WA. fttew. Postnma plačana v gotcmni. Celje, pondeljek 8. okfobra 1928. Leto X. Ixhafa v pondeljek, srcdo in petek. Stane meseCno Din 7" — ta inozernstvo Din 20'—. (PoeameKita ötewiika I Hin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlfttvo In upravniötvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo Oglasl po tarlfu. Telefon int. štev. 65. Nemška propaganda in — morala. Celje, 8. oktobra. V tukajšnji »Gillier Zeitung« nam daje neka »čitateljicai« dob re nauke. Je to jeden tistih tipičnih clankov, ki izhajajo od easa dot casa v nemskih listih po Jugoda.viji, odkoder gredo potem v inozeiiTDski nemvski ti.sk s ten- denco naslikati nas Slovence in našo državo kot brezsrčne zatiralce vsega, kar je neinsko, kot »nehvailežne« so- vražnike nemske kulture (pri nas pač bolj iz nemških virov došle civiliza- clj'G'), kot zahrbtne na.sLliieže« tatovo itd. Predno pribijemo celo, brezmejno hdnavščino nejnško, ne kulturne, tem- več politiene propaganda v našili kra- jili, moraimo povedati nekoliko tudi na doniace naslove. Naša ofieijelna jav- nost, merodajni kroffi od prizadetih velikih županstfcv do ti.skavnega, u-ra- da) v zunanjcin niinisU'stvu prav go- tovo podcenjujejo nevarnosti. ki tiee v ktžnjivi in nam do skrajnosti so- vražni nemški propaganda, ki ne in- fonnirai samo napačno pot am nem- «konadjonalnega časopisja velikega dela nem-ske javnosti v Avstriji, Ntun- c'iji, po nordij-skih državah in dru- god, temvec ki je. znala naiti poti tu- di v izvennemško casopisjo in v onih krogih, ki Se iz idealnih motivav ba- vi.io s prohlemom narod.nih manjšin pc Evropi. Povsod tod bi se moraio skrbeti od nase uradne «trani za pra- vilne informacije o pravem stanju na- sih naaijpiiaJnih razmer, predvsem, kar se tiče Slovenije kot onega dela države, ki pride za interna.cijonalno politiko v prvi vrsti vpoštev kot pro- hcd in bojno polje imed fašistavskim in vseriemskim impcrijailizm'oim. Ka- ko nevarne postanojo lahiko take pro- pagamde v veliki interiiacijonalni po- litiki, to je menda pokazala dovolj jas- no svetovna vojna. Odrekajo pa pri nas ne le oficijelna mesta, ampak tu- di veliki in vplivni li.sti v naivni veri. da gre za malenkasti in odrekajo ko- nečno naše toli razoepljene, slabo or- ganizirane in nosmotreno delujwe na- rodne obramibne organizacije, eijili naloga bi tudi bila kontrapropagan- da. Najsi tudi naše razimero niso sle- de teh vprašaiij jiosobiio razveseljhc1, kcr se naše partizanstvo nie* no boji tudi protinacijonalnih zvez, vendar pa lie dvoniimo, da bi se dal j«lon ali drug uspeh tudi v tern ozi.ru doseei. ako bi se lotila problema dovolj vpliv- na in ni.oena roka. V »Cillierci« nam tedaj ooita »či- tateljica«, da sioer priznavamo velike uspehe nemišfcega dela in skušenj (v kultuni in gospodarßtvu), da pa na drug! strani zabranjujemo nemški de- ci obisk nennškili šol. Že bvaiLežnost da bi od nas zaihitevala, da bi sedaj povrniili to, ton- sino „se od Nemcov na- učili, nemški mlaidini. Na to bi rekli sledece: Ponavliati, da i)rdznavamo splošno zriane nernske znanstvene, tehnione, glasbene in drug© velike uspehe, bi bilo smešno, vse to zanikati, šel bolj. Naj si »citateljicai« le zapom- ni: mi vse to priznavamo, oaistimo in ohcudujenio mar da bolj ko 90% tako- zvanih »Nemicev« v naši oblasti, o či- iiji kulturnib kvaJitetalu in inteligenci s» pa,č vodistvo mmi.ške diaspore ni ])rav nič nai nejasnemi. Da nemski deci obiska nernskih sol ne zabranjujcino, kaža dejstvo, da» imia slabiii 4().()()0 Nemcev \ vSloveniji 35 šol z nemskim učnini jezikom, toroj povprcčno jcdno na 1132 duš. To raizm©i-jö je celo ugod- nejšo ko za Slovence, prav kakor je to tudi na (-e.skem,. To je todaj že več ko hvaležnost — in v resnici je pri na.s prav ninoigo ljucli, ki pravijo: zob va\ zob, kakor je na Koroškem, tako bodi tudi pri nas! In livaležnost! Res ie, veliko nas je m.oraJo lioditi v noni- ske ljudske in .srednje sole ter se mu- i'iti s poukoni v tujom jeziku. Ni bilo to lahko, ljuba »tjitatoljioa« — toda »jvemagul'i smo vse težkore in dali to. kar smo se naučili, zopet narodu. Toda na šodho'lili vedno ravna potfi«. Kaikoipak! Prosfava prebitja solunske fronte. Včovaj so se zaičele v Beogradu slav- nosti jirebitjai solunske fronte 1. 1918. Na predvečieir in sinoči je beograjska obcin a svečano razyvetlila središce me- sla /, desetisoči žarnic v državnib bar- vali. Ob pol devetih zjutraj je bil pod Kaliinegdanam položen temeljni ka- men invalidske vi'silo takrat, ko bi se uredile in konsolidiraJ-e politicne in ffospo- darske raznuere v državi in tako ustva- rila r'.drava mora In a in nolilinin pod- U\ga za proslavo. Jesenski ma:ievn" v Dunajskem Novem mestu. Z napovGidanimi revoikicijaimi ni po navadi nitesar. Ne samo avstrijska, tenivec tudi nasa ja,vnost je sinoči ra- il ovedno i>ri€akov!aila, .VaiWo ste niki po- ! tekli včerajšnji paradi hajmverovcev in socijailisticnih »udannikov« v Dunaj- skeni Nöwra mestu. Za nas tu ob me- ji je bilo to vsekakor vaižno, ker bi v slucaju kakih nemirov ali celo rovo- j lucije v Avstriji, morali zavarovati svojo mejo, oe bi ne bilo še kaj dru- zega:. Slucajno so dašli že na večer potniki iz Avstrije, tudi taki, ki so se vozili niiimo Dun. Nov. mesta in so javljali, da je bi'lo tam sicer videti ve- liko poilicije, orožništva in vojaJstva, druga.ee pa, da je bilo vso mimo. Da- našnja porocila z Dunaja to tudi v polnem obsiegu potrjujejo. Vojaštvo in polieija .ste zasedli colo mesto in oko- lico, tako da ni mogel niikdo brez le- gitinictcije v mosto. lladmverovci, ki so isto kot soeijalisti dospeli s posebnimi Arlaki tekam noči, so prvi manifesti- rali po mestu in so zborovali na Glav- nem trgu. Bilo jih je 17.000, vsi v S'voji zdeni uniformi in s kapami, na katerih nosijo petelinje perje kakor nckdanji avstrijski domobranci. — Okroig I. ure so bili s svojo priredit- vijo gotovi in so korakaii direktno na kolodvor do vlakov. Za njimi je mani- fcstiralo okrog 50.000 socijali-stičnili bojevnikov. Komuniste, ki so hoteli z letaki in ustmietnim hiuj.skatnjiem pOr vzročiti nemire, so pdlovili deloma v novomeški okolici, deloma pri odhodu z Dunaja. Med njimi so prijeli in za- prl.i tudi ceskega kom. paslanca dr. Sterna in urednika češk. kom. lista v Brnu. Razven malih pretepov pa ie ostalo, kakor receno, vse mirno. V Avstriji ,so za'celi del at i na to, da sc take strankarske oborožene zasebne or^'anizacije razpuste, ker je baš vče- rajšnja n edel ja dokazala, kako nevar- ne bi lahko postale za javni mir in red. Najnovejše vesti. Narodna sliupščhia, ki je, kakor znano, sklicana za 12. oktober, bi naj j>o mišljenju vlade rešila najprej l)eg- luski zakon (o odskodniiiah Jjosan- s'kiin begom za njih bivša velepase- stva), potem pa zakon o menicah, če- kih in državnih pravdnikih ter od- votniikih'. Vlada pra\i, da je poiozaj na'vzlic abs'tinenci v^eh Hrvatov nor- liialen. Dr Korošec jie tudi zadnjo ne- deljo praivil po Sloveniji, da se bode najnmnj eno leto vladal. t Dr. Ivan Zuccon. Umrl je veeraj v Zagirebu bivši pmljski odvetnik in znan hrvatski politik v Tstri dr. Ivan Zuccon. Bil je somisljenik SDS in kot tak tudi nekaj časa veliki župan v Za- grebu. N. v m. p.! llüzfikivo »Tlsk«, ki ste jo priredili l.jubljanski organ izaci j i tiskarniških na.meščencev in novinarjev. je bila veeraj slovesno otvorj,ena v prostorih ]jubl.ia:nskeffa velesojma. Interesenti si jo laihiko agledajo vsak dan od 8. do 17. ure. Doistače vesti, d ProslüVü prebiiju solunake fron- te se je v Celju vršila daaies ob 9. uri dopoldne na Glaziji. Zlbrano je bilo vo- jastvo celj,ske garnizije, oficirski zbor, zastopniki obla«ti, šolska mladina in mnogo drugega obciinst\ia. Bogoslužje sta opravila opat g. Peter Jurak in pravoshivni svečenik g. Čudic. Bata- ljonski komandant g. Bojiö je nato im ei nagovor na vodastvo. Podal je kratko zgodovino prebitja solunske fronte. Za tem je bil defile voijaštva. Trgoviiie so bile zaprte od 9. do 10. ure. Mesto je bilo delno v zavstavah. d Po desetih letih . . . Beograjskai »Politika« prinaša sledečo vSaitiro: Ce- sta. Na pločnilfih nepregledna mno- žica ljudi. Invalid z dvema bergljama stoji na cesti. Sti'aznik ga pozove: »Umakni se!« Invalid: »Cemu, jaz sem solunski borec!« Stražnik: »Za vnaga; uinakni se, öe ti pravim; ne k\Fari razi^olozonja!« (1 Siirje sltodi v gornjeyrajskem ohraju. V M o z- i r j u se je zbralo ? soboto zvečer pri »lliriji« veliko stc- vilo tižiainov in okolicamov ter se je vrsil pod predisedwtvQin g. dr. Josipa Goričarja shed, na kaiterem so govorili gg. dr. Pivko, Ivan Pucelj in dr. No- vacan. Razpoloženje izvrstno, obžalo- valo se je samo, da ni bilo možno pri- roditi sh-odiai podiiovi. — Veeraj do- poldne so isti gospodje zborovali na L j u b n q m. Pr.etisodo^ral je vpok. naducitelj g. Kacbek. Ta .shod je kljub vidnemu zboljšaaijiu političnih razmer v »ernem kotu« vendarle presenece- nje, ker se ga je, udeletzdlo iznedno mnogo kmecikili ljudi. Zborovalci so sprejieli reizolucijo, v kateri izrekajo zaupanje vodstvu KDK in obema po- slancema ter protestirajo proti seda- njemu režimiu. —¦ Tudi shod v R e - č i c: i ob S a v i n j i v gostilni gosp. Fürsta je bil dobra obd^kan. Govorili so isti .gospodjo, predsedoval pa je ugledni posestniik Mai'ek. Na, tem sho- du je podal tamiösnji kniet Fižur iz- javo, da .sicer ne more kot pristaš SLS glasova/ti za stavljeno rezolueijo, da pa bode zahteval s svojimi tovariši po- jasnila od posl. Pušenjaka, zakaj je podpisal znaaii predloß-, da se naj ranj- ke,ga Stjepana) Radiea piioglasi za blaznegia in so mu tudi drugače grozi. Ako pojasnilo ne bode zadostovalo, izstopi iz st ranke. — Zadnji vcerajsnji shod ge je vrsil proti večeru pri Ste- blovnikoviih v Š m a r t n e m ob Pa- le i. Govorniki isti, udeležba odgovar- jajoča. Splošna slika-: offorcenje nad uinori v skupäcini in nad daaiašnjim Korošeevim srbijanskiin režimom je prešlo globoko v narod. Videlo se je, d,a so lj-udje o vseh teh dogodkih dobro in pravilno podučeni ter da so pri- praivljoni tudi. izvajati konsekvence. d (Hashemi Matica v Celju ima v pondeljek. dne 15. oktobra ob 8. uri zvečei' obeni zbor v laslnih prostorih. d Na deklislei wescamki soli v Ce- lju je dovolilo niinistrstvo za prosveto otvoritev vzporednice. Stran 2. >NOVÄ DOBA- Štev. 114 d Mestna stanovanjska akcija v Ce- Iju. Iz delarske stanovanjske akcije mestne občine so se dodelile enodru- žinske hiše še Valeriij Proselc, Terc- ziji Kolairic, Frančiški ,ošt in Ivamu Maku. S tern je 4-adstotni dekvski stanovanjski fond po 1,()(K).(X)().— di- nar jev popolnoma izcrpam. Iz 8%-ne- ga fonda splošne gradbene aikoije je še na raizpodaigo 4(K)..()()().— Din. Nove stanovanjsike lidše «e že gradijo poleg nekdanjegai Pertinačevega posestva. Tudi one so resen opomin mestni ob- čini in oblasti, da je regulacija Sa- vinje in dotokov nad vse niijna stvar. d Umrli so v nedeljo, dne 7. t. m. v celjski javni bolnici: 38-letni ruski emigrant Jakob Dziga, delavec iz Li- boj, 82-letnl občinski revež Janez Do- ler s Spodnjih Slemen pri Bezovici, 65-letni brezpoiselni Males Toiriinelk iz Gaberja in 7-letna Leopoldina Les- kovsek. bci poses tnika iz Gornje Pes- nice v šentjurski* okolici. d Cvetje v jeseni. Tngovec g. Franc Kolenc v Gelju nara je poslal cvet s brüskes kii se boboiti v poimjl'adnem cvetju na njegovean posesivu v Za- graclu. d Sestanek. V soboto, dne 13. okto- bra ob 4. uri popaldne se snide jo v prostorih Oeljskega domia u.pokojeni tovariši-učitelji iz Celja in bliznje okolioc. DobrodošM tudi oddaljenejši tovariši. Ker ne bode osebnih obvestil, je u poster at i le to naznanilo. d Težka uganka. Beograjska »Politi- ka« razpi.su,jo 1 naigrado po 25.000, 10.000 in 5.000 Din ter 20 nagrad po 1.000 Din za one eitatelje, ki bodo uganili, kdo bo ob Novem letu. pred- sednik rlade in kateri l)odo njegovi ministri . . . d Odpusčen nemski zdravnik. Ma- riborski oblastni -odlmr je odpustil iz svoje službe okrožnega. zdrawiika dr. Gamiilla Morocuttija v Št. IIju v Slov. goricah. d Letomja trgatev. Vinogradnikom se priporoca, da z letosnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščailo, odlagajo do komca oktobra, nikakor pa naj ne tr- gajo prod 15. oiktobromu Gnilo grozd- je naj se pod bim poprej, z zdravim groadjom pa se caka in izratai jesen- sko sol nee. En dan lepe^a vremena zboljša ninski pridclck za eno četrtino odstofka in \eo, ako je trta zdra.va.. Na fca nacin je iBOgoee zmi<žaogiodb. Člani siiiejo sklepati po- godbe le z dovo'ljenj,emj kmlja. Vsi člani so dolžni .spoštovati stare j šin o in mu ]DokoTiii biti. Noben clan ne sine stopiti v zakon brez kraljevega dovoljenja, to je tudi važno za že ome- njeno ustavno dolocilo, da mora biti zakon zakonit glede moškogia potorn- stva, ki pride kot nasledstvo na pre- stolu vpošttM'. Zakon, sklenjen zoper dolocila štatuta, iima izključitev iz kraljevega doma za posledieo. Kralj daije taka dovoljenja v obliki pistna, '; ga sopadpiseta ministrski pred«ed- nik in patrijarbi.' Co ustanovi clan svö.jo la,stno roclbino in če dobi svojo imovino, ne miore radi tega izstopiti i/. kraljevega doma teT je dolžaii tudi poslej voditi pravilno življenje. Brez kraljevega dovoljenja se n,e ^iw clan zad.olževiati. Kralj do!oča, kje naj sta- nujt-jo člani kraljevega doniia. Noben cla,n se ne sme stalno nastaniti in ne prevzeti službe v inozemstvu, tudi na potovanja ne smejo hoditi v inozem- stvo brez kraljeveffa dovoljenja. Važ- lio jo lllili dolccilo, ki r;i vsebai.je tmli ustava, da ne sine nol>eii clan kraljev- skega d«oma biti minister ali clan na- rodne skupščine. Pripravljatf se mo- rajo člani za službo v vojiski, prosveti, umotnosti ali. cerkvi. torej ,si poiskati lo dolocne po'klice. Kralj rodi vzgojo vseh c-lanov. tudi tedaj, če imajo ti roditelje, i^oleg „splošne skrbi starišer za deco stopi še kraljevo nadzorstro. Kralj inna neomejeno pravico, da vz- držuje red v kraljevem domu z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagia, ima. torej osebno disciplinarno pravico. V to svrho mu je doclan pasoben kole- gij: dvorni svet. V tega spad'ajo polcg kralja še: prestolonaslednik, če je pcl- noleten, vsi 21 let stari člani kralje- vega doima, srbski patrijairb, miinistr- ski predsednik, minister pravde. pred- sedniik državnega sveta in predsednik kasacijskcgn sodisca. Krolj iima pra- vico, da predlaga disci pi inarne pre- stopke v presojo in razpravo temu-le rlvorn.ei-n.il svetu, seveda mu je v laž- jili slucajih na prosto dano, da sam kaznuje. Di«ciplinarne kazni pa so: 1. pisinen opomin, 2. pismen ukor, 3. izključiteiv od vseh casti kraljevekega doma za krajši ali dal.iši čas. 4. iz- kljucitev iz dvora za krajši ali daljši čas ter 5. izkljuciter iz dvora za vse- lej. Kralj sine seveda preklicati ka- zon. co so vzroki za to prestali. Pulover za dame iu cjr.spode iz Ciste vclnc v vscli no- vomociiiih barvali, eno- barvni in vzorCasti 120 do 2L0 Din, svitor vseh veliltosli 58 do 210 Din, tlamski telovnikl spre- dai vzorCasti 82, 115, 135 Din, s svüo preplc- teni 118 do 198 Din, po- polnonifi vzorCnsti 210 do 2siO Din. dainski jo- piCl 160 do 3f)0 Din, pie- tpue obleke 250 do 270 Diti, garniture friiitov- ske 1315 do 166 Din de- klifike 100 do 100 Din, dulje pleicne noguvici«, rokavicc, Cepice, dokolcnke. triko pcrilo ter sploh vse pleteninc knpitc r.ajccncjSe v vek1- R. STERMECKI, CELJE Ofllajte si UloJbB In oaromno «logo. — Nakup nepi-lsiljen. OLCV. 114. M 0 V A UOBAt Stran 3. Kralj razpolaga z viseini demarnimi sredstvi kraljcvega doma tor izdaja •vse naredbe za ©konomske posle. Kaksni akti so potrebni ali nepo- trebni pi'i spreinembi prestola?! Ločiti je troba dvoje: postati kralj j j,e liokaj drugega kot prevzeti vlado. j Kra.ljev prestolonaslednik postane ta- j koj kralj, ko atari kralj umre, pre- j vzeni vlade pa je nekaj drugega. Da | lahiko prevzame vlado, je treba, da je , prestolonaslcdnik polnoJcten, to jc, | star 18 let in da je duševno in telesno | zdrav. Drugega ni treba za prevzem vlade. tudi v ustavi predpiisaiua pro- klamaoija ni predpogoj in tudi pri- | sego sole pozaieje položi. j Tekst priisege *e ftlasi: »Jaz (ime), ! Btopajoč na prostol kraljevine SHS in j sprejemajoč kraljevsko obkst, prise- ! gam na vsega mogačiietga Bogia, da j bom euval edinstvo naroda, nezaviwS- nost države in celokupnost državnega ; ozemlja. in da boni obranjal ustavo j nekršeno; da bom vladal po njiej in , po zakonih in dia bom v vseh svojih teznjah imel pr.ed ocmi dobrobit na- roda. Tako mi gospod Bog pamagaj! : Amen!« | Vsebina prisege postane razumlji- j va ce pomisliniQ. da so smidi preje j kralji razpolagati s teritorijem, lahko j ra.zdelili državo aili jo odstopili dm- I g-im. | Odstaviier kralja po liaši ustavi ni predvidena. Odvzame se lahko kralju j pravica izvrševiati kraljevo oblast in ! jo izrociti prestolonaslodniku ali na.,- j niiestništvu, to pa ne kot kazen, am- | pak 1c. če je kralj duševno ali telesno i iwspo,soben izivirsevati oblast. Fac~pa I laliko kralj poda ostavko, kar ima iste [ posted ice kot da je nastopila kraljeva : smrt. Če krailj brez pristanka narod- ne skupščine sprejme krono drugic dr- ; žave. so smiaitra. da je podal ostavko ' na prostoil kra.ljovine SHS. j 0 zatfopstvu kralja govori čl. 59 ustavio. ki pravi: »Kralj prebiva stal- ; no v drza.vi. če se pokaže potreba. da i gr,e kralj za krajši ca.s iz države, ga | zastopa. po pravu prostolonasledrik. j fie prestolonasledinik ni polnoleten ali ! čo je zadrzan, zastopa kralja. mini- J strski svet. Zastopamje se vrši po na- i vodilih. ki jiih daje kralj v mejah usta- | ve. To velja tudi za primer kraljeve ' bolezni, ki ne ustvarja trajne nespo- I sobnosti. V casu, ko je kralj ali pro- i stolonaslednik odsoten. nirn.a ini^i- strski svet pravioe, da bi razpustil na- rodno skupščino. Zastopanje po mi- j nistrskem svetu sine trajati največ 6 ; mesecev. Po pr^teku teiga roka stopijo \ v velj.avo ustavni predpisi o namest- I nkstvu. | Treba je tu ločiti dva priimer.a: 1. ¦flp gro kralj za hrajU čas iz domavii- no in 2. ce je kralj holan, pa ne tra.j- no nesposoben. Zastopnik jo po el. 50 ustave: 1. Prostolona.slodniik. 2. mi- nistrski .svet. oe ppostolonaslednik ni poln oil eten ali če je zadržan. V en dar je (n nekaj važnega predpisaino: Na- ro'dne skupšrine nc sine minisirski svot razpu.stiti. Polaga se naimrec ve- liko važnost pri razpustu parlamenta na voljo kml:ia. Pri ravnokar naivedenem gre za zaslopsfrn kralja, n.e'ka.i dnigega pa je namestmUi'O ali rerienlstvo po e,l. 60 ustave, ki se glaisi: »Kraljovsko oblast izvršuje namestništvo: 1. če je kralj nedoleten in 2. če je zaradi du- spvne aili telosne bolezni trajno ne- sposoben izvršovati kraljevsko oblast. 0 ii'Stanovilvi in pro.st.anku namestni- šfva sklejia naroidna skupščina s taj- nim ülasovanjem. Oe spozna ministr- ski svet, da je na.stopil primer kra- ljeve nespo.sobnosti. priobči to narod- •ii skupscini oben em z mnenjem treb zdravnikov, vzetih iz domacih niedi- cinskih fakultet. Na isti način se po- stopa, kadar gre za prestolonasledni- ka.« Namestništvo torej ni prodvidono za čas kraljeve odsolnoxti, temiveč za ,slu- čaj, da so v osebi kralja naistali taki vzroki, ki preprečijo izvrševanje kra- ljeve oblasti. Taki vzroki so: 1. Du- ševna in telesna bolezen in 2. nedolej:- nost. 0 tern namestništvu sklepa na- rodna skupščina s tajnim glasova- njeiTh ker gre tu laliko za delikatne stvari. (l)aljo pribtwlnjii'.) Strah živali. Riavno sedaj, v času, ko razpalja lovska strast našim Nimrodom kri, da zalezujojo brezskrbno divjačino, ki zasledovana po lovskih psih splašena bega naSse strani, je dobro nekoliko vedeti tud.i o strahiu živali v splošnem. Gozdne in poljske živali so obdarova- ne s posebnim, izrazito vcepljenim ob- čutkam, s pomocjo ka.to.rega niiorejo povsem točno razločiti svojega sinrto« nosneiga sovražnika oil manj nevar- nega nasprotnika. Zapazi-li žival «vo- jega smrtonosnega Aovražnika, tedaj se je poloti neka izredna bojazon, nek ])osebe,n .strah in osuplast, tudi če so- vražniika preje še nikdar ni videla.N C\.q se slucajno snideta zajec aili srna 8 človekoiin, to je že marsikdo doživel. tedaj bodeta obe ži.vali gotovo bežali od človeka. Toda to se ne zgodi toliko iz bojazni ali strailiu, pač pa, vsled pri- rojcne plašnosti. Drugače je to, ce za- gleda ,srna liisico, ali pa, če sliisi zajec laja.nje psov nagainjaeev. Obe nave- doni gozdni živali prevzamie ncka po- se-bna osuplost in strali, ki se zaznava po trcpetanju tolesa, bitrejšem diba,- nju in pofvecanju oč.i. Lisica je, kaj- pak, s'nrtni sovraznik srne in zajca. a maiogo psov }a gotovo zajcja smrt. j Krotko in milo jagnje, ki ni se nikoli vidolo volka. zableketa v groznem strabn, ko ga zaslisi t.uliti in jadrno zbeži. tja v en dan. vše eolo konj, ki so voseli človeiškegia varst\-,a, so ustraši mediveda. Ceprav ga ni so poprej ni- koli vide.!, vendaT takoj spoizna v kos- maiincu svojega smrtonosnega, so- vražnika.. Imol so,m priliko opazovali j v Trstu, za ca.sa .svojih istu'dij, kako jo lirvatski Jovo vo:lil po miostu iz uli- co v ulico modlveda, uklenjienega za nc'snici. No pros ta no se je smukal oko,- li kosniatinca in ga venomer opomi- njal s klicom: »Tancaj Marko, tan- raj!« Mi mo take pred'staive se pripeljo \ ris»ki ulici enovprežna kocija. Konj so je medveda tako u.strašil, da se je vzpel in se trasel \io vsem životu. Lo nia.lo jo manjkalo. da ni prevrgel ko- r\}v 7. Ijudmi vrod. Kocijažu so jo lo s Irudnm posrečilo umiriti konja in ga za u/.do od.vesti naprej. Da so ljudje csupli opazovali la nonavadni pojav. je umevno. Ta uprav.iceni strab pa ni voepljen no naravi le sesalcem, ampak tudi, in so v viecji meri. vsom pticom lxwcom tor domaci in divji perutnini. Ta bo- jazon in sir.ah ptioev v gozdu, na po- 1 in in pri hiši je toliko bolj opra^ič- Ijiv. kor so izpostavljeni «vojini bistro- vidnitn ronarskim sovraznikom brez vsakoqa varstva. Lo mala izjetna so (ronnlno zaiviairuje z barvo svojega porja. ki jo prikrojooia bivališcu v na- ravi. Za i>rim.0ir si ogiejmio jerebico, bodi- si v polotju ali tiozimi, ko j,ib prega- nja pernati ropar. Veselo čivkajo na njivi, a nenadoma uigasne njih veseli glas, ki se spremeni v žalostno za.teg- njen sik. Na vid'iku je jastreb, njihov Največja izbira ROKA VIC. rRok&vice xa gospotSe: Roka »ice za dame: Trlloaie- šan s smrtnim glasom napadone jarckei, a prav tako hitro je že izginil ropar z uigrabljenim plenoaiii. Med P or j a cUo je na.staila po dogodku grob- 11a tisina in smrtni mir. Nobena. ko- ko5 sii ne upa zakokodakati, niti pete- lin zapeti. Vse trei)eee pod vplivom prestatnega strahu. Ta občutek strahu pa ne navdaja sumo starojše živali, teniveč je vcep- Jjen žo mailim v gnezdecu, v nežni mla- ilosti. Ta vlisek plašnosti in strahu pred Ijudiui in živali je gotovo pro- blem, ki se naslanja na čutno početje, katerega ponien unie le k tej vrsti pri- padajoči ptif. Znano nani je maanrec. da je niožiio cdvzoti maivsikateri vrsti ptieev v odsatnoisti starke, njih mla- dice iz gnezda in jili doma s pri dam ptieev v odsiotnosti starke njih mla- strašili. Toda ta noastrašljivost mine takoj, če se mod tern pribl.iza .starka in opazi tujca pri gnezdu. Prestrasona starka obletava gnezdo in kriči, opo- niijijaje s tern svoje mlade, da se va- rujojo. MladK'i takoj riazuinejo ta opo- niin in se ])otuhnejo v gnezdu. Dok- l.c-r so oiglaiša st;irkin apomin, ždijo ml-ulici v gnezdu in no sprojemi^o več, cd tujca pomijewe j.ini lirane. Ko se clstrani clovek od gnezda, opoavmi staika inVrclin1 s l^-visüin drugace zve- nvL'im glascm in mladici raztegnejo si-ojc kljuno in so dado pilati po svoji staiki. Kako in na kaikscn nacin se vcepi v mladib ])ticib ta strah, in ka- ko ga uniojo razumoli. ostane seveda skrivnost naravo. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 114 Naznanilo. Usojam si javiti, da vodim zobrai afelje umrlega dr. A. Stunsta nespremenjeno naprej. Priporočam se cenjenemu občinstvu. Erika Kimstova, zobni atelje Celjc, Kralja Petra cesta 26. Ceneno češko per je 1 kg sivega opuljeriega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po- šiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago sc tudi zamenja in neugajajoče vzatne nazaj. — Naročila samo na BENEDICT SACHSEL, LOBEZ ST. 20 pri Plznu (Čehoslova&ka). Poštne pošiljke rabijo iz Čehoslovaške v Jugosluvijo približno 10 dni. Praiv dol>ro naiu je znano, da se pcs in niačkia sovražita na vse pretege. Macka beži pred svojim smrtonosnim savraznikoni — psoin... Dabro ve, da če jo pičmentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^ß& VW** Vzorci na razpolago I Inserlralte v .NOVI OOBI'l Bromofoni in plošče h tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imerovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gor« E kmfm, Celje kngigaroa^ in w?-8etn»go*Jna * papirjen^ pisalnimi in rr^alnimi predmeti. Delaj, nabiraj in hrani, varcevati se ne brani! Popolr.o jo naSozite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omaj. zavezo y siaberju pri Celju Varčuj v niladosti, da stradal ne boš v starosti! LASTNI DOIVf Obrestuje iiransi le tf^ 1| ö Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. viog« po %ß \Z O lamstvo za vloge uad 2,000.000 öln. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi sneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Ceiju Prešemova uiica 6. Iz itialega raste veiiko I Moderne tiskovine vseh vrst: Rnjicje, lepake, letalce, pisemske ^lave^ Kuvert©, vabilai i. dr. Vam nudi v okusni isevedbl In po zmerni ceni Zvezna tiskarna v Celju Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Öetina v Celju.