82 številka. Ljubljana, v ponedeljek 10 aprila 1905. XXXVIII. leto.
* v**k dan zvečer«  iaimei nedelje in praznike, ter velja po pcštt prejemka aa avstro-cgrske dežele ta v»b leto 26 K, sa pol leta IS K, s« ©etrt leta 6 K 60 h, ta en mesec  2 K 80 h.   Za LJubljano l pogajanjem na dom s* ti«
l o ^4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meuee 2 K. Kdor hodi »ain poi^J, plača xa vse leto *22 K, za pol leta U K, za ftetrt leta 6 K 60 h, za cu meaee 1 K »0 h. — Za tuja dežele toliko Teč, kolikor znaSa poštnina — Ka uaroOb« brez istodobne vpđBujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petlt-vrste po 12 h, Če so se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če 16 dvakrat, in po 8 h, će se tiBka trikrat ali večkrat. — Dopial oaj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knadovih olicah št. 6, in sicer uredništvo v 1. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravniatvu naj bq blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«,
oznanila, t j. administrativne stvari.
Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
if-f
Josip Juraj Strossmayer
■
mrl je največji Jugoslovan. Tam doli v Djakovu, odkoder se odpira razgled na slovanski Balkan in nazaj na gore stare Hrvatske in Slovenije, tam ^ ■  je izdihnil svojo plemenito dušo pivoboritelj vseh v teh krajih bivajočih
narodov, nositelj ve-
licastne misli duševnega in kulturnega zedinjenja jugoslo -vanskih plemen, vladika Josip Juraj Strossmaver.
Smrt črez 90 let starega vladike ni nikogar presenetila, ali obudila je žalost in bolest po vsem omikanem svetu, ki je prišteval Josipa Juraja Stressmaverja med največje može, kar jih je rodilo 19. stoletje.
strossmaver je talij | prvi reprezentantJu-goslovanstva. eden najznamenitejših zastopnikov slov. misli. Vtisnil je svoji dobi pečat svoje individualnosti in pridobil specijalno Hrvatom respekt omikanega sveta, ugled, da so narod, jki goji kulturne ideale in hrepeni po napredku in svobodi. S tem je takorekoč rehabilitiral hrvatski narod, kajti kulturni svet je pred njim j smatral Hrvate za voljne služabnike reakcijejin, za nekake biriče;du-najskega* dvora.
Strossmaver je uča kal visoko starost ali kdor pregleda, kaj je on storil in kaj je ustvaril, se Človek nehote vpraša, kako je bilo mogoče v tem času ustvariti toliko in tako velikih stvari.
Vse svoje življenje, vse svoje znanje, vse svoje moči in vse svoje imetje je postavil Strossmaver v službo jugoslovanske misli. V s vrh o kulturne povzdige Jugo-"2§ { Slovanov ie ustanovil
celo vrsto velikih zavodov, med njimi zagrebško vseučilišče, jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti in galerijo slik. Iz ozirov na zbližanje različnim koncesijam pripadajočih jugoslovanskih plemen se je na vatikanskem koncilu uprl dogmi o papeževi nezmotljivosti, je pobijal teŽDJe ultramontanizma in nasprotoval novodobnemu klerikalizmu. Strossmaver je bil duševna potenca prve vrste. Bil je vzoren škof; bil je oduševljen sin svojega naroda in je s svojo ljubeznijo ob-emal vse slovanske narode; bil je velik učenjak in mislec; bil je eden najzname-
nitejših govornikov*[devetnajstega stoletja in velik ' ter dalekogleden [državnik. Nam Slovencem** je't Lil od nekdaj posebno naklonjen. Gojil je za nas najsrčnejše simpatije^inf je[z največjim zanimanjem sledil vsemu gi banju na Slovenskem.
Imel je za nas vedno odprto srce in odprte roke. Bil je med ustanovniki cele dolge vrste slovenskih
i
7
i U i t ,
narod, društev. Ljubljana ga je s ponosom imenovala svojega Častnega meščana in bilje častni član mnogih drugih slovenskih društev. T- Med temiko so drugi proglašali „Sokola-za  pogubno in slabo'; organizacijo, je bil škof Strossmaver ponosen,   da je bil ča>tni član tega društva. Strossmaver-jevo ime je na Slovenskem  tako spoštovana, ■ kakor, 'na Hrvatskem. Vsakdo jej poznal   vsaj "po imenu   in po delih velikega djakovskega vladiko.   Nikdar ni I bil   noben domači škot na Slovenskem tako popularen in tako češčen,' kot Jos.Jur. Strossmaver. Več kot četrt stoletja je prihajal Strossmaver *   leto za letom v Sla-tino in vselej se je pokazalo,  kako bb*7U njegovemu   srcu je slovenski narod. Ob^krsti, v kateri počiva vladika Strossmaver, žalujejo vsi slov. narodi. Tudi Slo venci položimo venec na to krsto, saj smo s Strossmavrom izgubili najzvestejšega prijatelja ki je v" vseh viharjih neomahljivo stal na naši strani. * Strossmaver je izdihnil, ostale pa so ideje, ki jih je on zastopal,   ostala so njegova dela in ta dela so spomenik, ki si ga je postavil sam.
Večna slava Josipu Juraju Strossmayru!
Josip Juraj Strossmaver se je rodil ] 4. februarja 1815. Jv Oseka. [Oče mu je bil Ivan, pravnuk nekega Pavla Strossmaverja, ki je prišelj kot stražmešter k ondotni posadki iz Linca. Tam se je priženil v^spoŠtovano^ [hrvatsko* meščansko hišo ter ni videl več Linca. Njegova družina je postala hrvaška in biskupov oče je bil tako goreč rodoljub, da je moral zaradi svoje narodnosti^ leta lS4^.~v : pro-gnanstvo. Tudi na svoja stara leta, ko je že živel pri svojem sinu biskupujr Djakovu prešinjala £a je tolika gorečnost za svoj zatiraui narod, da^je na^" smrtnr postelji
podlegel je. Moral je prenehati svoj govor in zapustiti govorniški oder. Uvidevši, da proti Italijanom in Spancem, ki 80 imeli veČino na koncila, ničesar ne opravi, je brez slovesa zapustil Rim. Priznal je papeževo nezmotljivost — seveda le formalno — šele dosti pozneje in de to le iz upanja, da s tem pridobi Vatikan, da bo podpiral prizadevanja Hrvatov. Svobodomiseln je ostal slej ko prej. Ko je bil katoliški shod v Zagrebu, ga je Strossmaver demonstrativno zapustil in vsako leto, kadar je poslal naročnino na »Slovenski Narod«, je vselej zapisal na poštno nakaznio: »Bog blagoslovi Vaše delo«
Nemilost Rima in nemilost Dunaja je le povečala Strossmavrovo popularnost. To se je zlasti pokazalo 1. 1888 , ko je praznoval svojo 50iet-nieo.
Madjari so dolgo prež&li na tre-notek, ko bi mogli Strossmayru zadati kak udarec. Prilika zato jim je bila dana 1888. leta, ko je ob priliki devetbtoletnice pokristjanjenja Rusije poslal Strossmaver kievski univerzi brzojavko, v kateri je v vznesenih besedah slavil Rusijo in ji poslal svoj pozdrav in blagoslov. V Slovanom sovražnih časopisih je ta brzojavka zbudila največje ogorčenje, posledica tega pa je bila, da je cesar osebno izrazil StrossmByeriu ukor, ko je bil pri vojaških manevrih v Belovarju. Druge škcfe je sprejel cesar v avdijenci z vso prijaznostjo, Strossmaverja je pa karal, češ, da je fct ril s bvojo brzojavko korak, ki je nasproten cerkvi in državi. StroBS-mayer se je priklonil in le dejal: »Veličanstvo, moja vest je čista!« Nsrcd mu je delal burne ovacije, ko je odšel.
V zadnjih letih S'.rcssmaver sploh ni več javno nastopal. Čudovito svežega duha in telesa je zasledoval s srčnim zanimanjem vse važnejše vesti, ki so se zgodile med Slovani. Do zadnjega trenutka je bil vzor narodnega cerkvenega kneza in idealnega svečenika. Velikodušno je pospeševal zlasti znanosti in umetnosti in bil darežljiv mecen narodnih in cerkvenih stremljenj. Njegova pri-1 ulnost se je v zadnjih letih še povečala, akoravno ni v javnem življenju nič več sodeloval, in o priliki njegovega šestdesetletnega masni-škega in petdesetletnega škofovskega jubileja (1898 in 1900), kakor tudi pri drugih znamenitih prilikah, je dobil iz vseh slovanskih dežel ne-številne dokaze in izraze vdane ljubezni in brezmejnega spoštovanja. Pred enim letom je Strossmayer težko obolel, a je ozdravel in je praz noval pri polni dušni in telesni sve-žosti letos začetkom februarja svoj devetdeseti rojstni dan, pri kateri priliki je dobil od vseh strani mnogobrojne vdanostne čestitke. Njegov spomin ostane vedno med nami in njegova dela bodo še poznim rodovom pričala o plemenitem čutu in vzvišenem idealizmu tega velikega Slovana!
Organizacija slovenskih književnikov  in časnikarjev.
u
Pisateljev po poklicu, pisateljev, ki bi se posvečali izključno samo pisateljevanju, ne bomo Slovenci nikdar mnogo imeli. Zaslužki pisateljski so preskromni, da bi koga mikalo, posvetiti vse svoje moči edinole literarnemu delu, in znatnega zboljšanja ni pričakovati, ker je slovenski narod maloštevilen in se na Slovenskem ne bo uik dar moglo vsake knjige toliko prodati, da bi imeli pisatelji primernih dohodkov. Kdor se bo bavil s pesništvom in z beletristiko, «e bo temu večinoma le postranski posvečal, kruha pa si bo poiskal drugod.
Seveda bo vedno tudi nekaj pisateljev, katerim bo pisateljevanje edini poklic in lahko je vsega slovenskega na roda sram, daje pustil in da pušča te svoje literate stradati — menda v zahvalo, ker so mu posvetili vse svoje moči.
Ako se posreči, da zbere organizacija slovenskih književnikov i a časnikarjev primeren kapital, potem bodo slovenski pesniki in romanopisci vsaj zavarovani pred lakotjo, kar doslej niso bili.
Se večji pomen pa ima organizacija slovenskih književnikov in časnikarjev za razvoj in za bodočnost s 1 o-venskega časnikarstva.
Na tisoče in tisoče ljudi čita dan za dnevom časnike, a kako malo jih je med temi čitatelji, ki imajo jasen pojem o velikanskem pomenu časnikarstva zaves narod in kaku malo jih je, ki se zavedajo, kako v e-likanskega pomena je, razviti časnikarstvo in si vzgojiti ž u i -n a 1 i s to v-s pecijalistov.
Glavna naloga časnikarstva je, obveščati občinstvo o vseh važnejših in zanimivih dogodkih in pojasnjevati po men teh dogodkov. Časnikarstvo je torej v dvojni zvezi z javnim mnenjem. Na eni strani daje javnemu mnenju izraza in se vojskuje, da to mnenje obvelja, na dragi strani pa vpliva na javno mnenje in mu daje dostikrat tudi smer.
Pravica, izražati svoje mnenje o vseh stvareh in tudi o državnih zadevah, je ena največjih in najpomembnejših pridobitev velike francoske revolucije. Sele ko je bila ta pravica izvoj-skovana, se je moglo začeti pravo časnikarstvo. Sicer so že več stoletij poprej eksistirali časopisi, ali ti časopisi * bili za javno življenje skoro brezpomembni in niso imeli na politične, na državne zadeve prav nikakega vpliva.
Dandanes, ko se je javno življenje mogočno razvilo in je gospodarsko življenje postalo nad vse komplicirano, dandanes bi bilo skoro nemogoče, da bi večje množice imele enotno mnenje, enotno voljo in bi enotno delale na zmago svojega mnenja, ko bi ne bilo časnikarstva.
Dalj* v or*iloai- ~3fc£
pregovoril sina, da ga je ostavil ter odšel k zelo važnemu saborskemu zborovanju v Zagreb. In že drugi dan po sinovem odhodu je izdihnil dušo. Rodil se je biskup kot dvojček. Starši so krstili dvojčka za Josipa in Juraja, a ker je eden dečkov takoj po krstu umrl ter starši niso vedeli kateri, dali so preživelemu obe imeni.
Kot najboljši dijak je dovršil Strossmayer ljudsko šolo in šest razredov gimnazije v Oseku. Leta 1831. ga je sprejel škof Sučić v djakovsko semenišče, a jeseni 1833. ga je poslal kot najboljšega teologa v osrednje semenišče v Budimpešto, kjer je postal Strossmayer že 24. oktobra 1834, tedaj šele 19 let star, doktor filozofije. Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika. Potem je bil nad dve leti kaplan v Petrova-radinu, kjer se je spri s svojim župnikom. Namesto zaprošenega premesčenja pa je prišel v višji duhovski zavod sv. Avguština na Dunaj. Po dveh letih je postal doktor bogoslovja. Po vrnitvi v domovino ga je postavil Škof Kuković za podravnatelja semenišča in za učitelja veronanka, pozneje prirodoznanstva in računstva. Toda že leta 1847. so ga poklicali na Dunaj za ravnatelja Avgustineja, obenem pa tudi za dvor nega kaplana. Na dvoru so ga kmalu vsestransko ljubili zaradi njegovih nenavadnih sposobnosti. Poverili so mu celo predavanje cerkvenega prava na vseučilišču.
Takrat je bil ban Jelačić na višini svoje slave in moči, in ker je zelo čislal svojega učenega rojaka, posrečilo se ruu je, spraviti Strossmaverja, sta rega šele 34 let, na izpraznjeno biskupsko stolico v Djakovu. To je bil srečen slučaj, zakaj ako bi Strossmaver takrat ne bil postal škof, pozneje bi se to ne bilo nikoli več zgodilo. Po pravici si je takrat zapisal banski svetnik Ivan Kukuljevii' v beležnico: -Šel sem — na Dunaju — pozdravit škofa Strossmaverja. Sprejel me je zelo veselega obraza ter mi rekel, da je njegovo imenovanje za škofa edina naša pridobitev, češ, da je on prvi narodni škof."
Strossmaver se je posvetil z vso silo svojim dolžnostim. Prva njegova skrb je bila, da povzdigne gospodarstvo. Ko se mu je to posrečilo, porabil je dohodke v iuteresu cerkve in naroda.
On je bil vedno prvi, ki je kot član ali prostovoljni pospeševatelj pristopil k vsakemu hrvatskemu literarič-nemu društvu in z darežljivostjo pospeševal izdajanje dobrih knjig. Strossmaver je bil prepričan, da se da rešiti narod le z delom na tem polju pred razpadom, ki mn ga je pripravil cen-tralistično-germanizatoriČni absolutizem.
Tudi za šolstvo se je trudil škof z nenavadno vztrajnostjo. Šolstvo je bilo do leta 1848—1849 popolnoma zanemarjeno, škof Strossmaver je trdno zaupal na moč naroda in silo moderne omike, ki je morala onemogočiti proiz-vedenje vladne nakane, zato je ustanovil v Djakovaru pripravnico, sezidal poslopje in daroval svet za vrt in 11.000 gld. za vzdrževanje učiteljev in katebetov. Na podoben način je usta-
Jnles Verne.
V Amieneu na Francoskem je 24. m. m. umrl eden najpopularnejših francoskih in modernih pisateljev sploh — Jules Verne.
Njegova dela so znana vsem naobraženemu svetu in ni ga menda kulturnega jezika, na katerega bi ne bil preveden eden ali drugi njegovih romanov.
Verne, ki je sicer pričel svoje pisateljsko delovanje šele s svojim 35 letom, je bil izredno plodovit in je v štirih desetletjih spisal preko 60 romanov.
Na slovenski jezik je preveden, kolikor je nam znano, samo roman »Pot okoli zemlje«, ki ga je izdala »Matica Slovenska«.
Skoda, da se niso preložila vsaj znamenitejša Vernova dela, ki pač tisočkrat presegajo, kar se tiče umetnosti, originalnosti in zanimivosti, razne »Šundromane«, ki se danes v veliki množini nudijo našemu ljudstvu kot tečna duševna hrana.
novil glavno ~š°l° v Djakoju in dekliško šolo, kateri je daroval vsoto 40.000 gld.
Vsled skrbnosti višjega pastirja in njegovega konzistorija se je povzdig nilo Šolstvo v njegovi škofiji tako zelo, da je prišlo na 38 fara 71 šol in da je od 8387 Šoloobveznih otok obiskovalo šolski poduk res 7918 učencev. Tudi vse srednje šole in uboge dijake je podpiral Strossmayer z največjo darežljivostjo.
Za bodoče duhovnike je skrbel Strossmayer z reformiranjem teologije in filozofičnega kurza v Djakovu. Semenišču je daroval 6000 gld., knjižnici 5000 gld. in deškemu seminarju 70.000 gld. Ker je bil obenem tudi škof bosenski in je vedel, da so on-dotni duhovniki večinoma na Laškem bili vzgojeni, ustanovil je leta 1857. v Djakovu semenišče za bosniške klerike s kapitalom 40.000 gld.
Po poročilu prof. Topeloviča iz Rima je poslal prof. Frana Račkega kot kanonika kolegijatske cerkve sv. Hijeronima v Rim z nalogom, da obdrži imenovani zavod, kot jako važen za hrvatski narod, v zvezi z večnim mestom. Rački je storil tako in Škof je povečal kapital tega v 15. stoletju ustanovljenega zavoda za 20.000 gld.
Jugoslovani so imeli v RaČkem zgodopisca, ki se je odlikoval z redko pridnostjo, ostrim pogledom in natančnim pregledom. Da škof ni pozabil na svojo lastno duhovščino, je razumljivo, diecezanski fond je povečal za 10.000 gld. fondu za revne duhovnike svoje škofije je daroval 10.000 gld. in za zboljšanje plač kaplanov je dal 50.000 gld.
Ko je po nesrečni vojni v Italiji padlo ministrstvo Bach in s patentom z dne 5. marca 1860 bil sklican tako-imenovani razširjeni državni zbor, ni dunajski vladi preostalo drugega, kot da je tudi Strossmaverja poklicala.
Med 38 poklicanimi Člani iz cele države sta bila le dva Hrvata: škof Stressmayer in baron Ambrož Vranicanji. Politični pogled Strossmaverjev je zapazil takoj, da bo ta raširjeni državni zbor odločeval o usodi države, zato se je pridružil zaupnim možem, ki so zahtevali, da se prizna historično-politična individualiteta posameznih kronovin in dežel avstrijske monarhije. Strossmaver je bil tisti, ki je zahteval v 4. in 5. seji federativno ureditev države. Od tega časa je bil Strossmaver vodja hrvatske narodne stranke in je ostal do vpeljave dualizma. Veliko vlogo je igral Strossmaver v deželnem zboru, ki je bil z oktobrsko diplomo sklican 1861. 1. Deželni zbor je zavrnil cesarski patent in je utrdil v 42 členih državno-pravno stališče kraljestva Hrvatskega proti Ogrski in se je izrazil za federativno organiziranje države.
Ker saber ni priznal februa <kega patenta, je bil razpuščen. Novi sabor je na Sirosemayrovo iniciativo sklenil statute jugoslovanske akademija, petem statute narodnega muzeja in zakon o ustanovitvi vseučilišča v Zagrebu. Za akademijo je daroval Stross-mayer takoj 50000 g!d in kasneje še
Kar najbolj odlikuje Vernove romane, je to, da je pisatelj v njih na uprav umetniški način populariziral znanstvene probleme in znal v čitateljih vzbuditi zanimanje in veselje za razne panege vede in znanosti.
Verne je hotel s svojimi romani, polnimi najbujnejše, mestoma tudi najsmelejše in najdrzovitejše fantazije, ne le zabavati, marveč tudi učiti in vzgojevati ter širiti omiko in pro-sveto. To Be mu je tudi posrečilo v polni meri, kajti nikdo pred njim ni znal tako spretno in vešče spojiti, »utile cum dulci«, kakor baš on.
Slovenci smo Julesa Verna, dokler je živel, le malo poznali, upajmo, da ga spoznamo bolje po njegovi smrti.
Jules Verne je bil rojen ti. svečana 1828 v Nantesu v Bretaniji. Dovršivši srednje šolske študije se je posvetil pravoslovstvu.
Skoro pa je opustil juridične študije in postal pisatelj.
Sprva je pisal veseloigre, ki pa niso ugajale; zato je krenil na drugo polje.
20000 glđ. Dne 28. julija 1867 je S^rossmayar sam otvoril z znamenitim govorom akademijo. Podpiral jo je vse svoje življenje. Daroval ji je svojo 100.000 gld. vredno zbirko slik, s katerim darom je ustanovil narodno galerijo. Za to galerijo je tekom Časa žrtvoval nad 300000 gld. Knjižnico jugoslovanske akademije je Stross-mayer silno obogatil. Nakupil je zanjo nebroj rokopisov in dragocenih knjig ter vsakovrstnih starin.
Strossmajer je nadaljeval boj za pravice Hrvatov proti Madjarom tudi še tedaj, ko je dunajski dvor v svoji tradicionalni nehvaležnoati izročil Hrvate in vse ogrske Slovane na milost in nemilost Madjarom. Tako so Hr vatje, ki so leta 1848 pomagali rešiti krono, prišli Madjarom pod nož. Hrvatski ban je postal baron Raucb, ki je z najbrutalnejšim naailatvom in s nečuveno korupcijo spravil v sabor večino, k Jje Hrvatsko prodala Madja rom. Rauoh je seveda začel tudi boj proti Strossmayeru. Na dunajskem dvoru je prišel Strossmayer v nemilost, ker je ostal na strani svojega naroda, ker svojega naroda ni hotel žrtvovati dvorni politiki. V sabor ni Stro8smayer več prišel, delo za narod pa je nadaljeval z vso eneržijo.
Med spomenike, ki si jih je postavil v tem času, spada tudi čudovito krasna katedrala, ki jo je Strossmaver sezidal na lastne stroške v Djakovu. Izdal je za to cerkev poldrugi milijon goldinarjev.
Strossmayer je bil liberalen škof. Bil je skozinskoz toleranten duhovnik naprednega mišljenja. To je pokazal na vatikanskem konoilu v Rimu leta 1870. Koj od vsega začetka je nasprotoval dogmi o papeževi nezmotljivosti. Zahteval je, naj se pozove rta koncil učeni Dollinger, ki je pozneje ustanovil starokatoliško cerkev. »Dollinger je nujno potreben,« je rekel Sf rosama ver; »kaj pa razumejo škofje
0 bogoslovju?« Neumorno se je vojskoval na koncilu proti papeževi nezmotljivosti. Mogočno je zlasti nastopal proti jezuitom, doižeč jih, da so si aamo iz političnih nagibov izmislili papeževo nezmotljivost. Kardinal Kapalti je Stros3raayra poklical k redu, a Strossmayer se ni zmenil za to. S čudovito zgovornostjo je dokazoval, da je papeževa nezmotljivost nesprejemljiva. Na ugovor nekega škofa, naj se vendar ne pozabi, da je papež sveti oče, je zagrmel Strossmayer: Da, ali cerkev je naša sveta mati in za cerkev nam je več kot za papeža. Odkritosrčno je tudi priznal, da je katoliška cerkev postala italijanska cerkev in da je treba temu koneo narediti, ker naj bo cerkev vsem narodom zaščitoica, ne samo italijansko podjetje. Pobijal je sovražaest cerkve napram znanosti in imenoval kano-nične zakone babilonsko konfuzijo. Najimenitnejši govor je imel 22. maroa. V tem govoru je protestiral, da bi se
1 večino glasov sklenil verski nauk, glede katerega ni soglasja, je nesreča. Na konoilu je nastal nepopisen vihar. Strossm8yer je viharju kljuboval, a
Leta 1863 je spisal roman »Pet tednov v zrakoplovu« in si ž njim ustvaril temelj svoji pisateljski slavi.
Verne je ustanovitelj posebne vrste povesti — takozvanoga naravoslovnega romana in prvo delo te vrste je bil gori navedeni roman »Pet tednov v zrakoplovu «
V teh romanih je risal, kakor sam pravi, ponajveč »potovanja in doživljaje po znanih in neznanih svetovih« opisoval je različna čudesa zagonetnega vsomira z rafinirano virtuoznostjo spretnega pripovedovalca, a vse to v obliki, ki je dihala življenje, ki so jo oživljale originalno in markantno karakterizovane osebe, vzbujajoče veeobče zanimanje in splošno pozornost.
Vsa njegova dela pa izzvene v slavospev človeškemu duhu in človeškim močem in sposobnostim, ki 80 tolike, da lahko uspešno obvladajo celo naravne Bile.
Verne je veroval in zaupal v človeštvo, zato je tudi z največjim optimizmom motril življenje in ga slikal v najlepši in najugodnejši luči.
Toda tudi v tem njegovem optizmu je bilo, kar se pač zdi na prvi hip paradoksno, mnogo realnosti.
Slikal je svet v pestrih, često tudi v kričečih barvah, a vendar vselej tako, da se v kontrastu bli-ščečih se barv prav lahko spoznala realna zemeljska obla.
Ni važnejše točke na svetu, ki bi je Jules Verne ne bil opisal. Evropa in Azija, Afrika, Amerika in Avstralija, južni in severni rt, to je poprišče njegovih fantastičnih romanov, ne, to Še ni vse: solnoe in mesec, vesoljstvo in vsemir, podzemlje in podvodje nam je čaral pred naše strmeče oči tako spretno in prepričevalno, da smo menili, da gledamo realni svet, ko smo občudovali plodove fantazije.
Junaki njegovih del so poosebljena energija.
Njegov Fileas Fcgg, Maston, Paspertut, kapitan Nemo, kapitan Hatteras itd. bo vzori genialne karak-terizacije.
Kar pa je najbolj občudovanja vredno na Vernovi osebnosti, to je čudovita njegova fantazija.
L?ta 1873 je izšel njegov roman »Potovanje okoli zemlje v 80 dneh«, ki je vzbudil povsodi velikansko pozornost. V osemdesetih dneh okoli zemlje? je strmel takrat ves svet In sedaj ? Kar je bil takrat Vernu še problem, je danes suha realnost! Da, prometni pripomočki so dandanes že tako napredovali, da so celo prehiteli bujno fantazijo Vernovo.
Dandanes se pride okoli zemlje skoro za tretjino hitreje, kakor je prišel Vernov Fileas Fogg!
Jules Verne je bil genialen naučni potovalec, ki ni potoval, bil je tehnik izumitelj, ki ni praktično izvršil nobenega svojega izuma, on je aejal med svet nove ideje, ki so jih drugi kasneje oživotvorili ali jih potrdila znanstvena raziskavanja.
A naj so bili motivi njegovih umotvorov Se tako različni, glavni njih motiv pa se je vsekdar strnil v veličasten in vznesen akord: Bodite ljudje vredni svojega imena; lavla-dajte zemlji in vesoljstvu in napočila bo za vaa zlata doba sreče in napredka. _
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 82, dna 10. aprila 1905.
V tem tiči važnost, pomen in moč časnikarstva in zato se ni brez vzroka imenovalo časopisje „sedmo velesilo.*4 Nemški pesnik Wildenbnieh je izrekel
0 Časnikarstvu pregnantne besede: Das Wort Shakespeares von den „Brettern, \velche die Welt bedeuten", gilt in un-$erm Zeitalter nicbt mehr; an die Stelle der „Bretter" sind die „Bliitter" getre-ten; aus den Spalten der „Zeitung" toat uns die Stimme der Zeit entgegen.
Temu pomenu primerne so tudi naloge, ki jih mora izpolnjevati časnikarstvo. _
Vojna na Daljnem Vztokn.
Na pragu odločilne pomorske bitke.
Iz Londona se brzojavlja: Navidezno popolnoma pripravljen na boj pluje  admiral Roždestvecski
1 združenim baltiškim brodovjem v kitajskih vodah nasproti ladjevju admirali* Toga. Vsak hip se pričakuje vesti o spopadu sovražnih brodovi j. Trije tedni so le potekli, odkar je Roždestvenski s 47 vojnimi ladjami izpred Madagaskarja odplul. Oiem dni se Že Širijo vesti, da je že preplul 2000 milj, ki iO ga lečile cd morskega preliva ianda. O intencijah admirala Toga iD dispozicijah, ki so se odredile z ozirom na japonsko brodovje, vlada popolna tajnost. Samo to je znano, da se je japonsko ladjevje, odkar je postalo odveč pred Port Arturjem, temeljite popravlja v ladjedelnicah na Japonskem in da je že sedaj v celoti sposobno za boj. Znano pa je tudi, da je večje število križark in torpe-dovk v svrho opazovanja križarilo pri Singaporu in v drugih morskih prelivih.
7. t. m. se je pojavilo okoli 12 japonskih opazovalnih ladij nekaj milj pred ruskim brodovjem in se počasi umikalo proti vzhodu. Ako je admiral Togo izvolil otck Formozo za svojo bazo in ako se je odloČil, admirala Koždestvenskega prisiliti k boju, po tem se je nadejati v najkrajšem času največje in najodlo-ćilnejše pomorske bitke, kar ! i h pozna zgodovina izza bitke pri Trafalgaru.
Iz Penanga se pa poroča: Dva tušem dospela parnika pripovedujeta, da sta v morskem prelivu Malaka videla veliko rusko brodovje. Med temi lad;ami je bilo 23 transportnih ladij, ki so plule v smeri proti Sirgaporu. Parnik »Kumannvt pa pcroč«, da je videl 12 križark, najbrže japonskih, ki so v mali daljavi plule pred njim. Najbrže spadajo te knžarke k japonskemu opazovalnemu brodovju. Tu in v Singa poru je vse vznemirjene, ker se splošno sodi, da se vname v malajskih vodah velika pomorska bitka.
IiSingspora se brzojavlja s dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne: Rusko brodovje se je pravkar pojavilo na obzorju. Sodi se, da pluje proti morskemu prelivu D uri a n, 27 milj ju gozapadno od Siogapora.
Ob 3. uri 10 m nut popoldne pa se je iz SiDgapora cdpceialatale brzo javka: Pravkar je pasiralo ru ako brodovje Singapore s severovzhodnim kurzom v smeri proti Kitajskemu morju.
U HoDgkopga se pa poroča: Ker se je nepričakovano pojavilo med Penangom in Singaporom 31 vojnih vojnih ladij, se angleško brodovje pripravlja, da odpluje iz pristanišča. Kri žarka »Sutley« je že odplula v Sin-/apore, oklopnioa »Okean« in dve križarki ji sledita nemudoma.
Rusko brodovje je torej, kakor ja razvidno iz brzojavk, srečno preplulo malajske morske niiney kar se ni pričakovalo. To je dobro znamenje, ker se je bilo bati, da je baš v malajskih vodah napadejo Japonci iz zasede in je uničijo, ali vsaj znatno oslabijo. To se ni zgodilo, zato se je tudi nadejati, da Be bode tudi pomorska bitka srečno završila za admirala Roždestvenskega
Poročila z mandžuskega bojišča
General Linevič je 8. t m. po ■Ul tole poročilo: Boj ruskega voja pri
Tainsiatunu 4 t. m. je trajal 12 ur. Ogeni naših pušk in topov je povzročil sovražniku izgube. Na naši strani so padli kapitan M as a lak i in Štirje kozaki. Poročnik Hartman in kapitan červinski sta bila ranjena, vendar pa sta ostala, kakor tudi več drugih ranjenih koz«kov, v bojni vrsti-
5 t. m. so naši opazovalni voji pregnali japonske vohune v Taj p in-lin. Istega dne je naša pehota pregnala sovražnika iz vasi Kujinšiin jo osvojila.
Japonoi so Be jadrno umaknili pred našimi voji.
Ruske pozicije.
Listu »Times« se poroča iz Pe-trograda: V generalnem štabu vlada prepričanje, da bo general Linevič japonsko prodiranje ustavil dosti juž neje od rtke Sungari,  kakor se je sprta mislilo. Glavna ruska armada, ki šteje 250 000 mož z 900 topovi, je posti ran a v polkrogu pri Svantsan-b a j u. Po poročilih vrhovnega povelj nika na vojno ministrstvo se nahajajo vse tri   armida   ruske   v najbolj sem položaju in  imajo na razpolago dovolj vojnega materijala.
Pod poveljstvom generala Line-viča sa nabaja več kakor 300000 kombatantov s 1250 topovi.
Brodovje admirala Nebo-gatova.
Iz Diibuta se brzojavlja: Ruska eskadra admirala Nebogatovs, obsto ječa iz štirih oklopnio, dveh križark iu neksj torpedovk, je v petek odplula iz tukajšnjega pristanišča v smeri proti jugovzhodu. Brodovje pluje naravnost proti Daljnemu Vztoku.
Iz klubov.
Dunaj,   9.   aprila.   P u l j a k i klub je včeraj završil zaupno de bato  o  poročilu  svojega načelnika grtf* Dziduszvckega glede kon ferenoe parlamentarne k misije polj skega kluba z ministrskim predsednikom v zadevi vodnih oest in podržavljenja severne Želeinice. Sprejela se je resolucija, v kateri Be naroča klubovemu predsedstvu, naj zah teva od vlade določen rok, kedaj se začae graditi  kanal  od Donave do Odre  in   predlogo   o podržavljenju severne železnice.
Kriza na Ogrskem.
Bud a peš t a, 9. aprila. Govori ae, da gre grof Tiaza te dni na Dunaj, da a< definitivno izroči odstop. Obenem stopi pl. Ssell i novimi načrti pred vladarja — V neodvisni stranki ao uvtrjeni, da pride do novih volitev, zato pa tudi delujejo z vsemi močmi na to, da se ohrani koalicija opozicijskih strank preko novih volitev.
Budapešta, 9 aprila. V gla silu neodvisne stranke »Budapešt poz.vlja poslanec Kossuth liberalno stranko, naj se razpusti, ker njen Obstoj zavira rešitev krize in dosego narodnih teženj s tem, ker stranka podpira tisto kraljevo oblast, ki je proti narodu in njegovim asp racijam.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 8. aprila. Notranja ma-cedonaka organizacija je razposlala konzulom Avstro Ogrske, Rusije, Angleške in FranooBke Bpomenioo, v kateri Be podrobno opisujejo razna zločinstva, ki jih mora pretrpeti bolgarsko prebivalstvo. Kot moralna provzročitelja vaeh takih grozodejstev doiži Bpomeniea grškega konzula in grškega škoia v Monastiru. Končno grozi organizacija z reprc-Balijami, ako bi tak položaj še kaj časa trajal.
Vstaja na Kreti
London, 8 aprila. Včeraj je bil resen spopad med vstaši in orožniki. Padli so trije orožniki in 12 vstaiev Najhujših nemirov Be je bati jutri, ko se začnejo volitve. Volišča bodo branile mednarodne čete.
Podržavljanje italijanskih železnic
Rim. 9 aprila Minister za javna dela je predložil zbornioi zakonske načrte, * sled katerih prevzame drŽava upravo na vseh železnicah. Na pred* lug ministrskega predsednika bo bo načrti izročili posebni komisiji.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 8. aprila. Zbornica je nadaljevala debato o tozadevni predlogi. Poslanec Brvand je zahteval, naj se za predlogo proglasi nujnost, ki je bila na to tudi sprejeta Z veliko večino je končno zbornica sklenila, da preide v podrobno razpravo.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 8 aprila.
leredna seja je bila sklicana le zaradi nabave četrtega parnega stroja in dinama za mestno elektrarno. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overova-telja zapisnika je imenoval obč. svetnika Kozaka in dr. Majarona. Naznanila.
Občinski svetnik dvorni svetnik dr Gregor Krek je pisal iz »Leo ninija«, kamor se je moral podati v avrho operacije, da odloži mandat Župan je izrekel obžalovanje nad iz gubo, a občinski svet je izrekel od-stopivšemu tovarišu srčno zahvalo za njegovo vestno in vztrajno sodelovanje. Njegov mandat ostane za letaš nepopolnjen.
Nadalje je naznanil župan, da je deželni odbor razsodil, da je priziv Ane Župnekove o njeni stavbeni zadevi zavrniti ter mora vse prezidave in prizidave izvršiti v smislu stavb nt ga naročila. Ni pa (i treba izdati reverza za ade po j s k i del.
Nujni predlog.
Obč. svetnik Žužek je prijavil nujni predlog, naj se postavijo elek-troštevi za vse posestnike 3—4 žar n-o, za kar bi bilo treba izdati 610000 K. — Obč. svetnik Subic se je izrekel proti nujnosti že iz formalnih vzrokov, češ, da jo treba tak predlog preštudirati. Upraviteljstvo elektrarne ima Že itak nalog, da polagoma nabavi eleatroštevce, a na enkrat jih ni mogoče dobiti že za radi uradnih preskušenj V par letih pa bodo vsi posestniki dobili elektro-števce. — Obč. svetnik Lenče se je pridružil nujnosti. V formalnem oziru je navajal predlagatelj, da je dokazano že samo pri 53 posestnik h, da porabijo trjkrat več elektrika kot je plačujejo. Na ta način odpade toliko kilovatov, da bi zadostovali za sedanje potrebe ter bi ne bilo treba elektrarne razširjati. So občinski svet niki, ki govore proti njegovemu predlogu, ker so sami pavšalisti (za-radi te obdolžitve je župan predlagatelja ukori)). Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena, a predlaga telj ni vztrajal, da bi sa ta zadeva spravila kot samostalni predlog na dnevni red prihodnje seje.
Dnevni red.
Nato je poročal obč. svet. Se-n e k o v i č v imenu direktorija mestne elektrarne o nabavi četrtega parnega stroja in dinama. V svojem obširnem poročilu je navajal, da se oglašajo leto in zimo nove stranke za elek triko, kar je prav veselega pomena, a ker se pri ustanovitvi elektrarne ni tega pričakovalo, postaja elektrarna premala. T zimskem času se oddaja sedaj povprečno 450 kilovatov. Ako se hoče varno in sigurno postopati, treba je misliti na rezervo elektrike. Oglasil se je za novega odjemalca hotel »Union«, ki bo potreboval kakih 1600 žarnic Direktorij se je posvetoval o ponudbi dveh vodnih naprav. Arhitekt Hraskv Be je o prvem projektu izrazi), da bi ga bilo treba vsaj dve leti proučevati. Ker pa elektrarna nujno potrebuje nove proizvajalne moči, treba je takoj misliti na razširjenje parne sile. Tudi elektrovodoa sila bo potrebovala raaširjave. Ravno tako potreben je pregrejevaleo, ki je skoraj povsod uveden, ker prinese do 15*/t prihranka. Inž*ner Ci uh a nasveiuje parni kotel za 1800 konjskih sil s potrebno garnituro 595 kilovatov ter pregrejevaleo. S tem bo zadoščeno 5 do 6 let. O tem je predložila tvrdka S < m -na Sohuokert-Werke pro račun 120000 K (parni stroj, generatorji in aparati). MeBto dosedanje lesene pretikalnice, ki ni varna, se napravi nova z železnim ogrodjem z mramornatimi ploščami. Vse to bi veljalo le 4000 K več. Ksbelisko omrežje se poveča najprej ob D u najski oesti (skozi Predilne ulice do mitniae, kjer bi se napravilo napaja-lišČe). K novemu bablju ae priklopi justična palača, »Union« in druge hiše ob Miklošičevi oesti. Ponudni kov za parni stroj je bilo več, a končno je bila sprejeta najcenejša ponudba tvrdke Ringholier v Smiohovu, ki jo dala že tretji stroj. Prvotno je sa h te vala 48 000 K, pozneje pa je svojo ponudbo znižala na 39000 K Kon-deczatorski vodnjak, ki |e globok 80 m, bo treba poglobiti. Vsi stroški bo bili prvotno proraČunjeni na 158000 K, a tvrdka Siemens Bohu ekert Werke je za dinamo in drage
aparate popustila 8000 K tako, da je končna potrebščina le 150000 K. V mestni hranilnici ima elektrarna 90000 K, lani je bilo zopet dobička 20000 K, tako da se vsa ta nova nabava pokrije iz teh rezervnih fondov — Zato predlaga direktorij:
I. Mestna elektrarna se poveča in razširi tako le: a) da se v centrali postavi nova garnitura strojev in sicer parni stroj za 800 konjskih sil in generator za 535 kilovatov, oba z vso potrebno opremo, b) da se postavi na mesto sedanje lesene pre* tikalnioe nova z železnim ogrodjem in z mramornatimi ploščami, c) da se v rkoiisču postavi pregrejevaleo za 5000 kg pare na uro, č) da se iz kotiišoa do praznih strojev napelje še drug s prvim v krog zvezan pa-rovod, d) da se iz centrale po Slomškovih m Predilnih ulioab položi nov napajalni kabel) do posebnega napa jališča na Dunajski c**ati in da se od tega napajališča po M klošičevi cesti do M<rtjine«*a trga položi nov razdelilni kabelj- Vda ta d-ia se imajo izvršiti na podlagi načrtov, ki jih je v ta namen pr <U ž la tvrdka Sie-mena-Sohuokert-Worfee na Dunaju.
II. Izvršitev teh del — v kolikor jih mestna občina v smislu narejenih proračunov ne prevzame v lastno režijo, ae izroči kot generalnemu podjetniku tvrdki Siemens - Scnuckert-Werke na Dunaju na podlagi njenih ofortov z dne 27. februarja t. 1. ofert za dodajo paroega stroja pa tvrdki Ringhoff*r.
III. Tvrdka S emens - Schuckert-Werke se mora zavezati, da bode vsa ta dela ob takem času izvršila, da se redoa delovržba z novo naročeno strojno garnituro, prsgrejeval cem in parovottom more pričeti s 1 novembrom t. 1.
IV Za točno, dobro in pravočasno izvršitev naročenih del, kakor tudi za to, da se bode pri vsakem posamtznem delu, kakor tu li v ce loti dosegel v ofcrt'.h obljubljeni efekt, prevzame garancijo tvrdka Siemens - rfchuckea -Werke v tistem smislu in obsegu, kakor to dolodue pegodba, ki jo je mestna občina *feleniia 15. ma ca 1896 s tvrdko S emens m H^lske na Daoaju. Glede parnega stroja prevzame sogar&ncjo tudi tvrdka Ringhfff-r in sicer v smislu mene obl<ube od konca okto bra 1905 do konca aprila 1907. leta.
V. Potrebščina za vao razširjavo meatie elektrarne se doloSfl v maksimalnem znesku na 150 000 K ter se pokri.e iz rezervnih fondov in čistih prebitkov mestne elektrarne. Zaslužek pa se podjetniku izplača v treh ednakih obrokih, in sicer prvi obrok ob času despetve naročenih del, drvga tretjina takrat, ko so dela tako izvršena, da občina Ž njimi lahko prične redno delovršbo in za d r.ia tretjina konc m meseca marca 1906 Za čas garancijske dobe morata R Ringh; ffar in Siemens pri mestni bitgajm položiti kavcijo 10° 0
VI Mestni m*.g strat se pooola ŠČa, da v smislu predstoječih točk izvrši nemudoma vsa naročila ter s tvrdko Siemens naredi sklepao pismo, v katerem so označene vae garancije in tudi primerne globe, ako bi tvrdka del ne izvršila ob določenem času.
V splošni razpravi je občinski svetnik Ž u Ž e k ugovarjal proti na-č nu nove nabave, ne pa proti potrebi razširjenja. Poudarjal je, da bi se morala ofertna ponudba dati vse lej najcenejšemu ponudniku Pokazalo se je pri nabavi parnega kotla, da se je vsled zdrave konkurence prihranilo skoraj 10.000 K Zato *raja, da se k drug m delom rji pripustila konkurenca. Tvrdki Siemens - Schu-ckert je očital, da slabo inštabra po hišah. — Poročevalec je obširno odgovarjal, češ, da je pod mokrimi stenami novih hiš res bilo treba ve liko poprav na inštalaciji. Glede fliemeus je treba pomisliti, da je dala Ljubljani električno cestno železnico, ki j ' idržuje pasivno, a v 50 letih preide v neomejeno last mestne obline. — Končno so bili vsi predlogi sprejeti in direktoriju mestne elektrarne se je izrekla na županov predlog zs hvala.
Smrt biskupa Josipa Juraja Strossmayerja.
Nato je vstal župan ter s tre soČim glasom naznanil, da mu je ravnokar došla is Djakova brzo(avna vest o smrti biskupa Josipa Juraja StroBsmajerja. Občinski svetniki so se vzdignili in Župan je govoril velikemu pokojniku pretresljivo po-smrtnioo. Rekel je, da je prenehalo srce biti najplemenitejšemu človeku sveta, preminil je mož, ki je nosil vos slovanski svet v svojem velikem in svetem srcu. Posebno svojemu hrvaškemu narodu j* vedel varovati in braniti pravioe. 2*1. da bo prišli časi, ko se mu ni hvaležnost skazr-vala. Moral je trpeti tauičevanje in ponižanje iz krogov, od katerih bi se kaj takega ne bilo pričakovalo. Tako
se godi skoraj vsem veleumom. Rajni Strosimaver je bil eden tistih mož, ki je deloval eelo svoje življenje za slovanstvo Z radodarno roko je sipal milijone. Tudi slovenski narod ima jako veliko vsrokov žalovati, nešte-vilne so dobrote za katere se mu imamo zahvaliti. Hvaležnost pa mu je dolžna pred vaem mestna občina ljubljanska za katero je zamislil in naročil krasno sliko, v kateri je ves slovenski narod pozval, da se mora tbirati in oklepati okoli bele Ljub ljane. Malo svoje zahvalnosti je pokazala mestna občina pokojniku s tem, da g« j'e imenovala za častnega meščana ter po njem prekrstila eno svojih ulic Naznanil je, da gre on ali podžupan s dvema odbornikoma k pogrebu v Djakovo. V znak splošnega žalovanja se je seja zaključila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. aprila.
— Osebna vest. Deželni Živine zIravnik gospod Ivan L a jo i k v Ribnici jo na svoje tamošnje mesto resigniral in se preselil v Posušje v Hercegovini.
— Ljubljanske občinske volitve so se pričele danes t vo-litvijo iz III razreda. Proti kandidata gosp. Josipu Turku so nekateri vo-i.lci uprizorili jako strastno in divjo
i gitacijo. G jsp. Turk je jako delaven in marljiv obč. svetnik, a nakopal si je nekaj nasprotnikov in ti so izdali ošabno parolo »Turk mora pasti«. Kakor rečeno, je bila agitaoija jako živahna. Včeraj sta bila dva shoda. V kazini so socialni demokratje razgrajali in napadali obč. svet. G. Turk se je tega shoda udeležil in povedal napadalcem, kar jim je šlo. Gg. 80-eialnodemokratičnim govornikom niti ne zamerimo, da so streljali z veli kimi kanoni, saj je napadanje njih peklio, ki jim daje potrebni vsakdanji krub. Ko bi pravično sodili, ko bi ne netili nasprotij sistematično, bi jih stranka pač ne vzdrževala. Tudi v bivšem »Kat. domu« je bil shod in tudi tu se je streljalo, kolikor se je pač dalo. Klerikalci so bili tako prijazni in bo priskočili malkontentom na pomoč. Klerikalna garda, v kateri zavzemajo morostarji prvo mesto, je pritisnila v velikem števila in glaio-vala za oba protikandidata, dočim se s narodno napredne strani ni skoro ničesar storilo za agitacijo. Oddanih je bilo 780 veljavnih glasov in sicer so dobili gg. J o s. Vidmar 459, J o 8. Turk 453, Alojzij Lavrenčič 437, Jo 8. P rosen c 428, fingel-bert Franohetti 418 in Ivan Kejžar 400 glasov. V manjšini sta ostala protikandidata gg. Josip Maček, ki je dobil 326 glasov in Jernej Kalan, ki je dobil 309 glasov. Turk torej ni padel, nego je dobil 127 glasov več kakor njegov protikandidat g. Maček.
— Poseben vlak k pogrebu škofa Strossmaverja prireja odbor zagrebških meščanov. Kdaj bode pogreb in kdaj se odpelje vlak iz Zagreba, kakor tudi vse ostale pogoje, naznimo pravočasno. Ker ae bode pogreba velikega vladike udeležilo getovo tudi večje število Slovencev, opozarjamo, da prijave za vožnjo a posebnim vlakom sprejema gospod ma-gistratni tajnik Evgen Lah.
— Sfpossmayepjev naslednik« Komaj je vladika stroaamajer satisnil oči, že se je iz hrvatskih vladnih krogov razglasilo, da postane njegov naslednik 32 let stari vseuči* liški profesor dr. H u gon pl M i halo v i ć, sorodnik sedanjega hrvatskega bana greta Pejaoieviosa.
— „Soča" poroča, da stopi v pokoj gospod Matija Š orli, poštni ravnatelj v Ljubljani, ter da se stalno naseli v G >rioi, kjer si je kupil hišo.
— JsoeniAkl fajmostop /abukovec je kolportiral po Jesenicah osle skladovnice nekega silno neumnega pamfleti. Državni pravdnik bo Zabukovoa zasledoval radi kolportaže. Jeseničani so se pa strašno smejali, ko so brali ta Zabu-kovčev pa m ti -t, ker kaj neumnejšega ne bi mogel spisati niti 2abret ali pa oelo Peter Rozman ne. Jeseničani zbirajo te pamflete skupaj in jih hočejo poslati fajmoštru naz*] v farovi.
— Celjska „Domovina" je
priobčila serijo prav umestnih člankov o uradnih razglasih v »Laiba-oher Zeitung« ter pribila, kako različne dri. oblasti zapostavljajo in odrivajo slovenski jezik. Pritrjujemo popolnoma namenu teh člankov in tudi Vsebini, v kolikor se tiče državnih oblasti. Kranjskemu deželnemu od boru pa se je v teh člankih delala krivica. Državne oblasti razglašajo svoje objave izključno sam o v uradnem listu in zato bi morale te objave biti vsaj dvojezične. Kranjski deželni odbor pa objavlja svoje razglase v »Laibaoher Zeitung« v nemškem, v obeh slovenskih dnevnikih pa v slovenskem jeziku. Razloček je torej bistven in so očitanja celjske »Domovine« na adreso kranjskega deželnega odbora neopravičena.
— Odbor „Društva slav. književnikov in časnikarjev41
se je v svoji seji dne 8. t m. konstituiral takole: Dr. Fran Zbašnik, predsednik; Miroslav Malovrh, podpredsednik; Rasto Pustosle naše k, tajnik; J a k. D i m n i k, blagaj nik7 Fran Govekar, arhivar, Maks o cotič, dr. D. Lončar in Jos. Ko s t a n j e v e c, odborniki; A n t. E k a r in C v. G o 1 a r, namestnika. — Povodom smrti biskupa Strossmaverja je odbor izrekel sožalje „Društvu hrv. književnika" in „Društvu hrvatskih umjetnika."
— „Slovensko planinsko društvo". Letošnji redni občni zbor »Slovenskega planinskega dru stva« se bo vršil v soboto, dne 29 aprila t. 1. Podrobni vzpored nazna n.-mo kasneje Opozarjamo pa na to, da se nevedeni dan vrši razstava shk društvenih amater fotografov.
— Zaradi dolgov jo je mislil notegniti iz Podbrda pri Skofji Loki Ignacij Gregor iz Niklasdorfa, a orožniki so ga zasledili v Železnikih in izročili sodišču.
— Vojaški nabor v Logatcu- Dne 8 t. m. je bilo k naboru v Logatcu poklicanih 131 fantov, med katerimi jih je bilo potrjenih 44 fantov, to je 33%.
— Nabori v Idriji so se vršili 5 in 6. t. m. za sodni okraj idrijski. Prvi dan je bilo izmed 144 nabornikov potrjenih 42 mlademčev, drugi dan pa izmed 97 fantov 27 k vojakom.
— Strela je udarila 6. t. m. popoldne med nevihto v hišo kajŽa-rioe M »rije Podrenek v Magolniku, toda hiše ni užgala. KajŽarica se je tako prestrašila, da mora ležati v postelji. Strela je bila tako močna, da so se zdrobila vsa hišna okna in da je zidovje na več krajih poško dovano.
— Pomanjkanje mleka in sirovega masla. Pri nas priman-kuje mleaa in sirovega masla. Dasi-ravno imamo 52 mlekarskih zadrug, vendar ne moremo še zadostiti primorskih mest; vprašanje je veliko za mleko in sirovo maslo Pred kratkim je bil pri o. kr. kmetijski družbi neki veliki trgovec sirovega masla na Du naju, kateri je pripravljen kupovati po navadni tržni ceni vso maslo, kolikor se ga na Kranjskem pridela, vendar ga ni mogel dobiti nobenega kilograma. Naše zadruge pošiljajo maslo tudi na severno Češko, dokaz, da je našo maslo prav dobro. Zadruge se trudijo, da bi svoje izdelke še bolj na glas povzdignile, tudi po drugih deželah Snujmo torej mlekarske zadruge in ne mislimo, da bi ne dobili odjemalcev. Koliko je še krajev pri nas, iz katerih bi se dalo za tisoče in tisoče kron mleka oziroma masla in sira prodati, vsaka občina bode gotovo imela enega na prodnega človeka, kateremu je za blagor domovine, kateri bi ljudi k temu spodbujal in celo v roke vzel, če naznani to mlekarskemu nadzorniku Legvartu v Ljubljani, kateri mu potem vse potrebno uredi in vpelje, kateri preskrbi odjemalce, na roči stroje, poišče prostor za mlekarno, in sploh vse potrebno. Opozarjamo na to posebno slavno uči-teljatro, katero lahko na tem polju veliko stori v prid naroda.
— V Mariboru je v nedeljo umrl nagle smrti vsdniški učitelj g. Franc Breznik, 33 let star. Pogreb bode v torek ob polu Štirih popoldne iz mestnega pokopališča. Značajnomu narodnjaku blag spomin.
— Odložitev mandatov.
Pred kratkim je bila v Mariboru zaupna občinska seja, pri kateri se je posvetovalo, ali naj se odpusti predstojnik uradov Taz zaradi različnih nerednosti ali ne. Postavljena preiskovalna komisija je prišla do za ključ&a, da je Taxa treba odstraniti. V zaupni seji pa ta predlog ni dosegel večine. Ysled tega so odložili ■vojo mandate 6 t m. podžupan Pfrimer, obč. svetnika dež. sod svetnik Liebisoh in ravnatelj Behmid. Ker je pa T»x drugi dan prosil sa svoj
odpust, bodo omenjeni trije svoje odložitve mandatov preklicali.
— Trboveljska premogo-kopna družba. Za pretečeno poslovno leto izkazuje družba 789000 kron čistega dobička, od katerega olača delničarjem na 5% obrestih 490000 K in na 1 kronski nadivi dendi 70000 K
— Ljutomerski občinski stražniki i časih dobro vidijo, včasih pa prav nič. Ko se je slavilo pro-vokatorično nemško ljutomersko pevsko slavlje, napadla sta dva nemška hudodelca, ki sta se imenovala nem-ško-naoionalna Ormožana, dva miraa Slovenca na glavnsm trgu v Ljutomeru in ju pobila na tla. Občinski stražnik C*ntrich je takoj prišedši na lioe mesta zatrjeval krvavima Slovencema, da bi se zgodila skoraj n«-sreča, če bi njega ne bilo blizu in ni mogel niti on niti žandarmerija izslediti storiloev, ki sta se podala v kako 100 korakov oddaljeno gostilno. In še dandanes sta nemško nacionalna Or možana nekaznovana, takrat napadena Slovenca pa še lahko pokažcta sledove svoiih ran.
— Občinski stražnik v hudi nevarnosti. V soboto teden zvečer prišlo je v Širokovo gostilno v Podgori pri Gorici 8 tovarniških delavoev s harmoniko. Ziačt h so peti, piti in kričtti. Ko jih je ob policijski uri občinski s ražnik s silo spravil iz gostilne, razgrajali so še zunaj. Stražnik jih je opominjal, naj bodo mirni in ker to ni nič pomagalo, iztrgal jim je harmoniko iz rok. Potem sta potegnila dva nože in pričela grozit stražniku. Da bi jih ustrašil, ustrelil je s samokresom trikrat v tla, a tudi razgrajači so imali samokrese in streljali proti stražniku, ki je bežal, ker ni imel nobene patrone več. 12 krat so ustrelili sa njim, a k sreči ga ni zadela nobena krogla. Ko 88 je stražnik skril na nekem dvorišču, ao ga ntšli in dobro pretepli. Ko |im je zopet ušel in prišel do orož niške postaje, kjer je povedal, kaj se mu je zgodilo, so orožniki kmalu vseh osem razgrajačev zgrabili in odgnali v zapor.
— Skrivnostna smrt? V Vratih pn čepovanu na Goriškem je umrla 17. marca okoli 3t let stara Josipina Benko na porodu. Nekaj časa po njeni smrti so pa začeli govoriti, da je kriva babica z možem, da je umrla. Vsled tega je šla sodna komisija v Cepovan, kjer je dala izkopati truplo, katero sta zdravnika raztelesila. Babica trdi, da ni nič kriva, m ž pa, da ni imel nič opraviti pri norodu.
— Zaplenili so kruh v Tržiču na Primorskem, kjer se je prebivalstvo večkrat pritoževalo, da dobiva is nekaterih pekarij slab, nezdrav kruh. V dveh pekarijah so našli premalo pečenega. Slab kruh povzroča tudi pelagro.
— Zastrupljanja v Trstu. Iz neznanega vzroka se je hotela zastrupiti vzgojiteljioa Josipina Cor-tolezio. Ker je bil njen položaj jako resen, dal jo je zdravnik prepeljati v občno bolnico. — Neko 24letno Te-resino Ljuba j** našel stražnik na gorenji cesti v Skednju zastrupljeno. Tudi njo so prepeljali v bolnico kjer jO morda še rešijo. — Iz nesrečne ljubezni se je zastrupila 23let a Terezija Kaatelie s kreozotom ic kmalu na to umrla.
— Izpred porotnega sodišča v Trstu. Kočijaž Franc Pobega, o katerem smo že v petek poročali, je bil z%radi zavratnega umora obsojen na 14 let težke ječe, vsako leto 22 decembra s postom in temnico poostrene. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
— Ponesrečena tatvina. V petek ponoči so neznani tatovi vlomili v trgovino firme H tUus brandt v Trstu. Odprli so pet pisalnih mil in poskušali prevrtati tudi že-lesno blagajno, pa v pisalnih mizah niso ničesar našli, predno so pa blagajno prevrtali, so bili prepodeni.
— Otroka Je zadužila takoj po porodu 22letna dekla Marija Golojfca v Trstu, zavila v rjuho in vrgla na dvorišče. Golojko so prepeljali v bolnico, ko pa ozdravi, odide v zapor.
— Tržažka tatinska družba izpuščena. Nedavno smo poročali, da so zaprli v Trstu mnogoštevilno družbo, ki je bila sumljiva, da je isvedla razne ulome v mestu in okolioi. Sedaj so najbolj sumljive začasno izpustili iz preiskovalnega zapora, kar znači, da policija ni prišla pravim na sled.
— Roparski napad. Ko je iel v soboto zvečer ob 11. uri kovač Fr. Fransin v Trstu iz gostilne »AT alabarda«, so skočili nadenj trije zlikovci in ita začeli biti ter ga skušali okrasti. Na njegovo upitje sta prišla dva redarja, ki sta aretovala enega izmed napadalcev, dva druga sta pa ušla. Aretovani jo 22.etni Ivan Ko-larič, ki je bil te večkrat kaznovan zaradi tatvine.
— Za pogorelce v Srpe-niol je oesar is svoje zasebne blagajne daroval 8000 K.
— Samomor pod vlakom.
60'etni Fr. Pizaamigho iz Paparjana pri Pierisu je šel v soboto teden zvečer c doma in ko je prišel do proge furlanske železnioe, se je vle-gel počez in počakal vlaka, ki ga je vsega raimeearil. Picismiglio je bil krčmar in se mu je baje večkrat mešalo.
— Semenj.   Dne 8. t. m. je
bilo na mesečni semenj prignanih 1111 konj in volov, 256 krav in telet, skupaj 1367 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra dobra s kravami, pri konj h pa prav dobra, ker so prišli po konje Lahi in Ko rošoi.
— Magla smrt. Včeraj popoldne ob četrt na 1. je pnšel v iz-kuh g. Valr litina Sitarja v Kolodvorskih ubcah štev. 14 delavec Tomaž Urenk, rojen v TomiŠlju pristojen v Brest, k obedu Ko je začel jesti, mu je postalo slabo, kar je izkubar opa zil in ga peljal na dvorišče. Zunaj se je pa zgrudil in umrl Na lioe mesta ooklioani polioijski zdravnik gosp. dr. Idner je konstatira), da je Ureoka zadela kap radi preobilo zaužite pijače. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Preprečen požar. V soboto popoldne |e začel goreti kup smeti na dvorišču v Kolodvorskih al cih št. 7. in bi se bil cgenj gotovo razširil, ako bi gane bili opazili Glo-bočmkuvi hlapci in pogasili. Vnelo se je gotovo vsled tega, ker je neka služkinja Drinesla tja še živ pepel.
— Obstrelil se je v soboto popoldne 11 letni sprevodnikov sin Pavel Mark>Č. Streljal je s fbbeit pusto pod Rožnikom, a se zadel v desno dlao. Zdravijo ga v deželni bolnišnici.
— Nogo si je zlomil včeraj lb vrtni posestnikov sin Anton Šušter-šič iz Drskovč v postojnskem okraju Vtaknil jo je bil v kolo. Prepeljali so ga z južnega kolodvora z rešilnim vozem v dcž-lno bolnišnico.
— Lov za prisiljencema.
K tozadevni sobotni notici nas prosi Peter Cebin pojasniti, da ju je tuli on pomagal lovit*.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo c juinega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov, nazaj sta pa prišla dva. V Podbrdo jih je šlo 20, v Heb 3 na Dunaj pa 6. Iz Hrušioe je prišlo 21 Hrvatov in 20 Črnogorcev. 106 laških ogljarjev se je odpeljalo v kočevski okraj.
— Izgubljene in najdene reči. Ntki poročnik je izgubil bankovec za 10 K. — Marija Židanova C izgubila srebrno uro z veni o — Matevž ŠČurk je izgubil hraniin'čno kojižioo in 500 K denarja — Goapa Marija Juvanova je našla otr šk > (bU k c o. — G. Fran Štraos ;e našel srebrno žensko uro z verižico. — Anton Snoj, delaveo v tobačni tovarni, je našel hranilnično knjiž co z večjo vsoto denarja.
— Zgubila se je srebrna ura z zlato verižico od cerkve Sv. Florjana do Zalazmka. Odda se naj v Tesarskih ulioah štev. 3 Mariji Zidan.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v restav racjskih prostorih hotela »Llojd« društveni koncert za člane. Začetek ob 8 uri. — Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur". Iscejo se: 2 pomočnika špecerijske stroke za Ljubljano, 4 pomočniki mešane stroke za deželo, 1 kontorist za Ceje, 1 praktikant za Kranj, 3 učenci za Ljubljano. — Službe iščejo: 3 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske in železninske stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke, 19 pomočnikov mešane stroke, 3 kontorist«, 1   kontoriatmja. 1 učenka.
— Hrvatske novice. Mater umoril, očeta okradel inhišo zažgal ie v neki vasi blizu Čakovca kmetski fant St. Binković. Prišel je v Zzgreb, kjer Be je sam javil sodišču. — Nepošten orožniški po-sta j enače i n i k. I* SuSaka je pobegnil poveljnik ondotne orožniške postaje. Poneveril je večje vsote uradnega denarja
*  Najnovejše  novice. —
— Grozna nesreča se je zgodila v Madridu. Z ružila se je namreč stavba novega vodohrama ter podsala okoli 400 delavcev. Do včeraj so izvlekli izpod razvalin 80 mrtvih. Po mestu vlada velika žalost in razburjenost. Žene ponesrečenih delavcev hodijo s črnimi zastavami po mesta ter silijo trgovine zapirati. Na kraj nesreče je prišel sam kralj z ministri.
— Sodni svetnik Hadrlicka, ki je bil pred praškimi porotniki obtožen treh goljufij, je bil oproščen.
— Potres v Indiji. Dosedaj so našteli že 2000 mrtvih, nikoli pa se ne
bo zvedelo, koliko leži podsutih domačinov na kraja, kjer stoje njihove vasi, o katerih danes skoraj ni več sledu.
— Zarota v Parizu. Kakor je razvidno iz zaplenjenih spisov, je igral med zarotniki važno vlogo nedavno za gonetno preminuli posl. S y ve ton.
— Društvo katoliško ločenih že šteje 1400 članov.
— JanHus — svetnik. Sv. sinod v Petrogradu je odobril predlog češke pravoslavne občine v Pragi, da se Jan Hus proglasi za svetnika.
* Volga - kanal. Ker je vodovje v V ig - delti zmerom zelo plitvo in jako oteŽkcčuje promet ladij, vsled česar se razvijanje ruske trgovine z južnozahodnimi aiijskimi pokrajinami zelo ovira, dala je ruaka vlada izdelati načrt za napravo prekopa, ki naj bi vezal Volgi in Ki-spiškn irtrria. Srožki so proračunani na 28 200000 K
* Uganka brezžičnega brzojava. Čudna u<»od« je zadela neko brezžično brzojavko, ki so jo odposlali s parnika »Berrouiian« ki je bil od NcWyorka oddaljen 380 morskih milj. Brzojavka je bila na ulovljena na agente ladje v N w yorku in je telegrafist izjavil, da ne oo prišla na svoj določeni prostor. Prišla je pa vendar, toda ne v NtW-yora*, ampak v Cieveland, Ohio, kjer so povzeli vsak posamemi znak. Od tam so jo poslali s pošto v Ntwyork, strokovnjaki si pa belijo slave, kako je mogla brzojavka iti 900 angleških milj dal*č.
Na Gronlandu, ki meri 2,170.000 kvadratnih ml;, od katerih |e samo 88000 kvadratnih kilometrov brez ledu, ni več prebivalcev, kakor v navadnem mestu. Največji kraji, kjer živi več ljudi, so Sakertopen s 382 prebivalci, Julianehabsa s 333 prebivalci. Vzrok tako redkemu prebivalstvu so velike nesreče, ker so ljudje izpostavljeni velikim nezgodam, kadar si iščejo brane. Evropskega prebivalstva je samo 272 oseb. V desetih It t h se je prebivalstvo pomnožilo z i 9 oseb na 100 Pred desetimi let; je bilo 11893 pre-Diva'oev, sedaj pa za 963 več.
Šolske hranilnice na Ruskem. Lsta 1904 je btio pri areunjih in elementarnih šolah na Ruskem 1926 hranilne. Iz med 332 000 učencev na teh šolah je imelo svoje vložke v hranilnicah 15% t*ko da je imelo vsake šole 22 učencev po 59 rabljev in SI kopejk vloženih, ali povprečno v«ak učeoec po 2 rublja in 77 kopejk. Svota vloženega denarja je znašala v mestnih Šolah 129 133 rabljev, v kmetskih šolah pa 26.679 rabljev.
* Čarovništvo. Znani etnolog dr. Westermarck je predaval pred kratkim v Londonu o čarovništvu M*d drugim je dejal, da je vera v čarovništvo še dandanes razširjena povsod, čeprav ne več tako kot nekdaj. Ta vera je zelo vplivala in še vpliva na stališče ženske. V mnogih verah se pripisuje ženski moč čarovništva; vsled tega je bila ženska spoštovana, pa tudi bali so se zelo pred nje, ker se je mislilo, da ženska lahko s svojimi peklenskimi umetnostmi škoduje. Najvažnejši ostanek čarovmških naziranj je položitev pri sege, ki je dandanes navadna pred sodiščem. Čudovita moč te oblike sa moprokletstva se podvoji s tem, da se prisegajoči dotakne kakega svetega predmeta. Hmdu drži pri prisegi nekoliko sveto vode G^ngesove v roki, mohamedaneo zvitek svetega pisma, Anglež pa poljubi biblijo. Tudi vera v hudoben pogled bazira na nazira nju, da je želja poželjivega čluveka tako močna, da prisili tistega, ki mu je podvržen, da mu vse da kar ta poželi.
* Razdelitev hudodelstev na dneve v tednu. Državni zdrav stveni list v Avstriji priobčuje zanimiv sestavek o razdelitvi hutodelstev na dneve v tednu Za podlago sluz jo podatki polioije Nižje Avstrije o hudodelstvu ki so se zgodila tam zad nja leta. Š'.evila hudodelstev v raz ličnih dnfvih ao sledofta: v ponede-deljek 125 v torek 69, v sredo in četrtek po 62, v petek 48, v soboto 103 in v nedeljo 254. Različnost teb Števil se razlaga z užitjem alkohola. Ob nedeljah, ko so gostilne najbolj ob>akanet se zgodi največ prestopkov in hudodelstev, v ponedeljek ao ljudje ie vedno ped vplivom zlorabe alkohola prejšnjega dne. Za tem je najnevarnejši dan sobota, ko se izplačuje tedenski zaslužek, akoravno je le par ur prostih za popivanje.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Kamnik 10. aprila. Županom v Kamniku je izvoljen odvetnik gosp. dr. Kraut
Dunaj, 10. aprila. Vsi slovenski parlamentarni klubi so kon-dolirali na smrti Strossmavrovi in
pc.šljejo tudi posebne deputacije k pogrebu.
Dunaj 10. aprila Ministrskemu predsedniku baronu Gautscku se je danes opoldne bolezen obrnila na slabše. Temperatura 40°. Zdi a vii i ki ao v resnih skrbeh.
Praga, 10 aprila. Zupan je sklical posebno sejo obč sveta, da izreče sožalje na Strossmayrovi smrti.
Praga. 10 aprila. Češka galerija se otvori slovesno dne 14. maja.
Zagreb 10. aprila. Vse mesto je v črnih zastavah ali v troboj-nicah s črnimi trakovi. Vse predstave in koncerti so bili odpovedani. V gledališču je bila pripravljena predstava ,,Fatinice-. Viso-košolci so grozeč z izgredi izsilili, da se je predstava odpovedala Iz vseh hrvatskih pokrajin so napovedane deputacije, ki se udeleže pogreba, tako da bo pogreb res kolosalna manifestacija.
Zagreb 10. aprila. Za Strossmaverja bo vJZagrebu samo v stolni cerkvi maša zadušnica Isti dan in ob isti uri bodo v vseh krajih rekviji, tudi v pravoslavnih cerkvah in v židovskih sinagogah.
Zagreb 10. aprila. Kipar Rudolf Valdec je bil pozvan v Djakovo, da posname Strossmav-rovo masko.
Zagreb 10. aprila. Ustanovil se je odbor, ki je začel nabirati prispevkov, da se Strossmayerju v Zagrebu  postavi  velik spomenik.
Zagreb, 10. aprila. Pogreb škofa Strossmayra bo v petek.
Budimpešta in. aprila. V sredo bo Eotvos v poslanski zbornici predlagal, da naj se proti T i s z o v e m u ministrstvu dvigne obtožba.
Budimpešta 10.aprila, Tisza je odpotoval k cesarju na Dunaj. Najbrž pojde tja tudi Andrassv, ker se čuje, da je napravil nov program za rešitev krize in zanj pridobil opozicijo.
Rusko-japonska vojna.
London, 10. aprila. Včeraj ob polu 2. uri popoldne je veliko rusko brodovje pod poveljstvom admirala R oždestven-skega pasiralo Singapore, 7 milj od kopnega Pogled na 47 ladij broječe brodovje je bil vele časten. Ladje plovejo po štiri v eni vrsti, v sredi pa ladje s premogom. Brodovje šteje 6 velikih oklopnic, !* križark, 8 torpedolovk. 3 brzoparnike, :\ ladje prostovoljnega brodovja, K; transportnih ladij, 1 rešilno ladjo in 1 ladjo-bolnico. Ruski konzul se je pri bližal luodovju in izročil neke brzojavke. Oficirji so šele po konzulu izvedeli o bitki pri Muk-denu. Rusko brodovje je krenilo v kitajske vode in vsled tega je že v k r a t k em pričakovati, da pride do velikanske pomorske bitke. Kje se mudi japonski admiral Togo s svojim brodovjem, je še popolnoma neznano.
Poslano*)
»Slovenec* je priobčil v številki z dne 8. aprila notico — »Govorimo iasoo besedo!«. V tej notici trdi, da sem bil jaz pred izvolitvijo čaatnih občanov pri g. dr. Sasteršiču, ter da sem mu aagotavljal enako število čaatnih občanov obeh strank. Pripomnim k tej trditvi, da sploh nisem bil pri g. dr. Šusteršiču niti pred prvo niti pred drugo sejo in da je že neverjetno, kaj dandanes »Slovenec« že vse ne ponatisne. Kakor je vobče znano, bil sem v zadevi kompromisa svoječasno pri g. dr. Šusteršiču kompromisa sploh ni prišlo in vsi takratni toza devni pogovori bo neobvezni za obe stranki. Dalje trdi »Slovenec« o »Jeseniških novicah«, da sem konferi-ral z g. ravratel em Karolom Luck mannom. Kaj sem pa konferiralr 12. t. m. bo v Kranjski*gori sodnijska ob ravnava, ki bo izkazala, kaj da som konferiral z gosp. K Luokmannom Jesenice, 8. aprila 1905.
CHam
__ cand. j ur.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno lo toliko, kolikor določa zakon
Častite naročnike „Slo-enskega Naroda", katerim oteče koncem tega meseca odisi mesečna ali četrtletna aročnina, prosimo vljudno, Ida nadaljno   naročitev kar p a j preje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka" v Ljubljani.
aprila 1906.
Blago
Uradni karzi dun. bone 8.
K al oš b eni papirji.
maj 6v« rent« .   .   .   • ■
srebrna renta.....
STStr. kronska renta    . .
„   zlata       „       . . ogrska kronska „   .   . . B    slata     „   .  . . I« , posojilo dežele Kranjske . |„       posojilo mesta Spliet
i
Zadar .
t J *jl bos.-herc. žel. pos. 1902 I    Čelka dež. banka k. o.
i u n n       Ž. O, .
U    , zeL pisma gal. d. hip. b.
i 0
pest.   kom.   k.   o. s.
10*/. pr.
4*V/t raBt* punia Innerst. hr.
t!/t#/.    *      »    ogrske cen.
dež. hr.
I ,     *• P«- OS1"- WP- Dan- • I        obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . i    prior. Trst-Poreč lok. Žel.
4 prior. dol. žel.....
5 „ jnž. žel. knp. */1 l/t • i    . svst. pos. za žel. p. o. .
Srečke. -:e:ke od L 18601/, .   .   . .
-      ,   . 1864.....
tizske......
sem. kred. I. emisija .
.        n    H-        • •
ogr. hip. banke . , • srbske a frs. 100— .
turske......
Sisiiika srečke .... Kreditne n   .   .   . •
Icomo&ke n    .   .   . .
Krakovske »    .   .   . .
Ljubljanske m    •   •   • •
Atsl rud. križa „ . • . • Ogr. g n rt . • • • B  iolfove B     .    .    . .
Salcburske „    .   .   . .
Dunajske kom.   „    .   .   . .
Delnice. Južne železnice . • . . . Državne železnice . . . . Arstr.-ogrske bančne delnice . Arstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop t Mosta (Brnx) .
Alpinske montan.....
Praske žel. indr. dr.....
Eima-Mnranyi......
Trbovijske prem. družbe    . . k\«tr. orožne tovr. družbe , k« sladkorne družbe .  . .
▼alate.
C kr. cekin.......
SO franki....... .
20 marke........
Sorereigna .......
Marke.........
Laški bankovci......
Rnbjii.........
Dolarji........■
Denar
100*46
100*35 100-45 120*05
98*10 11870
99-50 100-50
100- -10160 10015 10015
101- 30
107*65 100-50
100-60
j 100-1*0
I 100-— i 100-75 99*— 99-50
i 319 20 ! 10115
193 — 888-— 169 40 309 — 807-— 279 — 109 — 14'2 *Jo 2550 484-— 7fl-— 86 59 66 50 66 75 37-50 6b'— 74 — 639 —
88-659 1853-1 664-' 110 247 jj 665 524 2645 541 26$ 611 164
50 26
76 60
100*65 100-55 100*65 120*25 98*30 118-90 101' — 101'60
ioo-~
102-60 100-40
100- 65 102-30
108-65
101- 50
101 40 10120
101*— 101*75
100' — 32120 10215
197 — 2»l-171 40 317 50 314 — 284-113-— 143 25 27 30 493 — 83-91 — 72 — 58 75 39-50 69 — 83 70 649 - -
89-50 660 25 1662 — 666*75 77i — 248-50 S67-— 525 75 -—J2655 — -50 54250 -—i 270 — 614 — ■— 167—
11-33 1907; 23*42 23'9-i
117*10; 9550
252-50 4*84!
11*36 19-09 2350 24 —
117-30 95-75
253-25 6*—
Žitno cene v Budimpešti,
Dne 10. aprila 1905. Termin, -niča za april .   .   .   . za 100 kg. K 1782 maj ....
fsenica Pšenica Rž
Sornza
Oves      „ april
„ oktober
■ april •
, maj .
9
100
100 100 100 100
17-64 16-62 14-44 1484 1380
Efektiv.
Urez kupčije.
Meteorologično poročilo
T t lina nad morjem 306*9.    Srednji tračni tlak 756*0 mm*
April	Cas opazovanja	S' arije barometra v mm	Tompora-tura v °C.	Vetrovi	Nebo
8	9, zv.	73*8	18	moč. jzah	oblačno
9 B	7 z). 2 pop	738 6 736 7	— 0 7 81	sr. svzhod al. jvzhod	jasne jasno
1»	JB.ST?.	' 735 7	! w	si szahod	jasno
10. n	7. B3-|8.pop.	■734 9 : 734 5 I	60 io-1	sr. jzah. p. m. jzah.	. oblačno 1 oblačno
v 24 nrah: 0 2 mm in 0 0 mm.
i
.-tlatrj P o ar o rele, revident, naznanja v lastnem in v imenu svoie soproge in otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest o smrti iskrenoljub-ljenega sina, oziroma brata, goBpoda
Avguština Pogorelca
nbltu rlenta
ki je po dolgi težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 22. letu življenja zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnika'bo v torek, dne 11. aprila t. l.iob B. uri popoldne iz hifte žalosti Gorupove ulice St ;4 na pokopališče k Sv. Krištofa.
Svete mase zadušnice se bodo služile v več cerkvah. 1158
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, 9. aprila 1905.
Somišljeniki!
Dne 12. in 14. t. m. se vrše" dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski. Kakor vsako leto, tako tudi letos izrabljajo to priliko nasprotniki slovenske in bele Ljubljane za vsakovrstno obrekovanje narodnonapredne mesene uprave. Pod pretvezo skrbi za gmotni blagor prebivalstva hujskajo in izigravajo stan zoper stan, osebo zoper osebo, želeČ zasejati v naše vrste razkol in potem ribariti v kalnem. —
Doslej so se te nečeiliie nakane še vedno razbile ob Vaši razsodnosti, narodnonapredni rolllci ljubljanski, in tako bodi tudi letos! Vestno in uspešno vrši narodnonapredna stranka že deset let svojo težavno nalogo, da ustvari iz razvalin po-potresne Ljubljane dostojno prestolico slovensko. Da so v to svrho neizogibne žrtve celokupnega prebivalstva, je naravno; toda previdnemu gospodarstvu naše vestne uprave se je posrečilo, omejiti te žrtve do skrajnosti. In po tej poti bo hodila tudi vnaprej, vršeč veliko kulturno in socijalno misijo prve slovenske občine!
Z jasnim Čelom vabimo torej Vas, svobodomiselne Slovenske volilce« da združite dne 12. in 14. t. m. polnoštevilni svoje glasove na sledeče kandidate, katere Vam priporočamo po soglasnem sklepu Vaših zaupnikov.
Ti možje so:
Za II. volilni razred
3si ttoII v sredo, dne arprila. t. 1.:
Gorše Anton Dimnik Jakob
posestnik in gostilničar; šolovodja;
Svetek Anton
c. kr. rač. nadsvetnlk.
Za I. volilni razred
Isi ^roli v petek, dne ±^t- siprlla, t. 1.:
Dr. Bleti/veis Karol vitez Trsteniški    Grošel Fran
častni meščan, ravnatelj dež. bolnice in posestnik; trgovec in posestnik.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1905.
lzvrševalni odbor narodnonapredne stranke.
Predsednik:
Dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški.
Nov zaslužek. 1
Zahtevajte, da se Vam zastonj dopoSlje naš llustr katalog. Cheni. i udu ntrle-uerk. Slebenhirten 84, pri Dunaju.
Velečastnini glasbenim pisateljem, skladateljem, založnim knjigarnam in trgovcem z muzikalijami!
Lastnik prvega štajerskega oddelka za rez ho nol. gosp.
Ivan V. Potobsky
se je nastanil
v hotelu „pri Maliču"
in prosi zgorajšnje gospode, ce bi v tej stroki Česa potrebovali, da mu naznanijo i« dopisnico, kdaj bi jim pri al moj obisk. Za najfinejšo rez vseh glasbenih del se jamči. 1169—1
Proda se zaradi družinskih razmer v Koprivnici na Hrvaškem
hiša z gostilno
na lepem prometnem kraju. Samo cb semnjih se iztoki v tei gostilni na leto okoli 350 do 400 hI samega vir.n. PrrdA se tudi vsa gostilniška oprava io orodje. iooy—7
Kupci   n*j   se   obr*£ajo sami osebno   r»a Marina   Bilića, flfORt'Ini č»rj* v Koprivnici na Hrvaškem.
Hotel „pri Slonu"
Samo do 18. aprila 1905
L hnszDlaCiio ameriško
JJrasno izbero
I^onfel^cije
za dame deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. <a.
p rip iirof«
Anton Sehiitir
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
Solidno blago. Q  Nizke cene.
XXX<XXXXXXX>>C^XXXX>C<X><XXX)
Za vsako oko dolori prava in natančno pristoječa neo
moj patentovani
ameriški aparat za preiskovanje oči.
Pristojati morajo prva očala. |$| Oskar Hitschmann.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt i na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri
L. Schwentnerju, knjigarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD
LETNIK XXX. (1906).
Izhaja po 4 pola obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt
leta a K 30 b. Za vse neavstrijske dežele zi K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
r
NOVO! 3van Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hiša Marija Pomočnice 1 in brani svoje umetniško stališče. Izza PreSernove ,,Nove pisarijo1* ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—40
Cena: broš. 2 K; po posti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v.
Založništvo
£. Schweittner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Družba za špiritovo žarno luč.
BERNT, HELLER & Co. V PRAGI.
Najboljša, najcenejša in najlepša razsvetljava  za stanovanja, šole, tvornice, pa tudi za dvorišča, ceste itd.
«s »piritotrit *K{+
Odlikovano na razstavi za špirit na Dunaju z veliko zlato  državno svetinjo.
Fatentovano po vseh državah.
Za posamična mesta ali večje okraje se še odda zastopstvo ali izključna prodajalna pravica.
BERNT, HELLER & Co.
Praga,  II.,  Jungmannova trida 34.
Naslov brzojavkam: Elektrusion, Praga. 1153
Učenec
poštenih staršev sprejme se v trgovini z mešanim blagom 1115—3
Maks Lavrenčič v Sp. Šiški.
W—ŠIVILJE
se takoj sprejmejo 1149—2
na Poljanski cesti št. 21.
gostilna na deželi
0KBT na   n- » <r- *m srn«
Ponudbe pod „Gostilna" na uprav. „Slov. Naroda". 1090 3
UčencaI
iz dobre hiše, veščega slovenščine in nekoliko nemščine, ki ima eno ali dve realki ali gimnaziji, sprejme trgovec
Albert Šešek v Ajdovščini.
Odda se takoj
mesečna soba
Florijanske nlice štev. 1.
II. nadstropje. 1152-2
Marker
(jutrnji zaračunalec) 1103-3
se takoj sprejme
v kavarni Justria" i ljuljani.
Učenka
iz boljše hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se išče za manufakturno trgovino. 1134—4 Ponudbe naj se pošiljajo na naslov Anton Ogrin, Novo mesto.
Inteligentna
gospodična
popolnoma zmožna polščine in nemščine, vajena domaČih opravil, zna delati obleke in deloma9 tudi perilo, išče mesta v Ljubljano ali okolico. Glavni pogoj dobro ravnanje. —Naslov: Ivan Lanz, Dunaj, Sobiesklgasse neben Post. 1154
is min
ki je zmožna samostojno voditi filijalko z manufakturnim in špecerijskim blagom se takoj sprejme. Prednost imajo one, ki so zmožne položiti nekaj kavcije.
Ponudbe pod nfilijalka 999M na
upravniŠtvo „Slov. Narodau. 1139—2
Prirejevalcem šolskih in drugih slavnosti na znanje I
Prva izvirna slovenska spevoigra 3
■K
je v tisku in bo kmalu izšla.
Posestvo na Igu
obsezajoče: enonadstropno hišo, četvero gospodarskih poslopij, veliko dvorišče, 9 oral 278EI0 njiv, 288D°vTta, 1355D°šotarije. 9 oral 251 □« travnikov in 8 oral 1527Df gozdov, se iz proste roke proda.
Natančneje pri 1105-2
Mariji Štembal
na Igu pod i J ubijano.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000*000.
Zamenjava la ekskonatuja Daj u predujme na vrednostna papirja,
izžrebane vrednostne   papirje in    Zavarale sre£3ce proti vnovčuje zapale kupone. kurznl lzg-uLloi.
V in k uluje in devin kulujo   vojaške zenit timske kavege. IkjT  Eikompt ln lnkaiso uteuJe.   TtJi (KiT  Bonu naročila.
Podružnica v SPLJETU.
Uenarnr   ilove aprejeniav
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—41
Promet s čeki in nakaznicami.
B3:.32B
Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe na motenju
prebavljanja.
Se obnaša izvrstno ob bljuvanju. Črevesnem kataru, driski itd.
Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov.
mo\aza ofroKe
Najboljše živilo za zdrave in na želodcu
bolne otroke,
Naprodaj po lekarnah in droaerijah.
Tvornica diet. živil  R. KUFEKE, Dunaj I.,
in Bergedorf—Hamburg.
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaku.
Izvod Is ^ozneg-si reda.
Veljaven od dne 1. oktobra J 904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?., kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čes Selzthal v Ans&ee Solnograd. čez Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, tez Selztha) v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Bndejevice, Pisen, Marij me /are, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Auistetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva. Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Iechl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in JJ. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak i& Trbiža. — Ob 11, uri 10 m dopoldne osobni viak z Da-naja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var.t. Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Stevr, | Pariz, Ženevo, Curih, Bregen« Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, ' Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lno-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reirling, iz Stevra.' Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen      mdEleevrcvsktm Času ki *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
ocji
IzloZba vina in vinski semenj v Križevci!)
Ker je v okolici križevski innogo vina naprodaj, a malo kupcev, prirejuje gospodarska podružnica križevska
nji dnu -4. i u 5. maja t. 1«
razstavo viiia, rakije, vinogradniškega in kletar-skega orodja in strojev, nagrađivanje vina in vinski
semenj
Po vinskih goricah bodo vsa vina razdeljena na 8. skup;n, na 9. skupin pa rakija.
Nekatera vina bodo preizkušena glede na jakost, ker je vis. dež. vlada obljubila podporo in bodo boljša vina nagrajena.
Kakor Čujemo, se vinogradniki in vinotržci za izložbo vrlo zanimajo.
V Križevcih, dne 5. aprila 1905. 11B7
Odbor.
Ia jedilno mast5
pofiilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma
LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov.
1600 hektolitrov najfinejšega in najžlahtnejšega 3
letnikov 1904, 1903, 1901 in sicer: laški in drugi rizling, traminec, rnlan-dec, beli in rdeči burgundec, proda
graščina Dugoselo, Hrvaško.
Pošta in želez, postaja Dugoselo.
Varuj žeao!
Za vnako rodovino vaino /ilustrovano knjigo o premnogem blagoslovu z otroki r»-
oolilja s prepisi veo tisoče?
.sahvalnih pisem tajno «a,
A. WLAVPA Berlin S. Vf u Lojideastraafl« 60.
Resna ženitna
ponudba.
1150—2
Mladenič, star 25 let, absolvent kmetijske Šole, se želivsled veselja do samostojnega gospodarstva v tem poletju ali pozneje priženiti na kako večje posestvo na Štajerskem ali Kranjskem. Nekoliko izobražene 20—25 let stare kmetske hčerke imajo preduost. Natančnejša pojasnila pismeno. Le resne ponudbe (ako mogoče s sliko) naj se pošljejo pod naslovom .Poštenost in tajnost" naupravnistvo „Slov. Naroda" do 25. t. m.
««««ft«0«0«««0O««a«ft«««««0tt«aa
* Črna damska "
*
0 0 ft ft ft ft ft ft ft ft
ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft
krila, Dajmo<)ernejSe oblike, gladka in z lišpom, tuđi v modnih barvah, izvršena najfinejše. — Največja zaloga damskih kostumov, jopic, pa-letotov, pa tudi dekliških in otroških oblek. — Turistovski ovratniki iz velblodje dlake se dobivajo že od 5 gld. naprej, ravnotaki za
dečke od 3 gld. naprej. Angleški svršniki, karirani in pasasti od   ....   14 naprej Temnosivi svršniki in dolge športne suknje od     8   „ '
Moške obleke najmodernejših barv od.....6
Pralni kostumi za otroke od 3 — 10 let od ...   .     1 "
Ravnotaki sukneni od............2
Deške obleke iz sukna od.........3 "
Moški in deški klobuki najmodernejših oblik od    .     1 " Gospodom se najtineje izgotavljajo svršniki in cele obleae po meri v
Londonu, Berlinu ali na Dunaju. Z odličnim spoštovanjem
« « ft ft « ft « « « ft « « « ft ft « ft
Angleško skladišče oblek S
O. Bernatović v Ljubljani
1098—2
«■*• af • aJ* «f*
Za gradbo vodovoda vasi Gor. Mozelj
polit, okraj Kočevje, na 38.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do dne 1. maja 1905 12. ure opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, ie doposlat: zapečačene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Mozelj-.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno ukloni.
Kazen tega je dodati kot vadij Še 5" , stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbene razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri občinskem uradu Mozelj.
OTočir^sfei urad Mozelj
dne 1. aprila 1905. 1G70—£
U soboto, dne h. marca
- se prične zaradi popolne
prostovolj
trgovine
3(er blago hitro pohaja,
ne razpošiljamo vzorcev,
ogleda si pa lahko vsakdo.
Prodaja se: najnovejše blago za damske spomladanske obleke, svilnato blago za bluze, pale t ol i, plašči (Srunnenmanlel), okoli 200 izgot ovijenih svilnatih bluz od gld. 350 višje, fini franc. batisti in pralni zefiri od 16 kr. višje, posteljna pregrinjala in garniture, plišaste preproge
od gld. 1*65 višje ter žensko in moško perilo. min
jftestni trg št. 25.   JntOH pniHOŽic, Ljabljana.   jVtcstni trg št. 25.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
—■m^^mm z znamko „jelen".
uno je DV~ zajamčeno čisto "^H ln brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108^—68
Ustje (Cesto)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
Iidajatelj is odgovorni ircdcik: Dr. I v* d Tuiir.
————^pi
L*sioin& in titk „Narodne tiskamo V
7L