iDTJHEO^nSTO ZIVLJE3STCTE ^ 209 WiM iSMOTOM LETO m "Š™,” O BOŽJE SRCE! VSA SRCA GORIJO! SVEI PAVEL božie Sreč! 1 si tiaše vstajenje! ° Tebi vstali bomo mi vsi. 1 n°še bogastvo, vse naše življenje! spelje boš naše vso večnost le Ti! le v Sebe vse našo želje, a°°sti vse naše pa v nas pokončaj ln' kakor je krotko Tvoje Srce, atn tudi vsa krotka daj srca že zdaj! ? b°žje Srce! v°ie Ti nam trpljenje y15n* v duše vso zemeljske dni! seh večnih višav, nebo., hrepenenje prcbudi nam v srcih da zagori! Q° Tvojih sledovih mi radi bi šli, moti ta svet nas pekld hudi zmaj. yhdi nam voljo, kreposti nam vlij, oben naj premoti nas svetni sijaj! Mir*307*"’6 ^rc®! kj •fied nami napravi, ysv svetu ga vsem ne najdemo tem! ® grešnike uboge z Bogom Ti spravi. In t°Vt- re®enic' P°deli jim vsem! j u še dovrši rešenje v vseh nas. Če V ^eb* *e glejmo jasni svoj vzor! pt- resn° spoznamo svoj delovni čas, 1 Tebi nam srečnim bo večni odmor! Kako Tvoje rane žarijo. Kako Tvoja stran s<- blešči! Kako le v njih žarkih gorijo vsa srca, ki Kralj si jim Ti! O naj bi še moje sreč vzžarelo v ljubezni za Te! Za svet ves, zg mene umrlo na Križu si, božje Sreč! Za svet ves, za mene odprlo si milosti reke svetlč! Zato naj vse moje sreč se vname v ljubezni za Te! Sreč čudovito Marije se z božjim sedaj veseli, iz njunih po svetu razlije se sreča in srečo rodi! Še moje sreč naj vzplamti in v božji ljubezni vzgori! Apostolov srca presrečna kako so gorela za Te in svetih, ki Tvoja že večna nebesa veseli polnč! Tako tudi moje sreč zgori naj v ljubezni za Te! Borim se, ne kakor bi mahal po zraku, tečem, ne kakor na slepo tjavendan! In moja borba je pretežka hudč in moja tekma je prenaporna strašno, saj velja peklenskemu spaku, ki nad vse je hudoben, pretkan. — — — Kaj vse, da si venec zmage dobi, kdo v tekališču žrtvuje, stori? — — — Zato tudi iaz zatiram, krotim in v sužnost devljem svojo telo, da sam, ko druge učim. ne zgubim poti v nebo! David Doktorič: Trierra de promisiön es la gobernacičn de Misiones. Alli hay todavia selvas virgenes en extensiones enormes. Pero gran parte del terri-torio Ya se ve dominado por el trabajo siste-mdtico del hombre que cultiva toda clase de planlos ütiles, desde Yert>a mate y mandiosa hasta bananas y ananas. Alli no se nocesita hacer largos paseos para entrar en un caminito como este, mäs simpä-tico que las arboledas muy cuidadosamonte cultivadas en los parques urbanos. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Reg. Prop. mlel. 155424 CERKVENI VESTNIK 31. MAJA: Praznik sv. R. Telesa. 3. JUNIJA: Maša na Paternalu za •}• Franca Cigoj, zapoje, žalni zbor. Pri sv. Rozi za Franca Maurič ob 12 uri. Molitve na Paternalu. 10. JUN.: Maša na Avellanedi za •}■ Hermana Korpič, obletna. Pri sv. Rozi ob 12 za *j* Karolino Budin. — Molitve na Avellanedi. 17. JUN.: Maša na Paternalu za •j* Frančoško in f Alojzij Ščuka. Pri sv. Rozi za j- Jožefa Poberaj. Molitve na Avellanedi in zboro-vannje Bratovščine in čajanka. 24. JUN.: Maša na Avellanedi za -j- Marko Nemanič z žalnico. Pri sv. Rozi za -{• Jožefo Fornazarič. 25. ju .: Post od mesa. 29. JUN.: Praznik sv. Petra in Pavla. Maša pri sv. Rozi za j- Simon Melinc. 1. JUL.: Maša na Paternalu za f Frančiško Colja in Anton Mihelj. Prt sv. Rozi ob 12 uri za f Franc Štolfa iz Pliskovice. I Molitve na Paternalu. 9-TA OBLETNICA NA AVELLANEDI Devet let je že ko smo se začeli zbirati na Avellanedi k slovenski službi božji in se to delo lepo nadaljuje. Spomin te obletnice bomo praznovali 10. junija s slovesno sveto mašo, pri kateri nam bodo pevci kaj lepega zapeli. 17. junija pa se bo vršil shod Bratovščine, ki bo ob enem tudi volilno zborovanje, da se izbere vodstvo, ki naj Bratovščino nadalje vodi. Vdeležba je obvezna za vse člane. Povabljeni ste pa vsi rojaki. Shod se bo začel ob 16 uri v kapeli na Manuel Estevez 630 in bo nato sledilo zborovanje, čajanka in slednjič tudi družinska zabava. Prosimo gospodinje, da naj poskrbe, da ne bodo mize prazne. NA PATERNALU bomo isto slovesnost praznovali 8. julija na Cirilovo nedeljo. Začetek ob 16 uri, Avalos 250. ROMANJE V LUJAN Ob začetku vojske je bilo določeno, da pohitimo spet na božjo pot v Lujčm. kadar bo vojske konec. Ta dan smo doživeli in sedaj je treba da obljubo spolnimo. Romanje se bo vršilo 7. oktobra. Vzemite to že sedaj v poštev, da si za tisti dan preskrbite prosto, da bo naša vdeležba čim lepša. Potovali bomo najbrže s pulmani in sicer iz raznih izhodišč. BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA Ljudje tako malo upoštevajo moč molitve in prav zato. ker svet živi le v posvetnosti in ne izroča Bogu svojih za- EL CASO DE TRIESTE Dias pasados las tropas del mariscal Tito. despues de haber ocupado la ciu-dad de Reka (Fiume) y el importante Puerto militar de Pola, llegaron a Trst (Trieste). Pocas horas mčts tarde, infor-maron que dicha ciudad habia sido ocu-pada por fuerzas neozelandesas. Mas tarde aün, se explico que los neozelan-deses solo ocuparon la zona del pucrto, mientras que los yugoeslavos se habian aduenado de todos los otros barrios de la ciudad, como tambien de toda la Ve-necia Julia, desde Fiume hasta Gorizia. Toda la importancia de e'sta actitud se puso de manifiesto el dia 9, cuando la Agencia Reuter transfhitič desde aquella ciudad el siguiente despacho: "La Na-cidn Yugoeslava propuso conceder a la ciudad de Trieste una completa autono-mia dentro del estado yugoeslavo. Esta declaracičn fuč hecha por el general Dushan Kveder, comandante de Trieste y jefe del ejčrcito esloveno. ante una muchedumbre de mas de cinco mil per-sonas. Los idiomas italiano y esloveno serian permitidos, y los organismos locales de gobierno serian elegidos libre-mente por el pueblo de Trieste". Los yugoeslavos han decretado, en los territorios por ellos ocupados, la movili-zacičn general, desde los 16 hasta los 60 anos. Mientras la escuadra inglesa del Adričttico efectüa misteriosas maniobras frente al puerto de Trieste, los yugoeslavos actüan en ella como duenos, nom-bran autoridades y cambian de nom- dev, je na zemlji toliko zmede in toliko bede. Mnogokrat že ie v zgodovini zadnjih stoletij bilo na poseben način povdarje-na vrednost molitve svetega rožnega venca. V Lurdu na Francoskem je imela Marija rožni venec v rokah, ko se je prikazala Bernardki. V Fatimi na Portugalskem, kjer se je prikazala 6krat v letu 1917 je spet naročila, naj molijo radi rožni venec, ki je Bogu tako zelo ljuba molitev. To pobožnost goji med nami posebno naša Biatovščina, katera ima 14 rož, to je 14 skupin po 15 oseb, katere se vrste v molitvi desetinke rožnega venca. Nekateri člani redko pridejo k shodom, zato je pa sedaj nujna dolžnost vseh, da pridete na glavni shod, kateri se bo vršil za AVELLANEDO 17. JUNIJA, ob priliki devete obletnice slovenske službe božje na Avellanedi. ZA PATERNAL bo ta shod 8. JULIJA, na Cirilovo nedeljo. Obakrat se bodo vršile ob tisti priliki volitve vodstva in bo tudi družinska zabava s čajanko. Vse člane prosimo, da pripeljejo ta dan tudi prijatelje in znance. GOSPOD MISIJONAR č. g. Mirko Rijavec ie odpotoval v Rosario 18. maja in bo nadaljeval pozneje svojo pot v Cčr-dobo in Tucumdn. Po 5 mesečnem biva-nu v Argentini, posebno med rojaki, mu je kar solza stopila v oči, ko je podal 13. maja roko v slovo svojim" novim znancem, med katerimi je našel toliko blagih rojakov in tudi nekatere sorodnike. Gospod misijonar je naročil, naj sporočimo vsem rojakom njegovo iskreno hvaležnost za neštete dokaze ljubezni, katere je dobil od Slovencev v teh lepih mesecih, kateri bodo ostali nepozabno zapisani v njegovem spominu kot najlepši spominski dnevi na lepo slovensko domovino, katero je našel tu med rojaki. LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual. Direccion: Pasco 431 U. T. 48 - 3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administracion: Paz Soldän 4924 U. T. 59-6413 Suscripcion anual $ 2.—. brc a las calles, como par ejemplo el de la principal avenida, el Corso Vittorio Emanuele, que se llama ahora Corso Tito. DEFIENDEN EN BELGRADO LA TESIS YUGOESLAVA Belgrado, 14 (Reuter). — La radio de Belgrado reproduciendo las declaracio-nes de un portavoz del gobierno, nego ‘las informaciones hechas circular por algunos periodistas extranjeros" de que Yugoeslavia trata de aprovechar la presente situaciön para lograr la ocupacion de Trieste, Istria y el litoral esloveno. “Estas acusaciones son infundadas. agregč el locutor. En primer lugar, debe ponerse de manifiesto que fuč el ejčrci-to yugoeslavo, quien por sus propios me-dios y a costa de grandes sacrificios libc-rd esas zonas. Desde el punto de vista formal, y por lo tanto natural, el ejčrcito yugoeslavo deberia cumplir con la ocupacion, al igual que otros ejčrcitos aliados lo hacen en los territorios extranjeros que han ocupado. Es dificil entender por quč el ejčrcito yugoeslavo como ejčrcito aliado, no tie-ne los mismos derecho como los otros ejčrcitos aliados en similares circuns-tancias. En segundo lugar, ESTOS TERRITORIOS NO SON EXTRANJEROS, pues fueron separados anteriormente de Yugoeslavia". Atacando a la prensa extranjera, y mas especialmente a la italiana, por conducir una campana agresiva contra Yugoeslavia, el portavoz agregč: “Esta prensa, recordando los vieios mčtodos fascistas difamatorios, habia de atroci-dades cometidas por las autoridades militares yugoeslavos contra la pobla-cičn de Trieste. “Yugoeslavia nunca nego su buena voluntad para discutir y formular sus deseos respecto a una definitive delimi-tacičn de las ironteras entre Yugoeslavia e Italic en la conferencia de paz. La actual actitud de Yugoeslavia respoc-to a dichos territorios, no se diferencia de la actutud de otros aliados hacia territorios que ellos ocuparon, reservdndose el derecho para el ejčrcito yugoeslavo de organizar sus autoridades militares de ocupacičn. para que las leyes y el orden puedan ser mantenidos". El portavoz yugoeslavo agregč: “La prensa fascista y una parte de la prensa extranjera han encabezado una campana reaccionaria contra la nueva Yugoeslavia, con el propčsito de revivir la monarquia fascista en el pais, politica que no difiere en nada a la emprendida . por Hitler y Mussolini, que propagaron la desuničn entre los aliados. Por otro lado, nos es grato comprobar que la seccičn mas seria britčnica en-tendič ampliamento la situaciön. y estč totalmente del lado yugoeslavo. Los fascistas italianos tratan de salvar por lo menos parte de sus dominios. Pero si las colonias le son sacadas a Italia, no hay motivo por el cual los eslovenos y croa-tas de Venecia Julia, tengan menos con-sideracičn que los negros de Africa . SVETI PETER ZMAGA IN - MIR... Kako lepo se sliši: vojske je konec . . . Kljub temu, da je visela še črna senca nad našo domovino tisto uro, ko je šel klic, da je vojne konec, nas je prešinil žarek radosti. Kljub temu, da pričakujemo bridkih novic od doma in kljub negotovosti, s katero gledamo v bodočnost, se veselimo tega tako dolgo pričakovanega dogodka. Konec je vojske, mir se Ipliža! Mir! Ali niso to le sanje? Ne niso sanje! Prihaja mir in nam obeta srečnejšo bodočnost in Bog daj, da iiam jo kmalu prinese. Vendar pa je prav, da malo razmislimo o tem, kaj je mir! Večinoma si ljudje mir predstavljajo le na ta način, da; bi nemoteno lahko vršili svoje posle. Pošteni ljudje vedo, da morajo človekove misli iti malo dalje: ne misliti samo nase, temveč tudi na bližnjega, ki ima tudi pravico, da nemoteno vrši svoje posle. Ko bi vsi ljudje vsak čas imeli za svoj ideal: zvesto in nesebično vršiti svojo dolžnost, skrbno se čuvati, da nikomur ne storimo ničesar, kar bi ga oviralo v njegovih pravicah in pri njegovem miru, potem bi ne bilo ne zavisti, ne sovraštva, ne pravd, pa tudi ne vojska, potem bi pač vsi v miru živeli. Vsi ljudje vemo, da nobena stvar ne obrodi koristnega sadu, če ni skrbno vsejana in negovana. Tudi mir je sad, sad zvestobe, pravičnosti in ljubezni. Tudi mir je treba najprej sejati, potem šele ga moremo tudi uživati. Koliko domov, poštenih, na zunaj morda zglednih, trpi znotraj bridke razdore. Vzrok je pa ta, ker ljubosumno vsak brani svoje pravice preje kot bi zvesto in zgledno spolnjeval svoje dolžnosti. Ni potrpežljivosti, ni hvaležnosti, ni uslužnosti, ni točnosti, ni prijaznega obraza, s pikro besedo se večajo razpoke, ki se pojavljajo kot posledice nesporazumov . . . Uboga mati, kateri otroci odrečejo to, kar je njej največje plačilo: vesela hvaležnost otrok. Nesrečni otroci, katerim stariši z večnimi očitki grene življenje, kljub temu da se iskreno prizadevajo za svojo • dolžnost! Bridko je za očeta in n^oža, kateri s svojimi žulji in skrbjo nosi vse breme svojega doma, pa ne najde Ijubeznjivega pozdrava in prinravljenega okrepčila, ko se truden vrne z dela . . . Tam ni božjega miru! V tistih domovih pa, kjer si vsak član družine prizadene, da bi zvesto in z veseljem spolnil, kar je v njegovi moči, da osreči druge svojce vlada božji blagoslov in božji mir. Mir je treba najprej sejati in nato pride tudi žetev! Ljubeznjiv obraz, prijazen pozdrav, uslužen odgovor, z veseljem storjena usluga, potrpežljiv molk, s hvaležnostjo sprejeta usluga, zatajevanje nestrpnosti ... vse to je seme iz katerega zraste družinska sreča in božji mir. Tako je v družinah. Tako je pa tudi med narodi. Toda tega so zmožni samo ljudje, kateri žive iz vere. Brezverni ljudje mislijo le nase in na svoje telesne užitke. In ker so na krmilo narodov prišli skoro povsod ljudje, kateri božie postave ne jemljejo v misel in postavljajo narodno blaginjo na temelje zgolj materijalne kulture, mesto da bi snovali vse postave na božii zapovedi, zato tudi države prav tako nujno zaidejo v težke socijalne notranje krize in narodi v krvave medsebojne spore, kakor padejo v propad družine kjer ne vlada božja postava. Kakor pijanec zanemari potrebe svoje družine če misli le na lastno grlo, kakor pohotneš izda svoje poštenje in razdere srečo svoje lastne družine, tako vodi razbrzdanost tudi v propad javne morale, kar tako strahotno dokazujejo norišnice, kaznilnice, bolnice in poboljševal-nice mladine. Kadar dobe nad narodi besedo brezvestni ljudje, kako hitro zastrupijo cel narod s sovraštvom proti drugemu narodu. Zahtevo, ki je očividna krivica, predstavijo kot upravičeno narodno težnjo. Preprosti narod zaupa zapeljivemu vodniku, kateri išče svoie slavno ime na stroške slabotnega mejaša in miljoni nasedejo lažnjivi besedi, še korak naprej, kadar pride prilika in iz spora je nastalo sovraštvo, katero razburja duhove skozi stoletja . . . Preprost narod ne zna ločiti med resnico in lažjo. Sladkim obetom kar hitro nasede; v sanjariji na boljše čase nič ne pomisli na pravice sosedov in drugih soljudi. V zaupanju na svoje voditelje meni, da so Preizkusen ribičev dika. Poprej lovil sem ribe. Navdušil sem se za Učenika, a tedaj še velike imel sem hibe. Ozdravil me je On in vse mi je odpustil. Zato sem čolne in mreže zapustil in šel za Njim. . . . Zdaj duše lovim. MrdŽo imam čudovito! Če je lov še tako obilen, se ta mreža ne strže nikdar. Moj čoln pa izziva, vihar, naj bo še tako silen, in premaga nevihto če tako strahovito! David Doktorič: oni že prevdarili, če je stvar pravična in na mestu. Kadar pa jim preide tista hujskaška obljuba že v meso in kri, je ni več sile, katera bi bila zmožna iztrebiti iz miljonov src tisto strupeno zablodo. Sovraštvo je že pognalo korenine. Zato je tako silno važno, da javna oblast skrbno čuva nad poštenjem v življenju in tudi nad težnjami množice in uravnava javnost na osnovi resnične enakosti, bratstva in svobode vseh članov svojega naroda in tudi vseh ljudstev. To pa je mogoče edino le na osnovi božjega nauka, ki nas uči, da imamo vsi ljudje skupnega Očeta v nebesih in da shoramo biti na zemlji vedno velikodušni nasproti drugim, da bomo vre-dhi božjega blagoslova in božjega miru v naših družinah in v našem javnem življenju. Oddaljiti so od potov božje postave je toliko kot iti v temo in zmedo. Zato je treba vedno obračati skrbno pažnjo na tiste, kateri so predstavljajo kot narodni vodniki, če njihova načela temelje na božjih zapovedih, ali imajo vero v nesmrtnost duše in v božjo pravico. Če so neverni, potem naj bo pač vsakemu jasno, da so to slepci in če slepec slepca vodi, padeta oba v jamo! Ena hinavska laž, slavohlepno besedičenje kakega D'Annunzia, kakega blebetača, kateremu ni mar no Boga, ne resnice, ne pravice, pa se sprožijo mi-ljonslco armade, ki bruhajo sovraštvo, za prazen nič! Pravična kazen za izdajstvo napram božjemu naročilu: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sobe! Kar nočeš da drugi tebi stori tudi ti drugemu nikar ne stori! Zmaga je dosežena. Toda mir je še daleč in pravega resničnega miru ne bo na svetu, dokler ne bodo vsi narodi z iskrenostjo sprejeli pravega resničnega krščanskega bratstva, katero temelji na veri v kupnega Očeta v nebesih in na upanju večnega plačila v rajski domovini, kjer ne bomo več imeli ne obmejnih ne socijalnih sporov. V zasebnem družinskem življenju ni miru, če nima vsak družinski član plemenite pripravljenosti, da žrtvuje svoje lastne včasih tudi upravičene zahteve. To pa more storiti le, če ga vodi misel na Boga, kateri mu bo njegovo plemenito žrtev obilno poplačal že v tem življenju z družinsko srečo, v večnosti pa z zveličanjem. V mednarodnem življenju je tudi mogoče doseči iskreno sožitje in izravnavo sporov le, če so voditelji narodov iskreni, nesebični in velikodušni. Vsega tega pa so zmožni le, čo jih vodi misel na božjo pravico. LA VICTORIA NO BASTA... Se termine la guerra. 9 millones de vidas iueron sacri-licadas en las acciones belicas en Europa. Entre los asesinados muertos por reprosalias, en campos de concentraciin, en bom-bardeos, por penurias y entermedades crlcanzan a 50 millones los desaparecidoa. Millones do hogares destruidos, familias desparramadas, pueblos y ciudados arrui.tadas. el bient .ar de naciones enteraa impedido ... y quicn podret apreciar el mar de lcgrimas y de angustias que siguen oprimiendo a los sobreivivientes .... Šobre esteta ruinas hemos do concentrarnos, p era aprender la cruel leccidn para rcconstruir un mundo mä.: ieliz. jPaz . . . paz . - .! Qu6 hermosa suena ®sta pa-labra cfue para jnuchor pareco con$u:>dirse con el — triunfo - . . Sin embargo hay e.ilre !•: mismoe alias politicos quienes no cejan en repetir: "ahora nos que- da todavia para conquistar la paz . . iCdrno curr.-plir esta tarea? Primero hay que saber: que es la paz. Generalmente se cree que la paz es el “no ser molestado en sus actividades" . . . Esas actividades pueden ser multiples y vno realmente tiene derecho a que nadie le estorba en lo que JUSTAMENTE LE COHRESPONDE. Repetimos: en lo que justamerre le correspcir.de, pues mv.chas veces hallamos individuos que no tienen entendimiento cabal de lo que con jus-ticia les corresponde. Bien claras son las normas que nos did Jesucrisio, el Principe de la Paz: “Amar al projimo como a si mismo", “Medir con la mišma medida con ia cual queremos ser medidos". Mientras uno observa es’as normas, mientras no Hace a nadie, lo que no quisiera que le hagan los demds, estd en pleno derecho de no ser*estorbadc en su actividades, pues: como el respeta derechos ajenos mereče ser respetade en los suyos. [Esta es la base de la paz! Pero abunddn los individuos que no miden los derechos y los deberes con igualdad. Vdlense de to-dos los medios a su alcance, sin hacer caso de lo jušto e inmsto, pues la norma suprema de ellos cs su interds. No les imnorta si con eso estorban a su pro-jimo en. sus justos derechos. Lo que leg interesa es "no ser molestados en sus actividades", poder “vivir en paz" .... Tan es asi. aue hay gente que considera su justo derecho el abusar de los demäs v considera injusticia, si su victima se levanta en su defensa. * Viendo un Iobo a un corderito quo. bobia en un arroyo, guip.o alegar un nretexto aparente pora drvorarlo. Pc - 7 ollo y auncrue r>I animal hoMa rio abajo, !c aeus6 de esiturbiarle cl aaua y de impedirle beber. P.esoondidle el corderito que e! r.o bobia sine con la punta del hocico y que ostando aguar abajo del rlo no podla en modo ateruno enturbiar el aguet arriba. Viendo su efeeto chasaueado le d’io cntonces el lobo: pero el ano pasado insultasto a mi padre. Ni siquxera hable yo necldo on or,a cpoca, rerpondid el.,: corderito. A lo aue, el lobo conduyA: Puca bion! Por grandi aue sea tu facilidad para justificarte no por ello tiejdre de devorarte. Es una fabula de Esopo, pero eserita no nara lobos sina nam la aente de manas parecidas. Y por cierto abundan individuos a quienes solo imnorta el interes prnnio y no les estorba ni lo mas minimo si con. eso chocan los derechos aienos. Hav gente can a vno, pero no por eso se frenan md- las proias palabras . . . !'I • c ci euonta, que nara gozar de la paz h r n-c so: brada y primero es siembra, luego o :ooha. Niv.gunti esse de valor r.o consigue en esta vida sin nag ar mr. elln gu justo precio. Lo mismo de la paz. que es un d on tan g-emdo de Dios, Hay que con-quistarla con el intercambio de brindarla a los demds. Tal es su precio mas barato. Pero alguna vez LA PAZ CUESTA MAS. Mientras und tiene trato con aente buena se man-'iene la paz con: "lento por tanto", midiendo con la niema medida con la cual queremos ser medidos. tNegocio bueno! Mas dificil se pone la situacion, cuan-do uno de.be enfrontarre con la gente perversa que abusa do la generosidad de uno o la interpreta como debilidad. He aqui la tragedia de la existencia humana, u'ro tambičn la prueba mas decisiva por la cual d« ? pasar el eri itiano para demostrar su verdadero vaior moral y su dignidad de ciudadano de la futura patria celestial. Jesus, el Principe de la paz. no nos exige aban-ionamos a los antojos perversos de gente mala, pues el tambičn reacciond contra la bofetada del sirviente del impio Annčrs . . . Pero con eso no desautorizd sus palabras: "Amad a vuestros enemigos. Haced bien a 1,- que os odian! iBendccid a los que os maldicen y orad por los que os persiguen y calumnian, para que sedi;; hijos de vuestro Padre celestial, que da el sol y la lluvia sobre los buenos y los malos . . . |Eso si gu-~ cuesta! Uno se rebela pensando: con que derecho dare vo mi čara, para que me abofetee uno que mereče mil veces el mal que mo proporciona con malicia ... No nos entra fäcilmente un consejo tan opuesto a los sentimientos naturales de venganza. Pero los creyentes, que sentimos sobre nosotrcs el cuidado del Padre Celestial, que nos ser.timos en todo momento entre sus manos. nos empenamos en entrar en los sentimientos de Jesus crucificado,. cuan-do rogo: Padre perdonales pues no saben lo que hacen. El perdön a los enemigos es por cierto lo mas duro que nos impone nuestra religiop, pero tambien lo mäs consolador, pues uno que comprende en reali-dad este mandamiento entrega alegremente a Dios y a su justicia. el arreglo de las. cuenta v puede que-dar bien satisiecho de tal pašo. sabiendo que no se expone a ningün riesgo de hacer a nadie ninguna injusticia, ya que tampoco nadie saldra sin su justo castigo v que tiene segura su recompensa. A MI LA VENGANZA. Yo retribuinš; asi declara Dios. De nosotros reclama generoso perdön. para me-recer a nuestra vez ser perdonados y si nos rodea de gente que nos molesta, nos maltrata. abusa, es para brindarnos oportunidad de expiar nuestras pro-pias faltas, para conocer nuestros ropios vicios, para ejercitarnos en la caridad mas sublime que es amar a los enemigos . . . Es cierto que cuesta suprimir todo sentimiento de venganza pero es sl precio con el cual se compra la naz no sölo en la vida sino tambien en la eternidad. Nos lo asegura Jesus: Bienaventurados seröis cuando los hombres os odien, cuando os maldigan, persigan, cuando digan mintiendo todo mal contra vosotros . . . Alearaos en ese dia y regocijaos porque muy grande es vuestra recompensa en el cielo . . . Jamäs la tierra sera translormada en paraiso, pues siemore Habra gente mala en compaiiia de los bnenos. Nunca faltarön las espinas en el valle de lAorimas y tan solo la fe y la esperanza de la feliz eternidad es estimulo suBciente para inspirar la fuer-za moral de perdonar de corazön y restablecer la paz en su pronia abia, mientras los incrödulos quedan con sus estenies venaanzas y odios. LA PAZ SOCIAL E INTERNACIONAL se cimienta en las mismas bases de la paz individual. Entre varias clases sociales puede reinar una crlecrre cooperaciön. sin rencores, celos, abusos v mnzaiodad si se aplican las mismas normas evangö-l’cas de verdadero amor, generosa tolerancia y heroi-co nerdön. La sociedad, comnuesta de socios respe-tuns-e v aenornsos funciona sin conflictos. F'iminar toda clase- de desacuerdos sera irnpo-siHo, nu°s no siemore puede la jusHcicr delimitar exr-etomente los derechos. Pero si se da lugar a la car’örrd v(i se encuentra siemvve un modo como sal-vör la rrmenta. El bien comün siemore exigira algu-nos carriftcins individuales, v para los creventes esos rrrerifir-iaq nn ri ^r-rrrv v n. gran consuelo, pues sou base do wAritpc. cpbmnrrtumtep, Donde el hombre renvncia n rrla-'m interne; pvvo nor am or de Dios y nor el bien de 1oNo son de vuestras concu-niscencias que combuten en vuestros miembros? iCo-diciAis v no teneis. Matdis v ardeis de envidia v no podeis alcanzar. Combatis v auerredis y no teneis lo aue desedis noraue no rediš. Pedis y no recibis, por-aue rediš mds, para gastar en vuestros deleites. (cap. 4, ML He aaui otra cosa mds, aue ha de tenerse en cu.enta. No es šolamente la debilidad del corazon humano, egoista, codicioso, envidioso, rencoroso, lleno de concupiscencias sensuales y de otras inclinaciones dlo strogo preiskavo. Razpustila je njihova oblast tudi vse lokalne krajevne svete in je sedaj vse v rokah mirovne konference. V TRSTU JUGOSLOVANI TRDNO STOJE V smislu dogovorov med Titom in Aleksandrom je bilo sedaj doseženo to, da so dobili zavezniki v svojo kontrolo železnico, ki vodi iz Trsta v Gorico čez Kras. Glavno oporno točko imajo Angleži v Dornbergu. Pod njihovo kontrolo bo postavljena tudi proga od Gorice do Podbrda. Tudi v Trnovem za Sveto goro imajo važno oporišče. Dornberg in Trnovo pomenita najbolj vzhodne točke do kamor seže kontrola zapadnih zaveznikov. To je ravna črta, ki gre od Pulja čez Trst, Kras in Trnovsko planoto naravnost na Triglav. Med tem pa imajo v Trstu Jugoslovani vso obalst v rokah, razen v pristanišču, kjer že delajo Angleži in izkrcavajo živila in drugo, kar potrebujejo v Furlaniji in na Koroškem, kamor vozijo čez Udi-ne in Beljak. apasionadas, que conducen al hombre y la humanidad al abismo de la desuniön que culmina en las guerras, sino tambien es el eterno enemigo de nuestra dicha, el demonio, que provoca los odios extermina-dores. Contra las intrigas de el tenemos que armarnos. segün el consejo de Santiago, CON LA ORACION . . . Y que pocos son hoy los dirigentes de los pueblos que tienen en cuenta la necesidad de la oraciön. Con ella no basta todavia, pues nos advierte Jesus mismo: "Esta clase de demonios no se eclia sino con la oraciön y CON EL AYUNO". Si hay pocos pröceres nacionales que saben rezar, son menos todavia aquellos que aprecian el valor de la penitencia, considerada hoy en la špoca del materialismo y sen-sualismo como . . . estupidez « . . Ya se ve la astucia del demonio, que supo desarmar a la pobre humanidad para tenerla mas indefensa y esclavizana en la maldiciön de sus odios. Prudencia, amor a la verdad, iusticia y caridad, oraciön v penitencia son los remedios que el mundo debe aplicar para curar sus horribles heridas. Si no se usan todos estos remedios es inütil espe-rar una verdadera paz. bolj dostojno kot so fašisti z rajnim nadškofom Sedejem. KAKO JE DANES NA KOROŠKEM Jugoslovanske čete so zasedle južno Koroško, to je čez Celovec do Beljaka, vse kar je ozemlja, zgodovinsko slovenskega ob Dravi in v Ziljski dolini. Toda, ker je tamkaj večinoma že vse močno ponemčeno in so uvideli naši vojaški poveljniki, da tamkaj nimajo zadosti domačih vodilnih mož, katerim bi se moglo izročiti v roke vodstvo uprave, so se raje umaknili in je tamkaj zasedla zavezniška vojska pod poveljstvom generala Aleksandra. Ta korak je bil diplomatičen. Hoteli so dokazati dobro voljo in ob enem povdariti svoje pravice in odločnost da se ne bodo umaknili na Primorskem. Ta umik na oroškem je nekak kompromis z zanadnimi zavezniki, kateri morajo sedaj biti manj zahtevni na Primorskem. V Celovcu sn Jugoslovani rekvirirali eno tiskarno, v kateri se je nato tiskal slovenski list. Zavezniško poveljstvo je pa zapečatilo prostore sedaj in jo izve- FATIMA PRVO POGLAVJE Ne samo kraji, ki so v svojem objemu nosili Gospoda Jezusa, temveč tudi oni, kjer Bog po Mariji deli dušne in telesne milosti so posvečeni, nam veljajo za svete in postajajo cilj hrepenečih src človeških. Fatima, skromna portugalska vasica, približno 100 Km oddaljena od Lizbone je tak kraj; tam se je na gorski zelenici prikazala preblažena Devica trem nedolžnim pastirskim otrokom. V samotnem in pustem okraju so pasli svoje črede desetletna Lucija, devetletni Franček in najmlajša Hijacinta. Lucija, sedaj redovnica v kongregaciji svete Doroteje nam bo v naslednjem sama podala, kar je tudi pod prisego izpričala tamošnjemu škofu. PRVO PRIKAZANJE. — 13. maja 1917. Iz meglenih nižin smo dnevno vodili čredico ovac v planine, ki so bile tedaj še kakor zaklenjene v skrivnost lepote, nepoznane in neobiskovane od velikega sveta. Tudi tega dne smo se podali na omenjeni kraj. Pomladno razpoloženje narave je še bolj podžigalo našo otroško razigranost, da smo liki metulčkom rajali in se veselili, dokler nas ni zdramila čudna svetloba, kot sij nekega bliska. Otroci narave, vajeni takih pojavov smo se kar najhitreje spravili in zbrali našo živinico, da se še pravočasno umaknemo pod domači krov. Mirno in urejeno so stopicale ovčice po gorski stezici, ki vodi v dolino. Do male zelenice dospevši, približno sredi našega pota, ponovno pritegne vso našo pozornost še močnejši sij, ki je prodiral izza vejevja hrastovega debla. Naglo usmerimo korak proti omenjeni svetlobi in glej — pred nami stoji prečudna gospa, rajske lepote in milobe polna, obdana od nebeškega leska, ki je prihajal prav do. nas. Kakor bi pili nebeško luč nas je nevidna moč bližala v njen objem. “Ne bojte se, nič žalega vam ne storim”, nas smehljaje nagovori nebeška prikazen. “Od kod ste?” jo opogumljena vprašam. “Z nebes.” — “In kaj želite?” — zastavim ponovno vprašanje. “Napravite mi to veselje, da pridete vsakega 13. — šest mesecev zaporedoma na ta kraj, ob tej uri. Povedala vam bom, kdo sem in kaj želim.” In še jo vprašam: “Pojdem tudi jaz v nebesa?” " Da, pojdeš!” je bil odgovor. “In Hijacinta?” “Tudi ona pojde." “Pa naš Franček?" “Tudi on, — a moliti mora- rad in pogosto sveti rožni venec.” Nato Devica nadaljuje: “Ste pripravljeni izročiti se Bogu, da nad Vami gospoduje po svojem dopadenju? V duhu sprave sprejeti vse telesno in dušno trplenje, težave, skušnjave in preiskušnje s katerimi vas hoče obiskati božje Srce v spravo za vse žalitve, ki se mu gode, pa tudi za nesrečne grešnike, da najdejo milost v božjih očeh?” “Radi obljubimo!" smo enoglasno odgovorili. Smchhaje je Devica svoja usta odprla in dostavila: “Trpeli boste mnogo, mnogo, a milost božja bo opora vaših temnih ur.” Za tem razprostre svoje deviške roke iz katerih se usuje čarobna svetloba, močnejša od sončnega žarka — milost božja sama. — Tiha, iskrena in sveta ljubezen nas je prevzela. Iz globočine srca so se dvigali sklepi, močni, veliki in jekleni, sklepi, ki bodo kakor železni tanki zdrobili vse ovire.... Ginjenosti smo padli na kolena in iz srca ponavljali: O presveta Trojica, moj Bog, poveličujemo Te, ljubimo Te v najsvetejšem Zakramentu. Po trenutkih te rajske blaženosti Devica še dostavi: Reproduc-cičn de la imagen de Ntra. Sonora que apareciö en Fdtima. Podoba Marije. naslikane po opisu prikazni 13. junija 1917. “Molite rožni venec vsak dan za mir med narodi sveta in, da se skonča ta strašna vojska.” Prikazen se dvigne v sinje višave proti vzhodu, v neskončno daljavo...... Odšla je, — a ne brez sledu —, ne bo pozabljena kot lepe pomladne sanje — ampak, šla je, kakor rajska pesem, ki v ljubečih otroških srcih nikdar ne izzvene. . . . DRUGO PRIKAZANJE — 13. junija 1917. Jutro je bilo prekrasno, nebo je obleklo svoj najlepši plašč in svetlo jutranje sonce ga je krog in krog obrobilo z zlatom. Ta dan je Portugalska obhajala praznik svojega zavetnika — sv. Antona Padovanskega.... Tudi Lucija se ga ni zastonj veselila.... Živina je ostala ta dan doma, a Lucija je gluha, gluha za vse domače slovesnosti. Srce jo žene tja, kjer je prvič smela gledati iz obličja v obličje Njo, ki nam je vodnica in morska zvezda na potu našega življenja — Devici — nebes in zemlje Kraljici — božji Materi — Mariji! Polna zbranosti in tihe, duhovne sreče sc spenja više, vedno više, z eno samo željo, da skoraj doseže kraj prvega srečanja z prelepo Gospo. Pustimo jo, naj nam sama govori: Tišina samote ni motila naše zbranosti, le šuštenje vetriča je spremljalo skrivnosti svetega rožnega venca. — Nebo ni moglo ostati gluho klicu ubogega srca. Zgodilo se je.... Kakor zgodnja danica, obdana z nebeškim leskom sc prikaže izza vejevja, prav tam kot prvič.. . Rajski nasmeh ji igra na prelepem licu. Ko se poleže prvi naval razburjenosti v meni jo opogumljena nagovorim: “Lepa gospa, kaj želite?” Prikazen prijazno odvrne: “Da pridete tudi 13. prihodnjega meseca, da molite dnevno sveti rožni venec, pa še, da se naučite čitanja. Potem vam bom povedala kaj želim." Prevzeta hrepenenja po nebu jo poprosim naj nas popelje s seboj v onostranstvo. Devica smehljaje odgovori: “Da, — Hijacinto in Franceka popeljem prav kmalu, BIENAVENTURÄDOS LOS MISERICORDIOSOS . . . Agradecemos la generosidad de aquellos quc han corrcs-pondido a nuestro pedido en favor de los necesitados yugoslavos. jQue Dios se lo pague! Seguiremos pidiendo, y esperamos que habrä muchos que corresponderän a este pedido angustioso. Y para documentar esa necesidad extrema, he aqui una carta de un sacerdote quc nos cuenta algo de lo que pasö. La carta estä fechada en el Cairo a 13 de enero de 1945, y dice asi: “Mi querido Padre Hladnik y connacionales: “ Nos točo algo tan horrible que jamäs habrä lengua “ que pueda contar todo lo que sufre nuestro pueblo y lo “ que le espera todavia. “ Soy yo sacedote. Despues de mi primera misa vino “ el huracän que me llevo por el mundo. Primero los ale-" manes encacelaron a todos los sacerdotes, nos castigaban “ pegando implacablerneute con lo que mataron a muchos. “ Algunos se escaparon y yo tambien. “Si en Estiria la Gestapo encuentra algün sacerdote, lo “ lo fusila enseguida sin acusacion ni juicio. Poquisimos sa-“ cerdotes estän todavia alli, actuando en secreto, desempe-“ nando el oficio de zapateros, sastre o mineros . . . Solo “ les conocen los mäs intimos y fervorosos creyentcs que se “ reunen de noche en alguna časa particular para celebrar la “ Misa: sin vestiduras litürgicas, usando un vaso cualquiera, “ y solo desde Sanctus hasta la Comuniön ... La gente “ viene de muy lejos feliz de poder con fesa r y comulgar y “ luego se lleva el viätico a los enfermos .... No hay pa-“ labras para describir los horrores que pasa la gente. “ j Y que angustia si descubre la Gestapo a un sacer-" dote! Inmediatamente lo fusilan. Yo mismo me escape una “ vez en Maribor por un milagro .... j Cuäntas cosas “ podria contarle! Van ya cuatro anos desde quc comence a “ vivir continuamente entre el fuego y la muertc, hasta quc “ me salvaron del frente, y herido, me trajeron a un hospi-“ tal de Italia, de donde luego me trasladaron a Cairo, para “ curarme. “ Aqui estoy ahora en una miseria extrema, pues no " tengo con que procurarme remedios ni con quc vestirme. “ Habrä talvez alli algün corazön noble, que me mande “ algün dincro, para mi y para otros, que estän en las mismas “ condiciones .... “ Puede imaginarse conjo cstarä mi salud, al decirle “ que en mi hambre inimaginablc me alimentaba con pastös “ y raices, a consecuencia de lo cual quede aruinado. Pbro. Luskar Jose." Todavia perdura la extrema necesidad de muchos miles; por eso apclamos a todos los que tienen un corazön sensible, para que contriguyan con algo, pudiendo entregarle al P. Juan Hladnik, Paseo 431, Cap. ti pa, orodje božjih rok, — ostaneš. — Po tebi hoče Jezus biti bolj spoznan in ljubljen. Želja Njegova je, da sc raz-širi po vsem svetu pobožnost Brezmadežnega Srca. Potrta jo vprašam: “Zapuščena in osamljena bom torej morala ostati tu na zemlji.” “Ne žaluj, hčerka moja, ne bom te zapustila! Brezma-dežno Srce moje bo varno pribežališče na tvoji življenski poti." Nanovo razprostre svoje deviške, milostne roke in kakor nebeški svit obžari naše duše najčistejša ljubezen do Brezmadežnega Srca, ki ga je držala v svoji desnici, obdanega z bodečim trnjem. Globočino Njene ljubezni smo čutili, pa tudi britkosti prizadete po nesrečnem človeštvu. In to Srce išče zadoščenja! .... Odkrita je skrivnost — to sveto Srce prosi sprave, zadoščenja! ACCION DE GRACIAS. El 20 de mayo se reunid un buen nümero de yugoslavos. acompancdos tambien por algunos simpa-tizantes. para agradecer el fin de esta cruel guerra. Muy inseguros estamos de lo que nos tiene pre-parado la Providencia y prcocupados por las noticias que esperamos ansiosos. iQue tal se arreglö alli la vida? iQuienes viven aün? iCuctl sera la suerte de Trieste, Goricia, Istria y Carintia? |Esas tierras tan queridas para todos los eslovenos! Nos preocupa la Situation moral, religiöse, social. Muchos motivos tenemos para seguir rezando por la paz. Pero dimos a Dios gracias porque al fin termino la horrible matanza. AGRADEZCO a, todos los que han concurrido al funeral de mi mama el dia 14 de mayo en la iglesia de Santa Rosa. Por la misericordia de Dios ya ha de gozar del Cielo ia buena modre que desde las aituras, asi lo es-pero, intercede no solo por sus hijos, smo tambien por todos los que han demostrado caridad y atencion para con ella y conmigo en ese dia. Agradezco tambien a aquellos que impedidos de venir han tenido recuerdo de su alma en su oracičn. NUEVE AfiOS haco desde que se reune la colectividad en Avellaneda. Manuel Estčvez 630, donde tiene un domingo por medio la misa y un domingo por mes tambien la funcion de la tarde. El 13 de junio en 1936 se režo alli la primera, vez la misa para la Colectividad. El 10 de iunio se conmemorard el aniversario con una misa solemne. El 17 de junio hebrd por la tarde un acto importante con la asamblea geenral de la Coiradia del Rosario Viviente y luego tambidn un acto familiär con td y funeiön cinematogrd-iica. DESPEDIDA DEL PADRE MI3IONERO El dia 13 de mayo se despidid de sus connacionales el rev. P. Federico Rijavec, para continuar su viaje a Rosario, Cordoba, Tucumän y hacia el campo de sus actividades apos-tdlicas en Ecuador. Por intermedio de la revista. quiso hacer llegar otra vez mds sus cordiales agradecimientos a todos los que lo presta-ron en cualquiclr forma apoyo para su colocta con la cual quedö muy contento. Dios mediante los leetores tendrčm pronto oportunidad de adquirir un hermoso libro de su pluma sobro las misiones. Los interesados podrdn pedirlo a nuestra direccidn cuan-do hayamos anunciado su aparicidn. En 1924, volvid el juadro do Ntra. Sra. de Monte Santo a su lugar, de donde la retiraron antos de ser dostruido su santuario en la guerra de 1914. Gotovo so se spominja marsikdo prizora, ko se jo vrnila Marija na Sveto Goro. PO ARGENTINI SEM IN TJA MATE ZA SLOVO. Prijetno kramljaje smo posedli nato še okrog ražnja, kjer je še bila na ponudbo kaka klobasica ali kako reberce. Ali so sc sosedje plašili ali rodovoli ob našem petju, tega nam niso tisti dan pri 'i povede i, drugi dan so pa najbrže že p -.zabili .. Mi se nismo za nikogar kaj prida menili, tako sadove!;; - i, d f > je kar presenetil , ko r:no ugotox cVi 'e že — >e . Še za srečno rajžo smo trčili in so p s' vili in čes je "e bil, kajti mali drobljanci niso vajeni :a!o deigea pa so bili juncld, zvesti obljubi da ne bedo jokali nič, kot so obljubili opoldne, da so smeli na praznik. Lahko noč smo rekli in je res bila tako lahka, da kar verjeti nisem mogel, da 'o £-■ sjukaj, ko nas je zbudil Kar»o ob 5 uri, kakor ‘o hib treba, da ne zamudim lemče... Niso bile r, r:a~os jo tre bil l:a-mijon — mesto jutranjega i, ki "e d :ma "elan zvonil". Ni bil še dan., ko je še kr '' Ir 'žica ir. sem j da prvič v svojem ši ko .ju ? ato » ' 'ro. . . sto jutro namreč ni bil rr g :e ' o ti : < v fak, ker noben oltar nima m arm mo pk.šče, kevti d 'kov ik se je imel vrniti šele tisti večer in -riresti p! ž . i Tako sem tudi jaz lahkr» pokusil enkrat mate r.ct te ž > in prav v deželi kjer raste in prav v ’ :"i k:or je Serba zrastla. . . Mate s kr li in "Stavbami! Pa* rvojox’rs’on zajtrk, ki spada, v Eldorado — v zlato deželo. Po- časi se je budil dan in ko je posvetil že do tal, je zabrnel' motor našega voza — še enkrat smo si podali roke v slovo, še enkrat sem se zahvalil za tako Ijubez-njivo uslužnost in postrežbo ter za velikodušne prispevke, s katerimi so mi rojaki pokrili preceišen del potnega stroška. Še enkrat sem objel s pogledom od ene hiše do druge in tretje, kjer tri naše družine živijo v bližnji soseščini, na smo odbrzeli v pristanišče, kjer kjer je že čakala lanča. , Pa brez zamere, gospod, če ni bilo kaj prav, sta mi še naročala Pavle in Karlo, ko sem stopil v ladjico in kmalu spet pridite nazaj in vsem rojakom povejte, da je tukaj lepo in da je še za koga prostora. ... In vse znance prav lepo pozdravite! Zabrnel je motor na lanči. Visoko gori na bregu sta še mahala rojaka v pozdrav in sem jima tijdi jaz odgovarjal iz zibajoče lanče, nad njima pa je v imenu vseh, ki jih ni bilo navzočih, klical veliki pristaniški napis “Eldorado"... da je tam “zlata dežela", ki me vabi, naj se kmalu spet vrnem. PROTI CANDELARIJI Malo potnikov je bilo na lanči od kraja, toda praznina se je kar hitro polnila. Pircu. Ccnagucd Parana!. . . in kdo ve kakšna imena so si sledila, ki pomenijo kake "velike, male, ali drugačne ribice Pred 50 leti je bilo vse tisto še sama zarastla goščava, po kateri so se podili papagaji in gospodarili tigri m Indijanci Guarani. Danes je v bližini reke Parand že večinoma vse delan svet, morda z kulturnim nasadi ali pa z drevjem, katero ima največ Industri e o vrednnosti, peščica Indijancev napol nagih, ki še žive po stari šegi se je umaknila daleč v notranjost, kjer so še nedotaknjeni pragozdovi. Ladjica se je ustavljala in vse novi sopotniki so vstopali, da as je kmalu vse napolnilo. Eni so igrali na karte, drugi so se zabavali s kocko, živahne družbo starih znancev so to, kateri najbrže pogosto skupaj potujejo. Pa je prišel še "dan Gonzalo", lastnik lanče. i.i je ' nel za Vsakega prijazen pozdrav, zame pa še n-ka. v : Eot bi trenil je sedel pri meni in pred •j ... n stale.' čašica paragvajske kanje, zganja i;, s’c. c. e trsa, katera je na oni strni reke prav i ir prav dobra. . . Le pokusite, gospod, j > ■ : • vvcbcr, d.: aš pridelek. . . Nisem ga razumel ir:'..,], i j: kr redu ra Užil in sem nato tudi razumel. " kaj ; v\> ' ;;ro] : •. stcr’a lanča kar sredi reke. Iz ajc : mu s čelnem prinesli nekaj kapljice za •je ve • • .oe . . . torej dananjižnji pridelek! Li, no? ( no, bi bi o takele vožnje preveč dolgočasne, tako jo r H in mi marsikaj zanimivega povedal, b so r.c- v v i je očital, kako da se nisem nič sč! avi v bi kabini. Pozneje sem videl, da je t’ b k " V v sr.ma družina in človek na- -• :avi " d : ' . r takoj predstavi gospodarju, . vi ' b i : ki, da ga seznani z drugimi so-:: i b i. mena za vožnjo, ki je dolga kakih C ur ali še več. j.; i G je .-.daljeval svoje vljudne obiske, jaz pet seva vod v. roke neko knjigo, ki je ležala pred .-30.-1 j na • risi. “Cuentos terrcriiicos". .. Kaj pa je . . “Ne bvev-L predeto greš spat" in "neprimerno za strašljive ljudi". . tako sem čital. Kaj se vam zdi tistolc? me je nagovoril sopotnik, ki me je že preje opazoval, Nici pustolovščine, vredne Don Kijota de la Mančka . . . Pa .;aj je pač tako, da ima vsak človek svoj okus Kakor eni kadijo, drugi čikajo, tretji šnofajo, četrti se pa norqujejo, da so vsi tisti bedaki kateri s tobakom denar zapravljajo in svoje zdravje vničujejo in vendar vsak misli, da dela najbolj prav. . . Tako pa tudi ljudje polnijo svojo domišljijo z bedastimi bajkami in menijo, da so potem bolj učeni, bolj modri, bolj izobraženi... Seveda se tudi marsikomu nato dogaja kaj takega, kar se je Donu Kijotu, čigar junaštvu so se vrabci smejali, pa je on vendarle bil u ver j en, da ga ni pod žezlom španskega cesarja junaka kot je — on, junak in zmagovalec v boju z mlinom na veter, z gvcami, ki so bili “levi preoblečeni z ovčjimi kožuhi" in še sto drugih norosti, katere je znameniti španski pisatelj Cervantes napisal kot upravičeno satiro na tedanje španske pustolovce in bi bilo kaj koristno, če bi spet danes vstal in napisal s svojo žgočo satiro kak koristen nauk očetom in materam, ki prav nič ne pazijo na to, kaj njihovi otroci berejo, v radiju poslušajo in v kinu gledajo, podobni enoletnemu otroku, ki vse nese v usta, kar dobi in se naje na vrtu zemlje in peska, da je potem veliko strahu in nevšečne skrbi, kako otroka ozdraviti. . . TRST . GORICA. . REKA .. Pač sem si najmanj mislil, ko sem začel razgovor s tistim neznancem, da bo najina beseda tako hitro nanesla na te kraje, ki so tako zelo na srcu vsakemu Slovencu. Mož je trgovski potnik, katerega pogosto vodijo opravki po tistih krajih. Že od daleč se mu je videlo, da je Italijan, in beseda ga je tudi kot takega izdala. Imel me je za Nemca. Pa sem mu na veliko razočaranje po j as vdl, da sem Slovenec in da sem blizu Trsta doma. . . Skoro sapo mu je zaprlo in šele po daljšem molku je spet prišel do besede: Poznam tiste kraje. Sem bil v Trstu in Gorici več časa. . . tako je mož povzel besedo. In? Kako se vam je zdelo tam? Ali ste našli tam res Italijane, kot vedno pravijo po Italiji? Tisti ljudje so bili nekoč Italijani, pa jih je Avstrija poslovenila! Sedaj pa že spet znajo vsi italijansko, tako je odgovoril. Kar vrelo je po možu in se mi je čudno zdelo, da mu ni ušla kaka “porca" ali kaj podobnega, pa vendar se je mož obvladal in počasi sva prišla do mirne besede. Vprašal sem ga, če pozna kaj zgodovine tiste dežele? Kako je bilo tam pred 50 leti, pred 200 leti. .. Če je šol kaj ven po deželi in če je prisluhnil kako so govorili ljudje na vasi? Imel sem opravka, da sem mu razblinil tisto fašistično bajko, da so bili tisti kraji nekoč italijanski in da so tam ljudje preje po laško govorili in da je Avstrija tiste kraje poslovenila. V Trstu in Gorici je res vsaka šema znala nekaj italijanskih kletvin, ker naši Kraševci, Vipavci, Tolminci in Brici niso tako trdoglavi kot Kalabreži, ki se v desetih letih niso naučili med Slovenci dveh besed. Kadar bo slovenska zastava vihrala spet v Trstu in Gorici bomo povabili vse tiste dobronamerne Italijane, katerim je kaj mar resnice, da naj pridejo v Trst in Gorico in naj tam prisluhnejo tedaj, pa bodo slišali, da znajo vsi po slovensko, med tem pa ko je gospodaril fašistični manganel je bilo nevarno spregovoriti besedo, katero znajo skoro vsi Tržačani in Goričani od svojega slovenskega doma. . Med tem smo brzeli po reki nizdol in je bila ura kosila in še kaj. Argentinska obala je vsa posejana z raznimi naselji in pristanišči, paragvajska pa kaže mnogo manj sledov človeškega dela. Sem in tja je prijadral do nas tudi kak čolnič iz paragvajske strani in odložil potnika ali kako pošiljko za argentinsko pošto. Enkrat nas je pozdravila tudi paragvajska zastava, pod katero so potovale po reki navzgor krave na starinski tovorni barki; drugič spet smo se pozdravili s ponosno argentinsko ladjo Cruz de Malta, ki je last bivše firme Mihanovič, sedaj Dodero. ki je peljala številne potnike na jezove Iguazu in še dalje do Salto de Guayra, do kamor je reka Parana plovna za velike ladje. V rednih razmerah plove ta vsak teden dve ladji od Posadas dalje po Alto Parana. Tisti čas pa je bila voda še prenizka in je bila rečna plovba zelo nezanesljiva. V CANDELARIJI V mojem načrtu je bilo tudi, da obiščem dva brata Komelja, doma iz Solkana, ki živita v Misiones. Tisti čas sta bila v Candelariji, ki leži 23 km daleč od Posadas ob reki navzgor. V Candelariji torej sem se poslovil od prijaznih sopotnikov in od lanče in krenil v vas, ki je kake pol ure daleč od reke. In kako naj najdem Komelje? Pač bi si očital pozneje, če se ne bi potrudil do njih, o katerih mi je njuna mati marsikaj zanimivega povedala. Saj sta brez dvoma od vseh naših rojakov najbolj drzna raziskovalca in poznavalca tiste dežele. Kam naj krenem? Nikogar ni bilo, ki bi mi pokazal pot. Saj tudi, kdo bi si v tisti pasji vročini delal glavobol s tem da bi motovilil tam okoli reke, kjer ni nič drugega kot breg in voda, po kateri pride ladjica in po deski izkrca redkega potnika. Malo dalje proč je bilo videti dve. tri bajte, toda žive duše nikjer. Vendar mi je pot sama kazala dalje, Vodila me je med drevjem po ovinkih sedaj gori in spet nizdol. Kmalu sem bil med hišami. Med tem ko sem prevdarjal, kje bi vprašal in kako, je iz stranske stezice ravno predme stopil fant in mi je sam s prijaznim pozdravom ponudil priliko za vprašanje. Jose Komelj? Ne vem kdo bi bil to! Sta dva brata, ki sta preje delala v Montecarlo in sedaj sta menda oba v Candelariji in delata s kamijonom, tako sem nadaljeval. On res ni vedel, toda našla sva kmalu človeka, ki je vedel kar je bilo treba. Pepe Comeli je menda!. . . Da, da Že vem. Malo daleč je. Kar po tejle poti naravnost. Boste videli rdečo streho, fäbrica de Encisos je, v kateri stanujejo in delajo. Sonce je pritiskalo kot živ ogenj. Bila je ura 17. Skozi valovito pokrajino, posejano z redkimi hišicami, skupinami dreves in živino, ki je radovedno pogledovala, kaj neki išče ta čudna prikazen v dolgi črni suknji. In kje bo tista hiša z rdečo streho?. . Tam je ena, tam je druga in tam še in še. .. Čudno, kako da so prav tu tolike hiše z rdečo streho! Pa ni bila nobena prava. Vse naprej mora biti, ker če je tovarna, mora biti bolj velika stvar. Zares, prav doli na koncu se je pokazalo nekaj podobnega, kar iščem. Nisem gledal ua uro, koliko časa sem hodil. Saj je pot bila polna zanimivosti. Tu je sfrlela cela megla prepelic izpod grmovja, tam je strigla z repkom pastiričica, vsaj podobna je bila pastirici, katere smo poznali doma kot prijazno ptičjo druščino na paši. . Na babici dolgega plota je čepela črna prikazen, katero sem hotel ogledati od blizu. Leno je dvignil glavo ogaben jastreb, ki :nu tukaj pravijo “cuervo" in ki je navadno spremljevalec svinjakov. Res je bila ne daleč onstran neka lopa, za katero je bilo opaziti prašiče. .. Leno je zganil jastreb peruti in odfrfotal na naslednji kol češ: če se ti ljubi, bova pa še nadaljevala, saj je ograja še dolga in kolov še precej. . . Slednjič sem bil na mestu, toda moja pot je bila zastonj. "So odpotovali spet v Montecarlo...", tako sem zvedel. .. Torej nazaj. Kar nič ni popustila vročina in še stvari, ki sem nosil s seboj so me težile, tako da sem slednjič res z užitkom sedel in si privoščil čašo okrepčila v gostilni v vasi. NOČ SE DELA. Škoda! Kar žal mi je bilo. Saj sem tudi pisal Ko-meljem, da pridem, seveda nisem mogel sporočiti dneva in ure, toda za teden sem pa sporočil, zato mi je bilo res žal, da nisem mogel injleti zadoščenja, da bi jih našel. . Dve uri peš hoje za nepotreben sprehod . . ki mi je pa kmalu postal še bolj nadležen. Ko smo f vali treti1 nico nd llanedi. Vabljeni rojaki v 10. JUN«' Avellan®1 10 uri t ob 16 * k molitv«; 17. JUN1 16 uri ^ tvam o“, Estevez 0 reEsm @ mm Escribiö esto articulo A. J. P. Taylor, perilo inglčs en asuntos internacionales, y iu6 publicado en la revista "The New States-man and Nation" (Londres, 9 de Diciembre 1944). Trieste, como problema internacional, es resultado de la malograda paz de Versalles (1919), cuando contrariando todos los puntos de Wilson dicho puerto sel entregö a Italic, aunque por su situa-cičn e(nica y econömica Trieste con la regidn circundante pertenece a Yugoslavia, en cuyo idioma dicha ciudcd se llama Trst. Trieste serä una de las grandes cuestiones de la paciiicacidn. Su suerte dependerä no solamente de su nacionalidad sino tambien de la nueva estructura de la Europa Central. Trieste creada por los intereses de una “Mitteleuropa" Älemana y transformado des-pues de 1919 en un instrumento de “sacro egoismo" puede ahora convertirse en el simbolo de la asocia-ciön anglo-sovietica o del antagonismo anglo-so-vietico. Trieste es la creaciön de la edad del riel y el vapor. Masta el siglo XIX un puerto poco imortante, con poblaciön de habla italiana (como en los puer-tos de Dalmacia), fuš llamado a la grandeza por el Conde Bruck, oriundo de Renania, que se hizo austriaca y el primer gran defensor (bajo direccidn germana) de la Europa Central y Oriental. La unificacion adua-nera en el Imperio Austriaco. creada por Bruck, y los ferrocarriles austriacos, habilitaron a Trieste para re-emplazar el Danubio, como la salida de la Europa Central. Trieste era una creaciön “imperial", no nacional, austriaca, no italiana. Su poblaciön fue reclutada de las v.ecinas regiones, exclusivamente ESLÄVAS. Pero el lenguaje maritimo del Imperio Austriaco (aun el de la Armada) era el italiano. Por eso el italiano predornina en Trieste, cosa de conveniencia, no de lealtad nacional. La mayoria de los “italianos" de Trieste en el siglo XIX eran eslavos de origen, que luego radi-cändose alli, automäticamente adoptaron el idioma del comercio y la cultura triestinas. Este proceso tiene sus limites. Si una ciudad con-tinua extendiendose y atrayendo la poblaciön de la campana, llega un momento en que la nacionalidad rural ya no puede ser mäs absorbida: empieza a im-ponerse y comienza la evoluciön contrario. Los “con- vertidos" enajenados de su nacionalidad, empiezan a “reconvertirse". Esta “reconversiön" apareciö en toda Europa en el Siglo XIX principalmente en favor de los eslavos y a expensas de los germanos y italianos. Asi Praga creäiö en un siglo de 75.000 a 600.000, y los germanos disminuyeron de 66% a 6% de la poblaciön. En Trieste aumentaron los eslovenos entre 1880 y 1910 de 22% a 33%. En 1915 demoströ una encuesta austriaca que otros 12% mas eran eslovenos o croatas de nacimiento, haciendose italianos por razones de conveniencia o snobismo. Los italianos todavia teni an el monopolio de la vida comercial de Trieste y tenian časi el monopolio de escuelas y periödicos, las dos armas mas potentes de la lucha nacional. A pesar de esto, su mayoria era incierta, mantenida solamente por el aislamiento de Trieste del interior del pais. Si las provincias maritimas de Austria, que fueron anexa-das por Italic en 1919 son tomadas juntas, los eslavos del Sur (eslovenos y croatas) formarian 2/3 de la poblaciön; y esta poblaciön yugoslava fue aumentan-do su primacia por el natural crecimiento. El gobierno austriaco no pudo mantener ya el equilibrio entre yu-goslavos e italianos. Tuvo que reconocer a los yugo-eslavos sus derechos culturales. Si hubieran continua-do las mismas condiciones, Trieste habria tenido hoy una mayoria YUGOSLAVA. Trieste otrora no era objeto de la ambiciön italiana. Mazzini y La Märmora, uno idealista, y el otro hombre priäctico,, la declararon ambos fuera de la frontera del estado Nacional Italiano. Pero a fines del siglo XIX se convirtiö en el centro de “irredentismo". En 1915, los Aliados, mäs interesados en ganar a Italia y en debili tar a la monarquiä de los Habsburgos, que en respetar loe derechos nacionales, asignaron Trieste e Istria a tlalia por el tratado de Londres. No se les ocurriö entonces que iba a desmoronarse el Imperio Austro-Hungaro y que emergeria un estado uniendo a todos los yugoslavos. Yugoeslavia naciö tarde y no tenia nadie en Paris para representar sus derechos con la habilidad que Benes justificö los de Checoeslovaquia. Las audaces pretensiones italianas causaron ver-daderamente. el principal conflicto en la conferencia de Paris. Fueron reducidas; sin embargo iel convenio de la paz incluia en Italia mäs de medio millön de Upal sem, da bo tisto uro lahko dobiti kak omnibus za Posadas. Saj gre vsak čas kateri, tako mi je zagotavljal gostilničar in zato sem kar mirno čakal pol ure, eno uro... Noč se je že delala in od nikoder nič in do Posadas pa 23 km.... Tam tečeta dve paralelni cesti skozi Candelarijo, ki se 10 kvader dalje združita. Tja bom šel pa se bom obesil na kak kamijon ali pa na volovsko vprego, če bo šla v pravo smer. Da bi si dal 23 km dolg sprehod po prašni cesti po vsej teži dneva, mi kar ni dišalo. Kmalu sem bil na razpotju. Prihrumel je kamijon, ustavil sem ga, pa mi je povedal: grem samo do tamle. . . Prihajal je avto tam od daleč, a je vtihnil preje kot sem ga videl... Spet je prihajal drugi, pa je zavil po drugi strani. . Se eden! Z lahkim tekom je pribrzel in prav pred menoj je obstal. Saj mu še znamenja nisem dal, ko je že krenil proti meni, mi odprl vrata in me povabil: “Greste v Posadas? Kar prisedite!" Nemalo me je začudila ta vljudnost. Ali me ne poznate, gospod, me je nagovoril. Ne vem od kod! laz vas pa! Saj sva se vozila skupaj na vlaku iz Buenos Airesa. Saj ste bili vi v vlakovi obednici pri večerji, kjer ste imeli nadvse zanimiv razgovor z lie-kim dr. Alemanom Vse to je bilo res. In ko sem obnavljal spomin, sem se domislil, da je na drugi strani meni nasproti sedel mladenič, kateri se je očividno zanimal za najin razgovor in — zares, saj to je on! Da, gospod. Jaz sem in prav veseli me, da vam morem napraviti malo uslugo in še to rečem: srečo ste imeli. Jaz bi moral že uro preje tod mimo in.... Jaz bi pa seveda ostal na cesti. Pa mi je angelj varuh pripeljal ravno pravi čas voz in še prijaznega spremljevalca, kateri mi je dal še nekatere koristne naslove v Posadas. Kot bi trenil sva bila v mestu in prav pred hišna vrata me je postavil in prav tedaj je prišla večerja na mizo. Prav potreben sem je bil. (Nadaljevanje) yugoslavos y Trieste, la natural salida de Europa Central. Este convenio fue una injusticia nacional; ] tanto mäs cuando los italianos olvidaron las delicadas pro-mesas de trato suav.e que habian hecho en 1919 y sometieron a los eslavos a un regimen de opresiön nacional no igualado hasta los negros dias del hitle-rismo. Las escuelas y periödicos eslavos desaparecie-ron. Hasta a los sacerdotes les fue prohibido el eslavo. Ä pesar de eslo, 20 anos de autoridad italiana no aumentaron la proporciön de italianos en Trieste, y en el presente aquellos eslovenos ganan a todos los otros patrio.as yugoslavos en valor y entusiasmo pa-triötico. * La ancxiön italiana fue no solamente una injusticia nacional: |implica tambien la ruina econömica para Trieste! En efecto, los mäs entusiastas defensores de la anexiön eran los comerciantes de Genova y Venecia, quienes esperaban ganar para si, el comer-cio de Älemania y Europa Central a precio de la ruina de Trieste. (En la misma forma, Trieste ya ane-xada, sus comerciantes financiaron la conquista de FIUME, con el fin de arruinarla a su turno). Trieste no tiene para Itaiia significado econömico, prescindiendo de su composiciön einica, pertenece geogräficamente a la Europa Central. La posesiön de Trieste de consiguiente impuso a Itaiia una politica imperialista hacia la Europa Central. La politica de Itaiia fue desde el principio hostil a Yugoeslavia y lo ha de ser mientras que Trieste este en manos de Itaiia, y aquel que tenga poder sobre Trieste, necesariamente ha de buscar mandar sobre toda la cuencc Danubiana. Hungria y Austria necesitaban en Trieste una salida y por consiguiente ambas dependian del favor italiano. Para ganarlo tenian que compartir con Itaiia la hostilidad hacia Yugoeslavia y asi oponerse a todos los sistemas de cooperaciön de Europa Central. Trieste era de hecho la llave "del protocolo romano" de aquel bloquo fascista que unia a Austria, Hungria e Itaiia contra Yugoeslavia y este obstäculo revivirä si Trieste queda en manos de Itaiia. Poner a Istria y Trieste en poder de Yugoeslavia seria romediar la peor injusticia nacional cometida al concertar lä paz en 1919. Mäs toda via, pues eso qui-taria a Trieste su caräcter imperialista. Tambien daria a Yugoslavia la importancia que le corresponde en la Europa Central; daria a Yugoeslavia su salida natural y proveeria a ese pais de lo que necesita, de un buen puerto que Itaiia no precisa. Asi podrla estable-cerse la salida de Checoeslgvaquia por el Adriätico en cooperaciön amistosa eslava y desviando el co-rhercio chocoeslovaco de Hamburga para provecho del equilibrio europeo. Sobre todo, Austria y Hungria se verian obliga-das, por su dependencia de Trieste, a cooperar con sus dos vecinos eslavos en lugar de hostigarlos. En oiras palabras: Trieste seria la piedra angular de la unidad econömica en la Europa Central, elimnändose la hegemonia alemana, reemplazändola con igualdad econömica de esas naciones. SLAVJE IN TRAGEDIJA V TRSTU 24. maja so Jugoslovani praznovali v Trstu Titov god z velikimi svečanostmi, z bengaličnim ognjom, kakršnega še Trst ni videl. Pa se je zgodilo, da so neki izstrelki tako nesrečno padli, da je bil ranjen en angleški častnik in so bili mrtvi 4 Italijani, katere so z vso častjo pokopali v spremstvu slovenskih in italijanskih množic in obojnih zastav. Častno spremstvo je tvorilo 500 tržaških delav- Plaza Grande con el palacio de la Intendencia en Trst. Glavni trg v Trstu. Trieste debe ser un puerto libre, pero no como la "Ciudad libre de Danzig“ para no dar lugar a una nueva explosiön de la agresiön italiana. Trieste puede ser italiana o yugoeslava, no hay otra alternativa. La idea de algunos circulos de dar Trieste a Austria, ignora toda la realidad, pues pondria bajo la dominacion alemana un fantästico corredor habi-tado exclusivamente por eslovenos, nuestros fieles aliados. No estä demäs volver a repetir, pues algunos parecen olvidärselo, que Itaiia era nuestra enemiga hasta su total derrota y que no hay otro pais que hubiese contribuido para la causa aliada mäs que Yugoslavia. Con todo no todos en Inglaterra quieren apreciar eso con justicia, poniendo de manifiesto sus simpatias para Italic a detrimento de Yugoslavia, repi-tiendose lo que siempre fue: que Itaiia perdiendo las guerras, ganaba en la mesa de la paz. Esta vez fu6 derrotada mäs que nunca y hay que tener cuidado de no darle tambien esta vez mäs que nunca, negan-do a los yugoslavos lo que es de ellos para satisfacer el “sacro egoismo" italiano. Trieste tiene su importancia decisiva tambien para la alianza Anglo-Sovietica. Supuesto que Inglaterra y Rusia pueden quedar aliadas solamente estando ri-gurosamente separadas una de otra, entonces Europa debe estar dividida: Centro y Este para Rusia, el Me-diterräneo para Inglaterra. La influencia de Rusia que-daria excluida del Mediterräneo, e Itaiia unida al lado britänico, quedando Trieste en manos de los italianos. Pero asi no se establece la paz sino que al contrario, Inglaterra se veria obligada a secundar en conflicto con Rusia la renovaciön del imperialismo italiano en lä Europa Central. De lo contrario, puesta en präctica alli la cooperaciön de Inglaterra y Rusia, entonces Trieste podria ser el punto mäs importante de su coperaciön. Alli podrän estrecharse las manos el mundo eslavo y la democracia Occidental para unirse. Con todc( seguridad podemos confiar mucho mäs en el futuro de la Alianza Anglo-Sovietica cuando haya-mos comprendido que no hay “Trieste" italiana sino “Trst" eslava. jem izsiliti. Toda kar je naše to bom tir-jali. Bila bi pa strašna tragedija, če bi morali še enkrat začeti boj za tisto kar je naše in kar smo že enkrat z orožjem v roki osvojili." Iz njegovih besed sledi, da se na Primorskem čutijo trdne; glede Koroške so pa skrbno na straži in te dvignil Tito protest proti nasilstvom, katera so spet začeli proti Slovencem Gestapovci "v drugačnih uniformah". cev. Zastave so imele rdečo zvezdo. TITO V LJUBLJANI Pretekli teden je Tito obiskal Zagreb in Ljubljano in je pred veliko množico obakrat podal važne izjave posebno z ozirom na jugoslovanske zapadne meje. V Ljubljani je povdaril tole: "Iz Koroške smo se umaknilL da dokažemo našo iskrenost, da nočemo pravice z orož- SV. CIRILU IN METODU ČASTNI SPREJEM V RIMU Že v Raveni ali med potjo ju je neprijetno presenetila vest o smrti dobrega papeža Nikolaja, ki je bil pokazal to-liko resničnega razumevanja za misijonsko delo med Slovani in njune tozadevne predloge. Umrl je 3. novembra 867. Kdo bo novi papež? Koliko je bilo odvisno od tega vprašanja! Ali bo novi namestnik Kristusov imel tudi toliko smisla za poslanstvo, radi katerega sta potovala v večno mesto? Gotovo kih beneških razočaranjih, ko ju je nosila ladja po valovih so ju takšna in podobna vprašanja mučila, posebno po brid-našega Jadrana, ali ko sta se v napornih dnevih potovanja po suhem bližala Rimu. Neki dah ju je pa toliko veseleje presenetilo obvestilo, da se jima po naročilu novega papeža Hadrijana II. pripravlja nad vse slovesen sprejem, da se vredno počastijo svetinje sv. Klementa in tudi njima v čast, ki sta z njimi tako Zelo razveselila Rimljane. Papež sam na čelu slavnostnega sprevoda jima je prišel nasproti pred mestno obzidje. Svetinje so prenesli v cerkev sv. Klementa, kjer so na to sledile velike slavnosti. Po Cirilovem življenjepisu in rimski legendi so se pri teh slovesnostih zgodili razni čudeži. Ozdravljeni so bili številni bolniki, med njimi tudi mrtvoudni. Kakor da je sam sveti Klement v zahvalo hotel tako priporočiti namene svetih bratov, jima odpreti srca Rimljanov in pridobiti naklonjenost svetega Očeta. In glejte, izpolnile so se najiskrenejše želje naših apostolov: "Papež pa je sprejel slovanske knjige, jih posvetil in položil na oltar v cerkvi svete Marije, ki se imenuje “pri Jaslicah", in peli so nad njimi sveto liturgijo. Potem je papež ukazal dvema škofoma, Formozu in Gavdcriku, posvetiti slovanske učence. In ko so bili posvečeni, so takoj peli liturgijo v slovanskem jeziku v cerkvi svetega Petra. In naslednji dan so peli v cerkvi svete Petronile, in tretji dan v cerkvi svetega Andreja, in od tod v cerkvi velikega vesoljnega učitelja Pavla apostola; in vso noč so peli v cerkvi slovanske slavospeve, in naslednje jutro zopet liturgijo nad njegovim grobom. Za pomoč so imeli škofa Arsenija, enega izmed sedmih (okoliških) škofov, in Anastazija knjižničarja." (Cirilova legenda). Papež je torej potrdil njun nauk in njun načrt razširjenja krščanstva med Slovani. Načelno je bil odobril tudi uvedbo slovanskega jezika v bogoslužju. Metoda je posvetil v duhovnika. Novo mašo je Metod pel najbrž v cerkvi Marije Snežnice (Santa Maria Maggiore). Radi teh uspehov je moralo biti veselje svetega Cirila in Metoda nad vse veliko. PRIČE SVETOSTI Od kod vemo vse to? Naj torej v odgovor na to vprašanje povemo nekaj o častitljivih starih zgodovinskih virih. Navedli smo med pripovedovanjem že večkrat “LE-SVETEM METODU (Žitje Methodija). Obe sta sestavije-GENDI O SVETEM CIRILU (Žitje Konstantina) in o ni v jeziku macedonskih Slovanov iz solunske okolice. Mnogi razlogi podpirajo mnenje, da je obe spisal isti Ciril-Metodov, učenec, najbrž Klement Bolgarski. Pri prvi je sodeloval Metod. Druga pa je bila napisana na Moravskem, predno so bili njegovi učenci izgnani. Ohranjeni rokopisi Cirilove legende segajo samo do IT stoletja nazaj, odlomki se najdejo pa že v glagolskih rokopisih iz 14. stoletja. Najstarejši rokopis Metodovega žitja pa je iz 12. stoletja. Tretji važni vir je takozvana “Rimska legenda", .o kateri smo tudi že večkrat govorili. Snisal jo je velietrijski škof Gavderih, o katerem smo gori slišali, da je po papeževem Bratovščina ž. R. Venca vabi člane in rojake r na PATERNALU pa 8 YUGOSLAVIA EN FOTOS. Apareciö una hermosa publicociön (tamano 36 x 28) que en 78 päginas en papol fimsimo presenta una breve sintesis de Yugoslavia con textos claros y concisos en Castellano, ilu-strados con 340 interOsantes y hermosisimos cuadros. EI precio es de $ 3.—. Se puede pedir a nuestra direcciön. •••••*•••#*•••#*•••#*#••# naročilu skupaj s škofom Formozom posvetil slovanske učence. Kot velik častilec svetega Klementa je bil navzoč pri sprejemu njegovih svetinj in svetega Cirila in Metoda. Imel je dovolj priložnosti, občevati z njima. Kakor pa Metodova legenda trdi, je bil nasprotnik slovanskega bogoslužja. Zato je njegovo pričevanje tembolj verjetno, ko pripoveduje, kako so Rimljani obdajali z izrednimi častmi naša sveta apostola. Gavderihu je v obširnem pismu, pisanem okoli leta 875, dal mnogo podatkov knjižničar Anastazij, ki smo ga tudi že gori po Cirilovi legendi omenili. To je bil mož silno burnega življenja. Ali bil je tudi eden najizobraženejših Rimljanov svoje dobe. V Rimu in v Carigradu je zbiral podatke o svetem Cirilu. V predgovoru k aktom carigrajskega cerkvenega zbora (869) pripoveduje, kako je Ciril nekoč posvaril Fotija. V pismu, ki ga je pisal leta 875 kralju Karlu Plešastemu, je tudi več podatkov. Še komaj posvečen v duhovnika, je bil Anastazij leta 847 postavljen za kardinala. V sporu med papežem in cesarjem je bil radi zveze s tem dvakrat izobčen. Proti Benediktu III. je nasilno nastopil kot protipapež in se je z oboroženo silo polastil papeža samega in njegove takratne rezidence, lateranske palače. Ali Rimljani, ki so v začetku še držali z njim, so ga radi njegove nasilnosti zapustili. Po treh dneh je'bil poražen in kaznovan z dosmrtno izgubo duhovništva. Nato se je spokoril in šel v samostan. Kasneje je postal opat pri cerkvi Santa Maria Trastevere, kjer se je bavil z Znanstvenim delom. Pod Hadrijanom II. je postal papežev knjižničar in je bil tako vpliven, da so se celo škofje obračali k njemu za posredovanje pri papežu. Leta 868 prav v času, ko sta bila sv. Ciril in Metod v Rimu, je bil po nedolžnem zapleten v strašno žalostno Zadevo. Arsenij, škof v mestu Orte rimske okolice, ki je tudi bil dan v pomoč našima bratoma, Anastazijev stric, je bil tudi oženjen, predon je postal duhovnik. Imel je iz tega zakona sina Elevterija. Ta je hotel na vsak način dobiti za ženo Hadrijanov hčer, ki pa je bila že Z drugim zaročena. Elevterij pa jo je z zvijačo in silo ugrabil in, ko se mu je upirala, je umoril njo in njeno mater. Arsenij, ki je hitel k cesarju Ludoviku v Benevent, da izprosi od njega pomiloščenje za zločinskega sina, je tam umrl nagle smrti. Elevterija so pa cesarjevi spremljevalci ubili. Anastazij je bil obtožen soudeležbe pri teh zapletljajih, ali posrečilo se mu je, dokazati svojo nedolžnost. Škof Formoz, ki je z Gavderihem posvetil slovanske učenec, se je bil takrat pravkar povrnil iz Bulgarije, kamor ga je bil poslal Nikolaj I. Leta 891 je bil izvoljen za papeža. Bil je moz izredne delavnosti in izkušenj, gorečnosti in globokega znanja, lastnosti, ki so bile v tistih časih bolj redke. Umrl je leta 896. Važni viri za življenje in delovanje naših apostolov so posebno pisma papežev Hadrijana II., Janeza VIII. in Štefana V. Ohranila se je tudi “Grška legenda" o svetem Klementu Bolgarskem, ki vsebuje nekaj podatkov in se pripisuje ohridskemu metropolitu Teofilaktu (f 1107). Imenuje se tudi “Bolgarska legenda". (Nadaljevanje) a slovesnost na AVELLANEDI 17. junija; julija ob 16 uri. NEKAJ ZA STARKE VZGOJNA ZASLOMBA "Vsa zlobnost otrok ima svoj vir v naši nanikar-nosti, ker jih dovolj zgodaj, v najnežnejši mladosti ne učimo strahu božjega in pobožnosti." Te resne besede je zapisal mož, učenjak, sv. Krizostom, ki ga je Cerkev prištela med cerkvene učenike. Da se izognemo Krizostomovemu očitku, bi radi izvedeli, kako vcepiti otrokom — najhitreje in najlažje — strah božji in pravo pobožnost?" — tako utegnejo poizvedovati dobri starši. Najprej bi bilo treba opozoriti na že dovolj znam izrek: "Česar človek sam nima, tudi drugim dati ne more." S tem predpogojem se mora sprijazniti vsak odgojitelj. Zgled njegov naj pa podpirata vzgojna zakramenta: sv. pokora in sv. Resnje Telo, ki sta temelj pravi pobožnosti in strahu božjemu. Zakrament sv. pokore je neizmerna dobrota in sreča za človeštvo; dobrota še prav posebno, če imamo v mislih vzgojo mladine. Ne oziraje se na milosti, ki jih deli ta zakrament moramo reči: Brez svete pokore bi vzgoja pogrešala rešilnega zdravila, bi mlad človek ne napredoval v dobrem, še manj v popolnosti, marveč bi se pogrezal iz malih v velike napake in grehote. Brez tega zakramenta bi se človek težko odločil za izpraševanje vesti. Spoznanje samega sebe je prvi korak do poboljšanja, in tega bi ne bilo, če bi ne izpraševali vesti, kar nam veleva zakrament sv. pokore. Dušno stanje svoje pa spozna človek pravilno šele pri spovedi; kajti včasih se mu dozdeva, da je malenkost, kar je v resnici velik greh; včasih se pa zgodi, da vidi povsod samo smrtne grehe, kjer jih v resnici ni. Pri spovedi dobi grešnik zanesljivo pojasnilo o dušnem stanju. Tu najde dušnega zdravnika, ki mu nudi dovolj zdravilnega leka za srečno življenje, pa tudi zadosti premišljenih navodil, kako naj se v bodoče izogiblje tega in onega strupa, ki mu utegne uničiti nadnaravno življenje milosti. Spoved je torej zdravilo za grešnika: reši ga nevarnih zmot, iztrga ga iz grešnih spon, zatira v njem strasti, kaže mu pota do stanovitnega poboljšanja. Koliko nevarnosti preti mladini, ki se jih, žal, še zaveda ne, ali jih pa v svoji lahkoživosti ne smatra za usodepoln.e. Spovednik v svoji očetovski skrbi in ljubeznivosti opozarja nanje, roti, svari in uči, kako se jim je možno izogniti, kako jih je treba preprečevati. Razodeti spovedniku kot dobrohotnemu prijatelju zaupljivo svojo notranjost ter izvedeti od njega pravo sodbo, modre in očetovske nasvete za bodočnost, je prekoristno že z ozirom na to, da človek potrebuje skrbnega vodstva in pomoči v boju za poštenost in čednostno življenje, četudi bi ne imeli pred očmi dejstva, da je sv. spoved obenem od Kristusa postavljen zakrament sv. pokore, ki je vsem katoliškim kristjanom, ki so grešili, zaukazano sredstvo za dosego večnega zveličanja. Pri spovedi zadobiva grešnik tudi nadnaravno . S 'm ; - mi Vista panordmica de Trst. — Solo en esa plaza tienc mayoria el elemento italiano. mientras que toda la Venecia Julia es Gslovena. oporo krščanskega življenja. Opomini, ki jih sliši gojenec doma ali v šoli, imajo pač le človeško moc in veljavo, zato pa največkrat niso posebno izdatni. Od narave smo vsled izvirnega greha nagnjeni v hudo; spoznamo, kaj bi bilo dobro za nas; potrdimo vse, kar nas dobri ljudje uče, živimo pa dostikrat po svoji volji, hodimo pa svoja pota. Ponovno se sklicujem na pesnika, ki je prav isto trdil: "Video meliora proboque, deteroira sequor" — vidim to, kar bi bilo bolje, držim se pa tega, kar je slabše. Slabosti človeški daje krepko oporo tudi zakramentalna milost, ki voljo krepi in utrjuje, da je ne zmagajo tako lahko grešni miki in nagoni. Kakor je napuh začetek vsega zla, tako je spoved začetek poboljšanja, začetek čednosti; kajti v trenutku, ko človek poklekne pred božjega namestnia, je strt tudi napuh, ki je kriv greha. Še celo brezbožno živeči Voltaire, ki se je naravnost norčeval iz svetih reči, je priznal, da je v spovedi moč, ki ohrani človeka nravno nepokvarjenega. Zapisal je o spovedi to-le priznanje: "Spoved smatramo lahko za najkrepkejše povodce, ki odvračajo človeka od skrivnih grehov." Prav to misel je izrekel skoraj z istimi besedami tudi malo krščanski pedagog Pestalozzi. Da, celo pesnik Goethe bridko toži, ker je reformacija med protestanti odpravila ustno spoved; s tem je zamorila izdatno zveličavno sredstvo, ki vzgaja nravnost. Nekatere milosti, ki jih dobivamo v zakramentu sv. pokore, podpirajo — kakor smo videli — kar naravnost krščansko vzgojo; druge pa vsaj več ali manj ugodno vplivajo tudi na vzgojo in pripomorejo vzgojnemu delu do uspeha. Kako spoved osrečuje človeka, kako mu vliva svežo življensko in delavno silo, kako mu obnavlja veselje in vnemo za vse dobro, naj osve-dočita dva zgleda. Nista sicer vzeta iz mladinske dobe, vendar pa jasno izpričujeta blažilno in prerajajočo moč sv. pokore, ki so je deležni stari in mladi, če dobro pripravljeni prejmejo zakrament prenovljenja. NOVA VLADA. sestavljena 6. marca je sledeča: Maršal Josip Broz Tito. ministerski predsednik in minister narodne obrambe; Dr. Milan Grol, podpredsednik; Edvard Kardelj, podpredsednik in minister za zastopniško zbornico; Dr. Ivan šubašič, minister za zunanje zadeve; Dr. Josip Smodiaka, minister brez portielja; Vlado Zečevič, minister za notranje zadeve; Frane Prul, minister pravosodja; Vladislav Ribnikar, minister prosvete; Sreten Zujovič, miinster financ; Dr. Juraj Šutej. minister brez portfelja; Todor Vajasino-vič, minister prevoza; Andrija Kobral, minister proizvodnje; Nikola Petrovič, minister za trgovino in zaloge; Dr. Vaša Ču-brilovič, minister za poljedelstvo; Sulejman Filipovič, minister za gozdarstvo; Bane Andrejev, minister za rudninstvo: Sreten Vukosavljevič, minister za kolonizacijo; Dr. Anton Kržišnik, minister za socialno politiko; Dr. Zlatan Sremec, minister za narodno zdravstvo; Dr. Drago Marušič, minister pošte, telegrafa in telefona; Dr. Rade Pribičevič, minister javnih del; Sava Kosanovič. minister za obvestila; Jaša Prodanovič, minister za Srbijo; Dr. Pavle Gregorič, minister za Hrvaško; Edvard Kocebek, minister za Slo- venijo; Rodoljub Colakovič, minister za Bosno in Hercegovino; Emanuel Cuckov, minister za Macedonijo; in Miloval Djilcs, minister za Črno goro. NAČRT FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE Kakor stvari stoje zdaj, bo Titova nova Jugoslovanska federacija obsegala šest federalnih skupin z vsemi državnimi pravicami. Te so: 1. Srbija, s pod-samoupravno Vojvodino in samoupravnimi deli Kosovega polja; 2. Hrvaška z Dalmacijo; 3. Slovenija, ki bo obsegala tudi Istro; 4. Bosna s Hercegovino; 5. Črna gora, in 6. Macedonij a. BESEDE OČETOVE. Ob priliki konca evropske vojne je sveti Oče spregovoril vesoljnemu svetu besedo, iz katere povzamemo nekatere koristne misli: Topla zahvala nam prihaja iz dna srca, a to našo zalivalo spremlja prošnja naj bi prišel kmalu tudi pravičen konce boja na Daljnem Vzhodu. V duhu poklekujemo na grobove in jarke, v katerih počivajo neštevilne žrtve boja, pokoljev, lakote in bede. V naši molitvi in posebno pri sveti maši jih priporočamo usmiljeni ljubezni Kristusa, Odrešenika in Sodnika. In zdi se, da nam takole odgovarjajo: "Naj se dvignejo iz tal, kjer smo bili mi vloženi kot seme, oblikovalci in gradilci nove boljše Evrope, zgrajene na ljubezni do Boga, na osnovi enakosti in pravice vseh narodov in držav, malih in velikih, močnih in šibkih." Vojna je napravila strahotnih razvalin, kakršnih človeštvo še nikdar ni videlo in sedaj bo treba svet obnoviti. Prvi korak k temu naj bo skorajšni povratek jetnikov, beguncev in izgnancev, kjer jih čakajo njihovi domovi, žene in otroci kot gradilce miru. Njim naročamo: Nikar ne Janez Širok na poslednji poli En el Cementerio de San Martin oklevajte! Krepko se lotite dela obnove! Vera in zaupanje v božjo Previdnost naj vas podpira. Vsak naj se loti svojega dela z vnemo in plemenito ljubeznijo do bližnjega. Težka bo prav gotovo, toda sveta naloga, da se popravi škoda, katero je vojna zadala z upropaščenjem javnega reda, Z bedo in lakoto, a še bolj usoden je moralni propad in podivjanost, v katero je padla zlasti mladina. Na noge torej, da se obnovi spet cvetoče življenje po vaseh in mestih. Pregnana je smrt, ki je prežala v zraku, na morju in na suhem in varno je spet življenje in imetje človeka, ki je podoba božja, da bo spet zavladal mir. Pred nami stoje orjaške težave in zapreke do stalnega miru, katere je treba odstraniti. Mir bo mogel uspeti le v ozračju pravice in popolne zvestobe oprte, na medsebojno razumevanje in zaupanje. Vojna je zasejala vsepovsod neslogo, nezaupanje in sovraštvo, Zato je na potu do miru treba izkoreniniti vsako hinavščino in gnev, da prevlada spet resnica in ljubezen. Nad vsem pa moramo prositi Boga za uresničenje besede dane Ecehijelu: Dal jim bom srce in novega duha jim bom vdihnil in odvzel jim bom kamenito srce, da bodo živeli po mojih zapovedih, da bodo poslušali moje sodbe in bodo moje ljudstvo in jaz njihov Bog O da bi vdihnil Gospod tega duha posebno njim, na katerih sloni dolžnost, da obnove mir v Evropi. V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-6440 — Florida 606 Za vedno se je poslovil JANEŽ ŠIROK star 55 let, doma iz Dola pri Grgarju (Zanut). Ravno 26. aprila na svoj rojstni dan je zapustil solzno dolino in ga je spremila velika družba rojakov na zadnji poti v cerkev v Villi Lynch in na pokopališče v San Martin. Zapušča tu ženo vdovo, sina Ivana in hčer Olgo, v Evropi pa dva .brata oba poročena. V Ameriko je prišel pred 18 leti. Delal je v skladišču Irigorifika Swift, kjer je zgubil zdravje in po neuspeli želodčni operaciji umrl. Za vzornim možem in očetom žalujejo z družino tudi vsi drugi, ki so rajnega poznali, kako plemenit mož je bil. Poslovil se je tudi najstarejši rojak SEBASTJAN PRINČIČ doma iz Gornjega Cerovega pri Gorici. Dopolnil je v januarju 89 let. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Mnogi rojaki se bodo spomnili moža z belo brado, ki je šel z nami na božjo pot v Lujan pred 5 leti in ki je bil že tedaj najstarejši med nami, eden poslednjih naših priseljencev izza 1880 1. 17. maja je dokončal svojo pot po daljši bolezni in so ga mnogi rojaki spremili na Čakarito. 17. maja je zapustil solzno dolino tudi f ANTON ŠKAUNIČ, doma iz Beneške Slovenije pri Sv. Lenartu. Star je bil že 74 let in zapušča ženo ter sina. En sin je doma. V Ameriko je prišel 1913 leta. f PERENIČ FRANC, star 48 let, doma iz Rakitnika v Sloveniji je tudi zapustil svojo družino. Smrt je bila zelo nagla. Ko se je 30. aprila peljal na delo, je izstopil iz voza in kar nenadno ga je prijela slabost in v nekaj minutah je bil v večnosti. Zapušča ženo in dva otroka. Bil je član društva Samopomoči, ki jo rajnemu J poskrbelo za lep pogreb. « “ČASA JUSTO” M A R M 0 L E R I A Construcciön de Monumcntos en los Oementerios PLAČAŠ DE BRONCE JUSTIN MARUŠIČ Garmiendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal ROJAKI V ROSARIO IN PROV. STA. FE Če potrebujete URADNE PREVODE vaših krstnih, poročnih in drugih listin (posebno za dijake in dijakinje za srednje šole), obrnite se na našega prevajalca (Traductor puhlico judicial), ki vam uredi vse dokumente za vstop v šolo in osebno izkaznico (Cčdula de Identidad). Calle SAN LORENZO 937 F K A N C KLAJNŠEK v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte In proračune za hiše in vse druge stavbo, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa Devoto UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Rosario KOVINSKA OKNA IN POLKNA VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 34 - 3406 FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INCAS 6021 Telet 61-5184. KROJAÖNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1S66 Bolo el til Libre UNDECIMO CAPITULO Cuando anocheciö se encendieron fogatas a ambos la-dos de la llanura. Con un salvaje clamor a la guerra, gri-taban los agitadores. Alrededor de los ardientes lenos se reunia la soldatesca, entonando canticos guerreros, preparan do sus lanzas y flcchas y afilando los punales. En todas partes ofreclan sacrificios a Peru n, prometian bueyes a Morana, si los ayudaban en la lucha. Se dirigian a los bosques y conjuraban carinosamente a las hadas, para que vinieran y con blandos linos vendaran sus heridas; espantaban a las brujas y a los lobos fantasmas, contra el enemigo. Delante de Lobo, los augures diseminaban barras de ace-ro y pronosticaban el resultado de la pelea. Los adivinos indagaban en las entranas de los animales, examinaban su corazon y rinones y anunciaban a los guerreros el destino del pröximo dia. Iztok no ofrecia sacrificios ni escuchaba a los augures, ni formulaba promesas. El consejo de guerra de los ancianos le encargo la conducciön de la guerra. La soldadesca, siguien-do una vieja costumbre guerrera, saludaba con prolongados gritos al jefe elegido, apretaban sus manos contra el pecho e inclinaban sus espaldas en senal de respeto. Cerca de la media noche, el campamento de los antos se convirtiö en una increible hilera de fuegos, que ardian y chisporroteaban en la llanura. En los montes rugia el ejercito; golpeaban las vainas con las espadas y hachas contra hachas; los cucrnos sonaban invitando a la lucha. En cambio, cntrc los eslovenos se apagaron los fuegos, cesaron los gritos, no sonaron los cuernos. , Los antos clamaban vietoriosamente; los augures ma-reados de miel, les explicaban el pavor de los eslovenos y les anunciaban una gloriosa vietoria. Iztok, con su escudo dorado, sc confundia entre el pucblo y le hacia conocer sus planes guerreros. Contra el grucso del ejercito anto, dispuso al grupo de pastores, siervos y prisioneros mas indisciplinados. Estaban armados con cu-chillos y mazas. Para reforzar sus tropas, repartio cntrc las primeras filas escudos y pesadas lanzas. Para luchar en el lugar en donde ardian mas fuegos anos, lugar en el cual los enemigos supusieron que los eslovenos enviarian sus ma-yores fuerzas, Iztok solo designo a los trompeteros. Lo mejor del ejercito esloveno lo envio a lo mas espeso del bosque y lo escondio alli. En el lugar mas apartado, en el linde de la arboleda, estaba su caballeria. No se habian apagado las ultimas cstrellas cuando ya se iniciaba la lucha cntrc antos y eslovenos. En el oscuro bos-que se movian incontables grupos de guerreros. La llanura hormigucaba en los grises trajes de las numerosas tropas, que en grupos mayores y menores se instigaban unos a otros a luchar en el campo de batalla con salvaje impetu. Iztok observaba detenidamente las fuerzas enemigas y se asambraba. El dia anterior no pudo sospechar que se halbiere reunido tanta gente para la guerra. Interiormente lo preocupaba si darian o no resultados sus planes guerreros. Al principio compactos grupos de gente se dirigian directa-mente contra su ala derecha. Sospecho que Lobo habia averi-guado durante la noche donde se hallaba el grueso del ejercito esloveno. Sintio amargura. Toda su esperanza de que ganarian los eslovenos sin necesidad de derramar tanta sangrc de valientes, se disipo. No temia ser vencido. Hubiera prefe-rido retirarse y no participar en esa matanza de hermanos. Si Lobo ataca el grueso del ejercito esloveno con el grueso del suyo, cntonces tambien Iztok debera olvidar que lucha contra antos, pues de lo contrario perdera la batalla. Comen-Zana un combate tan grandc y terrible, como no se lo cono-ce en la historia de las guerras domesticas. Poco a poco se hacia el dia. Šobre el ejercito anto apa-recio desdc Oriente la aurora color sangre. Los eslovenos lo consideraron de buen augurio. En sus pechos čreda la segu-ridad de la vietoria. Provocadores antos corrian delante del ejercito e instigaban a los eslovenos. “j Vengan desde las cuevas de los ratones, humilladores, vengan, timidas comadrejas, para probar los dientes de los lobos! j Afilen vuestros pies, si quicren vivir! Vuestras mu-jeres y vuestras novias resen a Dazdbog por el alma. Por-que no seran necesarias lluvias sobre las llanuras eslovenas, las regaran arroyos de lagrimas. jHu-u-u-u!’” Algunos eslovenos encolerizados se separaron de la tranquila multitud guerrera y atacaron a los provocadores, chocaron, se trabaron en lucha acompanando con aullidos su revolcarse entre los ejercitos. Entonces el corazon de Iztok se alegro. El sonar de los cucrnos se dejo oir desde el campamento anto, un oscuro grupo salio del bosque y en un ligero correr, con las lanzas en ristre y las hachas levantadas, se abalanzaron alli donde Iztok habia apostado a los pastores y siervos. En perfeeto orden avanzaban los antos, en un grupo compacto, como si una enorme avalancha atravesara la llanura. Iztok se sintio contcnto antß esa fuerza, le agrado la enorme ola, pero era cruel para su corazon no poder cmbarcarse en ese rio, unirlo a los eslovenos y llevarlo a tierras bizantinas, para inundar y aplastar todo lo que encontrara. De oronto entre las filas de los eslovenos se produjo un silencio, seguido por una exclamaCion de asombro y pavor: “j Hunos! jAlanos!” Iztok se irguio de estupor. Desde el bosque, por el flanco de la fuerte tropa de Lobo, se separaba un grupo de jinetes hunos y alanos. “jTrabajo de Turms!” “jEl perro vino a ayudar äl Lobo!” Iztok desvaino la espada y reviso las correas de la cin-tura y del yelmo. En su valiente corazon no habia rastros de temor. ' Nosotros destrozaremos la caballeria. jPerdonen a los antos y usen las lanzas solo para defenderse!” Esas eran las ordenes de Iztok. Los antos habian ya atravesado las dos terccras partes de la llanura que los separaba de los eslovenos. La tropa no esperč mas, con gritos ensordecedores, rompieron los eslovenos, pastores y siervos, contra los soldados de Lobo. Lobo condujo al poderoso rio a todo correr hacia alli, supo-niendo hallarse ante la fuerza principal eslovena. Los enemigos sc atacaron unos a otros, sc oyeron gritos y llantos, aullidos y quejas, e! quebrarse de las lanzas y el romper de las hachas, el enorme 'gentio caia y se levantaba, se revolcaba en el suelo, sc reti raba en fuga, retornaba con las arm as prestas. Muy pronto perdieron los eslovenos, co-menzaron a huir, tras elios corrieron los rios de antos, cor-tando y hachando lo que aleanzaran, daban gritos de vietoria, de manera que se estremecia el aire. Entonces sonaron las trompetas eslovenas. Los antos callaron como si hubieran sido asidos por el cuello. Los hunos y alanos volvieron sus caballos. “jEngano, engano! j Tras ellos! jAlla esta el joven-Zuelo, alla, caudillos!” Asi gritaba el Lobo. Todo el ejercito se volvio hacia el ala derecha, donde estaban los trompeteros. De esa manera volvio las espaldas al grueso del ejercito esloveno. Paso un segundo. Iztok agito la espada, los p rime ros rayos de sol ardie-ron en el rocio del pasto. Escudos y yelmos brillaron al sol. Iztok se lanzo como un pajaro a! frente de los bien armados jinetes, hacia la llanura. Atacaron a los hunos y alanos en el flanco y a la espalda. La espada de Iztok se movia como el pensamiento, degollaban espantosamente los viejos soldados que venian de Bizancio. Los desparramados caballos hunos corrian entre la muchedumbre, los primeros antos se volvieron y se mataron entre si. La caballeria de Iztok rasgaba entre la infanteria como una serpiente de fucgo, Ha- meante de rayos. Cuando los antos vicron Wen y recono-cieron los escudos dorados y los brillantes yclmos, sc aterro-rizaron. “jHilbudi! j Bizancio! j El Empcrador!” Esta exclamaciön se levanto por sobre los quejidos de los moribundos. En un minuto cl ejercito estaba dispcrso, espantados cn la seguridad de quc contra ellos venian los bizantinos. Los antos arrojaron sus lanzas al suelo y huyeron al bosque; tras ellos cerrö el ala derecha de los valientes. Toda la linca sc dispersö, el esloveno arreaba al anto y estaba a sus espal-das. La caballeria huna y alana corria por la llanura con unos pocos restos, tras ella caia la espada del viejo esloveno de Bizancio. Iztok dejo que los jinetes siguieran sus impul' sos. Perseguia a los fugitivos, casi desarmados grupos antos. Golpeaba con su espada solo para detener el golpe de alguna lanza que lanzaban contra el. Sus ojos miraban bajo el yelmo como los del azor cuando baja de las nubes en busca de la presa. Por el camino, que su corcel abria entre los euer' pos, tambien cabalgaba Rado, el hi jo de Bojan, trajeado de centurio, y tambien otros jövenes, que seguian el fuego de su conductor. Gritos y aullidos, llantos y quejas, ruegos a los dieses, Uenaban el aire. La tierra seca retumbaba bajo los pies de los quc huian, se oia el quebrar de las ramas cn el bosque. Iztok llegö hasta el bosque, separado de los suyos. Lo buscaba, pero no lo encontrö. Apaciguö sus ardientes deseos y se diö cuenta en un instante que estaba rodeado. alejado de Rado y de sus companeros. Hizo girar al caballo para apartarse a un Iado de las gentes fugitivas y llcgar hasta los amigos. Pero en ese momento viö el ansiado rostro. Con un cm' puje tcrrible levanto la espada, Iztok grito: “j El cordero matara al Lobo con la lengua!” Y rodö el descabczado euer-po de Lobo sobre el pasto aplastado. Los antos a su alrededor chillaron de espanto. Iztok sc esfumö de la tropa fugitiva, tras cl volaban las hachas, las lanzas rayaban su escudo, el corria entre los cuerpos y ape-nas un poco rasgunado en los pies se juntö con los eslovenos. Sobre cl campo de batalla se extendiö la noche. Los eslovenos seguian empujando a los dispersos antos hacia los fuegos. Las promesas generosas de la alegria agitaban la sombra, sobre el altar de Perun ardian montones de ove-jas y bueyes, todos bebian miel de los cuemos y glorificaban a Iztok, para quien este triunfo conquistö una confianza ilimitada y encendiö carino en el corazön de cada esloveno. Precisamcnte en ese momento en que era mas tcrrible la lucha entre antos y eslovenos, Tunüs ya por el tercer dia yacia sobre un montecito frente al castillo de Svarun. Dos de sus mejores servidores, bravos soldados y agiles jinetes, pastaban tres caballos en la ladera. Murmuraban de vez en cuando una que otra corta palabra. Porque el gran senor, cl hi jo de reves. Tunüs, cnloquecia de amor. Tres veces bajaron al liano, las tres sc acercaron a las jövenes quc hilaban cl lino mientrns cantaban canciones. Pero las tres veces debieron volver. Los pclos de la barba de Tunus tem-blaban y batian friamentc sus mandibulas. Viö arder las mejillas de Liubiniza al sol, su risa y su canciön se destacaba del coro de muchachas como los de una reina. Sus dorados cabcllos ondulaban sueltos a la suave brisa. Brillaban sus blancos brazos adornados con brazaletes de oro, cuando movia los manojos de lino y lo ponia a manos Uenas en montones. Tunus cmpalideciö como si estuviera afiebrado. Con la palma se apretaba la baia f rente, se golpeaba el pecho con los punos, sus hinchados labios se abrian como los de un tiburön, que se debate cn busca de agua si sc lo arrroja a seco. Estaba cerca, habria irrumpido entre las iovencitas, asido a Liubiniza, llcvado hasta el caballo y huido. Pero algo le enredö los pies, sus rodillas temblaban, sintiö un secreto pal-pitar, las hadas montanesas lo destrozarian si tocara a Liu- El consejo esloveno no tuvo mäs remedio y ocoptö la batalla impuesta por los antos . . . biniza con violencia. Y cl salvajc tcmblaba al pensar quc tal vez Liubiniza fuera una bruja, que lo habia hecliizado; cuando rcia le parecia siempre que se reta de cl y lo invitaba: “Ven, prueba, tocame, si deseas morir.” Y Tunus temia a la muerte; porque su vida no dejaba de causarle placer. Por eso volvian a trepar el jjionte; y Tunüs estaba acostado, sin com er, sin palabra en la boca y sin consuelo en el corazön. El sol se ponia, amarillenta brillaba la llanura. Las don-cellas recogian diligentes para terminar el trabajo. Tunüs observaba la planicie con ojos enamorados. “Manana Liubiniza ya no saldra del castillo. Volvera Iztok, retornaran los soldados y luego. . . jNunca serii niia y sin clla es mi muerte!” Tunüs se rcvolvia en el suelo y hundia la f rente cn el fresco rocio. Lina vez mas lo detuvo la prudencia huna: “jNo te excites! ;Sc prudente! jDeja a la mujer! ; Tunüs! jRccucrda que eres hijo de Ernak!” El huno levanto la cabeza, cuando viö las blancas tü-nicas cn la llanura, grito su corazön, ardiö su pasiön .y ahogö su prudencia. “jSera niia y la reina de los hunos!" Ast dijo claramentc y se levanto. Las jovencitas gritaron y sc dispersaron como un grupo de susurrantes palomas cuando entre eilas cae un azor. Se levanto el manto rojo, una mano tcrrible asiö a Liubiniza por la cintura, se moviö todo delante de sus ojos y se apoderaron de ella oscuras sombras. Sobre las alamenas del castillo aparecieron entonces dos ’ figuras, dos ancianos, Svarun y Radovan. "iTunüs!”, grito Radovan. “jMi hija!”, suspirö Svarun y se sentö. Radovan abrazö su cabeza y como consuelo al desgra-ciado padre, profiriö contra el fugitivo huno las maldiciones mäs terriblcs en los idiomas de todos los puchlos, desdc cl mar Bältico al Egeo. Pero el huno huia llevändose en los brazos el tesoro, y apretando contra su corazön la semiinconscicnte Liubiniza. Iba, como cnloquecido. Sin importarlc sus servidores, quc venian tras el; apretaba a la muchacha contra si, espantado de que alguicn se la arrebatara. Cansados, llegaron sin des-canso al Danubio. Esa misma noche Tunüs colocö a la in-consciente Liubiniza sobre las hermosas alfombras de su habitaeiön y llamö prcocupado a los hcchiceros y hcchiceras cn ayuda de la reina. Su alegria, cuando abriö los ojos y pidiö agua, fue breve. Balambak le anunciö que lo esperaban mensajeros de Bizancio. El Emperador le ordenaba, partir inmediatamente hacia čl. Apareciö la manana. Liubiniza se durmiö con la son-risa cn los labios. Tunüs prometiö la muerte a Balambak si se le hacia dano a la reina Liubiniza, maldijo la hora que comparefiö por vez primera ante el Emperador y fue con los Bizantinos hacia el sur. Traducciön de DARINKA ČEHOVIN. OPAZOVALEC ZANIMIVA RE VISTA Marsikdo izmed rojakov je že opazil znanstveno revijo “SUCESOS TECNI-COS". Poleg tega da je izredno zanimiva in bogate vsebine ima tudi to vrednost, da je njen glavni urednik naš rojak LOJZE BRAJER. Revista stane 30 centavov in ie prav vredna tistih novcev. KAKO JE V JUGOSLAVIJI Nimamo nobenih zanesljivih podatkov iz poslednjih tednov. V začetku marca je bil pa položaj kakor ga opisuje ameriški časnikar, ki je bil tedaj v Beogradu (“Chicago Sun”): Napetost med narodom, ki je s strahom pričakoval vlade pod Titovim vodstvom se je polegla. Tito je namreč izjavil, da nima namena prisiliti narod, da sprejme komunizem, ker sprevidi, da je komunistov komaj 10% prebivalstva. REGENTSKI SVET ZAPRISEŽEN 5. marca so bili zapriseženi vsi trije člani regentskega sveta: Pred pravoslavnim patriarhom je prisegel po starem običaju Srb Budisavljevič, pred katoliškim nadškofom v Beogradu Mons. dr. Josipom Ujčičem pa sta prisegla Slovenec inž. Dušan Srnec in Hrvat dr. Ante Mandič. To kratko poročilce pove zelo mnogo: namreč to, da je katoliški nadškof Beograda, naš rojak iz Kopra dr. Ujčič na svojem mestu v Beogradu, da torej Titov režim ni onemogočil dola katoliški cerkvi v Beogradu, kar nam dg utemeljeno upanje, da ravna enako tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. SOCIJALNI NAČRTI ZA SLOVENIJO napovedujejo razdelitev nekaterih posestev in razlastitev nekaterih podjetij, katera so pripadala Nemcem. Teh posestev je 22 in obsegajo 33.000 ha gozda, 2000 ha pašnikov in 6000 ha vinogradov. Razen tega, so imeli Nemci v svojih rokah 40 odstotkov železne industrije. 60 odstotkov tkalnic, 50 odstotkov kemikal-ne industrije, 70 odstokov industrije za izdelovanje usnja. 90 odstotkov glavnice v 13 rudarskih podjetjih, 20 odstokov galvnice v kemikalnih industrijah: njihove so bile tudi vse tovarne za cement v Sloveniji. V SAN MARTIN DE LOS ANDES je dokončal tek življenja -j NIKOLAJ KNEZ iz Cirkvenice pri Sušaku. Živel je preje v Villi Madero, a zadnje leto je bil v Neuquenu. Pograbila ga je pljučnica, ki ga je tudi odpeljala v večnost. Pokopal ga jo naš rojak č. g. Gregor Recelj, cistercijanski duhovnik. KONEC VOJNE 8. maja je zapadni svet praznoval dan zmage, 9. maja pa so isti spomin obha- ROJAKI IZ NOTRANJOSTI! Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU “PACIFICO” kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVIČ jali v deželah ki so padle por rusko komando. Pri nas so se še nadaljevali boji in zato smo zahvalno slovesnost odgodili do konca vojnih operacij. Zelo deljena so bila naš čustva, ko smo zapeli azhvalno pesem 20. maja. Najprej radi Trsta, o čigar usodi smo zaskrbljeni, potem pa tudi glede splošnega položaja doma, kajti nič še ne vemo, kaj so tamkaj napravili, kako je in kdo je še živ. Zato še vedno gledamo v temo in pričakujemo, kaj pride. Upajmo, da bomo zvedeli kaj dobrih novic in kaj kmalu. Naša zahvalna molitev pa je imela svojo galvno misel v tem, da je vsaj te grozotne vojne konec. Ob enem pa je bila ta pobožnost naša prošnja za pravi mir in za večni pokoj njih, ki so padli. ČIGAV BO TRST Katerega Slovenca ne mori to tako življensko važno vprašanje za bodočnost našega naroda in posebno za bodočnost najlepše slovenske zemlje od Idrije čez Vipavo in Postojno do Trsta, od Bovca čez Kobariško, Tolminsko, Gorico, Brda in Kras doli do Kopra. Vsi vemo: to je naše in nam mora biti prideljeno, toda vemo pa tudi, da je 40 milijonov Italijanov, ki vpijejo do neba, da je Trst njihov, da je Gorica njihova in da mora biti Reka njihova. 25 let njihove krivične posesti teh naših krajev se jim zdi kot dokaz njihove pravice do naše slovenske zemlje. Nimamo podrobnih podatkov o razvoju dogodkov, a podali bomo to, kar moremo razbrati iz časopisnih in radijskih vesti in vidimo, da precej zaupno lahko pričakujemo, da nas to pot ne bodo prevarali za to, kar nam po božji in človečki postavi pristoji. Upajmo, da bo vse naše, koder se slovenska beseda govori. Treba pa bo še čakati nekaj mesecev, prodno bo vse dokončno urajeno.^^ POLOM NA ITALIJANSKI FRONTI se je začel že 20. aprila. Tisti čas so tudi jugoslovanske čete pritiskale z vso silo, na Reko in ko je začela v Italiji zmeda so Jugoslovani takoj razumeli važnost trenutka. Glavno silo ot je četrto jugoslovansko armado so takoj poslali skozi Pivko proti Trstu in 29. aprila so bili že pred Trstom in začeli boi. ki ie trajal p“t dni. v katerem so vničili dve nemški diviziji in je tudi Trst utrpel precej šk' 'e pod silo kanonov in pouličnih bojev TRST OSVOBOJEN Med tem. ko so se po mestu bili krvavi poulični boii in se je boj nadaljeval še po nekaterih bližnjih krajih od Bazovice do Opčin so prišle tudi zavezniške čete po morju in boj dokončale tudi iz pristanišča ven. , 3. maja je bil ves Trst ze osvobojen. V mestu so vzeli oblast v roke Jugoslovani, kateri so za poveljnika postavili generala Dušana Kveder, med tem ko je v pristanišču vzelo v roke oblast zavezniško vojno poveljstvo. Ribiške ladje v Barkovljah m ladjice, ki čakalo na razvoj dogodkov v smeri proti Skednju (Servola) so izobesile slovensko in jugoslovansko zastavo. Jugoslovanska oblast ie vzela spretno v roke vodstvo mesta in je z nasajenimi bajoneti kmalu upostavila popolen mir in red. Tudi z novozelandskimi četami, katere so prišle prve v pristanišče ni bilo nobenih neprilik in je vse kazalo, da bo vse šlo dalie popolnoma mirno. V TRŽIČ IN GORICO. Takoj so pohiteli Jugoslovani tudi naprej, da preprečijo kake italijanske nakane in 2. maja so že imeli trdno v oblasti tudi Tržič in Gorico. Toda naša zem- lja je tudi onstran Soče, zato so hiteli dalje vse do stare avstrijske meje, kjer so se srečali že tudi s četami, katere so prodirale od Benetk gori. SPOR ZA PRIMORSKO Italijani so v 25 letih svojega paševa-nja v naših krajih seveda prišli do zaključka. da so ti kraji njihovi. Nič niso upoštevali, da razbojnik in tat nikdar ne postane lastnik tega, kar je po krivici ali nasilno odvzel. Zagnali so krik do neba in razmajali vse svoje pretkane intrigante, da bi rešili Trst in seveda še kaj več za Italijo. Bonomi, predsednik vlade, kateri je sam bil pri podpisu krivične rapalske pogodbe, je licemersko križal, da je tedaj Jugoslavija prosotvoljno podpisala rapalsko pogodbo kot pravično stvar in da sedaj gotovo ni nobenega razloga, da bi se oni sporazumno in prijateljsko sklenjeni sporazum razveljavil. Pozablja menda Bonomi, da so tedaj nastavili Jugoslaviji na srce nož in pod pretečimi grožnjami izsilili podpis pogodbe. Jugoslavija je bila v tistem diplomatskem boju z Italijo čisto osamljena in ni imela kaj postaviti nasproti italijanski sili. Bonomi je pristal na to, da bi bilo treba morda kaj popraviti meje in so italijanski časopisi priznali, da je italijanska le zapadna obala Istre, toda glede Trsta so kričali, da je “v nebo vpijoča krivica" če ga Italiji vzamejo. Saj je žrtvovala 600.000 mož v prejšnji vojni zato da dobi Trot. Angleži so prve ure dosti mirno prisluškovali odmevu polemike med Italijani in Jugoslovani. V Rimu je bila velika manifestacija študentov, katero je orga-ni.zjr°1 že zopet zbujeni italijanski fašistični instinkt. Le komunisti so se drznili povedati Italijanom resnico: da nimajo do Trsta nobene pravice. TRST SVOBODNO MESTO Med tem je pa jugoslovanska oblast nadaljevala nemoteno svoje delo. Dušan Kveder, prefekt za mesto Trst, jo povedal javno namen Jugosalvije. Goriča, Istra in tržaška okolica bodo tri provincije. Trst pa bo samoupravno mesto v federativni Jugosalviji. V velikem zborovanju, ki ga je organiziral osvobodilni odbor je bilo prebivalstvu razglašeno, kaj nameravajo Jugoslovani s Trstom, nato je bila izvoljena tudi mestna uprava, ki sestoji iz 7 Italijanov in 6 Slovencev. Predsednik in podpredsednik sta Italijana. MOBILIZACIJA Jugoslavija je v vsem ozemlju takoj izvedla popolno mobilizacijo vseh možkih od 16 do 60 lota. Ta ukrep je bil storjen menda zato, da se zbere zadostna vojna sila, katero Jugoslavija rabi v sedanjem konfliktu, da bodo zavezniki videli, da gre zares in da bodo Jugoslovani šli tudi v boi za lastno zemljo, če no bo drugače. Drugi namen jo pa v tem, da poženč iz dežele italijanske priseljence. Razglašeno je bilo namreč, da vsak, kdor ne želi biti mobiliziran, lahko svobodno pobere svojo stvari in gro v Italijo od koder je prišel. Poročajo, da je zbežalo zelo veliko Italijanov, katerim gredo naše oblasti z vsem veseljem na roke pri odhodu. Mobilizirali so tudi duhovnike. KAKO ŽIVE V TRSTU Prehrana v Trstu še ni povsom urejena. Sedaj so že začeli dovažati meso in moko iz notranjosti Jugoslavije v Trst. kjer je pa zaenkrat še vodno stroga aprovi-zacija, ki meri na grame kruh in meso. Krfičanska socijalna načela KORIST IN POTREBA DELAVSKIH ORGANIZACIJ. Končno premorejo v tej zadevi mnogo gospodarji in delavci sami, z onimi ustanovami namreč, s katerih pomočjo je možno primerno pemogati potrebnim in sc en razred približuje drugemu. V to svrho moramo prištevati društva za medsebojno podporo, razne naprave ustanovljene po skrbi Zasebnikov: za zaščito delavca, istotako za osirotelo ženo in otroke, če bi se kaj nenadnega pripetilo, če hi pritisnila onemoglost, če bi sc kaj človeškega primerilo. Sem spadajo zaščitne ustanove za varstvo dečkov, deklic, mladih in starejših. Toda prvo mesto zavzemajo delavska društva, v katerih obsegu so skoro vsa druga združena. Dolgo so obstojale pri naših prednikih dobre tvorbe udruženih rokodelcev. V resnici niso donašalc prelepih koristi samo delavcem, ampak čast in prospeh tudi obrti sami, kakor pričajo premnogi spomeniki. V sedanji bolj izobraženi dobi, ko so sc spremenile šege in sc tudi pomnožile stvari, ki jih zahteva vsakdanje življenje, sc seveda nujno morajo delavska društva prilagoditi sodobnim potrebam. V obče nam je všeč, da sc društva te vrste zbirajo, bodisi zbrana v celoti iz samih delavcev, bodisi mešana iz obeh razredov, želeti pa je, da rastejo po številu in delavni moči. Četudi pa smo o njih že več ko enkrat govorili, vendar hočemo na tem mestu poudariti, da so zelo koristna in da sc po svojem pravu združujejo, prav tako po kakšni uredbi naj sc ravnajo in kaj morajo delati. Edina resnična in kočna rešitev socialnega vprašanja je v združenju, v organizaciji. Kakor se vedno bolj združuje kapital brez ozira na narodnostne ali državne meje. prav tako je nujna potreba, da se združijo delavci brez ozira na narodnostne ali državne meje. Saj socialno vprašanje ni boj za svetovno nazi-ranje, tudi ne boj za državo in narodnost, ampak gre tu za pravice delavstva, ki jih ima vsled svojega dela. Delo delavcev je, ki ustvarja bogastvo držav, in če ustvarja bogastvo držav, ustvarja tudi bogastvo sveta soloh. In kdo ima delež na tem bogastvu? Ali delavci? Nikakor ne. Ne duševni, ne telesni delavci, in prav v tem tiči socialni nered, socialna krivica, ki jo je treba odpraviti. Čisto naravno je. da se dosedanji imetniki tem sadovom delavskega dela ne bodo odpovedali prostovoljno in zato se organizirajo v svojih organizacijah (kartelih in trustih), da lažje branijo to, kar smatrajo za svoje, čeprav ni. Uprav zato veliki socialni papež tako toplo priporoča, naj se tudi delavci temu primerno združujejo, da morejo biti kos temu gigantskemu boju za svoje pravice. Poedini tu ne premorejo nič in če imajo tudi še tako in tako močno dobro voljo. V neenakem boju proti kapitalizmu morajo poginiti drug za drugim. Zato poudarja papež potrebo organizacije, to je: razbiti delavski sloji naj se zopet organizirajo, kakor so bili nekoč krasno organizirani v svojih cehovskih zadrugah, seveda sedaj primerno času v novih oblikah, primernih novi dobi. Tu ne pomaga noben izgovor in nobeno golo jadikovanje. “Država premalo stori za nas, država nas mora varovati, zakoni se morajo preurediti, treba nam je socialnih zakonov." Vsi ti in drugi podobni izgovori so sicer resnični in vsega uvaževanja vredni, vendar pa kažejo, da tisti, ki jih venomer ponavljajo, premalo mislijo na resnično življenje. Držali bi ti ugovori, če bi bilo zadosti, da kdo reče: Hočem, pa bi bila stvar urejena. Resnično življenje pa je borba. "Država premalo stori za nas." Kdo je država? Kdo ima oblast v državi? Tisti, ki ima denar, in tisti, ki imajo močno organizacijo. In le tisti, ki imajo oblast v državi, delajo zakone in pomagajo delavstvu. Vse drugo, pa naj reče kdo kar hoče, je samo prazno jadikovanje. . “Treba nam je socialnih zakonov." Res da jih je treba. Toda socialni zkaoni ne morejo imeti namena, da bi nadomestili samooomoč. Zakoni so običajno zadnji izraz tega, kar se je izkušalo upravičeno uveljaviti v družbi po dolgotrajnem delu posameznih delavskih organizacij. Zakon je izraz pravnega stanja, ki ga večina družbe priznava kot pravilnega. Družba sama na mora najprej imeti to orepričanie, drugače do zakona rednim notom sploh ne pride. Da na družba dobi to prenričanje, in da tako pride do zakona, zato je treba najprej močnih organizacij in treba tudi, da te organizacije pridno delajo, da svoje prepričanje uveljavijo. Pravilno je zato noudaril dr. Krek, da vsa državna nomoč^ ne more delavcem nič nomagati, dokler se delavci sami ne organizirajo, dokler s svoio močno organizacijo sami ne tvorijo važneaa dela države same. Treba je, da se delavci organizirajo, da se drug na drugega naslonijo, drug z drugim čutijo, drug drugega nodniraio in tako stvorijo organizem, ki je sam po sebi dovolj močan, da organizira državo, to se nravi. da državi vdihne svojega duha in svoje življenje. ZAHVALA AGRADECIMIENTO Član Slovenske Krajine", šteri je biu dugoga časa betežen na želodci, pa je druge pomoči nej bilou, ka so me mogli operirati, se Gospodu Bogi zafalim i blaženi Devici Mariji ka sem zdrav, pa že delam. Morem se zafaliti brati Števeki šteri je dosta z monov posla meu pa dosta potrošo za meno. Tiidi morem zafaliti K. Sapači, šteri je dosta noči mogo zame skrb moti; nadale se srčno zafalim Štefani Šogor i Fane Banko, šteriva sta mi dala svojo krv, ka san tek nazaj k živlenje prišo. Nadale se moram lepo zafaliti dvoma svakoma Jošar i Šeruga i celoj familiji kak posebno Ana i Otilija, štere so zmerom pri mene bile. Zafalim ešče Bohar Šandori i Emi Ritoper. Ešče se morem tistim lepo zafaliti štere ste za mene Boga molili. TUj morem zafaliti preč. Janeza Hladnik i Davida Doktorič, šteriva gospoda sta me tuj prišla gor obiskat in so me trno potrošlali, ka naj se nika ne bojim opetacije, nai samo korajžen boddm. Te ročij so mi že tisti pravli šteri so že bitij operirani to sam se pa resam tak toga roda držo. Zdaj ešče moram odnok srčno lepo zafaliti celoj mojoj rodbini i prijateljem i vsem tistim ki ste me prišli gor obiskati i moje ženi bili štera je z menov i decov tolike brige mela. Bog naj vsem plati! Andrej Gomboc. Agradozco smeeramente a mi buen doctor que tan omahle-niente me atendia y con manos tan livianitas realizo la opera-cičn sin escatimar ningiin sacrificio con migo. Tongo que dar gräcias tambičn al Dr. Alejandro Pavlowski aue lan atentamente so sacrificaba con mi doctor el cirujano Dr. Esteban Baglietto. Andrčs Gomboc. NEKULTURNI SLOVENCI .... . ^ dnevniku Critica" je izšel dopis znanega Mario Maria- ni. o katerem se ie že večkrat kak naš človek pohvalno izrekel. 16. maja je ta člankar razpravljal o Trstu in je med drugim povedal tudi., da bi postalo za "Trieste ''usodno ter njegov kul-turni propad", če bi prišel pod Jugoslavijo in se izločil iz “ita-lijanske kulture , kajti Slovenci "nismo nikdar imeli kulture" . . . Na nesramen napad v časopisu, katerega toliko naših ljudi bore, je že bil dan primeren odgovor. Drugi odgovor na nai dajo naši ljudje sami: Če smo nekulturni ne znamo čitati. Kako bomo torej brali “Critico”. Zatorej je logičen odgovor vseh zavednih Slovencev, da se temu časopisu odrečejo. Saj imamo na razpolago boljše časopise kot je čenčastrt Critica ! Kupujmo raje "La Razon", ki manj laži povo in bolj resno o vseh stvareh razpravlja! "SLOVENSKA KRAJINA" bo priredila za člane in svoje prijatelje prijeten domač praznik s KOLINAMI, katere bo priredila v nedeljo 10. junija na dan avežanedskega proščenja, to je devete obletnice slovenske službe božje. Koline se bodo vršile v enaki obliki kot lani. Začetek 10. junija ob 12 uri. Cena je 2.50 S in 1.50 za mladoletne. Vstopnice dobite na društvi, pri odbornikih in tudi na gostilni pri Kramer-Lakiju (Chacabuco 501), kjer so bodo koline vršile. DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA ESPIRITUAL ____Pasco 431, Buenos Aires, Argentina_ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Sucursa! 13 Concesiön 2560 PISMO IZ EGIPTA STARIŠE PROSIMO, da se pozanimajo in pošljejo tudi svojo deco k petju, katero se je že začelo in prav lepo napreduje in bomo imeli 17. junija popoldne priliko že slišati prvi nastop naše dece, katero uči peti g. Ciril Kren. DEVET LET . . . Marsikaj se je že med tem zgodilo. Marsikateri je že zginil •izmed nas, od tistih, kateri so bili tedaj navzoči, ko smo se prvič zbrali v kapeli na Manuel Estevez 630. Pa je kljub težavam naše delo lepo nadaljevalo, kar nam priča harmonij, pevski zbor. zastava bratovščine in društvo “Slovenska Krajina", ki je zrastlo iz tega zbiranja v cerkvi. Vsako leto smo imeli kaj lepih svečanosti. To zadnje leto smo spet slavili novo mašo in smo iz Avellanede organizirali marsikaj lepega in koristnega za versko življenje med rojaki. Glavno težo vsega tega vodijo neumorni pevci, katerim naj bo izrečeno posebno priznanje ob tej priliki. Lepšega priznanja, kakor ga je dal gospod misijonar pač ne moremo dati: "Nikdar me ni tako ganila slovenska pesem kot na letgš-njo Velikonoč na Avellanedi in na Božič pri polnočnici na Paternalu".* Glavno zaslugo za petje ima seveda neumorni Ciril Kren. ki kljub razdalji stanovitno priteče na Avellanedo, kolikorkrat je treba in je sedaj prevzel tudi skrb. da ustvari na Avellanedi mladinski zbor. Zahvala pa gre ob tej priliki tudi zvestim vernikom, kateri nikdar nei zastanejo od službe božje. Prav posebno zahvalo pa sem dolžan Cerkveniku, Imretu Ozvaldu, ki je vsak čas pri roki, kadar je treba, čeprav daleč živi, ter Sapaču, Šerugi, Preiningerju in Utrošu, ki imajo vedno na skrbi, kar je treba pred oltarjem in tudi Krajcerjevi Maričiki, katera ima na brigi cerkevenc zbirke ter Bojnecu in Mariki, Hedviki in Črnkovi, kakor vsem drugim neutrudnim sodelavkam pri službi božji in priredbah. Naj vsem povrne vsevedni Bog in Mati Božja v nebesih, kjer so njihova dobra dela m imena zapisana v knjigi življenja. 10. in 17. junija prihitite vsi in pripeljite s seboj mnogo rojakov, da bomo čim lepše proslavili praznik devete obletnice. \ AM A E O < : MONTE CUDINE j ► A Z A P B A N ] : MONTE CUDINE \ \ CALIDAD Y RENDIMIENTO < ► i ► MONTE CUDINE S. R. Ltda. < | Capital l.ooo.ooo $. BELO R. ANO 2286 \ ■ AAAAAAAAAAAAA «A-A A» tAAAAAAAAt* loeao: vemo: toaoc JOCOO O S o D JUAN KOCANI Suceeor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1323 — ALBINA — 192B Ü. T. 47, Cuyo 6894 Bmenos Aires a o o D o jcsoaoi ioboi Cairo, 13/1. 1945. Dragi gospod Hladnik, dragi ostali rojaki v vašem kraju! Strašna usoda nas je zadela nas Slovence in nihče nikoli ne bo mogel do kraja ispovedati, kaj smo prestali in ka: nas morda še čaka. Jaz sem duhovnik in takoj po novi maši me je zadela vojna vihra in moral sem po svetu. Nemci so nas vse najprej pozaprli, kruto pretepali vsak dan. mnogo pobili, mnogo pa se jih je rešilo z begom, med katerimi sem tudi jaz. Če Nemci najdejo na Štajerskem kakega duhovnika, ga v času ene ure ustrelijo brez vsake obtožbe ali sodbe. Samo malo duhovnikov deluje, ki so prikriti kot navadni delavci: nekateri so čevljarji, krojači, rudarji in na cesti. Te poznajo samo najboljši kristjani, ki se zvečer zberejo v kaki hiši in imajo mašo, seveda čisto kratko: od Sanctusa do Communio. Za mašo nimamo nobenih oblačil, ne kelihov, temveč v delavski obleki. Za kelih je dober vsak kozarec. Ljudje pridejo po več ur daleč po noči, da se spovejo in so vsi srečni, če še morejo enkrat prejeti sv. obhajilo. Tudi domov nesejo bolnikom sv. popotnico. Oh, kako trpijo ljudje! Ali gorje če bi nemški gestapovci zvedeli za takega duhovnika! Takoj je ustreljen! Jaz sam sem nekoč komaj ušel iz Maribora. Če boste dobili moje pismo, jaz Vam bom o tem še lahko mnogo napisal za Vaš list, če boste želeli. Saj sem že štiri leta v neprestanem ognju, dokler me niso rešili iz Ironie in kot ranjenega pripeljali v angleško bolnico v Italijo, od tam pa v Egipt, da ozdravim. Zdaj sem v Cairu in sem v pomanjkanju. Lepo prosim svoje rojake, kdor more, če bi mi poslali kaj denarja. Jaz Vam bom zelo hvaležen. Nimam niti za zdravila, niti za obleko! Pozneje se Vam bom še javil, ker Vas gotovo zanima, kako je zdai pri nas. Poskusil sem vse strahote. Bili smo grozno, grozno lačni, vso otečeni od trave, ki smo jo jedli. Luskar Jože. POŠTUVANI ROJAKI! Nepozabte so mene pa če fčasi štorome so za kakšo .'oč pove, *o eden ovomc moro otpiistiti, pa malo bolo 'fkupdržanjo moremo mete. ! Eti vam poniidim naše Europsko potrebščine ?tcre sc / vsakem almaceni no dobij. : Zimski časi cul ide pa tu prašciči so že zadasta debeli. | Idaj pate samo jo trbej doj zabadati, pa klobaso nadevati. Vse te stvari, ha mor, trbej diati: začimbo, kün, čaren, poper, cimet, klince, pšeno kašo i ajdinsko i proseno tuj odavam i mak. ALMACEN Y DESPACHO DE BEBIDAS ANDREJ GOMBOC DEAN FUNES 254 — AVELLANEDA ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite ue na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LI P Ič A R eTTTENBEBQ 3360 y Avda SAN MARTIN Tel. 60-3036 Recreo “EUROPA” RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja ln nazaj, odrasli 5 1.—, otroci $ 0.50. U T. 749 - 589 — TIGRE — FCC A. El Beneficio Nuestro Revista no cuenta con fondos ni con ayu-da fija sino dopende .exclusivamente de sus lectores. Puesto que los gastos Han subido en un 50% quedö nuestro presupuesto muy recargado, ya que la suscripcion sigue siendo de 2.— S anuales, Mantene-mos la suscripciön tan economica por los suscritores pobres pero contando CON LÄ GENEROSIDAD DE LOS QUE PUEDEN MAS. Por eso dirigimos nuestro pedido para que contribuyan con mäs, para cubrir el deficit que alcanza mensualmente hasta 80 $! Tengase en cuenta que la Revista "La Vida Espiritual" es un örgano de apostolado! Necesita por ende de los bien-hechores. Para cubrir el deficit se realiza anualmente tam-bien un festival de beneficio, al cual invitamos desde ya a todos nuestros amigos y pedimos AVISOS para el nümero de programa, PREMIOS para la rifa tradicional, y CONTRIBUCIONES VOLUNTARIAS. El festival se realizarä el 30 de setiembre en el salön Don Bosco. calle Solls 252, a las 15.30 horas. Na veselico! Vsakoletna Prireditev "Duhovnega Življenja" se bo vršila 30. septembra v dvorani Don Bosco, Soliš 252. Salon San Jose letos ni na razpolago radi varčevanja z elektriko. Vsako leto ste se bralci in prijatelji naše reviste lepo izkazali in doprinesli k odličnemu uspehu te prireditve, katere namen je pokriti primanjkljaj v izdajanju Duhovnega Življenja. Saj vsak uvideven človek sam spozna, da je naročnica D. Ž. daleč pod resničnim izdatkom. Primanjkljaj doseže mesečno 80 pesov in ga je seveda treba pokriti. Revista nima nobene javne podpore temveč samo svoje bralce in naročnike, kateri doprina-šate velikodušno za tiskovni sklad, Id pokrije že en del primankljaja. Drugo naj pokrije pa napovedana prireditev, 30. SEPTEMBRA ob 15.30. Prosimo rojake, da nam pošljite OGLASE za programsko številko DOBITKE za srečolov. Sprejemajo se na Pasco 431, Paz Soldän 4924 in Beiro 5388. NEKAJ ZA STARIŠE SPOVED JE BOŽJI DAR Redemptorist P. Andrej Hamerle (Dunaj) pripoveduje v svoji knjigi “Licht und Irrlicht", da se je bil seznanil z nekim častnikom, ki se je ponašal z izrednim vojnim odlikovanjem. Nekoč se je pogovarjal z njim tudi o verskih vprašanjih, nato mu pa pravi: “Hrabrostna svetinja, ki jo nosite, izpričuje, da ste bili pač zvestovdani svoji vojaški prisegi in da ste se pogumno borili za domovino. Oprostite, da se drznem vprašati: Kako ste pa kaj zvesti svoji prvi obljubi, storjeni pri sv. krstu? Najbrž ste na to Bogu dano besedo že popolnoma pozabili. Krstna obljuba vsebuje namreč tudi važne obveznosti nasproti Bogu in sveti Cerkvi!" Stotnik je bil v ncmali zadregi. Redovnik poseže urno v besedo, češ, kar je zamujenega, je treba popraviti. “Glejte, kolikokrat ste kot vojak na bojišču takorekoč gledali smrti v obraz. Ali se boste sedaj bali storiti svojo versko dolžnost?" “Dobro", — pravi stotnik — “pri priliki hočem opraviti tudi svojo pobožnost." “Lepo. Pa zakaj bi odlašali? Pojdite kar z menoj!" Stotnik se vda in gre za njim v samostansko celico. Ko je bila spoved končana, poklekne ves ganjen in solzan pred spovednika na tla, objame mu kolena in pravi: “Vi ste največji dobrotnik mojega življenja." Kdo bi mogel popisati srečo tega moža! P. Hamerle mu priporoča, naj odslej večkrat prejme sv. zakramente, nakar mu stotnik z vojaško odločnostjo zatrdi: “Kolikorkrat spoznate za potrebno." Bil je mož beseda in živel več let prav zgledno. * Drug zgled spovedne sreče: Dne 21. decembra 1858 se je podal k sveto živečemu župniku v Arsu na Francoskem odlličen gospod, bivši častnik. Župnik Janez Vianney (f 1859) je sedel pri leseni mizici v zakristiji, zraven njega je bil mal klečalnik. Tujec ga prijazno pozdravi in pravi: “Gospod župnik, prihajam, da bi se z vami pomenil o resnih stvareh." (Pripomniti treba, da so k preprostemu, a svetemu župniku Vianneyu prihajali ljudje od vseh strani: ne- DOGOVOR GLEDE PRIMORSKE podpisan v Belgradu med Jugoslavijo in zapadnimi zavezniki obsega sledeče točke: 1. Demarkacijska črta gre od južnega konca Istre na Trst, tako da pusti Jugoslaviji tudi nekatera mala istrska pristanišča na zapadu in nato proti severu, tako da ostane v zapadni zoni Gorica in vse železnico in ceste, ki vodijo na Koroško skozi Gorico in Kobarid. (Dolina Bače in Idrije ter Vipavska dolina ostanejo torej v jugoslovanski zoni, nrav tako Postojnski Kras in Pivna ter Keka in vzhodna Istra). kateri vprašat za svet, drugi k spovedi itd.) “Dobro," pristavi župnik pohlevno; “pokleknite tukaj-le na stolček," ter pokaže s prstom na prostor pred mizo. “Gospod župnik, nisem prišel zaradi spovedi," se izgovarja došli tujec. “Čemu ste pa prišli?" — “Rad bi imel z vami razgovor o verskih vprašanjih." — “Saj jaz ne znam na učena vprašanja odgovarjati. Le stopite sem in pokleknite na stolček." — “Prosim, gospod župnik, rekel sem že, da nisem prišel k spovedi. Nimam nič vere in ne verujem, da " — “Vere nimate? Ubogi človek! Jaz ne vem veliko, toda vidim, da ste vi še bolj neveden, nego sem jaz. Jaz vsaj vem, kaj moram verovati, vi pa še tega ne veste. Storite, kar sem vam velel in pokleknita semkaj." “Pa vprav o spovedi me dvomi motijo", pravi tujec; “ne bom se spovedal, no da bi veroval." — “Verjemite mi, jaz vse to reči dobro poznam; le pokleknite." Ker mož ni vedel, kako bi se še izgovarjal, poklekne, dasi vznemirjen; premagalo ga je svetoresno obličje gorečega župnika. Ta ga izprašuje in odpira s pomočjo božje milosti njegovo srce. Čez četrt ure se dvigne bivši častnik in član častne legije. Solze so zalivale njegove oči in drsele po njegovih licih. Bile so to solze veselja. “Drugo jutro", tako zaključuje Segur svoje pripovedovanje, “mi predstavi časttiljivi župnik tega novega sina svojega srca in pravi: “Tukaj-le sem satanu zopet eno zagodel. Pred seboj vidite srečnega človeka, o tem sem živo ptpričan." * V spovedi naj si mladina išče zdravilo in balzam za rane, ki jih je vsekala njih srcem lastna strast, slabi zgledi in zapeljevanje nenravnega sveta. V sveti spovedi naj mladina zajema potrebno moč in pomoč, da se sploH ne zamota v greh. Tisoči in tisoči so izkusili sami na sebi, kako jih je samo sveta spoved obvarovala pred padcem, kako jih je očetovsko svarilo in poučevanje spovednikovo varno vodilo, kako jih je tolažba v spovedi zopet ojačila in oprostila težkih skrbi. 2. Žapadno od te črto bodo ostalo le mole jugoslovansko posadke, a podrejene zavezniški komandi. Število vsega moštva pa ne bo višje od 2000. 3 Vlado v deželi bo vodila zavezniška oblast, kateri bo pridruženo tudi jugoslovansko zastopstvo. Vojaške komanda se bo poslužila za vršitev oblasti že postavljene civilne jugoslovanske administracije, če bo njeno delovanje usueglo zahtevam vojaške oblasti. Pridržuje si torej ta komanda pravico, da menja osebe po upravnih potrebah. 4. Jugoslavija umakne vse drugo čete v smislu dogovora, ki se 'e pozneje vršil v Devinu. 5. Vse iregularne oborožene bile na tem ozemlju bo vojaška oblast razorožila ali pa so bodo morale umakniti. 6. Jugoslovanska oblast bo izpustila na svobodo vse, katero je internirala, če niso bili Jugoslovani že pred 1939 letom, prav tako bo povrnila vse zaplenjeno imetje. 7. Ta razmejitev nima nikake kei.čno-veljavne vrednosti in bosta ostali zavezniška oblast v zapadni zoni jugoslovanska pa v vzhodni zoni kot varuški oblasti (iideikomis), dokler ne bo mirovna konferenca odredila definitivne razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. SV. CIRILU IN METODU GLEJTE, KAKO UMIRA PRAVIČNIK! Že ko je cesar Mihael povabil Cirila, naj gre na Mo-ravsko, je Ciril bolehal, kakor je Že takrat rekel cesarju. Med njegovim bivanjem v Rimu, morda pod uplivom pre-stanih naporov na potovanju, se mu je zdravstveno stanje močno poslabšalo. O božiču 868, 26. decembra, se je pošlo-vil od svojega apostolskega dela in s papeževim dovoljenjem stopil v samostan. Imel je takrat komaj 42 let. K temu ga prav gotovo ni nagnilo samo staro hrepenenje po samo' stanskem življenju ampak najbrž tudi okolnost, da se je čutil zdravstveno nesposobnega za nadaljevanje napornega misio-narskega življenja. Pri veliki ljubezni do mladih slovanskih narodov, ki jo je on gojil, si ne moremo misliti, da bi bil opustil delovanje med njimi, ako bi se le čutil zato še dovolj krepkega. Pisec njegove legende tako le pripoveduje: “In ko je več dni trpel bolezen, je nekega dne videl božje javljenje in je pričel peti tako: Moj duh sc veseli in src poskakuje, ko mi pravijo: V hišo Gospodovo pojdemo (psalm 121). In oblekel je častitljivo obleko in tako prebil ves tisti dan, veselil se je in je rekel: Odslej ne bom več služil niti cesarju niti komu drugemu na zemlji, marveč samo Bogu vsemogončnemu. Naslednji dan je oblekel sveto masniško obleko in k luči pridejal novo luč in je sprejel ime Ciril. In v meniški obleki je prebil petdeset dni.” Slišali smo že Zgoraj, da se je bil že enkrat odtegnil v samostan na goro Olimp v Mali Aziji, po svoji vrnitvi iz Bagdada leta 851. Redovniških obljub pa takrat ni položil, čeprav je v samostanu, kjer je bil že pred njim njegov brat Metod, po meniško živel. Najbrž se ni mogel osvoboditi uradnih obveznosti, ki so ga vezale na cesarski dvor. To smemo sklepati že iz dejstva, kako ga je cesar uporabljal za razna poslanstva. V svoji toliko zaželjeni samostanski tihoti je gotovo premnogo mislil na svoj lastni grški narod. Vest o prevratu proti koncu leta 867 in o umoritvi nesrečnega cesarja Mihaela ga je morala močno pretresti, čeprav ga je kajpada na drugi strani veselilo, da je novi cesar Bazilij omogočil vrnitev pravega patriarha Ignacija in da je zopet uredil razmerje državnih in cerkvenih oblasti do svete Stolice. (1) V svoji veliki bistrovidnosti je v vseh teh zunanjih dogodkih mnogo jasneje nego kdo drugi videl znake in posledice notranje nemirnosti duš, ki so se oddaljevale od Boga in Kristusove cerkve. In njegovo občutljivo srce je ob tem bridkem spoznanju težko trpelo. Nič manj se ni bavil njegov veliki duh z usodo slovanskih narodov, ki jim je bil zavestno postal duhovni oče, apostol in voditelj. V LURDU NA BOŽJI POTI 27. maja smo imeli prelep dan. Kljub nevšečnostim, s katerimi je danes potovanje združeno, se je nabralo v Lurdu toliko ljudi, da je bilo veselje videti. Ob napovedanem času se je Oglasila naša Pesem in zbral se je ves narod, kakih 800 rojakov, v votlini, kjer sta nas že Pozdravljali obe zastavi. Malo nas je motilo, ker ni prav delal zvočnik, toda to ni zmešalo niti reda niti naše pobožne pesmi in molitve. Rožni venec smo prepletali s pesmicami, nakar je g. Janez podal navodila za procesijo in nadaljni spored, kakor tudi razna opozorila. Spomnil je na dolžnost hvaležnosti, katero imamo, ker smo bili tako nezasluženo rešeni strahot, katero je trpela domovina. Naj bo naša hvaležnost v tem. da bomo vneto molili za tiste, katerim Pomagati ne moremo in da imejmo velikodušno srce za pomoč bratom, ki so v stiski. Nadalje je opozoril na dolžnost veliko- Lahko si predstavljamo, kako je bratova težka bolezen potrla Metoda. Gotovo je Cirilu potožil, da ne bo mogel nadaljevati sam med Slovani započetega dela in da se namerava vrniti v svoj samostan na gori Olimp. Ali Ciril, sicer mnogo mlajši, toda tudi doslej vedno nadvladajoči med njima, ga je prosil: “Glej, dragi brat, midva sva bila tovariša, orala sva eno brazdo, in jaz padam na njivi, ko sem dokončal dni svojega živlejnja, ti pa močno ljubiš goro Olimp; toda prosim te, nikar ne zapusti zaradi meniške gore svojega misijonskega polja, da boš tembolj mogel biti zveličan. Naš umirajoči apostol Ciril je torej brata Metoda pri zveličanju njegove duše rotil, naj ne zapusti Slovanov in naj nadaljuje delo za dovrševanje njunih načrtov. “In ko se je približala ura, da prejme pokoj in se preseli v večna prebivališča, je vzdignil svoje roke in molil k Bogu, s solzami govoreč: O Gospod, moj Bog, ki si ustvaril vse angelske vrste in breztelesne moči, nebo nad nami razpel in zemljo utrdil in vse iz nič ustvaril, ti vselej uslišuješ tiste, ki izvršujejo tvojo voljo, se te boje in izpolnjujejo tvoje zapovedi, usliši mojo molitev, in ohrani čredo zvesto sebi, ki si jo izročil meni negodnemu in nevrednemu služabniku svojemu; reši jo brezbožne in poganske zlobe tistih, ki te zasramujejo, pogubi trijezično krivoverstvo, in pernnoži svojo cerkev z novimi množicami in združi vse v edinosti, in stori izredno ljudstvo složno in edino v resnični veri in pravi verozpovedi, in vdihni v njih srca besedo tvojega poslušanja, kajti tvoj je dar, če si sprejel nas nevredne za oznanjevanje evangelija Krista svojega, ki se prizadevajo za dobra dela in delajo, kar je tebi ljubo. Tiste, ki si mi jih dal, ti izročam kot tvoje, vladaj jih s svojo mogočno desnico in varuj jih Z varstvom svojih peruti, da bi vsi hvalili in slavili tvoje ime, Očeta1 in Sina in Svetega Duha. Amen. — In vse je poljubil s svetim poljubom in rekel: Blagoslovljen bodi Bog, ki nas ni dal kot plen v žrelo naših nevidnih sovražnikov, temveč je strl njih mreže in nas rešil pogube. In tako je zaspal v Gospodu, star 42 let, dne 14. februarja, v drugi indikciji, leta 6377 od stvarjenja tega sveta." (869 po Kr.). In čeprav se je že mnogo Slovanov dalo preslepiti po sodobni materialistični miselnosti, izrodku nesrečnih židovskih in nemških možganov, prisegam ob spominu na sveto smrt našega velikega apostola Cirila: Oče, prisegam, da hočem zvesto izpolnjevati tvojo oporoko! Verujem z vso dušu v velike resnice, ki si jih ti učil naše prednike! Želim z vsem srcem ljubiti, kakor si ti ljubil, Boga in svoj rod! Trdno zaupajoč v tvojo molitev, s katero sc združuje hrepenenje milijonov svetih slovanskih src tvojih duhovnih otrok, upam in pričakujem, da se naglo in čedalje bolj približuje v našem slovanskem rodu dopolnjenje zveličavnega dela, ki si ga ti pred tolikimi stoletji tako odlično začel! Amen!” DAVID DOKTORIČ (1) Glej odstavek “Spletke v Carigradu” 1944, str. 204. in bili nepopisno srečni, da so mogli spet enkrat očistiti svojo vest in prejeti sveto Hostijo in z njo vsemogočnega prijatelja, ki je narod krepil v strašnih dneh preganjanja. Pač so nam ti globokoverni rojaki glasen opomin, da ne zanemarimo mi noše lastne duše in poskrbimo, da prejme božji kruh, kot je dolžnost in potreba". Med neutrudnim petjem se ie razvila procesija. Spodaj, pri harmoniju je pel mladinski zbor, njegovo petje pa je prešlo na vso množico, ki je v slovesnem sprevodu spremljala Marijo, ki so jo nosile naše mladenke. Na čelu pa stp šli obe zastavi. Polna je bila cerkev, ko smo se zbrali in nato poslušali izbrane besede govornika v cerkvi in nato smo zapeli še litanije in marsikatero lepo pesmico. Ko smo se ob koncu poslovili, je bil vesel vsak, kdor je prišel. Saj se je srečal z znancem, katerega nemara že 10 let ni našel in morda ravno z njim, katerega Je dolgo iskal. nočne spovedi in sv. Obhajia. "Dobili. smo od doma pismo duhovnika, kateri je takoj po novi maši doživel vse grozote in preganjan kot divia zver na skrivaj vršil svojo duhovno dolžnost. Samo najbolj goreči verniki so vedeli za skrivni kraj zbiranja k sveti maši v nočnih urah in od daleč so prihajali, ure in ure in s smrtno nevarnostjo, kajti če so jih pri skrivni službi božji zalotili Hitlerjevi biriči, je bilo gor j 6. Pa so vse to tvegali ZAHVALA vsem, kateri ste se odzvali na prošnjo našega rojaka q. g. Jožeta Luskarja iz Kaira. Takoj ko je prišlo njegovo pismo mu je bilo poslanih 10 šterlingov (180 $) in sicer telegrafično. Zbirka je doslej doprinesla že 121 S. Prosimo še nadaljnih prispevkov. Svatovska družba na ženinovem domu. El 16 de junio so realizö en Lourdes el casamiento de Augusto Cotič y Milena čučič, ambos activos miembros de la Colec-tividad. Aparecen acompanados por sus padres y algunos parientes.____ CONSULTORIO JURIDICO Dr. JULIO A. TORRES, Procurador Nacional, con el patrocinio del Dr. M. VIDAL MOLINA, Abogado. Otvarjamo poglavje pravnega svetovalca. Dr. Torres je ponudil svoje strokovno znanje, da bo v naši revisti odgovarjal na stavljena vprašanja. Vsak rojak ima priliko da predloži svoj problem ali g. dr. Torresu naravnost ali pa na nasolv uredništva. * (A Enformera): Ud. trabajaba como enfermera en un hospital mumcipal. Hace unos meses tuvo un accidente mientras preslaba servicios, lesiondndose un brazo de manera que considera que ha per-dido un 60% de su capacidad obrera total. Quiere saber si puede demandar a la Municipalidad por Accidente de Trabajo . . . ... Y el Sr. JU1IO CONTESTA: La Ley 9688 de Accidentes de Trabajo debe aplicarse, por sus caracteristicas, en forma restrictiva. Asi lo han considerado nuestros Tribunales. Desgraciadamente dicha ley no ampara las personas que se encuentran en su situacičn. Cuando la Municipalidad Hace asistir en sus hospitales a los enfermos, no se propone ni efectüa ninguna de las tareas reservadas a las empresas o industrias comprendidas en el art. 2° de la ley. Las actividades desarrolladas en el caso por la Municipalidad, que atiende gratuitamente la obra que sostiene en sus hospitales, impiden el progreso de esta demanda fundada en las disposiciones de la ley mencionada. En cuanto a su derecho de ser indemnizada talvez podrla ser reconocido en juicio ordinario, si puede probar que el accidente se debid a alguna omisiön o negligencia culpable de la Municipalidad. JULIO A. TORRES Procurador Nacional atenderä personalmente solo de 18 a 19.30 hs. en Uruguay 643 - 2P piso U. T. 38- 6548 AGRADECIMIENTO La carta del P. Jose Luskar, de Cairo, publicada en el No. anterior, conmoviö a muchos que reacciona-ron aportando su contribuciön. Se juntaron asi ya 121 S. Agradecemos sinceramente a todos los contribu-yentes y pedimos mas donaciones, pues las necesi-dades son ingentes. Al P. Jose Luskar ya se mandaron 120 S telegrdfi-camente. RUSKI SPOMINI ŠIVANKO V ROKE in to je bil začetek boljših dni. Ko so me tovariši videli pri tem delu so se vsi začudili in drugi dan mi je eden prinesel star kožuh, da ga mu popravim in priredim. Bil je groiov dar. Tako imenitno sem sukal šivanko in škarje, da sem kmalu zaslovel kot krojač. Iz starega, moljevega kožuha sem napravil prav zadovoljivo oblačno. Seveaa ni bilo ne stroja ne likalnika, a sem s časom tudi te stvari iztaknil pri sosedih in grolijskih uslužbencih. Moj sloves mi je prinesel kar kmalu ne le mirnejšega dela temveč tudi zaslužka. Tako sem šel kar od enega do drugih grolovskih uslužbencev in služil kar po rubelj na dan, s čemeč sem mogel dobiti tudi boljšo hrano. Pa ni bila lahka stvar, šivati tisto debelo sukno, ki je bilo kot iz klobučevine, toda vaja dela mojstra in tako sem na splošno zadovoljnost krojil in služil že kar po 1.50 rublja na dan. Pa me je to delo skoro stalo glavo. Na sreče se je zgodba bolje končala, kot sem se bal, da bo. Delal sem pri delovodju mehanikov, ki je imel 3 letnega sinčka, ki se je vedno okrog mene motal. Saj mi je bilo ljubo, ker je bil tako ljubezr/iv °tr°k,.„ Ko sem neki dan razpihoval likalnik z mahanjem, je nepričakovano prišel za mojim hrbtom ta otrok in sem ga udaril z železom naravnost v glavo ... Kri je zalila otroka in je sledil nato krik in jok matere in babice in vsega ženskega pri hiši, jaz pa sem pobledel kot zid ... Na srečo udarec ni bil tako nevaren in je bil čez teden otrok že dober, toda meni je spomin o tem ostal za vedno. Med tem je pa v moji glavi zorel počasi načrt, ki je preprečil, da se nisem tam zaljubil in oženil. Blagajnik grofije jo imel prav simpatične hčere, katere so me rade videle in jaz tudi ne rečem, da mi niso bile ljube. Toda mene je klical dom. Bil sem vesel, ko sem vidoL kako je zima odšla, je prišla pomlad in je cvetni rožnik že obetal novo žetev. V mojem hranivčku je bilo že precej rubljev zbranih. tako da sem že lahko začel misliti na kak — sprehod. TOREJ POSKUSIMO! 20. julija, ko smo povečerjali sem — zginil. Le dva moja najboljša prijatelja sta me spremila. Avstrijsko bluzo in hlače sem si oblekel spodaj, zgornja civilna' obleka je pa bila podobna ruski letni uniformi. In nazadnje ... da ni bilo prav vse moje, kar som imel na sebi ... to si lahko mislite. Saj še v mirnem času rado krojaču kaj v rokah ostane, pa ne bi meni v času vojne, ko ni bilo niti za drag denar dobiti sukna. Tako som bil na zunaj ruski vojak, spodaj pa sem nosil avstrijskega cesarja brambovske cunje ... ko sem stopal na 8 verst oddaljeno postajo. Za 2 rublja sem se pripeljal do Kijeva. Med vožnjo sem napel ušesa, da zvem kaj novega. Saj v Črni Rudki sploh nismo vedeli, kaj se godi v svetu, kako teče vojna. Vsepovsod je bilo opaziti veliko zmedo. Natrpani vlaki so čakali, kdo ve česa, na postajah. In to? Zakaj me nihče ne vpraša po listku? Bedak jaz, da sem ga plačal! Kijev! Slavno mesto stare ruske zgodovine. Saj se je tam začela Rusija in je šele po nekaj stoletjih prešlo središče ruske države v Moskvo, Kijev pa je ohranil ime ruskega Rima, ker je polen prekrasnih cerkva in je središče Ukrajincev. Škoda, da nisem bil jaz ta čas tam, ko bi mogel kaj ogledati znamenitosti tega velikega mesta. Kar nagla sem moral naprej. Prav z naglim skokom sem še dotekel vlak, ki se je že premaknil proti Poltavi, ki ga mi je pokazal nek jud . . . Kakšni sopotniki! Mršavi obrazi, kosmati in bradati vojaki brez pušk in bajonetov . . . Tedaj sem so zavedel, kaj se je zgodilo. Vse je bežalo iz fronte . . . Torej zlom na bojišču in kako in kaj? . . . Vse to mi je vrelo v glavi, a nisem si upal spuščati v pogovor, da so ne bi izdal. Zato som pa kar na polico, gori pod stropom zlezel in zaspal, kot da me na celem svetu ne zanima prav nobena stvar. "Mlodoc, kuda idjčš", me je nagovoril oster glas in trda roka me je zgrabila ... Če imam dokumente in drugo . . . Nisem jih imel. Zato me je popeljal po vlaku in som se kmalu dobil v družbi nelcega poljskega Žida, tudi krojača, ki je imel težave s svojimi doltumenti. Bil sem v vlako vem zaporu . . . Bolo el Sol Libre DUODEC1MO CAPITULO Dehnte dc la puerta oriental de Topcra estaba un alte Carro, cubierto con un techo de tela. El conductor hablaba a los fogosos caballos, que golpcaban impacientes cön sus pies el suelo, sureado con huellas de las ruedas. 'Un vigla en la pequena torre sobre la puerta, se inclinaba por fuera del cerco de piedra. “jQue calor! /Y el prefeeto emprende el camino tan tarde?” "iQue los dioses comprendan la prudcncia de los gran-des sonores, yo no la entiendo! jPobres caballos!” El soldado en la torre se irguiö de pronto. Brillo su yelmo, cen tel leč la lanza como un aseua. Se ovo el lento pašo de un caballo. “/Viene?” pregunto el carrero, moviendo apenas 'os Ia-bios. No se atrevfa a hablar en voz alta. El soldado en la torre moviö la izquierda sin contestar. Siete jinetes sc acercaban a la puerta. El prefeeto Rustik descabalgo junto al carro, los arom-panantes ubicaron sus caballos tras el carro. El conductor levanto la cortina, ato el caballo del prefeeto tras el carro V espero humildemente a que Rustik entrara al carro. Entonces se oyö desde la puerta sur del puerto un so-lemne sonar de trompas. El guardian de la puerta oriental no sc volviö hacia el mar. No tuvo tiempo. Apreto el redon-do cuerno a sus labios y repitio las senales. El prefeeto, que en esc momento habia levantado c! pie para subir a la carrcta, al sentir las senales lo volviö a bajar, desato al caballo y lo volviö a montar. ‘V.Cuantos barcos?”. pregunto al vigia de la torre. “jUno, nave ligera!” ‘VCerca?” "iYa esta por echar anclas!” El prefeeto se alegro( de haber estado bebiendo tanto tiempo el dia anterior. De no haber sido asi era seguro que va habria partido y la nave imperial no lo habria encontrado. Dirigiö al caballo de nuevo hacia la ciudad, gritö a los soldados algunas palabras cortas y parcas de orden, a los Herulos y Alanos que estaban alli, los que se alegraron de que el severo prefeeto sc alejara dc Topra por algun tiempo; inmediatamente cabalgö hacia el puerto. Los habitantes conocian la voz de la trompa cuando anunciaba la llegada de algun barco de guerra. bos soldados huyeron del campamento al cuartel, la gente sc lanzö en grunos a traved dc la nuerta sur hacia el puerto. Rustik rcco-nociö enseguida a la ligera nave. Entre las naves de guerra de! despota Justiniano era la .mejor de las quc navegaban en aguas bizantinas. Sitiö inquietud. /Quien llegaba en la nave? /Que noticia? /Talvez Belisar? j.O Mundus? Ya se habia propalado la noticia de la guerra con Italia. Pensaba el Emperador sacarle la mitad de su legiön? iQue haria con solo la mitad? Apenas si podria con el la guardar los muros de Toner. Y los barbaros del norte podrian irrumpir a Cra-ves del Danubio sin hallar obstaculos, en cuanto supieran aue el despota tema su eiercito en occidente. El caballo relincha-ba. mordia el freno de acero, golpeaba con los cascos, encor-vaba el cuello y esquivaba la fuerte mano de Rustik, quien lo ohligaba a travesar la multitud que hcrvfa a traves de las puertas, huvendo despavorida ante el fogoso caballo. A medida quc el barco, balanceandose sobre el mar, se acercaba a la costa, Rustik sentia mayor inquietud. La gente que observaba su prcocupacion sosnechö que esc mismo dia se mnoceria alguna noticia que dana que hablar durante semanas. El rostro del prefeeto no traslucia la gran prcocupacion ' : |l šilili,I'1 que lo embargaba. Creia que recibiria alguna carta firmada por el mismo Emperador apartändolo de su prefectura de Toper, para llamarlo a Bizancio, donde se encontraria en el brillo brillo dc la cortc, pero viviria miseramente con la paga imperial. El barco se acercaba al muelle, el prefeeto desmonto para recibir con respeto y humildad al alto mensajero. Sus ojos buscaban los simbolos de algun alto personaje en el barco, por lo menos el haleön dorado sobre el' pecho. Lcntamente volviö a poner sus pies en los estribos y a montar cuando viö entre los remeros asiaticos y africanos la vara dorada de un joven centurion. La nave sc arrimö a la costa, la gente liego hasta los caballos que despejaban el muelle al cual bajaba el centurion. Con el agil movimiento de un verdadero oficial de la corte, levanto el borde de la tünica con la mano derecha, asiö la empunadura de marfil de su corta espada y se inclinö ligeramente ante el prefeeto. A Rustik lo enfurccio el que esc jovencito, centurion, se comportara con tanta soberbia y no pudo borrar la expresiön de rabia que se dibujö alrededor de sus labios. Pero el joven oficial, que habia aprendido en h coite a adivinar los pensamientos por el gesto, no se asusto por el enojo del prefeeto. “;Quemado como un barbara!”, juzgö en su corazön y dijo: “Flavio Pavlinus, centurion palatino, hi jo del cönsul Flavio Bazilio, 11 ega por deseo del despota, senor de la ticrra y el mar, quien te ordena — 1 A estas palabras, el prefeeto estaba en el suelo, cscu-chando, profundamente inclinado, las ördenes del emperador. El jovencito vanidoso guinö con el ojo izquierdo, lo que era una costumbre de la corte cuando alguiCn humillaba a aiguno o lo manchaba con alguna culpa. "— ouien te ordena, que tu claridad comunique si liego hasta aoui la nave de Epafrodit, el gran bellaco y ofensor del mas excelso gobernante. La seguimos hasta aqui, y ahora no esta. /Nos enganaron los barcos comerciantes que nos habia-ron de ello?” “Informa, centurion”. — a proposito no cjueria darle Rustik un apodo mayor, porque lo encolerizaba k altaneria del ioven cortesano —, “informa, centurion, que el mas hu-milde siervo, el prefeeto de Toper, comandante de la 33 legiön tracia. se arrodilla hasta el suelo ante el picclaro emperador y le comunica a continuaciön: liego el ofensor del mas excelso gobernante al puerto, libertö a los esclavos y se hun-diö luego con el barco. Yo mismo lo he visto.” No hubo engano?” “Estaba a diez remos del barco cuando Epafrodit se despidiö desde la eubierta y luego se hundiö con el barco!” El centurion volviö a inclinarse ligeramente: “jCumplido!” ‘VNo deseas entrar a la ciudad?” Parto enseguida. La mišma preclara emperatriz espera esta Information.” El centurion Flavio salto a la nave, el oleaje se levanto tras la nave que partia. El prefeeto se volviö y liego enseguida hasta la puerta ante la cual todavia lo esperaba el cochero. “Vanidoso, no seräs tu quien primero anuncie esa no-vedad en Bizancio. j Aunque arruine a todos los caballos!” Rustik mismo asiö las bridas de los impacientes corceles. Tras el carro de dos ruedas se levantaba una nube dc polvo mientras desapareda en el liano camino de Salönica haria Bizancio. Aunque Flavio navegaba con las velas hinchadas y azu-žaba a los remeros con barbara crueldad, el camino a Bizancio se le haria insölitamente largo. En seguida sc levanto un fuerte viento y obligö al velero imperial a bajar sus velas. Solo una se debatia contra el terreble viento, de tal manera quc el arbol crujia. El barco navegaba hacia el sur. En la isla de Lemnos debieron sin embargo pernoctar. Los marineres se habian rebelado y abandonado los remos. En occi-dente se dibujö sobre el horizonte una negra raya Se levanto una tempestad. Si navegaban en medio de ella era. seguro que los aniquilaria. Rustik se rio complacido cuando viö como se inclinaban los olivos y los terebintos al empujc del vientu. en el ca-mino. Los soldados que lo acompanaban estaban sudorosos sobre los caballos. Sus miradas silcnciosas indag-iban unas a otras la razon por la que el prefecto conducia como enloque-cido. Deseaban ardientemente la caida del sol. Pero sus espe-ranzas no se cumplieron. Solo dos horas de descanso les per-mitio el taciturno Rustik. Luego se hundieron en la noche, en la misma carrera. Al tercer amanecer vieren el Propontide. Frente a ellos aparecieron los techos dorados del palacio imperial. Antes del mediodia atravesaron las puertas de la ciudad. La gente se paraba a mirarlos. Todos estaban seguros que los barbaros habian atacado al norte al imperio y que la caballeria traia la triste noticia de la derrota. Porque los caballos estaban cansados, cubiertos de polvo gris, los ji-netes quemdos y cubiertos de tierra, de manera que no se distinguia si teman escudos o solb las tunicas de sucia y gris tela. Rustik se dirigiö de inmediato al palacio imperial. En la guardia se lavo y se arreglo los cabellcs. Los eschvos Je lim-piaron el traje. Cuando supo que el velero aün no habia vuelto, se alegro! Inmediatamente anunciö su llegada al secretario del empcrador y rogo ser conducido ante este., En lugar de la respuesta, llegö el magister cquitum Azbad. Aunque los dos scrvian en la caballeria como jefes principales, Azbad lc demostro que el era un fuerte y pode-roso comandante de los Palatinos, y el prefecto era en rcali-dad comandante de barbaros, campcsinos. Con gran dignidad y consciencia de su propio valer saludö al prefeevo y le dijo que por algunos dias no podria llegar hasta el emper.idor. Porque dia y noche lo agobiaban las preocupaciones por la guerra en Italia y hasta el no llegaba nadie excepto Beli-sario y Mundus. Debia en cambio confiar a el lo que desea-ba. Si era una cuestiön tan importante, podia anunciarla por escrito al Emperador, a traves del secretario. “El siervo se inclina hasta el suelo ante la inalcanzable sabiduria del preclaro despota y no piensa ni por un momente interrumpir el trabajo de aquel ante quien se inclinan las tierras y el mar. Deseaba informar sobre la huida de Epa-f rodit.’’ Cuando Azbad oyo el nombre del comerciante, se olvidö de toda su dignidad. Tomo al prefecto de la mano, sus mejillas enrojecieron, sus labios se abrieron, Rustik se asombro. “jTe envio el ciclo, amigo de mis primeros anos. Ven conmigo. Todos los enredos del bellaco y estafador Epafrodit se vuelven contra mi!” Azbad ordenö inmediatamente una silla doble. Los cscla-vos la levantaron y llevaron a ambos comandantes a traves del foro a la morada de Azbad. “iMi časa esta a tus ordenes, magnifica auctoritas tua!” El prefecto se sento en un banco bajo, que estaba cu-bierto con un tapiz de terciopelo. Dos hermosas jovencitas griegas trajeron frutas y un jarro de vino. Rustik se asombro y admirö ante las esciavas. Cuando con sus finos labios hubieron besado la mano de Azbad, desaparecieron por el mosaico, como si dioses en-vucltos en velos desaparecieran ante los ojos de los hombres. “jExcellens eminentia tua tiene dioses por servidoresi” “[No te apures! Como llegas de Toper te admira la prolijidad de las jövenes. jPara nosotros esto es lo cotidiano!’’ “[Largos anos, buenas victorias, prefecto!’’ Azbad le brindo con vino de Lesbos. “jHäblame ahora de Epafrodit! [Que Satan sc aoiadc de el!” “Si se apiado o no, no lo se. Ya se encontraron en el inficmo.ü “^Epafrodit muerto? [Habia! Todo el infmrno no in-venta tormentos, que le tengo preparados, si lo prenderemos. “Lastima por los largos pensamientos. Epafrodit esta entre los delfines del puerto de Toper. Vf yo mismo como desaparecia con su hermoso barco.” “[Entonces es cierto! Asi escribio. No lo crcimos. Maldito mentiroso! Olio comida rancia y prefiriö encaminarse a Lucifer por sus propios medios. /Que sucediu con la nave que Io perseguia? Flavio es invencible entre las mujeres de la corte, pero en el mar, no lo se. Tal vez guie al barco tan mal que lo pierda.’’ “Flavio — centurion, ya estuvo en Toper.” “«■En Toper? Entonces lo siguid. Por Venus, la empera-triz lo premiara y las cortesanas rivalizaran por enamo-rarlo. [El bribdn tiene suerte!” Cdmo podria hacer para informar al despota antes de que vuelva Flavio? Imaginate como habre conducido mi carro para alcanzarlo con los caballos. Y perdona, jinete pre-aclro, yo quisiera llegar ante el Emperador antes que Flavio.” “No llcgräs por ello hasta cl trono. El despota esta de-masiado enrededado en las preocupaciones de guerra. Por eso dejo toda la cuestidn cn manos de la santa emperatriz.” “/De la santa emperatriz?", se asombro el prefecto. Traduccion de DARINKA ČEHOVIN MATAJEV MATIJA MATAJ POD POSTELJO “Da ji le ne bi škodovala jeza, Koba-cajki!" si je mislil. “Huda je pa, huda, da! Dobra bi bila za na vojsko! Ugnala bi vse sovražnike v kozji rog s svojo fižolovko, celo pesoglavce, če jih je res kaj na svetu, he he!" Dimka se ie mirno pasla okoli drevesa. Motaj pa se je domislil berača in risa. Dolgo je premleval to kočljivo stvar in preudarjal, ali bi šel hudobca klicat ali bi se rajši potuhnil. “Kaj pa ti praviš, prijateljica?" je vprašal, napornega razglabljanja sit, naposled Dimko. “Ali naj grem v ris ali ne?" Dimki je nagajala nadležna, debela muha okoli oči in ušes, zato je stresla svojo glavo. "Odkimala mi je!" se je obradoval in si oddahnil globoko. “Prav imaš,' ljuba moja! Kaj bi hodil dražit nevarnega pe-klenščaka! Se Bog, da pusti zlomek mene lepo pri miru, he he! Ne pojdem v ris, ne! Saj mi ni treba hoditi! Rekel sem le Hudopisku, da pojdem, pa nikomur drugemu. Dobro. Se pa skrijem špo-homalhu, da me ne najde, ko se vrne. Potle naj me pa le išče! in išče bernjavs, kolikor hoče. He he, ne izvoha me, in če se postavi na glavo! Pa pojdi on sam sam v ris! V Ljubljano pa že grem, v Ljubljano, da kupim Zagorjanov! Anki prav lepo pisano ruto. Tako storim, pa bo, he he!" Odvezal je kravico in jo odgnal v kravjak. V veži si je nacepil trsak, zakuril in s; skuhal ajdovih žgancev; prinesel si je še latvico kislega mleka in kosil hitreje nego navadno. “Zdaj me pa le išči, ljubi Andraž!" je zamrmral z lokavim nasmehom in zaklenil vrata. Dejal si je otep slame pod posteljo, zlezel pod njo in se stisnil k zidu. Bosi nogi je previdno pritegnil k životu, da se ne bi videli izpod skrivališča. “Morebiti pa malharja še ne bo!" je ugibal. “Bog daj, da bi pozabil, ali da bi se zamudil v kakšni krčmi ali koder-sibodi!" Po slanici so brnele neštevilne muhe. Vedno rahleje in nerazločneje mu je prihajala njih godba na uho in kmalu je prav sladko zaspal pod posteljo. Popoldansko solnce se je bližalo za-padnim goram, ko se je pod Matajevino pokazala Andraža Hudopiska mala postava. Počasi jo je mahal proti bajti in se začudil, ko je našel vrata zaklenjena. 2e mu je bila na jeziku zarobljena kletvica — kar je zvito zamežikal s sivklja-timi očmi: iz bajte je zaslišal krepko zdravo smrčanje. Pogledal je skozi ubito steklo in takoj zagledal veliko, golo nogo, molečo izpod postelje. Speči Mataj jo je bil nevedoma iztegnil izpod zavetja. “Aha, premislil si je in se skril, strahopetec!" je uganil Andraž in zaklical na glas: "Matija, odpri!" Nič se ni ganilo notri. Prosjak je porinil svojo gorjačo skozi okence in jel bunkati po posteljnih deskah. “Le razbijaj, he he, dokler se ne naveličaš!" si je mislil Mataj. Namuznil se je zadovoljno in ležal nepremično. (Nadaljevanje) ROMANJE V LUJAN SE BO VRŠILO 7. OKTOBRA. ROJAKI IMEJTE TO V MISLIH. ROJAKI PRIMORCI In vsi SLOVENCI sploh. Imejte vsi na skrbi da se popolno in hitro izpelje akcija za nabiranje podpisov vseh Primorcev. OPAZOVALEC DEMONSTRACIJE V TRSTU V smislu podpisanega dogovora so se jugoslovanske čete umaknile iz Trsta 11. junija. Naravno da italijanski “renji-koli", to ie Italijani, kateri so se v Trsi pritepli tekom zadnjih 26 let, niso izkazali nikakih simpatij n apr am Jugoslaviji. Vse drugače pa jo bilo v onih delih mesta, koder je slovenski element v večini. Pa bi se odhod Jugoslovanov gotovo spremenil v mogočno manifestacijo simpatij. če bi ne bila na delu zvita italijanska propaganda, ki obtožuje jugoslovansko* vojsko in Titovo vlado, da so komunisti. Ko so italijanski elementi 12. junija menili, da so že gotovi svoje zmage so izobesili italijanske zastave, toda niso se upali organizirati kake javne manifestacije. Naši ljudje pa tudi ne morejo trpeti, da bi v Trstu visela italijanska zastava, zato so se kar pognali na ulico in kar hitro je bila velika množica naših ljudi, kateri so navdušeno peli slovenske pesmi in so defilirali po vseh ulicah ter trgali in sežigali vse italijanske zastave, ki so jih našli. Zavezniška oblast je mirno gledala to demonstracijo, ki je bila nič drugega kot izraz resnične volje, da so pravi Tržačani za Jugoslavijo in da nikdar več nočejo v Trstu italijanske zastave. OH ZDAJ GREMO, NAZAJ SE PRIDEMO . . . Posebno ganljiv je bil odhod jugoslovanske vojske iz Gorice. Silna množica naroda se je zbrala. Prihiteli so tudi tisoči iz okolice, posebno dekleta in žene s slovenskimi zastavami in so priredili ganljivo slovo slovenski narodni vojski, ki je pri odhodu prepevala Gregorčičevo znano poslovilno pesem. SLOVENSKE NOVE MAŠE V RIMU' V februarju so slovenski begunci v Rimu imeli izredno slovesnost. Mons. dr. Fogar je tamkaj posvetil 4 primorske slovenske duhovnike, ki so potem imeli novo mašo v kapeli slovenskih šolskih sester v Rimu. Novomašni govornik je bil dr. Anton Prešeren, bivši ljubljanski škofijski kaplan, ki se nahaja v Rimu. Slovesnosti je prisostvovalo 400 Slovencev, ki so bili v Rimu kot begunci iz domovine. Č. STANKO NATLAČEN sin bivšega ljubljanskega bana Marka Natlačena, ki je ob napadu na Jugoslavijo vstopil v francosko tujsko legijo — študiral je v Parizu — in je dosegel stopnjo majorja ter je sodeloval v bojih v Sev. Afriki in Siriji, je še sedaj v Afriki v francoski vojski, kjer vrši službo vojnega kurata. TRST 6. JUNIJA Primorski krajevni osvobodilni odbor je sklical v Trstu zborovanje, katerega so so vdoležili zastopniki iz cele dežele v številu 800. Vršilo se je zborovanje v "Ljudskem domu", nekoč sedežu fašistične stranke blizu morja. Ob vhodu je bila velika slika maršala Tita in zastave zavezniških držav. Govoril je dr. Bogdan Brecelj, zdravnik iz Gorice, ki ie tajnik tega odbora in je povedal tole: Boriti se moramo najprej proti preostankom fašistične miselnosti. Mobilizirati moramo vse narodne silo za rešitev gospodarskih problemov, prevdariti tudi vse potrebe narodne vzgoje in kulture. PovdariJ je govornik, da je bila deželna industrija silno prizadeta pod nemško oblastjo in da je šla italijanska politika za tem, da potegne ves gospodarski kapital v notranjost Italije. "Treba bo poslužiti se vseh rednih in izrednih sredstev in vse to pade na naše rame". DEPUTACIJA ŠKOFOV PRI TITU Ko se je mudil Tito v Zagrebu, je sprejel tudi deputacijo hrvaških škofov, katere je predstavil zagrebški pomožni škof Dr. Šališ. Tito je izrazil, da nima nič proti vrhovnemu predstojništvu Kat. Cerkve v Rimu, da pa mora izraziti svoje nezadovoljstvo nad tem, da se je višja cerkvena oblast izkazala včasi pristranska napram jugoslovanskim interesom in je dala večjo oporo italijanskim. Zato se bo nadalje na te stvari obračala skrbna pažnja. ŠKOFJE NA ČRNI LISTI Bolgrajska "Politika" je baie objavila vest, da je Titova vlada označila 3 jugoslovanske škofe kot izdajalce. To so sarajevski nadškof Šarič. zagrebški nadškof Stepinac in ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. Dr. Šarič je poznan kot velik hrvaški domobranec, zagrebški nadškof je bil od vseh priznan kot velik jugoslovanski narodnjak, ki se ie pa vedno držal nad vsemi političnimi spori. Ljubljanski škof dr. Rožman ie bil vsak čas velik branilec slovenskih pravic in se ie navdušil v domovinski ljubezni še v času študentovskih bojev za pravice koroških Slovencev od kjer je doma. V sedaniem strašnem času, ki je zadel naš nesrečni narod, ie prav tako dosledno kot vedno stal na braniku pravice in resnice našega naroda. V grozotah civilnega boja, ki se je razdivjal med partizani in vaškimi stražami je narod odločno svaril k previdnosti, da naj var j e jo svojo narodno čast in pa da naj se čuvajo pred komunizmom. Gornja vest pa ni zanesljiva. Ponovno že so se pozneje izkazale za izmišljotine razne vesti. Upajmo, da je tudi ta vest delo ljudi, kateri hočejo naši stvari škodovati. Doslej se še ni nič zvedelo, da je Titova oblast proti kakemu škofu kaj dejansko storila, dočim je bilo javljeno, da je bilo obsojenih 6 Paveličevih ministrov. PISMO VOJNEGA BEGUNCA Rojak poročnik Polde Turšič (Kocjanov iz Bezuliaka) je pisal iz Davosa v Švici (8. 3. 1944) svoji teti v Sev. Ameriki pismo, kjer opisuje strahote, ki je doživel najprej v boju z Nemci, potem v ujetništvu in na begu, ki ga je slednjič privedel v znamenito smučarsko središče v Švici. Poroča, da je njegov brat Tine na Koroškem, Jože na Dunaju, njegova žena v Sevnici, Dagomir v Alzaciji, Vinko pa v Salzburgu. Vinko je bil že od Italijanov obsojen na več let robile a ie ušel in padel v roke Nemcem. Njegova žena je pri sestri Pavli v Ljubljani ... Borovniški most je jugoslovanska vojska porušila na umiku. Italijani so ga za silo popravili. V avgustu 1944 pa so ga Amerkanci popolnoma razbili in seveda tudi mnogo bližnjih vasi. Nemško in italijansko divjanje ie požgalo 3000 vasic na Slovenskem. Nemci so ga ujetega peljali najprej v Lübeck (Sev. Nemčijo), kjer je pobegnil in med prečudnimi zaoletki in nevarnostmi iskal varnega zavetja na potu skozi Nemčijo in Frapciio in prišel prav do Serdozemlia a mu ni usnelo. da bi pohitel na Korziko. Čez najbolj strme gore !e slednjič preplezal v' Švico, ki er je našel varen kot-ček in se ie imel vrniti v domovino re Vm.-pm lanskerra leta. TTTO aOVGPTT. V CPTTTJ Predsednik Jugoslovanske vlade maršal Josip Broz Tito je v nedeljo obiskal Celje, ki mu ie ' priredilo velik sprejem. Po pozdravnem govoru celjskega župana, je Tito imel naslednji govor: “Besede vašega župana izražajo, brez dvoma, čuvstva vsega slovenskega naroda, ki se složno bori, skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije, za dosego velikega cilja, ki smo si ga izbrali. Ta cilj je ustvaritev boljše in srečnejše Jugoslavije, v kateri bo Slovenija svobodna dežela. Slovenija je bila podjarmljena dolga stoletja ter zasužnjena tudi po tako-zvani osvoboditvi leta 1918. Vsi Jugoslovani smo upravičeno ponosni na slovenski narod, ki se je vkljub nad vse težkim zemljepisnim okolnostim združil takoj v začetku in se dvignil v obrambo svobode, sodelujoč pri osvoboditvi vseh narodov Jugoslavije. "Jugoslavija je osvobojena! Osvobodili smo Trst, Istro in Koroško. Osvobodili smo Koroško, toda mednarodne prilike so takšne, da smo bili primorani umakniti se začasno iz nje. Koroška je naša in borili se bomo zanjo. Slovenski narod more sedai brez skrbi začeti svoje nnvo živlienie. kajti slovenske meje stražilo danes Srbi. Hrvati. Makedonci — vsi narodi Jugoslnviie. Združeni so kakor še nikoli, zakaj borci so, ki se zavedaio. da je Slovenija prelepa cvetka v jugoslovanskem vrtu. Vsi naši borci so tu in jo bodo branili. "Imamo srečo, da velik del Slovenite ni bil opustošen, in tako bo slovenska induslriia pomagala obnoviti našo državo. Slovenila bo z nami združena ne samo zemlienisno. neao tudi duševno. To ie naša obliuba. Znali bomo ohraniti, kar smo skupno s slovenskim narodom pridobili, vam pa. naši hratie. ki ste še izven mejä osvobojene Slovenile, zagotavljamo, da boste tudi vi postali njen del. "Slovenskemu narodu želim kar največ usneha. Usneh ne bo izostal, ker vem. da imate Slovenci velike oraaniza-torične sposobnosti. Slovenija se ho brž obnovila, Živela svobodna in federativna Slovenüg v demokratični in federalni Jugoslaviil!" PISMO JZ TTPgMTHT SKL (27. 10. 19441. Marila Hrastar v Clevelandu, ie prejela pismo od svoie sestre iz vasi Uršna sela, Dolenisko, Jugoslavija, potom slovenskega Rdečega križa: Draga sestra! Najprej Te lopo pozdravim. kakor tudi Tvoje otroke. Želim Ti sporočiti, kako strašno gorje nas je zadelo in v kakšni bedi in strahu živimo. Moja sinova sta dva pri partizanih, kamor sta bila prisiljena iti. Jčdon. Janez, je že padel in sicer 20. oktobra. V Hinjah so ga ujeli ta beli, ga odpeljali na pokopališče ter ustrelili, a smo ga vendar perpeliali na domače pokopališče, čeprav ie bil že pokopan. Odkopali smo dotično jamo kjer jih je bilo pokopanih 17 in naš je bil skoro prav na vrhu. Res žalostno je bilo. ko ga je brat France odkopal, ki je še pri partizanih in je prav tisto jutro prišla njegova brigada v Kini e, sai drugače bi ga ne bili smeli odkopat. Za Franceta sedaj tudi ne vem, ali ie še med živimi ali ne. Naš France je bil tudi v Franciji 14 mesecev in ko je prišel domov, ie bil doma bolan dva meseca. Komaj ie ozdravel, a že je moral »pet k vojakom. Zame ni več veselja na tem svetu, posebno še, ko se spomnim, kako nesrečne smrti ie umrl moj ljubljeni sin. Pozdravlja Te tudi sestra Urška in sin; njen mož je tudi pri vojakih že od oktobra, hčerka pa ji ie umrla. Tudi pri njej je samo hudo. da si hujšega misliti ni mogoče. Neža. NI SE TREBA VZNEMIRJATI Dogovor glede Trsta ni nikaka odpoved Jugoslavije na naše Primorje, temveč je le ternutno pomirjenje duhov. Odvisno je torej vse od prevdarne politike ugoslavije doma, katera bo s svojim ravnanjem ohranila ali pu tudi zaigrala simpatije Primorcev, kateri bodo slednjič sami odločili o svoji bodoči usodi. PA TUDI MI IMAMO DOLŽNOST Ko se bo vršila mirovna konferenca, bo jugoslovanska komisija v podkrepilo dokazov svoje pravice rabila tudi glasove izgnanih Slovencev. Zato se je že začela akcija, pri kateri bo moral prav vsak Slovenec in Hrvat iz Primorja do'«zati svojo narodno zavest. Zbrali se bodo podpisi vseh rojakov v Južni Ameriki z navedbo kraja, vzroka odhoda in še drugih koristnih podatkov. Vsak nai se tudi sam potrudi, da bo podpisal ta dokument, kadar bo to na vrsti. KULTURNA KRONIKA ZA POMOČ POTREBNIM V DOMOVINI je geslo glavnega dela vseh naših tukajšnjih društev. Pod tem naslovom se bo vršila tudi meddruštvena zabava 8. julija zvečer v prostorih Gospodarskega društva v ulici Simbrčn, Villa Devoto. Slovenski Dom, Ljudski Oder in GPDS v Villi Devoto so zbrali že znatne vsote denarja za nakup obleke in hranil ter zdravil. Prav tako tudi društvo “Cankar". Samopomoč Slovencev in obe prekmurski društvi tudi hite z zbiranjem. Prav tako so na delu naši rojaki tudi v notranjosti dežele, posebno v CINCO SAL-OSU so se izkazali. Anton Šinigoj je prinesel oni dan 2000.— $ v denariu. Tudi v Rosariiu in CORDOBI so že precej zbrali. Največ je zbralo poslanstvo, kjer je bilo izročeno nekaj potom društev največ pa so bili darovi naravnost potom te prve naše oblasti. Tudi Duhovno Življenje in Bratovščine je izročila poslanstvu čez 80 zavojev obleke in nekaj v goto- Celotna zbirka se steka v Koordinacijski odbor, kateri je pripravil sedaj že 20 zabojev obleke in 67 zabojev živil (mleko v prahu in druga hraniva kondenzirana), za katere je že izdano izvozno dovoljenje in se odpošlje v teh dneh ce se še ni. . SLOVENSKI DOM je imel srednje obiskano prireditev v armenski dvorani 3 junija. Pevski nastopi so bili odlični, tudi uprizoritev igre “Ploha" je bila dramat-sko dovršena. Igralci so svoje delo izvrstno dovršili, toda igra sama, ki je prevod iz hrvaškega, nosi pečat, da m iz naše narodne dušo in tudi m za naše občinstvo. Toda v zadregi se porabi pač marsikaj manj vrednega in ta zadrega je za naše odre v tem, ker že toliko let ne dobimo več novega gradiva za pri- Priporočili bi Slovenskemu domu, da se ojunači in postreže enkrat z katero originalno igro iz Jalenove zbirke (Dom, Pri Hrastovih . . .)■ So malo bolj težke, ali občinstvo bo gotovo nad vse zadovoljno. igralce pa tako ima Slov. dom sposobne tudi za tiste igre. SAMOPOMOČ SLOVENCEV. Centene-ra 2249. je postregla 20. maja i b“rko “Lotkin rojstni dan", pod rez,,o Andreja Berginc. Občinstvo ,e bilo prav zadovoljno. Sploh se je društvo zadnje ca-se jako razgibalo in je število članstva že zraslo na 230. Posebno živahni so ba-lincarji in keglači, kateri nameravajo prirediti še več igralskih potrebščin, da se vsem zadosti. Tudi mladine se zbira čimdalje več in tako napreduje društvena dramatika in petje. 1. julija so bo vršila čajanka. POMOČ JUGOSLAVIJI. Koordinacijski odbor v ROSARIJU je imel zelo obiskano prireditev s sodelovanjem Slovencev 22. aprila. Tamburaški zbor pa je imel 20. maja zelo obiskan koncert v Teatro Cme v počasi časnikarjev. Dvorana je bila nabita. Igrala jo naša tamburica tudi na Radio LT 8. Tudi 13. junija se je vršila lepo uspela dobrodelna prireditev v kinu “Condor". GPDS V V. DEVOTO je vedno živahno. Domače zabave so skoro vsako nedeljo na dnevnem redu. Posebno pomemben pa je postal društveni dom, ker se tamkaj vrše vedno tudi razne družinske slovesnosti. 16. junija zvečer se je vršila svtaovska veečrja Gustelja Cotič in Milene čučič. 8. julija se bo tam vršila skupna meddruštvena prireditev za pomoč potrebnim v domovini. “SLOVENSKI UST" Spominjamo rojake, da pozabljajo na veliko narodno dolžnost ki jo imamo v tem, da držimo na primerni višini naše časopisje. Užalilo nas je do dna duše, ko nas je “Critica" napadla kot nekulturne. Dokažimo, da smo res kulturni z našo zvestobo do našega tiska tukaj. Mnogi rojaki pozabljajo na dolg, ki ga imamo s “Slovenskim listom". Vsi bi ga morali čitati in seveda tudi — plačati! PRIJETNO PRESENEČENJE smo doživeli 17. junija pri sv. maši na Paternalu. Tako krepko se jo ta dan KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Paternalu PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1856 VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 34 - 3405 FRANC KLAJNŠEK v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor a firmo. Iideluje načrte ln proračune «a hiše in vae druge stavbe, vodi vaa zidarska in stavbarska dela, ln daje firmo. Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 60-0277. kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVIČ ROJAKI IZ NOTRANJOSTI! Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v PACIFICO oglasil mladinski zbor. da je veselje. Tako lepo niso Alojzijeve pesmi še nikdar Zapeli in še nekaj drugih novih pesmic smo slišali kar nepričakovano presenečeni. Pričakujemo, da nam bo la naš nadebudni zbor še kaj lepega pripravil. Tudi za sv. mašo 1. julija bomo menda nekaj prav lepih slišali. ZBOROVANJE V MONTEVIDEU 17. junija se je vršilo zborovanje Primorcev, na katerem ie bil izrečen javen protest proti zavezniški tržaški politiki in izvršen posvet o nalogah katere čakajo Slovence v tujini vpričo nevarposti za Trst, Gorico in Istro. Zborovanje je zbralo predstavnike Slovencev in Hrvatov iz Uruguaja in iz Argentine. Iz Argentine jo bil poslan kot delegat vseh slovenskih interesiranih društev Josip Vižintin, ki je imel na zborovanju klen nagovor. Zborovanje je otvo-ril Cvetrežnik. Med govorniki so bili posebno odobravam č. g. Dokotri, g. Babu-der in Cvetrežnik ml. Navzoči so bili tudi simpatizanti iz vseh drugih slovanskih skupin, kateri so tudi spregovorili navdušene besede. Zborovalni odbor je ukrenil vse potrebno tudi za informacije širše javnosti, a se ie časopisje le bolj nerado odzvalo. Le dva pomembna dnevnika sta posvetila temu zborovanju nekaj več pažnje. Sodelovali sla tudi dve radijski postaji. SLOVENSKA URA NA RADIJU V Montevideu se vrši slovanska ura na slišati tudi v Buenos Airesu. V njej naj-radio ESPECTADOR, ki jo je prav dobro de vedno svoje mesto tudi slovenska tador de Montevideo v torek m soboto .ob stvar. Roiaki sintonizirajte Radio Espec-18.45. UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLENA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INC AS 6021 Telef. 61-6184. “ČASA JUSTO” M A R M O L E R I A Constrnccion de Monumentos en los Cementerios PLAČAŠ DE BRONCE JUSTIN MARUŠIČ Ganniendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal ROJAKI V ROSARIO IN PROV. STA. FE Če potrebujete URADNE PREVODE vaših krstnih, poročnih in drugih listin (posebno za dijake in dijakinje za srednje šole), obrnite se na našega prevajalca (Traductor puhlico judicial), ki vam uredi vse dokumente za vstop v šolo in osebno izkaznico (Cedula do Identidad), Calle SAN LORENZO 937 Rosario .> —ir -1 r 1 Krščanska socijalna načela PRAVICA DELAVCEV DO ORGANIZACIJE Spoznana pičlost lastnih moči človeka priganja in spodbuja, da si želi pridružiti tujo pomoč. Svetopisemska je ona misel: “Bolje je, da sta dva skupaj, kakor en sam; imata namreč korist od svoje zveze. Če bi eden padel, ga bo drugi podpiral. Gorje samemu: Če pade, nima nikogar, ki bi ga dvignil”. (Modr. 4, 9, 10). In'tudi ona: "Brat, kateremu brat pomaga, je kakor trdno mesto”. (Preg. 18, 19). Kakor to naravno nagnenje človeka vodi k združitvi in državljanski družnosti, tako hrepeni tudi, da bi z državljani sklenil druge družbe, majhne sicer in nepopolne, pa vendar družbe. Med temi in med ono veliko družbo je radi različnih najbližjih ciljev zelo velik razloček. Cilj namreč, določen državljanski skupnosti, pripada vsem, ker je obsežen v skupni blaginji, katero imajo pravico uživati po razmerju vsi in posamezni. Zato sc imenuje javna, ker se “v nji ljudje med seboj združujejo, da tvorijo državo”. (Tomaž Akv., Contra impugnan-tes Dei cultum ct religionem, c. 2.) Nasprotno pa se družbe, ki sc družijo tako rekoč v njenem naročju, smatrajo in so Zasebne, ker je namreč ono, kar se predvsem nanje nanaša, zasebna korist, ki se tiče samo združenih. “Zasebna družba je tista, katera se združi, da bi vršila kako zasebno opravilo, na pr., če dva ali trije sklenejo družbo, da bi skupno kupčevali.” (Tomaž Akv., 1. c.) Zato ‘torej, akoravno se zasebne družbe nahajajo v državi in so tako rekoč toliko kot njeni deli, vendar vobče in samoposebi ni v oblasti države, da bi jim branila njih gibanje. Po naravnem pravu je namreč človeku dovoljeno, da se združuje v zasebnih- družbah, država pa je ustanovljena zato, da ščiti naravno pravo (pravice), ne pa, da jih ugonablja. In če bi ona prepovedala, da se državljanska društva ne smejo združevati, bi naravnost sebi nasprotovala, ker se je tako sama, kakor so se zasebna društva, rodila iz tega načela: da so ljudje po naravi družni. Družna pravica ali pravica do organizacije torej nikakor ne izvira iz države, marveč je prvotnejša in višja. Državni zakon nima torej pravice dovoljevati združevanja med državljani, marveč ima samo dolžnost, družno pravo braniti in podpirati. Brez družnega DEVET LET. Dobro je treba poznati Avellanedo. da kdo najde prvič kje je Manuel Estevez 630. Pa je že 9 let, kar znajo stoteri rojaki za tisti kraj in tudi 10. junija se je zbralo prav lepo število rojakov, ko smo praznovali deveto obletnico s slovesno sveto mašo. S hvaležnostjo smo se spomnili premnogih veselih dogodkov, katere smo v teh letih doživeli in . . . kako hitro je vse to minulo! Saj so danes že cerkvene pevke nekatero deklice, ki so bile takrat drobljanci: Katica, Maričika in Micika so med tem zrastle in za njimi rasto nove pevčice in novi pevci. Kdo bi seštel vse žrtve, katere so v teh letih doprinesli pevci in pevke in pevovodje, najprej Jekše, potem Kren. Mod tem, ko so .imeli doma prepovedano vsako slovesno pesem in besedo, smo se mi svobodno zbirali in imeli lepe praznike, slovesnosti, ki so ostale tako globoko zapisano v spominu vseh, ki smo bili navzoči. Po končani sveti maši je bilo skupno kosilo, nakar smo se spet zbrali v kapeli k slovesnim večernicam, kjer smo spet prav lepo zapeli. POPOLDANSKI PRAZNIK Nekaj posebnega je bil popoldne 17. junija, ko je Bratovščina priredila tudi prijetno družabno prireditev. Pridno so se ganile gospodinje in gospodarji in kar polne so nas čakale mize, kjer se je imel vršiti družabni spored. Z veseljem smo zapeli najprej v cerkvi, kjer smo nato obnovili v spominu pomembnost naloge, katero ima med nami gojitev verskega življenja, katere hrbtenica je Bratovščina. Ni zastonj opozarjal sv. Peter pred nevarnim zalezovanjem hudobnega duha, kateri preži na človekovo dušo. Nikaka poezija ni to marveč kaj realna stvar in če človek ni previdno na straži in če ga pri tem ne podpira milost božja, bo nevede kdaj podlegel. Marija ima prav posebno nalogo, da kot pomočnica kristjanov, pribežališče grešnikov in tolažnica žalostnih nudi svojo materinsko pomoč duši, katera je v nevarnosti pogube. prava ni nobene svobode. Nikjer se bolj ne ovira osebna svoboda, kakor če se zabranjuje združevanje. Novi vek je proglasil svobodo vesti, pouka, tiska itd., zraven pa so novodobni zakoni omejevali združeva nje in ga še omejujejo. To je naravnost smešno protislovje! Kaj pa pomenja svoboda vesti, če se ne morejo tisti, ki imajo neko prepričanje vesti, združevati in s skupnimi močmi kazati svoje prepričanje? Kaj pomaga svoboda pouka, če se ne sme dejansko razvijati? In ali ni svoboda tiska prazna, če se sme samo pisati, ne pa tudi delovati? In za delovanje je najprej potrebno združevanje. Družno pravo pa seveda ni neomejeno, ker ni samo sebi namen. Služiti mora človeku; zato se ne sme izvrševati tako, da bi nasprotovalo njegovi naravi. Narava je odvisna od Boga, radi tega nobeno združevanje ne more biti upravičeno, katero nasprotuje božjemu ali nravnemu zakonu. Človek je pa odvisen tudi od družbe, radi tega se ne sme v takih nižjih družbah združevati, v katerih bi bil v nasprotju z višjimi, važnejšimi družbami. Ko govorimo o združevanju, imamo seve pred očmi v prvi vrsti delavske organizacije, ki so merile in merijo še vedno na to, da pridobe delavcem boljše delavske razmere: boljšo plačo, manjšo dobo za delo, uspešnejše varstvo. Novodobni zakoni so izprva določali kazen delavcem, ki bi se zvezali v dosego takih in podobnih namenov. To je bila vnebovpijoča krivica. Kjer vlada svobodna konkurenca, mora nujno biti tudi pravica do organizacije. Če se proglasi načelo, da si sme vsak sam pomagati, kakor si more in zna, a če se obenem nižjim stanovom ne prizna pravica do organizacije, potem je jasno, da morajo le-ti propasti in da imajo od svobodne konkurence edino le bogatini dobiček. Noben posameznik izmed delavskih stanov ne more zase ničesar, ne kmet, ne obrtnik, najmanj pa delavec. Svobodna konkurenca je pomeni ala: le za gospodarsko močne konkurente dobiček, ti so postajali radi tega vedno bogatejši, aospodarsko slabi državljani so pa vedno bolj slabeli in slabe še dandanes. Odtod je nastalo zlo modernega kapitalizma, ki ga more odpraviti le močna organizacija. Zato se zbiramo tudi mi okrog njene zastave, da zagotovimo sebi varnost za večnost in pomoč v časnih potrebah in da storimo lcaj tudi v korist rojakov, kateri preveč brezbrižno drve v svojo pogubo. ZBOR BRATOVŠČINE Vršilo se je nato zborovanje Bratovščine, na katerem je bil podan pregled dela in beseda navdušenja, da naj bi se priglasili novi člani. Tajnica, Marija Grešerjeva je prebrala poročilo o delu, nato so se vršile volitve novega vodstva. Za prednika ie bil izvoljen LUDOVIK FUJS. za odbornice pa MARIKA HORVAT, ANA ŠERUGA, HEDVIKA PREININGER in VERONIKA NEMEŠ. Bratovščina ima pred seboj dve glavni nalogi: da poglobi notranjo delavnost, k čemur nai posebno pripomore petje tako z velikim zborom, kakor z otroškim. Druga naloga pa ja, da pridobi novih članov. ČAJANKA. Sledil je nato spored v dvorani. Najprej so nam mali pevci napravili veliko veselje s prijetnim petjem. Slišali smo njihovo prijetne glasove in z viharnim ploskanjem so vsi navzoči dokazali, kako prijetno smo bili presenečeni nad tem prvim nastopom, ki je pokazal, da lahko pričakujemo lepih uspehov. Sledil je nato nastop velikega zbora, ki se je postavil s tremi novimi pesmicami: Oj hišica Očetova, Rože je na vrtu pl el a in Vojakova molitev. Dokazal ie zbor vztrajnost in zmožnost, zato častitamo pevcem in pevovodju. Sledila je nato prijetna zabava pri polni mizi, ki so jo naše gospodinje tako lepo pripremile. Komaj smo našli vsi prostora; pa bilo je vsega in za vse obilo, tako da smo bili prav razigrane volje. Veselje pa je še narastlo, ko nam je zaigral kino. Med presledki je g. Janez izrazil posebno zahvalo tistim, kateri se tako vztrajno prizadevajo za slovensko službo božjo na Avellanedi. Posebno priznanje gre seveda pevcem ir, pe- "SLOVENSKA KRAJINA" Ker so se pojavile nekatere nejasnosti glede Dodeljevanja podpore, zato je seja načelstva in nadzorstva sprejela sledeča navodila: 1. Prošnjo zg podporo je treba predložiti v 3 mesecih od dneva, ko nastopi bolezen ali nesreča. 2. Kdor je na dan nezgodo, neopravičeno zastan na člana-rim cez tri mesece nima pravice na podporo. . • JI' P°dpor” Pristoja enkrat letno in se leto šteje od dne, ko je bila izplačana. Podporo so prejeli v tom poslovnem letu: Kurnjalc Šandor Gorza Elena, Matos Jose, Nemeš Janez in Jože škaper. Ropoša Viktor je njemu pristajajočo podporo odklonil v korist društvu, za kar se mu odbor toplo zahvali. Koline, ki so se vršile 10. junija, so bile kai vesel dogodek za društvo m za vse navzoče. Dale so čez 100 S čistega dobička in prijetno družbo vsem navzočim. Odbor izreka toplo zahvalo tistim, kateri so se tako nesebično potrudi za vse pripravo in se njim in strežnikom izreka topla zahvala za tako leno pripravljene jedi in ‘ako točno postrežbo. Zahvalo tudi Kramarju in Lakiju za skrbno pripravo in vzoren red. v SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 ŽENINI —- NEVESTE — DRUŽINE Obrnite se na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČAR OOTENBEBO 3360 y Arda. SAN MARTIN Tel. 60-3036 vovodni, nadalje Irr.rctu Ozvald, ki ima skrb za strežbo pri službi božji in vsem tistim, kateri so vedno pri rokah, kadar je treba bodisi za blagoslov v kapeli ali za nositev zastave. Sapač, Šeruga, Boinec, Preininger, Andrej Gomboc, Žlebič m še deseto-nca mož je vedno pri rokah, kadar kaj treba. Vsem tem in vsem drugim naj Marija izprosi blagoslov v živi;en/u in za večnost in naj jim Gospod obilno povirne, kakor tudi vsem, kateri so so tako lopo potrudili za prijetnost tega popoldneva. Konečno se je napravila tudi mala zbirka, za pokritje posebnih izda'kov čajanke in za sestre, ki nam dajejo kapelo na razpolago. Zbralo se je 22.15 $. DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA E SPIRITUAL CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Sucursal 13 Concesičn 2560 IOE90 ooo: 10E301 ■ono o a o JUAN BOGANI Suceior de BOGANI HN08, IMPORTADOR DE TEJTDOS 1923 — ALBINA — 1826 U. T. 47, Cnyo 6864 Buenos Aires ■onoE I Recreo “EUROPA” RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja ln nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50. U. T. 749 - 589 — TIGRE — FCCA. .“••.»••••••••o*« •••*•• •••••••••e~o»«e“#**e~o»«0“#«*e**o—o—•••e“*»**“#»^^o^e. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 AM A 1 0 MONTE CUDINE A Z A F S A N MONTE CUDINE CALIDAD Y BENDI MIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 s BELOB.ANO 2280 Punta Arenas, 27. V. 1945: Prečastiti Gospod! Večkrat se Vas spominjamo, saj tudi me n n Miraflores-u čitamo Duhovno Življenje; pa vendar ne tako pogosto kakor bi to želele. Veliko pobude nam da za na' ljubljeni trpeči narod in domovino. Res ie da jim ne moremo pomagati, pa vsaj bolj zanje molimo. Rada bi Vam kaj obširneje pisaja pa ne utegnem. Me upamo, prečastiti, da pridete prihodnje leto k nam na Evhari-"<;voi Kongres. Torej če Bog da se bomo videi: ,'n peg overili n vsem. Na Kongres pride tudi naša častita sestra Asistenta V Kaplja. Kako lopo bi bilo če bi res prišli Vi z argentinskimi Slovenci in z zastavo Marijino z Brezja. Velja, da bi se potrudili vsi k temu Evharističnemu slavju, upamo da bo cenejša vožnja. Gotovo Vam je že znano, da so nam to loto dali v Jasf en Zavod, ob Kongresu se bo po želji Prevzvišencga ustanovila župnija v