Št. 99. Vü'fiorie.i, dno'll.'decembra 1900. Letnik II. l/.liaja. vsuk torck in sohoto v ti'tlmi ob 11. uri prrdpoldne /;i iin'sto tiT ^)b 'i. urj populdne /.a držclo. Stain1 [lo posti prejeinan ali v Gorici im doin pošiljan rHolclno S K.. pollctno 4 K. in ci'lillt'lno '1 \\. Prodaja se v (iniii'i v lobakarnali Schwarz v &olskili ulioah in •' (1I lersitz v Nunskili ulieali po H vin. liUJKltA (Zjutranjc izdanje.) I'retluistvo in upravništvo se nahajata v «N ;i r o d n i tiskurni», ulica Votturini I», si. 9. Dopise je nasloviti na un*dništvo, ojjlase in naroOnino pa na upravništvo *(.iorice». Ojjlasi so raciinijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1(j vin., 2-knit po 44 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so veckrat liskajo, ruiu- iiijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie). Naš narod, naš ponos! Ko se ozremo zdaj, po dokončanih prvutnili volitvah, po nasi de/.eli okrog in si ogledamo vrste borilcev na volišcih, na kalerih se je bila huda bitka mej pošteno narodno zavesljo in — ponare- jeno ljudsko voljo, nas sicer obide žalosl, da se je naše dobro ljudstvo moralo bo- riti proti svojiin laslniui rojakom, ki [»a so nastopili zdaj na način, k a k o r d a h i s o 1 j u d j o n a š o k r v i. — ali jedno veselo prepričanje so nain rodile te vo- litye, namreč lo. da smo zmagali postmo ter da se „S I og i n e in u" kandidalu no bode ireba s r a m o v a I i zmage pri — belern dnevu. Veeini našega naroda na Goriškem smemo danes dati sprieevalo do- st ojnosti in priznanje, da je znalo v tako burnih treuotkih 1> r z d a I i s v oj o k jt i tor da ni o in a d e ž e v a I o imena svojega kandidata z ncvredninii dejanji, kakor so: prodajanje glasov za boro pi- jačo, grižljej mesa ali kruha ali jedno smotko, ali celo s surovirn obnasanjem, pretepanjem in prelivanjem človeške krvi, slepenjem, žuganjern, z iztirjavanjem dol- gov, odpuAčenjein iz dela itd. itd. Kandidat niora temu svojemu narodu bili liviiložen, da je znal čisto obraniti njegovo ime od vsake. necedii e pridobitve na volitvah. Kajti s kako zavestjo naj nosi po- slanec svoj. inandal, ako si ga je pridobil z omenjeriimi sredstvi, ako se drži nje- govega poslanskega irnena p r el i I a 61 o- ves'ka kri ali druga necastna in ne- čuvena dejanja? Ali bi niogel z mirno vestjo izvrševali — ako bi sploh do tega prisl.o — svoj inandat, ako si ga je i z- s i 1 i 1 iz naroda takorekoč — s krvavim bičem? Mesto da bi se veselil svojega man- data, morala bi ga peči vest, kakor da je storil veliko hudodeistvo na svojem narodu, ker je sprcjel mandal . . . 0 da! lz priprostega ljudstva i z- s i 1 i t i kaj, ni has težko. Saj je priprosti človek še mnogo upogljiveji in dovzet- nejsi bodisi v očigled slepivim obetanjem, kakor i grožnjam in lažem ter podkupo- vanjem. V slabem trenotku ti nerazsoden človek tU'i tudi svoj glas za liter vina, češ, kaj imam od svojega glasu. vino je pa venderle dobra pijaOa. Ako ima kdo dosti slabega znaeaja v sebi, oni gre in izkoristi slabosti nerazsodnega ljudstva v svoj črni sebični namen. Najžalostneji doka/. o tern so nam i lelošnje volitve v Istri, kjer so volišča prava —• rnoi'isea narodn(> svobode. Kako pomilovanja vredne narodne žrlvM» so oni ubogi islrski Slr»vani. kalerili narodno prepričanjo pnda kakor klavna žrtev v kremplje pod lim labonskim izko- rišcevalcem! Ali kako ponosen zafnore biti nasproti tern žrtvam naš cvrsti narod na Goi-i.škctn. ki j(^ slal Irden v oeigled nekaterim zvijačnim vabam ljudij, ki so hoteli zmagovali s pomočjo enakib pri- pomočkov kakor zmagujejo isterski La- honi, — zmagovati za krivicno in saino- ljubno stvar. Ta naš narod pogleda lahko slebernemu v oci, ker <3 i s t a je njegova vestvsakeganečastnega reko mej naše dežele; bilo je nekaterih volilcev, kateri v odlo- čilnein trcnotku niso prav znali, kam se naj obrnejo, ali ker so prisli izvestni agi- tatorji [n-ipovedovat jim to in ono ter dajat za vino in. smolke, klicoč jim: ,.volite z nami!;' —¦ tedaj so volili. Saj na mnogili krajih od vestne narodne si rani ni bilo najmanje agitaeije. — nasi voditelji po deželi so smatrali tu in tarn za nepotrebno, nabijati na ljudstvo ter mu urivati pj'tjpriuanje, saj je ljudstvo . samo toliko pametijo, da ve, kaj je prav, kaj naravno, kaj prisiljeno. Da so se volilci po nekod dali premotiti, tega jim torej še n(^ štejemo v nečast, saj smo prepričani, da pridcyo zopet k spoznanju svoje ztnote. Ako prevdarijo ljudje, da je vsako dejanje, storjeno v bipni pijanosti, napacno storjeno., ker nepremi^ljeno, bodo svojo zmoto poravnali, ker zdaj se je že razkadilo ono, kar jih j(i takral omamilo za hip. In ako so pošteni in ponosni ter značajni Ijuilje, s(i morajo kesali pn^nag- Ijenega dejanja. obsojali in zaničevali pa tembolj onega, ki jib ,je v pijanosti hotel zavesli na kriva pota, prav kakor .oni, ki se približa s p e č e in u, da ga ... okrade. Cudno mneiije morajo ludi iineti o možu, katerega je njegova stranka ho- tela na tak naein spraviti na poslanski stol. stranka torej, katora je morala rabiti za svoj namen o p o j n o p i j a č o, sle- penje. žuganje in druga taka sredslva. Ako ničesar druzega, obsoja ga v očeh naroda /a* ta nacin. da se jo, dal taki stranki v roke. Ali je poSten n, pr. kupec, ki svojega bližnjega o p i j a n i,. potem, še le dela ž njim kupcijo? Ne! Tak kupeeje lopov, je slopar. ker je vedel, da j*1 pi- janega človeka lahko prevarati. In kaj je stranke kandidat, katera volilce opoji. da glasujejo zanj, ne vedoč kaj d.elajo ? Odgovori na to vprašanje si sain, Ijub- ljeni narod na Goriškem ! Odgovori,, y koliko se smeš zankšaii na moža, ki ne zakliče: N e, ni a n d a I a i z r.o k t a k e stranke n e s p r ej me m ! I'onosni smeino pa biti, da veOina. našega naroda ni hotela delati volilne kupeije v |ii.janosti. marveč jo bjstro-glavev volilo tako kakor mu je narekovalo ne- opojeno, neomračeno prepričanj«^! Slava mu ! Xa lak narod smemo zidati svojo bodočnosl, knjli temelj je, ki se ne. o maj e. Te volitve so nam donesle pre- pričanje, da je naš zdravi kmečki s t a n ona kremenila podlaga, na katero brez skrbi stavimo svoje nade za bodoč-: nost. Ta stan, ta naš pravcati ,k o in- p a kt n i liiirod ltarri ostani nespremenjen, Cil in zdrav in ncdötaknen po pohujšanju polovicarske izomike In nezdravih id<»j in zmaga bode nasa, bode cjsta slovenska zmaga, a ne le zdaj, marvec tiidi vsikdar v po/.nejih časih. Nas narod -- nas ponos! „Ooricji" pred porotiiiki. (Koiiec). Zastopnik obtožbe dr. Stanic začne svoj govor, utemeljevaje oblo/.nieo. Govoril je jako glasno, da se ga je inoglo še izven dvorane daleč slišati. Začel je z „razkolorn" mej goriskimi Slovenci, ka- terega je slikal v smislu „narodno-na- predne slranke" in nje glasila „Soče". I'olem hvali „Goriško ljudsko posojilnico", na katero morejo biti ponosni nje usta- novitelji in nje scdanji voditelji. Neso- glasje knjig z blagajno vleklo se je v ,.Posojilnici" od nje ustanovitve, doltler ni preslo ravnateljstvo v roke izurjenega dr. Tume. Pomote so bile tudi ta čas, ko je bil dr. Kos blagajnik, nobenemu pa ni prišlo na um, dolžiti ga kakega nepoštenega ¦ dejanja. Gabršček ni bil odstavljen kot denarničar, ampak povi- san, ker je bil izbran v nadzorstvo. Nikdar prej do leta 1897 se mu ni očital nered pod njegovim blagajničarstvom. Govornik prizna, da je „Posojilnica" velike važnosti v rokah ene stranke, in ravno radi tega začela se je proti dr. Tumi in Gabrščeku znana gonja. Dr. Stan.it: razpravlja na to inkriminirani članek in hoce na vsak način dokazati, da je „Gorica" dolžila Gabržčeka nepo- štenega, kaznjivega dejanja ter pravi, vse price so bile edine v tern, da so bile v ,.1'osojilnicr' neke nepravilnosti. Gabr- šček pa ni bil odgovoren za knjige, temvec. le za blagajno. Porotniki so se iz razprave lahko prepričali, da je obto- ženec kriv in bodo po tern tudi svoj pravorek uravnali. V enakem smislu govori na to dr. Slanič v italijanskem jeziku, samo, da je vines še vpletel „Gasse rurali" po Fnrlaniji, katere so ustanovili italijanski klerikalci; 'povdarja tudi vedno slovenski . „pavtito člericale". Zagovornik dr. Š u š t e r š i č: Pred- govornik je prav veliko govoril, a o tern, za kar; gre, prav malo dokazal. Glavnega vprašanja se je ogibal, kakor mačka vrele kaše. Najobširneje je govoril o uradnem poslovanju, za zaključek obrav- nave pa bi bilo zadostovalo že to,kar je po- vedul Tuma, ker z njegovo izpovedjo je bil dognan dokaz, da je bil v „Posojil- nici" nered, v e č inkriminirani č 1 a n e k tudi ne t r d i. Dr. Tuma se je izrekel o dr. Kosu, da je deloval po- žrtvovalno. Pomote se lahko pripete, ce je pa v blagajni vedno I e priman- kljaj, a nikdar p r ev e č, je to malo čud no. hlden tak slučaj je povedala priča Stukelj, kateri je stopil kot uradnik v ,.1'osojilnico" J(>. avgusta 1890; takrat LISTEK Čudno naključje. töpisiil l-'r. Alu rljak.) Bilo je pred dobrimi šestimi leli v mesecu septembru. Vodstvo malega se- menišča v Gorici mi je odklonilo prošnjo za vsprejem v njegovo tolikanj skrbno zavetišče siromašnih dijakov. To mi je zadalo hud udarec, ker leto poprej mi je unirl oče, kateri bi mi bil dal vse, kar mi je srce poželelo, da sem se le pridno učil in da mu nisem nosil nepri- jetno ozaljšanih spričeval s kljukami. Ysled te nezgode in ker nisem bil vsprejet v malo semenišče, me ni mogla več mati v/drževati v šolah, zato mi veli, naj se grem ucit kakega rokodelstva, češ, dovolj sem že star in rnocan. Gospod župnik renčanski mi na- svetuje takisto in mi prigovarja, naj s<^ grem ucit tiskarstva v Gabrščekovo ti^- kanio, ker tista je ravno takrat iskala učenca. Meni pa ni ugajalo nobeno ro- kodelstvo, najraje bi bil nadaljeval komaj dobro pričeto učenje. — To je bila sicer dobra misel, a kako jo izvršiti V Očeta ni bilo vec, mati me ni mogla vzdrževati in zadnji čas je bil, da se odločim, kaj naj začnem. ker sole so se irnele pričeti v nekolikih dium. In začel sem prernis- Ijevali. kam naj grem. ali v Gorico ali pa kam drugam. Nakrat se spomnim učiteljskega poklica. Tukaj ne bo Ireba sosebno dolgo eakati in studirali, da se pi*id(! kinalu do kruha, dasi grenkega, si mislim. Tedaj sklenem iti na učiteljišče v Ljubljano. Rečeno, slorjeno. \r li-eh dneh sem se popolnoma pripravil za pot. Mati mi je povezäla nekaj obleke in perila v culo (kovceka nisem mogel rabiti, kerje bil razbit in ves pokvarjeu), zrav(»n pa pridjala pol hleba kruha in kos sira za popolnico. ,.Denara nimam, druzega ti tudi nimam kaj dati", mi je jokaje govorila. „Tu imaš molek v spomin in Boga ne pozabi ter glej, da ne oboliš . . .il, dalje ni mogla govoritijjokji je udušilbesede ... Materin jok je tudi mono pretnjsel, da so se mi udrle solze. Vendar sem se dr/.al možko in jo tolažil. Da jo še bolj pomirim, potresem hlačni žep, kjer so žvenkljali sami srebrni goldinarji in pra- vim, da njenega denarja za sedaj ne potrebujem, kajti usmiljeni sorodniki in nekateri drugi dobrotniki so mi zložili ednajst goldinarjev. Seveda se mi je zdelo takrat, da je to nevsahljiv zaklad in že ni(! je nekain skrbelo, kaj bom ž njim zaeel, ker do takrat v resnici še nisem imel nikdar toliko denarja skupaj. No, ko sem odpotoval, so mi v Ljuhljani in na goriški poslaji kmalu pojasnili, da. je ta zaklad le velikan naloačenih nogah, ki ga lahko podere najnianjši sunek. Iz Gorice se odpeljem ob devetih zjutraj in dospem v Ljubljano krog treh popoldne. Vso pot me je bolel trebuh, nienda je slutil, da gre v stradanje. Se-le mod potjo se spomnim, da v Ljubljani nikogar ne poznam in zacnem premisljevati, kje bom prenočeval, kje dobim ceno stanovanje in kdo mi bo dajal hrano, seveda — aastonj. Cim bolj sem se bližal cilju, tern bolj mi je šlo to po glavi. Najraje bi bil jokal, ali sram me je bilo sopotnikov. K sreči ustopi v Logatcu neki kmet iz ldrije, ki je tudi peljal svojega sina v solo v Ljubljano. S tern se seznanim in vprašam, ali že ima stanovanje za sina in bi li mogel stanovati tudi jaz tain. Mož mi odgovori, da sin ima že pre- skrbljeno stanovanje v Ljubljani in da bo prosil, naj vzamejo tudi mene tjakaj. Seveda mi je to kaj prijalo in takoj se mu pridružim. Ko dospemo v Ljubljano, gremo vsi trije naravnost na omenjeno stano- vanje. Bilo je na Sv. Petra cesti pri znani študentovski materi — Barbi. Ali .ta mi pove, da ima že dovolj dijakov in da ni več prostora za-me. Jaz se pa ne dam kar tako odgnati, ampak začnem jo prositi, naj me vzame in vzame, da sem zadovoljen z vsakim kotičkom, če- tudi spim v kuhinji ali na kaki skrinji, nič ne de, samo da born pod slreho, a tudi kuhinja in skrinja sta bili že oddani. .. V tern rnojem moledovanju pa pride ženska s red nje, celo bolj velike postave in črnih las k Barbi.. . . bili sta si z Barbo prijateljici in Barba ji je večkrat segrevala kavo. Ta ženska posluša nekoliko časa rnoje prošnje do Barbe in me motri od nog do glave. Ko zapazi zolze v mojih oceh, se ji usmilim in me začne natanko izpraševati, kdo in od kod sem. Ko ji povem, da sem tujec, da nikogar ne poznam v Ljubljani, da se mislim vpisati na učiteljišče, da sem siromasen in da nimam očeta-------, se spuste solze tudi njej in Barbi. je znašal primanjkljaj 70 do 80 gltl., konec decembra pa 96 gl. Ür. Kos pa trdi, da je manjkalo löO gld. Ko je me- seca marca 1897 dr. Kos zopet prevzel blagajn'o, bilo je primankijaja 126 gld, katerega je moral Gabršcek poravnati. Dr. Tunia sain je povedal. da je nasel ključe v kasi, to ni obnašanje Ij I a - gajnika, ki se hoee steti zaneslji- vega; vse drugo je postranskega po- mena. Kilini Gabršček toraj razume, kako more stopiti pred porotnike. Misterijo- zen je tudi slučaj kmeta s Krasa s 3 gld. Prica Fajgelj jo izpovedala, da je Gabr^cek o p e t o v a n o jenial denar iz kase b r e z v k n j i ž b e, kar je po- tnJil tudi sam Gabršček. Pri pravilnem poslovanju mora se pa vknjižiti vsak v i n a r, katerega so vzaine iz blagajue ali se ga dene vanjo. Izgovarjajo se. da je vseb nekorektnosti kriv le Fajgelj. Ko je Gabrščeku enkrat manjkalo v kasi 400 gld., katere je vknjižiti p o z a I) i I, in je Gabrščeka Fajgelj vprašal, ali misli, da jib je on vzel, mu je Gabrsček odgo- voiil: ,.M i s I i so proste!" Vsi izgo- voii hü Fajgeljna so p o p o I n o rn a prazni. Nikdo ni rnogel dokazati, kako je nastal primanjkljaj 126 gld., vkljub vsemu teinu Gabrščeku nihče ne očita, da se je okoristil, akopram je v politienih borbab popolnoma naravno, da si na- sprotne stranke mnogo ocitajo. Gab r- S č e k b o č e p o v s e j s i 1 i, da b i s e tn ii r e k I o, da j e p o n e v e r 1 1, d a s e in u o 0 i t a n e p o š t e n o d e- j a n j e. Oblo/.itelj je sam seboj v proti- slovju, krr jespremenil obtožnico, katera se kičrvilo ilrži rešilne bilki^: Gabrseek se je moral uniakniti, kakor diplomat lz navedenih razlogov in iz izpovedij prič prieakuje branitelj, da bodo porotniki obtoženea popolnoma oprostili. Uradni branitelj dr. \\. Luzzatto: Dobro časnikarstvo veliko koristi, ako je v dobrib rokaii, a še več š k o d u j e, ako je v slabib rokab. Trdirn, da je „Soca" eden onib listov, ki piAejo s strupom, ki hoee uničifi vse one, ki niso nje pri- stasi. Gabr.-ček kot lastnik ,.Sočeu ne udriba samo po Italijanih, pač pa tudi po Slovencih, kateri se rim noeejo vkla- njati. ,.Soea*' rabi sedaj proti tern Slo- v e nee m vse one IVaze. katere je ne davno vporabljala proti 11 a I i j a n o rn. Ker na pisavo „Soce" prej ni nikdo reagiral, je Gabršeek napadal vse in vsakega. Da se je tri leta čakalo, preden se je začelo govoiiti in pisati o neredu v „Posojilnici" pod nj ego vim blagajni- čarstvom je dokaz. da se ga ni hotelo razžaliti. Dr. T u in a. njegov iskreni pristaS, je sam pripoznal nered v „Posojilnici", rekel je, da je bil per in anenten n e r e d. Priča F e r I' i I a je potrdila, da prej ni bilo nikdar primanjkljaja. Nadjam se, da porotniki obtoženca oproste, ker Kino dokazali, kar je pisala „Gorica", — namreč, da je bil nered. Dr. Stanie replicira na govort» braniteljev in pravi. da se je Gabrščeku še-le po njegovetn izstopu povrnilo 47 gld., ko se je prišlo na sled neki pomoti; pride znabiti tudi še ostanek na dan, kar bi bilo le prav, ker Gabršček se je kot denarničar le žrtvoval. Govori strastno in jako glasno, povdarjaje vedno de- fravdacijo drugega krivca; vse nesogla- šanje knjig z blagajno naprti Fajgeljuu. Pogreva svoj prvi go vor ; napada dr. Šušter&ča, da je slab jurist. Gel govor ponavlja italijanski. Dr. Š u š t e r š i č naglasa, da si je zastopnik obtožbe stvar jako komodno napravil. Izmislil si je kmeta iz Štanjela, ki je postal denar na Gabrsceka in ne na „Posojilnico". Gabräcek je bil torej opravičen sprejeti ga in to temveč, ker ni bilo povedano, zakaj je porabiti dopo- slani denar. Dokazano pa je, da je bila posiljatev naslovljena na „P o s o- j i 1 n i co". Dr. L u z z a 11 o : Že ko sem se uprl, da bi bil Gabršček zaslišan kot priča, sem dokazal, da oni denar iz Šta- njela ni bil poslan Gabrščeku, ampak ,.Posojilnici ^ Gabrseeku povrnjenib 47 gl. ne sine in ne more na današnjo raz- pravo nie uplivati. ker se o njih med celo razpravo ni nie govorilo. Predsednik sodnega dvora. deželno- sodni svetnik ZOrrer reasumira celo razpravo obširno v slovenskern in itali- janskem jeziku; na to gredo porotniki v posvetovalno sobo. Uže je 1 po polnoci. I'orolniki klicali so predsednika ponovno v posvetovaluico za pojasnila. Ko se po daljšem c'asu vrnejo v sodno dvorano. prečita predsednik porotne klopi, Dö r I I e s, pravorek in sicer odgo- vore na tri vprašanja. Porotniki so si namreč razdelili poglavitno vprasa- nje na dva dela, kar je n e p o s t a v n o. Na prvi del so odgovorili z 7 glasovi da. z 5 ne; na drugi del z 12 da. Na drugo eventuvalno vprašanje pa z 8 da, 4 ne. (Porotniki so toraj z njih pravorekom sami sebi n as p r o t o va I i. Ko bi bilo to glasovanje obveljalo, bil bi obto- žener oprošč.ni. ker se je z 8 glasovi potrdilo. da se je dognal dokaz resnice, kar je pisala ..Gorica". Ured.) Dr. Luzzatto se upre temu gla- sovanju. ker je nepostavno; tudi dr. Stanie pri/.na, da porotniki formalno niso prav odgovorili, dejanj.ski pa. Sodni dvor je preprieanja. da pravorek ni pra- vilen. porotniki naj gredo toraj se enkrat glasovat. Vrniv.ši se, prečita predsednik pravorek, po katerem odgovore na prvo vprašanje z 12 glasovi da, na drugo z 8 glasovi da, z 4 ne. (Obtoženec bi bil loraj tudi s tern pravorekom oproscen. Ur.) Porotnik Žagar vstane in reče: Tukaj je poinota, se nismo razumeli, je S glasov ne in samo 4 da. Porotniki se vrnejo tretjič v jio- svelovalnico. Slednjič se vrnejo porotniki v dvo- rano in njih predsednik precita pravo- rek. po katerem se MarušiO oprosti pre- gre.ška razžaljenja easti. da je bil pod Gabrščekovim denarničarstvoin veden ne- red v poaojilnici, da je manjkalo vedno denarja. enkrat več, drugikrat inaujo, kakor je naueslo, da je Gabršček moral povrniti 12;"> gid. s tern, da ni dobil (J o I o t e n e nagrade v tern znesku. Obsodi se pa Marušic pregreska varnosti eaati po ^ 488 k. z. zato ker je v svo- jem Olanku tiskal, da Gabrscek ni bil zanesljiv denarnicar, da je bil Gabršcek večji krivec in da je moral Gabršč^k izstopiti iz ravnateljstva „Posojilnice"'.— Obsoja se toraj po §# 260, 261 in 266 k. z. naglobo 200 kron, povrnitev stroškov in objavo razsodbe na lastne stroške v ,.Gorici in ,.Sočr'. Prvo vprananje so porotniki eno- glasuo p o t r d i I i. drugo pa enoglasno za n i k a I i. Dr. Stanie je predlagal, naj si na podlagi tega pravoreka porotnikov obtoženec obsodi na zapor in ne ua globo, kajti on nima lastnega premoženja, bi toraj globo ne mogel plačati, da bi denarno kazen drugi za njega poravnali, pa ne gre. Uranitelj dr. Luzzatto priporoča, naj se obsojenca milo sodi, kajti sami porotniki so rnnog(j točk obtožnice iz- kljucili, dalje je Marusič družinski oče, ki s svojim delom vzdrzuje svojo dru- žino. — Proti razsodbi uložil je uradni bra- nitelj dr. Kajmund Luzzatto nemu- doma priložbo ničnosti, katera se opira na pravni prigovor in na način, da v inkriminiranem clanku v „Gorier' z dne li. aprila 1900. Marušič ne trdi, da bi Gabrscek bil nezanesljiv blagajnik, ampak je tiskal le besede: „Ko je bil Gabrscek leta 1896. denarnicar v posojilnici. bil je takrat v denarnici veden nered''. čudo, da se je dalo v več obc-inah pre- slepiti; ali bolje spoznanje stopa že na dan, četudi nialo prepozno. pa bolje p o /, n o, ko - nikoli. Marsikaleri možje se že danes sami sebi čudijo. kako da so mogli ili na led agitatorjem „narodno- napredne'1 stranke. Še le zdaj premi- sljujejo, kaki da so ti ljudje, ti agita- torji. Premišljujejo uarnreč njih značaj, njih način - življenja in glas. ki ga u/Jvajo ti ljudj<' med ljudslvom. In ko to preinišljujejo, prihajajo do spoznanja, da so to ljudje, katerim je vse kaj druzega mar, nego sraca svojega bližnjega. Po večini so nainree ti ljudje — oderuhi. zapravljivci, mešetarji, — ljudje, ki so sploh zmožni vsakega dejauja, naj bo pošteno ali ne. Zato je pa začelo na>ie ljudstvo premiiljevati tudi o — stranki, ki je vzela take ljudi v službo in prislo je do spoznanja, da tudi vtranka, ki se poslužuje takih ljudij. ne more uikakor biti — d o b r a stranka. In prav ima! Kakor je znano, bilo je vina v izo- bilju in tudi — žganja ni manjkalo. A vse to je teklo na raeuu „narodno na- predne" stranke. Ta pijad*a pa je privabila k sebi marsikterega, drugače poštenega cloveka in ga omamila tako, da revež potein ni vedel, kuj dela. In to prizna- vajo mnogi od njih ter se javno sramu- jejo, da se jim je moglo kaj takega pri- peliti. Tudi to kesanje nekaj velja. in mi jim od srea odpuseamo greh. Z eno be- besedo: pri vseh žalostnih pojavih, ki smo jib videli na /adnjili volitvah in ki so nas užalili do drm srea, nain je ostala vender tolažba, da je zacelo ljudstvo svojo zmoto spoznavati, da se je začelo kesali in da s tem dokazuje, da vender še ni pokvarjeno in da se bode začelo odslej cuvati takih ,.pri,jateljev', kakor so bili agitatorji „narodno-napredne" stmn- ke. In upati je. da bo dalo to boljse spoznanje tudi na dan volitve 3. januarja na očiten nacin primernega odmeva. D o p i s i. S Krasa. Takega dirndaja ni«mo videli na Krasu pač še pri nobenih vo- litvah dosedaj, kakorsnega so nain donesle baš zadnje volitve volilnih inož. Reči inoramo, da naše ljudstvo ni bilo pripravljeno na tak dirndaj. Naše ljudstvo je sicer dobro in posteno, ali žal večkrat prelahkoverno 1 Zato pa ni Iz Skopegn. Volilna borba je tukaj koncana, ali pa — ne. Kakor je znano, prenešena je bila volitev v Skopem na dan 6. dec. Res, take volitve, kakor vceraj. ni bilo še v Skopem. Za prvotno doloeeni dan bila je naša stranka neutralna, kajti vedelo se je, da je teklo vino v obilici, a. ko se je volilni dan prenesel, zjediuili so se značajni možje ter zaeeli povsem mirno agitacijo brez vina, brez denarja za kalolisko-narodno stranko in reoi smemo, da je bila večina na nasi strani Toda, kaj se hoee? Na prejšni večer je vino zepet teklo in sladke besede znanih agi- tatorjev privlekle so nektere nevedne može v nasprotni tabor. Tudi žuganja. ütrahovanja ni manjkalo. Lahko navedemo slučaje. Neizogibna generala „liberaliur' stranke Mahorčič, Muha ter njih šlabni častniki dutovski Kablin, Lojzi» Pekov, Dreja Jernejev in domaei agent je storili so, kar je trebalo. Volilo se je mirno, toda, ko so bili nasprotni sladko-ginjeui, iskali so prepira okoli gostilne, kjer so bili naši ljudje zbrani. Zaprli so hitro vrata gostilne, a žal, nekteri nasi niso mogli tako hitro v hiso. Napadli so jib in kri je tekla-na obeli straneh, znaeilno je, da so se nasprotniki med seboj pre- tepali. Kanjenib je 5 mož, zaprli so jih pa 7. Preiskava se vr^i, a.... Gospod Gabrsček častitamo ! D o s t a v e k u r e d n i s t v a. Po kas- neje došlih nain poroeilih prislo je nainree v Skopem na zadnji volitvi do krvav i h pretepov. Tri ranjene so odpeljali v bolnišnico, sedem pa so jih odvedli orož- niki v zapor v Sežano. Torej se je tu izpolnil ideal dr. Tumov in je prišla v Skopem na dan „prosta ljudska volja" po — madžarskem uzorcu, katerega je dr. Tuma proslavljal na shodu v Rihem- berku ! Prislo je do razbitih glav, in tu se je izpolnilo besedičenje njegovega vred- nega prijatelja, ki je zopet na nekem dru- gem obenem zboru dejal: „M i s e n e u d a in o in ako ima p r i t i tudi do razbitih g 1 a v!"*) Boj so seveda, kakor se nam poroea, pričeli Turno v ei in cujte *) Seveda tu ni menil iikjž — svoje in svojegu prijatelja glave! Op. »tavčeva). in strmite : kje so bili ti ljudje zbrani V Zbrani so biJi — oh groze ! — v — — koiLsiiniuiMH diiistvu, ki se nahaja v rokah ,.narodno napredne" ! Torej v — konsumnem dru^tvu! — Ali niso kon- sumna društva bai5 oni bav-bav, s ka- terem slepe in plašijo pristasi „narodno napredne" naBovškem in sploh po celi dežcli proli nam? Torej iz društev, za katere mi nikdar nismo bili in smo ope- tovano povdarjali, da bi bili za takadruštva le v krajih, kjer nimamo domasih slo- vcMiskili trgovcev in kremarjev, katere nam pa naši nasprotniki z vso njih pe- klensko zvijaeo hočejo naprtiti, — iz teh društev se dela in rogovili proli nam in v prid tern druStvom n a v i d e z n o n a s p r o t u j o č e „narodno-napredne" stranke! Politični pregled. Državnozborske volitve. 12. t. in. se zaeno torej državno- zborske volitve in sicer voli ta dan peta kurija na Kranjskem. Radovedni smo na izid te volitve že zarad t»jga, ker se voli tain prvikrat direktno. Bolezen ruskeya carja. Najnovejsa porocila govore. da se je carju že toliko obrnilo na bolje, da je u pa nje, da krnalu popolnoma ozdravi. Po vsej Rusiji se že opravljajo zahvalue službe božje za ozdravljenje carjevo. Zdravniki so carju svetovali, naj bi se podal na italijansko Riviero, a italijan- ska vlada je baje odklonila odgovornost za varnost njegovega življenja. Krüger v Evropi. Dne 1. t. m. se je poslovil Krüger od Pariza, kjer je bil prica velikega pri- jateljstva 1'rancozkega naroda za nesrecne Hur(!. Potem se je podal v l'elgijo. Do meje so ga spremili člani odbora za nje- gov sprejem. Pri slovesu je Krüger jokal in tudi clani so bili zelo ginjeni. Krüger je dejal, da se vojna ne sine koneati s polo/.enjem orožja, marveč upa na mi- rovno razsodišče. —• Krüger je name- raval potovati v lierolin. a izvedel je, da ga nemški cesar ne sprejme. Razne stranke uem^kega drzavntiga zbora bodo interpelovale kancehirja liülova radi tega nezaslisanega odloka cesarjevega, ki ne- piikrito kaže, da se cesar ali uoce zame- i-iti Anglcžctn, uli pa inm uaravaosL skupue cilje ž ujimi. — Krüger se nadeja zdaj najvee od sprejema pri ruskem carju. Poslanik dr. Leyds je že odpotoval v Li v ad i jo. Domače in razne novice. XnSiin narot'iiikuin. — Ker se bliža konec leta, proaimo, da vsakdo, ki ui š(» plačal naroeniiie, to eim prej stori. Svoje prijatelje in somišljenike uljudno prosimo, naj nam pridobe novih na- roenikov. II p r a v a „G o ri ce". Iint'iiovanja in premešc#euja. — Minister za pravosodje je imenoval okrajna sodnika gospda Jurija Zot tig a in dr. Jakoba Orbanicha deželno- sodnima svetnikoma ter ju pustil kot upravitelja okrajnih sodise na mestih, kjer sta zdaj službovala in sicer prvega v Korminu in drugega v Oresu. — Preinestil pa je okrajna sodnika gospoda lvana Guzelja iz Cerknega v Kometi in Viktorja Fröhlicha pl. Fröhlichs- thal iz liovca v Kanal. Nadalje je ime- noval minister za pravosodje sodnijska pristava in sicer dr. Viktorja Ahazhizha v Sežani sodnikom v Bovec in Jaueza Dovgana v Voloskem sodnikom v Cerknem. Za „Šohiki Dom" je doslo denar- niearju : Anton (Jibic, dekan Orniski za božičnico 3 K; pri slavnostuem obedu povodom odlikovanja šiMii[jaskega županti Ant. pl. Monari-ja, nabrauo 28 K ; Fran Kranjec, župnik smarijski, za božienico 4 K, z geslom: „Zaupamo dr. A. Gregor- čiču": .Jožel Golob na Hukoveni 1 K; France Obed na liukovein 1 K; Val. Mavri na Bukovem I K; A. Uršič, vikar v Orehku 3 K; Julija Leban, posestnica v Ornicah 10 K; bldvard Strausgitl, dež. sodni lajuik v Rovinju 5 K. Potom poštno-hranilničnega urada: Jožef Novak, zupaik v Povirju 16 K; Svetičič v Štorjah pri Sežani 4 K; BI. Grča, župnik v Šempasu, za božicnico 4 K; Roman Mauri v Kobaridu 4 K; Anton Trpin, podžupan v Podgori 2 K ; Anton Jug, vikar v Sovodnjah 10 K; Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu 5 K (za božicnico). Predsedništvu je vplacal Grusovin Anton, posestnik v Gorici 10 K. Upravnistvo „Gorice" je prejelo: Prec. g. Anton Berlot, župnik 5 K in Jožef Rubbia, oskrbnik 1 K za božič- nico; Jožei' Munih pri Sv. Luciji 6 K. Vsem darovaleem srena hvala! Po prvotnib volitvnh. — Kakor smo že zadnjič omenili, je bila večina izvoljenih volilnih rnož za bodoči držav- nozborski volitvi, ki se vršita in sicer ona za V. kurijo 3. januvarja in ona za IV. kurijo 9. januvarja v obeh skupi- nah uaša, t. j. voljena na n a s pro- gram. — Glasili „narodno - napredne1' stranke kriče na vse kriplje seveda, da je večina izvoljenih mož v obeh skupi- nah na n j i ho v i strani. Nase somi.šlje- nike moramo pri tej priliki oponiniti, da je to stara t a k t i k a „nar.-napredne" .stranke, katere se je posluževala že pri zadnji državnozborski dopolnilni volitvi. Namen take taktike je seveda, — begati in slepiti naše somi.šljenike ter ribariti v motni vodi. /alorej pa priporočamo nasirn ljudem, da ničesar lie v e r u- jejo, kar pišeta ,.Soča" in „Primorec" v tej zadevi. Kajti pripravljeni morajo biti na vse mogoce spletke in zavijanja, katerih se bosta posluževali glasili na.ših nasprotnikov. Pa ne sarno svojih glasil se bo posluževala „narodno - napredna" stranka, ampak zatekala se bode k vsa- kojakini sredstvom, n. pr. k —privalnim pismoni in niti mešetarjev ne bo manj- kalo, ki bodo nadlegovali nase somišlje- nike ter jih skusali pridobiti zä-se. Ali naši somišljeniki obraeajo naj takim za- peljivcem hrbet, kajti tu gre za sreeo slorenskega ljudstva na Goriškem sploh, p r e d k a t e r o s e in o r a j o u in a k- n i t i v s i o s e b n i o z i r i ! Tu gre za ugled slovenskega ljudstva na Goris- kem. katero rnora pokazati, da hoče ostati zv es to svojirn voditeljem, o ka- lerih ima že neštevilnih dokazov, da so ii e s e b i č n i in da jim je blagor svo- jega naroda nad vsem. Naše ljudstvo inora pokazati pred svetom, d a j e p o- 1 i t i č n o z r e 1 o, da je značajno in da se ne da preslepiti od nikogar, naj pride od koder koli, ako mu le ponudi par praznih obljub, ki so navidezno zavile sicer v lepo vabljivo vnanjost. kalere pa so, ako se jim pogleda v j e d r o, vedno le puhla — pena. „Oütraliia Posojilnica" naznanja: Zaupanje obcinstva v rnladi zavod je zdaj vže toliko, du mu je obstuj zago- tovljen. Ali delati moramo na to, da bo „Centraina Posojilnica" mocna dovolj, da lahko reši nase somisljenike in pri- jatelje, ako jim drugi upniki odpovedo posojila. Gorje človeku, če je nasprotniku dolžan! Prijatelji naj nam iSčejo deležev in hranilnih vlog in mi le prosimo, da bi vsi storili svojo dolžnost. llvala vsem, ki so nam do zdaj pomagali! P o s o j i I n i c e na d e ž e 1 i va- bimo, naj se z zaupanjem obračajo k nam v vseh receh, ki se tičejo prometa, knjigovodstva. bilance. zglasil, davkov, pristojbin ild. lz prijaziiOKÜ posreduje ,.Centralna l'osojilnica" pri n a k u p a v a n j u in prodaji papirjev, pri vinkulaciji obveznic, pri inenavanju denarja in je sploh pripravljena iti na roko prijateljem v vseh denarnih opraviiih. Svoji k svojim! Za naeelstvo: Dr. J. P a v I i c a. Uradne ure vsaki dan, izvzemši ne- delje in praznike, od 8 do 12 ure, v ulici Vetturini 9, v prilličju. Poslovodja „Cen- traine Posojilnice" je g. Henrik J u š e k, denarnicar in poverjenik načelstva g. Fer- dinand S I' i 1 i g o j, veleposostnik v Go- rici. Naslov za pošiljatve po pošti je: ..Central na Posojilnica" v Gorici. Steno^ratski kurs. Oni, ki so se priglasili za pouk v stenografiji (hitropisu) blagovolijo naj priti jutri, sredo, zvečer ob 6. uri v „Šolski Dom". Slovenski misijon v stolni vvr- kyi v (iorici. V soboto veeer se je pričel v stolni cerkvi v Gorici slovenski inisijon. Cerkev je bila popolnoma na- tlacena. Misijon se nadaljuje in so vsaki dan slovenske pridige in sicer zjutraj ob petih, popoldne ob petih in ob sedmih zrečer. Pri vsaki pridigi je cerkev vedno polna. Vipavska železnica. — Za prev- zetje gradnje te železnice vložile so oferte pri železni.škem ministerstvu naslednje podjetne tvrdke: I. Gorup iz Trsta, C c- c o n i in B r u n e 11 i iz Gorice, Z u- pančič iz Ljubljane, G. Fröhlich, G. Krnst, E. G r o s s, J. K I e in e n c i e- wicz in A. Habl iz Dunaja. Do 22. t. m. bo ministerstvo delo oddalo in gradnja železnice se prične nemudoma po novem letu. Oški kvartet. — V nedeljo zvečer je sviral v Dreherjevi dvoranl češki kvartet, katerega sino že omenili v na- šem listu. Zbralo se je rnnogo prav od- ličnega občinstva. — Posainezne točke koncerta so se izvajale tako, kakor jih zna izvujati le ta ceski kvartet. Obcinstvo je bilo očarano in je burno ploskalo. Deželiiozborska volitev. — V petek 7. t. m. je bil izvoljen deželnim poslancem mesto pokojnega barona L o- c a 11 e 11 i j a kandidat ital. politicnega dru^lva „Unione" dr. Waiz; protikan- didat in. kandidat avstrijske stranke • je bil dr. M a r c h e s i n i. («oriski inestni prorarmi /a leto 1JMU. Mestni svet goriški je inifl v pe- tek 7. t. in. svojo sejo, v kateri je resil proračun za leto 1901. Stroški so prora- čunjeni na 581.052 K. dohodki pa na 217.347 K., ostane torej primanjkljeja in sicer za redne stroške 304.205 K. Ako pri.štejemo k temu znesku še izvenredne stro.ške v znesku 42.101 K, znaša ves primanjkljej 400.800 K. Pokritje tega priinanjkljeja vrsilo se bode tako-le: od iiajeinninskega davka pobiralo se bode 37%, od zemljiškega davka 41%. od obrtnijskega davka 45"'o, od dohod- ninskega davka 45%; nadalje se določi doklada na užitninski davek od vina z 1.80%. K tem dokhulam pridejo še dav- sčina na pivo in druge doklade na razna jav.ua podjetja. Prorai'iin okr. sol. svcta zn g'o- risko okoli(M) za Irto 11)01. V čelrtek 29. t. m. je imel sejo c. kr. pomnozeni okrajni šolski svet xa goriško okolico, v kateri se je mod drugem tudi sestavil proracun za leto 1901. Čeravno se je vsled h;tošnjega sol- skega zakona postavilo v proracMin za zboljsanje uciteljskih plač blizo 18.000 krön in jednako tudi večji zne.sek za petletnine nego rninulo leto, ne bodo davkoplačevalci obrern<»nj(Mii več nego so bili tekočcga leta. Davki celega politicnega okraja so znasali v okroglem .številu 250.000 krön. Te se je za tekoče lii vsaki pi'i- liki pusU» odprla stranska vralca' ^lodo uslanavljanja zadni.u. In ros d iz- roiMio na loin potu, dokaz poskusi za I nslanovitov mizarsko. stolarsko, čovljar- sko. vrvaisko, klosarsko in clru,u;ih lakib zadruiLj. (Sicor so vso to idojo nastalo v .niavi dr. IVčnika, človoka, ki živi od- daljon od našib kampanilističnili razinor, no j>a v »lavi voditoljov liboralno stranko. ki so lioeojo s torn babali. To v okl(v- pajiii.l Kapitalizacija so vrsi tudi zadruž- niin potom : „Tr^ovsko-obi'tna zadru^a*'. ,.Lju(lska posojilnioa". Toroj prazno j(i napailati obstojoeo zailrui^o, kor jo v njibovom razvoju vplo- U)i\ duiiovnik, prazno jo natoleovanjo «,'ospodarstva v njib : I* r i s k r b i I o 1 r- j«ovsko solo in iz^inili bodo povsod noredi, ter imoli bodomo ob onom trgov- sko izobrazon naraščaj. To naloj^o si j(i sicor poslavilo ,.Tr^ovsko-obrtno drušlvo", ; o katoroin so j<1 izjavil uplivni njo od- bornik da „spi in zaspalo l)od(Vl, ali izvrsilo jo jo na ta nacin. da jo lotos odbilo načrl, ki #a jo napravil prof. Z. Has tako ni no duba nv slulia v tern druAtvu o kataslru colo dcžolc v svrho kontroli pri volilvab. baš lako s podpo- rami „Tr^ovsko - obrlno zadru.^o", ki so so bilo odlooilo I. Ib97. za nadarjone mladoničo, ki boto na tebnolo.ufk-ni muzoj. Da bi so pa ros podpiralo inilividualisticni razvoj posamoznikov Irujovcev, o t(>m ' kažo praksa, da so voditolji lo frnzcrji; konkrctni sluoaji to kažojo ! In tako laliko nadaljujomo na la r.ai-in z dokazi, da so tudi libor.ilna I siranka no drži svojo<,ra ^ospodarskoj^a načola, katoro^a tako rada bombastično ponavlja. Zadružništvu pa to nikakor no bodo v kvar. co se obonj drgno sodaj odon sodaj (j lilrov naproj. Na zahU'vo [xtsilja tutli uzorcc. Cenc zmerne. Postrežba poštena. Rojaki! Sponiiiijajte so o vsaki prililii „Šolske^a (lonia"'. Kolesarji pozor! 1'odpisani naznanja ^. kolosarji»tMii, srečk, novcev, valut i. t. d. iki iia.j- , kuluntiu'jsili pojjo.jib. Posojila na vj'