<7 / AS/Z.O (TA ODREbA leto: ii. 1. vi/. 194* Št:is' 14 PNI - 3 -- H O V OIM EN O V AN I OFICIRJI NOV 1.N POJ V EDIHICAE G.C". Z U J. A Z C M Vrhovnega štaba BO V in POJ z. d n e 1 „ j. I» 4 . so i ceno v an i naslednji oficir ,i i .a a r o d n o os v o b o d i 1 n e -v o j s k e J u g o s i a v i ,j e ? V o in iii a j o r j a s 3)r. T 0 H A H Edvard, sanitetni referent pri štabu G.O . V cin k a p e t a n a i S K K A B E K Leopold j komandant Gor. v dre-ia. J A V 0 F. Ivan, bivši namestnik komandant a "i ..0:. sedaj v oficirski soli Glavnega štab o. H 0 V in I0 J . 7 cin p o r o c n i k a : B .lii H' T C u C S L J dvorilo, bivši komandant G. 0 » j p a d t;. Ž V A N n d r e j , n a m . k o a a n d an t a bstaljona, so- da j na razpoloženjus A J F A Ji Jože, bivši komandant 1, bataljona G.O. /padel/, K .a; B 0 L J Jože, komandant III .bataljona G.O. it A V S • I E Al o j z , k o m rji n d an t II .'bataljona G«o • , k k /i k 2f J^aniel, bivši komandir Kranjske 5e- t e G.O. •i č i. n p o d p o r o č n i k a i J A K Janez, .šef obveščevalnega centra pri vio. Odredu, 0 U if1 E k Jože, obveščevalec v štabni patroii Go r » Odreda. V , o in z a s t a v n i k a j V 2 3i 0 V K I K V&lentin, bivši komandir mi- nerskega voda G.O. /padel/. J k N S T E R L Jii Franc, komandir 1. Sety II. bataljona G.O., - 4 -- M K A K Pavel, ham. komandirja. 1 .čete XI« ba- taljona G . 0. VGin n o v o i m e n o v a n i m oficirjem narodno osvobodilne vojske Ju-goalavije čestita- mo i:, imenovanju. 3$ (• V 01M 3DV-: L V Ah I 10 J}C/j;'X ClkJI KOV IN P OS V luD INIC aH G. 0. 2, U K A Z O M ^lavnega štaba NOV in POt> št. 11 z dne 1.6.44. so imenovani naslednji podofioir- ji NOV in PC S . V čin starejšega vodni k as N S, C M E S K A L ^racija - Pajo5 bivši obve- ačevale c štn e p at ro1e G.Ose- daj inštruktor v šolskem tabori- š ču IX. . ko rpus a, K. k 1 Z M A N č I Č Miroslav, vodja radi o tele- g r af si-: e s t an i c e G. 0 . 9 K 0 S Jože, "bivši vodnik 2. čete 1 .batal j *G .0 ♦ , P 0 ULJ P Ji I jT Alojz 5 intendant lI.bat.G.O. K Ji ±> I Š N I K L.tefan, obveščevalec v I. bata- ljonu G f. O, V' č i h vodni k a i ]• 0 L E K C Viktor, bivši ekonom 2. čete I. ba- tal j o n a G s C . 9 S o D N I K A H Dušan, bolničar I -batal j .,G .0. , T A L E It Franc, obveščevalec lil. bataljona G„0o /padel/5 J3 K OPIC Janko- vodja pušj arcke dclavn.G.O. L ^iL 1 a j š e g- a v o d n i k a s F i' it L I C Jakob, ekonom 1 »HftV G.O» , 2 XJ P A N C Krištof, ekonom 1 .Čete JII. bata- ljona GoOe, C J) E E --lojs, bivši deset ar v I. četi I. ba- '-aafti »*«=>: ■■-»s?«:.. -T - 5 - Sm&Ho: auuui / MoMnr-i . taljona G. G ., KRIŽAJ Alo j z > desetar v l.četi II. bata- ljona G.C. V cin z a s t a v n i k a t It A Z I N G E K Jože, vodnik v 1. četi II. ba- taljona G .C . , K 0 a,- A Č ^-lojz, bivši desetar v l.ceti I.ba- taljona G. C., 0 K 0 It i\f o t ani s 1 av , desetar v 2 . č e t i I . b at a - I. j o n a G . 0 . , E it I B E R I K ^ranc, bjvši ekonom 1. čete I bataljona G . 0 • , i) E T ft.L A Valentin, obveščevalec II.^kr.G.O., J A V 0 R ti I K 'I'one, bivši desetar v 2. četi II. bataljona G .{: • Vsem n o v o i m e n o v a n i m podofi - cirjem narodno osvobodilne vojske Jugoslavije čestitamo k imenovanju. 8.6. je patroia 1„transportne kuiaule onespost- bila za avtomobilski promet 2 lesena mosta med Železniki in Zalim logom. lo.6,je skupina tovarišev iz II.in IV. bata- ljona nameravala likvidirati sovražno po- stojanko v Brnikih pri Cerkljah., cesti Mos te-.š enčur so naši borci napravili zase- do, pred njo pa v razdaljah po 8oo m polo- žili mine. Ko se je skupina pomikala preti postojanki, je padla v krizni ogenj dveh sovražnih zased. Kaši as n<.t sovražnika od- prli proticgenj in ga po polurni bitki pri- silili k umiku. Zaradi te zamude in,ker je - 6 -- is Cerkelj in benčurja sovražniku priha- jala pomoč, je. naša skupina krenila nazaj proti taborišču, no da bi bila izvršila nameravano akcijo,. I0.6. ob lp« uri je patrola 9 moii iz 1. MSV v centru Straži3ca na križišču- dveh čast 5. z dobrih zaklonov iz razdalj® 2 m 2 bombami puS V: o ai i t j; al j e z o... 1 n puš k ami n n p a d 'i b aovr&ž no kolono 30 do 40 mož s tremi puškomitra 1 j okfi . ko lo minut t raj ..joči borbi, v k&- t er i je bilo 5 N c- tu o v uu i t i h i 11 2 r ari j en a se je naša patrola v redu in bi oz i z^ufe u makniia, 11.6» so 4 minerji IS. 1. bataljona ob .. elezniški progi med postajama Zirovaioa-jjeace na 3 mesti h m i n i r a1i v o j aš k i kabe1•ki ni rane so bile 5 spojne doze ter 0e bil kabel na "vseh treh mestih precej raztrgan. Ker je v tenj prispela ob progi sovražna patrola, naši niso mogli odnesti s seboj porušenega k a- b 1 a. 11.6. je oddelek IV« bataljona pri Domžalah mi- niral veliki razbremenilni no s i1e o elek- tričnega daljnovoda Velenje-Črnuče.Ker so bili vsi mostovi zastraženi, so boroi ga- sili vodo preko pasu{ da so prišli do ci- lja. Nosilec je bil pepoinoma porušen ter daljnovod pretrgan. 11.6. je 1 miner is III. MSV miniral bencinsko črpalko na Bledu. Črpalka je popolnoma po ruš ona. Poškodovano je bilo tudi garažno poslopju in mehanična delavnica,''ki se na- haja poleg črpalke. 12.6. je minerska desetina III. bataljona mini- rale.-. cev, ki dovaja vodo turbinam tovarne RIB Javornik. Eksplozija je uničila več m oovi, ssaradi česar je bilo delo v nekate- rih oddelkih tovarne piekinjeno. 12.6. je del 2. čete III. bataljona na cesti pri Javorniku ia zasedo napadel močno kolono Nemoev in belogardistov. V 1 uro trajajo- 't.^^rrngru^^r^^r^^ ... ei borbi je bilo 6 sovražnih'vojakov ubi- tih, nekaj pa ranjenih« Ker je bil sov- ražnik v precejšnji številčni premoči in je dobival še ojačenja, se je naša zaseda b r e z i z g v h um akni. I a . 12..6.. s V bila II. in 17. bataljon na sektorju Kašica obkoljena cd velike pi.^cči sovra- žnika, ki je zasedel vse ceste okrog hri- bovja ter vkopal ob njih v razdaljah po loo m po 8 mož z dvema puškomitra- Ijosoca, Bataljona sta ^ proti jutru l'$¥ 6., s tem, da sta razpršila 3 sovražne za- sede v smeri Vodice-Zapoge, brez izgubpre bila skoz cbroč ter pri vasi Voglju kre- nila v gozd, 13*6 a sta bila II, in iy.: bataljon v gozdu med vaB.nl V o e-V odioG-Salviri^-^^ob ko- 1 j ena od soYra?r..iker ki je ob 1J» čel prodirati v goz&$ II. in IV«. bataljon sta krenila v smeri sovražne skupine,M. je prodirala is Vodic. Ob 17= uri je priillo do borbe j v kateri so naši vrgli sovravni ka iz gozda. V tej borbi je imel sovražnik 6 mrtvih in 8 teže ranjenih. K«r j c rcrr^i' žnik koncentriral velike sile, sta. ba;a- 1 j o n a k r e n i I a a z a j v h rib nad H m 1 e d n i m kjer pa ju je sov.: ".'LJk naslednji dan pe- no Vn o obkolil. Ko se je c'v 2c- vri prodi- rajoči sovražnik naSir- cdinicam prr ll il na razdaljo >00 , sta ga naša b at al j cx spretno pbčla. a dnevom vred prispela *c gozdove pri K^-er-^-i ter se premaknila n.', bt.Urško goro, kamor ju sovražnik ni vež zasledoval. 3 asi borci so v t > i .preizkuša- nji vseskozi kazali visoko moralo in di-* sciplino® Brez izgub so se prebili bucz e- broče 3000 mož broječih nemških oix ji?; je vodil nemški polkovnik« Na naši strani je vodil Operacije komandant G-.0. 15-6' 3ta 2 tovariša iz L MSV v neposredni bli. zini orožniške postojanke v Žabnici iz-za* sede napadla 2 nemška orožnika. Komandir stanice je obležal mrtev, drugi orožnikpa se je težko ranjen zavlekel v postojanko, '^ovariša sta zaplenila 1 puško s 40 nabo- ji, 1 pištolo, 1 žepno uro in 1 obleko. 15.6. je patrola 1. MSV minirala železniško pro go pri vaši Rakovca med postajama Kranj- Sv.Jošt. Proga je bila porušena v dolžini 12o m. 15.6. je p'atrola 2. MSV minirala železniško pro go med postajama Zi r ovni o a- Javo riiik pri va- si Potoki. Tračnice 00 bile porušene v dolžini 40 m. Promet je bil prekinjen za lo ur. 15"6. je patrola III. bataljona na železniški progi med postajama 2iirovnioa-Lesce a pro- titankovsko bombo uničila lokomotivo. 2o.6. med l?.in 18.uro je patrola 2. MSV v ja- kosti 18 tovarišev nad vasjo Paloviče na cesti Tržič-Begunje iz zasede napadla dva kamijona z 12 Kemci in belogardisti. Oba kamijona sta se ob napadu prevrnila pod cesto, nakar so ju naši borci obsuli z bombami. Oba kamijona sta zgorela. Moštvo je deloma zgorelo, deloma je bilo ubito. Naši so zaplenili vse orožje s 2mitralje- za/ šarea/, 2 napadalni pištoli, 6 pušk, 1 pištolo, 6 ročnih bomb, 2 rezervni cevi za ini trdi jeze, 5 zaboje mi t £ al ježke muni- cije, 1 zaboj z rezervnimi deli za radio- telegrafsko otanico, 1 daljnogled, 1 za-' boj sanitetskega materiala in nekaj dru- ge opreme. Dne 12.6.44 p sta se 11. in IV. bataljon G.0C nafcfi j al a na masivu kaši o a v vasi Zgornje in Sred nje Dob eno. Ob 6,uri zjutraj so izvidniki javi- li, da je prispelo v Mengeš iz S t«v ida 25 avto- mobilov . Ob 8 . uri so prišli legalci in javili? da sc vojaštvo vkopava vzdolž ceste Črnuče-Men- geš o Ob i11 uri je terenska obveščevalna služ- ba j s. vil c. koncert raci. jo sovražnika v Vodicah, k am or je prispelo 8 o avto n o b i 1 o v o >5 ;'!. o k a s u .3 j e smo zvedeli, da je tudi v omlednik t-rispelo 14 avtomobilov policije. Uvideli smo, da sovražnik obkcljuje naša dva bataljona. Vse do 1J'. ure so z v seh strani prihajala poročila o obkoljevanju. Sovražnik je zožil svoj krog s tem, da je kon- centriral svoje vojaštvo tudi v Zg. kameljnahin dkaručni. Začel se je vkopavati okrog Rašice in ob cestah? Mengeš-Črnuče, Črnuče-lig. Gameljne , Zg. Gameljne- I ovod j e-Skaručna, Skaručna-'/esce- Golo-Koseze in Koseze-Meugeš. V. e d tem časom sme slišali strele s Šmarne gore in Sml edniš.kega hri ba, katera je sovražnik preiskoval. Ii.er je bilo jasno, da sovražnik ve za n .s in nas hoče z veliko premočjo uničiti, je komanda izdelala načrt za proboj obroča. E'er je bil v tem časa Smledniški hrib že pregledan, je bil prvotni načrt . prebiti se med vasema I-ovodje in Vojsko ter s hitrim maršem do jutra doseči gozd pri vasi ,/oglje. Sa vsak slučaj je bila poslana tudi izvidniška patrola nad cesto Mengeš- Mar- tin ek, da ugotovi jakast in gostoto zased na tem odseku. Izvidnice so. prinesle naslednje sporoči- lo s na ozke.i odseku Zgornje Gameljne - i- ovod j e- Skaručna je sovražnik na razdalje -Qo metrov vkopal o i) cesti močne zasede. IT a tem odseku je tudi t talno patruljiral tank in oklopni avtomo- - -ar aarjt.s^ri^o^af^aseif. •■ rep -?y.' tu- jot .v~--- »Trni-tr. tt-. t- ' *if od Ga^elj do škarucne in nazaj, Druga iz — duioa je pru tslu skoro isto poročilo, ^kopa- i.t. zasede so bile močne po 8-lo m oz s dvema pv-' tkomitral j ezoma. 1 robo j na odseku Gameljne - Jrovod je - Vojsko ti 212.I te«ji,ker bi borci. ..morali gasiti vodo ter p? ecejšnji kos poti prehoditi po ravnem brez zaklona? zato se je komanda odločila, d:, prebi- je obroč na črti ilenges-Eartinek in nato preko Topol je in desno od vasi Križ pride v območje gozdov, ki se raztezajo od Kamniških planin. Ob 22.• uri se je začel pokret v to smer. Za proboj je- bila odrejena moč d a predhodnica lj o mož s 6 puškomi tral j ezi , ki bi se v bli i* i rs?, sovražnika razvila v strelce 111 s frontalnim udarom razpr- šila zasede ter napravila vrzel, skozi katero bi Se pomikala glavnina. Sa proboj na tem odseku se 30 komanda odloČila zato,- k e r £ e ui 1 j i š č e z ene in druge strani pada proti cesti, co se pravi, da' oeeta teče po najnižjem delu seala, :;.u se tudi ,^o«d spusča prav do ceste. Nasi borci bi imeli naklone, iz katerih bi 7 večjo ognjeno močjo u- ničili zasede in napravili vrzel brca večjih la- stnih izgub. ler v b a taljonih ni bilu vodičev, smo vzeli sa vodiča dva terenska delavca iz tistega oira- iT a nesrečo sta bila toliko zmešana, da se niflti mogla orientirati t er. s t., nas vodil a po nemogočih krajih in po temnem gozdu, dokler nas nists zapeljala v neko jamo, iz kattre ni bilo veČ izhoda. (Jra je bila že dve •• lp.6, Položaj j« bil zelo težak. Treba se je bilo na vsak na- čin prebiti iz obročas ker je bil sovražnik res no pripravljen, da nas uniči v tem masivu - s V j se je vkopal, pripravil velike rezerve za jutri šiv ji napad, poste vil uva topa pri vasi Brod-Ta- ter patruljiral po cestah, ob katerih so bi- le postavljene zagode, s tremi okloma:mi vozili - ostati na mestu bi pomenilo sprejeti neenako borbo ter spraviti moštvo in orožje v nevarnost ■velikih izgu*» Treba je bilo hitre odločitve. S ;>'n- «»• ............ ..nuiifi 1 Bii wniM'aKBir ^sss^m^sresfasK^&rm.— •• - - 11 -- pomočjo kart in ko.tpasa ter zvezd smo ugotovili kje se nahajamo. -°ili smo nekje pod Debelim vr- hom v smeri proti Sinkovemu turnu* Izbrali smo najkrajšo pot, da se prebijemo v iimledniški hrib ki je bil že pregledan, in nato takoj naprej čim dalje proti vasi VogLje, kolona se je spuščala ter prispela nt. rob gozd a pri vasi V e s c e . i- r e d- hodnica se je takoj razvila in napredovala levo cd vasi Vesce v smeri proti vasi Polje,rred ce- sto, ki je bila zasedena, se je nahajal 6 m ši- rok in 1 m globok potok. Pri prehodu tega poto- ka nas sovražnik se ni opazil odnosno občutil. Mostovi na tem potoku so bili vsi zastraženi in nismo-mogli preko mostu, da no bi sovražnik iz- sval še tam incidenta ter nam postavil močnejše sile pred našo pot. Takoj po pr ehouu potoka se je predhodnica razvila v strelce in počasi na- predovala v smeri sovražnika, medtem ko je glav- nina prehajala preko potoka in se tam sproti raz vračala v strelce po C, da tako razporejena Čim preje pasi ra izsiljeno vrzel. Sovražnik nas je kmalu opazil, vrgel nekoliko svetlečih raket in odprl ogenj na naš",o predhodnico. Gosto in viso- ko žito, kakor tudi razori s krompirjem posaje- ne njive so nam nudili dober zaklon pred očesom it zrnom, l-redhoenica je z odločnim napredova- njem prispela v neposredno bližino zased, ki so se izdale s svojim ogljem. Odprla je hiter ogenj na sovražnika ter smelo juiišala na zasedo, s vzkliki srav-ctoč sovražnika, kar je tudi ostale borce podžgalo, da so po prvem presenečenju in iskanju zaklonov hitro napredovali. Zasede, ki so nam bile na poti, so bile razpršeno in od- slrarj one. S desne strani sploh ni 'bilo več o- gnja, medtem ko je z leve strani sovražnik skon- centriral svoje zasede in streljal na nas. Iz- strelki so leteli -precej visoko, Hitro smo pre- šli zasedeno cesto ter pri vc.si ivepnje prišli v r.csd in nato skozi Zapoge odšli v gozd ter so iv taoorili nekje v bližini Vcsi Voglje. 13»6. nas je sovražnik takoj ob zori zašle- .'iuSaK&TCftfSttšSSK3K«MSS535SSK«SiWaMSa»E: .'.i SlKSEESBrV—: doval, da ugotovi smer našega pol-reta, vendar je obrždl blokado Kašice ter z velikimi silami pre giedoval njen masiv, ker ni verjel, da smo se vsi prebili, t o si al i so tudi kmete - i z dajale e- iz /odic v gozd, kamor smo se mi premaknili, da ugotovijo kjo so nahajamo, kar se jim je tudi po- srečilo. Do II. ure je bila blokada gozda,v ka- terem smo se nahajali, že z-akl0učena ter je bil sovražnik dc 12. ure že vkopan oh cest ali Srn le d- nik-Vodice, v'od-j co-Brniki, Brniki-L encur-Voklo- ,:rboje-Smlednik• koleg tega je sovražnik zase- del še cesto Moste-^omenda-bpoanji. Srednji.ter Zgornji £ al o g-vi lin j o-kmartno-l o ž eni k-C er ki je Velesovo-Iuže, da nam v primeru proooja prve li- nije z ab rani jo prehod v gczdo\ vs pod gorami. Ob I;;, uri je začel sovražnik v treh skupinah po~ kret v smeri našega taborišča, cjna skupina se je Lretala iz vodic, druga je prihajala iz Trbo j , tretja iz Smlednika. Ker j e bila komanda obve- ščena o v..eh teh pripravah, je izdelala nasled- il j i n a č i" t - n a p r e d o v j, t i v s m e r i s o v r a ž n. i k ^, k i P r o d i r a i. z v o d ic , ga p o t o 1 č i i n n a t o ob robu i n okriiju gozda napravi d pokret do cerkv e sv. Ja- kobe,, odkoder -ji v vars fcvu noči konspirativ- 110 premaknili v Srni e dni š hrib« Ob 17- uri smo P r i f 1 i v ko nt a k t s s o v r a z 11 i k o m, k 1 je š t e 1 pri- bližno 15 o-2co tnoi:. Ker so nase patrole prej ne- gotovi le bližino sovražnika, so naši borci zav- "ze 1 r' položaje ter ga pričakali. V borbi, ki je sledila , je imel sovražnik t mrtvih in 3 težko ran jenih ter se je začel umikati pred nami. I*a~ r. 3 borci so ga energično zasledovali in prega- njali vse do roba gozda, nakar so hitro i zpr e~ menili smer , da se izognejo cbkoljevanju odn. napadu ostalih skupin v hrbet, ker je sovražnik izgubil sleci za nami, je mislil, da smo krenili proti Brnikom, da se približamo hribom, kjer bi se mogli izogniti obkoljevanju. Zaradi tega je sovražnik izpraznil cel odsek Trbcje-Smlednik - Vodice in se potegnil v 'linijo i-}oste—urniki-L-en c ur. - 13 - ____ Ob uri smo napravili pokret v čmledniški hrib ter ob 5» uri 14*6 • prišli na mesto dolo- čeno za taborišče, v bližini Križa sredi smled- niškega gozda med kotoma in 336« Sovražnik je ob 8. uri začel z ogromnimi močmi prodirati z vseh strani v gozd, kjer smo se prejšnji dan nahajali, ter nas s hitrim napredovanjem hotel čimprej izslediti. Cb U• uri jo bil gozd £0 pregledali. Sovražnik je bil besen, kur nas ni našel. Ob 12» uri so že letela 5 izvidniska le- tala tipa "Storch'" zelo nizko ter pregledavala Rašico in Smledniški hrib ter gozd in hrib nad Bukovico. i-o vsej verjetnosti je moralo eno le- talo opaziti lahek dim iz kuhinje • Ob 14* uri je bila že zaključena blokada na najožjem prostoru in sicer v krogu* Smlednik Zavrh-i- ovod j e-Skaručna-Kepnj e-2apoge- Sal ednik. Sovražnik je z odhodne črte Aepnje-Zapoge fron- talno napredoval v smeri proti Smledniku in 2a- vrhu, kjer je grupiral močne skupine vojaštva in stalno patruljiral X30 cesti 2 dvema tankoma.Kaj- detalnej e preizkujoč teren se je počasi pomikal proti nam. predse je metal tromblonke in mine ter stalno z ralotami dajal smer svojim močnim grupam, ki so napredovale po gozau. Tanki pa so na kratko razdaljo obstreljevali gozd v naši sme- ri . Načrt komande je bil naslednji t čim dalje iz begavati spopad z napredujočim sovražnikom, o.a mu ne bi bi l o mogoče s^oncentrirati se in nas na ozkem prostoru z vseh strani napasti, torej še- le proti večeru nuditi odpor in napasti sovra- žnika ter se prebiti v smeri proti vasi iiepnje, odkoder bi ponoči napravili potem hitri marš v ■i-u proti Komendi. ITaše jutro le tipalke, ki so ugotavljale smer in prisotnost sovraznika,so ja- vi], e, da je sovražnik radi tega, ker se gozd v naši smeri vedno bolj širi, med svojim levim kri .lom in zasedami ob robu gozda pustil malo vrzel* Že ob 2o. uri se je prodirajoči sovražnik pri- bližal našim odinioam na razdaljo 500 m. Koman- 14 '.•sgBasaaaaaBSžaaa^-^^ ^ggganeaBtnMMg da je izpremenila svoj načrt ter s spretnim ma- nevrom obšla sovražnikovo levo krilo in z noč- jo vred bila že izza sovražne linije. Ker ni bi- lo n ob ene g a vodni ka , n i bi poznal ta gozd ter se v njem orientiral smo morali s pomočjo karte in kompasa določati smer pokreta. I-ričela so je ne- vihta* " popolni temi se je kolona držeč se za roke pomikala po gozdu v smeri proti vasi Bep - nje, ker srno tam nameravali pretolči zasedo in z neprekinjenim maršem doseči gozdove pri Komen- di. Kolona je točno po načrtu prispela na rob gozda med vasema Hepnje in Benko. Tu se je zo- pet pripravila predhodnica za pioboj zasede.Ker pa je bila popolnoma temna noč in je divjala ne- vihta, sovražnik, i.i opazil našega premika, ker se je verjetno zatekal v hiše. Kaša kolona je korakala levo od Bukovice in desno od Vodic ,kjer je zjutraj prešla Komendo- Sovražnik, ki je iz postojanke v Komendi opazoval pokret naših bor- cev po cesti, ni odprl ognja, ker ni mogel ugo- toviti ali so trupe njegove ali naše. 15*6. ob 9* uri sta bataljona prispela v vas Komendsko Dobravo, kjer ni bilo več možnosti ob- koljevanja in sovražnik nam tudi ni več sledil. Koč sovražnikas )ooo sovražnega vojaštva, ki je poleg lahkega in težkega orožja uporabljalo tudi tanke, oklopne avtomobile, izvidniska le- tala in je j,melo pripravljene tudi topove. Sov- ražnikove predhodnice so imele policijske pse . Operacije je vodil nemški polkovnik/ Oberst/. Sovražnikove izgube.; 6 mrtvih, 8 težko ra- njenih . Ifase sile s II. in IV. bataljon G., o. Naše izgube s i tovariš ranjen. Komandant e.o. Zaradi delovanja zavezniškega letalstva, ki noč in dan ruši nemške komunikacije in zaradi sa botaž, ki se stalno vrše v okupiranih pokraji- nah-, nastajajo velike motnjo in zastoji v sov- ražnikovem prometu, ki neposredno•vplivajo na posamezna bojišča, kjer otežkočajo. oskrbovanje in prevoz trup. Kadi tega je toliko večje važ - n o s t i za s o v r a ž n j. k a v s ak a k o mun i k a c i j a, k a t e r e se more še posluževati« V skladu s tem je Vr- li o v n i ko m an d an t BO? i n P C J m ar š al Tite I. j auu - arj a 1944, vsem enotam NOV in POJ izdal povelje naj prično z rušenjem železniških prog, komuni- kacij in drugih vojaško važnih objektov. Danes si sovražnik krčevito prizadeva, da bi uspel na Gorenjskem vzdrževati promet, ki veze n j egov c z a ledje z južno fronto. To lahko vidimd na prvi pogled, ker so njegove silo predvsem razmeščene vzdolž železnice in ker sproti obnavlja poruše- na dele p r o g e i n p o s am o z n e o b j e k t e, R a v n o r a r i. k. a z o v a t i ;n a š cilj, u s t an o v i ~ t e v, p o m fs n r r a z v o j i n u s p e hi o s v o t o d i 1 n c ti on t e , razlika med našo in bivšo jugoslovansko vojsko, govori t i j e t r e b a o g r a d i t v 1 n ~.š e rlrž , v n o s t i. m cd n a j tršo borbo s a o v r a. ž n i k o m , o gen i a 111 e m v o d j u v s e h j u g o s 1 o v an s k i h n a r o d o v , v r h c v n s u J'' o tp a dan-- tu tovarišu Titu« H a z k r i n k rc t u t i se mora izda- jalska vloga bt-gunske' vlade, vsi .izdajalci na- šega na r o d a, k j. ; • o d e "J. u j e j o n a s t :r a n i c k: u p a t o r - j a / d o 1 o s 1 b 7. i i 71 p r o p a g a n d a b e 1 o - p 1 a v o g a r d i s t - o v 5 kj vrše izdaja1 s k o b orb o pr o bi s1ovenskemu narodu« To je ena izmed glavnih nalog polj t komisarja, r osebno ob vsakem prihodu novih tovarišev v e din-ico, Zgoraj navedene teze, ki so najaktual- nejšo, morajo vsebovati prve politične odnosno politično vzgojne ure, na katerih politkomisar \ % 6 predava ali jih organizira. Dobro izvedene lin .skrbno pripravljene politično vzgojne ure bodo tud.i rodile zaželeni uspeh. Ka njih bedo dobili novinci kmalu jasen vpogled v ves razvoj našega osvobodilnega pokreta in naše osvobodilne borbe ki se bije proti zunanjim sovražnikom in doma- čim izdajalcem. Pred njim se bo začel ustvarja- ti cilj, katerega mora imeti vsak zaveden borec narodno osvobodilne vojs\e, b tako smotrno politično vzgojo bomo dosegli svoj: cilj, pri moštvu ustvarjali in dvigali po- litično zavest. To pa bomo dosegli tem prej in tem bolje, če bomo v svoji edinioi načrtno in si- stematično organizirali politično delo. k tem da bomo gradili in utrjevali politično zavest,bomo tudi pobijali oportunizem, neborbenojt in mlač- no st ter dvigali voljo, moralo, požrtvovalnost vestnost in inicijativnos t na strani moštva.Ka- še edinice se bodo na ta način še bolj utrjeva- le in vodile še uspešnejšo borbo. Ker naš odred, kakor smo že zgoraj omenili, sestoji po večini iz novomobiliziranoev,j o v tem pogledu naša naloga še večja. Zaradi tega mora- mo polagati veliko važnost na ta sektor dela^da dosežemo na tem polju največje uspehe, smo dali to v okvir tekmovanja. Zato smo postavili v naš načrt za vojaško tekmovanje točko i katera edi- nica bo dvignila politično delo na najvišjo stop- njo? To je danes poglavitna naloga politkomi- sarjev, ki morajo organizirati vse delo na po- litičnem polju, tako da bo rodilo največje us- pehe;. Ocena političnega dela ob zaključku tek- movanja bo tudi ocena dotičnoga politkomisarj a, kako se zaveda svoje dolžnosti in kako izpol- njuje svojo nalogo. Naše tekmovanje ne sme imeti zaključnega ter- minal 27* aprila dobi vsaka naša edinica le o- ceno za dosedanje delo. Kaše tekmovanje pa semo- ra nadaljevati, moramo se vzgajati, graditi v m*MI9R MNUtlK« - 21 -- vešče zidarje bodočnosti našega naroda, da bomo kos današnjim in bodočim nalogam, dokler ne do- sežemo svojega končnega cilja. Ljubo <- - litičnega pomena, ker je s tem '-*r>r>. .ta srb- ski narod noče imeti ••■}■} i. £ oivfovka z i zda j alcema Ne diče-m in kiha jlo vič em, ampak, da se jasno zave- da, kje je njegova rešitev. V dolini Moro.ve je pristopilo looo četnikov z oficirji na £ tran par tizanov. Na Hrvatskem se vodijo le lotalne borbe. V Sloveniji se vrše borbe med Grosupljem in frebnjem, pri katerin so bili zaplenjeni 4 mi- nometalci, težki in lahki mitraljezi in 60 pušk z municijo. Velik uspeh je dosegla na a vojska na železniški progi L jub 1 j ana-Rak ek , kjer je mi- nirala borovniški viadukt tako, da je proga ca več tednov prekinjena. To je velik uspeh,ker so to progo uporabljali Nemci za prevažanje svojih čet in materiala v Italijo. Na Št a j erskem in Pri- morskem se vršijo uspešne lokalne borbe. Uniču- jejo se nemške patrole in komunikacije. Na Gorenjskem so se vršile večje borbe z oku- patorjem med Kranjem in Mengšem, kjer je hotel okupator na vsak način obkoliti in uničiti naše edinice. Naši bataljoni so se s spretnim manev- ■3KKSE affisasfseesK riranjem kljub neprikladnemu terenu prebijali mimo nemških zased in skozi obroč ter prizade- jali sovražniku občutne izgube. Pri. teh. opera- cijah so imele naše edinice samo nekaj laže ra- njenih. Medtem ko je bila morala pri sovražni- ku na nizki stopnji, je bila nasprotno pri na- ših borcih na višku, kljub temu, da so morali prestati -v teh borbah velike napore, Borbo so se vršile tudi v okolici Jesenic in ob vznožju Jelovice. Tu je imel sovražnik pre- cejšnje izgube, pognan je bil v beg. Naši minerji neprestano rušijo prometne na- prave in železniško progo Jesenice-Ljubljana. V zadnjem času je bilo iztirjenih več vagonov in lokomotiv. Promet je stal po cele dneve. Od dneva, ko je maršal Tito izdal poziv, da začne naša vojska ofenzivne operacije proti oku- patorju pa do danes je bilo uničenih 8000 Nem- cev . Po lit i č ni p? ogled s Badogliova vlada v Italiji je podala ostavko, hovo vlado je sestavil socialist .Bonomi. V tej vladi so združene vse protifaši- stične stranke. Ostavko je podala tudi turška vlada. Posleje prevzel Saradžoglu. Takoj nato je bila iziana prepoved plovbe nemškim vojnim ladjam v turških vodah, na trgovskih ladjah pa se bo izvajala kon- trola. Po nekih poročilih se na pobudo Finske zopet vodijo pogajanja med Finci in Sovjetsko Zvezo* V Jugoslaviji je prišel k Titu predsednik be- gunske vlade dr. Šubašič. Prvi razgovori so se tikali sodelovanja v borbi proti okupatorju, da se sovražnik uniči in prežene z jugoslovanskega ozemlja. Ljubo - 2 5 - BLO pni_ Čajsopisi_. 'Minerski glas" št. 3, glasilo 1, U 3 V . S t e vil k ■: i pri n a š a tri repor- taže«; "Pohod po Benečiji", "Rabi- te v č k a h a j k a " in " a d š v a b o b r an - ce'". Vse tri so zanimive, da s i se prva premalo ozira na značilnosti dežele, po kateri nas vodi. fstala proz t se dotika dogodkov v svetu ("Tiši- na pred viharjem"), položaja doma ("kresovi g;- re") in življenja čete ("^ajdanu in Slovanu v spomin"). V sestavku "Koja preteklost" tovariš Ha j dan s preprostimi besedami opisuje svoje vti- se iz ujet n i š t v a. Od pes m i j t; n a j 1 e p š a " V p r a s a - n je", ki. je globoko n epe s r e d n o občut o n a. C; bli- je "Naša po i", j e m o o n a p r i p o v e dn a pese a z b al odi o - no zastrtim stilom, fesem "Spomini" je bolj mi- selna, njen stil je preprost in realističen.Is- ti stil ima ironična pripoved v verzih "£ako je hodil naš Ciril v partizane". Vse pesmi se . ne- posredno dotikajo naš t borbe. V celoti je "Minerski glas" v tej Š-Se vi Ud ac- tualen, duhu našega časa odgovaraj ;..jcc časopis. "V naročju planin" št.o, 1.6«1^44* glasilo 1. čete III. bataljona. Zunanja oblika tega ča- sopis:. je okrbna in okusna. Reportaže "Sabotaž- na akcija", "Na progi" in "Vojaška akcija" so si po načinu pripovedovanja precej podobne. To so vestni opisi akcij, ki pa nimajo tistega,kar odlikuje reportažo; ne nudijo nam žive slike po- teka akcij v vsej razgibanosti. Premrtvi, pre- mimi so ti opisi. "Pod šotorom" nam nudi vpo- gled v težo partizanskega življenja, ki pa jo kovno manj dognana, a tudi dobr "Po 1) o r d i " blaži misel na bližnjo svobodo. "Socialna borba tekstilnega delavstva v Sloveniji" nam obuja spo min n a tisto dni, lu> s o v b i v š i Ju g o s 1 a v i j i k a - pitali stični voditelji 2 bičem odgovarjali na 0- p r a v i č o n e z ah t e v e dol a v s t, v a p o i z b o .1 j š an j u p o - loža j a. 11K ak o s e m ušel s m r ti" je z an i m i v a .izpo- ved I'sme a, ki se v naših vrstah bori proti fa- šističnem u t e r o r j u » š t e v i 1 k a j 9 p r a v i 1 no u s m e r j ti n a, 1 e n e k o 1 i k o premrtva je* "Oglašamo se!" št.2, glasilo obveščevalcev z Jelovice, čtevilka je zanimiva po svoji razno- vrstni vsebini. Duh obveščevalca se čuti v Ši- rokem razgledu, v pozornosti za vse, kar so dc« g a;j a okoli n as. Z a u vodom, ki v* n u k a j s t a v k i h o - značaje značilnosti položaja v svetu in doma (" Inv azija"), se vrstijo Č1anki o z1oči n i h o- k u p a t o r j a 11 a d slove n s k o z e m 1 j o ( " r o r1 noš a rje v domf') spet o terorju '.'loncev in zahrbtno s ti o omačih iz- dajalcev^ nadaljevanje članka "M'a smrt obsojen") in o požrtvovalni skrbi za r an j e n c e v n a š i h v r - s t ah ("Skrb z a ran j eno e"). Report a 3 a o v eliki borbi ("Borba v Benečiji") podaja le skope ob- rise. Od ostale vsebine je zanimiv sestavek m e I se m priliko videti indij s k e v o j ak j-) " ..' S a 1 j i - v i d o1 je z o p et p r ec e j obsežen("Ua š a kme t o v a1 o a "Naš kuhar" in "Mali oglasi"). Tovariša Gorasd in ..Andrej naj za satirični talent, ki ga pose- dujeta, i š č e t'/. p r i m e r n e 3 n o v i 7, istim š i r o k i m po g 1 e d o m , ki je z n a č i. 1 e n za vso. s tavilko, Liitin&i..*. Prejeli smo poročilo o mitingih v 1 .in 2 .MSV'. Ki t i n g 1. MSV v v a si i3 uk o v 3 Č i c a, ki mit i n- ga še ni videla, je v politično vzgojnem pravcu z bran emu pr ooivalstvu poda1 ve e glavne monente, ki govore za naš pokret, ter s kulturnim in za- b avnim spo r e d o u ljudstvo še č u s t v en o pritegni1. 3. MSV je priredil miting v vasi, ki se do zdaj potreb našega časa ni zavedala, in so v njej prevladovali sredinci. Kolikor nam skopo poro- čilo omogoča presojati vsebino mitinga, je bil politični progr:.^, ki so ga sestavljali k ar 4 go~ vori -- ne .upoštevajoč otvoritveni in zaključni govor propagandista - bogat in dovolj vsestran- ski. Poleg običajnih tem se je obravnavala tu- di mobilizacija* Umetniški del programa je bil primeren. Poročalo pravi, da so se navzoči ob govorih kar vmes oglašali in obljubljali, da se bodo p o b o1 j šali - iVl i t i n g i k i j i h. p r i r e j a j o n a še e d i n i c e , i m a - j o n a na še pre b i va1stvo - ve i i k vpliv in s o o d- 1i c no sredat v o n ašap rop a gan de » Če je va s p o sov r a ?: n -i i.) r o p a g a n d i še t a k o s a s t r a p 1 j e na, uspe- hi mi ting a n e b odo izostali^ Po p rv em g o vo ru ? po prvih z občutkom zapetih partizanskih pes- mih se bodo ljudem odprle oči in ogrela srca. B e m š k a in s v a. b o b r a n s k a p r o p a g an da je t a ko be- dasta, da njeno la^njivost ljudstvo uvidi ta- koj ob prvem stiku z hani* Dobro zasnovan mi- ting, ki nas pokaže v našem zanosu in navduše- n j u z a n a r o d no o s v o b o d i 1 n e o 11 j e , v naši lju- bezni do domovine in požrtvovalnosti v borbi zanjo, u stv arj a to p1o, i s k r eno v zduš je, ob k a- terom ljudstvo z gnusom obsodi strup in žolč in o g abn o pij uv an j e n a s pro tn ika. 2 isto smotrnostjo, ki nas vodi pri izbiri programa mitinga, moremo izbirati tudi kraj za miting, Na sektorju, na katerem edinica operi- ra, je treba najprej preizkati teren in ugoto- viti a tan j e po J i t i o n e z ave s t i po s ane z n i h vasi in občin. Tam, kjer je prebivalstvo politično najmanj zrelo, kjer ljudstvo najbolj naseda so- vražni propagandi, tam je treba najprej zasta- viti. Sele ko smo za miting izbrali določen kraj lahko sestavimo razmeram v tem kraju odgovarja- joč program. Kraj pa je treba izbirati zmeraj po š i ro k em na č r t u, k i j e m 1 j e v vid ves sekto r e di nice, P r i p o s tav 3. j anj 1i nač rta je t r eb a sto- piti v stik s terenskimi delavci, ki naj poro- čajo o stanju v posameznih vaseh* .Kakor se vas od vasi razlikuje po svoji mentalit o t i. in po- s e b n ost i svoj e g a p o 1 i ti on e g a u s t r o j a, t ak o s s no- r a j o r, o u re a z n o 1 i č n osti m prilagaj a t i. t u d i m i « i. -HHJMM8U 'I i11111 Hi U. - 20 - »oaaaCTBsrMerc avss&RecaaraaBOMisiaatnmsniM^ «■> JSMB olicist je ustavil na cesti uniformiranega postopača in ga vprašal, kdo da je. Odgovor s "Do- - 2>J - mobranec11. "Kaj", gc* je nahrulil policist, "domobranci so v hribih, ti si pa baraba!" Ziri, 18.6.44. Nemški oficir je našel "domobran- ce" v gostilni pri vinu., jih opso- val in jim steklenico s kozarci zmetal skozi okno* švabobranci so se pasje vdano izmuznili iz sobe. Skofja Loka, 2o.6.44* £ vab o branoev ljudstvo tu nikoli ne icuenuje drugače kot hlap- ci . 7 'L ! ) ovimua ncupoact, -UCL- % > / r ^ i *-1 r T i tf P*"- ** * V / - / \ K J ; ^ \ -r I ' V i V / V.v t fr^, V V noči na nedeljo 22. junija 1941 so zagrme- ii topovi fašističnih osvajalcev na sovjetski meji. Evropa je bila na tleh in vpr^žena v nem- ški vojni stroj. Pijani zuiag so bili Nei ci. Sovjetska zveza je bila takrat še malo pri- pravljena. Vendar je zahrbtni napad Nemcev ni presenetil. Pričele so se težke borbe. Fašisti- čni okupator je preplavil Ukrajino. Nemški tan- ki so gazili rusko zemljo. Jeseni leta. 1941» so iv-emci stali pred Moskvo. Povzpeli so se na Kav- kaz, obkolili Leningrad, stopili na obalo Vol- ge. "Konec!", je kričal nemški "FUhre^" v svet. Polblazni od zmag so fašisti ropali prebival- stvo, plenili mesta in vasi. Švabske brzostrel- ke so kosile starce in otroke. Pogaženo.-je bilo vse, kar je bilo slovansko. Divji fanatizem je tJnal Nemce. Od najvišjega vodstva do navadnega vojaka. Temu fanatizmu je stal nasproti globoki patriotizem sovjetskih na- rodov. Njihova velika ljubezen do domovine je premagala vse težave. "Vzdržati!", se je glasi- la zapoved. Stalingrad. V gigantski borbi j c- Rdeča arma- da zdrobila fašistične armije. Onemele so "Son- dermeldun^e". Utihnil je mali Gtfbbuls. "Pilhrer" je pozabil govoriti nemškomu narodu. Nazaj proti zapadu drve žvabske tolpe. Hur- kov, Kursk, Kijev, Smolensk, Krim in Sevastopol - vse je dala zver iz sobe. Na uieji Čehoslova- ške in v .omuniji stoji Rdeča armada, t vab ski po- hod se končuje, sovjetski pričenja! Kje se sedaj "najboljši vojaki z najboljšim orož jem"? Kje so nepremagljivi "Tigri"?Kje slavna "Luftwttf f e" ? In kje so ostali histerični govori • nemškega "Ftihrerja"? Hdeča armada ima levji delež v tuj vojni.Vso tezo nemškega pritiska je morala Sovjutska zve- za sprejeti nase. Ogromne napore so premagali nje ni narodi. V neomajni zvestobi so se združili o- koli svojegu maršala tov. Stalina in sledili nju govim ukazom. Iz junaške borbe bratskega sovjetskega voja- ka je tudi slovenski partizan Črpal voljo in moč za nadčloveško borbo proti okupatorju k Ko jeRdu- ča armada odbijala pred Moskvo napade nemških tankovskih mas, se je- tudi slovenski partizan ob najtežjih pogojih branil pred švabskiui banditi. Ko se je sovjetski vojak umaknil do Volge,jo bil slovenski partizan v neprestanih hudih borbah z okupatorjem. Nikdar pa ni klonil duh, nikdar ni omagala vera do naših junaških bratov na vzhodu. Danes slovenski partizan obenem z Rdečo ar- mado neprestano, podnevi in ponoči, napada sov- ražnika. Okupator je potisnjen v po sto Janke.In- icijativa je v naših rokah. Mi mu diktiramo na- čin življenja! Smrtno ranjena se plazi fašistična zver na- zaj- v brlog. Razdejanje in opustošenje mu ozna- čujeta pot. Na ruševinah pa vstajamo mi, prekal j eni v bor- bi, utrjeni v krvi padlih bratov. Potila j oni 9 sve- ži vstajamo, da z ramo ob rami z bratskimi sov- crzizzKiett s; - }± - i i* . run jj---.Al jotskimi narodi zgrudimo novo in svetlo,pravič- no bodočnost! Drago || ^^ ^^ ^ • ||ip m ...Okusili 8ino zlo v polni mori • SovraZnik jo bil na pragu Moskve, Mosi:va je vzdržala. husija je vzdržala. Tisoč dni in tisoč noči so se v zi- mi in vročini borili vojaki sovjetskega naroda. Tisoč dni in tisoč noči je Moskva delala stis- njenih zob. . . ...Sedaj so zasijali dnevi slavo govdlci l.riza?K.jo bo osvajači Term vika' kje so pomeranjski zivinoru pivov.~rnarji in frankfurtski klobas Ovz^rji iz Schweinfurta,kjo so Napol neuiuda? Ko spoli ouo tik do Eli ste!" ilja so zijo buflno blazno ga " Ftihror j a"?U jih posejane po nag i zemlji. Ujih edurn so razvejane po nas.-.«.a nebu... • ICje so zma- opil in r- zov in Fricev onemelo. Deloma je omahovalo, saj si je želelo spremembe radi slabih socialnih razmer v Jugoslaviji, pa naj bi prišla kakršna- koli te. Todu le za trenutek! Cirn je nasilni o— kupator s prvimi svojimi dejajnji kategorično 2& nikal vso svojo prejšnjo sladko in vabljivo pro- pagando, se je Goienjska zavedla svojega poslan- stva do dn^ svoje duše. Ko so avtomobili z oz- načbo "Pol" odpeljali prve ponosne Slovence v Begunje in druge postaje križevega pota sloven- skega naroda, ko so so čez noč izpraznile lepe domačije, ki so jin dosedanji pridni gospodarji morali zapustiti nagi in bosi, jemajoč s seboj kepico prsti svoje zemlje, ko so padle prve žr- tve Hitlerjevega "novega redi-.", ko so gestupov- ci in njihovi eksponenti na vseh poljih pokaza- li svoje nacionalsocialistično "poslanstvo" in "kulturo", tedaj se je stresla vsa Gorenjska v razočaranju in grozi. To spoznanje je bilo tako jasno, da se je iz njega porodil t-koj tudi kon- - 34 -- kreten sklep, ki je izzvenel v klicu vsenarodne ga odpora proti okupatorju, Počile so prve puške, katerih streli so pri- čeli pot maščevanja za krivice svabskih prito- pencev, obenem pa kovali tistega novega sloven- skega Človeka, ki se je zavedel, da ima kljub vsemu tudi sam pravico do živijenskega obstan- ka. Čim dalj so hitlerjanski priganjaci žrli slovenski kruh, tem bolj objestno, surovo in kr- vavo so ravnali z narodom, tem oolj se je pa tudi siril in žarel j>lamen narodno osvobodilne borbe Širom zemlje, število narodnih junakov c« je množilo ir vedno več je bilo tistih najbolj- ših sinov naroda, ki so se odpovedali vsemu, ki so žrtvovali vso, tudi svoje najdražjo, katerih edina skrb in naloga je bila rešitov domovine. K.ot rečeno, prvotni maloštevilni aktivni borci niso ostali osamljeni sredi krvi in groze. Vsi sloji naroda so se prerodili, staro in mlado jw prevzel tisti Čut dolžnosti do domovine, tisto sovraštvo do kletega sovruga, ki je rodili ju- nake, kateri bodo ovekoveČeni v zgodovini svo- jega naroda. Če v zvezi c neštetimi boji za o- svoboditev slovenskega naroda omenimo samo sr- dite borbe za Dražgoše, nam po»-fcmo jasno, če- sa je zrno*?" - gorenjski partizan. Okupator, ki je spočetka gledal na ves pokrot zviška, s sta- lišča svoje nemške superiornosti in ga smatral za delo posameznih n ec h govornih činiteljev, se jo polegoma zavedel vr.e * ^ jnl* .*osti , ostrosti-jto- popustljivosti in vstrajnoeti vsenarodnega gi- banja. To spoznanje ^a je razkadilo in p r ±8*11 so se tisti strašni dnevi krvi, trpi j en j a. g-roze in mučenja, katerih Gorenjska ne bo liknM p&zaoi- lu. Polnile so se Begunje, Dachau, Matthausen, poc! gestapovskimi kroglami so padale dnevno do*- setinc talcev, zavednih mož, poštenih žena, po- nosnih s-Ouroev, nedolžnih otrok;krvavordeči zub- lji slovenskih domačij so neme pričaj i o groze vitosti evabske supertotalitarnooti in vsaii svo tu dokazovali, da se na Gorenjskem bije boj msd - 35 -- na Davidom in Goljatom, boj med jagnjetom in vol- kom, boj na življenje in smrt. Toda vso<7e vidne in javne krutosti ter vse ne^idene grozovitosti in zločini, ki bodo voko- m'-j ostali prikriti, katerih priča so bili le sivi, molčeči ziclovi neštetih zaporov in jetni- šnic, so samo utrjevali polet zatiranega naro- da. to čete, ki so se oborozovale s pri- ho-jpvi™i puškami j r. itr O jezi, so prorasle v bataljone in bij grie, ki so iz pc :M —n zantskih in povsem partizansk .n, nonadnih in ei- lcvitih ter nepričakovanih udarcev prešle pogo- stoma v odprto bcilc s sovražnikom, ki jih je nadkriljoval po številu in orožju, ho le to,tu- di marcikatera sovražna postojanka je bila li- kvidirana, kajti kamor je udarila pest - skeg-^ p. "•'lizaciju dala. novih in štavilnih moči, je na- p* u j.ov o-l a in se j oklenila tudi organizacij? na terenu, ki ima velike zasluge za uspešne akcijo in čiš6°njw terena protinarodnih izdajalskih e- lementov. Težko je reči, kdo je storil več za zboljšanje svoje narodne vojake in za uničf /a - nje osovraženega tujca} ali zavedne žene, ki bo žrtvovale sv?je može in p in o v« ali delavci po tovarnah, ki s svjjimi sabotažami direktno uni- čujejo Hitlerjev vojni stroj, ali mladina,ki se je odrekla uživanju svoje mladosti in v svoji prekaljeni ljubezni do naroda in domovine žrt- vovala vse, kolikor ji je bilo mogoče. fo treh letih težke, neenake borb? so se le- tos v mesecu maju seBtali gorenjski aktivisti osvobodi]ne fronte, da podajo pred narodom o- bračun svojega triletnega delovanja, da si dajo nove naloge za uspešno dokončanje osvobodilne- ga boja. Čeprav Hitler in njegova zločinska Ge- stapo smatrata Gorenjsko še vedno za sestavni del "velikega rajha", so se vendar zbrali iz vse Gorenjske apostoli naroda, da skupne manifesti- rajo in poudarijo nezlomljivo voljo Gorenjcov, Uničiti nasilnega okupatorja tor si ustvariti noyo, boljše, človeka vredno življenje- Prisot- nost zastopnikov osrednjih političnih in vojc . Ških oblati je dula celotnemu zborovanju tisti poudarek, ki kaze neločljivo povezanost vseh slo venskih pokrajin v skupnem živij enakem cilju.Tc zborovanje nam je pokazalo te le tiatr Čudovito zavednost klenih Gorenjcev, temveč ga moramo glo dati. tudi in predvsem s stališča splošno, narod- r. . ^rerodi. t ve kot temeljni kamen v graditvi na- šo bodoče narodne oblasti in državnosti.Politi - čni delavci, ki so bili tem zborovanju iz- voljeni v pokrajineki odbor' za Gcronjako,pa nam s sv£jy osebnostjo in dosedanjim vztrajnim de- lom j*nj&ijo, da bo Gorenjska, zibel p ar t Azanstva, ki je v toku osvobodilne borbe doprinesla na tar domovine ogromne žrtve, tudi v oodcči zedi- njeni Sloveniji v ckviru nove, demokratične,fe- derativne Jugoslavije kot enakovreden in upo- števan činitelj. Jonkl 'yprasajnget / i Tiho šuštenjo, sf pok naenkrat, g s tok, š e en^ L c.t, j v < ,/ srca drhtenje. ' ' / ...... *%r $ M Zeiul j a domača, . V kri si pila, ^oš li vrnil / ^ ............ X ljudstvu, ki plača? fcarja, l.mSV Že drugi dan čakam«: v zasedi« Bela, enolična leži cesta pod na- mi« Čas se ne premakne nika mor. Nenadoma zaslišimo br- nenje iz da- ljavo .Stisne- mo se v za- klono.Vsi živ- ci so napeti. Oči oe upira- jo v cestni ovinek«. Prsti trdo stiskajo puške« Brnenje motorjev jt vodno glasnejše. Izza o- vinka privozi s precejšnjo brzino vojački kami- jon. Hitro za njim drugi. Glave se sklonijo k puškam. Kazalec so upogne. fce petdeset metrov- še trideset, dvajset - pali! Silovito udarijo mitraljezi« Dcbro pomerjeni rafali zadenejo v živo« Prvi kamijon zavozi čez cestni rob, zdrsi v grapo, buti ob smreke in se prevrne« Drugi sledi prvemu, se prekotali glob- lje in obleži v globeli. Kakor plaz se usujejo n«*še bombe, Eksplozija Visoki c t ebri v dima nebo se dvignejo sledi eksploziji. Od- mevi se prehitevajo. Eekuj gomazi ob avtomobi li Juri S!V silnem za- letu planemo čoa • ce- cto. Dva dni smo jih Šakali, bedaj so tu! HuSii Pali! Tedaj odjekne iz jarka strel. Tovariš J: eter se opoteče in •pade. Za oostc je bil skrit Švaba in ga po- meril. V naslednjem trenutku obleci sam v . ^-ajfku. l odofioir je bil. Dva tovariša oku- sita k njei.u in mu odvzameta orožje. Planemo k avtomobilom. Vse zakajeno je. Tri- je leže na tleh. Drugi so pobiti v rMzrušonik vozilih. Tam zadaj se plazi zelena postava. Se «n "v.vel odjekne in postava je negibna. Svabo b«v-nec je bil, kot-sro pome j o videli. Izdajal- ca jo zadela sa&l*j£«A& ka- sen , Samo se nam je sme j a- i, ko srao pobirali orož- jo. Ti o g'.t. jo bil plen! Pre- či .1 j^ o naj drzno j- * - . n •2 u aro a, 2 n ap a- duLai pi?t j.li , 6 pušk,pi- štola, bombe, opasači!Iz- plačalo se je tako dolgo Čakati. Dr?.go ao Švabi pla 5 al i vo-aarir/o i o naših coklah. Tudi bvabobranei so bili med njimi .Dvanajst jih je bilo vseh skup.j, pa le eden je pobegnil. In se tega je patrola u- •i Izdajalca je zadela zaslužena kazen - - i MramiUbunc*'^. i ■■lirn!aw > jela. Ozremo se okro,;. Tam loži Se nekaj* Ženska je. K a pršili iua znak s ki jukastim. križem. Na rokavu ima pentljo z istim znakoilo N*-.-uo gledamo na truplo pred nami, 'okac jo pozna. Družila so je s Švobi - prejela je zaslu-ono kazen. '6 r&luli orno prestrulili bencinska rezervo- arje. Ogenj jo planil iz motorjev, Visoki ste- bri dima oe dvignejo v nebo« Plameni objemajo žs vse ogrodje. fiaS fotoamater je v tvojem ele- menti) v Odhodi 19 pogled na kadeče se kupa r&rvaiin- in umaknili smo se n a z j v gozd. Ponosni *uo bi li in veseli. Toliko novega orožja - krasen vlen! Hej, to bo šelo ropotalo, ko prihoanjič uda;?^cic nanj e' Drag'.; Rusči na ne pozna p o m o z n eju glagola . v sodanjiku / ser., si, j t itd.'/'"Toire j p o menil j j * j / b U^J 7 (Kijef £or* t) « Kijev je mesto ČOsVIL plKo,. (Volga rlka) - Vclga je roka JlttlUJL bčpHUih*ipa d' eriva) « Lipa je drevo / Pomožni glagol pa vseeno uporabljamo v stal- nih definicijah. K.p r.; . Mah*;, i aU% cofa t 't -ipuM Mm ^al^tUi G .ravna j a sila savriminlj armiji j e'st' avi j aci j a Glavna moč sodobne vojske je avijacija •> >.i 11 iiniiMMM^ffmnriwri~Trrti wibiilir n« i rl h^bse*^ - 4o !\ r f jh/Ha, teme n^aKe/rru (Lun; jest' p>an'ct) Luna je planet. Tudi v preteklem Času ni pomožnikas C m Ju au - H.arn.6 (Jsvujl S- ictpocjt (At' eo i uit' b./l'i v gorrd'e) - Oče in mati sta bila v mestu (t\j H ^iirt n;6iJL V.fr^i* (luskin paet ) *= 1ttSkin je bil pesnik V prihodnjem 6c.su pa gu zopet najdemo: c/ . ' W s ^ ^ 'j^trn | r^t I (kahdi ty bud eS uoma) « Kd.j boš doma ? jyui> ( G d ' e dni budut s'iv4dn'- \ Kje bodo/oni/ danes i Vv^čircm) * zvočor 1 G 1 a g o 1 i se v glavnem delijo na dve vrsti. Prva e-jevska imu podaljšano deblo in v tretji osebi"množine" končnico-jut). Druga i-j.evska pa ima v tretji oseT^i množine končnico- jat) V s^ed.an jiku i m amo sled wČ_e_ko n č n i o ej __ I .vrsta: - H) , " , - rn, , - M, , -ftii, -TOlri.j n. - : - /' f ~1rl< - ^r^r*^!^) i - 41 -- M,* t= misliti, ima naslednjo spre gatev: ; I.dn. 1/ ~ H> j Mn . $JCcC- £ .....j L : 2/ 'ji AOs e- : l«X,-it- c*rru j ^C^iO- — j ......... _ ., „,, ______ ______________ _____________ j " govoriti: ~'To '"T *ob'6p: llt 2hribi iohop*ijL-