11. junija sta Žiga Oražem in Primož Lavrič plezala v od boga pozablje­ ni Široki peči. Stena, ki je bila nekoč močno oblegana in čislana med alpi­ nisti, dandanes le redko doživi obisk. No, fanta sta si zaželela samote in dogodivščine, in za to je ni boljše ku­ lise, kot je Široka peč. Za cilj sta si iz­ brala smer Šteblaj­Juvan (450 m, VII­/IV–V), ki velja za bolj krušljivo, a sta ugotovila, da ni tako hudo. Če seveda odmislimo prvi raztežaj (naj­ težji), ki je bolj ko ne podrt in grife bolj tiščiš v steno, kot pa se prijemaš za­ nje. Sicer pa smer postreže tudi z do­ kaj dobro skalo in lepo plezarijo, ki je prav gotovo ne bodo zmotile nave­ ze nad tabo ali pod tabo. Kot je za­ pisal že Primož, gre vsekakor za ve­ liko turo v divjem okolju, ki alpinistu da veliko več, kot samo športnople­ zalni užitek. Plezalo se je tudi v Vežici, kjer so naveze iskale prehode čez klasično smer Geršak-Grčar (390 m, V+) in Črnolasko (200 m, V/IV). Tudi tukaj ni šlo brez majcenih orientacijskih zagat oziroma odklonov od idealne smeri. 11. junija sta Marko Šarac in Matija Jošt (oba AO Celje­Matica) prepleza­ la smer Herle-Vršnik (450 m, VI/V) v Ojstrici. Marko se je malce jezil nad posamezniki, ki so jo opisali kot grdo. Predvsem zato, ker se je pod steno počutil nekoliko nelagodno, a na nje­ nem robu je njegov nasmeh povedal vse – da gre res za pravo lepotico. Istega dne sta Matej Balažic (AO TAM) in Blaž Gladek (AO Kamnik) spet tipala skalo, da, ugotovili ste, v predostenju Križevnika. Zapodila sta se v smer Roža (120 m, VII+) in ver­ jetno opravila prvo ponovitev. Matej je bil nad smerjo navdušen, še bolj nad strmino, najbolj pa nad navija­ njem v podlakti. Nejc Marčič (AO Radovljica) je pope­ ljal mladino čez Mansardo (500 m, VI/IV–V) v SZ­steni Planje in ji priča­ ral čudovite kotičke trentarskih gora, ki v svojih nedrjih skrivajo marsikate­ ri biser. Zatorej, plezalec, le zberi po­ gum in zajadraj v ta prostranstva ter doživi avanturo, ki ti je obisk sten nad Vršičem ne more dati. Kje so naše ladje? Luka Stražar in Petra Klinar (oba Akademski AO) sta del maja in ju­ nija preživela v objemu aljaških gora. Pod Denali sta odletela z idejo o ple­ zanju v območju najvišjega vrha Se­ verne Amerike, kakor bodo razmere pač dovoljevale. Očitno sta svoj čas izkoristila in za aklimatizacijo jima je zadnji dan v maju uspelo stopi­ ti na Denali. Tako sta tudi dodobra preučila možnosti sestopa v prime­ ru še kakega vzpona. Po počitku in regeneraciji sta ponovno zavila na goro in med 6. in 8. junijem preple­ zala Cassinov greben (2400 m, AK 5, 5.8, AI4). Smer, o kateri je legen­ darni Washburn leta 1956 dejal, da je "verjetno zadnja in verjetno najtež­ ja potencialno nova smer na Mount McKinley". Tako so pozvali alpiniste po svetu in leta 1961 je izziv sprejel Ricardo Cassin ter se julija istega leta znašel pod goro s šestimi soplezal­ ci. Konec junija so v odpravarskem slogu, z napenjanjem vrvi in tovorje­ njem opreme po pobočjih gore, za­ čeli svoj vzpon in ga 19. julija zaključili na vrhu. Vmes so se spopadali s po­ larnim mrazom, ogromnimi količi­ nami novozapadlega snega, ampak z vztrajnostjo in predanostjo cilju jim je uspelo. Njihov vzpon je predstavljal triindvajseti vzpon na vrh in šele peto smer na goro. Nekaj let pozneje, na­ tančneje leta 1967, so prvo ponovitev smeri opravili Japonci in dodali dve varianti, od katerih je najbolj značilen Japonski kuloar, ki danes predstavlja začetek smeri. Razvoj plezanja je lo­ gično pripeljal do prvega solo vzpo­ na, ki ga je poleti 1976 opravil Charlie Porter. 4. junija je legendarni Mugs Stump s smerjo opravil v pičlih pet­ najstih urah, junija 2006 pa je smer sam preplezal tudi Matej Kladnik (AO Kamnik). Ko pišem te novice, Luka in Petra ve­ selo nadomeščata izgubljene kalorije v Talkeetni, kjer pripravljajo izvrstne hamburgerje – nekaj, kar v Ameriki res znajo. Verjetno pa tudi odgovar­ jata radovednim turistom, ki jih zani­ ma, ali sta bila na vrhu. Z ožganima obrazoma in izklesanima telesoma prav gotovo izstopata med množico bledoličnih in dobro "grajenih" ame­ riških turistov. Novice je pripravil Peter Bajec - Poli. ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE Z Bohinjske Bele Jakob Bizjak je izenačil svoj najbolj­ ši dosežek v skali, saj je v 11. posku­ su preplezal smer Privid (8c+) na Bo­ hinjski Beli. Njegova najtežja smer doslej je bila Miza za šest (8c+) v Ko­ tečniku, ki jo je leta 2011 kot prvi pre­ plezal Luka Zazvonil. Uspeh v Pri­ vidu ga je še posebej navdušil, saj gre pri tej smeri, ki velja za najtežjo v tem znanem gorenjskem plezali­ šču, za previsno ploščo s sila majh­ nimi oprimki in stopi, kar je popolno nasprotje njemu najljubših previsov. Jakob je šele šesti plezalec, ki je pre­ plezal Privid. Smer je leta 2007 prvi preplezal Klemen Bečan, za njim pa so bili v njej uspešni še Matej Sova, Domen Škofic, Gašper Pintar in Kle­ men Kejžar. Prvi raztežaj smeri Šteblaj-Juvan v Široki peči Foto: Primož Lavrič PLANINSKI VESTNIK julij - avgust 2017 91 Prva 9b na Otoku V najbolj znanem britanskem pleza­ lišču Malham Cove je Steve McClure preplezal smer Rainman (9b) in tako poskrbel za najtežjo smer Velike Bri­ tanije, sam pa postal prvi Britanec s preplezano 9b. 46­letni britanski ple­ zalec, prava legenda športnega ple­ zanja na Otoku, je linijo, ki je poveza­ va več obstoječih smeri (Raindogs, Rainshadow, Bat Route), začel študi­ rati že leta 2010. Triglav The Rock 2017 19. in 20. maja je v Sloveniji potekalo mednarodno tekmovanje serije ma­ sters v športnem plezanju v disciplini balvani – Triglav The Rock Ljubljana. Prvi dan so se zvrstile kvalifikacije, ki so potekale v Kopru, kjer si je več kot 100 prijavljenih tekmovalcev skušalo zagotoviti vstopnico za polfinale in fi­ nale, ki je drugi dan potekal na Kon­ gresnem trgu v Ljubljani. Dvodnevno dogajanje je doseglo vrhunec v sobo­ to v poznih večernih urah, ko je pred zapolnjenim Kongresnim trgom ob bučnem navijanju slavila Janja Garn­ bret. V konkurenci finala so bile še tri rojakinje, Mina Markovič, Katja Kadič in Urška Repušič, ter Hannah Midtbø iz Norveške in Belgijka Chole Cau­ lier. V moški konkurenci je izstopal Korejec Chon Jongwon, za navdu­ šenje množice pa je bil najbolj zaslu­ žen Slovenec Jernej Kruder, sicer tudi ambasador dogodka, z drugim me­ stom. Vodilni po polfinalu, Rus Ale­ ksej Rubcov, je bil tretji. Nemec Jan Hojer je končal na četrtem mestu, Domen Škofic je bil peti, Francoz Je­ remy Bonder pa šesti. Končni vrstni red Ženske 1. Janja Garnbret, SLO 2. Katja Kadič, SLO 3. Chloe Caulier, BEL 4. Hannah Midtbø, NOR 5. Mina Markovič, SLO 6. Urška Repušič, SLO Moški 1. Chon Jongwon, KOR 2. Jernej Kruder, SLO 3. Aleksej Rubcov, RUS 4. Jan Hojer, GER 5. Domen Škofic, SLO 6. Jeremy Bonder, FRA Novice je pripravil Peter Mikša. LITERATURA Janez Gregorin - Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju. Kronika leta strahote 1810 1941. Celje - Ljublja- na, Celjska Mohorjeva družba, 2016. 410 str., 23,50 EUR. Po krivici pozabljeni pisatelj in vrhun­ ski alpinist Janez Gregorin se je rodil leta 1911 v Ljubljani. Z mlajšim bra­ tom Mirom je preživljal otroštvo brez staršev, pri sorodnikih; mati je umrla za špansko gripo, odtujeni oče se je šele več let po vojni vrnil iz ruskega ujetništva. Brata so v skupni nave­ zi družili zahtevni alpinistični vzponi, ljubezen do glasbe in petje v Aka­ demskem zboru. Miro je postal oper­ ni solist, Janez pa se je po končanem študiju filozofije posvetil novinarstvu. Urejal je časopis Slovenski dom, ki je začel izhajati pred vojno in je obstal tudi po italijanski okupaciji. V njem je pet mesecev izhajal podlistek Zave- tje v pečevju, arhaizirana, v resnici pa aktualna zgodba po okupaciji razde­ ljenega slovenskega ozemlja – o na­ silju po vaseh in odročnih kmetijah v okolici Kamnika in na območju Ka­ mniško­Savinjskih Alp. Čas dogaja­ nja je že v podnaslovu Kronika leta strahote 1810 zamaknjen v dobo Ilir­ skih provinc. S to označbo časa se je objava izognila pozornosti cenzure. Kratek uvod o Napoleonovem nasi­ lju v Evropi bralca privede v odroč­ no dolino blizu Glavnika (Kamnika), na trdno Vreskovo kmetijo v času, ko stari gospodar predaja posestvo sinu. Večerniško zastavljena povest o težkem, a idiličnem življenju na kme­ tih v tesni povezanosti z naravo se spremeni v zgodbo o preizkušnjah, ki jih prinašata vojna in vdor francoskih vojakov, ki so »lovili ljudi, kakor lovci gonijo jelenjad«. Pripoved, ki prikazuje zločine nad nedolžnimi mirnimi prebivalci, vse­ buje silovit čustven naboj. Tragični dogodki uničijo trdno kmečko druži­ no, v kateri sta vladala sloga in spo­ štovanje, hlapec in dekla z lastnim življenjem skušata rešiti svojega go­ spodarja. Nasilne smrti umrejo naj­ boljši in najbolj ranljivi, le vera v Boga daje trpečim tolažbo in upanje. Psi­ hološko prepričljiv je značaj vaškega grbavca, ki postane ovaduh in mo­ rilec, da bi se sovaščanom maščeval za zaničevanje in žalitve, ki jih je pre­ trpel zaradi iznakaženosti. Literarni junak po tragičnih dogod­ kih, nasilni smrti najbližjih, ne obupa, ampak se nasilju upre. Umik v na­ videzno zavetje v pečevju ni rešitev za mlado družino, ki se je vanj zate­ kla, postane pa zavetje rokovnjaškim plahutarjem – upornikom, ki se pri­ pravljajo na napad. V viziji mladega, na smrt bolnega pisatelja Slovenci v odločilnem spopadu združeni pre­ magajo sovražnike in osvobodijo vse zasedeno ozemlje. Po vojni obnovijo požgane domačije in življenje se vra­ ča v svojo strugo. V povesti se prepletata realnost in mitska razsežnost, v katero preha­ jajo liki voditeljev, ljudskih junakov zunaj časa in kraja. Pisateljevo opa­ zovanje podrobnosti, slikovito upo­ dabljanje sprememb v letnih časih in ljubezen do gora v himničnem za­ nosu pričajo o njegovem globokem doživljanju narave in povezanosti s pokrajino. Doživeta pripoved s svo­ jo neposredno pretresljivostjo prite­ gne tudi današnjega bralca. Značilni so dramatični dialogi in tudi notra­ nji monologi posameznih literarnih oseb. Jezikovni izraz bogatijo nareč­ ne in arhaične besede ter rekla. Razgibana osrednja zgodba zajame še vrsto usod in resničnih dogodkov z začetka druge svetovne vojne. Pi­ sateljeva življenjska filozofija z viso­ kimi etičnimi merili premočrtno deli ljudi na dobre in slabe, najhujši greh je izdaja. Za vse slabosti se najde ra­ zumevanje, a izdajalec je obsojen na 92