Slovanska vzajemnost. Uže ve6krat smo pisali o slovanski vzajemnosti; ali ker vidimo, da se je tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da bi jo izvrševali, no6eio prav lotiti, naj se nam dovoli, da izpregovorimo še enkrat o tej tako važni stvari. Imenujerao jo važno, kajti brez nje nam po našem trdnem prepri6anju ni upati boljše bodo6nosti. Sedanji boj je boj slovanskega in nemškega naroda. Mi se borimo za ravnopravnost z Nemci in ob jednem za obstanek, — kajti suženjstvo je gotova, rana smrt, — a Nemci ho6ejo imeti, oziroma obdržati gospodstvo nad nami, da bi nam lahko oni odmerjali dneve življenja, kakor bi se njim ljubilo, rekSe, da bi nas lahko v kratkem do zadnjega pokon6ali. Še enkrat pravimo, za Slovanstvo se gre, ne pa za Slovenstvo, ali Rusinstvo itd. Iz tega pa sledi neobhodna potreba, da se 6utimo Slovenci, Čehi, Poljaki, Rusini in Hrvati, skralka vsi, ki nas ho6e Nemec ugonobiti, njemu nasproti kot jeden narod, kot Slovane, ter da je med nami najstrožja dejanska vzajemnost, to se pravi, kakor smo uže enkrat rekli: Vsak se brigaj ne le za se, ampak tudi za vsacega drugega, ki je v kolu! Nimamo v mislih prosvetne vzajemnosti, za katero nas je svoje dni navduševal Jan. Kollar, ampak, da se do dobra razumemo, ampak vzajemnost v političnih stvareh, ki naj vlada med raznimi slovanskimi avstrijskimi narodi in med njih zastopniki. V tem smislu zahtevamo, da je n. pr. slovenska stvar Cehu, Poljaku i. dr. ravno tako pri srcu, kakor njegova lastna, za to pa se imamo mi za 6esko potegovati ravno tako, kakor za svojo. Ali zahtevamo preve6 ? Potem je politi6na slovanska vzajemnost, o kateri se tako rado pri vsaki priliki navdušeno govori, le prazna prijetna igrača za razvnete možgane. Dokler je naša politi6rra slovanska vzajemnost le misel, ki se dejanja boji, je toliko vredna, kakor piškav oreh, in bolje je, da nikdar ne zinemo o njej; vsaj ne motimo ljudstva. Slovanska vzajemnost je torej potrebna, ker se gre zoper Slovanstvo, neobhodno potrebna pa je tudi, ker je naš sovražnik vzajemen. V zadnji dobi so si Nemci za vzajemnost izbrali besedo »Gemeinbiirgschaft«; in kateri nemški paglavec }e ne pozna ? NemSka »Gemeinbiirgschaft« je dosihmal zadniemu Mihelnu prešla v krv, in nad nemškimi poslanci se v tem oziru slobodno vzgledujemo. Nemcu ob Adriji velja stvar Nemcev na Českem toliko, kakor lastna in naopak, štajarski Nemec se za koristi tirolskega brata nič manj ne poteguje, nego za svoje itd. Kaj bi še naj rekli o nemških poslancih, ki so to vzajemnost ustvarili, in ki so vzajemnemu ljudstvu voditelji ? Tega ne smemo prezirati, da pri Nemcih vlada najživejSa vzajemnost med poslanci in v ljudstvu. Vzajemnost daja Nemcem v boju zoper nas ono silno mo6, da ne opravimo ni6 niti mi, niti vlada. Sedaj čitamo po 6asnikih, da misli vlada jezikovno naredbo, kakor Nemei zahtevajo, umaknoti. Vlada bode torej zopet morala sramotno pokleknoti pred njimi; kolikokrat uže? In tudi naSe delo, delo Če- hov, Sloveneev itd. je Sisifovo delo, muka brez vspeha. In zakaj? Ker so Nemci vzajemni. Oni vzajemni, mi pa vsak za se, oni zbrani, mi raztreseni. Kako bo to končalo. Vojskovodja Se je vsak le na ta na6in zmagal, da je dobro razumel svoje sile o pravem 6asu in na pravem mestu združiti. Vzajemnost je Nemcem najboljše, za nas najhuje orožje; 6e oni vihtijo ostro nabrušen me6, ali se jim bodemo postavljali mi z leskovimi palicami? Naj nikdo ne misli, da vzdihuiemo po politični vzajemnosti, ker smo Slovenci v slovanskem kolu slabejši od bratov, ker iš6emo le svoje koristi. Slabejši smo, to je res; ali res je tudi, da Gehi i. dr. nas ravno tako potrebujejo, kakor mi nje. Vsakega izmed nas silijo razmere k vzajemnosti in nobeden ne more biti brez drugega. Ce se kateremu ta ali oni hip dozdeva, da je sam dovolj močan, to ga moti, ker mu Je sovražnik polnoštevilno vzajemno Nemštvo ; in prej ali slej mora žalostno spoznati, da se je precenil. Drobtinic doslej nismo pobirali le mi Slovenci, pobirali so je tudi Čehi in drugi. Tega pa vsi skupaj ne maramo ve6 storiti, ker smo uvideli, da bi nas bilo v kratkem gladii konec. Druga taktika je le »zahtevati«, tretje ni. Da pa se zahtevajene smešimo in kaj dosežemo, moramo biti mo6ni; to smo pa le. 6e smo vzajemni. In naposled naj se poprimemo dejanske vzajemnosti uže tudi radi tega, ker jo ideelno smatramo za lepo. Narod raora imeti idejale. to je aksijom, in vsakega idejala se naj poprime, ki ga ja6i, po katerem napreduje. — Vzajemnost torej smatramo za ono, česar je nam avstrijskim Slovanom neobhodno treba, da smemo upati na zmago in na boljšo bodočnost. V izvršitvi pa si raislimo to stvar tako: Zahteve vsakega slovanskega avstrijskega naroda določijo se po vseb slovanskih zastopnikih skupno. Seveda se bode pri tem ozirati na zastopnike dotičnega naroda najbolje, ker potrebe najbolje poznajo. Ali vendar imajo imeti veljavno besedo vsi drugi slovanski zastopniki, ker morajo celoskupne zahteve, ki so zahteve vseh slovanskih narodov, dajati celoto ali dobro premišljen sistem. Mogoče, da bode treba močnejšemu slabejšemu na ljubo te ali one srčne želje se za nekoliko časa odreči; ali če hočemo v resnici biti Slovani, bratje, nam to ne sme biti težko. Kdor je najslabejši, za tistega mora skrb biti največja; to je čisto naravno; močni lahko čaka. In tako bo močnejši doživel veselje, da se je slabič ojačil in da mu bode v krepko pomoč. Če pa močnejSi pustijo, da slabeiSi poumriejo, je nazadnje tudi po njih, ker so vendar preslabi, da bi sovražniku bili kos. Ža tako taktiko bode seveda treba, da imajo zastopniki od svojega Ijudstva posebno privoljenje; ali če pomislimo, da je močnejSe ljudstvo navadno zavedniSe, in da smemo upati, toliko zavedno, da je sprejemno za slovansko idejo, se ni bati, da bi zastopniki z mislijo dejanske slovanske vzajemnosti pri ljudstvu našli odpor. Ko je načrt sestavljen in so ga ljudstva odobrila, pa se z vso vnemo, z vso silo, kar je je v nas vseh, potegovati zanj. Zahtevati, in 6e vlada le jednemu kaj ponuja, ima ta reCi: »Jaz Ie vsprejmera s tem pogojem, ako ob jednem ta dobi to in oni ono«. In videlo bi se, ali kaj dosežemo, ali ne, ali je vzajemnost za kaj, ali pa je prazna pena; vlada potrebuje nas najmanje ravno tako, kakor mi njo; če se pred nemško vzajemnostjo mora vlada klanjati, bo še tudi slovanska kaj zalegla. Da, celo trdno prepričani smo, da bodemo avstrijski Slovani s svojimi zahtevami prodrli, toda le če boderao vzajemni.