"V TxstuL, 1-^:. rcLa-rcija; 13S5. Strela udrl Iz višine, izdajalca domovine! Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Jurij S pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo! Jurij s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: IVAUf »OIjIJVAR Tisk C. Amati-ja sinov. Opozorujemo vse one, kateri so obdržali Ust, kojega smo jim na ogled poslali, da blagovolijo ali poslati naročnino, ali pa z dopisnico objaviti, do kedaj jim jo je mogoče poravnali. Zaostale z naročnino, pa pozivljemo, da blagovolijo poravnati svoj dolg. Ako kdo ne dobi lista o pravem času, naj takoj reklamira v nezapečatenem pismu, na katerem, na vnanji strani bodi zapisano : ^Reklamacija6. Take reklamacije so poštnine prošle. Upr. in ur. JURJA Prihodnja Številka izide 28. marcija. £@§£<£§§4r. Crobanc je še šolski nadzornik na Koroškem. PROŠNJA NA „CIKORIJO« Jakec : Kde si hil Tonček tako zgodaj ? Tonček : Bil sem pri dr. Kastelanoviču, da mi napravi prošnjo na predsednika društva „Cikorija11, ker on zna slovensko, da je strah! Jakec : Ti ne verujem, da hi ti on napravil prošnjo po slovensko, ker on je najhujši sovražnik Slovencev. Tonček: Kako ne! ali je nimam tukaj v žepu ? Čakaj, da ti jo preberem! Videl boš, kako je fajn napravljena! Slavni visoki in dolgi gospod! Jaz podpisani Vam predložim ponižno prošnjo, da mi blagovolite po Vaših pravilih odobriti te le točke: 1. Da ne bi Biberič-čič in njegovi j)rijatelji irredentarji več žvižgali in se krohotali, kadar se poje, ali svira slovenska melodija, da ne bi kdaj česa stekli po italijanskem pregovoru, kateri se glasi: Chi cerea, trova ! 2. Da ne bi lagal predsednik Poldo Maronar, doma iz Nerone, da ni gospod Nabergoj tržaški okoličan. 3. Da bi iztrebili »Cikorijaše? iz pevskih zborov. 4. Da ne bi več razsajala čuk in Carlatan pri občnem zboru. 5. Da bi se volilo pri prihodnjem občnem zboru po pravilih in ne na željo onega samega. 6. Da se nebi več razsajalo, ako ni novi odbor po misli enemu ali druzemu odborovemu članu, zaklinjevaje se: nečem biti odbornikom, če ne bo novi odbor po mojej misli 1 (Pfuj hudič, to vam je ustavno živenje !!) 7. Da ne hi več grdili Tunetovi šmrkovei poštenih društev se nesramnimi imeni. 8. Da bi pastirji pripoznali pravo, kder je pravo, in ne le tam ga našli, kdor je njim po volji. Tedaj naTas se zaupam previsoki in predolgi gospod, da vslišite mojo prošnjo, kajti danes v Trstu Vi vso zmorete, da le za vino in žganje plačate. Meni je dobro znano, da Vi ste nadarjeni so bogom Ga-ribaldinsko-judovskom, s katerim bodete bacnili iz Trsta vse tujce: najprvo boste pognali preko lužo irredentaše in Itali-janaše, kaj ne da, gospod Poldo Na kar mi firmo di propria mano in fedo di oho Servola li 7 Kastelanoglav-čiča 1885. Janez Thuma — Mož dost’ uma —-Jeze se ta peni', Pavla plemenita Jeze vsa srdita — Ljubezni koprni. Zrak postonjski Stari več ni: Vse na sveti Se prerodi! P. Kako je ime papagajevej samici? 'IvSmtmjf g P. Zakaj so vse bolhe črne ? 'tmiCoAs bz ofofnpez oupaA jsij ‘o}uz -g P. Kdaj je krava, krava ? •ntnvs 'Jf .nipE\[ -q P. Kteri del trupla je najbolj imeniten ? •EOE}uaqoj} BSafoAS uuii ua}5[ ‘[ep psrj, ’q * P. Koliko žebljev potrebuje dobro podkovani konj ? •BSatt9qoff O Različno poimenovanje za pijanca Tihotapec ga ima pod kapo. — Finanoar je preveč zadaoal. — Težak ga dobro nese. — Kmet slabo orje. — Cestarjeva je vsa cesta. — Tehtničar je zgubil ravnotežje. — Strugar je okrogel. — Urar je preveč navil. — Kovač se je udaril po glavi. — Zemljepisen vidi dva sveta. — Mesar gleda kakor vol. — Voznik slabo vozi. — Tesar je mahnol čez črto. — Godcu se cel svet vrti. — Sodar jo nabit. ____ Mlinarju ni suša ljuba. — Radovednež je kozarcu, na dno pogledal. — Berač se ga je nalezel. — Bogataš ga ima. — Gimnastikar telovadi. — Računar se je vštel pri kozarcih._ Modroslovee je zgubil pamet. — Kapetan ima slabo morje. — Vojak jo »krigsdinstuntauglihc. — Gospod je dobre volje. — Vrtnar je preveč pomočil. — Slikar se je pobarval. — Kolar ima slaba kolesa. — Nemec ima (afno) opico. — Lah ima balo. — Oštir je zamenil sod. — Slovenec se ga je pa navlekel. Vinska mušica Očenaš državnega poslanca Bajča Oče Conrad, kteri si na Dunaji. zoperno je uže tvoje ime, nikar nam neusiluj nemških šol, naj se ne zgodi tvoja volja, kakor mej Remci, tako mej Slovenci. Daj nam vsakdanji slovenski kruh za našo mladino v šoli; odpusti od nas vse nemške učitelje in profesorje, nas ne upelji v skušnjavo, da te moramo vedno nadlegovati z interpelacijami : reši ugodno vse naše peticije in prošnje in konec hode vsega hudega. Amen. Oznanila i razjasnila Hudobni jeziki kvasijo, da jaz „Jurja s pušo“ sovražim. To je nesramna laž. Juri se mi je prikupil, ko sem še bil v Metliki: torej ga goreče ljubim; dasiprav mi ne da miru ljubezniva železna duša, kadar Slovencem iz gole goreče ljubezni kadarkoli mogoče, nastavljam mreže! Kovač. Pazite Šenčurci sploh, i nikar se ne dajte zapeljati od slovenskih časopisov, zlasti pa od „Jurja s pušo“, ki nas dan za dnevom pika i grize, če le pol litra železne vode popijemo. Vsaj veste, da je tisto sadje najbolje, katerega se lote ose. Senčurski šnopsarji. Ljubeznivi okoličani! Slišala sva, da se dobe tako peklensko hudobni ljudje, ki čenčajo, da vas mi dva ne vabiva v cikorijo, temveč da vas siliva v društvo „Edinost*. Oni, ki tako govore, so sami nesramni lažnjivci in ostudni častilakomniki. Fr. Primoschitz in Laurencich. Nad Tržičem v nekej vasi je imel kmet ženo, katera mu je večkrat rožtčke napravila, večkrat ga je rada iz doma odpravila, da je tako lahko počela, kar je betela. Možicelj je bil dober, ter si ni ni-česa slabega o njej mislil. Nečega dne jo je imel obiskati nje prijatelj; ona se hlini bolno, ter poprosi moža, naj gre preko Ljubelja na KoroSko po zdravil. Uže je bil dospel do srede hriba, tu ob cesti sede, da se odpočije in pri tem premišljuje marsikaj. Ko tako zamišljeno sedi, zdrami ga prijatelj, s katerim sta vkup služila pri vojakih. Hej, Boštjan! — kaj ti tu delaš? — Žena mi je obolela, ter grem na Koroško po zdravil. Kaj vraga! pravi na to Štefe, pa .vsaj ne bo hudega, ki je razmere bolje poznal, nego Boštjan, ter maje z glavo. Veš kaj, Boštjan! vrni se z menoj, ozdravila bodeva ženo nagloma. Boštjanu se to čudno zdi, ter ga praša : Kako, vsaj nisi padar? Še več nego padar! potrdi mu Štefe ; jaz ozdravim vsako bolezen, le ubogati me moraš, pa bo vse prešlo. — Dobro! reče Boštjan, velja! vse bom storil le da mi babo ozdraviš Prej ko domov pridemo, spravil se boš v to vrečo, z sabo boš vzel i to le palico, a kar pride je moja stvar ! Ko prideta do vasi, Boštjan zleze na stranskem potu v vrečo. Štefe ga zadene na rame, ter ga nese naravnost v njegovo hišo. Ker je bil Boštjan krčmar, tu ga pod klop zbaše, on se^ pa sede na klop in puši tabak. Žena ni poznala Štefeta, dala mu je vina in kruha, kar je zahteval. Bil je pa v Dragi Juri! Ker vidim, da sovražniki v Trstu zelo na Te „šturmajo«, ter bi Te radi ugonobili, priti Ti hočem na pomoč. Skrivaj Ti bodem donašal praha in svinca, kakor Crnogorci — Bokezom. Živeža Ti pa nemorem donašati ker sam stradam. Ti pa le streljaj, dokler moreš, če te prav vjamejo, vsaj Ti menda ne prideš na „gavge". Le dobro se drži, pokrtači v časih tržaškega Muftija, da ne bo prekucaval kozolcev v „Esitnosti“, ter zlorabil nedolžni papir. Streljaj tudi na njegove in „duhm-gardo“. Če pa kterega vstreliš ni mu treba nosa in ušes odrezati, ker potem bi ne mogel duhati, kar mu pod nos pomažeš — i ne slišati, če mu kako grenko zasoliš. Bog poštenega Slovenca ne zapusti, posebno ne, če ima puško, kakor Ti. Zdrav ostani! Tvoj Pavliha. Smešnice Itako potrebno je da človek sna laški jezik Nek Kanalec in nek Ročinec sta vkradla kobilo, ter jo odvedla v Videm na Laško v somenj, precej stopi kupec blizo nju kobilo ogleduje, ter ju praša: digo quanto val questa cavalla rosina ? (kobila je bila rusa). Preplašen zašepeta Ročinec ■Kanalcu na uto: Ta nas pozna, si slišal ki je | sobi še nek drugi, ki se je prav ljubeznivo sč ženo pogovarjal. Ona mu je dala cel šopek rož, ter sta od veselja poskušala tudi Štajerko plesati. Zdaj se oglasi žena in zapoje: Moj mož pa je odšel Čez visoki Ljubelj Po zdravila za mč, Če tud’ zdrava sem še ! Na to se oglasi tujec in zapoje: Ti vreča poslušaj, Izlezit’ ven skušaj, Pograbi palcevje. Obkladaj hrbtevje ! Vreča pod klopjo se je začela gibati; mož iz-kobaca. se iz .nje, ter začne iztepati najprvo plesalcu prah iz sukne in sicer prav po vojaško, da je dlaka frčala na vse strani. Da se mu ni to dopadlo, moralo se je iz tega sklepati, ker je uže pri petem udarcu lahek ko maček skozi okno na cesto skočil in zbežal. Zdaj se pa mož k ženi obrne, ki je jokaje trdila nedolžno veselje, ter jo z lesovjem križal in pel : Za satansko babo Prinesel sem z sabo Zdravila najbolja : Leskovega olja! Štefe, usmiljenega srca, ni mogel dolgo gledati to počenjanje, prime Boštjana za roko; žena v tem pobegne pod streho in mu reče, zadosti je Boštjan! moja praksa je pokazala, da vender kaj znam, ter hoče oditi. Boštjan pa ga prime za roko, rekoč: Ostani tu pri meni, da ga spijeva na tvoj recept en bokal. rekel eden je iz Kanala drugi pa z Ročinja, zbeživa ! Rečeno in storjeno, spustita se v beg, kupec začuden ju kliče: he la! ritorno, ritorno. Slišiš, pravi Ročinec Kanalcu v turn, v turn! beživa in res bežita kar se da, ko pa mejo prestopita, in se Korminu bližata, reče Ročinec Kanalcu: vidiš, dragi moj, kako dobro je, da človek laški razume, ali si videl, koliko je manjkalo, da naju niso imeli v nkejhi“? Zadovoljen mu Kanalec prikima, ter koračita vesela proti domu, bolj, kakor bi kobilo za 200 gold. prodala. —n— # Bil je mož, ki je rad jedel jedi, katere so bile dobro osoljene. Ali žena ni bila tega zadovoljna, ter mu pravi: Jaz ne bom za sol toliko krajcarjev izdavala, ker je sneš več, nego naš vol. Molči, molči, ljubezniva polovica! odgovori jej mož, prihodnje leto jo bom pa sejal. In res, stori tako, jo vseje. Njiva je zelenela, ker na njej je raslo vse polno plevela; pride pogledat, če mu je zrastla sol. Ali rastline se mu smilijo, da jih preveč ne popešta, najme štiri može, da ga neso sredi njive. Kadar ga prineso sredi njive, leže doli, da pokuša solnato rastlino. Pripogne se, ali glej nesrečo, skritega gada, kteri ga vpiči v spodnje ustno. Ta hitro se zravna po konci, ter reče : Pej res je, to prekleto slano! * Bavarski kralj imel je vrtnarskega vodjo, profesorja kmetijstva, kateri je jako slovel. Nečega dne bila je velika pojedina na dvoru; pogovor se je vrtel o kmetijstvu in vrtnariji. Kralj se ponosno pobaha, rekoč, da ima profesorja, kateri pozna vsa semena na svetu. Nek drugi se oglasi, ter reče : Jaz imam seme, katero gotovo ne bo poznal, ter pomoli kralju zavitek čudnega semena, ki je šel od rok do rok, pa je nihče ni poznal. Profesor dobi seme v roko, pogleda je in povonja, kralj ga praša, v koliko dneh bode iz zemlje pognalo ? Profesor odgovori: Veličanstvo! v tridesetih dneh izvolite priti in boste videli kali iz zemlje. Ko trideset dni preteče, gre kralj sč svojo družbo gledati profesorjevo umetnost — ako res kaj ume — ali pa če ga je le hotel prekaniti. Ko stopijo na vrt, takoj pride profesor nasproti, ter jih pelje na mesto, kder je imel seme posejano in pokaže kralju in spremstvu leho, iz katere so molili repovi slanikov, rekoč: Toliko je uže zrastlo! Dali so mu bili drobnih. posušenih jajčič od slanikov, ter ga hoteli prevariti in skušati, če res toliko pozna. Kralj se je smejal in vse njega spremstvo, ter ga je odlikoval z lepim redom. * V zdanjem času, ko kavčuk, gumalastika, vata in barva pri nježnem spolu vse pomanjkujoče nadomešča, mora človek le na lepe oči paziti in, če ima dama tudi ponarejene oči, vender so le njene, * Ti Boštjan ne greš nikdar v kako družbo, reče Jože. Vsaki teden enkrat gotovo, odgovori Boštjan. In nikdar te ne vidim, reče Jože. Gotovo da ne! ker ne greš nikdar v cerkev, mu odgovori Boštjan. * Nek bogataš se je peljal iz Hamburga v Ameriko. Mej potjo preko Oceana, postalo je morje več dni zaporedoma nemirno. Premetavalo je valovje parnik, da je bilo groza. Bogataš ni mogel več strpeti, gre v salon h kapetanu, ter mu reče: Veste kaj ? Jaz se ne bom dalje peljal, vstavite ladjo, da izstopim. * Ženin, kateri ni imel v žepu niti počenega groša, pa so mislili, da je bogat, sprehajal se je pred poroko ves potrt in žalosten po dvorani. Na prašanje tasta, kaj pa imate? Odgovoril mu je mirno: „Nič, prav nič!“. — Ko so pa po poroki izvedli, kako siromašen da je, dejal jim je ta: Saj sem povedal, da nemam nič ! * Na prašanje župnikovo : Ali veš, kaj si se svojimi grehi zaslužila — odgovorilo je neko dekle prav naivno: O gospod, čisto nič ! grešila sem vsakikrat zastonj. * Na Zidanem mostu je prišel magjarski žid do vlaka, da se pelje na Dunaj. Stopi na stopnice vagona, ter zakriči: He ! ali je uže polna Noetova barka? Še ne! oglasi se nekdo; osla še manjka, le vstopite! * Nek magjarski plemenitaš je prišel na Dunaj, da bi se nekoliko zabavljal in navadil dunajskih šal. V nekej kavarni se je seznanil z dijaki vse-učiliščniki, katerim svojo željo razodene. Dobro! reče eden prav zrelih: Banltom, položi roko na mizo! Ta položi roko: Teszek, reče dijak, pa ga vdari po roki, da je po dvorani grmelo. Bardtom, zdaj pa ti položi roko, reče Magjar. Dijak stegne roko na mizo, in ko Magjar z vso silo vdari, odmakne ta roko, da ga je hudo zabolelo, kar se mu je dopadlo. — Domu prišedši, hotel je svojo umetnost kazati v nekej družbi, ker pa ni v salonu bilo nobene mize, položi roko na lice in reče drugemu, naj udari po roki. Radovedno je vse zijalo, kaj bode iz tega prišlo, ko oni zamahne po roki, mu jo ta umakne, da ga je po licu treščil, da je zvonelo, in res vse se mu je smijalo za to klofuto. * Nek gospod-je zapisal na svoja vrata: Prišel bodem domu še le po polunoči in, ako bi radi teme ne videli tega brati, moj sosed ima vedno luč! — * Kapitan nečega parnika je poslal mladega mornarja po neko stvar pod krov, to je v spodnji del ladje. Takoj odidem, odgovori mornar, le to vas prosim, da ne odjadrate meni pred nosom. * V nekej krčmi je dobil nekdo gorko zaušnico. Na prašanje, zakaj mu jo ni vrnil, reče : Eh — kaj, bila sva le v dveh, potem bi bila vrsta prišla zopet na mene. Preselitev trgovine -------------------- Slavnemu p. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje in si tisojam naznanjati, da sem opustil svojo dosedanjo pro-dajalnieo v gosp. Plautz-ovej hiši na stavom trgu v Ljubljani, ter se preselil v novo prirejeno prodajalnieo : 0—2 na starem trgu br. 15 v Ljubljani, kder sem vso zalogo združil. — Za mnogobrojna ; naročila se priporoči (§eregrin (Kajželj c. kr. zaloga tovarna za glazovino, porcelan, beloprsteno robo itd. Podpisani naznanja da je odprl svojo p. n. občinstvu, GOSTILNO v Via della Sorgente 5 jf| katera je preskrbljena z dobrim istrskim jf§i vinom po primerno nizkej ceni. Ima iz- f|š vrstno kuhinjo z dobro ukusnimi jedili. JL Priporoči se vsem prijateljem in znan-