1
November 2018
193  
2018
8
80 let Onkološkega 
inštituta Ljubljana
Častni pokrovitelj 80. obletnice  
Onkološkega inštituta Ljubljana je  
predsednik Republike Slovenije  
Borut Pahor.
2 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
3
 5 Uvodne besede
 
9
 Od začetkov do danes 
 10 Pomembni zgodovinski mejniki
 14 Dosedanji direktorji OI 
 14 Vodenje in organizacija OI danes
 
15
 Razvoj s povezovanjem
 17 Epidemiologija in register raka
 18 Državni program obvladovanja raka (DPOR)
 19 Preventivni program ZORA
 20 Presejalni program za raka dojk DORA
 21 Skrb za bolnika
 24  Izobraževalno delo
 25 Raziskovalno delo
 26 Klinične raziskave
 27 Sodelovanje s civilno družbo
 29 Mednarodno sodelovanje
 
31
 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
 32 Diagnostična dejavnost
 39 Sektor operativnih dejavnosti
 41 Sektor internistične onkologije 
 43 Sektor radioterapije 
 45 Skupne zdravstvene dejavnosti
 51 Zdravstvena nega in oskrba bolnika
 52 Lekarna
 
53
 Inštitut v številkah
Kazalo
4 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
5
Uvodne besede
6 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Onkološki inštitut se je uspel v 80 letih oblikovati v nacionalni onkološki center 
za celostno obravnavo rakavih bolnikov v Sloveniji. Od zametkov v 19. stoletju je 
inštitut vodilo veliko zaslužnih ljudi, ki so v delovanje inštituta vtkali svojo vizijo 
in predstavo, kako celovito obravnavati onkološke bolnike. Med njimi posebej 
izpostavljam prof. dr. Ravniharjevo, ki je z ustanavljanjem laboratorijev, vpeljavo 
različnih diagnostičnih postopkov in z zavedanjem pomena multidisciplinarnega 
pristopa v onkologiji v svojem 20-letnem delovanju dosegla, da se je OI uveljavil kot 
sodoben center, prepoznaven tudi v mednarodnem okolju. 
Inštitut predstavlja danes v regiji pomemben onkološki center. Z mnogimi 
mednarodnimi povezavami se vključuje v mednarodne mreže onkoloških centrov, 
poleg tega pa predstavlja učno bazo za številne fakultete in šole, izvaja stalno 
izobraževanje zdravnikov ter drugega zdravstvenega osebja, organizira strokovne in 
znanstvene posvete ter je osrednja raziskovalna ustanova za predklinične in klinične 
raziskave s področja onkologije. Prav na tem področju ima OI izjemne raziskovalce, ki 
objavljajo članke tudi v najbolj prestižnih znanstvenih revijah.
OI tesno sodeluje s predstavniki različnih združenj onkoloških bolnikov, kar še krepi 
njegovo vlogo kot osrednje ustanove s področja onkologije v državi. Tudi v prihodnje 
si bomo prizadevali, da bodo tovrstna društva naš pomemben partner pri nadaljnjem 
uresničevanju poslanstva OI. 
Verjamem, da bomo z vztrajanjem na začrtani poti še naprej uspešni pri doseganju 
zastavljenih ciljev in bomo še naprej uspešno sledili svetovnim trendom pri 
obravnavi raka ter jih tudi soustvarjali za dobrobit vseh naših bolnikov.
Zlata Štiblar Kisić,
generalna direktorica OI
 
7
Danes se na vseh področjih, pa tudi v onkologiji, izpostavlja visoka stopnja 
specializacije strokovnjakov, tako na ožjem zdravstvenem področju kot tudi v 
pridruženih dejavnostih, ki prav tako sodelujejo pri celostni obravnavi onkoloških 
bolnikov. 
Ker je osnovno poslanstvo OI prav celostna obravnava bolnikov, je multidisciplinarnost 
in povezovanje vseh segmentov, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov, naša prednostna 
naloga in usmeritev.
To uspešno udejanjamo s sledenjem najnovejšim dognanjem in z uvajanjem novih vrst 
ter oblik diagnostičnih preiskav in zdravljenja, sočasno z njihovo uveljavitvijo drugod 
po svetu. Izpostavimo lahko najnovejše tehnike obsevanja tumorjev, uvajanje različnih 
tarčnih zdravljenj in imunoterapije ter najnovejših kirurških pristopov. Tudi na področju 
diagnostike uspešno sledimo mednarodnim trendom: osvojili smo metode določanja 
različnih molekularnih označevalcev za ugotavljanje, ali se bo tumor odzval na zdravljenje 
z določenim tarčnim zdravilom, kar je pomemben korak v smeri bolniku prilagojenega 
zdravljenja. Takšno zdravljenje je prijaznejše za bolnika, z manj stranskimi pojavi, hkrati pa 
je bolj učinkovito, kar oboje prispeva k boljši kakovosti življenja bolnikov.
Z naštetimi in še drugimi pristopi prispevamo k temu, da se umrljivost za rakom v 
Sloveniji zmanjšuje. Seveda pa je to tudi posledica uspešnega preprečevanja raka, ki 
vključuje osveščanje javnosti in uvedbo ter dosledno izvajanje presejalnih programov, 
ki omogočajo odkrivanje raka v zgodnejših fazah bolezni in s tem tudi uspešnejše 
zdravljenje. 
Če se ozremo na razvoj onkologije v zadnjih 30 letih, lahko ugotovimo neizmeren 
napredek v diagnostiki in zdravljenju raka, ki je pripeljal do uresničevanja koncepta 
bolniku prilagojenega zdravljenja. Težko si predstavljamo, kako hiter bo razvoj v 
naslednjih desetletjih: v vsakem primeru bo treba vložiti veliko naporov in finančnih 
sredstev, da bomo lahko sledili svetovnim trendom.
Zagotovo pa drži, da razvoj ni odvisen le od tehnološkega napredka, temveč tudi od 
vseh zaposlenih, ki s svojim entuziazmom, kakovostnim in požrtvovalnim delom ter 
znanjem in izkušnjami pripomorejo k visoki kakovostni ravni, ki jo dosegamo na vseh 
področjih obravnave onkoloških bolnikov.
doc. dr. Viljem Kovač, dr. med.
strokovni direktor OI
Uvodne besede
8 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Obravnava onkoloških bolnikov je multidisciplinarna, zato je OI organiziran in deluje 
kot nacionalni onkološki center za celostno obravnavo rakavih bolezni (comprehensive 
cancer center).
Da bi zagotovili čim boljšo obravnavo in zdravljenje onkoloških bolnikov, stremimo k 
čim višji kakovosti zdravljenja in zdravstvene nege. Ob tem se z intenzivno dejavnostjo 
raziskovanja in izobraževanja na področju onkologije uvrščamo med najboljše onkološke 
centre v Evropi. 
Pri svojem delu sledimo vrednotam, ki so temelj strategije našega razvoja:
Dobrobit bolnika je ključna vrednota. Bolnika obravnavamo celostno, z upoštevanjem 
vseh njegovih razsežnosti in z njemu lastnim vrednostnim sistemom ter dostojanstvom.
Dobri medsebojni odnosi, ki zmanjšujejo vpliv stresnih dejavnikov, katerim smo 
izpostavljeni pri svojem delu, in hkrati omogočajo nesebičen prenos znanja med sodelavci. 
Temeljijo na integriteti posameznika, njegovi odgovornosti in poštenosti. 
Odličnost se kaže v visoki strokovnosti, ki jo usmerjajo stalno izobraževanje in 
zavezanost k spoštovanju mednarodnih smernic in standardov za obravnavo bolnikov 
ter prizadevanje za doseganje čim višje kakovosti in varnosti.
Temeljno poslanstvo OI je skrb za čim manjše breme raka v Sloveniji. Kot terciarna 
ustanova si prizadevamo za upočasnitev povečanja obolevnosti za rakom, za zmanjšanje 
umrljivosti zaradi raka, povečanje preživetja onkoloških bolnikov in izboljšanje kakovosti 
njihovega življenja.
Vizija OI je ostati vodilni zavod na področju onkologije v Sloveniji in se tudi v prihodnje 
uvrščati med vodilne onkološke centre v Evropi.
Za uresničitev vizije sledimo jasno začrtanim ciljem na vseh področjih svojega delovanja: 
Na strokovnem področju je cilj OI še naprej udejanjati multidisciplinarni pristop k celostni 
obravnavi onkoloških bolnikov in zagotavljati skladen razvoj vseh strok v onkologiji, kar  
zagotavlja, da bo OI tudi v prihodnje opravljal funkcijo celostnega onkološkega centra na 
državni ravni. Pomemben cilj je tudi sprotno posodabljanje smernic (priporočil) in določitev 
minimalnih standardov v diagnostiki ter zdravljenju na področju onkologije za Slovenijo, 
kar edino zagotavlja skladnost pristopov pri odkrivanju in zdravljenju rakavih bolezni 
na sekundarni ravni v državi. Cilj je tudi krepitev mednarodnih povezav, sodelovanje in 
izmenjava strokovnjakov na vseh strokovnih področjih. 
Na pedagoškem področju je cilj OI ostati referenčna nacionalna učna ustanova za obe 
medicinski fakulteti, zdravstveno fakulteto in druge fakultete ter šole, tako na srednješolski, 
dodiplomski kot tudi na podiplomski ravni, in se uveljaviti kot priznana mednarodna 
izobraževalna ustanova za vsa strokovna področja onkologije. 
Na raziskovalnem področju je cilj OI širitev in izboljšanje koordinacije raziskovalnega dela 
na področju onkologije v Sloveniji ter sodelovanje v evropskih raziskovalnih projektih. 
Na področju financiranja je cilj OI zagotoviti zadostna sredstva, ki bodo omogočala stabilnost 
njegovega poslovanja in razvoja, ter hkrati povečati vpliv na odločitve, ki se nanašajo na 
razporejanje sredstev v zdravstvu, v korist onkologije kot ene izmed nacionalnih prioritet. 
Dodatni cilj je tudi vzpostavitev sistema, ki bo omogočil pridobivanje dodatnih sredstev, 
zunaj zagotovljenih (pogodba z ZZZS) javnih virov, tj. trženje zdravstvenih storitev.
Na področju prostorske ureditve in opreme je cilj dokončati obe v preteklosti načrtovani 
fazi gradnje in pridobiti ter vzdrževati ustrezno medicinsko opremo, ki bo pravočasno 
nadomeščena z novo in modernejšo.
Naše vrednote
Poslanstvo
Vizija
•
•
•
•
•
•
•
•
•
9
Od začetkov do danes 
10 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Z odlokom uprave Dravske 
banovine je bil ustanovljen 
Banovinski inštitut za 
raziskovanje in zdravljenje 
novotvorb.
1937 
1951
Uvedba zdravljenja raka 
s citostatiki oz. sistemske 
terapije raka. 
1940 1950
1952
Multidisciplinarno delo je 
bilo pogojeno z intenzivnim 
razvojem specialističnih in 
raziskovalnih dejavnosti ter 
zasnovo timskih konzilijev. 
Pomembni zgodovinski mejniki
1946
Preimenovanje v 
Onkološki zavod 
kliničnih bolnic. 
1947
Ustanovitev Katedre za 
onkologijo in radioterapijo 
Medicinske fakultete v 
Ljubljani. 
1948
Preimenovanje v 
Onkološki inštitut 
kliničnih bolnic.
1950
Izdana uredba o 
obveznem prijavljanju 
rakavih obolenj v 
Sloveniji in ustanovljen 
Register raka za Slovenijo. 
Sprejem prvih bolnikov 
v prenovljene prostore 
šempetrske kasarne je bil 
1. avgusta 1938. V prvem 
letu obstoja je imel inštitut 
28 bolniških postelj, na 
zdravljenje je sprejel  
718 bolnikov.
1938
11
1961
1964
1976
Inštitut postane samostojna 
ustanova z odločbo Ljudske 
republike Slovenije o 
ustanovitvi Onkološkega 
inštituta Ljubljana.
Inštitut si prisluži naziv 
raziskovalne ustanove – vpis v 
Register znanstvenih zavodov.
Začetek sodelovanja 
v mednarodnih 
kliničnih študijah. 
1960 1970 1980
OI postane polnopravni 
član OECI -  Organization of 
European Cancer Institutes.
1979
Od začetkov do danes
12 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
1990
1997
Pričetek gradnje novega dela  
Onkološkega inštituta Ljubljana.
Inštitut začne izdajati revijo Onkologija.
2000
1999
Zdravljen je bil prvi bolnik s 
stereotaktično radiokirurgijo. 
Ustanovljena je bila Enota za 
klinične raziskave.
Uvedena je bila stereotaktična 
radiokirurgija – razvoj sistema 
SRS je na Onkološkem inštitutu 
Ljubljana potekal od leta 1996 in 
bil predstavljen med največjimi 
dosežki slovenske medicine v 
Tehničnem muzeju Slovenije. 
Prvo zdravljenje raka danke  
s totalno mezorektalno  
ekscizijo v Sloveniji.
2001
Internistična onkologija 
je bila priznana kot 
samostojna specializacija. 
Uvedena je 3D-konformna 
radioterapija in portalno slikanje 
ter dozimetrični protokol, 
skladno s priporočili Mednarodne 
agencije za atomsko energijo.
2002
Organiziran populacijski presejalni 
program za zgodnje odkrivanje 
predrakavih sprememb materničnega 
vratu in raka (DP ZORA).
2003
Prva kirurška izpraznitev medenice 
in rekonstrukcija medeničnega dna.
2004
1996
Ustanovljeno je bilo 
Združenje za kirurško 
onkologijo SZD, ki se 
včlani v ESSO (Evropsko 
združenje za onkološko 
kirurgijo).
Z odločbo Ministrstva za 
zdravje RS je Onkološki 
inštitut Ljubljana od leta 
1996 Klinični inštitut za 
onkologijo, za obdobje 
petih let, kar se redno 
obnavlja. 
Uvedba biološkega sistemskega zdravljenja.
Narejena prva biopsija varovalne  
bezgavke v Sloveniji.
1998
Uvedba 
tarčnih 
zdravil.
2000
1983
Ustanovitev Oddelka za 
psihoonkologijo – celovita 
obravnava bolnikov z rakom 
je bila dopolnjena s psihično 
podporo bolnikom z rakom in 
njihovim svojcem. 
Ustanovljena je bila Sekcija 
medicinskih sester v onkologiji 
(pri Zvezi društev medicinskih 
sester Slovenije).
1987
13
V rutino je bila vpeljana in vivo dozimetrija.
Ustanovitev Oddelkov za 
eksperimentalno onkologijo in 
molekularno diagnostiko.
2005
V začetku oktobra selitev večine oddelkov iz 
stavbe A v nove prostore v stavbi D in E.
Uvajanje hibridne slikovne diagnostike na OI: 
PET/CT z 18-F-FDG. 
Ustanovitev Oddelka za akutno paliativno oskrbo.
Uvedba kiruškega zdravljenja jetrnih zasevkov.
Prva peritonektomija in intraoperativna 
kemoterapija s hipertermijo (HIPEC)  
v Sloveniji.
Potrjena dejavnost onkološkega 
genetskega svetovanja in testiranja na 
zdravstvenem svetu.
Ustanovitev Oddelka za klinično 
prehrano in dietoterapijo.
Pričetek delovanja Državnega 
presejalnega programa za raka  
dojk – DORA.
Uvedba biološkega sistemskega zdravljenja.
Narejena prva biopsija varovalne  
bezgavke v Sloveniji.
2009
Akreditacija OI ESMO - center odličnosti 
za paliativno oskrbo.
Oddelek za laboratorijske dejavnosti je 
pridobil Dovoljenje za delo Ministrstva 
za zdravje RS, na podlagi Pravilnika 
o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati 
laboratoriji za izvajanje preiskav na 
področju laboratorijske medicine in ga 
obnavlja vsakih pet let. 
Prva izolirana perfuzija okončine v Sloveniji.
Uvedba radioterapevtske tehnike IMRT.
Uvedba elektrokemoterapije jeter 
pri bolnikih z zasevki raka debelega 
črevesa v jetrih. 
2010
Vzpostavitev in implementacija 
Standardov kakovosti za 
področje onkološke farmacevtske 
dejavnosti.
2011
Uvedba imunoterapije s 
protitelesi.
Uvedba radioterapevtske 
tehnike VMAT.
2013
Oktobra  2011 je bila v Sektorju radioterapije opravljena presoja s 
strani strokovnjakov Mednarodne agencije za jedrsko energijo (angl. 
International Atomic Energy Agency - IAEA). Na podlagi rezultatov 
te presoje je IAEA leta 2013 sektorju podelil naziv “kompetenčni 
center”. S tem je bil Sektor radioterapije prepoznan v mednarodnem 
prostoru, da izvaja kakovostno zdravljenje z obsevanjem in lahko 
služi kot model in učni center za druge radioterapevtske oddelke/
centre v državi in regiji.
2014
Pričetek genetskega testiranja za 
načrtovanje zdravljenja raka jajčnikov.
2015
Pridobitev sekvenatorja druge generacije in uporaba te 
tehnologije za določanje dednih sprememb na DNA iz 
vzorcev krvi in za določanje sporadičnih sprememb iz DNA 
iz vzorcev tumorjev. 
Uvedba hibridne slikovne diagnostike na OI: SPECT/CT.
Nakup 10-barvnega pretočnega citometra je omogočil 
zanesljivo diagnosticiranje limfomov in levkemij v vzorcih 
z malo celicami in določanje minimalnega ostanka bolezni 
pri otrocih z akutnimi levkemijami.
2016
OI sprejme Strategijo razvoja 
za obdobje 2016 - 2020.
2017
OI prejme mednarodni certifikat akreditacije AACI 
(American Accreditation Commission International), 
ki odraža skladnost organizacije in delovanja inštituta 
z zahtevami standarda. Certifikat AACI je tako uradno 
potrdilo, da se zaposleni OI trudijo za najboljšo možno 
oskrbo bolnikov in se ti lahko počutijo varne, njihova 
obravnava pa je na najvišji ravni.
Širitev programa DORA po celi državi in zagotovitev 
možnosti za vključitev v program vsem slovenskim 
ženskam med 50. in 69. letom starosti.
OI postane referenčni center evropske referenčne mreže 
za redke rake (ERN EURACAN) in za dedne rake (ERN 
GENTURIS) ter je aktivno vključen v različne delovne 
skupine.
OI postane član združenja »Povezava Kitajske ter srednje 
in vzhodnoevropske države na področju delovanja 
bolnišnic«  China-CEEC - Country Hospital Cooperation 
Alliance.
Uvedba informacijskega sistema za podporo dela v 
zdravstveni negi in oskrbi.
2010
2006
2007
2008 
Od začetkov do danes
14 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Dosedanji direktorji OI 
OI je samostojni javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na 
sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Generalni 
direktor vodi in organizira poslovanje OI, strokovni direktor pa vodi strokovno ter 
raziskovalno in izobraževalno delo. Prav tako vodi strokovni svet, ki zagotavlja 
celovitost obravnave pacientov z rakom in usklajenost delovanja organizacijskih enot. 
Poslovanje in upravljanje nadzira Svet OI.
Upravljanje inštituta zagotavlja uprava, ki zajema finančno, pravno, kadrovsko, 
plansko-analitsko ter tehnično-vzdrževalno službo ter službo javnih naročil, 
službo za informatiko in za odnose z javnostmi. Njihovo delovanje je pomembno 
za zagotavljanje transparentnosti poslovanja z javnimi sredstvi za celovito oskrbo 
onkoloških bolnikov. Upravne dejavnosti so v celoti prepletene v vse strokovne 
dejavnosti inštituta, usmerjajo nabavo potrebnega materiala za izvajanje zdravstvene 
dejavnosti ter nudijo strokovno podporo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti in 
pomoč pri delovnih procesih. Uprava OI je ena izmed najbolj vitkih uprav javnih 
zdravstvenih zavodov v Sloveniji, svojo učinkovitost pa dokazuje s pozitivnim 
poslovanjem v zadnjih sedmih letih. 
doc. dr. Josip Cholewa
1938 - 1942
prof. dr. Leo Šavnik
1942 - 1945; 1948 - 1963
prof. dr. Josip Hebein
1945 - 1948
prof. dr. Božena Ravnihar
1963 - 1982
prof. dr. Stojan Havliček
1982
prof. dr. Stojan Plesničar
1982 - 1986
prof. dr. Zvonimir Rudolf
1986 - 1991; 1995 - 1999;
2003 - 2007
mag. Matjaž Zwitter
1991 - 1995
doc. dr. Albert Peter Fras
2000 - 2003
mag. Aljoša Rojec
2007 - 2008
Ana Žličar  
2008 - 2013
prim. Janez Remškar  
2013 - 2015
Zlata Štiblar Kisić  
2015 -
Vodenje in organizacija OI danes
15 OI od začetkov do danes
Razvoj s povezovanjem
16 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
OI tudi po 80 letih obstoja še vedno zaseda edinstveno mesto med slovenskimi 
zdravstvenimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Kot edini celovit 
onkološki center s sodobnim, multidisciplinarnim in visoko strokovnim pristopom 
izpolnjuje svoje poslanstvo pri izvajanju, vodenju in nadzoru obravnave raka v 
državi. 
To uspešno uresničuje z visoko usposobljenimi strokovnjaki, ki se redno 
izobražujejo in tako uspešno sledijo novostim na področju obravnave onkoloških 
bolnikov. S svojim pedagoškim in svetovalnim delom znotraj OI, kot tudi širše v 
slovenskem prostoru, imajo ključno vlogo pri prenosu znanja. Kot celovit onkološki 
center ima OI pomembno vlogo tudi na področju raziskovalne dejavnosti. Izvaja 
predklinične in klinične raziskave na področju diagnostike in zdravljenja raka 
z novimi, izboljšanimi načini oz. metodami. Tri osnovne dejavnosti inštituta se 
med seboj neločljivo prepletajo in tvorijo celoto, kjer je vsaka izmed dejavnosti – 
zdravstvena, izobraževalna in raziskovalna, nenadomestljiva. Prav ta povezanost 
predstavalja temeljni kamen, na katerem stoji vseobsegajoči center za zdravljenje 
raka (comprehensive cancer center), kot je OI. Delovanje OI je vpeto tudi v širšo 
družbo: različna nevladna združenja in društva s svojimi potrebami in predlogi 
prispevajo k oblikovanju smeri razvoja, ki jo OI prilagaja glede na potrebe onkoloških 
bolnikov in stroke.
izobraževalna dejavnost                                                                                zdravstvena dejavnost
                  raziskovalna dejavnost                        
Osnovne dejavnosti 
inštituta
17
Epidemiologija in register raka
Register raka Republike Slovenije (RRRS) je eden najstarejših populacijskih 
registrov raka v Evropi. Leta 1950 ga je kot del OI ustanovila in do leta 1975 
več kot uspešno vodila prof. dr. Božena Ravnihar. Njeno delo je prevzela prof. 
dr. Vera Pompe Kirn, ki je skrbela za nadaljnje uveljavljanje RRRS v domačem 
in mednarodnem okolju skrbela do 2003. Od tega leta je RRRS z Enoto za 
epidemiologijo preoblikovan v posebno enoto OI, imenovano Epidemiologija in 
register raka, ki jo je do leta 2018 vodila dr. Maja Primic Žakelj. Poleg državnega 
Registra raka Republike Slovenije v njej delujejo še:
bolnišnični register OI, ki omogoča podrobnejši pregled nad bolniki, 
zdravljenimi na OI. RRRS oskrbuje s pomembnim delom podatkov, 
koordinacijski center in državni register za vodenje in spremljanje 
organiziranega presejalnega programa za raka materničnega vratu (Program in 
register ZORA),
informacijski sistem za vabljenje žensk in epidemiološko spremljanje 
organiziranega presejalnega programa za raka dojk (Register in klicni center 
DORA), od leta 2007.
Podatki o novih primerih raka, incidenci, preživetju in prevalenci, ki se zbirajo 
v RRRS, so skupaj s podatki o umrljivosti, ki jih zbira in obdeluje Nacionalni 
inštitut za javno zdravje RS, osnova za ocenjevanje bremena raka v državi. 
Pomembni so za načrtovanje in ocenjevanje uspešnosti dela Državnega 
programa za obvladovanje raka (DPOR) na področju primarne in sekundarne 
preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, za načrtovanje zmogljivosti 
in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje raka (osebje, medicinska oprema, 
bolnišnične in druge zmogljivosti). Zbrani podatki so pomembni tudi za 
načrtovanje in izvedbo kliničnih in epidemioloških raziskav v Sloveniji in v 
mednarodnem prostoru ter za vrednotenje učinkovitosti presejalnih programov. 
Ključni podatki RRRS so od leta 2010 elektronsko dostopni na spletišču SLORA, 
redno pa so predstavljeni javnosti v obliki rednih letnih poročil RRRS, obdobnih 
publikacijah in specifičnih raziskavah ter domačih in mednarodnih strokovnih 
člankih. Osnovne kazalnike bremena raka v Sloveniji v zadnjih desetih letih 
prikazuje spodnja tabela.
•
•
•
Razvoj s povezovanjem
Incidenca            
število 11460 6055 5405 14309 7844 6465
na 100.000 570,6 614,2 528,5 693,6 767,1 621,3
kumulativa* do 75. leta 36,9 45,4 30,2 39,5 47,8 32,4
Umrljivost            
število 5252 2918 2334 6216 3484 2732
na 100.000 261,5 296,0 228,2 301,3 340,7 262,6
Prevalenca**            
število 66987 27317 39670 102371 46152 56219
2006 
skupaj moški ženske 
      
 
2015
skupaj moški ženske 
      
 
Breme raka  
v Sloveniji 
2006 in 2015
* Kumulativna starostno standardizirana incidenčna stopnja je izračunana na 100 prebivalcev.
** Na dan 31.12.      
18 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Državni program obvladovanja raka (DPOR)
Sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka je možno le s celovitim 
obvladovanjem raka v državi. S tem namenom je leta 2010 nastal DPOR, ki si 
je zastavil cilje do leta 2015. Dosežek tega prvega programa je počasnejša rast 
obolevanja za rakom, še posebno pri ženskah. Umrljivost za rakom se je v tem 
obdobju zmanjšala pri obeh spolih. Pri onkoloških bolnikih v Sloveniji se je 
povečalo preživetje glede na prejšnja obdobja. Dokument DPRO, ki je nastajal 
leta 2016 z vključitvijo številnih deležnikov, opredeljuje strateške cilje programa 
za zmanjševanje incidence, izboljšanje preživetja in večjo kakovost življenja 
onkoloških bolnikov od leta 2017 do leta 2021. 
Strateške cilje programa bo mogoče doseči le z usklajenim delovanjem vseh delov 
zdravstvenega sistema, ki so z izdelanimi specifičnimi cilji programa opredeljeni 
za področje primarne in sekundarne preventive, diagnostike in zdravljenja, 
rehabilitacije, paliativne oskrbe, raziskovanja, izobraževanja, spremljanja bremena 
raka in informacijske tehnologije. Za doseganje vsakega od teh specifičnih ciljev 
programa so opredeljeni ukrepi, časovni roki in njihovi nosilci. 
DPOR 2017−2021 opredeljuje tudi prenovljeno in bolj operativno shemo vodenja 
programa, ki bo omogočala transparentno, kompetentno in strokovno usmerjanje 
enega najkompleksnejših sistemov našega zdravstvenega sistema. 
Nosilec programa je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, OI s svojimi 
strokovnjaki pa predstavlja gonilno silo tega programa, seveda v sodelovanju z 
ostalimi strokovnjaki v Sloveniji.
S tem programom se država zavezuje, da bo poskrbela za kakovostno oskrbo 
bolnikov z rakom, ki vključuje sodobno diagnostiko in zdravljenje in je 
najuspešnejše pri začetnih oblikah raka. Prav s tem namenom potekajo v Sloveniji 
triJE presejalni programi zgodnjega odkrivanja raka: cilj presejalnih programov je 
prav iskanje predstopenj ali začetnih oblik raka, med navidezno zdravimi osebami, 
s preprostimi preiskavami. Upravičenost teh programov so potrdile izkušnje držav, 
v katerih tovrstni programi potekajo že dlje časa. Na sekundarni preventivni ravni 
potekajo v Sloveniji presejalni programi ZORA (program za zgodnje odkrivanje 
predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu pri ženskah 
od 20. do 64. leta starosti), DORA (program za zgodnje odkrivanje raka dojk pri 
ženskah od 50. do 69. leta) in SVIT (program za zgodnje odkrivanje predrakavih 
sprememb in raka na debelem črevesu in danki pri ženskah in moških med 50. 
in 74. letom starosti). Bistveno pri organiziranih presejalnih programih DORA, 
SVIT in ZORA je dejavno vabljenje posameznih skupin prebivalstva na preiskave 
in spremljanje določenih kazalnikov programa: ti programi so namreč učinkoviti 
le, če se vanje vključi najmanj 65 odstotkov (SVIT) oziroma 70 odstotkov (DORA, 
ZORA) ciljnega prebivalstva. 
OI je nosilec programa DORA in programa ZORA, medtem ko je Nacionalni inštitut 
za javno zdravje nosilec programa SVIT. 
19
Preventivni program ZORA 
V Sloveniji deluje organiziran populacijski presejalni program za zgodnje 
odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu in raka (DP ZORA) že 
od leta 2003. Nosilec programa je OI. Izvajalci programa so ginekologi na vseh 
ravneh zdravstvenega varstva ter laboratoriji za citopatološko, histopatološko in 
molekularno diagnostiko. V program so vključene ženske, stare od 20 do 64 let, 
ki se na presejalni pregled enkrat v treh letih lahko naročijo same, ali pa jih nanj 
povabi izbrani ginekolog ali koordinacijski center. Slovenske ženske so presejalni 
program ZORA dobro sprejele, saj se pregledov redno udeležuje več kot 70 
odstotkov vabljenih žensk.
Slovenija se lahko pohvali, da se je v desetih letih delovanja državnega programa 
ZORA incidenca raka materničnega vratu (RMV) prepolovila, kar je tudi v 
evropskem merilu velik uspeh. V zadnjih letih letno zboli okoli 120 žensk in umre 
40 do 50 žensk. Najnižja starostno standardizirana incidenčna stopnja (svetovni 
standard) je bila zabeležena v letu 2014 (6,8/100.000), najnižja umrljivostna stopnja 
pa v letu 2016 (1,7/100.000). S temi rezultati se Slovenija umešča med evropske 
države z najmanjšo incidenco raka materničnega vratu in umrljivostjo zaradi 
raka materničnega vratu. V preteklosti temu ni bilo tako. Rak materničnega vratu 
je bil v obdobju 1962−1965, ob vzpostavitvi Registra raka RS, drugi najpogostejši 
rak pri ženskah. V letu 1962 je bila zabeležena največja registrirana incidenca 
v Sloveniji (starostno standardizirana incidenčna stopnja 27,5/100.000), kar je 
primerljivo z incidenco raka materničnega vratu v Afriki danes. Nedavna evropska 
raziskava, objavljena leta 2015, je pokazala, da Slovenija sodi med evropske države 
z zgodovinsko največjo incidenco raka materničnega vratu in obenem med 
države z organiziranim presejanjem, ki so uspele najbolj zmanjšati incidenco 
tega raka. Za umrljivost so podatki na voljo od leta 1985 dalje, ko je bila starostno 
standardizirana umrljivostna stopnja 5,4/100.000.
Zmanjšanje incidence RMV v Sloveniji je posledica učinkovitega odkrivanja in 
zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu v okviru programa ZORA, 
zmanjšanje umrljivosti bolnic pa posledica odkrivanja rakov v zgodnejših stadijih 
in bolj učinkovitega zdravljenja. 
35
30
25
20
15
10
5
0
1960       1965       1970       1975       1980       1985       1990       1995       2000       2005       2010       2015
Stopnja na 100.000
Incidenca, SSS (svetovni standard)
Incidenca, groba stopnja
Umrljivost, SSS (svetovni standard)
Umrljivost, groba stopnja
Groba in starostno 
standardizirana 
(SSS) incidenčna 
in umrljivostna 
stopnja RMV v 
Sloveniji, 1960–2015
Razvoj s povezovanjem
20 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Presejalni program za raka dojk DORA
Državni presejalni program za raka dojk DORA deluje na OI od leta 2008, ko se je v 
Sloveniji začelo organizirano in centralno vodeno presejanje za raka dojk v ciljni 
populaciji žensk med 50. in 69. letom starosti. OI je od vsega začetka delovanja 
programa DORA njegov upravljalec in izvajalec. Cilj programa je za 25 do 30 % 
zmanjšati umrljivost zaradi raka dojk v ciljni skupini, ki je najpogostejši rak pri 
ženskah med 50. in 69. letom starosti. 
Leta 2017 je program DORA dosegel pomembno prelomnico. Skladno z načrtom 
širitve je z otvoritvijo novih stacionarnih presejalnih centrov v območnih 
enotah ZZZS postal dostopen vsem slovenskim ženskam med 50. in 69. letom 
starosti. Slikanje dojk z mamografijo v okviru programa DORA tako zdaj poteka 
v vseh območnih enotah ZZZS, v centrih DORA, ki se nahajajo v zdravstvenih 
ustanovah (bolnišnice, zdravstveni domovi). Radiološki inženirji OI izvajajo 
slikanje dojk tudi v treh mobilnih enotah programa DORA na različnih 
lokacijah. Program DORA v presejalnih centrih po celi Sloveniji združuje 20 
digitalnih mamografskih aparatov, s katerimi se izvaja slikanje dojk. Vsi centri 
delujejo po enotnih standardih in v njih poteka stalen strokovni nadzor. 
Nadaljnja obravnava oz. dodatna diagnostika trenutno poteka le v presejalno-
diagnostičnem centru na OI v Ljubljani.
V desetih letih je bilo v programu DORA obravnavanih preko 180.000 žensk in s 
presejalno mamografijo odkritih več kot 2.000 rakov dojk. Večino teh rakov ženske 
niso zatipale same. Povprečna udeležba žensk v programu DORA je 73-odstotna, 
kar potrjuje, da program deluje na njim učinkovit in prijazen način. V slovenskem 
zdravstvenem sistemu je program prepoznan kot vrhunska zdravstvena storitev, 
ki izkazuje jasno merljive učinke. To je zagotovljeno s stalnim izobraževanjem 
sodelavcev, vključenih v program, enotno informacijsko tehnologijo in nadzorom 
kakovosti. DORA z zgodnjim odkrivanjem in zgodnjim zdravljenjem raka 
zagotavlja boljši izid bolezni in bolj kakovostno življenje žensk, pri katerih je bil 
rak ugotovljen. Danes je program DORA tudi primer dobre prakse preventivnega 
programa za raka dojk v Evropi in svetu. 
Presejalni centri 
in enote programa 
DORA
Ljubljana
 Slovenj Gradec
Domžale
Vrhnika
 Idrija
Kamnik
Kranj
 Litija
Maribor
Ptuj
Murska Sobota
Nova Gorica
Izola
Jesenice
Novo mesto
Postojna
Brežice
Celje
Trbovlje
21
 2008       2009       2010         2011        2012        2013         2014 2015 2016 2017
 1654        3281       9884       19794      25121      25695      32588      39745      57012    69534
leto
število
slikanih 
žensk
Število odkritih 
rakov v presejanju 
Število slikanih 
žensk v programu 
DORA, 2008 - 2017
 13     28     79    143   201    163   187   249   372   436
Razvoj s povezovanjem
Skrb za bolnika
Celostna oskrba onkološkega bolnika je možna samo v specializiranih ustanovah, 
kot je OI. Takšna oskrba vključuje tako diagnostično kot tudi terapevtsko 
obravnavo bolnika ter primerno zdravstveno nego med in po zaključenem 
zdravljenju. Za učinkovito obravnavo bolnika so potrebne še dodatne, 
specializirane zdravstvene dejavnosti, ki nudijo bolnikom ustrezno podporo: 
prehranska in  psihološka ter paliativna oskrba. Na OI se vse omenjene dejavnosti 
povezujejo in prepletajo z delovanjem specializiranih multidisciplinarnih timov, 
kar zagotavlja, da so bolnikove potrebe izpolnjene v čim večji možni meri.
Diagnostično delo
S tehnološkim napredkom se izpopolnjujejo obstoječi in razvijajo novi 
diagnostični postopki. OI na najboljši možni način poskuša slediti tem trendom in 
redno uvaja nove diagnostične postopke v molekularni, patološki, citopatološki, 
slikovni in funkcionalni diagnostiki. 
V molekularni, patološki in citopatološki diagnostiki se uvajajo nove tehnike 
in metode za čim bolj natančno opredelitev vrste ter lastnosti tumorja. Tovrstni 
postopki so namenjeni tudi za prepoznavanje specifičnih molekularnih 
označevalcev oz. tarč v celici, na katere delujejo t. i. tarčna zdravila. Ta z 
učinkovanjem na »tarčo« v celici zavrejo delovanje specifične aktivnosti tumorske 
celice, ki je povezana z njeno nesmrtnostjo. Takšno zdravljenje omogoča 
22 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Zdravljenje
Na OI se izvajajo vsi moderni načini onkološkega zdravljenja: kirurgija, 
radioterapija in sistemsko zdravljenje. Razpoložljivost različnih vrst zdravljenj 
na OI omogoča, da so bolniki vedno, ko je to potrebno, zdravljeni multimodalno, 
v skladu s sodobnimi načeli in znanjem stroke ter s sodobno tehnologijo. 
Hkratna podpora diagnostičnih dejavnosti omogoča nadzor nad načrtovanjem 
in izvajanjem zdravljenja ter sledenje učinkovitosti zdravljenja. Seveda je varno 
in učinkovito zdravljenje možno le ob zagotavljanju vrhunske zdravstvene nege 
bolnikov, ki omogoča ohranitev bolnikovega človeškega dostojanstva in dobrega 
počutja nasploh. 
Zagotavljanje kakovosti zdravljenja
Vedno nova spoznanja o raku in zdravljenju povečujejo že tako obsežno količino 
informacij. Zato je usmerjanje znotraj posameznih poklicnih skupin neobhodno. 
V okviru različnih onkoloških dejavnosti nastajajo zahteve po specialistih, ki 
obvladujejo vse ožja področja, kot so specialisti za krvne rake ali specialisti za 
določeno vrsto čvrstih rakov.
Za zagotavljanje optimalne obravnave in zdravljenja raka je nujno, da to poteka v 
skladu s sodobnimi smernicami. V Sloveniji je izdelava tovrstnih smernic zaupana 
OI, ki jih pripravlja in redno posodablja skupaj z drugimi partnerskimi ustanovami, 
kjer prav tako poteka obravnava bolnikov z rakom. 
V okviru OI poteka tudi izdelava novih in posodabljanje obstoječih kliničnih poti, 
ki določajo postopke na določeni točki (protokol aktivnosti) v obravnavi bolnika z 
rakom pri obravnavi določenega zdravstvenega stanja.
Klinične raziskave, ki potekajo na OI, omogočajo bolnikom dostop do novih 
zdravljenj, ki sicer še niso široko dostopna oz. v redni uporabi. Potek takšnega 
zdravljenja je natančno določen v protokolu raziskave, ki hkrati določa tudi izbor 
bolnikov, katerim bo to zdravljenje omogočeno.
Konziliarno dejavnost OI tvori mreža multidisciplinarnih konzilijev, ki potekajo 
na OI in v nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah. Omogoča svetovanje in do 
neke mere tudi nadzor nad izvajanjem obravnave oz. specifičnega onkološkega 
prilagoditev zdravljenja posameznemu bolniku oz. njegovemu tumorju, kar 
omogoča doseganje največjega možnega protitumorskega učinka zdravila ob čim 
manj neželenih stranskih pojavov samega zdravljenja. Na OI ugotavljamo tudi 
prisotnost molekularnih dednih poškodb. Osebam, ki so nosilci spremenjenih 
genov, nudimo možnost genetskega svetovanja. 
Tudi na področju slikovne in funkcionalne diagnostike se uvajajo nove tehnike, 
ki so vedno bolj usmerjene v prepoznavanje specifičnih bioloških ter fizioloških 
lastnosti tkiv. Izpopolnitev obstoječih in iskanje novih metod je pomembno 
za natančnejše ugotavljanje mesta in razsežnost rasti tumorjev ter njihovih 
specifičnosti, ki so pomembne za napoved odgovora tumorjev na zdravljenje ter 
napoved izida bolezni.
Na področju hematoloških in biokemičnih preiskav sta v ospredju natančnost 
izvedenih preiskav in ustrezno velika zmogljivost laboratorijev, kar na OI 
zagotavljamo z uvajanjem najnovejših tehnoloških rešitev.
23 Razvoj s povezovanjem
zdravljenja bolnikov z rakom v drugih centrih, kjer so na voljo le nekatere vrste 
zdravljenja. 
Zaradi hitrega napredka in razvoja novih diagnostičnih metod in zdravljenj na 
področju onkologije je izobraževanje strokovnega osebja ključen dejavnik, ki 
zagotavlja ustrezno kakovostno ter uspešno strokovno delo. Delavci na OI se 
ves čas načrtno izobražujejo na strokovnih dogodkih, ki so organizirani interno, 
na OI, kot tudi v drugih ustanovah in v tujini. Odprt dostop do strokovne in 
znanstvene literature oz. podatkovnih baz prek storitev strokovne knjižnice OI 
jim daje možnost, da ostajajo v stiku z najnovejšimi trendi v stroki in znanosti na 
svojem področju. 
Lekarna ima ključno vlogo pri centralni in nadzorovani pripravi zdravil 
za sistemsko zdravljenje. Centralna priprava onkoloških zdravil zagotavlja 
kakovostno in varno zdravljenje ter optimalno porabo zdravilnih učinkovin. 
Klinični farmacevti svetujejo zdravnikom glede interakcij med različnimi zdravili, 
skrbijo za centralno zbiranje podatkov in poročanje o neželenih učinkih zdravil, ki 
so v rabi na OI, ter vodijo registre porabe najdražjih ali težje dostopnih učinkovin. 
Za kakovostno zdravljenje onkoloških bolnikov in njihovo uspešno rehabilitacijo 
po zdravljenju je zelo pomembna pravilna prehrana, za kar skrbijo strokovnjaki iz 
Enote za klinično prehrano in dietoterapijo. 
Znotraj OI je organizirana tudi dejavnost paliativne oskrbe, ki skrbi za celostno 
obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in za vsestransko pomoč njihovim 
bližnjim. Delo zajema obvladovanje telesnih simptomov bolezni, nego in lajšanje 
psihičnih, socialnih ter duhovnih težav. Namen paliativne oskrbe je vzdrževati 
optimalno kakovost življenja bolnika z neozdravljivo boleznijo že v obdobju 
specifičnega zdravljenja, kot tudi takrat, ko je to zdravljenje izčrpano. Med 
boleznijo, umiranjem in žalovanjem se nudi ustrezna podpora tudi svojcem.
Uvajanje novih diagnostičnih postopkov in zdravljenj 
Pomembna naloga OI je skrb za uvajanje novih diagnostičnih postopkov in 
zdravljenj na področju onkologije v slovenski prostor. Glede na to, da so ti 
postopki in zdravljenje običajno zelo dragi, je potrebna predhodna tehtna 
odločitev o njihovi neobhodnosti in obsegu, v katerem naj bi se izvajali. Mnenja 
strokovnjakov OI v razširjenem strokovnem kolegiju (RSK) za onkologijo na 
državni ravni imajo ključno vlogo. 
24 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Izobraževalno delo 
Kot osrednja državna ustanova za zdravljenje in raziskovanje raka OI opravlja 
tudi obsežno izobraževalno delo. Izobraževalna dejavnost je vpeta v vsa 
področja delovanja OI in poteka na dveh ravneh. Prvo raven predstavlja 
izobraževanje strokovnega kadra, vključno s študenti različnih slovenskih 
fakultet s področja zdravstva in naravoslovja. Druga raven se nanaša na 
ozaveščanje in izobraževanje laične javnosti. 
Zaposleni na OI kot predavatelji in mentorji sodelujejo v študijskih programih 
obeh medicinskih in številnih drugih fakultet s področij zdravstva in 
naravoslovja vseh univerz v Sloveniji. OI je vključen v izobraževanje na vseh 
treh stopnjah: dodiplomski, magistrski in doktorski stopnji. Na OI ima že vse 
od ustanovitve leta 1947 svoj domicil Katedra za onkologijo (pred tem Katedra 
za onkologijo in radioterapijo) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. 
V predkliničnih in kliničnih enotah in oddelkih OI se usposabljajo številni 
prihodnji specialisti različnih strok, ki delujejo na področju onkologije, predvsem 
internisti onkologi in radioterapevti, krajše obdobje pa tudi specializanti drugih 
specialnosti.  
Na OI potekajo redna tedenska izobraževanja za strokovno javnost, ki 
obravnavajo aktualno dogajanje ali novosti na različnih področjih delovanja 
OI. Ta predavanja in strokovne prireditve so vrednotene s kreditnimi točkami 
ustreznih zbornic, ki jih te zahtevajo za obnavljanje strokovnih licenc. OI redno 
izdaja tudi različne publikacije za strokovno in laično javnost. Samo v letu 
2017 je bilo izdano 28 takšnih publikacij. V letu 2018 je OI založil in izdal tudi 
novi univerzitetni učbenik Onkologija, namenjen študentom obeh slovenskih 
medicinskih fakultet, ter drugim zainteresiranim bralcem. S ciljem približati 
onkološko problematiko čim širšemu krogu ljudi, je učbenik kot spletna 
publikacija prosto dostopen na spletni strani OI. 
Zaposleni na OI skrbijo za aktivno samoizobraževanje. Zavedajo se, da je vložek, 
ki ga namenjajo svojemu izobraževanju, nujno potreben, v kolikor želijo ohraniti 
doseženo visoko kakovost dela in še naprej slediti sodobnim strokovnim ter 
raziskovalnim trendom na vseh področjih delovanja OI. Zaradi specifičnosti 
področja dela in ker je OI edina ustanova v Sloveniji, namenjena celostni 
obravnavi raka, tovrstna izobraževanja večinoma potekajo v tujini, in sicer v 
obliki krajših obiskov različnih šol, delavnic in kongresov ali v obliki daljših 
gostovanj v drugih, svetovno priznanih onkoloških ustanovah. Za izvedbo 
tovrstnega izobraževanja so pomembne vezi, ki jih je OI oz. njegovi strokovnjaki 
skozi desetletja uspel splesti s pomembnimi strokovnimi organizacijami na 
posameznih področjih, kot so npr. Mednarodna agencija za atomsko energijo 
(IAEA) in evropska združenja za internistično onkologijo (ESMO), radioterapijo 
(ESTRO) ali onkološko kirurgijo (ESSO).
25
Raziskovalno delo 
Raziskovalna dejavnost je integralni del OI, saj je glede na poslanstvo inštituta 
naloga vseh sodelavcev tudi raziskovanje na področju onkologije. Za izvajanje 
raziskovalne dejavnosti je OI registriran kot javni zavod s koncesijo pri Javni 
agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), kar mu omogoča 
prijavo na razpise različnih agencij in ministrstev v RS. OI ima svojo komisijo 
za podeljevanje znanstveno raziskovalnih nazivov, ki omogočajo registracijo 
raziskovalcev pri ARRS. Na OI je habilitiranih 183 delavcev z univerzitetno 
izobrazbo ter 20 tehničnih in strokovnih delavcev. 
Večina raziskovalnega dela poteka v okviru šestih raziskovalnih in enega 
infrastrukturnega programa. Ti programi so zasnovani tako, da pokrivajo 
osnovne dejavnosti inštituta: predklinične raziskave, raziskave na področju 
diagnostike, internistične onkologije, radioterapije, dednih rakov in genetskega 
svetovanja ter v zadnjem času tudi medicinske fizike. Vodje teh raziskovalnih 
programov so mednarodno priznani strokovnjaki, ki vodijo in usmerjajo raziskave. 
V programskih skupinah se izobražujejo in raziskujejo tudi mladi raziskovalci 
in drugi doktorski študenti, ki predstavljajo mlad, svež in kreativen veter v 
obstoječih programskih skupinah. 
V okviru OI deluje Oddelek za eksperimentalno onkologijo, katerega delo je 
izključno raziskovalno. Predklinične in translacijske raziskave izvaja samostojno 
ali v povezavi s kliničnimi oddelki na OI, pa tudi z ostalimi zdravstvenimi in 
raziskovalnimi zavodi.
V okviru OI se izvajajo številni raziskovalni projekti, ki so zasnovani bolj 
specifično in so usmerjeni v natančno določene raziskovalne cilje. Potekajo tudi 
projekti, ki so bili izbrani na razpisih na državni ravni (ARRS) ter projekti, ki 
uspešno konkurirajo za sredstva Evropske unije in Združenih držav Amerike. OI je 
v letu 2017 skupaj z drugimi evropskimi centri v okviru projekta, ki ga je podprla 
tudi Evropska komisija, oblikoval Evropsko referenčno mrežo za zdravljenje 
redkih rakov pri odraslih - EURACAN. Redki raki so raki z letno incidenco manj 
kot 6 primerov na 100.000 prebivalcev, kar predstavlja 22 % vseh tumorjev oz. 4,3 
milijona prebivalcev v Evropi. Preživetje bolnikov z redkimi raki je slabše kot je v 
primeru bolj pogostih tumorjev. V mrežo je vključenih 64 evropskih onkoloških 
centrov iz 17 držav in 22 povezanih partnerjev. Glavni namen in cilj projekta je 
vzpostaviti mrežo multidisciplinarnih ter v raziskovanje usmerjenih onkoloških 
centrov, usposobljenih za obravnavo redkih rakov pri odraslih. Poleg aktivnega 
delovanja v tej referenčni mreži pa je OI vključen tudi v Evropsko referenčno 
mrežo na področju redkih dednih tumorskih sindromov - GENTURIS, v katero je 
vključenih 23 centrov iz vse Evrope. 
Število programov  
in projektov,  
ki potekajo v  
okviru OI
Programi ARRS
Projekti ARRS
Mednarodni  
projekti (EU, ZDA)
Bilateralni projekti  
ARRS
Razvoj s povezovanjem
2013 2014 2015 2016 2017
5
12
5
3
5
9
5
3
6
9
5
1
6
15
8
1
6
17
8
1
Infrastrukturni  
program ARRS
1 1 1 1 1
26 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Na področju kliničnih raziskav v okviru OI potekajo predvsem mednarodne 
multicentrične študije pod okriljem Evropske organizacije za raziskave in zdravljenje 
raka (EORTC). Več kliničnih raziskav poteka v sodelovanju s farmacevtskimi družbami in 
nekaj je takšnih, ki so jih zasnovali raziskovalci na OI. 
V letu 2017 je potekalo 180 medicinskih raziskav, od tega 68 kliničnih.  
Zasnovo (protokol) vsake raziskave, ki se izvaja na OI,  pregledajo člani komisije, ki 
presodijo strokovnost oz. upravičenost raziskave in podajo mnenje o možnostih njene 
izvedbe. Poleg tega v okviru OI deluje tudi Etična komisija. Člani Etične komisije OI so 
poleg strokovnjakov medicinskih ved, po zgledu Republiške komisije za medicinsko etiko 
(KME RS), tudi strokovnjaki s področja psiholoških, pravnih, socioloških in humanističnih 
ved ter deontologije. Vloga Etične komisije je zavarovati življenja in dobrobit bolnikov, 
ki se odločijo za sodelovanje v medicinskih raziskavah. Za te komisije skrbi Enota za 
raziskovalno in izobraževalno dejavnost na OI (ERID).
Merilo dobrega raziskovalnega dela je število in kakovost publikacij. Raziskovalci OI redno 
objavljajo rezultate svojega raziskovalnega dela v uglednih mednarodnih znanstvenih 
revijah, tudi takšnih, ki sodijo v sam vrh na posameznih področjih onkologije.
Klinične raziskave
Kot pomembna podpora pri izvajanju različnih dejavnosti v okviru OI je tudi 
specializirana knjižnica. Ta je v podporo stroki in raziskovalcem pri njihovem 
izobraževalnem, strokovnem in raziskovalnem delu. Poleg tega najdejo v njej gradivo za 
študij tudi študentje vseh slovenskih fakultet, ki potrebujejo informacije o onkologiji.  
OI že od leta 1997 izdaja strokovno-znanstveni časopis Onkologija, ki ga dvakrat letno 
prejmejo vsi slovenski zdravniki. Poslanstvo te publikacije je izobraževanje zdravnikov 
in ostale strokovne javnosti o dejavnostih ter napredkih onkologije  
v Sloveniji in svetu.  
Bibliografski podatki 
za zadnjih pet let
Naslovnica časopisa 
Onkologija
  2013 2014 2015 2016 2017
Samostojne publikacije 60 83 74 67 64
od tega dokt., mag., spec., dipl. 13 15 15 18 5
uredništva 19 43 34 28 27
Poglavja v znanstvenih monografijah 4 5 1 14 4
Znanstveni in strokovni članki 134 137 147 182 139
Znanstveni članki 96 110 101 129 87
od tega v SCI-revijah 78 90 82 104 72
Poljudni članki 23 59 33 52 37
V celoti objavljeni referati ali predavanja 121 132 150 117 89
Objavljeni povzetki 193 139 192 210 222
Mentorstva (magisteriji, doktorati)  15 18 15 20 9
27
Sodelovanje s civilno družbo 
Prostovoljci
Delo prostovoljcev je v razvitem svetu uveljavljena oblika dela v bolnišnicah, 
ker prispeva k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov, zmanjšuje prezgodnje 
izgorevanje bolnišničnega osebja in prispeva k boljšemu poznavanju 
problematike, s katero se ukvarjajo bolnišnice. Poleg visoke ravni strokovne 
obdelave, ki jo omogoča sodobna medicina in nudi strokovno osebje, so bolniki 
– tisti, ki si to želijo in potrebujejo – prek prostovoljcev deležni neformalne 
psiho-socialne podpore. Pomoč prostovoljcev je namenjena predvsem 
informiranju in druženju, po potrebi pa tudi spremljanju bolnikov na preiskave 
in zdravljenje znotraj OI. Na OI je bilo prostovoljstvo uvedeno že leta 2006.
Društva in skupine za samopomoč 
Na OI že vrsto let delujejo tudi skupine za samopomoč in številna društva 
s področja onkologije, ki pomembno sodelujejo pri nudenju psihosocialne 
pomoči bolnikom, dopolnjujejo storitve zdravstvenega sistema in skrbijo za 
ozaveščanje širše javnosti o raku. 
Društva, ki aktivno 
sodelujejo z OI
Ustanova Mali vitez 
Društvo KO-RAK.si
Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan
Slovensko društvo hospic
EUROPA DONNA – Slovensko združenje za boj proti raku dojk
DOBSLO – Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET 
Zveza slovenskih društev za boj proti raku
EUROPACOLON – Združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke 
L&L – Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo
Društvo uroloških bolnikov Slovenije
Razvoj s povezovanjem
28 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Španija 
168
ZDA
157
Anglija
120
Francija
101
Kanada
98
Belgija
64
Danska
59
Nemčija
105
Brazilija
33
Portugalska
28
Mehika
10
Grčija
26
Srbija
23
Turčija
20
Švedska
41
Bolgarija
16
Poljska
30
Finska
16
Malta
16
Število znanstvenih prispevkov objavljenih 
v sodelovanju z avtorji iz različnih držav  
v zadnjih petih letih
Nizozemska
140
Norveška
26
Irska
21
Škotska
28
Hrvaška
23
Švica
68
Avstrija
59
Češka
26
Italija
132
Mednarodno sodelovanje
29
Strokovnjaki OI se redno izobražujejo na mednarodni ravni, kar jim omogoča 
visoko stopnjo specializacije in sledenje novostim na vseh področjih 
delovanja OI. Udeležujejo se krajših (šole, tečaji, seminarji, delavnice) in daljših 
izpopolnjevanj v uglednih tujih onkoloških centrih, kjer pridobivajo nova 
znanja in veščine ter navezujejo pomembne stike, ki omogočajo povezovanje 
OI s tujimi ustanovami in skupne prijave na mednarodne razpise. Njihova 
vpetost v različne mednarodne ustanove in raziskovalne projekte je nujna za 
razvoj inštituta in za izmenjavo izkušenj ter znanja. 
Avstralija
35
Romunija
34
Indija
32
Japonska 
16
Kitajska
9
Madžarska
19
Poljska
Razvoj s povezovanjem
Saudska  
Arabija
16
Izrael
24
30 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Strokovno delo 
Majhnost Slovenije narekuje potrebo visoko specializiranih strokovnjakov, da 
pomemben del znanja in izkušenj pridobijo na mednarodni ravni, predvsem z 
vpetostjo v mednarodna združenja, katerih temeljna naloga je izobraževanje 
in napredek stroke. Strokovnjaki OI so dejavni člani številnih mednarodnih 
združenj, kot so EORTC, ESMO, ESTRO, ESSO, Evropsko združenje za paliativno 
oskrbo (EAPC) in druga. Sodelujejo tudi v različnih delovnih skupinah, predvsem 
v EORTC, in se udeležujejo njihovih znanstvenih srečanj. Prav tako so s svojim 
znanjem in izkušnjami cenjeni predavatelji na številnih uglednih mednarodnih 
strokovnih srečanjih.
Pedagoško delo
Strokovnjaki OI kot pedagogi sodelujejo na številnih mednarodnih šolah, tečajih 
in delavnicah. Kot ocenjevalci doktorskih tez so pogosto gostje tujih univerz. 
OI vsako leto gosti strokovnjake različnih poklicnih skupin iz tujine, ki v okviru 
različnih strokovnih in drugih organizacij (npr. Mednarodna agencija za atomsko 
energijo, IAEA) prihajajo v Slovenijo na krajša in daljša strokovna izobraževanja 
pod mentorskim vodstvom strokovnjakov OI.
Raziskovalno delo
Raziskovalno delo, ki poteka na OI, je v osnovi del mednarodnih raziskovalnih 
prizadevanj. Znanstveni izsledki se praviloma objavljajo v mednarodnem 
prostoru in so lahko plod lastnega znanja ali sodelovanja z drugimi raziskovalnimi 
skupinami iz tujine. OI se vključuje in se tudi prijavlja na mednarodne razpise  
za raziskovalne projekte v Evropski skupnosti in ZDA. Trenutno na OI poteka  
13 tovrstnih projektov, številni so bili uspešno izpeljani in zaključeni v preteklosti. 
Oddelek za eksperimentalno onkologijo OI je vključen v virtualni laboratorij  
LEA-EBAM, ki deluje pod okriljem Evropske unije. 
31 Mednarodna vpetost OI 
Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
32 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
23
zaposlenih
Ključni  
strokovni 
dosežki
Področja dela
Diagnostična dejavnost
Oddelek za nuklearno medicino
5 zdravnikov specialistov (4 specialisti nuklearne medicine in specialistka interne 
medicine), 8 inženirjev radiološke tehnologije, 2 farmacevta, 2 medicinski sestri, 
zdravstveni tehnik, elektroinženir, 2 administratorki in 2 strežnici. En zaposlen je 
doktor znanosti. 
Izvaja nuklearnomedicinske preiskave za potrebe OI in drugih zdravstvenih 
ustanov v Sloveniji ter nekaterih klinik UKC Ljubljna. Je edini oddelek v 
Sloveniji, ki izvaja zdravljenje z radiojodom pri bolnikih s karcinomom ščitnice, 
zdravljenje metastatskega, na kastracijo odpornega raka prostate z 223-radijevim 
kloridom (Xofigo), radionuklidno zdravljenje nevroblastomov in drugih tumorjev 
nevroektoderma z označenim MIBG, ter zdravljenje limfomov z označenimi 
protitelesi. Sodeluje v delu konzilija OI za bolezni ščitnice.
Uvajanje hibridne slikovne diagnostike na OI - s pozitronskim sevalcem 
označenimi radiofarmaki (PET/CT z 18-F-FDG in z 18-F-holinom) in s 
konvencionalnimi radiofarmaki (SPECT/CT). 
V sodelovanju s kolegi iz oddelka za radioterapijo - načrtujejo obsevanja na 
podlagi PET/CT izvidov pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke, pri 
bolnikih s pljučnim rakom in rakom požiralnika ter pri bolnicah z malignomi rodil.
Sodelovanje pri izdelavi slovenskih smernic za zdravljenje in sledenje 
ščitničnega raka.
V sodelovanju s kolegi iz sektorja operativnih strok - preverjajo ustreznosti 
izoliranosti perfuzije okončine med potekajočim operativnim posegom (s 99mTc 
označenim serumskim albuminom in s pomočjo scintilacijskega detektorja) pri 
bolnikih z melanomom. 
Uvajanje zdravljenja zasevkov v skeletu metastatskega, na kastracijo odpornega 
raka prostate z 223-Ra-radijevim kloridom.
•
•
•
•
•
33 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
Oddelek za radiologijo
15 zdravnikov specialistov radiologije, 22 radioloških inženirjev,  
4 diplomirane medicinske sestre in 5 administratork.  
En zaposlen je doktor znanosti, dva sta magistra in en je docent.
Opravlja sodobne radiološke preiskave, ki so namenjene onkološkim bolnikom ali 
bolnikom s sumom na raka: 
MR-preiskave CŽS, vratu, dojk, trebuha, medenice in skeleta,
CT-preiskave glave, skeleta, prsnih in trebušnih organov,
mamografije in interventne posege na dojkah,
UZ-preiskave trebuha, dojk, vratu, testisov, mehkih tkiv, UZ-vodene punkcije in 
UZ-preiskave s kontrastnim sredstvom,
RTG-slikanja skeleta, prsnih organov, kontrastne preiskave prebavil.
 
Oddelek je v celoti opremljen z digitalnimi slikovnimi aparati, pri nabavi novih 
aparatur sledi svetovnim trendom. 
V zadnjih 10 letih so uvedli štiri nove metode: tomosinteza, ki omogoča globinsko 
slikanje dojk, nove preiskavne tehnike na preiskavah z magnetno resonanco, kot 
sta difuzija in perfuzija, elastografija pri UZ-preiskavah in kontrastna mamografija. 
Zamenjali so tudi več aparatov. Radiologi sodelujejo v kliničnih in znanstvenih 
študijah, pri izobraževanju specializantov, študentov MF, ZF ter Fakultete za 
matematiko in fiziko.
46
zaposlenih
Ključni  
strokovni 
dosežki
Področja dela
•
•
•
•
• 
34 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
V Presejalno-diagnostičnem centru na OI delujejo 3 zdravniki specialisti 
radiologije, 31 radioloških inženirjev, 3 medicinske sestre (sr., višje), 5 sodelavcev 
v zdravstveni administraciji in poslovna sekretarka. Dva zaposlena sta magistra 
znanosti. Po Sloveniji pa deluje še 13 stacionarnih presejalnih centrov DORA 
v javnih zdravstvenih zavodih, v katerih mamografije izvaja še 74 radioloških 
inženirjev, ki so sicer sodelavci posameznih zavodov, vendar posebej usposobljeni 
in izobraženi za program DORA. 
Na OI deluje enota za upravljanje Državnega presejalnega programa za raka dojk 
- DORA, presejalno-diagnostični center DORA in stacionarni presejalni center 
DORA. V okviru presejalno-diagnostičnega centra DORA se izvajajo zdravstvene 
storitve dodatne obravnave žensk, ki so bile predhodno slikane v programu DORA, 
v stacionarnem presejalnem centru DORA, ki vključuje tudi 3 mobilne enote, pa se 
izvaja slikanje žensk.
Največji dosežek je širitev programa DORA na celotno Slovenijo, konec leta 2017.  
S tem so zagotovili enakopraven dostop vsem slovenskim ženskam med 50. in 
69. letom starosti do sistema zgodnjega odkrivanja in hitre obravnave raka dojk. 
Program DORA je v slovenskem zdravstvenem sistemu prepoznan kot vrhunska 
zdravstvena storitev, ki izkazuje jasno merljive učinke. To zagotavlja stalno 
izobraževanje sodelavcev v programu, strokovni nadzor in enotna informacijska 
tehnologija (aplikacija DORA).
Diagnostični center za bolezni dojk in enota za logistiko in planiranje slikanj/
Državni presejalni program za raka dojk - DORA
43 
zaposlenih
Področja dela
Ključni  
strokovni 
dosežki
35 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
25
zaposlenih
Ključni  
strokovni 
dosežki
Področja dela
4 specialisti medicinske biokemije, magistra farmacije – analitik, 7 diplomiranih 
inženirjev laboratorijske medicine in 13 srednjih laboratorijskih tehnikov.  
Dva zaposlena sta doktorja znanosti in dve sta magistrici znanosti.
Oddelek tvori medicinski laboratorij, ki izvaja laboratorijske preiskave s področja 
medicinske biokemije v različnih vrstah bioloških vzorcev (kri, urin, blato, aspirat 
kostnega mozga in drugo). Sodobna analitska oprema omogoča hitro in zanesljivo 
izvedbo različnih hematoloških in urinskih preiskav, testov koagulacije, preiskav 
elektrolitov, substratov, encimov, elektroforezo serumskih proteinov, tumorskih 
označevalcev ter ščitničnih hormonov in protiteles.
Vzpostavili so celovit sistem zagotavljanja kakovosti in izpolnjujejo vse strokovne 
in tehnične zahteve za Dovoljenja za delo Ministrstva za zdravje RS na podlagi 
Pravilnika o delu medicinskih laboratorijev. Dovoljenje za delo so pridobili 
prvič leta 2009 in ga obnavljajo vsakih pet let. Uvedli so sodobno tehnologijo 
pretočne citometrije na področju hematološke in urinske diagnostike. Uvedli 
so kapilarno elektroforezo serumskih proteinov, številne nove laboratorijske 
preiskave predvsem s področja diagnostike ščitnice (intaktni PTH, kalcitonin), 
nove tumorske označevalce (SCC, proGRP , Cyfra-21, HE4, CA 72-4) in biokemične 
preiskave, pomembne za spremljanje onkoloških bolnikov (prokalcitonin, NT-
proBNP , testosteron, vitamin D, vitamin B12, folati in druge).
Oddelek za laboratorijske dejavnosti
36 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
23
zaposlenih
Ključni  
strokovni 
dosežki
Področja dela
5 specialistov citopatologov, zdravnik specializant, 3 samostojni analitiki 
v laboratorijski medicini, 4 analitiki v laboratorijski medicini, 2 inženirja 
laboratorijske medicine, 4 laboratorijski tehniki, 3 administratorji ter delavec 
deloma zaposlen kot administrator in deloma kot laborant. En zaposlen je magister 
znanosti, pet je doktorjev znanosti, en je izredni profesor.
Oddelek izvaja ambulantno in laboratorijsko citopatološko dejavnost za potrebe OI 
in drugih slovenskih zdravstvenih zavodov. V ambulanti poteka odvzem vzorcev 
za citopatološko preiskavo, v laboratoriju pa pregled vzorcev citoloških punkcij, 
skarifikatov, brisov, izcedkov, likvorja, steklovine, izlivov, urina, krtačenja, aspiratov, 
odtisov/brisov biopsij, izpirkov, periferne krvi in kostnega mozga bolnikov, pri 
katerih obstaja sum na maligni tumor. Laboratorij opravlja tudi imunocitokemična 
barvanja in izvaja diagnostiko limfomov in levkemij s pretočnim citometrom ter 
triažni test na visoko tvegane človeške papiloma viruse (HPV). 
V zadnjem desetletnem obdobju so na oddelku dosegli največji napredek na 
področjih diagnostike raka na materničnem vratu, imunocitokemije in pretočno 
citometrične diagnostike limfomov in levkemij. Za potrebe državnega programa 
ZORA so leta 2010 začeli izvajati triažni test na visoko tvegane HPV Hibrid Capture 
2. Z razvojem novih protiteles je postala imunocitokemija pomembna dodatna 
metoda za klasifikacijo malignih tumorjev in diagnostiko raka neznanega izvora. 
Leta 2013 so se vključili v mednarodni konzorcij iBFM in začeli izvajati pretočno 
citometrično diagnostiko minimalnega ostanka bolezni pri otrocih z akutnimi 
limfoblastnimi levkemijami za potrebe celotne Slovenije. Dve leti kasneje so za 
izvajanje te diagnostike pridobili prvi mednarodni certifikat. Nakup 10-barvnega 
pretočnega citometra leta 2015 je omogočil bolj zanesljivo diagnostiko levkemij in 
limfomov, predvsem v vzorcih z zelo malo celicami.
Oddelek za citopatologijo
37 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
32
zaposlenih
Ključni  
strokovni 
dosežki
Področja dela
Oddelek za patologijo
8 zdravnikov specialistov patologov, 3 samostojni analitiki (univ. dipl. ing. kemije, 
biologije in dr. vet. med.), 3 inženirji laboratorijske medicine, 13 laboratorijskih 
tehnikov, 3 administratorji in 2 arhivarja. Štirje zaposleni so doktorji znanosti.
Oddelek izvaja sprejem vzorcev tumorskega tkiva in njihovo procesiranje ter 
izdelavo histoloških preparatov, opravlja histokemičma in imunohistokemična 
barvanja ter fluorescentno hibridizacijo in situ. Potekajo histološka diagnostika, 
sodelovanje v multidisciplinarnih timih in na konzilijih, izobraževanje tehnikov, 
inženirjev, specializantov patologije in drugih specialnosti, izobraževanje 
patologov specialistov ter sodelovanje v domačih in mednarodnih raziskavah. 
Uvedli so številne nove imunohistokemične in FISH preiskave, ki omogočajo 
sodobno diagnostiko tumorjev in določanje bioloških označevalcev, ki so odločilni 
za ustrezno zdravljenje bolnikov (CD20, CD30, ER, PR, MIB-1, ALK, HER2, MMRP ,  
PD-L1 …). Redno sodelujejo v več shemah zunanje kontrole kakovosti, kjer 
prejemajo odlične ocene za omenjene preiskave. Z izdelovanjem multitumorskih 
mrež sodelujejo v različnih študijah OI, preizkušajo nova protitelesa in izvajajo 
kontrole za ustrezno notranjo kontrolo kakovosti preiskav.
38 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
10
zaposlenih
Ključni  
strokovni 
dosežki
Področja dela
2 specialista laboratorijske medicinske genetike (en je hkrati tudi specialist 
medicinske biokemije), 3 samostojni analitiki v laboratorijski medicini,  
3 analitiki v laboratorijski medicini in 2 laboratorijska tehnika.  
Polovica zaposlenih (5) je doktorjev znanosti, en je znanstveni svetnik.
Pri dednih oblikah raka se določa genetske spremembe z namenom pravočasnega 
odkrivanja nosilcev zarodnih sprememb, povezanih z visokim tveganjem za nastanek 
dednih oblik raka. 
Pri sporadičnih oblikah raka se določa spremembe, ki so pomembne za 
napovedovanje poteka bolezni, subklasifikacijo tumorjev in napovedovanje ponovitve 
bolezni ter se izbira najustreznejša zdravila in protokole za t. i. personalizirano 
zdravljenje (posameznemu bolniku in njegovemu tumorju prilagojeno zdravljenje).
Strokovna in tehnološka organizacija diagnostičnega oddelka za izvajanje 
molekularno-diagnostičnih metod za potrebe OI in drugih ustanov izven inštituta. 
S tehnološkega vidika to pomeni uvedbo metod, ki omogočajo natančno določanje 
sprememb na DNK iz vzorcev bolnikov (npr. metoda neposrednega sekvenciranja, 
metoda MLPA - Multiplex ligation-dependent probe amplification in uvedba 
sekvenciranja druge generacije - NGS - Next generation sequencing). S strokovnega 
vidika to pomeni nenehno izobraževanje zaposlenih, ki skrbijo za pravilno analizo 
in interpretacijo rezultatov za potrebe genetskega svetovanja, diagnostike rakavih 
bolezni ali izbire ustreznih protokolov zdravljenja (npr. določanje sprememb v 
genih KRAS in NRAS pri bolnikih z metastatskim rakom debelega črevesa in danke; 
določanje sprememb v genu BRAF pri bolnikih z metastatskim rakom debelega 
črevesa in danke, metastatskim mealnomom in rakom ščitnice; določanje somatskih 
sprememb v genih BRCA1/2 pri bolnicah z rakom jajčnikov; določanje klonalnosti 
limfoidnih proliferacij).
Oddelek za molekularno diagnostiko
39 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
Sektor operativnih dejavnosti
Oddelek za kirurško onkologijo  
16 specialistov kirurgov, 5 specializantov. 
5 zaposlenih je univerzitetnih učiteljev, 11 doktorjev znanosti in en magister znanosti. 
Na oddelku za kirurško onkologijo zdravijo bolnike z rakom dojke, melanomom, 
rakom debelega črevesa in danke, jetrnimi zasevki, sarkomom, rakom ščitnice in 
boleznimi obščitničnih žlez. Letno opravijo več kot 3.400 velikih in več kot 1.000 
malih kirurških posegov. Operativne posege izvajajo na klasičen način, minimalno 
invaziven način, posege v trebušni votlini pa laparoskopsko. Ukvarjajo se s prevencijo, 
genetskim svetovanjem, zdravljenjem zgodnjega raka, lokoregionalno napredovalega 
raka, metastatske bolezni, simptomatskim in paliativnim zdravljenjem. Spremljajo 
bolnike in zdravijo kirurške zaplete radioterapevtskega in sistemskega zdravljenja.
Oddelek za ginekološko onkologijo
5 specialistov ginekologije in porodništva; en zaposlen je doktor znanosti.
Oddelek za ginekološko onkologijo letno opravi več kot 320 velikih kirurških 
posegov pri bolnicah z rakom rodil. Večino posegov opravijo laparoskopsko.
Področja dela
Področja dela
21
zaposlenih
5
zaposlenih
40 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok 
Enota za intenzivno terapijo in reanimacijo  
Enota za anestezijo
13 specialistov anesteziologije in reanimatologije, 2 specialista intenzivne  
medicine in infektologije, 5 specializantov. Dva zaposlena sta doktorja znanosti,  
dva magistra znanosti.
Oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok skrbi za anestezijo 
kirurških in ginekoloških bolnikov. Anesteziologi izvajajo reanimacijo bolnikov, 
na oddelku za intenzivno nego oskrbijo življenjsko ogrožene bolnike. Enota za 
zdravljenje bolečine zdravi bolnike s hudimi bolečinami, izvaja tudi akupunkturo.
Na številnih področjih dela se sproti uvajajo novosti v diagnostiki in zdravljenju 
bolnikov, ki zato potekata tako kot v najboljših centrih v tujini. V zadnjih letih se 
vedno pogosteje individualizira kirurško zdravljenje, kot del medicine, prilagojeno 
posameznemu bolniku in njegovemu tumorju. Če je le mogoče, se izpelje 
operativni poseg v sklopu dnevnega hospitala, a novi ter zelo obsežni in boleči 
kirurški posegi (npr. rekonstrukcija dojk, peritonektomija z intraperitoenalno 
hipertermično kemoterapijo, izolirana perfuzija okončin …) zahtevajo daljšo 
hospitalizacijo.
Ključni  
strokovni 
dosežki sektorja
Področja dela
20
zaposlenih
•
•
41 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
6
zaposlenih
27
zaposlenih
Sektor internistične onkologije
Oddelek za zdravljenje solidnih rakov 
21 specialistov internistov onkologov, 5 specializantov, mladi raziskovalec. 
Šest zaposlenih je univerzitetnih učiteljev, trinajst doktorjev znanosti.  
En zaposlen je magister znanosti.
Oddelek za zdravljenje limfomov 
4 specialisti internisti onkologi (univerzitetni učitelj, 3 doktorji znanosti), 
2 specializanta.
Oddelek za dnevno bolnišnico in ambulantno dejavnost
V sektorju internistične onkologije se izvaja sistemsko zdravljenje raka. Na 
oddelku za limfome zdravljenje limfomov, plazmocitoma in raka neznanega 
izvora, na oddelku za zdravljenje solidnih rakov pa zdravljenje melanoma 
in drugih kožnih rakov, rakov prebavil, sarkomov, raka pljuč, dojke, 
ginekoloških rakov, uroloških rakov, raka glave in vratu, redkih rakov in 
raka neznanega izvora. Ukvarjajo se s prevencijo, genetskim svetovanjem, 
diagnostiko in zdravljenjem zgodnjega raka, lokoregionalno napredovalega 
raka, metastatske bolezni ter s simptomatskim in paliativnim zdravljenjem. 
Spremljajo bolnike in obravnavajo zaplete sistemskega zdravljenja. Uvajajo 
nove načine sistemskega zdravljenja. Sodelujejo v mednarodnih kliničnih 
raziskavah, v katere vključujejo bolnike in jim tako omogočijo zgodnji 
dostop do novih sistemskih zdravljenj.
Področja dela
sektorja
42 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Na vseh področjih sistemskega zdravljenja sledijo novostim in jih uvajajo tako 
v diagnostiki kot v sistemskem zdravljenju. Glede na te trende in številne 
biomarkerje je sistemsko zdravljenje čedalje bolj prilagojeno bolniku in lastnostim 
njegovega tumorja, torej individualizirano. Zdravljenje se čedalje pogosteje izvaja 
ambulantno in v dnevni bolnišnici, to pa omogoča bolniku, da je več v domačem 
okolju, kar zvišuje kakovost njegovega življenja. 
Ključni  
strokovni dosežki 
sektorja
43 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
163 
zaposlenih
Sektor radioterapije
Področja dela  
oddelkov
•
•
•
•
• 
Oddelek za teleradioterapijo 
Oddelek za brahiradioterapijo 
Oddelek radiofizike in Klinični oddelki
34 specialistov onkologov radioterapevtov (8 univerzitetnih učiteljev, 13 doktorjev 
znanosti, 6 magistrov znanosti),
16 specializantov onkologije z radioterapijo (12 za OI, 4 za UKC MB),
9 specialistov medicinske fizike, 6 medicinskih fizikov, 12 dozimetristov
(univerzitetni učitelj, 4 doktorji znanosti, 2 magistra znanosti),
82 diplomiranih radioloških inženirjev (doktor znanosti),
4 univerzitetni diplomirani inženirji elektrotehnike (2 magistra znanosti).
Na oddelku za teleradioterapijo je dnevno obsevanih več kot 350 bolnikov, 
letno pa skoraj 5.000 bolnikov in izvedenih preko 6.000 obsevanj. V sklopu 
oddelka deluje šest zdravniških timov za zdravljenje posameznih vrst raka. 
Poleg 3-dimenzionalne konformne radioterapije (3D CRT) se redno izvajajo vse 
najsodobnejše obsevalne tehnike: intenzitetno modulirano obsevanje (angl. 
Intensity-Modulated Radiation Therapy, IMRT), volumetrična modulirana ločna 
terapija (angl. Volumetric Modulated Arc Therapy, VMAT) in stereotaktične 
tehnike, kot sta SRS (angl. Stereotactic RadioSurgery) in SBRT (angl. Stereotactic 
Body RadioTherapy). Uporablja se tudi tehnika obsevanja v globokem zadržanem 
vdihu (angl. Deep Inspiration Breath Hold, DIBH). Obsevanja potekajo na osmih 
linearnih pospeševalnikih in terapevtskem rentgenskem aparatu pod nadzorom 
radioloških inženirjev. Natančnost obsevanja zagotavlja rutinska uporaba 
slikovno vodenega obsevanja (angl. Image Guided RadioTherapy, IGRT). V redni 
uporabi je tudi tehnika obsevanja celega telesa (angl. Total Body Irradiation, TBI). 
Priprava na obsevanje se izvaja na dveh CT-simulatorjih, na MRI-simulatorju in na 
kovencionalnem simulatorju. Zagotovljena je tudi uporaba PET/CT na Oddelku za 
nuklearno medicino.
44 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Ključni strokovni 
dosežki
Na oddelku za brahiradioterapijo letno izvedejo približno 500 obsevanj. V uporabi 
so viri iridija-192 in napravi za naknadno polnjenje, ki omogočata obsevanje z 
visoko hitrostjo doze (angl. high dose rate) oz. s pulzno hitrostjo doze (angl. pulse 
dose rate). Za obsevanje tumorjev žilnice ali mrežnice se uporabljajo aplikatorji 
stroncija-90. Izvaja se intraluminalna, intersticijska in površinska tehnika. Za 
obsevanje ginekoloških tumorjev in tumorjev prostate se uporablja tehnika 
slikovno (CT/MR) vodene adaptivne brahiterapije. 
Oddelek za radiofiziko izvaja načrtovanje teleradioterapevtskih in 
brahiradioterapevtskih obsevanj. Skupaj z vzdrževalci obsevalnih naprav skrbi 
za umerjanje obsevalnih naprav in izvajanje programa za zagotavljanje kakovosti 
znotraj celotnega sektorja. Oddelek ima ključno vlogo pri uvajanju novih 
obsevalnih tehnik in pri prevzemanju ter umerjanju novih obsevalnih naprav.
Klinična oddelka Sektorja radioterapije sta namenjena bolnikom, ki med 
zdravljenjem ali po njem potrebujejo bolnišnično oskrbo (slabo splošno stanje, 
dodatne diagnostične preiskave, zdravljenje stranskih učinkov obsevanja). Na 
oddelku H2 je 56 postelj in na Oddelku za brahiradioterapijo 10 postelj. 
OI je edina bolnišnica v Sloveniji, ki izvaja vse, tudi najzahtevnejše tehnike 
obsevanja, tako pri odraslih kot pri pediatričnih onkoloških bolnikih. Izjemen 
obseg dela ga uvršča med največje radioterapevtske centre v Evropi. Mednarodno 
prepoznana visoka strokovnost in odličnost omogočata, da je Sektor radioterapije 
že vrsto let učni center Mednarodne atomske agencije (IAEA) za šolanje tujih 
strokovnjakov s področja radioterapije. 
Oddelek za brahiradioterapijo je že več let referenčni center podjetja Varian za 
učenje najsodobnejših brahiterapevtskih tehnik, znan po svojem pionirskem 
delu na področju izdelave in uporabe individualnih aplikatorjev za obsevanje 
ginekoloških tumorjev. Izpostaviti je treba tudi sistem za translacijsko tehniko 
obsevanja celega telesa z linearnim pospeševalnikom, ki je rezultat dela domačih 
strokovnjakov.
45 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
5
zaposlenih
Skupne zdravstvene dejavnosti
Oddelek za akutno paliativno oskrbo
2 specialista internistične onkologije, koordinator paliativne oskrbe, diplomirana 
medicinska sestra/izmeno, zdravstveni tehnik/izmeno, vsi z dodatnimi znanji iz 
paliativne oskrbe. En zaposlen je doktor znanosti.
Oddelek za akutno paliativno oskrbo deluje že 11. leto in zagotavlja specialistično 
paliativno dejavnost, razvija zgodnjo paliativno oskrbo ter integracijo paliativne 
oskrbe v zdravljenje neozdravljivo bolnih. Predstavlja enega od ključnih stebrov 
izvajanja Državnega programa paliativne oskrbe.
Ključni strokovni  
dosežki
Področja dela 
oddelkov 
Skupne zdravstvene dejavnosti so kot podporne dejavnosti namenjene 
bolnikom, ki se zdravijo na vseh oddelkih OI in so organizirane v osmih 
organizacijskih enotah.
Izvajajo specialistično dejavnost na področju paliativne oskrbe, nevrologije, 
psihoonkologije, genetskega svetovanja, klinične prehrane in fizioterapije. 
Navedena področja so prepoznana kot pomemben del celostne obravnave 
onkoloških bolnikov, tako ambulantnih kot hospitalnih. 
Vse dejavnosti na OI so podprte z delovanjem zdravstvene administracije, 
obdelavo in obračunavanjem storitev, komunikacijo z ZZZS ter skrbjo za 
kakovost in varnost zdravstvene obravnave.  
46 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
12
zaposlenih
Klinična prehrana in dietoterapija
2 specialista anesteziologije (z dodatnimi znanji iz klinične prehrane),  
zdravnik, 1 specializantka internistične onkologije, 3 diplomirane medicinske 
sestre, 5 kliničnih dietetikov.
En zaposlen je doktor znanosti, en je univerzitetni učitelj.
Enota za klinično prehrano je leta 2008 prva v Sloveniji vključila strokovno 
izvajanje multidisciplinarnega procesa prehranske obravnave v vse faze 
zdravljenja bolnikov z rakom. Na OI je od leta 2017 vzpostavljena klinična pot 
prehranske podpore in terapije v skladu s strokovnimi smernicami klinične 
prehrane. V okviru Enote za klinično prehrano deluje poseben klinični oddelek za 
zdravljenje prizadetosti in odpovedi prebavil, kjer se obravnavajo tudi bolniki z 
drugimi bolezenskimi stanji.  Kot prva v Sloveniji je razvila sistem za nadomestno 
terapijo odpovedi prebavil, ki se izvaja tudi na domu, vključeni pa so tudi v 
Evropski register za zdravljenje kronične odpovedi prebavil. V Enoti za klinično 
prehrano se izvaja raziskovalno delo in stalno poučevanje na področju klinične 
prehrane. Zaposleni so vključeni tudi v pedagoške procese v visokošolskih 
ustanovah in sodelujejo z vsemi nivoji zdravstvene dejavnosti.  Zelo dobro 
sodelujejo tudi z društvi bolnikov in so strokovni vzvod za sistemsko urejanje 
področja klinične prehrane v Sloveniji.
Ključni strokovni  
dosežki
47 Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
  
7
zaposlenih
Ključni strokovni  
dosežki
Genetsko svetovanje - oddelek onkogenetike
2 zdravnika specialista (klinična genetika in javno zdravje), 1 specializantka 
(klinična genetika – prva specializacija internistična onkologija), 3 diplomirane 
medicinske sestre ter mag. menedž. kakovosti
Oddelek izvaja onkološko genetsko obravnavo za bolnike z rakom, kadar je 
genetski izvid pomemben za načrtovanje onkološkega zdravljenja ter vedno, 
kadar obstaja sum, da so zboleli zaradi podedovane genetske okvare. Obravnavajo 
tudi njihove zdrave svojce, kjer je izvid pomemben za načrtovanje zgodnjega 
odkrivanja in preprečevanja raka. V okviru ambulante namreč pripravijo tudi 
oceno ogroženosti glede na družinsko anamnezo in genetski izvid.
V 2018 praznuje oddelek 10 let od priznanja programa na ZZZS. Gre za uspešen 
prikaz prenosa raziskovalnega projekta, ki so ga zasnovali v letu 1999, v prakso. 
Vzporedno z razvojem molekularne diagnostike so s pomočjo sekvenciranja 
nove generacije, razvili obravnavo za vse danes znane dedne sindrome za raka. 
Strokovno delo na tem področju so zaokrožili z izdelavo in objavo klinične poti 
genetskega svetovanja in testiranja in s številnimi publikacijami njihovega 
strokovnega dela. V 2017 so kot referenčni center postali del evropskega 
referenčnega mrežja za dedne rake (ERN GENTURIS), kjer so aktivno vključeni  
v različne delovne skupine.
Področja dela 
48 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
1
zaposlen
4
zaposleni
Ključni strokovni  
dosežki
Psihoonkologija
Klinični psiholog specialist, 2 psihologa, diplomirana medicinska sestra.
En zaposlen je magister znanosti.
V psihoonkologiji je del redne klinične prakse postala psihoterapevtska obravnava 
po kognitivno vedenjski terapiji.
Nevrologija
specialist nevrolog
(magister znanosti)
OI je eden redkih onkoloških centrov v Evropi z vključeno nevroonkološko 
0bravnavo bolnikov in s tem kakovostno prispeva k optimalnejši 
multidisciplinarni obravnavi bolnikov.  
Ključni strokovni  
dosežki
49
5
zaposlenih
Ključni strokovni  
dosežki
Fizioterapija
5 diplomiranih fizioterapevtov (2 fizioterapevta s specialnimi znanji).
Izvajajo individualno fizioterapevtsko obravnavo onkoloških bolnikov tako 
na oddelkih, v intenzivni enoti in v ambulanti za fizioterapijo. Z različnimi 
fizioterapevtskimi postopki razvijajo, vzdržujejo in ohranjajo psihofizično  
kondicijo bolnikov.
Področje fizioterapije se razvija tako v smeri pridobivanja dodatnih specialnih  
znanj fizioterapevtov, kot tudi sodobnih pripomočkov za kakovostno izvajanje  
te dejavnosti.
Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
Področja dela 
50 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
42
zaposlenih
8
zaposlenih
2
zaposlena
Služba za kakovost
2 zaposlena z izobrazbo s področij ekonomskih, naravoslovnih in  
organizacijskih ved.
Pomemben korak v razvoju je samodejni prenos podatkov prek informacijskega 
sistema in elektronsko obvladovanje dokumentov, ob vzpostavljenem sistemu 
spremljanja kazalnikov kakovosti.
Zdravstvena administracija
Vodja in 41 zdravstvenih administratorjev.
Obračun in fakturiranje
Vodja in 7 obračunsko računovodskih delavcev.
Ključni strokovni  
dosežki
51
Zdravstvena nega in oskrba bolnika
Aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe onkoloških bolnikov potekajo v 
ambulantni (650 do 750 obravnav dnevno) in hospitalnih obravnavah (na 265 
bolnišničnih posteljah).  
V vse aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe ter obravnavo onkoloških bolnikov 
je vključeno 173 diplomiranih medicinskih sester nosilk zdravstvene nege, 166 
srednjih medicinskih sester, 11 bolničarjev, 4 socialne delavke, 3 sanitarni inženirji 
in 52 strežniškega osebja.
Obseg znanj in spretnosti je opredeljen v zemljevidu znanj, ki ga zaposleni v 
vseh poklicnih skupinah kontinuirano nadgrajujejo in razvijajo. Pri svojem delu 
zaposleni v tej dejavnosti upoštevajo in sledijo strokovnim smernicam onkološke 
zdravstvene nege ter načelom kodeksa poklicne etike.
Oddelki in enote zdravstvene nege in oskrbe samostojno izvajajo in dejavno 
sodelujejo pri celostni obravnavi onkoloških bolnikov ter njihovih svojcev. Dejavni 
so na področjih diagnostike, specifičnega in podpornega onkološkega zdravljenja 
ter rehabilitacije onkoloških bolnikov. Pri svojem delu so zavezani načelom 
kakovostne in varne zdravstvene obravnave bolnikov na OI.
Dosežke v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe v zadnjem desetletju lahko 
povzamemo na treh vidnih področjih: tehnološki (informatizacija, sodobni 
pripomočki), strokovni (na dokazih temelječa praksa) in organizacijski  
(sodobna znanja in rešitve pri vodenju in organiziranju dela na vseh nivojih  
ter prestrukturiranje kadrovskega profila zaposlenih v dejavnosti). 
Področja dela  
oddelkov
Ključni strokovni  
dosežki
409
zaposlenih
Predstavitev zdravstvenih dejavnosti
52 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Lekarna
7 magistrov farmacije, specialistov klinične farmacije, en magister farmacije,  
14 farmacevtskih tehnikov in finančno računovodski delavec.
En zaposlen je doktor znanosti. 
Lekarna skrbi za nabavo in naročanje, prevzem, shranjevanje ter izdajo vseh 
zdravil, medicinskih pripomočkov in medicinskega potrošnega materiala v vse 
enote OI. Ena izmed osrednjih dejavnosti lekarne je centralizirana, računalniško 
podprta priprava protitumornih zdravil za bolnike. Za varno, kakovostno in 
učinkovito zdravljenje z zdravili si prizadevajo med drugim tudi v okviru 
dejavnosti klinične farmacije, poročanja o neželenih učinkov zdravil, sodelovanja 
pri vseh kliničnih raziskavah, sodelovanja z ostalimi zdravstvenimi delavci, 
izobraževanja in svetovanja.
Pred kratkim so v lekarni pridobili nove prostore za aseptično pripravo 
protitumornih zdravil, ki omogočajo pripravo zdravil v skladu z najnovejšimi 
smernicami dobre proizvodne prakse (GMP).
Na strokovnem področju si prizadevajo za večjo prepoznavnost in razvoj 
onkološke farmacije. Študente farmacije, specializante in druge zdravstvene 
delavce izobražujejo ter seznanjajo z novostmi na področju onkološke 
farmakoterapije in se dejavno vključujejo v slovenska in mednarodna strokovna 
združenja. Sodelovali so pri vzpostavitvi e-poročanja o neželenih učinkih zdravil 
in v mednarodnem projektu EPIC, v okviru katerega se vzpostavljata kontinuirani 
program izobraževanja farmacevtov in podatkovna baza z informacijami o 
peroralnih protitumornih zdravilih za boljše izide zdravljenja bolnikov z rakom.
23
zaposlenih
Področje dela
Ključni strokovni  
in dosežki
53 Predstavitev glavnih zdravstvenih dejavnosti
Inštitut v številkah
54 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
    2013  2014  2015  2016   2017
     13.285  13.443  13.433  13.946  14.086
Leto
Število sprejemov
Povprečna stopnja rasti je 1,47%
    2013  2014  2015  2016   2017
  61.507  63.705  60.319  60.319  59.296 
Leto
Število 
bolnišnično 
oskrbnih dni
Povprečna stopnja rasti je -0,91
    2013  2014  2015  2016   2017
  101.697  104.329  107.154  111.075  109.881
Leto
Število vseh 
pregledov
Povprečna stopnja rasti je 1,95
55
    2013  2014  2015  2016   2017 Leto
Število obsevanj
Povprečna stopnja rasti je 0,60
OI v številkah
    2013  2014  2015  2016   2017
  4,6  4,7  4,5  4,3  4,2
Leto
Povprečna  
ležalna doba
Povprečna stopnja rasti je -2,35
    2013  2014  2015  2016   2017
  3.482  3.828  3.947  4.327  4.460 
Leto
Število operacij
Povprečna stopnja rasti je 6,38
     87.364    84.963  90.004  92.804  89.486 
56 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Stavba B       Stavba C       Stavba D       Stavba E       Stavba H       Stavba TRT Površina
4.023 m
2
        5.486 m
2
       9.161,97 m
2
    8.447,33 m
2
    8.918,51 m
2
      4.212,19 m
2
Skupaj 40.249 m
2
       31. 12. 2013 31. 12. 2017
Zdravniki specialisti     127  147
klinične službe       89  103
diagnostične službe     29  35
ostale dejavnosti      9  9
Zdravniki specializanti     23  33
Zdravniki brez specializacije    0  9
Mladi raziskovalci     6  7
Drugi zdravstveni delavci in sodelavci   277  315
Medicinske sestre v zdravstveni negi (zt. vms. dms) 317  356
Zdravstvena administracija    60  74
Bolniške strežnice     55  57
Delavci v servisnih in drugih dejavnostih  48  55
Delavci v upravi      48  58
Skupaj       961  1111
57 OI v številkah
Stavba B       Stavba C       Stavba D       Stavba E       Stavba H       Stavba TRT
4.023 m
2
        5.486 m
2
       9.161,97 m
2
    8.447,33 m
2
    8.918,51 m
2
      4.212,19 m
2
       31. 12. 2013 31. 12. 2017
Zdravniki specialisti     127  147
klinične službe       89  103
diagnostične službe     29  35
ostale dejavnosti      9  9
Zdravniki specializanti     23  33
Zdravniki brez specializacije    0  9
Mladi raziskovalci     6  7
Drugi zdravstveni delavci in sodelavci   277  315
Medicinske sestre v zdravstveni negi (zt. vms. dms) 317  356
Zdravstvena administracija    60  74
Bolniške strežnice     55  57
Delavci v servisnih in drugih dejavnostih  48  55
Delavci v upravi      48  58
Skupaj       961  1111
58 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
Zlati podpornik 
 
Srebrni podpornik  
Bronasti podpornik 
59 OI v številkah
 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana
 Za OI: Zlata Štiblar Kisić, generalna direktorica
 Uredniški odbor: Gregor Serša, Primož Strojan, Maja Čemažar, Viljem Kovač, Barbara Možina,   
  Miladinka Matković, Elizabeta Radelj Pepevnik, Vesna Škrbec
 Lektoriranje: Žan - Storitve, prevajanje in lektoriranje, d. o. o.
 Oblikovanje: Studio Licul
 Fotografija:  Miha Fras
 Tisk:  Nebia d. o. o. Ljubljana
 Naklada:  1500
   November 2018
60 Onkološki inštitut Ljubljana 1938--2018
CIP - Kataložni zapis o publikaciji 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 
614.21(497.4Ljubljana):616-006(082) 
616-006(497.4)(082) 
ONKOLOŠKI inštitut (Ljubljana) 
        [Osemdeset] 
        80 let Onkološkega inštituta Ljubljana : 1938-2018 / [uredniški odbor Gregor Serša ... [et al.] ; 
fotografija Miha Fras]. - Ljubljana : Onkološki inštitut, 2018 
ISBN 978-961-7029-10-9 
1. Serša, Gregor 
297030912