GLASILO KOLEKTIVA JARŠE AVGUST 1956 CENA DIN 10'— ST. 8 — V. Pester dnevni red sindikalnega sestanka V petek 6. julija je izvršni odbor sindikalne podružnice v INDUPLATI sklical sejo sindikalnega aktiva. Udeležba (menda so bili navzoči vsi vabljeni) je bila precejšnja in to je dalo slutiti, da se bodo obravnavala aktualna vprašanja iz našega neposrednega dela in dogajanja. Sejo je otvoril predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice tov. Drašček ter predlagal dnevni red, kateri je bil brez sprememb sprejet. Kot prvi govornik je tov. Rebernik Franc, tehnični Vt>dja, govoril obširneje o nezgodah, ki se vse češče Pojavljajo tudi v našem obratu ter so točasno dosegle %> kateri daleč presega enakega v prejšnjih letih, razlagi je navedel posamezne primere nezgod ter poudaril, da je najvažnejša zaščita pred nezgodami »previdnost«. Človek je umsko bitje in ne robot, je poudaril tov. Rebernik ter je treba zato k delu tudi umsko pristopiti. Tov. Kunc Božo, predsednik delavskega sveta, je aktivu razložil ukrepe, katere je sprejel delavski svet na zadnjem zasedanju, da se prepreči večanje števila obratnih nezgod. Tov. Kunc je poudaril, da se iz statistik o nezgodah vidi, da je največ nezgod poleti in je-seni| k° je tudi izven podjetja dovolj dela, predvsem Pa polju ter naši delavci verjetno pri teh delih preveč bolajo ter se tako utrudijo in pridejo utrujeni na delo v tovarno k stroju. Kot drugo je tovariš Kunc navedel sklep delavskega sveta, da se odslej psihološko preskusi vsakega posameznika pred dokončno nastavit-vi.io oziroma zaposlitvijo, če kandidat ustreza za gotovo delovno mesto ali je primernejši za kako drugo belo. Tudi s tem se da vnaprej v dokajšnji meri obiti °bratne nezgode. Nato je tov. Rebernik dejal, da pravilno delo onemogoča nesrečo. Temu izvajanju je sledila kratka Prosta diskusija. Mnenja so bila deljena, vendar se je Velika večina strinjala z glavnim diskutantom. Republiški praznik 22, julij se v letošnjem letu ne Praznuje posebej, ker pade ta dan ravno na nedeljo. Zaradi istega razloga se ta dan tudi ne plača posebej. t'° je omenil v vednost vsem navzočim ter vsem čla-n°m kolektiva, da ne bo nepotrebnega spraševanja. Tov. Drašček je nadalje iznesel pred aktiv vprašanje p-lačanja članarine. Plačevanje ni na tekočem ter je zato pozval vse navzoče, da pokrenejo potrebno, da se stanje popravi. Kdor nima potrebne članske izkaznice o pripadnosti k sindikalni organizaciji, naj isto dvigne pri tov. Lini Sitarjevi. Na tem sestanku je tov. Drašček pozval naše člane, da se udeležijo proslave na Golčaju, kjer so padli v borbi z okupatorjem naši prvi partizani. V isti namen se prodajajo značke, katere je treba vsekakor raz-pečati. Tudi k plemeniti akciji »oddaji krvi« je pozval tov. Drašček vse navzoče in preko njih vse člane kolektiva. V nadaljevanju se je obravnavalo vprašanje »avtobusa«. Tov. Drašček je dejal, da je sklical po posameznih oddelkih sestanke, kjer se je kot glavno vprašanje obravnavalo prav vprašanje avtobusa. Večina naših članov je bila za to, da avtobus ostane, vendar s pridržkom, katerega je predlagal UO podjetja in ga potrdil delavski svet, da se avtobus v bodoče nikomur več ne posoja. Predlog o prispevku vsakega člana kolektiva v višini din 200.— iz dobička za plačanje amortizacije avtobusa je ibil z veliko večino sprejet, čeprav so bili maloštevilni (a na žalost) zelo glasno proti. K vprašanju organizacij izletov je tov. direktor pismeno pozval vse vodje oddelkov in organizacij, da sestavijo plan izletov za tekoče leto, da bo s tem omogočeno čim bolje in čim pravilneje razdeliti možnost za izkoriščanje avtobusa med vse člane kolektiva. Sklep se že izvaja. Najživahnejša razprava je bila okoli vprašanja naše trgovine z regularno in defektno robo. Mnenja so bila zelo različna ter je prišlo do ostrih nasprotij med vodilnimi osebami iz uprave in organizacij. Prav ta debata pa je pokazala, da prinesejo ostre debate največ dobrih rešitev, kar je bilo tudi tokrat primer. Na koncu debate je bil sprejet sklep, da se kilogramni ostanki defektne robe prodajajo izključno članom kolektiva na izkaznice (katere že imajo) z istočasno Prijavite in udeležite se športnega tekmovanja na VI. STIPI-ju predložitvijo osebne izkaznice (pri nakupu defektne robe). Vsaka nabava se vpiše v izkaznico, da se tako prepreči nabavljanje večjih količin blaga po posameznikih. Ta predlog je bil sprejet z glasovanjem in sprejet od glasovalcev z veliko večino. Predlog oziroma pripombe glede sestankov naj se v bodoče trezno premislijo in ne izvajajo nenačrtno oziroma napram upravi neprijavljeno. Navzoči člani so dali tov. Draščku vso podporo pri njegovem delu ter se strinjali z njegovim načinom dela. Padle so pripombe: »dve leti nismo vedeli, kdo je predsednik našega sindikata, zato je prav če se kdo pobriga za nas«. Diskusija okoli vprašanja delovnih oblek je našla izhod samo v tolmačenju postopka, po katerem imajo nekateri pravico do brezplačne delovne obleke, pretežna večina pa ne. Tudi na ti dve zadnji vprašanji se je razvila prosta diskusija. Sestanek se je zaključil s sprejetjem predloga tov. Rojc Edija, da se naj smatra za kg ostanke vsa roba dolga do 1 m in pol. Izvršni odbor sindikalne podružnice naj povabi člane delovne inšpekcije v podjetje ter jih seznani s stanjem glede delovnih Oblek, ter na licu mesta to vprašanje reši. S tem je bil sestanek ob 16. uri 30 min. zaključen. Brez dvoma je bil to eden najbolj živahnih in najbolj konstruktivnih sestankov v 1NDUPLATI — Jarše, v zadnjem času. -r-k Strokovno usposabljanje delavcev Po sklepu DS podjetja mora vsakdo, ki se zaposli v podjetju, posečati tečaj. Namen teh tečajev je, da si delavci pridobijo osnovne pojme o tehnološkem procesu, delovanju posameznih strojev, vezavah, surovinah in strokovnem računstvu. Tako je bil v juniju končan tečaj za tkalce -začetnike. Tečaj je trajal 72 učnih ur in ga je redno posečalo 18 tečajnikov. V tečaju se je predavalo sledeče predmete; tehnologija tkalstva, tekstilne surovine, vezave in strokovno računstvo. Kot pripomoček tečajnikom pri učenju in za hitrejši potek tečajev so bila sestavljena skripta, katera obravnavajo vse zgoraj navedene predmete. Tečaj sam je potekal v redu in tudi posečanje s strani tečajnikov je ibilo zadovoljivo. Po končanem tečaju so morali tečajniki polagati izpite, da se je na ta način ugotovilo, v koliko je tečaj uspel in koliko so pridobili na znanju udeleženci tečaja. Po izpitnih ocenah lahko ugotovimo, da je tečaj dosegel svoj namen in da so si delavci pridobili precej znanja z ozirom na kratek čas trajanja tečaja. Tečajniki so naredili izpite s sledečim uspehom: Z odličnim: Butala Ivanka, Parle Jožica, Sudar Alenka, Tomšič Terezija, Vasle Zinka, Vavpotič Milka, Kralj Albina. — S prav dobrim: Kranjec Ivka, Sare Ivanka. — Z dobrim: Hilli Emilija, Troha Marija, Vavpotič Miha. — Z zadostnim: Golob Helena, Hočevar Francka, Orehek Marija, Pirc Marjeta, Tič Angela. Izpita ni opravila Tome Marica. S tem izpitom so si vse tečajnice pridobile naziv za polkvalificiranega delavca, kateri se vpiše v delavsko knjižico po preteku določenega delovnega staža. Cilj vseh tečajev pa je ta, da delavci potem to znanje, ki je praktičnega značaja, uporabljajo pri delu, katerega opravljajo na posameznih delovnih mestih v tovarni. Kajti le na ta način bomo prišli po hitrejši poti do zaželene proizvodnosti dela, kvalitete izdelkov in olajšali delo sami sebi. Brez učinka bi bili tečaji in škoda bi bilo sredstev, katera vlaga podjetje v ta namen, če se ne bi znanje, katerega se pridobi v tečaju, koristilo v praksi. Zato vsem tistim, kateri so tečaj uspešno zaključili: koristite in prispevajte k dvigu produkcije v našem podjetju. Tisti, kateri pa boste še šli v tečaj, vzemite stvar resno, ker z malo truda si lahko veliko pridobite in olajšate delo v podjetju, boljše prosperi-ranje podjetja in s tem tudi zagarantiramo uspešen obstoj in razvoj našega podjetja in s tem bomo izpolnili nalogo, katera nam je od družbe postavljena. Vsem tečajnikom, ki so izpit uspešno položili, posebno pa odličnjakinjam, čestitamo! -c ZPolkvalifikacijski izpit filmskih tiskarjev Meseca maja in junija 1956 so vsi filmski tiskarji našega podjetja posečali tečaj za polkvalifikacijo. Snov, katera se je obravnavala na tem tečaju, je seznanila tiskarje o teoriji njihovega praktičnega dela. Ves material je bil predpisan s strani višjih organov in objavljen v »Tekstilnem razgledu« oziroma v našem Konoplanu. Poleg teorije o tehnologiji tiskarstva in o tiskarskih barvilih so tečajniki poslušali predavanje o tekstilnih surovinah, o glavnih vezavah, o higiensko tehnični zaščiti pri delu ter se učili računanja prostornine pravilnih teles. Rezultat tečaja je bil vsekakor zadovoljiv, saj je od skupno 17 slušateljev, 16 opravilo izpit z uspehom. Teh 16 bo odslej tvorilo jedro za bodoči kvalificirani kader v filmskem tiskarstvu v našem podjetju. Izpit so opravili dne 11. in 12. julija t. 1. sledeči: Cedilnik Emeran, Giovanelli Lovro, Ulčar Mimi, Klančar Lojze, Berdnik Olga, Oražem Breda, Kač Silva, Zore Ana, Švent Vera, Režek Slavka, Žnidar Marija, Orehek Majda, Golič Klara, Kašnik Marija, Gregorin Francka in Stopar Zlata. Pri izpitu ni uspela Mav Roza. -k-r VI. $ po rini ieden industrije platnenih izdelkov od 19. — 25. avgusta 1956 Kako smo delali v mesecu juniju 1956 Količinsko je bil plan izpolnjen sledeče: Predilnica . .'........................ . lio % tkalnica..................................103 % gasilske cevi.............................73 % °Prti ....................................2,4% Po votkih smo dosegli 104,9 % od planiranih. Večjih zastojev v mesecu juniju ni bilo. Izpolnjevanje norm v juniju je bilo sledeče: predilnica . . . 11/1,7 % delalo v normi 270 delavcev tkalnica . . . 104,8 % delalo v normi 329 delavcev oplemenilnica . 104,3 % delalo v normi 63 delavcev tiskarna . . . 118 % delalo v normi 16 delavcev Povprečno doseganje norm je bilo 107,7 % in je skupno delalo v normi 678 delavcev. Konec junija je bilo zaposlenih delavcev in uslužbencev 1042 in 24 vajencev. Ropot v delavnicah je zdravju škodljiv ali oc?. nekdaj je človekovo delo spremljal večji mafm.an^i. ropot, ki ga povzroča ročno orodje ali ki vla*’ Hi ga človek uporablja pri delu, bodisi stroji, roč novei*em času vedno bolj nadomeščajo človekovo p ,n? delo. Včasih temu ropotu niso posvečali nobene zumv6’ kar 3e bilo spričo manjšega ropota tudi ra-memh V°' Danes pa je ropot, oziroma bolezenske spre-mbe pri človeku zaradi ropota, stvar, s katero si mno§i belijo glave. stal C^ovek. ki mora delati v prostoru, kjer ropot n prekoračuje 90 decibelov,* je stalno v nevar-p stl’ da si pokvari svoj sluh. V mnogih industrijskih a°gah je oglušenost odnosno poslabšanje sluha, po-.a. Problem, s katerim se ne ukvarjajo samo zdrav-• Jci> temveč tudi obratni inženirji. Kot najbolj ropotu Postavljena delovna mesta bi našteli: preizkušanje “motorjev, posebno letalskih, čiščenje odlitkov v livar-kovači, zakovičarji, tkalci in podobno. Poleg poslabšanja sluha pa stalno delo v prostoru čev^e°^0m oc* do 90 decibelov vpliva tudi na živ-takoi ni' krvni °btok. Človek se seveda vsega tega Privad'1 sJ16 zav®da> temveč se, kakor pravijo, ropotu škem • ,,krbne zdravniške preiskave na nekem nemštva ritutu Pa so nesporno ugotovile gornja dej-m ’ s katerimi je treba računati in podvzeti potrebne Vse te bolezni je zelo težko zdraviti, zato se sodobna medicina rajši poslužuje preventivnih ukrepov. Od konstruktorjev se zahteva, da konstruirajo stroje, ki bodo delali čim manj hrupa, arhitekti gradijo delovne prostore, ki s posebnimi konstrukcijami sten in stropov vsrkajo čim več ropota itd. V ostale tovarne, kjer se hrupu ni mogoče izogniti, pa uvajajo uporabo posebnih vložkov za ušesa. Tako mora v nekaterih ameriških tovarnah vsak zaposleni, od generalnega direktorja pa do vajenca, pri vstopu v prostore, kjer je zelo močan ropot, vstaviti vložke v ušesa. Tudi pri nas bi bilo dobro preštudirati vpliv ropota na človekovo zdravje, kakor tudi ugotoviti, koliko ljudi ima že slabši sluh, in v kolikor se ugotovi večje število poškodb sluha, predpisati na ogroženih delovnih mestih uporabo zaščitnih vložkov - antifonov. Vse to je zvezano po eni strani z večjimi ali manjšimi stroški ozorima negodovanjem prizadetih, dokler se ne privadijo vložkov, po drugi strani pa ni nobena investicija tako dobro naložena, kakor tista, kjer smo investirali v zdravje delavcev. -cL- * 1 decibel je enota za merjenje hrupnosti zvoka; pri hrupu 130 decibelov človek občuti že fizično bolečino, oziroma mu lahko poči bobnič v ušesu. O szdravstvenii} Iszkaxnicci£> 2 kjer se ročno izčeše in napravijo »ročke«. se ^rafko vlakno, ko pride iz tresilnega stroja, vi JlaVlaz* *n napravi potrebna mešanica kratkega Q na’ izčeskov česalnega stroja in ostankov, kateri anejo pri rezanju dolgega vlakna. Vse to delo vzamemo kot pripravo za predenje. . 4' DoI8° vlakno, iz katerega so napravljene ročke, vi1 6 na Sesalni stroj. Tukaj se dobro izčeše, ločijo vi v03 6na 0d drugih in se napravi (iz ročk dolgega na) trak 'kot prva oblika preje. v ^a **orizontalno naložene plasti kratkega vlakna 2 me^an*cf se odvzemajo vertikalno in tako dobro kal^3113 SUrov*na Pride na mikalnik (kardo). Na mi-Pr 86 v*a*ma vzporede, usmere, izloči pezdir, a in naredi trak kot prva oblika preje. nj, 5’ Traki tako iz česalnega stroja kakor iz mikal-°V Pridejo sedaj na raztezalke, kjer se vlakno, oz. (j0j3.°Vi v®Čkrat dublirajo in raztezajo vse v cilju, da ltn° čimbolj enakomeren trak. 6. V kolikor potrebujemo finejše številke preje, predemo po mokrem načinu. Tako traki iz poslednje raztezalke pridejo na predpredilni stroj, kateri ima namen, da trak (pramen) še bolj raztegnejo, malenkostno zasukajo, s tem dajo večjo trdnost in ga tako navijejo na posebne cevke. Isto velja za trake iz kratkega vlakna, samo da so stroji grajeni za predelavo kratkega vlakna. 7. Predpreja pride na stroje za mokro predenje. S cevk se predpreja odvija in prihaja v korito s toplo vodo. Od tu teče med razteznimi valjčki, kjer se razleže in gre skozi votlo rotirajoče krilo, kjer dobi zavoje in se navija na navitke. 8. Ker je preja iz mokro predilnih strojev vlažna, jo je treba posušiti. Zato se jo iz navitkov previja v predena. 9. Predena se suše v posebnem sušilnem stroju. Po sušenju se predena pakirajo v bale. ilO. Za grobe številke se uporablja suho predenje. S poslednje raztezalke dobljeni enakomerni traki pridejo sedaj na stroj za suho predenje (Gill) ali pol-mokro predenje, kjer se dobi gotovo prejo in navija na navitke. Iz navitkov se preja previja na križne navitke. 11. Preja se tudi beli, posebno lanena. Predena enakomerno razmečemo v kotlu, kjer se po kuhanju z raznimi kemikalijami (Cl, H2Os) obelijo. Po beljenju jih dobro speremo, osušimo, pakiramo v bale in od-premimo v skladišče preje. 12. Vso prejo, pakirano v bale ali na križne navitke, pošljemo v skladišče preje. V skladišču mora biti dlje časa, tako lanena in konopljena preja zato, da se odpočije. Iz predilnic bombaža dobimo bombažno prejo in jo vskladiščimo v skladišče preje. Bombažno prejo potrebujemo v tkalnici. LEGENDA k predvideni situaciji v M = 1 : 2000 1 Obstoječe poslopje tkalnice z oiplemenilnico In pisarnami 1 a Novi prizidek tkalnice (tkalnica s pomožnimi prostori) 2 Obstoječe tposlopje predilnice 3 Obstoječa kotlarna 3 a Nova kotlarna s trans- formatorsko postajo 4 Obstoječa transformatorska postaja 5 Nove delavnice (združene vse delavnice skupaj) 6 Novo skladišče pomožnega materiala . 7 Adaptirano skladišče kemikalij 8 Obstoječe garaže 9 Obstoječa lopa za zaboje 9 a Prestavljena lopa za zaboje 10 Obstoječe skladišče goriva 11 Obstoječe kopalnice, kasneje rušene 11 a Nove kopalnice 12 Obstoječa vratarnica 13 Obstoječa ambulanta 14 Obstoječa menza 15 Obstoječa sindikalna dvorana 16 Obstoječi hlevi 17 Obstoječe športno igrišče LEGENDA k predvidenemu objektu tkalnice 1 Skladišče preje 1 a skladišče preje v I. nadstropju 1 b pisarna skladišča 2 Pripravljalnica 2 a votkovi navijalni stroji 2b angleško snovalo 2 c saška snovala 2 d pisarna pripravljalnice 2 e moško stranišče pripravljalnice 2 f žensko stranišče pri- pravljalnice 3 Izdaja votka 4 Skrobilnica 5 Skladišče osnovnih valjev 6 Vdevalnica 6 a skladišče grebenov, brd In ipopravljalnica 13. Vso prejo, razen tiste, katera je že navita na križne navitke, previjemo na križno previjalnih strojih iz preden ali 'kopsov na križne navitke. 13a. Votek za tkanje dobimo iz predilnic v obliki pinkopsov, večji del votka pa iz križnih navitkov na votkovih navijalnih strojih navijemo na navitke ali izvitke. Votek potem preko izdaje votka prenesemo v tkalnico k tkalskim strojem. 14. Iz križnih navitkov na snovalnih strojih, navijemo osnovo na valje. Snovanje imamo angleško in saško. Pri angleškem snovanju navijemo osnovo na sno-valne valje, dočim pri saškem snovanju navijemo vse niti celotne osnove, po posameznih pasovih na sno' valni boben, iz bobna pa jih previjemo na osnovni valj. 15. Po angleškem snovanju prepeljemo snovaln6 valje na škrobilni stroj in nato osnovo škrobimo-S škrobljenjem utrdimo osnovo tako, da je vlakno odpornejše in lahko prenese proces tkanja. 16. Osnovne valje vskladiščimo v skladišče osnov-nih valjev. 17. Iz skladišča osnovnih valjev prepeljem0 osnovne valje v vdevalnico. Tu se osnova vdene v list6 in greben. Lahko pa novo osnovo privežemo k star* osnovi tudi na stroju. 7 Tkalnica 7 a skladišče utensilij ‘D tkalnica gasilskih cevi 7 c obratna pisarna 7 d, ženska garderoba ženska soba ! stranišče III umivalnica s tuši 7 e moška garderoba I stranišče U umivalnica žensko stranišče Prejemarna Strižni in zlagalni stroj Pregledovainica Odlaganje blaga Barvarna smodilni stroj mercerizirni stroj sušilni stroj Priročno skladišče glavno skladišče kemikalij skladišče barv v I. nadstropju garderobe za opleme-nilnico stranišča za opleme-oilnico Impregnacijski stroji Likalnica vlažilni stroj kalander munga Adjustirna Skladišče gotovega blaga Ekspedit Filmska tiskarna barvna kuhinja risalnica izdelovalnica šablon temnica skladišče šablon obratna pisarna ženska garderoba moška garderoba It 8 8 10 U 12 12 a 12 b 12 c 12 d 12 e 13 14 14 a 14 b 14 c 15 16 17 18 18 a 18 b 18 C 18 d 18e 181 18 g 18 h 19 20 20 a 20 b 20 c 20 d 20 e 20 f 20 g 20 h 201 20 j 20 k Konfekcija Pisarne 'tehnični vodja mehanični laboratorij obratna pisarna opit menilnice kemični laboratorij telefonska centrala direktor tajnica direktorja obratno knjigovodstv finančni vodja finačno knjigovodstvi 201 mezdno knjigovodstvi g m blagajna10 knJ igovod' 20 n 20 o stranišča soba za tajne razg vore sekretar sekretariat komercialni vodja Komerciala vzorčna soba 2o v ,razstavni prostor 2Q ; kabinet — knjižnica 20* seJna soba * arhiv in skladišče f samlškega materiala 20 p 20 r 20 s 20 š 20 t 20 u Pr e dvidleni obje kt tkalnice pritličje l nadstropje 18. Vdeti osnovni valj v tkalnici vložimo v tkal-e stroje in na istih stkemo surovo blago. '1®. Surovo blago gre v prejemamo, kjer se ga Prerneri, stehta, signira in vpiše. 20. Nato pride v pregledovalnico. Tu se blago °^isti in popravijo se po možnosti tkalske napake. 21. Iz pregledovalnice gre blago v oplemenilnico. je dokončna faza tehnološkega procesa. Za različne enine je različen način oplemen jevanj a. (N. pr. ne-tere tkanine gredo samo skozi mungo ali kalander.) uge zopet v barvarni odškropimo, belimo, barvamo, Nekatere potem tiskamo, športno platno smodimo, ^erceriziramo in impregniramo, jadrovine samo im- pregniramo ali jih pa še predhodno barvamo. Vse pa, ko so posušene mungamo ali kalandriramo. Le filtre samo kuhamo in sušimo. 22. Tako gotovo blago pride v adjustirno, kjer ga premerijo in napravijo bale. 23. Iz adjustirne gre v skladišče gotovega blaga in v ekspedit, od koder se blago odpremi potrošniku. Piše: Zabukovec Lado in Marolt Stane Riše: Marolt Stane Predvidena rekostrukcija tovarne »Induplati« Jarše Dolga leta že govorimo o obnovitvi naše stare tovarne, ki nam daje kruh in do katere smo zaradi tega neposredno zainteresirani. Izgleda, da se bliža čas, -ko obnova tovarne ni samo lep sen, temveč so storjeni že prvi koraki v tej smeri. Iz priloženih idejnih osnutkov bo pazljivemu bralcu razvidno, kje in kako se bo pričela oziroma obnovila naša tovarna in kaj vse bomo po tem idejnem osnutku pridobili. Marsikdo je pozimi krepko pihal v roke. No, če nam bodo idejne načrte odobrili, mu tega ne bo več treba, ker bo nova kotlarna, označena na situaciji s 3 a, dajala poleg elektrike še dovolj toplote. Označbo posameznih zgradb si oglejte na legendi predvidene situacije v merilu I : 2000. Za lažjo orientacijo vam povem, da je s št. 12 označena sedanja vratarnica, s št. 2 je označena sedanja predilnica in s št. 3 je označena sedanja kotlarna. S povečavo tkalnice (la) bo poleg ca. za 20 % povečane produkcije omogočen tudi boljši transport med posameznimi oddelki, hkrati pa bo rešen tudi problem garderob, katerih danes v tkalnici pravzaprav nimamo. V predvidenem objektu tkalnice v M 1 :1000 smo se kar najbolj je bilo mogoče približali idealni poti materiala, kakor je vpisana v članku »Tehnološki proces tovarne IPI«. Predvidena je vsa tkalnica in pripravljalnica vključno novi stroji za okroglo tkanje gasilskih cevi v pritličju, in sicer pripravljalnica v prostoru sedanje spodnje tkalnice, vsa tkalnica s potrebnimi pomožnimi prostori je predvidena v novem dozidanem objektu. V sedanji pripravljalnici je predvidena filmska tiskarna, v sedanji avtomatski tkalnici pa bo prostor za skladišče barv in za prepotrebno povečanje naših pisarniških prostorov. Pri podrobnih načrtih bodo mogoče nastale zaradi ekonomskih in tehničnih razlogov spremembe v predvidenih objektih, vendar upamo, da bomo v par letih s ponosom prihajali v našo skoraj novo tovarno, kjer nam bo v novih pogojih olajšano delo in s tem povečana storilnost, kar vse bo doprineslo svoj delež k boljšemu življenju nas samih kakor tudi naših potomcev. Piše: Zabukovec Lado in Marolt Stane Riše: Marolt Stane = Linbllm^j