Ceskosiavaška republika poslala irialistično urejena država — Prva avtonomna slovaška vlada bo sestavljena še danes — Ločene in skupne zadeve — Slovaška proti madžarskim zahtevam PRAGA, 7. oktobra. Češkoslovaška republika Je prnehala obstajati kot centralistično urejena država in na njeno mesto stopa federalistično urejena republika s tremi avtonomnimi vladami: češke, slovaške in podkarpatskoruske >n tremi avtonomnimi zakonodajnimi zbornicami. Vse tri avtonomne vlade bodo v skupnem državnem oziru povezane z osrednjo vlado in osrednjim parlamentom v Pragi. Osrednja vlada bo sestavljena iz ministrov vseli treh narodnosti. Skupno ostane zunanje ministrstvo, vrhovno vojno ministrstvo, vrhovno prometno ministrstvo in predsednik republike. Vendar podrobnosti še niso določene. V tem smislu se že sestavljajo nove avtonomne vlade in nova osrednja vlada republike v Pragi. Glede vojske bo razmerje urejeno tako, da bodo češki vojaki služili v čeških, slovaški v slovaških, podkarpatskoruski Pa v podkarpatskoruskih polkih. Nad vso vojsko bo pa upravljalo skupno vojaško poveljstvo republike. V smislu popolne federalizacije se urede tudi vsa druga vprašanja sožitja treh bratskih slovanskih narodov v skupni državi. PRAGA SPREJELA. ^AGA, 7. oktobra. Osrednja praška vlada je pristala na to, da se uredi slo-vaško vprašanje na podlagi načrta, ki so *a sestavile in sprejele včeraj v Zilini sporazumno vse slovaške stranke razen °njunistov. Predlog so po načrtu bivše-83 ministrskega predsednika dr. Hodže prejele Slovaška ljudska stranka, Slova-*a agrarna stranka in Slovaška narod-stranka. Sporazum vsebuje sledeče ^cpe: Slovaška vlada prevzame vso iz-^ilno oblast na Slovaškem. V ta namen J6 ustanovi vlada, ki jo bo tvorilo za en-^at pet ministrov. Trije ministri se vza-^io iz Slovaške ljudske stranke kot naj ^čnejšo predstavnice slovaškega naro-?a* Po eden pa iz Slovaške agrarne stran 6 in Slovaške narodne stranke. Pred- _ ___ __ _ ---- j?dnik vlade postane predstavnik Slova-1 enem je takoj pričel pogajanja za dokon *6 ljudske stranke. V tem smislu so čno ureditev nastalih vprašanj. Praška Cenjeno tri stranke izdale tudi proglas vlada bo na podlagi novega položaja te-Ba slovaški narod. * mu primerno preurejena. Praška vlada je SLOVAŠKA VLADA. Slovaška vlada se bo sestojala iz sledečih ministrstev: 1. ministrstvo notranjih zadev in narodnega zdravstva, 2. ministrstvo prometa, 3. ministrstvo poljedelstva, ki bo obenem tudi ministrstvo za trgovino, Industrijo in javna dela, 4. ministrstvo prosvete in 5. ministrstvo socialne politike, pod katero spada tudi naloga obnovitve Slovaške. Kot kandidati za prve ministre nove slovaške vlade se imenujejo poslanci Turžljanski, Čemjak, Teplanski, Ursini in dr. Vančo. REKONSTRUKCIJA V PRAGI. PRAGA, 7. oktobra. Dr. Josip Tiso, ki je bil včeraj brzojavno imenovan za ministra za Slovaško v praški vladi, je takoj odpotoval v Prago in prisegel. Ob- že sinoči podala izjavo, da se Češkoslovaška preuredi v federacijo in da bodo izpolnjenje vse zahteve Slovakov in Pod-karpatskih Rusov. TRIALIZEM. PRAGA, 7. oktobra. Češkoslovaška republika bo urejena na federativni podlagi in v smislu trializma. Skupen bo predsednik republike, skupno pa bo tudi zunanje ministrstvo in ministrstvo financ in še nekateri posli skupnih vrhovnih ministrstev. Vsi ostali posli bodo prepuščeni narodnim vladam Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov. Slovaška dobi tudi svojo lastno vojsko s slovaškimi častniki In slovaškim poveljevalnim jezikom. — Osrednji parlament bo razpravljal samo o skupnih zadevah vseh treh narodov. — Slovaška sama bo razdeljena na pet pokrajinskih samouprav, katerih delokrog bo določen s posebnim zakonom. V ena kem smislu se bo upravno razdelila tudi Češka. SLOVAKI PROTI MADŽAROM. PRAGA, 7. oktobra. Centralna praška vlada dela s polno paro, da se čimprej reši vprašanje nove ureditve države. Nova slovaška vlada bo za enkrat poslovala v Zilini. Sestavljena bo definitivno š< tekom današnjega dneva in takoj tudi po trjena s strani osrednje praške vlade. — Prva slovaška vlada bo koncentracijska vlada in bodo v njej zastopane vse po-mebne slovaške stranke razen komunistov. Predsednik bo najbrže dr. Josip Tl so, ki vodi po smrti pok. Hlinke Slovaško ljudsko stranko. Nova slovaška vlada bo takoj nastopila proti pretiranim madžarskim zahtevam in vzela novo razmejitev v svoje roke. Uvalkovsky potuje v Berlin Sftoci ZAHTEVAJO MEJE PO STARE M AVSTRIJSKEM ŠTETJU. — NOVI VNANJI MINISTER ČSR BO INTERV ENIRAL PRI HITLERJU IN RIBBEN- TROPU. PRAGA, 7. oktobra. Razmejitvena ko-®pja v Berlinu je sprejela glede nadalj-J®8a zasedanja nemških ozemelj na k, oslovaškem take sklepe, ki povzro-Jo novo krvavo krivico Čehom. Postali se je namreč na stališče, da smejo Uie zasesti vse tiste narodnostno obje bilo po statistiki bjine kraie> kjer 8e cesarske Avstrije nad 50°/» Nem-Šfeti ^ak^na 80 bila ta avstrijska ljudska v™ pa dobro Tako je cela ‘a mest, trgov in vasi, kjer Nemci v - ici nikoli niso blii v večini, še manj rt., 80 to sedaj. Protest češkoslovaškega qe*eeatn a. _____ _________ 81 v ^ničijo tudi‘815.000 Čehov. Nemci iz- 8ki6gata dr‘ Mastnega ni proti temu aP« nič zalegel. Na ta način bi prišlo j»vu' ^ jaJO, da bo to le nadomestilo za Nem-v Iglavi in drugod, ki še ostanejo v ČSR, sicer pa se prebivalstvo lahko zamenja. PRAGA, 7. oktobra. Iz dobro poučenega vira se izve, da bo novi češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovsky, ki je danes prispel iz Rima, kjer je bil tudi 50 minut pri Mussoliniju, v Prago, takoj odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal z državnim kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom von Ribbentropom. Dr. Chvalkovsky, ki namerava nasloniti češkoslovaško na politiko osi Rim—Berlin, bo skušal doseči pri Hitlerju in Ribbentropu, da Nemčija popusti glede svojih radikalskih mejnih zahtev, ki bi sicer ustvarile nov vir nasprotstev med ČSR in Nemčijo in docela onemogočila uresničenje njegovih zunanjepolitičnih koncepcij. Kandidati za prezidenta EnUJETA SE v GLAVNEM BERAN IN GENERAL SIROVY. — Dr. BENES SE JE PRESELIL NA SVOJE POSESTVO V TABOR. Csd ’ 7- oktobra. Bivši prezident 8eiji j* Edvard Beneš se je včeraj iz-nih lz Predsedniške palače na Hradča-na ’ Za.l)usbl sploh Prago in odpotoval PRat p03Cstvo v Tabor. bQ ^CjA> 7- oktobra. O vprašanju, kdo ke . Prezident češkoslovaške republi-v kv! V tukaišnJib političnih krogih in Vtndar0Sj živahno razpravlja. Zdi se Ptetj. ’ da prihaja najresnejše v poštev °ik agrarne stranke Beran, ki je bil ves čas proti notranji in zunanji politiki dr. Beneša in vladi dr. Hodže, ki je delala čisto po njegovih navodilih. Prav tako odločno se pa zatrjuje, da bi utegnil kandidirati tudi sedanji ministrski predsednik general Sirovy. Vsekakor pa je gotovo, da bo moral biti novi prezident osebnost, ki bo uživala zaupanje tudi pri Slovakih in Podkarpatskih Rusih, ne sa mo pri Cehih. Poljsko izdajstvo slovanstva Pogajanja med ČSR in Madžarsko se prfčno jutri. Madžari zahtevajo Podkar- patsko Rusijo in Poljaki Jih podpirajo. PRAGA, 7. oktobra. Pogajanja med CSR in Madžarsko glede nove razmejitve na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji se bodo pričela jutri, v soboto. Pri pogajanjih bo sodelovala tudi še nova slovaška vlada. VARŠAVA, 7. oktobra. Včeraj je priletel z letalom sem šef kabineta madžarskega zunanjega ministrstva grof dr. Czaky in obiskal poljskega zunanjega ministra Becka, katerega je informiral o madžarskih zahtevah na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Madžarska zahteva vso Podkarpatsko Rusijo in velik del Slo- VARŠAVA, 7. oktobra. Avala: Havas poroča: Poljska brzojavna agentura objavlja celo vrsto glasov poljskih listov, ki zagovarjajo madžarske zahteve po Podkarpatski Rusiji. Poljski Usti ne zahteva jo nič manj in nič več kakor skupne meje Poljske in Madžarske. Uradna »Gazeta Poljska« piše, da zanima vprašanje Pod-karpatske Rusije neposredno tudi Poljsko. List piše, da je priključitev Podkar-patske Rusije k Madžarski edina pametna rešitev, ker govore za to tako zgodovinski kakor tudi strateški razlogi. V ostalem pa, pravi list. Je dobila ČSR to ozemlje le v upravo, da bi ga v primeru spremenjenega položaja izročila Rusiji. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. LONDON, 6. oktobra. Po statistiki z dne 1. oktobra ima Anglija 1,798.618 brezposelnih, ali okoli 40.000 več kakor meseca avgusta. V zadnjem letu se je število brezposelnih povečalo za okoli 450.000. ISK3HES Važnost Španije 11 liberalnih in nezavisniii slancev angleškega parlamenta je izdaio spomenico o zunanji politiki, v kateri zavzemajo stališče ttapram španski državljanski vojni. Ob tej priliki pravijo, da se Franciji lahko zgodi, da bo obkrožena na Renu, Alpah in Pirenejih. Z Majorke pa ji bo Italija zaprla pot v Afriko. Če hočejo velesile urediti medsebojne odnose, morajo paziti na Španijo, ker je danes, prav kakor je bila v napoleonskih vojnah, »ključna pozicija«. Usoda nemške soc]?.! ne demokracije v CSfS Vodstvo nemške socialno demokratske stranke v ČSR je razglasilo, da ustavlja svoje delovanje v okrajih, ki so bili odstopljeni Nemčiji. Tu odvezuje vse dosedanje funkcionarje dolžnosti do stranke in se zahvaljuje vsem pristašem za zvestobo. Vodstvo pravi, da je njegova dolžnost opustiti še vse, kar bi moglo spravljati v nevarnost imetje in življenje pristašev. Zastava stranke je ostala čista in je stala visoko, dokler je bila stranka na svobodnem bojnem polju. Sedaj je to polje izgubljeno in je stranka primorana potegniti iz tega krutega dejstva vse konsekvence. Nezadovoljni de KeriHis Henri de Kerillis, desničarski poslanec, ki je v parlamentu glasoval proti Dala-dierju, pravi v »1’ Epoque«, da so mona-kovski pogoji »ostali v grlu« vsem Francozom, ki se ne pustijo predati iluzijam; vsem Francozom, ki se ne pustijo vplivati od sentimentalizma slepih množic; vsem Francozom, ki se nočejo veseliti v času, ko razkosujejo mali narod, ki je naš zaveznik m kateremu smo mi prisegli, da ga bomo branili. Runclmanov predlog Angleška »Bela knjiga« o konfliktu zaradi Sudetov priobčuje izjave lorda Run-cimana po izvršeni misiji v ČSR. Lord Runciman sicer pravi, da je treba iskati vzroka za prelom pri Henleinu in Franku ter pri drugih, ki so od teh dveh zahtevali ekstremistične in protizakonite akcije, vendar pa je prišel do zaključka, da je treba Sudete od ČSR odcepiti, kar je bik) zanj »čisto jasno in samo po sebi umevno«. Če pa je že odstop potreben, potem je odveč plebiscit in vsako glasovanje in je bolje, da takoj ČSR mirnim potem izroči ozemlje, ki ima pretežno večino Nemcev, Nemčiji. Za kraje, kjer nemška večina ni velika, lord Runciman priporoča lokalne avtonomije. Italija In Francija Interesi Italije in Francije so daleč, da bi bili kontradiktorni. Oni so paralelni in London, Pariz ter Rim se morajo sporazumeti na sredozemskem statutu. (Pierre Dominipue v »la Rčpublique«.) Vzhodna meja Svečana in ponovljena deklaracija kan-celarja Hitlerja, da nima Nemčija vqč teritorialnih zahtev v Evropi, bo imela trajen pomen in smisel šele takrat, ko se jo nemštvo na vzhodu in jugovzhodu ustavilo na etničnih, političnih in ekonomskih mejah, ki bodo tako jasne, tako močne in tako dobro branjene kakor so neje na Renu in na Brennerju. (Charles Dumont v »l’Agence čconomique et finan-clčre«.) Problemi kmettke država Ce smo kmetski narod in smo na to Ponosni, mora imeti naša zakonodaja ih uprava na vsakem koraku vidne znake kmetskega duševnega in telesnega žlv-jenja. (Dr. Joža v »M;sij Jn delu«.) , Poštnina plačana v gotovini . 227. Leto XII. Maribor, petek 7. oktobra 1938 Stran S. ...t.iHrti I i m. I Maribor, 7. oktobra. Dogodki zadnjih dni so dokazali, da nismo biii Slovani še nikoli v novejši zgodovini tako medsebojno razcepljeni in zato tako brez vpliva na svojo lastno usodo in mednarodni politični položaj, kakor smo sedaj. Ti dogodki so nas poučili, da so bila zelo zmotna pričakovanja, da bo državna osamosvojitev slovanskih narodov ustvarila v Evropi novo slovansko moč in veljavo. Dasi imamo sedaj pet svobodnih slovanskih držav, kri predstavljajo skoraj polovico evropskega prebivalstva, smo vendar odrinjeni od velikih dogajanj evropske politike in bolj njen objekt kakor subjekt. Ako se pa vprašamo po vzrokih tega neveselega položaja, moramo ugotoviti, da leže izključno v nas samih, v naših grehih preteklosti in sedanjosti. Ti grehi pa so tipično slovanski, ker jih je rodilo slovanstvo samo v svojih nerazčiščenih pojmih o bistvu in nalogah slovanske sorodstvene ideje. Ta nerazčiščenost izvira še iz romantičnih koncepcij Jana KoMrja, ki je sanjal o možnosti ustvaritve enotnega vseslovanskega naroda, ne da bi se bil zavedal, da zgodovinski razvoj ne pozna vračanja, ker nikdar ne ustvarja iz dveh ali več individualno izgrajenih narodov enega, ampak kvečjemu iz enega neizgrajenega dva ali več. Prav tu, v tem zmotnem gledanju na Slovansko bratstvo, se je tako v preteklosti kakor v sedanjosti porodilo vse polno krivih teženj posameznih močnejših slovanskih narodov, ki so si zamišljali izvrševanje svoje. oktobra. Kljub temu, da so debate v francoski zbornici in v senatu poteklo tako mirno in soglasno, sc v tu" kajšnjih političnih krogih vendarle zaveda jo, da jc monakovski sporazum za Francijo popolnoma nov položaj. 1 omg ‘ ina pričenjajo spoznavati, tla mora cija računati odslej / osamljenostjo. 'jI' zavezništvo, ki ji je po monakovskem sp razumu še ostalo, je ono z Anglijo, n . pa ne ve, kako dolgo lahko ostane zal trdno. Zveza z Rusijo je postala čisto« zorična iu je morda le šc vprašanje ca > kdaj bo sploh prenehala, ker ni izključen 1 da se bo Rusija sploh umaknila v izolacij ’ skrbeč samo za svoje interese. V srednji vzhodni Evropi pa Francija po žrtvovan) Češkoslovaške ne more računati na 110 zavezništvo več. Z Monakovini so sc si® patije, ki jih jc uživala Francija pri sre * njih in malih državah, dokončno ohlauu • Zmaga Chamberlainove vlade PRI GLASOVANJU ZA ZAUPNICO JE DOBILA 313 GLASOV PROTI 150, PRI GLASOVANJU ZA ODGODITEV ZASEDANJA PA 315 PROTI 140 GLASOVOM jaške obveznosti v dobi miru, ampak samo za primer vojne. Prav tako je vlada tudi LONDON, 7. oktobra. Včeraj se je nadaljevala in končno zaključila debata v londonski spodnji zbornici o monakovskih sklepih in vseh vprašanjih, ki so v zvezi z novo evropsko politiko. Govorilo je zopet več govornikov s strani opozicijo in s strani vlade, končno pa je Chamberlainova vlada dobila zaupnico s 313 proti 150 glasovom ktjivda v žalostnem dejstvu, da sami s strani slovanskih bratov niso nikoli doživeli nič drugega kakor preganjanje in zatiranje. Iz tega vzroka izvira tudi njihovo brezobzirno postopanje z ukrajinsko in belorusko narodno manjšino. Kakor so hoteli nekoč Rusi porušiti z nasiljem Poljake. tako hočejo sedaj Poljaki z nasiljem popoljačiti Ukrajince in Beloruse. Te asimilacijske tendence slovanskega naroda nasproti drugemu slovanskemu narodu pa niso edine. Doživeli smo jih in rib doživljamo tudi na drugih področjih, kjer se stikata po dva slovanska naroda ;tli kjer je združenih po več slovanskih narodov. Tudi Cehi v tem oziru nfso popolnoma brez greha. Ako bi bili že od vsega začetka opustili vsako misel na narodno »zedinjenje« Slovakov iu ihti dali avtonomijo, kakor je bila določena v pittsburški pogodbi, nasprotniki Češkoslovaške ne hi bili imeli proti njej toliko argumentov, kakor so jih žal imeli. Tudi Praga se žalibog ni pravočasno zavedala, da poslanstvo ČSR ni v tem, da ustvari češkoslovaški narod, ki se ustvariti sploh ne da, ampak v tem, da postane skupen varen okvir za nemoten razvoj svobodnega češkega in svobodnega slovaškega naroda. Prav tako bi bil položaj CSR drugačen tudi, ako bi bila pustila tisto peščico tješinskih Poljakov, da gre ilo tja. kamor jih srce vleče. V tem primeru bi bila najbrže imela že davno in tudi sedaj Poljsko popolnoma na S'rani. » Kat velja v teli primerili, velja Je — i do I. novembra, ki je bila mestoma zelo burna. Največji vihar sta povzročila voditelj delavstva major Atlee in zlasti Win-ston Chnrcbill, ki ic očital vladi, da se hoče do 1. novembra iznebiti parlamenta samo zato, da bi med tem časom uadalje-vaJa svojo pogubno politiko brez kontrole. V odgovorih na vprašanja raznih govornikov je ministrski predsednik Chamberlain ijsjavil, da Anglija ne bo uvedla retine vo- izjavila, da ne namerava odobriti politike ki bi izključila srednje, in male države od sodelovanja v mednarodnih vprašanjih. Pri glasovanju za odgoditev zasedanja zbornice do 1. novembra je glasovalo za predlog vlade 315 poslancev, proti pa samo 140 LONDON, 7. oktobra. Reuter: Preden so zaključili zasedanje parlamenta, jc Chamberlain izjavil, da vlada ne misli uvesti prisilne vojaško službe. Vodja opozicije je govoril o posledicah monakovskega razgo vora, ki jih bo imel na zadržanje kolonij. Parlament je bil odgoden do 1. novembra, \endar je Chamberlain izjavil, da ga bo sklical prej, če bo to zahtevalo javno mnenje. Po seji sc jc ministrski predsednik takoj odpeljal na Škotsko, kakor so mu nasvetovali zdravniki. Izgon Židov iz Italije IZREDNO OSTER SKLEP SINOČNJE SEJE VRHOVNEGA SVETA V RIMU. FAŠISTIČNEGA RIM. 7. okl. Reuter: Daues zjutraj sc je končalo zasedanje vrhovnega fašističnega svela. ki je prineslo važne zaključke v pogledu izgona Zidov. Kazen Zidov, ki so služili v italijanski vojski med vojnami ler onili, ki so Mii že od začetka v fašistični stranki, nadalje onih. ki so že preko #5 let slarl uli oženjeni z Italijankami, hodo izgnani iz Italije vsi. V bodoče hodo prepovedaui zakoni med Italijani in židovkami in sploh tujkami. Zidom tudi ne ho dovoljeno imeli več kot 50 hektarjev zemlje ler služili v ita lijanski vojski. Komunike pravi, da je rasna politika za Italijo življenjskega pomena. Dokazano je, da so Židje največji nasprotniki fašizma, kar so pokazali tudi v Španiji, kjer so vsi na strani Barcelone. vseli drugih, kjer je treba iskali pota zdravega razmerja za sožitje in sodelovanje več slovanskih narodov. Zato narti mora biti primer Rusije, Poljske in Češkoslovaške naravnost nauk iti memen-to! Slovanska sloga in s tern slovanska moč se da doseči samo na ta način, da svoji1 nehamo slepomišiti z. neuresničljivimi '■o,. .■‘din1 ■ ,v"; ■ več slovan- i r , ,.;ii •„«. ■. . e. :>; k?r . j Ji io >zedi- njevanje« vedno le odpor iu sovraštvo, Treba je nasprotno priznati nespremenljivo dejstvo obstoja samostojnih slovanskih narodov in iskati njrh združitve na podlagi absolutnega priznavanja in spoštovanja njihove individualnosti. Slovan ska vzajemnost more in mora biti zato le zajednica svobodnih iri medsebojno i/,navanilt slovanskih narodov! -r. Židje se ne bodo smeli ve* naseljevati v Palestini LONDON, 7. okt. Vrhovni komisar z* Palestino je imel sestanek z ministruj! za kolonije Malcolmom Macdonaldom, K1 je dejal, da bodo v Sveti deželi osigura-ne civilne in verske pravice Židov ^ Arabcev. V bodoče bodo prepovedalivS' jevanje Židov v Palestino. Nova zunanja politika ČSR RIM, 7. okt. (Avala). Agencija StetaP1 poroča: Naš diplomatski korespondenc. Prage javlja, da se v češkoslovaške® sku že vidijo obrisi nove češkoslova5^ zunanje politike. češkoslovaško-fraflC0 ska in ruska pogodba sta postali us° g Politični horizont v Podonavju je u?D novo obličje. Zaradi tega je razumli1^ da nova Češkoslovaška nastopa n°v. pot, in sicer pot prijateljstva z država11^ katerimi je do sedaj bila v sovrazD odnošajih. Ta novi kurz se vidi že v )i zunanjega ministra Chvalkovskega* je nov človek v vodstvu češkoslovas države. Italija bo novi Češkoslovaški P defin. ureditvi vseh narodnostnih vPr šanj ponudila roko za koritsno sodel3v' TUDI V RUSIJI PREORIENTAC1JJ;. MOSKVA, 7. okt. (Avala). V smatrajo, da je odstop prezidenta BeIL ša popoln poraz politike, ki jo je Litvinov. Njega za to delajo odgovorne® 1 ker je doživel polom francoske zveio! politike z evropskimi pogodbeniki. Ka* se čuje, bo vrhovni svet sovjetske v najbližjem času določil nove stnern*" sovjetske zunanje politike. POLET LONDON-CAPETOWN-LONDON, 7. okt. Angleško letalo, poizkuša polet brez pristanka do towna v južni Afriki, je preletelo do daj že čej 2.000 km ter je v času P0^-nja nad Saharo. V Capetownu ga Pr’ kujejo jutri zjutraj. ROOSEVELT CARJU BORISI'. . 0. SOFIJA, 6. oktobra. Med neštetimi o javnimi čestitkami, ki jih jc prejel j’° ^jaški car Boris III. k jubileju 20-letnic^ danja, je tudi čestitka ameriškega z;ve* j,r predsednika Roosevelta. Roosevelt jc ^ek zojavki izrazil tudi željo za mir in nap bolgarskega naroda. .rcTR.V- POPOLNEJŠA OBOROŽITEV VVSi*1 LIJI- . voi' CAMBERRA, 6. oktobra. Avstralsko ^ no ininistrsvo objnvljn, da se bo vj: vol11' takoj lotila povečanja svojih aktivnm ških čet, Število miličnikov se je *c povečalo od 35.(X)0 na 42.000! mo/• POMORSKA KONFERENCA V s%r» BEOGRAD, 6. oktobra. Dne 12. 0d- bo v Splitu konferenca pomorskeg bora držav balkonske zveze. Konferc trajala osem dni, po zaključku P1* pri-delegati obiskali razna mesta na*c». ,ir morja. Jugoslovansko delegacijo tvor j čelnik pomorskega oddelka prometnej, ^cn nistrstva Penovič kot zastopnik drzaY. ’ veg0 izmed lastnikov ladij v _ imenu ”1 združenja in jia strokovnjaki, ki l,n zunanje ministrstvo.______________'"7 Tekma Železničar - Mariih prepovedana V smislu odloka notranjega m br< je Sresko načelstvo Maribor d. p branilo odlgranje prvenstvene tfkl"Hgra' leznlčar - Maribor, ki bi se morala ou tl v nedeljo. VREMENSKA NAPOVED. Sc nadalje nestanovitno vreme, ko hladnejše. • Nočna lekarniška služba; lekarna pri Orlu, Glavni trg, tel. - 0- lekarna pri Sv. Roku, vogal AleKv nek©11' ve in Meljske ceste, tel. 25~~& Rorza. Curih, 7. oktobra Beograd 10, Pariz 11.77, New York «138.25, Milano 2.‘> <''■,-1q.IPj Berliu 175 70. •jt >ontl°» Novfce "■■■ILLJ.JI Pereče oofrebe severne me;e V NASE OBMEJNE KRAJE JE TREBA VSEPOVSOD NAPELJATI ELEKTRIKO GOSPODARSKI IN KULTURNI NIVO. IN TELFON TER SPLOŠNO DVIGNITI Telefon in elektrika sta dandanes važni kulturni sredstvi sodobnega življenja. Razmere časa so privedle do tega, da so pričele kazati potrebo po teh tehničnih napravah skoraj vse večje slovenske vasi. Kraji ob eeverni meji so bili doslej v tem oziru zel« prikrajšani. V mnogih primerih trpi km«čka trgovina, ker ni v bližini potrebnih informativnih zvez za informiranje o cenah kmetijskih pridelkov. Telefon bi bil v gospodarskem oziru mnogokrat v veliko olajšanje težkih gospodarskih bremen, s katerimi se mora boriti dandanes kmet ob naši severni meji. Tudi v kulturnem oziru bi pomenil telefon veliko pridobitev za izletniške točke kot so n. pr. Sv. Ana, Sv. Anton in Marija Snežna. Brez telefona so še vedno kraji: Sv. Benedikt v Sl. gor., Sv. Anton, Sv. Ana, Sv. Jurij, Marija Snežna in Negova. Le Sv. Anton bo dobil še mogoče tekom letošnje jeseni telefonsko zvezo, ker se že gradi nova linija in sicer Ptuj— Sv. Urban pri Ptuju (do koder je telefon že dograjen) — Sv. Bolfenk v Sl. gor. — Sv. Andraž v Sl. gor. — Sv. Atnon v Sl. gor. Linija bo dolga 26 km in bo za Slov. gorice važnega pomena, a brez telefona bodo ostali važni zgoraj navedeni kraji severni meji. Nujna potreba je, da se stojnega parka. V Splitu odpade na vsa- (se včeraj vozila proti Ptujski gori, ' je bila cesta blatna in spolzka. Čeprav je vodil sam šofer, je avto zaneslo tako, da je treščil v mostno ograjo pri še ti povežejo s telefonom v liniji Sv. Lenart — Sv. Ana — Marija Snežna, na drugi strani pa po možnosti Sv. Lenart — Sv. Jurij v Slov. gor. Podaljšala naj bi se tudi sedanja linija od Sv. Trojice do Sv. Benedikta in Negove. Gradnjo telefona v navedenih linijah bi bilo mogoče izvesti z manjšimi stroški, saj bi pripomogli s potrebnimi prispevki interesenti sami. Druga važna potreba ob severni meji je razširitev električnega o-m r e ž j a. Elektriko najbolj pogrešajo kraji: Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Trojica, Sv. Anton in Sv. Ana. Tudi tej prepotrebni izvedbi bi trebalo zastaviti vso pažnjo, da se omogoči napeljava elektrike v navedene kraje. Kmet bi si prihranil marsikak dinar s ceneno nabavo luči, ki bi nadomestila petrolejske svetilke, ki so mnogokrat zvezane z mnogo večjimi stroški ko električni tok. Tudi obrtniški stroji, žage, mlini itd. bi se postavili v električni pogon. S tem bi bilo mnogo poma-gano našemu obrtništvu. Izpopolnitev telefonskih in električnih zvez bi ne služila samo koristim tuk. prebivalstva, marveč našega celokupnega narodnega napredka. Prav posebno pažnjo pa bi temu trebalo posvetiti radi sedanjih razmer na naši severni meji. Kega meščana samo 10 cm2 zelene površine, dočim v tujih letoviških krajih do 10 ms in še več. Zato je na vsak način že skrajni čas, da se ta nedostatek odpravi, ker bodo naša primorska mesta z gozdički in parki še bolj privabljala tujce. Sestavljen je poseben odbor strokovnjakov, ki bo izbral floro, s katero bodo pogozdili naše Primorje. Ta odbor bo obiskal vsa obmorska mesta, da prouči klimatske in terenske prilike in določi primerno floro. Celjski krojači bodo povišali cene približno 50 dinarjev. več kot Odkar je sklenjena med krojači celjskega okraja in njihovimi pomočnici kolektivna pogodba, po kateri bodo Mojstri zvišali delavcem mezde za ®krog 25%, se krojači trudijo, da sestavijo tarifo krojaških cen. Po vzor-švicarskih in drugih inozemskih ®i’ganizacij bodo z enotnimi cenami Preprečili vnaprej konkurenco, ki je ®a škodo mojstrom samim. Sicer pa ®oben mojster ne bo mogel delati Ppd določeno ceno, ker bodo pomočniki zahtevali po kolektivni pogodbi Predpisano mezdo. Mezde pomočnikov bodo znašale po kva In 1. cu. ■'ela 5*50 dinarjev na uro, a ar jev. Za prvovrstno izde- 0 je potrebnih 52 ur dela, 1 plačati mojster pomočniku .irjev. Režija znaša okrog 85 ■ zaslužek mojstra pri obleki '1’25 din, skupaj bo stalo delo take obleke okrog 443*75 dinarjev. Delo ^Uge in tretje vrste bo stalo toliko *?anj, kolikor manj bo znašala mez-Za površnik je treba 38 ur dela in stala izgotovitev okrog 350 din. ^a hlače je treba na primer 11*5 ur, ?a telovnik 8‘5 ur dela. Za podeželsko jev, doslej Krojači prosijo javnost, da upošteva solidno delo obrtnika in še vnaprej nosi blago v delo k njemu, upošteva naj realnost gornjih številk, kajti vsako cenejše delo gre le na račun krojača in njegove družine na hrani, stanovanju in obleki. Med krojači, ki so delali ceneno in zato po 15 in celo 20 ur na dan, je velik procent tuberkuloznih in skorbutnih, mnogo jih zgodaj umre in njihovi otroci so podhranjeni. Krojači dobro poznajo razmere, v katerih žive naši uradniki in delavci, toda krojači ne morejo nosili tega računa. Samo en primer podeželskega krojača naj objasni položaj teh krojačev. Stroški za stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, zavarovanje in nepredvidene izdatke'ter amortizacijo in neplačano delo so znašali 4.370 din. Naredil pa je ta krojač v enem letu oblek po 120 din, skupaj 7.200 din. Ostane mu torej za vse leto 2.830 din. In to je račun krojača, ki mu gre še „dobro“! Nova kolektivna pogodba stopi v veljavo 9. oktobra in s tem tudi povi- Novice iz šmarskega okraja Trgatev je pričela povsod. Deževje zadnjih dni je začelo delali na grozdju veliko škodo. Grozdje je pokalo in gnilo. Nekateri so trgali kar v dežju. Spričo slabega vremena po naših goricah ni bilo živahnega razpoloženja. Sladkorja za slajenje mošta sc skoraj nihče ni poslužil. Slinavka in parkljevka se je začela seliti v naš srez. V nekaterih občinah so zasledili posamezne slučaje. Sole so ponekod zaprli, da sc ne bi bolezen širila po šolskih otrocih, ker je znano, da so posebno odrasli dečki desna roka svojim očetom — gospodarjem v hlevih pri živini in kot takšni lahko nevarni raznašalci škodljive epidemije. Ker je šmarski okraj na glasu po dobro razviti živinoreji, bo bolezen za našega živinorejca velik udarec. Marsikomu sc bo znižal važen vir dohodkov. Iz Rogaške Slatine. Znani narodni delavec in specialist za kop. lečenje g. dr. Franjo Kolterer je obhajal te dni 50-letnico rojstva. S svojo strokovno usposobljenostjo je mnogo pripomogel k velikemu slovesu našega zdravilišča. Ugotovljeno obleko je dovolj le 18 šanje cen krojaških del v Celju in dela in bo stala okrog 180 dinar-' okolici. Smrt najstarejie slovenske matere Točno ob tretji obletnici 65-letnice P°roke (železna poroka) je v sredo vcčor pri Sv. Juriju ob Sčanvici **irla 97-lelna posestnica Ana Verzel, okojnica je gotovo najstarejša sionska mati, ki je vzgojila 6 sinov, ^ katerih je pet bilo v svetovni vojni, g a zadnjega je bila blaga ženica prc-a z zdravim kmečkim humorjem Jc do svoje smrti sama vodila svoje ?°sP°darstvo. Ob svoji železni poroki ^ plesala s svojim sinom-ljubljen-* uglednim mariborskim gostilni-‘rjcm Francom Verzelom, danes pa 5C zagrnila slovenjcgoriška zemlja. j^.starejši Slovenki, ki je edina v dr-1 doživela železno poroko, bodi ranjen blag spomin! galo. Kar naprej je strašilo. Idrizovič se je izselil iz hiše in jo popolnoma izpraznil. Za »vampirja« je izvedel pred kratkim tudi rudarski inženir Strelcev iz Tetova, ki je preiskal hišo. Z raznimi apa rati je kmalu ugotovil vzroke ropota in tuljenja. Ugotovil je, da tečeta pod hišo strahu dva potoka, ki rušita zemljo in povzročata šum. Vaščani so se oddahni li, ko so izvedeli, kakšen vampir jih je strašil. toienlr odkril »vampirja" hišf P°r°lu blizu Tetova v Srbiji je v tog Posestnika Zejnula ldrizoviča že več strašilo. Pod hišo so vsako noč Do,.n\ ie,1le_ in i°kanje ter klicanje na Vičevi \, -a^ani 50 prav'*‘’ da ie v Igrizo-trdji. ' v vampir. Njihovo slutnjo je podrti nenac*na smrt Idrizovičevega firič • a sovražnika in vsi so bili prc-da se l)0sest,lik sam po-Srečn! ' Yečer za večerom le hodil ne-in d mo?' na Krob sv0^eKa neprijatelja r°sil, da mu odpusti. Toda ni poma- Dete v lisičji jami Ko se je neki kmet vračal skozi gozd blizu Duge Rese domov, je slišal obupno jokanje otroka. Šel je v smeri glasu in dospel do lisičje jame. Ves presenečen je ugotovil, da v tej jami joče neko dete. — Mož je v lisičji jami našel okoli tri ted' ne starega otroka, l:i je bil pokrit z vejevjem. Ko ga je rešil nenavadnega bivališča, je dete prenehalo jokati. Zadevo je prijavil žandarmeriji, ki išče kruto mater, ki je svojega otroka odložila lisičjo jamo. gostilni Mešiček, šofer Žnidarič F. je ostal nepoškodovan, kaplan pa se jc zaletel v šipo in zadobil težke poškodbe na glavi in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Pogozdovanje našega Primorja V Splitu je bila konferenca turističnih zvez, na kateri so razpravljali o ureditvi parkov, drevoredov in javnih ter zasebnih gozdičkih v turističnih mestih na Primorju. Ugotovili so, da je bilo to vprašanje doslej zelo zapostavljeno, saj razen Marjana v Splitu skoraj nimamo do- o Premestitve. Uradniški pripravnik Albin Šterbec je premeščen s pošte Ptuj v Zidani most, pomožni manipulant Sl. Brus iz Zidanega mosta v Moškanjce, manipulantka Jožica Čož iz Trbovelj v Mojstrano in pomožna manipulantka Ana Ribič iz Vojnika v Sevnico. o Razstavo slovenske knjige v Ljubljani ljudje proti pričakovanju prav dobro obiskujejo. Posečajo pa jo tudi obiskovalci z dežele, in to tako kmetje in delavci kakor podeželska inteligenca. Tudi mladina kaže za razstavo izredno zanimanje. o Najstarejši slovenski učitelj g. Franc Kavčič od Device Marije v Polju, slavi 92 letnico življenja. Bil je neustrašen kulturni in stanovski borec. o Slovensko vajeniško razstavo je priredilo v Beogradu Društvo za varstvo delavske mladine v Ljubljani. Razstavo treh tabel z devetimi slikami so priredili v okviru razstave za varstvo otrok v Beogradu. o Društvo prijateljev rudarskega oddelka tehniške fakultete so ustanovili v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen generalni ravnatelj TPD. g. Rihard Sku-bec. o V knjižnico Prosvetnega društva v Litiji je vlomil neznanec in odnesel 200 din. o Medved je »posetil« hišo posestnika Lohkarja blizu Dobrepolja. Hotel si je privoščiti mastno koruzo, ki visi in se suši na steni poslopja. Ker mu ni šlo gladko »od rok«, je začel renčati, nakar so se razbežali vsi psi, ki so se lajajoč zbrali okoli njega. Malo na. to je odhlačal tudi sam nazaj v gozd, kjer so ljudje zadnje čase že opazili nekega medveda. o Sadna letina je bila izredno slaba v litijski okolici. Ni ne jabolk ne hrušk, le nekaj kostanja je po nekaterih krajih. Te dni so ponekod začeli s trgatvijo; pridelka bo nekaj in tudi precej sladek je. o Kmečko slovesnost v Rovtah nad Logatcem je priredila Kmečka zveza. Blagoslovljen je bil prapor Mladinske kmečke zveze. o Dva konja so vzeli orožniki v Litiji ciganom, ki se klatijo po tamošnji okolici in kradejo tudi po njivah. Orožniki se trudijo, da bi ujeli vso cigansko družbo. c. Preveliko navdušenje za nogomet. Včeraj zvečer si je pri igri na igrišču pri Skalni kleti zlomil nogo učenec Borlak Franc, s Cesto na grad. p. Hotel sc je naučiti šofirati. Petan-čič Davorin, kaplan iz Koprivnice pri Rajhenburgu, si je nabavil star avto. Najel je šoferja. Le po lepih in ravnih cestah je skušal obračati volan. Ko sta n Ameriški novinar in publicist Douglas Sandler je prispel v Šibenik. V svoji reviji bo priobčil več člankov o naši državi. n. Cerkev v spomin pokojnega patri-jarha Varnave bodo posvetili v Prnjavo-ru. Svečanošti bo prisostvoval tudi kraljev zastopnik. n. Železniški muzej v Sarajevu. Železniška direkcija v Sarajevu bo v kratkem ustanovila železniški muzej, ki bo prvi v Jugoslaviji. n Po zakonu o zaščiti države je bil v Beogradu obsojen trgovski pomočnik Sl. Budič iz Zagreba na tri leta strogega zapora. n Azijske ptice priletele k nam. V mnogih mestih našega juga so vlovili obročkane ptice, ki so priletele iz Male Azije. n. Policaji pisali izsiljevalna pisma. V Slavonskem Brodu je izzvala aretacija dveh občinskih policajev pravo senzacijo, Ugotovili so namreč, da sta pisca iz-siijevalnih pisem, ki so jih zadnje čase prejemali tamkajšnji bogataši in odličniki Moža pijanca je ubila Gvozdenija Krsmanovičeva iz okolice Užičke Pože-ge. Zena je imela doma pravi pekel in ji je mož pijanec dnevno grozil s smrtjo. n. Blizu Prištine sta dva razbojnika napadla rudniškega ravnatelja Selestova in blagajnika, ko sta se z izvoščkom peljala v rudnik Ajvalija, da tam izplačata rudarje. Roparja sta vzela ves denar v znesku 131.000 dinarjev. n. Na dosmrtno ječo sta bila v Prokup-1 ju obsojena Danilo Miljkovič in Ljubomir Stameljkovič, ker sta za nagrado 6000 dinarjev ubila župana neke okoliške občine. n. Za 20.000 dinarjev medu je ukradla tatinska triperesna dcteljica v okolici Bjelovara. Med so tatovi kar na debelo prodajali. n. Nesrečna somborska družina. Zla usoda nenavadno zasleduje družino Jurišiča v Somboru. Istega dne, ko se je smrtno ponesrečil obrtnik Ivan Jurišič, je njegova žena rodila sina. Prav istega dne pa je dospela iz Amerike brzojavka, da sta tam umrla njegov brat in nečak. Da bi pa bila nesreča Jurišičeve družine še večja, je nekaj dni po sinovem pogrebu umrl še oče. n Skoraj cela vas je zgorela v Satnošu v Banatu. Požar, ki je nastal v hiši Branka Gjugina se je zaradi vetra z bliskovito naglico razširil po vasi. Zgorelo je devet hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. n. Slino neurje nad Boko Kotorsko in okolico je povzročilo milijonsko škodo. Voda je porušila most in železniško progo pri Zeleniki, zalila vojaško taborišče in izpodkopala nekaj hiš. Iz nekega skladišča je voda odnesla vagon žita in povzročila mnogo druge škode. Vihar jc pustošil tudi nad Barom, kjer je lilo celih 16 ur kakor iz škafa. Noben obrambni nasip ni mogel kljubovati nalivom. n. Slinavka v Bosni. V vzhodnem delu Bosne se je slinavka tako razširila, da ni mogoče najti zdravega goveda. Oblasti so ukrenile vse, da bolezen omejijo. n. Čudovito dresirano svinjo ima Marko Kulišic iz okolicc Brčkega. Gospodar je svinjo tako zdrcsirnl, da hodi po dveh nogah, sc na njegovo zapoved vleže, skače, zvija itd. Služi mu tudi za Čuvaja in je nevarnejša od psa. n Krvava bitka s tihotapci. V Vrajču pri Kotoru so orožniki prijeli dva mlada tihotapca, ki sta nosila 30 kg tobaka. Tobak so zaplenili, mladeniča pa izpustili. Tihotapca sta v vasi zbrala večje število kmetov, ki s onapadli orožnike. Pričelo se je streljanje. En tihotapec je bil ubit, drugi pa nevarno ranjen ter je v bolnišnici umrl. n Kulturna prireditev končala s poko-Ijem. V Vsrešu pri Sarajevu je prišlo po kulturni prireditvi »Jedinstvr strahovitega pretepa, pri kateren n mrtev m več hudo ranjenih. Maribor Cenzurno nadzorstvo nad mariborskim giedaliičem CENZURNI SVET PRIČNE TAKOJ POSLOVATI TER BO V UMETNIŠKO-TEHNIČNEM, MORALNEM IN DRŽAV NO-ZAŠČITNEM POGLEDU NADZIRAL DELOVANJE NAŠEGA OBMEJNEGA GLEDALIŠČA. Delj časa se je že pripravljalo imenovanje posebne gledališke nadzorovalne komisije tudi za mariborsko gledališče. Za Ljubljano je sedaj prišel na vrsto Ma- čena ocenjevati odrska dela, ki se igrajo v gledališču. To ocenjevanje in nadziranje se tiče umetniško-tehnične, moralne in državno-zaščitne plati gledališkega ribor. Ban dravske banovine je v nadzo- udejstvovanja. 2e odobrena gledališka rovalno komisijo za mariborsko gledali- dela bo komisija nadzirala pri vseh ge-šče imenoval naslednje gg.: za predsed- !neralnih skušnjah in rudi pri predstavah. nika proi. dr. F. Sušnika, njegovega namestnika docenta tuk. bogoslovja dr. J. Meška, za člana prof. dr. I. Dornika in proi. B. Bajuka, za njuna namestnika pa vodjo mariborske podružnice »Slovenca« F. Sekolca in znanega pesnika prof. Fr. Borka. Nadzorovalna komisija prične s svojim delom takoj. Delo bo opravljala v okviru posebnega poslovnika, po čigar določbah je navedena komisija upravi- Poleg tega pa lahko ta komisija daje gledališki upravi tudi nasvete glede izbire in izvajanja repertoarja. Gledališka uprava pa je dolžna odslej pravočasno sporočiti nadzorovalni komisiji program ter ji poslati seznam in besedilo vseh novih del v dveh izvodih. Prihodnja predstava v mariborskem gledališču bo torej že pod nadzorstvom cenzurne komisije. Poki znižali cene kruha Na snočnji seji Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru so sklenili, da bodo od ponedeljka, dne 10. t. m., dalje cene kruhu znižali. Beli kruh 60 dkg po 4.25 d, hleb 90 dkg pa 4 din; polbeli kruh 3.85 din kilogram ali hlebec od 104 dkg 4 din; črni kruh kilogram 3.00 din ali hlebec 111 dkg 4 din. Fino pecivo bodo prodajali po istih cenah ko doslej. Za peko domačega kruha bodo stranke plačevala od 2.50 do 3 din. Pekovski mojstri v Mariboru bodo ustanovili lastno nabavljal-no zadrugo za kvas, slad, moko, premog, drva in vse ostalo. KsšaSki davčni spor še ni rešen Z ozirom na vest, da je finančna direkcija v Ljubljani zavrnila zahteve košaške občine glede pobiranja davkov, smo se obrnili na pristojno mesto za pojasnilo. Zvedeli smo, da košaška občina še ni dobila uradnega obvestila o rešitvi tega davčnega spora. Naprošeni pa smo, da javnost obvestimo, da bodo Košaki v slučaju neugodne rešitve vložili pritožbo na upravno sodišče. V tem slučaju seveda ne more biti govora o likvidiranem davčnem sporu. m. Zveza kulturnih društev vabi društva, da se udeležiqo spominskega koncerta, posvečenega blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, v soboto ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. m Policijska vest. Danes je po nadko-misarju g. Stanku Kosu prevzel njegove agende policijski svetnik g. Karl Pe-stevšek iz Ljubljane. m Občinska seja na Pobrežju. Drevi bo občinska seja pobreške občine. Na dnevnem redu so važna komunalna vprašanja. m Zopet 1000 kg grozdja so danes prodale gospodinje na Rotovškem trgu. — Grozdje je bilo srednje kakovosti in po 3.50 dinarjev kilogram. Grozdje bodo tudi jutri prodajali. m Mariborski obrtniki potujejo v Beograd 14. t. m. in si bodo tam ogledali prvo državno obrtniško razstavo. Hkrati bo deputacija naših obrtnikov izročila pravosodnemu ministru spomenico glede obrtniškega dela v kaznilnicah. m. Obiskovalce koncerta, posvečenega spominu blagopok. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, opozarjamo naj si nabavijo vstopnice v predprodaji radi večernega navala pri blagajni. Deputacije, ki so javile svojo udeležbo, imajo vhod pri stranskih vratih v cerkev. Deputacije imajo svoje prostore rezervirane pred oltarjem. Javijo naj se rediteljem. Vstopnice se dobe pri ge. Zlati Brišnikovi. Marija; Mlakar Miroslav, železničar,in Perger Jožefa; Uhl Ferd., žel., in Veršič Antonija; Košar Ivan, posest, sin. in Pe-rovec Ivana; Grušovnik Viljem, splavar, in Pušnik Antonija; Škarabat Franc, kemijski inženir, in Simončič Fanika, ma-gistratna uradnica; Pernat Emil, skladiščnik, in Drog Kristina; Gros Anton, železničar, in Štibler Marija; Mesarič J., hišni posestnik, in Paj Marija; Augušti-ner Ivan, mizar, in Tertinek Jožefa; Križan Ivan. tovarniški delavec in Zahojnik Slavica; Lešnik Rajko, nožarski pomoč-j nik. in Smolar Marija; Batagelj Avgust 1 mizarski pomočnik, in Skorja Ana; Zen-tner Ivan, pasarski pomočnik, in Teih-man R2gina; Kovič Ferdinand, strojevodja, in Ukmar Stanislava, ter Sager Vilko, železniški uradnik, in Zohrer Hedvika. j m Narodna odbrana poziva vse svoje člane, da se udeležijo komemorativuega kon-erta v soboto ob 20. v Frančiškanski i cerkvi v spomin blagopokojnega viteš- j kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. | m. VVeekend hišico blizu Treh ribnikov bo še to jesen zgradilo prireditveno vodstvo »Pohorskega dne«. Hišica bo služila za primer hišic, ki jih bo bodoča zadruga gradila na Pohorju. m Okenski okvir je nekdo ukradel Iv. Mlekušu v Maistrovi ulici 6 in mu povzročil 250 dinarjev škode. Včeraj kiju-! ko, danes okno... m Kolo je ukradel neznanec frizerki Mariji Baničevi izpred njenega salona v Razlagovi ulici. Ukradeno kolo je znamke »Eskona« in registrirano s številko 25507. m Zanimive aretacije. Mariborska po-iicija je prijela Feliksa in Mliko K. ter še enega osumljenca, katerega ime mora v svrho preiskave ostati še v tajnosti. Kakor doznavamo, se nam obeta zanimiva afera posebnega značaja. m Vrata so padla na glavo zidarju Ant. Frasu od Sv. Janža na Dravskem polju. Hudo poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Vsak fe svoje sreče kovač ! V kratkem sc prične 37. kolo državne lazredne !o'erije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti ca. Din 65.000.000’- Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo hišo sreče in glavno koiekturo BEZJAK, Maribor, Gosooska ulica 25, tel, 20.97 kjer boste našli veliko izbiro novih srečk! Odločit* se pravočasno! Sreia Vas kilte! Cela srečka stane Din 200.-, polovica Din 100’- in četrtiuka Din 50>- m Umrli so pretekli teden v Mariboru: 63 letni vpokojeni jetniški paznik Leka Kekec, 69 letna železničarjeva žena Marija Terglcc, 21 letni cigan Ivan Horvat, 82 letni posestnik Ivan Koller, 83 letna zasebnica Cecilija Klippstatter, 6 tednov stari mizarjev sin Matevž Sket in 62 letni mestni gradbeni delavec Adolf Milner. m Poročili so se v Mariboru. Serapp Emil, mehanik, in Vake Terezija; Draksler Ignac, pekovski pomočnik, in Ber m Žile si je prerezala na levi roki 23 letna tovarniška delavka Anica C. iz Ko- pivnika pri Framu. Obupanko so spravili v mariborsko bolnišnico, kjer so ji rane zašili. m Vol ga je nabodel. Pri Sv. Ani v Sl. gor. je pobesneli vol napadel 56 letnega hlapca Martina Fajsa in ga z rogovi poškodoval na trebuhu. Mož se zdravi v bolnišnici. ■ Danes zvečer ob 20. bo predava v predavalnic5 Ljudske univerze prof Silvo Kranjec o temi »Politični položaj Evronc 1. 1914. * Licitacija starih okenskih okvirjev in tramovja se vrši dne 9. t. m. ob 2. POP-v šoli Razvanje. * Starokatoiiška cerkv. občina naznanja: Ker ne bo v nedeljo v Mariboru običajne službe božje, odpade tudi maša zadušnica za blagopok. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. * Društvo drž. in samoupravnih upo* kojencev v Mariboru obvešča svoje člane, da se izredni občni zbor radi glasovanja o morebitni združitvi našega društva z ljubljanskim društvom upokojencev n® bo vršil tudi ue 9. oktobra, temveč šele potem, ko bo ukinjen ministrski odlok št. 356.53, z jdne 24. 9. t. 1., radi prepovedi shodov in zborovanj. O zborovanju bo-mo člane še pravočasno obvestili P° časopisih. Predsedstvo. * Zadnjo tombolo priredi letos Narodna Odbrana v nedeljo, dne 9. oktobra. na kateri se bo razdelilo med srečne dobit' nike 15 tombolskih dobitkov poleg ne-šteto drugih malih. Glavni dobitki so din 3000 v gotovini, moško in žensko kolo* bala platna itd. Cena tombolskim kartam Din 2.50. Tombola se vrši na Trgu Svo-bode ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček ie namenjen za naše obmejne šole. V slučaju slabega vremena se vrši tombola naslednjo nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. * Naročnino za knjige »Vodnikove dru* žbe« sprejema Knjigarna Tiskovne za* druge, Maribor, Aleksandrova cesta 13- * Putnikovi izleti z modernimi avtokart 9. oktobra — nedelja v Slovenske gorice (Cmurek, Apače, Gornja Ragona, Slatina Radenci, Kapela, Sv. Trojica, Sv. Lenar« Vozna cena Din 50.—. 12. oktobra enodnevni izlet v Graz. — Vožnja in vizum Din 100.—, * Bi radi preskrbeli svojim otrokom katero knjigo o tujih deželah in krajih-Vzemite Kunarjevo Zadnjo pot kapetan® Scotta ali Sven Hedinovo V azijsk111 puščavah ali Kozakov Boj za Mount Eve' rest ali Breznikove Junake prekooceanskih poletov ali Nansenovo V noči in 'e' du. Vse te knjige dobite pri Tiskovni za* drugi v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 m v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Dajte svojim dozorevajočim otrokom zdrave knjige v roke! ^ Mariborsko gledalliie Petek, 7. oktobra: Zaprto. Sobota ob 20.: »Pokojnik«. Premier*- Bloki. , Nedelja ob 20.: »Divji lovec«. Znižan cene. . »Pokojnik« je zadnje delo velikega sr* skega komediografa Nušiča. Za Marib kojnlk« novost. I Gledališki abonenti tudi na blok se i sprejemajo pri dnevni blagajni, toda s ‘mo še nekaj dni. Kultura Romunsko leposlovce Romunsko slovstvo dolgo ni imelo ro-iana, ki bi v polni meri ustrezal zahtevam te literarne zvrsti, od katere pričakujemo risanje plastičnih življenjskih zgodb po zunanjem dogajanju in notranjem, psihološkem razvoju. Toda povojna doba jc dala Romunom lepo vrsto nadarjenih romanopiscev, katerih dela zaslužijo pozornost tudi izven mej Romunije, in morda bi bilo dobro, da bi se za nje pozanimali tudi mi Slovenci in si katero prisvojili v prevodu. Bilo bi zanimivo pred vsem zato, ker bi nam odkrilo tako neznani romunski svet in nas zbližalo z romunsko miselnostjo. Med najnovejšimi leposlovnimi deli je vzbudil največjo pozornost obsežni, v dveh zvezkih izdani roman »Enigma Oti-liei« (Otilijina uganka), delo pisatelja G. Galinescua. Galinescu je bil doslej znan samo kot bistroviden literarni kritik, s tern romanom pa je pokazal, da je tudi velik umetnik. Vzbudil je resnično presenečenje. Zgodba se dogaja v romunskem mestnem okolju in riše zelo plastično in psihološko poglobljeno meščansko družbo najrazličnejših izvorov. Veliko p izornost te vzbudil tudi nedavno izdani roman »Panza de paianjen« (Paj- kova mreža). Njegova avtorica jc Celh Serghi. To je mladostna zgodba ponosne Diane Slavu s finimi opisi otroške duševnosti in vsega okolja. Kmečko življenje pa opisuje prav tako močna pisateljica Georgeta Mircea Cancicov v svojem najnovejšem delu »Poeni. Din viata satului meu«. Razen teh del, ki jih jc kritika sprejela naravnost z navdušenjem, stopajo letos v ospredje tudi B. Jordan s 600 strani obsegajočo zbirko novel »Satele« (Vasi) ter C. Manolache z romanoma »Sfanta dreptatc« in »Catrinel«. Oba sta zajeta iz kmečkega življenja. Dalje naj omenimo še najnovejši roman že dobro znanega Livia Rebreanua »Gorila«, v katerem opisuje podeželskega romunskega politika, C. Banea »Zile de Lazarctt« (Dnevi v lazaretu) ter Dana Petrasincua roman »Monstrul«. Petresincu je sin Italijana in Romunke, rojen v Rusiji, od koder se je 10 let star preselil v Romunijo brez vsake šole in izobrazbe. Kljub temu je postal pisatelj, ki je vzbudil veliko pozornost že z romanom »Sangale« in zbirko novci »Omul gol«. On je nekakšen romunski Gorki, ki pa je po svojem večnem razglabljanju bližji Dostojcvskemu. To so najpomembnejši sodobni romunski leposlovci in njihova najzrelejša dela. -r. SMRT DR. JOŽETA DEBEVCA V sredo je umrl v Ljubljani v starosti 72 let monsignor dr. Jože Debevec, slovenski pisatelj in letos tudi znova urednik »Doma in sveta«. Dr. Debevec se jc rodil 15. marca 1. 1867. v Begunjah pri Cerknici, Študiral v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje, nadaljeval pa na Dunaju. Vpisal pa se je pozneje tudi še na filozofski fakulteti v Gradcu, kjer se je posvetil študiju klasičnih jezikov in slovenščine. Kot profesor je služboval v Ljubljani, v Kranju in zopet v Ljubljani, kjer je bil 1.’ 1924. tudi vpokojen. Kot pisatelj je pričel delovati za časa Lampetovega urednikovanja pri »Domu in svetu«, v katerem je prvič objavil tudi svoje »Vzore in boje«, ki so pred leti izšli tudi v knjižni obliki in postali glavna vrednota njegovega pisateljskega ustvarjanja. Razen tega je napisal še več drugih leposlovnih del, a »Vzorov in bojev« z njimi tli dosegel. Mnogo se le ukvarjal tudi s prevajanjem in med njegovimi prevodi je najpomembnejša Dantejeva »Božanska komedija«, ki žal še čaka na ponatis iz »Doma in sveta«. Prevod je smiselno in jezikovno prvovrsten, toda brez pesniške lepote in toplote. Po lanski krizi »Doma in sveta« je postal njegov urednik, ni se mu pa posrečilo privabiti nazaj Pr šnjih sodelavcev in revija je znatno _zdr nila s prejšnje ravni. Pokojnik je bil n kot pisatelj strogo katoliško usmeri • Njegovo mnogostransko delo ostane tr^ no zapisano v naši kulturni zgdovini- k. Slovenska knjiga 1918—1938. Dr“ štvo slovenskih književnikov v Lju ^ ni je izdalo za sedanjo razstavo sloVka. škili knjig brošuro na 24 straneh, v teri so opisali položaj slovenskega . ževništva in knjižstva v tem razo Oton Župančič, J. Vidmar, Fr. Kobla . Čermelj, B. Borko. A. Černejeva, K- v bida in Iv. Matičič. „r0. k. La Suda Stek). V Slavonskem » du izhajajoča esperantistična revija Suda Stelo« (Južna zvezda) je izdala i ^ sebno propagandistično številko, j napisana skoraj v celoti v srbohrva > in slovenščini. Med sodelavci sta Mariborčan prof. Rudolf Rakuša m ^ Ijančan Jože Kozlevčar. k. Jubilej baritonista Holodkova. grajska opera je proslavila te dn' "ista nico umetniškega delovanja barit ^ P. Holodkova. Holodkov je prišel v ^ I grad po vojni kot ruski emigrant > | ; pevec velikih kvalitet dosti dop° je :do razvoja beograjske opere do J višine. Svoj jubilej je proslavil z pom v vlogi kneza Igorja. Finaiv Marsikdo so vprašuje, kako more Nern-Ciia v rditi svojo gospodarsko politiko po Bpiilt, ki vodijo k vedno večjim izdatkom. dočim je na dlani, da so doliodki v •■steni' razmerju manjši. Zato bo marsikoga zanima! članek o finančnem polo-«>u Nemčije, ki ga je v pariškem * I ernpsu« napisal Frederic Jenny. Francoski strokovnjak najprej poudarki da se je nemški notranji dolg povečal °r !. ■ °d 4 do konca maja letošnjega leta n;! ti in po! na 22 in pol milijard mark. ^ u so vštete tajne številke za oborožc-vanje, ki jih v Nemčiji štejejo skupno na ki milijard. Od letošnjega junija pa se je tlc>ig povečal najmanje za eno milijardo, ker je bilo oboroževanje v nesorazmerno ve!iki meri pospešeno. Na prvi pogled se zdi čudovito, da se lij porušila finančna in denarna zgradba Nemčije, ker znašajo neproduktivne investicije naravnost ogromno večino izdatkov Jenny smatra, da se to ni zgodno zaradi: 1. povečanja davkov (dohodek iz davkov računajo danes na 17 mi- ■ di.ii,rd mark. dočitn je lani iznašal le 14 ■n 1. 1933.-34. samo 7 milijard), 2. dolgo-. rpč;;cga posojila v iznosu 10 milijard. 3. ker so ustavili tajno financiranje. ^ Na ta način je mogoče pokriti 30 do ■Fo milijard, kolikor cenijo, da znašajo do danes stroški za nemško oboroževalne. %r» n ..teiiC Ideja, s katero je dr. Sčhzeht vzdrže-’ val nemško gospodarstvo, je prav za prav preprosta: čim več denarja v obtoku. tem več plačilne zmožnosti med ijud- j stvom. In tako dalje, dokler se po prvot-, nem deficitu ne doseže ravnotežje. To jel sicer poizkusil tudi Blum v Franciji, ven-dar mu ni uspelo. Nemcem se je posre-; čilo zaradi tega. ker so se operacije vršile v zaprtem krogu: pri njih je dober del kapitala prišel takoj v državno blagajno, ker s strogimi deviznimi predpisi ni mogel bežati v tujino. Pri Francozih pa tega zaprtega kroga ni bilo: kapital je v velikih množinah bežal v Anglijo in Ameriko. Tu je vzrok delnega uspeha Nemcev. Če pa bo Nemčija prenehala z oboroževanjem ter manj razsipala, se bo povečala brezposelnost, davki bodo manj prinašali in deficit se bo seveda povečal. V stvari se je veliko težje iznebiti umetnega gospodarskega sistema kakor pa ga narediti. Če bo Nemčija hotela priti na normalno pot, bo morala delati vprav narobe, kakor dela danes: ustaviti bo treba neproduktivne izdatke, izmenjati politiko, ki ne prinaša zaupanja v tujini, ponovno stopiti v mednarodni gospodarski krog. iz katerega se je praktično že izključila in končno bo treba pristopiti še k devalvaciji. Zaupan§e v denarne zavode se vrača V preteklem tednu se je opazila pri v’agateljih nekaterih denarnih zavodov Precejšnja' vznemirjenost, ki se je pokala ponekod v prekomernem dviganju viog Vendar je ta nemir zajel vlagatelje v nekaterih krajih, medtem ko so vlagatelji n. pr. ob severni meji ohranili v davnem mirno kri. f'ako so po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vlagatelji hranilnic v Mariboru (mestna), v Slo-Venjem Gradcu in Sv. Lenartu (okrajni) °stali mirni in so dvigali le malenkostne z!ieske (Maribor ves teden 400.000 din dvigov, nasprotno pa tudi precej vplača-Piii vlog) ali sploh ničesar. K pomirjenju 'dagateljev jc pripomoglo tudi to, da je dajala Narodna banka denarnim zavodom bedite za izplačila vlog vlagateljem. F petek se je obrnil položaj na boljše tudi pri zavodih, ki so bili najbolj izpostavljeni navalu vlagateljev, kar velja fja*ti za nekatere ljubljanske zavode. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani Je imela v petek, dne 30. IX., din 918.000 ri°vih vlog. ki so presegale izplačila vlog za 398.000 din. Medtem ko so znašale pri jestni hranilnici ljubljanski novo prejete .. v'°ge na knjižice v petek le 33.550 din, . 'j0 znašale v soboto nove vloge na knji-/-|ce okrog 500.000 din. Mestna hranilnica v Črnomlju izkazuje za september porast V1°g za 170.000 din! 1 ’ nndatki dokazujejo, da se denar, ki je bil odtegnjen denarnim zavodom, vrača zopet v naglem tempu iz svojih skrivališč v denarne zavode, ki ga bodo mogli koristno uporabiti v prospeh narodnega gospodarstva. SLINAVKA POLAGOMA PONEHUJE. Posebna konferenca delegatov banskih uprav in veterinarskih strokovnjakov, ki jc razpravljala v Beogradu o slinavki, je ugotovila, da v splošnem vsepovsod slinavka precej ponehava. V primeri z drugimi državami je bila slinavka v naši državi še dokaj mila. dasi je vendar prizadejala živinorejcem precej škode, zlasti pa je trpela zaradi slinavke prej tako živahna kupčija z 'živino. Padel je tudi izvoz, saj so vse sosednje države izdale tozadevno precej stroge ukrepe. V najkrajšem času pa jc pričakovati, da bo slinavka popolnoma prenehala. g Sejmi 8. oktobra: Poljčane, Celje, Brežice, Trbovlje, Rakičani, Št. Vid na Blokah. g Težek udarec so doživeli pšenični špekulanti, ki so v času mednarodne napetosti nakupili velike količine pšenice po visokih cenah. Samo ameriški špekulanti so zgubili okoli 12 milijonov dolarjev. g Monopol na tuje filme je te dni uvedla tudi Italija. Ta cenzurni monopol je bil uveden zaradi znanih proti židovskih ukrepov. Odslej bodo morali biti vsi tuj! filmi sinhronizirani na italijanski jezik. g. Slive so bog."to obrodiie. kar dokazuje dejstvo, da pripeljejo na valjevski trg dnevno po 10 vagonov suhih sliv. Letošnje slive imajo dosti sladkorja, ker je bilo vreme zelo ugodno. Suhe slive prodajo po 4 do 6 dinarjev kilogram. Na trg v Valjevu bodo letos pripeljali okoli 500 vagonov suhih sliv. * Apneni prah za gnojenje iz najboljšega apna dobavljajo apnenice Ant. Bi-rolla v Kresnicah občinam, korporacijam in poedincem po dnevnih cenah. Vprašati na: pisarna Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10. srsLia pc ■ :$ DEVIZE. Ljubkinna: Amsterdam r' .' Vi 2395:26. Berlin 1750.02—IV,V'' * , > , selj 739.45—744.51, Curih 996.45-‘L,3.53 I London 209.86—211.92, New York 4338.5 : 4374.82, Pariz 117.07—118.51, Trst 229.44 232.53. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—469. 4% agrarji 60 b.. 4% sev. agrarji 60.50 b.. 6% begi. obv. 93— 92, 6% dal. agrarji 91 b.. 7% stab. p. 97.50 d., 7% inv. p. 98—99. 7% Blair 92 —93, 8% Blair 96.50 d. Delnice: Nar. banka 7300 d.. PAB 220—225. Trbovlje ‘190 d., Isis 25 d., jadranska pl. 350 d. aa—<—BMB—naaai S fSGrt Vežni sklepi LNP a Odbori LNP-a so izdali sledeče važne sklepe: 1. Na podlagi službenih poročil o tekmi Železničar-Rapid se uvede postopek proti Železničarju, Rapidu in Slaviji radi nezadostne rediteljske službe. Do nadaljnjega se odvzame Železničarju pravica prirejanja tekem na svojem igrališču. 1. podpredsedniku g. Martelancu se poveri preisitava. 2. Na podlagi ugotvoitev v obnovljenem postopku se zniža kazen igr. Frangežu Francu (Žel.) od 3 let na S mesecev. 3. Ponovno se preloži prv. tekma Ptuj —Drava; Ptuj sc poziva, da si priskrbi oblastveno dovoljenje za odigranje tekme. Železničar — Maribor V nedeljo se nadaljuje prvenstveno tekmovanje. Kot edina prvorazredna tekma v mariborskem okrožju se bo odigrala prvenstvena nogometna tekma Železničar - Maribor, na katero se v obeh taborih mrzlično pripravljajo. Kakor bi bil Železničar pred 2—3 tedni pri takratnem razpoloženju Maribora to tekmo bržkone gladko dobil, tako je danes rezultat popolnoma negotov. Kajti Maribor si je končno uredil svoje vrste ter je dosegel proti Muri na tujem terenu skoro isti rezultat kakor Železničar doma. Železničarjevo moštvo je v celoti zanesljivejše, posebno velja to za krilce in obrambo, kar se tiče sposobnosti posameznikov, pa je treba pripisati prednost Mariboru. Nasprotnika razpolagata s precej različnimi sredstvi. Železničar ima boljšo kondicijo ter igra več po krilih, dočim so Mariborčani boljši iehni-čarji ter forsirajo igro notranjega tria. Potek tekme bo pokazal, čigavo orožje bouspešnejše. Čeprav je Maribor trenutno še na 5. mestu tabele, pomeni nedeljska tekma vendarle — kakor vsako leto — višek lokalne nog. sezone. Pričakuje se rekorden obisk. V predigri se bosta srečali za prvenstvo rezervi obeh klubov. Naša plavalna reprezentanca na XII. olimpiadi Naši plavalci so letos dosegli zavidanja vredne uspehe, saj so med drugim trikrat premagali močno reprezentanco Italijo. Radi tega je JPS sklenil, da bo poslal na olimpiado 1940 popolno repre- zentanco, ki bo celo prihodnje leto pridno trenirala. Naši plavalci so s svojimi rezultati tako rekoč dosegli srednjeevropski razred. Upajmo, da jim ne bo treba ostati doma radi pomanjkanja gmotnih sredstev. s Okrožni odber LNP-a v Maribont (službeno). Radi nujnih zadev sklicujem izredno odborovo sejo, ki bo jutri ob 20. pri »Zamorcu«. — Reditelji za tekmo Železničar - Maribor naj se ob določenem času javijo na igrišču Rapida, ne pa na igrišču Železničarja. — Predsednik. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Delegiranje za 9. t. ni.: Želez-ničar-Maribor, stranska sodnika ss. gg. Nemec in Peteln (spor.), predtekma rezerv ss. g. Nemec (spor.). ČSK - VSK, sod, kand. g. Bičak, predtekma rezerv sod. kand. g. Nadasdi. G. Bičak prejme za oba po pošti formularje za sodniško poročilo. s Prvenstvena tekma Železničar - Maribor se bo vršila ob 15. na igrišču Rapida, predtekma rezerv pa ob 13.30 Isto-tam. s Plavalni stadion v Helsinkih, ki ga bodo zgradili Finci za XII. olimpiado. bo stal 6,000.000 din. V njem bo prostora za 20.000 ljudi. Bazen bo imel olimpijske dimenzije 50x25x2 m. s Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu bo 23. X. training- tekma evropske reprezentance, ki bo tri dni kasnešje igrala v Highburyu proti Angliji. Partner bo holandska B-gamitura. s V San Frančišku gradijo veHko skakalnico, na kateri se bodo lahko izvajali skoki na umetnem snegu. Prireditelj se že pogajajo z najboljšimi norveškimi in švedskimi skakalci glede nastopa v USA. KrAL,HCA MARIJA ROMUNSKA: 43 fyad&a malega žiutfekja Neki dogodek položajne komike mi je ostal v spo-"'‘jui prav iz razdobja tistega časa, ko je mama zopet £l. odpotovala v Rusijo. t.. “ih smo vsi v jedilnici. Kakor vselej ob mamini jO^otnosti, je sedela gospodična na gornjem, dr. X. pa h zavze! svoje mesto na dolnjem koncu mize. Na sredi v 'Ze je stala po mamini odredbi na baržunastem prti-^ vaza s cveticami. Bila jc tako velika, da se tista, ' sta si sedela nasproti, nista mogla videti. Obema ^otibljencema je bila zato zelo na poti. Nekaj časa uk .trfe*a t0 Piegrajo, omenjenega dne pa je dr. X. spr m lla‘' se vaza odstrani. Ta ttkaz je kakor nalašč živ'V iZ*)ru'1 naSe dolgo zadrževane jeze, ki se je izlita V K'asnen' Protestu: vazo je postavila na mizo s 'na 'n ie izrecno želela, da ostane tam. Le mama jo odstraniti in mi ne moremo dovoliti, da bi se ob nenavzočnosti premestila drugam; to jc tradicija, Uieni C ne smemo brez nje sedeti pri mizi. Svoj protest stopnjevale v glasno kričanje, s s ''OOcetka je hotel jezni dr. X. prezreti naš protest 1U))n;t'',1'a'eni' T0*6111 P‘a ,iam ie skušal dokazati, da Pek rn° prav ^°dn zaman. Končno smo imele tudi me t*ač:*M)vc,c* 111 Mcko možnost triumflranja nad našima ‘tel,tema. I*a J,iK' s,nu lrdno odločene braniti svoj položaj. To W5ravil° "osP°da v obup. Jezen in zasopel je za-* Ali jaz ali pa vaza!« Nevarna beseda! Že trenutek nato je razprostrla Ducky, naša vodnica, obe roki, objela vazo, jo pritisnila na srce .in izjavila: »Dobro, nam je-vaza ljubša!« Preplah v taboru sovražnikov. Ako je hotel dr. X. ohraniti svoj položaj, mu ni preostalo nič drugega, kakor odstraniti se od mize. To je tudi storil, in sicer s takim dostojanstvom, kakor mu ga je okolje sploh dopuščalo. Kako je kosilo nadalje poteklo, pač ni treba pripovedovati. Gospodična jc seveda ostala pri mizi, a je skrbela s svojim molkom in namrdnjenostjo za »očitajoče ozračje«. Koburško dvorno gledališče je bila mala, a ambiciozna ustanova. Na repertoarju je imelo klasične tragedije in drame, veseloigre, opere in operete. Mestno prebivalstvo je bilo zelo razvajeno in je hotelo vse videti. K sreči nam ni noben predsodek zaprl poti v to gledališče. Bili so celo prepričani, da upliva gledališče vzgojno. Smeli smo zato dvakrat na teden v gledališče, v četrtek in v nedeljo. Del, ki niso bila popolnoma brez vseh pomislekov, pa seveda nismo smeli gledati. Ker sc ambiciozno gledališko vodstvo ni strašilo nobenih naporov, ako so dela le obetala uspeli, smo lahko videli Schillerjeve, Goethejeve in Shakespearejeve drame, VVagnerjcve, Verdijeve, Bizetove, Mozartove, Meyer-beerove in Donizettijeve opere itd. Bili smo še v tisti starosti, ki daje prednost operi pred dramo in klasični drami pred moderno. Mama je pa rada obiskovala komedije, pri katerih se je od srca smejala. Stric Ernst je bil velik ljubitelj gledališča. Cesto smo videli njegovo mogočno postavo v knežji loži ttk pred odrom. Mi smo ga ogledovali tako, kakor kakšno sijajno zverino v menažeriji. Ob velikem odmoru so nas vedno peljali v njegovo ložo, da smo »staremu stricu« voščili lahko noč. Našli smo ga z debelo cigaro v ustih. Tudi tam nas je sprejel s svojimi sladkimi besedami, dočim se mi nismo mogli vzdržati ob pogledu na ta prav posebni eksem-plar vrste »homo sapiens«, svojega fasciniranega buljenja vanj. Slišali smo seveda šepetati, da se zanima za jo ah ono damo pri gledališču, toda te govorice so nam šle pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven: povedale nam niso nič posebnega. Saj smo imeli tudi mi svoje ljubljence, igralke in igralce — zakaj jih potem ne « imel tudi mogočni vojvoda? Naš ljubljenec je bil neki igralec Biikner, ki je Žfel prav toliko pohvale kot karakterni igralec, kakor ki$t bariton. Vpodobil je idealnega Hansa Sachsa in Wolf-rama, a prav tako sijajnega Rigoletta, Amonasro. šiviljskega brivca, impozantnega toreadorja in očarujo-čega dona Juana. Igral pa je tudi sijajno vloge v operetah, in v »Donu Cesarju« je pel kot veseli pustolovec omamljlv valček, ki je bil tedaj v modi. Bila je to ona tistih melodij, ki imajo kljub svoji umetniški pomanjkljivosti to lastnost, da se neiztrebljivo udomačijo v ušesu. »Pridi doli, o madomna Tereza...«, s temi besedami se je pričenjalo besedilo. Toda zaman sem ac trudila, da bi pod diktatom »cna-dve-tri« svoje učiteljice, gospo ’ M ' ..............° ■’ 'ta to melodijo tw Rože z mm-Dalje jutr$ klavirju S sodila Specialist za preskrbo sluib Časi, v katerih živimo, so težki; toliko ljudi se po svetu zaman peha za ka-koršno koli pohlevno službico. Oni, ki nima nikakih zvez, oglaša v časopisju in marsikateri bi celo dal tudi kakšno nagrado onemu, ki bi mu priskrbel službo. To je dvajsetletni mladenič F. C. vsekakor vedel. Večkrat je bil že kaznovan. Na spomlad letos so ga drugič izpustili iz zaporov. Najbrže si je že za zapahi napravil načrt, kako se bo preživljal na svobodi. Takoj se je podal na delo. Malo nastopa ima, pa je šel od ljudi do ljudi, za katere je vedel, da so brez služb in jim obljubljal, da jim jih bo priskrbel. Kajpada ni nobena reč na svetu zastonj in so morali fantovi klijenti odriniti posredovalcu kako malenkost. Tako je opeharil fant v kratki dobi dveh mesecev kakih 6 ljudi, ki so mu zdajali svoje delavske knjižice in posredovalne honorarje, t. j. vedno po kakih 100 din. Vse tole je pa bilo seveda premalo za fantovo preživljanje; prisvojil si je dve ženski kolesi in moško kolo. Opeharil je pa nadalje tudi neko žensko, kateri se je predstavil za Jožefa Baša, na kar mu je ona izročila na škodo tvrdke Tekstil-Slavija 3 m angleškega sukna, vredne kakih 180 din. Izprijenec svoja dejanja priznava, deloma pa jih vali na nekega Tišlerja. Pet metrov modnega blaga. Ključavničarja Karla Robra, ki je prišel pred sodni stol iz zaporov, je obtožnica dolžila, da je marca enkrat odprl s ponarejenim ključem izložbeno okno mariborskega trgovca Antona Poša in mu odnesel 5 metrov modnega blaga. Ko je zvedel, da policija poizveduje za njim .je odšel sam na policijo, kjer je krajo zanikal. Pri preiskovalnem sodniku pa je tatvino priznal. Sel je neki mimo Poševe trgovine in opazil — ključavničar je — da je eno izložbeno okno slabo zaprto. Takrat ga jc zamikala tatvina. Tudi neke ženske izpovedujejo, da sc jim je čudno zdelo kako je mogel dobiti Ro-ber na vsem lepem 5 metrov modnega blaga, ko je bil vendar suh. Roberja so prignali v razpravno dvorano na verigi, ker je opsoval pri zaslišanju preiskovalnega sodnika in ker sploh razgraja po zaporu. Izjavil je, da je pri preiskovalnem sodniku zato priznal, da bi se lahko sešel — bil je namreč zaprt — s svojim dekletom Pravi tudi, da ima v Mariboru dvojnika, ki mu je za las podoben. Možno jc, da je tisti dvojnik odnesel Pošu blago. Razprava se je zaradi zaslišanja novih prič prekinila ter se bo vršila ponovno 21. okt. ob pol 10. Iz Murske Sobote Novo Zelandijo krasen eksemplar velike redke kače in jo podariti VVellingtonske-mu živalskemu vrtu, so mu cariniki za-branili, da bi nesel dragoceno žival v državo. Prisilili so ga, da jo je pred njihovimi očmi usmrtil. je, da smatrajo bravci »Figara« za naJ" zvestejšega psa volčjaka in za njim pe* kinga. X Polagoma okamenjuje 301etni Ame-rikanec, ki mu apnenec njegovih kosti prehaja polagoma tudi v meso. Najakut-nejše je to njegovo okamenjevanje v očeh. Zdravniki se trudijo, da bi s posebno dieto zavrli razvoj te bolezni. Pojav okamenjevanja ni v medicini novost. Doslej je poznanih okoli 70 primerov. X Zakon iz ljubezni do — konja sta bila sklenila pred devetimi leti dva mlada potomca bogatašev na Angleškem, ki sta imela nekaj hlevov krisnih konj. Po devetih letih pa se je ženi zahotelo tudi malo zakona iz ljubezni in je zahtevala ločitev. X Novo doslej neznano ptico je odkril neki ameriški ornitolog ob reki Kongu. Ptica je podobna pavu. X Natečaj najzvestejših psov. Znani pariški dnevnik »Figaro« je nedavno priredil natečaj najzvestejših psov svojih čitateljev. Lastnike psov je list pozval, naj napišejo dokaze vernosti svojih živali, ki jih je nato list priobčil. Čitatelji so potem glasovali tako za živali same kakor tudi za vrste psov. Pokazalo se aicija. Zagovarjati se je moral 541etni posest- Mladenič je bil obsojen na 7 mese- nifc Bažika Vendel iz Gor. Lakoša pri cev strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Pred oroinlki v gnojnico Obtožnica ne piše prav nič, zakaj bi moral oditi Vnuk Vinko v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer se zdaj nahaja in odslužuje neko kazen. Dejstvo pa je, da so dobili orožniki nalog, da ga aretirajo in pripeljejo v Maribor. Ko pa je Vnuk 30. junija letos zagledal v Juršincih orožniško patrulo, je zbežal in skočil v gnojnico. Orožnik se je pognal za njim. Ali Vnuku se je posrečilo uiti. Stekel je naprej in sc pognal v polno jamo vode. Ko ga jc orožnik dohitel, še je začel Vnuk z njim ruvati. Zgrabil je za njegovo puško ter mu pri ruvanju strgal sešitke in piščal. Vnuk deloma zanika izpovedbe orožnikov, ki sta ga končno zvezala ter pravi, da jc zbežal, ker orožnika nista dovolj lepo ravnala z njim. Vinko Vnuk je dobil za prestopek 2 meseca zapora. s .Članstvo vseh mariborskih sokols društev se opozarja, da veljajo Ppz|Xl. j komemoraciji za blagopokojnim Vites i j kraljem Aleksandrom Zediniteljem za sokolska društva Maribor-matica, Marioo I.f II., in III. ter Tezno. Posebnih va» se ne bo pošiljalo članstvu. Zdravo. Meddruštveni odbor. gadio Sobota, 8. oktobra. Ljubljana, 12 Opoldanski koncert‘ 19 Za delopust. — 20.30 Veliki gala vece za uvod v novo sezijo. — 22 Napo' poročila, zabavna glasba. — Beograd, Opoldanski koncert. — 18.15 Koncert p želji slušalcev. — 20 Pisan večer. — Napovedi, poročila, nočna glasba. — . fija, 20 Koncert. — Praga, 20.25 Opere večer. — Pariš PTT, 20.30 Sinfoničm Kon cert. — Strasbourg, 20.30 Mendelssohn oratorij »Pavel«. — Milan, 21 Mascag jeva opera »Maske«. — Varšava, 21 retni večer. — Suisse Romande, -1, Massenetova opera »Manon«. Dol. Lendavi, ker je letos maja v prepiru zaradi ure, ki mu jo je popravljal Velgi Štefan, temu razrezal z nožem lice od ust do levega ušesa, kar pa je bila po mnenju izvedenca dr. Vučaka v Murski Soboti le lahka telesna poškodba, ki je zapustila trajno skaženo lice. — Sodba: 4 mesece strogega zapora in izguba častnih pravic za 1 leto brezpogojno, ker je bil Vendel zaradi enakih deliktov že petkrat predkaznovan. Dolenc Ivan, star 30 let, je bil pred meseci pismonoša v Dolnji Lendavi. Dostavljal je strankam denar in kasiral pristojbino za radijske aparate. Od tega denarja si jc prisvojil 403 din, da se je enkrat pošteno najedel, ker je imel majhno plačo, ostanek pa v 2 dneh zapil po gostilnah v Dol. Lendavi in po lendavskih goricah. — Prizna dejanje, k razpravi pa ni prišel, ker da nima denarja za vožnjo iz Vidma ob Savi, kjer sedaj živi brez posla. — Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, ker še ni bil kaznovan. Zraven tega mora povrniti državi vso škodo. animlvostl Potovanje s podmorskim avtom NAČRTI OSVAJANJA MORJA IN NJEGOVIH GLOBIN V BODOČNOSTI. v človeškem telesu naglo vzkipi kakor limonada z ogljikovo kislino. Te nagle spremembe pa človeško telo nc prenese. Tudi ne pomaga nič, če se potapljač znova spusti pod vodo; ogljikova kislina napravi takoj mehurčke, ki povzročijo v največ primerih smrt. Potapljaške obleke iz svinca, ki so jih zdaj začeli izdelovati v Angliji in Nemčiji, bodo na bodoči razvoj potapljaštva vplivale odločilno. Razen tega je Ameri-kanec Beebe dal pobudo za konstrukcijo nekakega podmorskega »voza«, ki bo vozil po dnu morja in bo povsem neodvisen od dovajanja zraka in kontrole s površine morja. Ameriški konstrukterji delajo na načrtih podmornic za velike globočine; te podmornice bodo opremljene s steklenim dnom in močnimi žarometi, s pomočjo katerih bodo imeli raziskovalci možnost velike pregibljivosti v oceanskih globinah. Potapljaška priprava bodočnosti bo nekaka kombinacija podmornic s steklenim dnom in avtomobila Razno SOBA IN KUHINJA za oddati. Zrkovska cesta 241 Pobrežje. 1680 TOMAŽEVA ŽLINDRA 18%. vagonske pošiljke, franko va gon Ljubljana po 92 din za 100 kg; vsak nadaljnji odstotek 6 din. Kmetijska družba, Maribor, Melje, telefon 20—83. 1494 Lepo parketirano in na novo urejeno STANOVANJE z 4 sobami, kuhinjo in sobo za služkinjo v Razlagovi ul. št. 24. visokopritlično. v bližini kolodvora, se takoj odda. Najemnina din 1000 mesečno. Vprašati pri tv. Ope-1 karna Lajteršberg. Košaki | pri Mariboru. Tel. 20-18. 1678 Prodam NAROČITE PRAVOČASNO SNEGOLOVCE za Vašo streho, da ne bodete imeli sitnosti, pri ključavničarstvu Škrinjar in Dolenc, Miklošičeva 6. 1658 NI RES TO kar je moj mož Ivan Herva-din dal v časopis, da je on plačeval dolgove za mene, temveč res je to. da sem iaz za njega, žena Hermina Her-vatin. 1682 PŠENICO IN JEČMEN za seme, cvetlični med in jabolka oddaja Kmetijska družba, Melje 12. 1640 JABOLKA grozdje, sadjevec, vinski mošt (sladki) razpošilja: Posestvo »Grič« pri Mariboru. Tel. 2807. 1652 Dražestno blago za liiilie letve Novi vzorci dospeli pri TekslHani BHeleldt Maribor, Gosposka ul. 14 PRISTNE KRAJNSKE KLO-BASE zopet dnevno sveže na zalogi. Z. Anderle. Maribor, Gosposka 20. 1674 ŽIVE KARPE linje, postrvi v poznano dobri kvaliteti dobite najceneje dnevno pri Ferdo Grelner-ju, Maribor, Gosposka ul. 2. 1655 KAM PA GREMO DANES? V gostino »Split«, ker tam dobimo sladki dalmatinski mošt in sveže morske ribe. Koroška c. 39. 1698 Proda se NOVA HIŠA 4 sobe, 2 kuhinji, velik vrt, elektr. razsvetljava, gosp. po slopje s kletjo, 25 min. od Glavnega trga, 5 min. od avtobusno postaje. Cena 62.000 din, od tega lahko ostane din 20.000 din dolga. Pobrežje, OD DOMA UŠEL. KAM? Na vinsko trgatev v gostilni Špure), Studenci, katero priredi Pevs. društ. »Radvanjski zvon« dne 8. X. 1938. HALO! HALO! za penso v čednih Vzorcih pr' NAMIZNA JABOLKA ^ lka Prvovrstna namizna [0 in izboren jabolčni kis v# daj v Mariboru. rruDa‘^9 ul. 11. HIŠA ve« 4 sobe, 2 kuhinji, klet in j( lik vrt na proda). Stud ^ Delavska 19, za RaPld 0 igriščem. _____________________ PRODAM KRAVO ^ s teletom, štirinajst ‘ltr,. ka. Ugodno. Ruše št. 1685 ZEMLJA, KJER NI KAČ Nova Zelandija je zemlja brez kač. Prebivalstvo je ponosno na to, da na celem otoku ni niti ene kače, celo niti enega plazilca. Toda tudi v zooloških vrtovih tamkaj ne trpijo kač. Ko je nedavno neki popotovalec hotel prinesti v morske ribe, ribii brodet, pristno viško vino. prispela nova pošiljka. Gostilna »Otok Vis*. Sodna ul. 16. 1712 V soboto, 8. okt., na ponovitev VINSKE TRGATVE vabi Vas, vse znance in prijatelje Kristina Žižek, gostilna Krčevina 11. Dobiio se topla In mrzla jedila In toči se tudi vinski mošt. Na veselo svidenje! 1716 ZA SLABOTNO DECO vzemite zanesljivi Robausov zdravilni prepečenec. Izdeluje in razpošilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24. 1253 NOVO PRESENEČENJE nudi svojim strankam česatni salon za dame M. Fcttich-Frankheim. 1708 Stanovanje Gubčeva ul. 46. 1709 PRODAM J ob cesti med Sp. Ra^.®0 > in Novo vasjo ležečo n)1. vbi-49 a — primerno za s (0v šča, za 28 tisoč din. v upravi » •Večcrnika«. dot)* UČENKO . go- sprejme pod pogojem. . da vori slovenski in nem ima najmanj 2 razrC“a vraci' nje šole. Hotel in res»' ja 'Novi svet«. Manb°r' 1676________________ UČITELJICO tuj. k otroku in sobarico :,or0Š' ske sobe iščp I 'allL' 168I ka c. 3. Naše novo volneno in svsleno iti za lesen je zopet nekai poscDnega v «ku5u K^jciesU Oglejte si našo ealogo, ker je to v -ašem lastnem Tekstiiana BUdefetdt Maribor, Gosposka 14 Znani potapljač John Craig iz Sidneya je sestavil novo pripravo, ki preskrbljuje potapljača z zmesjo kisika in helija in omogoča, da potapljač vzdrži dalj časa pod vodo in opravlja svoje delo pod morsko gladino tudi pod težjimi okoliščinami. Strokovnjaki pa pravijo, da je ta iznajdba Johna Craiga samo en korak na poti k podmorskemu avtomobilu bodočnosti. Ob ameriških obalah in v Avstraliji uporabljajo potapljalci gumijaste obleke, pri čemer imajo roke proste, da bi mogli na dnu delati. V taki obleki pa ne dosežejo posebno velike globine. Avstralski potapljači pravijo: do globine 30 m se more dober potapljač spustiti brez skrbi, do 60 m pa jc potopitev tvegan poizkus. Če ima pa pogum, spustiti se do 90 m, ne bo več potreboval nove potapljaške obleke! V Evropi, predvsem v Kielu, so začeli izdelovati potapljaške obleke iz kovine, ki so pravi čudeži tehnike. Te obleke omogočajo potapljaču, da se spusti do 120, 130, da celo do 200 metrov. Vendar so te obleke težke in mnogim lovcem koral so tudi predrage, zaradi česar morajo še naprej delati pod nevarnimi okoliščinami. Največjo nevarnost za te potapljače predstavlja pritisk vode, oziroma reak- ciia ra orenagli prihod na površino. Kri u»«uv u»> —- -“>»■ »-•••---j—---------■ --------—— -------------------------------- — ob •- .m , • poT*” ;i!! ATKAiTv” Mnrlboru. Tiska Mari bor.ka tlakama d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhajn razen necH-e in praznikov v«u* ^ ^ • <*•** * * ■*»** ‘ LEPO OPREMLJENA SOBA sončna, snažna, se odda. — Naslov v upravi. 1668 Lepo opremljeno SOBO oddam dvema gospodoma. Taborska ul. 9-1. 1683 Mal’ položi dar domu na©-, Naznanjamo tužno vest, da jc dno 5. ok tobrn preminula 9/-letna posestnica ANA VERZSL pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki jc pred tren” leti slavila 65-letnico poroke. Pogreb nep ' zubne, blage, najstarejše slovenske niatt -jc bil danes pri Sv. Juriju ob Ščavnici* ŽALUJOČI OSTALL