v vzhodni Panonski nižini, na ozemlju med zahodnimi Karpati in Donavo. Običajno so zelo slabo ohranjene. Našli so jih v Szentesu (Parducz 1950, 130, t. 1: 6, grob 4; 131, t. 3: 1, grob 10), Kiszomboru (Parducz 1950, 143, t. 48: 19, grob 385), Klarafalvi (Parducz 1950, 159, t. 97: 29, grob 2). Leta 1935 so izkopali v Szentesu takšno fibulo v skeletnem grobu skupaj z novcem Valensa (364-378; Pàrduz, 150, t. 83: 8), v Csongràdu pa v grobu vojščaka, oboroženega s sulico, nožem in ščitom, iz časa okrog leta 400 (Tejral 1988, 227, sl. 2).
Na svebskem ozemlju ob srednjem toku Donave so dvodelne fibule z nazaj zavito nogo zelo redke, kar velja tako za Slovaško (Kolnik 1965, 204-206) kot Moravsko (Peškar 1972, 115-117). Tu namreč prevladujejo v 3. in 4. stoletju enodelne samostrelne fibule z zunanjo tetivo in nazaj zavito nogo, konec 4. in v začetku 5. stoletja pa se uveljavijo domače oblike samostrel-nih fibul s čvrstim nosilcem za iglo (Tejral 1988, 231). Železna fibula iz žganega groba v Bešenovu na Slovaškem se razlikuje od ptujskega primerka po naprej pomaknjeni vzmeti (Kolnik 1961, 228-229, 249, t. 6: 46 b).
Ustrezne primerjave za fibuli iz moškega groba na Ptuju in Čepni nad Zagorjem so znane torej na evropskem jugovzhodu.
Fibuli nista prvi najdbi iz Slovenije s takšnimi analogijami. Najprej je treba omeniti pridatke iz groba 5 na Ptujskem gradu; P. Korošec jih je povezala s tistimi germanskimi skupinami, ki so prišle v Petoviono v 5. stoletju z
Slika 5. Ločni fibuli: 1 - Ptuj, 2 -fr Sv. Lambert pri Pristavi nad Stično. Bron (1, 2) in železo (1). M. = 1 : 1.
vzhoda (1968, 290; t. 1: 1-4). S. Ciglenečki meni, da gre za grob, ki je pripadal manjši nekropoli iz konca 4. ali začetka 5. stoletja, odkriti leta 1987 na severovzhodni strani turnirskega prostora (1993, 511, t. 3: 1 a-d). Med pridatki v sedmih grobovih je bilo več predmetov, ki jih povezujejo z Germani: piramidalni koščen obesek, srebrna pasna spona in glavnika s polkrožnim ročajem (Jevremov, Tomanič-Jevremov, Ciglenečki 1993, 227-228).
Pri preprostem glavniku brez okrasa (ibidem, 225, sl. 2, t. 1: 1, grob 416), ki mu je na Slovenskem oblikovno najbliže glavnik z zvonastim ročajem iz Predjame (Korošec 1982, 90, t. 1: 1), so avtorji opozorili, sledeč Nikitini (1969), na oblikovne vezi s kulturo STntana de Mures,-Černjahovo (Jevremov, Tomanič-Jevremov, Ciglenečki 1993, 227). O njih govorita tudi polkrožni zajedi na prehodu z ročaja v prečko pri drugem, s krožci okrašenem glavniku s Ptujskega gradu (ibidem, 225, t. 1: 1, grob 410). Takšne zajede imajo glavniki na romunskih najdiščih kot STntana de Mure? (Kovàcs 1912, 272, sl. 26, grob 26; 295-296, sl. 59. 5, grob 45; 300, sl. 67: 1, grob 50/1),
Tìrgsor (Diaconu 1965, 57, t. 85: 2, grob 79; 59, t. 91: 2, grob 104; 65; t. 112: 4, grob 181; 69, t. 123: 6, grob 238), Spant,ov (Mitrea, Preda 1966, 20, sl. 11: 1, grob 4; 30, sl. 61: 7, grob 37).
Po mišljenju J. Tejrala moramo iskati za glavnike z zvonastim in polkrožnim držajem (poleg ptujskih je potrebno omeniti še primerek iz Predjame, ki ga je objavila P. Korošec, 1982, 90, t. 1:2) izvor v černjahovski kulturi, kjer se pojavijo med gradivom C3 stopnje, nato pa se v stopnji Dl razširijo prek srednjevropskega vzhoda do Porenja, kjer doživijo v prvi polovici 5. stoletja raznolik oblikovni razvoj (Tejral 1988, 225).
Tudi za piramidalne obeske s Ptujskega gradu (Jevremov, Tomanič-Jevre-mov, Ciglenečki 1993, 227-228, sl. 5, t. 2: 1, grob 415), ki naj bi predstavljali Herkulov ali Donarjev kij, je možen vzhodni vpliv, saj so bili številni primerki najdeni tudi na najdiščih Slntana de Mure?-černjahovske kulture (Werner 1964).
Takšna previdna opredelitev velja tudi za srebrne pasne spone s Ptujskega gradu (Jevremov, Tomanič-Jevremov, Ciglenečki 1993, 226, sl. 5, t. 2: 3, grob 415) in iz Ljubljane (Knific 1993, 252-254, sl. 17 in 18), kljub temu da je že bila nakazana povezanost z Vlaško nižino (Vuga 1985, 244-245), vendar na območju Črnega morja prevladujejo pasne spone s kvadratnim ali pravokotnim okovom (Tejral 1988 a, 16).
Vzhodno izročilo pa nedvomno kažeta dve ločni fibuli. Prva, le 4,0 cm dolga bronasta ulita fibula s polkrožno glavo In rombično nogo, ki jo hrani Pokrajinski muzej na Ptuju, inv. št. 1033 (sl. 5: 1), je znana že dolgo, vendar med ptujskim gradivom brez podrobnih najdiščnih podatkov ni zbujala pozornosti (Mikl-Curk 1976, 22, t. 24:10). Natančneje jo je opredelil šele S. Ciglenečki, ki je opozoril na analogne primerke iz srednjega Podonavja in jo datiral v konec 4. in v prvi desetletji 5. stoletja (1993, 512, t. 1: 7). Zadnji konservatorski poseg, pri katerem so odstranili patino s fibule, je pokazal, da je njena zgornja površina okrašena z nizi vtolčenih pik. Fibula se je zapenjala z železno iglo, od katere se je ohranila le vibasta vzmet.
Ptujska fibula pripada veliki skupini malih srebrnih in bronastih pločevinastih fibul s polkrožno glavo in rombično nogo, ki se pojavijo v kulturah Černjahovo in Slntana de Mure? v zgodnji stopnji C3 (300/310 do 350/360) in ostanejo v modi tudi v pozni C3 stopnji (350/360 do 370/380; Diaconu, 1973; Tejral 1986). V stopnji Dl (370/378 do 400/410) se razširijo s prostranega občrnomorskega ozemlja po Karpatski kotlini, kjer zaznamujejo zgodnje obdobje preseljevanja ljudstev (Kiss 1980, 51514-115, sl. 2; Bierbrauer 1989, 153-154). Njihova najdišča so najpogostejša v barbarskem Potisju in na rimskih2tleh ob srednji Donavi (sl. 6). Tu se vrste v obmejnem pasu in zato njihov pojav povezujejo z vzhodnoqermanskimi federati (Bierbrauer 1989, 153).
Drugo ločno fibulo so našli leta 1994 z iskalcem kovin na pobočju pod Sv. Lambertom pri Pristavi nad Stično. Imela je trikotno glavo s tremi izrastki, od katerih zgornji manjka, in potegnjeno, le nakazano rombično nogo (sl. 5:
Slika 6. Razširjenost malih bronastih ločnih fibul v Karpatski kotlini (po Kiss 1980, 115, sl.
2). S piko v krogu je umeščena fibula s Ptuja, vzporedne črte označujejo območje kulture Černjahovo-Slntana de Mure?, pikčasti niz rimsko mejo na Renu in Donavi.
2). Bronasta fibula je ulita, dolga 6,55 cm, igla manjka. Hrani jo Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. S 2484.
Spada v skupino bronastih fibul, ki so označene po romunskem najdišču kot tip Bratei (Bierbrauer 1989, 142-147, sl. 1, 4). So značilen vzhodnoger-manski nakit, ki se pojavlja na ozemlju černjahovske kulture, v srednjem Podonavju in na Balkanu v prvi polovici in sredini 5. stoletja (sl. 7). Najza-hodnejši je naš primerek, najden na skrajnem zahodu v provinci Saviji, pred skrbno varovanim italskim obrambnim območjem, imenovanim claustra Al-pium Iuliarum. V srednjem Podonavju so prišle v modo pozneje kot majhne fibule s polkrožno glavo in rombično nogo, po novi kronologiji za vzhodno-germanske ženske grobove bi bilo to v stopnji D2, datirani med leta 400/410 do 440/450 (Bierbrauer 1990). Za ta čas so značilni bogati vzhod-nogermanski grobovi (na primer üntersiebenbrunn v Avstriji), v rimski Panoniji se pojavijo novi kulturni elementi, povezani s pogodbeno naselitvijo barbarskih skupin, vsorKarpatsko kotlino pa zaznamuje prisotnost Hunov in drugih nomadskih konjenikov (Tejral 1988, 237-267).
Slika 7. Razširjenost bronastih ločnih fibul tipa Bratei (po Bierbrauer 1989, 147 -149, sl. 4). S piko v krogu je umeščena fibula s Sv. Lamberta pri Pristavi nad Stično, pikčasti niz označuje rimsko mejo na Renu in Donavi.
Ta dogajanja so pustila skromne sledi tudi v Sloveniji. Vzhodnjaško kovinsko ogledalo s Sv. Jakoba nad Potočami pri Kranju, ki pripada priljubljenemu tipu Čmi-Brigetio, je le eno od mnogih, ki so se razširila z alanskimi, hunskimi in vzhodnogermanskimi selitvami v prvi polovici 5. stoletja daleč na zahod (Knific 1993, 523-525, sl. 1). Med lončenino z vglajenim mrežastim okrasom s slovenskih najdišč je potrebno opozoriti na odlomek “starega” vrča iz razvalin poznoantične naselbine na Rifniku pri Šentjurju (Knific 1994, 219, 222, katalog B 6, t. 3: 5; 10: 5), ki ima vse značilnosti “federatske” keramike, kakršno so uporabljali v rimski Panoniji (sl. 8). Med to lončenino so bili enoročajni vrči z vqlaienim okrasom zelo priljubljeni (Tejral 1988, 244).
Slika 8. Rifnik pri Šentjurju. Odlomek lončenega vrča z vglajenim mrežastim okrasom. M. = 1 : 2.
GROB IZ LJUBLJANE
Leta 1964 so izkopali na vrtu Narodnega muzeja v Ljubljani grob mlade ženske. Odkrili so ga pri poskusnem izkopu severno od muzejske stavbe, zgrajene leta 1888 (sl. 9 in 10; Stare 1965). Dobro ohranjeno okostje je ležalo v globini 2,60 m. Vendar to ni prvotna globina pokopa; ko so zidali muzej in urejali vrt, so namreč nasuli na staro hodno površino približno 1 m debel sloj gradbenih odpadkov in prsti. Grobno jamo so izkopali v prod, njene meje so bile vidne za lobanjo in na levi strani okostja; približna dolžina jame 1,75 m, širina 0,75 m. Zasutje groba je bilo zemljeno. Pokojnico so pri pokopu položili na hrbet, z rokama na stegnih (sl. 11 ; cf. antropološko analizo mag. Petre Leben-Seljak). Okostje je shranjeno v osteološkem depoju Narodnega muzeja, škatle 503-505. Smer pokopa JZ (glava) — SV (noge).
Ob lobanji, na prsih, med lopaticama in pod hrbtenico so bile raztresene modre steklene členaste jagode in tri .jantarne, oglato obrušene jagode; hrani jih Narodni muzej, inv. št. R 17375 (sl. 11: 1). Na notranji strani
Slika 9. Ostanki rimske Emone v tlorisu mesta Ljubljane:7 s svetlejšim rastrom so označene naselbina in ceste, s temnejšim grobišča, s piko pa mesto ženskega groba, izkopanega leta 1964 na vrtu Narodnega muzeja.
kolenskega sklepa je ležala enodelna bronasta samostrelna fibula s čvrstim nosilcem igle (Armbrustfibel mit festem Nadelhalter), inv. št. R 15321 (sl. 11: 2), ob zunanji strani pa nekaj drobnih živalskih koščic.
Ljubljanski grob so izkopali na zemljišču, kjer so našli že leta 1885 moški grob s srebrno pasno spono vzhodnjaškega izvora, datiran v čas okoli leta 400 (Vuga 1985, 237-247, sl. 1).
Ženski grob z vrta Narodnega muzeja je objavila V. Stare v Varstvu spomenikov med poročili o zgodnjesrednjeveških najdbah, vendar brez podrobnejše časovne in kulturne opredelitve (Stare 1965). Nato je bil uvrščen med grobove rimske Emone, prav tako le okvirno (Petru 1972, 127, t. 66: 3-6). Ožje sta grob opredelili L. Plesničar in 1. Sivec, ki sta ga datirali v sredino 5. stoletja ali nekaj pozneje (1978, 61). Zgodnejšo časovno opredelitev je predlagal D. Vuga, ki je v grobu najdeno fibulo datiral v drugo polovico 3. in prvo polovico 4. stoletja in jo označil kot “izpeljanko tipa fibul z nazaj zavito nogo, okrašeno z metopastim vzorcem, ki ima neposredne vzporednice na žarnih nekropolah v Očkovu in Šal’i na Slovaškem, na ozemlju torej, ki so ga poleg neidentificiranega prebivalstva naseljevali tudi germanski Kvadi” (Vuga 1985, 245).
Pri tej opredelitvi je sledil T. Kolniku, ki je zagovarjal zgodnjo datacijo cesarskodobnih enodelnih samostrelnih fibul s čvrstim nosilcem igle in je
Slika 10. Ljubljana, vrt Narodnega muzeja. Ženski grob.
njihov pojav datiral v prvo polovico 3. stoletja, njihov razcvet pa v drugo polovico 3. in v 4. stoletje (1965, 216, 235). Za posamezne skupine enodelnih samostrelnih fibul s čvrstim nosilcem igle predlaga M. Schulze pozno datacijo, tako konec 4. in začetek 5. stoletja za fibule skupine 74, v katero je uvrstila poleg obeh slovaških primerkov še fibulo iz Schwechata v Spodnji Avstriji (1977, 51-52), ki je bila pri objavi pripisana Kvadom in datirana v 4. stoletje (Beninger 1940, 728, t. 297: 9).
V to skupino sodi — razlikuje se le po nekoliko drugače oblikovanem nosilcu igle — tudi fibula z vrta Narodnega muzeja (sl. 11: 2; 12, seznam najdišč). Gre za kvaliteten izdelek iz enega kosa, ki ima kratko “latensko” vibasto vzmet z zunanjo tetivo, iz vzmeti izhajajočo iglo, polkrožen lok s šesterokotnim presekom in kratko nogo z odprtim nosilcem za iglo. Lok je razčlenjen s prečnimi pasovi iz trojnih reber, vmesna polja pa so bila okrašena, kakor je se videti na enem mestu, s trikotnimi fasetami. Okrašena je tudi zgornja ploskev noge, plastičen okras sestavljajo fasete, žlebiči in robne zareze. Fibula je dolga 6,45 cm, visoka 3,1 cm.
Slika 11. Ljubljana, vrt Narodnega muzeja. Ženski grob (tloris): 1 — ogrlica iz steklenih in jantarnih jagod, 2 “Sbronasta fibula. M. = 1: 2.
Poleg omenjenih srebrnih in bronastih primerkov uvrščamo v to skupino tudi železni fibuli z moravskega grobišča Kostolec na Hané, žarni grob 358 (Zeman 1961, 144, 206, sl. 67: E) in iz naselbine v Mikulčicah, hiša VII (Peškar 1972, 35, t. 42: 8). Železna je tudi fibula iz Passaua v Nemčiji, označena kot germanska najdba iz 5. stoletja (Fischer 1988, 96, si. 6: 14). Zelo pomembna pa je najdba iz Sladkovičovega na Slovaškem, kjer so našli v delno poškodovanem ženskem skeletnem grobu — skupaj z bronasto iglo v koščenem tulcu, zapestnico iz steklenih jagod in skromnim ostankom roženega glavnika — par bronastih fibul (Kolnik 1980, 163 s, t. 165: A a-f). J. Tejral je najdbo iz Sladkovičovega uvrstil skupaj s fibulama iz naselbinskih objektov v Mikulčicah in Zlechovu (Hruby 1967) v horizont Dl (370/380 do 400/410). O teh in sorodnih samostrelnih fibulah s čvrstim nosilcem igle meni, da so se razvile iz domačih podonavsko-svebskih oblik (Tejral 1988, 228-232, sl. 4: 6, 10; 2-5).
Fibule, kot je primerek z vrta Narodnega muzeja, so našli le v dveh skeletnih grobovih in po obeh najdiščih predlagamo zanje ime Sladkovičovo-Ljubljana (sl. 12; cf. seznam najdišč). Eponimno najdišče Sladkovičovo zastopa svebsko-podonavsko območje v Barbariku, kjer so te fibule najpogostejše. Od tu so jih prinesli čez donavski limes na ozemlje rimskega imperija, do obmejnih utrdb Ala Mova, danes Schwechat, in Batauis, danes Passau. Skrajno najdišče na rimskih tleh je Ljubljana, rimska Emona, ležeča pred utrjenimi julijsko-alpskimi vrati v Italijo, ob glavni cesti, ki je iz Podonavja vodila k Jadranu (CarnuntumgKjaSavaria^SPoetovio — Celeia — Emona —Aquileia).
Ta vez med srednjedonavskim ozemljem in italsko-noriško-panonskim stičiščem ni ne osamljena ne nova. Starejši stik vidimo v bronasti enodelni fibuli s kratko vibasto vzmetjo in nazaj zavito nogo iz ruševinske plasti na prostoru zgodnjekrščanskega središča v Ljubljani (Plesničar, Sivec 1978, 61, t. 2: 4; avtorici omenjata^ tudi analogni primerek, ki so ga našli v emonski naselbinski plasti pri Šumiju). Fibula iz zgodnjekrščanskega središča je nekoliko deformirana (sl. 4: 2), zato so že pri objavi rekonstruirali njeno prvotno podobo (sl. 4: 2, desno; Sivec 1983, 60, t. 19: 11). Velikost fibule je 5,85 X 2,85 cm, prvotno je bila dolga 5,6 cm in visoka 1,6 cm. Hrani jo Mestni muzej v Ljubljani, inv. št. M 291. Fibula je klasičen primer enodelnih fibul z ozko, nazaj zavito nogo, ki prevladujejo na Moravskem od zgodnjega
3.	in še v 4. stoletju (Peškar 1972, 110-112). Lok ljubljanskega primerka je razčlenjen na zunanji površini z ozkimi vzdolžnimi fasetami, zaradi katerih je sicer polkrožni presek loka oglato oblikovan; takšni sta tudi fibuli iz Bučovic in Jablonanyja, kiju I. Peškar omenja med starejšimi primerki (1972, 111, t. 21: 2, 4). Na nogi in loku ljubljanske fibule si sledijo simetrično postavljene robne zareze (sl. 4: 2), kakršne so vidne tudi na slabše ohranjeni fibuli iz moravskih Švabenic (Peškar 1972, 46, t. 32: 3).
Na Slovaškem so v tem času zelo pogoste enodelne fibule, katerih vzmet je oblikovana kot pri ljubljanski, vendar imajo namesto nazaj zavite polno nogo s čvrstim nosilcem igle. Takšna noga je značilna za tip Sladkovičovo-Ljubljana (Schulze, skupina 74), ima jo tudi bronasta fibula z Gore nad Polhovim Gradcem (sl. 4: 4), ki je po kvalitetni izdelavi zelo podobna fibuli z vrta Narodnega muzeja. Našli so jo kot sporadično najdbo na zemljišču poznoantične višinske naselbine (Slabe 1982-1983, 68, sl. 4: 1; Ciglenečki 1994, 245, t. 11: 4). Njen ploščati lok je na robovih okrašen z nizom trikotnikov, po sredini poteka cikcakasta črta (sl. 4: 4). Fibula je dolga 7,2 cm, visoka 2,2 cm; hranijo Narodni muzej, inv. št. R 16618.
Slika 12. Karta razprostranjenosti fibul tipa Sladkovičovo-Ljubljana (Schulze, skupina 74).
Seznam najdišč: 1. Ljubljana, vrt Narodnega muzeja, Slovenija (Stare 1965); 2. Schwechat, Avstrija (Beninger 1940, 728, t. 297: 9); 3. Passau, Nemčija (Fischer 1988, 96, sl. 6: 14); 4. Očkov, Slovaška (Kolnik 1956, 260, sl. 9: 12); 5. Šal’a, Slovaška (Kolnik 1964, 422, sl. 6: 10); 6. Sladkovičovo, Slovaška (Kolnik 1980, 163-164, t. 165: A a, b) 7. Kostelec na Hané, Češka (Zeman 1961, 144, sl. 67: E a);
8.	Mikulčice, Češka (Peškar 1972, 35, t. 42: 8); 9. Zlechov, Češka (Tejral 1988, 230-231, sl. 4: 6).

Čeprav so na Slovaškem takšne fibule številne in izčrpno obravnavane, za polhograjsko med njimi ne najdemo popolne primerjave. Celoten sklop enodelnih fibul s čvrstim nosilcem igle ima I. Kolnik za derivate fibul z nazaj zavito nogo iz druge polovice 3. in iz 4. stoletja in jih deli na dve skupini; v drugi so zbrani polhograjski precej podobne okrasne zaponke, nekatere imajo na ploščatem loku celo valovito potekajočo linijo, vendar je njihova noga nekoliko drugače oblikovana (1965, 214-216, sl. 15: 10, 12). Podobno je z moravskimi fibulami: najštevilnejše so tiste, ki so oblikovno sicer zelo blizu polhograjski, pojavlja se celo cikcakasta črta na ploščatem loku, toda njihova noga je koničasta (Peškar 1972 118-120, sl. 35: 27), medtem ko so okrasne zaponke z bolj podobno nogo, takšno, kot jo ima fibula z vrta Narodnega muzeja, manj številne; datirane so v zadnjo tretjino 3. do konca
4.	stoletja (Peškar, 122-125, t. 36: 27; 42:5, 6). V zvezi s fibulo z Gore nad Polhovim Gradcem pa je potrebno omeniti — zaradi podobno oblikovane noge — tudi par srebrnih enodelnih fibul z “latensko” vibasto vzmetjo iz Mödlinga v Avstriji. Grob, v katerem sta bili odkriti v svebsko-donavski tradiciji narejeni fibuli, je zaradi nomadskega kovinskega ogledala postavljen v hunski čas, v prvo polovico 5. stoletja (Tejral 1988, 249, sl. 16: 1-11). Glede najmlajših moravskih primerkov in fibul iz Mödlinga bi bila sprejemljiva datacija za polhograjsko fibulo konec 4. in prva polovica 5. stoletja.
Na koncu omenimo še skeletni grob 171 iz severne rimske nekropole v Ljubljani, v katerem so našli poleg železnega noža in obročka tudi železno dvodelno samostrelno fibulo s čvrstim nosilcem igle (sl. 4: 3; Plesničar-Gec 1972, 40-41, t. 48: 3). Njena vzmet je srednje dolga, notranja tetiva se skoraj dotika vzmeti, polkrožni lok ima rombični presek, noga se proti zaključku rahlo zožuje. Fibula je dolga 6,8 cm in visoka 2,5 cm. Hrani jo Mestni muzej v Ljubljani, inv. št. G 3475.
Najbližje primerjave zanjo najdemo med fibulami 12. skupine po M. Schulze, ki so bile sredi 4. stoletja značilne za ozemlja ob srednji Donavi; med bronastimi sta tudi železni fibuli, prva z najdišča Hradište pri Zävistu na Češkem, druga iz Deutschkreutza v Avstriji (1977, 20). To opredelitev je dopolnil J. Tejral, ki trdi, da so nosili velike železne samostrelne fibule v srednjem Podonavju še v najzgodnejšem obdobju preseljevanja ljudstev, torej konec 4. in v začetku 5. stoletja (Tejral 1988, 225-232).
Ugotovimo lahko, da tudi fibula iz emonskega groba 171 krepi domnevo o barbarskih vplivih s severa na jugovzhodno-predalpski prostor. Prav tako se z njo ujema opredelitev ogrlice iz ženskega groba z vrta Narodnega muzeja (sl. 11: 1). Ogrlica ima tako za steklene (skupina 10: 91) kot jantarne jagode (skupina 39: 407) številne primerjave v srednjeevropskem Bar-bariku (Tempelmann-M^czyriska 1985, 33-35, 70-72).
ANTIQÜI BARBARI
V stoletju med letom 375, ko Huni vdrejo v gotsko državo ob Črnem morju, in letom 476, ko propade Zahodno rimsko cesarstvo, se ni spreminjala le poselitev v Germaniji in Barbariku, ampak tudi v rimskih provincah. S
stalnim dotokom barbarsko-germanskih priseljencev sta postajali tudi provinci Pannonia II in Savia vedno bolj barbarski deželi, nasprotno pa je ostal venetsko-istrski prostor po mnenju zgodovinarjev trdno usidran v rimskem svetu in se v etničnem in kulturnem pogledu ni preoblikoval (Šašel 1979; Castritius 1994).
Takšno podobo so za Slovenijo kazali tudi arheološki podatki. Čeprav so se le redko našli med poznoantičnim gradivom tuji predmeti, jih je bilo vseeno nekaj, ki so že zbudili pozornost. Sele s ponovnim pregledom gradiva smo ugotovili, da je v Sloveniji najdb iz zgodnjega obdobja preseljevanja ljudstev vendarle več. Na podlagi teh najdb je celo mogoče govoriti o dveh območjih, s katerih predmeti in njihovi nosilci prihajajo.
Sklop najdb okrog ptujskega groba povezujemo z vzhodnoevropsko kulturo Černjahovo-STntana de Mure§, katere glavni oblikovalci so bili Zahodni in Vzhodni Goti. Oboji so bili vpleteni v zgodovinsko dogajanje na našem ozemlju v zadnjih desetletjih 4. in v 5. stoletju (Bratož 1988, 489-491). Na drugi strani pa so najdbe, sorodne onim z vrta Narodnega muzeja v Ljubljani, povezane s srednjim Podonavjem in svebskim ljudstvom. Po njih naj bi provinco Savio, ki sojo bili naselili, imenovali Suavia (Castritius 1994).
Zgodnje barbarsko-germanske priseljence označujemo zaradi razlikovanja od poznejših osvajalcev Italije kot “stare barbare”, antiqui barbari (in ne v smislu Castritiusove razlage, ki je pri Kasiodorju omenjeno skupino “antiqui barbari” izenačil z obdonavskimi Svebi; Castritius 1994, 111-145). Opozoriti želimo tudi na možnost, ki jo dopuščajo najdbe s Čepne nad Zagorjem in iz Predjame, da so julijsko-alpsko obrambno območje na severovzhodni meji Italije varovali tudi barbarski najemniki. Na vprašanje, kako intenzivno so pronicali stari barbari med rimsko prebivalstvo, bo lahko odgovorila le arheologija, ki spoznava tudi življenjski vsakdan in skrite podrobnosti, ki so jih antični zapisi zamolčali.
OPOMBA
* Risbe (sl. 1, 3-9, 11, 12) so delo Dragice Knific Lunder (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana), fotografirala sta Blagoje Jevremov (sl. 2) in Vesna Bučič (sl. 10). Gradivo in dokumentacijo so nama dale na razpolago kolegice dr. Janka Istenič in dr. Vida Stare iz Narodnega muzeja ter mag. Irena Sivec iz Mestnega muzeja v Ljubljani. Nemški povzetek je skrbno pregledal dr. Dragan Božič (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Vsem se najlepše zahvaljujeva. — Literatura je navedena po navodilih v Arheološkem vestniku 43, 1992, 223-228.
LITERATURA
ALMGREN, O. 1897, Studien über nordeuropäische Fibelformen. —Stockholm.
BENINGER, E. 1940, Die Quaden. — V: Vorgeschichte der deutschen Stämme II, Westgermanen, 669-743, Leipzig, Berlin.
BIERBRAUER, V. 1989, Bronzene Bügelfibeln des 5. Jahrhunderts aus Südosteuropa. — Jschr. mitteldt. Vorgesch. 72, 141-160.
BIERBRAUER, V. 1990, Das Frauengrab von Casteibolognese in der Romagna (Italien). Zur chronologischen, ethnischen und historischen Auswertbarkeit des ostgermanischen Fundstoffes des 5. Jahrhunderts in Südosteuropa und Italien. — Jb. Röm. Germ. Zentmus. 37, 541-592. BIERBRAUER, V. 1994, Archäologie und Geschichte der Goten vom 1.-7. Jahrhundert. — Frühmittelalterliche Studien 28, 51-171, Berlin, New York.
BCIDJA, M. 1979, Kovinske zapestnice v rimskih grobovih Slovenije. — Arh. uest. 30, 243-249. CASTRITICJS, H. 1994, Barbari — antiqui barbari. K poselitveni zgodovini jugovzhodnega Norika in južne Panonije v pozni antiki (od konca 4. do srede 6. stoletja). — Zgod. čas. 48, 137-147. _
CIGLENEČKI, S. 1993, Arheološki sledovi zatona antične Petovione. — V: Ptujski arheološki zbornik, 505-517, Ptuj.
DIACONO!, G. 1965, Tirgßor, necropola din secolele lll-IV e. n. — Biblioteca de arheologie 8, Bucarest.
DIACONCI, G. 1971, über die Fibel mit umgeschlagenem Fuß in Dazien. — Dacia 15, 239-267, Bucarest.
D1ACONÜ, G. 1973, über die Fibel mit halbkreisförmiger Kopfplatte und rautenförmigem Fuß aus Dazien. — Dacia 17, 257-275, Bucarest.
DÜLAR, A. 1979, Rimske koščene igle iz Slovenije. — Arh. uest. 30, 278-290.
FISCHER, T. 1988, Passau im 5. Jahrhundert. — V: Die Völkerwanderungszeit im Karpaten-becken, 89-104, Nürnberg.
H RUB?, V. 1967, Sidlište z pozdni doby rimske ve Zlechove. —Arch, rozhl. 19, 643-658. IONITA, 1 1992, Die Fibeln mit umgeschlagenem Fuß in der Slntana-de-Mure?— Černjachov-Kultur. - V: Peregrinano Gothica III, üniversitetes Oldsaksamlings Skifer 14, 77-90, Oslo. JEVREMOV, B. 1977, Ptuj, Rabelčja vas. — Var. sporn. 21, 247-251.
JEVREMOV, B. 1979, Ptuj. JI Var. spom. 22, 292-300.
JEVREMOV, B. 1981, Obrtniška dejavnost na območju rimskega Poetovia. — Ptuj.
JEVREMOV, B. 1983, Ptuj. — Var. spom. 25, 231-235.
JEVREMOV, B., TOMANIČ-JEVREMOV, M. in S. CIGLENEČKI, 1993, Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu. — Arh. uest. 44, 223-231.
KISS, A. 1980, Germanische Funde von Szabadbattyàn aus dem 5. Jahrhundert. — Alba Regia 18, 105-132, Székesfehérvàr.
KLEMENC, J. in B. SARIA, 1936, Archaeologische Karte uon Jugoslauien: Blatt Ptuj. — Beograd, Zagreb.
KNIFIC, T. 1993, Hunski sledovi v Sloveniji? — V: Ptujski arheološki zbornik, 521-542, Ptuj. KNIFIC, T. 1994, Vranje near Sevnica: A Late Roman Settlement in the Light of Certain Pottery Finds.— Arh. uest. 45, 211-225.
KOLNIK, T. 1956, Popolnicové pohrebisko z miadšej doby rimskej a počiatku doby st’ahovania narodov v Očkove pri Piešt’anoch. — Stou. arch. 4, 233-300.
KOLNIK, T. 1961, Pohrebisko v Bešenove. — Slou. arch. 9, 219-300.
KOLNIK, T. 1964, Honosné spony miadšej doby rimskej vo svetle nàlezov z juhozàpadného Slovenska. — Slou. arch. 12, 409-446.
KOLNIK, T. 1965, K typológii a chronolögii niektorych spön z miadšej doby rimskej na juhozépadnom Slovenskufi- Slou. arch. 13, 183-236.
KOLNIK, T. 1980, Römerzeitliche Gräberfelder in der Slowakai. — Archaeologica Slovaca-Fontes 14, Bratislava.
KOROŠEC, P. 1968, Elementi obdobja preseljevanja narodov na nekropoli na Ptujskem gradu. — Arh. uest. 19, 287-292.
KOROŠEC, P. 1980, Skeletni grob z bloka B-I1I v Ptuju in materialna kultura tega obdobja. — Arh. uest. 31,38-54.
KOROŠEC, P. 1982, Predjama konec 4. do sredine 5. stoletja.il- Arh. uest. 33, 84-104. KOVÀCS, I. 1912, A marosszentannai népvàndorlàskori temetö. — Dolgozatok az Erdély Nemzeti Muzeum 3, 250-367, Kolozsvàr.
KÜJÜNDZlC, Z. 1982, Poetouijske nekropole. — Kat. in mongr. 20.
MIKL-CÜRK, I. 1976, Poetouio 1. — Kat. in monogr. 13.
MIKL-CÜRK, I. 1978, Poetovio v pozni antiki. — Arh. uest. 29, 405-411.
MIKL-CÜRK, I. in I. TUŠEK, 1985, O središču Poetovione. — Arh. uest. 36, 285-306.
MITREA, B. in C. PREDA, 1966, Hecropole din secolul al /V,ea e.n. in Muntenia. — Biblioteca de arheologie 10, Bucuresti.
NIKITINA, G. F. 1969, Grebeny černjahovskoj kul’tury. — Sou. arh. 1969/1, 147-159. PÄRDÜ£Z, M. 1950, Denkmäler der Sarmatenzeit Ungarns HIM- Arch. Hung. 30.
PEŠKAR, I. 1972, Fibeln aus der römischen Kaiserzeit in Mähren, Praha.
PETRU, Š. 1972, Emonske nekropole, odkrite med leti 1635-1960. — Kat. in. mongr. 7.
PETRU, _S. in P. PETRU 1978, Heuiodunum (Drnovo pri Krškem). — Kat. in monogr. 15. PLESN1ČAR-GEC, L. 1972, Seuerno emonsko grobišče. — Kat. in monogr. 8.
PLESNIČAR, L. in 1. SIVEC 1978, Emona at the Begining of Great Migration Period. — V: Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini, 59-64, Novi Sad.
SAGADIN, M. 1979, Antične spone in garniture v Sloveniji. — Arh. vest 30, 294-327. SCHULZE, M. 1977, Die spätkaiserzeitlichen Armbrustfibeln mit festem Nadelhalter (Gruppe Almgren VI, 2). —Antiquitas (Reihe 3) 19, Bonn.
SIVEC, I. 1983, Kovinski in koščeni predmeti. — V: L. Plesničar-Gec, Starokrščanski center u Emoni, Kat. in monogr. 21, 60-65.
SLABE, M. 1982-1983, Versuch einer Darstellung der Besidlung des Talkessels von Ljubljana. —, Arch. lug. 22-23, 63-69.
STARE, V. 1965, Ljubljana. — Var. sporn. 9, 198-119.
SASEL, J. 1979, Antiqui Barbari. Zur Besiedlungsgeschichte Ostnoricums und Pannoniens im 5. und 6. Jahrhundert nach den Schriftquellen. — V: Von der Spätantike zum frühen Mittelater, Vorträge und Forschungen 25, 125-139, Sigmaringen. —r Ponatis: Jaroslav Šašel, Opera se-lecta, Ljubljana 1992, 746-760.
TEJRAL, J. 1988, Zur Chronologie der frühen Völkerwanderungszeit im mittleren Donauraum. — Arch. Austr. 72, 223-304.
TEJRAL, J. 1988 a, Zur Chronologie und Deutung der südöstlichen Kulturelemente in der frühen Völkerwanderungzeit Mitteleuropas. — V: Die Völkerwanderungszeit im Karpatenbecken, 11 -46, Nürnberg.
TEMPELMANN-M’ACZYNSKA, M. 1985, Die Perlen der römischen Kaiserzeit und der frühen phase der Völkerwanderungszeit im mitteleuropäischen Barbaricum. — Röm. Germ. Forsch. 43. TOMANIČ-JEVREMOV, M. in B. JEVREMOV 1983, Nakit skozi arheološka obdobja.ts- Ptuj. URLEB, M. 1975, Gradišče na Čepni. — V: Arheološka najdišča Slovenije, 153.
VUGA, D. 1985, Moški grob / 1885 z vrta Narodnega muzeja v Ljubljani. — Arh. vest. 36, 237-254.
WERNER, J. 1964, Herkuleskeule und Donar-Amulett. — Jb. Röm. Germ. Zentmus. 11, 176-197. ZEMAN, J. 1961, Severni Morava v mladši dob rimské. — Monumenta archaeologica 9, Praha.
ERSTE ANZEICHEN DER GROßEN VÖLKERWANDERUNG IN SLOWENIEN
ZUSAMMENFASSUNG
In letzter Zeit beschäftigen sich Archäologen (Ciglenečki 1993; Jevremov, To-manič-Jevremov, Ciglenečki 1993; Knific 1993) und Historiker (Castritius 1994) viel mit der frühen Phase der Völkerwanderung in Slowenien. Die beiden Autoren tragen nochmals zu dieser Thematik bei, und zwar an Hand zweier vor einigen Jahren in Ptuj und Ljubljana entdeckten Gräber (sieh auch die anthropologische Analyse von Mag. Petra Leben-Seljak in diesem Heft von “Ptujski zbornik”).
Das Männerskelettgrab aus Ptuj (Abb. 1-3) wurde im Jahre 1976 in der Schicht von römischen Häusertrümmern aus der Mitte des 4. Jahrhunderts entdeckt. Im Grab befand sich eine eiserne zweigliedrige Armbrustfibel mjt umgeschlagenem Fuß, die man in Slowenien nur mit der Bronzefibel von der Čepna oberhalb von Zagorje (Abb. 4:1) vergleichen kann. Die besten Analogien für die letztgenannte Fibel findet man in den Nekropolen in Rumänien, z. B. in Sultana de Mures (Koväcs 1912), Tirg$or (Diaconu 1965), Spantov und Independenfa (Mitrea, Preda 1966). Die Fibeln werden als “gotischer Typ” bezeichnet und im Rahmen der Sultana de Mure$-Kultur in die zweite Hälfte des 3. Jahrhunderts und in das 4. Jahrhundert datiert (Diaconu 1971; lonita 1992). Analogien für die Eisenfibel aus Ptuj sind seltener, am Ende des 4. und zu Beginn des 5. Jahrhunderts erscheinen sie in der Östlichen Pannonischen Tiefebene, z. B. in Szentes, Kiszombor und Klärafalva (Pärducz 1950).
Die östliche Tradition ist an den Fibeln aus Ptuj und von der Čepna oberhalb von Zagorje leicht zu erkennen. In Slowenien wird sie auch den Beigaben aus dem Grab 5 vom Ptujer Schloßberg beigemessen (Korošec 1968). Dieses Grab gehörte zu einer kleineren Nekropole, die im Jahre 1987 ausgegraben worden war; unter den Funden in sieben Gräbern fand man mehrere Gegenstände, die in Verbindung mit den Germanen gebracht werden können, z. B. ein pyramidaler, aus Bein angefertigter Anhänger, eine silberne Gürtelschnalle und zwei Kämme mit halbkreisförmigem Griff (Jevremov, Tomanič-Jevremov, Ciglenečki 1993).
Diesen beiden Kämmen kommen zwei Exemplare aus Predjama (Korošec 1982) am nächsten. Erkenntlich sind formelle Verknüpfungen mit der Sultana de Mures-Kultur, dafür sprechen auch die beiden halbkreisförmigen Einbuchtungen am Übergang vom halbkreisförmigen Griff zum Querteil am verzierten Kamm vom Ptujer Schloßberg. Derartige Einbuchtungen haben z. B. auch Kämme aus den Fundorten STntana de Mures, Tirgsor und Spantov. Auch bei pyramidalen Anhängern, die Herkules- oder Donarskeule darstellen dürften, könnte man östliche Einflüsse feststellen, denn zahlreiche Anhänger wurden auf den Fundorten der Černjahovo- Sln-tana de Mures-Kultur gefunden (Werner 1964). Dasselbe gilt für silberne Gürtelschnallen mit ovalem Beschlag aus Ptuj und Ljubljana (Vuga 1985, Knific 1993), obwohl im Schwarzmeergebiet überwiegend Gürtelschnallen mit quadratischem und rechteckigem Beschlag gefunden wurden (Tejral 1988 a).
Östliche Überlieferung zeigen zweifelsohne auch die beiden in Bronze gegossenen Bogenfibeln. Die Ptujer Bronzefibel mit halbrundem Kopf und rhombischer Fußplatte (Abb. 5:1) gehört zu der großen Gruppe von kleineren Silber- und Bronzeblechfibeln, die in der Černjahovo- und STntana de Mures-Kultur in der ersten Hälfte des 4. Jahrhunderts in Erscheinung treten (Diaconu 1973; Tejral 1986). Am Ende des 4. Jahrhunderts verbreiten sich derartige Fibeln vom Schwarzmeergebiet
über das Karpatenbecken (Kiss 1980). Am häufigsten erscheinen sie im barbarischen Theißgebiet und auf römischem Boden im mittleren Donauraum (Abb. 6). Im Grenzgebiet werden sie mit ostgermanischen Föderaten in Verbindung gebracht.
Die zweite Bogenfibel wurde im Jahre 1994 auf dem Bergabhang unterhalb von Sv. Lambert bei Pristava nad Stično gefunden (Abb. 5:2). Sie gehört zur Gruppe von Bronzefibeln vom Typ Bratei (Bierbauer 1989), die für den ostgermanischen Schmuck charakteristisch sind. Sie erscheinen auf dem Territorium der Černja-hovo-Kultur, im mittleren Donauraum und auf dem Balkan in der ersten Hälfte und Mitte des 5. Jahrhunderts (Abb. 7). Die am weitesten nach Westen vorgedrungene Fibel vom Sv. Lambert wurde im äußersten Westen der Provinz Savia gefunden, vor dem sorgfältig beschützten italischen Verteidigungsgebiet, genannt claustra Alpium luliarum. Im mittleren Donauraum kamen sie später als kleine Fibeln mit halbrundem Kopf und rhombischer Fußplatte in Mode, vermutlich vom zweiten Jahrzehnten bis zur Mitte des 5. Jahrhunderts. Charakteristisch für diesen Zeitabschnitt sind reiche ostgermanische Gräber; im römischen Pannonien treten neue kulturelle Elemente in Erscheinung, verknüpft mit vertragsmäßiger Ansiedlung der barbarischen Gruppen, während das gesamte Karpatenbecken durch die Anwesenheit der Hunnen und anderer nomadischen Reiter gekennzeichnet wurde (Tejral 1988).
Diese Ereignisse hinterließen auch in Slowenien spärliche Spuren. Der aus dem Osten stammende Metallspiegel vom Sv. Jakob oberhalb von Potoče bei Kranj ist nur einer von vielen, die durch Wanderungen in der ersten Hälfte des 5. Jahrhunderts weit nach Westen kamen (Knific 1993). Unter dem Tongeschirr mit geglätteter, netzförmiger Verzierung aus slowenischen Fundorten zeigt das Fragment eines Kruges aus den Ruinen der spätantiken Höhensiedlung auf dem Rifnik bei Šentjur (Abb. 8; Knific 1994) alle Merkmale der “föderatischen” Keramik, die in römischen Pannonien gebraucht wurde (Tejral 1988).
Im Jahre 1964 war im Garten des Nationalmuseums in Ljubljana das Grab einer jungen Frau ausgegraben worden (Abb. 9-11; Stare 1965). Darin fand man eine Halskette (Abb. 11:1) und eine eingliedrige bronzene Armbrustfibel mit festem Nadelhalter (Abb. 11:2). Für die Halskette mit Perlen aus Glas (Gruppe 10:91) und aus Bernstein (Gruppe 39: 407) gibt es zahlreiche Vergleiche im mitteleuropäischen Barbaricum (Tempelmann- Mgczyriska 1985). Für die Fibel werden Parallelen zu Očkov und Šal’a angeführt (Vuga 1985). M. Schulze (1977) gab noch die Fibel aus Schwechat in Niederösterreich dazu, und formierte die Gruppe 74, zu der auch die Fibel aus dem Garten des Nationalmuseums in Ljubljana gehört (Abb. 11:2; 12, Fundortliste).
Neben den erwähnten silbernen und bronzenen Exemplaren gehören zu dieser Gruppe auch zwei Eisenfibeln, und zwar aus dem mährischen Gräberfeld Kostelec na Hané, Urnengrab 358 (Zeman 1961), und aus der Siedlung in Mikulčice, Haus VII (Peskar 1972). Aus Eisen ist auch die Fibel aus Passau in Deutschland, bezeichnet als germanischer Fund aus dem 5. Jahrhundert (Fischer 1988). Besonders bedeutsam ist auch der Fund aus Sladkovičovo in der élowakei, wo man in einem zum Teil beschädigten Frauenskelettgrab ein Paar Bronzefibeln fand (Kolnik 1980). J. Tejral datierte den Fund aus Sladkovičovo ans Ende des 4. und an den Anfang des 5. Jahrhunderts. Er ist der Meinung, daß sich diese und ihnen ähnliche Armbrustfibeln mit festem Nadelhalter aus heimischen, donauländisch-suebischen Formen entwickelt haben (Tejral 1988).
Fibeln, wie jene aus dem Garten des Nationalmuseums in Ljubljana, wurden nur in zwei Skelettgräbern gefunden, deshalb schlagen wir vor, daß man ihnen, den beiden Fundorten nach, den Namen Siadkovičovo-Ljubljana gibt (Abb. 12; Fun-
dortliste). Der eponyme Fundort Slädkovicovo repräsentiert das suebisch-donauländische Gebiet in Barbaricum, wo die Fibeln am häufigsten in Erscheinung treten. Von hier brachte man sie über den Donau-Limes auf das Territorium des römischen Imperiums, bis zu den Grenzbefestigungen Ala Nova (heute Schwechat) und Batavis (Passau). Der entlegenste Fundort auf dem römischen Boden ist Emona (Ljubljana), das vor dem befestigten Tor (Julische Alpen) nach Italien lag, an der Hauptstraße, die vom Donauraum zur Adria führte (Carnuntum-Sauaria-Celeia-Emona-Aquileia).
Diese Verbindung zwischen dem mittleren Donauraum und dem italisch-norisch-pannonischen Berührungspunkt ist weder einzelstehend noch neu. Einen älteren Berührungspunkt stellt die eingliedrige Bronzefibel mit umgeschlagenem Fuß aus der Trümmerschicht auf der Stelle des frühchristlichen Zentrums in Ljubljana (Abb. 4:2; Plesničar, Sivec 1978) dar, die als klassisches Beispiel für eingliedrige Bronzefibeln mit schmalem umgeschlagenem Fuß dient, die in Mähren seit dem frühen 3. und noch im 4. Jahrhundert dominieren, und deren ausgezeichnete Analogien man in Bučovice, Jablonany und Sväbenice finden kann (Peškar 1972).
In der Slowakei findet man zu dieser Zeit sehr häufig eingliedrige Fibeln mit der “Latène-Spirale”, jedoch haben sie anstatt des umgeschlagenen Fußes einen festen Nadelhalter. Solch ein Fuß ist kennzeichnend für den Typ Slädkovicovo- Ljubljana (Schulze, Gruppe 74), einen derartigen Fuß hat auch die Bronzefibel aus der spätantiken Höhensiedlung auf der Gora oberhalb von Polhov Gradec (Abb. 4:4; Slabe 1982-1983). Obwohl in der Slowakei solche Fibeln zahlreich vertreten und ausführlich durchforscht sind, können wir unter ihnen keinen vollständigen Vergleich für die Fibel aus Polhov Gradec finden. In bezug auf die jüngsten mährischen Exemplare (Peškami 972) und die beiden Fibeln aus Mödling (Tejral 1988) könnte man sie ans Ende des 4. und in die erste Hälfte des 5. Jahrhunderts datieren.
Im Skelettgrab 171 aus der römischen Nekropole in Ljubljana wurde eine zweigliedrige Armbrustfibel mit festem Nadelhalter gefunden (Abb. 4:3; Plesnicar-Gec 1972). Die am nächsten stehenden Vergleiche findet man unter den Fibeln der 12. Gruppe, die in die erste Hälfte des 4. Jahrhunderts datiert wurden und für den mittleren Donauraum typisch sind (Schulze 1977). Große Armbrustfibeln aus Eisen findet man hier noch am Ende des 4. und zu Beginn des 5. Jahrhunderts (Tejral 1988). Auch die Fibel aus dem Grab 171 in Ljubljana bekräftigt die Vermutung über die barbarischen Einflüssen aus dem Norden in den südöstlichen Voralpenraum.
Im Jahrhundert zwischen 375, als die Hunnen in den gotischen Staat am Schwarzen Meer eingedrungen waren, und 476, als das weströmische Kaiserreich unterging, veränderte sich nicht nur die Besiedlung in Germania libera und in Barbaricum, sondern auch in den römischen Provinzen. Mit anhaltendem Zufluß der barbarisch-germanischen Einwanderer wurden auch die Provinzen Pannonia II und Savia immer mehr zu barbarischen Ländern, im Gegensatz dazu blieb der venetisch-istrische Raum, der Meinung von Historikern nach, fest in der römischen Welt verankert und wandelte sich in ethnischer und kultureller Hinsicht nicht um (Šašel 1979, Castritius 1994).
Die nochmalige Besichtigung des archäologischen Materials zeigte, daß es in Slowenien allerdings mehr Funde aus der frühen Phase der Völkerwanderung gibt als gedacht, und daß man sogar von zwei Gebieten sprechen kann, aus denen die Gegenstände und deren Träger kommen.
Die Funde aus dem Ptujer Grab und verwandte werden in Zusammenhang mit der osteuropäischen Čemjahovo-Slntana de Mure$-Kultur gebracht, deren Hauptgestalter die West- und Ostgoten waren. Die beiden Völker wurden ins geschichtliche
Geschehen auf unserem Gebiet am Ende des 4. und in der ersten Hälfte des 5. Jahrhunderts einbezogen. Auf der anderen Seite sind aber die Funde, verwandt mit denen aus dem Garten des Nationalmuseums in Ljubljana, mit dem mittleren Donauraum und den Sueben verknüpft, die nach einer neuen historischen These, sogar den Namen der Provinz Savia in Suauia umbenannt haben sollen (Castritius 1994). Die Funde von der Čepna oberhalb Zagorje und aus Predjama lassen die Möglichkeit zu, daß das Julische-Alpen-Verteidigungsgebiet an der nordöstlichen Grenze Italiens auch von barbarischen Söldnern bewacht wurde. Auf die Frage, wie intensiv die alten Barbaren unter die römische Bevölkerung eindrangen, wird nur die Archäologie eine Antwort geben können, denn nur sie kennt den Lebensalltag und die verborgenen Einzelheiten, die in den antiken historisch-literarischen Quellen verschwiegen wurden.

PETRA
LEBEN-SELJAK
ANTROPOLOŠKA ANALIZA DVEH POZNOANTIČNIH SKELETOV IZ LJUBLJANE IN S PTUJA
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 904(497.12 Ljubljana, Ptuj)
PETRA LEBEN-SELJAK,
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Večna pot 111, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Članek predstavlja demografsko in antropometrično analizo dveh pozno-antičnih skeletov. Prvo okostje je bilo izkopano leta 1964 na vrtu Narodnega muzeja v Ljubljani in pripada ženski, stari 20 let. Drugo okostje je bilo izkopano na Ptuju leta 1976 in pripada moškemu, staremu 23-25 let. Tipološka in primerjalna analiza zaradi slabe ohranjenosti lobanj in pomanjkanja primerjalnega materiala nista mogoči.
ABSTRACT
The article presents a demographic and an anthropological analysis of two late antique skeletons. The first skeleton was dug out in 1964 in the garden of the National Gallery in Ljubljana and belongs to a 20 years old woman. The second one was dug out in Ptuj in 1976 and it belongs to a 23-25 years old man. A typological and comparative analysis cannot be carried out because of the badly preserved skulls and the lack of comparative data
ÜVOD
Na prošnjo dr. Timoteja Knifica iz Narodnega muzeja v Ljubljani sem izdelala antropološko analizo dveh poznoantičnih skeletov. Sodeč po pridatkih, okostji ne pripadata avtohtoni populaciji, ampak “barbarskim” doseljencem. Prvo okostje je bilo izkopano na vrtu Narodnega muzeja v Ljubljani leta 1964. Skelet je bil razmeroma dobro ohranjen, očiščen in rekonstruiran. Drugo okostje je bilo izkopano na Ptuju leta 1976. Lobanja je bila ob izkopu delno uničena, medtem ko je bil postkranialni skelet dobro ohranjen.
Antropološko analizo sem izdelala po standardnih metodah. Pri določanju spola sem se ravnala po mednarodno sprejetih priporočilih (STEELE 1976, Reccomendations 1980). Pri določanju starosti sem upoštevala endokrani-alno obliteracijo lobanjskih šivov (ACSÀDI, NEMESKERI 1970), stanje ex-tremitas sternalis ključnice (SZILVASSY 1980), čas zakostenitve sinhondroz na različnih delih skeleta (KROGMAN, ISCAN 1986) ter abrazijo zobovja (BROTHWELL 1972). Pri meritvah sem upoštevala Martinove merein indekse (MARTIN, SALLER 1957) ter frontomandibularni indeks po Škerlju (ŠKERLJ, DOLINAR 1950). Izračunala sem verjetno telesno višino po Ma-nouvrierjevi metodi ter biakromialno širino ramen (PIONTEK 1979). Pri analizi sem upoštevala tudi epigenetske znake (HAÜSER, DE STEFANO 1989).
SKELET Z VRTA NARODNEGA MCIZEJA V LJUBLJANI
Spol: ženska, stopnja seksualizacije -1.1.
Spolni znaki na lobanji: glabella -1, arcus superciliaris -2, inclinatio frontale -1, tuber frontale in parietale -1, rob orbite -2, processus mastoideus -1, relief planum nuchale 0, protuberantia occipitalis externa -2, os zygoma-ticum +1, corpus mandibule -1, trigonum mentale 0, angulus mandibule -1. Spolni znaki na medenici: os coxae -2, sulcus preauricularis -2, incisura ischiadica major -1, arcus compose -2.
Spolni znaki na stegnenici: linea aspera -2, sag. diameter cap. femoris -1. Starost: adultus I, 20 let.
Endokranialna obliteracija lobanjskih šivov: suture so še popolnoma odprte, koeficient obliteracije 0.
Synchondrosis sphaenooccipitalis je zakostenela, kar se zgodi med 20. in 25. letom.
Clavicula: extremitas sternalis faza I: 18-20 let.
Os coxae: crista iliaca še ni prirasla na os illium (synchondrosis) — oseba, mlajša od 21 let; na tuber ischiadicum je še vidna linija zraščanja — 20 let.
Humerus: delno je še vidna linija zraščanja med caputom in korpusom nadlahtnice — oseba, mlajša od 22 let.
Zobje: abrazija zob je zelo rahla (MIß od 2 do 3, M2 od 1 do 2); tretja molarja v maxilli sta povsem izrasla, v mandibuli pa sta v prodoru.
Značilnosti lobanje (sl. 1, tab. 1):
Lobanja je razmeroma gracilna, čelo je gladko, proč. mastoideus srednje velik in obrnjen navznoter, narastišča mišic na planum nuchale os occipitale pa za žensko razmeroma močno izražena. Mandibula je gracilna, obradek močno izražen, koničast in trikoten. Oblika lobanje je v normi frontalis ovoidna, v normi occipitalis pa hišasta. Lobanja je dolga in ozka, dolihokrana. Zanimivo je, da je baza lobanje oziroma baza os occipitale spuščena zelo globoko navzdol — kavdalno, zato je višina lobanje zelo velika. Glede razmerja med dolžino in višino je lobanja hipsikrana, širinsko-višinski indeks pa kaže na akrokranijo. Celo je v primerjavi s širino lobanje srednje široko. Obrazni del lobanje je slabše ohranjen, zato nisem mogla izmeriti širine obraza in orbit. Obraz je srednje visok, zgornji del obraza pa visok. Nosna odprtina je ozka, nos leptorin. Oblika obraza je eurimandibu-larna, kar pomeni, da je bigonialna širina mandibule večja od najmanjše širine čela. Prostornina lobanje je velika (aristencephalia) in znaša 1358 ccm.
Zobovje: zobni ugriz je pravilen, zobje so zdravi, brez kariesa in zelo rahlo abrazirani. Oba tretja molarja oz. modrostna kočnika v mandibuli sta v prodoru, v zgornji čeljustnici pa sta že popolnoma izrasla.
Zobna formula:
8	7	/	5	4	3	2	1	/	/	3	4	5	6	7	8
8	7	6	5	4	3	2	1	1	2	3	4	5	6	7	8
Značilnosti postkranialnega skeleta (tab. 2):
Kosti postkranialnega skeleta so gracilne, narastišča mišic niso izražena. Stegnenici sta sploščeni (platymeria), golenici pa nesploščeni (eurycne-mia). Na desnem humerusu je opazna perforatio fosse olecrani v velikosti 9x6 mm, levi humerus pa je na tem mestu poškodovan post mortem. Telesna višina je srednje velika in znaša 157,7 cm. Izračunana biakromialna širina ramen je 34,1 cm.
Epigenetski znaki:
Lobanjski šivi so brez posebnosti, prav tako nisem zasledila suturalnih koščic. Omenim naj foramen supraorbitale in sulcus supraorbitalis na levi strani, medtem ko je na desni strani prisoten samo sulcus supraorbitalis. Foramen emissarium parietale je prisoten le na desni strani, dvojen canalis hypoglossi pa na levi strani. Na obeh stegnenicah je izražen trochanter tertius.
Slika 1: Lobanja skeleta z vrta Narodnega muzeja v Ljubljani, (foto Tomaž Lauko, Narodni muzej, Ljubljana).
SKELET S PTCIJ A
Spol: moški, stopnja seksualizacije +1.6.
Spolni znaki na lobanji: processus mastoideus +2, corpus mandibule +1, trigonum mentale +2, angulus mandibule +1.
Spolni znaki na medenici: sulcus preauricularis +2, incisura ischiadica major + 1, arcus compose +2, os sacrum +2.
Spolni znaki na stegnenici: linea aspera +1, sag. diam. caput femoris +2. Starost: adultus 1, 23-25 let.
Endokranialna obliteracija lobanjskih šivov: ohranjeni so le deli os parietale in os occipitale s suturo S3 in L1 — šivi popolnoma odprti, koeficient obliteracije 0.
Synchondrosis sphaenooccipitalis je zakostenela, kar se zgodi med 20. in 25. letom.
Os coxae: crista iliaca v fazi priraščanja (23 let), tuber ischiadicum prirasel (24 let).
Humerus: na anteriorni strani je še vidna linija zraščanja med kaputom in korpusom (24 let).
Značilnosti lobanje:
Ohranjenih je le nekaj fragmentov os parietale in os occipitale, obe os temporale, del leve ličnice ter mandibula.
Večina zob v mandibuli je izpadla post mortem, ohranili so se le levi podočnik, desni prvi kočnik in oba druga kočnika. Tretji molarji oz. modrostni zobje niso izrasli. Abrazija zob je rahla (Ml = 3, M2 = 2). Na obeh drugih molarjih je prisoten fisuralni karies v velikosti 2 mm na desnem kočniku in 5 mm na levem.
Značilnosti postkranialnega skeleta (tab. 3):
Postkranialni skelet je dobro ohranjen (manjka del vretenc, desni radius in kosti manusa), kosti so robustne, narastišča mišic slabo izražena. Stegnenici sta sploščeni (platymeria), golenici pa srednje sploščeni (mesocne-mia). Telesna višina znaša 170,3 cm, kar je na meji med srednjo in visoko telesno višino.
DIE ANTHROPOLOGISCHE ANALYSE ZWEIER SPÄTANTIKEN GEBEINE
ZASAMMENFASSÜNG
Das erste Gebein, das Jahre 1964 im Garten des Nationalmuseums in Ljubljana ausgegraben wurde, ist verhältnismäßig gut erhalten. Es gehört einer 20 Jahre alten Frau. Der Schädel ist lang, schmal und sehr hoch, dolichokran, hypsikran, akrokran und metriometopisch. Das Gesicht ist mittelhoch und eurimandibular, die Nase leptorrhin. Interessant ist auch die Form des Schädels im Seitenblick, weil die Basis des Hinterhaupts kaudal gesenkt ist. Das postkraniale Gebein ist grazil, die Körperhöhe ist mittelgroß (157,7 cm).
Das zweite Gebein wurde im Jahre 1976 in Ptuj ausgegraben und gehört einem 23-25 Jahre alten Mann. Das postkraniale Gebein ist robust, die Körperhöhe ist zwischen mittel und groß (170.3 cm)
Eine typologische Analyse ist leider nicht durchführbar, weil der GesichtsteiL des Frauenschädels nicht erhalten ist, der Schädel des Mannes wurde bei der Grabung zum Teil zerstört. Ebenfalls kann wegen Mangels an Vergleichsmaterial keine Vergleichsanalyse durchgeführt werden.
LITERATURA
Acsädi, Gy., Nemeskéri, J. 1970, History of human life span and mortality, Budapest, s. 73-137.
Brothwell, D. R. 1972, Digging up bones. London, s. 69.
Hauser, G., De Stefano, G. F. 1989, Epigenetic Variants of the Human skull, Stuttgart, ss. 301. Krogman, W. M., I?can, M. Y. 1986, The human skeleton in forensic medicine, Springfield, s. 103-188.
Piontek, J. 1979, Reconstruction of Individual Build Features in Investigated Praehistoric Populations, Coll. Antr. 3, s. 251-253.
Martin, R., Sailer, K. 1957, Lehrbuch der Anthropologie I. Stuttgart, s. 429-597. Reccomendations for Age and Sex Diagnoses of Skeletons. Journal of Human Evolution 9 (1980), p. 517-549.
Szilvassy, J. 1980, Age Determination on the Sternal Articular Faces of the Clavicula, Journal of Human Evolution 9, s. 609-610.
Steele, D. G. 1976, The estimation of Sex on the Basis of the Talus and Calcaneus, American Journal of Physical Anthropology 45, s. 581-588.
Škerlj, B., Dolinar, Z. 1950, Staroslovanska okostja z Bleda, Dela 1. razr. SAZU 2, s. 87.
Martin št.	Mera /mm/	Martin št.	Indeks
1	180	8:1	74,4
2	175	17:1	80,6
7	37	17:8	108,2
8	134	20:1	63,9
9	91	20:8	85,8
10	113	9:10	80,5
12	108	9:8	67,9
13	95	16:7	78,4
16	29	54:55	38,9
17	145	66:55	90,0
20	115	66:9	108,8
47	113	lob. prost	1358 ccm
48	74		
54	21		
55	54		
65	110		
66	99		
69	30		
70	58		
Martin št.	Desna /mm/	Leva /mm/	Martin št.	Desna /mm/	Leva /mm/
C1 1		132	F 1	423	422
C1 6	36	36	F 2	420	418
C1 6:1		27.3	F 8	77	77
			F 9	29	30
H 1	308		F 10	24	25
H 2	305		F 18	43	43
H 4	59		F 21		74
H 7	56		F 8:2	18.3	18.4
H 9	38		F 10:9	82.8	83.3
H 10	43	42			
H 7:1	18.2		T 1	345	345
H 9:10	88.4		T la	352	352
			T 8a	31	30
R 3	35		T 9a	23	21
R 5.1	21		T 10b	66	65
			T 10b:l	19.1	18.8
Ü 3	30		T 9a:8a	74.2	70.0
					
			Fi 1	341	
			Fi 4a	32	
			Fi 4a:l	9.4	
Martin št.	Desna /mm/	Leva /mm/	Martin št.	Desna /mm/	Leva /mm/
C1 6	41		F 1	481	477
			F 2	477	472
H 1	346	341	F 8	90	91
H 2	341	336	F 9	33	32
H 4	70	68	F 10	27	27
H 7	67	66	F 18	50	50
H 9	45	46	F 21	86	86
H 10	51	53	F 8:2	18.9	19.3
H 7:1	19.4	19.4	F 10:9	81.8	84.4
H 9:10	88.2	86.8			
			T 1	375	372
R 1		251	T la	377	375
R 2		240	T 3		78
R 3		41	T 8a	36	36
R 5.1		24	T 9a	24	24
R 3:2		17.1	T 10b	78	78
			T 10b:l	20.8	21.0
Ü 1		276	T 9a:8a	66.7	66.7
Ü 2		244			
a 3		39	Fi 1	359	358
a 3:2		16.0	Fi 4a	39	38
			Fi 4a:l	10.9	10.6
PAOLA KOROŠEC
GROB
ŠTEVILKA 355 Z GRAJSKE NEKROPOLE VPTÜJÜ
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 904(497.12 Ptuj)
Dr. PAOLA KOROŠEC, Resljeva 3, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
V tem spisu gre za poizkus, da se z arheološkimi ugotovituami vključenimi v sočasna zgodovinska dogajanja, določi, kdo je bila oseba pokopana v gr. št. 355 na ptujskograjski nekropoli. Po bogatem inventarju tega groba v spremstvu zlatega prstana, ki je po vsej verjetnosti pripadal panonskomorav-skemu nadškofu Metodu, grob izstopa od ostalih pokopov tega kulturnega horizonta na obravnavanem grobišču; s tem je poudarjen pomen v njem pokopane osebe. Vsi arheološki podatki in zgodovinske okoliščine navajajo avtorja na sklep, da se je v gr. št. 355 nahajala pokopana žena panonskega kneza Koclja.
ABSTRACT
In the paper the author tries, with the help of archaeological findings included in contemporary historical events, to find out who was buried in the tomb Nr. 355 on the castle necropolis in Putt. According to the rich inventory, containing also a golden ring that very likely belonged to the Pannonian-Moravian archbishop Metod, the tomb differs very much from other burials related to the same cultural horizon in this burial place; probably in order to emphasise the importance of the person buried here. The archaeological data and the historical circumstances lead the author to the conclusion that in the tomb Nr. 355 the wife of the Pannonian duke Kocelj was buried.
Slika 1 : Ptujski grad, zlate najdbe iz grob št. 355.
Že pri arheoloških izkopavanjih 1947. leta v veliki raziskovalni kampanji, ki je trajala 1946. in 1947. leta na prostoru zahodne terase ptujskograjske gorice, je na odkritem grobišču z nekaterimi drugimi pokopi posebno pozornost pritegnil gr. št. 355 in kot vrednota izstopal iz kulturnega konteksta vseh najdb odkritih na prostranem pokopališču. Odlikoval se je z izredno bogatim inventarjem, katerega predmeti so bili izdelani v zahtevnih tehnikah filigrana in granulaciji v zlatu in srebru. Prav zaradi teh momentov je bil nakit — sodeč po izdelavi! — opredeljen kot import iz bizantinskih delavnic ali delavnic, ki so bile pod močnim vplivom njene zlatarske (obrtne) umetnosti. (sl. 1).
Spričo ostalih tu odkritih najdb v drugih pokopih te nekropole — med katerimi so dominirali inventarji belobrdskega kroga — je skupaj z drugimi grobovi s podobnimi pridatki datiran tudi gr. št. 355 globalno v 10. in 11. stol.2 ^
Razen izredne tehnike izdelave v obeh uveljavljenih plemenitih kovinah, ta inventar ni pritegnil posebne pozornosti samo zaradi njegove sestave, marveč zato, ker se je poleg izrazitih tipov ženskega nakita v njegovi sestavi nahajal bogato okrašen velik zlat moški prstan. Kljub temu, da je bil izdelan v enaki tehniki in z enako kakovostjo zlata je stilno izstopal od ostalega nakita. Prav zaradi teh in nekaterih drugih momentov, je treba ta grobni inventar obdelati ločeno in predvsem z arheološkega zornega kota v zgodovinskem kontekstu.
Za tako obdelavo bomo najprej kratko predstavili arheološke podatke, ki so bili zbrani pri izkopavanjih in šele po tem se bomo pomudili z zgodovinskimi podatki, ki se vežejo za območje Ptuja. (t. 1).
Na prvem mestu moramo poudariti, da je, čeprav ni bilo okostje tega pokopa antropološko obdelano, zanesljivo pripadalo ženski osebi. Ohranjen je bil zelo dobro le, da so mu manjkale kosti toraksa, katere so bile odstranjene v neznanem času pri določenem posegu v zemljo na tem mestu. Pri tem je bila poškodovana hrbtenica od vratu dalje do kolka in reber, tako da so in situ zgoraj ohranjena tri vretenca in spodaj dve trtični. Ostale kosti (lobanja, rameni s ključnicami, roki, kolka in nogi) so ostale nepoškodovane. Da poseg ni segel globoko, govori dejstvo, da ni bila poškodovana deska na delu pod toraksom na katerem je skelet ležal. Med drugim s tem posegom ni bil dislociran niti en del inventarja tako, da so se ves nakit in uporabni predmeti nahajali na mestu kjer so bili navadno nošeni oziroma hranjeni. Tako sta se v višini ušesa nahajala z vsake strani po en zlat in en srebrn uhan, na vsaki ključnici pa po en velik bronast pozlačen gumb, na levi roki na prstancu velik zlat prstan, na prstancu desne roke pa majhen srebrn obroček. Med levim zapestjem in levim kolkom je bil najden majhen železen nož z vrhom obrnjenim navzdol.3
Spričo poškodbe v višini prsnega koša je izkopavatelj J. Korošec izrazil možnost, da je bil lahko grob oropan.4 V monografski obdelavi pa je bil ta grob obdelan v sestavi moravskega kulturnega kroga, ki je bil zastopan na obsežni nekropoli; pri tem so bile narejene za vsako najdbo v inventarju številne primerjave z drugih najdišč te kulture.5
Tako imata oba zlata in oba srebrna uhana, ki sodijo k Hrubyjevemu tipu la, pristne paralele v bogatih inventarjih z moravskih najdišč. Tehnika izdelave in delno motivika jim dajata zanesljivo bizantinsko poreklo. Na nekropoli “Na valach” Starem Mestu spadajo te najdbe v zadnjo tretjino 9. stol., s tem, da so lahko v rabi še na začetku naslednjega stoletja.6
Tudi bronasta pozlačena velika gumba, ki sta se nahajala na ključnicah, sta reliefno okrašena s stiliziranim rastlinskim ornamentom. Izdelana sta iz dveh oblastih kalot v izredno dobri tehniki litja z zelo tenkima stenama. Ta tip oblačilnega okrasja ima glede velikosti pristne analogije v bogatih inventarjih Moravske, kjer naj bi bili po nekaterih avtorjih primeri severno od Donave - za razliko od ptujskih izdelani iz zlate, srebrne ali bakrene pločevine. Ornament naših gumbov, čeprav nima pristnih analogij, je kot pri moravskih primerih, deljen v tri polja, ki se na spodnjem delu gumba triko-tasto sklepajo. Kljub temu, da so avtorji ugotavljali izvor za ta oblačilni okras v različnih kulturnih krogih, je gotovo, da ga moramo iskati na prostoru srednjega Podonavja in to v najmlajši fazi kulture preteklega obdobja. Po zaprtih grobnih celotah so tudi gumbi kot omenjeni tip uhanov datirani v isti čas.7
Enako je tip majhnega noža značilna prvina bogatih inventarjev veliko-moravske faze na moravskem ozemlju. Najden je vedno v ženskih inventarjih in ga zato opredeljujejo kot toaletni instrument.8
Čeprav je ta prvina redko obdelana v znanstveni literaturi, govore prav grobne celote, zlasti tiste z zgoraj obravnavanim inventarjem, da je bila v rabi ves čas trajanja omenjene faze moravske kulture. Posamezne grobne celote s slovenskega ozemlja dajo slutiti, da se nožek v splošnem pojavlja v
T. 1 : Ptujski grad, grob št. 355.
ženskih inventarjih že v času prehoda iz 8. v 9. stol. kar bi podprlo domnevo, da lahko tudi ta predmet predstavlja podedovano prvino iz preteklega obdobja.9
Že na začetku smo poudarili, da je pritegnil posebno pozornost velik zlat prstan, ki je najden poleg malega srebrnega obroča - bržkone poročnega -in da po velikosti ter po tipu okraševanja predstavlja izjemen primer. V obsežni razpravi ga je bilo mogoče na podlagi podatkov iz drugih zaprtih celot identificirati kot moški prstan s simboličnim pomenom; kljub uporabi enake tehnike izdelave, enakih oblikovnih in ornamentalnih detajlov, ne sodi k splošnim prvinam te faze moravskega kulturnega kroga. Spričo bolj ali manj analognih primerov z drugih najdišč, ga je bilo mogoče po oblikovanju krone s petimi polkroglastimi ali drugačnimi kroglastimi elementi, uvrstiti v ločeno skupino prstanov s simboličnim pomenom.10
Navzlic opisanim odstopanjem kronološko določitev prstana zanesljivo narekuje ves inventar tega groba, ki ga postavlja v 2. pol. 9. stol.
Grob št. 355 kulturno ni osamljen pojav na ptujskograjski nekropoli. Razen njega je bilo v njeni sestavi odkrito še določeno število pokopov z enakim, toda bolj skromnim in tudi določeno število moških pokopov z bolj ali manj bogatim inventarjem ter posamezni otroški grobovi. Nekatere razsute najdbe, ki so gotovo deli uničenih pokopov, pa kažejo z odkritimi grobovi sklenjen moravski horizont te nekropole.11
Da bi bolje razumeli ta kulturni horizont na nekropoli in zlasti pomen izjemno bogatega pokopa št. 355 je nujno, da se z uveljavljenimi arheološkimi prijemi ozremo tudi na zgodovinske dogodke, ki so potekali od sredine 9. stol. na sosednjem panonskem ozemlju, v čigar sestavi se je v tem času nahajal severovzhodni del današnje Slovenije in tudi na dogajanja v 2. pol. 9. stol. v samem Ptuju. Spričo tega, da je bilo o teh dogodkih v znanstveni, zlasti zgodovinski literaturi zelo veliko in obširno pisano, se bomo v spisu omejili le na momente, ki lahko pojasnijo pojav omenjenega groba in velikomoravskega horizonta na ptujskograjski nekropoli, tj. dogajanja v času, v katerega sodi gradivo iz tega inventarja.
Z reformo, ki so jo Franki izpeljali 828. leta v te vzhodne kraje, sta bili ozemlji Spodnje Panonije in grofija Savia pripojeni t.im. Vzhodnofrankovski državi. V cerkvenoupravnem oziru je bil ves ta prostor pod jurisdikcijo salzburške nadškofije in passavske škofije s tem, da je meja med njima potekala ob rečici Spratz.12
Dejstvo je, da je imela delitev vojaško-obrambno vlogo in v Spodnjo Panonijo je bil zaradi tega postavljen nekdanji nitranski knez Pribina (ki je pred moravskim knezom Mojmirom dobil zavetje pri Frankih) najprej kot fevdalec (1. 840) na arealu okoli ustja reke Zale - nekdanji Blatograd, današnji Zalavar. Pozneje (1. 847), ko je dobil to ozemlje v last, so ga povzdignili v spodnjepanonskega mejnega grofa z obsežnim ozemljem, ki je na jugovzhodu segalo do v področje Srema, na zahodu od razvodja Dravinje in Savinje dalje, na sever pa je bil zajet ves severovzhodni del današnje Slovenije. V ta prostor sta po virih pripadala tudi dva naselbinska dela Ptuja.
Za Pribino je znano tudi po virih, da je poleg drugih krajev, dal sezidati tudi cerkev v Ptuju. V političnocerkvenem prepričanju se je s tem med drugim izkazal kot vnet zagovornik salzburškega misionstva in s tem istočasno utrjeval tudi frankovsko oblast v teh krajih. 13
Po njegovi smrti (860 ali 861) prevzema položaj mejnega grofa njegov sin Kocelj, ki je sprva nadaljeval očetovo politiko. Kot zvesti vazal frankovskega kralja je podpiral salzburško nadškofijo k nemotenemu nadaljnemu misionskemu delu v Spodnji Panoniji. Toda nastali dogodki v tem času na Moravskem so privedli do naglega preobrata v Kocljevi politiki.14 Namreč po Mojmiru je to kneževino vodil širokopotezni knez Rastislav, ki se je v navdušenju za ideje, da politično in cerkveno osvobodi svojo državo od frankovske in salzburške nadoblasti, obrnil na bizantinskega cesarja (862. leta) s prošnjo, naj mu pošlje pridigarje, ki naj bi krščanstvo učili v “razumljivem jeziku”. Bizanc, ki se je imel za legitimnega naslednika rimskega cesarstva, se je hitro odzval prošnji, in na Moravsko poslal iz Soluna dva zelo izobražena brata, Metoda in Konstantina.15
Prihod solunskih bratov je pripeljal do sprave med Rastislavom in Kocljem ter povzročil, da sta se pridružila vstaji.
Po drugi strani si je tudi Sveta stolica prizadevala prisvojiti cerkveno pravico nad Panonijo, sklicujoč se na pravice, ki jih je nad tem ozemljem imela v pozni antiki.16 Odpor, katerega sta začeli izvajati nemško-latinska duhovščina in frankovska uprava, je papež iskoristil za to, da je poklical brata v Rim, kjer sta predstavila svoje bogoslužje. Papež je odobril uporabo slovanskega jezika za bogoslužje in jih s tem pridobil za politiko rimske stolice.17 Ko je Kocelj uspel osamosvojiti državo, je 869. leta izprosil od papeža ustanovitev tudi samostojne cerkve, tj. nadškofije za Panonijo in Moravsko. Za nadškofa je bil določen s papeževe strani Metod s sedežem v cerkvi sv. Andronika v starem Sirmijumu.18
S tem imenovanjem je med drugim rimska stolica postavila neke vrste branik proti bizantinskim vpilvom, ki so v tem času segali do Srema in do srednje Donave.19 Toda splošne politične okoliščine, zlasti one na Moravskem,20 kakor tudi močan pritisk Salzburga podprt od kralja Ludvika, so privedle do razpada panonske kneževine (874. leta) in omejitve Metodovega delovanja samo na ozemlje Moravske.21
Pisni viri ne omenjajo Kocljevega usodnega konca. Po zgodovinopisju je bil gotovo krut.22 O njegovem dvorcu je po nekih bornih omembah mogoče domnevati, da so ga takoj zasedli privrženci frankovsko-nemške oblasti23 s predstavniki salzburške nadškofije.24
Tudi ni neposrednih podatkov o usodi Kocljeve družine, le iz zapisa v prefal-sificirani Arnulfovi darovnici iz 10. stol. zvemo, da so bili pri daritvi posestev salzburške cerkve v Ptuju “exceptis subnotatis rebus quas uxori” katere je prepustil “magistratus nostrae”.25
Iz tega kratkega zapisa je zanesljivo le, da se je po Kocljevem (Carantani) izginotju pojavila njegova žena v Pettouiam in da ji je bil prepuščen med ostalim tudi del naselbine, ki se je nahajal “in superiori ciuitate in origentali
parte civitatis ipsius curtilem locum ubi nova aecclesia incepta est, atque in inferiori civitate in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca in potes-tate tunc habuit. ”26 Tudi po zapisu je zanesljivo: prvič, da je dober del ptujske naselbine bil že prej v lasti družine panonskih knezov in drugič, da je Kocljeva žena po njegovem izginotju prisotna v Ptuju. Čeprav vir zaenkrat ne daje bolj natančnih podatkov, kako je dospela v Ptuj, je gotovo, sodeč po drugih primerih, ki se omenjajo v zgodovinopisju, da ni prišla, “v zatočišče” sama.27 Spremljali so jo njeni najbližji, med katere moramo šteti na prvem mestu člane ožje družine, najbrž otroci28 in tudi osebe, ki so jo obkrožale, morda med njimi celo nekateri somišljeniki njenega moža. Ne glede na to domnevo je gotovo, da je bila v Ptuju s spremstvom.
Pri omembi dvorov, ki so ji prepuščeni v last, se lahko z dokaj verjetnosti že zaradi lege domneva, da se je naselila v curtila loca, ki so se nahajale v gornjem delu civitate, tj. na prostoru zgornje terase grajskega hriba.29 V tem delu Ptuja je končno lahko bila pod hribom incepta nova aecclesia.30
S tako razlago bi bilo mogoče dobiti najbolj verjetno pojasnilo za pojav grobov te moravske faze na Ptuju. Toda dokazila grobnih inventarjev razen tega opozarjajo še na nekatere momente, ki jih citirani vir ne omenja ali jih zavija v luč s katero naj bi se prikrila krutost, ki so jo nadrejene oblasti izvajale nad odpadniki.
Najdbe v omenjenih grobovih ne predstavljajo samo sklenjene kulturne celote, marveč tudi določeno časovno omejitev. Če upoštevano le inventarje, ki sodijo k omenjeni velikomoravski fazi, je na tem grobišču mogoče ugotoviti, da ne kažejo nekega razvoja oblik posameznih tipov. V teh sestavah ni bilo ne le mlajših prvin tega kroga, temveč tudi ne prvin nosilcev, za katere je gotovo, da so na tem prostoru bili istočasni.31 Po teh dveh momentih je mogoče slutiti, da ta kulturni horizont ni dolgo trajal oz. da njihovi nosilci niso dolgo prebivali na Ptuju, medtem ko stilna čistost inventarjev razodeva, da se tudi niso asimilirali s sočasnimi prebivalci. Ti momenti vodijo k sklepu, da je morala biti obravnavana skupina na nek način osamljena. Med nepojasnjenimi vprašanji je npr. pojav otroških pokopov vedno v starosti Infansa I ali II.32 Še bolj skrivnosten ostaja pojav gr. št. 341, pri katerem je skeletu zanesljivo dokazan moški spol, medtem ko je inventar sodil k izrazitemu ženskemu nakitu. Pri tem sta uhana najdena in situ, tako kot sta nošena, in sta sodila k nakitu odrasle osebe; skelet pa je med drugim kazal starost infansa II.33
Če pustimo ob strani vse te in še nekatere druge momente, je velik zlat prstan, ki nikakor ne more podpreti razlage zgodovinarjev češ, da je Kocljevo ženo “illius propter fidele servitium" privedlo v Ptuj34 in so ji zato prepustili omenjene dvore. Ni izključeno namreč, da je njen prihod prej ko ne povezan z drugačnim dejstvom; očitno ni bila s svojim spremstvom ne v Blatogradu in gotovo niti v Ptuju, zaželjena oseba za frankovsko-nemške oblastnike in za salzburške cerkvene predstavnike.
Naj se ponovno vrnemo k bogatemu inventarju gr. št. 355. Analiza pridatkov je pokazala, da tipi nakita kažejo vse značilnosti grobnih najdb Moravske oz. enakih po nakitu, katerega je nosila veligrajska višja družbena
plast. Po tem je nedvomno, da je tudi pokopana oseba v tem grobu sodila k visokemu moravskemu plemstvu.35 Po bogatstvu nakita je gotovo uživala tudi med nosilci te kulturne faze in med subjekti na sami nekropoli posebno visok ugled. V tem času je bila na Ptuju lahko tako visoka osebnost le Kocljeva žena. Da je domneva realna, govori tudi prisotnost že omenjenega velikega zlatega prstana. V razpravi o tem prstanu je bilo mogoče ugotoviti, da je sodil k moškemu nakitu in celo, da je po simboliki pripadal nekemu visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. V tem času pa je na prostoru Moravske in Panonije, taka osebnost lahko bil samo panonskomoravski nadškof Metod.36
O	temu, da je prstan mogoče in opravičeno pripisati samo njemu, govori izrazito bizantinski stil, ki je sicer značilnost celotnega nakita te faze, a na njem sta poleg tega poudarjena oblika krone in nazadnje tudi tehnika njegove izdelave - dva značilna elementa za bizantinsko zlatarsko obrt.37 Da pa ga ni mogoče pripisati neki posvetni osebnosti, govorijo arheološke najdbe, ki dokazujejo, da moški inventarji velikomoravske faze ne poznajo tega tipa nakita. S to ugotovitvijo predstavlja obravnavan prstan še novo dejstvo, ki podpira trditev, da pripada grob osebi pristni na dvoru v Blato-gradu, kjer je zelo pogosto prebival tudi Metod. To je bila lahko žena kneza Koclja. Čeprav ni znano, kako je lahko prstan prišel v njen grob je po poročilih v pisnih virih je razvidno, da so bili odnosi med njenim možem in Metodom prijateljski in prisrčni, posebej zaradi skupnih prizadevanj za samostojnost dežele in cerkve, pri čem je Metod, kot smo že omenili, pogosto bival v Panoniji na dvoru v Blatogradu.38
SKLEP
Po arheoloških analizah je gotovo, da je inventar gr. št. 355 zanesljivo sodil v velikomoravsko fazo moravske kulture, da so oba para uhanov in oba gumba izdelki zlatarskih obrtnikov iz Starega Mèsta in da veliki zlat prstan pripada k prstanom, ki se pojavljajo na najdiščih v spremstvu prvin velikomoravske faze samo zunaj moravskega ozemlja.
Bogati predmeti in velik zlat prstan iz inventarja izločajo ne le pokop od ostalih grobov v tem horizontu na ptujskograjski nekropoli, temveč povzdigujejo pomen njegove nosilke. Poleg tega, da se s pomočjo najdb z ozemlja Moravske lahko datira inventar, ga z uhani prepričljivo pripisujejo skupaj z gumbi in majhnim nožem nosilcem moravske visoke družbe, oziroma plemstvu, medtem ko zlat prstan, sodeč po simboliki, pripiše visoki cerkveni osebnosti. Glede na tehniko izdelave in posamezne ornamentalne detajle je prejkone časovno povezan z najdbami tega inventarja.
Zgodovinski viri pojasnjujejo, glede na čas datiranja najdb v inventarju ter tistih v drugih pokopih tega horizonta, da gre v primeru odkrite osebnosti v grobu za ženo panonskega kneza Koclja s spremstvom, prstan pa za insignijo panonskomoravskega nadškofa Metoda — bržkone zadnji simbol nekdanje samostojne slovanske kneževine in cerkve v Panoniji.
OPOMBE
1.	P. Korošec, Bizantinski import v zgodnjih slovanskih kultur Jugoslavije, Arh. vest. 1, 1950, 123-135.
2.	J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Dela 1 SAZU, Ljubljana 1950, 119.
3.	Točen opis položaja posameznih najdb v grobu v monografiji o tej nekropoli, P. Korošec, Nekropola na Ptujskem gradu, Monografija 1 PMP v tisku.
4.	J. Korošec, o.c., 208.
5.	Enako kot opomba številka 3.
6.	V. Hruby, Stare Mèsto. Velikokoravske Pohrebište “Na valach”, Mon. Arch. Ill, Praha 1955, 238 s.
7.	Ibidem, 208 s.
8.	Te prvine Hruby sploh ne obravnava, čeprav se nožiček pojavlja v vseh inventarijh v spremstvu uhanov s štirimi jagodami. Enako jih tudi slikovnome prinaša.
9.	P. Korošec, Zgornjesrednjeveška arheološka slika alpskih Slovanov, Dela SAZU 11/2, Ljubljana 1979, T.
10.	Ista, Prispevek k izpovednosti velikega moškega prstana iz zlata s ptujskograjske nekropole, v tisku.
11.	Kot opomba številka 3.
12.	M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955, 109 s.
13.	Ibidem, 110 ss.
14.	Ibidem, 114 s.
15.	Ibidem, 115 ss. F. Qrivec, Slovenski knez Kocelj, Ljubljana 1938, 58 ss.
16.	F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev II, Ljubljana 1906, c 218.
17.	Ibidem, M. Kos, o.c., 119.
18.	F. Kos, o.c., c 210, 214. M. Kos, o.c., 116.
19.	Vplivi Bizanca so segali do Srema in srednje Donave, ko so se Bolgari odcepili od njega. Ibidem, 119.
20.	Na Moravskem se je v tem času v povezavi z Nemci dvignil Svetopolk proti stricu Rastislavu, ga ujel in predal Nemcem, ki so ga oslepili in vrgli v ječo. Ibidem.
21.	Ibidem. Metod je zapustil Panonijo, ko so Koclju zagrozili z besedami: “Če boš imel tega pri sebi, ti ne bo dobro.”
22.	Conversio Bagoarorum et Carantanorum ga ne omenja niti z imenom, marveč ga imenuje Carantani.
23.	S tem ko je bil, kot poročajo salzburški anali s. Ruperta, pri posvetitvi cerkve na Ruju 874. leta prisoten knez Gozwin, je gotovo, da je kot frankovski vazal zamenjal Koclja v Blatogradu. F. Kos, o.c., c 232. M. Kos, o.c., 120.
24.	Ker je cerkev posvetil salzburški nadškof Teotmar, ni dvoma, da je imel na cerkvenem področju glavno besedo nitranski škof, ki je dobil od kralja celo vojsko, da je lahko izgnal najuglednejše Metodove učence iz Moravske.
25.	F. Kos, o.c., c 296.
26.	ibidem.
27.	Pribino spremljajo, ko je zbežal s Slovaške, njegovi somišljeniki; ko sta prišla Metod in Konstantin na Moravsko, ju spremljajo “učenci”, in ko gre Metod v Rim, mu Kocelj da 50 učencev za spremstvo itd., itd.
28.	Ni izključeno, da sta Infans II iz groba št. 341, in uničeni grob, čigar otroški ostrogi sta najdeni zunaj groba (J. Korošec, o.c., T. sl. 117: a, b) njena otroka.
29.	Gotovo da ni izključno nastal tu pozneje zidan grad, ki ga je salzburški nadškof Konrad III, kot poroča Vita Chunradi, exitis inje bil dirutum multis temporibus, F. Kos, o.c. III, c 109.
30.	Nova cerkev je bila nedvomno predhodnica iz obravnavanega obdobja na prostoru današnje proštijske cerkve na Slovenskem trgu.
31.	Kot je primer med mlajšo fazo karantanskega kulturnega kroga in belobrdsko skupino.
32.	Kot grob št. 339, št. 350, št. 372 idr. J. Korošec, o.c., 204, 206, 211 itd.
33.	Ibidem, 205, omenja, da je individum izpod 17 let.
34.	F. Kos, o.c. II, c 296.
35.	V splošnem bogat nakit v ženskih in otroških inventarjih ter bojni nož in ostroge, ki v tem času ne predstavljajo več vojaške opreme, so oznake plemstva.
36.	Kot naša opomba številka 10.
37.	Sodeč po kulturnem razvoju v času prihoda solunskih bratov na Moravsko, gre za začetek tudi materialne kulture velikomoravske faze z množičnim pojavom nakita, ki kaže na močan navdih bizantinske zlatarske obrti; mogoče ga je povezovati s prihodom določenega števila obrtnikov-zlatarjev skupaj z misijonskimi člani. Od teh je del stopil v službo tedanjega plemstva, del pa se je posvetil izdelavi cerkvenih^ verskih predmetov.
38.	Na to sliko najobširneje opozarjata Žitje Konstantina filozofa in Žitje Metodija.
TOMB NÜMBER 355 FROM CASTLE NECROPOLIS
IN PTCIJ
SUMMARY
The author presents the grave goods found in the tomb No. 335 from the castle necropolis in Ftuj. They are very significant and differ very much from other burials related to the Great-Moravian horizon in this site. Archaeological analysis show that the finds — a pair of golden earrings, a pair of silver earrings a pair of gilded buttons and an iron knife — are products of the goldsmiths’ workshops in Stare Msto made in the Great-Moravian phase in the last third of the 9th century. A big man’s golden ring that was also found in the same tomb had been made outside the Moravian territory.
The author tries, on the basis of contemporary historical events, to find out, who was really buried in that tomb. The archaeological data and the historical circumstances lead the author to the conclusion that in the tomb No. 335 the wife of the Pannonian duke Kocelj was buried. After her husband’s death she probably came to Ptuj (the town belonged to duke Kocelj) together with the members of her family and her escort. It is very likely that those people were buried here and they represent the Great-Moravian cultural horizon of the necropolis.
According to the published researches the previously mentioned man’s golden ring very likely belonged to the Pannonian-Moravian archbishop Metod. In author’s opinion this statement can be explained with the very close friendship between the duke Kocelj and the archbishop Metod.



m
.



MARJANA
TOMANIČ-JEVREMOV
REZULTATI
ARHEOLOŠKIH SONDIRANJ V CERKVI SV. JURIJA NA PTUJU
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 904(497.12 Ptuj)
MARJANA TOMANIČ-JEVREMOV, dipl. arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
V sestanku so opisani izsledki arheoloških sondiranj v cerkvi sv. Jurija. V šestih izkopanih sondah je bilo odkritih nekaj gradbenih ostalin in dvanajst grobov. V prekopanih plasteh pa pet srebrnih obsenčnih obročkov, ki sodijo v belobrdsko kulturno skupino. Odkrite grobne najdbe zajemajo čas od druge polovice 4. stol. do 17. stol.
ABSTRACT
The paper interprets the results of the archaeological soundings in St George church in Ptuj. In six excavated sounds some building remains and twelve graves were found. In the digged through layers five rings with an S loop, belonging to the Belobrdo-culture, were discovered. The grave goods can be dated within a range of time from the second half of the 4th century to the 1century.
Cerkev sv. Jurija je zgrajena ob jugovzhodnem obronku grajskega griča. Arheološke najdbe govore za kontinuirano poselitev tega prostora. Posamezne odkrite jame z odlomki keramike opozarjajo, da je bilo to območje naseljeno že v prazgodovinskem obdobju.1 Pod grajskim gričem je potekala rimska cesta, ob kateri se je raztezalo grobišče. Pred Mestnim stolpom je mogočen nagrobnik mestnega župana in svetovalca Marka Valerija Vera iz
2.	stol., verjetno postavljen na mestu odkritja. Po mitoloških upodobitvah na njem ga poznamo pod imenom “Orfejev spomenik”. Posamezni odkriti grobovi opozarjajo, da so tukaj pokopavali še v poznoantičnem in pozneje v zgodnjesrednjeveškem obdobju.
Na zemljišču današnje cerkve bi naj bilo zgrajenih tudi več cerkva. V bližini so odkrili sledove starokrščanske bazilike, ki jo datirajo v sredino 4. stol. Ostanke njene opreme so našli na zemljišču današnje tržnice in v njeni neposredni bližini leta 1930 in 1936.2 Na mestu sedanje cerkve bi naj stala cerkev, ki je bila v času salzburškega nadškofa Liuprama (840-859) posvečena “ad Bettobiam”.3 Cerkev bi naj bila porušena v času madžarskih vpadov ob koncu 9. stol. V pismu, poslanem papežu Ivanu IX. leta 900, tožijo bavarski škofje, da so Madžari “požgali božje cerkve in razdejali vsa poslopja tako, da v celi Panoniji, naši največji pokrajini ni niti ene cerkve”.4 Domnevajo, da bi naj novo cerkev zgradili v 10. stol. V listini z dne 1. oktobra 977, s katero potrjuje cesar Oton II. salzburškemu nadškofu razna posestva, med drugim tudi ptujsko, se omenja na Ptuju kraj v vzhodnem ali gornjem delu mesta, kjer so začeli zidati novo cerkev. Listina se v besedilu nanaša na nek starejši dokument.5 V bistvu je Salzburg prefalsificiral darovnico Arnulfa iz leta 890, da bi si pridobil ostalo tretjino Ptuja.6 Dokazana gradbena zgodovina sedanje cerkve se začne z vlado salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147). Konrad je dal na Ptuju ponovno pozidati grad v ruševinah. Na mestu stare pa pozidal novo cerkev.7 “Konradova” cerkev predstavlja verjetno obnovo še starejše, predromanske enoladijske cerkve, ki se je morda ohranila v severni steni glavne cerkvene ladje.8 Po razlagi J. Curka bi naj severna stena sodila k “prvi zidani cerkvi”. Zgradili bi jo naj po letu 980 ali v času salzburških nadškofov Balduina (1041-1060) in Geberharda (1060-1088).9
OPIS SOND
Leta 1972 so potekala urejevalna dela v cerkvi sv. Jurija. Pod emporo in v srednji ladji so med klopmi obnavljali kamniti tlak. Pokrajinski muzej je pod vodstvom avtorice članka opravil manjša sondažna izkopavanja. V času od 15.6.-23.6. je bilo izkopanih šest sond: pod emporo sonde 1-4, sondi 5 in 6 v srednji cerkveni ladji (ris. 1). Sonde so bile omejene na strogo določene prostore. Prav tako so bila omejena finančna sredstva in čas del.10 Zato sond 2, 3 in zahodni del sonde 4 ni bilo moč izkopati do sterilnih plasti. Izkopane so le do globine kjer se pojavijo grobovi. Ugotovljeni grobovi, ki so se širili zunaj izkopnih polj, so ostali na mestu odkritja. Zaradi premajhnih površin, zajetih v sondah, tudi ni bilo moč razjasniti odkritih gradbenih ostalin v sondah 4 in 5.
Pod emporo je bil pod kamnitim tlakom še dobro ohranjen opečnati tlak.
Risba 1: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Tloris izkopanih sond z vrisanimi grobovi in gradbenimi ostalinami. Risala Majda Žižek.
RUŠEVINA
SONDA 1 (ris. 1)
je bila zakoličena južno od vhodnih vrat v smeri V-Z. Na južni strani je segala do južnega na zahodni do zahodnega zidu empöre. Izkopana je v velikosti 3,70 m x 1,50 m do globine 0,86 m.
V severnem profilu je bilo mogoče ločiti pod opečnatim tlakom dve plasti.
Prva plast seže do globine 0,44 m. Vsebovala je humus, pomešan s kamni, odlomki opek in malte. V njej je veliko odlomkov človeških kosti. Pod njo se v zahodnem delu sonde, kjer ni bilo vkopov za grobove pojavlja rumeno rjava sterilna ilovnata plast.
Druga plast seže do globine 0,80 m. Vsebovala je humus, ilovico, odlomke opek in malte. V njej je veliko odlomkov človeških kosti. V tej plasti so odkriti grobovi in odlomek kadilnice iz antičnega obdobja.
Slika 1: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Grobovi 1-3 v sondi 1, iz V (Foto Langerholc).
Slika 2: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Grob 1 v sondi 1, iz V (Foto Langerholc).
Pod njo je rumeno rjava sterilna ilovnata plast.
V	sondi so odkriti trije skeletni grobovi (sl. 1): na južni strani grob 1, levo od njega in vzporedno z njim grobova 2 in 3.
Grob 1 (sl. 2)
Vkopan je v ilovnato plast, na globini 0,73 m. Grobna jama je pravokotna, dolga 1,65 m, pri glavi široka 0,44 m, pri nogah 0,39 m in globoka 0,35 m. Ob stenah in na dnu grobne jame so jasno vidni sledovi lesene krste. Skelet je dobro ohranjen v dolžino 1,59 m. Glavo ima položeno na desno lice, roki upognjeni in sklenjeni na trebuhu. Pokojnika so pokopali v smeri Z-V, 262°. Brez pridatkov.
V	zasipu groba je.odlomek kadilnice iz rimskega obdobja (t. 2: 2).
Na dnu grobne jame je čista ilovnata plast.
Slika 3: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Grob 2 v sondi 1, iz V (Foto Langerholc).
Levo in vzporedno z nj'im j'e Grob 2 (sl. 3)
Vkopan je v ilovnato plast, na globini 0,76 m. Grobna jama je pravokotna, dolga 1,93 m, pri glavi široka 0,45 m, pri nogah 0,40 m in globoka 0,38 m. Ob stenah in na dnu grobne jame so jasno vidni sledovi lesene krste. Skelet je dobro ohranjen v dolžino 1,86 m. Roki ima upognjeni čez trebuh, desna je položena čez levo. Pokojnika so pokopali v smeri Z-V, 261°. Brez pridatkov.
Na dnu grobne jame so v ilovici kosi ometa.
Zahodno od njega in 0,02 m globlje je
Grob 3 (sl. 4)
Vkopan je v ilovnato plast, na globini 0,78 m. Grobna jama je jasna na desni strani v dolžino 0,50 m in širino 0,15 m. Na ohranjenem delu je
Slika 4: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Grob 3 v sondi 1, iz V (Foto Langerholc).
globoka 0,38 m. Ob stenah in pod skeletom so jasno vidni sledovi lesene krste. Skelet je poškodovan s pokopom groba 2 in ohranjen v dolžino 0,72
m.	Glavo ima položeno na levo lice, roki sklenjeni na trebuhu. Pokojnika so pokopali v smeri Z-V, 261°. Brez pridatkov.
Na dnu grobne jame so koščki ometa.
Grobovi so vkopani v ilovnato plast, na globini 0,73 m-0,78 m. Grobova 1 in 2 se nizata v vodoravni, grobova 2 in 3 v navpični vrsti. Pokojnike so pokopali v lesenih krstah vzporedno z južno steno empöre v smeri Z-V, z 8°-9° odklona proti jugu. Dva sta imela roki sklenjeni, eden upognjeni čez trebuh. Vsi so brez pridatkov. V plasteh nad grobovi je bilo veliko odlomkov nametanih človeških kosti. Kosti sodijo h grobovom, ki so jih prekopali s poznejšimi pokopi ali jih uničili z gradnjo na tem prostoru. Odlomki kosti so bili tudi ob temelju južnega zidu empöre in pod njim, v plasti, sestavljeni iz ilovice, odlomkov strešne opeke, malte ter žganine.
Slika 5: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Grob 5 v sondi 4, iz SZ (Foto Kosi).
SONDA 2 (ris. 1)
je bila zakoličena 2,40 m vzhodneje od vhodnih vrat v smeri S-J z manjšim odklonom. Izkopana je v velikosti 1,90 m x 0,60 m le do globine 0,73 m-0,75 m. V njej so odkriti deli dveh okostij, vkopanih v ilovnato plast. V severnem delu so na globini 0,73 m kosti rok, v južnem delu sonde na globini 0,75 m pa kosti nog. Pokopana sta v smeri Z-V. Deli okostij so ostali na mestu. Sonda je zasuta. V plasteh nad grobovi je bilo veliko odlomkov nametanih človeških kosti.
SONDA 3 (ris. 1)
je bila zakoličena med prvima stebroma pod emporo v smeri S-J z manjšim odklonom. Izkopana je v velikosti 1,10 m x 0,60 m do globine 0,70 m, ko se pojavljajo grobovi. Tudi v njej so odkriti deli dveh okostij, vkopanih v ilovnato plast. V južnem delu sonde je glava skeleta, v severnem kosti rok.
Pokopana sta v smeri Z-V. Deli okostij so ostali na mestu. Sonda je zasuta. Po vsej sondi je bilo v plasteh nad grobovi veliko odlomkov nametanih človeških kosti.
SONDA 4 (ris. 1)
je bila usmerjena v smeri V-Z in je segala do konca empöre. Izkopana je v velikosti 4,30 m x 1,40 m, v razširitvah do 2,40 m.
Zahodni del sonde je izkopan le do globine 0,35 m-0,60 m, kjer se pojavijo skelet in prekopi.
V	profilu je bilo mogoče ločiti dve plasti.
Prva plast seže do globine 0,20 m-0,30 m. Vsebovala je humus, pomešan s kamni, odlomki opek in malte. V njej so odlomki človeških kosti.
Druga plast je-izkopana le do globine 0,35 m-0,60 m. Vsebovala je humus, ilovico, odlomke opek in malte. V tej plasti je bilo veliko odlomkov človeških kosti, poškodovan skelet (grob 9) in kosti prekopanih okostij (prekopi 1-5) položenih levo in desno ob skeletu (ris. 1).
Grob 9
Vkopan je v mešano ilovnato plast, v zgornjem delu na globini 0,45 m, pri nogah na globini 0,57 m. Skelet je poškodovan. Glava je odbita. Ohranjen je v dolžino 1,65 m. Desna roka je iztegnjena ob telesu, lege leve roke zaradi poškodovanosti skeleta ni bilo moč uqotoviti. Pokopan je v smeri Z-V, 261°.
Ob njem so bile položene kosti iz prekopov:
Prekop 1 je levo od groba 9, na globini 0,40 m. Lobanja je položena na dolgih ročnih in nožnih kosteh.
Prekop 2 je na globini 0,40 m in levo od prekopa 1. V njem je dolga kost roke.
Prekop 3 je vzhodno od prekopa 1 in levo od groba 9, na globini 0,40 m. Lobanja leži nad dolgimi nožnimi in ročnimi kostmi.
Prekop 4 je desno od nožnih kosti groba 9, na globini 0,40 m. Pod lobanjo so dolge nožne in ročne kosti.
Levo od njega je
Prekop 5 na globini 0,35 m. V njem so dolge nožne in ročne kosti.
V	tem delu sonda ni poglobljena. Iz prekopov 1, 3 in 4 so vzete lobanje. Vse kosti, vključno z grobom, so ostale na mestu.
Na prehodu empöre v ladjo (ris. 1 — zid I) je pod tlakom in njegovo podlago, ki je sestavljena iz plasti malte in sive mivke, odkrita na globini 0,20 m zahodna stena zidu, ki seže do globine 0,98 m. Zid poteka v smeri S-J in deli emporo od srednje cerkvene ladje. Širok je 1,16 m in izkopan med stebroma pod emporo v dolžino 1,90 m. Sezidan je iz lomljenih pe-
ščencev in kosov marmorja (ris. 2). Med slednjimi so odlomki razbitega sarkofaga. Na vzhodni strani zidu je 0,78 m dolga in 0,40 m široka zajeda.
Na zahodni strani sta ob zidu v mešani ilovnati plasti na globini 0,40 m odkrita obsenčna obročka s S zanko, izdelana iz srebrne žice (t.l: 1,2). 0,60 m zahodneje od njega pa v ilovnati plasti rob grobne jame groba 5.
Grob 5 (sl. 5)
Grobna jama je vkopana v ilovnato plast na globini 0,82 m. Je pravokotna, z zaobljenimi robovi pri glavi. Ohranjena je v dolžino 1,15 m-1,30 m, v širino 0,56 m. Pri glavi je globoka 0,10 m, na levi in desni strani 0,20 m. Pokojnik je bil pokopan v leseni krsti. Sledovi deske so jasni na dnu grobne jame in na prsnem košu pokojnika. Okostje je poškodovano, nogi mu je odrezal tlak ali zid (sl. 6). Skelet je ohranjen v dolžino 1 m. Roki ima
iztegnjeni ob telesu. Pokojnika so pokopali v smeri JV-SZ, 123°. Pridatki: Ob glavi sta položena pladenj in vrč, v katerem je steklena čaša. Ob desnem ramenu je pozlačena čebulasta fibula, na palcu leve roke bronast prstan, na pasu pasna spona.
Grob sodi v drugo polovico 4. stol.11
Tlak ali zid iz lomljenih peščencev, ki je odrezal pokojniku nogi (ris. 1 — tlak), je odkrit le v dolžino 0,95 m in širino 0,30 m-0,75 m. Njegove velikosti ni bilo moč ugotoviti. Na severni strani se širi pod cerkvene klopi. Na južni strani sonda zaradi prekopov in groba 9 ni bila poglobljena. Kamni so položeni na ilovnati podlagi v eni plasti.
SONDA 5 (ris. 1)
je bila usmerjena v smeri V-Z. Raztezala se je od odkritega zidu na zahodni strani do stopnice, ki poteka v zadnji traveji cerkvene ladje, na vzhodni
strani. Izkopana je skoraj po vsej dolžini srednje cerkvene ladje v širino 0,60 m-1,60 m, na nekaterih mestih do globine 1,50 m-1,65 m, ko se pojavi rjavi gramoz. V sondi je pod tlakom in njegovo podlago na nekaterih mestih na globini 0,14 m-0,24 m odkrita do 0,06 m debela plast romanskega estriha. Plast razbitega romanskega estriha seže ponekod do globine 0,44 m. Po vsej sondi je bilo v plasteh nad grobovi veliko odlomkov nametanih človeških kosti.
V	vzhodnem delu sonde je odkrit en pokop (grob 7), v zahodnem dva skeletna pokopa v krstah (grobova 4 in 6).
Grob 4 (sl. 7)
Vkopan je v ilovnato plast, na globini 1,10 m. Grobna jama je pravokotna, dolga 1,85 m, pri glavi široka 0,62 m, pri nogah 0,59 m in globoka 0,38 m. Pokojnika so pokopali v leseni krsti. Na dnu grobne jame je ohranjena deska v dolžino 1,10 m in širino 0,44 m. Kosti so preperele. Vidni sta le sled glave in del leve nadlahtnice v dolžino 0,30 m. Pokopan je bil v smeri Z-V, 262°. Brez pridatkov.
Grobna jama je zasuta z ilovnato mešano prstjo. V zasutju groba so bili fragmentiran obroček in dva cela obsenčna obročka s S zanko (t. 1:3-5). Obročki so izdelani iz srebrne žice.
Levo od njega in vzporedno z njim je bil
Grob 6 (sl. 8)
Vkopan je v ilovnato plast na globini 1,10 m. Grobna jama je pravokotna, dolga 1,89 m, pri glavi široka 0,48 m, pri nogah 0,50 m in globoka 0,35 m. Ob stenah in na dnu grobne jame ter na levi strani prsnega koša pokojnika so lepo vidni sledovi lesene krste. Okostje je slabo ohranjeno v dolžino 1,75 m. Roki sta sklenjeni na trebuhu. Pokopan je bil v smeri Z-V, 258°. Brez pridatkov.
Grob 7
Vkopan je v ilovnato plast na globini 1,40 m. Pokojnika so pokopali v krsti, dolgi 1,74 m, pri glavi široki 0,40 m, pri nogah 0,44 m in visoki 0,36 m. Kosti so preperele. Pokojnika so pokopali v smeri Z-V, 258°. V krsti so ohranjeni lasje in deli oblačila. Pridatki: V grobu je svetinjica, pritrjena na pentlji iz blaga. Svetinjica sodi po obliki v 17. stol.12
Grobna jama je zasuta z mehko sipko prstjo, ki je vsebovala humus, ilovico, odlomke opek, kosti, drobce malte, posamezne peščence in oblice.
V	drugi travelji cerkvene ladje so na globini 0,25 m-0,40 m odkriti peščeni kamni (ris. 1 — ruševina). Kamni so položeni na ilovnato podlago v eni plasti na 0,66 m x 0,50 m veliki površini. Sledovi ruševin so vidni v obeh profilih že na globini 0,06 m, takoj pod podlago za tlak. V južnem je 0,94 m dolga in 0,24 m debela plast, sestavljena iz peščenih kamnov, oblic in posameznih odlomkov opek, položena na ilovnato podlago. V severnem je
Slika 8: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Grob 6 v sondi 5, iz V (Foto Kosi).
0,90 m dolga in 0,40 m debela plast, sestavljena iz peščencev in malte. Pod njo je mešana plast z odlomki človeških kosti.
Ruševine so 4,20 m vzhodneje od zidu I.
V vzhodnem delu sonde je na koncu tretje traveje na globini 0,25 m-0,40 m del zidu ali postamenta (ris. 1 — zid II), ki seže do globine 0,98 m. Usmerjen je v smeri V-Z. Odkrit je v dolžino 1,20 m, širino 0,48 m. Sezidan je iz peščenih kamnov vezanih z malto. Pod njim je mešana plast, sestavljena iz ilovice, humusa, posameznih oblic in odlomkov človeških kosti. V njej je odkrito dno lonca iz antičnega obdobja (t. 1:6).
Tudi severno od omenjenega zidu ali postamenta so v isti plasti, ki seže na tem predelu do globine 1,10 m, najdeni odlomki rimske keramike (t. 1:7,8, t.2:l,3). Kos hišnega lepa z lepo vidnimi odtisi (sl. 9) pa je najden v naslednji plasti, sestavljeni iz ilovice, humusa in oglja, ki seže v tem predelu
PROFIL VZHODNE STENE ZIDU I m = 1 : 20
Risba 2: Ptuj, cerkev sv. Jurija. Vzhodni profil zidu I. Risala Majda Žižek.
do globine 1,40 m. Pod slednjo je 0,24 m debela trdo nabita rjavo rumena ilovnata plast, ki seže do rjavega gramoza.
Grobovi so vkopani v ilovnato plast, na zahodni strani na globini 1,10 m, na vzhodni na globini 1,40 m. V grobovih 4 in 7 so kosti preperele. Pri slednjih je smer pokopa določena po grobnih jamah. Pokojniki so pokopani v lesenih krstah v smeri Z-V, z 8°-12° odklona proti jugu. V grobu 6 ima pokojnik roki sklenjeni na trebuhu.
Le v enem grobu je bila svetinjica, pritrjena na pentlji iz blaga.
SONDA 6 (ris. 1)
je usmerjena v smeri S-J. Izkopana je v zadnji travelji cerkvene ladje, v velikosti 1,70 m X 1,10 m, do globine 1,45 m, kjer se pojavi rjavi gramoz. Na globini 1,12 m-1,42 m so odkriti štirje skeletni grobovi in prekop. V južnem delu sonde sta dva (grobova 11 in 12), v severnem (grob 10) in vzhodnem pa je po en skelet (grob 13). Med grobovi je na globini 1,15 m trdo nabita ilovica debeline 0,07 m-0,12 m. Grobne jame so zasute z mehko sipko prstjo, sestavljeno iz humusa, ilovice, kamenja in odlomkov človeških kosti. Slednje so bile tudi v plasteh nad grobovi.
Grob 10
Vkopan je v ilovnato plast, na globini 1,12 m. Grobna jama je pravokotna, dolga 1,60 m, pri glavi široka 0,50 m, pri nogah 0,44 m in globoka 0,30 m. Ob stenah in na dnu grobne jame so jasno vidni sledovi lesene krste. Kosti so preperelè. Vidna je le sled glave v dolžino 0,22 m. Pokopan je v smeri J-S, 183°. Brez pridatkov.
Pokop seže nad grobove 11-13.
Grob 11
Vkopan je v ilovnato plast, na globini 1,40 m. Grobna jama je pravokotna, odkrita v dolžino 1,10 m, pri glavi široka 0,54 m, pri nogah 0,52 m in globoka 0,28 m. Pokop se širi na vzhodu zunaj izkopnega polja. Ob stenah in na dnu grobne jame so jasno vidni sledovi lesene krste. Kosti so preperele. Vidna je le sled glave v dolžino 0,25 m. Pokopan je v smeri Z-V, 260°. Brez pridatkov.
Grob 12
Vkopan je v ilovnato plast, levo od groba 11, na globini 1,40 m. Grobna jama, odkrita v dolžino 1,10 m, je pri glavi široka 0,48 m, pri nogah 0,46 m in globoka 0,25 m. Pokop se širi na vzhodu zunaj izkopnega polja. Ob stenah in na dnu grobne jame so jasno vidni sledovi lesene krste. Kosti so
preperele. Vidna je le sled glave v dolžino 0,20 m. Pokopan je v smeri Z-V, 256°. Brez pridatkov.
Grob 13
Vkopan je v ilovnato plast na globini 1,23 m. Grobna jama je odkrita v dolžino 1,10 m in širino 0,20 m (pri glavi) — 0,18 m (pri nogah). Pri glavi je globoka 0,08 m, pri nogah 0,11 m. Pokop se širi na severu in vzhodu zunaj izkopnega polja. Ob stenah in na dnu grobne jame so jasno vidni sledovi lesene krste. Kosti so preperele. Vidna je le sled glave v dolžino 0,22 m. Pokopan je v smeri Z-V, 261°. Brez pridatkov.
V	severozahodnem delu sonde je pod grobovi 12 in 13 temna plast, sestavljena iz ilovice in humuza. V njej so položene dolge nožne in ročne kosti — prekop 6 (najprej označen kot grob 8).
V	tej sondi so pokopi najštevilnejši. Razvrščeni so v vodoravne in navpični vrsti, na globini 1,12 m-1,40 m. Pokojniki so bili pokopani v lesenih krstah, trije v smeri Z-V, z 9°-14° odklona proti jugu, grob 10 v smeri J-S s 3° odklona proti zahodu. Smeri pokopov so določene po grobnih jamah. Kosti so preperele. Vsi so bili brez pridatkov.
SKLEP
V	vseh odkritih grobovih so bili pokojniki pokopani v krstah. Pokopi so se nizali drug ob drugem v vodoravnih, v sondah 1 in 6 še v dveh navpičnih vrstah. Verjetno bodo pokopi v navpičnih vrstah tudi v vzhodnem delu sonde 4 in v sondah 2 in 3, ki niso izkopane do sterilnih plasti. Grobovi so odkriti na različnih globinah. Plitveje so pokopani na prostoru pod emporo. Grob 9 smo zasledili že na globini 0,45 m-0,57 m, grobove 1-3 in 5 pa izkopali na globini 0,73 m-0,82 m. Okostja so dobro ohranjena. Dva grobova sta poškodovana s poznejšimi pokopi, eden s tlakom ali zidom. V srednji cerkveni ladji so segali pokopi od globine 1,10 m-1,40 m. V grobovih 4, 7, 10-13 so okostja preperela. Pri teh ni bilo moč določiti lege rok. Orientacija pokopov je določena na osnovi grobnih jam. Deset grobov je pokopanih v smeri Z-V z 8°-14° odklona proti jugu. Od te orientacije izstopa grobna jama groba 10, usmerjena v smeri J-S s 3° odklona proti zahodu, in grob 5, pokopan v smeri JV-SZ. Slednji je odkrit pod emporo in sodi v pozno-antično obdobje.
Položaj rok je bilo moč določiti le pri šestih grobovih. V grobovih 1, 2 in 6 sta roki sklenjeni na trebuhu, v grobu 2 upognjeni čez trebuh, v grobu 5 iztegnjeni ob telesu. V grobu 9 je desna roka iztegnjena ob telesu, leva stran skeleta je poškodovana. Levo in desno od slednjega so položene kosti prejšnjih pokopov (prekopi 1-5). V drugih izkopanih sondah so prekopane kosti nametane v plasteh nad grobovi. V sondi 6 so kosti prejšnjega pokopa (prekop 6) zložene pod grobovi 12 in 13.
Med dvanajstimi grobovi sta le dva imela pridatke. Keramičen vrč, pladenj, steklena čaša, pozlačena čebulasta fibula, prstan in pasna spona opredeljujejo grob 5 v drugo polovico 4. stol. V grobu 7, izkopanem v srednji cerkveni ladji, je svetinjica, ki jo lahko po obliki postavimo v 17. stol. Med
grobne najdbe sodijo tudi obsenčni obročki s široko S zanko, izdelani iz srebrne žice. Najdeni so v prekopanih plasteh. Dva (t. 1:1,2) na zahodni strani tik ob odkritem zidu I, trije (t. 1:3-5) na njegovi vzhodni strani v zasutju groba 4. Po J. Gieslerjevi tipologiji jih lahko razvrstimo v skupino 1,7 in 1,9.13 Le na osnovi obsenčnih obročkov je težko opredeliti točen čas pokopov. Obsenčni obročki s S zanko sodijo med najbolj razširjen nakit v belobrdki kulturni skupini. Srebrni obsenčni obročki tipa I-II po J. Gieslerju se pojavljajo v najdiščih belobrdske kulture že v zgodnji fazi in so prisotni med najdbami še skozi vso pozno fazo H.14 Ma Ptuju so obsenčni obročki s S zanko v velikem številu zastopani v grobišču na grajskem griču,15 kjer bi naj prenehali s pokopi v zadnji tretjini 11. stol., nekako leta 1070/1085.16 Štiri obsenčne obročke s S zanko, izdelane iz bronaste žice, so našli v enem izmed grobov na južni strani Mestnega stolpa leta 1990.17 Najdemo jih tudi v grobišču na Sp. Hajdini, kjer bi naj prenehali s pokopi v sredini 11. stol.18
V cerkvi sv. Jurija odkrite grobne najdbe sodijo v širok časovni razpon. Zajemajo čas od druge polovice 4. stol. do 17. stol.
Najstarejše grobne najdbe so odkrite pod emporo ter ob vzhodni in zahodni steni zidu I. Torej so na prostoru pod današnjo emporo pokopavali že v poznoantičnem obdobju. Tod se je širilo tudi grobišče iz zgodnjesrednje-veškega obdobja. Na to nas opozarjajo srebrni obsenčni obročki s S zanko, ki sodijo v kulturni krog belobrdske skupine. V srednji ladji za sedaj ni bilo starejših grobnih najdb. Tukaj odkrit grob 7 priča o tem, da so pod cerkvenim tlakom pokopavali odličnike in izbrance tudi zunaj grobnic vse do 17. stol. Kosti prekopanih grobov niso nosili iz cerkve. Najdejo se nametane v plasteh nad grobovi.
Kot je bilo že povedano, so predvsem v srednji cerkveni ladji s poznejšimi pokopi močno poškodovali starejše plasti. V prekopanih plasteh so odkrite ruševine, odlomki rimske keramike in kos hišnega lepa. Na osnovi slednjega lahko sklepamo, da je nekoč stala na tem prostoru lesena stavba.
O	stavbni zgodovini cerkve je bilo napisanih že veliko razprav. Najstarejše sodijo v sredino 19. stol.19 Opirajo se na vidno arhitekturo, odkrite najdbe in vire. Gradbene ostaline, odkrite v sondah 4 in 5 sodijo verjetno k cerkvam, ki so bile zgrajene na tem zemljišču. Vendar so bile odkrite le fragmentarno in v premajhnem obsegu, da bi jih lahko z gotovostjo pripisali kateri izmed cerkva, za katere domnevajo, da so bile zgrajene na prostoru današnje cerkve.
Zid I, odkrit na prehodu empöre v ladjo, pripisuje J. Curk “Konradovi” zahodni fasadi,20 1. Stopar pa ga postavlja še v karolinško obdobje in ga pripisuje “Liupramovi” cerkvi. Domneva, da je zid prostorsko razdelil ladjo. Opredeljuje ga kot morebitno “zaporo, ki bi naj delila prostor med klerike in laike, ali med veljake in ljudstvo”.21 Po razlagi J. Curka bi bila najstarejša Liupramova cerkev manjša zidana enoladijska stavba z apsido. Porušili so jo v času madžarskih vpadov ob koncu 9. stol. Curk domneva, da bi naj bila severna stena “Konradove” cerkve ostanek prve zidane cerkve na tem mestu. Nastala bi naj po letu 980 ali v času salzburških nadškofov Balduina (1041-1060) in Geberharda (1060-1088).22
Odkrit tlak ali. zid pod emporo, ki je odrezal nogi grobu (grob 5) iz druge polovice 4. stol. lahko za sedaj postavimo v širok časovni razpon. Nastal je med 5. in 12. stol., preden so zgradili emporo. Slednjo so po J. Curku dozidali po smrti nadškofa Konrada I. (1147). Po njegovi razlagi bi naj “Konradova” cerkev segala od sedanje pevske empöre do sredine vzhodne ladjine traveje.23 E. Cevc je emporo pripisal še “Konradovi” cerkvi. Ta bi naj po njegovi domnevi po dolžini segala od današnje zahodne stene do konca današnje predzadnje traveje glavne ladje in se zaključevala s polkrožno apsido.24
Na osnovi odkritih najdb lahko za sedaj rečemo, da so na prostoru, nad katerim so pozneje v 12. stol. zgradili emporo, pokopavali že v drugi polovici 4. stol. in pozneje v zgodnjesrednjeveškem obdobju. Slednje se je raztezalo tudi na prostor zahodno od današnje cerkve, kar potrjujejo v vrste pokopani grobovi, odkriti ob Mestnem stolpu, med njimi grob s štirimi bronastimi obsenčnimi obročki s S zanko, izkopan na južni strani Mestnega stolpa. Obseg grobišča za sedaj ni ugotovljen, prav tako ne čas trajanja grobišča. Morda so na prostoru v današnji cerkvi sv. Jurija in okrog nje pričeli pokopavati takrat, ko so opustili pokopavanje na grajskem griču (po letu 1070/1085), torej v zadnji fazi belobrdske kulture. Znano je, da je bilo okrog cerkve obzidano pokopališče, na katerem so pokopavali vse do leta 1775. Pokopališče okrog cerkve se omenja že leta 1314 in je bilo verjetno že takrat obdano z obzidjem.23 Južno od cerkvene ladje je že v času romanike stal karner sv. Mihaela, ki so ga porušili leta 1776.26 Toda, ali so se na pokopališču okrog cerkve odvijali kontinuirani pokopi od 11. stol. pa vse do leta 1775, ostane za sedaj še odprto vprašanje.
Sondiranja so zajela premajhen prostor, da bi lahko potrdila ali ovrgla pisane vire in odkrila v tleh skrite temelje cerkva, za katere domnevajo, da so bile zgrajene na tem prostoru. Prav tako ni bilo moč razjasniti obsega poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega grobišča niti ne odnosa grobišč do morebitnih sočasnih cerkva.
Da bi lahko odkrili poselitev tega za razvoj Ptuja nadvse pomembnega prostora v različnih arheoloških in poznejših zgodovinskih obdobjih, bodo potrebna temeljita, skrbno načrtovana arheološka izkopavanja.
ERGEBNISSE DER ARCHÄOLOGISCHEN SONDIERUNG IN DER KIRCHE DES HL. GEORG IN
PTÜJ
ZUSAMMENFASSUNG
Anläßlich der Aufräumungsarbeiten in der Kirche des hl. Georg führte das Landesmuseum von 15. 6. bis 23. 6. 1972 kleinere Sondierungsgrabungen durch. Ausgegraben wurden sechs Sonden (Zeichnung 1), die auf die im voraus genau bestimmten Stellen begrenzt wurden. Genauso begrenzt waren auch die zur Verfügung gestellte Zeit und finanzielle Mitteln. Deshalb konnte man nicht die Sonden 2, 3 und den westlichen Teil der Sonde 4 bis zu sterilen Schichten graben. Entdeckt wurden einige Baureste, sechs umgegrabene Gräber und zwölf Skelettgräber, in denen die Verstorbenen in Holzsärgen bestattet wurden (Zeichnung 1, Bilder 1-8). Die Gräber wurden aneinander in horizontalen, in den Sonden 1 und 6 aber noch in zwei vertikalen Reihen aufgereiht. Zehn Gräber lagen in der Richtung West-Ost, mit einer Abweichung von 8° bis 14° in Richtung Süden. Von dieser Orientierung weichen nur zwei Gräber ab. Grab 10 ist in die Richtung Süd-Nord orientiert, mit einer Abweichung von 3° in Richtung Westen, Grab 5 lag in der Richtung Südost-Nordwest. Die Position der Hände konnte man nur in sechs Gräbern feststellen. In den Gräbern 1, 2 und 6 waren die Hände geschlossen, im Grab 2 über den Bauch gelegt, im Grab 5 lagen sie ausgestreckt am Körper. Im Grab 9 war die rechte Hand am Körper ausgestreckt, die linke Seite des Skeletts wurde beschädigt.
Nur in zwei Gräbern befanden sich Beigaben. CInter die Grabfunde gehören auch Schläfenringe aus Silberdraht (t. 1: 1-5), die in umgegrabenen Schichten gefunden wurden. Nach der J. Giesler Typologie gehören sie in die Gruppe I, 7 und I, 9. Schläfenringe gehören zum gebräuchlichsten Schmuck in der Belobrdo-Kultur.
Die Grabfunde reichen in die Zeit von der ersten Hälfte des 4. Jahrhunderts bis zum 17. Jahrhundert. Die ältesten wurden unter der Empore und an der Ost- und Südseite der Mauer I gefunden. An der Stelle unter der Empore bestattete man schon in der Spätantike. Von hier aus erweiterte sich auch das frühmittelalterliche Gräberfeld, das in die Belobrdo-Kultur gehörte, und das sich auch auf das Gelände westlich von der heutigen Kirche ausweitete. Die Größe des Gräberfeldes und die Zeitdauer dessen Benutzung, konnten bisher ich festgestellt werden. Vielleicht begann man hier nach 1070/1085 zu bestatten, als man mit den Beerdigungen auf dem Gräberfeld vom Schloßberg aufgehört hatte. Es ist bekannt, daß sich rund um die Kirche ein Friedhof befand, der bereits im Jahre 1314 erwähnt wurde und auf dem bis 1775 Beerdigungen stattfanden. Es stellt sich aber die Frage, ob auf diesem Friedhof Beerdigungen ununterbrochen vom 11. Jahrhundert bis 1775 stattfanden.
In den Sonden 4 und 5 wurden einige Baureste entdeckt. Beim Übergang von der Empore ins Kirchenschiff entdeckte man in der Tiefe von 0,20 m eine Mauer, die bis in die Tiefe von 0,98 m reicht (Zeichnung 1 — Mauer I, Zeichnung 2). Nordöstlich von der Mauer befindet sich ein Pflaster oder eine Mauer aus Sandstein, die im Grab aus der zweiten Hälfte des 4. Jahrhunderts dem Skelett des Verstorbenen die Beine abgeschnitten hat. (Zeichnung 1 — Pflaster Bilder 6).
Im zweiten Joch des Kirchenschiffes entdeckten wir Sandsteinblöcke in der Tiefe von 0,25 m-0,40 m (Zeichnung 1 - Ruine). Spuren der Ruinen sind noch in beiden Profilen sichtbar. Am Ende des dritten Jochs wurde in der Tiefe von 0,25 m-0,40 m
ein Postament oder der Teil einer Mauer entdeckt (Zeichnung 1-Mauer II), der in die Tiefe von 0,98 m reicht.
Die Baureste gehören wahrscheinlich zu den Kirchen, die auf diesem Gebiet gebaut wurden. Jedoch sind sie nur fragmentarisch und in einem zu kleinen Ausmaß gefunden worden, um sie einer von jenen Kirchen zuzuordnen, die vermutlich an der Stelle der heutigen Kirche erbaut wurden.
OPOMBE
1.	I. Tušek, Varstvo spomenikov 33, 1991, 243 (Nadalje VS).
2.	W. Schmid, Ptujske krščanske starovetnosti, Časopis za zgodovino in narodopisje 31i 1936, 103 ss, op. 9, načrt na s 99; J. Klemenc in B. Saria, Blatt Ptuj, 1936, 48.
3.	M. Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum (1936) 85, 87; F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II (1906) št. 163.
4.	F. Kos (op. 3), št. 324; M. Kos, Zgodovina Slovencev (1933) 85 ss.
5.	E. Cevc, Nova umetnostnozgodovinska odkritja v Ptuju, Zgodovinski časopis 6-7, Kosov zbornik, 1952-1953, ponatis 1986, 302, op. 5 (nadalje ZČ); M. Zadnikar, Romanika v Slovneiji (1982), 168.
6.	B. Grafenauer, Ptuj v srednjem veku, Zgodovinski Časopis 24/3-4, 1970, 160.
7.	J. Curk, Proštijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju, Časopis za zgodovino in narodopisje N.V. 12, 47, št. 1, 1976, 33 (nadalje ČZN); Isti, Mestna proštijska cerkev v Ptuju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 78, 1977, 3 s (Nadalje Zbirka vodnikov 78); E. Cevc (op. 5) 302.
8.	Y- Höfler, Ob novih odkritjih srednjeveških fresk v mestni župnijski cerkvi sv. Jurija v Ptuju, Časopis za zgodovino in narodopisje, N.V. 12, 59, št. 1, 1988, 33; M. Zadnikar (op. 5), 169; J. Curk (op. 7), ČZN, 33 s.
9.	J. Curk (op. 7), ČZN, 34; Isti (op. 7), Zbirka vodnikov 78, 1977, 4; M. Zadnikar (op. 5), 169.
10.	M. Tomanič-Jevremov, Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, 164 s. Izkopavanja je financiral Pokrajinski muzej Ptuj.
11.	B. Jevremov, Pozlačeni čebulasti fibuli iz Petovione, Arheološki vestnik 41, 1990, 389 ss, t. 1.
12.	Za podatek se zahvaljujem kustosu Narodnega muzeja Darku Knezu, ki bo obdelal svetinjico ter vse svetinjice in križce iz izkopanih grobov pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju.
13.	J. Giesler, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo-Brdo Kultur. Ein Beitrag zur Archäologie des 10. und 11. Jahrhunderts im Karpatenbecken, Praehistorische Zeitschrift, 56. Band, Heft 1, 1981, 38 ss, sl. 7.
14.	Ibid., 104 ss, 137, ss, t. 48, t. 52:2, t. 53:1, 2 — I-II Silber; Ž. Tomičić, Srednjovjekovni arheološki izvori u međuriječju Mure i Drave — prikaz rezultata novijih istraživanja, Arheološka istraživanja u Podravini i Kalničko-Bilogorskoj regiji, Izdanja hrvatskog arheološkog društva 14, (1989) 1990, 116 ss; Isti, Novi prilozi vrednovanja ostavštine sednjevjekovnog groblja Bijelo Brdo II, Inštitut za povijesne znanosti sveučilišta u Zagrebu, Odjel za arheologiju, Prilozi 8, 1991, 95 ss, t. 14-15, t. 16:2, t. 18-24, t. 27.
15.	J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Dela I. razr. SAZU 1 (1950), 52 s, 134 ss — tabela grobnih najdb na nekropoli, T. : si. 6, 9. 11, 16-19, 21, 23, 24, 26, 31, 33, 40-43, 47, 51, 53, 54, 58, 62, 63, 65, 67, 69, 75, 76, 84, 89, 100; Isti, Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji (1947), 9. ss, sl. 3-5, 7, 9, 12-14, 16-19, 23, 24; P. Korošec, Sistematske raziskave na turnirskem prostoru Ptujskega gradu v letu 1979, Arheološki vestnik 32, 1981, 25 ss; I. Tušek, Zaščitno izkopavanje na turnirskem prostoru na Ptujskem gradu v letu 1978, Arheološki vestnik 32, 1981, 16 ss, T. 1 :1, 2, T. 2 :l-5, 7-9, T. 3 : 2, 4; M. Tomanič-Jevremov, Die Beziehungen zwischen der Köttlacher und Bijelo Brdo Kultur auf der Burg von Ptuj, Balcanoslavica 4, 1976; 81 ss; Ista, Slovanski grobovi iz nekropole na grajskem griču v Ptuju, odkriti v letih 1971, 1987 in 1988, Ptujski arheološki zbornik, 1993, 581 ss, T. 4 : 1-5; Ž. Tomičić, Prilog istraživanja kronologije Bijelobrdskog segmenta srednjovjekovnog groblja Ptuj-Grad, Ptujski arheološki zbornik, 1993, 543 ss, T. 1-4, T. 6, 7, 8:1, T. 9-10, T. 13-19. V grobišču na grajskem griču jih najdemo v grobovih,
kjer je zastopano belobrdsko in ketlaško gradivo, in v grobovih s čistim belobrdskim gradivom.
16.	Ž. Tomičič (op. 15), Ptujski arheološki zbornik, 1933, 556 ss, T. 19.
17.	I. Tušek (op. 1), 245, sl. 89, 106.
18.	J. Korošec, Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji (1947), 28 ss, sl. 27, 29, 30-32.
19.	J. Curk (op. 7), ČZN, 31 ss; Isti (op. 7), Zbirka Vodnikov 78, 3 ss; E. Cevc (op. 5), 301 ss; M. Zadnikar, Ptujska mestna župnijska cerkev v romanski dobi, Ptujski zbornik 1 (1893-1953),1955, 39 ss, z vso navedeno starejšo literaturo; Isti (op. 5), 167 ss; V. Höfler (op. 8) 31 ss; I. Stopar, Karolinška arhitektura na Slovenskem (1987), 27 s.
20.	J. Curk (op. 7), ČZN, 34.
21.	I. Stopar (op. 19), 27 s.
22. J. Curk (op. 7), ČZN, 34, 37, sl. na str. 43; Isti (op. 7), Zbirka vodnikov 78, 4.
23. J. Curk (op. 7), ČZN, 33 s; isti (op. 7), Zbirka vodnikov 78, 4, tloris na str. 17.
24.	E. Cevc (op. 5), 302 ss, sl. 1; V. Höfler (op. 8), 33.
25.	J. Curk (op. 7), ČZN, 48; Isti (op. 7), Zbirka vodnikov 78, 10.
26.	J. Curk (op.- 7), ČZN, 48; Isti (op. 7), Zbirka vodnikov 78, 10; M. Zadnikar (op. 19), Ptujski zbornik 1,41.
-OX 4
Tabla 1: Ptuj, cerkev sv. Jurija, 1-5 srebro, 6-8 keramika. M: 1-5 = 1:1, 6-8 = 1:2. Risala Majda Žižek.

JOŽE CÜRK
MALI GRAD NA PTÜJÜ
PTÜJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 728.8(497.12 Ptuj)
JOŽE CÜRK, upokojeni um. zgod. Cimpermanova 5, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Avtor na osnovi gradbene analize ugotavlja stavbno zgodovino Malega gradu, ki sega od romanskega zametka do sedanjega renesančno — baročnega kompleksa, ki ga prekriva historizirajoča neorenesančna fasada iz 3. četrtine prejšnjega stoletja.
SYNOPSIS
The author reveals the building history of the Little Castle stretching from the Romanesque origin to the present-day Renaissance-Baroque building covered with a Neo-Renaissance facade from the third quarter of the 19th century.
LOKACIJA
Tam, kjer se je nekdanja Gosposka, sedaj Prešernova ulica, še v prejšnjem stoletju razcepila ter se z enim krakom prevesila proti Dravi, z drugim pa sledila jugozahodnemu obronku grajskega griča, stoji markantno poslopje nekdanjega Gornjega dvora, vulgo imenovanega Mali grad. Ta vzdevek nas ne sme zavajati, saj ni identičen z Malim gradom, Malo hišo, Gornjo hišo itd., ki se od leta 1247 dalje večkrat omenja na Grajskem griču. Gornji dvor se zatrdno pojavi šele dobrih sto let pozneje leta 1376, čeprav smemo upravičeno domnevati, da je nastal že vsaj sto let prej. Lega Malega gradu je bila od nekdaj strateško pomembna. Prvotno ptujsko naselbino je na tej strani zapiral palisadast okop (z rimsko tradicijo); ta je segal od Starega stolpa na Grajskem griču mimo Malega gradu do Drave, ki je do srede 14. stoletja tekla južneje kot danes in ustvarjala med nekdanjim mostiščem in Hrvatskim trgom trikotno naplavino, to pa je polagoma zasedlo predmestje (vicus iz 1291) s pristaniščem, mlini, strojarnami, skladišči in podobnimi objekti. Ko se je mesto sredi 13. stoletja začelo obdajati z obzidjem, je po začetnem oklevanju po volji mestnega gospoda vključilo vanj tudi pred kratkim nastali dominikanski samostan. Nastala je obzidna izboklina, segajoča od Starega stolpa na Grajskem griču do cestnega vstopa v mesto v bližini Malega gradu. Cesta z mostišča je namreč takrat še tekla skozi predmestje pod njim ter se pred Malim gradom skozi lijakasto kotanjo povzpela v mestno jedro. Tu so obstajala prvotna mestna (Vodna, Dravska) vrata, ki se omenjajo leta 1311, dokler jih niso po veliki poplavi leta 1348, ki je odnesla stari most v Vičavi in strojarsko predmestje, zamenjala nova na Hrvatskem trgu, o katerih že govori mestni statut iz leta 1376. Vse kaže, da je novo mestno obzidje segalo do teh vrat, od njih do Drave pa je mesto slejkoprej zapiral stari palisadasti okop, ki po premiku Drave do podnožja dominikanskega pomola ni bil več potreben, zato so ga enako kot vrata opustili. S tem pa je tudi Mali grad zgubil svoj strateški pomen, saj se je znašel ob ulici, ki je živahen tranzitni promet zamenjala z lokalnim v smeri Vičave, razen tega pa je pristal precej globoko v mestu. Upoštevajoč navedeno, smemo z njegovim nastankom kot fevdalnim objektom s pomembno strateško funkcijo v okviru naselbine iti vsaj v sredino 13. morda pa celo še v 2. polovico 12. stoletja, ko je začela delati tranzitna cesta z mostišča v Rogoznico ovinek skozi naselbino ter se onkraj Grajene (od 13. stoletja dalje pa že kar v mestu) cepiti na kraka proti Radgoni in Ljutomeru ter proti Ormožu in Zavrču.
ZGODOVINA
Svobodni dvor pri dominikanskem samostanu (1376), Zgornji dvor (1439) ali Zgornja hiša (1445) je bil v lasti salzburške nadškofije, njegovi posestniki pa so bili Ptujski gospodje. Po njih izumrtju 1438 so ga po nekajletnih pravdah leta 1441 nasledili Schaunbergi, ki so se 1445 odpovedali dednemu gradništvu na ptujskem gradu in zato dobili pravico do krvnega sodstva. Po fevdnem pismu nadškofa Friderika IV. (1441-1452) iz tega leta je razvidno, da je dobil dvor, ki je že imel knežjo osvoboditev častnih zadev, od nadškofa kot fevdnega gospoda še pravico do krvnega sodstva, le da je
moral obsojence predajati deželskemu sodniku v izvršbo. Schaunbergi so dvor in njegovo imetje združili z gospostvom Bori, zato je prišel skupaj z njim leta 1488 v posest Szekelyjev, ki so dobili zanj salzburški fevdni pristanek šele leta 1561. Se pred njihovim izumrtjem leta 1603 je prišel 1592 skupaj s pristavo Turnišče in svobodnim Pekovskim dvorom v Ptuju po dolžniško-kupnem potu v roke svaka Davida Idungspeuga in njegovih potomcev, leta 1633 pa s fevdnim dovoljenjem salzburškega nadškofa v posest Hansa Viljema Herbersteina, ki je imel takrat že v lasti Turnišče. Leta 1690 so si ga pridobili Wildensteini, 1740 pa ga je z vso posestjo, ograd-jem, deželskim sodiščem, lovsko pravico itd. kupil Hans Jakob Moscon za
40.000	gld. Ko je ta delal leta 1753 testament, je bilo imetje vredno 87 ft
5	š ter je imelo 194 podložnikov v 2 uradih in 6 vaseh severno in severozahodno od Ptuja. Deset let pozneje je pod njegovo sodišče še vedno spadalo
6	vasi s 178 podložniki. Leta 1773 ga je kupil Ferdinand Marija Attems, nakar je ostal do leta 1901 v lasti njegove družine. V najetem dvoru je med letoma 1850 in 1886 uradovalo okrajno glavarstvo, 15 let pozneje pa ga je od Attemsov kupil Gvidon Pongrac, ki ga je, s strankami naseljenega, imel v lasti do leta 1941. Medvojna štiri leta je bil lastnik Kurt Elsbacher, nato pa je bil podržavljen in spremenjen v objekt splošnega ljudskega premoženja.
SLIKOVNO GRADIVO
Zaradi eksponirane lege in akcentuirane oblike se pojavlja Mali grad na vseh starejših mestnih vedutah med koncem 17. in koncem 18. stoletja, saj so one iz 19. stoletja za naše potrebe manj zanimive. Na G. M. Vischerjevi grafični upodobitvi iz okoli 1681 se pojavlja Mali grad kot sestavljenka iz dveh vzporedno stoječih dvoetažnih stavb, katerih severna presega štirios-no južno za tri okenske osi, ki jih spremlja lesen balkon. Pokrivata ju čopasti strehi, opremljeni s po dvema frčadama, in južna še z dvema dimnikoma. Severna s širokim napuščem pokriva tudi že omenjeni balkon. Obe poslopji imata svoji lastni vzhodni fasadi, in kot kaže, je južna tudi malce višja od severne. Na oljni sliki iz 1687 je stanje enako, le da je bolje vidno. Stiriosna fasada južnega trakta ima v pritličju tri, od zahoda proti vzhodu večajoče se arkadne loke, v nadsropjih pa različno etažiranje. V zahodni dvoosni polovici sledita pritličnima lokoma dve okni mezanina, nato dve okni nadstropja in končno dve lini podstrešja, v vzhodni polovici pa pritličnemu loku večji okni nadstropja in lini podstrešja. Njena dvoosna vzhodna fasada obsega dve nadstropni okni in dve podstrešni lini. Trakt pokriva čopasta streha z dimnikoma. Severni trakt je višji in za tri osi daljši od južnega. Je v nasprotju z južnim dvonadstropen, brez balkona in z dvoosno vzhodno fasado. Vanj vodi okrogloločen portal v sredini njegove dvoriščne fasade. Pokriva ga zatrepasta streha s frčadama in okrasnima konicama na konceh slemena. Podobno podobo gradu je ponujala tudi uničena votivna slika sv. Florjana iz 1744 v minoritski cerkvi. Grad je enako oblikovan, le da sta trakta iste višine, da ju pokrivata zatrepasti strehi in da se pred vzhodno fasado severnega trakta pojavlja enako visok 1 x 1-osen stolpasti prizidek, ki pa je verjetno spadal k sosednji ordonančni hiši. Na sliki J. Fellnerja iz 1766 pokrivata štiriosen dvoetažen južni trakt gradu dve prečni sedlasti strehi, na vzhodni strani pa predirata velik vhod in okno z balkonom nad
njim. Enako visok severni trakt presega južnega le za toliko, da premore majhna pritlična in nadstropna balkonska vrata. Njegova trikotno sklenjena vzhodna stena je brez predrtin. Trakt pokriva enotna sedlasta streha. Na perorisbi L. Schicklgruberja iz 1792 in lesorezu F. Schütza iz 1794 pa grad že nastopa v sedanji obliki in velikosti.
Spremljajoče gospodarsko poslopje se prvič pojavi na sliki iz 1687. Gre za obulični trakt, pokrit s sedlasto streho. Bolje je viden na Fellnerjevi sliki, kjer se izkaže za 4 x 2-osno stavbo, ki naraste proti jugu zaradi visečega terena iz dvoetažnega v trietažno poslopje. Leta 1794 je to sedlasto ostre seno poslopje, katerega trietažno južno fasado predirajo vrata in po dve okni v etažah, a je še brez južnega krila, saj grajski areal še vedno zapira s te strani eskarpni zid z ograjo na vrhu. Iz tega sledi, da je bilo to krilo prizidano k staremu gospodarskemu poslopju po letu 1794, a pred letom 1824, ko se pojavi na franciscejski katastrski karti.
OPIS STANJA POLETI 1994
Mali grad zaseda zemljišče trapezaste oblike ter sestoji iz kljukastih glavne in stranske stavbe, ki sta postavljeni vsaksebi tako, da oblikujeta pravokotni ploskvi sprednjega večjega dvorišča in zadnjega manjšega, sedaj opuščenega vrta. Ker zemljišče, na katerem dvor stoji, sočasno visi proti jugu in zahodu, je stavba razvila poseben sistem etažiranja, s katerim je nevtralizirala iz tega izvirajoče nevšečnosti. Glavna stavba sestoji iz dveh delov: severnega zaseda dolg trietažen obulični trakt, južnega pa za tretjino krajše štirietažno dvoriščno krilo. Kljub etažni razliki sta oba dela stavbe enako visoka, le da dvoriščnega na južni strani zaokroža izredno visoko, trapezasto zaključeno čelo. Posledica takega čela je, da pokriva vzhodno polovico obuličnega trakta od dvorovih pravokotno postavljenih opečnih streh nižja trikapna; mnogo širša in višja, zatrepasto oblikovana pa zahodno polovico tega trakta in celotno dvoriščno krilo. Stranska stavba, sestoječa iz nadstropnega vzhodnega in pritličnega južnega krila, je še izraziteje prilagojena visečemu terenu, ki ga premaguje z eskarpasto oblikovano substrukcijo.
ZUNANJŠČINA
Trietažen obulični trakt je 8 x 1-osen, je torej dolg in razmeroma ozek. Njegova ulična (severna) stranica je v zahodni polovici dvakrat zalomljena. Pokriva jo neorenesančna fasada iz tretje četrtine 19. stoletja, ki jo na obeh konceh zaključujeta maltasta, kvadrasto oblikovana ogalnika. Pritličje predirajo podolžnopravokotne kletne line sredi maltastih, rustično oblikovanih ločno sklenjenih lizen, od katerih sta oni v zahodnem delu fasade z linama vred uničeni. Pritličje deli od nadstropja dvojen zidec, na katerem počivajo velika, okvirjena, pravokotna okna in jih kronajo profilirane preklade, ki jih nosijo volutaste konzole. Podolžnopravokotna, bogateje okvirjena manjša okna (line) v vrhnjem (pol)nadstropju so opremljena s preprostimi policami. Od teh oken je zahodnih pet dejanskih, vzhodna tri pa so le imitirana. Fasado zaključuje bogateje profilirani venčni zidec. Triosna zahodna fasada, ki je skupna za severni in južni del stavbe, je enako oblikovana kot severna, le da so vrhnja okna nekaj večja in preprosteje okvirjena, da sta med
oknoma nadstropja dve manjši straniščni okenci in da je v prvih dveh oseh pritličja prebito dvoje novejših vrat, v tretji pa je še ohranjeno staro, okvirjeno in zamreženo okno, pod njim pa pravokotna kletna lina z gotsko posnetim maltastim ostenjem, ki uporablja za polico spolijo z majhno kvadratno luknjo. Enoosna vzhodna fasada ima dve visoko ležeči podolžnopra-vokotni kletni lini v pritličju in preprosto pravokotno okno v nadstropju. Tudi dvoosna južna (dvoriščna) fasada tega trakta je preprosta. V sredini pritličja ima kletni portal potlačenoločne oblike, v nadstropju daleč vsaksebi preprosti pravokotni okni, nad njima pa dve slepi podolžnopravokotni okenci, ki pripadata enako kot tri podobna na ulični strani k podstrešju. Kolikor je mogoče ugotoviti, je gradnja obulične stene severnega trakta vseskozi kamnita, ostalih sten prevladujoče kamnita, v vrhnji poletaži pa je opečne strukture.
Problemsko zanimivejši sta južna in vzhodna fasada dvoriščnega dela stavbe. Južna fasada, ki se zaključuje s trapezastim čelom, je razdeljena v dve polovici, katerih zahodna je sedem, vzhodna pa petetažna. Razliko med njima povzročata medetaži v zahodni polovici. Jasna zidna črta, katere struktura dokazuje, da je vzhodna polovica prizidana k zahodni, in različno etažiranje govorita za dve stavbi: zahodno, dolgo 14,4, in vzhodno 11,8 m, ki so ju po letu 1773 opremili s skupnim čelom. Obe polovici sta dvoosni, le da ima zahodna v tretji etaži še dodatno okno. Zahodna polovica je podkletena in ima zato pri tleh dve kamnito okvirjeni podolžnopravokotni kletni lini, vzhodna pa ni, zato ima dve pravokotni pritlični okni, od katerih je vzhodno bogateje oblikovano od zahodnega, obe pa sta kamnito okvirjeni in zamreženi. Ostala okna v obeh polovicah stavbe so preprosta, pravokotna, maltasto obrobljena, vrhnji pa spremenjeni v okrogli lini. Okna od tretjega nadstropja navzgor so opremljena samo z mrežami, ker so jih uporabljali za sušenje žita, skladiščenega v zgornjih treh etažah stavbe. Vzhodna polovica stavbe hrani v pritličju sled zazidanega potlačenoločnega arkadnega loka, širokega 5,7 m, ki počiva na dveh slopih, katerih zahodni je bil vraščen v steno, vzhodni pa je stal prosto in je rabil kot ogal stavbe. Gradnja zahodne polovice fasade je kamnita, precej plastovita, vendar z mnogimi opečnimi zaplatami, gradnja vzhodne polovice je mešana, vendar bolj opečna kot kamnita, fasadnega čela nad tretjo etažo pa samo opečna. Jugozahodni ogal te fasade je v nasprotju z jugovzhodnim pretežno kamnit, vendar ne posebno skrbne sestave. Pritlični kletni lini obdajajo opeke, kar dokazuje, da sta sedanjo obliko dobili pozneje. Nekaj širša substrukcija zahodne fasade (vidna v drenažnem jarku) kaže izrazito plastovito gradnjo iz ploščatega kamenja (s sporadično uporabo ozke opeke), ki sega okoli 5 m pod sedanji talni nivo, prečka ostalino rimskega eskarpnega zidu in kaže večjo opečno zaplato pod gotsko kletno lino. Gradnja substrukcije se razlikuje od one nad njo. Ta je sicer plastovita, vendar manj skrbno sestavljena iz bolj čokatih klesancev, pomešanih z opeko in nekaj spolijami. Triosna vzhodna fasada tega dela stavbe pripada v celoti njegovi mlajši polovici. Pritličje predirata en zazidan in en odprt potlačenoločen arkadni lok (enak onemu v južni fasadi), ki ju nosijo že omenjeni vogalni, bolj čokat osrednji in obstenski severni slop, vsi pa so opremljeni s konkavno spodrezanimi kapitelnimi ploščami. V prvem nadstropju so tri preprosta pra-
vokotna okna, v drugem pa tri podolžnopravokotna okenca (od katerih je srednje slepo), ki pripadajo podstrešju. Zaključuje jo širok strešni napušč. Gradnja te fasade je v spodnjem delu mešane, vendar bolj opečne kot kamnite gradnje, v vrhnjem delu opečne, v zazidanem vežinem loku pa bolj kamnite kot opečne gradnje, vendar z vdelanim starejšim pravokotnim oknom.
Okrogel, kamnit, trebušast okvir, ki je prvotno rabil kot venec vodnjaku ob južnem krilu gospodarskega poslopja, je iz konca 16. stoletja, kot to dokazujeta kartušasta okrasna grba ob nosilcu njegove, iz kovanega železa narejene krone, ki je leta 1842 še obstajala.
NOTRANJŠČINA
PRITLIČNA ETAŽA S KLETJO IN MEZANINOM
Zaradi komplicirane prostorske sestave gradu je opis notranjščine najbolje izvesti po etažah in ne po posamičnih stavbnih enotah. Zato začenjam z opisom pritličja in kleti. Vhodna veža s stopniščem zaseda dobro polovico vzhodnega dela južnega trakta. Prvotno se je odpirala navzven s tremi širokimi loki, sedaj le še z enim. Na južni strani namreč meji na sobo z ravnim stropom, ki jo osvetljujeta okni, vdelani v zazidana loka. Samo vežo pokriva prečen sosvodničen banjasti obok. Iz veže vodita naravnost polkrožno sklenjena loka, ki rabita za stopniščni dostop v nadstropje in v klet, na desno preprost pravokoten portal za vstop v prostor severnega trakta, na levo podoben portal za vstop v že omenjeno sobo. Kletno stopnišče, sestavljeno iz osmih stopnic, dolgega podesta in še štirih stopnic, vodi skozi vso vzhodno polovico stavbe v veliko klet, ki leži pod njeno zahodno polovico. Njegova kamnita južna stena je debela 110 cm, od česar odpade 90 cm na steno južnega trakta 20 cm pa na nosilno steno stopnišča.
S podesta, ki je v globini polkleti, se odpirata levo in desno vrati v dva polkletna prostora, večjega na južni in manjšega (ki je pod podestom glavnega stopnišča) na severni strani. Severni prostor pokriva opečna banja, južni pa je križno obokan in ima v zahodni steni pravokoten kamnit portal (velik 180 x 115 cm) z železnimi baročnimi vratnicami, ki je pred zazidavo rabil za vstop v Veliko klet. Ta je trapezaste oblike in zaseda vso zahodno polovico trakta. Kamnite obodne stene so debele 125/130 cm, le severna, ki jo loči od sosednje manjše, vendar za tri stopnice globlje ležeče Male kleti, je tanjša in debela 90 cm. Pokrivajo jo štirje opečni elipsasti oboki, ki počivajo na močnem napol kamnitem, napol opečnem osrednjem nosilcu in obstenskih opečnih lokih. Veliko klet osvetljujejo zahodna in dve južni lini, katerih prvo deloma prekriva obok. Prvotno je bila večja, a so jo ob obokanju zazidali do sedanje velikosti. Veliko klet deli od Male že omenjena prečna stena s preprostim prehodom in zamreženo podolžnopravokot-no (sedaj zazidano) lino. Malo klet, opremljeno z enakim obočnim, vendar plitvejšim sistemom, kot ga ima Velika, sta prvotno osvetljevali dve podolž-nopravokotni severni lini, sedaj pa ima dva groba preboja skozi zahodno in severno steno, ki jo povezujeta z drenažnim jarkom. Ta opasuje Mali grad s severne, zahodne in južne strani. Gradnja kletnih sten je večinoma kamnita.
Vzhodna stena, ki hrani sled prvotnih kletnih vrat in ima veliko opečno zaplato, kaže plastovito gradnjo s sporadično uporabo opeke. Gradnja južne stene, ki kaže 270 cm od vzhodnega kota delno zidno črto kot mejo starejše gradnje, enake oni v spodnji plasti zahodne stene, je razen velikih opečnih vložkov kamnite in izrazito plastovite gradnje. Isto velja za zahodno steno, ki kaže enako kot južna v spodnjem delu drugačno gradnjo kot v zgornjem. Spodnja je sestavljena iz bolj ploščatih kamnov ter tu in tam opeke, zgornja pa je izključno kamnita, plastovita, vendar bolj grobe izvedbe. Izrazite meje med njima ni, vendar poteka okoli enega metra nad sedanjim talnim nivojem kleti. V Mali kleti je zahodna stena enako oblikovana kot v Veliki, kar velja tudi za severno, ki uporablja spodaj drobnejše kamenje kot zgoraj. Nasprotno pa vzhodna stena, ki tudi kaže velike opečne zaplate, ni identična z ostalimi. Isto velja za prečno steno, ki je v spodnjem delu zelo grobe sestave, v zgornjem pa bolj plastovita, vendar z velikimi opečnimi zaplatami. Sumarno lahko rečemo, da kažejo originalne obodne stene obeh kleti vseskozi plastovito kamnito gradnjo s sporadično uporabo opeke, ki pa je v pritlehnem delu drugačna (bolj ploščata) kot nad njo.
Iz veže pa niso dostopni samo kletni, ampak tudi bivalni prostori. Dvoram-no stopnišče z velikim podestom vodi najprej v mezanin in nato v nadstropje. Njegov spodnji krak in podest pokrivajo trije križni oboki, zgornji pa se odpira v veliko avlo. Križni obok podesta deloma zakriva ušesasto obrobljen pravokoten portal, prebit skozi 145 cm debelo steno, sestavljeno iz 130 cm debele kamnite nosilne in 15 cm debele vežine stene, ki vodi na mezaninski hodnik. Ta se v nadaljnem poteku prebije še skozi 115 cm debelo opečno kaminsko steno in konča ob zahodni fasadi gradu z vrati, ki so vodila v prizidan sanitarni prizidek. Na hodniku so na desno pravokotna vrata, ki so prek šestih stopnic privedla v zahodno polklet severnega trakta, na levo pa dvoje vrat, ki se uporabljata za vstop v več bivalnih prostorov, ležečih nad Veliko kletjo. Tramasto stropana mezaninska etaža je visoka le 2 m in rabi za talno izravnavo nadstropja. Gradbeno je ta etaža najmanj zanimiva, saj je izrazito pomožna, osvetljujejo pa jo tri okna (dve južni, eno zahodno), ki veljajo navzven za pritlična. Hodnik, ki sega od stopniščnega podesta do zahodne fasade, teče ves čas ob južni, 70 cm debeli steni severnega trakta, ki ga ločuje od njegove precej globlje ležeče polkleti. Ta polklet, ki leži nad že opisano Malo kletjo, je obokana s podolžno opečno banjo z dvema paroma sosvodnic. Do povojnega časa je bila dostopna po šestih stopnicah z mezaninskega hodnika, sedaj pa je skozi vrata, prebita skozi dvorovo zahodno fasado. Sledi skupina dveh med seboj povezanih prostorov, ki je dostopna skozi preprost pravokoten portal iz vhodne veže. Po talni višini se ujemata z njo, po dolžini pa jo proti zahodu za okoli 2 m presegata. Ločuje ju pretežno kamnita, vase zaključena, okoli 80 cm debela stena, ki jo predira pravokoten prehod. Zahoden prostor prekriva opečen banjasti obok, vzhodnega dva križna, ki ju opirata stenska nosilca. Oboki so opečni, zahoden je morda sočasen, vzhodni zagotovo poznejši. Severna (obulična) stena je prevladujoče kamnite, plastovite gradnje. Od prvotnih treh, opečno predelanih lin, je srednja zazidana. Zahodna, okoli 90 cm debela stena, ki ločuje ta prostor od že opisane zahodne polkleti, je plastovite kamnite, vase zaključene gradnje, medtem ko je vzhodna, okoli 35
cm debela stena, ki ju ločuje od vzhodne polkleti spodaj opečne in zgoraj kamnite gradnje ter mlajša od obokanja. Okoli 5 m visoka vzhodna polklet, v katero vodi 8 stopnic in je 130 cm pod talnim nivojem, zaseda vso vzhodno tretjino severnega trakta, torej ves njegov del, ki presega dvoriščni trakt. Pokrivajo jo vstavljeni opečni križni oboki, ki jih po sredini nosijo trije vitki kamniti slopi, v sredini pa jih opira močan prečen nosilni lok. Oboki delno pokrivajo visoko ležeče kletne line, dve v vzhodni in dve (tretja je zazidana) v severni steni. Gradnja obodnih sten je kamnite, v zgornjem delu vzhodne in južne pa mešane gradnje. Iz opisanega sledi, da spodnja etaža severnega trakta funkcionalno razpada v tri prostorske enote: zahodno, sestavljeno iz Male kleti in polkleti nad njo, srednjo, ki je talno izenačena z vežo, in vzhodno s 130 cm globoko polkletjo; spodnja etaža južnega (dvoriščnega) trakta pa razpada v dve enoti, katerih zahodno zasedata Velika klet in mezanin nad njo, vzhodno pa veža s stopniščem, ki jo z južne strani spremljata dva prostora, prvi večji, ki je bil prvotno na vse strani ločno odprt, in drugi manjši, polkletni, ki hrani portal prvotnega vhoda v Veliko klet.
PRVO NADSTROPJE
Avla v nadstropju je velik, vendar pust prostor, ki se ploskovno enači s pritlično vežo in stopniščem. Njene stene se odpirajo na vse strani: v vzhodni steni sta dve okni, v severni dvoje vrat, v južni ena vrata in v zahodni dvoje vrat, od katerih prva vodijo na hodnik, ki, enako kot mezaninski pod njim, teče skozi vso stavbo do njene zahodne (fasadne) stene, druga pa na ravno stopnišče, vodeče v drugo nadstropje. Hodnik, ki ga pokriva raven strop, je v drugi polovici enkrat širši kot v prvi. S hodnika vodi levo in desno po dvoje vrat, med katerimi so ena še baročna. Na koncu hodnika je okno, prebito skozi 125 cm debelo fasadino steno. Sonde hodnikove severne stene (ki je obenem južna stena severnega trakta) so pokazale tri plasti ometov in vrsto beležev. V prvi polovici je hodnik zožen zaradi poznejše vzidave shrambe (z vrati in notranjim oknom), na zahodnem koncu pa zaradi vstavitve stranišča. Vstop iz avle v hodnik je predrt skozi 125 cm debelo nosilno steno. Ta hodnik deli nadstropje tudi funkcionalno na dva dela, ki pripadata južnemu in severnemu traktu gradu. Južni del obsega štiri sobane, ki jih osvetljuje po eno veliko južno okno, obe skrajni pa še po eno zahodno in vzhodno. Vse štiri sobane so ravno stropane in z velikimi lesenimi pravokotnimi portali efiladno povezane, zahodna še s hodnikom in vzhodna z vežo. Obodno ostenje obeh zahodnih soban je debelo po 125/130 cm, obodno ostenje vzhodnih dveh soban pa 80/85 cm. Notranje stene, ki dele zahodni sobi med seboj in s hodnikom, ter stene vstavljene shrambe so opečne in debele po 30/40 cm, delilna stena vzhodnih dveh soban pa le 20 cm. Avla, ki je vstavljena med ostenja drugih stavbnih delov, ima lastno le vzhodno steno, debelo 70 cm.
Severni trakt ima zunanje ostenje debelo v zahodni polovici 85/95 cm, v vzhodni polovici 100/105 cm, notranje vzdolž hodnika 70/75 cm, vzdolž avle in proti dvorišču pa 100/110 cm, kar velja tudi za njegovo vzhodno steno. Zunanji zidovi so kamniti, oni vzdolž hodnika pa je mešane gradnje.
V severnem traktu si od zahoda proti vzhodu sledi šest sob, od katerih sta dve dostopni s hodnika, ostale štiri pa iz veže ali neposredno ali s pomočjo posebnega notranjega hodnika. Prva od sob, ki jo osvetljujeta okni v zahodni in poševnem delu severne stene, je bila pozneje predelana v tri prostore: glavnega, banjasto obokanega z opečnim tlakom in velikim kaminskim štedilnikom, ter stranska, ravno stropana, namenjena za shrambo in stranišče, opremljeno z dvema majhnima okencema. Ob oknu v zahodni steni je viden ostanek prvotnega, ki je bilo za 85 cm bližje severozahodnemu traktovemu ogalu. Motranji zidovi so opečni. Naslednja, ožja soba ima vrata in okno, pokrita je z banjo, njena zunanja stena pa je še del traktove severozahodne poševnice. Okoli 85 cm debela stena jo ločuje od naslednje, ravno stropane večje sobe z vhodom iz veže in dvema oknoma v severni steni. Ostale tri sobe tega trakta, ločene od prejšnje z enako debelo steno, so dosegljive skozi naslednja vrata iz veže in s pomočjo vstavljenega hodnika. Opremljene so s štirimi severnimi in enim vzhodnim oknom. Hodnik, ki teče ob traktovi južni steni, dobiva svetlobo skozi dve okni, ki gledata na dvorišče.,Vse naštete sobe pokrivajo ravni ometani stropi, ki so v prvi sobi visoki 3,2 m, v ostalih dveh pa 4,4 m.
DRCIGO NADSTROPJE
Iz avle vodi ravno stopnišče v drugo nadstropje, katerega zahodno tretjino zasedajo bivalni prostori, ostali dve tretjini pa podstrešje. Bivalni del obsega tlorisno razgibano vežo in pet sob, osvetljujejo pa ga dve okni s severne, tri z zahodne in tri z južne strani. Ostala tri okna na severni, dve okni na južni in dve na vzhodni strani rabijo za osvetljavo podstrešja poleg osem etažno razvrščenih, z mrežami zaprtih oken južnega čela. Bivalni prostori so visoki po 2,9 m in ravno tramasto stropani. Gradnja vseh obodnih in delilnih sten ter južnega čela je opečna, severozahodni ogal je zanimivo spet s pomočjo zobate povezave, sestavljene iz po štirih opek. Tu je tudi vidna prvotna višina te etaže (210 cm) in njene poznejše nadzidave (80 cm). Obodne stene so debele po 85/90 cm, razen nad vzhodnim delom južnega trakta, kjer dosegajo debelino do 70 cm, in čela, kjer so debele 55 cm. Iz veže vodi troje vrat v bivalne prostore, ena na podstrešje, dvoje v pozneje vstavljeni shrambi, najlepša z baročnim lesenim podbojem in baročnimi železnimi vratnicami pa povezujejo severno od sob s podstrešjem. To ima tri nivoje: vzhodnega, ki zaseda srednjo tretjino severnega trakta, 3 metre višjega nad zahodnim delom obeh traktov in pol nižjega nad vzhodno polovico južnega in vzhodno tretjino severnega trakta. Prvi nivo pokrivajo zmoznična tla, drugega cementni estrih, tretji pa je deloma opečno tlakovan. Ogromno ostrešje predstavlja tesarsko mojstrovino, sestavljeno iz višjega prečnega slemena nad osredjem gradu in nižjega nad vzhodnim delom severnega trakta.
OPIS STANJA JESENI 1842
Po naročilu grofa Attemsa je posnel ptujski gradbenik Janez Fahr 4. 12. 1842 takratno gradbeno stanje Malega gradu in pripravil predloge za nekatere njegove izboljšave, ki so bile pozneje večinoma realizirane. Zaradi
preglednosti si bomo te načrte ogledali po etažah, da jih bomo lažje primerjali s sedanjim, pravkar opisanim stanjem.
Velika in Mala klet ter dostop do njiju so enaki kot danes. Velika klet ima dve južni in eno zahodno (poznogotsko) lino, Mala klet dve severni (za kateri je bil predviden rahel zamik), vmesna stena ima prehod s tremi stopnicami in še odprto lino. Velika klet je 12 stopnic pod talnim nivojem, Mala pa še za dodatne tri. Sanitarni prizidek ob zahodni fasadi ima od tu speljan kanal h greznici, locirani ob južni eskarpi zahodnega dvorišča, ob katerega severni obulični stranici je vkopana okrogla ledenica z vzhodnim stopniščnim dostopom vanjo. Prikazana polklet pod vzhodno tretjino severnega trakta leži osem stopnic pod talnim nivojem.
Pritličje: Veža je enaka, kot danes. Južno od nje sta ravno stropana soba z dvema oknama in pečjo ter štiri stopnice globoka polklet s križnim obokom, oknom in že zazidanim prehodom v Veliko klet. Iz podesta vodijo vrata v mezanin, ki obsega štiri tramasto stropane prostore, katerih prvi rabi za predsobo, drugi vodi do stranišča, južna dva pa sta kot veliki kamri opremljena z dvema oknoma v južni in enim v zahodni steni. Mezanin, ki leži nad Veliko kletjo, oklepajo 130 cm debele stene, 115 cm debela stena sredi njega pa je rabila za kaminsko kurišče velike peči, ki je grela obe kamri. Kot še danes je tudi takrat vezalo stopniščni podest z mezaninom razen vrat še okno. V severnem traktu si slede zahodna polklet, dostopna po šestih stopnicah iz mezaninske predsobe, ki je obokana z dvema ova-lastima kalotama in osvetljena s tremi linami. Sledita dvojno križno obokani, s prehodom povezani sobi, katere prva, s tenko steno prečno prepolovljena je rabila kot kuhinja, imela dve lini na ulično in poševno vrezano lino na stopniščno stran ter veliko ognjišče s krušno pečjo in dvema okroglima koritoma. Druga soba je bila razdeljena z vstavljenimi stenami v obliki črke T v tri manjše med seboj povezane prostore. Imela je lino na ulično stran ter portal in lino na vežino stran. Kot zadnja sledi vzhodna polklet s križnimi oboki na treh visokih slopih ter s tremi linami v severni in dvema v vzhodni steni. Za line na ulični strani so predvidene kot pri vseh ostalih na tej fasadi korekture zaradi uskladitve z okenskimi osmi. V 95 cm debeli ločni steni med zahodno polkletjo in kuhinjo je pravokoten izmik stene, ki je rabil za stensko omaro.
Prvo nadstropje kaže največ adaptacijskih predlogov. Avla je slejkoprej enaka, le njeno vzhodno okno in balkonska vrata naj bi precej zmanjšali ter prebili še ena vrata v severni steni. Od treh soban v južnem traktu naj bi vzhodno razdelili na dva dela, zahodno razširili na račun hodnika, povečali medsebojne prehode in v notranje kote vdelali nove peči. V prvi prostor zahodno od avle naj bi vdelali shrambo z vrati in notranjim oknom ter ga s tem zožili na mere hodnika, drugega pa sicer pustili; a mu po odstranitvi sanitarnega prizidka zamenjali vrata vanj z oknom (srednjim zahodne fasade). Tudi prostori v severnem traktu naj bi doživeli modifikacije. Zahodno sobo, iz katere je bil dostop v sanitarni prizidek, bi razdelili na tri dele, večjega obokali in opremili z novim vhodom v kuhinjo, manjša dva pa uporabili za shrambo in po odstranitvi prizidka za stranišče. Tudi sosednjo sobo bi obokali in spremenili v kuhinjo z uvedbo skupnega kaminskega
štedilnika. V naslednjo sobo bi prebili vrata iz avle, jo opremili s pečjo, obenem pa vse stare prehode med njimi zazidali. Notranjščino vzhodne polovice trakta, ki je obsegala predsobo in višje stropano dvorano, bi opremili z notranjim hodnikom in dvorano prečno prezidali v dve sobi, in opremili s pečmi in novimi prehodi, drugače razporedili okna ter prebili četrto v severni in novo v vzhodni fasadni steni. Za neposredno povezavo z avlo bi ohranili obstoječi kotni balkon.
Drugo nadstropje naj bi se najmanj spremenilo, saj niso bile predvidene nobene adaptacije. Veža je še brez obeh pozneje vzidanih shramb. Vseh pet prostorov (od teh dva s pečmi) je bilo predvidenih za opečno tlakanje, kar velja tudi za ostalo podstrešje, ki naj bi bilo ali tlakano ali opremljeno z apnenim estrihom. Korekture pa naj bi doživela okenca na ulični strani, ki jih je bilo treba prilagoditi korigiranim okenskim osem spodnjih dveh etaž. Za stavbno zgodovino gradu so pomembni tudi naris njegove takratne ulične fasade ter vzdolžen in prečni presek njegove stavbe. Naris nam predstavlja originalno dvorovo podobo pred njeno veliko historizirajočo preobrazbo po sredini 19. stoletja. Predvsem fasada ne kaže nobenih okenskih osi, saj ima v spodnji, srednji in zgornji etaži po osem, sedem in šest okenskih predrtin. Ce fasado razdelimo po njenih zalomih v tri dele, od katerih pa je vzhodni daljši kot oba zahodna skupaj, spoznamo njihovo neenakomerno razvrstitev. V zahodnem delu sta prav pri tleh dve kletni lini, tik nad njima preprosti pravokotni okenci pritličja, v nadstropju zamreženi okni v kamnitih okvirih s profiliranimi policami in prekladami, v vrhnjem polnadstropju pa manjši pokončni okenci. V srednjem delu sta spodaj kvadratasti okenci, sledita zamreženi okni nadstropja, zgoraj pa sta nekaj širši okenci od prejšnjih. V vzhodnem delu so spodaj tri podolžnopravokotne line in med njimi polkrožno sklenjena kletna vrata 70 cm nad uličnimi tlemi, ki so rabila za spravilo poljščin, v nadstropju nekaj širše, a enako okno, kot so ostala, ter dve izrazito veliki okni z bogatejšo profilacijo, zgoraj pa dve precej tesno stoječi okenci, enaki drugim v vrhnji etaži. Med fasadinimi okni so zlasti srednja, med njimi pa še posebej vzhodni dve, ki sta osvetljevali dvorano za njima, stilno izpovedna. Diagonalno je vidna tudi zahodna fasada, ki kaže v nadstropju okno, enako ostalim v tej etaži in pultasto prekrit sanitarni prizidek s tremi linami, na vrhu pa tri okenca vrhnje etaže.
Od presekov prvi kaže prerez severnega trakta in triosno vzhodno fasado južnega, opremljeno z neenako velikima okvirjenima oknoma, balkonom s trebušasto železno ograjo in s portalasto oblikovanimi vrati iz avle nanj ter z njega v vzhodno dvorano severnega trakta. Vzdolžni prerez pa kaže presek južnega trakta in razkriva etažne zamike ter posebno izrazito vlogo mezaninske etaže za talno izravnavo nadstropja kot grajskega piana nobile. Dobro je vidno, da ostaja 130 cm debelo ostenje zahodne polovice južnega trakta skoraj enako debelo vse do drugega nadstropja, kjer se stanjša na 90 cm, da pa ostenje vzhodne polovice, ki se že v prvem nadstropju stanjša s 85 na 70 cm, ohranja to debelost tudi v opečni nadzidavi drugega nadstropja. Tramasto stropanje pokriva avlo in mezaninsko etažo, ki se talno enači z avlo, medtem ko se njen strop izenačuje z onim vzhodne polovice južnega trakta.
OKOLICA
Mali grad zaseda areal, ki ga s severne in vzhodne strani omejujeta Prešernova in Cafova ulica, z južne eskarpirana terasna stopnica, z zahodne pa njen podaljšek, ki se višinsko polagoma izenači z nekdanjo spuščajočo se tllico proti Dravi. Zaradi take terenske konfigurcije so okoli dvora nastali segmentno zahodno dvorišče, pravokoten južni vrt in skoraj kvadratasto vzhodno dvorišče, oklenjeno z vzhodne in južne strani z dvokrilnim gospodarskim poslopjem. Ma zahodnem dvorišču, ki ga je z ulične strani zapiral visok zid z velikim členjenim, polkrožno sklenjenim portalom, sta bili vkopani blizu obzidja okrogla ledenica s stopniščem, ki sta ju pokrivali stožčasta in sedlasta streha, ob južnem robu dvorišča pa greznica, v katero so po podzemnem kanalu odtekale fekalije iz gradu. Južno ploskev je zasedal Mali vrt vzhodno pa glavno dvorišče, na katerega je s severa vodil portal. Ta členjeni, polkrožno sklenjeni portal s figuralno (grifonoma) okrašenima zatrepoma je vpet v pravokoten okvir, ki ga krona paličasta preklada in bogato profilirana greda. V njegovo teme vklesani črki K.E. sta iz 19. stoletja in zato nepomembni.
Vzhodno in južno stranico dvorišča zaseda nekdanje gospodarsko poslopje, ki pa je sedaj tako predelano, da je zgubilo večino svoje pričevalne vrednosti. Zaradi visečega terena, ki ga nakazuje Cafova ulica, in nasutega grajskega dvorišča prihaja med njima do škarjaste nivojske razlike, ki jo stavba premaguje z vse globljim eskarpnim zidom, zaradi česar sicer dvoetažna stavba na južnem koncu zbuja vtis trietažnosti. Isto velja za južno, prvotno nepodkleteno pritlično krilo, katerega obodna stena se v spodnjem delu spreminja v eskarpni zid. Obe krili sta pokriti s sedlastima strehama, vendar je bila ona nad južnim krilom prvotno dvovišinska.
Leta 1842 je imelo 7 x 2-osno vzhodno krilo enako kot danes ogal, posnet in podprt s konzolo, da ne bi motil uličnega prometa. Mjegovo pritličje je v prvi tretjini obsegalo zidan, s tremi prečnimi kapami pokrit konjski hlev, opremljen z vrati in oknoma ter prosto dostopno dvojno stranišče z dvema linama. V srednji tretjini sta bila z dvema zidanima nosilcema oprta vozovna remiza in lesno skladišče z oknom v hrbtni steni. Zadnjo tretjino sta zasedala zidano, z vrati in oknom opremljeno, križno obokano lesno skladišče ter štiri stopnice globlja klet, pokrita s tremi prečnimi kapami in opremljena s tremi okni. V drugi etaži je prvi dve tretjini zasedal senik, ki so ga nosili štirje zidani nosilci in zapirala lesena stena, nad oboki zadnje tretjine pa je bila ravno krito stanovnje z dvema sobama in kuhinjo, ki so jih osvetljevala tri vzhodna dve južni in tri dvoriščna okna, za dostop nanj pa je skrbelo stopnišče s predsobo in straniščem ter tremi okni, ki je bilo nameščeno v južnem krilu. To krilo, ki je v celoti zidano, je v vzhodni polovici obsegalo zelo ozko, banjasto obokano manjše lesno skladišče z vrati in oknom, ravno stopnišče z vrati ter večje lesno skladišče z ravnim lesenim stropom in vrati. Zahodno polovico je zasedal s podolžno banjo obokan in z močnejšimi stenami zamejen prostor, ki bi ga naj predelali v stanovanje s predsobo, kuhinjo, kamro in sobo, opremljeno z vrati in tremi okni. Od teh oken je vzhodno na zanimiv način oklepalo star renesančen vodnjak, opremljen s preprostim železnim nastavkom. Zaradi že omenjenega stopnišča je bil
vzhodni del sicer pritličnega, a ne vseskozi enako visokega južnega krila nadstropen, torej Višinsko izravnan z vzhodnim krilom. Ožino, ki je nastala med ogaloma gradu in južnega krila ter je omogočala le še osebni prehod z dvorišča na vrt, so zaprli z latastimi vrati.
ANALIZA
Z opravljeno raziskavo sedanjega in po načrtih iz 1842 nekdanjega stanja Malega gradu je mogoče napraviti analizo njegovega gradbenega fonda kot rezultata dveh prepletajočih se razvojnih komponent, arhitektonske in funkcionalne. Po prvi je tekel razvoj od zahoda proti vzhodu, po drugi od juga proti severu, obe pa sta njegovo gradbeno telo razdelili na šest časovno diferenciranih stavbnih enot.
Prvo med njimi predstavlja jugozahodna enota, ki obsega v vertikali Veliko klet, celoten mezanin, dve sobani in hodnik v prvem nadstropju ter tri sobe in prednji del veže v drugem. To enoto oklepa okoli 130 cm debelo kamnito, navzven plastovito, navznoter amorfno ostenje, ki se do drugega nadstropja le za malenkost stanjša, na vrhu pa nosi okoli 3 m visok in 90 cm debel opečen nadzidek drugega nadstropja. Proti severu to enoto zaključuje južna stena severozahodne stavbne enote, ki sega od kleti do drugega nadstropja ter se postopoma stanjša z 90 na 70 cm, njena nadzidava v drugem nadstropju pa celo na okoli 30 cm. Prekinitev obodnih sten (zahodne in vzhodne) južne stavbne enote na stikih z južno steno severne pritrjuje ugotovitvi, da se je starejša prva enota tu morala umakniti mlajši drugi.
Severozahodna stavbna enota, ki obsega v vertikali Malo klet, polklet, zahodni sobi prvega nadstropja ter dve sobi in zadnji del veže v drugem nadstropju, ima zunanje stene v obeh kleteh debele po okoli 130 cm in v dveh nadstropjih po 90 cm, njena južna, notranja stena je v kleti debela 90 cm, v pritličju in v prvem nadstropju 70 cm in v drugem 30 cm, vzhodna notranja stena pa je v kleti debela celo nad 130 cm, v polkleti in v nadstropju okoli 90 cm, v drugem nadstropju pa le 35 cm.
Preučevanje horizontalnih in vertikalnih relacij med obema zahodnima stavbnima enotama je dokazalo, da imata obe enoti skupne temelje, ki so od severa proti jugu zaradi visečega terena vse globlji, kar je vidno v drenažnih jarkih z zunanje in v obeh kleteh z notranje strani. Gre za temelje severne, zahodne in za večino južne stene (zidna črta pod vzhodno kletno lino), ki so zgrajeni iz ploščatega kamenja, skrbno sestavljenega v plasteh (z redko primarno uporabo opeke in celo tegul), ki za okoli 1 m presegajo talni nivo obeh kleti in se razlikujejo od plastovite gradnje iz bolj čokatih klesancev in obdelanih lomljencev nad njimi. Me oziraje se na starejše temelje, se v gradnji obodnih sten kažeta dve cezuri, prva manj izrazita na približni sredini zahodne fasade, druga na zalomu severne, obe pa predstavljata stike mlajših gradbenih faz s starejšimi. Medtem ko je relativno tenka južna notranja stena oddelila renesančno novogradnjo severozahodne stavbne enote od gotske jugozahodne, je vzhodna stena oddelila le-to od naslednjih renesančnih novogradenj. Ta stena, ki je mlajša od ostalih obod-
nih sten kletne etaže, saj funkcionalno skupaj s prečno steno že spada v sestav renesančnega severnega trakta, je tudi v očitni divergenci s starejšo (gotsko) vzhodno steno Velike kleti. Vse torej govori za to, da so v obravnavanem sestavu obeh zahodnih stavbnih enot zajete tri gradbene faze: najstarejša (pozno) romanska je ohranjena v temeljih, ki so diktirali obliko mlajši poznogotski fazi, ohranjeni v ostenju jugozahodne in pritlehnem delu severozahodne stavbne enote, tretjo fazo pa predstavlja poznorenesančna postavitev severozahodne enote kot sestavnega dela severnega grajskega trakta.
Tretjo (severno) stavbno enoto predstavlja nepodkleteno osredje severnega trakta, ki obsega v vertikali sobani v pritličju in nadstropju ter pripadajoči del podstrešja. Mavzven zaseda ta enota del trakta med obema fasadnima zalomoma. Njegove obodne stene so debele po 90/95 cm in se le pri opečni nadzidavi na podstrešju stanjšajo na 70/80 cm. Spodnja sobana ima dve lini v severni in eno z zelo poševnim ostenjem v južni steni ter prehod v sosednjo sobo v vzhodni steni. Pokriva jo banjasti obok, saj je bila tu grajska kuhinja z ognjiščem (in dimnikom) med oknoma severne stene. Zgornja ravno stropana sobana ima dve okni v severni steni ter vrata v južni in obeh stranskih stenah. Ker njena gradnja kaže vse štiri zunanje ogale, to dokazuje, da je nastala kot vase zaključena stavbna enota, ki pa je seveda ne smemo imeti kot posebno gradbeno dejanje, ampak le kot etapo pri nastajanju severnega grajskega trakta. Kot četrto (severovzhodno) stavbno enoto lahko štejemo prav njegovo vzhodno polovico, ki se naslanja na prejšnjo stavbno enoto ter izravnava dvorovo ulično fasado. To enoto, ki prvotno ni bila polkletno poglobljena, obdaja obodno zidovje, debelo 105/110 cm, ki se v nadstropju stanjša na 95/100 cm, na podstrešju pa na 75/85 cm. Njeno pritličje so osvetljevale štiri line v severni (pozneje je zaradi vstavljenega oboka tretja dobila poševno ostenje, četrta — vzhodna pa je bila zazidana), dve v vzhodni in tri v južni steni (ki sta jih nadomestili večji pravokotni okni, a so pozneje tudi ti dve zazidali), vanj pa vodilo dvoje kamnito okvirjenih vrat; njeno nadstropje, sestavljeno iz ravnostropanih (pred) sobe in okoli 1,2 m višje dvorane, pa so osvetljevala tri okna v severni steni (od teh dvoranski znatno večji), nobeno v vzhodni (sedanje je iz prejšnjega stoletja) ter vrata (dostop v dvorano je bil tudi čez zunanji balkon) in okno v južni steni. Ko so po 1773 pritličje križno obokali^ so originalen talni nivo ohranili le v njegovi zahodni četrtini (v obsegu ene obočne pole), sicer pa ga poglobili za 1,3 m in s tem pritličje spremenili v polklet ter opremili s sedanjim portalom. Verjetno že kmalu potem so tudi prostorsko oddvojili-zahodno obočno polo s prečno 35 cm debelo steno od novo nastale polkleti.
Če sumarno povežemo vse tri stavbne enote, ki sestavljajo dvorov glavni, to je severni (obulični) trakt, ugotovimo, da je nastal v kratkih časovnih razmakih med okoli 1590 in 1610. Njegove etaže so delili tramasti stropi, le kuhinja je bila morda že od vsega začetka banjasto obokana. Ugotovljeno je tudi, da je začetno poševnino severne obodne stene diktiral temeljni zid prvotne dvorove stavbe, katerega ogal je še razviden v njeni substrukciji. Ta substrukcija kaže tri gradbene faze: prvo, zahodno (poševno), izrazito plas-
tovito in iz klesancev, drugo, (izravnalno) plastovito, vendar iz lomljencev, in tretjo, (ravno) neplastovito in iz sekundarno uporabljenih lomljencev, obe zadnji sta podloženi z oblicami. Prva med njimi pripada temeljem poznoromanske, druga poznogotske faze, tretja pa obstoječe renesančne stavbe. Temelji zadnje enote so globoki 160/170 cm, a se v zahodni enoti zaradi visečega terena poglobe za okoli 1 m, od tam proti jugu pa zaradi padajočega terena še za okoli 2,5 metra. Peto (jugovzhodno) stavbno enoto predstavlja vzhodna polovica južnega trakta, ki obsega sobo in polklet v pritličju ter v dve sobi razdeljeno sobano v nadstropju. Njene obodne stene so v pritličju debele 95 cm, v delu ob kletnem stopnišču zaradi njegovega prislona do 120 cm, v nadstropju 80/85 cm, na podstrešju 60/70 cm. Je mešane gradnje, vendar s prevlado opeke v vrhnjem delu sten in na vzhodni fasadi, čisto opečna pa je 50 cm debela prečna stena v pritličju in 20 cm debela v nadstropju. Križno obokana polklet, ki je dostopna s kletnega stopnišča, hrani v zahodni steni zazidan prvoten vhod v Veliko klet, medtem ko se ravno stropana soba z dvema oknoma in vrati izkaže kot prvotna lopa, ki je bila z velikima lokoma odprta proti jugu in vzhodu ter z manjšim proti severu. Prvotno sobano v nadstropju, ki je bila dostopna z zahoda, so osvetljevala večja okna, dve južni in eno vzhodno, ne ve se pa, kako je bila oblikovana njena severna, pred drugo polovico 18. stoletja zunanja stena. Podstrešni del te enote sedaj osvetljujejo tri line, nameščene v okenskih oseh.
Vežo s stopniščem in avlo lahko imamo za šesto stavbno enoto. Delno slečena vzhodna fasada te enote je s poznejšo povečavo nosilnega slopa in zidno črto nad njim razkrila, da je bila ta enota pozneje vstavljena v stavbno gmoto gradu kot njeno komunikacijsko središče, ki je nadomestilo vstopno dvorišče. Kaže, da je prejšnje, a ne prvotno odprto stopnišče nastalo sočasno s peto stavbno enoto, ob kateri je slonelo. Obsegalo je južno polovico sedanjega stopnišča, ki je z enim krakom vodilo v klet, z drugim pa na podest z vhodom, ki je bil po nastanku sedanjega ušesastega portala prezidan v okno. Za nadaljnjo vertikalno komunikacijo je skrbelo leseno stopnišče v mezaninskem prostoru za njim, za horizontalno pa lesen mostovž severnega trakta in efiladna povezava prostorov v južnem. Veža, katere fasadna stena je spodaj debela 85/90 cm in v nadstropju 70 cm, je te komunikacije spremenila. V pritličju je povzročila odpravo prejšnjega in vstavo novega stopnišča, pri čemer je z obokom deloma prekrila okvir vhodnega portala, zazidani sta bili dvoriščni lini oziroma okna kuhinje in sobe ob njej, prezidana je bila lopa južnega trakta v sobo, vdelane so bile sedanje stopnice, vodeče v drugo nadstropje oziroma na podstrešje ter odstranjen mostovž vzdolž severnega trakta. Prostorno, ravno krito avlo v nadstropju so osvetljevala veliko okno in okenska vrata, vodeča na nov kotni balkon, ki je omogočal povezavo z veliko dvorano severnega trakta. Ker je ta stavbna enota enako visoka kot peta, sta na podstrešju poenoteni, tako da je videti, kot da bi nastali sočasno.
Medtem ko je bil horizontalni razvoj dvora šestetapen, je vertikalen doživel le dve povišavl in to, ko so mu opečno nadzidali vrhnjo (pol)etažo in ko so ga opremili z visokim južnim čelom ter prekrili z ogromno strešno konstrukcijo.
Razen horizontalnega in vertikalnega razvoja Malega gradu ni nepomemben tudi njegov oblikovni razvoj, ki je v bistvu kombinacija obeh. Nanj je vplivala trapezasta oblika njegovega srednjeveškega prednika. Ta je ustvaril s smerjo svojih bočnih stranic, katerim sta sledili obe grajski krili, tlorisno podobo velikega V z vrhom na zahodni in najširšim razporom na vzhodni strani. Prostor med kriloma (traktoma) je rabil za trapezasto oblikovano dvorišče, na katerega dnu je bil vhod v grad. Ta se je v teku stoletij spreminjal, dokler ga ni v drugi polovici 18. stoletja zasedlo stopnišče z vežo, avlo in krakoma, ki sta povezala stavbo vertikalno od kleti do podstrešja ter s hodnikoma, ki sta kot podaljška avle to opravila v horizontalni smeri.
POVZETEK
Gornji dvor, ki se prvič omenja 1376, je v zidani obliki najverjetneje nastal v zvezi z izgradnjo mestnega obzidja sredi 13. stoletja. Za to domnevo govore njegovi temelji, katerih gradnja je romanska in vsaj iz tega časa, govori pa tudi lokacija, saj se je pri njem zaključeval obzidni lok, ki je opasoval dominikanski samostan in po robu eskarpasto dodelanega terasnega parobka pritekel do njega. Dejstvo, da se 1291 omenja strojarska četrt pod obzidjem, 1311 prvotna mestna vrata v smeri mosta (porta ponti sita) v njegovi bližini in 1331 sam most v Vičavi, potrjuje ugotovitev, da je tekla cesta z mostišča po ravnici pod dominikanskim samostanom in se skozi mestna vrata pred Malim gradom povzpela v mesto. Ker so njegovi temelji ohranjeni le v večjem delu južne, celotne zahodne stene in v poševnem delu severne stene grajskega jedra, ne pa v vzhodni, lahko z gotovostjo trdimo, da je imel prvotni okoli 21 x 10,5 m velik dvor tlorisno obliko romba, ki jo je diktirala njegova lega. Z glavno, to je zahodno fasado je bil namreč obrnjen frontalno proti prihajajoči cesti, s čimer je ščitil mesto za seboj, s severno pa se je prilagodil njeni trasi, zaradi česar je bila le-ta poševno rezana. Njegov naslednik iz konca 15. stoletja, kot ga datira originalna poznogotska pravokotna kletna lina v južnem delu zahodne fasade, je še ohranjen v obodnih stenah jugozahodne stavbne enote, v pritličnem delu severozahodne ter do zidne črte v temeljnem delu severne. Ker je poševnina te stene zrcalna prejšnji, to dokazuje, da je novi dvor na severu izoblikoval rahlo klinasto fasado. Za ta poznogotski dvor je mogoče reči, da je bil, kot že njegov romanski prednik, podkleten, nadstropen, tlorisno približno trapezast (kljub zalomljeni severni stranici) in pokrit z obliki stavbe prirejeno zatrepasto streho. Njegovo fasadno lice se je z zahodne razširilo tudi na severno stranico, medtem ko je vzhodno, enako kot že pri predniku, prediral vhod, dosegljiv po domnevnem lesenem stopnišču. Če je dvor doživel svojo prvo veliko prizidavo po letu 1488, ko ga je dobil v roke sposoben in bogat Jakob Szkely (+1504), pa gotovo ni doživel druge ob zatonu te družine, ki jo je Mihael (+1603) spravil na boben. Mali grad so namreč leta 1592 kot upniki kupili sorodni Idungspeugi (do 1633) in njim gre pripisati zaslugo za izvedbo druge velike prezidave dvora ob koncu 16. stoletja.
Takrat so podrli severni del (drugo stavbno enoto) poznogotskega dvora ter v treh gradbenih etapah zgradili kompleten nadstropen severni trakt, ki je na zahodnem koncu vase vključil pritlehni del prejšnjega dvora z njegovim fasadnim zalomom, ostankom poznogotskega portala in zmanjšano Malo kletjo vred. Zanimivo je, da je zalomoma severne, odtlej glavne fasadne stene, sledila v ublaženi obliki tudi traktova južna stena, kar je lepo vidno na podstrešju. Trakt so vertikalno delili tramasti stropi, horizontalno pa dve prečni steni, ki sta zamejevali obokano kuhinjo spodaj in večjo sobo zgoraj. Pritlični prostori so bili dostopni z dvoriščne strani skozi dvoje vrat, nadstropne pa je razen delnih efilad povezoval lesen mostovž z dvojimi vrati, ki ga je ščitil širok strešni napušč. Vzhodna polovica trakta, ki je v pritličju ob-
segala enovit prostor, v nadstropju pa nižje stropano (pred) sobo in višje stropano dvorano, so spodaj osvetljevale 3+2+3 line, v nadstropju pa eno manjše in dve veliki severni okni ter eno manjše južno. Ker je bila vzhodna stena dvorane brez oken, se vsiljuje domneva, da je bila dvorana prvotno zamišljena kot hišna kapela. Dvor je dobil s postavitvijo severnega trakta novo glavno (ulično) fasado, opremljeno s tremi vrstami oken in lin, ki pa se niti po številu niti po oseh niso skladali. Njegova zahodna fasada, ki je zasedla slabo polovico dvorove zahodne stranice, je dobila enako nadstropno okno, vzhodna nobenega, južna pa dvoje vrat na mostovž in okno na vzhodnem koncu.
Preostala, južna polovica poznogotskega prednika ni doživela renesančne prezidave.
Ohranila je Veliko klet in dve etaži s kamrami spodaj in sobami zgoraj, verjetno pa tudi ni bistveno spremenila sistema dostopov vanjo s pomočjo zunanjega in notranjega stopnišča. Ohranjeni ometani oprogi, vključeni v sistem obokanja Velike kleti, dokazujeta, da sta prvotno nosili tramaste strope v višini sedanjega obokanja, kar govori za to, da se etažiranje tega dela dvora ves čas ni spremenilo. Lesene stopnice so povezovale vežo mezanina z ono nadstropja, iz katere je vodilo dvoje vrat v južni in severni sobi, skozi vzhodno obodno steno prebit prehod pa na mostovž, ki je potekajoč vzdolž južne stene prizidanega trakta, povezoval njegove prostore s starim jedrom gradu. Tako povečan objekt so sočasno opečno nadzidali z 2,1 m visokim, z linami osvetljenim podstrešjem, nakar je dobil mesto prvotne poldnev-niško orientirane štirikapne strehe novo kljukasto, ki se je ravnala po dvorovi novi tlorisni podobi v obliki črke L. Velike spremembe je doživela tudi dvorova okolica, saj sta dobili zahodno in vzhodno dvorišče sočasni obzidji z velikima portaloma, začelo je nastajati vzhodno krilo gospodarskega poslopja, ki je že za časa Herbersteinov doseglo sedanjo obliko in velikost, na južnem robu dvorišča je bil skopan vodnjak, na zahodnem dvorišču je najprej nastala ledenica in nekaj pozneje greznica, celoten grajski areal pa je dobil z eskarpasto izgradnjo terasne police svojo južno omejitev. Iz povedanega spoznamo, da je šlo za obsežen gradbeni poseg, ki je popolnoma spremenil dvorov videz. Po stilnih svojstvih ohranjenega, figuralno okrašenega portala, vodnjakovega kamnitega venca in po prvotni obliki oken sodeč, so opisano delo opravili italijanski mojstri in s tem na Ptuju ustvarili še eno svoje pomembno delo, ki pa se je na žalost ohranilo v močno spremenjeni obliki.
Ponovno povečavo je dvor doživel za časa Herbersteinov (1633-1690). Takrat so poznogotskemu jedru prizidali južni trakt z odprto vežo in polkletjo v pritličju ter sobano, ki so jo osvetljevala tri (2+1) večja okna v nadstropju. Sočasno so staro leseno zunanje stopnišče zamenjali z novim, ki je z enim krakom vodilo v polklet in skozi njo v Veliko klet, z drugim pa na podest v talni višini mezanina. Najkasneje za časa Herbersteinov je bila tudi prizidana sredi zahodne fasade sanitarna enota, dostopna s hodnikov mezanina in nadstropja. V takem stanju nam kaže dvor veduta iz 1687 pa tudi ona iz 1744, saj, kot vse kaže, Wildensteini (1690-1740) v gradbeno sestavo dvora niso močneje posegali (ušesast vhodni portal), pač pa je Mosconom (1740-1773) pripisati zazidavo lokov na koncu južnega trakta in s tem spremembo odprte lope v sobo (veduta iz 1766) ter obokanje Velike in Male kleti ter polkleti nad njo.
Velike prezidave je dvor ponovno doživel po letu 1773, ko so ga dobili v posest Attemsi. Ti so trapezasto notranje dvorišče, ležeče med severnim in južnim traktom, izzidali v veliko vhodno vežo s stopniščem, segajočim od kleti do podstrešja, in avlo, star mostovž vzdolž severnega trakta zamenjali s kotnim balkonom, prek katerega so povezali avlo z dvorano na koncu severnega trakta, nadzidali podstrešje za 80 cm, ga v zahodnem delu predelali v pet sob z nekoliko povečanimi okni, opremili s trapezastim južnim čelom, zamenjali streho s tem, da so z novim
ogromnim ostrešjem (ki so ga uporabili za žitno kaščo) prekrili celotno jedro dvora, spremenili tri četrtine pritlične etaže severnega trakta v 130 cm globoko polklet (pustili pa prvotni talni nivo v zahodni četrtini zaradi povezave s kuhinjo), jo tlakovali z oblicami in pokrili s križnimi oboki, počivajočimi na treh vitkih kamnitih nosilcih in enem bolj čokatem, zidanem ter pozidali južno krilo gospodarskega poslopja, s tem da so vanj domiselno vkomponirali star renesančni vodnjak.
Zadnjo večjo prezidavo je Mali grad doživel, ko je sredi 19. stoletja postal sedež okrajnega glavarstva (1850-1886). Takrat je dobil predvsem neorenesančni (severno in zahodno) fasadi z novimi, bogato maltasto okvirjenimi okni in linami v vseh treh etažah, doživel manjše predelave v pritličju in večje v nadstropju, zgubil kotni balkon kot povezavo med avlo in vzhodno dvorano ter sanitarni prizidek, ki ga je zamenjalo notranje stranišče v predeljeni zahodni sobi, katere vzhodni del so enako kot sosednjo sobo banjasto obokali in opremili s skupnim kaminskim štedilnikom, zgubil vzhodno dvorano na račun trisobnega stanovanja in doživel še druge izboljšave potrebne za funkcioniranje glavarstva, k čemer je spadala tudi usposobitev dveh stanovanj v gospodarskem poslopju na dvorišču. V času Fongratzov (1901-1941) in Elsbacherjev (1941-1945) je bila stavba, čeprav naseljena s strankami, vendar vzdrževana, povojna družbena lastnina in nove stranke pa sp jo privedle v stanje, ki ni bilo zavidljivo.
Vendar se ji obetajo boljši časi, saj naj bi bila odslej namenjena kulturi, konkretno študijski knjižnici, tipati je le, da je ne bodo z adaptacijami preveč prizadeli, ampak jo poskušali ohraniti v čim bolj dokumentarnem stanju kot eno najzanimivejših poslopij Ptuja, ki s tradicijo sega še v čas Ptujskih gospodov, katerih svobodni dvor je bilo že v 14. stoletju.
VIRI IN LITERATURA
—	Pavle Blaznik Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do 1500, Maribor 1988, p. 152-181.
—	Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 1, Območje Maribora in Ptuja, Ljubljana 1990, p. 73-74.
—	Iva in Jože Curk, Ptuj, Ljubljana 1970, p. 69
—	Jože Curk, Razvoj ptujske mestne vedute, Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, p. 231-252.
—	Pokrajinski arhiv Maribor: zbirka gradbenih načrtov, načrt prenove svobodne hiše v Ptuju, narejen po naročilu grofa Attemsa od Janeza Fahra, ptujskega gradbenika, datum 4. 12. 1842, 3 listi.
—	Podatki, ki so mi jih dali na voljo Ivan Tušek, arheolog-konzervator, Marlena Habjanič, arhitektka-konzervatorka z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru, ter Marija Hernja Masten, arhivistka iz Zgodovinskega arhiva v Ptuju, za kar se jim prisrčno zahvaljujem.
DIE KLEINE BÜRG VON PTÜJ-PETTAÜ
ZUSAMMENFASSUNG
Der Obere Hof, vulgo die Kleine Burg genannt, wird im Jahr 1376 zum ersten Mal erwähnt, ist aber vermutlich im Zusammenhang mit der Entstehung der Stadtmauer spätestens in der Mitte des 13. Jahrhunderts entstanden. Vom ursprünglichen Hof, welcher die westliche Hälfte des jetzigen Baukerns einnahm, sind noch Fundamente unter der südlichen, westlichen und nördlichen, wegen der vorbei führenden Strasse schrägen Wand erhalten geblieben. Sie zeugen für einen romboiden, frontal auf die von der Brücke ankommenden Strasse gestellten Bau. Dieses Gebäude, bis 1488 im Besitz der Pettauer Herren und der Schaunberger, nachher aber Szekelys, war
nach diesem Jahr spätgotisch umgebaut. Dieser vergrößerte Hof ist noch erhalten in den Wänden der südlichen und teilweise der nördlichen Hälfte des Baukernes. Dabei ging es um einen unterkellerten stockhohen Bau mit der westlichen Hauptfassade und der, heutigen ähnlichen Etagierung. Kaum hundert Jahre später hat der Bau eine wiederholte große Umänderung erlebt. Damals hat man die nördliche Hälfte des spätgotischen Hofes niedergerissen und einen relativ langen und schmalen Trakt entlang der heutigen Prešerengasse aufgebaut. Es handelte sich um einen stockhohen Bau, der in der unteren Etage auch eine Küche in der oberen aber einen größeren, ursprünglich vermutlich als Hauskapelle geplanten Saal, umfaßte. Mit dieser Vergrößerung hat das ursprünglich romboide Gebäude die Grundform des Buchstabes L bekommen. Seine Etagen und Räume hat eine innere Holztreppe und ein äußerer Holzgang entlang des neuen Traktes verbunden. Damals hat man auch den Areal des Hofes eingerichtet. Im Süden hat er die Eskarpenmauer und den Brunnen, im Westen die Eis- und die Sieker- grube, im Osten das Wirtschaftsgebäude, im Norden aber die Mauer mit zwei Portalen, von denen der noch erhaltene mit seiner Figuralik auf italienische Provenienz deutet, bekommen.
Die Herbersteine haben nach 1633 den südlichen Hofflügel zugebaut und das Wirtschaftsgebäude beendet, die Moscons nach 1740 die Keller eingewölbt, die Attems aber nach 1773 stärker in den Baukompleks eingegriffen. Sie haben: das jetzige Treppenhaus zugebaut, die östliche Hälfte des nördlichen Erdgeschosses in einen Halbkeller umgewandelt und ihn überwölbt, den Dachboden aufgestockt, mit 5 Zimmern ausgestattet, seine Südfassade mit einer hohen Stirn erhöht und mit einer riesigen Dachkonstruktion überdeckt, dem Wirtschaftsgebäude den südlichen Flügel zugebaut und den hölzernen Gang des nördlichen Traktes mit einem kürzeren Balkon, der die Treppenhausaule mit dem östlichen Saal verbunden hat, ersetzt.
Die letzte große CJmbauung, um den Bau den Bedürfnissen der Bezirkshauptmannschaft anzupassen, hat der Hof im 3. Vt. des 19. Jahrhunderts erlebt. Damals bekam er die jetzige neorenaissanceartige Fassade, verlor den östlichen Balkon und den westlichen Sanitarienzubau, erlebte auch mehrere innere Ausbesserungen und bekam einige Dienstwohnungen. Im unseren Jahrhundert, die ganze Zeit mit den Mietern besetzt, war der Hof bis zum letzten Weltkrieg regelmäßig instande gehalten, nach dem Krieg und der Nationalisierung war es aber mit seinem Erhalten immer schlechter geworden. Erst die neueste Entscheidung, ihn für die Studien-bibliotek zu benutzen, ermöglicht seine neueste totale Erneuerung, welche aber seinem historischen dokumentaren Wert auf keinen Fall schaden darf.
/3. stol.
ok. l5oo.

















	
	
	
	
	
	
	



iiMi









	
	
	
	
	



	
	
	
	
	

OTHMAR PICKL
POMEN PTUJA KOT
MEDNARODNEGA TRGOVSKEGA MESTA OD 14. DO 17. STOLETJA
PTÜJSKI ZBORNIK VI/I Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 339(497.12 Ptuj)" 13/16"
Dr. OTHMAR PICKL,
Universität Graz, Historisches Institut, A-8010 Graz
IZVLEČEK
Autor u svojem sestavku prikaže mednarodno vlogo Ptuja kot enega pomembnih trgovskih središč Evrope v 15. in 16. stoletju, nekaj njegovih bogatih trgovskih patricijskih družin in posebne trgovske privilegije, ki so izhajali iz mestnih prav iz let 1376 in 1513.
ABSTRACT
The author presents the international role of Ptuj as an important European trade centre in the 15th and 16th century, he also presents some rich patrician families that were doing business in Ptuj at that time and the special trade privileges proceeded from the town laws passed in 1376 and 1513
Od vseh mest nekdanje Štajerske lahko najdlje — namreč celih 3000 let nazaj — zasledujemo zgodovino mesta Ptuj.1 Pri tem pa moramo strogo razlikovati med
1.	nekdanjim rimskim mestom Peotovio in
2.	današnjim mestom Ptuj, ki je nastalo zunaj obmestja nekdanjega rimskega mesta šele v zgodnjem srednjem veku.
Zvezo med današnjim mestom in antično rimsko naselbino lahko utemeljimo le z dejstvom, da je nastalo zgodnje srednjeveško mesto na obeh straneh rimske ceste,2 ki je vodila od Murse (Osijek) do rimskega mostu čez Dravo, ki ga je zgradil cesar Hadrijan in ki je premoščal reko v dolžini 250 m.3 Rimski most je okoli leta 1300 odnesla močna povodenj, ki je prestavila korito Drave za celo širino reke proti severovzhodu4 (prim. sl. 1).
Ptuj je ležal na stičišču dveh pomembnih prometnih poti; trgovska pot, ki je vodila s Koroške vzdolž Drave proti jugovzhodu, se je tukaj križala s staro trgovsko cesto iz Zgornje Italije v panonski prostor. Zaradi takšne lege je postal Ptuj že v 9./10. stoletju pomembno trgovsko mesto,5 ki je to funkcijo obdržalo okroglih osem stoletij, namreč tako dolgo, dokler niso teh trgovskih poti po letu 1600 preusmerili drugam.6
Pomen reke Drave za trgovanje z daljnimi deželami v 11./12. stoletju, ki iz Ptuja ni potekalo le proti spodnjemu porečju Drave (Slavonija), temveč tudi proti Madžarski, je razviden tudi iz madžarskih najdišč kovancev, kjer so našli največ v Brežah (Friesach) skovanih pfenigov7 (prim. sl. 2). V zvezi s tem moramo omeniti še v leto 1103 datiran židovski nagrobnik iz Ptuja.8 Prištevamo ga lahko k najstarejšim pričevanjem o židovski skupnosti in židovskem pokopališču v vzhodnoalpskem prostoru in velja istočasno kot dokaz o gospodarskem pomenu Ptuja. Očitno je imela že takrat židovska skupnost vodilno vlogo pri trgovini z Madžarsko, saj je plačevala predvsem s kovanci, ki so jih kovali v Brežah in na Ptuju.9 Temu v prid govori dejstvo, da je vojvoda Leopold VI. okoli leta 1220 premestil svojo kovnico denarja iz Gradca na Ptuj in je skupaj s salzburškim nadškofom koval brežaške pfenige, za katere je značilno, da so z njimi plačevali največ na Hrvaškem in Madžarskem.10
Poskusi Habsburžanov in Dunaja, da bi pretrgali neposredno trgovanje med Italijo in Madžarsko prek nadškofovskega-salzburškega mesta Ptuj, so v 14. stoletju ogrozili trgovsko funkcijo Ptuja. Ker so Habsburžani izvajali v 14. stoletju takšno trgovsko politiko, ki naj bi omogočala, da dobi prestolniško mesto Dunaj monopolni položaj pri trgovanju z Madžarsko, so poskušali trgovanje med Benetkami in Madžarsko osredotočiti na cesto skozi Kanalsko dolino in na cesto čez Semmering. Tovrstna habsbuška trgovska politika je ogrozila nadškofovsko-salzburško mesto Ptuj v njegovih temeljih, saj ptujski meščani niso imeli v nadškofovski gospodi tako odločnega zagovornika svojih interesov, kot ga je imel Dunaj v habsburškem deželnem knezu. Sicer naj bi bili trgovsko-politični ukrepi, ki jih je vojvoda Albrecht III. izvedel okoli leta 1368, povezani tudi z velikim prometnim projektom cesarja Karla IV., na katerega je opozoril Wolfgang von Stromer. Cesar je
Slika 1: Šrafirani del zemljevida kaže območje rimskega mesta Poetovio, ki se je nahajalo severno in južno od stare struge reke Drave. Dravo je premoščal 250 m dolgi most, ki ga je zgradil cesar Hadrijan. Okoli leta 1300 je to območje prizadela katastrofalna povodenj, zaradi česar se je struga Drave premaknila za 200 m proti severovzhodu, in pri tem odplavila veliki kos ozemlja tistega dela srednjeveškega mesta, ki se je nahajal na levem bregu reke Drave. Ostanki nekdanjega rimskega mostu preko Drave ležijo odtlej v celoti na desnem dravskem bregu.
Antično mesto Poetovio (1.) moramo strogo razlikovati od zgodnje srednjeveške “civitas” Pettau. Ta zgodnje srednjeveška naselbina se je razvijala vzhodno od na levem dravskem bregu ležečega rimskega mesta, med v pozni antiki utrjenim grajskim gričem in reko Dravo. Glavno os tki. “zgornjega mesta” je tvorila že v 9. stoletju zgrajena rimska cesta, ki je vodila v Murso/Osijek. Značilno je, da ima med vsemi štajerskimi mesti edino Ptuj enakomerno pozidano tržno ulico, ki se nikjer ne poveča v obliki trga razširjen prostor, ker v celoti sledi trasi velike rimske ceste. Razen “zgornjega mesta” je zgodnje srednjeveška “civitas” imela še “spodnje mesto”, ki se je nahajalo na področju severnega mostišča antičnega mostu, to pa je bilo okoli leta 1300 odplavljeno, ko se je premaknila struga reke Drave. Takrat so morali zgraditi novi most, okoli 580 m juhovzhodno od starega mostu, ki pa ga niso mogli organsko vključiti v že obstoječo cestno omrežje. Kot kaže slika 2 v detalju, je bila na mestnem koncu mostu prečno postavljena vrsta hiš, ki ni dovoljevala premočrtnega nadaljevanja ceste, ki je vodila preko mostu. Srednjeveška cesta, ki je peljala do Murse /Osijeka, je potekala po trasi nekdanje rimske ceste v Murso; srednjeveška cesta v smeri proti Budimu je najprej sledila nekdanji rimski cesti v Carnumtum; srednjeveška cesta v Benetke je potekala še naprej po nekdanji rimski cesti Emona/Celeiea/Aquilea.
namreč načrtoval, da bi naj' potekala trgovina z Benetkami prek Prage in Labe v Hamburg oz. v Brügge. Wolfgang von Strommer je pravilno ugotovil, da je transkontinentalna trgovska pot med Benetkami, vzhodnoalpskimi prelazi, Češko, vzhodno in srednjo Nemčijo in hanzeatskimi mesti, ki jo je odprl Karl IV., za vedno spremenila gospodarski zemljevid.11 Dodajmo še,
Slika 2:
Najdbe kovancev iz 13. stoletja na Madžarskem (zemljevid po L. Huszàrju, dopolnil O. Pickl)
Zemljevid najdenih kovancev iz 13. stoletja na Madžarskem (po L. Huszàrju). Značilne so tiste najdbe iz časa po letu 1241, kjer so prevladovali pfenigi skovani v Brežah, s katerimi so trgovali predvsem preko Ptuja.
2 B = Balkany — Aba Puszta 7600 kovancev, od tega 7500 brežkih pfenigov 9 D = prav tako od 10.000 kovancev okrog 9500 brežkih pfenigov 27 N = Nagyknyi od 1105 kovancev 1090 brežkih pfenigov 310 = Osijek 111 brežkih pfenigov, 4 drugi
34	S = Samarsag 246 pfenigov, od tega 237 brežkih pfenigov 38 S = Sudurau 1500 brežkih pfenigov
35	Sch = Signisoara
(Po Lajosu Huszàrju, Obtok kölnskih denarjev na Madžarskem v srednejm veku, v: Dona Numismatica, Hamburg 1965, str. 183-192, zemljevid na str. 187)
da bi Iuksemburška-habsburška trgovska politika lahko dosegla takšen cilj tudi v panonskem prostoru, če se ne bi leta 1382 Trst podredil habsburški oblasti. To je prisililo Habsburžane, da so v naslednjih letih preklicali prepoved trgovanja z Benetkami in ponovno odprli “kraško” oziroma “ljubljansko cesto”. Slednji ukrep je seveda pripomogel k oživitvi neposredne trgovine med Italijo in Madžarsko prek Ptuja, ki si je ob koncu 14. stoletja ponovno pridobil odličen položaj pri trgovanju med Zgornjo Italijo in Madžarsko. 12
PTUJ KOT MEDNARODNO TRŽIŠČE V 14. IN 15. STOLETJU
Mestni statut, ki ga je podelil nadškof Ptuju leta 1376, sega v svojih koreninah vse do leta 130013 jn je s 136 členi največji in najlepši od vseh notranjeavstrijskih mestnih statutov, prekosil ga je le dunajski mestni statut. Tako lahko jasno spoznamo izreden pomen trgovine v gospodarskem življenju mesta Ptuj. Sicer v mestnem statutu iz leta 1376 ni izrecno omenjeno skladiščno pravo pri trgovanju iz Madžarske in vanjo, vendar se je le-to v
15.	stoletju izvajalo. 14 Cesar Maksimilijan I. je namreč leta 1503 mestu, takrat v njegovi lasti, podelil skladiščno pravoj5 ki je ptujskim meščanom priznavalo prekupčevalni monopol pri trgovanju med Italijo in Madžarsko. Takšne razmere so omogočile mestu Ptuj, da je že v drugi polovici 14. stoletja napredovalo v tržišče mednarodnega pomena in da so postali v 15. stoletju nekateri meščani multimilijonarji svojega časa.16 Ena izmed najpomembnejših panog ptujske trgovine pa je bilo trgovanje z živino iz Madžarske v Benetke.
V drugi polovici 14. stoletja so na Madžarskem začeli gojiti novo pasmo goveda; zaradi tega so v Panonski nižini začela nastajati manjša naselja — trgi (oppjda), ki jim je uspelo prilastiti si ali najeti neobljudeno divjino (puste). Sele velike pašniške površine so omogočile načrtno vzrejo večjega, t.i. madžarskega goveda, kar je privedlo do hitrega naraščanja madžarskega izvoza živine, ki ga je narekovalo vse večje povpraševanje po mesu v avstrijskih, južnonemških in zgornjeitalijanskih mestih, npr. v Benetkah.17 To srednjeveško velemesto, ki je imelo v 15. stoletju približno 100.000 prebivalcev, je lahko svoje ogromne potrebe po mesu zadovoljevalo le z obsežnim uvozom živine.18 Konji in govedo so od 14. stoletja dalje prihajali v Benetke izključno iz Madžarske.19 Najpomembnejši povezovalni poti za trgovino med Madžarsko in zgornjo Italijo sta bili t.i. “kraška cesta” (ki je po trasi nekdanje rimske ceste iz Ptuja čez Celje in Ljubljano vodila v Novo Gorico) in cesta vzdolž Drave (Ptuj — Maribor — Velikovec — Beljak).20 Tako je po obeh trgovskih poteh potekala trgovina z živino iz Madžarske v zgornjo Italijo, v nasprotni smeri pa trgovina s suknom in beneškim blagom.21 Neposredno zvezo med Madžarsko in Benetkami so, zahvaljujoč skladiščnemu pravu, obvladovali veletrgovci nadškofovskega-salzburškega mesta Ptuj. Zaradi tega je postal Ptuj že v 14. stoletju tržišče mednarodnega pomena.
Najzgodnejše poročilo o trgovini z voli iz Madžarske v zgornjo Italijo izvira iz leta 1368. Takrat so namreč sodniki in člani mestnih svetov petih zgornje-avstrijskih mest (Linza, Ennsa, Freistadta, Steyrja in Welsa),22 ki jih je
sklical Albrecht III., izjavili, da imajo ptujski meščani že od nekdaj pravico voditi vole, svinje in ovce po “kraški cesti” v Benetke (“nur allain die Pettawer mugen hin über den Charst uieh treiben, Ochssen, Swein und Schof’).23 Da je živina, s katero so prekupčevali ptujski trgovci, v večji meri - če že ne izključno - prihajala iz Madžarske, pričajo izjave Ptujčanov, češ da so njihovi trgovci že od nekdaj vodili živino iz Madžarske (“von welchischen landen ... über den Karst und bei den Tragen Ungarn und von Ungarn hinwider gen Walchen”).24 O tem govori tudi ptujski mitninski cenik (za vole in svinje) iz 14. stoletja, ki navaja kot mersko enoto za madžarske koštrune in živalske kože sto glav oz. sto kosov.25 Sicer pa so precejšnji del teh čred gnali tudi vzdolž Drave do Beljaka in od tod po Kanalski dolini. Od 3.400 svinj in ovac, ki so med februarjem in septembrom prešle mitnico v Chiusi, jih je okoli dve tretjini prišlo prek Velikovca, kar omogoča domnevo, da je šlo za madžarsko živino.26 Kljub velikemu prizadevanju Habsburžanov, da bi ptujskim trgovcem prepovedali neposredno trgovanje med Benetkami in Madžarsko, je Ptuj ohranil status mednarodnega tržišča, saj je bilo v 15. stoletju tukaj glavno prekladališče za madžarske kože in madžarsko živino, predvsem za vole in koštrune.27 Zbirka listin, ki jih je okrog 1430/40 zbral neki ptujski pisar, dokazuje, da so na Ptuju menjavali tako kože kot živino za sukno iz Aachna in Poljske ter za najrazličnejše beneško blago28. Iz poslovne korespondence podjetja Be-haim iz Nürnberga v letih 1455/57 izvemo, kako živahno se je takrat na Ptuju trgovalo s suknom iz Steyrja in Aachna;29 tudi podjetje Behaim je hotelo tukaj svoje blago menjati za vole in volovske kože in jih potem prodati v Benetke.30 Vsa ta poročila govorijo o tipični menjalni trgovini pri trgovanju z voli iz Madžarske v Benetke, ki je bila običajen pojav že v 14. stoletju,31 in je potekala še v 16. stoletju; šlo je namreč za direktno menjavo sukna in drugih kvalitetnih rokodelsko-obrtniških izdelkov ter beneškega blaga za madžarsko živino.32 Cesar Friedrich III. je leta 1455 uvedel “naklado” (Aufschlag = pribitek — op. prev.) za živino, ki so jo gnali v Italijo (sem je spadala tudi madžarska živina) — znašala je za konja 1/2 funta (=120 pfenigov), za vola 1/4 funta (=60 pfenigov) in za koštruna 7 pfenigov.33 Cesar je potem, ko si je prisvojil veleposestva leta 1456 izumrlih Celjskih grofov, pospeševal trgovino s Ptuja prek Celja in Ljubljane v Gorico po “ljubljanski cesti”, da je lahko povečal svoje dohodke z mitninami in carinami. V ta namen je leta 1478 dvakratno povečal naklado za živino, ki so jo34 iz Madžarske prodajali v Italijo. To je lahko storil brez tveganja, saj graški mesarji leta 1478 niso mogli zadovoljiti povpraševanja po madžarskih volih in koštrunih.35
Ko je madžarski kralj Matija Korvin leta 1479 v boju s cesarjem osvojil Ptuj, trgovanje z živino iz Madžarske v Italijo očitno ni bilo prekinjeno; še več, trgovina je v naslednjih desetletjih doživela velikanski razcvet, ker so se lahko sedaj veletrgovci iz Firenc, ki so se naselili v kraljevskem prestolnem mestu Budimu, odločilno vključili v trgovino.36 Samo v letih 1489/90 so uvozili blago v vrednosti nad 26.000 florinov, zato pa so izvozili manj živine in živalskih kož.37 Izvoz živine v Italijo je bil takrat pretežno v rokah madžarskih trgovcev.38 Iz velikih živinskih sejmov v srednji in južni Madžarski39 so vodili črede živine v zgornjo Italijo, večinoma po treh trgovskih poteh za
živino - namreč prek Zagreba, prek Ptuja, prek Ljubljane in prek Beljaka-Trbiža.40 Od omenjenih cest si je proti koncu 15. stoletja zaradi že od leta 1470 trajajočih stalnih turških vpadov pridobila največjo veljavo “ljubljanska cesta”, po kateri so Ptujčani že v 14. stoletju vodili živino v Benetke. To pa je nenazadnje povezano z dejstvom, da so si ptujski veletrgovci priborili okrog 1450/60 vodilni položaj pri trgovanju z živino iz Madžarske v Italijo.41 Do tega sklepa lahko pridemo med ostalim na podlagi ogromnih vsot denarja, ki so jih ptujski trgovci od leta 1474 prenesli v južno Memčijo, zlasti v Nürnberg.42
Za avstrijsko in slovensko raziskovanje zgodovine je bila prava senzacija, ko sta nürberäka zgodovinarja Haller von Hallerstein43 in Richard Klier44 dokazala, da so bili okoli leta 1490 med devetimi najbogatejšimi nürn-berškimi meščani kar trije Ptujčani.
Eden izmed njih, Hans Thumer, je bil s premoženjem 100.000 goldinarjev na čelu vseh nOmberških davkoplačevalcev in so ga zato njegovi someščani popolnoma upravičeno imenovali “bogati”. Tako Hans Thumer kakor tudi njegov očim, Peter Meichner, sta prenesla večji del svojega premoženja iz svojega štajerskega domačega mesta Ptuj v Nürnberg, potem ko sta si okoli leta 1475 v tem mestu pridobila mečansko pravico.45
Značilne ga so težave, s katerimi se sooča zgodovinsko raziskovanje trgovine na Štajerskem, ker sem šele leta 1970 lahko zasledil v štajerskih virih ime nürnberSkega milijonarja Hansa Thumerja. Pri tem je bil Hans Thumer, kot so to pokazala naša raziskovanja, pred svojo preselitvijo v Nürnberg ptujski sodnik in član mestnega sveta in je trgoval tako z Madžarsko kakor tudi z Italijo. Brata Peter in Heinrich Meichner, skupaj s Hansom Thumer-jem, sta po uničujočem turškem vpadu leta 1472 zapustila domače mesto Ptuj in si leta 1474 pridobila meščansko pravico v svobodnem cesarskem mestu Nürnberg. Njuno premoženje je bilo malo kasneje ocenjeno na
70.000	guldnov.46
Naslednji bogati ptujski meščan je bil Ladislav Swetkowitz. Ta sicer svojemu domačemu mestu ni obrnil hrbta, vendar je malo pred svojo smrtjo (okoli 1490) v Regensburgu in Nürnbergu obrestonosno naložil kar 27.000 florinov.47 Tukaj ne gre za nič drugega kot za “bežeči kapital”, ki ga je Swetkowitz prenesel na varnejši Zahod. Celo v bogatem Augsburgu bi Ladislav Swetkowitz spadal med deseterico takratnih najbogatejših meščanov, kar je vsekakor omembe vreden podatek.
Ti podatki nam torej jasno kažejo, da so delovali ob koncu srednjega veka na Ptuju trgovci, ki so bili trgovcem iz južnonemških cesarskih mest vseskozi enakovredni. Jasno je tudi, da so omenjena — tudi za avstrijske razmere skoraj neznansko velika — meščanska premoženja izvirala iz trgovine. Najprej smo si le težko predstavljali, da so bila ta ogromna premoženja pridobljena v majhnem južnoštajerskem mestu Ptuj, ki si je zaradi tega v tedanjem času pridobilo status mednarodnega tržišča. To nam je postalo popolnoma razumljivo šele takrat, ko smo iz raziskovanj madžarskih zgodovinarjev Fügedija in Kubinyija izvedeli, da je bilo trgovanje Madžarske z Italijo pomembnejše kot blagovni promet z Zahodom (z Dunajem in Južno
Ladislav Swetkowitz, (f ok. 1490) °° Anna
Adam st.	Hans Ladislav Sigmund Kristina
t pred 1525 1 10 f pred 1518 X 4	1496 v Benetkah °o
med 1505 in 1510 s Pankracijem Kornmeßom, graditeljem žitnice
Od naslednikov Adam Swetkovitza st. je Adam Swetkowitz ml. naredil
kariero na dvoru.
Rodovnik Swetkowitzev (II)
Adam Swetkowitz ml. °° Katharina Knoll
Joachim Adam ml. Caesar Karl Barbara
baron, f pred 1570	do 1547 dvorjanka
oo s Katarino, vdovo Franca	kraljice Ane
Batthyanysa (dediča iz Güssinga, slavonskega in hrvaškega bana)
Nemčijo). Sicer so Fuggerji od leta 1495 prevažali ogromne količine slovaškega bakra prek Ptuja (prek Spodnje Štajerske) in prek Koroške v svojo medarno pri Postojni. V ta namen so na Ptuju odprli prodajalno, ki je rabila tudi trgovini s svincem iz Koroške na Slovaško, kjer so rabili svinec za raztapljanje srebra.48 Leta 1969 je F. Gestrin pokazal, kakšne tesne trgovske stike so veliki ptujski trgovci vzdrževali s Pesarom in Ancono od 1530.49 Intenzivni trgovski stiki med Madžarsko in Italijo so se verjetno izoblikovali že v času kralja Sigismunda50 in so se potem pod kraljem Matijo Korvinom, poročenim z neapeljsko princeso, samo še stopnjevali.
Kot sem že omenil v opombi 15, je cesar Maksimilijan I. leta 1503 znova podelil mestoma Ljubljana in Ptuj skladiščno pravo. Ta privilegij je ptujskim meščanom zagotavljal prekupčevalni monopol pri trgovanju iz Madžarske v Italijo, in ravno iz tega prekupčevalnega monopola so ptujski trgovci kovali velike dobičke, ki so ob koncu 15. stoletja predstavljali temelj bogastva Hansa Thumerja, bratov Meichsner in Ladislavava Swetkowitza.
Možnost obogatitve je imela za posledico, da so se na Ptuju že okrog leta 1500 — torej bistveno prej kot v drugih štajerskih mestih — naselili italijanski trgovci kot meščani ali prebivalci. Zaradi njihove ekonomske moči in tesnih rodbinskih ter poslovnih stikov z drugimi družinskimi člani, ki so večinoma prebivali v Ljubljani, Trstu in Gorici, deloma pa tudi v Anconi in
Pesaru, so imeli kmalu v svojih rokah večji del trgovine med Madžarsko in Italijo. Da, prišlo je celo tako daleč, da so bogati ptujski trgovci italijanskega rodu okrog leta 1500 onemogočili trgovanje velikim italijanskim podjetjem (n. pr. Bartolottiju iz Benetk, Piru Pittiju iz Firenc in Baptistu Manat-tiju iz Pesara), ki so dotlej razvijala in obvladovala trgovino iz Madžarske v Italijo predvsem po poti prek Zagreba.5! Tako je Ptuj doživel v prvih desetletjih 16. stoletja velikanski razcvet. Cesar Maksimilijan I. je dal salzburškemu nadškofu Leonhardu mesto in gospostvo Ptuj najprej v zakup in mu ju potem v novembru 1511 ter v oktobru 1518 prodal v last, vendar z možnostjo ponovnega odkupa.52 Nadškof je kot mestni gospod leta 1513 obnovil privilegije Ptuja in potrdil meščanske pravice, red in navade.53 Iz v potrditev predloženega mestnega statuta lahko povzamemo, da je imelo mesto Ptuj okrog leta 1513 skupaj 208 stanovanjskih zgradb54 in 19 obdavčenih poslopij, ki so bila namenjena kmetijskim in obrtnim dejavnostim. Iz tega lahko sklepamo, da je imel Ptuj v tem času okrog 2.000 prebivalcev.
Na Ptuju je delovalo veliko rokodelcev in obrtnikov. Nič manj kot 99 rokodelcev je v svojih hišah opravljalo 35 rokodelstev oz. obrti.55 Vendar pa po presoji sodobnikov rokodelstvo v gospodarskem življenju Ptuja ni imelo niti približno takšnega pomena, kot ga je imela trgovina.56 To ugotovitev potrjuje tudi seznam rokodelcev. Iz njega je razvidno, da na Ptuju ni bilo kakršnekoli (ali vsaj omembe vredne) izvozno naravnane obrti: le izdelke šestih usnjarjev in petih nožarjev bi lahko izvažali v večjih količinah; preostali rokodelci so delali pretežno za lokalne potrebe. Očitno pa k tem niso sodili mesarji, ki bi naj bili hkrati tudi veletrgovci s klavno živino.
Živahna trgovina na Ptuju je bila razlog, da so morali Ptujčani včasih ustreči svojim jgostom (t.j. tujim trgovcem) kljub strogim določilom skladiščnega prava. Že okoli leta 1513 so jim dovolili, da so lahko vsak torek — torej na semanji dan — med seboj sklepali kupčije. Ob preostalih dnevih v tednu so smeli tujci trgovati le s ptujskimi trgovci,57 ker je bil v teh dneh v veljavi
prekupčevalni monopol. Bilo bi naravnost nenavadno, če ne bi takšen prednostni položaj ptujskih trgovcev kmalu priklical na plan tekmecev. Tako so leta 1519 trgovci iz Ljubljane, Trsta in Reke ponujali Ptujčanom zajetne vsote denarja, če bi jim ti dovolili sklepati kupčije s tujimi trgovci vsak dan in ne le ob torkih. Večina Ptujčanov je hotela sprejeti to ponudbo, toda nekaj veletrgovcev, ki so se zbali za svoj monopolni položaj, je doseglo, da je bila ponudba zavrnjena.58 To pa se je kmalu trpko maščevalo in potisnilo Ptuj v hude spore s tremi zgoraj omenjenimi mesti. Ta so bila podrejena deželnemu knezu, ki jih je zato tudi krepko podpiral, medtem ko Ptuj ni mogel pričakovati takšne odločne pomoči od salzburškega nadškofa. Ker si je istočasno mesto Radgona na vso moč prizadevalo, da bi sosednjemu mestu Ptuj odvzelo skladiščno pravo in ga preneslo v Radgono, se je naše mesto ob Dravi okoli leta 1520 nenadoma zapletlo v skrajno nevarno trgovsko-politično vojno.
Nadvojvoda Ferdinand, ki je v tem času prevzel oblast v podedovanih deželah, se je razumljivo postavil na stran meščanov svojih nadvojvodskih mest: Ljubljane, Trsta in Reke. Pozval je ptujskega mestnega sodnika in člane mestnega sveta, da dovolijo meščanom teh mest trgovati na Ptuju s tujci vsak dan v tednu; v nasprotnem primeru lahko Ptujčani pričakujejo, da bodo premestili trgovanje iz ptujsko-ljubljanske ceste na Hrvaško in od tod na dalmatinsko obalo. Premestitve trgovine iz svojih dežel v dežele pod madžarsko krono pa cesar ne bi mogel trpeti pod nobenimi pogojem.59 V tej situaciji je nadškofovski uradnik in lastnik gradu in gospostva Ptuj, Lukas Gämbs, pokazal pomembno daljnovidnost: maja leta 1524 je zastopal mnenje, da naj Ptuj ugodi zahtevam tujih trgovcev in deželnega kneza, ker bi na ta način mesto ohranilo svoj izredno pomembni tržiščni položaj tudi v primeru, če bi Radgona dobila skladiščno pravo. V primeru, da bi tujim trgovcem dovolili svobodno trgovanje, bi morali madžarski trgovci še kar naprej prihajati na Ptuj, če bi hoteli živalske kože in druge proizvode, predvsem živino, zamenjevati za “prek morja”, iz Spodnje Italije in Rima prihajajoče blago (sukno).60 Veletrgovci, ki so imeli v mestnem svetu odločilno besedo, vsekakor niso bili istega mnenja. Grožnje nadvojvode Ferdinanda pa so jih prisilile, da so se vdali in molče prenašali vsakodnevno trgovanje tujih trgovcev.
To pa je mestu Ptuju samo koristilo, ker je tako še naprej ostalo najpomembnejše prekladališče pri trgovanju med Madžarsko in Italijo.
Poleg tega so se na Ptuju zelo kmalu nastanili zastopniki velikih italijanskih trgovskih družb, ker so hoteli uživati privilegije, ki so jih doslej imeli le meščani mesta ob Dravi. Poleg Aleksija Moscona in Francesca de Lanthie-rija, ki sta leta 1513 že prebivala na Ptuju,61 se zdaj pojavljajo nova imena,
n.pr. Martinengo, Moffet in de Leidi. To pa je pomenilo nadaljnje izboljšanje trgovsko-političnega položaja mesta Ptuj, saj so imele te družbe ogromno ekonomsko moč in dobre trgovske zveze, ki so segale tja do Rima.62
Ko je salzburška nadškofija leta 1535, po pogodbi s kraljem Ferdinandom, prenesla ozemeljsko oblast nad svojimi enklavami na Štajerskem na takratnega deželnega kneza, je kralj še vedno trajajoči spor zaradi skladiščnega
prava med Ptujem in Radgono poravnal tako, da sta morali obe mesti medsebojno spoštovati njuna skladiščna prava.63
Ta razsodba je pomenila zmago Ptuja, ker je potrdila in utrdila odličen položaj tega mesta kot mednarodno tržišče na jugovzhodnem boku kraljevine. Madžari namreč še vedno niso smeli potovati s svojim blagom s Ptuja v smeri proti Italiji — medtem ko na beneškem ozemlju nastanjenim trgovcem ni bilo dovoljeno potovati s svojim blagom prek Ptuja na Madžarsko in Hrvaško. Seveda so bili zaradi tega dejstva dobički ptujskih trgovcev tudi temu primerno veliki.
Nekateri obogateli trgovci, n.pr. druga generacija potomcev Ladislava Swet-kowitza, so izstopili iz meščanskega stanu. Kupili so velika deželnoknežja gospostva in tako naredili prvi odločilni korak k prestopu v plemiški stan.64 Po isti poti je šel tudi ptujski meščan Gregor Regali. Leta 1532 si je z mečem pridobil grad Rače, ki ga je kasneje po živali v svojem grbu imenoval Kranichfeld (Kranich = žerjav — op. prev.). V naslednjih letih si je pridobil številna gospostva, tako da je bila pri cenitvi dohodka na zemljišče leta 1542 vrednost njegovih posestev ocenjena na 101.300 florinov.65 Tako so se njegova posestva lahko primerjala s posestvi največjih zemljiških gospodov na Spodnjem Štajerskem, n.pr. z Ludvikom Zackhlom (Szekely-jem), gospodom iz Ormoža (109.400 florinov), oziroma s posestvom škofa iz Seckaua, ki se je razprostiralo na območju med Dravo in Muro (104.900 florinov).
Popolnoma drugače pa so se vedli pripadniki na široko razvejane trgovske družine Moscon. Člani te družine so prebivali na Ptuju, v Ljubljani in Gorici — v najpomembnejših trgovskih mestih vzdolž “ljubljanske ceste”. Tvorili so družinsko trgovsko družbo, ki jo je vodil ptujski meščan Aleksij Moscon. S trgovino si je pridobil takšno bogastvo, da je lahko kupil leta 1532 za 27.500 florinov grofijo Pazin v Istri, jo je kralju Ferdinandu 1. v oktobru leta 1533 plačal vnaprej in mu povrh vsega še posodil 13.000 florinov.66 Aleksij Moscon si je kot veletrgovec prav gotovo pridobil le del svojega kapitala s trgovanjem, zato je morala vrednost njegovega celotnega premoženja večkratno presegati vsoto 40.500 florinov, ki jo je v jetih 1532/33 v gotovini ali v suknu zastavil pri kralju Ferdinandu I. Čeprav je bil lastnik grofije Pazin in nosilec naslova “Stotnik iz Pazina”, pa je vendarle ostal trgovec. Še naprej je vodil svoje posle kot dotlej: trgoval je z živino in kožami z zgornjo Italijo oz. Pesarom in prinašal zgornjeitalijansko sukno na Kranjsko in Madžarsko.67 Vedel se je tako kot pred njim že Jakob Fugger “bogati”, ki je leta 1507 kupil grofijo Kirchberg in bil 1511 povišan v plemiški stan, toda kljub temu nikoli ni pomislil, da bi živel kot plemeniti zemljiški gospod.68
Kljub silovitim turškim vpadom v letih 1526, 1529 in 1532, zaradi katerih je trgovina razumljivo zastala, pa vojne s Turki najprej niso povzročile občutnega nazadovanja trgovskega prometa iz Madžarske v zgornjo Italijo. Predvsem Benetke, ki so si lahko zagotovile oskrbo z mesom le z madžarsko klavno živino (20.000 glav na leto), so kazale veliko zanimanje za ponovno povečanje trgovine z Madžarsko takoj po turškem vojnem pohodu leta
1532. Tudi staro trgovsko pot, ki je vodila s Ptuja vzdolž Drave, so v tem času še na veliko uporabljali. Samo beljaški trgovec Max Clewein je od 1532 do 1535 vodil po tej poti 6.539 glav madžarske klavne živine preko Trbiža na Južno Tirolsko.69 Večji del trgovskega prometa pa je večinoma potekal s Ptuja prek Ljubljane v Italijo; čisti dohodek, ki ga je imel kralj Ferdinand 1. samo pri ljubljanskemu nakladniškem uradu, je znašal 14.500 florinov in je bil za 23% večji kot čisti dohodek iz proizvodnje železa v štajerskem Erzbergu (leta 1537: 11.600 florinov),70 to pa je vsekakor omembe vreden podatek. Ptujski mečani pa so se lahko zaradi svoje trgovske podjetnosti aktivno vključevali v to trgovino.
Toda ne samo bogastvo meščanov, temveč tudi strateški pomen mesta sta omogočila Ptuju, da si je zaradi v naslednjih desetletjih stalno naraščajoče turške nevarnosti pridobil ključni položaj med najpomembnejšimi utrdbami za obrambo pred polmesecem. “Ključ in vrata Koroške, Štajerske ter laških dežel” je imenoval mesto Ptuj svetovljanski Fuggerjev faktor Hans Dernsch-wamm v pismu, datiranem z 2. januarjem 1540.71 Medtem ko je bil položaj v zgornji Slavoniji naravnost obupen, je bilo stanje na Ptuju nekoliko boljše.72 Zato je kralj Ferdinand I. leta 154973 naročil znamenitemu gradbenemu mojstru Domenicu dell’Allio razširitev ptujskega obzidja. Naposled je vladar 20. aprila 1555 od salzburške nadškofije ponovno odkupil gospostvo, grad in mesto Ptuj; tako je prišlo mesto dokončno v roke štajerskih deželnih knezov.74
Vemo, da so ptujski trgovci že sredi 15. stoletja obiskovali znamenite sejme v Frankfurtu, kjer so kupovali sukno, ki so ga po kopnem pripeljali do Beljaka in od tam po Dravi do Ptuja ter ga za volovske kože prodali madžarskim trgovcem.75 Tudi v prvi polovici 16. stoletja se je veliko ptujskih trgovcev oskrbovalo z blagom v Nürnbergu. Imeli so izključno nemška imena76 in niso sodili k največjim ptujskim trgovcem, ker so bili ti izključno italijanskega rodu.
Značilno za položaj Ptuja kot tržišča mednarodnega pomena je bilo tudi dejstvo, da je veliko graško trgovsko podjetje Stiirgkh okrog leta 1535 prek svojega družabnika Klemensa Reiseneggerja na Ptuju odprlo svojo poslovah nico, ki naj bi mu omogočila vključitev v tukajšnje veletrgovske posle.77
Okrog leta 1550 lahko zaznamo živahne trgovske stike posameznih ptujskih trgovcev s podjetjem Riemer iz Iglaua, ki je imelo na Dunaju svojo faktorijo. Ptujčani so od oktobra 1548 do septembra 1549 kupili 60% volne, ki jo je omenjeno podjetje prodalo na Dunaju, in vso silino, ki jo je podjetje Riemer pripeljalo na dunajsko tržišče; uporabljali so jo kot barvilo pri izdelavi sukna in je bila zategadelj v zgornji Italiji zelo iskano blago. V nasprotni smeri pa so Ptujčani pošiljali na Dunaj italijanski galun, ki so ga na Češkem rabili za izdelavo sukna.76
Čeprav so v štiridesetih in petdesetih letih turške patrulje skoraj vsako leto prodrle do okolice mesta, je bil Ptuj okrog sredine 16. stoletja še zmeraj najpomembnejše prekladališče pri trgovanju iz Madžarske v Italijo.7 Slejko-prej so v tem času prodali prek Ptuja v Italijo letno okrog 10.000 konjskih tovorov (to je 100.000 do 150.000 kosov) volovskih kož. V nasprotni smeri
/srvk\
Pečatnik Lukasa Qämbsa, salzburškega uradnika na Ptuju (1542)
Pečat Gregorja Regalia iz Rač
so iz neapeljske kraljevine, Rima in Benetk preko Ljubljane in Ptuja na Madžarsko prepeljali prav toliko konjskih tovorov trgovskega blaga.80 Vrednost carinskih dajatev za blago, ki je v letih 1545 do 1547 šlo čez madžarske carinarnice na območju od Pinkafelda na severu do Kolpe na jugu, je znašala povprečno 423.160 florinov letno;8! t0 pa naj bi bila vsota, ki je predstavljala tretjino ali četrtino vrednosti celotne madžarske zunanje trgovine z Zahodom.82 Okrog 60% madžarske zunanje trgovine je potekalo prek madžarskih carinarnic v Nedelišču in Varaždinu, torej tudi po ozemlju Štajerske, dejansko prek Ptuja.83 Navzlic stalni turški nevarnosti pa ptujski sejmi okoli leta 1550 niso izgubili svojega nadregionalnega pomena. Zaradi številnih tržnih stojnic so “vsi trgi in ulice dobili skoraj popolnoma spremenjen videz” (“...all placz und gassen vast verrenndC’) in je grozila zategadelj mestu vpričo bližine sovražnika in v primeru velikega požara resna nevarnost. Zaradi tega sta mestni sodnik in mestni svet 25. novembra 1545 sklenila z gvardijanom minoritskega samostana pogodbo, po kateri naj bi postavili od minoritskega samostana v smeri proti obzidju stalne stojnice, tako da jih ne bi bilo treba kot dotlej ob vsakem sejmu na novo postaviti in potem spet podreti. Vhod na samostanski vrt naj bi vselej ostal odprt.84 'Ptujski Katarinin sejem (25. november) je bil okoli leta 1550 za trgovce najpomebnejši sejem za volovske kože in belugo.83 Zato se ne smemo čuditi, če so ptujski veletrgovci iz te tranzitne trgovine kovali velike dobičke.
Dohodki iz carin v Slavoniji so znašali v letu 1559 27.396 madžarskih goldinarjev, kar pomeni, da je bilo ocarinjeno blago vredno 547.920 madžarskih goldinarjev. Tako je bila vrednost trgovinske menjave med Madžarsko in Italijo v letu 1559 za okoli 30% večja od poprečja v letih 1545-1547.
K največjim ptujskim veletrgovcem tega časa sta sodila Hans Jacob Mo-fet86 in Aloisio Marenzo, ki leta 1554 poroča, da si je pridobil pravico do trgovine, ki jo je njegov bratranec Gabriel Marenzo vodil z Anglijo in dru-
gimi deželami.87 Okoli leta 1550 sta delovala na Ptuju še pomemba veletrgovca italijanskega rodu: Jeremija Moscon, sin Aleksija Moscona, in Peter Valenti (Peter oziroma Piero, imenovan tudi Olasz Peter ali Italijan,), čigar trgovski stiki so segali od Rima vse tja do od Turkov zasedenih madžarskih ozemelj in ki je leta 1564 poročal, da je v preteklih dvajsetih letih zgolj cesarskemu veličanstvu plačal skoraj za 360.000 florinov dajatev, in sicer: carino na Madžarskem, naklado na Notranjeavstrijskem in “quarentes” v Trstu. Uradniki dvorne komore so potrdili, da je Peter Valenti v teku teh dvajsetih let plačal za 340.000 florinov dajatev in ga označili kot “najznamenitejšega trgovca na Ptuju.”88 Samo dejstvo, da je Peter Valenti plačeval letno 10.000 do 25.000 florinov za carine in mitnine, nam daje predstavo o tem, kako obsežno je moralo biti njegovo trgovanje.89 Ta podatek je še toliko pomembnejši, ker so morali ptujski veletrgovci v tem času iz Italije uvoženo blago — na prvem mestu je bilo slejkoprej sukno — večinoma prodati že madžarskim trgovcem, kar je bilo vsekakor drzno dejanje, ker so ti poslovali pod turško oblastjo.90 Ne smemo pozabiti, v kakšno krvavo vojno sta bila takrat zapletena križ in polmesec. Čeprav so si ptujski trgovci prizadevali, da bi trgovina med obema sovražnima taboroma in deželama tudi v takšnih razmerah potekala še naprej, je bilo njihovo tveganje izredno veliko. Razumljivo je, da so zaradi vojnih dogodkov včasih utrpeli veliko škodo.
Tudi ptujska veletrgovca Alojzij Marenzo in Peter Valentin sta imela zaradi tega veliko izgub, ki so Petra Valentina leta 1566 privedle na rob finančnega zloma.91 Usoda tega veletrgovca je istočasno tudi dokaz, da najboljši časi Ptuja v vlogi mednarodnega tržišča še niso bili povsem mimo, pač pa so se iztekali, predvsem zaradi vojnih dogodkov na Madžarskem in uvedbe davčnih ukrepov. Uvedba nove naklade na volovske kože iz Ljubljane je bila namreč pred letom 1560 razlog za premestitev trgovine s tem pomembnim blagom na turško ozemlje. Odslej so trgovci prevažali kože iz madžarskega ozemlja, ki so ga zasedli Turki, čez Bosno po Neretvi navzdol do Dubrov-
nika, od koder so jih lahko po ceneni morski poti prepeljali v Ancono in Benetke. Zaradi tega se je dotedanji obseg trgovine z volovskimi kožami preko Ptuja zmanjšal za 10%.92 Nekaj ptujskih trgovcev je sicer leta 1568 poskusilo ponovno osvojiti anconski trg. Tjakaj so pripeljali ladijski tovor, poln madžarskih volovskih kož, in jih poskušali prodati. Vendar je ta poskus žalostno propadel, ker so bile kože, ki so jih prevažali čez madžarsko ozemlje, znatno cenejše od po “ljubljanski cesti” prepeljanega in z velikimi dajatvami obremenjenega blaga ptujskih trgovcev.93 Ta podatek pa nam hkrati kaže, kakšnih dejavnosti so se ptujski veletrgovci lotevali tudi v tem času. Vendar dejstva, da so volovske kože poslej prevažali po drugi trgovski poti, ni bilo več mogoče spremeniti. Tudi blago, ki je prihajalo iz nasprotne smeri, predvsem sukno, svila in žamet, so v vedno večji meri prevažali čez morje v Dubrovnik in čez Bosno na Madžarsko, kar je “ljubljansko cesto” in Ptuj gospodarsko močno prizadelo.94 Več kot besede pa nam o katastrofalnem nazadovanju povedo dohodki nakladniškega urada Ljubljana od leta 1560 naprej. Tega leta je bil dosežen rekordni dohodek v višini 37.960 florinov, ki je bil med ostalim posledica tudi od maja 1559 povišane carinske stopnje za železo. V naslednjih letih se je dohodek tega urada, ki je nadzoroval trgovino med Madžarsko in Italijo, letno zmanjševal za okoli
3.000	do 4.000 florinov, dokler ni v letih 1566/67 — kot posledica več mesecev trajajočih bojev za Szeged in turškega opustošenja okoliških krajev — naposled s 23.242 florinov (1566) oz. 22.666 florinov začasno dosegel najnižje točke. Od leta 1568 naprej so sicer dohodki ponovno nihali od 26.000 do 27.000 florinov na leto, vendar so bile tudi te vsote za okoli 20 do 25% pod povprečjem let od 1558 do 1562.95
Približno istočasno je prišlo do odločilnih sprememb tudi pri trgovanju z živino, ki je predstavljalo najpomebnejšo dejavnost ptujske trgovine. Zaradi hudih bojev južno od Blatnega jezera, ki so leta 1566 pripeljali do turške osvojitve Szegeda, se je začela nakazovati možnost premestitve trgovskih poti za živino na območje severno od Blatnega jezera. Namesto krajev med Szegedom in Nagykanizso (n.pr. Kalmancsa in Babocsa), kjer so večkrat na leto prirejali velike živinske sejme,96 sta se sedaj začela razvijati v najpomembnejša trga za madžarsko klavno živino severozahodna madžarska kraja Papa in Györ.97 Razumljivo je, da je zaradi tega močno upadlo trgovanje z živino v zgornjo Italijo, ki je v letih 1570/71 doseglo svojo najnižjo točko.98 Vpričo tega razvoja se je notranjeavstrijski nadvojvoda Karl leta 1572 odločil v interesu svojega komornega premoženja dovoliti kupcem Beneškega združenja mesarjev (Compagnia del partido della beccaria) nakupovati živino neposredno na madžarskih živinskih sejmih, kar pa je bilo v nasprotju s prastarimi ptujskimi in ljubljanskimi skladiščnimi privilegiji.99 Se v istem letu so pri Nakladniškem uradu v Ljubljani poskočili dohodki trgovine z živino za več kot 100% kot neposredna posledica sprostitve nakupa živine za Benečane na Madžarskem.100 Ekonomski moči in brezobzirnim poslovnim potezam Beneške družbe mesnic je nato uspelo pregnati ptujske in ljubljanske veletrgovce in si zagotoviti monopolni položaj pri trgovanju z živino iz Madžarske v zgornjo Italijo. Večji del na madžarskih živinskih sejmih kupljene klavne živine je družba plačala v gotovini,101 kar je imelo za posledico nazadovanje trgovine s suknom na Madžarsko. Tudi
italijanske trgovce, ki so bili večinoma po rodu iz okolice Bergama, je takšen razvoj dogodkov močno prizadel in so se zategadelj deloma umaknili iz Ptuja.102 Pokazalo se je, da je Beneška družba mesnic zaradi velikopoteznih, vnaprejšnjih plačil cesarju in notranjeavstrijskemu nadvojvodu Karlu kmalu postala obema vladarjema naravnost neizogibna potreba ter je bila deležna njune zaščite, in sicer tudi takrat, ko so se ptujski in ljubljanski meščani po pravici pritoževali nad nečednimi poslovnimi potezami Benečanov.103
Notranjeavstrijskemu nadvojvodu Karlu očitno ni prišlo na misel, da je s svojim stališčem dejansko dajal prednost inozemski trgovski družbi pred gospodarskimi interesi svojih mest Ptuja in Ljubljane ter njunih meščanov. Ravnanje nadvojvode Karla lahko primerjamo le z ravnanjem cesarja Maksimilijana, ki je leta 1514 prepustil dunajsko skladiščno pravo južnonem-škim mestom; cesarjeva odločitev je takrat povzročila ukinitev dunajskega prekupčevalnega monopola in omogočila južnonemškim mestom, da so si priborila prednost pri trgovanju z Madžarsko. Posledica tega je bila, da
Pečat in podpis ptujskega meščana Lukasa Bazina (Lucha Bazini), ki je bil od 1577 do 1787 in od 1593 do 1597 nakupovalec živine Beneške družbe mesnic.
Dunaj poslej ni imel več nobenih koristi od razcveta trgovine in da je njegov razvoj močno zaostal za srečnejšimi južnonemškimi mesti.
Popolnoma podobno seje godilo tudi Ptuju po letu 1572. Mestno skladiščno pravo je bilo sicer še v veljavi, toda lahko ga je bilo zaobiti. Nakupovalci živine velike Beneške družbe mesnic so le navidezno potrebovali ptujsko meščansko pravico, sprejemali so jo le zato, da so lahko uživali vse mestne privilegije. Tako je ravnal n.pr. Nicolin Martinon de Riva (eden najbolj brezobzirnih zastopnikov beneške družbe za trgovanje z živino), ko je na Ptuju enostavno zakupil hišo.104 Tudi v primeru, da je Beneško združenje mesarjev za nakupovalca živine zaposlilo ptujskega meščana — kot n.pr. leta 1577 Lucasa Bazina105 — mesto oziroma meščani zaradi tega niso imeli kdove kakšnega dobička. Bazin je bil enostavno slamnati možic beneškega združenja, ki je zaradi večje ekonomske moči in prednosti, ki sta mu jo dajala oba vladarja, imelo v primerjavi z notranjeavstrijskimi trgovci 25-od-
stotno prednost. To je Benečanom omogočalo, da so na madžarskih živinskih sejmih ponujeno klavno živino visoko preplačali in so zato domači trgovci ostali brez kakršnih koli možnosti.106
Ker se je povpraševanje po mesu v Srednji Evropi in Zgornji Italiji v drugi polovici 16. stoletja močno povečalo, so bili temu primerno veliki tudi dobički Beneškega združenja mesarjev. Ocenjevali so, da so znašali letno okoli 80.000 do 90.000 florinov.107 Podobno visoke dobičke so imeli prej ptujski in ljubljanski trgovci in prekupčevalci z živino, sedaj pa jih je bila deležna inozemska trgovska družba. Vendar je trgovanje Benečanov lahko potekalo samo po “pravi cesti”, prek Ptuja, Ljubljane in Postojne v Gori-
co.108 Tako se je ta mednarodna trgovska pot tudi v drugi polovici 16. stoletja obvarovala usode semmerinške ceste, po kateri inozemski trgovci niso smeli peljati svojega blaga, zaradi česar je sčasoma izgubila svoj prvotni pomen.109 Ptuj je imel srečo, da do tega še ni prišlo na “ljubljanski cesti”. Večina čred živine, ki so jih vodili iz Madžarske v Italijo, je še vedno šla prek Ptuja, ki je ostal še v devetdesetih letih 16. stoletja pomembno tržišče. Vsekakor so bili ob koncu 16. stoletja na Ptuju trgovci, ki jih lahko označimo vsaj kot premožne in ki so svoj kapital nalagali v večja podjetja. K tem sta sodila člana ptujskega mestnega sveta Hieronim Zunkho in Aleksander Marenz, ki sta od avgusta 1588 do julija 1591 od grofa Tomaža Erdödyja vzela v zakup rudnik bakra Samobor in sta v teh dveh letih proizvedla ogromnih 664 t bakra ter ga večji del prodala v Italijo.110 Leta 1596 ponovno zasledimo Hieronima Zunkha kot zakupnika rudnika in topilnice bakra v Samoboru; takrat se je zavezal nadvojvodu Ferdinandu, da ne bo več prodajal bakra v Benetke prek Bakra, temveč samo prek Reke in Trsta.111
Zaradi “dolge vojne s Turki” (od 1593 do 1606), in osvojitve Györja (1594), je izvoz živine iz Madžarske od leta 1595 naprej močno nazadoval. Kljub temu pa je Lucas Bazin zaradi svojih skrivnih stikov z madžarskimi trgovci z živino tudi okoli leta 1595 trgoval na od Turkov zasedenem ozemlju in predvsem, ker je plačeval v gotovini, z madžarsko klavno živino le še v tolikšni meri, da je prišlo v velikih južnonemških mestih do občutnega pomanjkanja mesa. Da, celo upravniki preskrbovalnih skladišč cesarske vojske na Madžarskem so lahko dobili živino za svoje čete le preko Bazina.U2 To pa je nazadnje sprožilo takšen vihar razburjenja, da je bil cesar Rudolf 11. leta 1597 prisiljen Bazinu oziroma Beneški družbi mesnic prepovedati prosto kupovanje živine na Madžarskem.113 Trgovanje z živino naj bi se ponovno koncentriralo na dunajskem volovskem sejmu, kjer naj bi imeli dunajski in južnonemški trgovci z živino predkupno pravico, Italijani oz. ptujski meščan Bazin, zastopnik Beneškega združenja mesarjev, pa bi lahko kupovali šele za njimi.1!4
Dobro mišljen namen je seveda spodletel, ker je bila ekonomska moč dunajskih veletrgovcev premajhna in ker se Benetke nikakor niso mogle odpovedati madžarski klavni živini.
Zato pa je kot posledica cesarjeve odločitve prišlo do tega, česar niso mogle storiti niti 120 let trajajoče vojne s Turki: do premestitve trgovskih poti z živino iz Madžarske v Italijo na hrvaško ozemlje, s čimer so zaobšli tako cesarske carinarnice kot notranjeavstrijske nakladniške urade.115 Za možnost takšne premestitve pa je bilo odločilno dejstvo, da je bil grof Zrinjski lastnik zemljiškega gospostva, ki se je raztezalo od Obdonavja in Muraköza do jadranskih pristanišč Bakra in Kraljevice — od tod dalje pa je bil vseskozi mogoč prevoz živine po morju do Benetk.116 Tako madžarski kakor tudi beneški trgovci z živino so bili veseli, da je Zrinjskim uspelo premestiti vodenje živine iz vsiljene “ljubljanske ceste” na madžarsko oz. hrvaško ozemlje.
Tako se je na začetku 17. stoletja končalo najbogatejše obdobje trgovanja po “ljubljanski cesti”,117 ki je vodila iz Madžarske prek Ptuja in Gorice v Italijo, Ptuj pa je istočasno izgubil položaj mednarodnega tržišča. Pomembnost mesta se je v 17. in 18. stoletju vse bolj zmanjševala, k čemur je odločilno pripomogel tudi uničujoči požar leta 1684. Velik požar, ki je divjal od 8. do 10. maja 1684, je spremenil mesto Ptuj v ruševine in pepel, pri čemer je zgorel tudi mestni arhiv. Obstajal je utemeljen sum, da so požar v mestu po turškem naročilu zanetili Madžari.118 Takrat so bile uničene tudi čudovite in od sodobnikov občudovane ptujske meščanske hiše, ki so jih v
15.	in 16. stoletju postavili italijanski trgovci.119 Požar in z njim povezano uničenje mestnega arhiva sta povzročila, da je izredni trgovsko-politični položaj, ki ga je imel Ptuj kot trgovsko mesto vse od konca 14. stoletja do leta 1600, utonil v teku naslednjih stoletij v pozabo in da so ga morali ponovno odkriti zgodovinarji z raziskovanjem v graških in niirnberških arhivih.
Slika 3: Montecuccolijev utrdbeni načrt mesta Ptuj (po Pircheggerju, Spodnja štajerska)
Montecuccolijev utrdbeni načrt iz 17. stoletja nam jasno razkriva utrdbeno funkcijo Ptuja. Graditev te štajerske mejne utrdbe so leta 1540 poverili pomembnim renesančnim gradbenim mojstrom, med ostalimi tudi družini dell’AHio. V 16. stoletju zgrajene utrdbene naprave so se ohranile do 19. stoletja. “Nova vrata” in “Ogrska vrata” so odstranili okoli 1860, “Dravska vrata”, ki so se nahajala na dravskem mostu, pa šele leta 1892.
OPOMBE
1 Prim.: J. Klemenc und B. Sana, Archäologische Karte von Jugoslawien, Blatt Ptuj, Beograd-Zagreb 1936; B. Saria, Epolog zu zwei Pettauer Jubiläen, v: ZdHVfStmk. 62/1971, str. 111-124, in Iva in Joe Curk, Ptuj, Ljubljana 1970.
2.	B. Saria, Pettau. Entstehung und Entwicklung einer Siedlung im deutsch-slowenischen Qrenzraum, v: ZdHVfStmk. Sonderbd. 10/1965, zlasti str. 10 in nasi. str.
3.	J. Klemenc und. B. Saria (glejte opombo 1), str. 30 in nasi. str.
4.	Ibid., str. 31, in I. in J. Curk, Ptuj, str. 77.
5.	Prim.: H. Hassinger, Zollwesen und Verkehr in den österreichschen Alpenländern bis um 1300, v: MIÖG 72/1965, str. 353.
6.	O. Pickl, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, v: Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte 1/1971 (izd. O. Pickl), str. 122 in nasi. str.
7.	Prim.: O. Pickl, Handel und Verkehr in der Steiermark zur Zeit der Traungauer, v: Das Weden der Steiermark. Die Zeit der Traungauer. Veröffentl. des Stmk. Landesarchivs 10/1980, str. 329 in nasi. str. in 340 in nasi.str.
8.	David Herzog, Jüdische Grabsteine und Urkunden aus der Steiermark, v: Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentums, Breslau 1936, str. 59-79, zlasti str. 63.
9.	O. Pickl (glejte opombo 7), str. 329.
10.	Ibid. str. 329 nasi.str.
11.	W. von Stromer, Die kaiserliche Kaufmann- und Wirtschaftspolitik unter Karl IV., v: Kaiser Karl IV. (izd. F. Seibt), München 1978, str. 67 in nasi. str.
12.	O. Pickl, Zur Handelspolitik der frühen Habsburger in Innenösterreich, v: Der Unternehmer und die Geschichte. Festschrift für A. Brusatti, Wien 1979, str. 82-103, zlasti str. 90 in nasi. str.
13.	F. Bischof, Das Pettauer Stadtrecht von 1376. Sitzungsberichte der Phil.-hist. Klasse der Österr.Akad.d.Wissenschaften 113/1886, str. 695 in nasi. str.
14.	Prim.: O. Pickl, Pettaus Kampf um sein Niederlagsrecht (1520-1535), v: MIÖG 78/1970, str. 432-443, zlasti str. 441 in nasi.str.
15.	Skladiščno pravo, ki ga je cesar Maksimilijan I. leta 1503 podelil mestu Ptuj, je določalo, da so morali inozemski trgovci, ki so pripeljali kože in drugo blago iz Madžarske na Ptuj, le-to vskladiščiti; prodajati so ga smeli šele na prvi prosti semanji dan (o binkoštih ali 5. avgusta, na dan sv. Ožbalta). Nasprotno pa so smeli ptujski meščani ne glede, če so bili Nemci ali Italijani vselej prodajati svoje blago. V praksi so “gostje" (ne-meščani) na Ptuju lahko vsak torek, torej na semanji dan, med seboj sklepati posle, ob preostalih dnevih tedna pa so smeli trgovati le s ptujskimi meščani. Prim.: O.Pickl (kakor opomba 14), str. 433 in nasi. str.
16.	O. Pickl, Geadelte Kaufherren, v: Blätter für Heimatkunde 44/1970, str. 21 in nasi str.
17.	I. Makkai, Der Weg der ungarischen Mastviehzucht vom Nomadismus zum Kapitalismus, v: Wirtschaftskräfte und Wirtschaftswege, Festschrift für Hermann Kellenbenz, II: Wirtschaftskräfte in der europäischen Expansion
(= Beitr. zur Wirtschaftsgeschichte zv. 5) Stuttgart 1978, str. 59-79.
18.	Mario Sanuto je leta 1529 številčno navedel najmanjšo količino mesa, ki so ga Benetke potrebovale letno: 14.000 glav govedi, 13.000 telet in 70.000 glav drobnice (ovc, kozlov, koštrunov itd). O. Pickl (glejte opombo 6), str. 85. Izpad uvoza živine iz Madžarske je v Benetkah vedno povzročil resne motnje pri oskrbi z mesom.
19.	V prid temu govori predvsem velik pomen transporta živine v Benetke po “ljubljanski cesti” (od leta 1368 naprej) in vloga Ptuja pri oskrbi Benetk z mesom. O. Pickl, (glejte opombo 12).
20.	O. Pickl (glejte opombo 18), str. 73 in nasi. str.
21.	Ibid., str. 75, opomba 54 a; že listina iz leta 1368 govori o trgovanju Ptujčanov po “kraški cesti” in po reki Dravi.
22.	Prim.: Th. Mayer, Zur Frage des Wiener Stapelrechtes, v: VSWG, str. 355-382: Die diesbezüglichen Mandate Herzog Albrechts III. von 1367 bis 1389 in den Quellen zur Geschichte
der Stadt Wien, II. razdelek 1. zvez., Wien 1898, reg. t. 733 a (1368 VII 27); oziroma reg. t. 733b (1368), originalna listina se hrani v Dunajskem mestnem arhivu (Wiener Stadtarchiv) t. 32594 (Vidimus des Schottenabtes Martin von 1454 X 11).
23.	Ibid. Quellen reg. t. 733 b. Prvo poročilo o madžarskih transportih živine po “kraški cesti” časovno sovpada s prvim poročilom o transportih madžarske živine zgornjeitalijanskih trgovcev iz Budima (1358) na Zahod. Takrat so niirnberški “coklarji” v Budimu kupili okoli 800 volov za 400 zlatih guldnov (R. Klier, der schlesische und polnische Transithandel durch Böhmen und Nürnberg 1540-1576, v: Mitt.des Vereins für Geschichte der Stadt Nürnberg 53/1965, str. 218-219).
24.	Ibid. Quellen reg.t. 733 a in 133 b in O. Pickl (glejte opombo 12). str. 49.
25.	"Vermerktet wie man die Mawt zw Petaw uoon altter herkhommen hat ab (genommen), nemlich der alt Hanns Goldsmid und darnach Jobst Sneider, die nach dem Register, das ist in vor von den elttern Herrn Herttl von Pettaw und Herrn Herdegen [+ Hedegen II, tik pred letom 1362] und darnach von Herrn Bernharttn von Pettaw [t 1420] ingeantwurt und bevolthen ist, darnachdie Mawt abezenemen.” (HHStA, Allgemeine ürkundenreihe bei 1511). Prim.: O. Pickl, Auswirkungen (glejte opombo 6), str. 77.
26.	Ph. Braunstein, Guerre, vivres et transports dans le Haute-Frioul en 1381, v: Tiroler Wirtschaftsstudien, 33/1977 (Hassinger-Festschrift, str. 85 in nasl.str., zlasti str. 100.
27.	O. Pickl, Pettau — ein internationaler Handelsplatz des 15. und 16. Jahrhunderts, v: ZdHVfStmk. 62/1971, str. 87 in nasl.str.
28.	V ptujski zbirki listin (Stmk. LA Hs. 1) so med ostalim menične zadolžnice za beneško banko, frankfurtski in nordlinški sejem ter zadolžnice Jakoba Kumyna de Vegisa iz Bergama iz leta 1401, ki se je obvezal, da bo nekemu Petru iz Tridenta v Ptuju ali Budimu plačal 860 dukatov (fol. 166). Obrazec “Mit gewand zu bezaleh” omenja zapečaten “ge-wand von Ach” (= Aachen) v vrednosti 12 florinov v zlatu za kos; formular “Mit hewttn zu beczahlenn” omenja “ ge 2 hewt” za 1 florin v zlatu ali 32 ko za kos aachenskega sukna (fol. 162f). Iz kupnega pisma “Kawbrief umb Castrawn nach Pettaw e” izvemo, da med stotimi dobrimi “hagdenischen kastraun" ni smelo biti več kot 10 kozlov in 10 ovnov. Vrednost stotih koštrunov je ustrezala vrednosti osmih kosov poljskega sukna (po 4 fiorine) ali 32 madžarskih florinov. Koštrune so zamenjevali za pol aachenskega in pol poljskega sukna (trije kosi poljskega sukna so utrezali enemu aachenskemu). Trgovci z živino so morali koštrune na lastne stroške in lastno tveganje prignati na Ptuj (fol. 163f).
29.	O. Pickl, Innerösterreichs Handelsbeziehungen zu Süddeutschland und Venedig im Spiegel von Behaim-Handelsbriefen der Jahre 1418 bis 1457, v: Festschrift F. Hausmann, ADEVA, Graz 1977, prim. zlasti pisma II/1, 11/4, II/6 in II/ll.
30.	Ibid., II/5. Velikovski trgovec Michael Vische, ki je delal za družbo Behaim, je imel veliko izkušenj pri trgovanju z voli. Tudi drugi koroški trgovci so takrat gnali veliko čred volov v Benetke, kot n. pr. Jörg Matzer (ibid. II/ll).
31.	Vemo, da so leta 1368 ptujski meščani, ki so vodili vole, svinje in ovce po “kraški cesti” v Italijo, po tej cesti pa so v nasprotni smeri smeli pripeljati v deželo le vina iz Rivoglioja (reg. štev. 733b, 1368). Iz Benetk uvoženo blago naj bi peljali na Madžarsko preko mitnice v St. Veithu in ne preko Ptuja (reg. tev. 739a; 1368 XII 49). Vendar je leta 1389 moral vojvoda Albrecht Ptujčanom ponovno dovoliti trgovanje z beneškim blagom po “kraški cesti” (reg. štev. 1172e; 1389 II 7, reg. štev. 1176a, 1389 VII 25) in O. Pickl (glejte opombo 12), str. 51 in nasi str.
32.	Primerjaj v opombi 28 večkrat omenjeno zamenjavo sukna za živino.
33.	O. Pickl, Behaim-Briefe (glejte opombo 29), II/6.
34.	O. Pickl (glejte opombo 6), str. 76. Proti temu se je kralj Matija Korvin leta 1479 pritožil cesarju Friedrichu III. (Chmel, Monumenta Habsburgica III t. 102, str. 236-239). Prav tako se je pritožil zaradi dejstva, da madžarski trgovci niso smeli več trgovati po stari cesti od Beljaka po Dravi navzdol do Radgone, temveč so morali potovati prek Graza. Cesar je te pritožbe zavrnil z utemeljitvijo, da so madžarski trgovci po starem običaju smeli le do Dunaja, Brucka, Graza, Radgone, Ljubljane in ne dalje; tudi cesarjevi trgovci ne smejo trgovati preko Madžarske, temveč samo do Budima. Tudi vožnja po Dravi je bila še pred nekaj leti popolnoma prepovedana (Chmel, ibid. t. 103, str. 240-243).
35.	Chmel, Monumenta Habsburgica 11/1855, str. 765, t. 825 (1478 V 8 Graz).
36.	A. Kubinyi, Die Städte Ofen Und Pest und der Fernhandel am Ende des 15. und am Anfang des 16. Jahrhunderts, v: I. Bog, Der Außenhandel Ostmitteleuropas 1450-1650, Köln-Wien 1971, str. 342-433, zlasti str. 360 in nasi. str.
37.	Ibid., str. 376 in nasl.str.
38.	Ibid., str. 380. “Med trgovci z živino v Italijo najdemo budimskega meščana Matthiasa Harberja kakor tudi Sigismunda Ernuszta, škofa iz Pecsa.” O domnevnem poreklu Harber-jev iz Avstrije prim.: A. Kubinyi, Die Nürnberger Haller in Ofen, v: Mitt. des Vereins für Geschichte der Stadt Nürnberg 52/1963, str. 94, op. 96.
39.	Okoli 1490/1500 sta bila Székesfehérvàr in Budim najpomebnejša trga za madžarsko trgovino z ivino z Italijo (Kubinyi, Fernhandel str. 365ff.). Po letu 1500 so polagoma stopali v ospredje trgi med Szegedom in Kaniszo. Prim.: Lajos Ruszas, Varoši fejlödes a Dunän-tülon a XVI.-XVII. szäzadban (Razvoj mest v Transdanubiji v 16. in 17. stoletju), v: Szigetväri Emlekkönyi 1566- 1966, str. 199.
40.	O. Pickl, Auswirkungen (glejte opombo 6), str. 74 in nasi. str. O trgovini vzdolž reke Drave prim.: H. Hassinger, Die Handels- und Verkehrsstellung Villach bis in die Mitte des 19. Jahrhunderts, v: Carinthia I, 166/1976, str. 230 in nasl.str.
41.	O. Pickl (glejte opombo 6), str. 75 in nasi. str.
42.	R. Klier, Beziehungen Nürnbergs zu Pettau im 15. Jahrhundert, v:- Süddeutsches Archiv 10/1967, str. 83-101 in O. Pickl (glejte opombo 6), str. 20 -28. Josip ontar, Villach-Nürnberg und der Südosten, v: Neues aus Alt-Villach, 1. Jb. des Stadtmuseums Villach, 1964, str. 89-100. F. Gestrin: Prispevki h gospodarski zgodovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta, 5 (XI.), letnik 1969, str. 228-235.
43.	Haller von Hallerstein, Größe und Quellen des Vermögens von hundert Nürnberger Bürgern um 1500, v: Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte Nürnbergs, 1. zv., str. 117-176.
44.	R. Klier, Beziehungen Nürnbergs zu Pettau im 15. Jahrhundert, v: Süddeutsches Archiv 10/1967, str. 83-101.
45.	R. Klier, ibid., str. 93 in nasi str..
46.	Prim.: O. Pickl (glejte opombol6). Dokazano je, da je bil Johannes Thummer skupaj s svojim tastom leta 1467 član ptujskega mestnega sveta (Stmk. LA. listina 7222b iz leta 1467 XII 15, Pettau); leta 1465 pa naj bi bil ptujski mestni sodnik.
47.	Josip Žontar, Villach-Nürnberg un der Südosten, v: Neues aus Alt-Villach, 1. Jb. des Stadtmuseums Villach, 1964, str. 91 in nasl.str., in R. Klier kot zgoraj, str. 98.
48.	Prim.: med ostalim Götz von Pölnitz, Jakob Fugger, 2. zv. , str. 101 in nasi. str.
49.	F. Gestrin: Prispevki h gospodarski zgodovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta, 5 (XI.), letnik 1969, str. 228-235.
50.	To dokazuje leta 1401 izdana in leta 1429 potrjena zadolžnica, s katero se trgovec iz Bergama obvezuje, da bo nekemu tridentinskemu meščanu na Ptuju ali v Budimu izplačal 890 dukatov (Stmk. LA, Hs. 1, fol. 166).
51.	To sta trdila ptujski sodnik in mestni svet v prošnji iz leta 1522, X 4 (Stmk. LA, Stadt Pettau, k. 4, zv. 10). Prim. tudi: F. Gestrin (glejte opombo 49).
52.	Prim.: O. Pickl (glejte opombo 14), str. 433, zlasti opomba 9.
53.	Der Stadt Pettau Freiheiten, prepis v Stmk. LA, Stadt Pettau, k. 1, zv. 2
54.	To je približno enako število stanovanjskih hiš kot v letu 1850 (207). B. Saria, (glejte opombo 2), str. 36.
55.	Leta 1513 je bilo na Ptuju 10 pekov in čevljarjev, 9 mesarjev, 6 usnjarjev, 5 klobučarjev, nožarjev in krojačev, po 4 krznarji in zidarji, po 3 jermenarji, ključavničarji in kovači, po 2 sodarja, izdelovalca lokov (orožje), prevoznika, strojarja, zlatarja, pečarja, dvigovalca sodov, mežnarja in kositrarja ter po 1 ranocelnik, brivec, žganjar, barvar, steklar, pasar, kuhar, kramar, sedlar, mizar, tkalec in tesar.
56.	Tako piše Hans von Reichenberg leta 1517, Gubo, Aus Steiermarks Vergangenheit, str. 27.
57.	Tako piše v odstavku “Von dem gwerb und aller handlung” v opombi 54 citiranega rokopisa “Der Stadt Pettau Freiheiten”.
58.	Prim.: O. Pickl (glejte opombo 14), str. 434 nasi. str.
59.	Ibid., str. 435 in nasi. str. .
60.	Ibid., str. 436 in nasi. str. Mnenje od 10.2.1524.
61.	Oba sta bila leta 1513 že omenjena v ptujskem seznamu hiš oz. meščanov.
62.	J. Žontar, Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada, v: Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1968, leto XVI, 1| str. 32-44; in F. Gestrin, glejte opombo 49, zlasti stran 232.
63.	O. Pickl (glejte opombo 14), str. 440 in nasi. str.
64.	Prim.: O. Pickl (glejte opombo 16), str. 22 in nasl.str.
65.	Ibid., str. 27 in nasi. str.
66.	Ibid., str. 24 in nasi. str.
67.	1534 VII. 4. je bilo sklenjeno, da Aleksiju Mosconu ne bi bilo treba plačevati “nove carine” za živino, ki jo leta 1513 vodil preko ljubljanskega nakladniškega urada, (ibid., str. 25). O trgovanju Aleksija s kožami s Pesarom v letih 1531-1541 prim.: F. Gestrin (glejte opombo 49), str. 232 in nasi. str.
68.	Götz von Pölnitz, Jakob Fugger, 1. zvez. Tübingen 1949, str. 167 in nasi. str. oziroma str. 260 in nasi. str.
69.	HKA Wien, NÖ Kammer, rot 17/1547, fol. 514-547.
70.	HKA Wien, NÖ Hs.-Akten, M 54/A, fol. 318 in nasi. str. Dohodki Nakladniškega urada Ljubljana s podružnicami so znašali v letih:
1534 — 16.453 fl, 1535— 15.599 8, 1536 — 16.630 8, 1537— 15.303 8, 1538—16.833 8, 1539 — 15.900 8, 1540 — 20.205 8, 1541 — 19.114 8,
(HKA Wien, NÖ Kammer, rot 13, fol. 445)
71.	Götz von Pölnitz, Anton Fugger 2, 1. deh str. 134
72.	Ibid. 132.
73.	Spisi v Landschaftl. Archiv; Befestigung M 62 Pettau.
74.	Stmk. LRA registrska knjiga 1554/55, fol. 221. 1556/57. V fol. 294 je 24.4.1555 omenjen kot dan ponovnega odkupa. Za regeste omenjenih listin sem dolžan zahvalo gospodu dr. Franzu Pichlerju, višjemu arhivskemu svétniku, za kar se mu na tem mestu še enkrat najlepše zahvaljujem.
75.	R. Klier (glejte opombo 42), str. 85 nasi. str.
76.	Ibid., na str. 100 so omenjeni kot obiskovalci Nürnberga ptujski meščani Benedikt Pondel, Hans Leitner in Endres Kress.
77.	Stmk. LRA, Altes Landrecht, k. 1278, t. 4.
78.	Prim.: O. Pickl, Die Memminger Handelsgesellschaft Funck und ihr Handel mit dem Südosten, v: Südostdt. Archiv, zv. X, 1967, str. 122; tukaj gre za ptujske trgovce Andreasa Hasa, Hieronymusa Schauerja in Klemensa Reiseneggerja.
79.	Prim. poročilo salzburškega dvornega kaščarja Hansa Grebenbergerja iz leta 1552 pri O. Picklu, Handel und Wandel am Hofzaun des Reiches um 1550, v: ZdHV f. Stmk., Sonderband 16, 1968, str. 186.
80.	LRA Graz, HK 1584-III-58 in HK 1570-VII-66.
81.	V letih 1545-1547 so znašali letni dohodki iz carin v Slavoniji povprečno 21.158 florinov (HKA Wien, Hs. 11/83, fol. 450). To ustreza vrednosti blaga v višini 423.160 8orinov, ker je znašala carina dvajsetino vrednosti blaga.
82.	O. Pickl, Der Dreißigst in “Windischland”, ZdHV f. Stmk., Sonderband 18/1971 (Posch-Festschrift), str. 172.
83.	Tudi za blago, ki so ga prevažali iz Varaždina južno od Drave v smeri Slovenske Bistrice, so morali plačati na Ptuju mitnino (LRA Graz, HK 1570-VII-62). O obsegu madžarske zunanje trgovine na območju carinarnic Nedelišče in Varaždin okoli leta 1565 prim. O. Pickl (glejte opombo 82), str. 173.
84.	Stmk. LA, Pettau, zv. 93. Minoriti so dobili vsako leto v času Katarinega sejma kot odškodnino in plačilo 2 funta pfenigov.
85.	To je poročal Hans Grebenberger, pooblaščenec salzburškega nadškofa Ernsta von Bayer-na, svojemu škofovskemu gospodu 30. oktobra 1548. O. Pickl, (glejte opombo 79), str. 184 in nasi. str.
86.	Leta 1557 je Hans Jakob Mofet, “ein welischer kaufmann zu Pettaw”,cesarju Ferdinandu I. odobril posojilo v višini 15.000 florinov v gotovini in suknu (LRA Graz, HK registratura zv. 17).
87.	HKA Wien, NÖ Kammer, rot 24, spis 1554 V 17.
88.	Ibid. 1554, zv. maj, oziroma rot 44, spis 1565 VI 8.
89.	Leta 1560 so znašale dajatve Petra Valentina okoli 25.000 florinov (HKA Wien, NÖ Kammer, rot 32, spis 1560 Vili 9). Istega leta je Peter Valentin skupaj s svojim bratom Jožefom, ki je bil goriški meščan, nameraval za tri leta vzeti v zakup Nakladniški urad v Ljubljani za vsoto 24.000 florinov letno. Mjuna prošnja je bila zavrnjena, ker bi kot največja trgovca z živino bržkone oškodovala svoje tekmece. O. Pickl (glejte opombo 6) str. 96 in nasi. str.
90.	HKA Wien, Gutachten des Ober-Dreißigers Benedict Loß v spisu 1551 IX 24, NÖ Kammer, rot 19. fol. 829-840.
91.	HKA Wien, NO Kammer, rot 44. Spis 1565 VI 8, govori o tem, da je Valentin v teku dvajsetih let povečal komorno premoženje za 340.000 florinov (1), sedaj pa zaradi živinske kuge na Madžarskem, ki je njegovemu, pod turško nadoblastjo živečemu poslovnemu partnerju onemogočila izpolniti obljubljeno dobavo, dolguje komori 11.307 florinov, ki pa jih ne more plačati. Ta dolg je bil Petru Valentinu najprej znižan na 2.000 florinov, kasneje pa v celoti črtan (LRA, HK 1570-VII-18, HK 1573-11-5). Tako so temu “najodličnejšemu trgovcu” (“filrnehmsten handelsmann”), ki je trgoval po “ljubljanski cesti”, omogočili nadaljnje trgovanje.
92.	Nakladniškem uradu v Ljubljani so se letni dohodki iz trgovine z volovskimi kožami od 5.000-6.000 florinov okoli leta 1550 zmanjšali v letu 1561 na 466 florinov, prim. O. Pickl (opomba 6), str. 93 in nasi. str.
93.	LRA Graz, HK 1571-V-32.
94.	O tem izčrpno poroča Hans Holzer, upravnik Nakladniškega urada v Ljubljani, v LRA Graz, HK 1574-IX-26. O trgovanju Dubrovnika v .16. stoletju je nazadnje referirai H. Kellenbenz “Südeuropa im Rahmen der europäischen Gesamtwirtschaft” v: Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte, l.zv./1971, izdal O. Pickl (glejte opombo 6), str. 33. Vsota, ki so jo v Dubrovniku iztržili iz glede na vrednost blaga določenih carin, se je od 26.000 dukatov v letih 1560-1569 povečala na 106.000 dukatov v letih 1570-1572 in se je seveda v letih 1576-1580 ponovno zmanjšala na 28.000 dukatov.
95.	Dohodki Nakladniškega urada v Ljubljani in njegovih podružnic (med njimi tudi pomembne podružnice v Postojni) so znašali:
1555 — 27.019	fl, 1556 Ji 26.394 fl,	1557 —	28.531 fl,	1558 — 31.129 fl,
1559 — 33.786	fl, 1560 |§37.960 fl,	1561 —	33.468 fl,	1562 — 30.726 fl,
1563 — 26.951	fl, 1564 -S23.535 fl,	1565 —	26.020 fl,	1566 — 23.242 fl,
1567 — 22.266	fl, 1568 — 26.170 fl,	1569 —	25.586 fl,	1570 — 27.321 fl,
1571 — 28.534 fl, 1572 — 26.034 fl, (HK 1570-III-39 oz. HK 1574-XI-19),
(HK 1574-IX-26)
96.	Prim.: Lajos Ruszas, Varoši fejlödes a Dunäntülon a XVI.-XVII. szäzadban, v: Series Histo-rica 38, Budimpeta 1966, str. 199-234, s poučnim zemljevidom in v opombi 94 citiranim poročilom.
97.	Iz tega razloga so leta 1562 v Györju postavili carinarnico, kjer so kasneje carinili skoraj vso živino, ki so jo izvozili v Italijo. O. Pickl (glejte opombo 79), str. 174 nasi. str.
98.	Prim.: O. Pickl (glejte opombo 82), str. 104 nasi. str. in tabelo na str. 106 in nasi. str.
99.	LRA Graz, HK-Selekt 1572-IV-6.
100.	Od 5267 fl. v letu 1571 na 12.233 fl. v letu 1572.
101.	Tako je n.pr. mitničar v Schottwienu marca 1576 zaplenil 6000 tolarjev gotovine, ki jo je Martinon de Riva, nakupovalec živine Beneške družbe mesnic, imel pri sebi, ko je potoval proti Györu. (HK, Graz 1576-III-12).
102.	O tem govori pri 0. Picklu (glejte opombo 6), na str. 95 citirano poročilo Hansa Holzersa iz leta 1574 o odhodu bergamskih trgovcev s Ptuja.
103.	O tem piše nadvojvoda Karl II. (1. maj 1573) v pismu Veitu von Dornbergu, svojemu zastopniku v Benetkah. Notranjeavstrijski trgovci z živino niso mogli svobodno prodajati svoje živine beneškim podložnikom, temveč le dvema, od Benetk pooblaščenima “meše-tarjema”. Ta dva pa je podkupilo Beneško združenje mesarjev (kateremu je beneški
mestni svet predpisal najvišjo prodajno ceno mesa), da sta tako močno zniževala odkupne cene, da notranjeavstrijski trgovci niso za svojo živino dobili niti toliko, kolikor so zanjo plačali na Mažarskem. Z namenom, da bi jih izsiljevala, sta od beneške republike pooblaščena “mešetarja” (=agenta) včasih tudi po 14 dni preprečevala prodajo živine. (LRA Graz, HK 1572-11-449. O. Pickl (glejte opombo 6), str. 101 in nasi. str.
104.	Ibid., str. 102. De Riva je zamolčal, da je pripadal Beneškemu združenju mesarjev, ker je mestni statut ptujskim meščanom strogo prepovedoval pripadnost kakšni inozemski družbi. Ko pa so nadvojvodu Karlu II., na podlagi notarskega pisma, to dejstvo tudi verodostojno dokazali, bi moral de Riva za svoj prekršek odgovarjati knezu, vendar je Martinon tajil vsakršno povezanost z beneškim združenjem (“dann ich gotlob waiß, was ich zu uollfardt meiner seilen selligkhait fuernemen oder lassen soll”). (HK Graz, 1573-XI-23).
105.	Lucas Bazin (ali Wazin) je bil prav tako po rodu Italijan iz Benečije. Ibid., str. 104.
106.	Ibid., str. 104 in nasi, str.; Po 10% — skupaj 20% — popusta so dobili zaradi vnaprejšnjega plačila pri cesarski carinarnici oziroma Nakladniškem uradu v Ljubljani; Bazin je n.pr. 2/3 vsote plačal v gotovini, in sicer z madžarskimi soldini ali s kakšnim drugim manjvrednim denarjem, 1/3 vsote pa je lahko plačal z “laškim” suknom, pri čemer je imel 10-15% dobička. Nadaljnjih 5% so zaslužili zastopniki Beneškega združenja mesarjev pri menjavi denarja iz Benetk v Augsburg, kjer za tolar niso plačali več kot 68 1/2 do 69 krajcarjev, medtem ko so na Dunaju za 1 tolar dobili 75 krajcarjev v madžarskih soldinih, ki jih je nadvojvoda Karl II. zaračunaval po 1 tolar ali 10 šilingov pfenigov. (Bericht der Kammerräte an Erzherzog Karl vom 1. Oktober 1850, HK Graz, 1580-X-7). Leta 1579 je Lucas Bazin prignal v Benetke celo 22.435 glav klavne živine.
107.	O. Pickl, (glejte opombo 6), str. 118. LRA Graz, HK 1596-VIII-4.
108.	Benečani so poskušali voditi madžarsko živino preko turškega ozemlja v Zadar, da bi se tako izognili visokim carinam na “ljubljanski cesti”, vendar se je njihov poskus v letih 1584/85 ponesrečil zaradi težav pri prevozu po morju od Zadra do Benetk. Prim.: O. Pickl (glejte opombo 6), str. 116 in nasi. str.
109.	Prim.: F. Tremel, Der Handel der Stadt Judenburg v 16. stoletju, v: ZdHV f. Stmk. 1947, zlasti str. 96 in nasi. str. oz. 104 in nasi. str. in nazadnje še O. Pickl, Der Handelsweg über den Semmering, v: Die Eroberung der Landschaft, Katalog zur niederösterr. Landesausstellung 1992, str. 403-411.
110.	HK Graz 1598-VII-14, spis od 1596 IV 6, proizvodnja bakra v Samoboru je bila v teh letih več kot dvakrat tako velika kot istočasna proizvodnja bakra v znamenitem rudniku bakra v Falunu na Švedskem.
111.	HK Graz 1598-VII-41, spis od 1596 VI 28, prim. O. Pickl, Samobor und seine Kupferproduktion im 16. Jh., v : Südostdt. Archiv 32/33. Bd. 1989/90, str. 122-128.
112.	HKA Reichsakten 135, fol. 324 in 450. Bazin poroča, da je nekaterim sedmograškim trgovcem dal na razpolago 4000 tolarjev gotovine (“ettlichen Siebenbürgerischen kau-fleuten an die 4000 Taler bares geld”), da bi mu s tem denarjem na Sedmograškem kupili in potem še prignali živino (pismo od 8. avgusta 1596, HK Graz, 1596-VIII-4). O Bazi-novem “nakupovanju” pri “Alfedi und türkischen HanndlseuC poroča tudi dvorna komora 31. julija 1595 (HKA Reichsakten 135 fol. 444 in nasi. str.
113.	Dekret od 6. avgusta 1597, Reichsakten 135 fol. 587.
114.	Ibid., fol 553. Z generalnim pooblastilom, izdanim 16. januarja 1598, je bilo trgovcem z živino z območij pod turško oblastjo zagotovljeno svobodno gibanje na Dunaj, čeprav se je tod še do nedavnega bil ogorčen boj s Turki!
115.	O. Pickl (glejte opombo 6), str.122 in nasi. str.
116.	Prim. Istvan N. Kiss über die Exporte der Zrynis aus ihren Adriahäfen, v: Der Außenhandel Ostmitteleuropas 1450-1650; izd. Ingomar Bog, Köln-Wien 1971. Okoli leta 1633 so grofje Zrinjski letno izvažali okrog 40.000 glav živine preko Bakra v Benetke! Sz. P. Pach, The Role of East-Central Europe, v: International Trade, Etudes Historiques, 1. zv., Budimpešta 1970, str. 253.
117.	To se jasno kaže v zmanjševanju dohodkov “carinarnic v slovenskih deželah" Ti so znašali: v letih 1545-1547 21.158 florinov (letno povprečje), leta 1559 27.396 florinov, v letih 1574-1576 11.641 florinov (letno povprečje), v letih 1587-1589 10.042 florinov
(letno povprečje) in so od 1635 do 1638 predstavljali le še 3,04% dohodkov, ki jih je madžarska komora dobivala od carin. Prim.: O. Pickl (opomba 6), str. 124.
118.	Prim.: O. Pickl, der Beitrag der Steiermark zu den Siegen im Türkenkrieg 1684-1688, v: 800 Jahre Steiermark und Österreich 1192-1992 (izd. O. Pickl) str. 308. Bd. 35 der Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark 1992.
119.	Tako pravi Hans Holzer v svojem poročilu iz leta 1574. Prim.: O. Pickl (glej opombo 6), str. 95, opomba 80.
DIE BEDEUTUNG VON PETTAU/PTUJ ALS INTERNATIONALER HANDELSPLATZ VOM 14. BIS ZUM 17. JAHRHUNDERT
ZUSAMMENFASSUNG
Durch seine Lage am Schnittpunkt des hier entlang der Drau nach dem Südosten führenden Handelsweges, die aus Oberitalien in den pannonischen Raum führende Fernhandelsstraße kreutze, von Kaiser Hadrian errichtete Steinbrücke überquerte, stieg die erzbischöflichsalzburgische Stadt Pettau spätenstens im 14. Jahrhundert zu einem Fernhandelsplatz von internationaler Bedeutung auf. Das beweist unter anderem das der Stadt Pettau 1376 verliehene Stadtrecht, das im Südostalpenraum nur vom Wiener Stadtrecht übertroffen wurde. Es räumte den Bürgern von Pettau das Niederlagsrecht im Handel zwischen Ungarn und Italien ein. Dank dieses Zwischenhandelsmonopols wurde Pettau ein internationaler Handelsplatz und einige seiner Bürger im 15. Jahrhundert zu Multimillionären ihrer Zeit.
Als nach den ersten verheerenden Türkeneinfällen eben diese reichsten Kaufleute Pettaus ab 1474 nach Nürnberg abwanderten, ließen sich die Vertreter großer italienischer Handelsgesellschaften in Pettau nieder. Sie beherrschten sehr bald den Viehhandel von Ungarn nach Venedig und den in der Gegenrichtung laufenden Handel mit wertvollen Tuchen und Italienwaren monopolartig. Das bewirkte, daß um 1520 die landesfürstlichen Städte Laibach, Triest und Rijeka/Fiume die Aufhebung des Pettauer Niederlagszwanges forderten und etwa gleichzeitig die Stadt Radkersburg die Verlegung des Pettauer Niederlagsrechts nach Radkersburg verlangte. Scließlich aber konnte Pettau, dank eines im Jahre 1535 zwischen König Ferdinand I. und dem Erzbischof von Salzburg geschlossenes Vertrags, seine hervorragende Stellung als internationaler Handelsplatz an der Fernhandelsstraße von Oberitalien nach Ungarn bewahren. Im Zuge der Befestigung Pettaus durch den berühmten Festungsbaumeister Domenico dell’Allio fiel die Stadt, die eines der wichtigsten Bollwerke gegen die Türken darstellte, 1555 endgültig an den steirischen Landesfürsten König Ferdinand I.
Zu dieser Zeit zählten die Pettauer Bürger Mofet, Marenzo, Moscon und Valentin, die alle italienischer Herkunft waren un deren Handelsverbindungen nach England, sowie von der Römischer Markt bis in die türkisch besetzten Teile Ungarns reichten, zu den bedeutendsten Handelsherren im Südosten des Reiches. Die hohen Zölle und Aufschläge auf der “Laibacherstraße” bewirkten jedoch um 1560 zunächst eine Verlagerung des Handels mit den ungarischen Ochsenhäuten durch Bosnien nach Dubrovnik/Ragusa. Auch die Gegenware — vor allem Tuche, Seide und Samt — wurde fortan nach Dubrovnik/Ragusa und von dort durch Bosnien nach Ungarn verhandelt, was für Pettau einen schweren wirtschaftlichen Rückschlag bedeutete. Als Erzherzog Karl II. von Innerösterreich im Jahre 1572 den Viehaufkäufern der venezianischen Fleischbänke-Gesellschaft (Compagnia del partido della beccarla)
entgegen den uralten Niederlagsprivilegien Pettaus und Laibachs den Ankauf des Schlachtviehs direkt auf den ungarischen Viehmärkten gestattete, gelang es den rücksichtslosen Geschäftspraktiken der venezianischen Fleischbänke-Gesellschaft innerhalb kürzester Zeit, die Pettauer Vieh-Großhändler aus dem Felde zu schlagen. Die vielfach aus dem Bergamaskerland stammenden Pettauer Großkaufleute zogen sich daraufthin größtenteils aus Pettau zurück. An ihrer Stelle monopolisierte der 1577 zum Vieheinkäufer der venezianischer Fleischbänke-Gesellschaften bestellte Pettauer Bürger Lukas Bazin den Handel mit ungarischem Schlachtvieh in Richtung Venedig in einem solchen Maße, daß ab 1595 in der großen süddeutschen Reichsstädten ein empfindlicher Fleischmangel eintrat. Das zwang Kaiser Rudolf II. im Jahre 1597 dazu, Bazin bzw. der venezianischen Fleischbänke-Gesellschaft den freien Viehverkauf in Ungarn zu verbieten. Als Folge dieser kaiserlichen Entscheidung trat gerade das ein, was selbst die Türkenkriege im Laufe von 120 Jahren bewirkt hatten: nämlich eine Verlängerung des Viehhandelsweges von Ungarn nach Venedig auf kroatisches Territorium.
Auf dieser Weise ging am Beginn des 17. Jahrhunderts die Blütezeit des Handels auf der von Ungarn über Pettau — Cilli/Celje und Görz nach Italien führenden “Laibacherstraße” zu Ende. Zugleich aber verlor damit auch Pettau/Ptuj seine Stellung als internationale Fernhandelsstadt, des es seit dem Ausgang des 8. Jhs. durch rund 800 Jahre behauptet hatte.
Sließlich wurde Pettau 1684 durch eine dreitägige Feuerbrunst in Schutt und Asche gelegt, wobei auch das Satadtarchiv verbrannte. Das führte dazu, daß die einstige Bedeutung Pettaus als internationaler Handelsplatz des 14. bis 17. Jahrhunderts völlig in Vergessenheit geriet und erst von den Historikern des ausgehenden 20. Jahrhunderts neu entdeckt werden mußte.
JOŽE KOROPEC
DAVČNI POPIS V LETO 1527 PO ORMOŠKEM IN NA PTUJSKEM
PTCIJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 336.211(083.8)(497.12 Ptuj-Ormož)"1527"
Dr. JOŽE KOROPEC, Morje 101b, SLO, 2313 Fram
IZVLEČEK
Avtor v svojem sestavku predstavlja rezultate popisov iz leta 1527. V uvodu prikaže obsežno gradivo, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu in je dragocen vir o podobi in socialni strukturi podeželja v prvi polovici 16. stoletja. Na koncu so predstavljena lastna imena prebivalcev in pogostost njihove rabe.
ABSTRACT
The author presents the tax registers in 1527. In the introduction he shows the extensive material that is being kept in the Styrian Regional Record Office in Graz and represents a valuable source about the social structure of the rural population in the first half of the 16th century. At the end we can find a list of surnames of people, who lived at that time in this region, and a survey showing us how frequently those surnames have been used.
Vladar Ferdinand I. Habsburžan je 17. marca 1527 zahteval od štajerske dežele enkratno glavarino Leibsteuer, posebni davek na osebe.
Že 1. aprila 1527 je štajerski deželni zbor odločil v Gradcu o tem davku. Cerkvene ustanove, svetna zemljiška gospoda, mesta in trgi so bili obdavčeni z desetim delom že nekaj časa veljavne lastninske davčne osnove, vsi drugi ne glede na spol po dopolnjenem 12. letu pa na novo. Na podeželju so obremenili člane družin s 5 krajcarji =|ì20 srebrnimi novci, z 8 krajcarji služinčad, s 13 krajcarji osebenjke = gostače, dninarje in obrtnike.
V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu čuvajo večino ohranjenih prijav. Od 445 popisov jih je za štajersko Slovenijo 66, od tega za cerkvene podložnike 22. V cerkvenem Savinjskem arhidiakonatu z arhivsko številko 406 je zajetih 46 enot. Med popisi tod jih ni za večja zemljiška gospostva: Bori, Majšperk, Ormož, Ptuj, oba ptujska samostana, Štatenberg in Velika Nedelja. Nekaj teh tudi niso spisali, tako ne vladarjevih gospostev.
Popis glavarine 1527 je najstarejši znani vir za hkratno osebno predstavo blizu 14.000 ljudi, tudi ženskega sveta in mladine v štajerski Sloveniji.
Na ljudi o Ormoškem in Ptujskem naletimo 1527 v davčnih prijavah zemljiških gospostev oziroma njihovih gospodov. Arhivsko so označene s številkami: 53, 72, 100, 206, 406, 406/4, 406/7, 406/19, 406/20, 406/28 in 406/31.
53: zgornje mariborsko gospostvo gospod Graben za kraje Brebrovnik, Mali in Veliki Hvaletinci, Ormož, Šalovci, Trstenik, Žerovinci
72: gospostvo Branek v Branoslavcih zahodno od Ljutomera, gospod Franc Herbersdorf za kraje Kog Obrež, Ormož, Trnovci
100: gospostvo Brunnsee severozahodno od Murecka-Cmureka, gospa Khuenburg za kraje Gerečja vas, Hvaletinci, Ključarovci, “Khinickh” severovzhodno od Ptuja, Ločič, Mostje, Pobrežje, Podgorci, Pršetinci, Ptuj, Rogoznica, Sejanci, Sodinci pri Pobrežju, Trnovci, Vičanci, Zabovci
206: samostan Studenice, jugovzhodno od Slovenske Bistrice, za kraje Cirkovce, Dragonja vas, Stražgonjca
406: fara Lovrenc na Dravskem polju
406/4: hočka Jurijeva cerkev za kraj Hajdina
406/7: Miklavževa cerkev v Majšperku za kraje Koritno, Lešje, Medvedce 406/19: Mihaelova cerkev v Žetalah 406/20: Vidova cerkev v Vidmu 406/28: Marijina cerkev v Cirkovcah
406/31: Miklavževa cerkev v Majšperku za kraje Peklača-Podlože
Za Ptujsko Goro bi morala poročati lovrenška fara. Se pa mnogo izve o njeni posesti za leti 1542 in 1544 v davčnih prijavah z arhivsko številko 368 za kraje Bolečka vas, Dobrina, Dolena, Globočec, Hajdoše, Janški Vrh,
Kočice, Planjsko, Potni Vrh, Prekože, Ptujska Gora, Raztoke, Rodni Vrh, Srnjakov Vrh, Šardinje, Tkavc, Tomanje, Varžek in Vulčna vas. Pri tej arhivski številki sta navedena tudi kraja Podlehnik in Slape s podložnimi družinami Miklavževe cerkve v Majšperku.
Leta 1542 in 1544 so oblasti na novo ugotavljale davčno osnovo s popisom gospostev, njihovih podložnih in gorniških vinogradniških družin z nepremičninami in živinskim fondom. Takrat mladine niso popisali pa žensk praviloma tudi ne, pri družini le hišnega gospodarja. Ti popisi, tudi vsak s svojo arhivsko številko, zelo dopolnjujejo poznavanje o družinah iz leta 1527. Za primerjavo so pri nekaterih krajih pritegnjena tudi urbarialna sporočila.
V razpravi je navedeno 60, od tega za 1527. leto 37 krajev, med njimi jih pred 1500 ni omenjenih 8: Hodoše, Khinich, Koritno, Medvedce, Pongrce, Raztoke, Slape in Varžek. Najprej je pri kraju letnica prve znane omembe in nekaj posebnih sporočil od leta 1500. Sledi gradivo iz leta 1527.
Pisci prijav za leto 1527 so se lotili dela zelo različno. Za nekatere velja, da so bili zelo prizadevni, zopet za druge, da so jih sestavljali z levo roko. Pohvaliti velja studeniški samostan zaradi spoštljivega odnosa do ženskega sveta. V prijavah že uvrstitev kraja in družine mnogo pove, kadar je spoštovana njena zaporednost v terenu oziroma v naselju. Presplošno oblikovana prijava je zelo skopo izpovedna, na primer: Miha in 5 članov družine, povsem drugače pa, če je zelo jasna, na primer: Jurij Gelah in Katra in hlapec Miha in deček in gostač Luka z ženo Jero ali pa Simon Strašnik in žena Urša in sin Martin in hči Marjeta.
Vesti iz davčnega popisa 1542-1544 omogočajo primerjavo s tistimi iz leta 1527, povedo pa še marsikaj več.
KRATICE	
br	= brat
d	= domec = kmetijica
de	= dekla
gld	= goldinar = 8 šilingov = 20 srebrnih novcev
h	= hči
hi	= hlapec
k	= kmet in kmetija
ko	= kočar
m	= mama = babica
ot	= otrok
P	= pušča
s	= sin
se	= sestra
ž	= žena
pojem gornina	= dajatev od vinograda
gostač	= osebenjek = podložnik brez nepremičnin
BOLEČKA VAS, jugozahodno od Ptuja 1440 — Murssel iz Welitschezdorff
368: 1544-Boletenperg, ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, tu 19 sogornikov — mejašev, dajejo 1/2 do 2/1/2 vedra gornine.
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 346)
BREBROVNIK MALI — VELIKI, severovzhodno od Ormoža
1320 — Bebravnich, 9 kmetij, Superior B. = Mali B, gornina
1429 — dorf Nider Doberawnigk H Veliki B.
1432 — Mittern B. = srednji B., domci = kmetijice
1466 — 1482-letno 201 vedro gornine, 1467-polkmetiji
53: 1527 — Ober Brebronick 7 družin, podložnih zgornjemu Mariboru
Bosiz, ž(ena), s(in), gostač Klavž Fajfer, ž
Lenart Murkovič, ž, h(či), m(ama), br(at)
Martin Pavlovič, ž, br, Miha Pavlovič, ž
Lenartov sin CJrban, ž, 2 se(stri), Gašpar Vudle, ž
136: 1542-Oberbrobrenng, 3 družine
	Nepremič. oc. v gld	Hiša	Govedo	Svinje	Davek v novcih
ko(čar) Klavž Fajfer					
1/2 k(metije)	5	2	2	3	39
ko Bolfenk Polaš 1/2 k	4	3			28
Urbanov sin Vid k	7	2	7	1	77
265: 1542 — Ober Brebrounickhperg, gospa Khuenburg 10 sogornikov z vinogradi, ocenjenimi s 4-30, poprečje s 15 goldinarji. Med mejaši kapela Vseh svetih, Samuda, graški meščan Marko Stemfer.
MALI BREBROVNIK
61: 1542 — Oberbronigkhn, po Janezu vdova Rozina Ivniška, Elibiswald, 4 družine
	Mepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
Rupreht Mencmil	10		3	2	68
Lovrenc Mertl	14		5	3	124
v k Jakobov sin Vence	12			12	140
Anton Volf	10	1		3	84
29: 1544 — Ober Wrebronikh, dediči Friderika Breunerja iz Radgone,
4 sogorniki za vinograde, ocenjeni z 11-15, poprečje s 13 goldinarji; med sogorniki Krištof Huter iz Radgone
100: 1527 — brawnickh, Veliki Brebrovnik, gospa Khuenburg, 10 družin Simon Jug, ž, Gašpar Kit, ž, 2 ot(roka), Rupreht Kolobšic, ž Jurij Masten, ž in 1, Jurko Meluš, ž, Urban Meluš, ž
vdova Meško in prijatelj Simon iz “Khallus”, ž, Pankrac Veluš, ž, Tomaž Veluš, ž,
265 : 1542-tlnter Brounickh, Veliki Brebrovnik, 9 družin
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi	Govedo	Svinje	Davek
ko Bernard Kit	3	6	1		41
ko Mate Kit	10	8	2		75
Jurko Kurcelaj 1/2 k	5	16	5	2	123
supan Gregor Masten		6	6	2	88
Miha Masten	10	17	7	1	160
Jurko Meško 1/2 k	5	16	6		124
Gregor Pungračič 1/2 k	5	15	4	2	94
v(elik) k(met) Tomaž Veloša	10	20	11	10	207/1/2
v k Clrban Veloša	10	12	8	2	162
34 sogornikov z vinogradi 3-40, poprečje 15 gld; med njimi Goliba, Velobrad CIRKOVCE, jugozahodno od Ptuja
1249 — Stauden kmetije: 20, Pernhardus, 1404 — cerkev Vnser Fraw
1451 — Pankrac, 1493 — dorf — vas, 12 kmetij
406/28: 1527 — cerkev Unser frauen vor Petau 23 družin
Andrej, ž, Gašpar Dermasta, ž Meža, Jurij, ž, Miha Kousman, ž, Anton Lesjak, ž, Peter Lesjak, ž, Matija, ž, Miha v Dobrovcah-Stozndorff, ž Katra, Mihele v Cirkovcah — Staudorff, ž, hl(apec) Tomaž, Martin Papeš, ž Elena na “Rudolffsberg”, Primož, ž, Jakob Rucl, žt Jurij Rucl, ž, Martin Sibilic, ž Dora,_Miha Sibilic, ž, Jurij Škerbic, ž, Matej Skrinar, ž Kunigunda, hi Martin, Miha Škrinar, Jurij Turk, ž, tkalec Andrej Veber, ž, Veronika, Jurij Wildon, ž, Matej Vogne, ž, s. Filip Urban Volk, ž
206: 1527 — Zw der stawdenn, 1 družina, studeniški podložnik Lovrenc, h Zofija z možem Valentinom
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, strani 346-347)
DOBRINA, jugozahodno od Ptuja
1332 — Dobresdorf, 1341 kmetija, 1357 — pušča
368: 1542 — ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 1 družina k Primož Šmid, 3 gld nepremičnin, 6 govedi, 5 svinj, 4 koze
DOLENA, jugozahodno od Ptuja
1444 — der Tallberg in der Kalosen
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, Nider dorf 6 družin oddaja žito, za dodatno posest denar, za puščo ni obveznosti.
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi	Konji	Govedo	Svinje
Gregorjev Andrej tudi dodatno posest	6	8	1	3	4
Jurko Kapla	12	10		4	3
Krupec tudi puščo	4	9		4	2
v k Miha Regina	10	12	1	8	7
ko Lenart Rusi	6	10		3	3
ko Skerbič	5	8			
DRAGONJA VAS, jugozahodno od Ptuja 1237 — Dresgoysdorf
206: 1527 — Drassinganawess, tu studeniški samostan, 9 družin Jurko, ž, Urša, h ČJrša, Pankrac Komačan, ž Agata in Benedikt z Ano, Juvan Krabat, ž Marjeta, hi Lovrenc, Lovrenc Petra Krabata prijatelj, ž Liza, hi Juvan, Peter Krabat in Lovrenc, Primož Krabat, ž Katra in Andrej in Lucija in gostač Anton z ž Nežo, Pavel Kranič, ž Elena in Vid z Marino in hi Simon, Matija, ž Neža, Primož Trepic, ž Marjeta, s Andrej in gostač Štefan z Zofijo
Leta 1527 je Scot Gnaser zapisal svoji mami Regini Bruner iz očetove dediščine 6 vladarjevih fevdnih družin v vaseh Dragonji vasi in Pongrcah.
543: 1542 — Clnter Transganabeisg, tu Studenice, 9 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Bernard Gercin	26	1	4	
Nadrej Gladič	26	1	6	2
ko Andrej Homotar	20		1	
Peter Horvat	28		4	
Peter Lončarič	26		4	2
Mate Lorencin	30	1	6	
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Matejev sin Marko	28		4	
Andrej Novak	18	1	4	2
Martin Trepec	26	2	4	2
101: 1543 — Drassenndorff; Mariborčan Janez Fuchs je kupil od Friderika Breunerja, ki je imel tudi Breunerhof ob Rogoznici vzhodno od Ptuja, 7 družin v Dragonji vasi:
Matejev Bernard mlin, Fabjan, kmetija, Jakob Krobat, Miha Krobat, Matijaš, Jurko Milner, Mate Veber
Zemljiškemu gospodu so oddajali za vsakoletno dajatev činž 365 novcev, le Jurko Milner 160 novcev. (Drugo Peti ptujski zbornik, 1985, stran 347)
GEREČJA VAS, severozahodno od Ptuja
1450-1452 — Geroltstorff bey Pettaw, 3 kmetije
100: 1527 — Grettzstarff, gospa Khuenburg, 2 družini
Gregor Krabat, ž, Peter Krabat, ž
265: 1542 — Gerolstorff, 2 družini
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Ovce	Davek
Pavel Krabat k	10	1	4	2	10	95
Peter Krabat k	10	2	6	4	30	134
(Drugo Peti ptujski zbornik, 1985, strani 347-348)
GLOBOČEC PRI DOBRINI, jugozahodno od Ptuja
1436 — Globotschicz, 1 kmetija, 1451 — tu Thomayn
348: 1542 — ptujskogorski kaplan Pankrac Velner v Globotschitz, 1 družino
ko Martin Pinter nepremičnine, ocenjene s 3 goldinarji
HAJDINA SPODNJA, ZGORNJA, zahodno od Ptuja
Okoli 1145 — Chendingen, 1164 Hartvik, med 1193-1220 — Ditmar, Agata
1202 — dve vasi, 1227 — 17 kmetij, 1342 — Martinova cerkev, 1413 — duhovnik, 1440 — tu Matheko, 1440 — 1444 domec 1451 tu Mathe Wositz, 1458 — mlin, prej stope, 1468 — župnija, 1492 — v župi Spodnji Hajdini 17 kmetij, na Zgornji Hajdini 11 domcev
406/4: 1527 — podložnik hočke Jurijeve cerkve (lirik, ž Maruš (Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, 353 in 356)
HODOŠE PRI DOLENI, jugozahodno od Ptuja
368: 1544 — Chudosische, ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, 3 družine, vse 3 za podložništvo denar, davek
	Nepremič. oc. v gld	Vinograd oc. v gld	Govedo	Svinje	Koze
Martin Sibila	4	20	7	4	5
ko Miha Sibila	3	4	2		
v k Pankrac Šrinar	3		8	4	3
3	sogorniki: 11/2-31/2, poprečje 2 vedri HVALETINCI, severovzhodno od Ptuja
1307 — vas Qualetintz, 1320 — kmetije in poldruga kmetija 1429-1441 — gornina in desetina, 1433 — domec in mlin 53: 1527 — 7 družin, podložnih zgornjemu Mariboru Jurij Hec, ž, s, h, de, hi, gostač z ženo, gostač Urban Ivanuš, ž, m, 2 de, 2 hi, gostač Jurij Lesjak, ž, 2 h; Matija Lubše, ž, h, hi, 2 gostača župan Tomaž Murše, ž, m, de, hi, 2 gostača Jurij Petek, ž; Lubše Vaklas, ž, h
100: 1527 — Qualentincz, gospa Khuenburg, 1 družina Koloman, ž 136: 1542 — Qualetnitzer, 6 družin, podložnih zgornjemu Mariboru
	Neprem. oc. v gld	Hiše oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
v k Jurij Holc 1/2 k	6	4	2	9	10	120
v k Blaž Lipše k	8	6	3	10	13	132
vk Matjaž Lipše	10	16	2	m	5	235
v k Tomaž Muršič k	10	6	2	9	10	204
v k Blaž Seriga k in mlin	12	5	3	10	8	116
v k Antol Suhač 1/2 k	5	4	2	5	8	119
265: 1542 — Huallentintz, Khuenburg, 1 družina
v k Mate Miklašič	10		3	9	6	122 1/2
29: 1542-Qualentzn Jurij Preiner iz Radgone, tu 1 družina
v k Gregoričev in Virgil k	9		2	8	8	
JANŠKI VRH, jugozahodno od Ptuja 1307 — an Jansdorfer perge
368: 1544 — Ober dorff, ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, 4 družine, vsi za podložništvo žita, za dodatno posest denar, za puščo nič, davek
	Pšen. v mer.	Oves v mer.	Denar	Neprem. oc. v gld	Vinog. oc. v gld	Konji	Gov.	Svinje
Gregorjev Miha in pušča	3	2 1/2		5	8	1	5	5
Peter Regina in dodatna posest	3	2 1/2	60	7	5		5	4
Miha Rusi	3	2 1/2		5	8		2	4
Tomaž	3	2 1/2		6	10		5	5
KL JtIČARO VCI GORNJI IN SPODNJI, severozahodno od Ormoža 1320 — Niderchellersdorf, kmetije, polkmetija
1425 — Nider Kellerstorf, 5 kmetij, 1429-1441 — Oberkellerstorf, 12 kmetij
1429-1441 — Kelerstorf, 17 kmetij in gornina, 1432 — tu 45 veder gornine
1452 — suppan Peter v Spodnjih Ključarovcih, 1476 — klet in stiskalnica
100: 1527 — Kheller starff, gospa Khuenburg, 2 družini, Gregorjev Štefan 3 br, s, oče z ž, Peter Varmak, ž in 2 ot
265 : 1542-Khellerstorfl, Khuenburg, 3 družine
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
ko Gregor Haharič	10	8		1		77
Jurij Haharič	10	8	3	5	5	142
Miha Varinak	10	20	3	6	5	196
29: 1542 — Khellerstorf, dediči Friderika Breunerja, 2 dominikalna vinograda, ocenjena s 100 goldinarji, in 23 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Gregor Feinek	18		4	4
Peter Feinek	16		6	7
Gregor	18	1	5	10
Ožbaltov sin Janše	24		5	5
Benedikt Lose	18	2	5	8
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Gašper Lose	24	2	6	10
v k Gregor Lose	28	3	14	15
v k Peter Lose	16	1	8	13
v k Simon Lose dvor	25	3	10	16
v k Martin Mate	19	3	6	20
v k Urban Nedelko	18	2	8	15
Andrej Ozimec	15	2	5	5
Andrej Ozimec	24		6	7
v k Andrej Ozimec	24		11	16
v k Valentin Peinek	19	1	7	6
v k Mate Rajh	28	1	10	7
Matejev sin Rupreht	19		7	5
v k Jurko Sirak	15		9	8
Matijaš Špic	19		8	9
v k Andrej Šreš	20	2	7	6
v k Gregor Veber	16		9	7
Matejev sin Vid	9		4	5
Blaž Sorko	24		4	10
29: 1544 — Ober Cinder Khellerstorf, vdova po Krištofu Breunerju, poročena z Andrejem Rindscheidom, dedinja po Frideriku Breunerju, činžni mošt 228 dunajskih veder, ocenjenih z 38 goldinarji, in 2 dominikalna vinograda
KOČICE, jugozahodno od Ptuja
1451 — Lenart an der Cotschitza, na Kočicah
368: 1542 — ptujskogorski kaplan Pankrac Velner Nakotschichach, 2 družini
	Neprem. oc. v gld	Hiše oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Ovce	Koze
Ambrož Plešak k	16	4		4	10		4
Tomaž Supan k	15	5	1	4	6	5	
KOG, severovzhodno od Ormoža 1430 — Gehag
72: 1527 — Khag, grad Branek v Branoslavcih, zahodno od Ljutomera, 4 družine
Jurij Sešen, ž Neža; Lenart Štefko, ž Kunigunda Mate Štefko, ž Liza; Luka Veskogič, ž Helena, s Jurij, h 186: 1542 — Khagdorff 8 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Jurko Črep d(omec)	5		3	4
ko Dolga Jera			2	2
ko Benko Juterška	8		2	3
ko Marko Lilek d				2
Martin Osimec	8		4	2
v k vdova Prisca Pihamec	8		8	3 tu gostač Jurko
Miha Trosnar	8		3	6 tu gostač
v k supan Petrič Vratanšek	8	3	6	
18 sogornikov z vinogradi 15 — 220, poprečje 41 gld, med sogorniki dolga Jera, Hajnc Puhler za vinograd 100 in za vinograd s sobo 220 gld
KORITNO, jugozahodno od Ptuja
406/7: 1527 — Korintzn, davek majšperske cerkve, 1 družina Martin Kancler, ž Lucija
368: 1542 — za leto 1534 urbar, dorf Korinzen, majšperska cerkev, 2 družini
Dajatve.	Novci	Pšenica v korcih	Oves v korcih	Zdrob v korcih	Predivo čehulja	Kure	Jajca
Martin Kancler k	28	4	4	1/2	1	2	15
Štefan Kancler k	28	4	4	1/2	1	2	15
Janše iz Koritnega živi v Lešju
319: 1546 — Khoritn, župnija Majšperk, 2 družini
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Urban Korošic	18	1	5	7
v k Martin Mačik	18	1	5	1
271: 1542 — Khoritten, gospostvo Majšperk, 6 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Janšo	8		5	7
Lah	5	1	5	5
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Lovrenc	6	1	4	5
v k Martin	10	2	7	
ko Štefan Viser	3	1	2	3
Mate Visser	6	1	6	5
in grajski vinograd, ocenjen s 100 gld, in 3 “gabeleine”, ocenjene s 100 gld, “Khinickh Khunigsdorff”
100: 1527 — uvrščen pred Žabjakom, severovzhodno od Ptuja 265: 1542 — uvrščen med Hvaletinci in Ločičem, severovzhodno od Ptuja 100: 1527 — Khinickh, gospa Khuenburg, 2 družini: Gal, ž, Pankrac, ž 265: 1542 — Khunigsdorff, Khuenburg, 2 družini
	Nepremičnine oc. v gld	Govedo	Davek
ko čevljar Andrej Črnilo	10	1	45
Pankrac Šnajder	10	3	50
LEŠJE, jugozahodno od Ptuja
1440 — majšperški podložnik Miha iz “Lesch”, 1451 — Murko, Jurij
406/7: 1527 — podložnik majšperške cerkve Andrej Mesner, ž
368: 1542 — urbar majšperške fare za leto l534, v Haslachdorf, 2 družini
Dajatve	Denar	Pšen. v kore.	Oves v kore.	Zdrob v kore.	Prediv. poveš.	Kure	Jajca
Janše iz Koritnega k	40	4	4	1/2	i	4	25
stari Andrej Mesner d	120	4	4	1/2	i	3	
271: 1542 — v Suph zu Haslach, v župi 9 družin majšperškega gospostva
	Nepremič. oc. v gld	Konji;	Govedo	Svinje
ko Gregor Debelak d(omec)	4		1	2
v k Gregor Fel	8	1	5	3
ko Filipova				
ko Martin Kremec	3		2	3
Marjeta			3	
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
ko Miha Peht	8		3	6
Jernej Pretnik	10	1	4	4
ko Gregor Such	5		2	3
Valentin	5		4	4
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 349)
LOCIC, severno od Ptuja
1320 — Lotsicz-Lotschicz, 14 kmetij, 1429-1441 — gornina in desetina
100: 1527 — Lottsthietz, gospa Khuenburg, 5 družin
Filip Fricko, ž, Janšo Kramberger, ž, 2 ot, Matjaž, ž
Pičer, ž in 3, Tomaž Supan, ž
265: 1542 — Lotschitsch, Khuenburg, 5 družin
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
v k Filip Fričko	10		2	8	10
v k Koloman Kramberger	10		2	6	7
Pankrac Ptičar	10	15	2	2	6
Matijaš Vratina	10	8		3	1
Tomaž Vrumšek	10		1	6	8
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJCI, jugozahodno od Ptuja
1290 — Sande Lorenzen, Laurenzen, župnišče, 1349 — umrli duhovnik Albert,
1386 — domec, 1408 — poldruga kmetija, 1429 — krojač, 1462-1466 — 5 kmetij, 1472 — kaplan
406: 1527 — župnik pri S. Lorenzen, davek deželi
1535 — del cerkvene desetine od 21 družin v Mihovcah dobival župnik
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, tu 2 družini
Dajatve	Denar	Oves v četrtih	Nepr. d: oc. v gld	Vinogradi oc. v gld	Govedo	Svinje
Primož Sigin	1 gld	1	10	10	5	8
Primožev sin Urban	1 gld	1				
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 349)
Miklavževa cerkev pod Majšperkom jugozahodno od Ptuja
1261 — župnik Henrik v Mannesperch, v gradu 1261-1294 — plemič Hertvik, od 1282 — njegov pečat, 1370 — mlin, 1440 — krajan Kohne, 1464 — grajski oskrbnik, 1478 — desetina, 1486 — oltar Marije Device v Miklavževi cerkvi, 1487 — sadno drevje
406/7: 1527 — Sannd Nikkla, pomožni duhovnik Janez, kuharica Marina, župnikova dekla Lucija, župnikov hlapec Peter in 7 podložnih družin, Blaž, ž Janšo Judes, ž Dora, Martin Kancler, ž Lucija, Andrej Mesner, ž, čevljar Andrej Šuster, ž Kristina, Gašpar Tonkler, ž Neža, h Jera, tkalec Jakob beber, ž Polona
406/31: 1527 — v Miklavževi cerkvi oltar “unser frauen”, 9 družin, Benediktova vdova, s Gregor, Blaž, ž, Janše, ž, vdovi Klement, Peter, ž, Simon, ž Supan Gregor, ž Tomaž, ž Martin Turk, ž Barbara, h Jera
368: 1542 — urbar fare leta 1534, dohodki od 10 družin v krajih Koritno, Lešje, Medvedce, Podlehnik, Podlože in Slape: 2 goldinarja 2 šilinga 28 novcev; goldinar = 8 šilingov = 240 novcev; v graških četrtih (1 graški četrt = blizu 79 litrov) pšenice 6, ovsa 5 1/2, zdroba 1/2, vinskega mošta 6 veder, 3 povesma prediva, vsako vredno 4 novce, 2 kopuna, 26 kur, 110 jajc; cerkvene desetine v graških četrtih pšenice 9, rži 8, prosa 7 1/2 in ovsa 4, desetinskega vina 2 štartina. Fara je dobivala še gornino kaplanije Ptujske Gore.
319: 1543 in 1546 — majšperška zemljiška gospoda sta sestavila poročilo o davčni osnovi majšperške fare. Dobivala je letno 4 goldinarje 2 šilinga in 19 novcev, cerkvene desetine v graških četrtih pšenice 8, rži 8, prosa 8 in ovsa 4, vinske desetine 2 1/2 štartina. Poročilo iz leta 1546 govori o župnijski njivi in travniku v vrednosti 18 gld in o posesti, ki jo ima Filip Jože v vrednosti 18 gld, dalje o 9 podložnih družinah v krajih Koritno Medvedce Podlože in Slape.
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 349)
MEDVEDCE, jugozahodno od Ptuja
406/7: 1527 — podložnik majšperške cerkve Janše Judas, ž, Dora
368: 1542 — Berentschitsch, podložnika majšperške fare Janše Judešic in Jakob Zamuda sta 1534 oddala za svoja domca letno obvezo po 64 novcev, 3 kure in 10 jajc.
319: 1542 — Pernschiess, v letu 1546 sta bili popisani 2 fari podložni družini
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Jakob	18	1	2	5
Filip Turner	18	1	2	2
MOSTJE, severovzhodno od Ptuja
1286 — Pruekkelin, Pruklein, 1320 — vas, k, gornina Pezznczpruk(k)
1345 — Hans von Stegberch, 1453-1456-k Schernicko ze Prukg, 1456 — Steg Stegerperg, okoli 1478 — Suncko zu Pručk
1492 — die sup Pruckel ennhalb der Pesnitz, Prukler perg
1499 — Steeg an der Pessnitz, Steegperg, okoli 1500 — v župi Prukk(e)l 6 kmetij, Prückhler perg, 1500 — in Stegerperg
100: 1527 — tzuvm steg, 8 družin, gospa Khuenburg
Jakob ambtman, ž + 2, Klavž Kastibl, ž, Andrej Mečka, m, Pankrac Mečka, Matevž Pahajner, ž + 3 o, Gašpar Pičevič, ž + 2, Matevž Varmah, ž + 2, Tomaž Vezjak, ž, se
265: 1542 — dorf zum Ste(e)g, 13 družin, Khuenburg
	Neprem. oc. v gld	Vinogr. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek v novcih
Janše Kostibul	10	4		6	4	97 1/2
Mate Krabat	10	5		2	3	79 1/2
Jurij Lacko	10	5		6	3	79 1/2
v k supan Ambrož Meško	10	15		11	10	169
v k Andrej Meško	10	15		10	8	181 1/2
Klavž Meško	10	10		3	2	112 1/2
Pavlov Ožbalt	10	7		7	9	116 1/2
Ambrož Prašiček	10	v Podgo-ritznperg 5		5	4	100
v k Blaž Preloša	10	10	1	9	1	133 1/2
v k Jakob Puceina	10	12		9	2	163 1/4
Simon Vičer	10			7	2	67 1/2
v k Kristan Vičevič	10	6	2	9	4	185 1/2
ko Miha Sadravec	10			3	2	52 1/2
Sogornikov 21: 5 — 40, poprečje 12 gld; med njimi Ambrož Mesopust 12, mlin 12, Gregor Preboša 8 in Stefan Vezjak 10 in še
ko Miha Kostibal		WM		2	2	35 1/2
ko Blaž Meško		9		2	1	43
OBREŽ, jugovzhodno od Ormoža
1320 — Obres, kmetija, Rain, 1406 — Obres, 4 kmetije, 1432 — gornina
1443-1452 — Obern Obreys, Klavž Lodrecz, Meyczin
1464-1469 — Obres, 5 kmetij, 1465-1469: 8 posesti, Blaž
72: 1527 — Obres, 19 družin, grad Branek v Branoslavcih, zahodno od
Ljutomera
supan Jurij Gelak, ž Katra, hi Miha, deček, gostač Luka z ženo Jero, Ywan Gelak, ž Marjeta, Jurij Golnek, ž CIrša, Gregor Marčinko, ž, s, Jurij Merslak, ž Urša, h Ana, Jurij Meršlak, ž, s,_VaIentin Meršlak, ž, Valentin Petrič, ž s, Lenart Podgorelec, ž Meža, s, Sodec v Žerovincih-Kranav, ž, Marjeta, hi Štefan, Simon Stražnik, ž, Urša, s Martin, h Marjeta, Blaž Štumb, ž (Jrša, Ivan Šuster, m, Anton Cinger, ž Polona, Jurij Cinger, ž CIrša, m, br, Jakob Venek, ž Ela, Vid Vošič, ž CIrban Vudic, ž Punga, h Marjeta, gostačka CIrša, Jurij Sadravec, ž
186: 1542 — Obersdorff, 19 družin, grad Branek
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
v k supan Blaž	10	2	12	8
Jakob Bonko	8		10	. 9
Benko Bosič	8	2	4	8
Vid Bosič	8		7	10
v k Lenart Glavnik	10	2	7	
v k Ivan Golak	15	1	9	10
v k Jurij Golak	8		13	7
v k stari Jurij Golak	18		13	6
v k mladi Jurij Golak	14	2	7	6
Antol Hlebec	8		6	4
v k Jurko Marslak	8	2	13	7
Valentin Marslak	8		6	
Jurij Meršlak	8	2	4	4
ko Vid Perič d(omec)	3		2	
Mate Pogorelic	10		9	7
Peter Pogorelic	8		7	
Andrejaš Silec	10		4	3
Gregor Tarcko k	8		5	3
Jurij Sadravic	13		6	4
Luka Zvertila, gostač pri starem Golaku			2	2
29: 1542 — Obresch in Schallautzenn, Obrež s Šalovci, dediči Friderika Breuner, 5 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
v k Miha Betrina	9	2	7	8
v k Vid Danko	18	2	10	14
ko Lenart Erine	13		4	4
v k Supan Ožbalt Grol	25	2	11	8
v k Gašper Lorde	9		9	10
ORMOŽ
1273 — Frizo de Holermuos, 1320-trg gorščina, 1323-richter Martin 1329 — Kunigunda, 1331 — Fridowe, 1340 — Žida Ysserlein in Henlein 1349 — plemičev pečat, 1360 — grajski upravnik, 1362 — Židinja 1376 — Katarinin oltar v župnijski cerkvi, 1377 — biirger Simon Zänkel 1389 — cesta, 1399 — dvor, okoli 1430 stat, 1441 — mitnica
1443	— 1452 — Mathes Hendl, župnišče, Placzer tor, obern tor, sadovnjak
1444	— Mate Ludi, 1465-1469 — Walczerthor, 1486 — Spodnja vrata
53: 1527 — Friedau, 4 družine, podložne zgornjemu Mariboru, Tomaž Brodar, ž, Janše, ž, Blaž Niemec, ž, Miha Vever, ž
72: 1527 — (pri) Friedau, 6 podložnih družin gospostva Branek v Branoslav-cih (zahodno od Ljutomera), Janko Fister ž Jera, s Avgust, supan Peter Golbic, ž Ela, h Neža, Miha Janšek, ž, Marina, Jurij Krabat, ž Jera, Jurij Špendler, ž Magdalena, Miha Steirer, ž Marija, 3 s, Pavel, Gregor, Tomaž
136: 1542 — Fridawer, 6 družin gospostva zgornji Maribor
	Nepremič. oc. v gld	Hiše oc. v gld	Govedo	Svinje	Davek v novcih
ko Jernej d(omec)	2	1	2	3	23
ko Jernej Krisanic d	4	1	2		26 1/2
Jakob Veber 1/2 k	6	2	6	5	83 1/2
ko Štefan Venig d	3	1	4	4	39 1/2
ko Marko Vizjak d	3	1/2			14
Blaž Sedrabec d	5	2	4	3	61 1/4 '
186: 1542 — pri Friedau, 7 družin gospostva Branek
	Nepremič. oc. v gld	Govedo	Svinje
Krištof Hofrichter	25		
Janšek	4	2	3
Klavž Kus vrt	5		
Gregor Šmid pušča	10		
v k supan Klavž Steier	8	8	7
Andrej, sin Vrane	8	1	
Tomaž Sadravec	5	4	4
PEKLAČA PRI DOLENI, jugozahodno od Ptuja
1308 — Teufenbach, 2 1/2 kmetije, 1332 — Peclas, 1341 — Peccklatsche, okoli 1400 — potok, 1428 — na meji gospostev Ptuj in Rogatec
406/31: 1527 — oltar “unser frauen” v majšperški Miklavževi cerkvi, 1 družina, Benediktova vdova, sin Gregor
368: 1542 — ptujskogorski kaplan Pankrac Velner v Peklatsch, 2 družini
	Nepremič. oc. v gld	Hiše oc. v gld	Govedo	Svinje	Koze
ko Primož Fajfer k	7	1			
Benediktov Luka k	10		4	2	3
PLANJSKO, jugozahodno od Ptuja
1438 — Planczen, 3 kmetije, 1451 — od tod Chreutz
368: 1542 — Naplanskym, ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 1 podložna družina
	Nepremič. oc. v gld	Hiša oc. v gld	Govedo	Svinje
kmet Urban Kundek	20	5	3	2
368: 1544 — Na Planskim ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, 1 podložna družina
	Za podložn. denar	Davek od nep. oc. v gld	Govedo	Svinje	Koze
Urban Brenz	48	12		3	8
in 6 sogornikov za vinograde Na Planskim 1/2 — 1 vedro
POBREŽJE, južno od Ptuja
1320 — Premeuzleinsdorf, 11 kmetij, 1466-1487 — tu 5 domcev
100: 1527 — Spodnje Pobrežje, Vnder Strassnick, gospa Khuenburg, 2 družini
Miha Grilšic, ž, Gregor Šnajder, ž, 1 ot
Zgornje Pobrežje, Ober Strassnick, gospa Khuenburg, 3 družine Janez Esih ž, Štefan Pečar, ž, Simon iz Žabjaka — Khraping, ž 265: 1542 — Pobrežje, Podbresh, Khuenburg, 8 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Koze	Davek
ko Miha Grisec	10		1			45
Gašpar Homotar	10		9	2		74
ko Karel s Ptuja	10					24
Baltažar Pečar	10	2	2		>iil~		58
v k Simon Sipot	10	2	8	2		102 1/2
ko Žiga Šuster	10	1				53
v k Štefan Teufl	10		8	1		95
Jurij Višer	10		4	3	1	75
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 351)
PODGORCI, severozahodno od Ormoža
1440 — Pogorczen 1466-1487 — tu 2 1/2 kmetije, 1/2 domca, gornina, okoli 1500 — tu 5 kmetij, domec
100: 1527 — Burgatzn starff, gospa Khuenburg, 2 družini
Andrej Prašič, ž in 2, Gašpar, ž in 2
265: 1542 — Podgortzn, Khuenburg, 2 družini
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi	Govedo	Svinje	Davek
Gašpar Prašeč	10	6	8	8	122
Jakob Prašiček	10	12	10	4	153
in 5 sogornikov za vinograde ocenjene 7-50, poprečje 24 gld, med njimi Mariborčan Martin Piso
PODLEHNIK, južno od Ptuja
1259-1260— Leotold de Lihteneck, 1329-tu 11 kmetij, pšenica, vinograd
1334 — grad, 1399 — amppt 1440 — tu 12 domcev, Lube Gunczel
368: 1542 za 1534 — majšperška Miklavževa fara, Lichteneck, 1 podložna družina: Cilrik z letno dajatvijo 160 novcev in 2 kopunov
271: 1542 — Ambt Lichteneg, majšperško gospostvo, tu grajski vinograd, ocenjen s 40 goldinarji, in 29 podložnih družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Koze
Lovrenc Gosse	8		5	7	
v k Filip Hesse	7	1	10	8	
ko Janše Kramer	2				
v k Tomaž Mileker	8	1	6	8	4
Jurij Muleker	8		4	4	2
Blaž Peklič	6		6	5	
Kristan Piberle	8		6	4	
Pavel Piberle	12	1	16	17	
Janš Piklič	7		3		
Peter Plasipen	4		4		
Andrej Rajmperšek	10		7		
v k Anton Rajmperšek	15	2	11	10	
Jakob Rajmperšek	7		4		
v k Martin Rajmperšek	11	2	8	4	
Matijaš Rajmperšek	10		5	2	
v k Primož Rues	10	1	7	3	5
Miha Sekirnik	8		4	2	
v k Lenart Senice	13		9	12	
Klavž Supec	9		6	5	
Andrej Selesnik	8		3	2	
Jurko Šelesnik	7		4	6	2
Tomaž Šelesnik	6		5	4	
v k ambtman Štefan	20		8	10	4
Benedikt Toplek	6		5	7	
Jakob Toplek	6		7	5	
v k Martin Toplešek	15		9	4	
Janše Vatter	10	1	5	6	5
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Koze
ko Vilih Verk	10		3		
ko Gal Vezjak	4		2	6	
PODLOŽE, jugozahodno od Ptuja
1359 — dvor-das gesass Podlas, 1387-tu 7 domcev, 1438-tu 3 1/2 kmetije, gornina, 1440-mlin, Cerne
406/7: 1527 — majšperška Miklavževa cerkev, tu 2 podložni družini, čevljar Andrej Šuster, ž Kristina, tkalec Jakob Beber, ž Polona
368: 1542 — za 1534 urbar Podlos, 1 podložna družina majšperški cerkvi
Marjeta Petelinova daje letno za domec 40 novcev, 3 kure in 15 jajc
319: 1542 — Podlass, oltar Naše gospe v majšperški Miklavževi cerkvi, 3 družine
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Štefan Fuksi	18	1	4	2
Jurij Šuster	18	1	2	2
Andrej Veber	18	1	2	4
271: 1542 — župa Podlože, Sup zu Podlos, 19 družin majšperškega gospostva
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
Anton	3		2	4
Urbanov sin Gašper	9	1	5	4
v k Jurko Grandi	30	2	18	22
Gregor	10	1	6	10
v k Gregor Hafner	8	1	8	5
ko Jakob	5		1	4
ko Jakob	6		1	2
Jurič	10	2	6	
Klavž	10	1	5	9
v k Luka	15	2	9	7
v k Matija Majer	20	1	11	5
Primož Peher	15		7	4
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
v k Petrabica	5	3	5	7
v k Gregor Plos	8	1	6	8
v k Gregor Šmid	10	1	8	10
Andrej Šuster	6		4	4
tlrban	10	2	4	8
Jurko Veter	6	1	4	4
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 351)
PONGRCE, jugozahodno od Ptuja
1527 — Scot Gnaser prepustil Regini Breuner tudi posest v Pongrcah
519: 1542 — Pongretzn dorf, gospostvo Velika Nedelja, severozahodno od Ormoža, v Pongrcah 11 družin
	Hišeoc. v gld	Njive dnevi	Travniki kosci	Konji	Govedo	Svinje
v k Tomaž Berhartinčič	6	10	4	2	11	7
Mikos Fideršek	6	10	8		6	4
v k Jurij Lubšič	8	8	4	2	6	5
v k bivši Marko z brati 3 k	18	20	12	2	8	15
v k Vid Minkovič	2	10	3	1	11	11
v k Nikoliča	5	8	7		12	12
v k Mate Saric	7	10	3	2	11	10
v k Peter Vajs	9	7	4	3	9	9 Ovce 3
v k Štefan Velcer	6	10	4	3	10	3
v k Jakob Vernic	7	9	4	2	7	7
v k Mate Vusderic	16	16	8	2	10	9
101: 1543 — Panngortz, Mariborčan Janez Fuchs, tu 1 družina Tomaž Nusdoric od kmetije vsakoletna dajatev, činž 180 novcev POTNI VRH PRI KOČICAH, jugozahodno od Ptuja
Okoli 1400 — Potetmerperg, 1428 — Potetenperg na meji gospostev Ptuj-Rogatec
368: 1542 — Potnnperg, ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 2 družini
	Nepremič. oc. v gld	Hiše	Govedo
Blaž Krivec k	15	6	4
Jurko Miklič p		3	
368: 1544 — Ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, Poten perg, 7 družin, vsi dajatve po 2 kuri, 10 jajc
	Novci	Četrt	Obd. nepr. v gld	Vinog. v gld	Konji	Gov.	Svinje	Ovce	Koze
ko Jurko Bezjak	38	1	2	6		2	4		2
Jopišonica	24	1	5	10		4	8	6	6
Jurko Mizlek	33		5	10		5	4		4
Lenart Nemec	33		5	10		3	3		4
CJlrik Obrepec	33		4	8		6	6		
ko Martin Pinter	38		3	8		2	2		
ko Gregor Supan	33	1	5	7	1	1	1		5
in 11 sogornikov na Potenperg za vinograde 1/2-2 vedri PREKOŽE PRI DOBRINI, jugozahodno od Ptuja
1322 — Pretris, 1341 — kmetija, 1347 — pušča, 1440 — Stane, Cvetko, Kristl 368: 1542 — Prekhusch, ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 1 družina
	Hiše	Njive	Travniki	Vinogr.	Govedo	Svinje
	oc. v gld					
ko Martin Peper	4	5	4	10	3	4
PRŠETINCI, severozahodno od Ormoža
1320 =— Persndorf, 4 kmetije, 1432 — gornina, 1433 — tu 9 kmetij pred 1467 — tu 3 polkmetije
100: 1527 — Pesthendorff, 6 družin, gospa Khuenburg, Benedikt, ž, Ašpa-hov podložnik Jurij, ž in 1, Matejeva vdova in h, Miha Part, ž, CJrban Part, ž, in 1, Supan, ž
265: 1542 — Perschndorff, Khuenburg, 6 družin
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
v k Jakob Kolar	10		1	7	6	105
Mate Part 1/2 k	5			4	1	57
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
Miha Part	10		1	6	6	104
v k Matijaš Prašiček	10		3	9	7	122 1/2
Benedikt Seimer	10	12		5	4	129 1/2
v k Blaž Seimer	10	12	2	8	6	167
in 6 sogornikov z vinogradi, ocenjeni s 4-12, v poprečju z 9 goldinarji PRŠETINCI
61: 1542 — Persetinzn po Janezu Ivniškem — Eibiswald vdova Rozina, tu 17 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
Boštjan sin Erhart	17		4	4	116
v k Pavel Janžekovič	12		7	2	140
ko Pavel Kiner	15			1	68
Benediktov sin Lenart	12		5	6	116
Erhart Martin	15		5	5	110
Ožbalt Prelic	15		5	7	98
v k Rupreht Prelic	15		11	12	192
Ahac Rudolf	io		4		72
v k Benedikt Rodolf	12	2	6	5	152
ko Blaž Radolf	15		1	4	72
Mate Rodelf	12		4	7	110
Simon Rodulf	10	1	3		84
supan Vid Rodolf	15	1	5	6	148
ko Miklavž Šusiajc 1/2 k	7		2	1	50
v k Mate Cincar	15		10	10	188
Andrej Vezjak	10		5		88
Neža Zernouca	12		6		108
PTUJ
69 — Poetovio, 591 — cerkev Beconensi, okoli 670 — Petoviona, 982 — civitas most
1106-1124 — grad, 1137-1167 — Friderik, 12. stoletje — Kunigunda
100: 1527 — urad pri Ptuju, gospa Khuenburg, 7 družin Gašpar Ambtman, ž in 2 otroka, Bolfenk Cigler, ž, h Hans Markvart, ž, služkinja, gostač ,ž
Paradajzer, ž, služkinja, hi, Luka Ceh, ž, 2 dečka, Martin Vagner, ž 265: 1542 — pri Ptuju, Khuenburg, 3 družine
Bolfenk Cigler, zemljišče opekarna, mlin, ocenjeno s 50 gld, davek 120 Jurij Giler, njiva 30, mlin ob Rogoznici 30 gld, davek 96 čevljar Baltažar Priker, njiva 20 gld, davek 48
PTUJSKA GORA, jugozahodno od Ptuja
1398-1410 — gradnja cerkve, 1410 — kaplan, 1424 — pokopan duhovnik Klavž
1429 — pokopan Žiga Dobrnski, 1440 — čevljar, kovač, krojač, tkalec
1442 — Mewstifft, 1446 — duhovnik Benedikt s. Maria, 1447 — pravice do trga
1451 — kovač Majcen Gregor Waucar
1465 — bivši trški sodnik, 1473 — umrlemu “oberster” kaplanu Pavlu sledil Martin na Mons Gratiarum — gori Milosti
1483 — bratovščina Marije Device na Dravskem polju
I486 — Oltar sv. Žige (1491 in sv. Ožbalta), 1491 — trajni kaplan tilrik
1498 — capelanus supremus Cllrik Mettlinger, 1513 — župnik Avgust Vap-ner, župnik Avgust Kurišic
1496 — urbar vurberškega gospostva, 31 trških družin: njihove obveznosti do trškega gospoda Newstifft letno novcev:
Blaž iz Župečje vasi, d(omec) 60 novcev, Martin Cimerman, 2 d in njiva in vrt 164, Urban Cimerman, d 60, Gregor Cipek, d 60, Filip Dobic, d 60, Gregor Dobic, d 60, Supan Drasnic, 1 1/2 d in vrt 104, Gregor Flajšaker, d 60, Mate Flajšaker, 3 d 180, Miha Flajšaker, 2 1/2 d in hlev 150, Gašpar Gvalc, d 40, Miha Hader, 2 d 120, Janšo Hafner, 2 d 120, Kobolt Hafner, d 60, Andrej Kotnik, 1 1/2 d 90, Lovrenčev sin Martin, 2 d 120, Tomaž Mehak, 1/2 d 30, Janez Osinak, d in vrt 72, Luka Petek, 1 1/2 d 90, Urban Pondil, d 60, žena bivšega Rihterja, 4 1/2 d 270, Simon, d 60, Tomaž Saušlah, d 60, Gregor Šmid, 1/2 d 30, Gregor Šmid, d 60, Jakob Šnajder, d 60, Jurij Šnajder, d 60, Jurše Šuster, 2 d 120, Martin Šuster, 2 d 120, Pavel Šuster, 2 d 120, Jurše Veber, 2 d 120
368: 1534. leta je majšperška župnija dobivala gornino Ptujske Gore
1535 — Neustift, vurberški urbar, obveznosti 24 trških družin do trškega gospoda
Blaž Cimerman, 1 1/2 d(omca) 90 novcev, Gašpar Flajšaker, 2 1/2 d in 2 njivi 180, Janez Flajšaker, hiša in 2 vrta 110, gospod Peter Kočevar, 1/2 d 30, Primož Korneš, 3 d 160, Miha Kobač, 2 d 120, Blaž Krajner, d in vrt 74,
Anton Krobat, d in vrt 64, Anton Krobat, 1/2 d 30, Ožbalt Maurer, d 60, Andrej Pader, d 60, Janez Pihler, 1/2 d 30, Gregor Puhlač, hiša in vrt 80, Primož Puhlač, d in vrt 80, stari Simonič, hiša in njiva 85, krojač Pavel Šmid, d 100, krojač Primož Šmid, d in njiva in vrt in hlev 254, Martin Šuster, 2 d in njiva 180, Miha Šuster, d 60, (lirik Šuster, 2 d 120, Andrej Tewfl, d in vrt 60, Andrej Tirošak, 2 d 120, Martin Tirošak, 2 d 60, Lovrenc Veber, d 60. Od vseh 9 goldinarjev 4 šilinge in 7 novcev.
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič je prijavil dohodke in davčno osnovo 39 podložnih družin v krajih Dolena, Hodoše pri Doleni, Janški Vrh, Lovrenc na Dravskem polju, Planjsko, Potni Vrh pri Kočicah, Raztoke pri Dolenij Rodni Vrh, Srnjakovec pri Doleni, Tomaje pri Nadolah, Varžek pri Sitežu in Žetale.
Denarja je dobil 6 goldinarjev in 80 novcev, v graških četrtih pšenice 20 in ovsa 30, 4 kopune, 104 kure, 370 jajc, 2 tretini žitne desetine blizu 3 graške četrte in vinske desetine 58 veder v fari Videm, gornine 136 veder. Dežela mu je zvišala davčno osnovo za 2 goldinarja, 2 šilinga in 7 novcev na imenjsko davčno osnovo 24 funtov 1 šiling 23 novcev.
368: 1544 — Ptujskogorski kaplan (lirik Maver je prijavil dohodke: denarja 4 goldinarje 6 šilingov 18 novcev, žitne desetine 1 graški četrt, vinske desetine 16 veder, gornine 45 veder, gornino na ledini Pučnik pod sveto Barbaro v Markečici#zahodno od Slovenske Bistrice 17 veder in ovsa 6 graških četrtov.
634: 1542 — Vurberški davčni popis je leta 1542 prikazal svoje Neustifft tržane — bürger takole:
	Nep. o. v gld	Konji	Voli	Krave	Teleta	Svinje	Koze
vdova Brautič d(omec)	13			1		4	
Blaž Cimerman 11/2	15	1		2		14	
Luka Cimerman d	8			1		3	
Peter Cimerman d	14	1		2	2	3	
Janše Flajšaker d	13	1		2	3	4	
Pankrac Flajšaker 4 d	16	2		2			
Miha Hafner d	12					2	
Janše Huber d	12			1			
Miha Hudalnik d	10			1		3	
Fabjan Koprinek hiša	8						
Klement Košiča 1/2 d	8	1				3	
Gregor Krajner 1 /2 d	6	1					
Avguštin Kramer 1/2 d	9					2	2
	Nep. o. v gid	Konji	Voli	Krave	Teleta	Svinje	Koze
Primož Kreus d	10			2	1	6	
Gregor Kursner d	10	1		2		14	
Mate Padenič 1/2 d	10						
Boštjan Pader d	12	2	1	3	3	11	
Štefan Pisdei 1/2 d	6			1			
Primož Puklperg d	10						
Erhart Rormeser d	12						
Pavel Šmid d	13			1		4	
Primož Šmid. pogorela hiša	4					2	
Jurij Špis 1/2 d	7						
Baltažar Šuster 2 d	15			1		6	
Janez Šuster 2 d	20						
Luka Šuster 2 d	15			2	1	3	
Martin Šuster 2 d	20		2	2	2	4	
Tomaž Šuster 1/2 d	9						
Gašper Zergan d	10						
Andrej Slodi d	10			1		1	
171: 1542 — Tudi gospostvo Majšperk je 1542 prijavilo v Neustift 10 svojih davčnih zavezancev.
	Nep. o. v gld	Konji	Voli	Krave	Teleta	Svinje	Koze
Miha Črnadušnik d	5					5	
Lenart Hafner d	2					1	
gospod Jeronim d	2						
Anton Krampuš	10	2		2		4	
Kuršner d	3			1		2	
Marko d	2					4	
gospod Pankrac d	2			2		3	
Krofat Šnajder d	1					4	
Štefan d	2					2	
Jernej Šuster d	3					2	
368: 1542 — V majšperški prijavi za Ptujsko Goro omenjeni gospod Pankrac je bil ptujskogorski kaplan Pankrac Velner. V svoji davčni prijavi je kaplan sporočal davčno osnovo svojih 15 podložnih družin v krajih Dobrina, Globočec pri Dobrini, Kočice, Peklača pri Doleni, Planjsko, Potni Vrh pri Kočicah, Prekože pri Dobrini, Sardinje pri Kočicah, Štokarija pri Starem Gradu, Tkavc pri Kočicah, Vulčna vas pri Sitežu in Žetale, tu tudi 2 sogornika.
19: 1542 — Pri Ptuju je 1542 živel štatenberški podložnik
	Nepremič. oc. v gld	Voli	Teleta
Peter, sin župnika Gala s Ptujske Gore	15	4	3
Še o začetkih Ptujske Gore. S smrtjo Hartnida V. 1385 je nastopila v rodbini Ptujskih kriza. Njegov naslednik Bernard III. je bil ob očetovi smrti star šele okoli 6 let. Varuh mu je bil bratranec Ulrik IV. Walsee.
Ulriku je postal ptujski svet všeč, in ker je doraščal njegov varovanec Bernard, si je Walsee poiskal trdno oporišče v vladarjevem že od 1227 znanem gospostvu Maidburg s sedežem v Apačah, jugozahodno od Ptuja. Po vladarjevem ukazu ga je prevzel 15. junija 1396. Ulrik je mladega Bernarda poročil s svojo nečakinjo Wilburgo. Leta 1397 je Bernard postal polnoleten. Naslednje leto je začel Ulrik vsekakor z dovoljenjem vojvode zidati ob sodelovanju Bernarda ptujskogorsko romarsko cerkev na maidburški zemlji. Ulrik, star komaj 35 let, je zaradi bolezni slutil bližino smrti. Tudi Bernard se je takrat še brez potomstva ogrel za veliko zaobljubno cerkev. Ulrik je 1400 umrl. Bernardu se je 1403 rodil sin Friderik. Srečni starši, oba Ulrikova sorodnika, so se brigali za rast svetišča. Leta 1410 je cerkev že stala in lovrenški župnik je privolil, da je dobila nova ustanova lastnega kaplana, ki pa je moral oddajati v lovrenško župnišče letno po 960 srebrnikov.
Bernard je obdaril novo cerkev z nad 50 posestmi in nad 100 vinogradi v Halozah. Vazal Ptujskih Žiga Dobrnski je namenil Ptujski Gori v njeni bližini Doklece. Herman II Celjski je oskrbel “celjski oltar” in ga obdaril z vinogradi pod markečansko Barbarino cerkvijo. Friderik II. Celjski je nato poklonil cerkvi še nad 20 kmetij na Pohorju v Smrečnem, Prebukovju in na Prihovi pri Slovenski Bistrici.
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 352)
RAZTOKE PRI DOLENI, jugozahodno od Ptuja
368: 1544 — Raztocke. Tu je živelo 5 družin in 8 sogornikov, ki so bili podrejeni ptujskogorskemu kaplanu Galu Vahoriču.
Letne dajatve:	Novci	Kure	Kopuni	Jajca	Vinog.	Nep. o. v gld	Goved.	Svinje
Andriašev sin	38	3		10	5	10	4	4
ko Jurko Obrepec	17	3		10				
Letne dajatve:	Novci	Kure	Kopuni	Jajca	Vinog.	Nep. o. v gld	Goved.	Svinje
Pankrac Papež in puščo	24	3		10	5	10	4	3
Urban Supič in mlin	17	3	2	10	4	10	3	2
ko Jurij Sviben	17	3		10	4	8	2	4
8 sogornikov za vinograde letno 1/2-1 1/2 vedra.
RODNI VRH
1440 — Radwen, 9 kmetij, Sorko Clrban Zorko, 1488 — ptujski dominikanci, 9 kmetij in 2 domca
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, 2 družini, 12 sogornikov v Rodenperg
Letne dajatve:	Novci	Kure	Jajca	Vinog.	Nep. o. v gld	Goved.	Svinje	Koze
Baltazar Darmasta	34	3	10	4	12	3	4	
Martin Papež	34	3	10	5	20	5	6	6
12	sogornikov za vinograde letno 1/2-3 1/2 vedra ROGOZNICA, severovzhodno od Ptuja
1290 — Reusentze, 1320 — tu 19 kmetij, 1429-1441 — tu dvor, 3 domci, 1441 — vas, 1454-1455 — gornina, prosena desetina
100: 1527 — Rassnycz, gospa Khuenburg, 8 družin Ambrož Cigler, ž, Fabjan, ž in berač, Jurij Gučevar, ž in 2 ot, Klavž, ž, Supan Marko, ž in ot, Peter iz Cheller, ž, ot, gostač, Peter Rihterič, ž in 2 ot, Peter Veber, ž
265: 1542 — Rassnitz, Khuenburg, 8 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
v k Marko Cigler	10		9		105
v k Fabjan	10		8	3	97 1/2
supan Peter Facetar	10	1	5	2	89
Ivan	28		5		128 1/2
Mate Kočevarič	10	3	2	1	65
Jernej Marovič	10		4		66 1/2
Pavel	10	1	5	1	72
Tomaž Veber	20	1	4	1	113 1/2
SEJANCI, severozahodno od Ormoža
1320 — Zelncz, 27 kmetij, 160 veder vina, 1432 — prosena desetina, okoli 1500 — pušča
100: 1527 — Pirh, gospa Khuenburg, 1 družina: Jakob Somoda, ž
265: 1542 — Selnitz, Khuenburg, 3 družine
	Mepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
v k Gregor Golak	10	1	10	5	122
Mate Samuda	10		5	2	75 1/2
v k Andrej Vagner	10	1	8	6	112 1/2
SLAPE, jugozahodno od Ptuja
368; 1542 — urbar majšperške fare, 2 družini, Schlegendjorf, Andrej Benedičič, domec, daje letno 32 novcev, 3 kure, 10 jajc, Žiga Šnajder, 2 domca, daje letno 32 novcev, 3 kure, 10 jajc, 6 veder mošta
271: 1542 — Schlegn, majšperško gospodstvo, 5 družin
	'lepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Koze
ko Anton Kramerič, domec	2		2	4	
v k Jurše Milner	20	1	8	7	
Blaž Smigman	8		6	2	
ko Jurij Vajnfart, domec	1		2	4	
Pavel Veber	4		4	3	15
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 353)
SODINCI PRI POBREŽJU, južno od Ptuja
1466 — Schephendorf, 3 kmetije, poldeseto vedro gornine
100: 1527 — Schephendorff, gospa Khuenburg, 4 družine, Martin Kristan, ž, Miha Matjašič, ž in ot, Jurij Meško, ž, Pavel Segnar, ž
265: 1542 — Schopffndorff Khuenburg 4 družine
	Nepremič. oc. v gld	Govedo	Svinje	Davek
ko Jakob Kristan k	10	1		43 1/2
Marin	10	7	4	108
Jurij Meško k	10	4	5	58 1/2
ko Pavel Seimer	10	1	1	43 1/2
SRNJAKOV VRH PRI DOLENI, jugozahodno od Ptuja
1428 — Zeretingerperg, na meji gospostev Ptuj-Rogatec
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič na Sernakovec, 9 družin
Dajatve:	Novci	Kure	Jajca	Nep. o. v gld	Vinog.	Gov.	Svinje	Koze
ko Matej Darmasta	19	3	10	3	9	3	4	
ko Peter Golob	19	3	10					
Miha Kapi	38	6	20	3	10	5	10	
ko Lovrenc Kral	19	3	10	4	8	2	3	
Peter Lesjak	19	3	10	3	7	4	3	
ko Jurko Lorber	19	3	10	4		2	2	3
ko Urban Škrinar	19	3	10	3	6	2	3	3
ko Stefan	38	6	20	5	8	3	4	2
ko Jurij Vedenčič	48				12	2	6	3
in 4 sogorniki za vinograde 1 1/2-5, poprečje 2 1/2 veder STRAŽGONJCA, zahodno od Ptuja
1237 — Drascoy, okoli 1461 — v Sdressendorff, 4 kmetije
206: 1527 — Strassigonaves, studeniški ženski samostan, 7 družin, gostač Anton, ž Polona, Anton Krabat, s Anton, Lubše Krabat, ž Elena, oče Janže, m Katra, Marko Krabat, ž Barbara, Pavel Krabat, ž Neža, h Marjeta, Andrej Küster, ž Marjeta, br Janše, Miha Clnuk, ž Marjeta in Martin s Katro
543: 1542 — Transganaberg dorf, studeniški samostan, 9 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
lij Čelofiga	27	1	6	5
v k Miha Čelofiga	24	2	11	4
v k Peter Dragonič	32	1	6	8
v k Anton Haročič	44	3	9	10
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
v k Ivan Plebešak	32	2	8	6
Ivan Sašpan	19	1	2	
v k Ambrož Teranek	29	2	5	2
Ivan Vaje	13	2	6	6
v k Ivan Wajč	23	2	7	5
ŠALOVCI, severovzhodno od Ormoža
1320 — Schaelacheutz-Schalicheucz, 16 kmetij, 1466-1482 — domec
53: 1527 — Shylawzin, 8 družin zgornjega mariborskega gospostva Gregor Križanec, ž, Gregor Križanec, ž, s, h, Stefan Križanec, ž, m, Klavž Kuhar, s, m, Jurij Kuharič, ž, s, h, Simon Recek, ž, s, m, Lovrenc Vahe, ž, Clrban Vako, ž, 2 s
136: 1542 — Schalawtzn, 10 družin
	Zem. oc. z gld	Hiše	Konji	Govedo	Svinje	Davek
Andrej Ašpah d	4	3		7	6	98
ko Urban Hergul d	3	2		1	1	24
ko Peter Krajner p						
v k Štefan Križanec k	8	3	1	10	5	132 1/2
v k Boštjan Kuherič k	11			10	5	147 1/4
Miha Kuherič d	3	2	2	2	2	51 1/2
ko Tomaž Kuherič p						
ko Petrov Mihel p						
Jakob Vurko k	8	3	1	7		107
Vurkov sin Lovrenc d	3	2		5	4	46
ŠARDINJE PRI KOČICAH, jugozahodno od Ptuja 1341 —Scherdinge
368: 1542 — Schardin, ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 1 družina
	Ocenjeno z goldinarji				
	Hiše	Njive	Travniki	Vinogradi	Govedo
v k Martin Turk	3	5	4	8	10
TKAVC PRI KOČICAH, jugozahodno od Ptuja 1332 — Chalk, 1357 — Kalk, kmetija
368: 1542 — Katschic, ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 1 družina
	Ocenjeno z goldinarji				
	Hiša	Njive	Travniki	Vinograd	Govedo
v k Urban Sternat k	5	3	2	6	12
TOMANJE PRI NADOLAH, jugozahodno od Ptuja
1202 — Donnansdorf, 1438 — tu 12 kmetij, 1440 — gornina, Marin, Tomaž
1448 — tu vas, 5 kmetij podložnih ptujskim minoritom
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič na Tomainperg, 31 sogorni-kov za vinograde 1/2-3, poprečje 1 vedro, 1 sogornik iz Peklače
TRNOVCI, severozahodno od Ormoža
1441 — Terneacz, Ternaecz, Dernecz, Ternawcz
72: 1527 — Ternetz, 5 družin gospostva Branek v Branoslavcih, zahodno od Ljutomera, Andrej Flajšaker, ž Helena, s Andrej, supan Preyna, ž Helena, 2 s, Janše Rupreht, Pankracov Rupreht, ž Marjeta, s Klement, m Marjeta, se Urša, prizadeti Pavel, Urban Seiko, ž Urša, 2 s, Ambrož Ivan, h Jera, Miha Trepec, ž Marina, 2 h — Helena, Katra, rejenec, svak Jakob Herniš z Lucijo
100: 1527 — Ternebetz, gospa Khuenburg, 4 družine, Andrej Gert, ž, m, Blaž Gert, ž, br, se, Andreaš Prešnik, ž in 1 in reva, krojač Valentin Šnajder
186: 1542 — Ternautzn dorff, 5 družin gospostva Branek
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje
ko Andrej Flajšaker	8	2		20
Rupreht Preiner	8	2	3	1
Pankracov Rupreht	8	2	10	9
Ambrož Seiko	8	1	7	12
Ulrikov Vid	8		8	10
265 : 154 — Ternouetz, Khuenburg, 5 družin
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi	Govedo	Svinje	Davek
Blaž Korc 1/2 k	5	3	3	5	49
Blaž Krajnec	10		4	4	78
Gregor Prašeč	10	8	8	4	130
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi	Govedo	Svinje	Davek
gostač Kolman Sailer			3	5	22
Stefan Slana	10		5		80
TRSTENIK PRI MIHALOVCIH, severovzhodno od Ormoža 1466-1482 — Oberror, 4 kmetije
53: 1527 — Oberor, 9 družin zgornjega mariborskega gospostva, Ambrož, ž, Klement Cvetko, ž, 2 s, h, Peter Cvetko, ž, st h, hi, gostač, Pavel Klement, ž, 2 s, gostač, Majhen Supan, ž, 2 s, h Stefan Valpoten, ž, Tomaž Vambel, ž, s, h, Kristan Vever, ž, 2 s, Vid, ž, s, h
136: 1542 — Ober Ror, 14 družin
	Zemljišče oc. v gld	Hiša	Konji	Govedo	Svinje	Davek
Ambrož Burko 1/2 k	6	3		4	5	74 1/2
Klement Cvetko	6	4		4	10	90
v k Peter Cvetko	6	4	1	8	8	130
v k Pavlov sin Jurij	8	zgorela		7	9	98 1/2
ko Tomaž Krajner 1/2 k	4	3		1	6	38
ko Lovrenc 1 /2 k	4	3		2		74
v k Pavlov Ahac Majcen	10	4		8	9	96
Klement Majce	8	4		6	5	108
v k sin Valentin Majcen	8	3		8	10	124
Kristanov Tomaž 1 /2 k	6	3		5	4	78 1/2
Jernej Vanpek	8	3	2	3	8	86 1/2
Andrej Veber 1/2 k	4	3		6	3	83
v k sin Štefan Volpoten	8	4	1	8	6	130
Jakob Vurka 1/2 k	4	3	1	3	5	70
in 18 sogornikov za vinograde ocenjene 5-50, popre je 14 gld, 4 stiskalnice s kletjo^ med sogorniki Peter Cvetko, Pavlov Ahac Majcen, Kristanov Tomaž, Stefan Volpoten
VARŽEH PRI SITEŽCI, jugozahodno od Ptuja
368: 1544 — Borischenperg, ptujskogorski kaplan Gal Vahorič, 2 sogornika za vinograda letno 1/2-1 vedro
VICANCI, severovzhodno od Ormoža
1315 — Weitzstorf, okoli 1500 — vas, gornina
100: 1527 — Weyxl starff, gospa Khuenburg, 4 družine, Pavlov Matej, ž, 2 ot, Pavlov Miha, ž, 2 br, Fabjan Šutek in 1, Martin CIrbanbič, 3 ot
165: 1542 — Weyskhslstorf, Khuenburg, 5 družin
	Nepremič. oc. v gld	Vinogradi	Konji	Govedo	Svinj r	Davek
Matijaš Feguš	10			8	5	95
Gregor	10		1	5	3	89 1/2
v k Pavlov Miha	10	8	2	11	8	152
Gregor Plohlic	10	15	3	5	5	140
Ožbalt Strolec	10	6		4	2	101 1/2
in 4 sogorniki za vinograde, ocenjene z 8-10, poprečje 9 gld, med njimi Matijaš Feguš in Pavlov Miha
VIDEM PRI PTCIJCI, jugozahodno od mesta
1355 — duhovnik pri cerkvi in Traen, 1392 — S. Vitus in Tren
1413 — župnik Klavž, 1426 — vikar, 1440 — kmetije, 1448 — cerkvena desetina od žita in vina, 1450 — cerkveni podložnik, 1475 — župnik Peter
40/20 — Sand veit an der tran, 1527 — 8 družin, 2 dninarja, gostač, gostačica, pomožni duhovnik Jobst, kaplan Andrej, zorničar duhovnik Janez, kuharica Helena, hlapec Peter, Martin Kopic, ž Neža, Stefan Majcen, ž Marjeta, Martin Murcel, ž Helena, Lenart Nemec, ž Marija, Matej Obrepec, ž CIrša, Clrban Obros, ž Jera, vdovi Matjaž Šlodi, kovač Mate Šmid, ž, Helena, dninar Lovrenc Kral, dninar Mate Kral, gostačica Jernejca, gostač Gregor Maček
581: 1542 — Darff zw sannd veit, Szekelyjev oskrbnik Miha Aršinger, 19 družin, 3 gostači, 17 sogornikov; celotni davek 18 gld 18 novcev: župnišče: 9 plugov njiv, 15 dni travnikov, 2 vrta, ocenjeno s 26 gld, davek 63
			Ocenjeno		goldinarji			
	Sked.	Hiše	Njive	Trav.	Vrt	Konji	Gov.	Svinje
Florjan Pavlovič		5	8	3		2	4	2
ko Stefan Pralec		5	1					
Jakob Samec		6	7	1		1	4	4
ko Baltažar Slinavec		16	4				3	3
Jurij Sotlar		6	4	2			6	6
Martin Sotlar		4	5	3			5	8
Jakob Stojko		5	4	1			4	2
po Andreju Snajderica		2	4				3	
ko Jurij Šupec			8					
po Greaoriu			A					
ko Susterica								
Jurko Vajsman		6	2				9	1
Gregor Vezjak		4	4	3			7	6
	Govedo	Davek
gostač Peter Centriga	2	60
gostač Krištof Marčinko		60
gostač Lovrenc Turk	1	60
in 17 sogornikov župnišča in cerkve za vinograde v Maannperg = v bližnjem Majskem vrhu, ocenjene s 5-27, poprečje zli goldinarji; pri teh vinogradih sobica s kletjo in stiskalnico, 2 kleti s stiskalnico in 3 kleti; med sogorniki Krištof Marčinko, Jakob Toplak in Lovrenc Turk
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 356)
VCILČNA VES PRI SITEŽCI, jugozahodno od Ptuja
1438 — Wubotschendorff, 11 kmetij, 1440 — Ratta, 1448 — minoritska pušča
1451 — Janše pheiffer
368: 1542 — ptujskogorski kaplan Pankrac Velner v Wolfsperg, 1 družina
	Ocenjeno z goldinarji					
	Hiše	Njive	Travniki	Konji	Govedo	Svinje
v k Jurij	1	3	2	2	8	12
ZABOVCI, jugovzhodno od Ptuja 1477 — Saba, 5 kmetij
100: 1527 — Sawadorff, gospa Khuenburg, 7 družin, Gregor Cah, ž, Avgust Ferenc, ž in berač, Gregor, ž in ot, Lovrenc Ilec, ž, Matevž Ilec, ž in 2, Lovrenčeva in sin, Jurij Vanper, ž in 2 in starka
265: 1542 — Sabauetz, Khuenburg, 7 družin
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Ovce	Davek
v k Matijaš Vogatič	10	2	7			105
v k Matej Ilec	10	2	11	4		125
v k Lovrenc Jelec	10	2	7			106 1/2
Ivan Krabat	10		6			73
Gregor Silavec	10	1	6			93
v k Jurij Vamper	15	1	14	5	20	155
v k Luka Vezjak	10	3	7	4		105
ŽABJAK, severovzhodno od Ptuja
1356 — v Sabyach, Peter, 1429-1441 — tu 3 kmetije, 8 domcev, Kramstet v kraju Krotendorf, 1432 — vinograd
100: 1527 — Khrottn darff, gospa Khuenburg, 1 družina: Andrej Karner, ž in dva
265: 1542 — Khuenburg, ni omenjeno ŽEROVINCI, severno od Ormoža
1320 — Chranichenaw, 13 kmetij, 1433 — gornina, 1466-1482 — cerkvena desetina
53: 1527 — Khranaw, zgornje mariborsko gospostvo, 6 družin, Boštjan, ž, h, Ivako, ž, br in gostač, ž, Gregor Kotnik, ž, 2 s, h, Simon Magatec, ž, h, deček in gostač z ž, Mate, ž, Jurij Supan, ž, 3 s
136: 1542 — Kranaw, 6 družin
	Nepremič. oc. v gld	Hiše	Konji	Govedo	Svinje	Davek
Boštjan	7	3		5	6	93 1/4
Florjan	6	4		5	6	93 1/2
v k Jakobov Jurij	8	4	3	5		118
Ambrož Kotnik	7	3		5	4	83 1/4
v k Mate Novak	7	3		9	10	120
ko Erhart Safner	7	3		2	8	60
in 13 sogornikov v Žerovincih in Malem Brebrovniku za vinograde ocenjene z 8-40, poprečje z 19 goldinarji; pri treh klet s stiskalnico, med sogorniki Boštjan, Jakobov Juri, iz Ljutomera vdova Katra, Katra Paderin in Barbara Vronderlin, iz Radgone Valentin Taner
29: 1542 — Khraunaw Berg, dediči Friderika Breuner, 16 sogornikov za vinograde, ocenjene 8-60, poprečje s 15 1/2 goldinarji, med sogorniki Friderik Pader za vinograd, ocenjen s 60 goldinarji
ŽETALE, jugozahodno od Ptuja
1228 — vas Schiltern, 1310 — sodne pravice, 1347 — posestvo, 1357 — kmetija pri cerkvi, 1426 — vikar, 1428 — kamnolom, 1438 — Michelsdorff, 4 kmetije, 1440 — županova kmetija, Zinnko Kyral in Jančec, 1442 — polovična kmetija, 1448 — dominikancifc kmetij, 1492 — župnik
406/19: 1527 — Schiltern pomožni duhovnik Filip, kuharica Jera, hlapec Andrej, 1 družina, Matej, ž Liza
368: 1542 — ptujskogorski kaplan Pankrac Velner, 1 družina, 2 gornini, 2 gornini za vinograda, ocenjena z 8 in 15 goldinarji, Filip Supan, podložnik rogaškega gospostva, ima hišo, ovrednoteno s 3 goldinarji
368: 1544 — ptujskogorski kaplan Gal Vahorič pri Schiltern, 14 sogornikov, za vinograde letno 1/2-1 vedro
ŽCIPEČJA VAS, jugozahodno od Ptuja
1193-1220 — Suokendorf, 1227 — Suppedragen, 10 kmetij, 1451 — tu Sorko Pofieclar, 1496 — supan, okoli 1500-pušča
100: 1527 — Saugen dorf, gospa Khuenburg, 4 družine, Andrej Kočnik, ž, Janšo Kočnik, ž, Luka Kosih, ž, Gregor Stremenic, ž
265: 1542 — Saugendorf, Khuenburg, 3 družine
	Nepremič. oc. v gld	Konji	Govedo	Svinje	Davek
v k Janše Dolejšek k	10	2	7	4	120
ko Lenart Gobec k	10		2	1	50
Luka Kosec k	10		3	2	57 1/2
(Drugo: Peti ptujski zbornik, 1985, stran 357)
IMENA V LETÜ 1527
1.	Agata, Kristina, Kunigunda, Magdalena, Maruš, Punga, Verona, Zofija, Bolfenk, Boštjan, Filip, Gal, Janko, Jobst, Juvan, Kristan, Lubše,
Majhen
2.	Ana, Barbara, Dora, Liza, Marija Avgust, Benedikt,Fabjan, Marko, Vid
3.	Marina, Polona
Ambrož, Ivan Janez, Klement, Primož, Rupreht, Valentin
4.	Lenart, Lovrenc, Luka, Matija, Pankrac
5.	Katra, Lucija Blaž, Klavž, Pavel
6.	Anton, Jakob, Stefan
7.	Jera Gašper, Simon
8.	Janž, Tomaž
9.	Neža (Jrban
10.	Helena, Marjeta
11.	(Jrša Matej
12.	Peter
14. Gregor, Martin
16.	Miha
17.	Andrej 24. Jurij
Z imeni: 22 ženskih imen za 81 = 27%, 45 moških imen za 241 = 70%
Od vseh popisanih žensk jih je označenih z 22 imeni le 27%. Vodila so imena Cirša, Helena, Jera, Marjeta in Neža. Za moške je bila izbira imen pestrejša. Zapisali so jih za 70% navedenih moških 45. Od 6 do 9 so bili Antoni, Jakobi, Štefani, Gašperji, Simoni, Janži, Tomaži in (Urbani, od 11 do 17 Mateji, Petri, Gregorji, Martini, Mihe in Andreji; Jurijev je bilo pa kar 24.
Na poimenovanje so takrat vplivali najbolj blizu dneva rojstva čaščeni rajski po julijanskem koledarju pa tudi patroni domačih cerkva.
PRIIMKI V LETO 1527
Ambtman Bosic, Brodar Cah, Cigler, Cvetko Čeh
Dermasta
Fajfer, Ferenc, Fister, Flajšaker, Fricko
Gelak, Gelek, Gert, Golbic, Golnik, Grilšic, Gučevar
Herniš
Ilecjvako
Janšek, Jernejca, Judes, Jug, Jurko
Kancler, Karner, Kastibl, Kit, Klement, Kočnik, Kolobšic, Komačan, Kopic, Kosik, Kotnik, Kousman, Krabat, Kral, Kramberger, Krasič, Kristan, Križanič, Kuhar, Kuharič, Küster, Lesjak.
Maček, Magatec, Majcen, Marčinko, Markvart, Masten, Matjašič, Mečka, Meluš, Merslak, Meršlak, Mesner, Meško, Murcel, Murkovič,
Nemec, Niemec Obrepec, Obroš
Pahajner, Papeš, Paradajzer, Part, Pavlovič, Petrič, Pičeric, Podgorelec, Prašič, Preyna, Prešnik
Recek, Rihterič, Rucl
Segnar, Seiko, Sešen, Sibilic, Skerbic, Sodec, Somoda, Stremenic, Strašnik, Supan
Skrinar, Slodi, Šnajder, Špendler, Štajrer, Štefko, Štumb, Šuster, Šutek Tonkler, Trepec, Turk Cinger, CJnuk, CIrbanič
Vagner, Vahe, Vako, Valpoten, Vambel, Varmah, Veber, Velus, Venek, Vesko-gič, Vezjak, Vildon, Vogne, Volk, Vudle
Sadravec
Pri zapisanih priimkih smo v času njihovega množičnega rojevanja. Porast prebivalstva spričo ponehujočega pritiska s Turškega jih je pospeševal.. S 124 priimki je bilo tod označenih že 80% popisanih družin, močno nad poprečjem v Štajerski Sloveniji. Priimki so slikovit in duhovit plod rojstnega okolja. Na mnoge načine očrtavajo svoj čas. Poklicni priimki označujejo na začetku 16. stoletja na podeželju praviloma še posebno zaposlenost, nekateri priimki tudi položaj, tako: Brodar, Cigler, Fajfer, Flajšaker, Kancler, Kuhar, Mesner, Rihterič, Sodec, Supan, Šnajder, Šuster, Vagner in Veber.
Podložnih družin je bilo leta 1527 v 37 krajih 222, v popisih je najti 660 oseb.
V družinah je živelo popisanih ljudi:
po 1	5 =	5
2	116 =	232
3	37 =	111
4	39 =	156
5	14 =	70
6	7 =	42
7	2 =	14
8	1 =	8
9	1 =	9
	222	647
Ob njih so bili popisani še v Majšperku duhovnik, kuharica, dekla, hlapec, v Vidmu pri Ptuju 3 duhovniki, kuharica, dekla, hlapec, 2 dninarja, gostačka in gostač. V večini obravnavanih krajev je živelo seveda več družin drugih zemljiških gospodov, ni pa zanje popisov. Tudi nekateri popisi pokažejo silno razpršenost posesti, tako je navedena davčna prijava gospe Khuen-burg samo v obravnavanem svetu v 16 krajih.
Med 660 osebami je žensk dobrih 46% moških 53%, drugi so neugotovljivi. Med ženskami so tudi 4 vdove, 29 hčera pri starših, 4 sestre, poročena sestra, 12 babic, starka, 4 poročene gostačke, 2 gostački, 2 kuharici, 2 služkinji, 6 dekel, reva in prizadeta, med moškimi tudi 4 duhovniki, 5 samcev, 2 vdovca, 43 sinov, 7 bratov, 2 deda, 1 svak, 1 zet, rejenec, prijatelj vdove, 2 dninarja, 7 poročenih gostačev, 11 gostačev, 4 dečki, 20 hlapcev in 2 berača.
Otroci nad 12 let pri družinah:
po 1	31	= 31
2	21	= 42
3	8	= 24
Izračunano poprečje bi pokazalo le 0,4 popisanega otroka na družino. Kako si razložiti tako nizko število potomcev? Najprej je treba znova poudariti, da so popisali le otroke nad 12 let. Nekaj družin otrok ni imelo, pri mnogih starejših je večina že odšla zdoma, kaže pa, da so prevladovale mlade družine, saj jih dosti najdemo še leta 1542. Tudi zelo skromno število je morebiti posledica davčnih utaj.
Zanimiva je številčnost popisanih članov v družinah. Najbolj razširjene so bile družine z 2, 3 in 4 popisanimi člani t.j. 87%. Družine s 7 do 9 popi-
sanimi so bile že izjemne: tako v Trnovcih Miha Trepec in v Hvaietincih župan Murse, Cirban Ivanuš in Jurij Bec.
Seznam glavarine v letu 1527 je najstarejše zgodovinsko sporočilo, ki množično predstavlja tudi ženski svet in mladež. Naslednje takšno je sporočilo v štajerski Sloveniji starotrška cerkvena matična krstna knjiga za čas od 1597.
OPOMBE
Prikazani arhivski viri
Peti ptujski zbornik, 1985, strani 345-358, tudi za 28 krajev: Apače, Barislavci, Breg, Doklece, Draženci, Hajdoše, Jurovci, Kungota pri Ptuju, Lancova vas, Mihovce, Njiverce, Nova vas, Pleterje, Popovci, Sela Sestrže, Skorba, Slovenja vas, Spodnje Jablane, Stanečka vas, Starošince, Stogovci, Šikole, Šturmovci, Trnovec, Tržeč, Zgornja Pristava, Zgornje Jablane.
Pavle Blaznik, Historična topografija Slovenije II, 1986 in 1988. Jože Curk, Bibliografija, Časopis za zgodovino in narodopisje 64, 1993, strani 7-9.
Rače in okolica skozi stoletja I, 1993, strani 14-35, tudi za kraje Gorca, Hajdina, Mihovce, Marina ves pri Nadolah, Njiverce, Pleterje, Predava, Starošince, Stogovci, Stražgonjca, Šikole, Trnovec in Videm.
STEÜERVERZEICHNIS IM JAHRE 1527 AÜF DEM GEBIET VON ORMOŽ CIND PTtlJ
ZCISAMMENFASSÜNG
Die Steiermärkische Landesversammlung entschied am 1. April 1527 in Graz über die Türkensteuer, die man Leibsteuer nannte. Auf dem Lande unterlagen der Steuer alle Personen nach der Vollendung ihres 12 Lebensjahres. Im Steiermärkischen Landesarchiv sind die Verzeichnisse der steuerpflichtigen Personen aufbewahrt, unter ihnen befinden sich auch 11 Verzeichnisse für 222 Hauswirtschaften auf dem Ormožer und Ptujer Gebiet.
Das Leibsteuerverzeichnis aus dem Jahre 1527 stellt die älteste geschichtliche Information dar, in dem auch Frauen und Jugendliche reichlich vertreten sind. Noch eine derartige Information über den steiermärkischen Teil Sloweniens findet man im Geburfs- und Taufbuch in Stari trg bei Slovenj Gradec für die Zeit von 1597 an.
ANDREJ HOZJAN
PTUJ — VOJNOINFOR-MACIJSKO IN VOJNOPOŠTNO KRIŽIŠČE ŠTAJERSKEGA PODRAVJA V 16. STOLETJU
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 355.34(091)(497.12 Ptuj)" 15"
Dr. ANDREJ HOZJAN,
Škofijski arhiv Maribor, Koroška cesta 1, SLO, 2000 Maribor
IZVLEČEK
Avtorje na osnovi primerjalne analize več arhivskih serij in fondov Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu/Graz osvetlil vojnoinformacijsko in vojno-poštno funkcijo Ptuja ter pomen le-tega za slovensko Podravje in Štajersko v času 16. stoletja. Odkritja so nova in vsestransko zanimiva, saj dokazujejo rojstvo poštne institucije v mestu.
ABSTRACT
The author deals with the war-informational and war-postal function of Ptuj and its significance for the Slovene Drava region and Styria in the 16th century on the basis of a comparative analysis of several archival sources from the Styrian Provincial Record Office in Graz. His disclosures are new and universally interesting, because they give proof of the first postal institution in town.
Kot izjemna geostrateška točka, locirana ob naravni prometnici reki Dravi in sredi prostora, odprtega na vse strani, je Ptuj od nastanka rimske naselbine dalje omogočal izvajanje različnih vojaških nalog. Bodisi kot sedež vojaštva, obrambe bodisi kot izhodišče novih osvajanj so vsakokratni gospodarji namenjali kraju izrecno pozornost. 16. stoletje in tedaj vseskozi prisotna grožnja turških vpadov, od druge polovice stoletja pa dodatno še nastanek organizirane protiturške obrambe na Slavonski vojni krajini sta mestu določila vlogo krajiške utrdbe s stalno vojaško posadko. Tu je bilo eno največjih (ob Radgoni in Celju) vojnoproviantnih skladišč; številne obrtne delavnice so izdelovale ter popravljale množico vojaških pripomočkov. Ptuj je postal tudi važen sedež signalnega, vojnoinformacijskega ter vojnopoštnega dogajanja v štajerskem Podravju.
Prav o tej vlogi mesta v času 16. st. smo doslej vedeli malo. Zato bodo novoodkrita spoznanja zanimiva in večplastno uporabna. Omejil sem se na prenos vesti vojnoobrambnega značaja, saj bi celosten prikaz vseh mogočih in tedaj obstoječih načinov povezav Ptuja z okolico — svetom ter obratno nujno prerasel zamišljen obseg prispevka. Ptujski mestni mikrokozmos je namreč v zlati dobi razcveta internacionalne trgovine v smeri vzhod-zahod pritegoval ljudi z vseh vetrov, različnih jezikov ter interesov. Vsi so tu hoteli zvedeti najnovejše vesti o pomembnih dogodkih, možnih kupčijah, cenah, nevarnostih.! A ta interes je imel seveda zasebno ekonomsko osnovo, medtem ko je bila vojnoobrambna sfera v domeni deželne in deželnoknežje oblasti.
PTÜJ — SIGNALNOGRMADNA TOČKA IN IZHODIŠČE POIZVEDOVALCEV
Ptujski grajski hrib je z daleč naokoli vidnim pregledom terena ponujal idealno lokacijo signalnega mesta. Vsaj od prvih desetletij 16. stoletja je ptujska grmada v kombinaciji s streli iz topov ter možnarjev naznanjala verjeten vpad Turkov, kar je veljalo kot edini in zato toliko nujnejši poziv ljudem k zavetju in obrambi. Opirala se je na dravinjsko grmadno linijo (grmade ob Dravinji: Slovenske Konjice, Zbelovo, Štatenberg in Majšperk) ter še pogosteje na grmade ob Dravi: Bori, Veliko Nedeljo in Ormož. Ob določenem številu strelov (od dva do pet) naj bi se hkrati začeli zbirati za boj sposobni možje. Kot vse druge je ptujska grmada sodila pod nadzor deželnega kneza oziroma deželnega glavarja, ki je skrbel za tekoče delovanje signalnih linij, za preskrbo s strelivom in drugim.2
Vendar so goreče grmade le opozarjale na nevarnost. Podrobnejše, predvsem pa zanesljive informacije o stanju onstran meje na Hrvaškem niso prihajale samodejno. Že v 15. stol. je bila nuja glede iskanja vesti kar nekajkrat tema sestankov deželnih stanov. Z nastopom Ferdinanda Habsburškega na položaj deželnega kneza habsburških dednih dežel 1522. se je vladarjeva skrb glede napredujočega turškega vala osredotočila na južno mejo. Ptujskim meščanom in mestnemu vodstvu, ki so dotlej sami v strahu pred razdejanjem lovili novice s področij severne Slavonije, se je pridružila sprva v 20. letih okrepljena vladarjeva, nato pa še deželna
pobuda iskanja vesti o razmerah v soseščini. S pravočasno dobljenimi vestmi o bližajoči se turški sili je namreč vladar lahko upal, da mu bodo na hitro sklicani stanovi avstrijskih dežel odobravali denar za obrambo.3
Vladar in dežela sta zatorej vsak po svoje ter z lastnimi sredstvi oblikovala možnosti, načine iskanja vesti. Kot zbirno mesto ali izhodišče odposlanih poizvedovalcev se mnogokrat pojavlja tudi Ptuj. Semkaj so novice pošiljali vojaški poveljniki vladarjevih ali deželnih čet, nastanjeni v hrvaških krajiških utrdbah. Tako sta prva večja začasna posadka v Zagrebu ter prvi deželni oddelek najemnikov v Varaždinu, nastavljena v letih 1538-1539, igrala pomembno vlogo. Na Ptuj so dalje obveščali mnogi okoliški fevdalci z obeh strani meje. Ptujski mestni svet, enako tudi ptujski deželnoknežji upravnik sta večkrat odposlala zaupne, sposobne ljudi, ki naj bi na Hrvaškem iskali informacije.
V prvi polovici stoletja je vladar te naloge poverjal štajerskim vicedomom v Gradcu, ti pa naprej deželnoknežjim ljudem po deželi. Julija 1536. je vice-dom Mihael Meichsner dvakrat ukazal Ptujčanom, naj odpošiljajo lastne poizvedovalce proti Turkom. Tako so storili in v začetku avgusta se je eden že vrnil z novicami. Hkrati je meščanom poslal gospod Peter Erdödy pl. Eberau obvestilo o vpadu Turkov v Slavonijo mimo Slavonskega Broda. Vse so takoj sporočili v Gradec.4 Štiri leta kasneje, 1540, je bilo sredi marca vojaško posvetovanje odposlancev treh dežel na Ptuju. Med drugim so govorili o zbiranju informacij, saj je le-to potekalo zelo neurejeno. Glavno oviro je — kot zmeraj — predstavljal denar. Tedanji štajerski deželni glavar Janez Ungnad, od januarja istega leta hkrati vrhovni poveljnik vseh krajiških čet, se je osebno zavezal, da bo izboljšal obveščanje. Do pozne pomladi je večkrat bival na Ptuju, kamor so se zato stekale novice iz Hrvaške, Slavonije ter obmejnih predelov Ogrske. S Ptuja se je Janez 15. junija lastnoročno zahvalil kraljici Ani za odobreno vsoto 10000 goldinarjev (gld), namenjenih obveščanju. Od tod je v Gradec poročal tudi štajerski poveljnik Adam Hollenegg.5
Do sredine 16. stol. je bila krajiška obrambna črta v Slavoniji usposobljena do te mere, da so vsakršne vesti o Turkih zbirali že v Koprivnici, Đurđevcu, Križevcih, Ivaniču, Zagrebu in Varaždinu. Na Ptuj je prišel le kak pobegli Uskok ali posebej sem poslan vohun. Vsakega so temeljito izprašali, mnogokrat je izpraševal sam Janez Ungnad. Avgusta 1554. sta tukaj nastala dva zapisnika. Dva vohuna, ki ju je Ungnad odposlali z ukazom “iti od enega age in vojvode do drugega”, sta krenila najprej v Banja Luko, nato v Gradiško in Požego, kjer sta obiskala njun dom. Kar sta zvedela, sta poveljniku zaupala sama na ptujskem gradu. Naslednji dan se je Ungnad lotil pribega Martina Šipuša (Schipusch Martin) iz Gudovca v Slavoniji. Tega so pred davnimi 13 leti, ko je služil denarje kot vojak v Koprivnici, ranili ter ujeli Turki. V ujetništvu se je naučil turškega jezika, saj je bil zaprt v Adrianoplu (Odrin). Pred mesecem dni pa se mu je posrečil pobeg in prepotoval je “celo Turčijo in Bosno” do Šibenika. Od tu je šel v Senj, Reko ter preko Ozlja v Zagreb do nekega kapetana haramij Ladislava, ki ga je napotil na Ptuj. Kar nekaj ur je Ungnadu ter spremstvu govoril novice, za resničnost pa je jamčil z lastno glavo.6
V	času, ko so omenjene slavonske utrdbe postale zbirni centri informacij o vojnih dogajanjih na Krajini, je oblast morala poskrbeti za hiter pretok vesti s Krajine v Gradec in obratno. Zato bom predstavil vlogo Ptuja — sedeža vojnopoštne postaje.
PTUJSKA VOJNOPOŠTNA POSTAJA
V	16. STOLETJU — POŠTARJI IN POŠTARICE
Zelo skromno je bilo naše dosedanje védenje o začetkih državne poštne institucije na slovenskih tleh. Nastajala ‘je prav v času 16. stol., ko se centralna oblast v osebi deželnega kneza loteva številnih reform uprave, sodstva in obrambne organiziranosti habsburških dežel. V kompleksu obrambnih ukrepov je vladar moral razmišljati o čim hitrejšem prenosu vojaške korespondence iz ogroženih območij Hrvaške in Slavonije v Gradec in naprej na Dunaj, seveda pa tudi z Dunaja nazaj. V zgodnjih 20. letih so jo prenašali izključno vojni kurirji in posebni deželnoknežji sli v krajih ob prometnici Gradec — Maribor — Ptuj — Macelj — Zagreb. Že od druge polovice 20. obstajajo dokazi za hkratno drugačno obliko prenosa — z začasno (4-6 mesecev) nastavljenimi poštnimi odpravniki ali bolje poštarji.7
O	začetkih ptujske vojnopoštne postaje je bilo nekaj spoznanj objavljenih v zadnjih letih.8 Analiza obsežnih virov za 16.stol. mi je omogočila, da lahko sedaj temeljito opišem prve ptujske poštarje in poštarice, njihove življenjske usode, delo in ne nazadnje zaslužke do konca takoimenovane Dolge vojne leta 1606.9
Prvi konkretni zapisi o delu pošte na Ptuju segajo v 1. 1537 in pričajo, da je tedaj bil nosilec poštne službe Boštjan (Sebastian) FLEISCHER. Marca tistega leta se je iztekla pogodba o miru med protikraljema Ogrsko-hrvat-skega kraljestva, Habsburžanom Ferdinandom in Ivanom Zapoljo. Zaveznik slednjega, turški sultan Sulejman, je zato 19. 3. ukazal svoji armadi pohod na Ogrsko proti mejam nemškega cesarstva. Ferdinand je to pričakoval ter mukoma od začetka leta zbiral denar za vojaško ekspedicijo v Slavonijo, najobsežnejšo nemško akcijo zoper Turke dotlej. Na čelo 24.000 mož imenuje prekaljenega vojaka, kranjskega deželnega glavarja Janeza Kaci-janarja. Vojska je prišla v Slavonijo sredi maja in tedaj začne obratovati tudi vojnopoštna zveza Gradec — Ptuj — Slavonija. Vzpostavil jo je štajerski vicedom Michael Meichsner na vladarjev ukaz.10 Zveza Gradec — Kaci-janarjev tabor je solidno in neprekinjeno delovala, le denarja poštarji niso dobivali redno. Proti koncu julija je Kacijanar začutil potrebo hitrejšega prenosa pisem. Ukazal je ptujskemu poštarju (Sebastian Fleischer, posstfür-drer zw Pettaw) imeti pri sebi vsak čas na razpolago vsaj dva poštna jezdeca. Ko bi namreč eden odšel s pošto na pot, bi drugi že moral čakati v pripravljenosti na morebiten prihod in prenos naslednje pošiljke. Fleischer pa je brezpogojno zahteval izboljšanje poštne plače s 1. avgustom, in sicer za vsakega konja 10 gld mesečno namesto dotedanjih 8 gld. Ni navedel, koliko poštnih konj so mu plačevali, a najverjetneje so mu nastavili enega ali dva. Vladar je Ptujčanovo zahtevo gladko zavrnil, saj bi se o zvišanju
Slika 1: Poštni listek, ki ga je 6. julija 1542 na Ptuju podpisal Ivan Batnik
plače bliskovito razvedelo med drugimi poštarji in bi tudi oni lahko upravičeno zahtevali isto. Po njegovem naj bi Boštjan imel dovolj denarja, celo ostajal naj bi mu (1). Ker pa je Fleischer po vicedomovih poročilih “zelo dobro delal in se trudil”, se je Ferdinand odločil za enkratno nagrado — odobril mu je 10 gld.12 Sklepam, da je ptujski poštar imel polne roke dela, sploh od začetka septembra, ko so Turki začeli postopoma stiskati obroč okrog Kacijanarja v vzhodni Slavoniji.
Dve leti kasneje, 1539., sta tako deželni knez Ferdinand kot tudi dežela Štajerska organizirala lasten prenos vojaške korespondence. Medtem ko ime vladarjevega poštarja na Ptuju ni znano — morda je to bil še zmeraj Fleischer — pa je dežela tu nastavila Lenarta RAÜCHNERJA (Lienhart Rauchner zu Pettaw). Delal je v okviru_začasno (več mesecev) vzpostavljene zveze Gradec — Varaždin, ki jo je Štajerska uredila hkrati z nastavitvijo prvih deželnih enot v varaždinsko trdnjavo. Najverjetneje so Lenartu plačevali enega ali dva konja s po 4 gld mesečno, za poštarsko službo je tedaj dobil več kot 32 gld.12
•Gradeo(Graz)
Slika 2: Situacijska slika štajerskih deželnih vojnopoštnih postaj v letu 1551
V teh letih je zveza aktivna čez pomladne in poletne mesece, oktobra ali novembra pa jo vsakič ukinejo. Zato tudi večje število ljudi s poštarskim poklicem v nekajletnem razdobju ni presenetljivo, nasprotno, ako deželani z delom niso bili zadovoljni, so zaposlili drugega. Hkrati je vladar v letu 1539 prek štajerskega vicedoma spet zaukazal ter vzpostavil poštno linijo Mürzzuschlag (pod mejo Štajerske in Spodnje Avstrije) — Gradec — Ptuj ■— vojni tabor kapetana Nikole Jurišiča. Na Ptuju je vicedom verjetno že aprila nastavil deželnoknežjega poštarja Aleksandra PACISCHINGERJA, za kar sicer ni trdnih dokazov. Nedvomno pa je Aleksander delal aprila naslednje leto in neprekinjeno čez zimo 1540-1541 do februarja, ko ga na podlagi dobrega dela zaposlijo v taboru kraljeve vojske na Ogrskem s plačo 10 gld mesečno.13
Od 1542. naprej pa dokazov o hkratnem delu deželnoknežjih in deželnih poštarjev ni več. Vladar je očitno spoznal, da podvojena linija ni bila tako nujno potrebna, saj je dežela svoje poštarje nastavljala redno. Spremni listič k pismu notranjeavstrijskih vojnih svetnikov je 6. julija tega leta na Ptuju podpisal Ivan BATNIK ([wann Wasthniekh) ter prosil za plačilo. Lahko ga prištejem med deželne poštarje. Njegov priimek se v vojnih aktih večkrat pojavi v 2. polovici 16. stol., ko 1579. umre kapetan Križevcev Janez Ambrož Batnik ( Wattnickh, Bättnickh, Wacttnigckh) ,14
Nekaj let kasneje, 1545., je zabeležen ptujski deželni poštar Mihael ŠPIC (Michel Spüz). Maja meseca je skupaj s poštarjem v Ernovžu/Ehrenhausen zaprosil deželo za plačilo = nastavitev dveh novih poštnih konj v Mariboru. Tamkaj deželani tedaj niso nastavili poštarja, Ernovžan in Ptujčan pa sta imela s prenosom od Ptuja do Ernovža in obratno preveč dela.15
S prehodom v drugo polovico stoletja je moč najti o ptujskih poštarjih in njihovih trudapolnih dneh vse več podatkov. Maja 1551. je imensko neznan odpravnik raznašal vojaška pisma s plačanim enim konjem po 6 gld mesečno.16
Na Ptuju sta se tedaj stekali dve vojnopoštni liniji: iz območij pod Savo ter iz Zagreba so korespondenco prinašali preko Brežic in Rogatca; za podravsko, međimursko in prekmursko območje je skrbela pošta v Varaždinu (obdravska zveza). Prekinitev dela pozimi že dolgo ni bilo več (glej situacijsko sliko).
Verjetno je v 1551. ptujski poštar že Mihael GÖTTLICH, dokazljiv naslednje leto. Vendar je prav ta čas izredno zanimiv, saj podatki govore o kar dveh nosilcih službe na Ptuju istočasno. Na Slavonski krajini so se razmere s padcem Virovitice zaostrile in razumljiva je bila nuja graških deželanov po hitrih vesteh. Mihael je s plačanima dvema konjema prenašal iz mesta proti Mariboru ter proti Varaždinu. Na Bregu (am Rain) čez Dravo pa je pisma iz Zagreba dobival in seveda prenašal tja Tomaž WEINZIEDL z enim plačanim konjem.
Prejemala sta po 6 gld za konja mesečno. Mihael je tako letno zaslužil 144 gld, kar je bila za sredino 16. stol. dokaj visoka vsota. Plačevali so mu — po ohranjenih registrih izplačil — običajno za dva meseca skupaj (24 gld) na Ptuju ali v Varaždinu. Le decembra 1555 je prejel 60 gld za pet mesecev skupaj, od julija do novembra. Sicer so denar podeljevali vojaški poveljniki z ukazom tudi izredno, ob rednih plačah torej še posebne nagrade. 17. septembra 1552 je Mihael Giittlich (... Ich Micheli Gietll Bostmeister zu Pethaw... E.(rsamen) L.(andschaft) posstreiter zu Pettau...) prejel od Janeza Teuffenbacha mesečno plačo 12 gld. Kmalu nato je na Ptuju izbruhnila infekcija kužne bolezni, vendar se Miha ni dal ter je delal tako dobro, da so mu na poveljnikov ukaz izročili 8. decembra priboljšek 4 tolarje (= 4 gld 40 kr).
Dela je imel čez glavo. 10. avgusta istega leta pišejo štajerski deželni glavar Janez CJngnad in odborniki na Ptuj Juriju Pöglu ter Žigi Gallerju: “... Se posebej pa bodite pozorni na pošto, če iz kakršnega koli vzroka ni mogla iti proti Križu (Začretjel), jo v vseh potrebnih krajih podvojite in organizirajte, saj je od nje mnogo odvisno. Pri pošti ne sme biti napak!” Istega dne je Galler s Ptuja razlagal poštne zamude — tukajšnji poštni sel je zaradi utrujenosti konja (muede halber) moral počakati, da se je zdanilo (auf den tag uerziegen muessen). Dan kasneje se je üngnad spet pritožil Gallerju, da glede pisem, ki so se na Ptuju oddajala poštarju, niso bili jezni le v Gradcu, ampak tudi na Dunaju. Pisma so prihajala z zamudo ter že odprta. Vendar so se Gradčani na dve Gallerjevi pismi opravičili šele 15. avgusta, češ da je Ferdinand na Dunaju vsakodnevno zahteval novice iz Gradca, pa so mu
morali tako pogosto odgovarjati s hitro pošto (auf eillender posst zuege-schitcht)A7
Güttlichovo delo je trajalo skoraj celo desetletje, kar je za tisti čas sila nenavadno. Upoštevati je treba, da so poštarje zaradi odvzema dela ali prekinitev iz različnih drugih vzrokov zamenjavali pogosto. Dežela jim je dodelila status polvojaških oseb, oni pa so ji s prisego morali jamčiti zvestobo in brezhiben prenos. Stvarnost je bila videti drugače, od pritiskov, kritik do hitrih odpustov. Večina poštarjev je še do konca 16. stol. delala 3-6 let. Njihove rezultate si lahko predočimo izključno z eno vrsto virov: s kritikami deželanov, deželnega kneza ter krajišnikov, ki so v ogromni večini primerov bile pretirane, ozkoglede in celo povsem nerealne.
O Mihaelu Güttlichu je ohranjena le ena kritika. Novembra 1558. se je krajiški kapetan in gospodar Ormoža Luka Szekely iz slavonskih Križevcev pritožil odbornikom nad slabim prenosom mariborskega ter ptujskega poštarja. Na kopico tožb tako iz Gradca kot s Krajine sta prizadeta odgovorila, da nočeta prenašati prav vsega, kar so jima pošiljali in ukazovali številni krajiški častniki. To naj bi jima iz Gradca celo prepovedali. Tudi nista dobivala za celo vrsto raznošenih pisem niti beliča izrednih plačil. Odbornike je nato hudo zanimalo, kdo jima je to prepovedal, sicer pa sta bila dolžna prenašati vso Szekelyjevo ter drugo pošto v Gradec in obratno.18
Güttlichu je kot ptujski poštar sledil znani meščan Žiga MAIR (Sigmund Mair, Mayr). Ta si je vsekakor še pred sredo stoletja zagotovil vojaško službo na Ptuju, bil je naborni pisar. A konec junija 1556 je le-to Ivanu Lenkoviču, tedanjemu poveljniku še enotne krajine, odpovedal. V 60-tih letih ima znova vojaško službo, je blagajnik. Dela zelo dobro, zato uživa zaupanje dežele ter Lenkovičevega namestnika Vida Hallegga. Od začetka 60. mu odobrijo še ptujsko poštarsko mesto, ki ga obdrži do smrti 1566.19
Mair je imel, kot kaže, mlado ženo Margareto. Po moževi smrti so ji deže-lani, verjetno na njeno prošnjo, dodelili izpraznjeno službeno mesto, kar ni bilo nič nenavadnega. Tudi obrtniške vdove so ob naklonjenosti cehovskih vodij lahko nadaljevale obrt umrlih soprogov, če je novi soprog bi) mojster iste obrti, pa je obrt prešla znova na moža. Margareta je krenila isto pot. V drugo se je poročila s pripadnikom znane ptujske družine Andrejem Mosconom in služba je takoj prešla nanj.
Andrej MOSCON (Anndre Moschon, Moshckhan) je vnuk italijanskega priseljenca ter nato ptujskega meščana Aleksa Moscona, ki ga ni treba podrobneje predstavljati. Njegovo mednarodno razvejeno trgovino sta na Ptuju nadaljevala od šestih sinov le dva, Jeremija in Polonij. Andrej, rojen verjetno v 30. letih 16. stol., se je rodil enemu od teh dveh. Morda se je tudi on ukvarjal s trgovanjem, a v manjši meri in predvsem po rodbinskih navezah. Nedvomno je spadal med premožnejše meščane, saj je leta 1572. lastnik hiše s tremi dimniki.20
V ženi Margareti je imel sposobno in energično življenjsko sopotnico. Rodila mu je starejšega Petra ter mlajšo Anamarijo. CJmrl je 4. aprila 1585, Margareta je vnovič ovdovela. Andrej in Margareta sta začetnika ptujske poštne
dinastije Mosconov. Vendar poštarstvo Andreju nikdar ni bilo ne glavni ne edini poklic. Dolgoletna služba (18 let) dokazuje, da pravzaprav finančno ni bil odvisen od poštnih zaslužkov — ti so zamujali tudi po leto ali dve. Izredno malo kritik čez njegovo raznašanje pa priča o urejenih delovnih pogojih (konji, osebje, prostori). Ni čudno, da njegov ugled še 13 let po smrti zagotavlja rodbini poštarski poklic. Tudi sicer je ljudem ostal v spominu. Na spisku plemičev, meščanov in podložnikov, 1593. vozečih provi-antno žito, so zapisali, da so vozili po dolžnosti med drugimi za Andreja Moscona, poštarja na Ptuju.
O Mosconovem poštnem delu je — obratno sorazmerno z dolžino - izredno malo podatkov.21 Dejstvo je, da ni bil le deželni, temveč kar nekaj let hkrati tudi cesarski poštni mojster. Graški deželani so mu vseskozi plačevali tri poštne konje sprva še po 7 gld, nato po 8 gld za vsakega mesečno. Od 1578., ko je cesar Rudolf II. zaradi pomembnosti strateške trdnjave Nagykanizse' le-to navezal še na slavonsko vojnopoštno linijo prek Nedelišča, Ormoža do Ptuja (do tedaj zveza Dunaja z Nagykanizso le prek Ogrske), je Andrej prenašal še kaniška pisma. Cesarski dvorni poštno-mojstrski urad na Dunaju bi mu moral plačevati enega konja po 8 gld mesečno. A Dunajčani so le mukoma, z eno- do dvoletnimi zaostanki poravnavali zaslužke Andreju do vključno septembra 1583, nato pa do konca 1589 ničesar. Tedaj so v obračunih zaostankov plačil Margareti priznali dolg poštnih plač v znesku 600 gld.22
Oglejmo si dva utrinka iz Andrejevega poštarskega vsakdanjika. Oblast in vojska sta ga neštetokrat postavili v situacije, ko je moral ukrepati hitro in precizno, pa se mu je tu in tam zataknilo. S prihodom v Radgono prve dni decembra 1572 je začel deželni odbor odpošiljati različne krajiške dopise čez Ptuj. 7. decembra so Mosconu poslali med drugimi pisma v Varaždin za poveljnika Hallegga, grofa Zrinskega (v Čakovec), vojne svetnike in Varaždinčanu Juriju Fleischmannu. Andreja je presenetila tolikšna količina pošte naenkrat, ravnal je nespretno in nekaj dni kasneje s posebnim tekačem vse vrnil v Radgono. A tekač je pisma izročil neznanim ljudem. Odbornike je 12. že skrbelo, zakaj ni odgovorov iz Varaždina. Naročili so poizvedbe na poštah, naslednji dan pa krepko ošteli Moscona. Hkrati z lepim opravičilom je takoj moral izdati ime neresnega sla.
Taisto je Andrej storil, ko je marca 1583 prejel odborova pisma Ludviku CIngnadu za v Varaždin. Ludvik je pogrešil dva odgovora iz Gradca, zato se je odpravil na Ptuj ter od poštarja zvedel, da je ta to pošto kmalu poslal nazaj v Gradec. Zdelo se mu je zelo malomarno, odbor pa mu je čez nekaj dni potrdil, da jih je vrnil ptujski odpravnik.23
Večkrat je moral izpolniti nič kaj “poštne” želje nadrejenih. Vid Hallegg ga je nekoč iz Varaždina prosil za nakup gumbov. Kupil jih je štiri ducate in predal jezdecu varaždinskega poštarja Žige Palffyja, izdatek 64 kr je zapisal v svojo poštno knjigo. Jezdec je paket zgubil in Andrej je seveda znova kupil gumbe. Halleggu je poročal o Varaždinčanovi krivdi ter ga poprosil za izdane 3 gld 15 kr. Poveljniku se je zadeva zdela čudna, obvestil je odbornike, pa so mu zabrusili, naj bi jo rešil kar sam.24
Zapisal sem, da je Andrej Moscon dobil izredno malo kritik glede poštarskega dela tako iz Gradca kot iz Varaždina, iz štaba Slavonske krajine. Krizno obdobje te poštne zveze se še ni začelo.
Vest o Andrejevi smrti je Margareta vdova Moscon sporočila v Gradec s pismom, polnim osebne bolečine, a tudi upanja, da bi delo lahko nadaljeval sin Peter. Zatrjevala, je, da je sin zadnjih nekaj let vsestransko pomagal očetu v poštni upravi. Res je odbor, gotovo na račun dolgoletnega očetovega truda, pošto oddal Petru Mosconu.25 Ta je bil formalno lastnik službe šest let — do svoje smrti, ki ga je doletela na bojiščih. Peter si je namreč že mlad izbral poklic vojaka najemnika, zato so ga deželani poznali. Ptujsko pošto je dejansko v sinovem imenu neprenehoma vodila Margareta in pri tem dokazovala obvladanje dela, saj pritožb ni.
S Petrovo prezgodnjo smrtjo v začetku maja 1591 je Margareto zadel nov udarec. Kaže, da je o službi že za Petrovih zadnjih tednov povpraševal deželane Ptujčan Boštjan (Sebastian) Griebner.26 Nemudoma je javil v Gradec o smrti lastnika pošte in se sam ponudil za naslednika. Odborniki so mu jo še pred Petrovo smrtjo tudi obljubili (torej jo je imel vnaprej rezervirano), češ da je bil gotovo primernejši kot postarana ženska, katere naj ne bi več obremenjevali s tako važno zadevo. Vtis je celo, da so Mosconi Griebnerju dolgovali nekaj denarja, v zameno za službo jim je namreč ponudil črtanje dolga.
Boreč se za delo je Margareta brez dlake na jeziku opisala situacijo poveljniku Slavonske krajine Janezu Žigi Herbersteinu. Predvsem ji ni šlo v glavo, da naj bi ji kot nagrado za dolgoletno požrtvovalno delo njenih dveh mož in nje same sedaj to odvzeli ter izročili lažnivemu Griebnerju. Prosila je za nadaljevanje zaupanja. Herberstein je odločil v njen prid. Njegova intercessa (pismo zaupanja = priporočilo) je zalegla, še posebej stavek, da konec koncev starka ne bo več dolgo na tem svetu. Hkrati s potrditvijo službe je odbor od nje zahteval le, naj bi dolg Griebnerju vsekakor vrnila.27
Istega 1591. leta je novi bosanski beglerbeg Hasan paša Predojevič začel ofenzivne akcije južno od Kolpe, na Krajini je hitro postalo vroče. Obseg korespondence se je zvečal in tako je Margareta dobila nekaj ukorov iz Gradca zaradi slabega prenosa.28 Maja 1597 ji je dežela dolgovala 109 gld 45 kr v vojne namene, a gotovo ni šlo za poštarsko plačo. Delo je vodila do poroke hčerke Anamarije s Ptujčanom Čečkerjem konec 1594., nato je s prvim februarjem 1595. nastopil on.
Anton ČEČKER (Anthoni Schezkher, Schekhi, Zetshker) je gotovo član rodbine plemičev Cečkerjev, znanih na Kranjskem v 17. stol. Kot izkušen in že prileten vojak s činom stražmojstra se naseli na Ptuju. Kmalu po poroki napreduje v čin deželnega kapetana strelcev v mestu, kar je pomenilo najvišjo mestno vojaško funkcijo. Za poštarsko službo mu je Margareta Moscon napisala lepo intercesijo, o ugledu imena družine Moscon pa priča med drugim dejstvo, da je Anton privzel njihov osebni pečat — iniciale ter bikovo glavo. Delal je do smrti v začetku januarja 1598, torej skoraj štiri leta.
Tudi on je dobival kritike glede prenašanja, a jih je običajno zavračal.29 L. 1596. pa je nekdo v Gradcu dobil misel o njegovi odstavitvi. Maja sta z graškega dvora prišla v deželno hišo kritika in zahteva za odstavitev ptujskega poštarja. Ker je deželni odbor v teh zadevah (odstavljanju in nastavljanju ljudi) vselej imel občutljivo točko, si seveda ni dovolil takih ukazov ne glede na podpis deželnega kneza Ferdinanda. Odgovoril je, da bo razmislil. Hkrati je za kvalificirano mnenje prosil poveljnika Herbersteina. Ta jim je pobudo vrnil v razmislek in samostojen sklep, saj sam ni poznal na Ptuju nikogart ki bi bil marljivejši in bolj vreden službe od tedanjega poštarja. Odbor Čečkerja ni zamenjal.
Iz obzirnosti so takoj po Antonovi smrti deželani hoteli ugoditi prošnji še zmeraj živeče Margarete Moscon, naj bi delo prevzela hčerka Anamarija. Vendar je nek deželni funkcionar pred poštarjevo smrtjo obljubil službo Volku Fürerju in 10. januarja so dodelili pošto njemu. Mati in hči sta očitno vodili pošto v zadnjih tednih, ko je Anton ležal na smrtni postelji. Kljub temu da se je Fürer žalujoči vdovi “postavil za vrat”, je poročal odbornikom in v želji po službi uprizoril kampanjo sebi v prid, so 25. 2. pustili delo Anamariji do prvega krajiškega plačila. Mislili so na konec februarja, Anamarija pa je to napačno razumela kot do polletnega izplačila^ konec junija. Fürerju so nato določili datum nastopa s 1. marcem, česar Cečker-jeva seveda ni slutila. Volk se ji je že februarja krepko vmešaval v delo, 23. 2. ni vedela ne kod ne kam s konji in hlapci sredi trde zime. Dobila je več kritik dežele ter deželnega kneza. Skupaj z materjo sta do konca februarja pisali prošnje, da bi morda le lahko obdržala delo. Sele pred sredo marca so se Anamariji odprle oči. Skrušeno je opisovala vse manjši promet, zaradi česar je morala najemati tekače, hkrati je moledovala za plačilo. Ob prihodu izplačevalca, deželnega sekretarja Boštjana Speidla na Ptuj, se je napotila k njemu, zahtevala denar za marec ter ga tudi dobila: 24 gld za tri konje, za vsakega po 8 gld mesečno.
S tem pa zadeve ni bilo konec, saj se je Volk čutil prikrajšanega za enomesečno plačo. Avgusta je prijavil Anamarijino prevaro v Gradec in na podlagi nastavitve s 1. 3. zahteval denar. Vdovi so ukazali, naj bi denar vrnila. Iz njenega energičnega odgovora sledi, da naj bi do 12. marca pošto raznašala ona. Za jamstvo se je sklicevala na graškega dvornega poštnega mojstra Janeza Krstnika Paara, ki ji je 13. marca poslal paket s pismom. Paket je mariborski poštar na zahtevo predal Fürerju, ta pa ga je odprl. Zvedela je, s kakimi besedami in lažmi jo je Volk obkladal pred gospodi, da naj bi namreč odkupil njene poštne konje, ki jih je zadnjo zimo težko vzdrževala, po ugodni ceni. V resnici je sploh ni vprašal po konjih, ampak jih je zavoljo Volkovega ostrega jezika bila prisiljena prodati za polovično ceno. Zatorej je marčno plačo vzela povsem upravičeno in si tako vsaj za silo povrnila stroške.30
Šele aprila 1602, ko Volk FÜRER (Wolf Fürer; Wolfgangus Fierer, Fierar) niti ni več vodil ptujske pošte, je dežela uspela izterjati od Cečkerjeve 24 gld in mu izročila vsoto. Spadal je med najbogatejše Ptujčane na prelomu stoletij. Že 1572. si je lastil polovico večje hiše, za kar je po omenjenem seznamu plačal 15 kr letnega davka. Hkrati je bil meščan Varaždina. Tam je ta
trgovec (institor) imel hišo v predelu Milički konec ter več zemljišč v okolici mesta. Na Ptuju je 1598. kupil posest od Gašperja Khuenburga. Ob različnih priložnostih je deželnim uradnikom posojal denar, avgusta istega leta recimo 500 gld za nabor. V virih nastopa tudi njegov sin Krištof, enkrat omenjen v izdatkovnih knjigah celo kot ptujski poštar. Vendar se je to lahko zapisalo le v zvezi s plačilom davkov v Gradcu in hkratnim dvigom poštne plače za očeta, kar so v deželni blagajni praviloma obračunali. Tudi Krištof je trgoval z žitaricami ter aktivno pomagal Volku v poštnih zadevah.
Fürer se je poštne službe hitro naveličal in je pomladi leta 1601 odstopil.
Do konca Dolge vojne med nemškim cesarstvom in turškim imperijem (1593-1606) sta se na položaju izmenjala še dva Ptujčana. Janez LAX (Harms Lax) je za službo vložil prošnjo in jo na razmeroma lahek način dobil po Volkovem odstopu z začetkom 1. aprila 1601. Sicer o njem ni znanega nič. Delal pa je le dobri dve leti. Že prve dni julija 1602., nato vnovič sredi marca 1603. je Karel Traunstainer dvakrat sporočil odboru, da je Lax resigniral, kar seveda ni bilo res. Očitno je Karel rovaril zoper Janeza ter si tako prizadeval za pridobitev službe. To mu je obrodilo sad konec maja.32
Karel TRACINSTAINER (Carl Traunnstainer) je morebiti sin 1599. omenjenega Volka Traunstainerja, ki je tedaj dobil nagrado za dobro delo kot sluga višjega konjušnika na graškem dvoru. Dobro se je spoznal na finance. Marca 1603 je prosil odbornike, naj bi mu poravnali njegovo posojilo deželi. Odgovorili so mu kot mnogim drugim prosilcem, da je tik pred zdajci bilo krajiško plačilo, ves denar je šel na Krajino, zato naj bi obvestil svoje kreditorje o odlogu plačila. Točno tri leta kasneje je vzel ponujen denar od Ptujčanov Krištofa Fürerja in Andreja Praunfalka — njune davčne obveze deželi — za poštarsko plačo ter prosil obračun Ie-tega v blagajni. Ob tako svojeglavem razumevanju deželne davčne politike je bil strogo opomnjen, k sreči pa tudi zaradi še zmeraj neporavnanega precejšnjega dolga dežele njemu nekaznovan. Kljub temu so mu obljubili poravnavo zaostalih poštarskih zaslužkov.
Ptujsko pošto je morda dobil prav zavoljo takih uslug deželi, omenjeno je bilo pravzaprav specialno priporočilo dvornega poštnega mojstra Janeza Friderika Paara zanj. Vnovič je na lastno pest ukrepal vojni svet, ko je Paaru odobril nastavitev Traunstainerja; ta naj bi bolje delal kakor Lax. Odbor se je zato 13. maja pritožil svetnikom, saj dotlej ni dobil od nikogar nikakršnih kritik čez Laxa, torej razloga za odstavitev kar tako niso imeli. O morebitnih napakah so sklenili vprašati poveljnika Krajine Herbersteina, svetu in Paaru pa so še enkrat dali vedeti, da so imeli izključno pravico predlaganja in zamenjave poštarjev samo oni, deželni odborniki. Vendarle je v ozadju bila nekakšna spletka. Konec maja so odborniki govorili o pritožbah čezenj, ki da so prišle z več strani. Pred 10. junijem je Lax prosil za nadaljevanje dela, a so ga zavrnili češ služba je že bila oddana novemu poštarju.
Karel Traunstainer je bil ptujski poštar do 1607, ko ga je nadomestil Daniel Himmelsteiner.33
Ptujski deželni in deželnoknežji poštarji ter poštarice 1537-1607
? = neznano točno leto nastopa ali konca službe ( ) = najzgodnejši, edini ali zadnji podatek o službi
Poštar	Čas službe	Poštar	Čas službe
Boštjan Fleischer	(1537)	Andrej Moscon	1567-IV 1585
Lenart Rauchner	(1539)	Peter Moscon	V 1585-V 1591
Aleksander Pauschinger	(1540-541)	Margareta Moscon	V 1591-1 1595
Ivan Batnik	(1542)	Anton Čečker	II 1595-1 1598
Mihael Špic	?(1545)-?	Anamarija Čečker	I 1598-11 1598
Mihael Güttlich	?(1552)-?(1558)	Volk Fiirer	III 1598-HI 1601
Tomaž Weinziedl	?(1552)	Janez Lax	IV 1601-VI 1603
Žiga Mair	?(1563)-1566	Karel Traunstainer	VII 1603-1607
Margareta Mair	1566-1567		
Tabela vseh znanih vpisov izplačil ptujskim poštarjem v letih 1552-1606
Poštar	Št. konj	Za čas — v letih	Vsota v gld	Vir
M. Güttlich (Ptuj-mesto)	2	10. VIII.-9. XII. 1552	36	Mil., f. 1552, Mil. N VII
T. Weinziedl (Ptuj-Breg)	1	16. IX.-14. XI. 1552	12	Idem
M. Güttlich	2	Marec-nov. 1555	108	Mil., f. 1555/2, 1556/4
M. Güttlich	2	Oktober-dec. 1556	32	Mil., f 1556/4
M. Güttlich	2	Avgust-sep. 1557	24	Mil., f. 1557/1
M. Güttlich	2	December-feb. 1558	36	Mil., f. 1558/1
Ž. Mair	2	Prvo polletje 1563	72	Mil. N, VII
V. Fürer	3	1599-1602	888	
J. Lax	3	1602-1603	325	
K. Traunstainer	3	1602-1604	284	
<8> Višje vsote pri zadnjih treh poštarjih so seštevki prejetega denarja v navedenih letih. Za te vpise veljajo viri: StLA, Handausgabenbücher/ Priročne izdatkovne knjige (HAB), 1597-1601, 1601-1604 in 1604-1606; Mil., f. 1599/2 in f. 1601/2.
Odzivi na njihovo delo in reakcije poštarjev na ovire, probleme, denar ... Naštel bom vse znane kritike in druge odzive deželnih ter deželnoknežjih funkcionarjev, krajiških častnikov in deželnega kneza čez delo ptujske pošte. Tudi so poštarji nanje različno odgovarjali, hkrati pa opozarjali na dejanske probleme vojnopoštnega komuniciranja.
Poveljnik štajerskih čet v Slavoniji Jurij Wildenstein je septembra 1555 zapazil slabo delo poštarja v Lanci, še posebej ko sta ga na to opozorila mariborski in ptujski poštni odpravnik. Vsak od njih treh je dobival enako
plačilo — za dva konja mesečno, a Lančan je pošto razpošiljal s tekači in ne z jezdeci, kar je bilo prepovedano. Mariborčan in Ptujčan nikakor nista hotela odgovarjati za njegovo lenobo. Ker se prenos ni izboljšal, je Jurij pri vseh treh zahteval preiskavo.34
Marca 1569 so ernovški, mariborski ter ptujski poštni mojster v Gradec dostavili podatke o količini ovsa, ki so ga tisti hip premogli. Vsak, ki bi želel kupiti dodatno krmo, naj bi se obrnil na mariborskega sodnika.35
Tako ptujske poštne jezdece proti Varaždinu kot varaždinske v obratni smeri je neštetokrat ustavljal brod pri Zavrču pod Borlom. Leta 1575 je relacija deželnih nabornih komisarjev julija ugotovila zelo nemarno delo brodarjev, katere sta zaposlovala upravnika broda, gospoda Boria Mihael in Jakob Szekely.36 Naslednje leto so se pritožbe čez brodarje kopičile. Niso hoteli prevažati poštarjev, če so ti prispeli do Drave zvečer ali ponoči. Še večje težave so bile pozimi, ko gospoda z Boria sploh ni vzdrževala brodarjev. Po opominu Szekelyjem je dežela sklenila sama urediti zimsko vzdrževanje brodarjev.37
Tudi 1577. je Szekelyjev brod vozil slabo, zato se je septembra odbor pritožil na graški dvor. Zahtevali so stalen nadzor dela. Nato se je Miha Szekely kar dvakrat opravičil odbornikom. Ptujčane pa je prosil za novo brodarsko vrv, česar jim do novembra ni vrnil.33
Spremenilo se ni nič. Marca 1578 so odborniki zapisali, da je Jakob Szekely dobil več njihovih opozoril in celo grožnjo odvzema broda zaradi slabega dela. Brod naj bi zelo upočasnjeval pošto, zato naj bi ga predali v deželnoknežjo upravo. Konec februarja je Mihaela Szekelyja opomnil k boljšemu brodarjenju sam nadvojvoda Karel.39
Novembra istega leta in še drugič januarja 1579. se je Jakob Szekely razpisal, kaj in kako je dejansko bilo z brodom pri Zavrču. Ker ga je imel v najemu od dežele, je bil obvezan zastonj voziti čez Dravo vse poštne jezdece, deželne funkcionarje in vojake, kar mu je povzročalo namesto zaslužka občutne izdatke. Prosil je, naj bi dežela nekako drugače poskrbela vsaj za tamkajšnji prevoz pošte, ta je bila najpogostejša. Odbor je v komisijo k brodu poslal samega poveljnika Slavonske krajine Vida Hallegga ter ptujskega kapetana.40
Pa nič iz tega. V začetku aprila 1580 je kar več krajiških poštarjev kritiziralo Szekelyjev brod tako odboru kot vojnemu svetu. Zadeva je nadvojvodo Karla spravila v slabo voljo. Slabemu delu broda se je namreč pridružila narasla Drava. Bilo jo je nemogoče prečkati, saj poštni konji v pozni pomladi na brodu niso vzdržali v ravnotežju. Karel je predlagal, naj bi na obeh dravskih bregovih pod Borlom ptujski in varaždinski poštar imela nastanjene poštne konje ter jezdece, ki bi bili na voljo vsak trenutek. Pošto bi prepeljali brodarji, takoj nato bi jezdec neovirano odbrzel naprej. S Szekelyji bi se naj dogovoril odbor.41 Završki brod je ostal problemska točka še naprej, kar bo vidno v 90. letih.
Andreja Moscona in druge poštarje so odborniki 3. avgusta 1583. kritizirali ter jim očitali lenobo. Posebej Andreju so kritiko čez teden dni ponovili, nakar se je Andrej opravičil.42
Od začetka 90. let dalje so se kritike dežele vsem poštarjem hkrati začele množiti. Letele so tudi čez ptujsko upravnico Mosconovo. Morda so odborniki maja 1591., po smrti Petra Moscona, razmišljali o že omenjeni odstavitvi Margarete prav zavoljo večkratnih kritik njenega dela. V začetku meseca je poštarica odpisala daljše opravičilo, češ da je dotlej delala vzorno. Le 23. aprila ni mogla preprečiti zamude iz upoštevanja vrednih razlogov. S pošto je ob 17h v Maribor poslala svojega najstarejšega jezdeca Jurija. Ma cilj naj bi prispel tri ure kasneje, pa ni. Spotoma ga je konj vrgel iz sedla in zdirjal proti domu, preplaval Dravo ter se ob svitu pasel pred ptujskimi mestnimi vrati.43
V	letih 1592-1593 je krajiška vojnopoštna zveza že doživljala hude pritiske, hkrati je primanjkovalo denarja za plače. Margareta Moscon je bila prve mesece 1. 1593 v hudih škripcih ob pomanjkanju krme za konje. Dežela ji je posodila večjo količino ovsa iz ptujskega proviantnega skladišča, česar pa vdova nato ni zmogla vrniti. Prosila je, da bi ji dolg črtali. Konec marca so ji res odpustili = spremenili “v dar”, hkrati so ji izročili novih sto četrtov ovsa, kar pa je morala takoj plačati.44
V	nuji po dodatnih vesteh je začel nastavljati poštne konje tudi deželnoknežji organ — vojni svet. Avgusta 1594. se je regent še mladoletnega Ferdinanda nadvojvoda Ernest začasno nastanil v Radgoni. Vso krajiško in drugo pošto je želel dobivati prek Ptuja neposredno tja, zato so vojni svetniki Margareti Moscon odobrili plačilo posebnega konja za knežja pisma s 1. avgustom. Ma to je Margareta odgovorila, da je bila povsem brez ficka in dodatnega prenosa ne bi zmogla. Zahtevali so hitro poročilo dežele o plačevanju njenih konj, njej pa so za tega konja poslali denar. Takoj je zaprosila še za plačilo deželnih poštnih plač.45
Če so tožbe poštarjev naletele na gluha ušesa graških deželnih funkcionarjev, se je marsikateri obrnil na dvor. Tamkaj je poštne zadeve deželnega kneza vodil dvorni poštni mojster Janez Krstnik Paar (od 1600. njegov sin Janez Friderik Paar). Margareta se mu je decembra istega 1594. pritožila glede jezdecev sosednjih poštarjev (gegenreitter) v Mariboru in Ernovžu, saj niso več sprejemali njene pošte ter poštnih listkov z njenim podpisom. Tudi pošte iz Gradca ji niso več dostavljali. Opisujoč primer se je Paar v pismu vojnim svetnikom spraševal, kdo neki je skrival pošto, namenjeno v Zagreb ali Varaždin. Pomislil je celo na nelojalno konkurenco — kakega “zasebnega” raznašalca.46
Brod pod Borlom je bil v 90. letih odločilni dejavnik zamud pošte na poti iz Varaždina proti Gradcu. Brata Szekely se nista ukvarjala z njegovim delom, zato so se brodarji čutili prepuščene samim sebi. In tako so leta 1591 kritike slabega prenosa padale vsepovprek čez poštarje, dokler ni odbor s prstom pokazal na brod. Vojni svetniki sprva niso verjeli v tolikšno brezbrižnost brodarjev, 5. avgusta so obtožili ptujske jezdece — “postiljone”. Ti naj bi jezdili zelo počasi in se vmes ustavljali pri vinotočih, še posebej
ponoči, ko jih brodarji niso hoteli prepeljati čez Dravo. Svet je razmišljal, ali ne bi bilo morda napak prenašati pošto po kaki drugi cesti.
Sledil je ukaz odbora Szekelyjem 7. avgusta o takojšnji ureditvi dela broda. Nemudoma sta morala zaukazati nočni prevoz kurirjev, saj je bila “v tej zelo nevarni uri največja škoda za krajiške trdnjave lahko prav v tem, da nimajo pošte.” Da nista nič spremenila na bolje, je 28. avgusta zapisal varaždinski poštar Janez Camersee: brodarji so večkrat odklonili prevoz njegovih na Ptuj namenjenih jezdecev. Po njihovem naj bi kurirji Dravo kar preplavali na konjih. Prosil je za oster opomin Szekelyjem.47
Se največ pa o problemskem sklopu Szekelyjevega broda in pošte zvemo iz pisem Mosconove ter Karla Szekelyja odboru 27. julija in 15. septembra 1595. Tedaj sta Margareta in Anton Čečker dobila več ostrih kritik dela, zato je njuno poročilo gotovo verodostojno. Ptujski jezdeci so na brod (schiff) zmeraj čakali predolgo, bil je zelo slab ter polomljen. Ponoči sploh ni mogel voziti, saj je vanj nenehno vdirala voda in trajalo je več kot uro, da so jo izlili. Za kontrolo je Margareta prosila poveljnika Janeza Žigo Herbersteina. Ta je poštarjem očital zamudo dne 23. julija, ko je ob 21h odposlal iz Varaždina pismi za nadvojvodo in odbornike. Varaždinski postiljon je moral na bregu Drave čakati celo noč, ker ga niso prepeljali. Pošto je Cečkerju izročil šele naslednje jutro ob 5.30 namesto v običajnih štirih urah, kolikor je normalno jezdil do Ptuja.
V Gradcu deželani niso vedeli niti tega, kdo je tedaj bil dejanski lastnik završkega broda, saj so tokrat zahtevali ureditev brodarjenja od gospoda Jurija Stubenberga, misleč, da je brod njegov. 12. avgusta pa so — po številnih kritikah s Krajine — vprašali Szekelyja, zakaj je vsak potnik čakal na brod dve, tri ali štiri ure, celo do noči. Tudi deželnemu knezu so ga zatožili. Sele čez mesec dni si je Szekely v Ormožu vzel čas za odgovor. Nihče, tudi pošta ne, ob prečkanju Drave ni zamujal ali ni bil prepeljan. Poštarji (die Post Jungen) naj bi si zmišljevali, saj so cele ure poležavali nedaleč stran, nato pa lagali, da so čakali brod. Krivi naj bi torej bili oni, ne njegovi dobri, sposobni brodarji. Sicer je pred dvema mesecema vplačal za nov brod ter ga pričakoval vsak dan. Obljubljal je, da tudi v bodoče ne bodo zamujali s prevozom.48
Vedeti je treba, kako burno 1595. leto je preživljal Anton Čečker v poštni službi. Odkar so v poznem poletju 1593. ustanovili novi poštni postaji v Krapini ter Bistri, je Ptuj znova bil stičišče linij z dveh začetnih postaj — Zagreba in Varaždina. Iz Zagreba je seveda prihajalo mnogo korespondence s Hrvaške krajine in Karlovca, saj bila je ta zveza najkrajša ter najhitrejša. Čečker je tako usklajeval odpošiljanje iz Gradca na celotno Krajino in obratno, imel pa je tedaj plačane tri deželne konje. Po njegovem sosednji varaždinski poštar ni imel toliko dela, a ker je delal na sedežu generalata, je lahko dosegel marsikaj: dobival je isto plačo za tri konje. Prišlo je do svojevrstne kolobocije: iz Gradca so kritizirali Čečkerja zaradi počasnega raznosa; ta se je opravičeval z obsegom dela in temu nesorazmerno plačo ter zahteval premestitev tretjega varaždinskega konja (denarno!) na Ptuj; za
isto pa se je potegoval še zagrebški poštar, ki naj bi po lastnih zatrjevanjih imel prav tako več dela kot Varaždinčan.
Kadar koli je iz Gradca prišla v Varaždin zahteva poveljniku, naj bi premestil tretjega konja ali na Ptuj ali v Zagreb, je ta to kategorično zavrnil. Na sedežu štaba so vendar potrebovali vsaj troje plačanih konj — povedano drugače, poštar je nujno potreboval toliko denarja mesečno. Nastavitev vsaj enega dodatnega konja (to bi pomenilo 96 gld letno dodatnih stroškov) se je vsem zdela finančno neutemeljena.
Medsebojne kritike, zahteve in obtožbe na račun števila plačanih konj so si vsi udeleženi začeli pošiljati od julija naprej. V naslednjih letih je bila zahteva ptujskega poštarja za denarni dodatek enega konja na dnevnem redu in stalno prisotna v korespondenci med Gradcem ter Ptujem, zato je ne bom podrobneje analiziral.49
Zaostrenim pogojem dela v času vojne so se hitro pridružili pomanjkanje denarja kot posledica izostajanja plačil, huda draginja in venomer naraščajoč obseg korespondence. Dodaten problem je bilo delo sosednje pošte v Krapini, saj tamkajšnji jezdeci ponoči niso hoteli jezditi skozi Haloze. Zato lahko leta med 1593-1606 označim za najtežje obdobje delovanja ptujske deželne vojnopoštne postaje od ustanovitve pa tja do srede 17. stoletja.
OPOMBE
1.	Le tu in tam se v znanstvenih prispevkih o trgovini starejših obdobij na našem prostoru zazna posebej poudarjena vloga medsebojnega informiranja trgovcev. Pa je bilo prav to — nenehna žeja po svežih vestehJn same vesti — eden primarnih razlogov za kakršno koli trgovčevo poslovno odločitev. Se več: kdo drug, če ne trgovci — na poti iz kraja v kraj — so prenekaterikrat edini znali povedati največ in najnovejše. Hkrati je jasno, da so najuspešnejši bili prav tisti, ki so si v pravem trenutku znali dobiti zanesljive, preverjene informacije o vsem, kar jih je pač zanimalo. Ta zakonitost velja dandanes še toliko bolj, je neodvisna od časa in prostora.
2.	Več o grmadah Vaško SIMONITI, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Ljubljana 1991, 169-179 in skica lokacij grmad 173 (dalje Simoniti); Velimir SOKOL, Optička i akustička alarmna organizacija u Hrvatskoj i Sloveniji od 14. do 19. vijeka, PTT ARHIV 10, Beograd 1964, 7-70; Helmut J. METZLER-ANDELBERG, Die Steiermark als Zentralland des Habsburgischen Teilstaates Innerösterreich 1564-1619, 800 Jahre Steiermark und Österreich 1192-1992, Graz 1992, 196 — pregledna skica grmadnih točk Kreidfeuersystem um 1596 in der Steiermark.
3.	Vladar in vodilni deželani Štajerske, Kranjske ter Koroške so se dobro zavedali pomena zanesljivih informacij o Turkih: Forschungen und Darstellungen zur Geschichte des Steiermärkischen Landtages, Bd. 1, Günther R. BCIRKERT, Landesfürst und Stände, Graz 1987, 281-283; Simoniti, 151-169. Dve tu zarisani ureditve obveščevalne službe v 16. stol. (163 in 167) kažeta, da je bil Ptuj zbirališče informacij za Štajersko od prvih desetletij stoletja naprej.
4.	Monumenta Spectantia Historiam Slavorum Meridionalium (MSHSM) XXXVIII — Monumenta Hungarica (MH) III, Zagreb 1916, 289-290.
5.	Steiermärkisches Landesarchiv/Štajerski deželni arhiv (StLA), Graz/Gradec, Militaria/ Vojaške zadeve (dalje Mil.): Allgemeine kronologische Reihe/Kronološka vrsta, fascikel (f.) 1540, in Nachträge/ Dodatki (dalje Mil. N), II.
6.	MSHSM XL-MH III, Zagreb 1917, 482-485.
7.	Velimir SOKOL, 450 godina pošte u Zagrebu, Zagreb 1979, 64 in naprej.
8.	Andrej HOZJAN, Zapisi o poštnem prometu in prvih poštah na slovenskem Štajerskem, Kronika 36, 1988, št. 3, 169-174; Vladimir KLINAR, Nastanek in razvoj pošte in telekomunikacijske dejavnosti v koroški in podravski regiji, Maribor 1991, 20-27.
9.	O vključenosti ptujske postaje v širiši prostor in namen glej Andrej HOZJAN, Pretok informacij ter pošta na slovenskem Štajerskem v 2. polovici 16. stoletja, magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1991; isti, Prvi štajerski obveščevalci in poštarji, doktorsko delo, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 1994.
10.	StLA, Kopialbücher/Kopialne knjige Spodnjeavstrijske dvome komore (KoB), 1535-1543, folij (fol.) 9-9’ in 10-10’. Glede na dejstvo, da je linijo ustanovil vladarjev = deželnoknežji uradnik in jo plačeval iz deželnoknežje blagajne, velja za te poštarje oznaka deželnoknežji. Videli bomo, da začne kaj hitro zatem to zvezo plačevati dežela Štajerska,
11.	Idem, fol. 13-14.
12.	StLA, Landschaftliche Ausgabenbücher/Knjige izdatkov dežele Štajerske (AB), 1939, fol. 20-20’.
13.	KoB 1539, fol. 120’-121 in 131; Erhard RIEDEL, Aus Steiermarks Postgeschichte, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, XLVII, Graz 1954, 20-22; KoB 1590-1545, fol. 20;.
14.	Mil., f. 1542; Arhiv Hrvatske Zagreb, mikrofilmano gradivo iz Vojnega arhiva/Kriegsarchiv Wien, Innerösterreichischer Hofkriegsrat/Notranjeavstrijski dvorni vojni svet, Vindica Proto-colle/Protokoli Vindice (VIND, PROT), 1579.
15.	Mil., f. 1544 in Mil. N, I.
16.	Mil., f. 1550-1552 — Varaždin, 1. 5. 1551, potrdilo deželnega vojnega blagajnika Jurija Pögla za plačanih 40 gld Simonu Welaju za enomesečne plače poštnih konj v Lanči (Landscha), Mariboru, Ptuju, Koprivnici in drugod.
17.	Mil., f. 1550-1552 inf. 1553-1554.
18.	Do Ptuja so graška pisma prispela v največ 24 urah, od Ptuja naprej pa se je zatikalo skoraj na vsaki postaji. Na dlani je, da so Szekely in drugi krajišniki z množino pošte (prenesti je moral vsako pošiljko posebej!) spravljali Güttlicha in druge poštarje v obup. To je tudi srčika problemskega kompleksa vojnopoštne komunikacije do Krajine. StLA, Post/Pošta, f. 205, mapa Ptuj: Mil., idem in f. 1556/2, 1556/4, 1557/1 in 1558/1.
19.	O poštarskem delu Maira obstajata le dva zapisa: v registru izplačil za prvo polletje 1563 je zabeležen kot prejemnik 72 gld poštarske plače za vseh šest mesecev. Iz pisma njegove vdove Margarete deželi aprila 1585 zvemo, da je njen prvi mož Žiga Mair ptujsko pošto vodil “več let” (Fill Jar). Mil. N, VII, in Pošta, f. 205, idem.
20. Othmar PICKL, Geadelte Kaufherren, Blätter für Heimatkunde, 44, Graz 1970, 1, 24-27; Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Foto- in kseroteka arhivskega gradiva, škatla 56-R 57, Seznam meščanov Ptuja — zavezancev letnega davka po hišah iz 1572, str. 7. Andrej Moscon je za hišo s tremi dimniki plačal 45 (kr). Tedaj so v mestu le štiri hiše s štirimi dimniki, tako da je Andrejeva že izstopala po velikosti. Ce upoštevamo dejstvo, da so bile pošte praviloma locirane v hišah nosilcev službe, smo tako dobili najstarejšo lokacijo ptujske poštne postaje sploh; v ZAP imajo kopije dokumentov iz fonda Post o Ptuju, ki jih je sem prinesel pokojni prof. Anton Klasinc.
21.	Najbolj se lahko čudimo majhnemu obsegu dopisovanja med Gradcem in Andrejem Mosconom. Tu navajam le deželno registraturo ter ekspedit: StLA, Landschaftliche Regis-traturbUcher/Deželna registratura (REG), Expedit/Ekspedit (EXP), fol. 37, konec januarja; Registratur- und ExpeditbOcher/Združena registratura in ekspedit (REG+EXP), 1583, fol. 319, avgust, in idem, fol. 189, 11. avgust.
22.	Hofkammerarchiv Wien/Arhiv Dvorne komore Dunaj (HKA), Postwesen — Generalien/ Pošta — Splošne zadeve, f. 2, fol. 720-714, Dunaj, december 1588, poročilo dunajskega cesarskega poštnega mojstra Janeza Krištofa Wolzogna Komori o dolgovih poštarjem na zvezi Dunaj — Ptuj — Nagykanizsa, in fol. 751-753, Dunaj, december 1589, poročilo Jurija Habendschatna o istem; omembe vreden zapis o ptujskih poštarjih je ob citiranih še: Gerald HESCHL, Die Post in Innerösterreich bis 1624, diplomsko delo, Karl-Franzens Universität, Graz, 1989, 93-98. Heschl je pisal na temelju virov iz fonda Pošta in dotedanje literature, tako daje njegovo védenje o ptujski poštni postaji v 16. stol. zelo fragmentarno.
23.	Korespondenca o tem v Mil., f. 1572 in f. 1583. Pomislili bi na slabo adresiranje ali druge nepredvidene vzroke, saj je čudno, da bi izkušen poštar storil kaj takega. Vračanje neodposlanih pisem je, vsaj na štajerskih poštah, bilo pravilo.
24.	Pošta, f. 223 — Ptuj, 8. 4. 1581, Moscon Halleggu, in Gradec, 13. 4., odbor Halleggu.
25.	Pošta, f. 205, mapa Ptuj, in REG+EXP 1585, fol. 337’, korespondenca Margareta Moscon — odbor v aprilu 1585.
26.	Boštjan Griebner, ptujski meščan in lekarnar, nastopa v več razpravah o zgodovini Ptuja v 2. polovici 16. stol. Znanje kot zadrt protestant, ukvarjal se je z marsičem, tudi z vojaškim proviantom. 1600 ga izženo iz mesta.
27.	Pošta, f. 205, mapa Ptuj, korespondenca M. Moscon — odbor — Herberstein v maju in juniju 1591.
28.	Korespondenca M. Moscon — odbor je v: REG+EXP 1592, julij dvakrat; EXP 1595, januar; REG 1595, julij dvakrat; Korespondenca M. Moscon — graški vojni svet: Arhiv Hrvatske Zagreb, Mikrofilmano gradivo iz Vojnega arhiva/Kriegsarchiv Wien, Notranjeavstrijski dvorni vojni svet, Croatica — Vindica (CRO-VIND), Protokoli vojnih let 1591-1596 (PROT FELDZUG), 1593, november; CRO-VIND, Protokoli (navadni = PROT), 1594, marec, in PROT FELDZUG, 1594, september dvakrat.
29.	Korespondenca Anton Cečker — odbor: EXP 1595, januar; REG 1596, september dvakrat; intercesija M. Mosconove za A. Cečkerja odboru: Pošta, f. 205, mapa Ptuj; korespondenca vojni svet — A. Čečker: CRO-VIND, PROT 1596, februar dvakrat; idem, april; VIND, PROT 1596, junij dvakrat; CRO-VIND, PROT 1597, julij in november.
30.	Korespondenca M. Moscon in Anamarija Cečker — odbor v: Pošta, f. 205, mapa Ptuj. Zavedena v: EXP 1598, februar, in REG 1598, februar dvakrat, marec, avgust, oktober in november; korespondenca o nastavitvi Fürerja med V. Fiirerjem in odborom v: Pošta, f. 205, mapa Ptuj. Zavedena v: EXP 1598, januar dvakrat, februar.
31.	Korespondenca Volk Fiirer — odbor zavedena v: REG 1600, oktober dvakrat — hkrati v: Pošta, f. 205, mapa Ptuj: vojni svet Fürerju: CRO-VIND, PROT 1600, junij in avgust, in Vind, PROT 1600, julij; AB 1600; Zapisnici poglavarstva grada Varaždina, Varaždin, zv. II, 1991, zv. III, 1992.
32.	Korespondenca Janez Lax — odbor zavedena v: EXP 1601, marec dvakrat; EXP 1602, julij dvakrat; REG 1603, marec, in EXP 1603, junij dvakrat.
33.	Korespondenca Karel Traunstainer — odbor zavedena v: EXP 1603, marec dvakrat in maj dvakrat; EXP 1604, januar, in REG 1604, oktober; EXP 1605, julij štirikrat in november dvakrat; EXP 1606, dvakrat; korespodenca vojni svet — Traunstainer zavedena v: VIND, PROT 1604, februar in oktober.
34.	Mil., f. 1555/1 in 1555/2.
35.	StLA, Verordnetenprotocolle/Protokoli deželnega odbora (PROT), knj. 1569-1574, fol. 45’-46.
36.	Mil., f. 1558/2.
37.	PROT, knj. 1575-1577, fol. 129-129’.
38.	REG 1577, in EXP 1577; StLA, Innerösterreischische Hofkammer — Registratur und Expe-dit/Dvorna komora, registratura, 1577, november.
39.	StLA, Landtagshandlungen/Deželnozborski spisi Štajerske (LH) 31, fol. 73; Dk REG 1578, februar.
40.	CRO-VIND, PROT 1578 — 1. november; VIND, PROT 1579, januar.
41.	VIND, PROT 1580, april; Mil., f. 1580/1— Gradec, 13. 4. 1580, nadvojvoda Karel vojnim komisarjem Slavonske krajine v Varaždin; o skrbi za brodove v tem času glej Jože CORK, O cestnem omrežju na slovenskem Štajerskem v 16. in 17. stoletju, Kronika 34, 1986, 1-2, posebej str. 8.
42.	REG+EXP 1583, avgust dvakrat.
43.	Pošta, f. 205, mapa Ptuj.
44.	REG+EXP 1593, marec.
45.	CRO-VIND, PROT FELDZCJG 1594, avgust in september.
46.	Pošta, f. 203, mapa Ernovž.
48.	ZAP< FKS, šk. 52-17.
49.	CRO-VIND, PROT FELDZÜQ 1595, in VIND, PROT 1595; REG 1595, in EXP 1595; Pošta, f. 222 in 223.
PTUJ — MILITÄRISCHER INFORMATIONS- UND POST KREUZPUNKT DES STEIERMÄRKISCHEN DRAVALANDES IM 16. JAHRHUNDERT
ZUSAMMENFASSUNG
Unser Wissen über Ptuj als einem militärisch-strategischen Zentrum mit vielen Aufgaben im Rahmen der Verteidigung vor den Türken durch das gesamte 16. Jahrhundert war noch vor kurzem sehr dürftig. Der Komplex von Maßnahmen umfaßte den Ausbau einer festen Stadtmauer, die Stationierung einer ständigen militärischen Truppe, die Gründung eines großen militärischen Proviantlagers sowie eines militärischen Informations- und Postnetzes. (Jnd gerade über ein derartiges Netz wissen wir am wenigsten.
In Ptuj übten die landesfürstlichen als auch die Landes- und Stadtbeamten vom Beginn der zwanziger Jahre des 16. Jahrhunderts verschiedene Tätigkeiten aus, die für den Erwerb von Informationen in Bezug auf die Verteidigung vor den Türken von großer Bedeutung waren. Über den Fluß Drava wurden auf das Gebiet des damaligen Slawoniens Spione und Auskundschafter entsandt. Viele steirische und kroatische Lehnsherren schickten regelmäßig Berichte über die Lage auf ihren Gebieten. Ptuj stellte einen bedeutsamen Signalpunkt im Warnungssystem vor eventuellen Türkeneinfällen dar. Hier wurden Gefangenen und Überläufer verhört und die Stadtverwaltung bezahlte für Informationen ziemlich hohe Geldsummen.
Es ist bewiesen, daß die Militärpoststation seit 1537 ihre Tätigkeit ausübte. Zunächst sorgte für sie der Landesfürst, der Erzherzog Ferdinand, und zwar durch den steirischen Vizedom. Wir haben Beweise aus dem Jahr 1539 für das Bestehen der zu gleichen Zeit tätigen Landesstation, die aus dem Landesverteidigungshaushalt finanziert wurde. In den vierziger Jahren wurde die landesfürstliche Station aufgelöst, während die Landesstation ihre Tätigkeit ununterbrochen weiter ausübte. Die Postbeamten wurden eingestellt und eidlich verpflichtet, bezahlt wurden sie für die Betreuung eines, zweier oder dreier Postpferde und zwar bekamen sie 4-8 Gulden pro Pferd monatlich. Es ist bewiesen, daß in Ptuj fünfzehn Postbeamte und Beamtinnen zwischen 1537 und 1607 tätig waren. Große Probleme stellten die ständige Zunahme des Arbeitsumfangs, verspätete Lohnauszahlungen und die Störungen bei der Überfuhr von Reitern über die Drava (die Seilfähre unterhalb des Schlosses Bori) dar. Die schwerste Zeit durchlebten die Postbeamten während des sogenannten Langen Krieges zwischen dem deutschen Kaiser und dem türkischen Sultan von 1593 bis 1606. Die Ptujer Landesstation legte den Grundstein zu heutigen Postämtern, denn sie hat von Anfang an ihre Tätigkeit nie unterbrochen.
Ich bewerte das Bestehen eines militärischen Informations- und Postnetzes, das vor allem der Verteidigung vor den Türken diente, als eine sehr bedeutsame Tätigkeit. Eine rechtzeitige und glaubwürdige Information beeinflußte hier nicht nur militärische sondern auch wirtschaftliche Entscheidungen.










'


;





NATAŠA KOLAR
ŽELEZNICA NA PTÜJÜ OD 1860 DO 1918
PTÜJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 625(091)(497.12 Ptuj)" 1860/1918"
NATAŠA KOLAR, prof. zgodovine Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Železniško progo Pragersko prek Velike Kaniže do Budimpešte so gradili od leta 1857 do 1861. Ob civilnem in tovornem prometu so vozili po železnici tudi vojaške transporte. Avtorica predstavi v svojem članku tudi gradnjo stanovanjskih hiš za delavce Južne železnice.
ABSTRACT
The railroad Pragersko-Nagykanisza-Budapest was being built from 1857 to 1861. Not only passengers and goods but also military transports were transfered by the railway. The author also presents the building of the houses for the employees of the Southern Railway Company.
Z dvornim dekretom, ki je izšel 23.decembra 1841, je prevzela habsburška monarhija gradnjo železnic večjega pomena v svoje roke. Pred tem dekretom so gradili posamezne železniške proge tudi privatne osebe ali družbe (trgovci, bankirji, veleposestniki), ki so si pridobili od države koncesijo. Kljub dekretu država ni povsem izključila privatne spodbude, saj je imela od tega tudi korist.
V dekretu je bil zapisan program novih železniških prog od Dunaja proti severu, razvoj novih zvez v gornji Italiji ter državna Južna železnica Dunaj-Trst s smerjo prek Štajerske.1
Jeseni 1842. leta so začeli graditi železnico na odseku od Gradca do Celja. Dela so bila zelo težavna, saj so morali rešiti mnogo ovir, med njimi štiri razvodnice med Muro in Pesnico, med Pesnico in Dravo, med Dravo in Dravinjo ter med Dravinjo in Voglajno oziroma Savinjo, zgraditi pa so morali tudi več predorov.2 Odsek med Mariborom in Celjem je bil dokončan in odprt za javni promet 1846. leta. Ta gradnja je zbudila v obdravskih mestih in trgih, posebno na Ptuju, mnoge negativne pomisleke. Številni trgovci so se zbali za svojo prihodnost, saj so domnevali, da jim od nekdanjih cvetočih trgovskih poslov ne bo ostalo veliko.
Zaradi slabega gospodarskega položaja država finančno ni zmogla sama graditi železniških prog.3 Vlada je izdala 24. septembra 1854 koncesijski zakon, s katerim je želela pospešiti njihovo gradnjo zopet na privatni osnovi. V njem je predpisala program, ki je predvideval okoli 10.000 km novih prog. Ta zakon je dal upanje številnim obdravskim trgovcem, da se bo gradila proga mogoče tudi na Dravskem polju. Načrtovane so bile tri glavne linije v smereh zahod-vzhod in sever-jug. Vlada je dajala zanje gradbene ugodnosti privatnikom, omogočila pa je tudi udeležbo zunanjemu kapitalu.
Po razglasitvi koncesijskega zakona so se začele zbirati in sestavljati razne bogate družbe. Taka je bila tudi Družba cesarja Franca Jožefa Orientalna železnica, ki se je zanimala za vzhodno štajersko linijo. Progo Budimpešta-Velika Kaniža s priključkom na dvotirno progo Dunaj-Trst v Poljčanah je dovolil graditi cesar Družbi z odlokom številka 3226 z dne 26. avgusta 1856. leta. Njen statut je potrdil cesar 14. februarja 1856. Da bi pridobila kapital za gradnjo vseh treh prog (Dunaj-Sopron-Velika Kaniža-Osijek, Clj-Szony-Szekesfehérvar-Osijek, Budimpešta-Velika Kaniža s priključkom na dvotirno progo Dunaj-Trst v Poljčanah in Osijek-Zemun), je izdala Družba delnice v vrednosti do 60 milijonov goldinarjev in obveznice po uradno dobljenih obrestnih merah.4
Velika Kaniža je bila označena v vladnem načrtu za središče petih železniških prog: iz Šoprona, Budimpešte, Pečuha, Zagreba in Maribora. V Veliki Kaniži so prevzeli pobudo in sklicalij|16. januarja 1855 zborovanje predstavnikov trgovcev in veleposestnikov. Nanj so povabili tudi predstavnike iz Čakovca, Varaždina, Maribora in Ptuja. Posvetovali so se, kako bi pospešili gradnjo železniške proge Velika Kaniža-Maribor. Ptujski občinski odbor je zastopal Karl Rigersperger, ptujske trgovce pa Friderik Karl Schwab. Oba sta bila izvoljena za člana stalnega železniškega odbora.5 Naslednji sestanek je bil sklican na Ptuju 21. maja 1855. Ob gostitelju so se ga udeležili
predstavniki Maribora, Ormoža, Središča, Varaždina in Čakovca ter veleposestniki s Štajerskega in iz Hrvaškega Zagorja, predvsem iz tistih mest in krajev, za katere so menili, da bo skoznje tekla železniška proga. Dogovarjali so se, kako bi sodelovali pri gradnji in kako bi podprli izvedbo te zaželene železniške zveze. Da bi določili natančno smer proge in jo lahko začeli trasirati, so bili pripravljeni predstavniki mest Ptuja, Maribora in Kaniže takoj prispevati denarne zneske iz občinskih sredstev. Potem ko je ministrstvo izdalo odboru dovoljenje za trasiranje in začeta dela, je prispevalo mesto Ptuj 2400 goldinarjev, ostali udeleženci pa so podpisali znesek v vrednosti 19.670 goldinarjev. Ko je izvedel ptujski odbor, da je bil ustanovljen na Dunaju še en odbor za izgradnjo in obratovanje železniške proge Budimpešta-Velika Kaniža do priključka z Južno železnico, se je povezal z njim. Oba odbora sta se združila 15. novembra 1855. Vse pridobljene pravice in prevzete obveznosti so izročili novemu skupnemu odboru Budimpešta-Kaniža-Maribor.
Akcijskemu odboru je bila podeljena koncesija 8. oktobra 1856 za graditev in obratovanje železniške zveze Budimpešta-Velika Kaniža do priključka na Južno železnico v bližini Poljčan. Vlada je odobrila traso, ki jo je pregledal leta 1857 in zanjo izdelal načrte gradbeni inženir Amadeus Demartreau. Kmalu po vladni odobritvi je začela prevzemati družba zemljišča, ki jih je dobila od lastnikov in občin brezplačno oziroma so morali zanje plačati minimalno odškodnino.
Finančno stanje državne železniške uprave je bilo v petdesetih letih 19. stoletja zelo slabo, zato se je vlada odločila, da bo prodala ob obeh tirolskih progah, železnic v severni Italiji, tudi dvotirno progo Dunaj-Trst z vsemi že dograjenimi priključnimi železnicami.6 V tem obdobju se je poslabšal tudi denarni položaj Družbe cesarja Franca Jožefa Orientalne železnice. Finančni minister Bruck si je prizadeval združiti družbo Orientalne železnice z novo družbo Južne železnice, ki so jo ustanavljali. CJspelo mu je pridobiti podporo kapitalistov lombardijsko-benečanske družbe, ki so ustanovili novo podjetje skupaj s knezom l.Schwarzenbergerjem, A.S. v. Rot-schildom, M. E. Furstenbergerjem in drugimi. Novo nastala uprava Južne železnice, sestavljali so jo novo nastali funkcionarji, je imela s koncesionarji Orientalne železnice številna pogajanja za združitev. Sporazumeli so se 11. decembra 1858 s pogojem, da prevzame nova uprava Družbe pet članov upravnega sveta Orientalne železnice, vse njene obveznosti in pravice ter delnice in izda zanje obveznice.
Po podpisu tega sporazuma je pridobila nova družba, ki jo poznamo pod imenom Cesarsko-kraljeva privilegirana Južnodržavna-lombardijsko-benečan-ska in centralno-italijanska železniška družba, tudi progo od Pragerskega prek Velike Kaniže do Budimpešte. Ob vseh plačilnih pogojih se je morala Družba pisno obvezati, da bo zgradila to progo do določenega roka (do leta 1861).
Progo so razdelili na majhne odseke z namenom, da bi pri gradnji sodelovalo čim več domačih podjetnikov. Na Ptuju so organizirali gradbeno sekcijo že 1. maja 1857. Za gradnjo proge Velika Kaniža prek Ptuja do glavne proge Dunaj-Trst sta se sporazumela minister za trgovino in najvišja vojna
komanda šele 1. novembra 1857. Po številnih pripravah v mesecu novembru, ki jih je vodil komisar mariborskega okrožja Stephan Klamschnitz, so začeli gradbena dela 17. decembra 1857 ob cesti Ptuj-Ljutomer nasproti nekdanjih opekarn. Istega dne so dosegli koncesionarji Južne železnice spremembo priključka na progo Dunaj-Trst. Kraj priključka je postalo Pragersko. Vsa dela, tehnična kot administrativna, je nadziral za bodočo progo od Pragerskega do Velike Kaniže inšpektor Asimont s sedežem na Ptuju.
Trasirana proga je bila razdeljena na tri gradbene sekcije:7
1)	Ptujska sekcija je obsegala progo od Pragerskega do Trgovišča v dolžini 109.210 čevljev ali 18.201 4/6 klafter (35,510 km). Vodil jo je sekcijski inženir Thommen iz Ptuja.
2)	Ormoška sekcija je obsegala progo od Trgovišča čez Ormož do Kraljevec v dolžini 139.400 čevljev ali 23.233 2/5 klafter (44,050 km). To sekcijo je vodil inženir Benz iz Ormoža.
3)	Sekcija Kotoriba je obsegala progo od Kraljevec do Velike Kaniže v dolžini 101.000 čevljev ali 16.833 2/6 klafter. Mjen sekcijski inženir je bil Bucher iz Kaniže.
Vsaka sekcija je bila razdeljena na več delov, ki so bili dodeljeni v izvajanje posameznim podjetnikom. Ptujska sekcija je bila razdeljena na tri dele:
a)	Prvi del je obsegal območje od Pragerskega do Brega pri Ptuju v dolžini 52.310 čevljev oziroma 8.718 2/6 klafter (16, 529 km). Tukaj je izvajalo dela podjetje Detsi in Schwarz. Gradbene stroške so ocenili na 154.368 goldinarjev in 10 krajcarjev.
b)	V drugem delu sta bila mostova amerikanskega tipa na šestnajstih opornikih med predmestjema Bregom in Kanižo pri Ptuju ter povezovalni nasip v dolžini 1.900 čevljev ali 316 3/4 klafter (600,4 m). Stroške nasipa so ocenili na 352.901 goldinarjev in 30 krajcarjev. Nasip je gradilo podjetje Higersperger, Jochen in Kosler, montiranje pragov, tirnic in posipavanje ter podbijanje na obeh mostovih pa podjetje Siegel in Matensen. Most čez Studenčnico je bil dolg 500 čevljev (158 m) in je tehtal 500 starih centov. Most čez Dravo je meril v dolžino 700 čevljev (212,2 m), težak pa je bil 700 starih centov in ocenjen na 363.934 goldinarjev. Stroški za gradnjo obeh mostov in nasipa so znašali 716.835 goldinarjev in 30 krajcarjev.
c)	Tretji del je obsegal razdaljo od Kaniže pri Ptuju do Trgovišča v dolžini
55.000	čevljev ali 9.166 3/6 klafter (17,380 km). Gradbene stroške so ocenili na 499.217 goldinarjev in 21 krajcarjev. Na tem odseku je izvajalo dela podjetje Biströck in Frölich.
Ormoška sekcija je bila razdeljena na dva dela: od Trgovišča do Pušenc in od Pušenc do Kraljevec. Prvo sta vodila podjetnika vitez von Fichtenau in Pongraz v dolžini 21.000 čevljev ali 3.500 klafter; ocenjena je bila na 454.998 goldinarjev in 54 krajcarjev. Za drugo delnico sta bila zadolžena podjetnika Mauche in Wachsmann v dolžini 118.400 čevljev ali 19.733 2/6 klafter (37,414 km). Stroški za ta del proge so bili ocenjeni na 248.406 goldinarjev in 28 krajcarjev.
Stroški za tretjo sekcijo, ki je obsegala progo od Kraljevec do Kotoribe v dolžini 101.000 čevljev ali 16.833 3/6 kiafter in jo je gradila firma Kuna in Adler, so znašali 139.589 goldinarjev in 4 krajcarje. Na tej relaciji so morali zgraditi v Kotoribi most čez Muro v dolžini 2.800 čevljev ali 466 4/6 kiafter (884,8 m). Postavljanje opornikov in zemeljska dela je prevzelo podjetje Higersperger, Jochen in Kosler za 138.749 goldinarjev. Gradbenik Pick je izvršil montažo železne konstrukcije po ameriškem sistemu. Na tej sekciji so zgradili dva mostova čez Muro, vrednost obeh je bila 258.749 goldinarjev. Družba je izkoristila gospodarsko krizo in kupila v Angliji 650000 starih tračnic za ceno 6,50 goldinarjev in si pridobila tako po izredno nizkih cenah nekaj osnovnega materiala. Na odseku od Pragerskega do Velike Kaniže so bila najzahtevnejša dela utrjevanje bregov pri Ormožu, most čez Muro pri Murskem Središču in most čez Dravo pri Ptuju.
K železniški progi je spadala tudi gradnja pripadajočih objektov. Na kolodvoru v Pragerskem so zgradili postajno poslopje, vodno postajo, remizo s kretnico in skladišče. Stroški za gradnjo vseh teh objektov so znašali okoli
80.000	goldinarjev. Na območju kolodvora Ptuj, ki je stal na površini 18 oralov, so zgradili postajno poslopje, vodno postajo, remizo s kretnico, skladišče za vagone in blago, delavnico ter dve čuvajnici. Vsa ta dela je prevzelo podjetje Wenzel in Baumann za vrednost 144.075 goldinarjev in 44 krajcarjev. Železniško postajo v Ormožu, ki je spadala v drugi razred postaj, je gradilo isto podjetje. Stroški so znašali 26.854 goldinarjev in 58 krajcarjev. Ob postajnem poslopju so bile postavljene še vodna postaja, skladišče in čuvajnica. Kolodvor v Veliki Kaniži je bil zgrajen na 60 jochov velikem prostoru. Vključeval je postajno poslopje, vodno postajo, remizo s kretnico za eno lokomotivo in vagone, skladišče ter čuvajnico za 308.470 goldinarjev in 41 krajcarjev. Tudi ta dela je prevzelo isto podjetje.
Na progi od Pragerskega do Velike Kaniže so zgradili tri kolodvore: v Pragerskem, na Ptuju in v Veliki Kaniži, eno postajo prvega razreda v Čakovcu, dve postaji drugega razreda v Ormožu in Kotoribi ter tri postaje tretjega reda v Moškanjcih, Središču in Kraljevcu.Ob progi je bilo 65 čuvajnic. Telegrafski postaji sta bili na Ptuju in v Veliki Kaniži.
Zaradi ugodnega terena so gradbena dela zelo hitro napredovala. Prva poskusna komisijska vožnja je bila 8. marca 1860 s Ptuja v Veliko Kanižo in nazaj do Pragerskega s povratkom na Ptuj. Trajala je pet ur in pol.8 Tehnični in policijski ogled proge je bil 20. aprila 1860. Te vožnje so se udeležili tudi madžarski odposlanci. Po uspešnem pregledu proge je dovolilo finančno ministrstvo, da se železniška proga Pragersko — Kaniža odpre za splošni promet 24. aprila 1860. Iz razglasa, ki ga je objavila 21. aprila 1860 Česar-sko-kraljeva privilegirana Južnodržavno-lombardijsko-benečanska in cen-tralno-italijanska železniška družba, lahko preberemo dan odprtja proge (24. april 1860) ter postaje, na katerih bodo sprejemali za prevoz osebe in stvari po cenovni tarifi Južne državne železnice. Te postaje so bile: Ptuj, Moškanjci, Ormož, Središče, Čakovec, Kraljevec, Kotoriba in Velika Kaniža. Na njem so objavili tudi, da bo vozil po voznem redu začasno mešani vlak. Nekaj naslednjih mesecev so priključili osebnim vlakom Južne državne železnice še dve mešani vleki v vsako stran.9
Progo od Pragerskega do Budimpešte, ki je dobila ime “Orient železniška proga”, so odprli 1. aprila 1861. Prvi vlak je prišel na Ptuj iz Ofna ob pol šestih zvečer. Na železniški postaji ga je pričakala zelo velika množica ljudi. Po dveminutnem postanku je odpeljal vlak proti Pragerskemu.10
PROMET IN ZVEZE
V prvem letu so prepeljali po progi nAslednje število potnikov in živine:11
POSTAJA	POTNIKI	PREDAJA TOVORA V CENTIH	PREDAJA ŽIVINE
Ptuj	11.733	83.412	498
Moškanjci	961	11.516	78
Ormož	3.383	53.474	10
Središče	1.969	12.913	90
POSTAJA	POTNIKI	ODDAJA TOVORA V CENTIH	ODDAJA ŽIVINE	DOHODKI V GLD
Ptuj	13.174	209.371	186	76.419
Moškanjci	1.217	1.186	2	7.502
Ormož	3.407	10.023	170	20.871
Središče	1.409	6.085	144	10.155
Kakšen promet je bil na postaji Ptuj v letu 1862 izvemo iz poročila pete generalne skupščine družbe za Južno Avstrijo-Lombardijo ter italijanske železnice, ki je bila 28. aprila 1863. leta v Parizu:
Predaja
DOHODEK	POTNIKI	ODDAJA		BLAGO		DOHODEK V GLD
		PRTLJAGE	PSOV	HITRO	TOVOR	
70.822	14.082	1.371	22	657	118.412	56.613
Živina
VAGONI	KONJI	VOLI KRAVE	OVCE	SVINJE	ŽIVINA*	POŠTA
14	88			86	1	8796
*Različria
Oddaja
DOHODEK	POTNIKI	ODDAJA		BLAGO		DOHODEK V GLD
		PRTLJAGE	PSOV	HITRO	TOVOR	
16.621				607	235.489	1.202
Živina
VAGONI	KONJI	VOLI KRAVE	OVCE	SVINJE	ŽIVINA*	POŠTA
20	29	82		265	2	9276
‘Različna
Ivan Mohorič navaja v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem, da je narasel promet potnikov od 1861 do 1865 na 25.731, promet tovora na 255.173 carinskih centov, živine na 674 glav, dohodki pa na 128.900 goldinarjev avstrijske vrednosti, kar pomeni, da je zelo napredoval promet po železnici.
Ob civilnem prometu so vozili po železnici iz enega kraja države v drugi kraj tudi različne vojaške transporte. Na Ptuj je prišel 22. marca 1864 tretji bataljon 31. lichtensteinskega pehotnega polka iz vasi Arlat na Sedmograškem in odpotoval naslednji dan v Mantovo. Prav tako je odpotoval v Mantovo po enodnevnem postanku tretji bataljon 62. lichtensteinskega pehotnega polka, ki je prišel na Ptuj 25. marca 1864 iz vasi Wasarsely na Sedmograškem. V mesecu aprilu sta odpotovala v Mantovo z vlakom še dva bataljona, 3. bataljon 64. lichtensteinskega pehotnega polka iz vasi Deva na Sedmograškem ter 3. bataljon 5. lichtensteinskega pehotnega polka iz vasi Spathmar na Ogrskem.
Avstrija je bila leta 1866 v vojni s Prusijo in z Italijo. Civilni promet je bil po železnici zato manjši, povečali pa so se vojški prevozi. S Ptuja so odpeljali 12. maja 1866 v Italijo 4. pionirski bataljon, ki je bil nastanjen v mestu od 24. avgusta. 1860. 3. bataljon j. lichtensteinskega pehotnega polka je prišel iz Bassana v Benečiji v Ptujsko garnizijo 13. maja 1866.12 V letu 1866 je bilo na ptujski postaji 16.199 potnikov, za 195.622 carinskih centov predanega blaga in za 333.722 centov oddanega tovora.13
Na ptujski železniški postaji so vodili statistiko prometa z živino.14 Tu so raztovarjali pripeljano živino s Hrvaške, Ogrske, Tirolske in Štajerske, na-tovarjali pa so jo za prevoz v Istro, na Kranjsko, Štajersko, Češko, Solno-graško, v Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, na Tirolsko, v Švico in v kneževino Lichtenstein.
Promet živine na ptujski železniški postaji
Raztovarjanje živine
LETO	GOVEDO	SVINJE	OVCE	KONJI
1898	527	10.290		
1901	156	10.400		
1902	490	12.029		338
1903	695	1.267		
1905	356	425		
1908	258	688		
1911*	1.136	282		35
1913**	490	5.263		2
1914	830	3.427	1	7
1915	1.327	4.039	161	
1916***	1.417			
19i7****	5			
1918*****	3			
*brez meseca decembra **brez meseca marca ***samo za pet mesecev
Natovarjanje živine
LETO	GOVEDO	SVINJE	OVCE	KONJI
1989				
1901	980	537		
1902	69	552		21
1903	817	16.775		
1905	1.749	20.587		
1908	1.819	23.676	1	
1911*	2.582	19.440	1	109
1913**	2.992	30.646	1	177
1914	4.858	23.724	2	265
1915	2.793	17.255		
1916***	452	9.226	3	12
1917****	25	4.010		87
1918*****	17	664	87	209
****za drugo polletje *****samo za sedem mesecev
Skupno število raztovorjene in natovorjene živine
LETO	GOVEDO	SVINJE	OVCE	KONJI
1903	1.512	21.073		
1905	2.095	21.073		
1908	2.077	24.754	1	
1911*	3.718	19.722	1	144
1913**	3.482	35.931	2	179
1914	4.688	27.455		272
1915	4.120	19.660	161	
1916***	1.869	9226	3	12
Ti podatki nam posredujejo le okvirno sliko, koliko živine je bilo pripeljano ali odpeljano s ptujske železniške postaje.
Potovanje po železnici je postalo postopoma zelo priljubljeno. Občina je večkrat poskušala doseči pri upravi Južne železnice spremembo ali dopolnitev, da bi imeli boljše zveze z glavno linijo Južne železnice. Nekatere njihove prošnje so bile uspešne, druge ne. Tako so odobrili boljšo zvezo s Pragerskim za Gradec leta 1880. S 15. aprilom 1880 je vozil vlak proti Pragerskemu s Ptuja ob 7. uri in 17 minut zjutraj, vračal pa se je zvečer ob 7. uri s Pragerskega na Ptuj. Občina Ptuj je prosila 12. julija 1888. leta ministrstvo za trgovino, da bi izboljšali zveze vlakov za smer proti Gradcu in Celju. To prošnjo so obrazložili z utemeljitvijo, da bi lahko prišli ljudje v enem dnevu do deželnega mesta Gradca oziroma Celja, tam opravili svoje zadeve in se še isti dan vrnili z vlakom domov. Namesto neugodnega pospešenega vlaka št. 201, ki je odpeljal ob enih ponoči s Ptuja, so predlagali naslednjo zvezo za Gradec in Celje:
PTUJ — GRADEC			PTÜJ — CELJE		
PTUJ	odhod	7.41	PTUJ	odhod	7.41
PRAGERSKO	prihod	8.10	PRAGERSKO	prihod	8.10
PRAGERSKO	odhod	8.16	PRAGERSKO	odhod	9.00
GRADEC	prihod	11.10	CELJE	prihod	10.25
GRADEC	odhod	4.30	CELJE	odhod	5.47
PRAGERSKO	prihod	7.52	PRAGERSKO	prihod	7.08
PRAGERSKO	odhod	8.10	PRAGERSKO	odhod	8.10
PTÜJ	prihod	8.42	PTÜJ	prihod	8.42
Pri takšni zvezi z vlaki je bil odhod s Ptuja in prihod na Ptuj zelo ugoden, saj je omogočal v prvem primeru peturni postanek v Gradcu, v drugem pa sedemurni postanek v Celju. Ta predlog je poslalo ministrstvo za trgovino državnemu namestništvu v Gradec, ki gaje zavrnilo 18. septembra 1888.
Občina si ni prizadevala samo za boljše zveze, ampak tudi za povratne karte za relacijo proti Mariboru, Gradcu in Celju. Povratne karte za relacijo Ptuj-Maribor je uvedla uprava Južne železnice 19. julija 1882. leta, veljale so dva dni. Za to vožnjo, dolgo 36 km, je potreboval vlak čas od ene ure in 10 minut do ene ure in 20 minut.
GRADNJA DELAVSKIH HIŠ
Mestna občina Ptuj je dala 16. januarja 1900 pobudo glavni upravi Južne železnice za postavitev železniških delavnic. Minister za železnice je odobril to pobudo 31. marca istega leta s pripombo, da se spremeni obstoječa železniška kurilnica namensko v železniške delavnice.
Za delovanje take delavnice so morali zaposliti delavce. Oprava Južne železnice je zato prosila mestno občino Ptuj, da poišče za delavce primerna stanovanja. Za primerjavo je dodala še cenik stanarin delavske kolonije iz Maribora: sobo s kuhinjo letno 132 krajcarjev, za sobo, kabinet in kuhinjo 170 krajcarjev, za dve sobi in kuhinjo 190 krajcarjev. Oprava je še prosila, če bi občina lahko našla podobna stanovanja za enako ceno. Na to prošnjo je odgovorila mestna občina Ptuj upravi Južne železnice 30. julija 1900, da so našli primerna stanovanja na Ptuju in v okoliških vaseh za enako ceno oziroma še nižjo.
Uprava Južne železnice je sporočila občini, da bodo začeli spomladi 1901 delo v železniških delavnicah. Iz Maribora bodo premestili na Ptuj 30 poročenih moških in 10 samskih delavcev.!6
Čeprav je našla občina nekatera stanovanja, ta problem še zdaleč ni bil rešen. V letu 1904 je opozorila uprava Južne železnice občino, naj zgradi stanovanja za železniške delavce, ker so se ti obračali nanjo zaradi stanovanj. Uprava Južne železnice je dobila sporočilo 19. decembra 1903, da bo verjetno gradila občina Ptuj v letu 1904 novo kasarno. Tako bi postala stara kasarna leta 1905 prosta in bi bila namenjena za delavska stanovanja. V pismu z dne 8. februarja 1904 je prosila občino, da jo o tej zadevi obvesti. Radi bi vedeli, če lahko načrtujejo adaptacijo kasarne za delavska stanovanja ali pa ima občina v vidu kakšno drugo možnost, preden se bodo morali dokončno odločiti in zapreti delavnice. Po mnenju uprave Južne železnice delavnice niso bile več potrebne.17
Eno izmed rešitev stanovanjskega problema delavcev je videla občina tudi v gradnji družinskih hiš. Sest delavcev železniških delavnic je prosilo občino
4.	julija za gradbeno dovoljenje družinskih hiš v predmestju Kaniža pri Ptuju na parcelnih številkah 355/2 do 355/7. Kupili so jih od zemljiškega lastnika, ptujskega župana Josefa Orniga. Komisija, ki so jo sestavljali inženir železniške sekcije Ptuj, župan Ornig, upravnik Stehrer, občinska svetnika Kratzer in Rosmann, J. Wressnig kot gradbeni vodja, F. Wressnig kot dimnikar in prosilci za gradbeno dovoljenje ter gospostvo Zgornji Ptuj kot mejaš oziroma sosed, si je ogledala parcele 23. julija 1904. Se istega dne je odobrila občina Ptuj gradbeno dovoljenje vsem šestim prosilcem. Ti so bili: Franc Rozman, Franz Scherbela, Georg Gerečnik, Johann Schegula, Georg Mahr in Leopold Wunderlich.
Pri gradnji delavskih hiš je prišlo do spora med občino in upravo Južne železnice. Le ta ni dala soglasja h gradnji hiš, ker niso bile dovolj dobro projektirane proti ognju, prav tako ni bil dovolj varen dostop do hiš, saj je bila v bližini železniška proga. Predlagala je izgradnjo podhoda in zamenjavo zemlje za prestavitev ceste med hišami in železnico. Kljub temu da ta spor še ni bil rešen, so nadaljevali gradnjo stanovanjskih hiš. Konec oktobra 1904 so pisali lastniki hiš občini, da bodo do sredine novembra hiše dograjene za vselitev. Prosili so za ogled stanovanj. Občinska komisija jih je pogledala 21. novembra 1904 in po mnenju mestnega zdravnika dr. Metzlerja (hiše niso bile dograjene, bile so tudi vlažne) ni dala dovoljenja za vselitev. Zaradi socialnega položaja delavcev je komisija po ponovnem ogledu hiš meseca januarja 1905 dovolila vselitev, kljub temu da te še niso bile izsušene in ne dograjene.
Od sredine leta 1905 pa do začetka 1909 sta se dogovarjali občina Ptuj in uprava Južne železnice o zamenjavi zemlje pri km 18 4/6 na desni strani železniške proge Pragersko-Velika Kaniža zaradi prestavitve ceste in o izdelavi prehoda pod železniško progo pri delavskih hišah. Na teh pogajanjih je postavila družba Južne železnice občini nekaj pogojev.
1)	Da prevzame mestni svet na svoje stroške delitev nove ceste in njeno vzdrževanje vzdolž mejne črte in izgradnjo jarka med njima.
2)	Prav tako prevzame mestni svet stroške premika ceste med potokom Grajena in mejnim kamnom št. 54.
3)	Družba Južne železnice je ponudila za gradnjo podhoda enkraten znesek v vrednosti 2200 kron, ostalo vsoto do skupnega zneska 4400 kron mora poravnati mestna občina. Prav tako je morala občina sama izpeljati vsa potrebna dela pri prehodu na levi in desni strani železniške proge.
4)	Novi podhod bo vzdrževala na svoje stroške v bodoče družba Južne železnice. Stroške za vzdrževanje poti do njega pa bo poravnala mestna občina.
5)	Predlagali so tudi, da se sestavi komisija za zamenjavo zemlje.
iz zapisnika komisije z dne 19. maja 1905, kije pregledala sporno območje, izvemo, da so razpravljali o zamenjavi zemlje, o določitvi smeri za pešpot od delavskih hiš k načrtovanemu podhodu in o izdelavi podhoda pri železniškem km 18.662. Za podhod pod železniško progo so se sporazumeli zelo hitro. Občina Ptuj je sprejela na svojih sejah sveta vse pogoje železnice. Potem ko je dobila uprava Južne železnice sporočilo o sprejetih pogojih, je poslala za gradnjo podhoda v enkratnem znesku vsoto 2.200 kron. Podhod je gradil zidarski mojster Rudolf Hobser za vrednost 4.998,99 kron.
Pogovori o zamenjavi zemlje so potekali vse do 1909. leta. Iz osnutka pogodbe (z datumom 15. januar 1909) med Cesarsko-kraljevo privatno družbo Južne železnice in občino Ptuj lahko razberemo, da zamenjata med seboj zemljo v velikosti 579,48 kvadratnih metrov; Cesarsko kraljeva privilegirana družba Južne železnice odstopa zemljo občini Ptuj na parceli št. 510
k.	o. Ptuj med mejniki št. (52) 51, 50 (starimi) in 49, 50, 51, 52 (novimi)
ter sprejme od občine zemljo med novima mejnikoma 49 in 48 in starima 48 ter 49 oziroma novim mejnikom 49 gradbene parcele št. 355 k. o. Ptuj. Vsaka stran se je obvezala, da bo nosila stroške označitve za svoj del.
Tudi z gradnjo privatnih stanovanjskih hiš ni bil rešen stanovanjski problem uslužbencev Južne železnice. Gradbeno stanovanjsko združenje uslužbencev Južne železnice z Dunaja je prosilo 2. oktobra 1913. leta občino Ptuj za gradbeno dovoljenje dvonadstropne hiše na travnati parceli št. 333/2 k. o. Ptuj. To parcelo je kupilo združenje od Cesarsko- kraljeve privatne družbe Južne železnice. Občina Ptuj je odbila 14. februarja 1914 njihovo prošnjo, češ da bi ta nova zgradba kvarila mestno podobo. Gradbeno stanovanjsko združenje je vložilo na to odločitev priziv. Mestni svet je izdal dovoljenje na svoji seji 10. junija 1914 s pridržkom, da se bo gradnja dvonadstropne hiše vključila v mestno podobo. Postavili so tudi številne pogoje: fasada mora biti brez balkonov (ne tako, kot so bili načrtovani v projektu), na cestni strani parcele je treba urediti 5 m širok vrt, namenjen za okras, celotna stavba mora biti podkletena, višina sob posameznih lokalov je lahko v pritličju 3,10 m, v 1. in 11. nadstropju 3 m in še druge pogoje. Arhitekta, ki sta načrtovala to stanovanjsko hišo ob cesti na postajo, sta bila Badstieber in Reiner. I8
SKLEP
Na gospodarskem področju je ptujsko meščanstvo v 19. stoletju zelo nazadovalo. Kljub temu da so dobili železnico na Ptuj, niso znali dovolj izrabiti te prometne zveze. Zaradi organiziranega kapitala v drugih mestih je izgubilo posredovalno trgovino med Italijo in Srednjim Podravjem. Ostala jim je le lokalna trgovina, ki je obdržala tradicionalne trgovske ceste na območju Ptuja, Haloz in Slovenskih goric.
OPOMBE
1.	Jože Jenko, Svet med Dravo in Muro, Maribor 1968, 589 s.
2.	Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968, 15 s.
3.	Jože Jenko, Svet med Dravo in Muro, 293 s.
4.	Jože Jenko, isto tam, 594 s.
5.	Ivan Mohorič, isto tam, 60 s.
6.	Jože Jenko, isto tam, 597 s.
7.	Ferdinand Reisp, Erinnerungen an die Orienteisenbahn, 1860, 13 ss.
8.	Ta podatek navaja Jenko v svojem članku Zelenice med Muro in Dravo v 19. in 20. stoletju na strani 599 in v članku ob stoletnici proge Pragersko — Kotoriba, Kronika, leto VII, št. 3, na strani 137. Ferdinand Reisp pa navaja v svoji publikaciji Erinnerungen an die orienteisenbahn von Pragerhof bis Groß-Kanischa mit Rücksicht auf eine Zweigbahn von Pettau nach Marburg iz 1860 leta na strani 5, da je bila prva poskusna vožnja od Pragerskega do Velike Kaniže že 29. oktobra 1859. leta.
9.	Steiermärkische Landesarchiv, Stadthalterei 1858 do 1860, Fase. 72, Pragerhof-Kanischa, št. 7532/1860.
10.	Zgodovinski arhiv Ptuj, F. Reisp, Ptujska kronika 1857-1887, 31 s.
11.	Ivan Mohorič, isto tam, 86 s.
12.	Zgodovinski arhiv Ptuj, F. Reisp, Ptujska kronika, 64 s.
13.	Ivan Mohorič, isto tam, 87 s.
14.	V Zgodovinskem arhivu Ptuj so ohranjeni v fondu mestne občine Ptuj navedeni letni statistični podatki (1898, 1901, 1903, 1905, 1908, 1911 — brez decembra, 1913 — brez marca, 1914, 1915 in 1916 samo za prvih pet mesecev), za ostala leta pa podatki manjkajo.
15.	Steiermärkische Landesarchiv Graz, Stadthalterei, fase. 72, št. 19509/88.
16.	Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna občina Ptuj, škatla 11, ovoj št. 517-16-1900.
17. Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna občina Ptuj, škatla 129, ovoj 516/904, št. 14752/E-03.
18. Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna občina Ptuj, škatla 306, ovoj 1165/1913, št. 395/14.
VIRI
1.	Steiermärkische Landesarchiv Graz, Stadthalterei 1858-1860, fase. 72.
2.	Zgodovinski arhiv Ptuj, Ferdinand Reisp, Ptujska kronika 1857-1887.
3.	Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna Občina Ptuj 1887-1918, zapisniki sej.
4.	Zgodovinski arhiv Ptuj, Chronik von Ptuj od 1888 do 25. 1. 1898.
5.	Železničarski muzej Ljubljana, Poročilo pete generalne skupščine za Južno Avstrijo-Lom-bardijo ter italijanske železnice z dne 28. aprila 1863. leta v Parizu.
LITERATURA
1.	Iva in Jože Curk, Monografija Ptuj, Ljubljana 1970.
2.	Jože Jenko, Železnice med Muro in Dravo v 19. in 20. stoletju, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, 589 ss.
3.	J. Jenko, Ob stoletnici proge Pragersko-Kotoriba, Kronika, 1959/leto VII, št. 3, 188 ss.
4.	Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968.
5.	Ferdinand Reisp, Erinnerungen an die Orient Eisenbahn von Pragerhof bis Groß-Kanischa mit Rücksicht auf eine Zweigbahn von Pettau nach Marburg, Graz 1860.
KRATICE
GLD — Goldinar
ZAP — Zgodovinski arhiv Ptuj
MOP — Mestna občina Ptuj
SEZNAM MER IN UTEŽI
1 čevelj = 0, 316 m
1 seženj (klaftra) = 6 čevljev = 1,896 m 1 oral = 1 joh = 1 kvadratna klaftra = 1600 kvadratnih sežnjev 1 cent =100 funtov = 56 kg
DIE EISENBAHN IN PTÜJ VON 1860 BIS 1918
ZUSAMMENFASSUNG
Mit dem Hofdekret vom 23. Dezember 1841 übernahm die Habsburger Monarchie den Bau von jenen Eisenbahnen, die von größerer Bedeutung waren. Im Dekret stand das Programm der neuen Eisenbahnlinien. Unter ihnen befand sich auch die Südeisenbahlinie Wien-Triest, die auch über das steiermärkische Gebiet laufen sollte.
Die Regierung hatte am 24. September 1854 das Konzesionsgesetz verabschiedet, mit dem man erneut den Eisenbahnbau auf privater Basis beschleunigen wollte. Dieses Gesetz erweckte Hoffnung bei zahlreichen Kaufleuten, die auf dem Dravaflußgebiet lebten; sie dachten nämlich, daß man die Eisenbahn auch auf dem Dravafeld bauen würde. Die Konzesion für den Bau der Eisenbahnlinie Pragersko — Nagykanisza bekam am 14. Februar 1856 Gesellschaft Kaiser Franz Josef Orienteisenbahn Ingenieur Amadeus Demarteau besichtigte die Eisenbahntrasse und entwarf die Pläne im Jahre 1857.
Die wirtschaftliche und finanzielle Lage der österreichischen Monarchie war in dieser Zeit (19. Jahrhundert) sehr schlecht. Die Regierung entschloß sich die bereits bestehenden und vorgesehenen Eisenbahnlinien an Privatgesellschaften zu verkaufen. Die neue Gesellschaft übernahm auch die Eisenbahnlinie von Pragersko bis Nagykanisza und Budapest. Mit dem Bau der Eisenbahn begann man am 17. Dezember 1858, beendet wurde er am 24. April 1860.
Im ersten Jahr wurden von und nach Ptuj 24.907 Fahrgäste, 292.783 Zentner Güter und 684 Stück Vieh befördert. Außer den Ziviltransporten fuhren auf dieser Strecke auch Militärtransporte. Die Bahnhofsangestellten führten eine Liste der Viehtransporte; hier wurde nämlich das Vieh aus Kroatien, Ungarn, Tirol und der Steiermark entladen und für den Abtransport nach Istrien, Krain, Tschechien, Salzburg, Oberund Niederösterreich, Tirol sowie in die Schweiz, in die Steiermark und in das Fürstentum Lichtenstein aufgeladen.
Die Stadtgemeinde Ptuj schlug am 16. Januar 1900 der Hauptverwaltung der Südeisenbahnlinie vor, hier eine Eisenbahnwerkstätte zu errichten. Am 3® März 1900 billigte der Eiesenbahnminister diese Initiative mit der Bemerkung, daß man das bereits bestehende Heizhaus in eine Eisenbahnwerkstätte umwandeln solle. Da man für die Inbetriebnahme solch einer Werkstätte neue Arbeitskräfte einstellen mußte, bat die Verwaltung der Südeisenbahnlinie die Gemeinde Ptuj entsprechende Wohnungen für diese Arbeiter zu suchen. Mitte des Jahres 1900 hatte zwar die Gemeinde in Ptuj und in den umliegenden Dörfern Wohnungen gefunden, doch war das Problem noch längst nicht gelöst. Im Jahre 1904 forderte die Verwaltung die Gemeinde Ptuj zum Bau von Arbeiterwohnungen auf. Die Gemeinde versuchte das Wohnungsproblem durch den Bau von Einfamilienhäusern zu lösen, zu diesem Zweck erteilte sie am 23. Juli 1904 sechs Angestellten der Eisenbahnwerkstätte die Baugenehmigung für den Bau von Einfamilienhäusern auf den Parzellen Nr. 355/2 bis 355/7. Beim Bau dieser Häuser kam es zu einem Konflikt zwischen der Gemeinde und der Verwaltung der Südeisenbahnlinie wegen der mangelhaften Baupläne.
Im 19. Jahrhundert erlitten die Ptujer Bürger wirtschaftliche Rückschläge; obwohl sie die Eisenbahn bekommen hatten, konnten sie aus ihr nie einen richtigen Nutzen ziehen.
(Stationen	3cit	,&tihunfl		M- rnlljdl	Jlbfaljrl	
	'KKuufcit	©fitubc	SJZinutcu	iUUnufcu	Gtunbc	3/üuutcu
ßartt^Sa ....				m	6	
(Tottoriba ....	46	6	46	5	6	51
ffvatjcöcc . .	34	7	25	1	7	20
Cjalattmui . . . .	46	8	12	10	■ 8	22
jpolftrau ....	30	8	52	1	8	53
fyriebau ....	25	9	18	10	9	28
SJio^gnnjcn . . . t. .	36	10	4	5	10	9
Spettali . .	22	10	31	10	10	41
Sj3ragcrl)of ....	48	11	29			?»
Sßragcr^of ....					1	
Sßettau ....	48	1	48	10	1	58
SJloSjgattjcrt ....	22	2	20	5	2	25
rJriebau ....	36	3	1	10	3	11
Spotfterau . . .	25	3	36	1	3	37
GTjafaf^urn ....	30	4	7	10	4	17
Äraljebec ....	46	5	3	1	5	4
Cottoriüa ....	34	5	38	5	5	43
i?auij8a . . 1 j	46	6	29	W'Ctthö		
Slika 1: Prvi vozni red od Velike Kaniže do Pragerskega (Steiermärkische Landesarchiv Graz, Stadthalterei 1858 do 1860, Fase. 72).
mit SSewiltigung bcö f. f. finanjininiftcriumö bie (Sifenba&nftrcde	a gerì;uf=«^aut,$3a aut 24. b. 3)t.
fin ben allgemeinen Scit'cbr eröffnet wirb, unb bon biefern Sage angefangen in ben (Stationen: gettali 93co§jgait,;ctt
ffric&au
SfSolfttftii
(SjaFatljinn
Äli’rtlfcncc
©ottinibrt unb
ÄianijSa
sperfonen unb 'Sad)cn nad> bem Sarife ber füblidien Staatö-Sifenhahn jur SSeförberung aufgenommen merben|
Vorläufig wirb in ieber Siidjtung ein gemifd)ter Bug nad) ber in biefer Ätinbmadjung enthaltenen fahr« orbnung berfctjrcn/ unb im nàchftfotgenben Stonate im Stnfdduffe an bie ^erfonenjuge ber [üblichen ©taatö« ©ifenbabn jwei gcmifchtc Büge in ieber Stiftung einge* leitet werben.
SBicn, am 21. SCbril i860.
SJott t>cr J. f.'bctu.
ftiMidjcu Staats-, lomli.-uciit.- unb ccntral-italienifdjeit
(£ifcnöal)n=©efettfd)aft.
SJnid boti Q. 3anftyib in SRarbnrQ.
Slika 2: Razglas Cesarsko — kraljeve privatne Južnodržavne — lombardijske-benečanske in centralno italijanske železniške družbe o odprtju proge Pragersko — Velika Kaniža (Steiermärkische Landesarchiv Graz, Stadthalterei 1858 do 1860, Fase. 72).
Slika 3: Situacijski načrt območja ptujske železniške postaje z vrisanimi parcelami delavskih železničarskih hiš iz leta 1904 (ZAP, MOP, šk. 123 ).
^/IWwAKciW>/d\
.cU*
SmA^c^ux~ ^Jaò^ò.d^X'm.cU^ èXadXc^AHMx wà& Q^eXKoAA/.

oh^ói 'Xz+amA * %u/vvuxćk\4 : c&Ä^n^tvwul - £%&|\*6ß:
96-50 X* J&2I ..	m* 579*48
%
4<r80x	4 *v60x_549»S-og + 40-3x5-69 - n 579*^3
tSdteùl'/vux<%\, (PUv$n<x#mv4.-
ShVa^M&id» /li/1000 .
Slika 4: Načrt zamenjave zemlje med Cesarsko-kraljevo privatno družbo Južne železnice in mestno občino Pruj iz leta 1909 (ZAP, MOP, šk. 123).
Slika 5: Načrt prvotne fasade dvonadstropne stavbe ob cesti na postajo iz leta 1913. (ZAP, MOP, šk. 306).
Slika 6: Železniška postaja na Ptuju okoli 1870 (Pokrajinski muzej Ptuj).

ZDENKA RISTIČ
PTUJSKA ELEKTRIKA (ZADRUŽNA ELEKTRARNA ZA PTUJ, BREG IN OKOLICO)
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 621.331(497.12 Ptuj)
ZDENKA RISTIČ, arhivistka Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Ob 70. letnici osvetlitve mestnih ulic z električnimi svetilkami je v članku prikazan začetek elektrifikacije mestnih ulic in zgradb ter predstavljena Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico, ki je dobavljala električni tok.
ABSTRACT
Ptuj celebrates the 70th anniversary of its electric street lighting. The article deals with the beginning of the electrification of the streets and buildings and presents the “Co-operative power station for Ptuj, Breg und surroundings” that supplied the town with electricity.
Pomen električne energije kot vira energije za pogon strojev in aparatov je znan že od razstave leta 1891 v Frankfurtu. Ma Ptuju se je želja po elektrifikaciji mesta in okolice pojavila že v času Ornigovega županovanja (1884-1918). Tako je pričela zbirati ptujska mestna občina že pred sto leti v mestih na Češkem in Moravskem tehnične in druge podatke o možnostih cestne električne razsvetljave. Zaradi takrat še nerealnih možnosti se je mesto odločilo za plinsko razsvetljavo, katere luči so svetile vse do srede 20-tih let.1
Prvi projekt elektrifikacije Ptuja in okolice sega v leto 1905. Izdelal ga je Theodor Schenkel iz Gradca. Mačrt prikazuje elektrarno na reki Dravinji in umetni kanal. Zaradi velikih razdalj prenosa električne energije bi bile izgube na daljnovodih prevelike, zato ta projekt ni bil nikoli realiziran.2
V	letu 1910 je bila ustanovljena družba PETOVIA — Družba za gradnjo dvostopenjske elektrarne na Dravi med Ptujem in Ormožem, ki se ji je pridružila tudi mestna občina Ptuj s precejšnjo finančno udeležbo. Zadostna količina vode (10-mesečno poprečje je znašalo 295 m3) in ugoden padec Drave jim je bilo vodilo, da so začeli pripravljati načrte.3
V	letih 1910-1913 je Siegfried SPYCHIGER opravil vse načrte za zemeljska in gradbena dela. Jez predvidene hidroelektrarne bi bil zgrajen pri Zabov-cih, kanal v dolžini sedmih kilometrov pa bi se končal pri Gajevcih, kjer bi stala centrala s petimi francisovimi turbinami. Druga centrala je bila načrtovana pri Veliki Medelji z jezom pri Zavrču. Še preden se je Petovia preobli-} kovala v delniško družbo, je izbruhnila prva svetovna vojna in načrte začasno, nato pa tudi dokončno odložila.4
Kljub temu, da so ob koncu vojne nastopili za gospodarstvo neugodni pogoji, je ponovno prišla v ospredje izgradnja hidrocentrale na Dravinji, še vedno pod vodstvom župana Orniga. Tokratni projekt je predvideval izgradnjo na Dravinji po izlivu potoka Polskave v bližini današnjega Vidma. Projekt je predstavilo podjetje Elin iz Maribora. Opozorila, da je gradnja majhnih central draga, njihova učinkovitost pa izredno majhna, so tudi ta projekt Ptujčanov za večno pospravila v predale.5
Ker je bila še leta po vojni mestna plinarna, ki so jo v občini postavili sredi leta 1898, edini vir pogonske energije, se je mestna občina močno zavzemala za elektrifikacijo, ki bi ob železniški povezavi krajev mogla prispevati h gospodarskemu napredku mesta. Bogastvo surovin ptujske okolice naj bi bilo osnova za izgradnjo posameznih industrijskih obratov, le-ti pa bi seveda potrebovali električni tok.6
V	letih 1922 in 1923 je v mestu potekalo živahno agitiranje, saj sta do tedaj uporabljala elektriko le kino in gledališče. (V mestni pralnici je leta ‘1922 deloval skromen agregat na parni pogon.)7
Leto 1924 že prinese prve konkretnejše rezultate pri dogovorih o dobavi električne energije. Ker nobeden od načrtov za izgradnjo elektrarne ni bil uresničen, so se na Ptuju odločili, da podrobno preučijo ponudbo že zgrajene elektrarne Fala.
Slaiibimt der k. ^0*1>fcrkLiid ^fjMg KainnierslailtpEtic^/^ r.isjioÜL.BaliSide.
Eingelangt 22,OEZ,1910 Zahl S'i 26 Mit_______^Böilagen. Referat:

6ejud)
ber 6ejell}d)aft „poetovia“ in pettau
für
Erteilung òes flusnütjungsrecfytes her WafferKräfte òer Drau
von Pettau bis Srieòau.
Pettau, am januar 1911.
Slika II Prošnja družbe Petovia za dodelitev pravice izkoriščanja vodne sile Drave od Ptuja do Ormoža iz leta 1911 (ZAP, MOP, šk. 172, 8726-5-1910).
Firma Albert Buss je zaprosila v sodelovanju z mariborskim podjetnikom Karlom Scherbaumom že leta 1908 za dovoljenje za izgradnjo elektrarne na Dravi pri Fali. Jeseni 1912 je bilo izdano dovoljenje, dograjena pa je bila leta 1918 s pomočjo tujega kapitala.8
ZADRUŽNA ELEKTRARNA ZA PTUJ, BREG IN OKOLICO
Za sodelovanje z Elektrarno Fala in za nadzor ter izgradnjo celotnega električnega omrežja so tako leta 1924 ustanovili na Ptuju zadrugo, čeprav je bilo prisotno tudi vprašanje, ali naj elektrifikacijo mesta in okolice izvede občina sama.
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico je bila ustanovljena s sklepom ustanovnega občnega zbora 26. februarja 1924. Namen zadruge je bil dobavljati svojim zadružnikom električni tok, obenem pa je za svoje zadružnike izvajala “potrebne instalacije in jim dobavljala za razsvetljavo in pogon potrebne svetilke, stroje in druge v to stroko spadajoče predmete”. Ob ustanovnem občnem zboru so izdali brošuro, v kateri so bila zapisana pravila in pogoji za dobavo električnega toka, način, kako se lahko včlanjujejo zasebniki in podjetja v zadrugo, ter kakšne so pravice zadružnikov pa tudi zadružne elektrarne.9
Elektrarna Fala je predložila svojo ponudbo za dobavo električne energije 23. aprila 1924. V prvotni ponudbi je predlagala, naj se pogodba sklene za dobo 25 let, to je do konca leta 1949. Ker je takratno občinsko vodstvo menilo, da se je nespametno vezati za tako dolgo dobo, saj bi se lahko zgodilo, da bi cena električnemu toku padla, in bi bila izključena možnost, da bi dobivala zadružna elektrarna tok od katerekoli druge električne centrale po ugodnejši, nižji ceni. Zato so se dogovorili le za desetletno pogodbo.
Takšno ponudbo je občni zbor zadruge potrdil 25. junija 1924, obe stranki pa sta jo podpisali šele 24. septembra istega leta.10
V pismu, ki ga je Mestni magistrat na Ptuju poslal velikemu županu mariborske oblasti, mu ptujski župan sporoča, da znašajo predvideni stroški za kompletno izdelavo lokalnega omrežja 2,000.000 dinarjev. Polovico stroškov naj bi krili iz zadružnih sredstev, “za kritje druge polovice pa se ima najeti posojilo”.
Zato je občinski svet že 28. maja 1924 na svoji seji sklenil, da prevzame garancijo za vse obveznosti, ki zadevajo zadružno elektrarno, oziroma ji podelijo jamstvo za kredit v vrednosti 1,000.000 dinarjev.11
Zadružna elektrarna si je priskrbela kredit pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. V fondu Mestne občine Ptuj je ohranjena zadolžnica, s katero potrjuje Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico, da je prejela posojilo pod naslednjimi pogoji:
—	za posojilo se plačujejo 12% letne obresti,
—	zadružna elektrarna in Mestna občina dajeta kot garancijo zastavno pravico za vsa svoja zemljišča Pokojninskemu zavodu,
— obvezujeta se, da bodo vsi objekti “pri zanesljivem društvu proti požaru zavarovani”.
Zadolžnico so podpisali pri notarju Kazimirju Bratkoviču 17. januarja 1925 dr. Ivan Fermevc in Anton Blažek kot predstavnika posojilojemalcev, zastopnik občinskega sveta dr. Matej Senčar ter poroka Pavel Pirich, tovarnar na Ptuju, in Jakob Tobias, davčni nadupravitelj.
Zadrugo je upravljalo načelstvo, ki je bilo sestavljeno iz načelnika, namestnika in sedmih članov, ki so bili voljeni na občnem zboru za dobo treh let. Za nadzor nad upravljanjem zadruge je deloval prav tako voljen organ, imenovan nadzorstvo: sestavljali so ga načelnik, podnačelnik in trije člani. Vsi člani so obvezno morali biti tudi zadružniki.
Člani prvega načelstva in nadzorstva zadružne elektrarne na Ptuju so bili leta 1924:
NAČELSTVO:
—	načelnik:
—	načelnikov namestnik:
—	člani:
NADZORSTVO:
—	načelnik:
—	načelnikov namestnik:
—	člani:
dr. Ivan Fermevc Ivan Steudte, sen. Anton Blažek Franjo Čuček Pavel Dostal Franc Hoinig Pavel Pirich Ivan Podgoršek Ignac Vindiš
Ivan Perko dr. Matej Senčar Anton Brenčič Franc Iglič Dragotin Zupančič
Član zadruge je mogel postati vsakdo, ki je lahko z zadružno elektrarno podpisal pogodbo in vplačal vsaj en zadružni delež, ki je znašal 50,00 dinarjev. Zadružniki so bili lahko zasebniki pa tudi pravne osebe.
Imeli so pravico sodelovati na občnih zborih ter se udeleževati posvetovanj in volitev. Občni zbori so bili vsako leto. Vsak zadružnik je imel ob volitvah pravico na vsak vplačan delež do enega glasu, vendar ne več kot 20 glasov. Zadružna elektrarna je ob ustanovitvi štela 296 članov. Ob zasebnikih so bili zadružniki tudi denarni zavodi, društva, podjetja in cerkev. Njihovi deleži so bili zelo različni. Mestna občina Ptuj jih je imela največ, kar 500. Pridržala si je pravico do prevzema zadružnega podjetja proti izplačilu zadružnih deležev z vsemi aktivi in pasivi v svojo last.
Med zasebniki, katerih število deležev je bilo večje kot 40, naj omenim nekatere:
Zadružnik	Število deležev	Zadružnik	Število deležev
BRENČIČ Miha	50	ORNIQ Pavel	69
ČUČEK Franc	100	PIRICH Paul	100
D AMISH Josip	40	POTOČNIK Franc	40
FERMEVC Ivan	43	SENČAR Alojzij	69
KOROŠEC Marko	90	URBAN Franc	69
MARIČ Oskar	41	ZORČIČ Marija	40
MURŠEC Josip	55		
Pravne osebe, ki so bile zadružniki v elektrarni:
	Število deležev
1. Kmečka hranilnica	3
2. Ljubljanska kreditna banka	20
3. Mestna hranilnica	5
4. Posojilnica v Ptuju	
5. Okrajni urad za zavarovanje delavcev	4
6. Delta r.z.z.o.z.	14
7. Humanik d.d.	10
8. Kmetijska zadruga Breg	44
9. Občina Breg	
10. Petovia d.d.	200
11. Pletarna	291
12. Snoj & Urbančič	3
13. Trgovina Fürst	20
14. Union d.d.	10
15. Vinarija d.d.	12
16. Društveni dom	55
17. Konzumno društvo	5
18. Narodna čitalnica	4
-19. Olepševalno društvo	19
20. Predujemno društvo	61
v/rnvč*#n, sfanpn, pfyiyUnlvtAj» /tvtXa, *■ tcU*. ✓<•//• <? 3S ***fwmi)h. jirifut, gì.
pristopna izjava.
Podpisani .....s.-..__________...................A.....Tr?^^;.saJjLu,.,,...^H...
(poklic).............,1.......11__________________(bivališče^- hiš. štev.).....:ì.£Ì.-..
: • gpY’.yffijtf r;, -............................izjavim s tem, da pristopim k zadrugi :
zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, reg. zadruga z omejeno zavezo, kot član z te.stdi5i2Li^...........deleži. po Din ,p.s!r_?\i»‘fc:....	1
skupaj Din............itSflOÜ*%■	~~~ ||.....ter se podvržem ne le sedaj veljavnim
določbam pravil, katere so mi natančno znane, temveč tudi vsem poznejšim izpremembam istih, kakor tiidi vsem sklepom občnega zbora te zadruge.
Ptuj, dne......................................................................../92.!f:r
Sprejet v načelstveni seji z dne ... Tekoča štev. zadružnega registra.
R EVER Z.-
Kot Slan Zadružne elektrarne se zavezujem. da naroSlm hlSno Instalacijo pri Zadružni elektrarni in se istotako obvezujem'ku= povati pri Zadružni elektrarni ves za elektfdSno napeljavo ln razsvetljavo potrebni materijal. Vzamem na znanje, da Ima Za= družna elektrarna sioer pravico me kot Slana lz zadruge izklju= Siti in odtegniti dobavo elektriSnega toka.
PTUJ, dne......................192. ...
Slika 2: Pristopna izjava ob včlanitvi Mestne občine v zadružno elektrarno (ZAP, MOP, šk. 275, Elektrifikacija mesta).
	Število deležev
21. Tiskovno društvo	3
22. Evangelijska cerkvena občina	44
23. Kapucinski samostan	211
24. Mestna župnijska cerkev	2
25. Minoritska cerkev	13
Število zadružnikov se je konec leta 1929 dvignilo na 311 članov, skupaj so imeli 2.486 deležev.
OSVETLITEV MESTNIH ULIC IN STAVB
Električno energijo je torej zadružna elektrarna prejemala iz Elektrarne Fala, ki je na svoje stroške zgradila daljnovod Maribor-Ptuj. Pripravo in izvedbo krajevnega omrežja za Ptuj in občino Breg pa je prevzela zadružna elektrarna.12
Daljnovod je imel napetost 10.000 voltov. Napetost se je do leta 1937 dvignila na 35.000 voltov. Letno so zadružni elektrarni dovajali do 500 kWh električne energije. Cena za kWh, ki jo je zadružna elektrarna plačevala Fali, je znašala 1000 dinarjev letno. Bazirala je na ceni trboveljskega premoga (kosovec), katerega cena je leta 1924 znašala 2000 dinarjev za 10 ton premoga.13
Večina mestnih ulic je bila že od konca 19. stoletja opremljena s plinskimi žarnicamii Prižigali so jih lampisti, ki so leta 1928 zaradi zamenjave z električnimi žarnicami ali izgubili delo ali pa so se zaposlili v mestni upravi v službi za zamenjavo žarnic pri cestni razsvetljavi. Obenem so vodili kontrolo števcev električne razsvetljave, ki jih je plačevala mestna občina.14
Vso bivšo plinsko razsvetljavo so postopoma zamenjali z električnimi žarnicami in z njimi osvetlili mestne ulice, trge in drevorede. Omrežje za poulično razsvetljavo se je napajalo iz treh transformatorjev: pri železniškem mostu, na Prešernovi ulici in na Srbskem trgu. Ulične svetilke so bile nameščene na vseh glavnih križiščih “v notranjem mestu in na periferiji”. Večina jih je svetila vso noč, na obrobju pa so svetile le do 22. ure zvečer.15
Računi za cestno razsvetljavo so bili precejšen strošek za mestno občino, saj je bila doslej mestna plinarna “za mestno blagajno močno aktivna ter tako pomagala po večini kriti izdatke za cestno razsvetljavo”, kar pa seveda elektrika ni bila. Zato si je v naslednjih letih občina zelo prizadevala znižati ceno razsvetljave čim bolj, saj je v začetku le-ta veljala za vse odjemalce enako, ne glede na količino porabljenega toka. Ker je morala mestna uprava plačati za cestno razsvetljavo za mesec avgust leta 1925 10.842 dinarjev, so naprosili elektrarno, naj v svetlih nočeh sploh ne prižiga svetilk.
Cestno elektrifikacijo je izvedla po pretresu vseh “ofert” ponudnikov tvrdka Transformator iz Ljubljane za pavšalni znesek 2!6.000 dinarjev. Rok za
Prot o k o 1
komisiJonrlnega ogleda mestnih električnih naprav.
Navzo'ci °o bili sledeči zastopniki :
Me.stni magistrat : mestni stavbenik A. Ireo Zadružna elektrarna : obratovgdja J. Krupan Iransformator : ing. H. Copie.
1/ cestna razsvetljava 2/inštalaciJa v Mladikiv 3/ hišni priklop strelišče *' hišni priklop Mladika
I
7/
8/
9//
10/
11/
12/
Tamova hiša glasbena šola kopališče gimnazija 1 dešk£ ljudske sole otros^J vrteča seJmisca magistrat
1/ ceetba. razsvetljava Je iZvrSena--tožno po na6rtu,ter
’.montirane Bazen svetilke na dravskem mostu vse svetilke
z/ Inštalacija Mladike ob'sega skupno 42 izvodov od teh
Je izvršenih :v 4 izvodi kulo žice 32. " v Bergmanovih ceveh in 6 " v Jekleni cevi
pripominjati Je treba da so izvodi z ozirom na rassežno
dvoran izvanredno dolgi.
Račun štev. 800 za instalacijo Mladike se mora temu
primerno popraviti in specificirati.
3 ^o 11/ hišni priklopi so v redu izvršeni,manjkajo paš računi za priklop strelišča,kopališča,deškeljudske šole, in sejmišča.
Ptuj dne 6. februar,1a 192,ft
Slika 3: Protokol komisijskega zapisnika ob prevzemu mestnih električnih naprav 6. februar 1926 (ZAP, MOP, šk. 275, Konvolut — Elektrifikacija mesta).
izdelavo je bil mesec maj leta 1925. Inštalacijska dela na mestnih ulicah so potekala počasneje, kot so predvidevali, eden izmed vzrokov za zakasnelo dobavo različnega materiala je bil tudi 14-dnevni železničarski štrajk v Nemčiji.
Prebivalci Ptuja so imeli možnost ogledati si projekt pouličnega elektrifi-kacijskega omrežja za cestno razsvetljavo. Na mestnem magistratu je bil razobešen razglas, mestni stavbenik Anton Treo pa je sprejemal pripombe in pritožbe.
In tako so zasvetile prve svetilke na ptujskih ulicah v nedeljo, 8. junija 1925. leta, vklapljale so se ob nastopu mraka, izklapljale pa polnočne ob 21.15, celonočne pa ob 4.20. Kolavdacija celotnega omrežja je bila izvršena 14. decembra 1925.16
Sistem cestne razsvetljave se je širil postopoma iz leta v leto. Konec 20-tih let so na sejah mestnega sveta potrjevali širitev cestnega omrežja skoraj na vsaki seji mestnega sveta. Postopoma so osvetlili celotno Ormoško in Ljutomersko cesto (1927-1933), cesto proti Rogoznici (1928), leta 1937 pa še okrog gradu do oficirskega paviljona, od križišča cest za gradom do vile Podpečan, po Vičavi do gostilne Belšak, na Rogozniški cesti do vile dr. Komljanca, od križišča v Brstje do gostilne Potočnik. Naslednje leto so na prošnjo prebivalcev na Bregu razširili razsvetljavo še iz Turnišča proti postaji na Hajdini. 17
Seveda so žarnice rade pregorevale, nekatere zaradi slabe kvalitete, druge zaradi preobremenjenosti. Posamezni poulični vodi so bili namreč zelo dolgi in padec napetosti zelo velik. V letu 1937 so uvedli močno službo monterjev, “da se preprečijo slučaji, kot so se letos pripetili, da ni bilo mogoče izvršiti nujnih popravil na električnem omrežju”.18
Za elektrifikacijo in inštalacije mestnih poslopij se je potegovalo več podjetij: Elin, zadružna elektrarna, Transformator, M. Leben in Teichner Mavro. Občino je seveda zanimala ugodna finančna ponudba posameznega podjetja. Na seji 4. aprila 1925 so na predlog dr. Fermevca potrdili oddajo del na magistratu, gimnaziji in dekliški ljudski šoli tvrdki Transformator iz Ljubljane. Deško šolo, kopališče, sejmišče, glasbeno matico in strelišče pa naj bi opremilo domače podjetje Leben s Ptuja.19
Prebivalci mestnih hiš so imeli možnost odplačevati stroške za elektrifikacijo stanovanj, ki so znašali od 940,00 do 1700,00 dinarjev na gospodinjstvo, pet oziroma deset let. Nekateri najemniki v Veliki vojašnici so odklonili nadaljno uporabo električnih luči, češ da je predraga, zato jim je mestni svet odobril podaljšanje amortizacijske dobe, obenem pa prepovedal uporabo druge razsvetljave razen električne “iz razlogov požarne varnosti”.20
Že leta 1926 je občina elektrificirala nekatera podjetja, ki so bila last mesta. V mestni klavnici je namestilo podjetje Elin iz Maribora motor za pogon kompresorja v hladilnici, ki je dnevno potrošil tudi 200 kWh toka.21 Zato so zaprosili za znižanje cene električnega toka na ceno, po kateri sta dobivala tok mlina Zorčič in Korošec, katerih poraba je znašala mesečno od 6-8.000 kWh.
Oktobra 1925 je zaprosila zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju za izdajo elektroinštalacijske koncesije na Ptuju ter prijavila kot poslovodjo g. Josipa Kruppana. Ker je vzdrževala omenjena zadruga mestno razdelilno omrežje, cestno razsvetljavo ter inštalacijska dela v mestnih hišah, jim je bil obstoj krajevne potrebe po koncesiji potrjen na seji 30. oktobra 1925. leta.22
Tarifa za uporabnike električnega toka na Ptuju je za razsvetljavo znašala
6,00	dinarjev. Na isti števec je gospodinjstvo lahko priključilo še likalnik, grelec lasnih Škarij ali zraka, sesalke prahu in motorje za gospodinjstvo, če ti aparati niso porabili več kot 1 kW električne energije.
Posebno tarifo so imeli za motorje (4,00 dinarje), ti pa so imeli določen obratovalni čas: v zimskih mesecih do 16. ure, poleti pa tudi do 20. ure. Za industrijske obrate so ceno električnemu toku zaračunavali po posebni stopnjevalni tarifi.
Poraba električne energije je leta 1929 znašala 348.075 kW, od tega je na mestno občino odpadlo 81.256 kW, na zasebno razsvetljavo pa 86.228 kW.
Ker naj bi bila cena električnega toka na Ptuju med najdražjimi, se je zadružna elektrarna odločila ceno električnega toka s 6,00 dinarjev za kWh znižati na 4,00 dinarje. Iz dopisa, poslanega 31. 1. 1931, lahko razberemo poleg novih cen tudi podatke, kdo vse je prejemal električno energijo iz zadružne elektrarne leta 1931:23
1. Za luč	4,00 din/kW
2. Za luč in ostale aparate s skupno kapaciteto 1 kW pri uporabi najmanj 50 kW	3,00 din/kW
3. Obrtniški stroji do 50 kW	3,00 din/kW
4. Obrtniški stroji nad 50 1W	2,50 din/kW
5. Zadružna elektrarna Brstje	2,00 din/kW
6. Občina Rogoznica za cestno razsvetljavo	2,00 din/kW
7. Mlin Korošec	1,75 din/kW
8. Delta d.d.	1,50 din/kW
9. Tovarna Pirich in mlin Zorčič	1,15 din/kW
10. Mestna občina Ptuj in Breg	1,15 din/kW
11. Nočni tok (samo za peči)	0,80 din/kW
Za cestno razsvetljavo so se v zadrugi odločili še dodatno znižati ceno z 1,15 na 1,10 dinarjev za kWh. Istočasno so sklenili opustiti pobiranje mesečnega prispevka po 5,00 oziroma 10,00 dinarjev za vsakega odjemalca.
Mestna plinarna je bila ukinjena s 30. 9. 1925 in že takrat so skušali celotno napravo vnovčiti.24
Šele leta 1940 je odsek sklenil, da cevi za plinsko razsvetljavo izkopljejo, saj niso v uporabi že od leta 1924, in ni bilo več pričakovati, da bodo plinarno obnovili. Cevi, ki so bile še v zelo dobrem stanju, so prodali mestnim podjetjem Maribor, izkop cevi pa je dal delo številnim brezposelnim.25
ODSEK ZA PREVZEM ZADRUŽNE ELEKTRARNE
Že od ustanovitve zadružne elektrarne je bilo prisotno vprašanje, ali naj občina elektrifikacijo izvede sama ali naj ustanovi svojo zadrugo. Občina si je namreč že od ustanovitve zadruge zagotavljala pravico do prevzema polovice deležev in prevzema zadruge v svojo last proti izplačilu deležev. Ker tega člena niso vnesli v prvotno pogodbo z elektrarno Fala, je prišlo do določenih konfliktnih situacij že v nekaj letih od začetka delovanja zadruge.
Gerentski sosvet je na svoji seji 26. novembra 1927 soglasno sklenil, naj vodstvo občine poskrbi za spremembo pravil. Mestni magistrat je zato naslovil na zadružno elektrarno prošnjo za spremembo zadružnih pravil. Ta dodatek so soglasno potrdili na občnem zboru zadruge 24. marca 1929. leta, vendar pod pogojem, da mestna občina te pravice ne uveljavlja pred potekom desetletnega obstoja elektrarne, to je do 31. decembra 1932.
Tako je mestna občina dobila pravico, “da voli v načelstvo zadruge vsaj pet članov, katere predlaga v izvolitev občinski svet iz sredine občinskih odbornikov”, ki pa morajo biti zadružniki. V nadzorni odbor pa vsaj en zakonit zastopnik mestne občine. Prav tako si mestna občina Ptuj pridržuje pravico “nadzorovati poslovanje in pregledati zaloge, blagajno in knjige tolikokrat, kakor se ji zdi potrebno, pri čemer poslovanje zadruge ne sme biti ovirano”. V primeru likvidacije naj bi zadrugo prevzela “z vsemi aktivi in pasivi”.26
Želja mestne občine, da bi prevzela zadružno elektrarno v svoje roke se je z leti še stopnjevala. Konec leta 1930 je nekaj zadružnikov predlagalo, naj mestna občina prevzame zadrugo, “katere pravica ji pristoja po pravilih te zadruge”. Želeli so, da se razpišejo delovna mesta v zadrugi z natečajem v dnevnem časopisju in jih plačajo enako kot ostale mestne uslužbence. Svoje predloge in zahteve so podprli z utemeljitvijo, da je “občini skrajno potreben nov vir dohodkov z ozirom na ogromno obremenitev davkoplačevalcev z dokladami, ki se pobirajo na direktne in indirektne davke”.
Tako je sklenil občinski svet na svoji seji 24. novembra 1930, da je občina pripravljena prevzeti zadružno elektrarno v svoje roke. Ustanovili so Odsek za prevzem zadružne elektrarne, v katerem so bili župan in osem odbornikov: dr. Sikst Fichtenau, Ferdo Fras, Clroš Peček, Albert Primc, Franc Rozman, Ivan Steudte, dr. Franjo Šalamun in inž. Josip Urbančič. Namen odseka je bil razčistiti obstoječe razmerje med elektrarno in občino ter pojasniti nastalo situacijo meščanstvu in interesentom, zato so pošiljali tudi članke o razmerah uredništvom v časnikih Jutro, Slovenec, Jugoslovan, Marburger Zeitung in Večernik.27
Govorice, da je prišlo v zadrugi do nekaterih nepravilnosti v finančnem poslovanju, so pripeljale do tega, da so v elektrarno poslali komisijo, ki naj bi ugotovila dejansko stanje. Mestna občina je poslala revizorja Vladimirja
Pušenjaka iz Maribora, zadružna elektrarna pa pozvala dva revizorja iz Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, v katero je bila včlanjena od jeseni 1931. leta. Revizijo sta opravila v času od 16. 2. do 3. 4. 1931 Andrej Sifrar in Anton Rožet, ki sta v obsežnem poročilu opisala razmere v zadrugi, vendar večjih nepravilnosti nista ugotovila.
Spor je bil dolgotrajen in nepopustljiv. Občina je v vseh teh letih poudarjala, da bi “upravne posle z manjšimi stroški zmogla vršiti kot zadruga sama”. Prav tako naj bi se po mnenju občinskega sveta “zaradi značaja režijskih stroškov in daljše amortizacije znižala cena električnega toka”. S tem so želeli demantirati govorice, da želi občina s prevzemom zvišati ceno toka in tako pokriti primanjkljaj, do katerega je prišlo ob izpadu najemninskega vinarja.28
Občina torej zadružne elektrarne kljub velikemu interesu in naporom ni prevzela pod svoje okrilje. Očitno je, da ni bila niti finančno tako močna, da bi izplačala zadružne deleže, kot je v začetku obljubljala.
OPOMBE
1.	Peter Klasinc, Elektrifikacija mesta Ptuja, Tednik, 22. 2. 1976.
2.	ZAP, MOP, šk. 275, Konvolut - Zadružna elektrarna 1924-1932.
3.	ZAP, MOP, šk. 166, spis 6872-5-1910.
4.	Peter Klasinc, Elektrifikacija mesta Ptuja, Tednik, 29. 1. 1976.
5.	Isto kot 2.
6.	ZAP, MOP, šk. 275, Brošura, Pogoji za dobavo'električnega toka.
7.	Peter Klasinc, Elektrifikacija mesta Ptuja, Tednik, 26. 2. 1976.
8.	Isto kot 4.
9.	Isto kot 6.
10.	Isto kot 2.
11.	ZAP, MOP, knj. 101, Zapisniki občinskih sej 1924-1927.
12.	Isto kot 2.
13.	ZAP, MOP, šk. 275, Pogodba z elektrarno Fala z dne 11.9. 1924.
14.	Isto kot 2.
15.	Isto kot 6.
16.	Isto kot 2.
17.	ZAP, MOP, knj. 109, Sejni zapisniki 1937-1938.
18.	ZAP, MOP, knj. 110, Zapisniki občinskih sej 1937-40.
19.	Isto kot 11.
20.	ZAP, MOP, knj. 104, Zapisniki občinskih sej 1931.
21.	ZAP, MOP, šk. 263, št. 301 G — Elektrifikacija klavnice.
22.	Isto kot 11.
23.	Isto kot 2.
24.	Isto kot 11.
25.	ZAP, MOP, knj. Ill, Zapisniki občinskih sej 1940.
26.	ZAP, MOP, knj. 103, Zapisniki občinskih sej 1929.
27.	Isto kot 2.
28.	ZAP, MOP, šk. 275, Tiskan letak: Prevzem zadružne elektrarne po mestni občini Ptuj (tiskan v 1000 izvodih).
PTÜJER STROM (GENOSSENSCHAFTSKRAFTWERK FÜR PTÜJ, BREG ÜND DIE ÜMGEBÜNG)
ZUSAMMENFASSUNG
Heuer ist gute hundert Jahre her, seit man in Ptuj den Strom als eine Energiequelle für den Apparate- und Maschinenantrieb und für das Licht in Erwägung zu ziehen begann. Etliche Ideen und Pläne brachten keine Früchte. Am weitesten ist man noch mit der Idee über den Bau eines Wasserkraftwerkes an der Drava zwischen Ptuj und Ormož gekommen, denn Siegfried Spychiger fertigte alle nötige Pläne für die Bauarbeiten an. Der erste Weltkrieg hat alle Pläne, und demzufolge auch diesen meistverprechenden Plan, für immer abgebrochen.
Das Jahr 1925 bedeutet für Ptuj die Verwirklichung der langjährigen Wünsche nach der Elektrifizierung der Stadt. Das “Genossenschaftswasserkraftwerk für Ptuj, Breg und die Umgebung”, gegründet ein Jahr zuvor, sorgte dafür, daß genau vor siebzig Jahren auf den Stadtstraßen die erste Glühbirne zu leuchten begann.
Stufenweise wurde der Strom in die Stadhäuser geleitet, man beleuchtete auch die Straßen an der Stadtperipherie und benutzte den Strom für den Maschinenantrieb in städtischen Unternehmen (Schlachthof, Badeanstalt ...) und in Privatbetrieben (Mühlen, Sägewerke).
Der Wunsch der Stadtgemeinde, das Wasserkraftwerk in ihrer Hand zu haben (sie war ja bereits sein 50%-er Eigentümer), kam schon in den dreißiger Jahren zum Ausdruck. Im Rahmen des Stadtrates war eine Abteilung für die Übernahme des Genossenschaftskraftwerks gegründet worden, deren Aufgabe war die Genossenschaftsmitglieder und die Stadtbewohner zu überzeugen, daß die Übernahme des Kraftwerks durch der Stadtgemeinde die beste Lösung für alle wäre. Im Hintergrund stand zweifellos das finanzielle Interesse der Gemeinde, da zu dieser Zeit keine Mietheller in die Gemeindekasse flössen.

MARJAN VOGRIN
CHORIMAGISTRI
PETOVIENSES
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 262.14(497.12 Ptuj)
P. MARJAN VOGRIN, lic. fil., Kumarjeva 4, SLO, 6330 Piran
IZVLEČEK
"Chorimagistri Petooienses" je rokopisna knjiga, ki jo je sestavil Matej Sleko-vec. Zbral je vse znane vikarje ptujske proštijske cerkve. Pričujoči zapis je povzetek njegovega dela z manjšimi dopolnili.
ABSTRACT
“Chorimagistri Petovienses" is a hand-written book, written by Matej Slekovec. He collected the data about all known vicars of the provosts church in Ptuj. This article is a summary of his work containing some smaller supplements.
ÜVOD
Zgodovina mestne župnije sv. Jurija na Ptuju je bila osvetljena že z več vidikov.1 Ker pa za vsakim dogajanjem stojijo osebe, je že leta 1897 gospod Matej SLEKOVEC,2 župnik pri sv. Marku v Markovcih, po raznih virih sestavil in popisal “Chorimagistri Petovienses”. Njegovo delo so ptujski prošti nadaljevali, pa tudi kmalu končali. Matej Slekovec je delo končal z vpisom Franca Salamona, ki je nastopil svojo službo 1. maja 1896. leta. Za njim so namreč še samo štirje zapisi in dve dopolnili. Kot zadnji trije so navedeni Jožef Toplak, Ivan Alt in Ivan Cilenšek. Ob njihovih imenih pa ni nobene druge navedbe. Pri Ivanu Cilenšku je_ prilepljena samo slika. Slike pa imajo prilepljene še Ivan Kunce, Marko Černko, Franc Šalamon, Fran Moravec, Friderik Horvat, Anton Kolarič in Ferdinand Pšunder.
Knjiga je vezana v rdeče platno z vtisnjenimi ornamenti ob robu, pozlačenimi okviri, vtisnjenim naslovom s pozlato: SLEKOVEC, CHORIMAGISTRI PETOVIENSES. Format: 21,5 cm x 29,2 cm. Oštevilčenih je 73 strani, v začetku pa so 4 listi (naslov, kazalo in spominski list na pisatelja z njegovo spominsko podobico ob smrti) brez paginacije. Na koncu manjkajo 4 listi zdajšnjega zadnjega vložka. Manjkata vsaj še dva vložka, kar znaša 40 strani. Prav tako manjka zaključni vložek, ki je imel 12 strani. Tej knjigi je priložen prepis na pisalni stroj iz leta 1953. Knjigo — rokopis hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju.3
Že v uvodu4 je pojasnjen naziv “chorimagister”. Nadžupnik na Ptuju je imel namreč svojega namestnika, ki se je tako imenoval. Ta izraz bi lahko prevedli kar z izrazom “nadzornik ali pa vodja kora”. Uporabljal pa se je tudi naziv “curae et chori magister” — vodja urada in kora. Proti koncu prejšnjega stoletja so ga klicali “vikar” ali tudi “kormajster”.
In kaj je bila njegova služba? Skrbel je, “da se božja služba redno vrši ter se v cerkvi in na koru vse dostojno opravlja”.5 Prav tako je nadžupnika nadomeščal v pastoralnem delu in v župnijski pisarni. Seveda je moral pridigati, učiti krščanski nauk, obiskovati bolne in onemogle, deliti zakramente, pisati matične knjige in izdajati dokumente.
Ptujski “chorimagister” ni bilo lahko postati. V službo ga je sprejel nadžupnik. Pred tem ga je moral predstaviti mestnim očetom in če so bili z njim zadovoljni, je bil potrjen in sprejet. Kolikor pa se niso strinjali s predlaganim kandidatom, je moral nadžupnik v enem letu poiskati drugega.
Stanoval je v lastni hiši (kaplanija ob cerkvi). Za svoje delo je dobival od mestne uprave plačo (100 goldinarjev), za hrano pa je moral poskrbeti nadžupnik, prav tako mu je moral priskrbeti drva za kurjavo. Pripadala mu je tudi navadna štolnina. Plača mestne uprave je bila ukinjena v prvi polovici 19. stoletja.6
CHORIMAGISTRI PETOVIENSES
Mihael CHAR7 — 1550
Omenja se na mestnem računu iz leta 1550.
Adam KOBELKIS (KobeU)8 — 1607
Sekovski škof Martin Brenner ga omenja v vizitacijskem zapisniku z dne 11. junija 1607. Rojen je bil v Cerkljah na Gorenjskem.
V	duhovnika ga je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren 24. maja 1603. leta.
V	vizitacijskem zapisniku sekovškega škofa Jakoba Eberleina z dne 17. decembra 1621 se omenja kot župnik v Cmureku (Kobelius, parochus in Muregg).
Matija RIPSCHERÜS (Ripšer)9 — od 24. aprila do 17. oktobra 1608
Matija je bil brat ptujskega nadžupnika Janeza Ripšerja. Rojen je bil pri sv. Rupertu ob Rabi. V duhovnika je bil posvečen leta 1606 in nastavljen kot kaplan v Arvežu.10 Od tam je prišel na Ptuj, kjer pa ni ostal dolgo. S svojim oznanjevanjem božje besede je namreč spreobračal krivoverce in zaradi tega ga je cesar poslal kot misijonarja v Ausee na gornje Štajersko, kjer se je zelo širil protestantizem. Med letoma 1616 in 1626 je bil vikar v Khallhei-mu v zgornji Avstriji. Želel se je vrniti na Ptuj, pa si je pozneje premislil.
Janez Jurij MAYR11 — od 1609 do 1613
Sekovski škof ga je imenoval za župnika v Leobnu.
Jurjj KOMAR12 _ od 1614 do 1617
Na Ptuj je prišel iz ljubljanske škofije, kjer je bil posvečen 22. marca 1613. Po vizitaciji škofa Jakoba Eberleina v septembru leta 1617 je odšel za župnika v Trbovlje. Ker pa ni izpolnjeval ukazov nadrejenih, mu je vizitator vzel župnijo. Na prošnjo in obljubo, da se bo poboljšal, mu je bila vrnjena. Ker obljube ni držal, jo je moral 7. februarja 1632. leta zapustiti.
Tobija CRABATH (Krabat)19 — od 1622 do 1627
Jurjj KILIAN — 1627 in 1628
Jurij se je podpisal 15. maja 1627. leta kot priča na oporoko Ruperta Herbsta, meščana in trgovca na Ptuju. V spomin je dobil zlat prstan. Rupert pa ga je še prosil, naj v njegovem imenu izterja dolg 30 goldinarjev in za ta denar kupi kelih za oltar, ki ga je dal on narediti v cerkvi sv. Jurija. Naslednje leto je Jurij Kilian umrl in zapustil cerkvi sv. Jurija lep kelih, mašno obleko in 130 goldinarjev gotovine.
Adam PERGER — do 1639
Adam je bil “chorimagister" do septembra 1639. leta, nato pa je postal župnik pri sv. Marjeti v Gorišnici.
V duhovnika je bil posvečen 20. septembra 1631. leta. V letu 1637 je bil na Ptuju vikar pri sv. Ožbaltu. Farani so se pri škofu pritoževali čez njega, in tako je radgonskemu dekanu škof naložil, naj stvari razišče in sporoči, ali je pritožba utemeljena ali ne. Nezadovoljni farani so vikarja zopet tožili, in tako je ptujski nadžupnik poklical Jurija Slivarja ter mu izročil službo “cho-rimagistra” v župniji sv. Jurija. Leta 1643 je zaprosil, da bi smel prevzeti župnijo sv. Lovrenca v Slovenskih goricah.15 To mu je tudi s posredovanjem ptujskega nadžupnika uspelo. Pri sv. Lovrencu je poskrbel, da je cerkev dobila mali zvon, leta 1657 pa še “dragoceno monštranco v gotiškem slogu, ki je še dandanes prelep kinč ove cerkve”.16 V začetku leta 1663 se je preselil v Ljutomer, kjer pa ni imel uspeha, saj se je prepiral in tožil z tržani. V Ljutomeru je tudi leta 1669 umrl.
Andrej KOŠIR17 — 1654
Nadžupnik Egidij baron Aldringen ga je dne 23. junija 1654 predstavil mestnim očetom.
Mihael CRELLIÜS (Krelj) — od 1665 do 1684 Janez Andrej WAGNER — od 1684 do julija 1688
Po 4. letih službovanja na Ptuju je postal župnik pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Tudi tam se je kmalu poslovil, saj je 3. februarja 1692. leta na Ptuju umrl in bil na Ptuju tudi pokopan.
Jurij JANESCHIGG (Janešik) — od julija 1688 do aprila 1690
Ob prihodu na Ptuj je imel licenciat sv. teologije. Leta 1690 je postal župnik pri sv. Juriju ob Ščavnici. Naredil je doktorat in bil postavljen leta 1692 za župnika in dekana v Radgoni. Leta 1700 se je preselil v Straden,18 kjer je 2. oktobra 1707. leta umrl.
Maksimilijan KREINER19 — od 16. aprila 1690 do avgusta 1691
Rodil se je 20. maja 1660 v Celju. Oče je bil Adam Kreiner, njegova žena pa Marija, roj. Dolinger. Študiral je v Rušah, nato pa teologijo v Gradcu. V duhovnika je bil posvečen leta 1683.
Leta 1688 je deloval v Celju, nato pa na Ptuju. Vstopil je v nemški viteški red in odšel službovat v Metliko. Tam je postal tudi prošt. Leta 1694, 1. oktobra, je prišel k Veliki Nedelji in tam služboval do leta 1719, ko se je delu zaradi zdravja odpovedal. Bil je doktor teologije in magister filozofije.
Andrej SCHMIDT20 — od avgusta 1691 do 29. maja 1692
Rodil se je leta 1664 blizu Kamnika. Kmalu po prihodu na Ptuj je postal vikar pri sv. Ožbaltu in tam deloval do svoje smrti 6. novembra 1712. leta. Pokopan je bil pri sv. Ožbaltu v kapeli sv. Valentina, kjer je tudi nagrobna plošča.21 Bil je odličen pridigar v slovenskem in nemškem jeziku.
Njegov rojstni kraj je bil Vojnik. Leta 1679 je študiral v Rušah. Po vsej verjetnosti je bil kaplan v Novi Cerkvi (1684-1687), nato pa je deloval pri Lovrencu na Dravskem polju, od koder je prišel na Ptuj. Med letoma 1697 in 1705 se omenja pri sv. Petru pri Mariboru, od takrat pa v Vojniku, kjer je tudi umrl 23. aprila 1709 in bil tam pokopan.
Jernej WENGER23 — od 8. januarja 1693 do konca leta 1697
Iz poročila dekana Doringerja je razvidno, da je bil rojen v Varaždinu. Študije je končal pri jezuitih v Zagrebu in tam nato poučeval logiko. “Wegen seines wunderlichen humor ist er dimittirt worden”24 in je tako po 16 letih življenja pri jezuitih prišel na Ptuj. Bil je dober nemški in hrvaški pridigar. V začetku leta 1698 je vstopil v red nemškega viteškega reda in nato nekaj časa deloval na Kranjskem. Leta 1702 je prišel za župnika v Središče ob Dravi. Ob napadih krucov leta 1704 so mu izropali in pogali župnišče. Clmrl je v Središču 13. avgusta leta 1708 in bil pokopan pri observantih (frančiškanih) v Ormožu.
Andrej Anton GOLOB25 — od 1. januarja 1698 do maja 1698
Rojen je bil na Ptuju, študij pa je končal v Gradcu, kjer je bil 12. junija 1676 posvečen v duhovnika. Od februarja leta 1678 je bil kaplan pri Veliki Nedelji, nato pa je postal 8. marca leta 1681 župnik v Središču ob Dravi. Verjetno je prav takrat razsajala kuga (ali pa tuberkuloza), saj je umrlo 592 ljudi. Tudi sam je zbolel in se maja leta 1693 umaknil na Ptuj v rojstno hišo, ki jo je podedoval po starših. Še nadalje je rad stregel bolnikom ter pomagal pri pastoralnem delu. Ob novem letu 1698 mu je nadžupnik izročil službo “chorimagistra” na Ptuju, ki pa je ni dolgo opravljal, saj se mu je stanje poslabšalo. Ob tej priložnosti je napisal 30. januarja 1698 tudi svojo oporoko. Pri župniji sv. Jurija je ustanovil beneficiat: “svojo hišo v mestu, vinograd v Križanjščaku,26 pristavo in dva travnika v Bratislavcih in vrt zunaj mestnega obzidja”.27 Golobov benefiaciat so uživali mnogi študenti teologije pa tudi duhovniki. Ker je spomladi okreval, istočasno pa je umrl vikar pri sv. Clrbanu, ga je nadžupnik Doringer nagovoril, da je sprejel službo vikarja pri sv. Clrbanu. Zdravja ni bil trdnega, zato je zamenjal službo z Lovrencom Antonom Zebalom, vikarjem pri sv. Marjeti. Menjavo sta izvršila na praznik sv. Jurija leta 1699. Tudi pri sv. Marjeti ni dolgo ostal, saj je že naslednje leto, 19. maja, umrl in bil na lastno željo pokopan v cerkvi sv. Jurija na Ptuju.
Janez Andrej HASL28 — od maja 1698 do oktobra 1701
Rodil se je 30. novembra 1673 v Mariboru. Oktobra leta 1701 je odšel za vikarja k sv. Vidu. Ostal je samo nekaj mesecev, saj je že februarja naslednjega leta odšel v Maribor.
Franc Valerik SCHMÜTZENHACISER — od oktobra 1701 do avgusta 1702 Anton BARTHOLOTI — od avgusta 1702 do 19. novembra 1703 Clmrl je 19. novembra 1703. leta, star 28 let.
S Ptuja je odšel za župnika k sv. Barbari v Halozah.
Jožef Maksimilijan HEIPL29 — od 1. januarja 1705 do avgusta 1709
Rodil se je leta 1676 v Gradcu. Nižje šole je končal v Rušah, filozofijo v Gorici in teologijo na Dunaju, kjer je bil posvečen v duhovnika leta 1700. Nato je v Rimu doktoriral in leta 1705 nastopil službo na Ptuju. Po smrti ptujskega nadžupnika Doringerja je postal njegov naslednik in ostal na Ptuju do leta 1730. S Ptuja je odšel v Bruck ob Muri in tam leta 1754 umrl.
Jakob FERRAR30 — od septembra 1709 do oktobra 1712
Jakob je bil rojen leta 1675 v Ljubljani, posvečen v duhovnika pa leta 1699 v Gradcu. Oktobra 1712. leta je postal župnik pri sv. Urbanu, kjer je ostal do 24. februarja 1730. leta. Nato je postal župnik pri sv. Ožbaltu in se leta 1745 tej župniji odpovedal. (Jmrl je 12. februarja leta 1752 in bil pokopan v kapeli Žalostne Matere božje v proštijski cerkvi.
Franc Ksaver HEIPL3! — 0d 20. oktobra 1712 do februarja 1714
Rojen v Celju leta 1681. Študiral je na Dunaju in bil tam posvečen leta 1711. Na Ptuj je prišel od usmiljenih bratov iz Gradca. Leta 1714 je postal vikar pri sv. Ožbaltu, nato pa leta 1719 župnik pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Zaradi starosti in oslabelosti se je odpovedal župniji leta 1756 in nato živel v svojem vinogradu v Podvincih. (Jmrl je 28. marca leta 1764 in bil pokopan pri sv. Ožbaltu.
Jurij Žiga LEIZENDORFER32 — od februarja 1714 do avgusta 1716
Rojen je bil v Mariboru leta 1687, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1711.
Janez Baltazar RENZENBERG — od avgusta 1716 do aprila 1728
Renzenberg je bil plemenitega rodu. Študij je končal z doktoratom. S Ptuja je odšel za nadžupnika v Hoče, nato pa novembra leta 1737 v Konjice, kjer je 22. decembra leta 1758 umrl.
Janez Krstnik KOJNC — od maja 1728 do marca 1730
Leta 1730 je postal župnik pri sv. Urbanu. 27. avgusta 1740 je župnijo zapustil in vstopil v kapucinski red. Umrl je v kapucinskem samostanu v Mariboru dne 5. oktobra 1772.
Janez Mihael KAINACHER33 — od 23. marca 1730 do avgusta 1732
Sin Jožefa in Rozine Kainacher s Ptuja. Rodil se je 3. oktobra 1702. Za vzdrževanje med študijem mu je bil dodeljen Golobov beneficiat, ki ga je užival tudi kot “chorimagister” na Ptuju. Avgusta 1732. leta je postal župnik pri sv. Marjeti, kjer je ostal do novega leta 1745, ko je postal vikar pri sv. Ožbaltu. Zaradi možganske kapi se je odpovedal svoji službi leta 1750. Umrl je 10. januarja 1751 in je bil pokopan v kapeli Žalostne Matere božje na Ptuju.
Rodil se je leta 1694 na Borlu. Posvetil ga je oglejski patriarh Delphin leta 1721. Dosegel je bakalaureat teologije. Takoj ob nastopu službe na Ptuju je uvedel devetdnevnice v čast sv. Frančišku Ksaveriju. Eden razlogov je bil tudi ta, da je sam na njegovo priprošnjo ozdravel. Prizadeval si je, da bi se dozidala kapela njemu v čast. Zbiral je darove, in tako so jo začeli graditi leta 1735. K uspešni zidavi je veliko pripomogel tudi takratni župan in trgovec Franc Anton Peršon. Pred svojo smrtjo je ustanovil devetdnevnice in nekaj maš za to kapelo, v kateri je našel svoj zadnji počitek. CImrl je 18. februarja 1743. leta.
Jožef SPANERÀ — od 18. februarja 1743 do 15. julija 1750
Jožef se je rodil 13. marca 1710. leta. Mjegov oče Melhior Spaner36 je bil slikar in tudi župan na Ptuju, mati pa Ana Barbara. V duhovnika je bil posvečen 19. junija leta 1734. Po službovanju na Ptuju je postal administrator pri sv. Marjeti, nato pa župnik. Tam je tudi umrl 12. decembra 1760 in bil pokopan ob župnijski cerkvi.
Franc PERŠON37 — od 15. julija 1750 do leta 1755
Rodil se je na Ptuju 7. avgusta 1721. leta staršem Francu Antonu Peršonu38 in materi Heleni. V duhovnika je bil posvečen leta 1746. Leta 1755 je postal dvorni kaplan sekovskega škofa Leopolda Ernesta grofa Firmiana.
Ožbalt Jožef KRONABETVOGEL39 — od 1755 do 15. septembra 1760
Rodil se je leta 1721 pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Posvečen je bil 9. aprila leta 1746. Istega leta je postal kaplan pri sv. Marjeti, naslednje leto pa je postal kaplan na Ptuju in nato leta 1755 “chorimagister”. S Ptuja je odšel k sv. Urbanu in tam tudi umrl 19. aprila 1773. leta.
Andrej MARGIN40 — od 15. septembra 1760 do 15. avgusta 1766
Andrej je bil rojen na Ptuju, 23. novembra leta 1725. Njegova starša sta bila Janez Margin in Rozina, roj. Divjak. Posvečen je bil na Dunaju leta 1748 in nato nastavljen za kaplana pri sv. Marku. 20. avgusta 1750 je bil premeščen za kaplana k sv. Ožbaltu, od tam pa ob novem letu 1754 k sv. Juriju na Ptuj, kjer je nato postal "Chorimagister". 15. avgusta 1766 je postal župnik pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, kjer je umrl 10. oktobra 1784.
Gregorij Jožef PLOHL (PlochI)41 — od 15. avgusta 1766 do junija 1769
Rodil se je 7. marca 1730 v Ivanjkovcih. Njegova starša, Jurij in Ana, roj. Filipič, sta bila premožna posestnika. Prve modrosti se je učil pri Andreju Borku, ki je bil kaplan pri sv. Miklavžu. Gimnazijo in filozofijo je študiral v Varaždinu in v Gradcu, kjer je nato študiral tudi teologijo. V duhovnika je bil posvečen 22. septembra 1753. leta. Nadaljeval je študij in tudi doktoriral. Leta 1756 je pomagal na župniji v Cmureku, leta 1757 je postal kaplan pri sv. Marjeti, naslednje leto pa kaplan na Ptuju. Ptujski “chorimagister” je postal po odhodu Andreja Margina leta 1766. Po smrti nadžupnika in dekana grofa Inzaghija, ki ga je za to službo priporočil, je postal
župnije sv. Jurija in tudi dekanije. Imenovanje za župnika in dekana pa je sledilo naslednje leto.42
Po preselitvi v župnišče se je začelo bogato obnovitveno obdobje. Najprej je obnovil župnišče, vrt povezal z “mostovžem” in tako omogočil lažji dostop do vrta, kjer je zasadil vinograd. Prav tako je uredil druga gospodarska poslopja, nekatera pa je na novo zgradil in uredil.43 Z državnim ukazom je bilo pokopališče okrog cerkve ukinjeno (1775) in prestavljeno na novo lokacijo zunaj mesta — današnje staro mestno pokopališče. Ker je bila pokopališka kapela sv. Mihaela v slabem stanju, so jo porušili in v cerkvi uredili oltar ter ga posvetili sv. Mihaelu. Leta 1777 je dal urediti kapelo sv. Križa. Veliki križ je bil prenesen z oltarja pod korom, ki je bil takrat odstranjen. Nad kapelo je bil kronogram: Lasset Vns Den BrVnnen Des HelLandes HelLes Wasser sČhopfen.44 Popravil je tudi zvonik ob cerkvi (večino na lastne stroške) in ga prekril z bakrom, kar je stalo 6.000 goldinarjev. Proti koncu ji. svetovne vojne je vojaška uprava zaplenila baker (september 1917) in takrat so našli v pergament zavito poročilo o prekrivanju strehe zvonika. Delo je bilo izvršeno leta 1792.45
Od papeža Klemena XIV. (1769-1774) si je izprosil odpustke za cerkve in kapele v mestu.46 Spodbujal je tudi procesije, zlasti zaobljubljene. Ptujčani so se zaradi kuge leta 1645 zaobljubili, da bodo vsako leto romali na Polenšak in na Ptujsko Goro.47
Čas cesarja Jožefa II. mu je naložil mnogo “neprijetnih in bridkih ur”.48 Najprej je moral “odpraviti” eremite, ki so bili prepovedani leta 1782. Na ptujskem območju sta bila dva, prvi na Ptuju pri cerkvici sv. Jožefa — Hilarion Haring, drugi pa pri cerkvici sv. Ivana v župniji sv. Lovrenca v Slovenskih goricah — brat Zverang. Prav tako je moral posredovati pri observantih (frančiškanih) v Ormožu ter odpeljati gvardijana p. Polikarpa Loflerja v Gradec, kjer so ga zaradi tega, ker je sprejel novince, zaprli. Sodeloval je tudi pri zaprtju dominikanskega49 in kapucinskega50 samostana. Obe cerkvi je moral “ekssekrirati”.51 Obe samostanski poslopji sta prešli v vojaške roke in nato rabili še drugim namenom. Prav tako je bil prisoten in dejaven pri ustanavljanju novih župnij52 leta 1789.
Za slovenske študente, ki so študirali v Gradcu, je leta 1790 ustanovil dve štipendiji, pred svojo smrtjo pa je dodal v svoji oporoki še dve. Zaradi bolezni se je nadžupniji odpovedal z dopisom53 na sekovski škofijski ordinariat. “Bil je plemenitega srca, trdnega in odločnega značaja, po svoji delavnosti in darežljivosti vse hvale vreden sin slovenskega naroda ter ostane zavoljo svoje dobrotljivosti in pravičnosti nepozabljiv”.54 člmrl je 3. marca 1800 in bil pokopan na ptujskem pokopališču.
Gregorij Jožef Plohl
Simon Anton GOLOB55 — od 1. septembra 1769 do junija 1773
Sin Matjaža Goloba in njegove žene Gere. Rodil se je 18. oktobra 1731 v Podvincih. Posvečen je bil 30. novembra 1755. Bil je kaplan pri sv. Marjeti (1758) in se oktobra leta 1760 preselil za kaplana na Ptuj, kjer je bil tudi “chorimagister”. Nato je postal župnik pri sv. tlrbanu, kjer je 11. decembra 1783 umrl in bil tam pokopan.
Matej KALIN — od junija 1773 do 24. marca 1807
Kaže, da je bil doma na Kranjskem (Carniolus). Leta 1764 je prišel k sv. Lovrencu za kaplana, čez dve leti pa na Ptuj, kjer je ostal do svoje smrti.
Franc Šaleški GRCIBER56 — od 24. marca 1807 do 26. oktobra 1824
Rodil se je na Ptuju 16. decembra 1778 starsem Godefridu Gruberju in Jožefi, roj. Hass. Študiral je v Gradcu in bil 4. septembra 1802. leta posvečen. Svojo prvo kaplansko službo je nastopil 8. marca 1803. leta na Ptuju. Po smrti Mateja Kalina je postal leta 1807 “chorimagister”.
Posebej se je odlikoval v času kužnih obolenj57 in za svoje delo dobil posebno odlikovanje. Leta 1824 je postal župnik in dekan v Stradnu. Bil je tudi kanonik sekovske škofije (1832). 11. avgusta 1838 je postal stolni kustos. Clmrl je 15. februarja 1853. leta.
Anton se je rodil 29. januarja 1790 na Poličkem vrhu številka 55 v župniji sv. Petra pri Radgoni. Njegova starša sta bila Mihael Krempelj in Magdalena, roj. Zemljič. Nižje šole je obiskoval v Mariboru in Gradcu, kjer je tudi študiral teologijo. Posvetil ga je lavantinski škof pri sv. Andražu, in to 21. septembra leta 1814. Svojo prvo kaplansko službo je opravljal v Svetinjah (1815), nato pa je bil naslednje leto premeščen v Ormož. Tam so ga zaradi obrekovanja cesarja tožili, vendar so ga spoznali za nedolžnega.
Novembra 1820 je postal ptujski kaplan, nato pa 1824 tudi “chorimagi-ster”. Na Ptuju se je srečal z zgodovinarjem Simonom Povodnom, ki ga je navdušil za domačo zgodovino.
Čez dve leti je postal župnik pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Ker je bilo vse zapuščeno, se je lotil obnov. Preuredil je župnišče in postavil novo gospodarsko poslopje. V njegovem času je bil postavljen nov glavni oltar, stranski pa obnovljen. Ob tristoletnici cerkve sv. Lovrenca leta 1828 je dal svojo pridigo na svoje stroške tiskati in razdeliti ljudem. Zaradi obtožb je zamenjal župnijo in se preselil k Mali Nedelji. Tam se je posvetil pisanju. "Krempelj je bil slaven govornik, goreč domoljub, neumoren slovenski pisatelj in velik dobrotnik malonedeljske župnije".59 Clmrl je 3. julija leta 1844. Njegovo literarno delo je obsegalo pesmi, slovensko-nemški katekizem, molitvenik za vernike, pridige, življenje svetnikov, berilo za drugi razred, zgodovinske članke. O njem je tudi France Prešeren zapisal: “Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje; Duh preonemčeni slab, voljni so kremplji bili”. Božidar Raič pa je trdil, “da je Krempelj s svojimi spisi vcepil ljudstvu mnogo več narodnega duha, nego Prešeren po svojih žalo-stinkah”.60
Ignacij KASSIAN61 — od 11. septembra 1826 do 12. julija 1838
Rodil se je 8. julija 1787 pri sv. Lovrencu v Puščavi. V duhovnika pa je bil posvečen 21. septembra 1814. leta. Najprej je bil kaplan v Lembahu,62 na Ptuj pa je prišel leta 1823. Po treh letih je postal ptujski “chorimagister”. Leta 1838 je postal župnik in dekan v Lučanah. Clmrl je 6. julija 1862.
Jožef MCIRŠEC64 — od 12. julija 1838 do 1. decembra 1839
Rojen je bil 1. marca 1807 v Bišu. Študiral je v Mariboru in Gradcu, v duhovnika pa je bil posvečen 1. avgusta 1830. Prvo kaplansko službo je nastopil 14. julija 1831 pri sv. Antonu v Slovenskih goricah. Po treh mesecih pa se je preselil k sv. Miklavžu. Konec leta 1833 je prišel za kaplana na Ptuj. Decembra 1839. leta je postal vzgojitelj pri družini viteza Jožefa Pauerja v Ormožu. Nato se je leta 1845 preselil v Gradec, kjer je postal profesor verouka na realni deželni gimnaziji. Naslednje leto je bil promoviran za doktorja filozofije. Poučeval pa je na realki še do leta 1870. V tem času se je ukvarjal s prevajanjem in tudi poučevanjem slovenščine v zavodu.
Clmrl je 25. oktobra 1895 in bil na lastno željo pokopan v rojstni župniji pri. sv. Bolfenku v Slovenskih goricah.
Njegovo pisateljsko delovanje je mnogovrstno, saj je na vseh področjih dodal svoj prispevek. Pisal je pesmi, zgodovinske sestavke, spodbujal k uporabi slovenskega jezika, zbujal narodno zavest, razlagal pravne pred-
pise, zagovarjal uporabo slovenskih imen krajev, izdal slovensko slovnico, sodeloval pri slovarju (Murko), zbiral narodne pesmi (za Vraza), pisal filozofske razprave (Narava in človek). “Dr. Muršec je bil velik dobrotnik slovenskim dijakom, narodnim društvom, dijaškemu semenišču v Mariboru, osobito pa svoji rojstni fari sv. Bolfenku, kjer so cerkev, šola in farovž neminljive priče njegove darežljivosti”.66
Anton MATJAŠIČ66 — od 2. decembra 1839 do septembra 1840
Rodil se je 6. januarja 1804 očetu Martinu Matjašič in Mariji, roj. Zelenik, v Zagorcih, župnija sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. V duhovnika je bil posvečen 28. septembra leta 1829. Prvo kaplansko službo je dobil v Radgoni, nato pri sv. Križu na Murskem polju, julija 1838 pa se je preselil na Ptuj. Po enem letu delovanja na Ptuju je postal župnik pri sv. Urbanu, kjer je še mlad 19. junija 1845 umrl.
Janez Nepomuk KLAJŽAR67 — od septembra 1840 do 11. maja 1843
Rodil se je v Gabemiku št. 40, in to 11. maja 1807 leta, staršem Jožefu Klajžarju, mlinarju, in Mariji roj. Čuš. Posvečen je bil 31. julija 1831. Prvo kaplansko mesto je dobil pri sv. Juriju v Slovenskih goricah, kjer je 3. aprila 1839 postal vikar, ker je umrl župnik Jurij Golob, rojen v Dornavi. Kratek čas je nato bil kaplan pri sv. liju v Slovenskih goricah, nato pa je prišel na Ptuj. S Ptuja je odšel k usmiljenim sestram v Gradec in čez pet let postal podravnatelj semenišča v Gradcu. Jeseni 1851 je vstopil v red lazaristov (v Pazinu) in se po enem letu nastanil v Celju, kjer pa je kmalu umrl (15. marca 1853).
Njegov življenjepis je napisal Davorin Trstenjak in ga objavil v Drobtinicah.68
Lovro VOGRIN69 — od 12. maja 1843 do 23. marca 1845
Rodil se je 6. avgusta 1809 v župniji sv. Trojice v Slovenskih goricah. Študiral je v Gradcu in bil 27. julija 1834 posvečen v duhovnika. 15. avgusta 1835 je postal kaplan v Mariboru, čez tri leta pa je bil poklican nazaj v Gradec, kjer je ob svojem delu nadaljeval študij in doktoriral leta 1842. 12. maja 1843 je postal “chorimagister” na Ptuju. Tukaj na Ptuju je tudi odklonil profesuro v Gradcu “iz ljubezni do slovenskega naroda, med katerim je hotel živeti in delovati za njegov časni in večni blagor”.70 Župnik pri Mali Nedelji je postal leta 1845, kjer je ostal do leta 1853, ko je postal župnik in dekan pri sv. Juriju ob Ščavnici. Po osmih letih je postal konzisto-rialni svetnik v Mariboru in 23. julija 1867 stolni prošt. V Mariboru je tudi poučeval v bogoslovju. Clmrl je 11. decembra 1869. leta.
Kot župnik pri Mali Nedelji je dal narediti nov križev pot in kipa srca Jezusovega in Marijinega ter dal prestaviti prižnico. Prav tako je dal poravnati prostor okrog cerkve in nasaditi topole; na južni strani cerkve je postavil nov križ. Prav tako je dal postaviti novo kolarnico in stopnice pri cerkvi, župnišču in šoli. Ob vsem tem delu pa ni zanemarjal peresa. Napisal je članek “Narodnost i vera”,71 kjer dokazuje, da narodnost ne nasprotuje veri. Napisal je kroniko župnije sv. Jurija. Leta 1863 je izdal “Tisučletno obhajilo v čast sv. Cirilu in Metodu”. Njegovo najznamenitejše delo pa je “Pastirna”.72
Rojen je bil 30. septembra 1803 v Velovlaku št. 10, v ptujski župniji sv. Petra in Pavla, staršem Francu Kvar in Neži, roj. Janžekovič. V duhovnika je bil posvečen v Gradcu 29. julija 1832, naslednje leto pa je postal kaplan pri sv. Petru pri Radgoni. Nato je bil kaplan v Svetinjah (1835-1838), Radgoni (1838-1841) in Cirkovcah (1841-1845). 18. julija 1845 je postal ptujski “chorimagister”, 10. januarja 1848 pa župnik pri sv. Martinu na Hajdini. CImrl je 20. marca 1870. Kot župnik na Hajdini je postavil novo gospodarsko poslopje, leta 1852 pa novo župnišče. Svoje premoženje je zapustil hajdinski župniji za gradnjo nove cerkve na Hajdini.
Janez LEŠNIK74 — od 14. januarja 1848 do 12. maja 1850
Rodil se je 23. novembra 1810 v Jiršovcih v župniji sv. Urbana kot zakonski sin Matjaža Lešnika, kovača, in Barbare, roj. Brankovič. Posvečen je bil 30. julija 1837. Po končanem študiju je postal kaplan pri sv. Marku (1838). Na Ptuj se je preselil 14. januarja 1848, od koder je še vedno upravljal župnijo sv. Marka, ker je bil župnik in častni kanonik Andrej Ledenik že v letih. Po njegovi smrti pa je sam postal župnik pri sv. Marku in nastopil službo 12. maja 1850. Po zdravljenju v Krapinskih toplicah se je ustavil v Minoritskem samostanu na Ptuju, kjer se mu je stanje poslabšalo in je 10. avgusta 1862. leta umrl. Pokopan je bil pri sv. Marku. Za gradnjo nove cerkve je zapustil
6.000	goldinarjev.
Janez STRAH75 — od 12. maja 1850 do 23. aprila 1855
Rodil se je 4. decembra 1815 v Vitomarcih številka 49. Njegova starša sta bila Jožef Strah in Ana, roj. Ljubeč. Posvečen je bil 1. avgusta 1841. Kot kaplan je deloval v Mahrenbergu76 (do 1848), pri sv. Ani na Krembergu77 (1848-49) in v Mariboru, od koder se je 12. maja preselil na Ptuj. Po nekaj letih je postal župnik pri sv. Rupertu v Slovenskih goricah (1855), kjer je tudi umrl 29. oktobra 1893.
Miklavž BRATÜSA7^ — od 1. maja 1855 do 27. novembra 1860
Rodil se je 6. decembra 1821 v Trgovišču pri Veliki Nedelji. V duhovnika je bil posvečen v Gradcu 25. julija 1847. Po končanem študiju je najprej deloval v Mariboru (1848-1849), nato kot kaplan v Gomilici (od 14. aprila 1849), še istega leta pa se je preselil v Zavrč (7. septembra). 6. julija naslednejga leta je bil premeščen za kaplana na Ptuj. S Ptuja je bil premeščen v Maribor za stolnega vikarja, pa je že po treh letih (1. avgusta 1863) moral zaradi bolezni v začasni pokoj. Ko se mu je stanje izboljšalo, je postal župnik pri sv. Lovrencu na Dravskem polju (20. avgusta 1867). Ker je bolezen napredovala, se je upokojil (25. julija 1869). CImrl je v svoji hiši v Ormožu 19. junija 1875.
Franc KRAJNC79 — od 27. novembra 1860 do 1. junija 1866
Rodil se je 1. aprila 1825 v Spodnji Voličini številka 53. Njegovi starši so bili kmetje, Andrej in Marija, roj. Wagner. Posvečen je bil 21. junija 1848 pri sv. Andražu v Lavantinski dolini, ker v Gradcu ni bilo škofa. Po končanem študiju je prišel v Maribor, nato pa je bil še istega leta 22. decembra 1849
prestavljen v Leskovec. Nato je bil kaplan v Radgoni (od januarja 1851 do januarja 1854), zatem na predmestni slovenski župniji v Mariboru, od leta 1856 pa v Mariboru. 27. novembra 1860 se je preselil na Ptuj. 1866. leta je postal župnik pri sv. Marjeti, ki jo je vodil do svoje smrti 16. aprila 1880.
Andrej VOK80 — 1. junij 1866 do 31. julija 1870
Rodil se je 21. novembra 1827. leta v Grabah v župniji sv. Duha pri Središču. Starši, Janez in Katarina, roj. Štros, so bili kmetje. Posvečen je bil 11. novembra 1850. Služboval je pri sv. Lenartu v Šlovenskih goricah (1851-1853), nato pa do 23. julija 1854 pri sv. Trojici v Slovenskih goricah. Nekaj dni prej, namreč 10. julija, so župnijo prevzeli observanti — frančiškani. Naslednje službeno mesto je dobil v Ljutomeru, kjer je ostal do 19. oktobra 1864, ko se je preselil na Ptuj. S Ptuja ga je pot vodila v bližnjo Hajdino, kjer je ostal do svoje smrti 6. novembra 1885. V njegovem času so na Hajdini zgradili novo cerkev.
Andrej KRANER81 — od 1. avgusta 1870 do 28. aprila 1878
Rojen je bil 14. oktobra 1840 pri sv. Trojici v Slovenskih goricah. V duhovnika je bil posvečen v Mariboru 25. julija 1863. Kaplanoval je v Jarenini (1864-1868) nato pa na Ptuju (od 1. septembra 1868). 17. novembra 1877 je postal župnijski upravitelj, ker je prošt dr. Ivan Vošnjak umrl. Še pred imenovanjem novega župnika in prošta je zaradi bolezni umrl 28. aprila 1878.
Mihael LENDOVŠEK82 — od 18. septembra 1878 do 2. februarja 1883
Rojen je bil 15. avgusta 1844 v Rogatcu, v duhovnika pa posvečen 23. julija 1869. Prvo kaplansko službo je nastopil v Konjicah (avgust 1870) in prišel oktobra 1872 za kaplana na Ptuj. Na svečnico, 2. februarja 1883, je postal župnik v Makolah.
Čez nekaj let je postal škofijski duhovni svetovalec, 21. septembra 1896 pa je bil izvoljen kot deželni poslanec za mariborski okraj. Imenovanje za konzistorialnega svetnika je dobil 2. julija 1905. leta. Umrl je 22. marca leta 1920 v Makolah. V času njegovega delovanja na Ptuju je proštijska cerkev postala bogatejša za nov križev pot. Velike zasluge pri tem je imel Mihael Lendovšek.83
Kot župnik v Makolah je popravil župnišče in cerkev ter ustanovil posojilnico. Ukvarjal se je tudi s pisanjem. V mladih letih je pisal pod imenom Mirko Sotlan.84 Ima tudi zasluge, da so bili izdani Slomškovi spisi. Prizadeval si je za praktično pastoralo in med drugim prosil mariborskega škofa, naj v Rimu pri kongregaciji za obrede izposluje, da bi se v Lavretanske litanije Matere božje vstavil vzklik: “Kraljica nebes in zemlje, prosi za nas” in “Kraljica Jezusovega srca, prosi za nas”. Rim je odgovoril negativno. Kljub temu je izdal obširni razpravi in zagovarjal svoje stališče in upravičenost teh dveh prošenj. V Makolah je vpeljal rožnovensko bratovščino “Zlatih rož”.
Mihael Lendovšek
Franc JCIG85 — od 8. februarja 1883 do 10. oktobra 1886
Rodil se je 21. julija 1848 v Podčetrtku. 23. julija 1871 je bil posvečen in naslednje leto postal kaplan pri sv. Martinu v Rožni dolini (od avgusta 1872 do februarja 1875). Od tam je bil premeščen v Maribor k sv. Magdaleni, nato pa na Ptuj (1. junija 1878). S Ptuja je odšel za župnika k sv. Barbari v Halozah, ki jo je vodil do 6. oktobra 1892, ko je postal župnik in dekan v Šmarju pri Jelšah. CImrl je 21. junija 1908. leta.
Ivan KCINCE86 — od 10. oktobra 1886 do 16. oktobra 1887
Rojen je bil 6. julija 1848 v Ljutomeru številka 46. Njegov oče Ivan je bil sedlar, mati pa Gera, roj. Dečko. Posvečen je bil v Mariboru 23. julija 1871. Kaplanoval je v Svetinjah (1872-1873), Celju (1873-1874)) pri sv. Magdaleni v Mariboru (1874). Ker je zbolel, je stopil v začasni pokoj in živel pri starših v Ljutomeru. 1. maja 1875 je postal kaplan pri sv. Križu na Murskem polju, nato pa se je preselil k sv. Lovrencu na Dravskem polju (1877-1878). Dalj časa se je nato zadržal pri sv. Petru pri Radgoni (1878-1884). Dva meseca je bil vikar pri sv. Marjeti ob PesnkSKod aprila do 18. junija 1884), nato pa je postal kaplan pri sv. Petru pri Mariboru, od koder se je preselil na Ptuj in postal “chorimagister”. S Ptuja se je odselil k sv. Juriju ob Ščavnici in tam postal župnik, kjer je tudi umrl 20. avgusta 1914. leta.
Rodil se je 24. aprila 1856 v Metavi v župniji sv. Petra pri Mariboru. V duhovnika je bil posvečen 20 julija 1879. Kot kaplan je služboval v Vuzenici (1880-1882), pri sv. Barbari v Koreni (1882-1885), v stolni cerkvi v Mariboru (1885-1987). Ptujski "Chorimagister" je postal 16. oktobra 1887. V času službovanja na Ptuju je umrl prošt Matija Modrinjak, tako da je bil nekaj časa tudi vikar mestne župnije. S Ptuja je bil premeščen za župnika k sv. Miklavžu v Sevnico ob Savi, kjer je 26. decembra 1905 umrl.
Franc ŠALAMON88 — od 1. maja 1896 do 1. maja 1898
Rodil se je 29. januarja 1859 v Lukovcih številka 10 v župniji sv. Križa na Murskem polju, posvečen pa 20. julija 1883. leta. Istega leta je postal kaplan v Hočah (od 5. septembra do 28. julija 1886), nato pa upravitelj župnije pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah (do 11. novembra 1886). Po prihodu novega župnika je odšel za kaplana k sv. Juriju ob Ščavnici (do 14. septembra 1887), nato pa je bil premeščen za kaplana na Ptuj. 1. maja je postal “chorimagister”. Po smrti prošta Jožefa Heržiča je bil tudi upravitelj župnije. Z darovi je v proštiji obnovil in popravil tabernakelj na glavnem oltarju. S Ptuja je odšel za župnika k sv. Jerneju v Rogatec, kjer je postal tudi dekan. CJmrl je v Rogatcu M marca 1932.
Fran MORAVEC89 — od 1. maj 1898 do 31. decembra 1902
Rodil se je 7. avgusta 1864 pri Veliki Nedelji. V duhovnika je bil posvečen
16.	julija 1888. leta. Naslednje leto je bil postavljen za kaplana pri sv. Tomažu pri Ormožu in ostal do 1. maja 1896, ko se je preselil za kaplana na Ptuj. “Chorimagister” je postal čez dve leti. Na Ptuju je bil priljubljen kot spovednik. “Hvaležne so mu gospe pripravile novo — gotično spovednico”.90 Leta 1903 je postal župnik pri sv. Lovrencu nad Mariborom. 15. avgusta leta 1904 se je preselil v Maribor in postal stolni župnik in kanonik. CJmrl je v Mariboru 2. julija 1930.
Friderik HORVAT91 — od 22. januarja 1903 do 15. avgusta 1904
Rodil se je 14. julija 1873 na Bresnici v župniji sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Njegova starša sta bila veleposestnika, Anton Horvat in Elizabeta, roj. Nemec. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju in v Mariboru. Posvečen je bil 25. julija 1896. Prvo kaplansko mesto mu je bilo pri sv. Martinu pri Vurbergu (5. avgust 1897), pa je moral že po nekaj mesecih oditi v Jarenino (17. november). Tudi v Jarenini ni ostal dolgo, saj je bil že 8. februarja 1898 prestavljen na Hajdino. 31. maja 1900 je zapustil Hajdino in se preselil na Ptuj. V letu 1904 je postal župnijski upravitelj pri sv. Lovrencu na Pohorju (nad Mariborom) in bil tam 1. decembra umeščen kot župnik. CJmrl je pri Veliki Nedelji 10. marca 1935. Ko je deloval na Ptuju, je pripravil v spomin na 1600-letnico smrti sv. Viktorina Ptujskega zapis, s katerim je poveličal tega velikega moža antike. Svoje delo je izdal leta 1905: “Die 1600-järige Jubiläumsfeier des Märtyrertodes des hl. Viktorinus”.92
Rodil se je 8. junija 1875 pri sv. Marku v Markovcih. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Posvečen je bil 9. oktobra 1897, naslednji dan pa je imel novo mašo v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Kaplansko službo je nastopil 28. julija 1898 pri sv. Juriju ob južni železnici,94 nato je deloval v Vojniku (od 1. marca 1900 do 10. junija 1901), pri sv. Magdaleni pri Mariboru (do 1. septembra 1904) in na Ptuju. Ob svojem rednem delu je na Ptuju na gimnaziji poučeval verouk. Temu delu se je nato na Ptuju ves posvetil. Verouk je na ptujski gimnaziji poučeval do 1. julija 1932, ko je bil brez vzroka upokojen. Nasledil ga je kot veroučitelj Stanko Cajnkar.95 Umrl je na Ptuju 24. aprila 1941.
Ferdinand PŠCINDER96 — od 1. septembra 1905 do 1. decembra 1914
Rodil se je 13. septembra 1875 v Studencih pri Mariboru kot zakonski sin posestnika Karola Pšundra in Marije, roj. Terstenjak. Gimnazijo je opravil v Mariboru, kjer je bil tudi 25. julija 1899 posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko mesto je dobil v Vojniku (1. avgust 1900), nato je bil prestavljen v Griže pri Celju (10. oktober 1901). Kot kaplan je prišel tudi na Ptuj (22. januarja 1903), kjer je 1. septembra 1905 postal “chorimagister”. 1. decembra 1914 je postal župnik pri sv. Bolfenku v Slovenskih goricah,97 kjer je ostal do 30. septembra 1927. Naslednji dan je prevzel župnijo v Rušah, kjer je ostal do svoje smrti, 22. novembra 1952.98
Jožef TOPLAK99 — od 1. decembra 1914 do 1. oktobra 1916
Rodil se je 6. maja 1884 na Polenšaku. V duhovnika je bil posvečen 25. julija 1907 v Mariboru. Po končanih študijih je postal kaplan v Središču ob Dravi (1908-1909), nato pa je bil kaplan v Ljutomeru do leta 1913. Od tam se je preselil za kornega vikarja v Maribor, naslednje leto pa na Ptuj. Zaradi bolezni je bil začasno upokojen in se je nastanil pri svojih starših v Lovrencu v Slovenskih goricah. 100 Po nekaj letih je zopet postal kaplan v Rečici ob Savinji (1925). Umrl je v ljubljanski bolnišnici 25. marca 1941. leta in bil pokopan pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah.
Janez ALTI01 — od 1. oktobra 1916 do začetka avgusta 1918
Rodil se je 31. maja 1880 pri Veliki Nedelji. Posvečen je bil 25. julija 1904. leta v Mariboru. Prvo kaplansko službo je nastopil naslednje leto pri Lenartu v Slovenskih goricah (1905-1908). Med tem časom je bil od marca do julija 1906 tudi župnijski upravitelj pri sv. Martinu pri Vurbergu. Kaplanoval je še v Radljah ob Dravi (19081-1909), Poljčanah (1909-1912) in Slovenski Bistrici (1912-1916). Nato je postal "Chorimagister" na Ptuju. S Ptuja ga je vodila pot za vikarja v Celje (1918-1921) in k sv. Andražu v Slovenskih goricah, kjer je postal župnik. V začetku okupacije je bil izgnan in je med II. svetovno vojno deloval v dakovski škofiji. Po vojni se vrnil k sv. Andražu in se 20. aprila 1953 upokojil. Živel je na Ptuju, kjer je 4. avgusta 1958 umrl.
Janez CILENŠEK102 — od avgusta 1918 do konca februarja 1928
Rojen je bil 14. decembra 1887 v Gotovljah pri Žalcu. Posvečen je bil v Mariboru 25- julija leta 1911. Naslednje leto je bil nastavljen kot kaplan pri
sv. Juriju ob Ščavnici (1912-1913), nato pa pri Lenartu v Slovenskih goricah (1913-1915). Kot kaplan je prišel tudi na Ptuj, in to 21. marca 1915. Na Ptuju je bil tudi upravitelj župnije od 17. februarja 1916 do 14. marca 1917. Š Ptuja je odšel 1. marca 1928 za župnika v Apače. Tam je tudi umrl 12. oktobra 1968. leta.
ZAKLJUČEK
Po odhodu Janeza Cilenška je ostalo mesto “chorimagistra” prazno. V župniji sv. Jurija so delovali samo kaplani, od katerih nihče ni nosil naziva “chorimagister”, pa tudi število kaplanov seje zmanjšalo. Leta 1918 so bili še trije (Janez Messner, Janez Gašparič in Janez Cilenšek kot vikar), po odhodu Cilenška pa je ostal samo en kaplan. Tudi po II. svetovni vojni na Ptuju ni bilo več kaplanov, ki bi se imenovali “chorimagister”. Po smrti prošta g. Ivana Greifa*03 je nadžupnijo prevzel minoritski red, tako da tudi naziv prošt ni bil več podeljen.
OPOMBE
1.	Literatura je navedena pri: Jakob Emeršič, Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, Ptuj 1985. Literatura je navedena tudi pri: Höflej Janez. Ob novih odkritjih srednjeveških fresk v mestni župnijski cerkvi sv. Jurija v Ptuju, ČZN, LIX/1, str. 31-47.
2.	Umrl je 15. decembra 1903.
3.	ZAP R-43.
4.	Uvodni del po uvodu v rokopisu, str. 1 -2.
5.	Chorimagistri Petovienses (Chori), str. 1.
6.	Pričujoča predstavitev ptujskih “chorimagistrorum” ni edicija rokopisa, ampak samo povzetek najvažnejših podatkov posameznih vikarjev.
7.	Prim.: Chori, str. 3.
8.	Prim.: Chori, str. 3.
9.	Prim.: Chori, str. 3-4.
10.	Arnfels v Avstriji.
11.	Prim.: Chori, str. 4.
12.	Prim.: Chori, str. 4-5.
13.	Prim.: Chori, str. 5. Na strani pet sta navedena še Kilian in Perger.
14.	Prim.: Chori, str. 5-6.
15.	Danes Juršinci. V rokopisu so navedene župnije po svojem zavetniku cerkve. Za lažjo identifikacijo krajev bom navedel na tem mestu vse župnije in današnja imena. Sv. Jurij ob Ščavnici — Videm ob Ščavnici; Sv. Marjeta — Gorišnica; Sv. Barbara v Halozah — Cirkulane; Sv. Urban — Destrnik; Sv. Marko — Markovci; Sv. Lenart v Slovenskih goricah; Sv. Miklavž — Miklavž pri Ormožu; Sv. Anton v Slovenskih goricah — Cerkvenjak; Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah — Trnovska vas; Sv. Križ na Murskem polju — Križevci; Sv. Jurij v Slovenskih goricah — Jurovski dol; Sv. Trojica v Slovenskih goricah — Gradišče v Slovenskih goricah; Sv. Rupert v Slovenskih goricah — Voličina; Sv. Marjeta ob Pesnici — Pernica; Št. lij v Slovenskih goricah — Šentilj v Slovenskih goricah; Sv. Lovrenc na Dravskem polju — Lovrenc na Dravskem polju; Sv. Vid — Šentvid pri Planini; Sv. Barbara v Slovenskih goricah — Korena; Sv Martin pri Vurberku — Dvorjane.
16.	V župnijski cerkvi sv. Lovrenca je še danes.
17.	Prim.: Chori, str. 7. Na isti strani so navedeni še naslednji: Crellius, Wagner in Janeschigg.
18.	V Avstriji.
19.	Prim.: Chori, str. 8.
20.	Prim.: Chori, str. 8-9.
21.	Nagrobna plošča je še danes v levi cerkveni kapeli. Kapela pa ni več posvečena sv. Valentinu, ampak je v njej oltar z Marijinim kipom. Kakšen je bil oltar, je opisano v: Inventar der Filialkirche St. Oswald in Pettau der Pfarre St. Peter und Paul in Pettau, sestavljen 10. maja 1898, str. 6.
22.	Prim.: Chori, str. 9.
23.	Prim.: Chori, str. 9-10.
24.	Chori, str. 10.
25.	Prim.: Chori, str. 10-11.
26.	Pri Miklavžu pri Ormožu.
27.	Chori, str. 11.
28.	Prim.: Chori, str. 12. Na isti strani so navedeni še Schmutzenhauser, Bartholoti in Pisk-ornik.
29.	Prim.: Chori, str. 12-13.
30.	Prim.: Chori, str. 13-14.
31.	Prim.: Chori, str. 14-15.
32.	Prim.: Chori, str. 15. Prav tako na tej strani še Renzenberg in Kojnc.
33.	Prim.: Chori, str. 15-16.
34.	Prim.: Chori, str. 16-18.
35.	Prim.: Chori, str. 18-19.
36.	(Jmrl je 1. frebruarja 1720.
37.	Prim.: Chori, str. 19.
38.	Umrije 6. aprila 1754.
39.	Prim.: Chori, str. 19-20.
40.	Prim.: Chori, str. 20.
41.	Prim.: Chori, str. 21-34. Glej tudi: Slovenski biografski leksikon II, Ljubljana 1933-1952, str. 384-386.
42.	Dekret za župnika je dobil 1. aprila 1769, imenovanje za konzistorialnega svetnika je sledilo 9. junija, čez nekaj dni (13. junija) pa še imenovanje za dekana.
43.	V Mestnem vrhu, kjer je bil vinograd, je zgradil veliko poslopje leta 1777. V zgradbi je bila tudi kapela, sobe pa so bile poslikane.
44.	Kronogram danes ne obstaja. Nad kapelo je danes naslednji kronogram: HeILLIgen DlsMae einen In Vnsern Vorbitter geheILLIget. Ta kronogram pa da letnico 1718. Kapela je bila za Plohla obnovljena (prvotno Dizmova kapela) in spremenjena v kapelo sv. Križa. Takrat so naredili nov kronogram, ki danes več ne obstaja. Ob obnovi cerkve med letoma 1982-1986 so novejši kronogram odstranili in ohranili starejšega. Sv. Dizmi so takrat uredili novo kapelo, ki je bila na novo poslikana leta 1775, kar potrjuje tudi kronogram: ALL hier beelfent slCh PattaV einen helLIgen BVser DisMas zV Verheren.
45.	Gedenkbuch der Stadtpfare in Pettau, 1842-1939 (Kronika), str. 143.
46.	Papeževa listina je bila izdana 30. aprila 1773. Odpustki so bili podeljeni kapeli sv. Duha v bolnišnici, kapeli Vseh svetih v mestu in cerkvi sv. Jožefa zunaj mesta. O ostalih odpustkih še več v rokopisu na str. 27 in 28.
47.	Romanje na Polenšak je bilo prvo nedeljo po obiskanju Device Marije, po 25. marcu, na Ptujsko Goro pa v nedeljo po Veliki maši, po 15. avgustu. Skupno ptujsko romanje na Ptujsko Goro je še danes ohranjeno, in to na nedeljo po Mali maši, po 8. septembru. Kdaj je prišlo do spremembe, mi ni znano.
48.	Chori, str. 29.
49.	17. januarja 1786.
50.	6. marca 1786.
51.	Prav tako je “ekssekriral” še naslednje cerkve: sv. Jožefa, Vseh svetih, sv. Duha in sv. Roka na Bregu.
52.	Sv. Petra in Pavla na Ptuju, sv. Marka v Markovcih in na Polenšaku.
53.	19. decembra 1793.
54.	Chori, str. 34.
55.	Prim.: Chori, str. 35. Ha isti strani tudi Matej Kalin.
56.	Prim.: Chori, str. 36.
57.	1805-1806 in 1813-1814.
58.	Prim.: Chori, str. 37-42. Glej tudi: Slovenski biografski leksikon I, Ljubljana 1925-1932, str. 567-569.
59.	Chori, str. 39.
60.	Chori, str. 41.
61.	Prim.: Chori, str. 42.
62.	Limbuš.
63.	Leutschach v Avstriji.
64.	Prim.: Chori, str. 43-49; Več podatkov in njegovo delo: Slovenski biografski leksikon II, Ljubljana 1933-1952, str. 182-184.
65.	Chori, str. 46.
66.	Prim.: Chori, str. 49.
67.	Prim.: Chori, str. 50.
68.	1855, str. 121-131.
69.	Prim.: Chori, str. 51-53. Glejte tudi: Slovenski biografski leksikon, zvezek XIV, Ljubljana 1986, str. 554-555.
70.	Chori, str. 51.
71.	Zora, 1853. str. 103-112.
72.	Glej: Vinko Škafar, Lovro Vogrin in njegova “Pastirna”, v: 130 let visokega šolstva v Mariboru, Maribor-Celje 1991, str. 147-169. V opombah je navedena literatura.
73.	Prim.: Chori, str. 54.
74.	Prim.: Chori, str. 55-56.
75.	Prim.: Chori, str. 56.
76.	Radlje ob Dravi.
77.	Sv. Ana v Slovenskih goricah.
78.	Prim.: Chori, str. 57.
79.	Prim.: Chori, str. 57-58. V rokopisu je njegov priimek KRANJC. Personalstand des Bistu-mes Lavant za leti 1861 in 1862 navaja KREINZ, leta 1863 KRAINZ, nato pa po letu 1866 KRAJNC.
80.	Prim.: Chori, str. 58-59.
81.	Prim.: Chori, str. 60.
82.	Prim.: Chori, str. 61. O njegovem delu glej: Slovenski biografski leksikon I, Ljubljana 1925-1932, str. 635-636.
83.	Prim.: Kronika, str. 18. Križev pot je naredil leta 1881 kipar Ferdinand Stuflesser iz St. Cllricha na Tirolskem.
84.	Mož-beseda, igra v 5 dejanjih, izdana v Celovcu leta 1876.
85.	Prim.: Chori, str. 62.
86.	Prim.: Chori, str. 63.
87.	Prim.: Chori, str. 64. V rokopisu je priimek zapisan brez črke E. Personalstand des Bis-thumes Lavant in Steiermark, 1887 in naslednji navajajo njegov priimek kot tukaj. Tudi v popisu umrlih na škofijskem ordinariatu v Mariboru je njegov priimek zapisan kot tukaj.
88.	Prim.: Chori, str. 65.
89.	Prim.: Chori, str. 66.
90.	Spovednica stoji v levi ladji proštijske cerkve.
91.	Prim.: Chori, str. 67.
92.	Tiskano in izdano na Ptuju leta 1905.
93.	Prim.: Chori, str. 68.
94.	Šentjur.
95.	Prim.: Kronika, str. 177.
96.	Prim.: Chori, str. 69.
97.	Prim.: Kronika, str. 141.
98.	Za te podatke se moram zahvaliti g. Janezu Lešniku, škofijskemu tajniku v Mariboru. Prav tako mi je posredoval manjkajoče podatke o kraju in času smrti za Mihaela Lendovška, Ivana Kunceta, Frana Moravca in Antona Kolariča.
99.	Podatke o Ježetu Toplaku, Janezu Altu in Janezu Cilenšku sem dobil pri škofijskem tajniku v Mariboru.
100.	Prim.: Kronika, str. 141-142.
101.	Prim.: Kronika, str. 142 in 144.
102.	Prim.: Kronika, str. 142 in 156.
103.	Umrl je 10. junija 1971.
VIRI
—	Gedenkbuch der Stadtpfarre in Pettau, 1842-1939. Hrani se v nadžupnijskem uradu sv. Jurija na Ptuju.
—	Personalstand der Sekular- und Regular-Qeistlichkeit des Bistums Seckau in Steyermark, Graz 1829-1850.
—	Schematismus des Bistumes Lavant, Klagenfurt 1833-1859.
—	Personalstand des Bistumes Lavant in Steiermark, Marburg 1861-.
—	Kartoteka umrlih duhovnikov v mariborski škofiji.
—	Register umrlih duhovnikov v mariborski škofiji.
—	Slovenski biografski leksikon I in II, Ljubljana 1925-1932 in 1933-1952.
—	Inventar der Filialkirche St. Oswald in Pettau der Pfarre St. Peter und Paul in Pettau. Aufgenommen am 10. Mai 1898
CHORIMAGISTRI PETOVIENSES
ZUSAMMENFASSUNG
Der Artikel “Chorimagistri Petovienses” ist die Zusammenfassung des Manuskripts von Matej Slekovec, das er im Jahre 1897 für die Stadtpfarre des hl. Georg verfaßt hat. Hier sind alle bekannten Vikare der Ptujer Pfarrer erwähnt, die in der Stadtpfarre des hl. Georg tätig waren. Wann der erste Vikar amtlich eingesetzt worden war, konnte der Autor des Manuskripts nicht feststellen, auch mir ist es nicht gelungen das herauszufinden. Der älteste bekannte Vikar war im Jahre 1550 erwähnt worden, der Zeitabschnitt der Ptujer Vikare wurde im Jahre 1928 beendet.
Im bereits erwähnten Zeitabschnitt waren folgende "Chorimagistri Petovienses" in der Stadtpfarre tätig:
Char Mihael (1550), Kobelius Adam (1607), Ripscherus Matija (1608), Mayr Janez Jurij (1609-1613), Komar Jurij (1614-1617), Crabath Tobija (1622-1627), Kilian Jurij (1627-1628), Perger Adam (1639), Slivar Jurij (1639-1744), Košir Andrej (1654), Crellius Mihael (1665-1684), Wagner Janez Andrej (1684-1688), Janeschigg Jurij 1688-1690), Kreiner Maksimilijan (1690-1691), Schmidt Andrej (1691-1692), Haidmon Maksimilijan (1692-1693), Wenger Jernej (1693-1697), Golob Andrej Anton (1798), Hasl Janez Andrej (1698-1701), Schmutzenhauser Franc Valerik (1701-1702), Bartholoti Anton (1702-1703), Piskornik Marko Jožef (1703-1704), Heipl Jožef Maksimilijan (17051709), Ferrar Jakob (1709-1712), Heipl Franc Ksaver (1712-1714), Leizendorfer Jurij Žiga (1714-1716), Renzenberg Janez Baltazar (1716-1728), Kojnc Janez Krstnik (1728-1730), Kainacher Janez Mihael (1730-1732), Kelc Martin Jožef (1732-1743), Spaner Jožef (1743-1750), Peron Franc (1750-1755), Kronabetvogel Ožbalt Jožef (1755-1760), Margin Andrej (1760-1766), Plohl Gregorij Jožef (1766- 1769), Golob Simon Anton 1769-1773), Kalin Matej (1773-1807), Gruber Franc Šaleški (1807-1824), Krempelj Anton (1824-1826), Kassian Ignacij (1826-1838), Muršec Jožef (1838-1839), Matjašič Anton (1839-1840), Klajžar Janez Nepomuk (1840-1843), Vogrin Lovro (1843-1845), Kvar Simon (1845-1848), Lešnik Janez (1848-1850), Strah Janez (1850-1855), Bratuša Miklavž (1855-1860), Krajnc Franc (1860-1866), Vuk Andrej (1866-1870), Kraner Andrej (1870-1878), Lendovek Mihael (1878-1883), Jug Franc (1883- 1886), Kunce Ivan (1886-1887), Črnko Marko (1887-1896), Šalamon Franc (1896-1898), Moravec Fran (1898-1902), Horvat Friderik (1903-1904), Kolarič Anton (1904-1905), Pšunder Ferdinand (1905-1914), Toplak Jožef (1914-1916), Alt Janez (1916-1918) in Cilenšek Janez (1918-1928).
Nach dem Fortgang des letzten Vikars war in der Pfarre des hl. Georg nur noch ein Kaplan tätig. Nach dem Tode des letzten Ptujer Propstes Ivan Greif übernahm die Pfarre des hl. Georg der Minoritenorden. Die Titel “Propst” und “Chorimagister" wurden aber seitdem nicht mehr verliehen.
NADA JCIRKOVIČ
ZAPUŠČINA FRANCA FERKA
PTÜJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 930.25(09)(497.12 Ptuj):929 Ferk F.
NADA JCIRKOVIČ, arhivistka, Zgodovinski arhiv Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj,
IZVLEČEK
Prispevek vsebuje arhivski popis gradiva, ki ga kot zapuščino Franza Ferka hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu.
ABSTRACT
The paper contains the archival inventory of the material that is as the legacy of Franz Ferk kept at the Styrian Provincial Record Office in Graz.
Franz Ferk se je rodil 16. novembra 1844 v Gomiljci pri Arvežu (Gamlitz bei Ehrenhausen), umrl pa je 12. novembra 1925. Študiral je germanistiko in zgodovino, nadvse pa ga je privlačila arheologija. Že kot otrok je zahajal na Ptuj k stricu Matiji Ferku, mestnemu beneficiatu. Po končanem študiju je eno leto poučeval na ptujski gimnaziji (1874). V svojem rojstnem kraju je ustanovil muzej in knjižnico že leta 1878. Ker pa so ju zanemarjali, je vse eksponate daroval mestu Ptuju, in tako v letu 1894 ustanovil muzej, ki je po njem nosil ime Ferkov muzej.
Franza Ferka je podrobno predstavil Jakob Emeršič v Littera scripta manet (Mapisana črka ostane) pod naslovom Raziskovalec, zbiralec, ohranjevalec profesor doktor Franz Ferk na straneh 24 do 50. Zato naj na tem mestu objavimo samo njegovo pisno zapuščino.
Gradivo je ohranjeno in se nahaja v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, na oddelku v Hamerlinggasse, in ima signaturo A Ferk-Machlaß. Cirejeno in zloženo je v ovoje ter oštevilčeno. Obsega tri kartone. V prvem kartonu je 25 ovojev, v drugem 29 in v tretjem 49. Iz popisa gradiva je razvidno, da je bil Ferk vsestranski človek, ki ga je zanimalo mnogo stvari. Nekaj gradiva o Ferku in njegovem delovanju za postavitev muzeja na Ptuju je ohranjeno tudi v fondu Muzejsko društvo, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ptuj. Ker je gradivo v Zgodovinskem arhivu vedno dostopno^ raziskovalcem, smo se odločili predstaviti popis gradiva, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Morda bo ta popis spodbudil koga, da bo podrobneje raziskal delo in življenje profesorja Ferka.
POPIS GRADIVA
Škatla	Ovoj	Gradivo	Časovno razdobje
1	1	Različno gradivo — 18 listov	1890-1923
	2	Odločitev o poldnevnem pouku v ljudski šoli v Ratschu — 2 lista	1883
	3	Matija Ferk (1824-1887), beneficiat na Ptuju; spričevala — 26 listov	
	4	Fotografija F. Ferka in W. Wernerja	1911
	5	Predaja domačije, osnutek pogodbe Koledar iz leta 1887 in 1918	1883
1	6	Muzej Ptuj: korespondenca z Muzejskim društvom ter s Ptujčani (Skrabar, Gspaltl, Ornig, Hutter, Kohaut, Schröfl, Pischinger, Stering, v. Fichtenau, Gurlitt — o mitreju na Hajdini) — 40 listov	1895-1920
	7	Korespondenca — delno družinska, delno uradna — 19 listov	1870-1920
Škatla Ovoj	Gradivo Časovno razdobje	
1 8	Korespondenca (posebno z Josefom Kudernatschem) — 52 listov	1905-1919
9	Izkopavanja — Zgornje Štajersko, Solva in Teurnia, brošura dr. Mucharja o upodobitvi nekaterih spomenikov (Orfejev spomenik); pisma Gurlitta, Jennyja, Kennerja; dopisi o rimskih spomenikih na mestnem stolpu in proštijski cerkvi, dopis MD Ferku — zahvala za podarjene predmete iz latenske in keltske dobe — 22 listov	1890-1921
10	Različno gradivo — 9 listov	1820-1900
11	Traktat o konju — 11 listov	1687
12	Gradivo za Bachern — 15 listov	1902
13	Sadjarstvo: nega, bolezni, cepljenje	1881
14	Gradivo za Spielfeld — 6 listov	—
15	Gradivo za Witschein — Svečina — 9 listov	1187-1453
16	Gradivo za zgodovinski koledar Ptuja (pregled po mesecih - važnejši dogodki za vsak dan — 30 listov	1894
17	Kako so ujeli volka (10 časopisnih člankov)	1914
18	Oktavijan: Izvleček iz rimske zgodovine — 1 list	
19	Kulturnozgodovinski vidiki: o pokopavanju mrtvih, o steklu, o urah, o tobaku, o papirju	
20	O portretih, pečatih, grbih: kdo je portretiranec, kje je portret, opis pečatov — 15 listov	
21	Gradivo za Leutschach — Sv. Duh na Ostrem	
	vrhu: ljudsko izročilo o nastanku kraja, o običajih, šolstvu, o fari, korespondenca med Ferkom in Nepelom, omenja tudi Povodna in Mucharja.	
22	Gradivo za Ehrenhausen: o družini Eggenberg ter o njihovem mavzoleju	
23	Cerkev in šola v Spielfeldu: zvezek s 25 listi	1913
24	Gradec in njegova geološka zgodovina	
	Zgodovina Norika ripense od Atilove smrti do	
	ustanovitve vzhodnogotskega cesarstva v Italiji (453-493) Mollackov geografski tekst	1879
Škatla Ovoj	Gradivo	Časovno razdobje
1 25	Pripovedke v narečju:	
	1. Običaji in šege, napisal Anton CIlz, Hartmannsdorf	1903
	2. “Spigertzen”, pastirska igra, napisal Johann Karner	1887
	3. Otroške izštevanke, Karner	1887
	4. Pastirske šege ob binkoštih, Karner	—
	5. Miklavževanje, Karner	1887
6. O pregovoru “dolgerte” —		
	7. Altenmarkt pri Fürstenfeldu: rezanje slanine	
8. Johann Karner, Primeri za sončne ure —		
	9. 44 listkov z gradivom za pripovedke	—
	10. Prieschlkogel	1906
	11. Napis z rimskega kamna	1906
2 26	Krajevna zgodovina — 306 listov	
	1. Gospoščina Rotwein — Radvanje — urbar iz leta 1695, dajatve, izpisane po lastnikih; seznam slik na gradu	
2. Reifnig — Ribnica, St. Leonhard: iz urbarja 1743		
3. Pulsgau in W. Feistritz — Polskava in Slovenska Bistrica		
4. Puchenstein pri (J. Drauburg — Pukštanj pri Dravogradu		
5. Polstrau — Središče		
6. Poetovio — 6 lističev koncepta		
7. Pickern pri Lembachu		
8. Pleterje: izkopanine, skice nekaterih predmetov, številka in opis (14 predmetov)		
9. Maria Rast, Faal, St. Lorenzen i. d. Wüste — Ruše, Fala, Sv. Lovrenc		
10. Slovenska Kalvarija ali Pekrska gorca pri Mariboru (izpiski iz Popotnika leta 1883)		
11. Maribor — koncept		
12. Limbuš in Pekre pri Mariboru		
2______26	13. Cerkev sv. Kunigunde pri Limbušu____________
_____________14. Sv. Jožef pri Mariboru______________________
_____________15. Sv, Henrik na Pohorju_______________________
_____________16. Pohorski dvor_______________________________
17.	Vuzenica, sv. Daniel
____________18.	Wiederdriess — Vodriž_______________________
_____________19. Slovenj Gradec______________________________
_____________20. Bohova pri Hočah____________________________
____________21.	Sv. Bolfenk na Pohorju______________________
_______27 :	1. Drava________________________________________
2.	tlroki za dež; Aquae Iasae — Poetovio
_________________(lat, napisi)_______________________________
3.	Pridobivanje zlata na Štajerskem; izrezki iz Tagesposta; o starem rudniku zlata
_________________na Kozjaku — dr. O. Pogatschnik_____________
4.	Reka Mura; Pesnica; stara Mura od
_________________Sajacha do Seibersdorfa_____________________
5.	Drava na Štajerskem: o imenu, naseljih;
Ptuj, cerkve ob Dravi, kronika Drave,
_________________dolina Pesnice______________________________
_____________6.	Andreas Perlach, Ruše_______________________
7. Aschbach — Zgodovina dunajske univerze, zvezek II in III
Različni zapiski: carinska območja, prehrambene razmere, rimska industrija stekla Zgodovina Gomilic
8. Različni zapiski: Sv. Vid, Leskovec, Sodnice, Hrvaška cesta Biografija odličnih Štajercev (168 imen)
9. Namestništvo: arhivski zapiski o šolah in cestah	
10. Gradivo o potovanjih po Štajerskem: omenjeni naši kraji - 98 listov	1913
28 1. Kronika družine Ferk	
2. Dnevnik	
3. Korespondenca: Michael in Franz Ferk — šolske zadeve	1855-1883
4. Korespondenca: Michael in Franz Ferk	1868-1887
2	28	5. Korespondenca: Franz Ferk
_______________in Fiorentina Tripam_________________1871_______
____________6. Korespondenca: Markus in Franz Ferk 1874-1919
7.	Pesmi: zapisana datum in čas nastanka
_______________pesmi________________________________1871-1881
8.	Predavanja o drobni perjadi
Pismo Michaela Ferka sinu Franzu, profesorju na Ptuju	1875
Korespondenca Anne Ferk z bratom
Franzem	1876-1918
29	1. do 6. Bachern — 708 listov
3 30	Gradivo za kroniko Lipnice — 201 list
31	Gradivo za Lipnico — 4 listi
32	Gradivo za župnijo Lipnica — 23 listov
33	Gradivo za staro župnijo Lipnica — 40 listov
34	Cerkev sv. Ruperta v Gralli — 109 listov
35	Kraji na Lipniškem polju: gradivo o Altenmarktu, Wagni, Aflenzu, Gralli, Kaindorfu itd. — 14 listov
36	Gradivo za Lipnico in Lipniško polje — 20 listov
37	Spital in Lipnica - 12 listov
38	Gradivo za Frauenberg in Seggauberg — 6 listov
39	Ceste na Lipniškem polju — 12 listov
40	Različno gradivo za Lipnico in okolico — 38 listov
41	Gradivo o toku Mure, Vogau — 19 listov
42	St. Sigismund v Heimschuh — 14 listov
43	Gradivo o Teufelgrabnu — 14 listov
44	Gradivo za sv. Margareto v Lebringu — 9 listov
45	Gradivo za cerkev sv. Martina v Altenmarktu pri Lipnici — 12 listov
46	Gradivo za sv. Maxion pri Tilmitschu — 34 listov
47	1. Informacija o frančiškanskem samostanu v Ormožu, napisal M. Slekovec ter 8. 3. 1895 poslal Ferku — 7 listov Korespondenca s Schifferjem, Gradec 1878
Škatla Ovoj	Gradivo Časovno razdobje	
3 47	2. Korespondenca s Schroflom o mestnem (Ferkovem) muzeju	1900
3. 2 fotografiji o razmerah v Mariboru po vojni		
	4. Korespondenca z Leonom Ružičkom, numizmatikom z Dunaja	1923-1924
	5. Korespondenca z učiteljem A. Postom z narodopisno vsebino	1903-1921
	6. Korespondenca z dr. Friedrichom Pichlerjem, Gradec	1865-1868
	7. Prof. Pasch v Celju, Ferkov zagovornik za študij v Gradcu	1865
	8. Korespondenca s Kohnom, Gleichenberg	1869
	9. Korespondenca z Adolfom Nepelo, Lučane	1906-1910
10. Pismo župnika pri Sv. Andražu dr. Richarda Knabla o kamnitem sarkofagu, najdenem pri Ptuju		
	11. Korespondenca z Albertom Horvatom o šolskih zadevah	1882-1886
	12. Korespondenca z družino Fachbach	1882
48	Pesmi — 243 listov	
49	Beležke — 95 listov	
DER NACHLAß VON FRANZ FERK
ZUSAMMENFASSUNG
Im Artikel ist das Archivmaterial über die Arbeit und das Leben des Professors Franz Ferk vorgestellt, das als dessen Nachlaß im Steirischen Landesarchiv in Graz aufbewahrt ist. Prof. Ferk hatte der Stadt Ptuj seine archäologische und kulturhistorische Sammlung sowie seine Bibliothek geschenkt, und hat damit die Grundlage für das Ptujer Museum, die Bibliothek und das Archiv geschaffen.
Ustanovno pismo Florentine in Fraza Ferka, s katerim predajata svoj muzej in knjižico v last deželnoknežjemu komornemu mestu Ptuj, 20. junij 1899 (ZAP, MD 1, 1. 1899).



MAJA VIČIČ-KRABONJA BORIS KRABONJA
ODNOS DO JCIDOV V ČASNIKU ŠTAJERC V LETIH 1900-1914
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 (IDK 323.12(=924):070.11(497.12 Ptuj) “1900-1940"
MAJA VIČIČ-KRABONJA, prof. zgod. in geogr.,
Srednja ekonomska šola, Trg Borisa Kidriča 3, SLO, 2000 Maribor
BORIS KRABONJA, prof. zgod. in geogr.,
Srednja ekonomska šola, Trg Borisa Kidriča 3, SLO, 2000 Maribor
IZVLEČEK
Boris Krabonja in Maja Vičič-Krabonja u članku analizirata odnos ptujskega Štajerca do Judov v začetku stoletja. Zanimaju, ob katerih priložnostih piše o Judih in kakšen odnos ima do njih. V Štajercu prispevkov o Judih ni dosti, saj se je več ukvarjal s politiko kakor pa z gospodarstvom, kjer so bili Judje najbolj izpostavljeni. V njegovih člankih ne zasledimo izrazitega antisemitizma, pač pa židovstvo kot zmerljivko in politično orožje uporablja situaciji primerno.
ABSTRACT
The authors analyse the attitude of Ptujs newspaper “Štajerc” towards Jews at the beginning of the century. They want to find out when and how did “Štajerc” write about Jews. There arent many articles about Jews in “Štajerc”, because the newspaper dealt more with politics than with economy — a sphere of action, where Jews were exposed to a high degree. In the articles we cant find a distinctive anti-Semitism, the Judaism was used only as an insulting expression and as a political weapon.
ÜVOD
Obravnavane teme sva se lotila predvsem zato, ker se je slovensko zgodovinopisje z Judi in njihovim položajem v slovenskem prostoru ukvarjalo predvsem v obdobju srednjega veka, to je pred izgonom iz notranjeavstrijskih dežel. Zato sva se osredotočila na obdobje od začetka stoletja pa do prve svetovne vojne. V tem času je Štajerc izhajal najprej kot štirinajstdnevnik, leta 1907 pa je postal tednik. Sam se je proglašal za nepolitičen, stanovski — kmečki list, ki mu je mar predvsem napredek kmeta, ne glede ali je ta Slovenec ali Nemec. Kljub temu se je nagibal k nemškutarstvu, predvsem v šolskih zadevah, še posebej ostro pa je nastopal proti geslu “svoji k svojim”.
KONKRETNE IZKUŠNJE Z JÜDI
Iz popisa leta 1910 je razvidno, da so imeli ljudje na Spodnjem Štajerskem z Judi1 le malo izkušenj, saj so bili le 203.2 Največ jih je bilo v mestih Maribor, Ptuj in Celje, kjer pa niso predstavljali niti odstotka mestnega prebivalstva. Manjše število Judov je bilo tudi v nekaterih manjših trgih in vaseh, kakor kaže naslednja tabela:
Politični okraj	Naselje	Število Judov3
BREŽICE	Zgornja Sušica	2
CELJE	Celje -f- mesto	25
	Zavodna	1
	Kresnica	3
	Mišidol	4
	Globoko	3
	Loke	7
	Retje	1
LJUTOMER	Radinci	3
	Ljutomer	5
MARIBOR	Maribor — mesto	66
	Rače	1
	Pekel	1
	Pragersko	n
	Vrhloga	
PTUJ	Ptuj — mesto	37
	. Grabe	1 3 ..
	Ormož	2
	Središče	8
Politični okraj	Naselje	Število Judov3
	Rabelje	1
	Spuhlja	3
	Cirkulane	4
	Zdravilišče Rogatec	3
RADGONA	Radgona	16
SLOVENJ GRADEC	Vuhred	2
SKUPAJ		203
Tabela 1: Judje na Spodnjem Štajerskem4
Iz uporabljenega vira žal ni razvidno, za kateri občevalni jezik so se odločali oni, ki so se izjavili kot izraelitsko prebivalstvo. Iz evropske zgodovine je znano, da so Judje po navadi govorili jezik t.i. “vije kulture”: madžarsko na Ogrskem, nemško v avstrijskih deželah... Tako je bilo verjetno tudi v mestih na Spodnjem Štajerskem. Da je praksa od tega načela vendarle vsaj nekoliko odstopala v manjših krajih, pa lahko sklepamo iz podatkov, da je v nekaterih krajih število izraelitskega prebivalstva večje kakor pa število prijavljenih k nemškemu govornemu jeziku.
Tako je v Zgornji Sušici, kjer sta bila prijavljena dva Juda, le ena oseba prijavila nemški občevalni jezik, v trgu Šredišče štiri (osem Judov), v krajih Vrhloga, Grabe, Spuhlja in Cirkulane pa nihče. V Zgornji Sušici in Vrhlogi je nekaj oseb prijavilo kot občevalni jezik še “drugo”, tako da za ta dva kraja ne moremo z zanesljivostjo trditi, da so vsaj nekateri Judje prijavili slovenski občevalni jezik. Podatki torej kažejo, da so se vsaj nekateri Judje, ki so živeli v manjših krajih (na ptujskem območju je to veljalo tako za Šredišče kot tudi za Grabe, Spuhljo in Cirkulane), torej v večini slovenski okolici, prilagodili sredini, v kateri so živeli in od katere so se preživljali. Na tako stanje kaže tudi podatek iz ljudskega štetja leta 1900, po katerem so jih med Jude prištevali 25 k slovenskemu občevalnemu jeziku.5
V pregledanih virih najdemo tudi največ prispevkov, vezanih na Jude, ki niso iz domačih krajev. Najpogosteje gre za judovske prodajalcet ki da namerno kvarijo naše ljudi ali pa jih goljufajo. Na to opozarja tudi Štajerc: “Gotovo so vsakemu znane slike na stekla, kaširane s porcelanasto stavbico ’svete družine’ in z malo muziko, ki dolgočasno ponavlja dve cerkveni pesmi! Gotovo je h marsikateremu čestitih bralcev prisopihal mali, krivo-nožni žid, obtežen z dvema ali tremi takih kapel in se predrzno vsilil Vam v obiteljski krog kot cek najhujše sorte, katerega se ni mogoče obraniti!... Pri 100 slikah odneslo se je torej iz vaših žepov čez najmanj 200 K, vse v židovski koš, ki je brez tal. Varujte se torej tujih, ogerskih židovskih agentov, hausirarjev in sploh nepoznanih sleparjev..."6 Take prispevke še posebej z veseljem objavlja, ko Slovenskemu gospodarju očita objavljanje “nemško-židovskih” oglasov: “To oznanilo se v zadnjem Slovenskem gospodarju bere. Kmetje pazite se! Nek pruski židof hoče vas goljufati! On bi se rad z vašimi težko zasluženimi groši mastil, in vam zato ničvredne ’Bezugsche-
ine’ mesto lozov dal. In ako vi potem tudi res loze dobite, so isti dvakrat predrago plačani. Taka oznanila prinaša Slovenski gospodar! Kakor je Judež Ikarjot Kristusa za 30 srebernikov prodal, tako proda ’Gospodar’ slovenskega kmeta za 30 krajcarjev."7
Judovstvo oziroma povezavo z Judi so časniki radi izrabljali tudi v politične namene. Dejansko so se Judje tudi na Slovenskem ukvarjali s politiko (čeprav v skromni meri), a žal o tem v Štajercu nisva zasledila obširnejših komentarjev. Pač pa poudarja pri volitvah za posamezne kandidate njihovo poreklo: “Socialdemokratični kandidatje za novo upeljano četrto kurijo so že nastavljeni in so sledeči... dr. Michael Schacherl (Žid) za Ljubno...”8
Judovstvo kot politično zmerljivko so na Slovenskem uporabljali vsi tabori; liberalni, klerikalni, slovenski, nemškutarski. Tako tudi Štajerc poudarja povezave med Judi in Slovenci. Na primer v članku “Kaj vse se v ’beli, nedolžni Ljubljani godi’ “29. p.m. vršila se je v Ljubljani sodnijska razprava proti židofki Matildi Loewy, imeteljici nesramne hiše v Ljubljani zaradi oderuštva. Lani ko je na svetlo prišlo, da je imela Loewy dobrega kompanjona v osebi policijskega šefa Podgoreka, je oblast hišo zapela in gospodu policijskemu šefu službo uzela. Ljubljanski prvaški listi in drugi listi prvakov so bili o tem tihi, ko grob...”9
Še pogosteje izpostavlja zvezo med Judi in klerikalci. Pri tem cilja predvsem na ustanavljanje konzumnih društev, ki da svoje blago nabavljajo predvsem pri raznih dunajskih judovskih trgovcih. Tako ob propadu konzumnega društva v Šoštanju piše: “CIbogi kmetje so dajali svoje težko zaslužene krajcarje v to kramarijo; pa kam so prišli ti denarji? — ni jih več. Nahajajo se pri nekaterih židovskih trgovcih na Dunaju in drugod, kateri si roke mencajo in smejijo čez tako lahko zaslužen dobiček... Kmetje poslušajte dober nasvet: odtegnite vaše roke proč od teh farovških kramarij, ker vam niso za drugo, kakor za nesrečo in pogubo. Zaspala je krava, katero so kmetje za roge držali, Židje in ustanovitelji konzuma pa vime molzli...,”10 duhovnike — voditelje konzumov pa zmerja s “konzumskimi očeti Židov, ki imajo v konzumi pri nas svojo obljubljeno deželo.”11 Ob tem navaja še več konkretnih obtožb in Jude predstavlja celo kot žrtve, ki jih bodo klerikalci opeharili, kar je za tisto obdobje vsekakor presenetljiva trditev. Tako poroča o gospodarski zadrugi v Sinči vesi na Koroškem: “Dragi kmet, sedaj pa čuj in strmi! Gospodarska zveza, ki je povsem na katoliški podlagi osnovana, dobiva skoraj vse svoje blago le od judov. Tako n.pr. jo zalaga Žid Teodor Stern s prtenino, Žid Jos. Kraus s platnom, Žid J. Schefzig pa ne pošilja samo navadnega kmetskega blaga, temveč tudi fino sukno... A tudi s plačilom imajo gospodje pri zadrugi vedno sitnosti, kajti imenovani jud Stern jih je dne 3. aprila 1901 opetovano opominjal, naj vendar enkrat plačajo že davno zapadle K 457.04. A volja jih ni tega storiti, mislijo si pač, le dajmo jih, saj so judje, a spekli se bodo.”12 Še dalje pa gre časopis, kadar se brani pred obtožbami, da se njegovi privrženci družijo z Judi: “Ponudil mu je pošten gospod, kateri pa zato nič ne more, da je Žid, in peljal se je ž njim...”13
V dopisu “Klerikalci proti ljudstvu” se loti tudi vodstva katoliškega tabora na Slovenskem: “...Seveda, dr. Korošcu se ne godi slabo; on se ’zdravi’ v teh ali onih toplicah ali pa obmetuje na dunajskem ’korzu’ pol nage judovske babnice z rožicami.,."14
Sodelovanja z Judi ne očita samo slovenskim klerikalcem, pač pa tudi liberalcem pri Domovini, ki da Štajerca zmerjajo z “židovsko protestantov-skim antikristom”, sami bogati slovenski trgovci pa kupujejo žito od “oger-skih Židov”, čeprav zagovarjajo geslo “svoji k svojim”.15 Liberalce zmerja celo s “slovenskimi judi”: “Hvala Bogu, zdaj imamo tudi že prvake jude. Imeli smo jih sicer že preje, ali ti so bili krščeni in nerezani in so bili najboljši kristjani na — jeziku. Majveč prvakov je seveda takih, da so na jeziku kristjani, v svoj žep judi, pri babah pa turčini... Ali nazaj k stvari: ljubljanski listi poročajo, da so židovski brati Mosokovič darovali 10 K za sokolski dom. Torej — prvaki liberalizem ima zaslombo in oporo pri raznih Mojzesih, Davidih in Absalomih... Dober tek!”16 Na to temo se pojavi tudi eden izmed redkih člankov (dopis iz Ljutomera), ki so vezani na konkretno okolje Spodnje Štajerske: “Mi Slovenci včasih trdimo, da med nami ni judov. A to ni res. Imamo judov oderuhov še odveč. — Jud se navadno peča s trgovino, v Galiciji neki z obrtom. — A mi v Ljutomeru imamo juda brivca. Pa ta ne brije naših brad, nego naše mošnje. — Sam o sebi pravi: ’’Ich bin ein Geldjud. — Geld ist mein Herrgot." — Kadar dobi gospodar njegov račun, se razjoče staro in mlado v hiši. Nedavno prinesla je celjska “Domovina” notico, v kateri pravi, da imajo nekateri ljutomerski obrtniki posojila pri Südmark banki v Gradcu. Med njimi bil je imenovan tudi neki Kleinmann in Stermann. Prvi niti v Ljutomeru ne eksistira, a drugi posojila pri Südmark banki nikoli ni imel. Ako se poslužujejo naši nemški obrtniki svojih denarnih zavodov, jim tega nikdo ne more zameriti. Ce pa se poslužuje taistih Slovenec, in zgolj iz dobičkarije — je škandal! Posojilo si je tam najel naš dični mošnjobrivec, mali ljut prvak Grossmann; pa ne Klein-mann ali Stermann. Kaj porečejo k temu kolegi g. Jurtela, Hrašovec, Rosina in drugi? Opravičuje ga edino dejstvo, da je v istini židovskega pok-olenja. Njegov ded je bil pristen Žid... Do tlej pa molimo: Bog nas čuvaj prvaških advokatov, judov in oderuhov!"17 Grossmannu njegovo poreklo očitajo že leta 1901: “Žnidarič Ivan iz Bučkovec je prosil g. dr. Grossmanna, da naj on govori z gospodom sodnikom, li sme Žnidarič obiskati sina, ki se nahaja v zaporu pri ljutomerškem sodišču in za ta velik trud je Grossman zahteval od Žnidariča 12 K. Ne sme mu nikdo to zameriti, saj je bil njegov že pokojni dedek Židov, kar še tudi priča velik krumpast nos...”18 V njegovo judovsko naravo naj bi spadalo tudi, da je svoji stranki zaračunal “preveč 2 K, ki sta romali potem v njegovo židovsko malho. ...Tolaži se, saj čitamo v knjigi Talmud med drugim tudi: Židom se odpuste na praznik sprave vsi grehi, tudi največji, ne da bi imeli dolžnost povrniti škodo”.19
Tudi drugače časniki poudarjajo judovsko poreklo pri vseh goljufih (in političnih nasprotnikih), če se le da, pa naj gre pri tem za trgovce, advokate, barone ali škofe: “Glasoviti dr. Kohn, bivši nadškof v Olomucu na Moravskem kupil je grad v Ernovžu (jEhrenhausen), kjer se misli za stalno naseliti. Ta. mož je židovskega rodu, ččsar tudi ni zmogel zatajiti kot nadškof. Ako-
ravno je bil na miljone bogat, vendar je pustil zapreti nekaj revnih ženkic, ki so za se po škofijski hosti suhljat pobirale in so pri njem samo par grošev dnine zaslužile.”20
SVETOVNA JÜDOVSKA ZAROTA
Tudi člankov o svetovni judovski zaroti je v časnikih obravnavane dobe precej. Zelo pogoste so statistike o številu Judov v posameznih državah, časniki pa se lotevajo tudi analize vloge Judov v politiki in trgovini.
Ob popisu leta 1910 Štajerc prinaša novico: “Mesto Ptuj ima glasom ljudskega štetja skupaj 4637 prebivalcev, medtem ko jih je imelo pred desetimi leti samo 4223... Prebivalstvo je večidel katoliško. Protestantov je 170 (za 65 več kakor leta 1900), judov pa 36 (za 1 manj).”21
Predvsem v času splošne draginje med leti 1911 in 1913 se pojavi ogromno člankov o monopolistih — Judih, ki da so krivi za dvig cen osnovnih življenjskih potrebščin in uničenje malih obrtnikov. Ob podražitvi petroleja piše: “V tem slučaju je pomoč pač jako lahka in sicer na ta način, da se colnina zniža. S to domačo potrebščino se ne sme vže ubogo ljudstvo, katero ima itak že dosti davkov, še bolj obdavčiti in to samo v korist miljonarjev, špekulantov, judov...”22 Ob podražitvi sladkorja celo izjavi, da je kapitalizem večina judovski.23
Poleg kapitalistov naj bi bili po mnenju Štajerca pod judovskim vplivom tudi delavci: “Beljaški volilni okraj je večinoma kmetski. Izvoljeni poslanec se bode moral v prvi vrsti brigati za kmetske zadeve, sploh pa za zadeve srednjih stanov. Tega po našem mnenju socialni demokrat ne sme in tudi ne more... Vsled judovskega vpliva hočejo socialni demokratje, da biva na svetu edino veliki kapitalizem in pa proletariat!”24
Štajerc nastopi predvsem proti prevladi judovskih trgovcev na žitni borzi: “Kajti, ako se stopi bližje in listo teh posvetovalcev (o novem zakonu o žitni borzi, op.p.) pregleda, najde se, da kakih 30 poljedelskih zastopnikov stoji 22 židofom nasproti, 8 profesorjev 5 advokatom... Judovska borzna špekulacija in velik kapital imata en četrt slehernih glasov notri. Malo manj bi tudi zadostovalo. Gospodom od vlade se vidi, da jim je malo na tem, da bi poljedelca kot borznega židofa poslušali in se sestava tega predposve-tovanja polaga na misli blizu, da vlada judovske špekulante poljedelcem enakopravno naprej postavlja, ja prve celo preje za napade ne vidig Drugače bi to posvetovanje tudi ne zadobilo tako krotkega imena, katero tako čuden poklon špekolacijskemu židofstvu pomeni, ampak ta enketa naj bi bila v varstvu poljedelstva proti izmolzenju, ki se dogaja skozi trminsko barantijo in diferenčno igro. Mi bomo dobro storili, ako se že danes na svoje misli zanesemo, da iz cele komedije nič ne bo, to se pravi, da se židofstvu ne bo na prste stopilo...”25 S to temo se Štajerc kljub takemu stališču spusti v dialog s Slovenskim gospodarjem, ki je trdil, da so za draženje žita na borzi krivi judovski špekulanti in liberalci in znova pokazal na zvezo med klerikalci in Judi: “Lansko leto je vlada sklicala razne ’veščake’ na posvetovanje, kaj naj se zgodi. Te veščake je izbralo poljedelsko ministerstvo, v katerem sede sami klerikalci. Toda klerikalni minister je izbral večinoma
same borzijance in nekaj učenjakov ter le jako malo kmetovalcev, minister-stvo samo pa je zastopal največji klerikalec v celem poljedelskem minister-stvu, pokrovitelj dr. Šušteriča in kranjskih konzumov, sekcijski šef baron Beck. Ta baron Beck je v svaštvu z židovskimi borznimi spekulanti in je v tistem posvetovanju pokazal, da je nasprotnik odprave borzne špekulacije... Sklepi tega posvetovanja so bili naperjeni proti židovski slepariji na borzi. To pa ni bilo všeč klerikalnemu baronu Becku in upregel je kmetski svet, da bi stvar odškodil..."26
Ob gospodarski odvisnosti Avstrije od Judov tudi Štajerc ne more spregledati pomembne vloge Rotschildov: “Srečna Avstrija! Naša država ima 5 433,545.774 K 97 v dolga, čifut27 Rotschild je glavni upnik”,28 vendar kratke novice ne komentira. Ne more pa se izogniti pripombi, ko izračuna koliko premoženja imajo Rotschildi (10.000 milijonov): “Ni čudno, da Roth-šildi vse vladajo, ni čudo, da imajo judje vse v rokah in da je vsem gorje radi judov...”29 Ko razlaga, kako so se Rothschildi v treh generacijah močno povzpeli in kako imajo velik gospodarski in politični vpliv, pripomni: “Pač velikanski premoženski razvitek, ki je pa seveda obenem velikanska nevarnost za gospodarski razvoj držav!”30 Kljub takemu odnosu pa ob Rotschil-dovi smrti poudari: “Mnogo denarja je izdal tudi v dobrodelne in znanstvene namene. Seveda je bil Rotschild zagriženi Jud. Vkljub temu pa se je tudi katoliška duhovščina udeležila njegovega pogreba. Kjer je mnogo denarja, tam si postaneta judovski in krščanski mogotec enaka...”31
Se bolj skromen je tudi ob izvolitvi novega rimskega župana. Poroča le, da je to “neki Nathan, ki je obenem Zid ter prostozidar”.32 Ta kratka notica iz rubrike “Po svetu” je zanimiva predvsem zato, ker je eden redkih primerov, ko v Štajercu zasledimo besedo “Zid” napisano z veliko začetnico. Šele v kasnejšem obdobju, leta 1911 zasledimo besedo Jud večkrat zapisano z veliko začetnico.
Tudi drugače so poročila o Judih iz drugih delov Evrope precej skromna. Posebno poglavje predstavljajo prispevki o pogromih, predvsem iz Rusije in Romunije. V glavnem gre za precej neprizadeto pisanje, zgolj za naštevanje števila žrtev. Na primer: “V Besarabiji so izbruhnili ’pogromi’ (pobijanje) proti judom in graščakom. Več kot 100 oseb je bilo umorjenih".33 Podobno skromen je tudi zapis o pogromu v Bjelstoku: “V zadnjem času so se pojavili zopet židovski pogromi. V Bjelestoku je bilo po vladnem poročilu ubitih 82 oseb, težko ranjenih 78 oseb, oplenjenih 139 stanovanj in se je škoda za 200.000 rubljev napravila.”34 Pri tem je zanimivo, da Štajerc pri tem ne zavzame svojega stališča kot na primer ostali časniki na Spodnjem Štajerskem (Slovenski gospodar, ki jih opravičuje, in Domovina, ki se zavzame za judovsko prebivalstvo, češ da je v večini nedolžno).35
JÜD KOT PRISPODOBA
Omenila sva že, da se besede Jud, judovsko, židovsko večkrat uporabljajo kot zmerljivka oziroma prispodoba. Z besedo judovsko Štajerc označuje vse, kar je “brezversko in brezdomovinsko”.36 Posebej pogosto se take prispodobe pojavljajo v zvezi s trgovino, predvsem reklamo: “Prvaška šta-
cuna v Ptuju še vedno tako nedostojno, prav židovsko reklamo dela. Listki frčijo po zraku, da je joj!”37 Pregovor o judovski škrtosti Štajerc uporabi tudi v konkretnih političnih^situacijah. Le redko se prispodoba Juda uporabi tudi v pozitivnem smislu. Človek je lahko na primer “zadovoljen kot čifut v Abrahamovem naročju.”38
Odpor do Judov je še povečevalo prepričanje v njihovo “versko blaznost” in izvajanje ritualnih umorov, čeprav o slednjem v nasprotju z ostalimi časniki zasledimo v Štajercu le nekaj skromnih novic brez komentarja. Tako poroča o skrivnosti judovske krčme na Poljskem, kjer so delavci pri obnovi našli človeške kosti: “Državno pravdništvo preišče to natanko, morebiti se mu posreči, da odkrije grozne zločine, ki so se zgodili v tej krčmi”.40 Dolži pa Štajerc Jude trgovine z belim blagom: “Te dni enkrat se je v Varšavi 89 judovskih trgovcev z dekleti naenkrat zaprlo. To je grozna številka! Te zverine v človeki podobi, ki prodajajo mlada dekleta po zloglasnih hišah! Skrajni čas bi pač bil, da bi se vse civilizirane države združile v skupen odpor proti tem hijenam.”41
Tudi pri ostalih nemoralnostih poudarjajo storilčevo poreklo: “Svinjar. V Ptuju so zaprli agenta Davida Lazar, ker je hotel neko žensko posilit. Predrzni svinjar je jud.”42
O Judih so si lahko bralci Štajerca pridobili tudi konkretne predstave, saj je ta v letu 1911 objavil tudi nekaj risb posameznih Judov. Med njimi seveda ni manjkal portret Alberta Rotschilda,43 najbolj znanega avstrijskega Juda, v isti številki pa je tudi podoba delegacije galiških Judov, ki so prišli demonstrirat pred dunajski parlament.44 Povezano s parlamentom je tu tudi risba dravnega poslanca Arthurja Mahlerja, “zagriženega Juda, ki pripada zionistiški judovski stranki”,45 v povezavi z italjansko vojno v Afriki pa risba judovske družine iz Tripolisa.48
Kakšen odnos so imeli kristjani do Judov in katere so bile njihove najočit-nejše, že kar pregovorne značilnosti, najlažje ugotovimo iz smernic, ki jih zasledimo tudi v Štajercu:
—	Nek prodajalec časnikov si je hotel kupiti konjička, da bi z njim lahko svoje liste hitro na železnico vozil. Šel je k Židu Natanu in je-ta mu je priporočil tudi takoj starejšega šimeljčka. Mož kupi šimeljna. Čez 3 dni pa prileti razburjen nazaj in zaupije nad Natanom: “Kakšnega konja ste mi prodali?” — “Kaj ali ni dober?” — “Dober? Šimelj je slep na obeh očesih!”
—	“No”, je odgovoril Natan prijazno, “saj vam nisem Šimeljna zato prodal, da bi vam cajtunge bral”.47
Kljub svojemu negativnemu odnosu do Judov pa njihove modrosti niso zametavali. Med različnimi pregovori, ki jih objavljajo, so večkrat tudi judovski:
—	Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost. — Lažje je postaviti pijanca na noge kot reveža. — Ako revež je pišče, tedaj je bolan on ali pa pišče. — Tri stvari rasto brez dežja: obresti, stanarina in dekleta. — Liho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi. — Hudič vzame vse, samo hude ženske ne. — Mož in žena sta jedno telo, različna žepa. — Zenske lažejo
celo, kadar molče. — Žena ima tisoč duš. — Žena zapeljuje k dobremu ali
slabemu, zapeljuje pa vedno. — Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom.48
OPOMBE
1.	Ime Judje se je za ljudi, naseljene v Judeji pa tudi v Kanaanu prvič uporabilo v grški in rimski književnosti. Prastara judovska plemena so sebe vse do prihoda v obljubljeno deželo Kanaan v 13. stol. pr.n.št. imenovala IVRIM. Iz te etimološke osnove so nastala imena Jevrejin, Jud, iz grško-latinskega korena HEBRAIA, HEBRAEI pa se je razvilo imenovanje Hebrejec. (Šobajič, Judje in Izrael, str. 61). Preden je bila Judom v Evropi v 19. stol. priznana enakopravnost, sb uporabljali pojem judovstvo predvsem za etnično pripadnost in življenjske navade v skladu z Mojzesovo vero. V obravnavanem obdobju so termin judovstvo-židovstvo uporabljali predvsem v smislu verske pripadnosti in se tako piše z malo začetnico.
2.	Na celotnem Štajerskem je izraelitsko prebivalstvo predstavljalo le 0,17% skupnega prebivalstva od 2283 Judov jih je 70% živelo v Gradcu.
3.	V popisu so Judje kategorizirani pod posebno veroizpoved in jih vodijo pod “izraelitsko prebivalstvo”.
4.	Vir: specialni krajevni repertory avstrijskih dežel. Izdelan na podlagi ljudskega štetja z dne
31.	12. 1910.
4.	Domovina (XVI) 1906, št. 101, 31. 8.
5.	Štajerc (II) 1901, št. 9, 4. 5., str. 7.
7.	Štajerc (I) 1900, št. 4, 12. 8.
8.	Štajerc (V) 1904, št. 15, 24. 7., str. 5.
9.	Štajerc (VI) 1905, št. 25, 10. 12., str. 9.
10.	Štajerc (I), Št. 5, 26. 8.
11.	Štajerc (I) 1900, št. 4, 12. 8.
12. Štajerc (II) 1901, št. 11, 26. 6., str. 4.
13. Štajerc (II) 1901, št. 13, 29. 6., str. 5.
14.	Štajerc (I) 1900, št. 39, 24. 9., str. 3.
15.	Štajerc (V) 1904, št. 5, 6. 3., str. 3.
16.	Štajerc (IX) 1908, št. 24, 14. 6., str. 4.
17.	Štajerc (IX) 1908, št. 26, 28. 6., str. 2. Ta dopis potrjuje trditev, da se je verjetno prebivalstvo v manjših krajih na Slovenskem večkrat identificiralo s slovenskim okoljem.
18.	Štajerc (II) 1901, št. 16, 11. 8., str. 4.
19.	Štajerc (XII) 1911, št. 32, 6. 8., str. 2.
20.	Štajerc (V) 1904, št. 22, 20. 10., str. 4.
21.	Štajerc (XII) 1911, št. 4, 22. 1., str. 5. Število judovskega prebivalstva v omenjenem članku se ne ujema z uradno statistiko v Specialnem krajevnem repertoriju
22.	Štajerc (IV) 1903, št. 23, 15. 11., str. 3.
23.	Štajerc (XII) 1911, št. 34, 20. 8., str. 1.
24.	Štajerc (XIII) 1912, št. 16, 21. 4., str. 1.
25.	Štajerc (I) 1900, št. 8, 7. 10.
26.	Štajerc (I) 1901, št. 22, 3. 11., str. 4.
27.	Beseda CIFCIT izhaja iz turškega korena CIF1T, na Štajerskem pa se je uporabljala predvsem v slabšalnem pomenu kot zmerljivka.
28.	Štajerc (VII) 1906, št. 5, 4. 3., str. 5.
29.	Štajerc (IV) 1903, št. 11, 31. 5., str. 8.
30.	Štajerc (XII) 1911, št. 11, 12. 3., str. 3.
31.	Štajerc (XII) 1911, št. 9, 26. 12., str. 6.
32.	Štajerc (VIII) 1907, št. 50, 15. 12., str. 3.
33.	Štajerc (X) 1909, št. 28, 11. 7., str. 2.
34.	Štajerc (VII) 1906, št. 15, 22. 7., str. 2.
35.	Krabonja Boris, Kdo je Jud? Maribor, 1993 (Diplomska naloga), str. 64-65.
36.	Štajerc (VII) 1906, št. 23, 11.11., str. 4.
37.	Štajerc (VII) 1906, št. 22, 28. 10., str. 2.
38.	Štajerc (XI) 1910, št. 50, 11. 12., str. 3.
39.	Štajerc (IV) 1903, št. 25, 13. 12., str. 9.
40.	Štajerc (VI) 1905, št. 9, 30. 4., str. 8.
41.	Štajerc (XIV) 1913, št. 48, 30. 11., str. 2.
42.	Štajerc (XII) 1911, št. 8, 19. 2., str. 5.
43.	Štajerc (XII) 1911, št. 9, 26, 2., str. 6.
44.	Ibidem, str. 2.
45.	Štajerc (XII) 1911, št. 8, 19. 2., str. 3.
46.	Štajerc (XII) 1911, št. 43, 22. 10.
47.	Štajerc (IX) 1908, št. 3, 19. 1., str. 5.
48.	Štajerc (III) 1902, št. 13, 29. 6., str. 8.
VIRI IN LITERATURA
—	Specialni krajevni repertory avstrijskih dežel. IV. Štajerska. Izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. december 1910, Dunaj, C. kr. dvorna in državna tiskarna 1918.
—	Štajerc, Ptuj (I)1900-(XV)1914.
—	Simon Dubnow, Kratka istorija jevrejskog naroda, Beograd, Savez jevrejskih opština Jugoslavije b.l.
—	Das Judentum, Der Weg in die moderne, Wien, Qrundungsverein Zwi Perez Chajes Gym-Schule 1989.
—	Vojmir Šobajić, Judje in Izrael, Ljubljana, Mladinska knjiga 1982.
DAS VERHÄLTNIS Zü DEN JÜDEN IN DER ZEITUNG “ŠTAJERC” IN DEN JAHREN 1900-1914
ZUSAMMENFASSUNG
In der Untersteiermark lebten zwischen 1900 und 1914 nur wenige Juden. Der Großteil der Bevölkerung stand im Kontakt mit ihnen meistens durch den Handel und die fremde Presse. Gerade wegen dieser unzureichenden Kommunikationsmöglichkeiten wurde der Begriff “Jude — Judentum” zum Schimpfwort für all — jene, die einer anderen Meinung waren. Daraus entstanden auch die gegenseitigen Attacken und Beschuldigungen der steiermärkischen Zeitungen, daß sie “jüdisch” seien und mit den Juden Hand in Hand arbeiten.
Mit dem “Judentum” beschimpfte “Štajerc” (dies taten auch andere Zeitungen) in der Regel alle politische Gegner, den liberalen und klerikalen Lager, die Sozialdemokraten, die Kapitalisten, die Großgrundbesitzer, die gewöhnlichen Arbeiter und dann wiederholt die Kartelle... . In “Stajerc” konnte man den Antisemitismus beinahe nicht aufspüren, obwohl sich der zu dieser Zeit in anderen slowenischen Zeitungen anläßlich der zahlreichen Pogrome und Judenverfolgungen spürbar machte. In “Stajerc” spürte man ebenso keine Bedrohung wegen der großen Anzahl von Juden in intellektuellen Kreisen, vor allem in den Schulen und in der Journalistik ..., was aber charakteristisch für die Zeitungen “Slovenski gospodar” und “Domovina” war.
Obwohl wir über den Stil des Schreibens und über die Abrechnungsweise mit politischen Gegnern (dem slowenischen liberalen und klerikalen Lager) in “Štajerc” eine große Menge von ünterlagen erwartet hatten, konnten wir an Hand einer ausführlicheren Analyse feststellen, daß die Zeitung nicht judenfeindlich orientiert war, und daß sie das Judentum und die spruchhaften Eigenschaften der Juden bei konkreten politischen Auseinandersetzungen nicht als Schimpfwort gebrauchte.
Als man Vergleiche mit “Domovina” und “Narodni gospodar” zog, stellte sich heraus, daß die beiden, auf die Bewahrung des slowenischen Volkstums orientierten Zeitungen, einen viel mehr judenfeindlicheren Standpunkt vertreten hatten.
Wir schließen mit folgender Feststellung ab: Der Antisemitismus war zwischen 1900 und 1914 in unserem Raum anwesend. Es ist aber wahr, daß vielmals nur als ein Angriffsmittel, als ein unüberlegtes Schimpfwort oder eine unkritische Verurteilung. Trotz allem müßten sich die Historiker dabei die Frage stellen, wie haben sich die Leute, die damals unter derartigem Einfluß der Medien lebten, später verhalten, als der Antisemitismus in Europa aufs neue seine extremen Merkmale bekommen hatte.
Judovski poslanec. ^ Zadnji Obrenovič.
fa naši sliki vidimo na levi strani oslanca dr. Arturja Mahler, ki a zionistiški judovski stranki, č enkrat se ja ta zagriženi Jud .vnem zboru tako neotesano d, da bi prišel kmalu do klofut.
desni strani vidimo zadnjega ca srbske kraljevske družine ovičev. Ta potomec Milan je naravni sin bivšega srbskega Milana. Njegova mati je bila turška princeziDja. Odkar|fje a srbski prestol revolverska a Karagjorgjevičev, Šlo je Milanu u vedno slabše. Poskušal je o prijetnega življenja v nekem ti teatru, kjer je igral. Ali poje nogo zlomil in je zdaj kot Ijenec in berač v naj večji bedi Tako je končala nekdaj hvalisana
Štajerc 12 (1911), št. 8, str. 3.
Štajerc 12 (1911), št. 9, str. 2.
Štajerc 12 (1911), št. 43, str. 2.
LJUBICA ŠULIGOJ
NARODNOPREBUDNO POSLANSTVO SLOVENSKIH DRUŠTEV NA PTUJSKEM OBMOČJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 UDK 06(497.12 Ptuj):323.1"1918-1941"
Dr. LJUBICA ŠULIGOJ, Belšakova ulica 8, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Avtorica v svojem članku predstavlja dejavnosti društev, ki so prispevala h krepitvi narodne zavesti kljub nasprotovanjem med političnimi strankami. Poseben poudarek daje povezavi društev v antifašistično gibanje na ptujskem območju pred drugo svetovno vojno.
ABSTRACT
In her paper the author presents the activities of societies that contributed to the strengthening of the national consciousness in spite of controversies between political parties. A special emphasis is put to the uniting of the societies into a antifascist movement in the nationallg jeopardised district of Ptuj before the World War II.
Korenine narodnoobrambnega odpora v ptujskem političnem okraju moremo iskati v času, ko je nemški imperialistični val v preteklem stoletju ogrožal slovenski živelj. Pri tem ne moremo mimo specifičnih družbenih in gospodarskih razmer v okraju, ki so bile resna ovira v prebujanju narodne zavesti. Narodnoprebudno delo je, ne glede na strankarsko naravnanost, slonelo na slovenskih društvih. Le-ta so postala na prelomu stoletja, ko se je nemška nestrpnost spreminjala v odkrite šovinistične izpade in je ger-manizacijski pritisk že kazal svoje sadove, oporišča narodne misli.
K uspehom raznarodovanja na ptujskem območju so prispevali zavestni načini ponemčevanja, štajercijanstvo in nemška propaganda, ki je med drugim v Ptuju slonela na razgibanem društvenem življenju. Mesto, v katerem je pred letom 1914 delovalo ok. 40 društev, večinoma nemških, se je v odnosu do slovenske okolice kazalo kot “nemška trdnjava”. Leta 1910 je v Ptuju živelo 14,1% slovensko govorečega prebivalstva, na podeželju pa 95%.! V Ptuju so se zato mogla obdržati le redka društva. Med temi omenimo predvsem Narodno čitalnico, Slovensko pevsko društvo ter Podružnico sv. Cirila in Metoda. Slovenski narodnjaki — dr. Franc Jurtela, dr. Tone Gosak, učiteljica Valentina Kauklerjeva, dr. Matej Senčar — so pred letoml918 zavzeto delovali v Narodnem domu in njegovi čitalnici, ustanovljeni 1869. leta.2
Ob raznarodovalnem pritisku ptujskih Nemcev so se slovenske društvene prireditve spontano sprevračale v izraze narodove volje. Ko so npr. oblasti hotele preprečiti narodno slavje ob prazniku ormoške čitalnice leta 1905, je prišlo do narodnih demonstracij na obeh straneh Drave.3 Omenjeni dogodek je spodbudil ustanovitev Sokolskega društva v Središču ob Dravi leta 1911 in leto kasneje v Ormožu.
Zamisel sokolov, da bi ohranjali z društvenim delom mladi rod in zbujali narodno zavest, je bila v nasprotju z nemškimi hotenji. Ostra gonja “Štajerca” in grozilna pisma pobudnikom Sokolskega društva v Ptuju so zato razumljivi. Nasploh je nemštvo odklanjalo dejavnost slovenskih društev, tako tudi bralnih in izobraževalnih ter gasilskih na podeželju. Le-ta so se postavljala v bran strogo nemškima Prostovoljni požarni brambi v Ptuju in ormoški Mestni požarni brambi. Pomembno protiutež je predstavljalo slovensko gasilsko društvo na Hardeku, ustanovljeno 1896. leta.4
Tukajšnjim Nemcem sta bili še posebej v napoto podružnici CMD v Ptuju in Ormožu, ki sta se upirali šulferajnskim prizadevanjem. Septembrski dogodki v Ptuju leta 1908 so ta nasprotja potrdili. — V slovenskem narodnem življenju pomenijo septembrski dogodki mejnik narodnoobrambnega boja.5
Po prvi svetovni vojni, ko je nemštvo uspelo obdržati gospodarsko premoč, je bilo pomembno nadalje spodbujati in krepiti narodno zavednost. Svoj prispevek k temu so dala slovenska društva, med katerimi naštejmo tudi Jugoslovansko-češkoslovaško ligo in rekreativna društva (Kolesarsko društvo “Zvonček”, Slovenski tenis klub, Slovensko lovsko društvo), ki so svoje delo zasnovala povsem narodnoobrambno. Z društveno dejavnostjo (akademije, koncerti, gledališke predstave, povorke, društvene zabave) se je manifestirala narodna zavest. Ob tem omenimo prvi nastop rogozniške
narodne godbe pri Ciril-Metodovem kresu 5. julija 1919 ter siceršnjo razpredeno glasbeno dejavnost, ki je imela v Ptuju narodnoprebudni pomen. To so izpričali nastopi Glasbene Matice, ustanovljene 1922. leta, mestne, gasilske in sokolske godbe, pevski koncerti društev Naprej in Zarja, Delavskega izobraževalnega društva Svoboda, Zbora sv. Cecilije in sv. Jurija.6
Slika 1: Ob prazniku “zedinjenja” se je v Ptuj zgrnila množica podeželskega prebivalstva, tudi v narodnih nošah (fototeka ZAP).
Narodna vloga društvenih prireditev je bila odsev slovensko-nemških nasprotij, ki so spremljala življenje v Ptuju. Ob nastopih ptujskega nemštva, ki je po prvi svetovni vojni suvereno nastopalo tudi v nekaterih društvih, je bilo potrebno odkrito izkazovati narodno pripadnost. Omenimo Prostovoljno gasilsko četo Ptuj, ki se je oblikovala v slovensko društvo komaj v tridesetih letih. Prostovoljna požarna bramba za mesto Ormož ter Prostovoljno gasilsko društvo v Ptuju sta namreč ostali še dolgo po vojni oporišči nemške miselnosti. Leta 1925 je zato veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmaier posredoval pri Mestnem magistratu v Ptuju, naj ta pri ptujskem gasilskem društvu zahteva uporabo slovenskega jezika in naj “vodi račun o ev. intencijah, ki se gojijo v društvenih ustanovah".7
Ptujski Nemci so pri svojem delovanju dodobra izkoriščali strankarska politična nasprotja, ki niso bila v prid enotnemu narodnoobrambnemu odporu. Navedimo primer mladinskega mirovnega gibanja leta 1936, ko je ptujskemu Akcijskemu odboru za mir uspelo povezati deset organizacij in društev, med njimi Društvo primorskih emigrantov Gorica, Zvezo kmečkih fantov in deklet (ZKFID), Vzajemnost, skavte, Ferijalni savez, športni klub Drava, sokole in Društvo jugoslovanskih akademikov (v Ptuju tedaj 47 slovenskih društev).8
Politična nesoglasja so včasih skalila tudi slovesnosti ob obletnicah septembrskih dogodkov.
Ob 15. obletnici omenjenih dogodkov, ko so liberalci obdolžili vladni oportunizem do nemške manjšine in s tem svoje klerikalne nasprotnike, so ti glede na razmerje političnih sil v Mestni občini Ptuj očitali demokratom nemškutarjenje. Tako sta spremljali zborovanje glavne skupščine CMD 8. septembra 1923 v Narodnem domu dve prireditvi — politično ločenih taborov.9
Odsev političniih razmerij v mestni občini je pomenila svečanost ob 20. obletnici septembrskih dogodkov. Medtem ko se je mestni svet prvotno zavzel za svečanost, ki naj ne bo “naperjena proti kaki stranki ali naciji v Ptuju”, se je kmalu od nje ogradil z utemeljitvijo, da prireditev ne bo “splošna narodna slovesnost”.10
Čeprav strankarske razprtije v tridesetih letih niso ponehale, je nemški nacizem spodbujal narodne sile k enotnejšim nastopom. Na to je opozarjala 25. obletnica septembrskih dogodkov.
Spomini na dogodke pred četrt stoletja, ki jih je zdaj že bremenilo ponašanje domačega nemštva, so prebudili narodna čustva. Spominski list septembrskih dogodkov, ki ga je izdalo ob praznovanju Sokolsko društvo s CMD, je obudil spomine na preganjanja slovenskega življa v dobi Ornik govega županovanja in na “Stajerčeve” protisokolske pregone. Prireditev od 8. do 10. septembra 1933 se je končala z osrednjo narodno manifestacijo po mestu in zborovanjem pred ptujskim magistratom. Množično prireditev, o kateri so nemški viri poročali kot o “veliki” sokolski slovesnosti, sta spremljali tudi listkovna in popisna akcija proti ptujskim Nemcem.11
Trideseta obletnica septembrskih dogodkov leta 1938 je imela vlogo narodnoobrambnega protesta slovenskega prebivalstva zoper vse večjo predrznost nemške manjšine. Veličastna povorka, sokolski okrožni zlet ter popisni in listkovni akciji so bili izrazi narodnih občutij. Ker se je nemški fašistični pritisk stopnjeval, je bilo potrebno strniti narodne sile. O tem je tekla beseda na glavni skupščini CMD v Ptuju 11. septembra 1938 in v sprejeti resoluciji so zapisali, da se morajo strankarska in politična nasprotja v obmejnih krajih podrediti “narodnemu interesu”.12
Politična nasprotja na ptujskem območju, ki so se med svetovnima vojnama kazala v javnem življenju, smo delno že spoznali. Ločitev političnih duhov se je izrazito potrjevala v delovanju klerikalnega in liberalnega tabora in v njunih društvih.
Med verskimi društvi omenimo Marijino družbo, ki je imela člane v vseh 29 župnijah ptujskega okraja, s tem da je družba v župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju povezovala tudi članstvo župnije sv. Jurija. Ta se je predstavljala v javnosti tudi z gledališkimi nastopi in proslavami v Mestnem gledališču, npr. ob materinskem dnevu v aprilu 1937.13
Slika 2: Udeleženci okrožnega sokolskega zleta v sprevodu ob 30. obletnici septembrskih dogodkov v Ptuju 13. 9. 1938 (fototeka oddelka za novejšo zgodovino PMP).
Navedimo tudi Družbo sv. Mohorja, pomembno za širjenje bralne kulture na podeželju, ter Družbo sv. Cirila in Metoda (CMD); njena podružnica v Ptuju je pričela delovati leta 1885.14 Omenimo tudi katoliška dobrodelna društva, med njimi Vincencijevo konferenco v Ptuju, ki se je v dobro otrok in mladine predstavljala z gledališkimi akademijami.!5
Ob verskih družbah so bila predvsem na podeželju dejavna katoliška bralna in prosvetna društva, ki so imela v preteklosti velik pomen za ohranitev slovenstva.
Zal so se mnoga društva znašla v kolesju strankarskih sporov. Tako so v Spuhlji ob Katoliškem izobraževalnem društvu nasprotniki ustanovili svojo čitalnico, tamburaški in pevski odsek. Pri Sv. Barbari v Halozah (Cirkulane) je ob Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu aktivno delovalo s pomočjo nekaterih učiteljev še bralno društvo Naprej.!6 Tako spremljamo v društveni dejavnosti strankarsko nestrpnost in celo politično napetost v kraju. Teh primerov je veliko, npr. ob gradnji sokolskega doma v Središču od Dravi, ob nastopih liberalnega bralnega društva Lipa pri Sv. Bolfenku na Kogu, ob delovanju “liberalne” čitalnice pri Sv. Andražu v Halozah (Lesk-
ovec) ali ob zapletih med ormoškim Sokolskim društvom in orlovskim odsekom o uporabi Mestne grabe.17
Katoliška prosvetna zveza si je s svojimi izobraževalnimi društvi prizadevala odvrniti liberalne in levičarske vplive. V vsaki župniji naj bi zato delovalo “nepolitično” društvo ali vsaj knjižnica.18 “Nepolitičnih” katoliških izobraževalnih (prosvetnih) društev, ki so imela oporo v Slovenski ljudski stranki (SLS), je bilo na ptujskem območju veliko. Med temi, ki so se predstavljala v javnosti s kulturnimi predstavami, igrami, pevskimi nastopi, akademijami, naj naštejemo: že omenjeno Katoliško izobraževalno društvo v Spuhlji, pri Sv. Janžu na Dravskem polju (Starše), Sv. Lovrencu na Dravskem polju, pri Sv. Marjeti niže Ptuja (Gorišnica), v Krčevini pri Ptuju, Veliki Nedelji, pri Sv. Tomažu pri Ormožu in Sv. Miklavžu pri Ormožu, potem Slovenska katoliška izobraževalna društva v Središču ob Dravi, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (Juršinci), pri Sv. Trojici v Halozah (Podlehnik) in pri Sv. Barbari v Halozah, kjer je imelo društvo svojo knjižnico, igralsko skupino in tamburaški orkester. Nadalje navedimo Prosvetna društva na Polenšaku, Vurberku, pri Sv. Vidu pri Ptuju (Videm), v Stopercah, nato Katoliška prosvetna društva v Ormožu in Mali Nedelji, Gospodarsko bralno društvo pri Sv. dr-banu (Destrnik) in Kmetijsko bralno društvo na Hajdini, ki je skrbelo tudi za izobraževanje gospodinj. Končno omenimo še katoliško Prosvetno društvo v Ptuju in njegov odsek Pevsko društvo sv. Cecilije.18
Posebej prizadevno je bilo Katoliško prosvetno društvo v Ormožu pod vodstvom Martina Puklavca, ki je prirejalo igre, predavanja, dramske uprizoritve, organiziralo izlete ipd. Društvo je razpredlo dejavnost prek svojih odsekov, njegova knjižnica je štela leta 1939 650 knjig; konec leta 1940 je zrasel društveni prosvetni dom. Posebna skrb je veljala mladini in zato je društvo tesno sodelovalo s tamkajšnjim Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom. Skupno so sodelovali na prireditvah, tako na akademiji v marcu 1939, ko je Fantovski odsek nastopil s simbolično vajo Oj, Doberdob, članice Dekliškega krožka pa z vajo Dvignite, Orli.19 Sicer pa društvene člane spremljamo na različnih slovesnostih, tako ob 700-letnici veliko-nedeljske župnije 1936. leta in v septembru naslednjega leta na prosvetnem taboru v Ptuju.20
V Ormožu je ob spremljanju društvene dejavnosti moč zaznati strankarska obdolževanja in politično razdvojenost. Članov Katoliškega prosvetnega društva je bilo leta 1939 150, sokolov 194.21
Kot odgovor na sokolsko dejavnost je bil poudarek na “nepolitičnih” društvih, v katerih naj telovadi mladina. To naj bi bili orlovski odseki. Ti so “z vnemo" pričeli delo najprej pri Sv. Marku (Markovci) in Sv. Marjeti niže Ptuja, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Veliki Nedelji, pri Sv. Bolfen-ku na Kogu in v Središču ob Dravi.22
Potem ko je bil telovadni odsek Orel ustanovljen v Ptuju leta 1911 v župniji sv. Petra in Pavla in je delo društva začasno prekinila svetovna vojna, se je to 27.aprila 1919 znova pričelo. Orli so sodelovali na raznih verskih svečanostih, tudi telovadnih nastopov ni bilo malo. V minoritskem samostanu, kjer so imeli orli svoj sedež, so imeli svojo knjižnico. Tu je ob mladinski
hranilnici “čebelici” delovalo še pevsko društvo. Leta 1922 se je razširilo “ptujsko orlovsko okrožje” na središčansko in to se je posebej razdelilo v tri srenje: s središčem v Ptuju, Veliki Nedelji in v Središču ob Dravi. Delo okrožja je vodil p. Konstantin (Ljudevit Rantoša), ki je tudi organizacijsko povezoval okrožje od leta 1924. V tem obdobju je imelo nekaj več kot sto telovadcev in okoli 170 podpornih članov; težišče orlovske dejavnosti je bilo na podeželju.23
Primerjava podatkov pove, da je bilo sokolstvo v Ptuju močnejše od orlovske dejavnosti. Klerikalno-liberalna nasprotja so se pokazala tudi tukaj; posamezne prireditve so razkrivale politično neenotnost. Tako naj bi “velik orlovski tabor” v Ptuju 2. avgusta 1925 “pokazal nasprotnikom zvišenost in discipliniranost orlovske misli”.24
Slika 3: Ptujski Fantovski odsek z duhovnim vodjem p. Alojzom Horvatom na dvorišču minoritskega samostana leta 1937 (fototeka ZAP).
Strankarska nesoglasja so se v tridesetih letih izkazovala v prepovedi orlovske organizacije, nato v protisokolskih nastopih v času režima JRZ. Režim je bil nenaklonjen do učiteljev liberalnih nazorov, sicer članov Sokolskega društva; za “zagrizene nasprotnike” je veljal učiteljski zbor na meščanski šoli v Ptuju.25 Prevladujoči cerkveni vpliv na ptujskem podeželju je bil za sokolstvo ovira, zlasti pri Sv. Marku niže Ptuja, v Dornavi in pri Sv. Vidu.26
Sredi tridesetih let, ko so levičarski vplivi segli na podeželje, je postala Katoliška akcija z Dekliškimi krožki in s Fantovskimi odseki, ki jih je bilo v okraju leta 1941 25, trdna opora SLS. Omenjena društva naj bi skrbela za
množično telesno vzgojo, za prebujo narodne, državne in socialne zavesti.27 SLS je začela v tem obdobju oživljati Kmečko zvezo, s katero naj bi se krepila kmečka stanovska zavest in ograjevala kmečka mladina od liberalnejše ZKFID. Razhajanja so potrjevale prireditve: ZKF1D je organizirala tekmovanja koscev in žanjic — klerikalni tabor je prirejal prosvetne tabore, npr. v Ptuju septembra 1937.28
Nasprotujoči si meščanski politični duhovi so trgali narodne sile. Primer je ptujski Narodni dom, ki je pomenil pred prvo svetovno vojno steber ohranjanja slovenstva. Dom naj bi tudi po vojni še vedno simboliziral povezanost slovenskega življa, ki je mogel v čitalnici seči po različnih časnikih, revijah ali knjigah Slovenske Matice in Mohorjeve družbe.29 Toda zaradi strankarskih nasprotovanj se je klerikalni tabor odmikal od “liberalne” meščanske Narodne čitalnice v Narodnem domu in v Ptuju ustanovil svoje Prosvetno društvo. Le-to je imelo svojo knjižnico in pevsko društvo Slavček ter je prirejalo samostojne družabne večere, predavanja in gledališke nastope.30 Čeprav je Narodni dom iz navedenih razlogov zgubljal med svetovnima vojnama pomen matice slovenstva, se je v njegovih prostorih dogajalo marsikaj narodno pomembnega. Tu so se zvrstili zabavni večeri, poučna predavanja, akademije, skupščine CMD ob obletnicah septembrskih dogodkov. Tu so se predstavljala druga — liberalno usmerjena društva. Omenimo prireditve Kmetijskega bralnega društva v Rogoznici v čitalniških prostorih, dokler to društvo nj dobilo svoje dvorane v gostilni zavednega Slovenca Franca Bračiča v Novi vasi, kamor je poslej ob nedeljah zahajalo ptujsko narodno zavedno občinstvo. Tam so se zvrstile pevske, tamburaške, dramske in druge prireditve.31
Liberalni tabor se je sicer predstavljal z lastnimi društvi in nastopi. V življenje Ptuja so aktivno posegali Dramatično društvo, Glasbena Matica, Učiteljsko društvo ptujskega okraja, katerega ledino so zaorali narodnozavedni učitelji: v Ptuju leta 1869 in v Ormožu štiri leta kasneje. Navedimo še Sokolsko društvo in športni klub Drava, ki je opravljal “ne le športno, temveč v obmejnem Ptuju tudi važno nacionalno nalogo”.32
Med liberalno usmerjenimi bralnimi društvi na podeželju omenimo tudi Prosvetno društvo pri Sv. Urbanu, ki je ob učiteljih Ženki Kovač, Emi Mačus in Mirku Majcnu aktivno poseglo v delo sokolov in DKFID. Politični nasprotniki so nenaklonjeno spremljali delo društva, saj so bili posamezni člani — Franc Osojnik, Franc Rajšp in Ernest Reš — povezani s komunistom dr. Jožetom Potrčem ter zato oblasti “sumljivi”.33
Politično nasprotovanje do posameznih bralnih društev, sokolov, DKFID in nekaterih gasilskih društev spremljamo še po drugih podeželskih krajih. Ne glede na to pa ni mogoče prezreti kulturnoprosvetnega in narodnega poslanstva mnogih gasilskih društev, tako Prostovoljne požarne brambe Hardek in “buditelja narodne zavesti” — središčanskega Slovenskega gasilskega društva, ki mu je med redkimi uspelo že pred letom 1918 uporabljati slovenščino kot poveljniški jezik. Leta 1927 je Središče ob Dravi doživelo gasilski zlet vseh slovenskih gasilskih društev.34 Povzemamo lahko, da je že kulturnoprosvetna dejavnost v kraju burila nasprotne politične sile, pa
Slika 4: Člani Učiteljskega društva ptujskega okraja pred Mestnim gledališčem ob društvenem zborovanju leta 1936 (fototeka ZAP).
četudi j'e šlo le za društvene knjižnice. Med temi navedimo sokolsko knjižnico v Središču ob Dravi in knjižnico Slovenskega katoliškega društva, knjižnico DKFID na Humu, na Svetinju knjižnico Bralnega društva ter pri Sv. Tomažu knjižnici katoliške Prosvetne zveze in učiteljsko knjižnico.35
Za krepitev narodne zavesti so bila velikega pomena sokolska društva. Z zagnanostjo narodnjakov, med njimi Miroslava Gregorke in Dragotina Zupančiča, se je sokolska dejavnost pričenjala v Ptuju v obdobju županovanja Josefa Orniga. Leta 1906 je pričel delovati v čitalnici telovadni odsek, ki je ob septemberskih dogodkih leta 1908 zrasel v samostojno Sokolsko društvo.36 V javnosti se sokoli niso smeli predstavljati v svojih krojih.
Društveno delo je zaživelo s starosto dr. Ivanom Fermevcem po vojni leta 1919, pa čeprav so se včasih v strankarski zaslepljenosti izgubljali skupni slovenski cilji. Na intenzivnejšo dejavnost društva (od leta 1922 starosta Maistrov borec dr. Franjo Šalamun) opozarja porast članstva: od 1919. do 1935. leta se je njihovo število dvignilo od 154 na 925.37 Med člani so prevladovali učitelji, profesorji, državni uslužbenci, študentje in dijaki ter le nekaj delavcev oziroma posamezni kmetje.
V prvih tridesetih letih je seglo društvo intenzivneje na podeželje, v Sv. Marjeto in Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Barbaro v Halozah, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. člrban, Sv. Andraž v Slovenskih goricah in v Veliko Nedeljo. Sicer pa so k ptujskemu sokolskemu okrožju spadala tudi društva lendavskega območja ter Ormož in Središče ob Dravi.38
Svoj narodnoobrambni pomen, ki ga je imelo Sokolsko društvo v Ptuju od septembrskih dogodkov dalje, je ohranilo tudi v času med svetovnima vojnama. Zaradi take naravnanosti je bilo društvo izpostavljeno mnogim napadom ptujskega nemštva. V času porajajočega se nemškega nacizma so za narodno rast veliko storili mnogi učitelji (Valentina Kaukler, Lojzka Kocmut, Radoslav Komac, dr. Josip Komljanec, dr. Maks Kovačič, Ljubica Novakovič, Uroš Peček), med njimi primorski begunci (Ciril in Ljudmila Kafol, Dora Mervič, Janko Pertot, Dušan Šestan). Društvo se je predstavljalo z nastopi v Ljudskem vrtu in s telovadnimi akademijami; članstvo se je udeleževalo župnih tekmovanj in visokošolskih zletov v tujini.39
Ob telesni vadbi so v društvu skrbeli za izobraževanje svojih članov. Veliko prireditev se je zvrstilo v prosvetni dvorani meščanske šole Mladika. Društveni prosvetni odsek je skrbel za predavanja, vodil knjižnico (leta 1939 602 knjižni enoti), prirejal mesečne mladinske popoldneve idr. V času, ko je vodil Glasbeno Matico Karol Pahor, je deloval sokolski orkester. Potujoči lutkovni oder je gostoval po sokolskih četah in bil leta 1939 na študentskem delovnem taboru v Stogovcih v Apaški kotlini.40
Narodnoobrambna zavest sokolske skupnosti se je potrjevala na narodnih svečanostih, tako ob koroškem plebiscitu na Florjanovem trgu v Ptuju 26. sept. 1920. leta, ob obletnicah septembrskih dogodkov, na Masarykovem večeru v dvorani Mladika v marcu 1936 ipd.41
Delo sokolskega narodnoobrambnega odseka je bilo izzivajoče za ptujske Nemce. Ko se je v Ptuju po Anschlussu povečal nemški pritisk in je oblast postajala popustljivejša do nemške manjšine, sta terjala Sokolsko društvo Ptuj in Moška podružnica Sv. CM v Ptuju v Spomenici ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču dne 23. aprila 1938 ureditev razmer na tukajšnjem narodno ogroženem območju. “Narodno zavedni Slovenci s strahom opazujemo to nevarno veleizdajniško gibanje ... razžalil se je naš narodni ponos”, so med drugim zapisali.42 29. marca naslednjega leta je Sokolsko društvo znova opozorilo bansko upravo na izzivajoče nemštvo, saj “ptujska okolica še ni državno in narodno dovolj trdna in močna”.43 Vzroki tičijo v dejstvu, ker imajo v Slovenskih goricah in Halozah tujci skoraj vso gospodarsko moč in zato velik narodnopolitični vpliv.
Razumljivo je torej, da so bili ob nemški okupaciji na pripravljenem seznamu za “takojšnjo” aretacijo nemštvu “sovražnih” oseb tudi sokoli; od 36 imenovanih je navedenih 21 članov Sokolskega društva.44
V Ormožu je sokolstvo po vojni zaživelo že 5. dec. 1918. 14. decembra srečamo sokole na narodni slovesnosti v mestu. Društvu so dajali polet starosta Franc Strelec, dr. Adam Ban, Janko Grivec, Lovro Petovar, Mirko Potočnik, Ivan Rakuša in Jože Sagadin, tako da se je število članov leta 1927 povzpelo na 98. Društvo je prirejalo gledališke predstave in akademije, knjižnica je tedaj štela 286 knjig.45 Delo je predvsem utesnjevala prostorska stiska. Zamisel o gradnji lastnega društvenega doma je zadela ob politične nasprotnike v mestu.
Sokolsko društvo v Središču ob Dravi je po letu 1918 razvilo aktivno dejavnost pod vodstvom staroste Franja Kočevarja. Deseto obletnico svojega obstoja je proslavilo z narodnim slavjem pred novozgrajenim domom in z zletom mariborske sokolske župe. Med društvenimi sekcijami omenimo sokolsko godbo, ki jo spremljamo tudi na ptujskih svečanostih in ob obletnicah septembrskih dogodkov.46
Slika 5: Sokolsko društvo iz Središča ob Dravi leta 1919 (fototeka oddelka za novejšo zgodovino PMP).
Na podeželju so sokolske čete kljub političnim nasprotovanjem ponekod živahno delovale. Pri Sv. CJrbanu so člani ustanovili lastno knjižnico, imeli so pihalno godbo in dramski krožek. Pri sv. Andražu v Slovenskih goricah (Vitomarci) je sokolstvo zaživelo na pobudo šolskega upravitelja Draga Predana: društvo je imelo svojo knjižnico, tamburaški, pevski in dramski odsek. V Dornavi so ob podpori trgovca Stanka Murkoviča in šolskega upravitelja Draga Zupančiča ustanovili sokolsko knjižnico, mešani pevski zbor in strelski odsek. Kulturnoprosvetno delo sokolov pri Sv. Marku niže Ptuja, ki se je kazalo v gledaliških nastopih, predavanjih, so usmerjali študentje Jože Kolarič, Mirko Kostanjevec in Franček Simonič. Kljub političnim nesoglasjem v kraju je društvena narodnoobrambna vzgoja veliko prispevala k opre-deljenju ljudi ob nemški okupaciji.47
Politično razgibanost na podeželju so vnesla DKF1D. V okraju so začeli po letu 1930 ustanavljati zvezine podružnice. Mreža društev se je najbolj širila
po Slovenskih goricah, delno po Dravskem polju in iz socialnih in političnih razlogov manj uspešno na območju Haloz in Ptujskega polja. Med najagilnej-šimi v okraju navedimo društvo pri Sv. (Jrbanu, v Krčevini pri Vurberku, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Novi vasi pri Ptuju, na Hajdini, pri Sv. Janžu na Dravskem polju, pri Sv. Bolfenku na Kogu in v Središču ob Dravi.48
Omenjena društva, ki naj bi prvotno reševala stanovska vprašanja, so opravljala tudi narodno poslanstvo. Ob porajajočem se hitlerizmu so društvene dejavnosti omogočale vključevanje ljudi v ljudsko frontno — narodnoobrambno gibanje. Kaže, da se je Pododbor ZDKFID za ptujsko okrožje zavedal tukajšnjih razmer, ko je 4. avgusta 1935 v Ptuju pripravljal mladinsko okrožno manifestacijo “za kmetske ideale”. Predsednik pododbora Jožko Tomažič, kmet iz Vitana, je ocenil, da se je prireditev “iztekla precej gladko”, saj v Ptuju, “v tem gnezdu, mora biti človek pripravljen na vse”.40
Slika 6: Kosci v slavnostni povorki ob “kmečkem prazniku" Pododbora ZKFID ptujskega okrožja v Ptuju 4. avgusta 1935. leta (fototeka oddelka za novejšo zgodovino PMP).
V letu 1938 so društvene aktivnosti dobivale vse bolj narodnoobrambni značaj. Navedimo kmečko manifestacijo na Bregu pri Ptuju 25, junija 1938 ter sodelovanje večjega števila^ članov ptujskega okrožja pri odprtju Doma Matije Gubca pri Sv. Juriju ob Ščavnici (Videm ob Ščavnici) 30. julija 1939. leta.50
Pomembno žarišče narodnoobrambne dejavnosti je bilo tudi ptujsko gledališče.
Ko so leta 1912 ustanovili v Ptuju podružnico mariborskega Dramatičnega društva in je ta po dveh letih prerasla v samostojno društvo, je društvo z gledališkimi predstavami zunaj Talijinih zidov prispevalo k utrjevanju narodne zavesti; gledališka hiša je bila v nemških rokah. V januarju 1919 se je Dramatično društvo prvič predstavilo v ptujskem gledališču, čeprav se mu nemštvo še nekaj časa ni hotelo odreči. Zagon pri gledališkem delu je dajala slovenska inteligenca, tako prof. Anton Sovre, dr. Tone Gosak, dr. Ivan Fermevc, Saša Skaza, Valentina Kaukler in Andrej Debenak.5!
Zaradi mačehovskega odnosa občinskih forumov do gledališča je moralo Dramatično društvo leta 1928 skorajda prenehati delo. Gledališke prostore je tedaj “prevzelo” Delavsko izobraževalno društvo Svoboda. Delavski oder, ki se je zdaj predstavljal z naprednimi dramskimi deli, je moral po štirih letih zapustiti gledališče in se preseliti v prostore Svobode. Socialno kritična dela, ki šotam največkrat uprizarjali, so izzivala reakcijo pri oblasteh.52
Mestna občina je gledališče znova prepustila Dramatičnemu društvu, vendar to njene podpore ni bilo deležno. Gledališko življenje je bilo vezano na gostujoče predstave in različne prireditve raznih društev.
Do oživitve gledališkega življenja je prišlo v sezoni 1937-1938 s prihodom režiserja Jožeta Borka. Njemu sta sledila Jože Babič in Fran Žižek. Gledališče je začelo uprizarjati družbeno aktualna dela (Lepa Vida, Detektiv Megla, Martin Krpan, Matiček se ženi). Repertoar Žižkovega gledališča, ki naj bi se poslej razvijal neodvisno, je bil “strogo umetniški in izrazito naroden”; ponujal je odgovore na sodobna vprašanja.53 Medtem ko so Žižka v njegovih prizadevanjih podprli med drugim, predsednik Dramatičnega društva dr. Ivan Fermevc in društveni tajnik prof. Anton Ingolič, učitelj Drago_ Hasl ter gimnazijski profesorji dr. Stanko Cajnkar, France Mihelič in Tone Šifrer, pa oblasti avantgardnemu gledališču niso bile naklonjene. Žižek je uspel ob poklicnem igralcu Albertu Wilhelmu pritegniti na odrske deske več ptujskih dijakov in vrsto igralcev dramskega odseka Vzajemnosti.
V gledališču so se v tem obdobju zvrstile društvene prireditve kot narodnoobrambne manifestacije. Navedimo “češkoslovaško akademijo”, ki so jo priredili 27. maja 1938 Jugoslovanska-češkoslovaška liga, Šokolsko društvo in XV. podružnica Počitniške zveze na gimnaziji. Letaki, večkrat raztreseni med predstavami, so imeli svoj narodnoobrambni moto: v boju proti nemškemu fašizmu so spodbujali slovenstvo k narodni enotnosti.55
Pri narodnoobrambnih aktivnostih je bilo največkrat prisotno zavedno dijaštvo gimnazije, kjer je bilo tudi sicer društveno življenje zelo razgibano. Dijaške prireditve so dvigovale narodni zanos. Omenimo Podmladek Jadranske straže, Podmladek RK, Ferijalni savez, Dravsko četo skavtov in planink ter literarno društvo Oton Župančič (1931-1933), ki se je v Mestnem gledališču predstavljalo javnosti, med drugim tudi s Cankarjevimi Hlapci. H krepitvi slovenske dijaške skupnosti so prispevali svoj delež literarna družina Kultura (1935-1936), ki se je preimenovala v Setev, in sokoli (okoli 40% dijakov v Sokolskem društvu Ptuj) ter dijaki — člani Fantovskih odsekov in Dekliških kožkov, večinoma dejavni na podeželju.56
Slika 7: Z otvoritveno_predstavo Sofoklejevega Kralja Edipa na začetku sezone 1939/40 je režiser Fran Žižek hotel v prenesenem pomenu opozoriti na nasilni hitlerizem in bližnjo svetovno vojno. Albert Wilhelm kot kralj Edip z zborom Tebancev — ptujskih dijakov (fototeka oddelka za novejšo zgodovino PMP).
Ob fašistični nevarnosti konec tridesetih let so se dijaki, sicer raznih političnih in ideoloških nazorov, leta 1939 povezali v Meddruštveni odbor, ki je postal pomemben člen narodnoobrambnega gibanja v Ptuju. Dijaško mladino so zbliževale društvene aktivnosti: tako zbiranje pomoči za revne dijake prek Podmladka RK, v septembru 1939 nabiralna akcija skavtov in planincev za šolarje v Podlehniku, ob božiču 1939 obdaritev otrok pri Sv. Andražu v Halozah, v maju 1940 zbiranje denarne pomoči za Slovence na Kočevskem itd.57 narodnoobrambne društvene prireditve je prežemala misel o očuvanju narodne svobode, tako jadranski večer v Narodnem domu septembra 1939 in v decembru naslednjega leta Večer slovenske besede v Mladiki.58
Dejavnost dijaške mladine povezujemo s ptujskimi akademiki, z Društvom jugoslovanskih akademikov, ki so ostali povezani z domačim okoljem. V Ptuju so akademiki razvili široko kulturnovzgojno delo med srednješolci, inteligenco in drugimi sloji ter prek mnogih podeželskih društev. Ob predsedniku društva, medicincu Branku Šalamunu, sta sredi tridesetih let vplivala na delo društva nekdanja gimnazijca, komunista Ivan Bratko in Dušan Kveder. V decembru 1935 se je društvo obrnilo v resoluciji na širšo slovensko javnost ter se zavzelo za enotno demokratično skupnost, ne oziraje se
na “različne poglede na svet, na družbo in politične razmere”.59 Zavedajoč se fašistične nevarnosti in dvigovanja domačega nemštva, se je društvo z ostalo mladino vključilo 1936. leta v gibanje za mir. Konec tridesetih let so društveni člani aktivno sodelovali na narodnoobrambnih delovnih taborih ljubljanske univerze. Organizirani so bili v narodno in socialno ogroženih krajih, tako npr. leta 1939 pri Sv. Duhu v Halozah (Rodni vrh).60
Mnoge kulturne prireditve ptujskih akademikov so imele narodnoobrambni pomen. Takšen je bil “neprijavljeni recitacijski večer po CMD”, ki so ga pripravili ljubljanski akademiki v Mestnem gledališču.6* Večer slovenske besede je med prisotnimi izzval narodna občutja. Po prireditvi so se pred gledališčem slišale “domoljubne in narodne pesmi” in kljub prepovedi policije je skupina zbranih prepevajoč krenila proti Straschillovi gostilni na Bregu.
Akademiki; pa so organizirali v Mladiki ali v Narodnem domu predavanja, akademije, literarne večere včasih z drugimi društvi. Aktivno so sodelovali pri delu Svobode in poznejše Vzajemnosti. Omenjeno delavsko društvo je znatno prispevalo k narodnemu in socialnemu ozaveščanju ljudi.
“Popolnoma nepolitično” Delavsko izobraževalno društvo Svoboda je v Ptuju pričelo delo 24. oktobra 1919. Društvo, ki ga je med vojnama najdalje vodil koroški Slovenec, socialist Franc Gabriel, je imelo lastno knjižnico s čitalnico ter je delovalo po odsekih (tamburaški, dramski, športni, izletniški, recitacijski, šahovski, pevski). Društveni pevski zbor se je na začetku tridesetih let združil z Delavskim pevskim društvom Naprej.62
Leta 1937 so dobivale društvene prireditve — od 18. decembra 1936 Delavsko kulturno društvo Vzajemnost — narodnoobrambno vsebino. Policija je sledila društvenim dejavnostim, kar potrjuje miklavževanje 7. decembra 1940. leta. Nastopajoči naj bi “s politično izzivalno tendenco zasmehovali in omalovaževali tuje suverene in oblastne organe”, potem ko so prikazali na odrskih deskah nevarnost fašizma in popuščanje pred njim.63 Sledil je kazenski pregon nastopajočih in hkrati razpustitev društva.
Povzamemo lahko, da je bilo društveno življenje med svetovnima vojnama pestro: ob okupaciji je delovalo v okraju nad 250 društev. Kljub različni politični naravnanosti je bil kulturnoprosvetni prispevek društev pri dvigu zaostalega ptujskega območja pa tudi pri krepitvi narodne zavesti pomemben. Gotovo je tudi, da so strankarska nasprotja trgala narodne sile, kar se je zrcalilo skozi razdvojenost društev: tako je bilo ob okupaciji v okraju primerjalno 69,4% fantovskih odsekov, sokolskih društev pa 30,6%. V odnosu do sokolskih društev in DKFID, ki jih je bilo 26,8%, je bilo 73,2% fantovskih odsekov in krajevne kmečke zveze. Razmerje DKFID (22,9%) do Krajevne kmečke zveze (77,1%) govori v prid zanje.
V času porajajočega se nemškega nacizma so bila taka razmerja zavora v poenotenju narodnoobrambnega boja. Ustanovitev Narodnega sveta v Ptuju marca 1938 pomeni začetek organizacijskega povezovanja slovenstva, ne glede na različne politične nazore. Tedaj ustanovljeni Narodni svet v prostorih Narodnega doma, ki ga je pričel voditi ptujski župan dr. Alojzij Remec
Slika 8: Zborovska aktivnost v Ptuju se je zlasti razvila z združitvijo Delavskega pevskega društva “Naprej” in pevskega zbora Delavsko-izobraževalnega društva “Svoboda” leta 1931, ko se je pri “Svobodi” oblikoval enoten pevski odsek (fototeka oddelka za novejšo zgodovino PMP).
ob pomoči zastopnika sokolov, naj bi simboliziral povezanost antifašističnih sil v Ptuju. Sledila je vladna reakcija. Potem, ko je ožji odbor narodnega sveta 7. maja 1938 pozval “vsa društva in organizacije” v mestu, naj delegirajo vanj svoje zastopnike “brez razlike političnega in svetovnega nazora”, tako da bi se ta 12. maja dokončno oblikoval in razširil svojo dejavnost “na cel srez”, so na zahtevo oblasti izstopili predstavniki JRZ.64
Za ptujsko, narodno ogroženo območje to ni bilo dobro znamenje. Zbiranje narodnoobrambnih sil je bilo zdaj toliko pomembnejše. Tako je mogoče razumeti sklep narodnoobrambnega meddruštvenega odbora (Marodnega sveta) v Ptuju leta 1939, naj se slovesnosti ob 700-letnici minoritskega samostana kot “nacionalne proslave” udeležijo vsa slovenska društva.65
Kako uspešno je bilo antifašistično gibanje, so potrjevale nadaljnje narodnoobrambne aktivnosti. Marčni dogodki leta 1941 so razkrili povezanost demokratičnih sil: Ptuj je 27. marca doživljal enega največjih izrazov narodove volje. V ormoškem prosvetnem domu so se tega večera zbrali vsi, ki so bili predani slovenstvu; ni bilo več pregraj med Fantovskim odsekom in sokoli. Zbrani množici so spregovorili tamkajšnji narodnjaki: dr. Anton Hrovat, Martin Skoliber in Alojz Tomšič. Protestno zborovanje se je preneslo na ormoške ulice.
Slika 9: Ob 700-letnici minoritskega samostana v Ptuju leta 1939 Franjo Gunžer v imenu Fantovskega odseka pozdravlja mariborskega škofa Ivana Tomažiča in kitajskega škofa Cenga. Ptujski narodnoobrambni meddruštveni odbor kot povezovalni člen protifašističnega gibanja je tedaj pozval slovenska društva na “nacionalno proslavo” (fototeka ZAP).
Tudi zborovanje sokolov, članov DKFID in Fantovskega odseka 27. marca 1941 v središčanskem sokolskem domu je dokazovalo povezanost slovenstva.66
Zavest slovenstva se je torej kovala tudi skozi društveno življenje, v katerem narodnoprebudnega in narodnoobrambnega poslanstva ni moč prezreti. Tega poslanstva se je ptujsko nemštvo zavedalo; 25. sept. 1941 je nemški okupator pričel razpuščati slovenska društva tudi na ptujskem območju in je v prid Spodnje Štajerske zasegel njihovo premoženje.67
OPOMBE
1.	Specijalni krajevni reprtorij za Štajersko IV., Dunaj 1918, str. 3 in 119-132; Kristina Šam-perl, Problematika nemčurstva in ponemčevanja na prelomu stoletja, Skozi viharje v lepšo prihodnost, Ptuj 1981, str. 22.
2.	ZAP (Zgodovinski arhiv Ptuj), zbirka MD — 38, Jurtela dr. Franc, Spomini mojega življenja, Ptuj, 25. 1. 1922.
3.	ZAP, šk. št. 1 Sokol Ormož; PMP (Pokrajinski muzej Ptuj), Arhiv oddelka za novejšo zgodovino, fas. Narodnoobrambne akcije, Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj, 8., 9., 10. septembra 1933.
4.	ZAP, Mestna občina Ormož, R-70, Kronika mesta Ormoža, Chronik der Stadtgemeinde Friedau 1877-1956, str. 33; Tednik 1971/XXIV. (14. 1.), št. 2, Letos 75-letnica obstoja — Zgodovina in sedanjost hardeških gasilcev; 85 let GD Središče, Tednik 1972/XXV (3. 8.), št. 29.
5.	Peter Klasinc, Septembrski dogodki (s posebnim poudarkom na arhivskih dokumentih iz Štajerskega deželenega arhiva v Gradcu), V. ptujski zbornik, Ptuj 1985, str. 283.
6.	Prav tam, Jože Gregorc, Kulturno življenje tik pred drugo svetovno vojni in prva leta po njej v Ptuju, str. 159; Glejte op. 3, PMP; 50 let slovenske glasbene šole v Ptuju, Tednik 1968-XX1 (22. 11.) št. 46.
7.	Glejte op. 3, ZAP, priloge občinske seje, 6. 9. 1919; ZAP MO Ormož, šk. št. 122, Kseroko-pirano gradivo 1919/41; Tednik 1987/XL (9. 7-), št. 26; ZAP, MO Ptuj 1925, šk. št. 262, št. 95 (Prostovoljna požarna bramba v Ptuju v rokah Nemcev), MO Ptuj 1932, šk. št. 275 (Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ptuj).
8. Jutro 1936/XVII (15.7.), št. 161; ZAP MO Ptuj, šk. št. 284, št. 1792.
9. ZAP, MO Ptuj 1923, šk. št. 259, št. 770/923; Tabor 1923/IV (6. 9.), št. 201, (11. 9), št. 204. V ptujskem mestnem odboru so bili v času od 1921-1924 zastopani predstavniki JSDS, JDS in NSS (Podatki iz doktorske disertacije Ljubice Šuligoj, Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med vojnama, str. 123.).
10.	ZAP, MO Ptuj 1928, šk. št. 267; 20-letnica septembrskih dogodkov, Mariborski Večernik “Jutra” 1928/II, (13. 9.), št. 208. Leta 1928 je imela SLS v koaliciji z nemško Domačo gospodarsko stranko in NRS svojega župana; v mestnem svetu Ptuj v opoziciji SDS in SSJ (Glejte op. 9, Ljubica Šuligoj, str. 127/128).
11.	ZAP, MO Ptuj, knj. 106; Zapisniki občinskih sej 1933 (7. 9. 1933), zbirka MD, šk. št. 18, Švabsko-nemška kulturna zveza v Ptuju, Septembrski dogodki 1933; Rodbinski in osebni fondi, Komac Radoslav.
12.	ZAP, MO Ormož, šk. št. 1., št. dok. 4; Jutro 1938, št. 212.
13.	Splošni pregled Dravske banovine, Ljubljana 1939, str. 80-85, 92-93; ZAP, MO Ptuj 1937, šk. št. 287, spis 941/37, šk. št. 290, spis 3412/37.
14.	Glejte op. 3, PMP; PAM (Pokrajinski arhiv Maribor), F 1, šk. št. 15, Škofijski arhiv 1. 1919 Promemoria.
15.	ZAP, MO Ptuj 1930, šk. št. 298, št. 311.
16.	Glejte op. 14, PAM, F 61/lb (Sv. Barbara v Halozah 1925, Poročila župnikov o kanonični vizitaciji); 200 let osnovnega šolstva v Cirkulanah, Cirkulane 1982.
17.	Glejte op. 14, PAM, F 61/lb-1924/4; ZAP, MO Ormož, šk. št. 122, Spisi 1919-1941.
18.	ZAP, zbirka MD, šk. št. 28, Slovenska krščansko socialna zveza Maribor, mapa II/l, Zapisniki sej občnih zborov 1906-1924; MO Ptuj, šk. št. 287, Prosvetno društvo v Ptuju — Pevsko društvo Sv. Cecilije; Tednik, 1986/XXXIX. (13. 2.), št. 6 (Spomini, ki živijo).
19.	ZAP, Sokol Ormož, šk. št. 2, seja odbora Katoliškega prosvetnega društva v Ormožu 15. 2. in 14. 12. 1939; MO Ormož, šk. št. 122, Spisi 1919-1941, 3. in 4. seja Katoliškega prosvetnega društva ter 5. redni občni zbor društva.
20.	Prav tam, odborove seje 1936 - 1939; prav tam, MO Ormož, Katoliško prosvetno društvo v Ormožu.
21. Glejte op. 19, ZAP, Sokol, občna zbora Katoliškega prosvetnega društva v Ormožu 1939; glejte op. 19, MO Ormož, spisi Turistične takse, “Ormoški Orel"; glejte op. 11, ZAP, Komac Radoslav, Statistički izveštaj za 1939.
22. ZAP, zbirka MD, šk. št. 11. Telovadno društvo Orel, mapa II/3-2, Orlovska podzveza v dopisih 22. 12. 1924 in 15. 1. 1925; glejte op. 14, PAM, F 61, šk. št. 15/1. 1919, F 61 /1 b-1921, F 61/lb-1924/4, D 20 in 22/1940, Poročila o dekanijski vizitaciji.
23.	Glejte op. 11. Komac Radoslav, Statistički izveštaj za 1939: glejte op. 22, mapa 11/3-2, Zapisniki sej okrožja 1923/25, občni zbor 22. 10. 1922; mapa II/3-2, občna zbora 23. 9. 1923 in 21. 10. 1924; Arhiv muzeja narodne osvoboditve (MNO), fas. 124, mapa II/3-3.
24.	Glejte op. 11, Komac Radoslav, rokopis o šolskih razmerah v ptujskem okraju, in op. 22, ZAP; ZAP MO Ptuj, šk. št. 262, št. dok. 648, Orlovski tabor v Ptuju.
25.	Glejte op. 24, Komac Radoslav.
26.	Glejte op. 11 (Drago Zupanič o sokolstvu v Dornavi, Albina Debevc o društveni dejavnosti pri Sv. Vidu pri Ptuju).
27.	ZAP, MO Ptuj 1936, šk. št. 284, št. dok. 1972, Seznam društev s sedežem v Ptuju konec leta 1936; glejte op. 14, RAM. Leta 1941 v okraju 27 Krajevnih kmečkih zvez; PAM, D-22/1940, D 20/1940. Katoliška akcija organizirana pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, na Ptujski gori.
28.	Prav tam, ZAP, MO Ptuj 1937, šk. št. 289, št. dok. 2531/37, prosvetni tabori v Ptuju.
29.	Fran Alič, Nekdanja čitalnica in stari Narodni dom v Ptuju, Ptujski zbornik II, Ptuj, 1962, str. 259.
30.	Prav tam.
31.	ZAP, MO Ptuj 1939, šk. št. 295, št. dok. 594/39, Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici; Tednik 1964/XVII (14.2.), št. 6 (V.R. Umrla Marija Bračič); Nežika Kramberger 1982, ustni vir.
32.	ZAP, zbirka MD, šk. št. 11, Učiteljsko društvo za ptujski okraj, mapa MD-II./5, Zapisniki sej 1927-1933, 8. 5. 1929, 12. 6. 1933; Učiteljski tovariš 1937/LXXVII (4. 4.), št. 30, 1939/LXXIX. (6.7.), št. 23. Leta 1939 je UD vključevalo 154 članov. Glejte op. 19, Sokol, odborove seje Katoliškega prosvetnega društva v Ormožu 4. 5., 28. 7 1936, 12. 9. 1937, 8. 3. 1938, 20. 9. in 29. 10. 1939.
33.	Glejte op. 14, PAM, D-22/1940(Sv. Urban); Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond ACK ZKS, Kraljevska banska uprava odd II. Sresko načelstvo Ptuj 1940, Razvidne pole o komunistih.
34.	Glejte op. 14, PAM, F 61/lb-1924; Nežka Vaupotič, Od čitalniške do splošnoizobraževalne knjižnice, Ormož skozi stoletja II, Ormož 1983, str. 224.
35.	Prav tam.
36.	Glejte op 3.
37.	ZAP, MO Ptuj 1918, šk. št. 233, št. dok. 1514/1; Mariborski Večernik Jutra 1927/1 (8. 6.), št. 31; glejte op. 11, Komac Radoslav, TVD Partizan Ptuj 1908-1958, str. 17/18. Društveni načelnik od leta 1925 učitelj Janko Pertot iz Barkovelj pri Trstu je vzgojil vrsto narodno zavednih naraščajnikov.
38.	Glejte op. 11, Komac Radoslav.
39.	Glejte op. 11, Komac Radoslav, Marija Vedernjak, Ptujska mladina v desetletju pred vojno, 5. ptujski zbornik, Ptuj 1986, str. 264, 268.
40.	Prav tam, Marija Vedernjak.
41.	ZAP, MO Ptuj 1920, šk. št. 246, št. dok. 26/29-1920; MO Ptuj 1936, šk. št. 282, št. dok. 558/36; glejte op. 11, Komac Radoslav, Poročilo načelništva in strankinega odbora za del. leto 1939/40.
42.	Glejte op. 11, Komac Radoslav.
43.	Prav tam.
44.	ZAP, MO Ptuj 1941-1945, šk. št. 1, ovoj 3, Prevzem oblasti.
45.	Glejte op. 3, ZAP, zapisnik Telovadnega društva Sokol Ormož, 30. 1. 1919; Nada Jurkovič, Telovadno društvo Sokol Ormož 1912-1941, Ormož skozi stoletja, str. 169, 173.
46.	Ptujski list 1921/III (17. 7.), št. 28 in (21. 8.), št. 33; Jutro 1926/VII (28. 8.), št. 170 in 1929/X (5.6.), št. 129.
47.	Glejte op. 11, Komac Radoslav (Mirko Majcen o sokolstvu pri Sv. Urbanu; Matija Pravdič o sokolih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah; Drago Zupančič o sokolstvu v Dornavi; Mirko Kostanjevec o sokolstvu pri Sv. Marku niže Ptuja. V NOB padlo 6 članov Sokolske čete v Markovcih; prav tam, sejni zapisniki od 21. 9. 1938-10. 3. 1941.
48.	Inštitut za novejšo zgodovino, fas ZKFID, korespondenca Ivana Kronovška; glejte op. 3, PMP, fas. Društva in druge organizacije pod KP (Jurij Cestnik); ZAP, fas. 7 DKFID.
50.	Glejte op. 48, Institut in ZAP, DKFID Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah; Edinost 25.6. 1938, št. 20.
51.	Prof. Fran Alič, Gledališka kronika, Okrajno gledališče Ptuj 1912-1952, Ptuj 1952, str. 21.
52.	Prav tam; ZAP, zbirka MD, šk. št. 45, Gledališče v Ptuju, MG-IV-5/3.
53.	Fran Žižek, Moja učna leta na amaterskih odrih (tipkopis pri L. Š.); Irena Mavrič, Ptujsko gledališče 1786-1958, Varaždin 1988, str. 30; Ljubica Šuligoj, Med svetovnima vojnama (gimnazija v narodnobrambnem boju), Zbornik ob 125-letnici ptujske gimnazije, Ptuj 1994, str. 56; Okrogla miza o predvojnem revolucionarnem in narodnoobrambnem gibanju v Ptuju, 27. 10. 1981, Fran Žižek (gradivo pri L. Š.).
54.	Prav tam.
55.	ZAP, zbirka MD, šk. št. 45, Gledališče; PMP, inv. št. 1266, glejte op. 3.
56.	Glejte op. 3, PMP, fas. Gimnazija (Mitja Vošnjak, Drobni utrinki velikih let 1938/41).
57.	Prav tam, zbrani podatki Vide Rojic.
58.	ZAP, MO Ruj 1937, šk. št. 290, št. dok. 283/37; zbirka MD, šk. št. 1:1, Sokol 1926-1940, mapa II - 4, lepak “Večer slovenske besede”; glejte op. 56, Mitja Vošnjak.
59.	Prav tam; glejte op. 53, Okrogla miza 11. 2. 1982 (Nada Kafol) in 57; glejte op. 11; Komac Radoslav.
60.	Glejte op. 40, Marija Vedernjak, str. 268; Mirko Tušek, Udejstvovanje mladine pri narodnoobrambnih taborih, Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem, Ljubljana 1982, str. 132-140.
61.	ZAP, MO Ptuj 1919, šk. št. 296, št. dok. 1955/39.
62.	ZAP, MO Ptuj 1919, šk. št. 244, št. dok. 1054/1 in 1313/2; MO Ruj 1920, šk. št. 246, št. dok. 26/35-1920; Delavska poltika 1931/VI. (14. 3), št. 21; ZAP, zbirka MD, šk. št. 21, mapa 11-6/2 Slovensko pevsko društvo.
63.	Glejte op. 56, Mitja Vošnjak.
64.	Glejte op. 3, PMP, fas. Komunistična dejavnost (Ivan Bratko) in št. dok. 1317; Slovenski poročevalec jul. 1938, št. 1 (Razcep v ptujski narodnoobrambni akciji).
65.	Glejte op. 11, Komac Radoslav, Sejni zapisniki, 6. seja Sokolskega društva 9. 8. 1939.
66.	Glejte op. 11, Komac Radoslav, TVD Partizan ptuj 1908-1958; Odpor domoljubov v Ormožu (tipkopis pri Ljubomiri Skoliber, Ormož); Arhiv ŽZB NOV Središče, MNO občin Ormož — Središče v Središču ob Dravi; Skozi viharje v lepšo prihodnost, Ptuj 1981, str. 121 (Mitja Vošnjak).
67.	PAM, Der Stillhalterkomissar für Vereine, Organisationen und Verbände in der üntersteiermak
Bekanntmachungen.
DIE ROLLE DER SLOWENISCHEN VEREINE BEI DER FESTIGÜNG DES NATIONALBEWÜßTSEINS AÜF DEM PTÜJER GEBIET ZWISCHEN DEN BEIDEN
WELTKRIEGEN
ZUSAMMENFASSUNG
Die Anfänge des nationalen Verteidigungswiderstandes reichen in das vorige Jahrhundert, als der deutsche Imperialismus das slowenische Dasein zu gefährden begann. Der Kampf gegen die slowenische nationale Identität verlief verhältnismäßig erfolgreich dank der deutschen wirtschaftlichen Überlegenheit, der lokalen, auf die Steiermark orientierten Politik, und der deutschen Propaganda. Ptuj verwandelte sich an der Jahrhundertwende in eine “deutsche Festung”, die Kluft zwischen der Stadt und dem slowenischen Agrarland wurde immer tiefer.
Die Bemühungen um die Erhaltung der slowenischen nationalen Identität beruhte auf slowenischen Vereinen, doch in Ptuj konnten sich nur wenige am Leben halten. Ptujer “Narodni dom” mit dem Leseverein (1869), die ’’Zweigstelle des hl. Ciril und Metod” (1885), “Sokol” sowie Lese- und Feuerwehrvereine auf dem Lande standen ständig unter dem deutschen Druck. Die Intoleranz der in Ptuj lebenden Deutschen
wurde immer stärker, die Ereignisse im September 1908 bestätigten diese Gegensätze.
Nach dem ersten Weltkrieg, als das Deutschtum sein wirtschaftliches Monopol behalten hatte, mußte man das Nationalbewußtsein anspornen und ausbauen. Einen erheblichen Anteil dabei hatten die slowenischen Vereine, sie organisierten verschiedene Vereinstätigkeiten und Veranstaltungen — vor allem anläßlich des Jahrestages der Septemberereignisse.
Bei ihren Aktivitäten konnten die Ptujer Deutschen aus partei-politischen Unstimmigkeiten Nutzen ziehen, die sich vor allem in den Tätigkeiten slowenischer Vereine zeigten. Die Differenzierung der politischen Kräfte bestätigte sich markant in der Tätigkeit des liberalen und klerikalen Lagers, die sich beide durch eigene Vereine und Auftritte der Öffentlichkeit präsentierten.
Zur Zeit des expandierenden deutschen Nationalsozialismus schadeten derartige Streitigkeiten der Vereinheitlichung des nationalen Verteidigungskampfes. Die Gründung des Volksrates in Ptuj, im Jahre 1938, könnte man als den Beginn der organisatorischen Vereinigung der slowenischen Vereine und Organisationen abgesehen von verschiedenen politischen Gesinnungen bezeichnen. Doch aus dem Volksrat, der die vereinigte antifaschistische Kräfte symbolisieren sollte, mußten die Vertreter der Regierungskoalition austreten. Für das Ptujer national-gefährdete Gebiet war das kein guter Zeichen. Die Konzentrierung der nationalen Verteidigungskräfte war deshalb um so mehr bedeutend, das zeigte sich in Ptuj im Jahre 1939 bei der “nationalen Feier” anläßlich des 700. Jahrestages des Minoritenklosters.
Wie erfolgreich die antifaschistische Frontbewegung eigentlich war, bestätigten die nachfolgenden nationalen Verteidigungsaktivitäten sowie die Ereignisse im März 1941; sie bezeugten die Gebundenheit der demokratischen Kräfte abgesehen von früheren parteilichen Barrieren. Das slowenische Nationalbewußtsein artikulierte sich auch im Leben der Vereine.
Die Bedeutung dieser Vereine (unmittelbar vor der Okkupation im Jahre 1941 waren im Kreis Ptuj 250 derartige Vereine tätig) ist unübersehbar, dieser Tatsache war ebenfalls das Ptujer Deutschtum bewußt; am 25. September begann die deutsche Okkupationsmacht die slowenischen Vereine auch auf dem Ptujer Gebiet aufzulösen.
IRENA
LAČEN-BENEDIČIČ
PTUJSKE ZADRUGE V GRADIVU ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 334.73(091)(497.12 Ptuj):930.26(497.12 Ljubljana)
IRENA LAČEN-BENEDIČIČ, arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SLO, 1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Avtorica po kratkem uvodu o razvoju zadružništva predstavi nastanek in delovanje ptujskih zadrug od konca prejšnjega stoletja do 40. let 20. stoletja.
ABSTRACT
Co-operatives of Ptuj in the Archival Material Preserved in the Historical Record Office of the Republic Slovenia After making a short preface about the development of the co-operatives, the author presents the formation and the activities of the co-operatives in Ptuj from the end of the 19th century to the 40s of the 20th century.
Zadruge so bile z avstrijsko zakonodajo iz leta 1873 definirane kot združbe nedoločenega števila članov, ki pospešujejo gospodarstvo članov, ponujajo kredit ali skupno poslovanje. 1 Pospeševale naj bi gospodarstvo članov ob vzajemni pomoči sočlanov. Prav vzajemna pomoč loči zadruge od trgovskih ali drugih združb. Zadružništvo se je porodilo kot reakcija na zaostrene gospodarske razmere, ki so povzročile socialno razslojevanje v slovenskih krajih. Popoln prehod v denarno gospodarjenje je najbolj prizadel kmete, obrtnike in majhne trgovce.
Zadružništvo je bilo utemeljeno na vzajemnosti, samopomoči in solidarnosti, na trgu pa je nastopalo v obliki proizvodnih, nabavnih in prodajnih zadrug. Kreditne zadruge so nastop na trgu finančno podpirale. Kljub enotni podlagi so se zadruge med seboj razlikovale. Grobo bi jih lahko razdelili v dve skupini: denarne in nedenarne. Nedenarne pa se delijo v tri tipe: bile so proizvodne, prodajne in nabavne (konzumne).
Razlikovale se niso samo po funkcijski plati, ampak tudi po organizacijskih načelih. Do leta 1937, ko je bil izdan Jugoslovanski zakon o zadrugah, so nastopali trije sistemi: Schulze Delitschev, Raiffeisnov in rochdalski zadružni sistem. Po prvem sistemu so se v glavnem vključevali v zadruge meščani. Drugi je bil za kmete, tretji pa za delavce. Seveda je to uokvirjanje zelo splošno in včasih tudi nerealno.
Z namenom pomagati predvsem mestnemu srednjemu sloju je Herman Schultze Delitsch ustanavljal zadruge, ki so bile povsem trgovska podjetja, saj so se prilagajale ekonomskemu sistemu. Zaradi perečega problema financiranja so se njegove zadruge uveljavile v kreditnem (denarnem) zadružništvu. Področje zadružnega delovanja ni bilo omejeno samo na člane in tudi ne krajevno. Priporočal je visoke vplačilne deleže, dobiček in rezervni sklad pa je bilo dovoljeno deliti med zadružnike. Njegove zadruge so sledile dobičku, obrestna mera pa je bila višja kot pri “rajfajznovkah”, ki so poslovale prav nasprotno.
Friedrich W. Raiffeisen, “oče kmečkega zadružništva”, je delovanje omejil samo na člane zadruge. Njegova zadruga je imela moralni cilj duh enakosti, deleži so bili nizki, brez obrestovanja. Značilnost tega sistema je bila centralizacija finančnega poslovanja. Temelj pa so bile kreditne zadruge, ki so jih ljudje največkrat imenovali hranilnice in posojilnice. Te so lahko imele nabavno in prodajno funkcijo. Raiffeisen je priporočal specializirane zadruge zaradi širokega področja gospodarstva.
Pri rochdalskih zadrugah je bilo bistveno načelo politična in verska nevtralnost, ki se je uveljavila med delavci, vendar je arhivskega gradiva o teh zadrugah izredno malo.
Leta 1937 je jugoslovanski zadružni zakon poenotil organizacijski princip s težnjo zagotoviti “socialni značaj zadruge”. Dobiček se je smel deliti v sorazmerju poslovanja člana z zadrugo, rezervnega sklada pa ni bilo mogoče deliti med zadružnike. Po tem zakonu so morale biti zadruge včlanjene v določeno revizijsko zvezo (Zadružna zveza Ljubljana ali Zveza slovenskih zadrug). Kreditno zadružništvo je v slovenskih razmerah predstavljalo ino-
vacijski dejavnik, saj je opravljalo vlogo finančnega posredništva. Prizadevali so si za znižanje obrestne mere, za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika, kar pa je pomenilo tudi zametek slovenske strokovne finančne in bančniške terminologije.
Zadružništvo se je na Slovenskem tako razmahnilo, da ga lahko označimo kot gibanje. Najštevilnejše so bile kreditne zadruge. Prvo slovensko kreditno zadrugo smo dobili leta 1872 v Ljutomeru, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona o društvih. Zadružna pobuda je bila vedno omejena na Štajersko in zaradi tega jih je bilo tudi v mestu Ptuj kar nekaj.2
Na Ptuju sta delovala dva denarna zavoda.3 Od leta 1862 Mestna hranilnica, od leta 1875 pa tudi Ptujsko predujemno društvo.^Oba zavoda sta bila namenjena bolj meščanom, trgovcem in obrtnikom. Že leta 1880, ko so Slovenci dobili večino v ptujskem okrajnem zastopstvu, so predlagali ustanovitev okrajne posojilnice. Razmere še niso bile dovolj zrele, zato je do ustanovitve prišlo v drugi polovici leta 1883. Dr. Franc Jurtela, ki je leta 1879 prišel na Ptuj za odvetniškega koncipienta, se je za pomoč pri oblikovanju Posojilnice obrnil na Miha Vošnjaka. Miha Vošnjak je bil znan kot ustanovitelj slovenskih zadrug, na Ptuj pa je s seboj prinesel tudi izdelana zadružna pravila. Ta so bila takoj sprejeta, izvoljen pa je bil tudi začasni odbor z nalogo, da prosi za registracijo pravil. Pravila zadruge je C. kr. okrožno sodišče v Celju 18. 12. 1883 potrdilo in registriralo.4
Hranilno in posojilno društvo Ptuj, registrirana zadruga z neomejenim jamstvom, je bilo ustanovljeno 13. 12. 1883.5 Poročilo in računski zaključek Hranilnega in posojilnega društva Ptuj za leto 1917 nas seznanja, da je delovala pisarna v Narodnem domu vsak delavnik od 8. do 12. ure. Na občnem zboru 28. februarja 1918 so posredovali podatke o poslovanju društva v letu 1917. Konec leta 1916 je bilo 4055 zadružnikov, od tega je na novo pristopilo v letu 1917 30, izstopilo pa 472. Konec leta 1917 je zadruga štela 3613 zadružnikov. Od teh je bilo dolžnikov le 1148. Zadruga je poslovala z dobičkom in je tako že med letom morala izplačati nekaterim ustanovam na Ptuju zneske iz čistega dobička. Prejemniki so bili društvo Rdečega križa, Sklad za podporo vojaških vdov in otrok, vojašnica na Ptuju, ki so ji morali prispevati za darila ranjencem, Zavodu za slepe v Gradcu, Društvu za zatiranje tuberkoloze, Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani in vodstvu Ljudske šole Ptuj za obleko revnim učencem.
Načelnik društva je bil dr. Franc Jurtela, komtur Franc Jožefovega reda in veleposestnik na Ptuju.6
Dr. Franc Jurtela, ustanovitelj ptujske posojilnice, je opisal slabe gospodarske razmere življa v Ptuju, ki so spodbudile ustanovitev zadrug, v spisu “Posojilnica v boju proti oderuštvu”. Njegov sestavek, ki nazorno odslikava gospodarske razmere vinorodnih Haloz oziroma njihovih prebivalcev, je bil objavljen v spominskem zapisu Zadružne zveze v Celju leta 1923.
Leta 1917 so bili člani nadzorstva:7
— Mihael Brenčič starejši, posestnik na Ptuju,
—	dr. Tomaž Horvat, odvetnik in posestnik, c. kr. komercialni svetnik
—	Anton Jurca, vitez Franc Jožefovega reda, veleposestnik in veletržec na Ptuju,
—	Franc Miki, veleposestnik in trgovec pri Sv. Marjeti,
—	Alojzij Senčar, posestnik in trgovec na Ptuju,
—	Franc Toplak, c. kr. davčni upravitelj v pokoju in posestnik na Ptuju.
Nadzorni odbor pa so sestavljali: Brenčič, dr. Fermevc, Kajnih, dr. Komljanec, Koser in Mahorič.
Uradnika Hranilnega in posojilnega društva sta bila v letu 1917 Ferdinand Skuhala in Andrej Babič.
Prvotna pravila zadruge iz leta 1883 so v letu 1926 spremenili.8 To delo je za zadrugo opravil odvetnik dr. Ivan Fermevc s Ptuja, žal pa nobena niso ohranjena.
Zadruga je Zadružno zvezo Celje prosila pisno za vsa izplačila, ki jih je zveza izvrševala po naročilu zadruge. Med drugim je imelo Hranilno in posojilno društvo Ptuj delnice v Vinarii d.d. v Ptuju. Med gradivom poslovanja zadruge je tudi osmrtnica dr. Franca Jurtela, odvetnika in veleposestnika iz Ptuja, ki je bil med drugim odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Osmrtnica je ohranjena med gradivom, ker je bil Jurtela načelnik Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju.
Posojilnica v Ptuju, zadruga z neomejenim poroštvom, prej Hranilno in posojilno društvo Ptuj, je bila članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.9 Tiskana pravila registrirane zadruge Posojilnice v Ptuju so bila sprejeta na občnem zboru 15. 4. 1927, ko je bila zadruga članica Zadružne zveze Celje.
Razni dopisi Posojilnice v Ptuju od leta 1927 do 1936 razkrivajo predvsem korespondenco med omenjeno posojilnico in Zvezo slovenskih zadrug. Pravila posojilnice je v letu 1927 redigriral ptujski odvetnik dr. Franjo Šalamun, ki pa žal niso ohranjena. Gradivu so priložena tiskana pravila registrirane zadruge Posojilnica v Ptuju, ki so bila izdana na podlagi zakona z dne 9. 4. 1873. Pravila so bila potrjena oziroma vpisana tako pri Okrožnem kot Trgovskem sodišču v Mariboru 10. 9. 1929. V letu 192810 se namesto imena Hranilno in posojilno društvo Ptuj pojavlja Posojilnica v Ptuju, registrirana zadruga z neomejenim poroštvom, ki je delovala v prostorih Narodnega doma. V letu 1930 pa se pojavljajo dokumenti Posojilnice v Ptuju, ki so naslovljeni že na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani vse do leta 1937.
V revizijskem poročilu iz leta 1927 je navedeno, da je postal po smrti dr. Jurtela načelnik Hranilnega in posojilnega društva Franjo Toplak, upokojeni davčni upravitelj in posestnik na Ptuju.11 Člani načelstva so bili Tomaž Horvat, dr. Josip Komljanec, Anton Jurca, Franc Mahorič in Franc Miki, ki je izstopil iz zadruge. Nadzorni odbor so sestavljali dr. Fermec, Kajnih, Zupanc, Brenčič in Koser.
Slika 1: Hiša posojilnice na Ptuju. (Vir: dr. J. Komljanec, Brata Vošnjak, Zadružni zbornik, Ptuj, str. 52.)
Leta 1935 je postala članica Zveze slovenskih zadrug,12 njen načelnik je bil dr. Josip Komljanec, gimnazijski ravnatelj v pokoju in posestnik v Rogoznici pri Ptuju.13 Njegov namestnik je bil Alojz Senčar, trgovec in posestnik na Ptuju. Navedeni so tudi člani načelstva: Franc Mahorič, veleposestnik, trgovec in gostilničar s Ptuja, Valentin Kajnih, šolski upravitelj v pokoju, posestnik na Ptuju, dr. Ivan Fermevc,14 odvetnik in posestnik na Ptuju, Josip Zupanc, sreski kmetijski referent na Ptuju in dr. Franjo Šalamun, odvetnik in posestnik. Navedenih je tudi šest članov nadzorstva (Lenart, Babusek, Vindiš, Šolar, Mrgole, Brenčič). Revizijsko poročilo iz leta 1933 razkriva tudi premoženjsko stanje zadruge. Gradivo je ohranjeno od leta 1935 do 1941. Posojilnica je pošiljala svoje dopise, finančna in poslovna poročila na Zadružno zvezo Slovenije, ta pa je zadeve prenašala na “Ministrstvo poljoprivrede, odelenje za agrarnu politiku v Beogradu, odsek za zadrugarstvo”. Ohranjena je tudi korespondenca s Kmetijskim ministrstvom pri Kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, prav tako izkazi dolžnikov posojilnice, hranilnih vlog in bilance Posojilnice na Ptuju.
6. 3. 1941 je bil sestanek 11. redne skupščine, ki ji je prisostvovalo 17 zadružnikov od 4008 včlanjenih.15 Deset let pred tem, leta 1931, je bilo 4592 zadružnikov. Zapisnik sta napisala Franjo Lenart, ki je bil tudi predsednik skupšine, in dr. Ivan Fermec. Upravni odbor so sestavljali: Franjo Lenart, Anton Brenčič in dr. Matija Mrgole. Namestnika sta bila Josip Koncilj in Marko Korošec. Člani nadzornega odbora so bili Šolar, Murkovič in Senčarja. Priložen je tudi spisek zadružnikov. Poleg revizijskih poročil so ohranjeni računski zaključki in sejni zapisniki.
Valorizacijska komisija pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo v Ljubljani pa je v letu 1946 po ocenitvi investicij ugotovila, da je Posojilnica
v Ptuju aktivna za 3963,48 dinarjev. Priložena sta ocena in opis zgradb Posojilnice na Krempljevi številka 2, na Slovenskem trgu številka 5 in v Slomškovi ulici številka 13. Zadnje poročilo o Posojilnici v Ptuju je “surova bilanca” z dne 31. marca 1947.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.16
Ustanovljena je bila tl j 8. 1910. Pri reviziji so bili prisotni od načelstva Kuhar, Pšunder, Ozmec, Toplak in Lenart. Tajnik zadruge je bil Alojzij Kranjc, ki je vodil tudi vse knjigovodske posle zadruge. Načelstvo pa se v glavnem ni spreminjalo. Sestavljeno je bilo iz sedem članov, ki so jih volili vsako leto. V nadzorstvu je bilo pet članov, ki so imeli v letu nekaj samostojnih sej. Ohranjena so tiskana poročila in računski zaključki za vsako leto od 1913 do 1934. Zanimivi so prepisi ali originali zapisnikov rednih in izrednih občnih zborov. Zadrugi je predsedoval od leta 1911 do 1933 Jurij Kuhar, bila pa je članica Zadružne zveze v Ljubljani. Z glavo Zadružne zveze so tudi tiskani obrazci za revizijska poročila, medtem ko so tiskani računski zaključki izdani od Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju.
Ob prvi reviziji zadruge, decembra 1910, je zadruga štela 43 članov. Ob reviziji leta 1932 je število članov poskočilo na 1664.17 V revizijskem poročilu Zadružne zveze pa je navedeno, da je imela Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju leta 1934 1655 članov, 1936. leta 1662, 1938. leta pa 273 članov. V zadnjem letuje pristopilo 70 članov, izstopilo pa 1459.
Leta 1940 so upravni odbor sestavljali Simon Kuhar, Franc Rašl, Jožef Pihlar in Janez Simončič. V nadzornem odboru so bili F. Svenšek, A. Vilčnik in A. Drevenšek.
Ohranjena je tudi korespondenca z Agrarno banko v Beogradu v letih 1934, 1937 in 1938 in z Ministrstvom za kmetijstvo v Beogradu. 18 Priloženi so računski zaključki za leto 1934, seznam hranilnih vlog in tiskana pravila zadruge z dne 5. 5. 1910 s seznamom načelstva in nadzorstva. Najdemo tudi poročilo o reviziji iz leta 1934. Revizija je bila napovedana. Prisostvovala sta ji blagajnik Belšak in tajnik Fras. Vodili so imenik članov, ki so bili sprejeti na sejah. Leta 1935 je bilo načelstvo sestavljeno iz sedmih članov.
Načelnik zadruge je bil Martin Vrabl, posestnik in trgovec v Ptuju, pomagalo pa mu je šest odbornikov: Belšak, Simončič, Rašl, Pihlar, Kuhar in Čeh.
Nadzorni odbor je bil sestavljen iz petih članov. Predsednik nadzorstva je bil profesor in posestnik v Spuhlji Franc Stiplovšek, deloval pa je s še štirimi člani: Greifom, Svenškom, Vilčnikom in Prosenjakom.
Vse posle sta vodila dva uradnika, Ferdo Fras (tajnik) in njegov sin Ferdo Fras. Zadruga je poslovala vsak delavnik, poleg obeh uradnikov pa je bil pri poslovanju prisoten še član načelstva in Belšak kot stalen blagajnik zavoda. Revizijo je opravil nadrevizor Zadružne zveze v Ljubljani Vladimir Pušenjak.
Vladimir Pušenjak, rojen 1882 v Kapeli pri Gornji Radgoni, je umrl leta 1936 v Mariboru.19 Po končani gimnaziji je končal kmetijsko zadružno šolo v Darmstadtu v Nemčiji. Od leta 1907 je bil zaposlen pri Zadružni zvezi v
Ljubljani, najprej kot inštruktor za zadružništvo, nato kot revizor in nadrevi-zor. Bil je vodja pisarne pododbora Zadružne zveze za Štajersko v Mariboru. Iz nemščine je prevedel tudi zadružno berilo “Zimski večeri” in napisal “Mavodilo za poslovanje nadzorstva” ter mnoge druge strokovne razprave.
Med vojno hranilnica ni samostojno delovala, ampak se je preimenovala v Raiffeisenkasse v Ptuju, katere sedež je bil v njeni lastni hiši, to je v hiši Kmečke hranilnice in posojilnice Ptuj.20 Leta 1941 je bilo včlanjenih 384 zadružnikov, leta 1944 pa 395, vsi s poslovnimi deleži po 10 dinarjev. Ohranjena je bilanca za leto 1945, rekapitualcija hranilnih vlog glavne knjige in letno poročilo. Med spisi valorizacijske komisije pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo v Ljubljani sta tudi zanimiva ocena in opis zgradbe Kmečke hranilnice in posojilnice na Ptuju na Miklošičevi cesti 5. Zadnje poročilo med ohranjenim arhivskim gradivom za omenjeno hranilnico je poročilo z dne 29. 8. 1946, o poslovni izgubi za leto 1945, ki znaša
1703.08	din.
Ptujsko predujemno društvo, registrirana zadruga z neomejeno zavezo Ptuj, je bilo ustanovljeno 12. 1. 1875.21 Njena prva pravila so z dne 13. 12. 1874. Neomejeno zavezo je imela šele od leta 1876.22
Okoliš zadruge je bil neomejen.23 Zadruga je vodila imenik članov in še dodatni kartotečni seznam zadružnikov. Po imeniku je bilo leta 1932 929 članov. Osnovni delež v letu 1932 je znašal 250 din, poslovni pa 25 din.
Načelstvo zadruge je bilo sestavljeno iz osmih članov, nadzorni odbor pa iz štirih. Oboje so volili na vsaka tri leta in prisostvovali vsem sejam načelstva. Zadruga je poslovala vsak delavnik s petimi zaposlenimi uradniki. Knjigovodstvo je bilo dvostavno kartotečno, blagajniški dnevnik pa so vsakodnevno zaključevali in vodili primerno. Blagajna in imetje sta bili zavarovani proti tatvini za 150 000 din, stavba pa zavarovana pri “Jugoslaviji”.
Vabila na redne in izredne občne zbore so bila tiskana nemško in slovensko, ohranjena pa so od leta 1927 dalje. Naziv Pettauer Vorschussverein se pojavlja v glavi dokumenta, če pa je navedeno že ime zadruge slovensko, je vsebina dokumenta pisana v nemškem jeziku. Kot člani načelstva se od leta 1927 pojavljajo Artenjak, Pirich, Ornig, Schwab in drugi.
Od leta 1927 se omenja dr. Adolf Kalb kot komercialni vodja. Njegova tajnika sta bila Herman Kersche in Josef Wressnig. Kersche je od leta 1933 pristopil v nadzorni odbor, v katerem se od leta 1927 omenjajo še dr. Fichtenau, Hoinig, Fürther, Eisbacher in drugi.
Ohranjena je korespondenca Ptujskega predujemnega društva z Zadružno zvezo v Ljubljani, katere članica je bila zadruga, revizijsko poročilo in zapisnik iz leta 1934. V revizijskem poročilu lahko preberemo, da je imela zadruga 890 članov, ki so vplačali svoj delež po 25 din ali osnovni delež 250 din. Leta 1938 je število članov upadlo na 623. Imetnik poslovnega deleža je imel na občnem zboru en glas, imetnik osnovnega deleža pa 10 glasov. Načelstvo je bilo sestavljeno iz osmih članov: Pirih načelnik, Blanke, Kra-ker, Sima, Scharner, Ornig, Artenjak in Schwab. Nadzorni odbor so sestav-
Ijali štirje člani: Fichtenau, Celloti, Hoinig in Kersche. Zadruga je imela komercialnega vodjo dr. Adolfa Kalba in tri uradnike. Podoben delovni aparat je imela zadruga v letu 1936, število članov je naraslo za devet. Krakerja v načelstvu pa je zamenjal Wessely. Zadruga je poslovala vsak delavnik. Višek denarja pa je bil naložen v večih bančnih zavodih (Zadružna zveza v Ljubljani, Posojilnica Ptuj, Prva hrvatska štedionica, Ljubljanska kreditna banka...). Za vsa posojila je imela zadruga zadolžnice ali menice. Leta 1934 je morala prevzeti večje vinogradniško posestvo v Halozah, ker dolžnik ni mogel izpolnjevati svojih obveznosti. Revizijski poročili iz let 1938 in 1939 ne navajata večjih sprememb.
Aprila 1941 se je Ptujsko predujemno društvo Ptuj preimenovalo v Volksbank Pettau, zadruga z neomejenim jamstvom pa se je spremenila v zadrugo z omejeno zavezo.24 Stranke so bili v glavnem Nemci, ki so večinoma pobegnili pred osvoboditvijo v Nemčijo in na svojih tekočih računih banki, ki se je leta 1945 imenovala Ljudska banka Ptuj, zapustili precej denarja. Predlagana je bila tudi fuzija z bivšo Posojilnico v Ptuju in Kmečko hranilnico v Ptuju.
Ljudska banka Ptuj je na podlagi odredbe finančnega odseka Okrajnega odbora OF v Ptuju dne 11.5. 1945 ustavila promet s strankami. Nadaljevalo se je interno poslovanje. Napravili so popis gotovine, inventarja in surovo bilanco. Takšno sporočilo je bilo naslovljeno na Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo v Ljubljani, odseku za kreditno zadružništvo. Zadruga je imela po popisnem listu iz leta 1945 v lasti hišo v Lackovi ulici 8, kjer so bili poslovni prostori zadruge, in posestvo na Turškem vrhu v izmeri 19,5 ha.
Ob osvoboditvi je bila zadruga skoraj brez gotovine, njen denar je bil naložen v inozemstvu v Avstriji. Med okupacijo je zavod moral kupiti “nemške državne zakladnice”, vrednostne papirje, ki so bili na Dunaju. Zaradi obnovitve poslovanja Posojilnice na Ptuju je ta zadruga postala nepotrebna in je bilo treba pripraviti vse za njeno likvidacijo. Ohranjeni sta finančna dokumentacija za leto 1945 in korespondenca z Iniciativnim zadružnim odborom za Slovenijo. Delo zadruge je pregledala tudi Valorizacijska komisija pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo, ki je izvedla valorizacijo nepremičnin in premičnin s priloženim računskim poročilom za leto 1945.
Premoženje pokojninskega sklada Ptujskega predujemnega društva je v višini 80 000 din prevzela Komisija za likvidacijo kreditnih zadrug pri Ministrstvu za finance 14. 10. 1947.25 Okrajno sodišče v Ptuju je zaplenilo Ptujsko predujemno društvo tako, da se lastnina društva ni prenesla na državo, ampak na likvidatorje. Ohranjen je tudi predlog za prodajo nepremičnin Posojilnice v Ptuju z dne, 2. 6. 1948. Med gradivom najdemo obvestilo o prodaji hiše v Slomškovi ulice številka 13 na Ptuju Alojzu Miklu za
490.000	dinarjev (14. 7. 1948). Okrajni ljudski odbor Ptuj pa je 20. 8. 1948 obvestil Poverjeništvo komisije za likvidacijo kreditnih zadrug pri Ministrstvu za finance LRS, da se hiše, ki so last kreditnih zadrug v likvidaciji odkupijo v korist OLO Ptuj, ki je kupil hišo na Krempljevi ulici številka 2 in hišo na Ptujski Gori, ter MLO Ptuj, ki je kupil hišo na Slovenskem trgu številka 5, hišo v Slomškovi ulici 13 in hišo v Lackovi ulici številka 8 (pošta).
Navedene so tudi nepremičnine, ki so jih kupili MLO Ormož, KLO Središče, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Ptuj in Kmetijska zadruga Leskovec.
Zapisniki o prodaji premičnin likvidiranih kreditnih zadrug s seznami inventarja so ohranjeni tudi med arhivskim gradivom za hranilnice ne samo na Ptuju, ampak tudi v okolici (Sv. Marjeta niže Ptuja in Ptujska gora).26 Delovanje Poverjeništva komisije za likvidacijo kreditnih zadrug pri Ministrstvu za finance LRS v Ptuju je seveda imelo kar nekaj dela.27 Obdelovali so namreč bilance in ostale zadeve 34 likvidiranih kreditnih zadrug v ptujskem in ormoškem okraju. Ohranjena je njihova korespondenca iz leta 1947 z istoimensko institucijo v Ljubljani, kjer je veliko preveč dokumentov, ki pričajo oziroma obveščajo o izmenjavi dokumentacije, ki pa žal ni ohranjena.
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico je bila ustanovljena na Ptuju 26. 2. 1924, potem ko se občina ni odločila za elektrifikacijo.28 Na seji mestnega sveta 28. 5. 1924 si je mestna občina ob ustanovitvi zadruge pridržala pravico, da proti izplačilu zadružnih deležev prevzame zadružno podjetje z vsemi aktivi in pasivi v svojo last. Zadružna elektrarna je ponudila občini ugodnejšo ceno električnega toka, občina pa je v začetku dajala prostor zadrugi brezplačno (do 5. 2. 1925). Kasneje se je razmerje med zadrugo in občino spremenilo, kar je razvidno iz revizijskega poročila iz začetka leta 1931, ki ga je zapisal revizor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in ostalih spisov. Zadruga je 10. 5. 1928 štela 299 članov, ob ustanovitvi jih je bilo 47, leta 1925 202, 1926 282 in leta 1927 305. Živahno dejavnost Zadružne elektrarne kažejo tudi ohranjeni zapisniki občnih zborov od leta 1931 do 1938.
Pravila Zadružne elektrarne Ptuj nam posredujejo vse podatke o poslovanju in namenu zadruge. Včlaniti se je mogel vsakdo, ki se je lahko vezal s pogodbo. Zadruga je dobivala električno energijo iz lastne ali tuje elektrarne in je za svoje zadružnike izvajala tudi potrebne instalacije, jim dobavljala razsvetljavo, potrebne svetilke, stroje in drugo. Načelstvo je bilo sestavljeno iz sedmih članov, ki so jih volili na občnem zboru vsaka tri leta. Mestna občina je imela pravico zahtevati, volitve svojih treh članov v načelstvo, ki so morali biti zadružniki. Nadzorstvo je bilo sestavljeno iz načelnika, podnačelnika in treh članov, ki se volijo pravtako na tri leta. Ob ustanovitvi je bila Zadružna elektrarna članica Zadružne zveze v Celju, katere pooblaščenec je imel pravico udeležiti se sej in občnih zborov s posvetovalnim glasom. Ob ustanovitvi je bil načelnik zadruge dr. Ivan Fermec, odvetnik, njegov namestnik Ivan Steudte starejši, člani načelstva pa Blažek, Čuček, Dostal, Hoinig, Pirich, Podgoršek in Vindiš. Načelnik nadzornega odbora je bil Ivan Perko, njegov namestnik dr. Matej Senčar, odvetnik, člani nadzora pa Brenčič, Iglič in Zupančič.
Ker je bila Zadružna elektrarna v Ptuju vključena v okupatorsko ustanovo “Energieversorgung Südsteiermark A. G.”, je bila konec leta 1945 likvidirana. Prevzele so jo Državne elektrarne Slovenije. Takšno sporočilo je poslal Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo v Ljubljani 20. 12. 1945.
Tiskovno društvo Ptuj, registrirana zadruga z omejeno zavezo.29 Zadruga je bila vpisana v zadružni register pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v
Mariboru dne 12. 3. 1925. Imela je stalno odprto trgovino s knjigami (predvsem šolskimi) in pisarniškim materialom. Gotovino so nalagali pri Kmečki hranilnici in posojilnici na Ptuju. Zaloga blaga je bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici. Revizijo zadruge oziroma društva je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani vsako drugo leto. Ohranjena so poročila od 1925 do 1933. leta. V revizijskem poročilu so navedeni zadnji datum revizije, število članov, koliko jih je pristopilo, koliko izstopilo, denarni promet, bilanca, račun zgube in dobička ter račun rezervnega sklada.
Revizija je bila redna in napovedana. Prisostvoval ji je načelnik Anton Kolarič. Zapisana so poročila o vodenju blagajniških knjig, o gmotnem stanju in navodila za nadaljnje poslovanje, kot so nabava železne blagajne, kje hraniti poslovne knjige, kako ravnati z gotovino in podobno. Ob prvi reviziji zadruge 12. 10. 1925 je bilo 14 članov, leta 1933 pa že 26 članov, ki so vplačali delež po 100 din.
Za isto obdobje so ohranjeni tudi računski zaključki zadruge (1924-1925 do 1933), prepisi zapisnikov občnih zborov od leta 1925 do 1933 in likvidacijski postopek z računskim zaključkom v letu 1936.
Kmetijsko nabavna zadruga Ptuj je bila ustanovljena 15. 4. 1920.20 Ohranjena so revizijska poročila revizorja Zadružne zveze v Ljubljani od leta 1920 do 1933. Ob ustanovitvi je zadruga štela 197 članov, leta 1933 pa 745. Člani so na začetku (1920. leta) vplačali svoj delež od 50 do 200 K glede na velikost posestva. Število članov je naraščalo tudi zaradi tega, ker je zadruga preskrbovala svojim članom kmetijske pridelke po zmerni ceni in vnovčevala kmetijske pridelke. Načelniki so se menjavali. Ob prvi reviziji oktobra 1920 načelnik poimensko ni zapisan, znano pa je, da so od ustanovitve (aprila) do revizije imeli že 10 sej načelstva. Revizorje priporočal tudi seje nadzorstva, ki bi naj bile vsaj štiri v vsakem letu. Reviziji je moral prisostvovati načelnik zadruge ali pa poslovodja.
Ob drugi reviziji leta 1923 je bil načelnik Franc Pinterič, poslovodja zadruge pa Ognjeslav Skaza. Leta 1925 je bil pri reviziji samo poslovodja Skaza, ob sledečih revizijah v letih 1927, 1929, 1930 in 1932 je bil poslovodja še vedno isti, načelnik zadruge pa Ignac Muzek.
Ohranjeni so tudi računski zaključki za posamezna leta od 1920 do 1923 in prepisi sej izrednih in rednih občnih zborov od leta 1921 do 1932.
S koncem druge svetovne vojne se je končalo obdobje zadrug oziroma zadružništva. Ustanovili so nove institucije kot sta Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo in Komisija za likvidacijo kreditnih zadrug, ki je delovala v okviru Ministrstva za finance LRS.
Prva seja Poverjeništva za likvidacijo kreditnih zadrug na območju Ptuja na Ptuju, je bila 9. 9. 1947.31 Ohranjen je njen zapisnik seje, kamor so bili vabljeni člani poverjeništva. Udeležili so se je Janez Petrovič, Franjo Vidmar, Saša Skaza, Martin Puklavec in Ferdo Fras. Vsi so hkrati bili tudi likvidatorji vseh kreditnih zadrug ptujskega območja. V zapisniku je naveden predlog njihovih honorarjev in poročilo Frasa o vsem delu, ki so ga opravili pri likivdacijah zadrug v Ptuju.
Ohranjena korespondenca Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug z raznimi institucijami nam razkriva predvsem problematiko Pokojninskih skladov ptujskih likvidiranih zadrug oziroma njihovo likvidacijo v letih 1947 in 1949. Med njimi so seveda tudi ormoške zadruge, ki jih je doletela ista usoda.
V zadružnem registru Zbornice za trgovino obrt in industrijo so navedene vse zadruge na Ptuju in okolici, ki so bile vpisane oziroma registrirane.32 Navajam samo tiste, ki so delovale na Ptuju:
—	Ptujsko predujemno društvo (Pettauer Vorschuss Verein)
—	Posojilnica v Ptuju (Hranilno in posojilno društvo Ptuj)
—	Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
—	Kmetijska strojna zadruga za Breg in okolico
—	Produktivna (tvorna) čevljarska zadruga v Ptuju
—	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju (Konzumno društvo za ptujski politični okraj v Ptuju)
—	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Ptuj
—	Delta, zadruga za izdelovanje perila, Ptuj
—	Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Ptuju
—	Pletarna, z. z o. j., Ptuj (Pletarna v Strnišču)
—	Agrarna zajednica, Breg pri Ptuju
—	Zadružna elektrarna v Ptuju (za Breg, Ptuj in okolico v Ptuju)
—	Tiskovno društvo v Ptuju
—	Stan in dom, Ptuj
—	Ptujska tiskarna v Ptuju
—	Vinarska in sadjarska zadruga v Ptuju
—	Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ptuju
—	Delavska kmečka, nakupna, prodajna in stavbna zadruga Ptuj
—	Zvočni kino Ptuj
—	Prosvetni dom v Ptuju
—	Vinarska zadruga v Ptuju
—	Kreditna zadruga državnih uslužbencev, Ptuj
—	Gospodarska zadruga v Ptuju
Prisotnost tolikšnega števila po svoje različnih zadrug samo v mestu Ptuj nas vodi k nadaljnjemu razmišljanju. Gradivo ptujskih zadrug je predstavljeno iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da obstaja v Arhivu Republike Slovenije arhivsko gradivo, ki dopolnjuje zadružno gradivo ptujskega arhiva in ga
je mogoče za določeno obdobje celo več. V državnem arhivu pa je zato, ker so ga posamezne zadruge pošiljale svojim zvezam, ki so imele svoj sedež v Ljubljani.
Drugi razlog objave teh podatkov pa je želja, spodbuditi znanstvene raziskovalce ali ljubitelje ptujske zgodovine, saj iz navedenega gradiva lahko marsikaj razberemo. Cuti se utrip finančnega poslovanja Ptujčanov, njihova narodnostna sestava, njihova gospodarnost, čut pripadnosti, vzajemnosti in še kaj. Upoštevati pa je potrebno dejstvo, da so vse predstavljene zadruge delovale samo na Ptuju. Toda tudi okolica Ptuja ni bila nič manj aktivna, o tem pa mogoče v drugem prispevku.
OPOMBE
1.	Žarko Lazarevič, Zadružništvo v Sloveniji v dobi kapitalizma, referat na posvetovanju ADS v Radencih, 10.-12. 11. 1994.
2.	Več o razvoju zadružništva tudi Zadružni leksikon FNRJ, Zagreb 1957, knjiga Ii, 1166-1207.
3.	Dr. Josip Komljanec, Brata Vošnjak — Ptuj, Zadružni zbornik, izdan ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, Ljubljana 1937, str. 52-54.
4.	Dr. Dolfe Schauer, Prva doba našega zadružništva, Ljubljana 1945; na strani 71 navaja registracijo posojilnice — Hranilnega in posojilnega društva, 13. oziroma 15. 12. 1883.
5.	Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Zveza slovenskih zadrug (dalje ZSZ), škatla 219.
6.	Dolfe Schauer, Miha Vošnjak, Zadružni zbornik, str. 9.
7.	ARS, ZSZ, šk. 219.
8.	ARS, ZSZ, šk. 22.
9.	ARS, ZSZ, šk. 170.
10.	Po Schauerju v navedenem delu, str. 71, je bilo preimenovanje 15. 3. 1928.
11.	ARS, Zadružna zveza (dalje ZZ), šk. 48.
12.	Zadružna zveza Celje je leta 1930 nehala poslovati.
13.	ARS, ZSZ, šk. 22.
14.	Leta 1924 je bil dr. Fermec ustanovitelj in načelnik Zadružne elektrarne na Ptuju.
15.	ARS, Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo (dalje IZOS), šk. 33/281.
16.	ARS, ZSZ, šk. 110.
17.	ARS, IZOS, šk. 33/281.
18.	ARS, ZZ, šk. 55.
19.	Zadružni leksikon, navedeno delo, stolpec 1032.
20.	ARS, IZOS, šk. 33/281.
21.	ARS, ZZ, šk. 110.
22.	Schauer, str. 71.
23.	ARS, ZZ, šk. 110.
24.	ARS, IZOS, šk. 33/282.
25.	ARS, Komisja za likvidacijo kreditnih zadrug (dalje KLKZ), šk 2.
26.	ARS, KLKZ, šk. 7.
27.	ARS, KLKZ, šk. 6.
28.	ARS, IZOS, šk. 59/537.
29.	ARS, ZZ, šk. 7.
30.	ARS, ZZ, šk. 19.
31.	ARS, KLKZ, šk. 18.
32.	ARS, Zbornica za trgovino obrt in industrijo, indeks k zadružnemu registru, knjiga št. 280.
PTÜJER GENOSSENSCHAFTEN IN ARCHIVALIEN DES ARCHIVS DER REPUBLIK SLOWENIEN
ZUSAMMENFASSUNG
Die Absicht dieses Artikels ist jene Genossenschaften vorzustellen, die in der Stadt Ptuj tätig waren, und zwar an Hand von den im Archiv der Republik Slowenien aufbewahrten Archivalien.
Auf Grund des im Jahre 1873 verkündeten Genossenschaftengesetzes begann sich das Genossenschaftswesen zu entwickeln, das man wegen seines großen Tätigkeitsbereiches als eine Bewegung bezeichnen kann. In bezug auf die für die Genossenschaften bestimmte Gesetzgebung kann man von mehreren Entwicklungsperioden sprechen. Die Genossenschaften unterschieden sich voneinander in Hinsicht auf die Tätigkeitsfunktion, den Eintragungsanteil, den Zinsfuß, die Gründer und die Organisationsstruktur. Bis 1937 traten drei Gruppen von Genossenschaften in Erscheinung: Shulze-Delitsch, Raiffeisen und Rochdal. in diesem Artikel ist die Rede von den ersten zwei Gruppen, sie waren die zahlreichsten und zählten zu Kreditgenossenschaften. Es besteht eine bunte Menge von aufbewahrten Archivalien: Revisionsberichte, Geschäftsordnungen, Protokolle der Vorstandssitzungen und die Korrespondenz mit verschiedenen Genossenschaftsbünden. Hier geht es vorwiegend um folgende Bundesinstitutionen: Genossenschaftsbünde aus Celje und Ljubljana sowie den Bund der slowenischen Genossenschaften in Ljubljana, sie führten alle auch Revisionen in Genossenschaften durch.
Die älteste Ptujer Genossenschaft war der “Pettauer Darlehns- und Sparverein” (“Hranilno in posojilno društvo Ptuj”), der im Jahr 1853 gegründet wurde. Im Jahr 1928 benannte man ihn in die “Pettauer Darlehnskasse” (“Posojilnica v Ptuju”) um, ihr Vorgänger war der in 1875 gegründete “Pettauer Vorschussverein" (“Ptujsko predu-jemno društvo”), der im Jahr 1941 in die “Volksbank Pettau” umbenannt wurde.
Im Jahr 1910 wurde die “Pettauer Bauernspar- und Darlehnskasse” (“Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju”) gegründet, die während des Krieges in “Raiffeisenkasse Pettau” umbenannt wurde.
Zehn Jahre später wurde die “Bauernbezugsgenossenschaft” (“Kmetijska nabavna zadruga”) in Ptuj eröffnet. (Inter den erhaltenen Archivalien findet man Angaben über die Tätigkeit des im Jahr 1924 gegründeten “Ptujer Genossenschaftswasserkraftwerkes” (“Zadružna elektrarna Ptuj”) und des “Ptujer Druckvereins” (“Tiskovno društvo Ptuj"), der im Jahr 1925 gegründet wurde, ln diesem Beitrag sind auch jene Genossenschaften aufgezählt, die in das Genossenschaftsregister eingetragen wurden, das bedeutet, daß man sie in der Stadt Ptuj registrierte.
Der Artikel sollte vor allem als Anregung für weitere Erforschungen über das Genossenschaftswesen bzw. das Bankwesen und die Geldinstitutionen dienen.
BRANE OBLAK
POVOJNE
ZAPLEMBE
PREMOŽENJA V PTUJSKEM OKRAJU
PTUJSKI ZBORNIK VI/1 Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 ÜDK 332.26.025.87(497.12 Ptuj)" 1945/-"
BRANE OBLAK, arhivist
Zgodovinski arhiv Ptuju, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Prispevek obravnava povojne zaplembe premoženja v ptujskem okraju. Predstavljeni so predpiši, kot so sodbe za zaplembe, ter organi, ki so zaplembe izvajali. Sestavljena je tudi številčna analiza zaplemb.
ABSTRACT
The paper presents the post-war confiscations of property in the district of Ptuj. It deals with regulations, such as confiscation sentences and the authorities that carried out the confiscations. A numerical analysis of confiscations has been done as well.
V zadnjem času je dosti govora o vračanju premoženja,1 ki je bilo na najrazličnejše načine odvzeto državljanom po letu 1945. Vedno več je tistih, ki se obračajo na arhiv z vprašanji, kje dobiti podatke o odvzemih premoženja v povojnem času.
Da bodo stvari jasnejše, bom zato obravnaval v prispevku procese odvzema zasebnega premoženja, ki so se izvajali v ptujskem okraju po letu 1945. V okraj so spadale današnje občine Ptuj, Ormož, Zavrč, Dornava, Majšperk, Juršinci, Gorišnica, Kidričevo, Videm in Destrnik-Trnovska vas. Bistvo procesov odvzemanja lastnine je bilo ustvarjanje in gradnja novega družbenega sistema, zaradi česar so njegovi akterji zagovarjali tudi revolucionarne metode.
Podatke sem črpal iz arhivskega gradiva, ki ga hrani ZAP.2 Temeljiteje so obdelane zaplembe, ostale oblike odvzema premoženja bo potrebno natančneje raziskati, čeprav nekateri poskusi že obstajajo.3
1. OSNOVE ZA ZAPLEMBO
Zaplemba je prisilni odvzem zasebnega premoženja v korist države brez odškodnine. Kot kazen so uporabljali zaplembo že partizanski organi.4 Za zaplembe premoženja po 9. 5. 1945 je bil najpomembnejši odlok AVNOJ-a z dne 21. 11. 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile. Po tem odloku je postalo državna lastnina:
1.	vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki je bilo na ozemlju Jugoslavije
2.	vse imetje oseb nemške narodnosti z izjemo onih Nemcev, ki so se borili v vrstah NOB
3.	vse imetje vojnih zločincev in njihovih pomagačev ne glede na njihovo državljanstvo, imetje vsake osebe, ki je bilo s sodbo državljanskih ali vojakih sodišč obsojeno na izgubo imetja v korist države; tudi drugi predpisi podrobneje določajo osnove za zaplembo premoženja.6
Za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je ustanovil Slovenski narodnoosvobodilni svet prisvojeni predsedstvu^! 9. 2. 1944 posebno komisijo, ki je imela v odborih OF podrejene komisiji oz. referente. Njihovo delo so po vojni do ukinitve ob koncu leta 1946 nadaljevale podružnice, ustanovljene za širšo območje Slovenije, tako imenovane Komisije za upravo narodne imovine (KLINI). Dolžnosti komisije so bile predvsem enotno upravljanje razlaščene imovine ter skrb za njeno vzdrževanje in upravo koristi, ki izvirajo iz zaplenjene imovine. KLINI je bila marca 1946 likvidirana. Prevzem imetja KLINI po obsegih so opravili gospodarski odseki pri okrajnem ljudskem odboru. Prevzem imovine so otežili razni prvotno nedorečeni predpisi.7
Kazen popolne ali delne zaplembe premoženja v korist države je bila določena tudi za zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast.8 Kot taka
so veljala vsa namerno izvršena dejanja, ki jih sicer ni bilo mogoče označiti za veleizdajo ali za pomoč okupatorja pri izvrševanju vojnih zločinov, ki pa so škodovala ali utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti. Nadaljnjo podlago za zaplembo premoženja je predstavljal zakon o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo. Za vojni dobiček se je štel ves presežek premoženja, ki ga je imel lastnik na dan 9. 5. 1945 več kot na dan 6. 4. 1941, kolikor je bil rezultat gospodarskega ali drugega poslovanja med vojno ali je bil pridobljen na podlagi špekulacij in je presegel 25^000 din. Vojni dobičkar je moral sicer oddati državi dobiček v gotovini. Če zneska ni plačal, so ga prisilno izterjali tako, da je bil z odločbo sodišča ustrezni del njegovega premoženja prenesen v last države.
Zaplemba premoženja je bila predvidena kot kazen tudi za kazniva dejanja proti novemu družbenemu redu v zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže,9 v zakonu o zaščiti narodne imovine in njenem upravljanju10 ter v zakonu o kaznivih dejanjih zoper narod in državo.11
2. ORGANI, KI SO IZVRŠEVALI ZAPLEMBE
Zaplembo premoženja so izrekala vojaška in redna sodišča, sodišče slovenske narodne časti ter upravni organi s svojimi zaplembenimi komisijami.
VOJAŠKA SODIŠČA so izrekala zaplembo premoženja, kadar je šlo za t.i. kazniva dejanja sodelovanja z okupatorjem oziroma za kazniva dejanja zoper narod. Delovala so vse do uveljavitve zakona o ureditvi narodnih sodišč z dne 26. 8. 1945. V ptujskem okraju zasledimo malo sodb vojaških sodišč. Od vseh zaplemb so jih vojaška sodišča izrekla le 12, od tega Vojaško sodišče mariborskega vojnega področja 4, Vojni sud komande grada Zagreb 4, Vojaško sodišče Ljubljanskega komandnega področja 2 ter Divizijsko vojno sodišče IV. armade v Celju 2 sodbi. Dve pritožbi je z negativno odločbo obravnavalo Vojaško sodišče Jugoslovanske armade. Pred vojaškim sodiščem se je kazenski postopek uvedel z obtožnico vojnega tožilca na podlagi kazenske prijave OZNE.
Od rednih sodišč so zaplembe izrekala OKROŽNA SODIŠČA. Za ptujsko področje je delovalo okrožno sodišče v Mariboru, v Sloveniji pa so bila še v Ljubljani, Novem mestu in Celju. Okrožna sodišča so sodila v kaznivih dejanjih zoper narod in državo. Postopek se je uvedel z obtožnico javnega tožilca na nivoju okrožnih narodnih odborov.
Kadar je šlo za t.i. vojne zločince in narodne sovražnike, če niso bili več živi ali pa so zbežali in ni obstajala iz vojnega časa sodba o zaplembi njihovega premoženja, so izdajala odločbe oziroma sklepe o zaplembi celotne premične in nepremične imovine OKROŽNA SODIŠČA. Ža izdajo odločbe je zadoščala prijava okrajnega narodnega odbora, da je oseba sodelovala z okupatorjem, da je ob osvoboditvi pobegnila ali da je bila ustreljena. Sodišče ni bilo dolžno preverjati verodostojnosti podatkov narodnih odborov.
OKRAJNA SODIŠČA so izdajala odločbe o zaplembi zlasti po ukinitvi okrajne zaplembene komisije po letu 1946.
Za zadeve zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast je bilo ustanovljeno dne 5. 6. 1945 SODIŠČE SLOVENSKE NARODNE ČASTI, ki je delovalo dobra dva meseca. Sodišče je izreklo v tem času veliko število sodb. Postopek se je izvajal z obtožnico javnega tožilca Slovenije na prijavo krajevnih, okrajnih in narodnih odborov ter odborov OF. Na izrečeno sodbo ni bilo pritožbe. Sodišče Slovenske narodne časti — senat v Ptuju je izreklo v času od 12. 7. 1945 do 31. 7. 1945 40 zaplemb premoženja. Zaplembe, ki se nanašajo na ptujski okraj, pa so obravnavala v 12 primerih še SNČ v Ljubljani, odsek za okrožje Maribor, SNČ, senat Maribor, SNČ v Celju.
ÜPRAVN1 ORGANI so izvajali zaplembe premoženja nemškega rajha in njihovih državljanov ter premoženja oseb nemške narodnosti (glejte odlok AVNOJ-a, z dne 2l, 11. 1944). V ta namen je moral okrajni narodni odbor ustanoviti okrajno zaplembeno komisijo, ki je delovala kot prvostopenjska, na nivoju okraja Ptuj. Drugostopenjska komisija je bila okrožna zaplembena komisija v Mariboru, pristojna za reševanje pritožb zoper odločbe okrajne komisije. Komisije so sestavljali trije člani, in sicer delegat pristojnega okrajnega sodišča (pravnik), referent za narodno imetje na sedežu okraja ter predstavnik odseka, ki ga je imenovala notranja uprava. Člani zaplembene komisije so bili zapriseženi uradniki, ki so prisegli okrajnemu NOO. Komisije bi morale končati svoje delo do 15. 9. 1945, a so jim podaljšali rok do 15. 11. 1945,13 vendar so svoje delo nadaljevale še v letu 1946. V Ptuju je delovala zaplembena komisija do 4. 8. 1946, ko je izrekla zadnjo zaplembo. V tem času je komisija izvedla 934 zaplembenih odločb.
3.	POSTOPKI IZVRŠITVE ZAPLEMBE
Podrobnejša navodila o zaplembi je vsebovala odredba ministrstva za pravosodje z dne 9. 7. 1945. Zaplembe so izvrševala okrajna sodišča. Okrajna zaplembena komisija je izdala odločbo o zaplembi z oznako Zp. V preambuli odločbe je bil citiran 1. člen AVNOJ-a, v katerem je komisija označila ustrezno točko, po kateri se je imetje zaplenilo. Sodišče je bilo dolžno izvesti popis in cenitev premoženja, o čemer so sestavili zapisnik.J|Jz zaplembe so izvzeli premoženje, ki je bilo nujno potrebno za preživljanje obsojenca in njegove družine. Podatke so črpali iz zemljiške knjige. V primerih zaplembe imovine Nemškega rajha in njegovih državljanov ter imovine oseb nemške narodnosti pa je opravila popis in cenitev premoženja komisija za upravo narodne imovine. Nato je okrajno sodišče izdalo sklep, da se prenese vsa premična in nepremična imovina v državno last. Zemljiški knjigi pa je naročila, da se zaplenjena imovina vknjiži na DFJ oziroma FLRJ. Okrajno sodišče je tudi pozvalo upnike, da prijavijo morebitne terjatve do zaplenjenega premoženja (zadolžnice, hipoteke). Pred pričetkom postopka zaplembe je sodišče lahko izdalo sklep o prehodu imovine v začasno upravljanje (sekvestracija) pristojne uprave narodne imovine, ki je določila uporabnika zaplenjenega premoženja. Večkrat je prihajalo do odvzemov premoženja mimo sklepov sodišča s strani vojaških sodišč ter sodišč slovenske narodne časti.
Največ zaplemb se je izvajalo s pomočjo okrajne komisije za upravo narodne imovine. Imela je zelo široka pooblastila, (iprava je poizvedovala in
ugotavljala podatke o imovini, ki je prišla v poštev za odvzem. Zbirala je prijave ter popisovala imovino, zbirala podatke o narodnih zločincih, ubežnikih in likvidirancih in o osebah nemškega državljanstva in nemške narodnosti. Ker je bilo v ptujskem okraju največ zaplembenih odločb proti osebam nemške narodnosti, je imela komisija največ dela z iskanjem podatkov o vedenju med okupacijo. Poročali so, ali so bili člani kulturbunda, kateri jezik so uporabljali pri poslovanju in kakšen je bil odnos do slovenskih nameščencev. Podatke so posredovali krajevni in mestni narodnoosvobodilni odbori. Komisija je na podlagi zaplemb okrajne zaplembene komisije prevzemala imovino in jo upravljala ter jo izročala raznim uporabnikom. Ko je bila komisija za upravo narodne imovine konec leta 1946 ukinjena, so nekatere njene naloge prišle na ministrstvo za finance.
4.	ANALIZA ZAPLEMB V BIVŠEM PTÜJSKEM OKRAJCI
Obdelani so podatki zaplemb, ki jih je izvršilo Okrajno sodišče v Ptuju. Potrebno je pripomniti, da navedeni podatki niso povsem točni in tudi ne popolni. Kljub vestnosti sodiča zaplenjenega premoženja ni bilo mogoče oceniti zaradi objektivnih ovir. Nekaj časa po osvoboditvi je bila uprava v rokah vojske. Le-ta je potrebovala veliko zaplenjenega premoženja zase, predvsem zdravila in zdravniške instrumente, cenilnih zapisnikov pa ni bilo. Prav tako so bili neznano kam odpeljani tiskarski stroji tiskarne Blanke, vsi stroji tovarne usnja Pirich Paul, ne da bi jih ocenili in popisali. Premičnine so bile v glavnem popisane, toda spiski so pomanjkljivi, v večini primerov manjka ocenitev, zato je sodišče vse te predmete ocenilo približno, ne da bi jih videlo. Zlatnine, srebrnine, kristala in drugih dragocenosti niso našli, saj so jih pobegli Nemci vzeli s seboj.
Večina zaplemb je bila sredi leta 1947 končana. Še vedno pa so prihajali predlogi za zaplembo premoženja oseb, ki so pobegnili, ali pa onih, za katere so pozneje ugotovili, da so pobegnili ali da so bili likvidirani. Sodišča so bila pri izvrševanju zaplemb v velikem zaostanku, tako da so se postopki zavlekli še v petdeseta leta.
4.1. Zaplenjeno premoženje v letu 1945
SLOVENCI Število zaplemb: 32 Nepremičnine
5 stanovanjskih hiš v vrednosti ....................... 1,505.890 din
7	posestev s hišami v izmeri 59 ha 14 a ter
19 zemljišč s površino 58 ha 50 a, v vrednosti......... 1,635.490 din
Skupaj nepremičnine: 117 ha 64 a, v vrednosti	;:3#4fa380r;din
Premičnine .................................................. 987 din
2 vlogi Mestne hranilnice Ormož.............................. 5,830 din
Skupaj vrednost premičnin.................................... 6.817 din
NEMCI
Število zaplemb: 265 Nepremičnine
1	opekarna, 2 solastniška deleža opekarne, 2 ključavničarski delavnici, 1 vodovodna instalacijska delavnica, 1 podjetje za izdelavo penečega vina, 2 solastniška deleža podjetja za izdelavo penečega vina, 1 tiskarna in papirnica, 1 tovarna slamnatih tulcev, 1 tovarna aluminija, 1 tovarna strojil, 1 barvarna in čistilnica, 2 tovarni usnja.
Vrednost................................ . ........... 175,440.000 din
90 stanovanjskih zgradb, 83 solastniških deležev nad 38 stanovanjskimi zgradbami
Vrednost............................................... 50,584.000	din
58 zemljišč s površino 2.967 ha in hišami,
34 zemljišč s površino 99 ha 98 a, 47 solastniških delov na površini 300 ha s stanovanjskimi zgradbami,
14 solastniških delov na površini 11 ha 43 a, brez hiš
Vrednost............................................... 84,578.000	din
Skupaj nepremičnine 3.378 ha 41 a
VREDNOST SKOPAJ......................................  219,468.600	din
Premičnine Število zaplemb: 103
Hranilne vloge, terjatve, gotovina v vrednosti............ 507.952 din
Starinske ure, lestenci, gobelini in umetniške
slike v vrednosti......................................... 828.690 din
Pohištvo, inventar obrtniških delavnic,
trgovin, zaloge blaga v vrednosti......................... 7,706.700 din
Skupaj premičnine za leto 1945 ........................... 9,043.342 din
Skupaj vse zaplembe v letu 1945:
3,496 ha 5 a, v vrednosti . . . ........................ 231,660.139 din
4.2. Zaplenjeno premoženje v letu 1946
SLOVENCI
Nepremičnine Število zaplemb: 5
3 posestva s površino 12 ha 65 a, brez hiš, 2 posestvi
s površino 24 ha 22 a, s hišami v vrednosti................. 739.136 din
Premičnine Število zaplemb: 1
1 radijski aparat v vrednosti	1.500 din
Nepremičnine Število zaplemb: 79
17 stanovanjskih zgradb, 34 solastniških delov na 15 zgradbah
Vrednost ................................................. 8.355.500 din
20 zemljišč s površino 140 ha 50 a s hišami,
9 zemljišč s površino 21 ha 20 a brez hiš,
14 solastniških delov na površini 76 ha 48 a s hišami, .
3 solasntiški deleži na površini 1 ha 25 a brez hiš
Vrednost ............................................... 10.075.500	din
Premičnine Število zaplemb: 12
Hranilne vloge, vrednost..........................................4.190	din
Umetniške slike, vrednost.......................................... 250	din
Pohšitvo, inventar obrtniških delavnic
trgovin, pisarn in zaloge blaga, vrednost .............. 434.000 din
SKOPAJ LETA 1946
NEMCI
Nepremičnine 239 ha 43 a.............................. 18.431.000 din
Premičnine............................................ 438.440 din
SLOVENCI
Nepremičnine 36 ha 87 a .............................. 739.136 din
Premičnine............................................... 1.500 din
276 ha 30 a........................................... 19,610,076 din
4.3 Zaplemba premoženja v letu 1947
SLOVENCI
Nepremičnine Število zaplemb: 12
1	solastniki del na eni stanovanjski hiši v vrednosti.......67.610 din
2	zemljišči s površino 2 ha 30 a in hišami,
7 zemljišč s površino 16 ha 73 a brez hiš,
2	solastnika dela na površini 4 ha 11 a s hišami
Vrednost ...........................'..................... 993.379 din
Skupaj 23 ha 14 a...................... .................. 1,060.989 din
Premičnine Število zaplemb: 3
Denarne vloge v vrednosti.................................... 5.000 din
1	lokomobil, trgovski inventar v vrednosti	54.325 din
Nepremičnine Število zaplemb: 11
3	stanovanjske hiše v vrednosti ........................... 428.428 din
4	zemljišča s površino 28 ha 45 a s hišami,
2	zemljišči s površino 2 ha 60 a brez hiš,
5	solastniških deležev na površini 29 ha 92 a s hišami
Vrednost................................................... 1,904.826	din
Premičnine Število zaplemb: 3
Terjatve v vrednosti........................................... 2.528	din
Pohištvo, trgovski inventar, vinski	sodi,	v vrednosti..........64.417	din
Skupaj nepremičnine: 60 ha 97 a,	v vrednosti............... 2,333.154	din
Premičnine — vrednost....................................... 66.945	din
SLOVENCI
Nepremičnine
Slovenci in Nemci skupaj 84 ha 11 a, v vrednosti... 3,520.513 din
Podlage za zaplembo so podali Okrožno sodišče Maribor (4),
Okrajno sodišče Ptuj (7), IO OLO Ptuj, drugi (3)
4.4. Zaplenjeno premoženje v letu 1948
SLOVENCI
Nepremičnine Število zaplemb: 21
Valjčni mlin s poslopji z vsemi stroji, nepremičninami
in 2 ha 23 a zemlje, v vrednosti .......................... 3,413.000 din
2 stanovanjski hiši, 3 solastniški deleži
na treh stanovanjskih hišah, v vrednosti..................... 973.880 din
6	posestev s poslopji in 67 ha 88 a zemlje,
7	zemljišč s površino 26 ha 27 a, brez stavb,
4 solastniški deleži na površini
32 ha 77 a s stavbami, v vrednosti......................... 4,302.206 din
Premičnine Število zaplemb: 4
Pohištvo, trgovinski inventar, trgovsko blago,
električni in radiotehnični material, v vrednosti.......... 3,222.236 din
NEMCI
Število zaplemb: 8
4	posestva s površino 28 ha 75 a s stavbami,
2 zemljišči s površino 2 ha 68 a brez stavb,
2 solastniška deleža na dveh posestvih s površino
2 ha 68 a s stavbami, v vrednosti . . ................... 1,687.826 din
Premičnine: ni bilo zaplemb
SKOPAJ LETO 1948
SLOVENCI
Nepremičnine 126 ha 92 a, v vrednosti.............. 5,276.086 din
Premičnine......................................... 3,222.236 din
NEMCI
Nepremičnine 34 ha 11 a, v vrednosti............... 1,687.826 din
4.5 Zaplembe v letu 1949
SLOVENCI
Nepremičnine Število zaplemb: 56
3	stanovanjske hiše, v vrednosti .................... 802.244 din
78 ha 51 a zemlje s poslopji.......................... 2,246.076 din
275 ha 73 a zemlje v vrednosti ....................... 14,420.222 din
Skupaj nepremičnine................................... 17,468.542 din
Premičnine Število zaplemb: 5
Pohištvo, gostilniški inventar, v vrednosti769.256 din
NEMCI
Nepremičnine
Število zaplemb: 21 (55 oseb)
3	1/2 stanovanjske hiše............................... 592.493 din
5	posestev s hišami in gospodarskimi
poslopji ter 57 ha 19 a zemlje......................... 1,569.616 din
13	ha 3 a zemlje...................................... 163.982 din
1/2 stanovanjske hiše v Ormožu.....................................
5 posestev s stavbami in 6 ha 58 a zemlje ............. 803.649 din
Skupaj nepremičnine.................................... 3,163.895 din
Premičnine
Število zaplemb: 2 (265 oseb)
Vloge pri Mestni hranilnici v Ormožu in dobroimetja
pri Vinarski zadrugi Ptuj, v vrednosti................. 874.258 din
SKUPAJ ZA LETO 1949
SLOVENCI
Nepremičnine, v vrednosti............................... 17,468.542 din
Premičnine, v vrednosti ................................ 769.256 din
Nepremičnine, v vrednosti	 Premičnine, v vrednosti	 SKUPAJ 		. . 3,163.895 din 874.258 din . 22,275.951 din
OPOMBA	
Večina zaplemb izvršenih zaradi gospodarske sabotaže, nedovoljene špekulacije. Zaplembe so bile izvršene večinoma Slovencem.	
4.6 Zaplembe v letu 1950	
SLOVENCI	
Nepremičnine Število zaplemb: 23 (26 ljudi) 256 ha 8 a zemlje v vrednosti 	 in 1/4 hiše v Moškanjcih Premičnin niso zaplenili.	. . 6,016.412 din
NEMCI	
Nepremičnine Število zaplemb: 1 (2 osebi) 1 hiša in gospodarsko poslopje v Središču, v vrednosti . zemljiče 2 ha 44 a, v vrednosti	 vrednost skupaj: 	 Premičnine, v vrednosti	 Skupaj za leto 1950	. . . 238.830 din . . . . 39.194 din . . . 278.024 din
SLOVENCI	
Nepremičnine	 Premičnine	. . 6,016.412 din
NEMCI	
Nepremičnine	 Premičnine 	 SKUPAJ 		. . . 278.024 din . . 6,301.336 din
4.7 Zaplembe v letu 1951	
SLOVENCI	
Ni bilo zaplemb. Nepremičnine Število zaplemb: 4 Stanovanjske hiše, v vrednosti	 Zemlja, v vrednosti	 SKUPAJ V LETU 1951 		. . . 500.000 din . . . 84.168 din . . . 584.168 din
4.8. Zaplembe v letih 1952-1959
SLOVENCI
Nepremičnine število zaplemb: 6
Zemljišča, v vrednosti..................................... 359.486	din
Stavbe, v vrednosti........................................ 397.503	din
......................................................... 766.989	din
Premičnine niso bile zaplenjene. NEMCI
Nepremičnine število zaplemb: 17
Zemljišča v vrednosti................................... 3,312.458	din
Stavbe v vrednosti...................................... 4.809.878	din
SKUPAJ................................................   8,122.336	din
SKUPAJ ZA OBDOBJE 1952	.......................... 8,889.325 din.
V povojnem obdobju je bilo v bivšem ptujskem okraju izvršeno 1286 zaplemb, od tega je bila večina izvršenih. Organi, ki so izvrševali zaplembe premoženja, so dajali velik poudarek formalni pravilnosti postopkov. Odločbe o zaplembi so pogosto slonele na neresničnih dejstvih, na neupoštevanju dejstev, ki so jih navajali prizadeti in na vsiljevanjih prič. Prizadeti so bili velikokrat neseznanjeni o svojih pravicah in se pred organi niso znali zagovarjati.
Približno 1/3 zaplemb je bila izrečena osebam, ki niso imele nepremičnin. Kljub temu pa so zajele zaplembe 4.049 ha zemlje s stavbami in nepremičninami v skupni vrednosti 272,048.368 din. Za primerjavo naj omenim, da je stala stanovanjska hiša za 4 osebe od 400-600 tisoč din, 1 krava
5.000	din, moška obleka 1.500 din.
Od skupnega števila zaplemb je bilo 165 zaplemb kmečkih posestev, od tega je bilo 99 popolnih zaplemb kmečke zemlje. Zaplenjenih je bilo tudi 114 gozdnih posestev.
5.	DRÜGE OBLIKE ZAPLEMB
Razen zaplemb, o katerih je bil govor, so hkrati potekale še druge oblike zaplemb. Te bi bilo potrebno še natančneje obdelati. Naj omenim le pomembnejše.
a) AGRARNA REFORMA
Leta 1945 je bil izdan Zakon o agrarni reformi in kolonializaciji.14 Z njim so bila brez odškodnine razlaščena veleposestva, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb, zemljiška posestva cerkva in samostanov in posestva brez lastnikov. Proti delni odškodnini so bila razlaščena posestva kmetov in nekmetov. Poleg zemlje je prešel v splošno ljudsko premoženje
tudi ves inventar na teh posestvih. Agrarno reformo je izvajalo Ministrstvo za kmetijstvo s pomočjo okrajne komisije za agrarno reformo. Ta je zaplenila in razlastila v ptujskem okraju 7249 ha in 45 a zemlje in to 385 osebam.15
Z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam z dne 27. 5. 1953 pa so bila razlaščena kmetijska posestva, ki so presegala 10 ha. Odškodnina za odvzeto zemljo bi se naj izplačala v obveznicah v 20 letih brez obresti.
Odškodnine ni poznal tudi zakon o razlastitvi posestev, ki so jih obdelovali koloni in viničarji. Posestva so bila razlaščena skupaj z zgradbami, napravami, živim in mrtvim inventarjem.
b) NACIONALIZACIJA
Začetek nacionalizacije je bil določen že v ustavi FLRJ z dne 31. 1. 1946, s katero so bila razglašena za splošno ljudsko premoženje vsa rudna bogastva, vode, mineralne in zdravilne vode, železniški in zračni promet, pošta, telefon in radio.
Z zakonom o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij iz decembra 194616 so bila nacionalizirana vsa zasebna gospodarska podjetja. Podjetja so bila razglašena za podjetja splošnega državnega pomena ali za podjetja republiškega pomena. Nacionalizacija je zajela tudi veletrgovine. Večina teh podjetij je postala državna last že z zaplembami.
Z drugo nacionalizacijo aprila 194817 so bila podržavljena vsa preostala industrijska podjetja, zavarovalnice, elektrarne, vinske kleti, lastnina avtomehanikov, hoteli, privatne bolnice in sanatoriji ter kinematografi.
Nacionalizirana podjetja so začasno prevzela ministrstva. Okrajna sodišča so prenesla lastninske pravice na državo. V ptujskem okraju je bilo razlaščenih 11 podjetij, ki so dobila status državnega podjetja.18
Tretja nacionalizacija iz leta 195819 je zajela najemne zgradbe in gradbena zemljišča. Za izvedbo te nacionalizacije so bile pri občinskih ljudskih odborih ustanovljene komisije za denacionalizacijo.
Zaplembe obravnavajo še nekateri drugi predpisi20 (npr. razlastitve, arondacije...).
6.	KONEC
Zaplembe oziroma prisilni odvzemi premoženja so močno spremenili podobo bivšega ptujskega okraja. Zaplenjenih je bilo 4.049 ha zemlje, in če priključimo še z agrarno reformo razlaščena zemljišča v izmeri 7249 ha, dobimo številko 11.300 ha zemlje. V družbeno last je prešlo približno 1/5 zasebnih zemljišč, kar je močno spremenilo družbenoekonomski in socialni položaj prebivalcev na podeželju. V mestih Ptuj in Ormož so razlastili predvsem pobegle nemške državljane.
Zaplenili so jim hiše, vile, nekaj industrije, veleposestva, trgovske lokale in nepremičnine.
Zaplembe so povzročile pri ljudeh tudi velike tragedije. Kot močna politična akcija so bile izredno nepriljubljene, saj jih mnogi še danes niso pozabili. Danes poskuša država prizadetim povrniti odvzeto premoženje ter popraviti storjene krivice. Upam, da novih krivic ne bo povzročila.
BESCHLAGNAHMCINGEN IN KREIS PTÜJ IN DER NACHKRIEGSZEIT
ZUSAMMENFASSUNG
Der Artikel behandelt die Beschlagnahmungen, die im Kreis Ptuj nach dem Krieg durchgeführt wurden. In aller Kürze sind die Gesetzgebung und jene Vorschriften vorgestellt, an Hand von denen die Beschlagnahmungen durchgeführt wurden. Die Beschlagnahmungen führten Kriegs- und Zivilgerichte sowie die Gerichte der slowenischen Volksehre und staatliche Verwaltungsbehörden mit ihren Beschlagnahmungskommissionen aus. Im Artikel sind auch die Beschlagsnahmungsza-hlen dargestellt, und zwar getrennt für die slowenische und die deutsche Bevölkerung, in dessen Rahmen auch die Beschlagnahmungswerte für bewegliches und unbewegliches Gut angegeben sind. Im Kreis Ptuj wurden im Zeitabschnitt von 1945 bis 1958 1286 Beschlagnahmungen durchgeführt, die meisten davon waren rechtskräftig. Beschlagnahmt wurde 4.049 ha Land mit dazugehörenden Gebäuden und unbeweglichem Gut im Gesamtwert von 272 Millionen Dinar.
In aller Kürze sind auch andere Beschlagnahmungsformen (Agrarreform und Nationalisierung) vorgestellt, die gründlich das Leben im Kreis Ptuj verändert hatten und die viel tlnrecht zufügten sowie persönliche Tragödien verursachten.
LITERATČIRA IN VIRI
1.	Zakon o denacionalizaciji, Uradni list Republike Slovenije, št. 27, z dne 29. 11. 1991.
2.	Fond — Temeljno sodišče Maribor, Enota Ptuj — zaplembe 1945-1959, 21 škatel, ki je bil prevzet v arhiv v začetku leta 1991. — Uprava narodne imovine Ptuj 1945-1951 — OLO Ptuj.
3.	Ivan Lovrenčič, Agrarna reforma leta 1945, Ptujski zbornik V, Ptuj, 1985.
4.	Maks Snuderl, Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, Ljubljana 1949.
5.	Uradni list DFJ, št. 2-25/45.
6.	V zakonu o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91, so navedeni vsi predpisi, ki so podlaga za vračanje premoženja.
7.	Vračanje imetja ob razveljavitvi zaplembe ni bilo dorečeno, prav tako vračanje agrarnih zemljšič v zemljiški sklad agrarne reforme.
8.	Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, Uradni list SNOS in NVS, št. 7/45, z dne 5. 6. 1945. Zakon o pobijanju, nedovoljeni špekulaciji in gospodarski sabotaži, Uradni list DFJ, št. 26/45, dopolnjen z zakonom z dne 24. 6. 1946, Uradni list FLRJ, št. 56/46 in 74/46.
10.	Zakon o zaščiti in upravljanju narodnega imetja, Uradni list DFJ, št. 36/45.
11.	Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, Uradni list DFJ, št. 66/45, Ur. FLRJ, št. 59/46.
12.	Uradni list DFJ, št. 67/45.
13.	Uradni list DFJ, št. 70/45.
14.	Uradni list DFJ, št. 64/45, Uradni list FLRJ, št. 24/46.
15.	Ivan Lovrenčič, Agrarna reforma 1945, Ptujski zbornik V, 1985, str. 226.
16.	Uradni list FLRJ, št. 98/46.
17.	Uradni list FLRJ, št. 35/48.
18.	Jerca Vodušek-Starič, Začetki samoupravljanja v Sloveniji, Maribor, 1983, str. 128.
19.	Uradni list FLRJ, št. 52/58.
20.	Isto kot pod št. 1. V zakonu so v 3. točki navedeni vsi predpisi (29), po katerih uveljavljajo upravičenci denacionalizacijski postopek.




Ìi% '







				
				
				
				
				
H
VLADO HORVAT
NEKAJ PODATKOV O ORGANIZIRANOSTI IN DEJAVNOSTI FRONTOVSKE ORGANIZACIJE V PTUJSKEM OKRAJU V OBDOBJU ADMINISTRATIVNEGA SOCIALIZMA
PTUJSKI ZBORNIK VI/I Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996 CIDK 329.71(497.12 Ptuj)" 1945/1950"
VLADO HORVAT, prof. zgod. in geogr. Gimnazija v Ptuju, Volkmerjeva 19, SLO, 2250 Ptuj
IZVLEČEK
Avtor v prispevku z naslovom Nekaj podatkov o organiziranosti in dejavnosti frontovske organizacije v ptujskem okraju v obdobju administrativnega socializma podaja osnovno organizacijsko podobo, vodstveno strukturo ptujske frontovske organizacije ter razkriva vlogo te organizacije v poskusu kolektivizacije podeželja na območju ptujskega okraja.
ABSTRACT
The author presents the basic form and the leadership structure of the front-organisation in Ptuj; he reveals the role of this organisation that attempted to collectivise the rural population on the territory of the district Ptuj.
V okraju Ptuj je po osvoboditvi oblast prevzela OF, ki ji je načeloval okrajni odbor OF. Do izvolitve okrajnega in krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (v nadaljevanju ONOO in KNOO) je OF predstavljala oblastno in politično organizacijo, po izvolitvi ONOO in KNOO je ohranila značaj množične družbenopolitične organizacije. Delo frontovske organizacije na območju celotnega ptujskega okraja je usmerjal in nadzoroval OOOF Ptuj, v mestu Ptuj pa Mestni odbor OF (v nadaljevanju MOOF Ptuj). Mestna frontovska organizacija se je 1945 reorganizirala1 v kvarte ali četrti, v katerih so delovali kvartni odbori OF. Delovale so naslednje četrti ali kvarti:
—	Breška četrt, ki je vključevala Zgornji in Spodnji Breg;
—	Dravska četrt, ki je vključevala južno stran Prešernove ulice, Slovenskega in Florjanskega trga ter Panonske in Lackove ulice do proge Ptuj — Hajdina;
—	Grajska četrt, ki je vključevala severno stran Prešernove ulice, Slovenskega in Florjanskega trga ter Panonske in Lackove ulice do železniške proge;
—	Ormoška četrt, ki je vključevala območja Ptuja, ki ležijo vzhodno od proge Ptuj — Hajdina.
Omenjena organiziranost frontovske organizacije v mestu se je obdržala do 1947. leta, ko so frontno organizacijo na osnovi nove upravne razdelitve mesta reorganizirali v 12 terenov2, v katerih so delovali terenski odbori OF. Delovali so naslednji tereni mestne frontovske organizacije:
I.	Teren, ki je vključeval Trg mladinskih delovnih brigad, Murkovo ulico, Miklošičevo ulico, Slovenski trg, Slomškovo in Pletarsko ulico, Srbski trg, Trstenjakovo in Rajčevo ulico, Med vrti, Tiho pot, Lackovo, Zelenikovo in Vodnikovo ulico.
II.	Teren, ki je vključeval Prešernovo, Grajsko in Cafovo ulico, Dominikanski trg in Na hribu.
III.	Teren, ki je vključeval Muršičevo, Dravsko in Cankarjevo ulico, Hrvatski trg, Jadransko ulico, Vrazov trg, Vošnjakovo, Akerčevo in Krempljevo ulico, Cvetkov trg in Trg svobode.
IV.	Teren, ki je vključeval Ljutomersko, Kapucinsko in Volkmerjevo ulico, Gregorčičev drevored, Novo vas, Cojzovo pot, Trubarjevo ulico in Levstikovo pot.
V.	Teren, ki je vključeval Rogozniško cesto, Masarykovo ulico, Ormoško, Zrinjsko-Frankopansko ulico, Na pristanu, Na tratah, Rajšpovo ulico in Novo cesto.
VI.	Teren je vključeval Budino.
VII.	Teren je vključeval Brstje.
Vili. Teren je obsegal Zgornji Breg in del Spodnjega Brega.
IX.	Teren je obsegal del Spodnjega Brega in Turnišče.
X.	Teren je obsegal Dražence in Hajdino.
XI.	Teren je obsegal Vičavo in Orešje.
XII.	Teren je vključeval Krčevino, Štuke in Rabelčjo vas. Na območju okraja je bilo v organizaciji OF manj sprememb. Osnovo je predstavljala mreža krajevnih odborov OF (v nadaljevanju KOOF), ki je pokrivala celotno območje ptujskega okraja.
Podatki o številu članstva v frontovski organizaciji ptujskega okraja so nepopolni in nezanesljivi, prav tako podatki o številu odborov frontovske organizacije. Nepopolna tabela daje naslednjo podobo:
Leto	LR Slovenija		Okraj Ptuj	
	št. članstva OF	št. odborov OF	št. članstva OF	št. odborov OF
1945	3743303	—	maj 1945 34809 december 1945 20170	—
1946	—	—	—	—
1947	5943314	—	3. 12. 1947 24638 31.12.1947 27738	11210 152
1948	618255	52687	december 1948 25219	15311
1949	—	—	januar 1949 25175	—
1950	6764976	35628	oktober 1950 29021	14412 154+1213
1951	—	—	—	—
1952	—	—	—	—
Iz tabele je razvidno, da je število odborov in število članstva skokovito raslo prvo leto po osvoboditvi, da pa se je nato rast števila članstva in odborov upočasnila, celo nazadovala, kar je bilo posledica zaostrenih političnih in gospodarskih razmer tako v slovenskem prostoru kot na območju ptujskega okraja. Glede na razlike v podatkih je mogoča domneva, da so podatki prikrojeni potrebam oblastne strukture.
Vodstveni organ frontovske organizacije ptujskega okraja je bil OOOF Ptuj. Notranja struktura vodstvenega organa se je sproti prilagajala razmeram in potrebam. Hitro se je spreminjala kadrovska zasedba in delovno področje posameznega člana OOOF. Dva dni po končani vojni, torej 17. 5. 1945
imamo naslednje podatke o kadrovski zasedbi in delovnih področjih članov OOOF Ptuj: 15
Ada Krivic — sekretar, Marija Visenjak — prosveta, Helena Beranič-Mira — finance, Joško Ceh — trgovina, Marko Korošec — prehrana in oskrba, Alojz Anžel — kmetijstvo, veterina, zadrugarstvo, Franc Belšak-Simon — gozdarstvo, Slavko Debenak — socialno skrbstvo, Olga Potrč — zdravstvo in rdeči križ, Konrad Vela — gradnje in obnova, Dušan Korenjak — promet, Ljubo Dobnik — izgradnja narodne oblasti, Ivo Ljubeč — pooblaščenec za upravo narodne imovine, Martin Žgeč-Janez — komisija za ugotavljanje zločinov, Viktor Knez — agitacija in propaganda, Franc Fijačko-Marko — vojni referent.
Že konec maja 1945 so po direktivi okrožja zmanjšali število članov OOOF Ptuj na 11 članov in ti so bili;!6
Ada Krivic — sekretar, Helena Beranič — finančni odsek, Marko Korošec — prehrana, Alojz Anžel — kmetijstvo, Olga Potrč — socialno skrbstvo, Ljubo Dobnik — izgradnja narodne oblasti, Franc Belšak — uprava narodne imovine, Viktor Knez — agitacija in propaganda, tanjug, Franc Fijačko — personalni odsek, Pepca Rajh — Slovenska partizanska ženska zveza — SPŽZ, Štefka Kolarič — Zveza slovenske mladine — ZSM.
Direktiva okrožja se ni obdržala, že v avgustu se je število članov OOOF Ptuj povečalo, spremenila pa se je tudi kadrovska zasedba, ki je bila sledeča:17
Jože Pačnik — sekretar, Lenka Sternad — organizacijski sekretar, Mirko Centrih — referent za notranje zadeve, Ljubo Dobnik — izgradnja narodne oblasti, Franc Belšak — referent za upravo narodne imovine, Ivan Štrafela — sindikati, Konrad^ Vela — gradnja in obnova, Mira Beranič — finance, Terezija Čeh — AFŽ, Leopold Košenina — prehranjevalni odsek, Slavko Debenak — socialno skrbstvo, Rudolf Ilec — dopisnik, agitacija in propaganda, Franc Fijačko — vojni referent, Pepca Rajh — Zveza mladine Slovenije.
V	septembru je sledila nova reorganizacija OOOF, pojavila pa so se tudi nova imena v vodstvenem organu frontovske organizacije ptujskega okraja. Člani OOOF Ptuj so bili:18 Mirko Centrih — sekretar, Franc Glavnik, Lenka Sternad, Pepca Rajh, Ljubo Dobnik, Jože Pačnik, Franc Belšak, Franc Fijačko, Štefka Kolarič, Franc Kajnč, Jože Hlebec, Miha Kolarič, Leopold Košenina, Lojzka Jančič in Vlado Dernač.
V	jeseni 1945 se je organizacija OF na osnovi statuta LFJ in OF Slovenije utrdila, znotraj vodstvenega organa ni prišlo do bistvenih sprememb, še vedno pa so bile pogoste kadrovske menjave. Konkretnih podatkov o OOOF Ptuj ob koncu 1945 in v 1946. letu v arhivskem gradivu ni, je pa mogoče na osnovi dejstva, da sta bili funkciji sekretarja OK KPS in sekretarja OOOF združeni, sklepati, da je novembra 1945 mesto sekretarja OOOF še vedno zasedal Mirko Centrih,19 v februarju 1946 Ignac Voljč20 in v maju 1946 Franc Simonič,21 podrobna kadrovska zasedba OOOF Ptuj pa ni znana.
Spomladi 1947 so bile volitve v odbore OF. V ptujskem okraju so izvolili OOOF, plenum OOOF Ptuj, ki so ga sestavljali22 Andrej Petelin, Mirko Majcen, Vlado Dernač, Zlatan Malenšek, Franjo Šebart, Drago Mar, Martin Krajnc, Franc Kojc in Karl Sakelšek. V aprilu 1947 so izvolili okrajni sekretariat OOOF Ptuj, v katerem je mesto sekretarja zasedal Andrej Petelin.23 V okviru OOOF Ptuj je delovala komisija za propagando,24 ki so jo sestavljali Ljubo Kolar, Drago Kocmut in Andrej Žvan.
Krizne razmere v ptujski partijski organizaciji po razpustu OK KPS Ptuj so vplivale na frontovsko organizacijo. 19. 9. 1948 so sklicali plenum OOOF Ptuj pod vodstvom predsednika OOOF Ptuj Franca Belšaka. Ma zasedanju je referat o organizacijskih problemih podala Lojzka Stropnik kot organizacijski sekretar. Izvolili so nov OOOF Ptuj z nalogo uresničevati politiko KP med ljudskimi množicami. Novoizvoljeni člani OOOF Ptuj so na svoji prvi seji 22. 9., 1948 izvolili sekretariat OOOF,25 ki so ga sestavljali: Franc Belšak — predsednik, Zoran Žagar — sekretar, Peter Berginc — organizacijski sekretar, Ivan Mauser — agitacija in propaganda, Ivan Vauda — okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov, Zora Hedžet — AFŽ, Dušan Furlan — LMS, Janez Petrovič, Karl Sakelšek, Ernest Hlebec in Janko Vogrinec.
Po odhodu Zorana Žagarja na zdravljenje je mesto sekretarja OOOF Ptuj zasedel Peter Berginc.26
V	začetku aprila 1949 je bila okrajna konferenca OF ptujskega okraja. Na konferenci so sprejeli plan dela za leto 1949, izvolili 110-članski okrajni plenum, 40-članski IO OOOF in sekretariat OOOF, v katerega so bili izvoljeni Lovro Grden, Ivan Mauser, Franc Belšak, Peter Berginc, Janko Vogrinec, Ciril Kolarič in Ivanka Zorec. Zaradi premestitve predsednika sekretariata OOOF Ptuj Lovra Grdena v Slovenj Gradec so na sestanku okrajnega plenuma27 v avgustu 1949 za predsednika sekretariata OOOF Ptuj izvolili Franca Leskovca, ki je poleg omenjene opravljal še funkcijo predsednika okrajnega ljudskega odbora (v nadaljevanju OLO Ptuj) in funkcijo sekretarja OK KPS Ptuj.
Iz razpoložljivega arhivskega gradiva je mogoče ugotoviti, da je bilo leto 1950 v frontovski organizaciji ptujskega okraja “razmeroma mirno”. Funkcijo sekretarja OOOF Ptuj je opravljal Peter Berginc, funkcijo predsednika OOOF Ptuj pa Franc Leskovec. Z delom OOOF Ptuj vodstvo ptujske partijske organizacije ni bilo povsem zadovoljno, ni mu ustrezala premajhna aktivnost frontovske organizacije, zato je kritiziralo slabo delo sekretarja28 in ugotavljalo, da je eden od vzrokov za neaktivnost OF v napačni sestavi vodstvenih organov frontovske organizacije,29 torej plenuma in izvršnega odbora OOOF, v katerih prevladujejo kandidati iz Ptuja. Predlagalo je, da na plenumu OOOF Ptuj izvolijo nov sekretariat in nov izvršni odbor OOOF Ptuj.
V	prvih letih uvajanja začetkov sistema samoupravnega socializma bistvenih organizacijskih sprememb ni bilo, je pa se zmanjšalo število profesionalnega kadra. Prišlo je do menjave sekretarja OOOF Ptuj, namreč za sekretarja OOOF Ptuj so predlagali Lojzeta Frangeža.30
V	skladu z odločitvami 4. kongresa LFJ v začetku 1953. leta, na katerem se je LFJ preimenovala v SZDLJ, se je OOOF preimenoval v OO SZDL okraja Ptuj in deloval do razpusta okrajev, do 1957. leta.
Na območju mesta Ptuj je delo frontovske organizacije usmerjal Mestni odbor OF (v nadaljevanju MOOF Ptuj). Za razliko od okrajne frontovske organizacije se pri mestni frontovski organizaciji ne bom podrobneje spuščal v kadrovsko zasedbo MOOF, pač pa bom navedel samo vodilne aktiviste mestne frontovske organizacije oziroma MOOF Ptuj, torej samo sekretarje, predsednike in organizacijske sekretarje MOOF Ptuj.
V	juniju 1945 je funkcijo sekretarja MOOF Ptuj opravljal Franc Vidmar,31 v letu 1946 je bil eden od predsednikov Ivan Štrafela-Don,32 v letu 1947 so na čelu MOOF Ptuj bili33 Drago Hasl kot sekretar in Saša Skaza kot organizacijski sekretar, po volitvah odborov OF34 pa je funkcijo predsednika opravljal Franjo Zorčič, funkcijo sekretarja pa Janez Petrovič. V letu 1948 so na čelo MOOF Ptuj35 prišli Janko Vogrinec — sekretar, Franjo Zorčič — predsednik in Ivan Holobar — organizacijski sekretar. V letu 1949 ter vse do konca novembra 1950 je bil sekretar MOOF Ptuj Janko Vogrinec, konec novembra 1950 pa sta vodstvo prevzela30 Zlatko Kovačič — predsednik in Jože Vrbnjak — sekretar MOOF Ptuj. V letih, ki pomenijo začetke uvajanja samoupravnega socializma, se kot predsednik MOOF Ptuj pojavlja Stane Šprah.37 Zadnji MOOF Ptuj v obdobju administrativnega socializma so izvolili v začetku 1952. leta. Na čelu so bili predsednik, sekretar in blagajnik, iz gradiva pa ni mogoče ugotoviti konkretnih imen aktivistov mestne frontovske organizacije. MOOF Ptuj se je po preoblikovanju OF v SZDL preimenoval v MO SZDL Ptuj.
Članstvo v vseh množičnih organizacijah; tudi v frontovski organizaciji, je bilo povezano s plačevanjem članarine. Članarina in prostovoljni prispevki članov so bili pomemben vir dohodka za normalno delo vodstev frontovske organizacije ptujskega okraja. Delež članarine, ki so ga dobivala vodstva frontovske organizacije ptujskega okraja — OOOF, MOOF in odbori OF osnovnih organizacij, ni bil vedno enak, kar zlasti velja za OOOF Ptuj. Iz blagajniškega poročila38 za leto 1948 razberemo, da je OOOF Ptuj dobival 90% od pobrane članarine, v obdobju prehajanja administrativnega v sistem samoupravnega socializma pa se je delež od pobrane članarine manjšal, kar spet kaže blagajniško poročilo39 iz leta 1951 iz katerega je razvidno, da je OOOF dobival 50% od pobrane članarine, 30% MOOF Ptuj in 20% odbori OF ptujskega okraja.
Članarino so mesečno pobirali aktivisti OF. Eden temeljnih problemov je bil neredno plačevanje članarine. Da je bil problem težak, kaže dejstvo, da so članom zaradi nerednega plačevanja grozili z odvzemom članskih izkaznic.40 Aktivisti OF so se pri pobiranju članarine občasno znašli v neprijetnih situacijah, saj je ponekod prebivalstvo plačevanje članarine pogojevalo z urejeno preskrbo,41 ki je bila zaradi spleta zunanjih in notranjih razmer brez dvoma slaba.
V	prvih letih po končani vojni so frontovski aktivisti poleg članarine pobirali še prostovoljne prispevke. V drugi polovici 1948 so prenehali pobirati pros-
tovoljne prispevke članstva, uveljavila se je druga oblika prispevkov z organizacijo veselic, srečelovov in podobnih prireditev. Višina članarine v frontovski organizaciji ni bila vedno enaka, znesek se je višal. V letu 1950 se je uveljavilo načelo,42 da naj bo višina članarine odvisna od gospodarske zmogljivosti posameznega člana frontovske organizacije.
Pri pobiranju članarine je ponekod prihajalo tudi do zlorab,43 zato so sekretarji dobili nalogo, da vodijo točno evidenco o pobrani članarini, tudi evidenco o zadrževanju denarja pobrane članarine. Člane izvršnega odbora44 so zadolžili, naj ugotovijo, ali je kje prihajalo do zadrževanja denarja pobrane članarine.
Pobiranje in neredno plačevanje članarine je ostalo problem skozi celotno obdobje administrativnega socializma.
OF kot najbolj množična družbenopolitična organizacija se je aktivno vključila v izgradnjo ljudske oblasti in socialističnega sistema. Podpirala je ukrepe ljudske oblasti na področju kmetijstva, industrializacije, preoblikovanja privatne lastnine v družbeno lastnino, skratka prisotna je bila v celotnem družbenem dogajanju v obdobju administrativnega socializma.
Glede na kmetijsko usmerjenost ptujskega okraja v omenjenem obdobju se bom pri dejavnosti frontovske organizacije ptujskega okraja omejil na problem zadružništva, katerega posledice so vidne še danes.
V	senci KP se je v akcijo kolektivizacije kmetijstva po sovjetskem vzoru kljub drugačnim družbenoekonomskim razmeram aktivno vključila OF. Sprejete odločitve v frontovski organizaciji glede kolektivizacije so bile tesno povezane z odločitvami partijske organizacije, OF je večinoma povzemala sklepe partijske organizacije. Odločitve so poleg odločilnega partijskega vpliva imele strog hierarhični značaj: odločitve so se povzemale od vrha frontovske organizacije navzdol. V nižjih organih frontovske organizacije, tudi v OOOF, so sklepe in okrožnice višjih slepo, tudi brez pravilnega razumevanja posredovali osnovnim organizacijam OF.
V	akcijo uvajanja zadružništva se je frontovska organizacija vključila že leta 1945 (po končani vojni), z izjemno zagnanostjo pa po sprejetju sklepa o kolektivizaciji podeželja konec januarja 1949 na 2. plenarnem zasedanju CK KPJ, ki ga je vodstvo KPJ sprejelo, da bi zavrnilo obtožbe informbiro-jevskih držav, da titovsko vodstvo dopušča razraščanje kapitalističnih elementov na podeželju.
Kampanja z kolektivizacijo kmetijstva, v kateri je frontovski organizaciji pripadla predvsem vloga izvajalca partijskih direktiv, je dosegla izjemno razsežnost. Eden od nazornih pokazateljev razsežnosti kampanje z kolektivizacijo je bilo število kmetijskih zadrug različnih tipov. Tabela z nepopolnimi podatki o številu kmetijskih zadrug na območju FLRJ, LR Slovenije in mariborske oblasti (upravne enote, ki so delovale v obdobju 1949. leta) daje naslednjo podobo.
Leto	FLRJ45	LR Slovenija	Mariborska oblast
1945	14		
1946	280		
1947	638	Začetek 1947-29 KOZ46 Konec 1947-68 KOZ	
1948	1217	31. 12. 1948-68 KOZ47	
1949	6238	Začetek 1949-6848 31. 3. — 119 . Konec aprila 155 31. 5. — 187 1. 7, — 182 30. 9. 324^ 23. 12. — 352	Začetek 1949-3450 31. 3.-53. Konec aprila 62 31. 5. — 77 1. 7. — 128
1950	6913		
1951	6804		
1952	4225		
1953	1165		
Tabela je kljub nepopolnim podatkom dovolj zgovorna. Kampanja za kolektivizacijo podeželja je dosegla vrh 1949-1950, nato je postopoma popuščala.
Mepopolni so podatki o številu zadrug v ptujskem okraju, ki je bil izrazito kmetijski z izrednimi kmetijskimi zmogljivostmi. Kampanja za kolektivizacijo je tudi na tem področju dosegla izjemne razsežnosti, novi oblasti je bilo veliko do tega, da najugodnešja kmetijska zemljišča dobi pod svoj nadzor. Kolektivizacija, ki je bila ponekod občasno tudi nasilna, kar je bilo odvisno od lokalnih “socialističnih” politikov, je naletela na silovit odpor, predvsem v predelih Ptujskega in Dravskega polja, kjer so še od predvojnih časov obstajale velike trdne kmetije, ki jih je nova ljudska oblast imenovala kulaške kmetije. Iz poročila Zorana Žagarja51 na partijski konferenci decembra 1948 je razvidno, da sta na območju ptujskega okraja še od predvojnega časa delovali vinarska zadruga v Ptuju in vinarska zadruga v Ormožu. Po vojni sta nastali 2 nabavno-prodajni zadrugi — NAPROZI, ki sta vključevali 3055 članov. Temelje zadružništva je postavilo nabavno-prodaj-no zadružnitvo. 1946 in 1947 je nastalo 5 kmetijsko obdelovalnih zadrug (v nadaljevanju KOZ), ki so predstavljale zadruge višjega socialističnega tipa. Ustanovili so jih agrarni interesenti, kolonisti in samostojni kmetje. Do konca 1948 se je razvilo 69 kmetijskih zadrug z 11691 člani in 56123 družinskimi člani.
V letu 195252 je na območju ptujskega okraja delovalo 16 kmetijsko delovnih zadrug in 34 splošnih kmetijskih zadrug. V lokalnem časopisu Naše delo jebil julija 1949 objavljen podatek, da je na območju ptujskega okraja delovalo 28 zadružnih ekonomij in 14 kmetijsko obdelovalnih zadrug.53
In vloga OF v kampanji na kolektivizacijo podeželja v slovenskem prostoru, tudi na območju ptujskega okraja?
Poudaril sem že, da je bila frontovska organizacija pomemben izvajalec partijskih direktiv. Osnovno za začetek obsežne kampanje za kolektivizacijo je predstavljala resolucija,54 ki so jo sprejeli na plenumu GOOF Slovenije (Glavni odbor OF Slovenije) 17. 2. 1949 v Ljubljani. Nekaj poudarkov iz navedene resolucije:
—	GOOF je v celoti sprejel ugotovitve 2. plenarnega zasedanja CKKPJ o politiki socialistične preobrazbe kmetijstva, o pospeševanju kmetijske proizvodnje, o oblikah razvoja kmetijskega zadružnitva, o nalogah LFJ in ostalih množičnih organizacij v boju za zmago socializma na vasi. Plenum GOOF Slovenije zahteva od vseh frontovskih organizacij, da osvoje resolucijo plenuma, da z resolucijo seznanijo svoje članstvo ter zagotovijo pravilno, torej dosledno izvajanje omenjene resolucije.
—	Socialistična preobrazba kmetijstva je za frontovsko organizacijo enako pomembna kot socialistična preobrazba industrije, zato je potrebno odločno odpraviti pomanjkljivo politično delo na podeželju, odpraviti pasiven odnos frontovskih organizacij do socialističnega sektorja kmetijstva. Aktivi OF morajo prepričati kmečko prebivalstvo o prednostih zadružnega obdelovanja zemlje.
—	Kmečkemu prebivalstvu je potrebno omogočiti čim širše možnosti vključevanja v kmetijsko-obdelovalne zadruge na načelu prostovoljnosti. Pomagati morajo pri izbiri ustrezne zadružne organiziranosti, ki v določenem okolju najbolj ustreza: od kmetijsko obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij, semenskih postaj, zadružnih zelenjavnih vrtov in drugih oblik. Frontne organizacije morajo ostro nastopiti proti sektaštvu malih in srednjih kmetov pri vključevanju velikih kmetov, hkrati pa so dolžne preprečiti kakršnokoli možnost izkoriščanja.
—	Frontovske organizacije so odgovorne za uspeh zadružnitva. Pomagati morajo pri obdelovanju zemlje, kapitalističnim elementom morajo preprečiti razne oblike sabotažnega dela. V zadrugah mora frontovska organizacija videti žarišče socializma, zato morajo skrbeti za dvig proizvodnje, povečanje inventarja, za povečanje zemljiškega in živinskega fonda, za politično in kulturno življenje zadružnikov.
—	OF mora utrjevati zvezo kmetov na podeželju, prav tako mora predstavljati vez med delavci in kmečkim prebivalstvom. Vključevati mora sindikate v politično borbo za kolektivizacijo podeželja. Boja za kolektivizacijo ne sme voditi šablonsko, boriti se mora proti resničnim nasprotnikom socializma na vasi, biti mora v prvih bojnih vrstah v bitki za zmago socializma na podeželju.
Frontovska organizacija ptujskega okraja je konkretne zadolžitve o širjenju zadružništva sprejela na okrajni konferenci55 v začetku aprila 1949, na kateri so sprejeli plan dela za leto 1949. Za realizacijo sprejetega plana so pri OOOF Ptuj ustanovili kmečko komisijo, v osnovnih frontovskih organizacijah pa kmečke aktive, za katere so predvideli najboljše člane OF in napredne kmetovalce, razumljivo tiste, ki so podpirali kolektivizacijo podeželja.
Okrajna kmečka komisija je sklenila organizirati 14-dnevne sektorske konference s kmečkimi aktivi, na katerih bodo študirali zadružno problematiko. Frontne organizacije so sklenile ugotoviti, koliko zemlje večji kmetje ne morejo ali nočejo obdelovati, ter iz te zemlje ustvariti zadružne ekonomije. V zadružne ekonomije so sklemfi^vključiti tudi zemljo vaških skupnosti,, s katero so upravljali KLO (krajevni ljudski odbori), ter kmete z delom ali celotno kmetijo. V letu 1949 so nameravali ustvariti 140 zadružnih ekonomij ter povečati obseg zemlje ekonomij za 100%. V planu so si zadali nalogo organizirati študij v obliki študijskih krožkov, usposobiti 18 gospodarskih poslopij za dvig živinoreje, ustanoviti aktive za dvig hektarskega donosa, organizirati izlete v kmetijsko obdelovalne zadruge v okraju, v republiki ter v zadruge bratskih republik. Zagotovili so pomoč obstoječim kmetijsko obdelovalnim zadrugam pri ustanavljanju študijskih krožkov, igralskih družin, pevskih zborov, pri organiziranju izobraževalnih tečajev, s pomočjo AFZ pri ustanavljanju domov iger in dela za otroke mater, ki delajo na polju, z organiziranjem ekip mizarjev, kovačev, mehanikov za različna popravila, z organiziranjem prostovoljnega dela in uvajanjem bri-gadnega sistema dela s pomočjo sindikalnih organizacij.
V planu so se zavzeli za pomoč zadrugam splošnega tipa z odstranjevanjem špekulantov iz upravnih odborov kmetijskih zadrug, z zaostritvijo diferenciacije med pristaši in nasprotniki zadružnitva, z ustanavljanjem posameznih odsekov pri kmetijskih zadrugah, z ustanovitvijo 15 močnejših farm, ki so namenjene reji kokoši, zajcev, svinj in drugih živali. Kmečki aktivi so dobili nalogo skrbeti za realizacijo setvenega plana, za pravilno obdelavo zemlje, pripravo razstave kmečkih pridelkov v jeseni, v Halozah pripraviti vinogradniški festival, okrajna komisija se je obvezala organizirati 3 tekme koscev in žanjic v Središču, Gorišnici in Trničah. 18. 9. 1949 je potekalo zadružno zborovanje56 v Ptuju, na katerem je govoril dr. Jože Potrč, ki je med drugim dejal: “Kot zadružniki ste zavedni graditelji socializma na naših vaseh. Že doslej ste si priborili veliko moč kot pionirji preobrazbe kmetijskega gospodarstva. Na to ste lahko ponosni. Vaše napredno delo je velika pomoč pri gradnji tovarn, je velika pomoč našim delavcem v industriji, ki pričakujejo od zadružništva, da bo izpolnilo prehrambene naloge in izvedlo petletni plan." V nadaljevanju je poudaril načelo prostovoljnosti pri vključevanju v kmetijske zadruge, opozoril na pomen političnega dela med zadružniki ter da morajo biti na kandidatnih listah na bližnjih volitvah v KLO naj bolj š i zadružniki;;'-
Kljub izredno široko zasnovani kampanji za kolektivizacijo podeželja zadružništvo ni napredovalo v takšni meri, kot je ljudska oblast pričakovala. Na neuspeh, ki se je med drugim kazal v izstopanju kmetov iz zadrug, kažejo številne kritične ocene vodstev partijske, frontovske in ostalih množičnih organizacij. Eno takšnih kritičnih ocen je podal sekretar OK KPS Ptuj Franc Leskovec,57 ki je razloge za slab uspeh našel v pomanjkljivem delu partije na podeželju, v sektaškem odnosu do kmeta, zaradi česar vse gospodarske akcije izpadejo kot napad na kmeta. Navedene napake, prisilno vključevanje kmetov, birokratizacija v zadrugah, malverzacije vodstev v nekaterih zadrugah, grožnje s sodiščem in druge so bile storjene v praksi
ter povzročile nepopravljivo škodo. Prepričan je bil, da je kmeta potrebno prepričati, da z vključitvijo v zadrugo ne izgubi, pač pa pridobi, saj je zadružna zemlja kmetova last. V počasnem napredovanju zadružništva je videl enega glavnih razlogov za manjšo kmetijsko proizvodnjo. Silovita kampanja za kolektivizacijo podeželja je zaradi slabih rezultatov v celotni državi postopoma popuščala. Ljudska oblast kolektivizacije ni ocenila za neuspešno, niso govorili o ukinjanju, pač pa o reorganizaciji zadružnitva. Oblastni organi in vodstva množičnih organizacij ptujskega okraja so ob koncu 1952. leta govorili o zadružnitvu kot obliki, ki omogoča kmetu, da se izkoplje iz zaostalosti. Na vseh nivojih so poudarjali reorganizacijo, ki mora temeljiti na načelih skupne proizvodnje, skupnega skladiščenja, skupne prodaje in delitve zaslužka ter uvajanja agrotehničnih ukrepov. Osnova so splošne kmetijske zadruge, na katere se vežejo zadružne ekonomije, tudi kmetijske delovne zadruge, ki kot samostojne nimajo pogojev za obstoj. Zemljiški fond si splošne kmetijske zadruge ustvarjajo z vključevanjem zemlje kmetijskih delovnih zadrug, državne zemlje in z najemanjem zemlje pri kmetih. Cilj reorganizirane zadruge je postati kmetova ustanova.
Število kmetijskih zadrug se je od leta 1950 manjšalo, zemljo ukinjenih kmetijskih zadrug so deloma vrnili kmetom, deloma so jo vključili v državna posestva. Poskus ukinitve privatne posesti je propadel, privatna posest na območju ptujskega okraja, ki je sicer doživela težke udarce, se je obdržala.
OPOMBE
1.	Zgodovinski arhiv Ptuj (v nadaljevanju ZAP), MOOF Ptuj, leto 1945, škatla 1, spis 26. 5. 1945.
2.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, spisi 1945-1952, seznam terenov in ulic MOOF Ptuj.
3.	Ljudska pravica št. 84, 9. 4. 1949.
4.	Ljudska pravica št. 86, 11.4. 1949.
5.	Ljudska pravica št. 86, 11. 4. 1949.
6.	Ljudska pravica št. 101, 29. 4. 1951.
7.	Ljudska pravica št. 86, 11.4. 1949.
8.	Ljudska pravica št. 101, 29. 4. 1951.
9.	5. Ptujski zbornik, 1985, Vlado Horvat, Dejavnost KPS v ptujskem okraju v obdobju administrativnega socializma, str. 220.
10.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 1, leto 1947, letno partijsko poročilo 31. 12. 1947.
11.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 4, leto 1948, partijska konferenca 3. 12. 1948.
12.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 11, leto 1950, letna partijska konferenca 18. 10. 1950.
13.	ZAP, OK ZSM Ptuj, škatla 2, leto 1950, spis 26. 6. 1950.
14.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 16, leto 1952, analiza dela OPO okraja Ptuj od partijske konference do danes — 9. 1. 1952.
15.	ZAP,	OK ZKS Ptuj, škatla	1,	leto	1945, zapisnik OK	KPS Ptuj,	17.	5. 1945.
16.	ZAP,	OK ZKS Ptuj, škatla	1,	leto	1945, zapisnik seje	OK KPS	Ptuj	25. 5. 1945.
17.	ZAP,	OK ZKS Ptuj, škatla	1,	leto	1945, zapisnik seje	OK KPS	Ptuj	6. 8. 1945.
18.	ZAP,	OK ZKS Ptuj, škatla	1,	leto	1945, zapisnik seje	OK KPS	15.	9. 1945.
19.	ZAP,	OK ZKS Ptuj, škatla	1,	leto	1945, zapisnik seje	OK KPS	Ptuj	2. 11. 1945.
20.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 1, leto 1945, zapisnik sekretarjev celic 22. 2. 1946.
21.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 1, leto 1945, zapisnik sekretarjev celic 24. 5. 1946.
22.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, leto 1947, spis 23. 3. 1947.
23.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, leto 1947, spis 23. 4. 1947.
24.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, leto 1947, spis 24. 6. 1947.
25.	Naše delo št. 8, 7. 10. 1948.
26.	Naše delo št. 4, 24. 2. 1949.
27.	Naše delo št. 19, 12. 8. 1949.
28.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla št. 11, leto 1950, zapisnik biroja OK KPS Ptuj 14. 3. 1950.
29.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 11, leto 1950, zapisnik biroja OK KPS Ptuj	12.	7.	1950.
30.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 16, leto 1952, seja biroja OK KPS Ptuj,	8. 4.	1952.
31.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, leto 1945, spis 11. 6. 1945.
32.	ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 1, dopis OK KPS Ptuj Okrožnemu komiteju KPS Maribor 31. 3. 1946.
33.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 2, seznam članov MOOF Ptuj 24. 2. 1947.
34.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, zapisnik plenuma MOOF 27. 3. 1947.
35.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 2, sejni zapisnik odbora 18. 3. 1949.
36.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, seja MOOF Ptuj 25. 11. 1950.
37.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, spisi 1945-1952, politično poročilo predsednika.
38.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, blagajniško poročilo za leto 1948.
39.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, blagajniško poročilo za leto 1951.
40. ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, spisi 1945 - 1952, spis 4. 11. 1948.
41. ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, zapisnik seje sekretariata 16. 11. 1948.
42.	Naše delo št. 3, plan dela za leto 1950, 20. 1. 1950.
43.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, zapisnik seje sekretariata 17. 5. 1949.
44.	ZAP, MOOF Ptuj, škatla 1, spis 22. 7. 1951.
45.	Vsi podatki od 1945 do 1953 so prevzeti po knjigi dr. Dušana Biiandžiča Zgodovina SFRJ, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980, str. 122.
46.	Ljudska pravica št. 1, 1. 1. 1948.
47.	Ljudska pravica št. 6, 8. 1. 1950.
48.	Podatki od začetka 1949 pa do 1. 7. 1949 so v časopisu Ljudska pravica št. 159, 7. 7. 1949.
49.	Podatki za 30. 9. in 23. 12. 1949 so objavljeni v časopisu Ljudska pravica št. 6, 8. 1. 1950
50.	Podatki za mariborsko oblast od začetka 1949 do 1. 7. 1949 so objavljeni v časopisu Ljudska pravica št. 159, 7. 7. 1949.
51. ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 1, leto 1948, poročilo Zorana Žagarja 3. 12. 1948.
52. ZAP, OK ZKS Ptuj, škatla 16, leto 1952, seja biroja OK KPS 22. 5. 1952.
53.	Naše delo št. 16, 22. 7. 1949.
54.	Ljudska pravica št. 42, 19. 2. 1949, Plenum GOOF Slovenije.
55.	Naše delo št. 7, 7. 4. 1949.
56.	Naše delo št. 25, 23. 9. 1949.
57.	Naše delo št. 28, 14. 10. 1949.
POVZETEK
Pri pisanju prispevka za 6. ptujski zbornik sem se naslonil na arhivsko gradivo v Zgodovinskem arhivu v Ptuju, na članke v časopisu Ljudska pravica ter članke v lokalnem časopisu Naše delo ter na nekaj strokovnih člankov.
Nakazal sem organizacijsko podobo ter spremembe v organizaciji frontovske organizacije, osvetlil kadrovsko zasedbo vodstvenega organa — okrajnega odbora OF in Mestnega odbora OF, število članstva in število odborov OF ter problematiko članarine.
Dejavnost frontovske organizacije je bila zelo široka, akcije so se prepletale, dopolnjevale, bile so del dogajanj v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. To velja tudi za zadružništvo, ki je predstavljalo vsejugoslovansko akcijo, povezano z zapletenimi zunanjepolitičnimi razmerami.
Temeljna ugotovitev je sledeča: Frontovska organizacija je bila ena najpomembnejših množičnih organizacij. Do volitev NOO je bila oblastna in politična organizacija, nato pa politična organizacija, nosilka večine kampanj v obdobju administrativnega socializma. V skladu s spremenjenimi razmerami v jugoslovanskem prostoru se je preimenovala v SZDL in vse do devetdesetih let ostala v senci partijske organizacije oziroma ZKS.
KRATICE
LFJ
ONOO
OOOF
KNOO
MOOF
Trg MDB
KOOF
SPŽZ
ZSM
AFŽ
ZMS
LMS
IO OOOF OLO OK KPS SZDLJ OO SZDL MO SZDL KOZ
GOOF Slovenije
KLO
ZKS
OPO
Ljudska fronta Jugoslavije Okrajni narodnoosvobodilni odbor Okrajni odbor osvobodilne fronte Krajevni narodnoosvobodilni odbor Mestni odbor osvobodilne fronte Trg mladinskih delovnih brigad Krajevni odbor osvobodilne fronte Slovenska partizanska ženska zveza Zveza slovenske mladine Antifašistična fronta žena Zveza mladine Slovenije Ljudska mladina Slovenije
Izvršni odbor okrajnega odbora osvobodilne fronte Okrajni ljudski odbor
Okrajni komite komunistične partije Slovenije Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije Okrajni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Mestni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Kmetijsko obdelovalne zadruge Glavni odbor osvobodilne fronte Slovenije Krajevni ljudski odbor Zveza komunistov Slovenije Okrajna partijska organizacija
EINIGE DATEN ÜBER DEN ACIFBAÜ ÜND DIE TÄTIGKEIT DER FRONTORGANISATION IN KREIS PTCIJ ZUR ZEIT DES ADMINISTRATIVEN SOZIALISMUS
ZCISAMMENFASÜNG
Einige Daten über den Aufbau und die Tätigkeit der Frontorganisation im Kreis Ptuj zur Zeit des administrativen Sozialismus In meinem Beitrag für “Ptujski zbornik” stützte ich mich auf die im Historischen Archiv Ptuj aufbewahrten Archivalien, auf die Artikel in der Zeitung “Ljudska pravica” und in der Lokalzeitung “Nae delo” sowie auf einige Fachartikel.
Ich deutete die Organisationsstruktur und die organisatorischen Veränderungen der Frontorganisation an, ich befaßte mich mit der Führungsstruktur des Kreisk-omiteees OF (Befreiungsfront), des Stadtkomitees OF, mit der Mitgliedschaftszahl und der Zahl der Komitees OF sowie mit der Problematik des Mitgliedsbeitrages.
Die Frontorganisation übte verschiedene Tätigkeiten aus, die Aktionen verflochten und ergänzten sich, sie waren ein Teil der Geschehnisse im slowenischen und jugoslawischen Raum. Dies gilt ebenso für das Genossenschaftswesen, das eine gesamtjugoslawische Aktion, verbunden mit komplizierten außenpolitischen Verhältnissen, darstellte.
Ich bin zur folgenden grundlegenden Feststellung gekommen: Die Frontorganisation stellte eine der bedeutsamsten Massenorganisationen dar. Bis zu den Wahlen in die NOO (Volksbefreiungskomitees) war sie eine behördliche und politische Organisation, danach eine politische Organisation, sie war die Basis für die meisten Kampagnen in der Ära des administrativen Sozialismus. In Übereinstimmung mit den veränderten Verhältnissen im jugoslawischen Raum wurde sie in SZDL (Sozialistischer Bund der Werktätigen) umbenannt und blieb bis zu den neunziger Jahren im Schatten des ZKS (Bund der Kommunisten Sloweniens).

-
:




Brane Lamut, dipl. arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trq 1, SLO, 2250 Ptuj
Zgodrgebronastodobno najdišče: Ptuj — Prešernova ulica 6
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 15, Zgodovinsko društvo Ptuj,
Ptuj 1996.
Zaščitno arheološko izkopavanje v letu 1989 je pokazalo, da na prehodu iz eneolita v zgodnjo bronasto dobo na Ptuju ni poseljen samo turnirski prostor Ptujskega gradu, ampak tudi terasa (današnja Prešernova ulica) med njim in reko Dravo. Odkrili smo ostanke štirih pravokotnih stavb, ki predstavljajo najstarejšo tovrstno arhitekturo na današnjem mestnem območju. Redke keramične ostaline so delno sočasne z onimi na Ptujskem gradu, s tem da so zgodnjebronastodobne najdbe na lokaciji Ptuj — Prešernova ulica 6 intenzivneje zastopane.
ÜDK 903.5(497.12 Ptuj)
Mira Strmčnik-Gulič, dipl. arheol.-konservator spec., Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Slomškov trg 6, SLO, 2000 Maribor
Zanimivo najdišče bronastodobne kulture gomil na Ptuju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 49, Zgodovinsko društvo Ptuj,
Ptuj 1996
Avtorica obravnava na osnovi arheoloških izkopavanj srednjebronastodobno naselbino v Rabelčji vasi na Ptuju. Ugotavlja, da je slovenski ® jugovzhodno predalpski prostor sodil v naselitveno območje nosilcev bronastodobne kulture gomil. Iz tipološke-kronološke analize je razvidno, da se je razvoj širil v okviru širokega zahodnega bazena srednjega Podonavja, pri čemer se nakazujejo kulturne povezave z balkanskim in mediteranskim razvojem.
Zaradi vsesplošne slabe raziskanosti srednje bronaste dobe je bilo opredeljevanje gradiva naslonjeno na geografsko odmaknjene paralele.
UDK 903"637"
Mag. Peter Turk, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SLO, 1000 Ljubljana
Poznobronastodobne vrbovolistne sulične osti
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 73, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Članek obravnava vrbovolistne sulične osti iz starejše kulture žarnih grobišč na prostoru južnega dela srednje Evrope in severne Italije. Potrjena je datacija velike večine osti v čas Ha A. Zaradi njihove relativne redkosti ter verjetne zveze z ostmi iz grških svetišč očitno niso predstavljale standardne oborožitve bojevnikov pozne bronaste dobe in njihovo deponiranje bolj razumemo kot izraz votivnih aktivnosti.
Brane Lamut, Archaeologist, Regional Museum Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Early Bronze Age Site in Ptuj — Prešernova ulica 6
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 15, Zgodovinsko društvo Ptuj,
Ptuj 1996 pp. 15
The protective archaeological excavations in 1989 have shown that not only the tournament area of the castle in Ptuj but also the platform (today’s Prešernova street) between the castle and the river Drava was settled at the transition period from the Copper Age to the Early Bronze Age. We discovered the remains of four rectangular buildings representing the oldest architecture of this kind on the today’s town area. The spare ceramic remains that have been found here are almost identical to the ones found on the castle.
ÜDC 903.5(497.12 Ptuj)
Mira Strmčnik-Gulič, Archaelogist, Institute for the Protection of the Natural and Cultural Heritage, 2000 Maribor, Slomškov trg 6, SLO
An Interesting Bronze Age Site in Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, p.p. 49, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996, pp. 49
The author deals, on the basis of archaeological excavations, with the Middle Bronze Age settlement in Rabelčja vas near Ptuj. She reached a conclusion that our Slovene-southeastern pre-Alpine region once belonged to the settling area of the holders of the Bronze Age barrows-culture. According to the typological-chronological analysis one can notice that the development was being spread within the framework of the western territory of the middle Danubian area, whereat cultural linkings with the Balkan and the Mediterranean development can be indicated.
Due to the well known fact that the Bronze Age hasn’t been thoroughly researched yet, the classification of the archaeological material was done by ' using analogies from more distant areas
ÜDC 903"637"
Peter Turk, M.Sc., Faculty of Art and Science Ljubljana, SLO, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2
Bronze Age Willow-Leaf Shaped Spear Heads
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 73, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Willow-leaf spears belonging to the older Urnfield Culture in the southern Central Europe and in northern Italy are analysed in the article. The datation of the great majority of those spears in the Ha A period has been confirmed. Because a relatively small number of those spears has been found and because they can be connected with spear-heads from Greek sanctuaries, they probably didn’t represent the standard Late-Bronze-Age warrior equipment; their depositions are likely to be understood as a result of votive activities.
Marija Lubšina-Tušek, dipl. arheol., Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Slomškov trg 6, SLO, 2000 Maribor
Nove raziskave podloških gomil pod Ptujsko goro
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 85; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
V Spodnjih Podložah so bila v letih 1981 in 1986 izvedena zaščitna ar.r heološka izkopavanja gomil 2, 3 in 5. V gomili 2 je bila odkrita grobna skrinja, grajena iz kamnov, predeljena v dva prekata z dvojnim pokopom. Odlomki posodja datirajo gomili 2 in 3 v čas Ha C2-D1, III. stopnjo Štajerske oziroma v konec 7. in začetek 6. stol. pr.n.št. V gomili 3 sta izjemni najdbi ciborij in s koleščkanim ornamentom okrašen podstavek za daritveno posodo, gotovo izdelka domačih lončarjev s ptujskogorske naselbine, kroglast podstavek pa predstavlja unikaten primerek med keramičnim gradivom starejše železne dobe.
Kontrolno sondiranje gomile 4 v letu 1995 je pokazalo, da je bila že v preteklosti temeljito prekopana. Ves, z različno vegetacijo močno zarasli gomilni grobiščni kompleks je bil v tem letu saniran in kot prvi primer urejenega in označenega arheološkega prazgodovinskega kulturnega spomenika v naravnem ambientu v Sloveniji predstavljen na ogled vsej
ÜDK 904(497.12 Drava):556.166
Stanko Pahič, dipl. arheol., Tomšičeva 11, SLO, 2000 Maribor Uničujoča Drava
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 131; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtor ob predhodnem naštevanju uničevanja arheoloških najdišč po drugih vodotokih obravnava tako delovanje Drave v njenem toku od Miklavža pri Mariboru, pri čemer se posebej ustavlja pri rimskih kamnih v Staršah in na odplavljenih območjih Poetovione.
UDK 904(497.12 Ptuj):396
Dr. Iva Mikl-Curk, Cimpermanova 5, SLO, 1000 Ljubljana Arheološki viri k vlogi ženske v rimskem Ptuju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 157; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Analiza grobnih pridatkov iz celotnega življenja rimskega Ptuja je vzporejena z informacijami iz pisnih virov ter iz drugih grobišč v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena manjša skupina grobov iz vzhodnega velikega grobišča na Ptuju, rezultat zavarovalnih izkopavanji 1962. Tudi to gradivo ne nasprotuje ugotovitvam, da je bila vloga žene v javnosti posredna, da pa je ohranjala pravico ali celo dolžnost do svoje etnične identitete.
Marija Lubšina-Tušek, Archaeologist, Institute for the Protection of the Natural and Cultural Heritage, SLO, 2000 Maribor, Slomškov trg 6
New Researches of Barrows from Podlože near Ptujska gora
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 85, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
In 1981 and 1986 protective archaeologic excavations of the barrows 2, 3 and 5 in Podlože were being carried out. In the barrow 2 a grave-case has been found; it was made of stone, divided into two parts by a wall with a double burial. Fragments of earthenware in the barrows 2 and 3 date from Ha C2-D1, the III. level Styria respectively from the end of the 6th and the beginning of the 7th century. In the barrow 3 two superb finds were discovered; a ciborium and a sockle for a sacrificial dish decorated by a wheelshaped ornament, they are surely works of native potters from Ptujska gora; the spherical sockle represents an unique exemplar of ceramic products from the Early Iron Age.
ÜDC 904(497.12 Drava):556.166
Stanko Pahič, Archeologist, SLO, 2000 Maribor, Tomšičeva 11 The Devastating River Drava
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 131, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
First the author lists the archaeologic sites that have been destroyed by various creeks and rivers, afterwards he deals with the devastations caused by the river Drava, particularly focusing on the Roman stones in Starše and the washed away region of the Roman town Poetovio.
ÜDC 904(497.12 Ptuj):396
Iva Mikl-Curk, Dr., Retired Archaeologist, SLO, 1000 Ljubljana, Cimpermanova 5
Archaeological Sources Relying to the Role of Women
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 157, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The analysis of grave goods from the entire life of the Roman town Poetovio has been compared with the information from the written sources and other grave fields in Slovenia. The author has presented a smaller group of graves from the eastern necropolis in Ptuj, the result of protective excavations in 1962. Moreover this information base isn’t opposed to the conclusions that the role of a woman in the public was indirect, but she was preserving the right or even the obligation towards her ethnical identity.
Dr. Paola Korošec, Resljeva 3, SLO, 1000 Ljubljana
Figuralna oljenka z izkopavanj na stanovanjskem bloku B-V Rabelqja vas na Ptuju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 189; Zgodovinsko društvo ptuj, Ptuj 1996
Med številno keramiko, ki je bila odkrita 1977. leta pri izkopu za gradnjo stanovanjskega bloka B-V v nekdanji Rabelčji vasi na Ruju, je bila najdena nekoliko poškodovana reliefna oljenka iz skupine volu-tastih svetilk s prikazom objetega para, ki se poljublja. Po analognem primeru iz Siscije, ki ima v nasprotju s ptujskim na dnu žig izdelovalca Oceanusa, je po avtorici sodeč temu avtorju mogoče pripisati tudi ptujsko najdbo. Na temelju posameznih grobnih najdb iz celjske nekropole v Šempetru in tipov oljenk ter njihovih kalupov z žigom obravnavanega lončarja odkritih v Ptuju, avtorica sklepa, da so njegove delavnice delovale v Petovioni v obdobju med koncem 1. in med prvo polovico 2. stoletja, kamor sodi tudi odkrita figuralna oljenka.
(IDK 904(497.12 Hajdina)
Ivan Tušek, dipl. arheol,-konservator, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Slomškov trg 6, SLO, 2000 Maribor
Arheološka zaščitna izkopavarga pri Koštomaju na Hajdini
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 199; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Zaščitna izkopavanja na pare. št. 1150/7 k.o.. Hajdina, lastnik Milan Koštomaj, so odkrila močno rimsko kulturno plast, ki po izkopanem materialu sodi v čas 1. in 2. stoletja. Med odlomki običajne domače keramike in oljenk sta najlepša sigillami krožnik z dvema aplikacijama kodrastih glavic genijev na robu in okrogla bronasta posrebrena fibula s križno zasnovo, ki jo zunaj diagonalno povezujejo štirje delfinčki.
ÜDK 904(497.12 Ptuj)
Mojca Vomer-Gojkovič, dipl. arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Grobišče pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 229; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Pri izkopavanju za gradnjo Dijaškega doma v Rabelčji vasi na Ptuju smo naleteli na pri nas redek način pokopa, pokop v obzidanih grobnih parcelah. Grobišče je opredeljeno v čas od 1. do začetka 5. stoletja. Najdbe so statistično obdelane, opravljeni sta bili delna atropološka analiza in poizkus rekonstrukcije noše. V drugem delu prispevka so zbrane obzidane grobne parcele v Sloveniji. Članek sklenemo z opisom grobov in katalogom najdb.
Paola Korošec, Dr., Archaeologist 61000 Ljubljana, Resljeva 3, SLO
A Roman Figurai Oil-Lamp Excavated on the Building-Site of the Apartment Block B-V in Ptuj - Rabelqja vas
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 189, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
In 1977, during the excavations on the building-site of the apartment block B-V in former Rabelčja vas near Ptuj, among numerous ceramic objects a slightly damaged relief-oil-lamp has been found. It belongs to the group of voluted lamps and it shows an embraced and kissing couple. Regarding a similar oil lamp from Siscia that is, in comparison to the one from Ptuj, bearing a sign of the manufacturer Oceanus on its bottom, the author of the paper presumes that our oil lamp was made by the same master. On the basis of several finds from the necropolis in Šempeter and the types of oil lamps and their moulds with the sign of master Oceanus that have been found in Ptuj, the author concludes that the workshops of the same master were being active in Ptuj between the end of the 1st century and the first half of the 2nd century; our figurai oil lamp also belongs to that time.
ÜDC 904(497.12 Hajdina)
Ivan Tušek, Archaelogist, Institute for the Protection of the Natural and Cultural Heritage, SLO, 2000 Maribor, Slomškov trg 6
Protective Archaeological Excavations at Koštomaj in Hajdina
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 199, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The protective excavations on the building plot No. 1150/7, cadastral commune Hajdina, owner Milan Koštomaj, have discovered a thick Roman cultural layer that according to the excavated material can be dated into the 1st and 2nd century. Among the fragments of common domestic ceramic and oil lamps two finds of an extraordinary beauty should be mentioned: A terra sigillata plate with two small curly heads of genius on its brim and a bronze, silvered and cross-shaped fibula that is diagonally fastened together by four small dolphins.
ÜDC 904(497.12 Ptuj)
Mojca Vomer-Gojkovič, Archaelogist, Regional Museum Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Grave Field at the Hostel for Students in Rabelčja vas near Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 229, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
When we had been excavating on the building-site of the hostel for students in Rabelčja vas near Ptuj we were confronted with a phenomenon that can be rarely seen in this part of our country: a burial in a walled grave-site. The burial ground was used from the 1st century till the beginning of the 5th century. The finds have been statistically processed, a partial anthropological analysis has been made and we also tried to reconstruct the costumes. In the second part of the paper the walled in grave-sites in Slovenia are listed, at the end we described the graves and presented a catalogue of finds.
Ivan Žižek, dipl, arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trq 1, SLO, 2250 Ptuj
Zahodna ptujska nekropola — Veronekova njiva (predstavitev) Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 313; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
V	članku je predstavljeno gradivo iz Zgornje Hajdine, ki ga je za Franca Ferka in Muzejsko društvo pridobil M. Vnuk 1896. Nekaj gradiva s te njive je še iz 1898/1899. leta.
Ker je stari depo v našem muzeju urejen tipološko, je drobno arheološko gradivo kompleksno slabo pregledno, grobne celote so razbite in verjetno prav zaradi tega to gradivo ni bilo nikoli deležno temeljite obdelave. Posamezne tipološke obdelave gradiva so bile narejene (Curk, 1969). S pomočjo ptujskega gradiva Curkova gradi in razvija sliko antične lončenine na območju Slovenije (Curk, 1987). Največkrat pa ga uporabljajo strokovnjaki za dopolnjevanje materialne slike rimske province Pannonie (Bonis E. 1942, Ivanyi D. 1935, Kovrig 1937 itd.).
V	pripravi je katalog vseh ugotovljenih grobov iz zahodne nekropole, danes pa imamo pred sabo le del tega gradiva.
ÜDK 904(497.12 Ptuj)
Josip Korošec, resljeva 3, SLO, 1000 Ljubljana
Relief kvadrige iz lapidaria v Pokrajinskem muzeju Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 349; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Leta 1960 najden kamnit relief kvadrige v Lackovi ulici na Ptuju predstavlja značilen, pri nas redkeje rabljen motiv v repertoriju rimske likovne umetnosti. Po svojih kompozicijskih, formalnih in tehničnih lastnostih spada v 3. oziroma 4. stoletje; hkrati beleži razmeroma enakovredno obe tendenci, helenistično in pripovedno simbolično, ki sta bili v tem času veljavni v imperiju.
CIDK 325.1(4947.12):904
Dr. Timotej Knific, Narodni muzej Ljubljana, Prešernova 20, SLO, 1000 Ljubljana
Marjana Tomanič-Jevremov, dipl. arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Prva znamenja velikega preseljevanja ljudstev v Sloveniji
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 369; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Arheološka interpretacija dveh grobov s Ptuja in iz Ljubljane ter sorodnega gradiva iz zgodnjega obdobja preseljevanja ljudstev v Sloveniji (konec 4. do poznega 5. stoletja) je pokazala, da vplivi, predmeti in njihovi nosilci prihajajo z vzhoda, z območja kulture Cernjahovo-Sintana de Mures ob Črnem morju, in s severa, s svebskega ozemlja ob srednji Donavi.
Ivan Žižek, Archaelogist, Regional Museum Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Grave Field in Zgorqja Hajdina
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 313, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The article presents the material from Zgornja Hajdina acquired by M. Vnuk in 1896 for Franc Ferk and the Museum Society. Some archaelogical material was found on this field also in the years 1898/99.
The old depot in our museum is arranged in a typological manner, therefore the small archaelogical material couldnt be easily scanned. The grave wholes were scattered, and probably because of that fact this material has never been a subject of a thorough research.
(IDC 904(497.12 Ptuj)
Josip Korošec, Art Historian, SLO, 1000 Ljubljana, Resljeva 3
The Relief of a Quadriga from the Lapidary in the Regional Museum Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 349, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The stone relief of a quadriga, found in 1960 in Lackova ulica in Ptuj, represents a typical, but in our region a rather rarely seen motif in the repertory of Roman fine arts. Due to its compositorial, formal and technical characteristics it should be placed into the 3rd or the 4th century; at the same time the relief denotes — relatively equivalent — both tendencies being in force at that time: the Hellenic and the narrative-symbolic one.
(IDC 325.1(4947.12):904
Timotej Knific, Dr., Archaeologist, National Museum Ljubljana, SLO, 1000 Ljubljana, Prešernova 20;
Marjana Tomanič-Jevremov, Archaeologist, Regional Museum Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
First Signs of Great Migration of Peoples in Slovenia
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 369, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The archaeological interpretations of two graves found in Ptuj and in Ljubljana and of the similar material from the early period of migration of peoples (from the end of the 4th till the end of the 5^ century) has shown that influences, objects and their wearers have come from the East, from the region of the Černjahovo-Sntana de Mure culture (by the Black Sea), and from the North, from the Suebe territory at the Middle-Danube
Petra Leben-Seljak, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, večna pot 111, SLO, 1000 Ljubljana
Antropološka analiza dveh poznoantičnih skeletov iz Ljubljane in s Ptiya
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 395; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Članek predstavlja demografsko in antropometrično analizo dveh poznoantičnih skeletov. Prvo okostje je bilo izkopano leta 1964 na vrtu Narodnega muzeja v Ljubljani in pripada ženski, stari 20 let. drugo okostje je bilo izkopano na Ptuju leta 1975 in pripada moškemu, staremu 23-25 let. Tipološka in primerjalna analiza zaradi slabe ohranjenosti lobanj in pomanjkanja primerjalnega materiala nista mogoči.
(IDK 904(497.12 Ptuj)
Dr. Paola Korošec, Resljeva 3, SLO, 1000 Ljubljana
Grob številka 355 z grajske nekropole v Ptiyu
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 405; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
V tem spisu gre za poskus, da se z arheološkimi ugotovitvami, vključenimi v sočasna zgodovinska dogajanja, določi, kdo je bila oseba, pokopana v gr. št. 355 na ptujskograjski nekropoli. Po bogatem inventarju tega groba v spremstvu zlatega prstana, ki je po vsej verjetnosti pripadal panonskomoravskemu nadškofu Metodu, grob izstopa od ostalih pokopov tega kulturnega horizonta na obravnavanem grobišču; s tem je poudarjen pomen v njem pokopane osebe. Vsi arheološki podatki in zgodovinske okoliščine navajajo avtorico na sklep, da se je v gr. št. 355 nahajala pokopana žena panonskega kneza Koclja.
(IDK 904(497.12 Ptiy)
Marjana Tomanič-Jevremov, dipl. arheol., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Rezultati arheoloških sondirary v cerkvi sv. Jurya na Ptuju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 417; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
V sestavku so opisani izsledki arheoloških sondiranj v cerkvi sv. Jurija. V šestih izkopanih sondah je bilo odkritih nekaj gradbenih ostalin in dvanajst grobov. V prekopanih plasteh pa pet srebrnih obsenčnih obročkov, ki sodijo v belobrdsko kulturno skupino. Odkrite grobne najdbe zajemajo čas od druge polovice 4. stol. do 17. stol.
Petra Leben-Seljak, M. Sc., Biotechnical Faculty, Department of Biology, SLO, 1000 Ljubljana, Večna pot 111
Anthropological Analysis of Two Late Antique Skeletons from Ljubljana and Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 395, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The article presents a demographic and an anthropological analysis of two late antique skeletons. The first skeleton was dug out in 1964 in the garden of the National Gallery in Ljubljana and belongs to a 20 years old woman. The second one was dug out in Ptuj in 1976 and it belongs to a 23-25 years old man. A typological and comparative analysis cannot be carried out because of the badly preserved skulls and the lack of comparative data.
ÜDC 904(497.12 Ptuj)
Paola Korošec, Dr., Archaeologist, SLO, 1000 Ljubljana, Resljeva 3 Tomb No. 355 from the Castle Necropolis in Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 405, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
In the paper the author tries, with the help of archaeological findings included in contemporary historical events, to find out who was buried in the tomb Nr. 355 on the castle necropolis in Putt. According to the rich inventory, containing also a golden ring that very likely belonged to the Pannonian-Moravian archbishop Metod, the tomb differs very much from other burials related to the same cultural horizon in this burial place; probably in order to emphasise the importance of the person buried here. The archaeological data and the historical circumstances lead the author to the conclusion that in the tomb Nr. 355 the wife of the Pannonian duke Kocelj was buried.
ÜDC 904(497.12 Ptuj)
Marjana Tomanič-Jevremov, Archaeologist, Regional Museum Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Results of Archaeological Soundings in St. George Church in Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 417, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The paper interprets the results of the archaeological soundings in St. George church in Ptuj. In six excavated sounds some building remains and twelve graves were found. In the digged through layers five rings with an S loop, belonging to the Belobrdo-culture, were discovered. The grave goods can be dated within a range of time from the second half of the 4th century to the 17th century.
Jože Curk, upokojeni um. zgod., Cimpermanova 5, SLO, 1000 Ljubljana
Mali grad na Ptuju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 441; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtor na osnovi gradbene analize ugotavlja stavbno zgodovino Malega gradu, ki sega od romanskega zametka do sedanjega rene-sančno-baročnega kompleksa, ki ga prekriva historizirajoča neore-nesančna fasada iz 3. četrtine prejšnjega stoletja.
(IDK 339(497.12 Ptuj)"13/16"
Dr. Othmar Pickl, Historisches Institut, Universität Graz, A, 8010 Graz
Pomen Ptuja kot mednarodnega trgovskega mesta od*Ì4. do 17. stoletja
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 463; zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtor v svojem sestavku prikaže mednarodno vlogo Ptuja kot enega pomembnih trgovskih središč Evrope v 15. in 16. stoletju, nekaj njegovih bogatih patricijskih družin in posebne trgovske privilegije, ki so izhajali iz mestnih prav iz let 1376 in 1513.
(IDK 336.211(083.8)(497.12 Ptuj-Ormož)" 1527"
Dr. Jože Koropec, Morje 10lb, SLO, 2313 Fram Davčni popis v letu 1527 po ormoškem in ptpjskem
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 491; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtor v svojem sestavku predstavlja rezultate popisov leta 1527. V uvodu prikaže obsežno gradivo, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu in je dragocen vir o podobi in socialni strukturi podeželja v prvi polovici 16. stoletja. Na koncu so predstavljena lastna imena prebivalcev in pogostost njihove rabe.
ÜDC 728.8(497.12 Ptuj)
Jože Curk, Art Historian, SLO, 1000 Ljubljana, Cimpermanova 5 The little Castle in Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 441, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The author reveals the building history of the Little Castle stretching from the Romanesque origin to the present-day Renaissance-Baroque building covered with a Neo-Renaissance facade from the third quarter of the 19^ century.
ÜDC 339(497.12 Ptqj)" 13/16"
Othmar Pickl, Dr., University Professor, Historisches Institut der Universität Graz, Abt. Wirtschafts- und Socialgeschichte, Heinrich-Straße 26/IIL, A, 8010 Graz
The Importance of Ptuj as an International Trade Town from the 14th to the 17th Century
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 463, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The author presents the international role of Ptuj as an important European trade centre in the 15th and 16th century, he also presents some rich patrician families that were doing business in Ptuj at that time and the special trade privileges proceeded from the town laws passed in 1376 and 1513.
UDC 336.211(083.8)(497.12 Ptuj-Ormož)" 1527"
Jože Koropec, Dr., Retired University Professor, SLO, 2313 Fram, Morje 23
Tax Registers of Ormož and Ptuj in 1527
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 491, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The author presents the tax registers in 1527. In the introduction he shows th'e extensive material that is being kept in the Styrian Regional Record Office in Graz and represents a valuable source about the social structure of the rural population in the first half of the 16th century. At the end we can find a list of surnames of people, who lived at that time in this region, and a survey showing us how frequently those surnames have been used.
Dr. Andrej Hozjan, Škofijski arhiv Maribor, Koroška cesta 1, SLO, 2000 Maribor '
Ptiy — vojnoinformacysko in vojnopoštno križišče štajerskega Podravja v 16. stoletju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 535; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtor je na osnovi primerjalne analize več arhivskih serij in fondov Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu osvetlil vojnoinformacijsko in vojnopoštno funkcijo Ptuja ter pomen le-tega za slovensko Podravje in Štajersko v času 16. stoletja. Odkritja so nova in vsestransko zanimiva, saj dokazujejo rojstvo poštne institucije v mestu.
ÜDK 625(091)(497.12 Ptuj)" 1860/1918
Nataša Kolar, prof. zgod., Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Železnica na Ptiyu od 1860 do 1918
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 557; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Pragersko prek Velike Kaniže do Budimpešte so gradili leta 1857 do 1861. Ob civilnem in tovornem prometu so vozili po železnici tudi vojaške transporte. Avtorica predstavi v svojem članku tudi gradnjo stanovanjskih hiš za delavce Južne železnice.
ÜDK 621.331(497.12 Ptiy)
Zdenka Ristič, arhivistka, Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Ptiyska elektrika (Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico)
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 579; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Ob 70. obletnici osvetlitve mestnih ulic z električnimi svetilkami je v članku prikazan začetek elektrifikacije mestnih ulic in zgradb ter predstavljena Zadružna elektrarna za Ptuj, breg in okolico, ki je dobavljala električni tok.
Andrej Hozjan, Dr., Diocesan Archivist, Diocesan Record Office Maribor, SLO, 2000 Maribor, Koroška cesta 1
Ptuj — the War-Informational and War-Postal Crossing of the Styrian Drava-Region
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 535, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The author deals with the war-informational and war-postal function of Ptuj and its significance for the Slovene Drava region and Styria in the 16^ century on the basis of a comparative analysis of several archival sources from the Styrian Provincial Record Office in Graz. His disclosures are new and universally interesting, because they give proof of the first postal institution in town.
(IDC 625(091)(497.12 Ptuj)"1860/1918"
Nataša Kolar, Custodian, Regional Museum Ptuj, SLO, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Railway in Ptuj from 1860 to 1918
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 557, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The railroad Pragersko-Nagykanisza-Budapest was being built from 1857 to 1861. Not only passengers and goods but also military transports were transfered by the railway. The author also presents the building of the houses for the employees of the Southern Railway Company.
ÜDC 621.331(497.12 Ptuj)
Zdenka Ristič, Archivist, Historical Record Office of Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Electricity in Ptuj
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 595, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Ptuj celebrates the 70lh anniversary of its electric street lighting. The article deals with the beginning of the electrification of the streets and buildings and presents the “Co-operative power station for Ptuj, Breg und surroundings” that supplied the town with electricity.
UDK 262.14(497.12 Ptiy)
P. Marjan Vogrin, lic. jal., Kumarjeva 4, SLO, 6330 Piran Chorimagistri Petovienses
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 617; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
“Chorimagistri Petovienses” je rokopisna knjiga, ki jo je sestavil Matej Slekovec. Zbral je vse znane vikarje ptujske proštijske cerkve. Pričujoči zapis je povzetek njegovega dela z manjšimi dopolnili.
UDK 930.25(09)(497.12 Ptiu):929 Ferk F.
Nada Jurkovič, arhiv., Zgodovinski arhiv Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Zapuščina Franca Ferka
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 629; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
V sestavku je predstavljeno zgodovinsko gradivo o delu in življenju prof. Franca Ferka, ki ga kot njegovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Prof. Ferk je Ptuju daroval svojo arheološko in kulturnozgodovinsko zbirko ter knjižnico in z njima postavil temelje ptujskemu muzeju, knjižnici in arhivu.
ÜDK 323.12(=924):070.1(497.12 Ptuj)" 1900/1914"
Maja Vičič-Krabonja, prof. zgod. in geogr., Srednja ekonomska šola, SLO, 2000 Maribor
Boris Krabonja, prof. zgod. in geogr., Srednja ekonomska šola, SLO, 2000 Maribor
Odnos do Judov v časniku Št^jerc v letih 1900-1914
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 643; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtorja v članku analizirata odnos ptujskega Štajerca do Judov v začetku stoletja. Zanima ju, ob katerih priložnostih piše o Judih in kakšen odnos ima do njih. V Štajercu prispevkov o Judih ni dosti, saj se je več ukvarjal s politiko kakor pa z gospodarstvom, kjer so bili Judje najbolj izpostavljeni. V njegovih člankih ne zasledimo izrazitega antisemitizma, pač pa židovstvo kot zmerljivko in politično orožje uporablja situaciji primerno.
ÜDC 262.14(497.12 Ptuj)
P. Marjan Vogrin, L. Phil., SLO, 6330 Piran, Kumarjeva 4 Chorimagistri Petovienses
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 617, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
“Chorimagistri Petovienses" is a hand-written book, written by Matej Slekovec. He collected the data about all known vicars of the provosts church in Ptuj. This article is a summary of his work containing some smaller supplements.
ÜDC 930.25(09)(497.12 Ptuj):929 Ferk F.
Nada Jurkovič, Archivist, Historical Record Office of Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
Franc Ferks Legacy
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 629, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The paper contains the archival inventory of the material that is as the legacy of Franc Ferk kept at the Styrian Provincial Record Office in Graz.
(IDC 323.12(=924):070.11(497.12 Ptuj)" 1900/1940"
Boris Krabonja, Professor of History and Geography,
Maja Vičič-Krabonja, Professor of History and Geography, Economic Secondary School Maribor, SLO, 2000 Maribor,
The Attitude Towards Jews in the Newspaper “Štajerc” in the Years 1900-1914
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 643, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The authors analyse the attitude of Ptujs newspaper “Štajerc” towards Jews at the beginning of the century. They want to find out when and how did “Štajerc” write about Jews. There arent many articles about Jews in “Štajerc”, because the newspaper dealt more with politics than with economy — a sphere of action, where Jews were exposed to a high degree. In the articles we cant find a distinctive anti-Semitism, the Judaism was used only as an insulting expression and as a political weapon.
(IDK 06(497.12 Ptiù):323.1"1918/1941"
Dr. Ljubica Šuligoj, Belšakova ulica 8, SLO, 2250 Ptuj
Narodnoprebudno poslanstvo slovenskih društev na narodnostno ogroženem ptijskem območju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 643; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtorica v svojem članku predstavlja dejavnosti društev, ki so prispevala h krepitvi narodne zavesti kljub nasprotovanjem med političnimi strankami. Poseben poudarek daje povezavi društev v antifašistično gibanje na ptujskem območju pred drugo svetovno vojno.
UDK 334.73(091)(497.12 Ptij):930.26(497.12 Ljubljana)
Irena Lačen-Benedičič, arhivistka, Arhiv republike Slovenije, Zvezdarska 1, SLO, 1000 Ljubljana
Ptujske zadruge v gradivu Arhiva republike Slovenjje
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 665; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtorica po kratkem uvodu o razvoju zadružništva predstavi nastanek in delovanje ptujskih zadrug od konca prejšnjega stoletja do 40-ih let 20. stoletja.
Ljubica Šuligoj, Dr., Historian, SLO, 2250 Ptuj, Belšakova ulica 8
The Role of the slovene societies in Strengthening of the national consciousness in the district of Ptuj between the two World wars
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 643, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
In her paper the author presents the activities of societies that contributed to the strengthening of the national consciousness in spite of controversies between political parties. A special emphasis is put to the uniting of the societies into a antifascist movement in the nationally jeopardised district of Ptuj before the World War II.
ÜDC 334.73(091)(497.12 Ptuj):930.26(497.12 Ljubljana)
Irena Lačen-Benedičič, Archivist, Historical Record Office of the Republic Slovenia, SLO, 1000 Ljubljana, Zvezdarska 1
Co-operatives of Ptuj in the Archival Material Preserved in the Historical Record Office of the Republic Slovenia
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 665, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Co-operatives of Ptuj in the Archival Material Preserved in the Historical Record Office of the Republic Slovenia.
After making a short preface about the development of the co-operatives, the author presents the formation and the activities of the co-operatives in Ptuj from the end of the 19th century to the 40s of the 20* century.
Brane Oblak, arhivist, Zgodovinski arhiv Ptuj, Muzejski trg 1, SLO, 2250 Ptuj
Povojne zaplembe premožerga v ptujskem okraju
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 679; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996	'
Prispevek obravnava povojne zaplembe premoženja v ptujskem okraju. Predstavljeni so predpisi, sodbe za zaplembe ter organi, ki so zaplembe izvajali. Sestavljena je tudi številčna analiza zaplemb.
ÜDK 329.71(497.12 Ptuj)" 1945/1950"
Vlado Horvat, prof. zgod. in geogr., Gimnazija v Ptuju, Volkmerjeva 19, SLO, 2250 Ptuj
Nekaj podatkov o organiziranosti in dejavnosti frontovske organizacije v ptigskem okraju v obdobju administrativnega socializma
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, str. 695; Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
Avtor v prispevku podaja osnovno organizacijsko podobo, vodstveno strukturo ptujske frontovske organizacije ter razkriva vlogo te organizacije v poskusu kolektivizacije podeželja na območju ptujskega okraja.
Brane Oblak, Archivist, Historical Record Office of Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Muzejski trg 1
The Post-war Confiscations of Property in the District of Ptiy
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 679, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The paper presents the post-war confiscations of property in the district of Ptuj. It deals with regulations, such as confiscation sentences and the authorities that carried out the confiscations. A numerical analysis of confiscations has been done as well.
CIDC 329.71(497.12 Ptig)" 1945/1950"
Vlado Horvat, Professor of History and Geography, Grammar School Ptuj, SLO, 2250 Ptuj, Volkmerjeva 19
Some Data About the Structure and Activities of the front-organisation in the District of Ptuj in the era of the administrative socialism
Ptujski zbornik VI, 1. knjiga, pp. 695, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj 1996
The author presents the basic form and the leadership structure of the front-organisation in Ptuj; he reveals the role of this organisation that attempted to collectivise the rural population on the territory of the district Ptuj