tETO BV. LJUBLJANA, 3. APRILA 1926, STEV. 16. li&ROČN!HA-ZA-)VGOJLA- VSIO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO-DIN-60/Z A’ INOZEMSTVO DODATI poIrNlNO/COLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA |Tg VILKA PO - DIN * l'50' POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 VfcEDNI$TVO IN VPRAVA VVČITEL7JKITISKAKNI/ ROKOPISI $E NE VRA-C&JO/ANONlMNl DO-*PlSl $E NE PRIOBČV-1E10/P0$TN‘NA-PLAČANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. O VeBiki noči... Dokler je nauk Kristusov, ki ga je potrdil s svojim vstajenjem, ostal življenski nauk brez dolgoveznih učenih razprav in besednih prepirov in sc je kazal le v dejanjih, to jc v ljubezni in bratstvu prvih kristjanov, je bilo kristjanstvo še to, kar je imelo biti po naukih ustanovitelja. Ko pa so pismarji in farizeji v novi obliki prišli spet do besede in so namesto vsebine iskali samo raznih razlag in sporov, sc je začel prepir in razkol, nastale so razne stranke in sekte, dlakocepstvo in razlaganje, ki je zatemnilo bistvo Kristusovega nauka, priprostega in naravnega v svojem temeljnem stavku: ljubi bližnjega.. Na te dogodke se spomnimo o vsaki Veliki noči. ako mislimo na jugoslovenstvo. Dokler nam je bilo jugoslovcn-stvo, ki ga je narod potrdil s svojim vstajenjem, življenski nauk brez dolgoveznih učenih razprav in besednih prepirov in se je kazalo le v dejanjih, t. j. v ljubezni in bratstvu Jugo-slovenov, jc bilo še to, kar je imelo biti po naukih vseh onih, ki so ga pripravljali: saj je bilo tako naravno, preprosto, samopesebi razumljivo, da ga jc razumel vsak najpri-prostejši človek takrat 1. 1918. Ko pa so prišli pismarji in farizeji — poli-tičarji in strankarji s svojimi razlagami, je ideja začela padati in danes čutimo vsi, kam so zapeljali ti ljudje našo državo in državljane. Kajtf jugoslovenstvo je bila ideja našega prerojenja, vstajenja in novega življenja — oni pa so pozabili na bistvo in so iskali samo zunanjih oblik, sporov in razlik in zatemnili narodu njegovo življensko silo, ki jc bila izražena v tej ideji, v ideji ljubezni in bratstva. Kje je danes tisto jugoslovenstvo, o katerem je govoril dr. Krek, ali pisatelj Finžgar v svojem govoru v Unionu 1. 1918. »Jugoslavija ali smrt«, in Korošec na raznih ljudskih taborih? Pod naslovom »Dozorevanje« je prinesel »Slovenec« na cvetno nedeljo uvodnik, kjer citira predavanje Ljube Stojanoviča, predsednika srbske republikanske stranke na beograjskem vseučilišču. »V sedmem letu skupne države« — tako vzdihuje farizejski »Slovenec« — »govori predstavnik elite srbske demokracije — kakor se sam imenuje — o amputaciji in vključuje v Veliko Srbijo vso zemljo južno-vzliodno od Zagreba. Predavanje je poslušala izbrana družba belgrajske inteligence in vsa navdušena pritr- jevala. Ta del slike je porazen« — pravi »Slovenec«. Vkljub tej poraznosti nahaja »Slovenec« v govoru nekaj dobrega. Stojanovič je govoril za — autono-mljo. Po njegovem mnenju bi bilo treba državo razdeliti na: Veliko Srbijo, Hrvatsko in Slovensko. Naravno jc, da bi bil prvi del največji, — a to zopet »Slovencu« ni všeč in pravi: »Ta usodni zmotni motiv sicer kaže, da g. Stojanovič še ni prišel v novo državo, da v njem ni prav nič bratstva, prav nič ljubezni in da ga zgodovina ni prav ničesar naučila. Ali mislijo Velcsrbi da bi imeli po taki razdelitvi in ureditvi države mir? Ali se ne strašijo novega sovraštva, novih bojev med brati. Zgodovina in sedanja doba jim lahko pove, da je hegemonija trajno nemogoča. Vsak državni ustroj osnovan na hegemoniji ene skupine je propadel. Naj si g. Stojanovič ogleda samo razloge propada bivše Avstrije, v kateri so Ncmci in Madjari hoteli obdržati hegemonijo za^vsako ceno in v vsaki obliki. Dali so sicer deželam neko samoupravo, toda vedno so si zavarovali tudi nadvlado Dunaja in Budimpešte. Tako samoupravo združeno s srbsko hegemonijo propoveduje sedaj g. Stojanovič. Naj ve g. Stojanovič in Belgrad, ki mu je ploskal, da mora računati tudi s »posledicami, ki so doletele bivšo Avstrijo«. Tako govore Jugosloveni iz leta 1918! Vkljub temu je »Slovencc« za autenomijo in piše: »Autonoinistična misel je zmagovita.' Stojanovič je na vsa usta povedal, da Radiču Srbi ne zaupajo, da sedanja vlada sporazuma nima za rešitev našega notranjepolitičnega problema nobenega pozitivnega pomena. Stojanovičeva ugotovitev jc udarec vsem slovenskim in hrvat-skim h!?pcem, ki hočejo varati s svojim brezvsebinskini jugosloven-stvoin. Na drugi strani Stojanovičeva izvajanja potrjuje, da je edina SLS od vsega početka pravilno razumela naše ustavno vprašanje, ko je državo razdelila v več večjh pokrajin. Edino ta razdelitev zadovoljuje težnje ogromne večine narodov in izključuje nadaljne narodnostne spore med Srbi, Hrvati in Slovenci ter daje celotni državi tisto harmonijo, ki je potrebna za notranji napredek in moč na zunaj.« Da, to bo krasna harmonija! Ta razdelitev bo res zadovoljila težnje ogromne večine narodov — in bo izključevala »narodnostne« spore med Srbi, Hrvati in Slovenci! Leta 1918. smo pa rekli pred vsem svetom in prisegali hi se rotili, da smo en narod! Ali si morate misliti večjo zaslepljenost?! In »brezvsebinsko jugoslovenstvo«. Da, za vas jugoslovenstvo nima več vsebine, kakor je nima niti krščanstvo. Vi ste pred vsem Slovenci potem — vsaj včasih na jeziku — Jugosloveni, kakor ste pred vsem katoličani, potem šele kristjani... Pismarji in farizeji! In dalje. Pismar in farizej se mora vedno sklicevati na kake besede. Zato je »Slovenec« poprijel stavke iz »Nar. dnevnika«, kjer se istotako kaže naše jugoslovenstvo zadnjega časa! Tam beremo ... »Kajti nesrečni pojem o kulturni enakosti vseh narodov na5e države (najbrž tu ni misliti na cigane, Nemce in Madžare, ampak samo na tri t. j. Srbe, Hrvate in Slovence) kakršnega zastopa tudi velik del naše inteligence, nam je I napravil več škode v gmotnem oziru v tej kratki dobi ujedliijenja, kot malone vsa svetovna vojna. Ako bi ta pojem zadobil absolutno premoč, bo pomenilo to stanje najhujše podjarmljenje in črno suženjstvo«. Ali slišite! Vera v kulturno enakost Jugoslovenov nam več škoduje kot vsa svetovna vojna, Kaj tisoči, ki so padli za našo svobodo, kaj raz-' bita in izanbliena Goriška, kal Koroška — vse to jc nič, ako bi tisti, ki je bil osvobojen, pr/znal vsaj kulturno enakost onemu, ki ga jc osvobodil ... Ne, Bog obvari. To bi pomenilo: ... najhujše podjarmljenje in črno sužcuistvo... Tako se piše v sedmem letu skupne države. »Zato gre siranki SLS« — piše »Nar. dnevnik« — največja zasluga, ker je ob najkritičnejšem času, ko jc večji del naše inteligence zapustil domovino (o jej!), svoj narod (oh, res!) in njegove tradicije (tudi?) ter se polakoinnil zlata in časti (lmi, lini), tako krepko zastavila to gibanje in zaklicala z vso silo svoj — ne.« Zdaj veste torej, kaj je največja zasir.ga SUS! Tako piše slovenski list in to je slika našega sedanjega jugoslovenstva. In zooct ie Vclikanoč pred durmi in zopetne bo pisalo in tiskalo nešteto uvodnikov o vstajenju. Vedno stfsra, vedno lepa pesem. A ko minejo prazniki, ne bo o vstajenju ne duha ne sluha in vse pojde svojo pot naprej, vedno bolj navzdol, kamor kažejo taki nazori, ki smo jih zgoraj citirali. Kajti če ni rešitve v ljubezni Vesele Velikonočne praznike želi vsem cenjenim naročnikom in inserentom uredništvo in uprava. in enakosti — kako bi bila v sovraštvu in razprtiji? In od takih prerokov naj pričakuje narod boljše bodočnosti! To ni pot, ki vodi v vstajenje. Zato smo naslovili ta članek: o veliki noči... Kajti velika noč je, ki pokriva našo domovino v teh časih. Pa ne bo po nji vstajenja po naukih pismarjev in farizejev, naj še tako citirajo: da je pisano... Res. Pisano je... Tako so rekli in so križali Idejo. In danes ie isto. Mi živimo prva leta po vstajenju in vidimo, koko propada ideja vstajenja zaradi teh pismoukov. Toda verujemo v zmago ideje — tudi če jo trenutno zagrne strankarska tema. Tudi z kristjanstvom jc bilo tako: vedno iznova se je prvotna ideja pojavljala iz cerkvenih zmot. Ker jc bila naravna, preprosta, rešilna. Ker je bila resnica v nji. Tako bo tudi z jugoslovcnstvom, ki je zdaj trobentačem iz 1. 1918. postalo »brezvsebinsko«. Seveda, ker mu niso znali najti vsebine, ker so lagali sebi in svetu, ko so govorili visoke besede. Mi pa smo ostali med verujočimi in bomo s tisoči naših in tisoči njih. ki drugod z a m a n iščejo rešitve, v tem znameniu slavili V e I i k o n oč! I. L. Teste caide a Lubiana. Incident v Frančiškanski ulici in »Piccclo di Trieste«. — Hvalisanje dr. Ninčičeve pol?tike. — Lecapethri očitalo Oriunašem avstrijanšči- no. — Kdo Ift bil austriaco. Momčila Ninčičn, Obračun neznancev z i tali jan* skimi kon jskimi lišaji v Frančiškan:! ski ulici je našel svoj odmev tudi preko mejnikov našega mesta. Oglasil sc je v »Piccolu di Trieste«, ki jc posvetil temu neznatnemu pretepu več prostora, kakor Mat te: otijevi razpravi, pri kateri se je raz* pravljalo o enem najčrnejših made* žev na plemenitem laškem narodu. Znano je, da še do sedaj ni za: ključen« preiskava o tem dogodku in da krivci še vedno niso najdeni. Navzlic temu pa »Piccolo« trdi, da so ta spopad izvali nad »Italiani res sidenti o Lubiana« Orjunaši, ki so po njegovih informacijah organiza: cija ekstremnih slovenskih naciona: listov«. Potem na dolgo in široko opisuje, najbrže po ustmenih pot datkih g. San’ Donaia, ves potek tega »brutalnega incidenta« in pri* de na famozni sklep g. generalnega konzula Gavottija o zatvoritvi nje« gove botege. Nato prične z zmerjanjem in psovanjem, kakor se pač spodobi starim klepetuljam iz najsumljivej* ših ulic tržaškega Citta vechia. Vse pa samo na račun Slovencev, dočiin kar obsiplje Beograd s pohvalami zbog njegove razumne politike na* pram rimskim požigalcem in moril* cem. Ko je tako dovolj pokadil samoljubju in diplomatski spret* nosti g. Momčila JNinčtča, prične z denunciranjcm prav po vseh le* capetinskih metodah. Ljubljana mu j6 sedež, vročih glav, ki hočejo izvesti načrt osno« vanja Velike Slovenije, katera bi imela združiti okoli sebe vse Slot vence in jih odtrgati tudi od Beograda. Voditelji tega gibanja so Orjunaši, ki so zajeli svojo ideolo: gijo slovenskega etniškega osvaja; n ja iz avstrijansčine. V njih vrstah so se zbrali vsi, ki so biti preje stebri avstrijske vlade in najzagri: zenejši soški borci, ki so se borili na tej fronti za Avstrijo proti Itas liji, dočim so baš v istem hipu Srbi in ostali inteligentnejši Slovani bili soborci junakov izpod Vittoria Ve: neta. Zbog tega mora medri Beograd nastopiti proti tem zlim Or junašcm in jih primerno kaznovati. V na* sprotnem slučaju bo disciplinirani in cnodušni italijanski narod pri* siljen odtegniti svojo jerobsko roko iz nad Jugoslavije ter jo prepustiti boljševiški in nemški nevarnosti. Z Avstrijakanti nas torej psu: jejo gospodje Iccapetini okoli »Pic* cola«, izpustili pa so sc na zelo opolzko polje. Doslej je veljala v boju navada, da je treba sovražnika primerno, oceniti in spoznati. V svoji latinski nadutosti šc pose* LISTEK. MIRKO KUNClCf Krik iz dežele verig. i. - J Zavalovalo ie nreko plamtečih livad iz daljav je v pozdrav zamahnila pomlad. zacingljali so zvončki, zagostoleli lesovi, zabučali himno Vstajenja zvonovi — A preko nas ^ šlo kot sen. kot sen« Kani daleč se ie zamaknil pogled izgubljen ? Da ic zarja zablodila v naš mrtvi dom? — Na obrazih Siliehljai poln bolesti, črn dvom ... Sre* onojnega razkošja solnča in . v . rož — v. Krčevitih tresljajih uklenien mož. Zaman ves naoor. vse hotenje, rob! Ko cvctie vsahne — dobiš -ga na grob... Okrenil ie glavo oči. te oči... Kot pijani se opotekamo preko ravni. Ta mož. ta rob naš rod. Mrtve sanje. Do dna nas j« presunilo grenko spoznanje... 2. Verige pojo. verige poio nesem turobno, pesem mogočno: bič strahovlade, krivice, nasilia žvižga po naših hrbtih _ melodijo enozvočno ---------------------------------- V naitišjih globinah jetnikov mrkih pa iskra osvete pritajeno tli: pride ura, vihar io razvname — kot kres veličasten iz nas vzplamti! Bratje, da vera v Vstajenje ugaša? Efijaltov domovine kletev, laž! Ko naša bolest prikipi do vrhunca— iz nas samih bo planil kralj Matjaž... JANEZ TRPIN: Primorska pota. i. Zaječale so osi in zaškripale vzmeti Rakek. Štirideset minut postanka. Pred vagonom pohaja par orožnikov in financariev. Kontrola nri odootovaaiu iz države baš ni prestroga. Vpišeio te v imenik »Izlaz« in Bog steboi na potu v Sirni svet. Pozdravim prijatelje — brate Orjunaše. ki čuvajo kot neumorni verni stražarji to nrevažno postojanko. 'Rakek ie oriunaški«. mi za’ triuic brat Završnik. Pritrjuieio mu vsi ostali v krogu Najglasneje na vedno veseli brat Pepe. ki ni samo po postavi največji med rakovški-mi pretoriianci in gardisti. Spominjam se rakovškega prapora, ustanovitelja te oriunaške kule. junaškega brata Mihe in še celega niza teh Orjunašev. ki bi se lahko vedno kosali z zaporoškimi kozaki. Gotovo. Lok okoli doline, v kateri leži Rakek in bližamo se meji. Pred menoi leži. kot mf dlani vsa ta naša zemlja od zelene Hrušice na do snežnega Triglava. Lepa je in blaga, kakor dih božji. Ni slavna njena zgodovina. Brez zmag vzniklih iz krvi in bojev se vrste pred nami zapiski stoletij, ki govore samo o robovanju in tlačanih, brezpravnih in od vseli zaničevanih. Občutil sem tisti hip. ko ie pogled zastal nad velikim mejnikom z zloglasnim lt. in S. H. S. silno liubezeu do te od vseh le tolikanj zaničevane zemlje. Čudni smo Orjunaši. Zadnji smo rtied zadnjimi. K°t brezpravne zveri nas pehajo čez prage. V tej zemlii za nas že skoro ni več kruha. Meeeio nas v zapore in izganjalo iz domovine, da si v mrzli tujini iščemo ovsenega kruha. In vendar liubimo tako neizmerno to zemljo, ki c mo ii nastorki, da smo sleherni hip pripravljeni žrtvovati prav vse za njeno svo- bodo in priključitev nienih sedai ii še nasilno odtrganih delov. Vlak drvi. Rakovška kotlina ml izginja izpred oči. Še enkrat se zabeli izza drevja rdeče zidovic Sokolskega doma v Rakeku hi objame nas vse naokoli Italia. madre della bellczza. Gozd in preseke s šumskimi potmi begaio mimo nas. Ob železnici sedi par Italijanov financariev. ki radovedno ogledujejo drveči vlak. II. Postojna — Postumia Grotta. V vlak sc vsuie tropa črnosrajčnikih ptičev, ki vohaio za plenom. Srepo jim zrem v oči in mrko mi ie nri duši vsled zavesti, da so med niimi tudi izdajalci naše krvi. »Permesso!« Preobračajo liste v notnem listu in me. zvedavo ogledujejo. Cemu, zakaj, in kako me vodi pot v blaženo deželo svobode: bi gospodič vitezi ricinusa in bambusove batine radi vedel!. Ne manjka tudi nechfiodno potrebnega siora Medveščka, ki s svojo italijanščino naravnost človeka sili na smeh Prebira svojo črno knjigo in ker ni doslei v niei še Janeza Trpina, mi udari svoi »uscita« na potni list. Pri listanju no tei črni knjigi pa sem videl, da ni malo število onih. pred katerimi trepeče mogočni bodoči imperij četi tega Rima. Po neronu sc gizdalinsko spre" haiaio črni karabiniierii. Ohola iim ie hoia in latinske nadutosti iim žare črna obličia. Praznujejo ge. »fešio« in blešče sc v prvem jutraniem solncu niihove gala uniforme. Meni na se zde. kot oni naiaci na otroških konjičkih s piščalko. Carinsko in policijsko pregledovanje ie končano. Iztaknili so samo dobro mi poznanega doktorja, ki so ga v pisarni komisarijata preiskali do golega. Našli seveda niso ničesar. Dovoljen ie sedai vstop v vlak i domačinom. Počasi in zlomljenih korakov prihaiaio naši. Ponosno in trdo stopajo tu.ii kolonisti. Malo ie prostora v vagonu in posedli so se na tesno. Kdor ic stal ie bil Slovenec. III. »Andiaino!« Vrisk piščali, in zdrčimo ob robu postojnskega polja proti Prestranku. Na severu Nanos. ves še pobeljen s snegom in len kot čarobna baika i/. mladih let. Siliva in eleda trpljenje raie, ki se ubiia. peha in umira pod njim. Nani pa grade Italijani zobokolno železnico. Na temenu postavilajo topove, kojih cevi so naperjene proti Ljubljani. Čemu to. bo vedel morda gospon Momčilo Ninčlč. ki se. tako dobro razume z Duceiem. bej kultivirani po blagohotnosti avstrijskega režima, nas gospodje gledajo s stališča, radi kojega jih bo še močno glava bolela. Austriaci smo torej Oejunaši, ki imamo na mestu najvišjega našega vojaškega funkcionarja — Velikega čclnika, moža, ki je bil nam z dru* gimi številnimi brati vstopil kot dot brovoljec dr. Pivkovega oddelka v italijansko vojsko. Moža, ki je sta* vil na kocko svoje življenje in blat ginjo svoje družine, kot je bil br. dr. Pivko, ki Vam je s svojim zna* njem in sposobnostjo koristil več, ko vsi Vaši figarski iredentisti v neodrešenih zemljah, psujete tudi danes, potem ko ste ga odlikovali z zlato svetinjo, z Austriacom. Da ne govorimo še o ostalih Carzancih, Pivkovih dobrovoljeih in vseh onih tisočih naših bratov, ki so sc prvi dun po pobegu v Vaše junaške vrste priglasili za boj proti Avstriji. Vi jih niste sprejeli, ker Vas je bilo sram njihovega junaštva! Očitate nam, ki smo se borili od prvih dijaških let pa do razpada habsburškega kolosa, da smo pre« žeti črnožoltega duha. Pri tem pa pozabljate, da so bili baš Vaši set danji lialiavissimi oni, ki so nas po usodnih julijskih dneh leta 1914. z naravnost mrzlično naglico ovajali avstrijskim krvoslednim psom. Kdo jc bil, ki nas je tedaj obmetaval po goriškem Travniku in tržaškem Corzu kot avstrijske veleizdajalce z gnilimi jajci in obsipal s pljunki besnega sovraštva? Kdo so bili oni, ki so nas kot blagru Vaše domovine služeče dobrovoljce izdajali in pre: dajali avstrijskim avditorjem; med katerimi so nas zopet oni z žlahtno romansko krvjo najraje pošiljali pod konopec? Austriakante iščete? Poglejte v Vaše fašje, redakcije, kanceUtri,je, tipografije, klube, društva, botege in našli jih boste na regimente. Najmanj pa toliko, kolikor je bilo pred vojno v odrešenih zemljah Vaših čistokrvnih rojakov. Očitke austrijanščine si prihra« nite za drugič za se in Vaše najpo* polnejše. Kar se tiče soških borcev, Vam pa odkrito izjavljamo, da smo nanje ponosni; saj so Kas bili kar po notah in Vam že tedaj, ko so bili rekrutirani samo iz avstrijskih Jugoslovenov, dokazali, da ste ju* naki samo dotlej, dokler ne čujete treska granat in raglanja strojnic. Kolika pa bodo njih junaška dela, ko se bomo še enkrat srečali ob kr* vavi Soči še z ramo ob rami z brati Srbi to boste pa utegnili še prav gotovo občutiti na Vaših trdih gla* vah, ko Vam bomo za vedno izbit jali iz njih megalomanske načrte osvojenja Balkana preko borcev s Kajmakčalama, Sokola, Dobmdže, Doberdoba, Svete Gore, Fajtega hriba. Št. Gabrijela in vseh še ti=> sočimenskih mest, kjer smo s krvjo zacementovali temelje naše bodoče od vseh nezavisne Velike Jugosla: vije. A. V. Prolotarijat ponižan m zbit do skrajnosti. Odpora m več pričakovati. Delo zaoočeto s ponesrečeno komunistično stavko «e doseglo se-da* svoi triumf. S poslednjimi redukcijami in znftaniem olač pod žjvijenski staudart ie »otožen zati-nii in naitežft kamen na pokopane pravice trboveljskega hlapca Jerneja in gospod direktor lahko mirno sni in molče prehaja preko kli- cev ogorčenja onih. ki so za ceno svoje krvi zgradili temelje te države. katera je njega malega Madžara odlikovala 7. redom Sv. Save IH. stoonie. G. direktor c:oiči! Molči oa tudi Orjuua. ki ie našla doslei še vedno sredstva, da so izpregovorile še tiše hi više glave. kakor na ie ono g. inž. direktorja Paueria. Kdo bo sedai prvi izpregovoril? J. T. 1 m Molk g. Paueria. Pisma br. Purkarta in molk eosp. Pauerja. — Napačno uazicanjc. — Domačinom kamen na cesto — pritepencem pogačo. — Kdo bo prvi izpregovorH? Na stvarna pisma našega preganjanega brata Purkarta. ki ie s svo-iiini dokazi pošteno osvetlil delovanje velemožnega e. direktorja Pauerja — isti kar vneto inolči. Znane so nam doveli metode T. P. D. in veuio. da ji ie že v navadi, da orehai.i / molkom preko vseli še tako kričečih krivic, ki iih ie moč: dokazati. V svoji kapital1-tični nadutosti menijo gospodie. da so 110 pozitivnih zakonih, katere izpolnjujejo r»o črki. ne pa no duhu. upravičeni izvrševati brez kazni uaigo-rcsiasjieSe nepravilnosti. Kriti n0-tom za tuni normam« si manejo roke in se smejejo protestu onih. ki čutiio navzlic vsei navidezni zakonitosti vso goriuoost njihovega nesocialnega in nemoralnega postopanja. Med temi se nabaia tudi srečni g. ravnatelj Pauer. ki še doslei ni smatral notrebnim noiasniti. kot akademlčno naobražen človek* v koliko odgovarja?« na niegov naslov naperjene težke obtožbe resici. Najsi se dobro zaveda silne krivice, ki se crodi našemu živliu s tem. da se ga meče. kot brezpravno rajo v bedo in stradanje, še vedno drži navzlic vsem protestom v službi T. P. D. tuip nenadomesttH-ve tuice. kolih nezmožnost smo mi že favno brez njegovega demanfia pribili Dočim ie delil žal domačinom. lugosJo venskim nac.onalfstom odpustna pisma, ie obdržal pri svo-Ietn obratu vedno še vso ono nrtite-oero svojat ki se skriva rod blišč ečo firmo nenadomestljivosti. Gospod direktor in nosilec reda Sv. Save IH. klase molči na vse obupne klice niegovih nedolžnih žrtev. Pomlad orihaia v deželo ki misliti mu bo potreba na nrinravo tenis-igrlšča in dostofno okrasitev njegovega vrta. Kar se godi zunai omrežia njegovega vrta. to pa predobrega g. in?.. Paueria prav malo aU na nič ne skrbi. O!uka so njegova ušesa za obupne glasove onih. ki trce in umiraio kot brezpravni ns? za cestnimi vogali. Njegovim ušesom ie žvenket verig pesem, naileoša simfonija. Zato mu ni mar. da raste v Trbovljah od dne do dne huie ne-volia in da se bode ood sedanjimi razmerami morala pričeti z-Mret križeva po* naših obupanih trpinov v celjske ieče. Gospodu ravnatelju letnih 600 tisoč dinarjev omogoča brezskrbno življenje. Njegova miza m blagai-ne so polne. Življenje onih. ki nimajo svojHi domov, kot v gozdu zveri, da umirak> v strugi Save in nrisilnih iopioih. ea na ne zanima. Pred očmi mu stoli samo kalku-lacitski račun T. P. D. ki še vedno omogoča niegovo PolmilHonsko plačo in mirno orehaia na dnevni red. Delavska fronta ie sadai razb*ta. Vedno češče in češče mi hite misli k oni temni, nasilno potegnjeni meji. ki loči dva svetova. Na eni strani solnce — zlata Svoboda: na drugi tema, naše novo lužno Kosovo — v verige vkovano Primor-ie. Ta meta med temo in sohicem ni več samo Črta Ta črtu ie postala danes zfd. ki raste od dneva do dneva 111 postala vedno sjlneii. Kdo le graditelj tega silnega narečnega zidu? Mi. ki smo svobode siti: mi smo dogradi, ta zid in gradimo ga še v naprej. Tema. ki zavija Primorje in ga odtreuie naš;m očem. oostaia vedno črneja. ker odvzeli smo nesrečnemu robu še poslednje, kar ie imel — zarjo, upa boliših dni. Težita in polna neme bolesti, je pot na Golgoto. Življenje naroda v temi. le tudi not na Golgoto. To pot korak* danes primorski narod. V njem ni obupa, saj ve. da brez smrti ni Vstajenja. V dobi, ko ie oalo na Dunavu carstvo, se ie kovala usoda narodov. Del jugoslovenskcga naroda ob Savi ie otresel verige robstva. Oni ob Soči in Adtijj na so verige samo menjali. V črno so se odela svobodeželjna srca. Klonila oa niso, ker so videla v svobodi krvnih bratov iamstvo za bodočo nffli lastno svobodo. Verovali so tedai prisegam svobodnih! Primorski rob ie postal skala. Nj več čutil na tilniku pete tujca. Mirnim srcem ie »onov-no prevzel na svoja trudna, toda še ^edno silim ramena breme robstva. Trpel je vdano, ker sc ie zavedal, da se svoboda poraia le iz trolie-nja. Njegova sila ie ležala v ve:!, da tam preko žic mislijo nani in se svobodni zavedajo svojih nato®:. Tn silna njegova vera ga ie ojeklenila. Padali so no niem smrtni udarci. On pa ie izdržal vse! Minula sp sramote oolua leta in na obeh straneh meie se ie mnogo, mnogo izpremenilo. Primorski rob še vedno ieči ood laškim igom. Ob A dri ii in ob Soči še vedno ta tema. Zarja, ki ie oznanjevala solnce — svobodo — oa jc skoro zašla. Zid na meii. ki nas loči. ie postal že tako silen, dn zar-iinega svita ne prooušča več. V duši primorskega roba se ie naselila žalost, bol kliui<» v niegovem srcu. Izgubti fe vero v od svobodnih bratov mn obljubljeno svobodo. V svo-bodn še veruie. toda le v oho. katero si bo sam skoval Doveli mu ie zlatih besed sedal potrebuje de’ani in žrtev. Bolest, kj mu io prizadeva zavest, da ga krvnj brat zapušča, ie mnogo bridkeiša kot tujčevi udarci. Jc Ii morda narod obuoal. le klonil ood težo razmer? Ne. ni klonil! Kot ie trda kraška skala, tako ie trda tudi njegova vera v svobodo. Sram ga ie postalo rodnih bratov! V kraške skale se ie zaril, da iz niih čroa sile. ki mu iih svobodni niso hotel; nuditi. Brat g.-? ie varal rodna zemlia oa ga ne bo varala. Mrzla odločnost mu seva danes raz lice. Pripravila se na poslednjo borbo in vsega ga preveva ena sama edina misel »Svoboda ali smrt.« Bodo 11 njegove m »či tako s'tne. da verige robstva razdrobe? Te borbe za svobodo brez naše pomoči Primorec ne bo izvoieval sam. In mi. ki srn«* svoboda siti. bomo li ta smrtni boi 7 mirnim areom gledali? Zid. ki na« loči. smo zgradili sami. Sami oa ca moramo 7x.net oq-rušiti in to ne 7 besedami, temveč 7 delani! in 7. žrtvami. Zid. ki danes leži med nami. ie nezaupanje zasužnjenih, ki našim obetom In frazam več ne verujejo. Vrnimo iim zopet izgubljeno vero v nas in zid se bo začel rušiti sam. Poglejmo si odkrito v globine naših src. Spoznali bomo. da ie njihova nevera popolnoma upravičena. . P.sati moram o naši mladini, da-siravno se mi pero ustavila, ker mi ie načeti temno točko naše sedanjosti. Narod, ki ima telesno in duševno zdravo mladino se bodočnosti ne niore plašiti, ker mu io bo kovala mladina. V delo take mladine veruierao. četudi često njenega hotenja ne razumemo. Narod, ki stremi za svetlo bodočnostjo, mora v prvi vrsti skrbeti za dobro nacionalno vzgclo mladine. Poverjena mu ie težka naloga. Delo na ie vredno truda, saj končni cilj je vendar svoboda naroda. V minulo dobo mi hite misli, k mladini predvojne dobe iu polno ponosa mi ie srce. Ponosni smo lahko na to mladino. Iz nje so izšli oni. ki so doprinesli za to državo naivečie žrtve — svoja življenja. V besedah sarajevskega atentatorja: Žao mi ie svoiih liudi i rodbine. žao mi ie lijepe svole domovine. žao mi ie milih nada mladih dana. žao mi ie zlata svoga zaola- kaua: ali šta ču? sve za narod 1 slobodu žrtvovat ču!« se nad vse jasno zrcali mišlienio tedanie nacionalne omladine Morda tudi te mladine nismo vselei razumeli, ker nota starih in mladih so različna, to- da verovali smo vanio in mladina nas ni varala. Tudi danes imamo sVoio omla-dino. Misij nanio na so tako grenke, da se z Gradnikom vprašujemo: »Kako bodočnost nam kovala bode, mladina barov, šfmlla. fokstrota?« Težka skrb mi lega na srce. saj mladina naša ie naš edini no in še mnogo večii onih. ki svobode še njSo okusili. Poglejmo si v naša srca in soozaali bomo. da i mi v to našo mladino sami ne verujemo več Smemo ii tedaj zahtevati, da veruie vanio primorski troin. katerega ie trolienie izklesalo v neizprosnega sodnika? Zahtevati te^a ne smemo, ker nacionalno delo današnje omladine. ni takšno ki ga snoraio vršiti glasniki svobode. 3ma Ii naša mladina soloh še kake ideale? t) da! ima iih. toda ti so: bar, Šimi. fokstrot, šport in podobni. Ničesar nimam proti temu. da se mladina posveča športu. Potrebujemo mladino, ki bo. ko dorastc. telesno silna. V hipu. ko orične uničevati šoort nacionalne ideale mladine, no-star-' nezurav pojav, katerega treba brezobzirno regulirat«. V veseli družbi se družba domisli na nesrečno raio in iz zahrip-Ijenih grl se dvigne večno lepa pesem »Adrijansko niorie«. Družba smatra to za nacionalno delo. ki kulminira- v izpraznienju kupic na čast nesrečne zasužnjene domovine. s amer ie ta rešena do drugega sličnega sentimentalnega razpoloženja. Lepo ie. da se mladina spominja na pediarnnieno zemljo, da zanjo manifestira in demonstrira. Oceniti pa ie treba motive, ki io vodijo tedai na ulico. V mladini nakopičena sila hoče na dan. Manifestacija ii i^ v to dobrodošla prilika. Manifestira s tem, da kriči! Cesto ie mladina naravnost ali oa moralno orisiliena. da pri tem sodeluie. ker to veleva ta-kozvana narodna dolžnost. Kroiia-«1» in uživania se tudi človek naveliča. Izpremembe si najdejo v tem da za narod vpije. Še en nagib, ki io tedai izpodbada. in sicer hipno navdušenje, ki na naglo ugasne. Trnka ironiia navdaia Primorca. ko mn listi prinašajo poročila o teh veličastnih manifestacijah, ker pozna njih nezdravo podlago. Zaveda se. da ie vse le samo prazna v veter izgovorjena beseda. Kie leže vzroki, da današnja omladina ne sledi več vidovdanskim herojem, da ne izvršuie niih s krvfo sp-sane oporoke, da ni vredna niti toliko, da bi Prinčiou. End-liheriu 3- dr. zavezala čeveli na nogi? .!e Ii morda mladina tega sama kriva? Ne! Sami smo tega krivi, da se danes naše mladine sramujemo. Nam ie bila aire vzgoja poverjena in mi smo bili izvršitelS krvave oporoke padlih tisočerih. M} oa ie nismo pravilno izvrševali. Velikonočni čas ie! Okostnjaki preminulih zidarjev dTžave v tej zemlji nimajo več pokoja. Žove j»U niih delo. ki ga danes rušiio tisočeri! Nemo, toda ncizorosno nas vorašuieio: Sti» H sooročHi mladini Lahna in prozorna megla še leži nad poljem. Deliio ca se v jasnini bele postojnske hiše. plašno se stiskajoče ood strmim Sovičem. Postojna domena Vilharja, pevca Notranjske. ki na so mu ovoboditelii oskrunili v svoji dvatisočletni kulturnosti spomenik. Široke so postojnske ceste. Globoka oa ie bolest slehernega Postojnca. ki zre. kako mu teptajo tuii nasilniki domačo grudo. Stal ie nred menoi ves močan, kakor bi se izvil prav ir nedrij zemlip kovač in mišice silne so mu igrale na rokah, ko mi ie tožil svo- io in niegovih bolest. Brez šol, brez iger. petja, zabave in telovadbe moraro živeti, kakor diviačma v gozdu in častiti do božie hoče dati narodu in državi — in plemenite, odločne iti socjaino čuteče intelektualce — in }c J11.0, da bo v svoiem olemefl^em delu imel uspehe i med akademsko omia-dino — i med širnimi sloji naroda — da bo klic: Bodi človek — našel odmeva v čim več duš ali. našo oporoko? AH ste poučili mladino o ni« nošlanstvu. ki neizprosno teria. da naša kri ne bo zaman pre-litaV Molk jc naš odgovor in zavest neskončno veliko krivde. Spoznanje vstaja. Polagoma prodira tudi v zakrknjena srca naših svobodnih. S spoznanjem krivdo raste tudi spoznanje vzrokov, ki so povzročili nezaupanj« trpečega naroda. Grenak ie kelih, ki ca bo morala še naša mladina soiti do dna, toda če ie tako volia Usode, da ere samo not oreko Golgote do Vstajenja — naša mladina io mora nastopiti in dokazati zbeganim in o°tr" tim tam doli pod Snežnikom in ob Devinu, da ie vredna poštenega in slavnega imena nienih herojskih prednikov. R* Jugosloveni na oktip! Govor dr. Leontica v Splitu. Oriena na pohodu, — jugoslovenska ideia še ni zmagala znotral la zunai naših meja. - Radičeve ma*e. - Uoadanle poljskega komb sarin v govor br. dr. L Leontica. - M, hočemo Jugoslavijo nelatakii chc _ Oriuna zove v svoje redove vse oostene in cestite .lugosio-vene - JucSlovenska fronta. - Mešetarjenj dr. NSnčKSa. - S starimi političarki v muzeie. — Hočemo močno, svobodno, nezavisno. enotno in edinstveno Jucoslaviio. voljen v državi; ne narod, ne vladni Prinašam govor predsednika Direktor i ja br. dr. Li. Leontica. ki ga ie obdržal na velikem manifestacij-skem zboru v Splitu ob priliki petletnice Oriime. Shoda se. ie udeležila večtisočglava množica, ki je enodušno manifestirala za Jugo-slovenstvo. Jugoslavijo in jugoslo-vensko fronto vseh proti vsem razdiralcem in rušiteljem temeljev nase države. O tem slovesnem zboru prinesemo še točnedše poročilo, od našega splitskega dopisnika, ki ga sedai zbog pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Zdravo Orjunal pripravljene so bile že srake in vrane, da odpojo pogrebno pesem Orjuiii, toda glej, Orjuna raste kot morska plima in poplavlja ves teritorij, kjer živi jugoslovenski narod. In ne samo to. V svojem zanosnem naletu, pljuska kot morski valovi v daljne kraje, kjer živi naša emigracija, v zasužnjene kraje, kjer umirajo ueosvobojeni Jugosloveni. Morda bi se danes bolj radoval, če bi Orjune ne bilo več. To pa vsled tega, ker je Orjuna produkt narodne in državne potrebe. Kakšna sreča, da ne bi bilo te potrebe, kajti to bi pomenilo, da misel Orjune triumfira v našem narodu. Toda končna zmaga na žalost šc ni Izvojevana. Jugoslovenska ideja šc ni zmagala, ne v državi in ne izven njenih meja. V državi vidimo kaj je! Gledamo, kaj se dnevno dogaja okrog nas. Četudi se veseli začasnih uspehov zdaj ta, zdaj ona stranka, nas vendar vse brez ozira na stranke močno skrbe globoko na dno duše nerešena notranja vprašanja, ki skozi vseh sedem let našega svobodnega državnega življenja, ne pridejo z dnevnega reda. Vsa ta vprašanja se ne bodo mogla in se ne bodo rešila, dokler bodo stole naše politične stranke na labilnem stališču plemenske in verske razcepljenosti in nepomirljive medsebojne mržnje. Nihče ni zado- pristaši, ne opozicija. Tudi mase, ki so do včeraj brezmiselno metale gumijaste k rogljiče v Karlovo in Leninovo žaro — so dočakale dne. ko imajo svoje predstavnike na vodsmi države. Tudi one so pričakovale čudeža. Danes pa se upirajo onim, ki so jih včeraj poviševali do božanstva. Sicer se pokoravajo še dalje strankarski disciplini, to pa le vsled tega, ker površno sodijo politične dogodke in slepo verujejo, da jim bo Radič omogočil ono, kar one mislijo, da hoče (neče) in ker pričakujejo, da bo zviti Radič prevaral v sumljivi in neiskreni igri prevejanega Pašiča. Mislijo, da bo Radič vztrajal tudi dalje na poti, po kateri je krenil in da bo dosegel ono, kar se je nekoč namenil, česar se pa prav za prav še do danes ni dotaknil. (Policijski komisar opozarja govornika, naj pazi na besede). Jaz bom dobro pazil in točno izbral besede, da bom povedal polno, trdo in čisto resnico, ki mi je ne bo treba jutri dementirati; ali ne bi bilo pametneje, da pazijo predstavniki državne avtoritete na gosp. Radiča (Na zboru navzoči policijski poverjenik opominja govornika, masa vznemirjena protestira. Nastaja kaos. Sip. Leontič miri maso in energično na- glaša): No pozabite. da ie to manifestacija disciplinirane orjunažke vojske, ki ne sme zavzeti značaja demonstracije, če mi tega nečemo. Gospoda in bratje, ni samo Radič povzročitelj zla v naši zemlji, ne, ne samo on, temveč tudi radikali so, ki mislijo, da se more rešiti naš notranji problem takim potem, samostalni demokrati in demokrati, ki se ne znajo znajti v tej situaciji, zemljo-radniki in vse stranke skupaj ne bodo našle izhoda Iz tega zapletenega labirinta pomešanih pojmov in prevrnjenih vrednosti. Nasprotno, oni bodo to skoraj »obupno«? situacijo zapletli vedno bolj in bolj, iz enostavnega razloga, ker je podlaga, na kateri hočejo reševati naša notranja vprašanja nesigurna, nevarna in od prvega početka dela pri organizaciji države popolnoma pogrešena, kakor Vstajenja dan. Za velikim petkom — dnem žalosti. ponižanja, trpljenja in smrti prišla ie — in prihaja vsako leto velika nedelja — simbol vstajenja, poveličanja! Tudi naš narod ie imel v zgodovini svoje vel. petke — bil ie ponižan, rob tulcev, ki so ga tlačili, mu pljuvali v lice. ga tepli z biči — rogali se mu — bil je preganjan —■ a vere v vstajenje — v svo.ie osvobojenie — in novo, lepše živlienic. ni izgubil nikdar. Tiho, prikrito — skoro nezavestno ie tlela kot iskrica — ta velika ve-ra o njem. In kakor ie Krist vse muke — in zasmehovanja — prenašal vdano in ponižno, a obenem eostojno božanstva — tako je tudi naš rod trpel — rnirno in vdan — dokler ni v njem tleča iskrica zagorela v velik plamen — plamen zavesti lastne moči. veljave in Vrednosti. dokler se ni jasno za-vedai svoje pravice do lastnega in svobode, dokler ni vsemu svetu to svojo voljo tudi javno izpovedal. ^ e?ak m neenakomeren boj jc bil nas i od z ostalimi Slovanskimi brati proti POtuičevalcem. a vendar — j.e ne le vztrajal — nego tudi stopnjo za stonnio dosegal svoje pravice. Toda ni mu še bilo usojeno — srečno življenje — še ie moral izpiti kelih grenkega pelina do dna. Ko so počili streli v Sarajevu — začel se ie Križev not našega rodu — pot trpljenja in ponižanja tiso-čev na Kalvarijo! Trinogi so ga zvezali — vklenili v verige, tisoče vlačili po ječah — tisoče gnali v smrt — v boj proti bratom, tisoči so ginevaji gladu — in cvet — upanje zasužnjenih — srbske vojske je nastopil križev pot na Golgoto — preko ledenih Albanskih planin. In mirno ie trpel rod — kajti v niem ie boli kot kdai — kot živ ogenj plamtela vera. vera v veliko nedeljo, v dan vstajenja. In prišel — vsi zvonovi so ga pozdravljali — topiči so pokali — vihrale so zastave — z veselo pesmijo ie narod pričakal dan svobode — a ne ves — še stotisoči ob divnem Jadranu in v tužnem Korotanu, v daljni Makedoniji ob Doj-ranu —■ niso še učakali velike nedelje. Še hujši tlačitelji ga preganjajo, mučijo in zatiralo — a on vztraja — čaka. čaka. da pridrve kralj Matjaž, Gubec Matija in kraljevič Marko na iskrih konjih, da zavihte svoie meče — in orinesn svobodo niim. ki no- niei tako hrenene. O. tudi zante pride — in priti mora za velikim petkom — velika nedelia. ko sp brat z bratom no bo več prepiral — lahkomiselno za-Dravliaioč zlato svobodo — in tedaj bodn »eh vsi zvonovi, ptičke na nebu cvette na duhtečih livadah in pela bodo naša srca — pesem živ-Benia. nesem ncumriHvostl slovan--stva — oesem večne pomladi, sreče in ve5elia! hitro se je pritisnila glavi na čelo fatalna formula SHS (Živijo Jugoslavija, Živio kralj Aleksander). Te osnovne napake zahtevajo popravka. Treba je izbrisati izvirni greh. Treba je izbrisati madež, prekrižati usodno formulo, s katero se hoče perfektulrati destruktivni separatizem naših plemen in katera pomeni večno pietnjo amputacije ter krije v sebi slab namen brezmiselne hegemonije, da se napotimo zopet tja, kjer smo stali v onem velikem zgodovinskem času razsula vseh naših sovražnikov in naše veličastne zmage, ko si je v deliriju zanosa naša zmagonosna vojska prebijala pot preko državnih meja, da se vrne ovenčana s slavo v prerojeno domovino, in ko je silen in vsemogočen plamen nacionalnega zanosa objel vsa plamena, stopil v vsa srca in zedinil vse misli v naivzvišenefšem idealu vseh naših pokolcni: Jugoslaviji! Danes po sedmih letih, ko vsak dan bolj obtežujejo kmeta, intelektualnega in manuelnega delavca, obrtnika, trgovca, industrijalca, uradnika in meščana, danes, ko smo dosegli največji budžet 13 miljard Din, vprašujete mene in sebe: da li bo Orjuna dovolj trdna, da prevzame nase reševanje vseh teh velikih administrativnih, socialnih in ekonomskih vprašanj, da 11 bo Orjuna po toliko neuspelih poizkusih od strani političnih strank dovolj trdna, da uvede red in mir, da napravi večje blagostanje našim krajem? Toda vi me tie bi vprašali in meni bi ne bilo težko odgovoriti, če bi mesto, da nam stavite prazna vprašanja, odgovorili na naš poziv s pozitivnim delom, namreč, da vstopite brez oklevanja in kolebanja v eno editio organizirano ju goslo vensko falango. Potem bi Orjuna izvršila to danes, kar bi lahko včeraj, kakor bo to jutri, če se ji odzovete danes. S svojo močjo in smelostjo, s svojo ljubeznijo napram narodu in domovini in s svojo nezlomljivo voljo, ustvariti velika dela, izvršila tekom 24 ur v vsej državi nov in boljši ustroj? * Dosedanje delo in mučna borba Orjune jamčita vsaj v eni smeri, da je'i Idealnim poštenjem prevzela nase najsiehvaležnejše naloge, in da je brez ozira na žrtve častno izpolnila ob vsaki priliko vlogo, ki ii io ie. dodelil čas. Orjuna Je korakala vedno z junaškim korakom, ki ne pozna slepomišenja in vod.ena z voljo, ki ne pozna ugovora, svojemu cilju nasproti. Nikdar ni omahnila, nikdar ni zapustila pota, nikdar ni klonila. Zavzela je takoj od začetka in obdržala do konca ostro odmerjeni stav odno-šajev napram vsem strankam, ni bila nikdar in ne bo nikdar v službi noben« stranke, nobene politične osebnosti, kajti ona služi izključno In samo svoji veliki jugoslovenski misli. Dali smo živih in nepobitnih dokazov, da nismo odvisni od nikogar, da smo vedno svobodni in vedno neodvisni, v službi svobodne in neza-visne Velike Jugoslavije. Ko bo rešeno osnovno vprašanje našega narodnega in državnega življenja, takrat bomo mogli, takrat bomo hoteli, a takrat bomo tudi morali, udeležiti se nri reševanju vseh aktualnih vprašanj. Ta vnrašania na bomo reševali in rešiti sistematično eno za drugim, na občno zadovoljstvo vseh nezado' voljnežev V državi. . Tudi v zunanji politiki ste videli. kako gremo od poraza do poraza. Ni Vam treba čitati ekspozeja zunanjega ministra. Evo tu v Splitu* v tem Splitu, ki ie plamtel v vsej naši novejši zgodovini, lcot baklja v borbi proti Avstriji, v tem mestu, ki se ni nikdar pokorilo nobeni sili. na tei skali, ki ie edina kot celota v vsej neosvobojeni zemlji kljubovala sovražniku, edina pravim, kaiti ni ga bilo Splitčana. ki ni bil med vojno trdovratno borben in neustrašliivo kljubovalen revolucionar. V tem mestu, bratje, smo danes nevarno ogroženi — in ogroženi, v našo sramoto, od nikogar drugega, nego od oitfh. ki niso bili kos v velikem boju za osvobojenie vseh narodov sveta, doprinesti popolnoma nič drugega. n‘č boli-šega in nič leošega od žalostnega Caporetta. (Komisar živahno opo" minja govornika). Danes smo. kakor vidite v svoji svobodni državi, v tem velikem žarišču velike slovanske misli, ogroženi od strani onih prekmor-skih zaiedalk. ki se nam zaiedaio pod kožo. kot klop. da postopoma ustanove sveie obrti, svoio trgovino. industrijo 'm banke, da v vseh smereh ogroze našo ne samo gospodarsko. temveč tudi* nacionalno samostojnost in eksistenco na vzhodni obalil svobodnega Jadranskega morja, ki ga hočeio pretvoriti Italijani v svoje italijansko Jezero. Dočim oni to iavno govore, da hočejo to doseči, se rodni sinovi te zemlje, naše krvi in našega jezika, ne sramujejo no naših ulicah, kavarnah in društvih govoriti italijanski. razvnemajoč tembolj italijanski apetit. Slišali ste. čitali ste v »Pobedi«, kar se ie zgodilo pred kratkim v mestni dvorani, kier se je vzklikalo proti naši državi. Vi veste io se zavedate, da se vrše vsa ta izzivanja na našem svobodnem ognjišču v času. ko onstran tneJe na naši jugoslovenski zemlji, kier živi nad pol milijona naših zasužnjenih bratov, odvzema tuia državna oblast sinovom našega naroda pravico krstiti otrok« z narodnimi imeni. Mar ni naš odgovor na ta v svetovni zgodovini brezpri-merno drzna izzivanja sramoten? Mar ni ponižujoče za nas. da sklepa g. Ninčič s to Itaiiio sporazume in da g. Radič, ta stari politični pesnik. poie pesmi Italiji in da na vse grlo naglaša, da so odstranjena z dnevnega reda vsa vprašanja med nami in Italijo? — Odgovarjamo z odločnim: ne!! (Odgovaria masa in prične vzklikati proti Italiji. Polic, pover. opozarja govornika). Mi pa pravimo: ne more. n« srn« in tudi ne bo 7. dnevnega reda odstranjeno vprašanje med nami in Itaiiio. dokler ne bo ve«; naš narod osvobojen in uledlnien v svoii lastni državi. Dočim imajo ostali narodi, da celo Doražena in razorožena Nemčija. ki so io stisnili od vseh strani z železnim obročem, dovolj moči, da kljubuje, krvimo mi hrbtenico, mi. ki nismo hoteli nikdar upogniti pred tulcem kolena. Sedai na nai. leo smo svobodni in uiedinieni klonimo glavo pred kobaridskimi junaki? Mar nam nai on} napovedujejo mejo? Mar nai jih oni potegnejo celo po Dinarski razvodnici za našim Splitom. Nai svobodno vlečejo nic-ie v Rimu in po starih kartah rimskega Imnerjla. ti njego- vi nezakoniti dediči. Če se ilm bo pa v resnici zahotelo vsaddi njih megalomansko stegove. do vrhovih naših planin, nai sam« izvolijo briti v posete ;« mi iih* bomo počastili do hribovsko. Tudi tedai bomo vprašali: Kdo ie v naši državi smel1 dovoli, da duši naval občega stremljenja našega naroda, vseh plemen, da končno resnično odložimo 7. dnevnega reda viseča vprašanja na način, ki ie tudi dostojen našega junaškega naroda Od prevrata do danes nista prišla do izraza v našem parlamentarnem živlieniu moška beseda in junaško delo. Stari naši politiki gledajo radi v preteklost in se brigajo kako bi likvidirali svoje posle, da bi lahko svečano odšli s svojimi dekoracijami zopet v zgodovino. Mi jim to iz dna srca želimo. Pokopali iih bomo z vsemi častmi, postavili iim bomo spomenike hi klicali iim bomo do poznih rodov »slava«. Toda. če se oni več ne nioreio ah nočeio brigati za orihed-n«ost. kor sp preveč zaposleni s svoiimi zgodovinskiini bogastvi iz preteklosti, naj prepuste skrb države in nacije mlaiši generacij1, ki ni obložena s starimi plemenskimi zadevicami hi osebnimi nanroLtvi. da mi. ki čutimo v sebi delotvorno. ustvarjajočo silo. vsi mi. ki hočemo živeti in radi tega gledam« v orl-hodniost naciie in države, da se mi vsi v tem skrajnem in usodnem ča-Su uvrstimo v trdno neorodirno silno falango vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev in da se enakopravno zvezani 7 medsebojno liu-bezniio in liubezniio za isti cffl. z nezlomliivo slogo »n divtm harmonijo. uiedinieni za vedno v eno nacijo iugoslovensko. lotim« reševanja tudi bolgarskega vprašanja in da napravimo v tem členu svetovne zgodovine, na kamenitem in trdem Balkanu silno in močno, trdno in ponosno, svobodno in neodvisno, eno in edino Veliko Jugoslavijo. Na koncu za dober zaključek besedi in dela nai vzkliknem najboljšemu izmed nas vseh. onemu, ki ie po srcu in mislih naimlaiši in naiboli svež od nas vseh. onemu, ki ie pričel in ki bo dovršil veliko delo osvoboienia in uiedinienia Ju-goslovenov: nai živi naš kralj Aleksander, nai živi naša velika nepremagljiva in zmagonosna naša vojska. Nai živi velika Jugoslavija. Oriuna pričenjajoč šesto leto svojega življenja, stopai vedno polna nade in sigurnosti v končno zmago ponosno in čvrsto dalie do cilja. Oriuna. naprej! Orjuna. Zdravo! Tovarna Westen. VVesten — država v državi. — Santonemškn poslovanje. -otrok zasluži tedensko p« osemurnem delavniku 120- Dnevno časopisje, zlasti pa »Orjuna«. se zadnje čase mnogo bavi z razmerami pri T. P. D. Imamo pa v Sloveniji več takih zaiedalcev. ki piieio kri in mozeg na našem narodnem telesu. Za danes omenimo samo v splošnih obrisih razmere in stanjn »države Westen« v državi SHS. Lastniki tovarne ne znalo državnega iezika. od inženirjev tudi skoro nihče. Napisi v tei tovarn* so izključno nemški, kakor n. pr.: »Rauchen verboten!« itd. Pravilnik. ki datira iz I. 1895.!! hi ie še vedno v veliavi. je seveda nemški. Ta določa, da se delavca lahko odpusti vsak čas. j« v resnici v tovarni ne poznam odpovednega roka. Zadnje čase so delavci, ki bivalo v Westnovih hišah, morali podpisati reverze. seveda tudi v nemščhr. ki ki na datirajo za leto 1924. T. P. D. delavce odpušča, VVestnova tovarna oa delavce oošilia na začasen dopust, ki po navadi traia toliko - Oče osmih 150 Din. časa. da delavec pride sam po knjižico. ker ie prisiljen iskati službe drugje, delodajalec se pa na tak način izogne vsaki odgovornosti. Tudi plače so se delavstvu močno znižale. zlasti pri akordnem delu se ie tedenski zaslužek znižal od 400 D;n na 300 in od 300 na 2C0 Din. Znan nam ie tudi slučai, ko je oče 7. družino 8 otrok za 8-urmo dnevno delo zaslužil tedensko 120 do 150 Din!! Delavce se kaznuje za razne malenkosti z odpustom ali z znižanjem plače; Matertfala imamo dovoli. Pričeli bomo s sistematičnim objavljanjem, da bo narod in oa državne oblasti spoznale, kak« se godi našemu delavstvu. Čudimo se. da se do danes še nihče ni ganil in priskočil delavstvu na pomoč. Nad vs« oa s« čudimo dejstvu, da oblasti tega ne vidijo, kar se da 7. roko nriieti in ne ukreneio tdče-ar v izboljšanje tega stania. J. P. Še o vpadu Italijanov. Res zanimive so notranie 111 zunanje italijanske politične razmere. Istočasno, ko na popotovanju po Italiji eden izmed naiboli vplivnih italijanskih politikov, dober in ugledni prijatelj Mussolinija, poslanik Bodrero. spremlja našega zunanjega ministra Ninčiča na potovanju po Italiji, s čemur se ima poglobiti prijateljstvo, in k« italijanski listi nišeio o gospodarskih aspiracijah Italijanov na Balkan, v istem času orehaiaio italijanske vojaške obmeine straže našo melo in napadajo naše liudi. Kako bi s« dalo to tolmačiti?. Da ie bilo to izzivanje našega ore-miroljubnega ljudstva od strani Italijanov. to ie gotovo. Toda nastane vprašanje, zakaj to ravno v tem času. ko si visoka vladna gospoda prisega prijateljstvo? Po obstoječih razmerah bi se dalo sklepati sledeče: Ali. da so v Italiji v vodstvu fašizma tako gnile in nedisciplinirane razmere, da se ie hotelo iavno demonstrirati proti vodstvu in pokazati, da masa fašizma ni zadovoljna s tem. kar dela vodia Mussolini in njegovi bližnji, ali na pokazati svetu, da so Slovenci toliko mani vredni in v Jugoslaviji v obče neupoštevani element, katerega se vznričo zunanjega ministra. ki ima zastopati skupne interese troimenega naroda, lahko zaničuie in ponižuje. Iz postopanja in iz stališča našega zunanjega ministra, ki ga bo v omenjenem slučaiu zavzel, borno precej razvideli, čemu je bil uprizorjen res ta incident. , Sumimo, da laški financam tz lastne InicUative niso prekoračili meje. posebno ker le predobro do-znamo laško junaštvo. Morali so biti od koen nahujskani i« zago" tovlieni. da se iim ne bo nič posebnega dogodilo in da ne bodo kaznovani za infamni čin. nego še celo Doplačani od svoiili višjih, odnosno od stranke. To zadevo nismo obravnavali morda iz sentimentalnosti ali celo boiečnosti. nikakor ne; to smo ob- javili lc zato. da javnost ve. da nrav pridno ih pozorno sledimo vsem dogodl.ia.iem in da v takem slučaiu. ako se ne bo naš zunanji zastopnik zavzel in zahteval zadoščenja, njte-ca smatramo kot ne merodajno osebo in da bo govoril narod, ki bo v trenotku obračuna zahteval tako Slovenec za Srba. kakor Srb za Slovenca in oba za brata Hrvata zadoščenje. V. K. Isti on 1.P.B. iii Boi T. P. O. s celini narodom, — Naše nolitične stranka in T. P. D. — SLS 'm krščanski socializem. — Upravni svetnik T. P. D. — Bivši »oblanec SLS zahteva še večje redukcije. — Redukcije in naprednjaki. Največje industrijsko podjetje v naši zemlji, katero pa je po ve* čini v rokah tujcev, ki sploh nimajo človeškega srca,, odreklo je kruh tisočem naših bratov. T. P. D. je nesramno vrgla rokavico celemu našemu narodu, vsem političnim strankam ter posebe j še nam — Ju= neslovenskim nacionalistom. Or ju* na je boj sprejela in ga bo tudi do: bojevala! Ne tako naše politične stranke. Navidezno so sicer nasto* pi/e na znanem unionskem shodu proti T. P. D. Toda že na imenova« nem shodu je bilo čutiti prikrit strah iz vseh izvajanj posameznih govornikov — pred T. P. D. Za« stopnik klerikalne kapitalistične stranke je govoril v imenu krščan* skih socialistov. V kolikor poznam gospoda Terseglava, mu verjamem, da je on v svojih nazorih idealist, kar je dokazal s poslanskim man* datom v Ljubljani, katerega je pre* pustil dr. Korošcu. Socializma v okvirju in pod patronanco S. L. S. pa ne morem pojmovati rvse dotlej, dokler posedajo vrhovni voditelji klerikalizma vseh dežel milijonska — da — miljardska premoženja ter puščajo svoje duhovne sobrate stradati in hoditi v zakrpanih ter ponošenih suknjah. Pred seboj imam listo upravnih svetnikov T. P. D. Med temi se bli* šči tudi ime bivšega klerikalnega poslanca, za katerega so svoj čas agitatorji S.' L. S. ljudstvu govorili, da je edini pravi socialno čuteč mož. To svoj« socialno?čutečo na* ravo je najbolj pokazal pri kolav* daciji T. P. D., kjer je že po dose*> danjih redukcijah zahteval še večje redukcije izsesanih trpinovi Depu* tacije klerikalne stranke 90 bile po* novno pri centralnem ravnateljstvu T. P. D. z zahtevo, da družba od* pusti nekatere njim neljube jugo* slovenske nacionaliste. Gosp. Ten seglav sc o tem lahko prepriča pri svojem somišljeniku — upravnemu svetniku T. P. D. Žal — toda resnici na ljubo mo* ram pripomniti, da imajo neumljivo čudne nazore o redukciji tudi ne* kateri gospodje v naprednih vrstah, ki obsojajo predsednika trbovelj* ske Orjune br. Purkharta radi ob* jašnjavanja njegovega razmerja do ravnatelja Pauer ja v zadnjih števil* kah našega glasila. Ali naj mar se* daj br. Puvkhart poljubuje bič, s katerim se ga tepe? Poleg tega pa še ta bič vihti tuj kapital, pridob* l jen iz naše zemlje z žulji naših dr* žavljanovl Fevdalnemu sistemu bije zadnja ura tudi v sosednjih drža* vah! Vladavine kolonov in privile* giranih degenerirancev bodo zgi* nile; z njimi pa tudi vsa gospoda T. P. D.! Činitelji, ki tako z rokavicami nastopajo proti T. P. D., vrše grd zločin nad državo in narodom, ki ga s tem tirajo v naročje — komu* nizma! Popravite krivice, dokler je še čas! Dajte v lastni zemlji kruha tisočem stradajočih, da ne bodo kleli naše zemlje in svojih nedolž* nih, gladu umirajočih otrok! 1. J. B. D&msL Litija. Kljub temu. da živimo že Icdo dobo v svobodni državi, še dosedai niso nekateri odpravili nemških napisov raz hiš. Ker ie že zadnji čas. da se ti sramotni napisi, kakor ie na hiši mi litijskem mostu »Gasthaus zur Brucke«, odpravijo, polagamo dotičnemu posestniku na srce. da ta napis nemudoma odstrani! Zagorje. Tukajšnja »invalidna organizacija« ie sprožila misel, da postavi vsem padlim vojakom zagorske občin« spomenik. Da bi na zainteresirali celotno zagorsko javnost. so razposlali na vs.-* organizacije. obe šoli in vse politične stianke vabilo na skupen sestanek, ki se ie vršil v sejni dvorani občinske hiše z dnevnim redom: »Volitev nadstrankarskega odbora za v posta vite v spomenika Ducllim žrtvam.« Temu vabilu sc*, io. od/vala tudi Orjiina. le socialisti hj komunist* so to namenoma odbili. Z namenom vsai omiliti svo!o netnkl-nest in zapričeti razne govorice ki se širijo širom , doline se zaletavajo sedaj v »Kmečko-delavskem listu« v Orjuno. češ, »da kie« so Oriunch tam ne morejo bit} oni.« Vedo nai. da iim niih lastni pristaši oporekajo njihov čin, ker se ti zavedajo, da ie bilo vsem padlim ukazano iti v boi in da so govorice, ki gredo sedai na račun socialistov in komunistov. popolnoma upravičene. Spomenik bomo z združenimi močni! Postavil; tudi brez teli nar voditeljev. ker narod ie za nami! Dopisniku v »Delavsko.kmetskem listu« i>a čestitamo k njegovi šolski VV «« Pod Rožnikom. Telefon 523. | „ ADRIA** prašek za pecivo, va-l nilin sladkor, Colombo Ceylon jj ca j, kakao Van Kas ter. Zaloga | za mesto: Aleksander Wigiak, I Šelenbnrgova ulica štev. 4. spremstvu cerkovnika. Kako je im-ponSralo župnikovo ravnanje ljudem, so mu dokazali na licu mesta s tem. da so se takoj, ko je on dospel na pokopališče, vsi izvzemši naibližiih sorodnikov, odstranili od groba. Deloma so odšli iz pokopali- šča. deloma so se po istem razkropi«. Pokojnikova hčerka In nato še orosila s. župnika, da bete mašo za pokojnika, kar ie obliubll z dodatkom. da ie up bo oznanil. L. Z. Nai pokret. nalogi! Le tako naprej! Oriuna mu ie P>av hvaležna za njegovo pro-r Ugando. Zaeoriani. Uikjc pri Rakeku. Pred nedavnim časom smo dobili v IJnško faro novega dušnega pastirja Andreja Martinčiča. Da ie ta gospod vre' den imena Kristusov namestnik nam priča sledeči slučai: Dne 15. marca ie umrl na Uncu Hiož pošieniak in spoštovan o« vsai okolici, g. Anton Zalar. Ta mož ie bil naibržc v očeh novodospelega župnika brezverec in to radi tega. ker ni javno iznašal svoiega verskega prepričanja. Tako sc ie zgo-dilo.da ie g. župnik odpovedal pokojniku pogreb, oziroma da ne pojde domov no njega in da g a ne smejo prinesti v cerkev. Milostno je obljubil, da na pokopališče že pride. seveda šele takrat, ko bo pokojni že na pokopališču. Tudi na prošnjo pokojnikove hčerke, da nai pokoplje očeta kot se spodobi, se blagi dušni pastir ni dal omehčati, izgovarjajoč se, da ima prepoved od Samega orevzvi-šenega gospoda škofa. Končno Je obljubil, da pride na pokopališče. Možic, bližnji sosedje, so se napotili potem še enkrat k niemu in mu predočili. da ie bil pokojnik krščen, birman in da je prejel sv-obhajilo — torei zadostil glavnim zahtevam krščanske dolžnosti, ter da nai ga kot takega Dokoolie. Tudi to ni pomagalo. Ko ie prišla rfeou-tacžia drugič li g župniku, ga ni bilo doma. Naročili so. da ga ni treba na pokopališče, ako n e če vršiti pogrebnega obreda, kakor ie njegova sveta dolžnost. Tretii dan okrog devete ure dopoldne so dvignili pokojnikovo truplo iz hiše žalosti in ga brez križa in brez spremstva duhovščine odnesli na pokopališče. Pogreba se ie udeležilo veliko število liudi. ki so bili zelo razburjeni radi župnikovega ravnanja. Mem temii tudi pristaši klerikalne stranke. Prišedši na pokopališče, so še malo počakali, ako bo prišel g. župnik, a ker ga ni bilo. so možje Sami ookolnika zakopal?. , . , Že ko ie bila krst? skoraj napol zasuta se ie nočasnrfi • F,r*’ 1 bliževal pokopališču u. župnik v Oiiuna Logatec. V nedeljo, dne 21. marca se ie vršil v gostilni br. iVrabca na Kalcih redni sestanek II. četn. Snež. bataljona. Sestanka so se udeležili polnoštevilno četniki 4. voda iz Vrhnike, akoravno so morali peš celih 14 km. Istotako so se udeležili v lepem številu četniki I. voda iz Grčarevca. Požrtvovalnost naših vrlih četnikov iz Vrhnike in Grčarevca. nai bode za vzor vsem, posebno pa Logatčanom. ki so se v nezadovoljivem številu udeležili sestanka, akoravno ie bil za nekatere prav blizu. Na sestanku se je sklenilo, da se tekom leta priredi več propagandnih pešlzletov. ki bodo vezani z vajami. Prvi izlet se vrši žc dne 11. t. m., in sicer v Rovte. Udeležba za četnike obvezna! Vabimo tudi vse brate in sestre iz bližnjih mestnih organizacij, da se no možnosti izleta v čim večjem številu udeleže. V sredo, dne 24. marca se ie vršila prva seia novega političnega odbora, na kateri te bil izvoljen za predsednika br. Leskovec Nace. delavec iz Gorenje vasi. katerega agilnost in neumorno delo za naše organizacije nam jamčita, da se bo naša obmejna organizacija razvila v trdno postojanko. Pozivam vse četnike II. čete Snežniškega bataljona na vežbo. ki sc vrši dne 11. t. m. v Rovtah. Zbor za I., II. in III. vod pred gostilno brata Hodnika v Dolenjem Logatcu točno ob 6. uri zjutraj. Za četnike je udeležba strogo obvezna, četniki. ki se vežb ne bi udeležili bodo izključeni iz četniške sekcije, imena niih na objavljena v našem glasilu. Vežbe odpadeio edinole v slučaju dežja. Kroj. — Cctniškj pozdrav! Komandir II. č, Snež. baona. Občni zbor Oriune Šoštanj. Dne 27. marca s-e ie vršil redni občni zbor. Članstvo se ga ni udeležilo v zadovoljivem številu. Zato se ie naložilo odboru., da izvede revizijo članstva. Boljše ie 20 dobrih članov, ki vrše • vedno svojo dolžnost, kakor 100, ki so boli v breme organizacije. kot v mie prosneb. Predsednik Rihtarič je otvoril občni zbor in orisal težkoče pri delovanju organizacije. Glavna krivda leži na edstopivšem tajniku, ki kot tak ni bil na mestu. Br. predsednik pa je moral že pred dvema mesecema oditi na novo službeno mesto. Tajniške posle ie do odstopu istega vodil br. blagajnik Stanič, ki ie podal poročila za obe funkciji. Iz blagajniškega poročila sc ie. razvidelo, da v finančnem oziru ne stojimo slabo, kar ie zasluga bratov in sester, ki so pri prireditvah pokazali vso svojo agilnost. Oba poročila sta bila enoglasno odobrena. Nato ie bil enoglasno izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik br. Ferdo Vrabič; podoreds. Matko Zalar: tajnica s. Ela Horvatova, blagajnik br. Franjo Stanič: odborniki: br. Tone Kurnik. Miloš Volk. Ludovik Šinkovec in Miloš Fainik. Preglednika računov br. Ivan Zupan in Marko Fras. Br. predsednik ie pozval vse k složnemu sodelovanju v bodočem letu. S. tajnica Horvatova na ie želela. da bi v bodoče izostale osebnosti 'ki ubijajo voljo do dela in »aj se vse sile posvetijo samo delu. napredku in uspehu organizacije, ker le v slogi in moč in zmaga. Br. Kurnik se je v toplih besedah poslovil v imenu vsega članstva od bivšega predsednika brata Rihtariča, ki je z naivečio vnemo sodeloval pri Orjuni od ničnega oo-četka. Z odpetiem Orjunaške himne se ie zaključil občni zbor. MESTNA ORGANIZACIJA OR-JUNA ŠIŠKA vabi vse niei naklonjeno občinstvo, da se udeleži družabnega večera, katerega priredi omenjena organizacija dne 10. aprila t. I. % restavraciji »Bellevue«. — Vspored: Koncertne točke, oetie. šaljivi nastop, nles. Orčuna Studenci sporoča vsemu svoiemu članstvu, da bo oričenši z dne 11. aprila t. 1. začasno uradovala vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne v posebni sabi gostilne »Nad Dravo«. Aleksandrova cesta 17 v Studencih. (Plačevanje članarine, pritožbe, pojasnila itd.) Razvitje praporov Oriune Dubrovnik iti Gruž. Dne 23. maja t. 1. se bo vršilo razvitie praporov mestnih organizacii Dubrovnik in Gruž ter praporov njihovih četniških sekcij. kakor tudi 4. čete Jadranskega bataljona. Na skupnem zborovanju mestnih organizacii Dubrovnik in Gruž, ki se ie vršilo 22. t. m. se ie sklepalo o programu teh velikih oriu-n a škili slavnostih, katere so določene za dan 23. in 24. maia. Za kutnove praporov so izbrani glavni voditelji pokreta in eden predstavnik iz Jugoslovenskog čet-ničkog udruženia. Njihova imena, potek priprav in spored slavnosti bo najavljen pozneje. Oriuna Rakek je imela na praznik dne 25. marca svoi IV. redni občni zbor. katerega se ie udeležil kot delesrat Oblastnesra odbora br. Verbič, ker ie bil veliki čelnik brat Marko zadržan, članstvo se ie letos odzvalo v precei slabem številu. bilo ie na občnem zboru komaj polovica članov, kovie istega otvoril br. predsednik Černe. V prvi vrsti ie pozdravil delegata Oblastnega odbora ter podal kratko poročilo prošleca leta. Sledila so potem poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. - Posebno ie bilo pohvale vredno poročilo br. blagajnika, ko nam ie sporočil rezultat prometa blagajne v letu 1924., kS ie bil 18.870 Din in v letu 1926. 56.225 D'n. kar dokazuje, da ie organizacija v pro-šlem letu veliko delala. . ^Kot četrta točka dnevnega reda ie. bila volitev novega odbora. Br. Ziišršmk ie predlagal listo, ki ie bila eitfjftlasno Izvoljena. novi odbor so bili izvoljeni: Predsednik br. Černe France. I. podoreds. br. De Glerih Viktor; II. podpreds. br. Kunc Anton: tajnik br. Loize Završnik; blagainik brat Lojze Juvančič; odborniki bratie: Pirc Leon. Lešniak France. Lašič Bogomil. Jernejčič Jože. Bombač Franc; namestniki bratie: Fegelj Franc, Vrabec Alojzi! Gruden Marcel; revizorja brata: Dekleva Edko in Gornik Franc; častni sud bratie: Molk Stane. De Gleria Viktor in Lah Franjo. Po končanih volitvah ie povzel besedo br. Verbič, kj nam ie v izbranih besedah razložil glavne cilje in delo Orjune v bodočem letu. nakar je br. predsednik zaključil občni zbor s pozivom na delo in z željo, da se na drugem občnem zboru članstvo številnejše odzove vabilu kot letos. Za družino br. Mekinca ie darovala Oriuna Vrhnika 250 Din. Oriuna Lesce 200 Din. Bratie spominjajte se trpečega brata v zaporu in pokažite, da nas druži geslo: »Vs? za enega, eden za vse!« MESTNIM ORJUNAM! Na naš oklic na vse bratske mestne Oriune. da priskočijo na Pomoč br. Mekincu, ki ie moral nastopiti kazen kot žrtev organizaci" ie. se jih ie odzvalo že leno število* Vsem tem požrtvovalnim organizacijam im posameznikom izrekamo tem potom ponovno svoio zahvalo. Vendar pa z dosedanjimi zneski ne moremo vzdrževati njegove rodbine. ki ie sicer brez naše podpore izročena bedi. Zato ponovno apeliramo na vse naše članstvo, da priskoči v sili na nomoč rodbin? brata Mekinca. Pokažimo oriunaško bratstvo z deian«. da olajšamo življenje družini — in težke dneve br. Mekincu. Zdravo! Oiiuna Krakovo-Tniovo. ST AH A TOVARNA NOGAVIC 1N. PLETENIN. Ustanovljena leta 1888. H. FRANU » SIHCVI. Lastnik: FELIKS FRANZL. — LJUBLJANA, Priv oz 10. &asN9csaBnaes«a h ^pujmojnj^pirajmo izvrstno ^ | Kolinsko cikorijo S domači izdelek. X Odgovor. Z ozirom na »Izjavo« g. Vilerja, peka v Spodnji Šiški v »Jutru« in »Slovencu« z dne 28. marca t. 1. podpisana organizacija iugosloven-skih nacionalistov v Spodnji Šiški radcvolie izjavlja, da g. Vilar ni bil in ni član te organizacije ter da se do sedai še nismo trudili pridobiti ga v svoje vrste. Kar se pa tiče popusta uri pecivu delavcem in revnejšim slojem, pa ta čin g. Vilarja z naivečiim zadovoljstvom pozdravljamo, posebno še radi tega, ker izglcda. da je omenjeni gospod storil to šele na podlagi dementija. da ni član naše organizacije, česar se poštenemu in naprednemu obrtniku pač ni treba sramovati. Pri tei priliki želimo, da tudi drugi producenti znižaio cene blagu ali pa na kak drug način obla-žiio mizerni ooložai revnega ljudstva. katerega ie baš med našim članstvom naiveč. Odbor Oriuna Šiška. Kopirni stroj*, THli «EX C0., Ljubljana. Kronika. »Delavska politika« v emi zadnjih številk prinaša očitek Orjuni, da ie ona predlagala T. P. D. odpust 130 rudarjev, kar nai bi dokazovalo ozke prijateljske zveze, ki jih ima Orjuna s T. P. D. Moti se novorojeni listič, če misli, da se mi baiimo z resnico na dan. Takoj po Trboveljski tragediji so bili naši člani v Trbovljah izpostavljeni vsem mogočim napadom različnih hujskačev nam nasprotnih političnih strank. Bili so izro-čenii na milost in nemilost napadalcem. grozilo se iim ie s pobojem in niso bili varni življenja. Vse pritožbe so ostale brezuspešne. Mi smo si dobro zabeležili imena napadalcev in huiskačo.v in en tak imenik smo izročili, proseč zaščite, tedanjemu Velikemu županu, ne pa T. P. D. Kako ie spisek prišel v roke T. P. D. nam ni znano. Mi smo se obrnili za zakonito zaščito na pristojno oblast, vsled nezakonitih napadov naših nasprotnikov na naše člane. Mi bi si lahko to zaščito sami preskrbeli, hoteli oa smo v tedanjih razburjenih časih pokazati. da krivda ni na naši strani in le radi tega deistva srno se obrnili na pristojno oblast. Dokaz, da ima Orjuna taine prijateljske zveze v T. P. D. se je »Delavski politiki« torej klaverno ponesrečil. Oriuna si lahko vedno kadar hoče poišče zadoščenja pri T. P. D. brez vsake druge pomoči, če tega danes še ne stori, je to pač njena taktika, ki si jo ne bo dala predpisovati od kakega Kristana ali Koruna. Veselilo nas bo, če bo »Del. P.« objavila listo, ki ie mi več nimamo, da zopet enkrat spoznamo naše prijatelje. Sedaj pa vprašamo mi »Del. P.« kako to, da ie ravno ona dobila to važno listo? ,Io je li mar dal na razpolago- g. Veliki župan dr- Bal-tič? Sumu jamo. Ostane torei le še jedno. da io ie dala na razpolago T. P. D. Sedaj pa lahko vsakdo razvidi, kdo ima intimne zveze s T. P. D. Gotovim bogatašem, ki Stoje okoli »Delavske politike« m bi radi zopet igrali ulogo velikih delavskih voditeljev, pač niso zaprta vrata v palačo T. P. D., nje ne nadzorni« policija tako. kakor Orjunaše. Ti uboga delavska para pa boš še nadalje metala svoje kroglice v niihovo skrinjico, dokler ti ne prinese odrešenja ravno ona Oriuna. ki ie tako osovražena ° tebe in T. P. D. D Stanje ranjene«a brata Pavla Žigona ie orecei opasno. ker se mu ie pričela rana gnojiti. Pritisnila je tildi vročina, vendar >e še vedno upati, da bo njegova trdna *n zdrava konstitucija prebolela težke posledice gnojenja ran. Zadovoljivo pa je stanje drugega ranjenca finančnega stražnika Zaica. ki iena Potu k okrevanju. O italijanskih napadalcih pri Grčarevcu ie poročalo naše časopisje na podlagi uradnih sporočil italijanskih oblasti, da so jih vtaknili v preiskovalni zaoor. Dvomm smo n tem. ker smo globoko uvei- ;r<' OtlOŽHA DARIIA kot ročne torbice, mani* kure, kasete ter različne druge usnjate izdelke toaletno milo itd. priporoča tvrdka L|ubl|anaf Pred Skefijo 2 Je najmodernejše urejena ter izvršuje m tlsbanUčka dela «4 aajpriptfk-stejšega do »»jtnodernejiega. - Tiska Šolske, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbirvuetn tisku. — Brošure v malih in tudi najvcCjilr nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. ftaa p« itasMr. telop, cenikov in reklam, listov. Mi tmica litt zvezkov. Šolski rnzki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležniee. jeni. da financar.3 niso unadli na naše ozemlie brez vednosti svoHh stareišin in da za ta naoad prav gotovo ne bodo kaznovani. Potrjevalo nas ie v tem prebričanju tudi pisanje »La Scrre« o nekih preoblečenih civilistih, ki so kot finaai-carii izzvali ta spopad. Poslali smo našega zauonika do stražnice, kjer se nahaiaio nastanjeni financarii. ki so uoadli čez mejo. Ta se te prepričal, da so osta- li o. <1 en ieni financarii nrav. kakor smo mi med videvali, še vedno na svoiem mestu Jn da iih še ni nihče premestil, h razgovora 7. »trmi ie izvedel, da tudi ne bodo imeli prav nikakiji sitnosti, ker stote trdno ori svoiem prvotnem zagovoru, da niso prestopili meje in da so napadalci gotovo preoblečeni civilisti, ka" ter.iJi oni niso videli orekoračiti tnele. Tako deistev in dokaza o postopanju Italijanov. Pri nas pa hočejo nekateri krogi vso stvar zaobrniti čisto v drugo smer in Dti tem sklicujejo na tonotno lojalno postopanj© Italijanov. Brez vsebinsko Jugoslovenstvo. Navzlic vsem bridkim izkušnjam, ki jim imajo naši Slovenoborci v Beogradti, še vedno trmasto vztra-iaio na svojem avtonomistično-se-paratističnem ekskluzivnem stali" šču. Najsi v dušah že nrav dobro spoznavajo, da je edina w>t do kateri Se moremo Slovenci v tel državi povzpeti na otimemn mesto edinole- Jugoslovenstvo. se še vedno zadirkuielo vanj. Tako ie zadnje čase glasilo Koroščeve sirotrffšnice zoDet malo pozabavlialo nad »brez-vsebinskim Jugoslovenstvosn«. — Smatramo neumestnim dokazovati nezmisel teh »la.rnentacij« »Slovenca« na račun Jugoslovenstva. Opozoriti pa moramo na res brezvse-binsko doslednost njegovega pisanja. Mili gosoodie nam očitajo brez" vsebinsko Jugoslovenstvo. Baš pod njegovo firmo pa sami prodajajo svojo brezvsebinsko zavoženo politiko. Ako ie v Jugoslovenstvu brez-vsebinstvo, olnesite se rra Vi Koristili boste s tem sebi in Jugo-lovenstvu, ki mora s svojo Došteno firmo kriti Vaše nesrečne Dolomije. Demontirajte Jugoslovenstvo v imenu svoiega kluba, tiskarne, knjigarne. strokovne zveze, orlovske zveze in še v celi vrsti drncih institucij. Nato na dvtenite Vaše ©osveče" ne glasove in zapojte nad njim Vaš Apage satanas! Morda Vam bo to celo pomagalo pri bodoči sestavi vlade, ki ji bo premiier dični dr. Momčilo Ninčič, kateri slovi tudi kot velik Vas vredtni tpriiaieli Jugoslovenstva. Da, to ie značilno! V času. ko se v naši javnosti uercio razne umazane korupcijske afere, ki so zadele visoke osebnosti in nam kažejo moralno močvirje beograjske družbe, ie umrl v Beogradu ko* tramvajski zavirač rezervni častnik — invalid Ivan Popovič. Kot Srb iz Boke Kotorske ie iz narodnega idealizma še za mladlih nog odšel v Srbijo ki postal trgovec. Ko je Avstria leta 1908. anektirala Bosno in Hercegovino, je Podovič .pustil vse svoie imetje im družino ter Je krenil med četnike. V na to sledečih vojnah se ie voiskoval tako hrabro, da ie Ml odlikovan z dvema Karadjordievima zvezdama, z Bdim orlom, 7, angleškim in rurmrai-skim redom. Postal ie kaoetan 1. razreda. Ta borec — invalid ni mo" gel dobiti pri nas druge službe, kot službo tramvaisikega zavirača. Umrl je v revščini kakor ie v revščini živel. zato, ker mu domovina ni bila molzna krava. Tako suho časniško naročilo zopet o eni tragediji naših najboljših, ki s« v tej zemlji zaman pričakovali za svoia dela vsai koščka kruha. Dočim so ljudje Rade Pašičevega kova bogateli čez so ti amirali in 5e umirajo erladu in bede. In kdaj bo boljše? Orjun* urva nastopila proti Rade Pašiču. Navzlic vsemu zavijanju je moči opazovati, kako rapidno ■propada nekdaj tako noš ten a radikalna stranka. Spor Pašič-Lj. Jovanovič pa je izbil dno. Stavba, okužena z nemoralnostjo in sebičnostjo ter krijoča najgore elemente nacije se je pričela rušiti in pogrezati v morju smrada in umazana rij. Naša napoved, da io bo uničila grabežljivost njenih gospodarjev se uresničuje na celi črti. Or-juna vidi v sedanjem pričetku konce korapciomisiov in hegemojustov triumf njene akciie napram temu cvet« beograjske čansile, ki jo ie zanočela tedal. ko ie pred očmi cele naše iavnosti leta 1922. nrva ožigosala g. Rade N. Pašica. Tedai so hoteli še šibko Oriuno zato razpustit*. kar ie preprečil naivišii ustavni faktor: danes na stoli O nuna močna in iaka. dočim orouadaio oni. ki so m ob uieneni nočetk« še vse-gamogočni. Na razvalinah povojnih koaijunkturističnih tvorb vstajajo že prv3 obrisi novega nastopanja "nacionalne morale pravde in poštenosti. RObovl »kulturnih« Germanov. Žalostno, a resnično ie dejstva da Se gotovi funkcionarji še danes ne morejo sprijazniti z mislijo, da ie bivše Avstrije za vedno konec in da žive sedaj v svobodni državi. Nekega koroškega Slovenca, ki je ODtiral za našo državo bi nrišci v svrlio studii v neki tukajšnji javni Invalidski vozički s prostim tekom in zavoro 7. zračnicami. Prvi v Jugoslavijil Naročeni za Državno protezno delavnico. Precizno in solidno izdelani v tovarni TR IB UN A dvokoles in otroSkih vozičkov. Slika predstavlja popolnoma izgotovljene vozičke pred oddajo. zavod, ie šei istega v prisotnosti inteligenta — rodom Srba. vprašal: »Čemu ie prišel ir. Avstiiie sem. ker ie bolie bi« v kulturni državi rob. nego v nekulturni svoboden! Gospod .ie sicer v svojem poklicu strokovnjak. Da pa niso razmere v naši državi take. kot bi morale biti ni krivo srbsko ljudstvo, ampak naši politiki ter ljudje njegovih , nazorov! Ni pa več daleč dan. ko bo narod z vsemi temi na orimeren način obračunal. O delovatrfn c. inž. Mareka ori »Kaavenitu«. Laško, smo ooročali že v eni predzadnjih številk. Moža je sicer močno zanimal rrisec tega članka, vendar pa se ni prav nič poboljšal. Tako smo prejeli ravno te dni zopet pritožbo o niegovem ravnanju z bolnikom, katerega so vrgli na cesto in iz stanovanja, ko se ie prijavil na delo. Na iStrovor, da ni mogoče, kar tako naglo izprazniti stanovanja. Da se ie »ričel g. inž. Marek nad ni im dreti, da ie bila groza. Ali ie pri nas prepotentnost tujih prfvaadnaneev v resnici že tolika. da zamoreio delati z naši«* življem, kakor Mm Se do volii? Doklej noide še tako? v Ljubljani. Marijin trg št. 8 in y drugih slovenskih knjigarnah.