S U B S C P I P T I O N : ^ U- S' Canada & Mexico: One year . ...... Six months Three months . 4 ,.. Foreisn Countries: One year Single Copy 2 cents. $ 1 — —50 —25 $1.50 V VOL. IX. No. 33. SLOVENSKI NABOD (» LU * ‘ 1 : > * O F K < .P I * LE) Phpne: CortlanJ 5188- NEW YORK — PITTSBURBG, PA., četrtak, 7. oktobra (Thursday, 7.) 1915. Geslo: »»Slovenijo Slovencem ' 1 NAROČNINA: Za Zd- dr- Canado & Mexieo: Celoletno Polletno Čet rtletr.o Za inozemstvo: Celoletno $1 — —50 —.25 $1.50 .i t '•ir~ Posamezna štev. 2 centa. Leto IX. Št. 33. L Več. kakor pred enim letom je bilo, in zaplamtel je silen: požar v Evropi, katerega je zanetila zločinska roka srbske-, ga morilca Bilo je zažarelo evropsko obzorje, zakrvavelo in krvavi čedalje bob. * Narodi so'se spoprijeli, in ta gigantski spopad se vrši j Še danes. Med tistimi narodi, ki se doslej niso zapletli v bojni ples, so bili tudi trije balkan s ki nftrodi, namreč Romunci, Bol¬ gari in Grki. Požar, strašni požar, je sjezal svoja goreča m moreča krila doslej le po osrednji, severni in zapadni Evropi. Toda skoro jame besneti tudi na Balkanu. Bolgarija je v orožju od nog do glave, Bolgarija, most, po katerem se pride v Carigrad. Zato pa so se pehali alnrci za njeno naklonjenostjo, a tudi Avstrija in Nemčija nista držale križem rok. In bolgarska vlada je stopila nastlan onih držav, od katerih največ pričakuje. Aliirske ponudbe gotovo nro bile nevabljive. Ah po¬ manjkanje vere v poštenost ruskih zaveznikov, nadalje pre¬ pričanje, da ne morejo le-ti izpolniti svojih obljub, vse to je nagnilo Bolgare, da so vljudno odklonili aliirsko prijatelj¬ stvo ter se priklopili onima državama, katerih ne more streti v prah malodane cela Evropa. Bolgarska vlada ve natanko, za kaj gre sedaj v Evropi. Saj ima svoje zastopnike po vseh glavnih mestih ter je v tesnih stikih z Atenami, Bukarešto, Nišem in Petrogradom. Zato pa gotovo ne bo zapletla svo¬ jega narocla zaprtih oči v bojni metež. Kakšno razmerje na¬ stane sedaj med Bolgarijo in Romunsko, se danes še ne ve. Ali iz vseh sedanjih okolščin se lahko pričakuje, da ostane Romunska nevtralna čepra. Bolgari napadejo Srbe. Kajti Bolgarija je postavila svojo glavno silo na srbsko m grško mejo, a ob Romuniji je le pičlo število njenega vojaštva. Dejstvo, da se je Bolgarska odločila zoper aliirce m za Av¬ strijo, nam daje tem večje upanje v lepo bodočnost našega naroda. Kajti če je bo Avstrija po vojni mogočnejša, bo tudi naš narod močnejši m jačji. Ko je Bolgarija jela oboroževati svojo vojsko, ko je od¬ redila splošno mibilizacijo, se je silno razjezil ruski car, naj- vnetejši” in „najiskrenejši” „prijatelj” Jugoslovanov ter 2agrozil Bolgarom z ostrim ultimatom. V njem zahteva od bolgarske vlade, naj razusti svojo zbrano vojsko ter odpusti avstrijske in nemške ča s tmke iz Zofije. Tuda Bolgari se ne zmenijo za rusko grožnjo. Tudi to dejstvo nam potrjuje domnevo, da ostane Romunska ne¬ vtralna. Kajti otem more Rusija do Bolgarije samo s Črnega morja, kjer se je Bolgarska pač dobro zavarovala. Nevar¬ nost odstrani Srbije je ničeva, in tudi Grška ne pojde naj- •brže za aliirce po kostanj v žerjavico, kakor se da sklepati iz sedanjega razpoloženja na Grškem. Venizelos, prvi mini¬ ster je namreč resigniral, in z njim je splavalo po vodi tudi aliirsko upanje, da stopi grški narod na njihovo stran. PREGLED POLOŽAJA, KI GIZI VOJNO MED BALKANCI, ITALIJANI Si ZAMAN RAZBIJAJO 8UTICE OB NEPREMAGLJIVIH AVSTRIJSKIH ČEREH, Bolgarija ogroža Srbijo na vzhodu, kjer zbira svojo vojsko (Bulgars ccvicentrate) Odzgoraj in na levi strani teia zemljevida, med Mitroviče in Bršecem napadajo Srbijo na severu in zapadu Avstri ci in Nemci. Ko udari Bolgarija na Srbe, jo nabrž napadejo vojne sile grških, pa francoskih ter angleških čet, ki so se izkrcale pri Solunu na kopno. Morda jim bo pomagala tudi Italija, dočim bo blokiralo rusko brodovje bolgarsko obal ob Črnem morju, a laške bojne'»atije bodo stražile iigtjsko mdrje« To je načrt, osnovan odstrani aliircev, kakšnega imate Avstrija in Nemčija pa Bolgarija in Turčija, se še ne ve. DELAVSKI DELEGATI SO ZADOVOLJNI Z ROCKEFELLERJEVIM NAČRTOM Pueblo, Colo. 2 oktobra. — Ro- i noraci i -kefellerjev industrijski načrt, je j ostale. vzdržujete vso tri bil na zborovanju družbenih urad nikov in delavskih delegatov, ki se vršilo danes v tem mestu, eno¬ glasno sprejet in odobren. Načrt se predloži ravnateljstvu eolorad- ske Euel and lrdn ('ompanv ter da na splošno glasovanje vseh v imenovani družbi zaposlenih de¬ lavcev v konečno odobrenje. ■Omenjeno zborovanje je skli¬ ci! družbin predsednik J. F. Wel- bom ob devetih danes zjutraj. Predsednik je predstavil navzo¬ čim zborovaleem .Rockefeller ja mlajšega, ki je nagovoril zbrane nekako takole: Mr. predsednik in članstvo coloradske Fuel and Iron Compa- ny! To je prvikrat, ko se mi je (ponudila prilika, da sem se sešel Pa ce , ,, ... ... • i- /-. i • »« . j ;• ;_ni jz nastavljenei in uradniki obenem bodo Vpadli alliici ah Grki V AlaccdoniJ , ^ j d o svoje smrti ne pozabim tega gariia mogočna pomočnika, Avstrijca in Nemca, na razpolago- dne. Pred dveir 1 6 n n • , 1 i večini izmed v; Da se skoro prične bojni metež tudi na Balkanu, je tako gotovo, kakor gotovo je za nočjo dan. In to pa bo zadnje dejanje strašne žaloigre, kise že nad leto dni razpleta in zapleta v Evropi. Ce se ugodno konca 2a Avstrijo in Nemčijo pa njuni zaveznici, potem bo Avstriji odprta pot v Solun, avstrijska trgovina se bo razvijala silno naglih korakov m njenim narodom zasijejo dnevi občnega blagostanja. Amerika si nasplosno ne želi uspehov avstrijskega oro¬ žja. Saj so njene simpatije na strani ruskih zaveznikov, saj izdeluje le-tem velikanske zaloge municije, in vrhtega Jim posoja še denar. Angleškim in francoskim agentom se je posrečilo dobiti posojilo v znesku pol bilijona dolarjev. S,cer je to s,lna klo- omisli, da se jo je doslej miatralo za futa za Anglijo, če se p državo, ali kljubtemu niso Ameriške države najbogatejšo wč strogo nevtralne. ....... . ™ msanor Pogrebci rajne lige nameravajo dvignit, pokojno vta- „ dclavd . ... Vsi štirje deli, iz katerih sesto¬ ji vsaka korporacija, ima jo skup¬ ne interese. Noben izmed njih ne sme biti žrtev drugega. Če le en del stremi samo za šebičnimi. in¬ teresi, mora priti prej ali poslej polom. Vsaka korporacija ali dru¬ žba. ki hoče biti uspešna, mora j temeljiti na pravični -podlagi in na povprečnosti. Vsak človek vseh štirih delov mora 'biti dele¬ žen povprečnega dobička. Naj slo¬ ni na vseh enaka odgovornost, pa najsi bo delničar, ravnatelj, urad¬ nik ali delavec. . Rockefeller taji Izkoriščanje. Mr. Rockefeller je zavrnil ob- dolžitev. češ, da so drnžbini del ničarji izkoriščali delavce š da so si kopičili milijone na ro¬ vaš delavskih žuljev. ..Štirinajst let", je. rekel, „niso delničarji coloradske Fuel and Ir¬ on Oompanv dobili niti enega cen ta iz svojih delnic. Ali se. mar to potem vjema z besedičenjem, češ, da so delničarji izkoriščali maj- narje?" Mr. Rockefeller je izrazil mne¬ nje. da bi bilo skupno zborovanje ki bi se naj bilo vršilo že pred ne¬ kolikimi leti, vse neprilike in ne- spOrazumljenja, Obenem je tudi obljubil povprečni delež za vsako osebo, ki dela za družbo. ,,Osebno hočem delovati na to, da se uresniči ta moja obljuba", je rekel zborovalcem. Tudi je po¬ vedal, da so ga kritikovali delni- deuar, s katerim se zgradi potreb-' carji, ker je ustanovil poslopja za na poslopja ter vodi celo podjet-' klube ter izposloval druga izbolj je,, .Drugi faktor je ravnateljstvo.j sanja slične vrste. 1,i ima nalogo, da se izvolijo pre- ..Dobro vam je znano", je na- vidni glavni uradniki in da se vr- 1 daljeval mladi Rockefeller, ,,da ši vse poslovanje na trdni in pravi j je na tisoče ljudi v tej deželi, ki podlagi. Tretji činitelj je uradni-j pravijo delavcem: ..Delajte, kar štvo. To mora paziti na to. da se to- najmanj morete, ter opravljajte orna tednoma sem bil as še tujec, ali se¬ daj ko sem obiskal vaše domove ; i vaše premogarske campe. se mi dozdeva, da sem vaš znanec. Sa¬ mo vaši vljudnosti in gostoljub¬ nosti se je zahvaliti, da sem tu. Kajti jaz nisem niti zastopnik na- rtavljencev, niti uradnik te druž¬ be, pač pa sem ravnatelj. .Najprej hočem izpregovoriti par besed o tem. kako mislim 'o sestavi te ali one korporacije. Štirje deli so. iz katerih sestoji vsaka korporacija. Prvi so akej- jouarji ali delničarji. Ti preskrbe Čugo zopet i/. groba. Bomo videli. Čno in vestno izvršuje tekoče de¬ lovanje cele korporacije. In zad¬ nji, ali nikakor ne najneznatnejši vi možje — ki iz¬ popolnjujete dovršenost cele kor- niki. kar najlažja dela, a glejte na to. da. dobite za to kar največ denar¬ ja’". Prijatelji, ljudje, ki vam ta¬ ko govore, so vaši in moji sovraž- Nato je sledila, eksebutivna se¬ ja. na kateri so prosto prerešeta- vali Rockefellerjev načrt, katere¬ ga sta izdelala ob sodelovanju predsednika I. F. tVelborna, Mr. Rockefeller in \V. L. Mackenzie King. Zborovanje se je vršilo v klil bo vi dvoratji tukajšne jeklar¬ ne. Fdeiežilo se ga je okoli petde¬ set mož. Med delavskimi delegati jih je bilo sedem iz Freemont, County. Vsi ti so se izdali za člane tako-, zvane ..The United Mine Work- ers of America". Drugi delegati niso bili uniisti. Večina jih, .je do- ilala za družbo tudi med stavko, Načrt ne pripozna unije. Načrt vsebuje sicer jemsfvo, da se ne sme delati razločka med čla¬ ni. te ali one unije, ali nikakor pa. ne prepoznava ..The United Mine Workers of America’'. Industrijski sistem izg]eda ka¬ kor Rockefellerjev odgovor zalite vam unije ..The United Mine'AVer kers — zahtevam, ki so 1. 1913. izzvale najostrejše iudustrijalne konflikte, kar jih pozna zgodovi¬ na te dežele. Mr. Rockefeller je sam izrečno poudarjal, da njegov načrt nima namena, napasti uriiiz- ma, in da je osnovan na širši in bolj demokratični podlagi kakor, sitem, ki ga zagovarja ma.jnarska organizacija,. Rockefellerjev načrt,bazira ali temelji na posredovalnem! siste¬ mu ter je razdeljen v četverno po¬ glavij : , l.i Zastopništvo nastavljen cev in način njegove izvolitve. 2..) Okrajne konference, zadru¬ žni odseki in zadružno zborova¬ nje. 3. ) Preprečitev in poravnava industrijskih sporov. 4. ) Soeijalno in industrijalno izboljšanje. Predloga vsebuje, tudi memo¬ randum dogovora med družbo in njenim delavstvom. Majnarji vsake campe imajo TEŽKI BOJI OB TIROLSKI MEJI. — ITALIJANI PLA¬ ČUJEJO SVOJE PONESREČENE NAPADE S STRAŠNI¬ MI IZGUBAMI. — LJUTEMU ARTILJERIJSKEMU OG¬ NJU NA PLANOTI VIELGEREUTH SE NE UMAKNEJO C IN KR. ČETE* — AVSTRIJSKI TOPOVI OBSTRE¬ LJUJEJO KO RMINSKI KOLODVOR. Dunaj, 5. oktobra, preko Londona. — Avstrijski generalni št a b razglaša sledeče -. ..Na tirolski meji so razvili Italijani jako veliko živahnost, ki je izzvala trdovratne in dolgotrajne boje n a visoki planoti Vielgereut.it in Lafraun. Pii ljutem artiljerijskem ognju v tonalskem okraju je bil sovražni napad na Aibiolo s krvavimi izgubami za sovražnika odbit. „Na planoti Vielgereuth je bila naša pozicija na. ravnici severno , gore Marome izpostavljena ognju težkih in malih topov. Dopoldne so manjši oddelki sovražne pehote poizkusili napasti naše postojanke. Ali brezuspešno. Zvečer je sovražnik obnovil svoj napad v velikimi silami, zlasti z alpinci, ki so se v ozkih formacijah približali našim žičnim zaprekam in katerim se je ponoči posrečilo zavzeti eno izmed naših oporišč na odprtem polju. Po srditih bojih, ki so trajali do jutra, so naše čete zopet prepodile sovražnika. Na ta način so ostale vse postojanke v naših rokah. ..Na planoti Lafraun je prisilil naš topniški p gen j prodirajočo sovražno' pehoto, da. se je vrnila tja, odkoder je prišla, s krvavimi glavami in težkimi izgubami. Na ostali fronti sc ni pripetilo nič važ- nega". 0AD0RNA, ZOPET POROČA O USPEHIH. Rim, 5. oktobra — Italijanski veliki glavni stan daje sledeče naznanje: „Artiljerijski spopadi so se vršili na raznih točkah bojne črte. Sovražna artiljerija je silno obstreljevala korminski kolodvor, ne da bi napraviD kakšno, škodo. Naše topništvo je uspešno streljalo na neko sovražno baterijo, opazovalno stražo in vozno kolono. ..Sovražnik se poslužuje ročnih granat, ki vsebujejo očem škod¬ ljiv plin. Naše čete si zavarujejo oči z očali in drugimi pripravami. , .Velikanske plohe ob spodnji Soči nikakor ne ovirajo delavnosti naših čet pa »udi zadržujem, n apratb-v.au jr našim saperjera (C&- dorna se najbrž več ne upa. poročati o vremenskih zaprekah, o kate¬ rih je ižpočetka neprestano govoril v svojih uradnih obvestilih. — Op. ur.),- - AVSTRIJSKO BOJ NO BRODOVJE PRIDNO NA DRO. Marseille, 5. oktobra. — Francoski parnik ,,Provi:ncia", ki je vseboval 2245 ton je bil v nedeljo zjutraj pred Cerigo ob južnozapad- ni grški obali po avstrijskem podvodnikn torpediran in pogreznjen v morske globočine. Podvodnih je ukazal parnikovemu moštvu v rešilne čolne, in medtem, ko je štirideset mož veslalo k obrežju, je pognal avstrijski podvodnik francosko ladjo na dno morja. Cvprien F a bre & Co., lastniki ,,Provincije" so bili odstrani mor¬ narske oblasti včeraj obveščeni o izgubi njihovega parnika. pravico izvoliti svoje zastopnike na podlagi po enega za vsakih 150 mezdnikov. Vsaka campa pa je upravičena najmanj do dveh za¬ stopnikov. . f V posredovalne svrhe so razde¬ ljene družbine campe v pet okra- Prodlože jih naj zadružnemu od¬ seku v presojo. Če bi se le-temu ne posrečilo poravnati spora, naj -e izroči zadevo coloradski držav¬ ni industrijski komisiji v razsojo. Življenski pogoji. Stanarina za delavčevo stanc- .lev — v trinidadskega, v/alsen-1 vanje brez kopališča ne sme pre- berškega, v panonskega, ki obse-[koračiti 2 dolarjev za eno sobo na ga vse ma.jne v Freemont-Countv ’ mesec. v zapadnega, v katerega spadajo j 'Sedanjega zaračunka v znesku vse majne na žapadnem vznožju;40 centov mesečno za električno eoloradskem, in v okraj Sunrise | luč z brežplačno razsvetljavo na CVvoming.). I hodnikih se ne sme povišati. Vode za domačo vporabo se ne sme zaračunati, razen tam, kjer ;jo mora kompanija sama kupova- Poravnava sporov. V svrho spornih poravnav in raz motri vanj kakršnihkoli proble mov zozirom na kompani.jo in nje¬ no delavstvo se morajo sklicati konference, katerih se morajo ud Težiti zastopniki vseh camp te¬ ga ali onega okraja iti drnžbini uradniki. Število le-teh ne sme presegati onega delavskih zastop¬ ali o v. ti. V teh slučajih pa le po lastnih cenah. Cena premogu, ki ga potrebuje delavstvo, ne sme prekoračiti one, po kateri go dobiva kompanija. Da kompanija vzbudi v delav¬ stvu: veselje do gojenja cvetlic in | zelišč, se zavezuje brezplačno n- v . , , • „ • .v , ...urediti vsaki hiši spadajočo zem- Delavstvu je- zajamčena t.udi i N 1 1 pravica do'zborovanj in do naku-! ’ 10 A .. , • ..Kompanija tudi odstranjuje povanja živil, kjerkoli jim je všeč , , ., . M,* 1 ; brezplačno vse grmičevje s teh lo- Zaslišavanje pritožb. j tov. Posamezni majnar ali skupina Bržko se pokaže potreba, hoče majnarjev naj predloži svoje pri- kompanija poskrbeti delavstvu tožbe zoper kompani.jo zastopni- ; kar najhitreje mogoče za kopali- ku dotične kampe. Zastopnik mo- • šča in družabna zbirališča v obli .ra . najprej .poizkusiti poravnavo ! ki klubskih dvoran, pri delovodji ali superintendan- : Osemurni delavnik je upeljan za tu.. Ge je bil njegov korak brez-[vse delavstvo, ki je zaposleno v uspešen, naj apelira na predsed- podzemskih rovih, nevštevši od- st\ enega zastopnika, ki jo sedaj ; počitne ure opoldne in časa, ki ga David : Grjffiths, ali pa na višje potrebuje delavec, da pride na driižbine uradnike tja do pred¬ sednika -J. F. Welborna. .Druga pot je tudi še odprta majnarjem v njihovih pritožbah, ee niso mogli doseči zadoščenja pri delovodji ali superintendantu. mesto svoje zaposlenosti. Devet ur izpolni en dan dela za vse vnanje posle, izvzemši kurja¬ če in strojnike. Vsi delavci dobe svojo plačo na pol meseca potom, čekov. $ , sSS sm^NSKU7A18i0® , ‘, T. čfetobra, 1915. ■" 1 ' •' ^ ' ■ 1 "‘ - - i - , SPREJEM OORSKO-HRVATSKE DEPUTACIJE PRI CESARJU, T ---g " .4 Dunaj,’ 2. septembra '1915. Ob 11. dopoldne je sprejel cesar v veliki galeriji schonbnuin- skega gradu iz 470 elanov obstoječo ogrsko-hrvatsko deputacijo, ki je bila na vožnji proti gradu od množice jako simpatično pozdrav¬ ljena. Ko je prišel cesar v galerijo, so zadonel miogočni Eljen ’ in Ži¬ vio'-klici' Ministrski predsednik grof Tisza je imel imenom deputa eije, ki se je prišla poklonit, na cesarja nagovor, tekom katerega je najprej nagla,šal sveta čustva zvestobe, vdanosti in hvaležne lju¬ bezni do cesarja, nakar je.izvajal: Sedaj je preteklo že eno leto, odkar se bojujemo na življenje in smrt proti premoči. Poslali smo v. boj svoje najboljše sile. V ognju ao bile preizkušene sijajne, čednosti ogrskega m-hrvatfckega naroda Bogu se je zahvaliti, da zambromo po tolikih .nevarnostih in bojih s ponosno samozavestjo gledati v preteklost. Ministrski predsednik se je zahvaljeval nato vladarju, da je zasiguralOgrski dostojno mesto v monarhiji in ustvaril tako podlago za lepšo in srečnejšo bodočnost, in je nato nadaljeval: .V očigled veliki nevarnosti je prenehal vsak strankarski spor v ogrskem narodu. Na bojiščih, prelitih s skupno krvjo, sjito se sešli tudi z bratskim hrvaJtskinh narodom Enako sijaj¬ no odseva ogrsko in hrvatsko junaštvo. Vojna'nas je naučila, da se mudimo tudi lit na Dunaju med brati, ko jih", najsvetejša dolžnost je medsebojna obramba. Skupna nevarnost je tudi v odnošajih m obema državama monarhije pokazala, da je zavest skupnosti glo¬ boko vkoreninjena in v trenutkih nadloge -zmagovita. Ministrski predsednik grof Tisza je Zaključil z obljubo, da ne bomo pozabil; naukov tega velikega'časa. Zahvalimo se'Bogu za milost, da je smelo Njegovo Veličanstvo doživeti zmagovito opravičenje svojega dela bojih tega velikega čgsa in molimo k Vsemogočnemu, da bi še dolge ohranil Njegovo Veličanstvo v srečni dobi. po;zmagovitem izidu ve like borbe sledečega častnega miru na korist in srečo narodov. ■ Cesar je odgovoril na poklona! veni govor s išledečim nagovorom Po izbruhu vojne žalibog vsled vladarskih dolžnosti nisem mo gel priti v ogrsko glavno in rezidenčno m.est(>. Tem večje je moje veselje, da ste Vi kot zastopnik muničtpije\ Ogrske in njenih po¬ stranskih dežel prišli k meni iz vseh delov dežele: Globoko me je ginfl izraz vdanosti kot nova manifestacija .zvestobe in podložnosti ogrskega in lirvaiškega naroda. Ena mojih najvevih radosti je. da se je s sodelovanjem odličnih ogrskih državnikov posrečilo zasignrat uspešno sodelovanje med krono in narodom kakor tudi med ogrsko, državo in mojimi ostalimi kraljestvi in deželami na trajnih podlagah in tako odstraniti'nesporazumijen-ja. ki so-se skozi stoletja vedno in vedno ponavljala. Bolj kakor kdaj dosedaj so izkušnje sedanjo sti dokazale, da je to delo sprave in sporazuma 1 duha popolnoma pre šinilo moje narode, posebno pa narode ogrske Jjrone. Ko so nas na padli naši sovražnici v osvojevalni pohlepnosti, ,sta odšla ogrski in hrvaiski;narod, čuteč so eno s krono v bratskem tekmovanju z m«; jimi ostalimi narodi na moj poziv z navdušeno odločnostjo in z v s silo moči v hoj proti sovražnikom. V deželi je prenehal vsak politi cen spor. V goreči ljubezni do domovine, pripravljeni za vsako žrtev, so se sešli vsi narodi. S ponosnim veseljem vi,dim. kako se v tej veli¬ kanski borbi zopet blešče vojne čednosti ogrskega in brvatskega na¬ roda in kako se obnavlja stara vojna slava teh obeh bratskih naro- , dov. Z globoko hvaležnostjo me navdaja, da skušajo oni, ki so ostali doma, s .stopnjevanim, izpolnjevanjem državljanskih dolžnosti, s hra ¬ brim prenašanjem vseh nadlog vojne, z vdano požrtvovaliio-djo in s krbjo za ponesrečence po vojni, pospeševati našo stvar. Trdno je moje prepričanje, da bodo moje junaške armade izvojevale. Vst in časten,' trajno zasignran mir in da ho ogrski državi in v njej zdru¬ ženima obema narodoma, v zgodovinski zvezi z mojimi ostalimi na¬ rodi, posvečeni po sedanjem, skupnem boju in po skupnih žrtvah, usojeno, da bo s povečano silo in ugledom uživala blagoslove miru. Zaupam na Vsemogočnega, da bo krona sv. Štefana, ki je žamo¬ gla- obvarovati modrost in silo prednikov skozi stoletne viharje, tu di po sedanjih izkušnjah, obdana z novo slavo, svetila se z večji m bleskom bodočim srečnejšim rodovom. Moja naprisrčnejša zahvala za prihod in vašo poklonitev in sporočite narodu izraz moje. iz srca prihajajoče zahvale za zvestobo in junaško držanje' 1 . Tako nagovor ministrskega predsednika Tisze, kakor tudi od¬ govor cesarja sta bila sprejeta z viharnim navdušenjem. Ko se je obrnil cesar proti izhodu in šel mimo skupine članov hrvatske delegacije, je ban baron Škerle,ez ponovil v hrvats-kem je¬ ziku izraz zvestobe in vdanosti brvatifljega naroda do Njegovega Veličanstva, Zgodovina le-tega rojaka, je nam znana.. Tik pr.ed izbruhom, .se¬ danje vojne je odšel iz svoje stare domovine za boljšo srečo. Ne dol¬ go predtem se je bil poročil. Komaj pa si je ustanovil srečno doma¬ če ognjišče, ga je zadela nesrečo. Strašen požar, ki je dnmalega vpe- oclil njegovo-rojstno vas, je uničil, tudi njegovo sicer majhno, ali vendar cvetočo obrt. Tako se je zgodili o, da je odšel v daljni svet, pustivši svojo mlado ženo doma. Pozneje enkrat bo prišla za njim, medtem pa ji bo on pomagal s svojimi prihranki. Ali revež je dospel . Ameriko ravno ob času najhu.jše gospodarske krize, in sila trda mu je šla. Po dolgem trpljenju in mučenju se mu je vendar^ nasmeh- jala sreča. Dobil jo dobro in trajno službo, in tako je naš pošteni oja'k poslal pred tremi meseci svoji ubogi, mladi ženi svoje prve pri hranke. , Pa tudi naložil je ob tej priliki nekaj denarja na obresti. Pre- jeniši vložno.-..knjižico je rekel smehljaje uradniku, da bo ta vložek /.a vozni listek — kajti takoj po vojni pride tudi ona, — njegova mlada žena — v deželo. — ter jel razkladati načrte svoje bodočnosti. Vsako drugo soboto smo ga videli'odiakrat v banki, in vsako- pot. je naložil nekaj denarja na obresti. Mi vsi sc ga vselej prav pri srčno razveselimo. Pred nekolikimi tedni mu je poslala njegova že¬ nica fotografijo. Prav lepa stvarca, smo mu • hvalili ženko, in mož bil ves srečen. Zadri ji teden je prišel zopet k nam ter rekel: ..Rojak. ne morem;, več zdržati. Bogve kdaj bo konec te ft e s reč ne vojne. Poglejte v mojo knjižico, jo li. že dovolj denarja za voziti li¬ stek. ali ric. Ze.no hočem imeti na vsak način pri sebi V' našem oddelku za parobroetne vozne listke smo izvedel: ceno vožnje iz Holandskega v Ameriko, /računali voznino od. njegove rodne v»si do Holandskega ter pri. leju li še ostale stroške. Oh tem ra¬ čunanju je itrmel naš 'rojak v številke, kakor bi bila vsa njegova reča odvisna od njih. ,.Prav toliko, ali zadosti 11 , smo mu povedali. Našega prijatelja se je polastilo po teh besedah taksno veselje, da je udaril poslujočega uradnika Prve druge Narodne banke s takim zamahom po rami. da je skopo omed-nel. A uradnik mu tega ni zv neril. pač pa mu je smehljaje segel v roko. Naš pridni rojak pa je takoj zahteval ža svojo ženo vozni listek, katerega smo ji takoj poleg, drugega denarja odposlali v staro do¬ movino. •Ju kadar pride ona", je še pristavil naš'prijatelj. ..jo Vam predstavim. Boste videli, kako ljubka ženska je to. Tri kadar ne bom jaz utegnil priti sam šminkaj. Ko prinesla ona najine prihranke v Vašo ha uk o na obresti. Kajti Varčevala bova iya vso moč. Sedaj som namreč šele izpoznal, do kakšne, sreče privede človeka varčevanje' 1 . Po teh besedah se je naš pridni rojak poslovil veselega srca od nas. Med vrati pa se je še okrcnil ter pridejal: „Ba tudi svoje roja¬ ke privedeni- k Vam. k First-Secoijd. National Bank in Pittsburgh, Pa; Zbogom, rojaki". In mož je smehljaje odšel' proti svojemu do¬ mu. _ boo KNJIŽIC POPOLNOMA ZASTONJ "Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki bo bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani -— možje, id no umrejo delali niti uživati v .polni meri, kar jim živ¬ ljenje nudi, vsi ti možje bi inorcli citati to koristno zdravniško knjižico. Jr. te knjižice je razvidno, kai.o moški uničujejo svoje zdravju in življenje, kako so nalezejo raznih betežni, in kako .se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem : času in z majhnimi stroški. Alio torej želite biti možje mod možmi -— zdra¬ vi, močni in krepki — v tej knjižici Al i trpite pavdcrVTvčni slabosM. iC .m ‘spolno-uii- =sl * sa z s^ ! at naduhi, neprenae ^ ^ ,, PVraaUz . mukali na želodčnih, mehurnih m led- vičnili boleznih 7 Imate li bolečino v križu in v skic- '1 n /tvibih glavobol, izgubo teka, kislin!) 1 riganje, žolčno rt- sanie pogosto bljuvanje, unmzan jo- 'smrdečo sapo. črne -loba jo liof AlHro^nervu/mT 1 ;!.' utru jeni ob hitrih plašni ali boječi v dru/.bi oba- jutrin, pra,=i . , / brezplačna pani m žalostni! “ 1 POT K ZDRAVJU, MOČ! IN KREPOSTI. ti« tek lahko najdete nas¬ vete, ki vodijo - do tega- knjižica vam pove vso, kar bolezni, v vašem materinem tl' - ,1 > lahko vsakdo razoma in se okomit z nasveti in podatki, ki lih t« Jj oral znati vfc»aL mosKi POTEK ŠESTE HFDNE KdKiJE S, Ni Zaloga- znanosti je, m vsebuje ravno tiste st .• ^ ju zdrav . Zapomnite «i, «1« .1» mlad in star, bogat in reven, oženjen in sams • » ovitku ni zdravnikovega- ta knjižica popolnoma zastonj; im plačamo tu, , post dobi. Zapišite, v„š 8 imena in vstedtega nihče ne ve. nam. ime in naslov razločno na spodnji kup POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO SL DANES. DR. J. RUŠSELL PKICE C©., S. 70 J, 208 N. 5th A ve.. Chicago, Gospodje:—Zanima mo Vaša ponudba glede brezplačne zdravnice knjiži želim, da mi takoj pošljete en izvod. IME.. ŠTEV. IN ULICA ALI .... MESTO .®-DRŽAVA . odškodnino za roko in nogo. ter j nevtralnosti v pristransko. To bo¬ je v takem položaju šel na dolgo j -j azen j e to, kar sem danes eital o ! n Cesar se je zahvalil, da so prišli hrvat-ski elani in mu dali pri- ožriost. da se zahvali za odlične čine in vztrajno držanje- Hrvatov lož; v teh težkih častili. , Ta hvali-r >,e Hrvatc-nv 1 . je rekel cesar iu računam nanjo*tudi Bo k«vu auer« jprejomn se je Bndi.vpeSfe.ii-.-ki rejem in i? razil pr še enkrat iz vsega, srca ■ bodočnosti". podala fleputacija k sprejemu na magistrat, pocdravjjepa živahno in - sej poti od množice ljudstva T';.i vpr-.mn-i v inertni hiši n- pozdravil župan dr. TVeiskirohner cgr-iko-hrvat;,!<.i «lepntaeijo kot dobrodošlo in rekel: Kakor je arma¬ da. ki nt.;a je ]c^ imhnf Beseda prva prva je, Beseda d r u o k *. ret i . ce trti nosim d narje svoje, s e skupaj v mestu pa leži Jer d ™a in jekla ne Vsakdor natn pošlje rešitev te uganke, skupaj s svojim imenom iu Ja atif-no redaso. dobi zastonj-eku sen dar. R ešitev ne s 15 dni.. m °ji Dijaki, v 110 Banko leski zagonetke prinesemo da’ \Jv. &■ PiA’o Drugo Aarm v Pittsburghu. Po a«’ t-Seeond lf: Pa- Cer- Sti'« ef ' mi e & Wo 28 let. staro ženo Bessie ter potem pognal kro¬ glo sam sebi v prša. Preden je še prispela Zdravniška pomoč na li- .Tille sur Tour- be in pri Ma-ssigrs. Nemška antiijerija je preprečila z ljutim ognjem združitev sovražnih čet ter tako' zadušila nadaljuje napadanje že v kali. V okraju Artois so Nemci še-dalje potisnili angleško bojno črto severno Loosa' nazaj tor tudi pri Neuvillc iztrgali 40 metrov dolg strelski jarek Francozom iz rok..Več drugih napadov pri Souehez in Givencliv je bilo odbitih. ANGLEŽI ODNESLI KRVAVE GLAVE. Berlin. 6. oktobra, preko Londona,,— Nemško vrhovno armad¬ no poveljstvo javlja.iz velikfega glavnega stana na z a padiiein bojišču, da so bili vsi obnovljeni angleški napadi na nemške postojanke se¬ verno od Lioofea- zopet odločno zavrnjeni. Ob .brezuspešnih nap a clii^ na te postojanke so pustili Angleži meč kakor osemdeset vjetnikov v naših rokah: razentega so 'trpeli znatne izgub? v mrtvih in ranjenih. FFBANOOZ1 SE UMIKAJO. i Del jarka, katerega so se-Jttli Francozi n a griču severnozapadno Givenehv polastili, smo ga včeraj, zopet dobili nazaj. Obenem smo zaplenili štiri- strerjne puške. V Champagne je naperil sovražnik močan artilerijski ogenj na našo postojanko severnozapadno. Sonaina. Ko so naši opazili, da na¬ merava sovražnik izvršiti napad, mu je izjalovil to nakano ogenj na¬ šega topništva. Pri \ aimpiois smo sovražnika prehiteli z operacijo min. Večje število takih postojank srno sovražniku razdrli. PO KRATKEM ZMAGOSLAVJU — ŽALOST. London, 6. oktobra, — Izguba ..Hohenzolle.nT Redoute pri La Basse, katero priznava angleški vrhovni poveljnik fcldmaršal Freudi V svojeni'veerašnjenf poročilu, je napravil zniagoalavju nagel'konec. Poročilo o zavrnitvi aliirske ofenzive je izzvalo po celi Angliji bridko razočaranje In vsepovsod je čuti godrnjanje in pritoževanje, češ,. cl a je bila velika ofenziva zopet velika polomijada. Domneva, sc. da so bile angleške čete takoj ob svojem' prvem sunku po nemških protisunkih nap a dene t.er nišo imele dovolj časa, da bi si bile dobljene postojanke utrdile. Tešijo in tolažijo se vendar še s tem, da so bili glasom poročila vojskovodje Frencha vsaj na ostali fronti vsi nemški protinapadi uspešno odbiti. Očitajo vprašujejo vlado: Kaj nam koristijo z ogromnimi žrtva¬ mi kupljene zmage, če se jih ne more prav nič izkoristiti ? - Vedno daljše kolone smrtnih naznanil v londonskih časopisih govore strašno povest v težkih izgubah v izjalovljeni ofenzivi. Takšen, ..uspeh" aliircev na zapadni fronti nikakor ne more zbu¬ diti poguma stiskanim Rusom j>a tudi ne zadušiti tlečega ognja na Balkanu. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod'*, najboljši slovenski list v Ameriki!, •J'*#**,-**•'! I O BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika liy 2 palca v dolžino hi 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje | sov njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav iii onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem prva mapa v barvah porazdeljuje celo Evropo, kakor se v . sedanji vojni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori, je tudi označeno v barvah- Četrta, stran Obsega cel svet. na kateri je označeno, koliko ima vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in kje 'se nahajajo. Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov, ki se bojujejo, in kje se bojujejo. Na šesti strani je Rusija z mejami Nemčije in Avstro.Ogrske, kjer se sedaj bijejo silno krvavi boji. Sedma stran obsega Anglijo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikanske pomorske bitke- Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder razsajajo najljutejši boji' Deveto, stran obsega celo avstro.Ogrsko državo z njenimi mejami 'na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejam! na Ruslto-kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske č na j srdi¬ tejših, bojih- Na deseti strani je Srbija z novo teritorijalno posestjo in mejami, kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t- 'd- SAMO 30 CENTOV, % pa debile velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih ih v Galiciji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. Kdor torej želi pivo, samo mapo ali drugo, . mapo s slikami z bojišča", naj še takoj naroči ter pošlje obenem 25 ali 50 centov na upravo ».Slovenskega Naroda"* NEMCI SO IŠKI NAPAD ZOPET Berlin, preko Londona, 6, oktobra. — Nemško vrhovno armad¬ no poveljstvo javlja iz vrhovnega glavnega stana,,: ,,Arm a dna skupina feldmftršala Hindenburga: ..Po -svojem porazu ždiie 3. oktobra so Rusi včeraj obnovili svoje . .,0 ostalih armadnih skupinah ni ničesar poročati' V BORBI ZA D VIN AB URŠKE OKOPE. London, 6. oktobra, Ruski generalni š.t a b javlja v svojem zvečer izdanem poročilu, da obsipavajo Nemci i nske postojanke pocj Dvinaburgom neprestano s kroglami težkega kalibra. Nemcem se je posrečilo polastiti se dela okopov z mogočnim naskokom, vendar pravijo Ruši, da. so. si z'močnim protinapadom zopet pridobili izgub¬ ljena tla. . Po poročilu nemškega armadnega poveljstva je bil sunek nas¬ protnika ob Dvihi odbit. Na celi črti med Postavi in Srnorgonom .so jeli Rusi napadati v gostih masah, a'vsi ti njihovi napadi so se ob iz-. ' redno težkih izgubah pbpešreeili., Ponočni ruski napadi -so bili takisto brezuspešni. Na ostali vzhodni bojni fronti je- položaj neizpremenjen. Listnica uredništva, J. H., Mihvaiikee, Wis. — Vaš , dopis nam ugaja, ali radi pomanj¬ kanja prostora ga priobčimo šele v prihodnji številki. Hvala zanj! — Pozdravljeni! r-- —__ Iščemo mož in dečkov, ki še hočejo posvetiti brivski obrti. Pri nas še vsakdo tekom 4—(5 tednov nauči brivskih poslov. Ni se vam treba ubijati po majiialh in železn^rnah. pa tudi bosov v.aiu ni treba imeti nad sabo. Kajti brž ko ko se pri nas naučite brivskih poslov, lahko takoj od¬ prete svojo lastno brivnico. Česati, briti in. striči se je treba slehernemu moškemu, pa naj so dobri ali slabi časi. 21 brivsko obrtjo, lahko prepotujete cel svet, a . zraventega še prav dobro živite. Pri nas' se lahko naučite tudi žen¬ skega frizerstva in čiščenja rok. Za pojasnila Pičit* na: NOSOKOFF’S BARBER SCHOOL 1202, Penn Ave. Pittsburgh. Pa. PANAMERliA M ' i ' J A- . ' Wasbington, 4. oktobra. — Dr¬ žavni tajnik Laiining jo včeraj iz¬ javil. da bo njegova predstoječ® konferenca z zastopiiiki strank v amorikanski revoluciji, ki je pov¬ zročila padec diktatorja Huerte, samo iuformalnega značaja. Izdal ne ho nikakšnik pOviilii], ali do¬ brodošel bo vsakdo, ki želi prere¬ šetava ti situacijo. Lan-ing:jc tudi povedal, da se bo pečal .samo v. onimi, ki so sc vdel.ežili gib a nja zoper ITuerto. Združene države pripoznavajo zmago revolucije kot temelj v'sedanjem položaju. Po sklepu svojega inforirialnega. razgovora z Mehikanci ,bo sklical državni tajnik prihodnjo sejo pan ameriške konference, n a jbrže v soboto. Kakor je razvidno iz poročil, došlih danep državnemu depart- mentu, Carranza ni samo nado-ine- stil Svojega po.vljiiika v Matamb- ros, generala Nafarrate z nekom drugim, nego je odredil tudi drugo izpremeVnbe v svojem štabu na me¬ ji, da tako prepreči prestop meje in napade. HMELJ. Na hmeljskom trgu v Žalen je bilo opaziti v pretečenem tednu nekoliko živahnejše gibanje. Do¬ gnano je, da se je pridelalo letos na Češkem za dobro polovico 1 manj hmelja, kakor v‘lanskem letu. V zadnjem tednu je. cena za žalski hmelj prvovrstne kakovosti po¬ skočila za 1.5 kro n pri stotu, Po tujem hmelju ni bilo skoro nobe¬ nega povpraševanja in so se giba¬ le cene za tuj hmelj lanskega pri¬ delka med 65 do 70 K za 50 kilo¬ gramov. Tudi na Nemškem je dol¬ gotrajna suša zelo škodovala hmeljškim nasadom.Meni se, da bo letošnja hmeljska letina v Nemči.-- ji. za 20 odstotkov 'slabša, kakor je bila v lanskem letu. t' Belgiji, v Franciji, v Rusiji in Galiciji«**; bo letos ža 50 odstotkov pridelalo, hmelja manj. kakor : v lanskem le¬ tu, isto velja v Italiji. 1 DR. RICHTERJEV P A S N EIP E L LE R . - ( ZOPER REVMATIZEM, NEV- MLGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Pravi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Oc klonite ga, ako, na zavPku ne najdete vernostn^nam- ke ,,S i d rX Po 25 k 50 šiitov v lekar¬ nah ali pa/čaročite naravnost od F. AD, RICHTER & GO, 7 4—8 0 WasIiington- St., N E W Y 0 R K, N. Y. ŽEPNO PERO, SVINČNIK in PEGAT 7 IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. svoje ime im priimek, pošljite 50 c. vo lista, navedite svoj točni naslov, aročilo se bode takoj izvršilo. in *« 4 »SLOUŽNSKI NAROD”, 7. oktobra isio SLOVENSKI NAROD tSLOVENIC PEOPLE.) Bstablished 1906. Published every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. Felis Dolinar, Preš. C. Kolstad, Sec’y & Treas. AM ERICAN IN ŠPIRIT. FORKIGN IN' 1/ANGUAGE ONl.Y. The best advertislng Medium to reach t/ie Slovenlc people in the United States and Canada- _ Entered as 3 econd class o£ mali matter at the New Tor k Post Office undei act of Conttress of Alarch 3. 1879. -A Naročnino pošljite po Post.. Expres.»- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem nismo na: 45 Vesey St. New York, N, Y. Take trditve so znaki blaznosti ali pa najskrajnejše .nesramnosti in podlosti. Doslej se new-yorški kramar še ni povzpel do take narodne blas¬ femije. m-M ; Jfei iS - ..Mi*.1* človek, ki se je leta pehal edinole za svetlimi dolarji slovenskega ljudstva, si upa zapisati kaj takega, človek ki ni naše gore list in ki si hoče samolastno prisvajati politično, vodstvo ameriških Slovencev, trdi, da je edino sredstvo, po. katerem morejo Slovenci doseči svojo irečo ?! »SLOVENSKI NAROD" 9th YEAR Tbursday, October, 7. 1915. No. 33, ZA RDEGČ KRIŽ V LJUBLJANI. To presega že vse meje dostojnosti pa tudi domišljavosti. Ni še dovolj, da je že tako sramotil naše ljudi in domovino, ni to dovolj, da ni dal našemit narodu še nobene fige od sebe. Ne, ni! Treba mu je bilo še bolj vitic podelati slovensko ime, katerega sma¬ tra za na smrt obsojenega, v katerega bodočnost nič več ne veruje. Kdor brije tako nesramno in podlo norce iz Slovencev, je so¬ vražnik našega naroda in nima pravice, da bi si nadeval ime Slo¬ venec. Osrednji pdbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled¬ njih članovi Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik.- JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Sapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New*York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Netvark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave,, New-York City. Krajevna nabiralisča, odbore in zaupnike »Rdečega! križa v Ljub¬ ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo- čih se »Rdečega križa v Ljubljani 4 *, na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E, — 9th St. I$ew-York Oity, nabrane pris- ' pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr JOHN JURKAS, ml., 640 ,Warren St. Brooklyn, N. Y. IZ ENEGA OSATA DVE NJIVI PLEVELA. I. Doslej smo mislili, da izuči bridka izkušnja vsaj nekoliko pa metnega človeka. Ali v zadnjem tednu smo izprevideli, da temu ni tako. Ko smo začeli boj proti pokopani kramarski ligi, smo menili, da imamo posla z zapeljanimi in zaslepljenimi ljudmi. Toda zadnji te den nam je pokazal, da smo imeli opravka s trdoglavci, ki jim ni para na svetu. Po sramotni smrti kramarske lige so ligaški,,prvaki" molčali ne¬ kaj tednov, in to tako trdovratno, da so ljudje že malodane pozabili na neumni nestvor, ki so ga izvarili in. izkovali v Sakserjevem kurniku Nato se je jel new-yorški kramar kesati, da se je jel mešati v stvari, ki jih toliko razume, kakor zajec na boben. V svojem listu je najprej točil pred narodom solze, češ, da ni ta¬ ko mislil, da nima njegov list prav nobenega stika z njegovim jetič nim otrokom — kramarsko ligo — začel je grajati londonske pošto pače, izključil iz liginega odbora »slavnega opernega" pevca ter »li¬ terarnega" tajnika obenem. Izkratka priznal je, da jo je neznanske zavozil, priznal je, da je skrajno mal človek, # si dal sam izpričevalo, da ni zmožen voditi političnih poslov v slovenskem narodu , ki živi po Ameriki. Po vsem tem bi bilo pričakovati, da ne pride nikdar več s svojo masleno glavo na solnce. Ali človeško življenje je polno najrazličnejših prevar, in Sakser se je zopet oglasil z jako nerodnim in polegtega še lažnjivim čveka¬ njem ter z bobnečimi, a obenem silno neukusnimi frazami pozval slo vensko ljudstvo po Ameriki, naj se zopet oklene njego\ r e šifkartašni ce pod pretvezo, češ, da je Slovencem krvavo potrebna gonja zoper Avstrijo. Kajti če se omeni slovensko ligo v listu, ki je na tako podel način sramotil vse, kar je lojalno naprani stari domovini, ter pital slovenski narod v starem kraju z izdajalci, se ne more pričakovati dru gega kakor gojitev sovraštva do one zemlje, v kateri je tekla zi¬ belka večini tukajšnih Slovencev. Topot so si začrtali nekak »program". Pravijo, da hočejo izo braževati naše ljudstvo, pravijo, da se hočejo boriti za avtonomijo slovenskega naroda ter se na vse kriplje pehati za njegovo Svobodo. Kako so doslej delali za izobrazbo naših ljudi, je znano vsako mur, ki jih le količkaj pozna. Zato ne maramo izgubljati niti besedi cc v tem pogledu. Ali glede avtonomije in svobode slovenskega naroda hočemo pač izpregovoriti par stavkov. Da, avtonomijo se naj da Slovencem! Slovenijo Slovencem — je naše geslo. Ali te avtonomije ne bodo dobili Slovenci nikjer drugod kakor v Avstriji. Nikjer drugod ne bodo Slovenci tako lahko zahte vali avtonomije kakor v Avstriji, to pa iz povsem razumljivega in enostavnega vzroka, ker se sedaj bojujejo zanjo. Če bi jih zadela ta ko huda nesreča, da bi prišli n. pr. pod polentarja, bi jih le-ta gotovo ne smatral za prijateljski narod, čeprav je po mnenju gospodov okoli Sakserjevega lista italijanski kralj prav storil s slovanskega stali šča, ko je napovedal Avstriji vojno. Če bi prišli pod Srba ali Rusa, j nekdo v omenjeni listu omenil, da bi zabredli iz dežja pod kap Kam vraga naj potem pride naš narod? V kateri državi naj ven dar dobi slovenski narod avtonomijo? Morda-li v samosvoji državi, ali v državi, ki je ni, morda v tisi neumni »Jugoslaviji", kijso jo ustanovili »Jugoslovanki" postopači v Londonu in po Ameriki v svojih prenapetih možganih? Tega ne povedo, ker se boje priznati, da je edino avstrijska mo narbija tista država, v kateri se Slovencem nudi največ prilik, da dosežejo vse, kar je treba narodu za svoboden razvitek. Pravijo, da se hočejo* boriti, za svobodo naših ljudi. Kako se ho čete bojevati za svobodo našega naroda., če sami niste svobodni? Ka ko se morejo bojevati ljudje za svobodo svojega naroda, če ne smej medenj? Kako se bojujete za svobodo Slovencev, če jih zapeljujete ter jih vzgajate za izdajalce one domovine, v kateri naj bi bil slo venski narod svoboden?! To nam povsem stvarno odgovorite, in'dobili boste od nas tud povsem stvarno priznanje. a Vi menite, da pomagate našemu narodu s teni, če pljujete na vse kar mu je sveto. S svojim početjem, pa mu le škodujete na ugledi pred svetom. Kajti Vaš namen je pripraviti ga do tega, da bi bil tak kakršni ste vi, da bi bil namreč škodljivec samemu sebi ' * ■*• — in Naš narod potrebuje, kakor vsak drugi, izobrazbe, avtonomije i svobode.-Tega se ne more odrekati nobenemu narodu in tudi ne po sameznemu človeku. * Zato želimo vse troje tudi Sakserjju. Saj mu manjka vseh treh avtonomije, svebode, zlasti pa izobrazbe. Nadalje prav.jo, da so začeli »delo" iz ljubezni do naroda. Ne vemo sicer, koga vst obsega tisti »smo", ali znano pa nam je prav dobro, da se vse, kar> započne v Sakserjevem kurniku, započne edinole iz ljubezni do dolarja in iz sovraštva do tiste Avstrije, za ka tero je- še pred vojno tako vroče gorelo ligaškemu poglavarju krn marsko srce. (Mu je pač nesla lista hinavska ljubezen.) Med drugim se tudi pobahajo, trdeč, češ, da je edino upanje vseh Slovencev Švicar Sakser, da je on edino sredstvo (sic). s. po močjo katerega bo slovenski narod mogel kaj. doseči. To je že drugi vzrok, zakaj ni Sakser Slovenec. Proti koncu svojega »fuliminantnega" članka očita laži sloven* kim listom iz starega kraja. Pravi, da so samo frazarji, ko poročajo, la se naši rojaki onkraj morja navdušeno bore za svojo domovino. Počemu je potem ponatiskoval Sakserjev list, počemu poročal lanzadanem, koliko je bilo naših fantov odlikovanih radi svojega junaškega obnašanja na bojnem polju, vas vprašamo?! Če smatra Sakser slovenske liste iz starega kraja za lažnjive, potem ja že samo iz. tega vzroka lažnjiv tudi njegov list, ker je ve¬ toma trosil lažnjiva poročila med našim narodom. Sakser se je s tisto čvekarijo neznansko lopnil po svojih lastnih čeljustih. In taki lopovi pravijo, da hočejo narodu dobro, da se bore za njegovo svobodo, avtonomijo in izobrazbo!?! Narod onkraj morja bo nate pljuval, kameleonski Sakser, ko iz- /e, kako sramotno si govoril o njem v svoji plenici, ter te preklinjal. To je prva njiva plevela, ki je pognal iz enega osata — rajnke kramarske lige. O drugi pa izpregovorimo prihodnjič. SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. FONOGRAF VREDEN $ 25.—. brez roga, najmoder¬ nejši zadnji model, velik 16x16x8 pal- eev, izdelan iz najbo- ljega hrastovega lesa, ulcusno politiran s fi¬ no ponikljanimi ko- vi n as timi deli. Igra. vse Columbia in Vic- tor plošče do preme¬ ra 9 palcev. Daje čist in močen glas, kate¬ ri se lahko po poljub¬ ni hitrosti uravnava. Navija se lahko med sviranjeon. Znano nam je, da naš narod rad posluša lepo glasbo. Da pa ne pade v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem, času pri nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da si lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni stroj. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1.— n priloži še za fonograf $10.—, prejel ga bo z obratna pošto. Za fonograf jamčimo. Komur bi ne ugiijal; naj ga vrne na uaše stroške, in povrnili mu bomo plačanih $10. Za dobavo teh fonografov, katerih vsak je vreden najmanj $25.— in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z dotieno izdelovalnico fonografov in je gori imenovana cena zključno samo 2 a naše naročnike tako nizka. Na zahtevanje pošljemo tudi imenik plošč s slovenskimi napevi Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se posluži te nadvse ugodne prilike. iJEfiijti. * Uprava, DOPISI. Brookiyn, N. Y. — Pevsko dru¬ štvo ,,Brooklynski Zvon" priredi v soboto, dne 9. oktobra t. !. v prostorih g. Leo Štruklja, .193 Knickerbocker Ave, Brooklyn, N. Y. »Prvo veliko vinsko trgatev" s tako raznovrstnimi. zabay a mi, da se bo vsakdo, ki poseti to prvo vinsko trgatev »Zvonovo" gotovo zadovoljil ter še z vesel j gin vdele- žil vsake nadaljne veselice, ki jo bo priredilo omenjeno pevsko dru štvo. — Saj deluje odbor že mese¬ ce in mesece na to, da bi »Brook- lynski Zvon" nudil našim roja¬ kom greater new-vorške naselbi¬ ne kar najboljšega glasbenega vžitka in kar največ domače in neprisiljene zabave. Za ta namen pa so ravno gostilniški prostori n. a šega rojaka Štruklja / kakor ustvarjeni. Klet, kjer bo na vinski trgatvi Indi lceha in kamor se bo zapiralo vse one, ki bodo Hnelt predolge prste, je kaj prijazna in vabljiva. Naj se le da vsakdo brez skrbi za¬ preti. Saj g a bodo tamkaj doli pri jazno pozdravljali veliki sodi, iz katerih bo kipela pristna in žlaht¬ na vinska kapljica. Gospa Volkova in ga. Tomaže¬ va, podporni članici „Brooklyn- skega Zvona" bosta pri blagajni, in vsak došlec dobi lep pozlačen zvonček s slovensko trobojnico. Vsakdo si ga bo lahko shranil za spomin na prvo veliko vinsko tr¬ gatev „Brooklynskega Zvona". Majhen ali krasen obesek je to za neznatno vstopnino 15 centov. »Zvon" se nerad hvali sam ter povzdiguje v deveta nebesa. Raj e: H n Iv: in. m i >>vi a -? v. l—^ , ne prireja svojih veselic po čifut skih lokalih, pač pa se drži gesla »Svoji k svojim". Kajti tudi na š° rojaka gostilničarja imata do volj velike dvorane in zadosti zra ka za vsako pesem, pravilno za peto. ' Vse rojake in rojakinje vabi mo torej tem potom na gori ome njeno veliko vinsko trgatev „Brooklynskega Zvona** ter upa mo, d a se je bodo vdeležili natan ko ob osmih zvečer, ker je lahko vsem znano, da so pevci navajeni točnosti in reda. Odbor. Po daljšem pomenku smo se spo¬ razumeli,' da ši ustanovimo druš¬ tvo ter delamo lepo natihem pa vztrajno. Ker smo delali natihem, so dru¬ gi Slovenci ugibali, kaj imamo in kaj delamo. Eni so rekli, da politi¬ čen klub, drugi so trdili, da pri¬ pravljamo štrajk, tretji pa so celo razbobnali, da smo naredili posta¬ vo, po kateri ne bo smel noben Slo¬ venec hoditi na lov, če ni ameriš¬ ki državljan. Takemu in sličnemu gobezdanju in besedičenju ni tre¬ ba prav nikakšnega komentarja !! Da pa ne boste vi, Slovenci in Slovenke, res tako napačno sodili našega delovanja, vam povemo, da ni to delo knga, ki bi vam ško- lovala, nego je ustanovljeno druš¬ tvo pod imenom »Slovanski Dom čigar pravi namen in smoter je to, da se res postavi »Slovanski dom Potem lahko poreče vsak Slovenec n Slovan: Tu je skala, na kateri je postavljen dom s slovansko dvo¬ rano. Slovenci in Slovani bodo zrli ponosom nanj, ki bo trajen spo¬ menik zavednosti eveletskih Slo¬ vanov vsem potomcem slovanske irvi. Da v resnici potrebujemo tak dom, se je pokazalo v nedeljo, dne 19. septembra t. 1., ko se nabralo na zborovanju ob pičlem številu naših članov $234.'— v ta namen. Počemu? bi utegnil kdo vpraša¬ ti. No, vprašanje je povsem lahko n enostavno. Če bi namreč imeli dom, tedaj bi zavladala med nami sloga, in v slogi je moč. Društva bi zborovala pod lastno streho, veselice bi se prirejale v lastnih prostorih, dobi¬ ček bi ostal doma, in na domačih tleh ni človek več tako malomaren kakor na tujem. V domačem kro¬ gu se ljudje raje ogrevajo za to ali ono narodno stvar, v tuji druš¬ čini si tega ne upajo. Dokler bomo pa samo po ulicah in krčmah drug drugega čez zo¬ be vlekli in obrekovali, se bomo pogrezali še v globlje blato, ozi¬ roma v spanje, iz katerega je pa jako težavno priti do svitlobe. Na noge torej, Slovenci in Slova¬ ni! Otresimo se odrevenelosti in zaspanosti zavselej! Na delo, na¬ prej, in dom bo zrastel v kratkem. Bratje, pokoneu! Poženimo zaspan ca kosmatinca iz brloga! Glejmo pa, da pusti v brlogu vse svoje nečednosti, t. j. nevoščljivosti, o- brekovanje in sploh vse, kar rodi neslogo. Držimo se gesla: »Eden za vse, vsi za enega!” in »Sloven¬ ski Dom” bo zrastel v Evelethu kot ponosna priča- naše slovanske vzajemnosti. Končno pozdravljamo vse Slo¬ vence in Slovenke pa obenem tu¬ di vse avstrijske Jugoslovane ši¬ rom ameriških držav tebi. vrli Ust, pa želimo mnogo novih naroč¬ nikov. Odbor za »Slovanski dom”. Eveleth, Minn. — Cenjeno ured ništvo! Odstopite mi nekoliko pro štora v svojem nam vsem priljub ljenem listu. Kajti mislim, da bo do naslednje vrstice‘v pouk vsem Slovencem širom Amerike. Eveleth je ena večjih slovenskih naselbin. Ali mrtva je kakor malo katera draga. Človek bi milsil, da sploh nobenega Slovenca ni 'v njej. Še lansko leto smo čitali v N. V. dopis, v katerem pravi nje gov pisec, da spe.Slovenci v Eve letini medvedovo spanje, da se je medved obrnil na drugo stran, in da bo spal še dolgo.... Resnično je spal leto dni. Ali ker ga je za čela boleti tudi druga stran, je hvala sv. zimi »vendarle prigodi’ njal iz svojega brloga. Slovenci ria Evelethu, sedaj pa le na noge, hi tro gorjače v roke pa korajžho nad njega, da spet ne zadremlje in ne zaspi večnega spanja.! Iver smo Slovenci izpoznali, d ne Smemo spati večnega spanja se je zbralo nekaj rojakov napred lijakov ter jelo razmišljati, kako , . t bi se dalo spraviti Slovence do bolj ši deluje mirno in brez kričanja, šega napredka. ožino Kserk a s polotok: Aleksander (hod v Azije avstrijske meje, Želi, da bi se dru¬ gim godilo ravno tako. Sedaj, So kam so zapeljali naseljuj, svetujejo nam, naj si preskrbim [ ameriške državne papirje, pa bo-^- ,- amensne pogre bci rajaejpovcdk mo rešeni, nej, ss b » i. lige, za tako rešitev ve vsak Slo- ra. d- i; n kasneje lipoli je v; Tui -, ^aegii svoj osvojevalni po Tu leži Sestos, kj Cr ii najlepših grških ptj. izhajala Vsako noč ■ bakljo razsvetljeval drugi dan, ko stop,K^ovan na ameriška tla! Pozdrav VSem rojakom in čita- t el jem’ tega l*rta Arom Amen 3 je Z Hele&ponta, davajoč ljubim znak. Kasneje j e Jita-lna tem mestu mrd Byrar. prepl* Dardanele. tebi pa. dragi nam Narod" obilo uspehov Avstrijski Slovenec Na mestu sei ikovito turško s dardanelskimi j io sedaj na po v katerih leži ■ob Ilekume. |povedka pa st Mayer, Ariz. — Cenjeni g. ured nik: Ker še ni bilo nobenega _ piša iz te campe, sem se jaz. liame ' Galipoli s nil zaprositi Vas, da mi odmerite nekoliko prostora v našem P«- ljubljenem listu — v Sloven¬ skem Narodu”. Najprej se "V am moram zaliv a liti kar najprisrenejše za poslano mi darilo, čegar slike smo pregle¬ dovali z velikim zanimanjem. Glede dela se ne morem poseb¬ no pohvaliti, ker je treba jako hi¬ tro sukati mašino ali pa kramp- — če ne, nam gospodje naglo dajo 4X6 — potem pa spet s trebu¬ hom za kruhom. Slovencev nas ni tukaj mnogo, ali večje število pa je Ličanov in drugih Hrvatov ter par poleutar- jev, ki pa kar molče, ko nas sliši¬ jo, kadar se navdušujemo za mo¬ gočni in nepremagljivi zaveznici, za Avstrijo in Nemčijo, ki podite Ruse kako mačka miši. Tako, ta¬ ko, mili in dragi naši fantje on¬ kraj morja, le naprej. Tudi nam tukaj v Ameriki še bije srce za našo drago grudo, in tudi mi bi iz srca radi zagrabili /a puške ter z navdušenjem šli v boj za milo do¬ movino. Kjer zdihnil je bratranec, kjer mi umira brat, tam posteljo postiljal bi tudi jaz si rad. The Krain, the Krain, the Austrian Krain, Dear Fatherland, no fear be Thine, Weil stand your guard alonv the Krain. Hc pa kra.1 sam m in lepote. Na ol la se bregovi v morja in komaj | ka dolina, po gorski potoki v kili krajih se na naj ja naseljenja na pol terimi je naj važnejt ki Madytos. še dane: lu grško mesto. S svojin hišami in stolpi na soli izgleda veselo, a kadar pi nik — tam skoro vse le hitro obračajo bela krila nih veternic. ki -so glnvn je Medvtosa. Ko se od potuje na izhod, se priba sta Gali poj i, glavnega n se stekajo ont Na ia- najznatne- ku. med ka po •jem de belimi er- eštevil- označ. laidosa do me sta po* lotoka, po kateren vano. Lepi položa da vzrok, da so j menovali »lepo lis), toda danes okrožno središč¬ ne more ničesa je in m tudi imeno- •sta je mor- * Grki nekoč i- esto” (Kallrpo- Gulipoli, Četudi trhlo mesto, ki nuditi potniku, razim nekaj ostanko lea in najstarejše tm Galipoli jd prvo me: s KO ;to. pe ki Turki osvojili a 1. 1854 «o se ženi Francozi šteje to mesto evi n izkrcali in Angl oko 10.0 ga ve- rijode so ga t tleh. zdru- Danes prebi- Tista srbska liga, tista kramar- umaknila pred pritiskom listi »Slovenski Narod". Živel »Slo venski Narod" in njegovi zdrav nazori! Kakor se Rusi umikajo preč modernim orožjem avstrijskim it nemškim, ^tako je sramotno pod legla odtočnemu in 'neustrašene Hutchins, Pa. —* Tem potom I am naznanjam, da sem prejel od avstro-ogrskega konzulata potrdi lo glede svoje prijave, da sem pri¬ pravljen vsak čas odiri pod orožje v staro domovino. Obenem se Vam iskreno zahvaljujem, da ste to opravili Vi mesto mene. Mislim, da je prav, če Vam spo¬ ročim, da sem lansko leto vprašal Sakser.ja, se-li moram tudi jaz ja¬ viti pri konzulatu, kefr šem bil iz¬ vržen že potem, ko sem bil vojak. Tisti gospod mi je odgovoril, da se takim ni treba javiti nikjer. (Na željo Vam pošljem tudi doti- čno Sakserjevo pismo.). Vidite tisti kramar nas Slovence zapelju je na vse mogoče načine. Pa tak človek naj bi bil g e vrhtega naš dobrotnik! Hvala lepa za take do¬ brotnike! Rojaki, širom Amerike čuvajte se tega kramarja! Kajti on Vas gotovo pripelje v nesrečo Ker ne bo on sram smel nikdar več prikazati svoje sive glave preko lista, našega »Slovenskega Naro¬ da* *. Gorje vam, ligovci! Za vas že spletena vrv, na kateri h obvisele kosti vašega rojstva. Tudi laški kralj Emanuel kos si Avstrije je zaželel. Al uštel se, zmotil je grdo .... Kranjec hrabri mu poplačal bo. Močne so pozicije ob bistri Soči, Lahe lačne čakajo še dnevi vroči. H koncu pozdravljam vse vedne rojake in eitatelje »Sloven¬ skega Naroda", le-temu pa ž toliko naročnikov, da bo skor stal dnevnik. ti- , , .... niki! Martin Wagner. POLOTOK GALIPOLI. Napad s kopnega proti turški dardanelski ožini izvajajo zavez- niki Francozi, Angleži in sedaj še Italijani pri polotoku Galipoli,, tega daleč v morje podaljšanega prsta Trakije, ki je spojen z ev¬ ropskim kopnim svetom le po ozki kopni črti Bulair, poznani iz krim ske vojske. Polotok Galipoli je v največji meri zgodovinsko važen. To je tra- kijski Chersones starih Grkov, ki je mu po večjem gospodoval aten¬ ski-junak Miltijad. Tu. kjer se je evropski polotok najbolj pribli- zal azijski, obali, so se odigravali mnogokrat znameniti zgodovinski dogodki. Z azijske obali j e prešel POŠLJITE nam 2 5 CENTOV V ZNAMKAH IN MI VAM P 0Š „ EM0 z OBRATNO POŠTO ° NAJNOVEJNE URADNE VOJNE ZEMLJEVIDE Dm ^ ta*™, , voinih ki se tičejo vojne. EVROPSKA VOJNA LETA 1914 SACHER SALES CO, 63 ta R„ w , New Yofk , N y zave pri aprovizaeiji velikih mest so bili begunri poslani največ * mala mesta, in na deželo. Načele je bilo, da se ločijo begunci pe narodnosti in po veri. V tabori¬ ščih z barakami se je do konca junija nastanilo dosti nad 100.000 beguncev, in sicer' v Omiindu u* Nižjem Avstrijskem 30.000 marn¬ skih, v Volšpergu in pri Sv. An¬ dreju ua Koroškem 10.000 rusin- škili, v Lipnici na Štajerskem 3® tisoč poljskih, v Choenu na skem 20.000 poljskih, v Mikolov«. Pohorelicah in Kvjovu na Morav¬ skem 20.000 židovskih in v Bru- Mru ob Litvi 3000 židovskih. N’ a Dunaju je kakih 200.000 beg« 11 ' cev brez lastnih sredstev; v Brnu. I Pra fei 111 Gradcu jih je skoro 100.000. Na češkem je 'nad *» on a Pujskih in židovskih ter nad :; 000 Halijanskih beguncev; " s Moravskem je kakih 50.000 poti' skih. slovenskih, italijanskih iB zidovskih beguncev; na Gornj«' 01 Avstrijskem je 15.000 slovenski ln ltall Janskih beguncev; v ne¬ avstrijskih kmetskih občinah neka -l nemških, slovenskih- rnsinskih in rumunskih beguu< vV ' Konecno j e na Ogrskem, a n * Avstrije, preskrbijo* 11 0 slovenskih in židovskih h e ' ^ sek Beguncev je BUh a 600.000 že koncem junij* SLOVENSKI JSA&on", 7. oktobra 1915. Novice iz Sfere domnvjne !™ na s P lo&no osumljajo nekoliko) 12 DRUGIH ŠTAJ ___ l»*lllui slaboumnega pogorelkinega pas-! „ kranjsko. LJUBLJANSKE NOVICE „ V Ljubljani so umrli; — Anton Hvala, hiralec 72 let; Janez Stndo- | a ' v0 '' askl voznik; Matevž Marn. hiralec, 27 let; Rudolf Svoboda, korporal: Radivoj Radin, pešec; Engolbert Stadler, topničar, Ja- noH Štefko. Pavel Csihpn, Nikolaj Sztralija, pešci; Berta Marenzeller zasebnica, 58 let-; Edvard Spreit- zer, trgovčev sin; Anton Pitako šiviljin sin, 6 let; Marjeta Venier; mestna uboga, 57 let; Urša Jelov¬ ih, dekla, 50 let: Janez Pregeli 67 let. Tedensko zdravstveno poročilo. 1 času med 22. in 28. avgustom je bilo v Ljubljani rojenih 14 ot¬ rok (14.56 pro mille), med temi 1 mrtvorojenee. Nasprotno pa je u- mrlo 51 oseb (53.04 pro mille). Med umrlimi je bilo 17 domačin- cev; umrljivost domačega prebival stva je znašala torej 17,68 pro mil¬ le. Vsled logarja je umrlo 10 lju¬ di (vojaki-tujci) na griži 1 oseba (vojak-tujec) na koleri 4 (tujei- vojaki ), na difteritisu 1. vsled je¬ tike 8 (med temi 3 tujci) vsled srene kapi 1, na raznih boleznih 26. Med umrlimi je bilo 34 tujčev. 166,60%) in 39 oseb iz zavodov (76,40% ). Obolelosti po infekciji so bile javljene: Na Škrlatici 1 (tujec-vojakl, le ga rja 693 (<589 vojakov, 3 tujci in 2 domačinca), griži 173 (172 vojakov in 1 doma- čincc), koleri 10 (vsi vojaki-thjei) trahomu 1 (tujee-vojak), diftčri- tisn 4, otrpnelosti tilnika 1 (tn- jec-vojak). Konj se je splašil. — Dne 27. avgusta zvečer je peljal štirinajst¬ letni hlapec težko naložen tovorni voz brez zavore od hotela „Umon” proti Marijinemu trgu. Konj, ki navzlic vsem svojim naporom ni mogel zdržati težkega voza, se je splašil ter se spustil z vozom v div¬ ji tek preko Marijinega trga v Wolfovo ulico, koder je zavozil v tamkaj stoječi poštni voz. Škode je 10 kron. ) Nesreče. — Osemdesetletna Ma¬ rija Balant, doma iz Malega vrha, občina Šmarje, se .je v Viču izpod- te knila ob neki prag ter padla ta¬ ko nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Dne 30. avgusta je zagra¬ bila lokomotiva na državnem ko¬ lodvoru v Spodnji Šiški 45 let sta¬ rega železniškega delavca Gašper¬ ja Dimnika v trenotku, ko je ho¬ tel prekoračiti progo. Kolesje mu je pretrgalo levo nogo v členkih. — V Rožni dolini je padel štiri¬ letni čuvajev sin Bruno Pauletig preko stopnic ter zadobil nevar¬ no rano na glavi. — Na Poljanski cesti je padel pijan voznik z voza ter se pri tem ranil na raznih me¬ stih. Drugi dan zatem so opazili pri ranjencu znake blaznosti, vsled česar so ga morali odvesti v dežel¬ no bolnišnico. Izpred sodišča. — Pred tukajš- nim deželnim in izredlnim sodiščem se je moral dne 3. septembra zago¬ varjati 1869. rojeni oženjeni de¬ lavec Jakob Ropret iz Šenčurja pri Kranju zato. ker je 26. sveča na t. 1. sunil svojo ženo z dežni¬ kom v oko namenoma ter ji osla¬ bil vid tega očesa zav.šelej. Stvar je naslednja: Obtoženec, pijači vdan in sila nasilen človek, je ži¬ vel s svojo ženo že dalj časa v kre- gu in prepiru ter je bil radi sla¬ bega ravnanja z njo že dvakrat sodnijsko kaznovan. 26. februarja t. 1. pa je nasTal med obema zakon¬ cema zopet kreg in prepir. Da s> izogne nasilnostim, je žena izbeza¬ la iz hiše. Ko se je potem čez nekaj časa zatem hotela vrniti v sobo ter je odprla vrata, jo sune obtoženec, ki jc oči vidno pred vrati čakal nanjo z dežnikom v obraz ter jo zadene v levo oko. Le-tega ji j moral zdravnik odstraniti, da j 1 - .1? rešil desnega. Obtoženec priznava dejanje, ali zagovarja se's tem. češ da je hotel svojo ženo zadeli z dežnikom v hrbet. Sodnik ga .te obsodil na dve leti težke ječe. dolenjske novice. KRAJEV. torka, osemnajstletnega fanta. Tn-| Ernovš. — Tukaj j c dne 30. a v* S* sumijo, da je zažgal dne 25. 'gusta zgorele, kakih 300 metemkih avgusta neobljudeno hišo svoje se-‘stotov sena. la- . Kmetijske zadru- stre Frančiške Možina istotam ter ge . Zgorela je tudi pivi«* a zlaga rje sena. meseca decembra lanskega leta podtaknil tri požare na različnih objektih svojih domačih. NOTRANJSKE NOVICE. Radi navijanja cen. — Dne 27. avgusta se je vršila pri okrajnem (sodišču V Cerknici sodna o-brav nava zoper posestnice Marijo Bajt Marijo Ivančič v Mavnici, Uršo (Zalar. Marijo Korenču?, Ivanov Tomšič. Marijo Matičič in Marijo Gnezda iz Rakeka, ker so zlorab¬ ljale izredne razmere ter proda¬ jale letos pridelani krompir po 24 vinarjev kilogram. Vse so bile no paragrafu 7. cesarske naredbe zdne 1. avgusta 1914. izpoznane. krivim ter obsojene vsaka na 5 dni zapora. Šta jersk o. MARIBORSKE NOVICE. Mestni svet se je v seji na septembra posvetoval o napravi mest nega kopališča za plavanje. Dne 28. avg. se je šel 171etni sin tu¬ kajšnjega sprevodnika južne že¬ leznice J. Škrobarja. kopat v Dra¬ vo. V vodi je fanta prijel krč in je utonil. Škrobar je bil gojence tukajšnjega učiteljišča. — Med ci¬ vilnim prebivalstvom je bilo pre¬ tekli teden v mestnem okolišu 4 dučajev Škrlatice in 1 slučaj da- viee. —- C. kr. gimnazija v Mari¬ boru. — Kljub silnim zaprekam sc je posrečilo toliko doseči, da se bo pouk vršil tudi bodoče šolsko leto v vseh razredih. Začetek se bo neznatno zapozni!. Podrobna na¬ znanila se bodo objavila v krat¬ kem. — V četrtek, dne 2. septem¬ bra t. 1.. je obhajal občepriljuh- ljeni nadkomisar c. kr. finančne straže v Mariboru, g. Martin Voh. obletnico, ko je vstopil pred 30 leti v finančno službo. Uporaba vode v privatnih stanc jfct vanjih. — Mestni magistrat je do ^ znal, da je marsikateri hišni g- CELJSKE NOVICE. Na c. kr. samostojnih nernško- slovensfeib .gimnazij.-kih razredih v Gelj.u se je vršilo vpisovanje dne 16. septembra t. 1. dopoldne v zbornici Slovenskega gimnazijske¬ ga poslopja od 8. do 9,-uire za I. razred, od 9. do 11. ure pa za II., TIL in IV. razred. Sprejemni izpi¬ li za r. razred so se vršili istega dna od 9. do 12. ure/v samostanu šolskih sester. Dopolnilni in ponav¬ ljalni izpiti so bili 17. septembra od 8. ure dopoldne naprej. Začetek šolskega pouka se bo naznanil pri vpisovanju ali pa pozneje po ča¬ sopisju. — Hlapcu Jožefu Deljeno sta se splašila konja in sta zdirja¬ la v Novo ulico, kjer sta zadela v vozom v okna'kavarne ..Union' 1 . Razbitili je bilo več šip. Skoda znaša čez 100 kron. Hlapcu, ki je sedel na vozu, se ni pripetilo nič hudega. — Me3tni svet je dovolil svoji zadnji seji znesek 6000 kron kot prispevek za ustanovitev kinematografa v nemškem mest- urn gledališču. vodovodno napeljalo ter prisilil s i $ •tem. najemnike, da -se poslužuje! : - ( javnih vodnjakov. Tako postopa j nje v sedanjih časih nikakor ni dopustno, in sicer iz zdravstvenih : ozirov ne. Oni najemniki, proti ka-1 terim bi se tako postopalo, naj se j obrnejo na ohčinsko oblast (oddo j lek VII.l, da se ukrene vse potreb- j no. Požar iz škodoželjnosti. — V t«; rrk 31 ‘aveusta je začelo proti ; -Idnevu goreti -v skednjnposest- jnee I vane Možina v Dalpu va . občina Rudnik- Skedenj je z gospo darskim orodjem m krmo vred pogorel do tal- Požar je najbrž zanetila človeška roka. Tega z PTUJSKE NOVICE'. Novi ptujski prošt. —- V sredo, dne 1. -sept., je bila benedikoija novega prošta in inštalacija nad¬ župnika ptujskega, mil. g. Marti na Jurkoviča, Obrede je izvršil prevzviš. g. knozoskof ob asistenc mil: gg. stolnega, dekana Jož. Maj. cena in konjiškega urhi dij a ko n: Fr. Hrasteljna ter ob navzočnost mnogoštevilne če. duhovščine, za »topni kov različnih uradov, mno žice pobožnega ljudstva. Novi ptnj ski prošt je rojen dne 27. oktobra 1847 pri Sv. Juriju ob Ščavnici bil. v mašnika posvečen dne 27 julija 1873 ter je župnikova! naj prej pri Sv. Petru blizu Maribora, potem v Ljut omeru.: odkoder se je sedaj preselil kot dekan in prost v Ptnj. Od cesarja je odlikovan Spodnja Polskava. Tukaj 'ie | dne 31. avgusta umrl po kratki bo¬ rzni nadučitelj in elan občinskega odbora -Jožef Vodošek. Star" je‘bil j 40 iet. Poljčane. — Lansko leto se je s srbskega bojišča poročalo, ds je tukajšnji učitelj Boštjan Krotkv dne 9. septembra v Drini utonil. Te dni pa je došlo poročilo, da ži¬ vi učitelj Krotkv v Proseku pri Trstu. Podčetrtek. — Posestniku Juri¬ ju Ronih iz Podčetrtka se je spo¬ drsnilo in prišel je pod kolesa svojega voza, ki so mn zrobila levo j stegno. Spravili so ga v bolnišni po. PRIMORSKO. TRŽAŠKE NOVICE. Čemu to? — Pod tem naslovov se nam piše : Čemu je treba' sleber ni dan gledati stotine in tisoče žen, otrok in tudi mož na mestnih ulicah pred raznimi trgovinami. k : čakajo sedaj olja, sedaj ognja, mo¬ ke itd? Aprovizieijska koMsij.i b j vsaj glede olja lahko pomaga 1 : odpraviti te poulične slike. Ne b li mogli določiti več trgovin za ra prodajo olja? Pri kruhu je sed« boljše. Naj se izboljša tudi, gle-b j olja. Ljudje imajo doma a. takrat še niste .male biti sramežljive 1 ', zagovarja Mic« »V« je deviške tovarišice, AH danda¬ nes je svet ves drugačen, in dekle¬ tu s mu tako ponosna, da še iic obe simo' kar vsakemu prvemu up vrat". v • 'ato boš pa še lahko doživela visoko starost, v svojem deviškem Jvrnačkina hči je trdovratno molčala. Le zdajpazfla.j je ošinila 1 naskrivaj mladega gospodarja. . Kolikor se je dalo citati iz potez ; na njendi ličili, ji je bil ženin prav povšeci. Zato ni bilo nič čudno, va-se ji je porodila v srcu želja, •da bi sc »i.iciia mati sporazumela z Mehl.iažem. ..Kar stopite z mano 1 L je rekel Ivan. i« vsi troji so odšli ogledo- • vat gospodarska poslopja obširne Mehtjaževine. ..Ta že m 1 bo", je zatrdila Mica , stavi Meti v veži. ko je bila naša trojica že pred hlevi. „Ta ni za na¬ šo hišo. Drži se ti kakor lipov bog". ..Meni se tudi zdi. da ne bo kru¬ ha iz te moke", ji pritrdi Meta. ..Poštama je že, in bradavico ima na bradi", pridoda Mica. mi¬ sleč. d'a je lepša iu mlajša od Jer- naveve Urše. /' ..Tisto bi še nc bilo najhujše, če bi ne bila tako strašansko drve- /iia. Cel čas ti ni niti enkrat izteg¬ nila jezika". stanu". ..Kaj pa mislite, Meta? Mar me n it e, da ga ne dobim še danes. če. ga bi hotela''. se s koru rorhujli Mica. Kajti postarno devico razjeziš najbolj s tem, da jo spomnil nje¬ ne starosti. ..Nikar sc ne jezi. Mica. V stik« (stvar je v božjih rokah. Tako tvoj fant kalcortudi vsa Ivanova sreča", je pomirjevala, malodane užaljeno deklo. ..Saj se ne jezim. Ali naj reče kdo. kar hoče, fanta pa. le še lab ko dobim, če ga le hočem". Jur jev Domjan ni Jlapačeu človek, in tudi ti si mu všeč. C e hočeš, pa mu rečem ob prvi pri Možnosti kako besedo". ša gospodinjila na Mehljaževini, odgovori ■ hla-pec Jakob« • T" sem trdi!!; Uidi jaz", se Vmeša Aliča v pogovor. ..-laz tudi", je dejala Meta, Ali si kaj slišal. Jakob?" ..Ničesar,- Govorili %o bolj po-, tihem, in jak sem na koižoiibi re¬ zal slamo iu deteljo, ko jo ižtikii- la Jernačka pa Od zadnjega sestanka ‘ ;p m k** mu ni zdel nič več tako oduren iu brezčuten. Razne bajke o SiiVili¬ jevemu študentu in njegovem Žvežtlju med vsemi liašmp Poljci že dočeiu' skomnnjejo'. so mu ga sicer slikale še. vedno dovolj za goimtnogu iu Skrivnostnega, ali vendar mu niso mogle prepoditi dobrih misli o njem. „Kekel iui je, da lili hoče po- magati; obljubil dalje, da Se za¬ gotovo rešim Gašperinih kremp- }f§. kdaj, povej", jo je tak°U r _Jera, i^ V'' o - Tnrh zopet- podr^llK Je " . . •'O« i rr r*.p PK#- SOVRAŽNO ČASOPISJE V NEMČIJI % Pod lem naslovom piše ,,Arbei- Londonska ..Mor ko sta prišle iz cefkve ..Gotovo prej kakor pri tebi se odreže Mica, ki se je smatra Ja I U-Zeil mig : IžM Pokaj višjega od Jere. Kajti, ning > ost i< služiti uit Mfthljaževiui ni karsi- poročilo arhidi.jakona \\ illiama E. Mirih odgovor je zanetil Niesa, ki ga je' le-ta objavil U julija v amerikanskem listu ..Tin* iz mene nori '#-■Living <.'hurelr'■ Nies je proti kou niajiuka. poloval iz M o La u- 'ttu jč kur židitel obraz, ko Tjev, in mi,zagotovil, da se oženim kialo mati in liči iz njego* pred Božičem, a kje je sedaj Sli- 1 ' i U L-JiR sta odiraj ve hiše. Jezil se je muh sumim se- ar i" kje njegove obljube?!" se boj, kri- je bil tako nepreviden. A .jel jeziti nad Slivarjevim po¬ tki jt 1 pOVpražid pri Jerini ce vili zja strpiacem, katerega se je prej ogi- im veslo, ni rieZiiaiiski obup mil ie kal. kakor vsi tir ligi, plili V razbili*jtmi (tuši. ObenOm Ih zares tli bilo Slivarja blizu, pa« mu je kalil iskrenost uda deni- P a g« ni hotelo biti. škili oči.sram — listi čudni in elo- Po gvetokriški dolini so se jeli veku vkorehinjeni strah pred Jjud pripravljati na praznovanje pust¬ ih i. Kaj poreko sedaj ljudje? K a- nega torka, polegtega pa tudi ni- ko bo završalo po celi občini in so molčali o zadnjem Ivanovem drugod, da ga ne mara niti -Jer- poizkusu na snubaškenr, polju, tiačka.za zeta ? Kako še bo našla- Jernačka je bila namreč prav jela pndrobrska vdova ob tej no- takšna kakor vse druge ženske. bodi. Ta ogenj, v strehi. „Ti, ti se hočeš sept. objavila; illiaim Iga vil mn se c n J |ko ljudstvo ne poročil o vojni ?? lij tl O V 11 -- Living vati?! Ti..ki si grda kakor smrtni j ni nn-u-a maji greli' Ti. ki te še pes ne povoha jna!kov,ega na je za vreščala Jera, ne oziraje sej samic v Švici na to, da SO ljudje postajali ter z.povcJuje tudi naslado poslušali. , ,,Mene ne povohal, praviš ti, dr¬ va drvena", se- razkorači Mica. ,,Šimčev Joža bi si bil kar prste oblizal, če bi ga bila jaz hotela. Ti pa sl se mu še na vsakem sej¬ mu ponujala, Jože je plesal s ta bo, a za hrbtom se ti je smejal ua grlo. Ti, motovilo lriOtovila- ravno ti si mi upaš Ti. ki si lazila za Bavar Švici. Med vse sto. pa ti, pa posmehovati ? moškimi, kakor'koza za sol jo!" ,.Slišite, ljudje, z vlačugo me zmerja ta le nesramna potepen- ka", ie zavpila Jera ter se ozrla po ljudeh, ki so šli za njima ..'to¬ žit jo pojdem, še jutri pojdem". • ..Kar še danes se odpravi, če Iu. cm v iriigim ppj. to-lc... 1’ogosto- v inozemstvu, da nem v ki isti kem ogle ..Times", amkaj. V sov je v ..Joni mai' ‘ re dolin Sera" časopisov iz so carski časopisi 1 'lan, ko izliaji Žeitang" do.sla ime rja -il nas. vici.! Kako si bn škodoželjni) me. Daru molčanja ji ni Bog dal o' češ. ti. dekliška zmeda. t» ...In potetn pa še tisti dolg pri podrebrski Neži", je pripomnila Jernačka, ko so se vrnili vsi. trije v hišo ter sedli zopet za mizo. .Ej, mati Jernačka. Neže sr že ..Kaj ?!. Mislite, da se jaz »zi- kako ižuebim", je menil Ivan tet¬ ram za takimi medvedi. Mar sem v 1 sramu zardel tja do temen, že tako zanič, da na j poberem i ..'Ker imam še dosti žita in precej vdovca š petimi otroci, lio, pa se zelo motite, Meta". • ..No, saj* sem rekla, če hočeš". ..Naka. p oče m. Rajša ostanem do* svoje smrti devica, kakor da bi imela vzeti Domjana". ..Saj boš tudi", se oglasi hla¬ pec Jakob, ki je pravkar stopil v vežo ter čul zadnji stavek do dna srca užaljene Mice. ..No, kako je Jernački všeč Meh Ijaževina", vpraša stara Meta vstopivšega _hlapca, da prepreči še nadaljni prepir. ..Ne vem prav dobro. Ali dozde- krompirja. mislim še v postu kupi ti par volov ter jih do maja izro eliti za v meso. Nekaj čez stotak bo gotovo čiste prireje. Troje te¬ let se bo lahko prodalo poleti in nekaj se bo izkupilo jeseni. Ta iz¬ kupiček ih pa celo doto, kolikor mi jc nameravate dati, vrnem o Božiču Gašparjevi' ‘. ..Koliko pa misliš, da dam Urši dote?" vpraša sedaj Jernačka s takim naglasom, kakor bi hotela povedati obenem, da ne mara da¬ ti svoje hčere na Mehi jaze vino. ,/Pišoč goldinarjev ne bo pre¬ lil roke, češ. sedaj potrka pri me- njenem rojstvu. Rvrd svojo sose- ui! do se ie pobahala-. Češ. da ne-mara Sedaj bi se bilo nekaj zgodilo, da ni stopila Meta med nju te>’ dati hčere Mehljažu, soseda je lto|ju posvarila, češ, da je tak prepr .povedala svoji najzaupiiejši in iuijzanesljiveiši prijateljici, le-ta svoji, ie tako se nam ni čuditi, da je bilo v nedeljo dovolj posla za docela uničen *e- k!o P etu,je pa tuti ‘ XH 011 e - ki sojiuela proti Mehljaževini. Jera radi vlekli tako govo-j ie sicer, še hudovala in jezila, aii za - na vso moc :riee na ušesa. _! Ivanu sicer ni nihče omenil Jer .liaekinega obiska, v Vse te misli so se druga' za dru¬ go pojale po njegovi glavi. Pai^crat. se je še ozrl za odha ia- jočima ženskama, ki sta stonnlo po vaški poti proti svoji hiši. a nato se je kakor sede! na klop. Mota je že vdrugič prišla v hi šo ter že tudi vdrugič odšla v ve žo. ne da bi si bila upala ogovori . ...... .. , ■ , t . . A , - ■ njegova služinčad je marsikaj iz ti mladega gospodarja. Mica je J v .. j) _ . sama pri sebi modrovala v veži pred pečjo o sedanjem položaju ' Mehljaževe hiše. Bogve kako vi-J Tako se je Mica na poti od pr- soke in diplomatične niso bile nje- ve maše na zadnjo predpustno ne- ne misli, ali zaključek njenega deljo silno razvnela. Njegova pri- preinišljevanja je bil povsem pra-1 jateljica Jera, ki je bila pri Gue- vilen. J mano vili za deklo, jo je še med ,,Saj sem vedela že vnaprej, da pridigo vprašala, kdaj bo svatba Jernačeva Urša ni za našo hišo" 'na Mehljaževini. Mica je takoj iz- si je rekla skoro neslišno ter šla‘previdela. kam meri to vprašanje, v drvarnico po drva. Ivanu so še nadalje begale tiste mišma, khko zasoli Gurmanov žalostne misli po glavi. Nazadnje dekli po maši med potjo. na Gospodov dan pohujšljiv za celo Svetokriško dolino. To jc pomagalo.' Mica je utihnila ter naglo pu zaprtj in inozemskega redništvpni!' dobiva 'i Nies sam . Alonukove se runo prodajaln pariški. . igaro" ih ter večino ivražnih dežel. Švi- sc (lob;va jo še isti jo.Arboh pr¬ ija : ..fjpdaj naj st* s m ešnoboja zi jivo kjer nc dovoljuje, časojiisju niti u- sničnilt na hc- kivpil dobivajo .-aRopi- .Matirt". ..CoiTie- vodiVnih NAŠ POTOVALNI ZASTCfVNIK V i* vedela, cesar si mu niso naravnost povedati. ljudem se ni zdelo več tal- bavno. Njo in nekaj njenih naj- soboto, ali|l 1 ivr ^ eil °j^ ih Prijateljic*, so pustil 1 za sabo ter smejaje in živahno se pogovarjajo hiteli domov. Pa je minila tista nedelja, minil pondeljek za njo in prišel pred¬ pustni torek. Na ta dan je bilo v Svetokriškem polju že odnekdaj vse veselo, staro in mlado, moško in ženskih Letos so se Polju š? tembolj zabavali, ker je bil . dini Mehljažev sin nesrečen in zi^uš čen. Nihče pa ni užival tega pust nega torka z večjo slastjo k ko; Zato je skoro gotovo celo mašo". „ . XT v . , , - , , ,• . , ^ - Gašperjeva Neža v Podrebri mislila, kako zasoli Gucmanovil 1 J (Dalje prihodnjič.l g. IVAN POTUŠEK. i potuje sedaj za naš ski Narod" j>o naši Zato ga vsem cenj< prav toplo priporov list ..Slovea- i naselbinah, lim rojakom mo. ' / Uprava. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! PR V A-DRUGA NARODNA BANKA Jt-k.Mc+-M(-M(*+-M(**-*^*-**+*-M:**-Mr+****+-***+-fc***-M*-M(-lc*-M‘*** ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE BANKE. Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, vtemeljitelj današnje velike Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Savings Co", Banka se jc tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth Ward Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na $200.000. V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. L. 1863. se jc ime banko menjalo v First National Bank of 1 ittšfeurgh, Pa- ( Čr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter naeijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je tokrat. $500.000 a banic je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892, se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Sehambergu. 'poznan pod imenom Mas Schamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. Wm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Schamberg & Co. od leta 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razun upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je oso^bje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. V letu 1913. spojila se jo ; Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,168.027.03. / Dalje poglejte Sta temen t od 2. septembra 1915. $ i * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥. ¥ ¥ ¥■ $ ¥ i ¥ ¥ ¥ % ¥ I ¥ ¥ ¥ S l ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ . ¥ ¥ ¥ GQ O < CkS o M Z H 1 03 < —1 < r- > c r> H M O pa > o CD POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA UL0GA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAK SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. ★ £ 'k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k ** k k k k k k k ♦ k k k k k ta t 1 («•****+**«♦***+-¥*+****♦*♦■*< ■*>*** #♦*♦******+***+***■►*♦*« 1 ST AT E M EN T Of' THE F i R S T~S E G 0 N D NATIONAL BANK* 0F PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915. RESOURCES Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84 Overdrafts . 287.30 U. S. Bonds, at Par. . . . 3,601.000.00 Other Stocks and Bonds 4,366,088.22 Real Estate, Furniture and Fixtures . 1,178,104.17 Cash on hand $1,526,470.90 Due from Pittsburgh Banks . . . 695,014.84 Due from s cl — other Banks . 2,689,456 ,22 Due from Treasurer U. S. 4.910,941.96 .198.000.00 $23,551,451.49 L1ABILITIES Capital .. $ 4,000,000.00 Surplus and Protits 1,108,027.03 Reserves For Interest and Taxes ....$ 24,224.15 SpecialReserve 295, 988.54 320,212.69 Deposits . 14(581,711.77 Circulation $3,500,4)00.00 Less Due from U. S. Treas 18,500, 00 3,481.500.00 $23,551.451.49 Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- |n;ijejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. * * * * * * * * k k k k k k k k J. _ v . - . rT p „ -,..tt,,*, -i-v a'i--rTT'r^-¥-^'r*r*T'r'rA-'r*r •.-■*-■* -v-v-* -% V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: OFFICER8 F>. FINLEY, Chairman of Board LAVvRENCE E. SAN DS, President FRANK F. BROOKS, Vice President and Cashier CEV DE C. TATLOR, Assistant Cashier TlIOS. C. GR-IC4GS, Assistafnt to President WM. F. BENKISER, Manager Foreign Department 5.V. J. FRANK, Assistant Manager Foreign Department SAMO V AMERIKI, TEMUC PO CELEM ^'sVETU.^ Cor, Fifth Avenue and Wood St. pittsbui^oh pa • \ I nyn ■kitit' SLOVENSKI, NAROD* ‘, 7, oktobra 1915. MALI OGLASNIK, W«nt,,h CLASS,FiEDAD ' S ' ia^orers. for on« Irisertioa $ i _ , domestic help ,, " 1 * i svork „ ’’ '' • jj® lnquires: '* 05 tor friends etc , „ _ other notlces ‘ __ l! ZA OGL ASE se PLAČA; Kdor isoe: delavce- za vsakikrat .... « ,_ ! Služinčad .. delo / . prijatelje itd. ... — o& za druge objave . [ . . . ' __ bo _ : % y f Naš pooblaščen zastopnik za New York in okolico je g. JOS. LAPAJNAEj katerega cen j. rojakom najto¬ pleje priporočamo. Uprava 7 Naš. pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. POD SVOBODNIM SOLNGIM. DEDOV. POVEST DAVNIH Spisal Fr, F i n ž g a r. ('ta vrlo zanimiv roman' s# je Začel v šesti številki Slovenskega Naroda- Klor S' a želi Citati In. ni prejel šeste in nadaljhih številk, naj si jih naknadno jv-oC) (Nadaljevanje.) Zgražal se .je car, ko je bral vrednostne številke. Da je toliko bogats- va šamo v Bizancu vtkanega in zapredenega v svilo, ni-sanjah- Trgov¬ ci. o katerih je sodil, da sij berači, reveži, ki so hodili peš in ob vojni tarnali, da niti davka ne zmorejo, ti hinavci so morali izročiti, kves- torjem ogromno bogastvo v državno blagajno. -Justini.]anu je bilo li¬ ce vedro, iz oči tora je sijala radost. Kadarkoli je očaran obstal pri bogatih številkah, se je vselej ozrl skozi okno ha stavbo kupole Ha- gije Sofije in zamrmral zahvalo Boga, da je po njegovi ženi. veliki despojni tako poskrbel za dragoceno stavbo. Hipoma se pa zmrači despotu lice. Pred njim je bil majhen za¬ pisnik. ki je nosil naslov: Trgovec Epafrodit. Nobene številke, rič o sviti, nič bogastva. Suhoparna izjava k vest or jeva: ..Epafrodit opu¬ stil trgovino s svilo. Vse preiskano — vse prazno. Statve so razdeja¬ ne, niti kokona, niti krpice svile ni več pri njem". Epiifrodit. hajbogate.jši. po vsem carstvu hvaljeni bogataš,- najuglednejši trgovec s svilo ni dal ničesar, ni izročil carski blagaj¬ ni ni kosmiča. Ni mogoče, tu tiči prevara; Grk me je osleparil. - J ustini ja n je pogledal še enkrat na pergament. Morda se je zmo¬ ti!, To bo drug trgovec istega imena. — Ne. he moti : jgsno je naslov¬ ljeno; Posestnik vile. lastnik pristanišča, v ozki ulici od osrednje ce¬ ste. On je znani Epafrodit! Spodaj je opazka. Pisana je'zdr.)bno pisavo.,Justinijah se je moral nagniti b kandelabrn, fla je mogel pre¬ brati. -Epdfroditoga izjava" je naslovil bvestor opazko. — - Fe bi imel cele gore svile, je ne bi prodal krpice L pravda je grozno namršil obrvi v: .uno- N emu N. C. SPIGELSKI, ?t35 Williamson Bldg, Cleveland, Ohio. j p katerega priporočamo rojakom. Uprava. gočnemii despotu - Epafrodit ni prodaja! doslej ----- ne prodaja v bodoče". Despot je stisnil krčevito pergament in izrekel glasno: ..imaš prav. dobro si povedal, ne boš prodajal. Zakaj despot ti vzame. I’prav¬ da ti vzame - predrznež!" Nato je v ital dalje. ..Despotu zvesti hla- - o tem pričajo earičin prstan, despotov pergament in §>• kaj vklenjene v debele spone, ki so bile prikovane z verigo na težek ka¬ men. Iz jasli je gledalo nekaj puste zelenjave in obgrizneni kosi repe, ..Kako se zabavaš, magister peditum? Čestitam!" Despojna je planila v diabolski smeh. Veriga na jaslih-je zarožljala in se nategnila. Iztok je okrepil glavo, spoznal despojno in zaškripal z zobmi. Na glavi je imel še zlepljene lase-od rano. "ki so mu jo zadali .ono noč, ko so ;ga na Teo- doriuo povelje zgrabili in zvezali. ..Ali se še spominjaš, kako si pchnil iz naročja despojno, pljunil na njeno ljubezen m zakričal: Vetoloiimiea ?" Iztok ni odgovori). ' ^ / ..Ti je pošla prevzetna sapa. barbar 1 ’ Zdaj morda veš. kdo je des¬ pojna in kdo si ti, črv. pes barbarski !"• Iztoku s<» se skrčile mišice na rokah, težka veriga je zarožljala —- ou pa je molčal. ,,Le natezaj, ne utrgaš! Kar zvarim jaz, drži na veke!. . Dolg čas ti je po' menihu — po Ireni. — Maha. čudno, barbar-pagaii — pa ljubi krščanskega meniha! Srbijo te roke. da bi jo' objel, carico pa zadavil ! Le utrpi: Azbad jo že potolaži. . Ob teli besedah se je vzvalovilo v njegovem osrčju. Irena — v Azbadovih rokah... Strašno so - zapokale verige,’da je strahu zadr- ge-tala Teodora, boječ se. da jih utrga. Ali vsa silna njegova moč je omagala pod železjeta. Zato - je zaobrnil giavo. pogledal z neskončnim zatiičevaujem na despojno in pljunil v njeno lice. ..Vlačuga! Nesramnica! Kristus —- tvoj Bog — o katerem mi je govorila Irena — te izroči najlažjemu peklu — verblbimuea! Zadnji pes v barbarih je časti vrednejši od tebe — ki si na troha!" V Teodoi‘i je vzkipela vsa divja kri. Pozabila je dosto.jansl va. po zabila, da je ženska. Pobledela je od žolča, planila k Iztoku in s stis¬ njeno pestjo udarila po njegovi glavi. Urn curek se je pocedil jetni¬ ku iz komaj usahle rane po licu. Teodora ni mogla izpregovbriti;bese¬ de, v grlu io je davilo. In ko je zagledala na licu črni curek in na last¬ ni roki krvav madež, je zbežala iz ječe. Plamenico je Vrgla evnuhu v obraz in bezala, da jo je komaj dohajal Spiridion. Jz vseh voglov, iz vseli temnih kotov je videla, da vstajajo sence in kriče, da odmeva : \ lačusia. nesramnica! Krist - tvoj Bog - te izroči peklu! Kakor ti¬ soč Erini.i so sc ji zdele sence, ki jih je prožila trepeta joča plamenica v rokah evnuhovih, > BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S Gothard oleein« v nogah. Pri¬ poročam ga. vaim, ki trpijo vsled krajevuih boleCin.*’ (Severovega Cothardskega Olji). Priporoča sš kot krajevno zdravilo fcdper revmatizem, nevralgijo, isvinjenja. otolkljaje, otekline, oteklo Žleze, • okorelost v sklepih, krča, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 50 centov. RANE, otiske. ureze, odprte rane. tvori, bule, ,o- pskline in ožganine se hitro zacelijo, a ko se nadene CEVERAS w HtaUng Ointment (Severovo Zdravilno Mazilo). Gena 25c. J SdVerovo Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Saverove. Za-vr« f nifce n a dom e sdt ve. Ako v*fš nomore lekarnar da lož iti. naredite jih od nas. i W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids. **#* ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! NASI LOKALNI ZASTOPNIKI. Jakob Ambrožič, Eveleth, M t n n. Jos. Aidich, Milwaukee, Wis. Joe Abel. Bloctcnn Alab. ■lobn Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Cal l rr«n1< Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago lit. ignac Čeligoj, Kellog Idaho. T. Chadez za Rocks Springs, V-/yo. Jos, Crai na, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radloy, ttans. Joseph Dolinar za Broughton, Pa. ,John Debelak, Eveleth, Milin. Tony Fedran, LitVte Falls, X. Y. Jos. Goričan za Chicago, 111. John Grsicb, Calumet, Mich. Ant. Gačnik, CIfeveland Ohio. John ^akse, lmpCrlal, Ba. Frank Janškovech.'Peoria II!. Frank JanškovecK, Breoria., lil, John Kočevar za Stoelton, Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa. Jos. Koss, Pittsburgh Pa. Antort Komar, MiBvauto e, Wis. Frank Koren, MiBvdiukee, Wis. John Koren, MHwaukee. Wis. Louis Lesjak, Bridgeport, O. Frank Likar, Johnstown, Pa. Alojz Lindič, Greensburg Pa. Frank -Luzar, Indianapolis, Ind. John Matecio, W. Winfield, Pa. Ignacij Medved, Colllnvvood O. Mike Muhvip, Baltic Mich. Lovr. Mesarič, MiBvaukee "Wis. Ant. M. Papich, Steelton. Pa. Mike Pavšek za B6swell, Pa. John Pezdirc za Reading. Pa. Ivan Purnat, Litt.le B'alls N. Y. Jak Potočnik, Ilostetter Pa. Rudolf Puzeij, Bhrberton, O. Matt Reven, Moundsville, W. V?.. Frank Rotar, Tioga, Colo. Jos. Stariha, Eaat Helena, Mor.:. Joe Starina, Indianapolis, ind. Jos. Simčič, Pittsburg. Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, Pa. Jos. Uiašič, Reading Pa. R. Valto. MiHvaulfee, Wis. John Vodovnik, Milwaukee, Wis. John Žusl, Midway, Pa. I Vsak rojak, kateri želi imeti kra- • sen spomin naj nam nazna ni : svoje ime, priimek I naslov. in točen THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK Cor. Fifth Ave & Wood Street. PITTSBURGH, PA. Dobro znani hotel in prenocevatišce ž gostilniškim obetom -In dovoljenjem točenja pijač, na dobrem prostoru v neposredni bližini kolodvorov in par- niških pristanišč, posluje od leta. lSi7 se prodaja zaraldi ostarelosti lastnika ki namerava odpočiti se. Najpovolinej- tj pogoji: Vprašajte ali pišite na: F. B C o "Narodni List, 61 Park Ro v, Ne w~ York, N. Y. POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop m na¬ birati naročnike za ..Slovenski Narod" v naših naselbinah po Zasopla je pribežala v stan. Plašč je zdrsnil med durmi z njenih ramen, sesedla se je na kipeče blazine; pod svetilih •htadelabroan. Iz zlatih kelihov so pogledovali plamenčki in se čudili — - krvavemu ma¬ dežu na beli Teodorini roki. Dvigale so sc lučke in skrivale za robo¬ ve kelihov na kandelabrn. kakor bi jih bilo-struh, ker so zagledale — na roki vladarice — kri nedolžnega.' — — Drugi daii je govori! Justinijau's Teodoro* ..Premodra. daj sodiš o trgovcu Epafvoditu? Kvestor ni našel kosmiča svile pri nieui". ..Pri kom? Pri Epafroditu ?" ,,Pri njeni, moj svetli angel!" ..Laž! To je laž! Epafrodit je varal vsemogočnega despbta". ..Preiskali so skladišča in vilo". ' ‘ ..Zakopal je v zemTjb!" -In vendar je bil pošten doslej. Državi m dvoru je bil naklonjen. Veliki so njegovi dai-ovi". ..Pesek v oči. prejasni! Drobtine z bogatinove mize". ..Torej sodiš da vara despota?" ■Vara, veruj mi. vara. Naperi pravdo zoper njega. Zapleni mu če ne dobiš svile. Zatvori gh!" —- • ,Ne sinem prenaglo. Moj- kodeks prava bi nasprotoval. Našpro tovalo bi ljudstvo v|Bjzancu. Buka bi nastala. ®e zatvorim nenadoma Jbuti-puivizm «.i iu-u- *<> l azoue vate j ujrga-.L - . - _ . - - ..Ne boj sc sodrgo’ Pomni na upor—...iiika". Kdo še je bal? W.' despot, in vojvoda-jBeiizar! Teodora se ni bala. Krvi sem .zahtevala, s tropa nisem hotela in kdo jo Zmagal nad drhaljo?" ■Ti. mogočni), bimo ti. si,-er bi Jpstinijaii begal danes pu tujini kakor plaha Zver".’ " t . ..Torej ne boj se drhali in zatvori Epafrodita!" ..Ne bojim.se, dokler si ti ob meni, ne bojim se drhali, toda bo jim se krivice. Zpro namerim strogo pravdo zoper njega, on pa naj je svofedden, dokler ne izteče stvar natančno po kanonu"'. ..Tvoja vest jeitakor nedolžne deklice; Apostol ši in svetče božji. Delaj torej po vesti — toda časa ne trati, sicer te Brk še eiikrat uka¬ ni!" Pred Teodoro se je pojavil nenadoma črni curek, ki se. je pocedil po licu Iztoka — nedolžnega. Vsa njena diabolična itarava ni zmogla, da ne bi groza pretresla njene duše, ko se je domislila, da preganja tudi Epfrodita po. nedolžnem, dasi tolikrat hi štedil zlata, ko fe šlo za dvor. Zato ni silila dalje Justini j ana, da bi zapri Grka. Tesno ga je objela. ..Delaj torej }><> vesti, apostol, svetee božji!..." -Ittstinijan pa je delal po zakonih. —- Tistega popoldne je zdihoval Radovan v peristilu ih jokal kakor dete pred Epafroditom. - ga. pri bogovih, pri Kristli, otmi ga! Reši Iztoka,, odkupi ga z zlatom. Suženj'sem ti!" • ' drugega, kar je moja last - Epafrodit despotu samo poklanja in je srečen, če doseže z revnim darom, da en trenutek obsije žarek r, dosti lice 'naj večjega, božanstvenega despota vseli vekov . . ." Car ni izpustil pergamenta iz roke. Lice se nm ni zjasnilo. .Raj je to? Grška prevara — ali vdana zvestoba? Zares, trosil .je mnogo, prispeval v hipodromu, v vojni — ali svile je vendar imel. neizmerno imel. Ge me je ukanil? Graeca fides... Despojni povem — modrejša .je od mene". Roka mu je segla po novih aktih. V tem ko je Upravda delal v pozni noči, tudi despojna ni spala. Na baržunastem kreslu je sedela, ogrnjena s plaščem dvornih stra¬ žarjev. Kapuca .je bila potisnjena nazaj na hrbet, da so se videli boga¬ ti lasje, ki jih je imela spete s tenkim zlatim obročkom; v n.i m so se iskrili dragulji — kakor majhen diadem. Na vitkem jonskem ste bricu iz hrizop-asa je bronasta bahantinja držala v rokah namesto vin-j vs skega grozda peščeno uro. Teodora .je bila zaverovana v tenko pešce no.uiit. kije tekla skozi drobno grlo v stekleni .ur^JK rog njenih lepih ,ie-težaki nekaj krvniškega. ~ div r jo dušo. Pred njenimi vrati, zaslonjenimi s težko zaveso, od katere so vi¬ sele dragocene,zlate trepke, je ždel sključen na tleh evnuh Spividion. •Silasto brado je tiščal med suhimi koleni in bulil v mrak. Večkrat se je klel že Vščipnil v stegno, ker ga je zmagoval spanec, in v mislih 'Teodoro, da je ni tako dolgo. - Teodori se pa ni mudilo. Pripravljala se je na Slast, katero bo nocoj okusilo njeno srce. Hči medvedarja se je strastno veselila vsake ošvete. Dostikrat je bila že ponižana, ko se je še potepala po cirkusu. Gesto jo je sunil od sebe gladiator, ki je ljubil drugo in njo preziral. Tedaj je vselej težko čakala, da šo se začele igre. Na meti je čepela in zrla v areno! Kadar je zagledala, da je brizgnilo iz rane, da se je pesek pobarval z rdečo lužo in da je padel vznak tisti, ki jo je sunil od sebe, je vselej vztrepetala v brezkončni slasti. Majhne roke so se jj. skrivile v prstih in rada bi bila zdrknila z hiete in šla k hmirajo- čemu gladijat-orju ter mu zasadila nohte v pobledelo lice. Tu te divje nature, ki se je razvila v brlogih, uied gladiatorji in igravei. ni uni¬ čila krona. Razodela se je vselej, kadar je bila žaljena, zaničevana. Takrat je vselej zakoprnela po maščevanju: trpljenja je hotela, ob mukah nesrečnikov se je želela nasititi. Vendar, odkar jo venca dia¬ dem. je ni nihče'tako kruto užalil, kakor tisti, katerega je vzljubila,, b kateremu je šla na dom, ona — : despojna — kakor vlačuga . . Za¬ to rajši smrt — nego življenje brez maščevanja! Teodora je potegnila, kapuco čez glavo in vstala. — Njen obraz je gorel, kakor človeku, ki se napravi ua pot, da izvrši veliko delo. Spifidion je šinil kvišku, ko so se zganila-vrata, in .je sledil des¬ pojni kakor senca. Tudi ou je imel tak piasč in glavo si je zakril s kapuco. Hodila sta brezslišho pod dolgimi arkadami, zavila na desno, za¬ vila na levo, po stopnicah navzdol, ki so se čezdalje bolj zoževale. Po¬ slednje so bile vlažne in nepohietene. Sledile so se na njih črne lise - kakor sledovi težko ranjenih. Parkrat sta postala pri bronastih vratf-ih katera je evnuh ročno odklenil in odpahnil. Stopnic je zmanj¬ kalo. Spiridion je udaril s pestjo na duri v steni. Za njimi se je ogla¬ sil hripavi ječar. .. Odpri!" ,, Nikomur!' ..Sveta despojna trka". Hitro so zacvilila vrata in ječar je z izbuljenimi očmi gledal pri¬ šleca. Spiridion mu je pokazal na carico, ki je snela kapuco, da je ob plamenu luči zablestel diadem. Ječar se je zgrudil pred njo na ko¬ lena. -Odpri do Oriona!" ..Oriona. Iztoka —" je golčal ječar. Z žeblja je snel težke ključe in \odšel pred njima. Odprl je prva. odprl je druga vratca in pred tretjimi je postal in se ni upal vteknitij ključa v ključavnico. ..Vzduh je strašen, jasna despojna:" ( ..Odpri!" je viknila ona nepotrpežljivo. •atea so se odprla in skozi nje je buhnil Krasna in velikanska mapa‘celega sveta, kjer lahko še na, p prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi- |jj kaj o razne vojske. Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so | zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno - , in to pa v jji njihovih najzadnjih fotografijah. _ __ j| Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi | v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo || poseči v boj. S Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari- || sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, poččnši od y Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in |!i deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. I| To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c., na upra- tj vo ..Slovenskega Naroda". j| nam to naznani. Zapah je zaškripal, vri Združenih državah in Canadi naj, vz ,] u p. smrdeč po vlagi in plesnobi. .,Daj mi inl —Vrata stran!" Uprava, j. Evnuh, je izročil plamenico s tresočo se roko despojni in odbežaT pokorilo z ječarjem.. Teodori so se svetile oči kakor , dva plamena. Plašč je potisnila nazaj preko ramen in krepko stopila po šesterih lesenih, sprhnelih stopnicah. Obstala je na vlažnih tleh. Obok je bil tako nizek. da. je Teodora začutila na. glavi vlažne kaplje, ki so jih sprožili od stropa njeni lasje. - Luč je razsvetlila gnusni prostor. Njene oči so iskale žrtve, da se napijejo slasti. •44*t*^+******+********Z BREZPLAČNO j jr 5ot TJR.1TT prlinfoK m X poSlJetno vsakemu- i* nažnanl s-u.h -.otopisTio a ' i toren ..m-iIov. - Kr»no v }. knjižico okrašeno z 4 4 . kami- - T | Gunard 3. S. 0*. «d. % t 21.24 State St- Dep- S- . - Odkar sta Epafrodit in Radovan izvedela od Spiridiona, kaj se je zgodilo z Iztokom, sta hodila po vrtu kakor plahi-senci. Radovan se je valjal po travi in prejokal cele dneve. Vrč vina je stal nedotak¬ njen v njegovem stanovanju. Epafrodit ni govoril, ni veleval, ni i-a- čunii. V čelo .so se mu zagrizle tako grozne gube, da so sužnji bežali pred njim. Pa je bil nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni kaz¬ noval. nikogar oštel. Vse mu je bilo pogodu — ker se iti menil za no¬ beno stvar. Ko bi ga obsodili pod meč, bi bil kockal na predvečer star¬ ti z ječarjem - tako neupogljiv je'jul njegov duh. Ker pa je zmaga¬ la despojna v igri, katero je zapeče!'z njo, to ga je potlačilo, da si mn je zdela smrt radost v primeri s to bolestjo. Stoiško mirno, brezčutno je čakal, kdaj se pojavijo palatinci, zasedejo vilo in njega odženo v .ječo. Mini! je teden - nikogar ni bilo. Grku sc je pričelo zopet svitati v potrtem duhu. Naenkrat je oživel, kakor bi se pbTedfenel ogrel na solncu. -Radovane!" s Poklical je godca izppd pinije, kjer je obupan vzdiha! in klical na pomoč bogove. ..Radovane, pojdi z menoj v peristil, Zdi se mi, da vzhaja luč na Orientu' ‘. Godce je šel za njim: neprenehoma ga je stresalo, kakor človeka, ■ ustavlja joku. Ko ^ta bila skrita ob šumečem vodometu, izpregovori Grk: ..Radovane! (atal sem palatiiioev. Ni jih. Dobro znamenje. Teo- dorina -osvetoželjnost je nasičena. .S tem se mi je prižgala luč na vzho¬ du mojega upanja. Morda otmem Iztoka". tedaj je starec- pokleknil predenj hi prosil: .-.Utrni ga. pri bogovih, pri Kristli, otmi ga!" -Tako velika je moja žalost in taka ljubezen do tvojega sina, da vse zastavim zanj. li molči, ne jokaj! ne gani se lili odtod! Kar na¬ enkrat se mi je zabliskalo v glavi. Doscda.j je vladala sama.noč. Se¬ daj poskusim". » ..Otmi ga. otmi ga!" je blebetal starec in po bradi so se mu to¬ čilo solze. Pmv v tistem trenutku prijavi Numida prihod carskih sodnih asesorjev. Takoj za njim se je pi-iglasil prifetor fiscalis in Epafrodi- i ki zato hoče pospešiti sam Upravda sodno obravnavo. On pa ostane svo¬ boden — in custodia libera, Epafrodit je z vdanostjo najzvestejšega državljana .sprejel pre- torjevo izjavo in obljubil, da takoj odene žalno obleko tožencev, ka¬ tero upa, oprt na najjasnejše dokaze svoje nedolžnosti, čimpreje za- mffniti srsbivesno štolo opravičenja. Taisto je ponovil pretor, poklo¬ nil se mu dostojno in ga nazval ..eScellcUs erftiiientia tua, da.se zgodi, kakor je pravično". -Upam na Krista in nate. sublimus magnificentia!" Nato sta se poslovila po vseh najnatančnejših šegah puhlega Bi¬ zanca. Epafrodita .je sicer izneiiadii ta obisk, potrl ga ni. * Zopet se je zdrami! njegov ponižani duh. Kakor izpočit orel je razpel peruti in drznejši so bili krogi, ki jih je Črtala njegova misel. -Teodora,tudi ti si bila trudna zmage —- kakor jaz poraza. Sedaj si se spočila v slasti osvete. Tvoja roka sega po meni. Epafrodit pa ti nastavi nož, da se obrežeš"-—- , Tlesknil je krepko z rokama. Suženj se je priklonil pred;njim. " ,,Numida, osedlaj mi konja. Hitro!" ; Trgovec si je razmršil lase v znamenje žalosti - — kot toženec — se preoblekel, ogrnil popotni preprosti plašč in odjezdil skozi mesto preko Kampa v vojašnico. TRETJE POGLAVJE. V kotu je slonel, v sami kratki tuniki, otvezen z verigo za vrati tu naznanil, da je naperjena zoper njega pravda z najvišjega dvora, iii priklenjen na jasli — kakor žival — Iztok. Roke,je imel na hrbtu Ker upa ves sodni dvor kousiliarjev. da se dokaže njegova nedolžnost Ko se je Epafrodit vrnil iz vojašnice, se je že mraeilo. Njegovo lice pa je bilo jasno, oči so mu žarele, v licih piula nervozna rdečica. Poiskal je Radovana. Sedel je zgrbljen v Iztokovi sobi, naslonjen s komolci na kolena. Njegove oči so žalostilo strmele na mramorui pod. Na mizi je stala jed nedotaknjena in vrč z vinom. Ko je starec zagledal Epafrodita, se je bitko sklonil in razkrili! roke ter vzkliknil: • - -O, gospod!" ..Zakaj ne ješ. očka. iu zakaj ne piješ?" ' * Epafrodit je segel po;vrču in žejen odpil nekaj požirkov. ,0. gospod, gospod, kako bi jedel, kako Di pil, ker mi je žalo&t, zadrgnila grlo. .Ves dati te ni bilo; stokrat sem vprašal Numido po te¬ bi. pri bogovih, stokrat, morda še večkrat. Iu tebe ni bilo od nikoder. In ko se je zmračilo, sem obupal in sem se zbal. Sedaj še ti, gospod. Se tebe so zgrabili! — Zamižal je zadnji,žarek upanja in mislil seta, da mi utone srce v solzah" . -Upaj, Radovane!" ' „Upam. Zakaj tvoje lice je polno upanja". N -Dobro sem opravil pri Slovenili". "h ..Pri Slovenili v vojašnici ?".. „Dvajset najboljših vojnikov je pripravljenih jutri opolnoči; ,.Da otmo Iztoka?" „Da zbeže z njim. Otmem ga sam —" Radovan je zdrsnil s sedeža, pokleknil in objel Epafroditova ko¬ lena. Razkuštrana brada se mu je stresala v joku, v oči so mu stopile solze, in jecljal je s trešočim glasom:. . ■> „0, gospod, gospod!" „Oeka, vstani! Jej in pij! Zakaj težka pot.te čaka. Junaki bodo jezdili kakor veter. Konji so že kupljeni, izborni konji, da jih ne pre^ Seže carski hlev". Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi roki. da bi jo po¬ ljubil. Epafrodit mu jo je odtaeknil in. pokazal na vrč: ,.Pi.i, starce, okrepčaj se! Jutri opolnoči poljubiš Iztoka, pri Kri¬ stli, cla ga poljubiš. In če ga ne boš, vedi. da tudi Epafrodita ni vec. — Sedaj molči, •jej' in pij. in. se ne gani iz sobe!" Epafrodit se .ie hitro ukrenil in odšel. , Radovan .je stal na kamenitem tlaku, soiza.se mu je v oČetapto; sušila, po dolgem času je segel zopet po vrču, zašepetal bpgate obete bogovom in pil. poln sreče in upanja. • . Epafrodit je odposlal takoj Nujnido s tajnim pismom'’. v- f carsko palačo do evnuha Spiridiona. Povabil ga je opolnoči na razgovor. Ve¬ del je za. trdno, d a-evnuh pride, naj mu gre za glhvo. Zakaj lakom nik ni poznal nevarnosti, kjer jo slutil bogato plačilo. (Dalje prihodnjič) ;8£67B!rSICX SAR&O^, ?. b&ofefS IfLfc C U N A R D najhitrejši parniki na sveta ,,M A U R E T A N I A“ NEWYORK -'LIVERPOOL. rajhitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL S A X O N I A sobota 9. oktob. 10. a. m. ORDUNA T U S C A N I A sobota 23. oktob. 10. a. m. petek 29. oktob. 5. p. m. • Parmsko pribrežje se nahaja na podnožju West 14. ulice North River, New York. Za dal]nje podrobnosti obrnite se na: THE OUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD, 21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. _ J.POPOViC CLEVELAND.OHIO 2537 St. Giair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50e in $1.25 Za ,vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali pismeno na: 57 St . ( lair Ave . PLEVEL AND. 0 H 10 . KOMUR 1E TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim *£ mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. * Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. j; Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ si sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter t V 5 ' T T V J v y •? 5* v •£ imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, X se obrnite na: i .SLOVENSKI NARO D“. DOGODKI NA ITALIJANSKE! 1 V V M q iX? UV 'J? . •«*»' 'M* * OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV L--' _ . a f| 1 &||| | PdVADflUGA NARODNA jBAMKA ZAVOD. X 45 VP.3EY STREET. N E W Y O E K, N. Y. KR /V EN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega s’ ta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem o-t lelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučni in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladar vv na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav ul Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor : jih naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in po .3 dotični znesek (v tem slučaju najmanj $1.—), na upra\ o, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. •AAAAAA4AAAAAA.4AAAAAAAAAAA. j Ali ste le kaj darovali za Slovenci in Slovenke, naročajte se , v . « l na ..Slovenski narod“, najboljši Rdeči kriz v Ljubljani ^ j slovenski list v Ameriki! Vr v ▼ * *¥W¥ rrrrv f v v sm tm LAŠKA NAPADALNA MOČ POJEMA. Kakor smo poročali, so Italijani po neuspehih o,b Doberdobski planoti in goriškem obmostju poskusili koncem avgusta s silnimi na¬ padi na tolminsko obmostje in krnsko ozemlje. A tudi brez uspeha. Ravnotako so se ponesrečili vsi napadi,na 1 roiske Dolomite in koro¬ ške gore. Po desetdnevnem vročem boju »a severni, lavaronski pla¬ noti (Tirolsko), so obnemogli. Edini uspel.- velike izgube. Poročila, ki prihajajo zadnje dni z italijanskega bojišča, priča¬ jo, da je Italijane minilo veselje za .napadi nje. Naša uradna poroči¬ la vsled tega čisto suho poročajo, da je p< loža j na italijanskem bo¬ jišču neizpremenjen. BOJI NA POGORJU PRI BOVCU, Dne 28. avgusta in naslednje dni so se v prostoru pri Bovcu raz¬ vili zopet živahnejši boji. Sovražnik je pričel napad z metanjem roč-j ^ nih granat in min. Med tem ko so italijanske strojne puške nepre-i«|* stano prasketale, je sovražnik skušal priti v bližino naših ovir ter jej <£ hotel naskakovati naše postojanke. Dne 29. avgusta, ob 6- uri zjn-j «|* traj, je bil naskok odbit. Sovražnika smo vrgli v njegova stara krit- j ^ ja nazaj. Naša artiljerija, ki je te dni prizadjala Italijanu velike izgube, je zopet mnogo pripomogla k zmagi. Velikanske sovražnikove žrtve — več sto mrtvih in težko ranjenih -— so bile zopet zaman. 4000 ITALIJANOV PADLO. V desetdnevnih bojih za gorsko, planoto Lavarone na Tirolskem je padlo, kakor se poroča iz Inomošta, okrog 4000 mož. Toliko je namreč bilo padlih, ranjenih in vjetih. Italijani so napadali naše po¬ stojanke noč in dan z veliko smelostjo. Celi kupi mrličev so ležali v strelskih jarkih in gorskih razpokah. Dne 25. avgusta so bili Itali¬ jani tako krvavo odbiti, da so se v divjem begu umaknili: Od tega dne naprej je na gorski planoti Lavarone mir. BORBA ZA ZASTAVO. Dne 25. avgusta je bila na gorski planoti Lavarone posebno srdi¬ ta borba za zastavo uničenega 115. • italijnškega polka. Tri zastavo¬ noše so bili pri tem ustreljeni; zadnji si je zastavo zavil okrog trupla, da ne bi prišla našim v roke, ako bi se mu posrečilo uteči. Ko so naši Italijanu odvzeli zastavo, je tolkel in grizel krog sebe kot besen. ZRAKOPLOV NAD SV. OORO PO NOČI. Kakor tat je priplul v noči na nedeljo okoli polnoči italijanski zrakoplov nad svetogorski samostan. Gotovo je. imel hudobne name¬ ne, kojih izvršitev bi bila morebiti napravila našim občutno škodo, A bistro in čuvajoče oko naših vojnikov ga je hitro opazilo in takoj so obvestili opazovalne postaje, odkoder je počelo bljuvati kakor iz pekla tja gori proti letalu. Reflektorji so začeli razsvetljevati nebo, da je bilo bolje videti učinek našega streljanja. Res, prav krasen pri¬ zor! Dolgi žarki reflektorjev, ki so stali na raznih krajih, so bili ka¬ kor ognjeni stebri. Naši topovi so pošiljali Italijanu tako blizu svoje vroče pozdravčke, da mu je kljub hladni noči postalo preveč vroče in je zopet odplul čez Sabotin tja proti Korminu, kjer se je počasi spu¬ stil na tla, in je moral tovarišem, naznaniti, da ni mogoče Avstrijce presenetiti, ker čujejo še bolje po noči, nego po dnevu. USPEŠNI NAPAD NAŠIH ZRAKOPLOVOV NA BRESCIJO. Iz Lugana se poroča: Zadnja poročila potrjujejo, da so naši zrakoplove! pri napadu na italijansko trdnjavo Brescija skoro popol¬ noma porušili tamošnjo veliko tovarno ža izdelovanje orožja. Tri četrtine tovarne je popolnoma razdejane. Škoda je ogromna. Bombe naših zrakoplovov so zadele s tako sigurnostjo, da prebivalci mesta Brescija zatrjujejo, češ, na krovu naših zrakoplovov so se morali na¬ hajati. možje, ki prav dobro poznajo mesto: Število žrtev, ki so jih zahtevale bombe naših zrakoplovov, znaša 20 mrtvih in 80 ranjenih oseb. Italijanska vlada je strogo prepovedala objaviti število žrtev. BOVEC. Bovec, katerega se sedaj tako pogosto imenuje, leži v gorenji Soški dolini pod veličastnim gorovjem. Bovec, ta prijazni trg z divno okolico, je izborno letovišče; od tu se. izleti na Kanin, Krn, Triglav, Rombon, Mangart, v Trento k izviru Soče (Baumbachova koča).. Po¬ ta so zaznamovana po soški podružnici Slovenskega planinskega dru¬ štva. V Kljužah, malo uro hoda proti Logu, so utrdbe,: sloveče iz fran¬ coskih časov. Bovec šteje prebivalstva: davčna občina Bovee okoli 1800, davčna občina Koritnica Kal okoli 3000. Bovec je oddaljen od Gorice 73 kilometrov. V Bovcu je več prosvetnih in gospodarskih društev. Ves bovški sodni okraj šteje okoli 6000 prebivalcev. DOBERDOB. Doberdob je čisto slovenska občina v sodnem okraju Tržič. Ena davčna občina šteje okoli 700 prebivalcev. Od Gorice je oddaljen Do¬ berdob 15.4 km. V vasi je cerkev, šola, nekaj trgovin, in obrtnih de¬ lavnic ; društva: pevsko in bralno, vzajemna, zavarovalnica za govejo živino, kmetska posojilnica in hranilnica. Pri Doberdobu je jezero, hi je dolgo % km in široko % km. Jezero slovi radi izvrstnih in nev- sahljivih izvirkov okoli sebe, ki dajejo izborno vodo. Lovci radi hodi¬ jo tja radi lova divjih ptičev, .posebno rac. Obilo prebivalcev Dober¬ doba hodi na delo v procvitajoči industrijski Tržič. —. V „Arbeiter- wi!lc ■ je popisan. Doberdob, kakor bi bil italijanski. V Doberdobu ni nikakeg upalazzo munieipale“, marveč občinska hiša, Občina je čisto slovenska. SPRAVLJANJE TEŽKIH TOPOV NA GORE, Slovenski vojak poroča o spravljanju težkih: topov na visoke gore sledeče: Dobili smo ukaz; „Ob 12. uri odhod v boj!' : Pripravili smo vse: 50 metrov dolge vrvi, dvigala in še mnogo drugih roči. Ko¬ rakamo v hudi nevihti, dež lije kot iz škafa. Na vznožju hriba smo že vsi popolnoma mokri. Vprežemo 12 konj, da vlečejo top navzgor. Na desni in levi skalnate čeri, strme globeli. Ob 5. uri smo izpregli konje in jih spravili v barake, katere je pripravila gorska artiljerija. Utru¬ jen sem se. stisnil v neko klet, naredili 'smo ogenj, sušili obleko, pili kavo in se vlegli k počitku. Ob 5. uri pokonci. Razložili smo dva topa tu smo prišli na strmine, po katerih konji niso mogli vleči. Moštvo je moralo samo vleči, počasi je šlo naprej, tako le sunkoma. Potem so nastopila dvigala, Pehali in dvigali smo tako cel dan do 9. nre zvečer. Drugi dan smo poskusili z voli; nekaj časa so vlekli, pa so se ustavili. Zopet se je moštvo moralo vpreči. Vedno hujše strmine. Včasih smo mislili, da ne pojde več, ali moralo je iti navzgor, ukazano je bilo tako. Kasneje je miši o na pomoč 100 mož delavske stotnije, potem je šlo lažje. In tako smo sedaj s svojimi topovi visoko na gorah. So¬ vražnik strelja nanje, zaman! Tudi napasti nas je poskusil, pa smo ga odbili. Nimamo se kaj pritoževati, imamo dobra bivališča, imamo toplo obleko, peči, kave, čaja, sira, vsega dosti. ITALIJANSKA OJAČENJA, List ..Baseler Nachriehten* ‘ poroča iz Milana : Tukaj so dne 3d. avgusta šla številna italijanska ojačenja po trimesečnem izvežbanju na čelno črto. S kolodvora v Milanu je ta dan. odšlo 18 posebnih vla. kov s svežimi četami na bojišče. fSP 1 V > U S T A N 0 1* * * * ♦ + * * v I j E N A L t T A + r IN PLAČUJEMO OBRESTI. * SPREJEMAMO DENAJl NA “LO Z ^ KAKE ODPOVEM o. _ VLOŽKE. IZPLAČUJE.« BANKE. ‘ N °Zdaj “prijamo v staro domovmo 100 kron za $10.- 2 c JAMČENJEM- THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK oo Lastno poslopje. Pišite po COENEK FIFTH AVENUE AND WOOD ST. pittsburg, pa. * * f It tiskovine za pošiljanje denarja v etan pošljemo takoj tapir Vam ji brezplačno na Va? naslov- * * + + + + * * * + I » «$• ^ <$* rf* rjr*