LETOXXXV., ŠT. 16! Ptuj, 22. aprila 1982! CENA 8 DINARJEV YU ISSM 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Dobrodošli mladi tovariši (stran 3) • Petnajstim srebrna odličja OF (stran 4) Ptujski delegati na 9. kongresu ZKS (stran 5) „lz vasi v vas ' - Korena (stran 8) „Nikogar več ni..." (stran 9) HUZUKAV KONGRESU Tudi v ptujski občini smo pozorno spremljali delo devetega kongresa ZKS. v njegov pozdrav pa smo v centru srednjega usmerjene- fa izobraževanja pripravili slovesno akademijo, ki smo jo združili še z ližnjim praznovanjem 41-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Uspešno in plodno delo pa smo kongresu zaželeli tudi v imenu dragih gostov iz bratske občine Krapina, ki so na ijkademiji izvedli kulturni program. Slavnostni govornik — predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič je zbranim Ptujčanom, ki so dodobra napolnili obsežni prireditveni prostor, spregovoril o pomenu 9. kongresa ZKS, ki nas zavezuje in obvezuje, da bomo dosledno uresničevali sprejete naloge, ne samo komunisti, ampak vsi delovni ljudje in občani. »Dejavno in odgovorno smo se vključili v obravnavanje vseh kongresnih dokumentov, vrsta posebej organiziranih obravnav po posameznih področjih je vključila tudi vrsto primerjav in ocen teh področij s stanjem v občini. Obravnave o dograjevanju samoupravne- ga socialističnega sistema so zajele vrsto konkretnih ugotovitev in ocen o delovanju delegatskega sistema v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, SIS. Podlage za takšno primerjavo .so bili sklepi občinske konference ZKS in SZDL o delegatskem delovanju v obci- , ni.<( je med drugim dejal predsednik občinske skupščine Franc Teti- čkovič. ki se je v svojem govoru dotaknil tudi bodoče investicijske politike v kateri imajo barvna metalurgija, zdravstvo in usmerjeno izobraževanje prednost, predvsem na v kmetijstvu. Vse druge investici- je bodo morale biti odvisne od sredstev, ki bodo na voljo ali v samou- pravnih interesnih skupnostih ali iz samoprispevka občanov. Svoje besede je predsednik skupščine namenil tudi 33 novospreje- tim članom ZKS. ki so na slovesnosti dobili člansko knjižico, prav lalco pa tudi petnajstim prejemnikom občinskega priznanja OF slovenskega naroda. Knjižice je podelil izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Feliks Bagar, srebrna odličja pa predsednica OK SZDL, Marica Fajt. Po kulturnem programu v katerem so nastopile članice pevskega zbora in plesna skupina ter glasbeni ansambel iz Krapine smo Ptujčani poslali delegatom in gostom 9. kongresa ZKS pozdravno brzmavKo. v kateri smo sporočili, da podpiramo dokumente 9. kongresa ZKS. ki jih sprejemamo kot napotilo za naše delo v prihodnje in da bomo vedno znova z našimi prizadevanji za .socialistično samoupravljanje, z delom in dobrim gospodarjenjem dokazovali, da smo za Titov koncept samoupravnega socializma in za samoupravno, neuvrščeno, socialistič- no Jugoslavijo. mš foto: I. Ciani V pozdrav kongresu je zbranim govoril novoizvoljeni predsednik skup- ščine občine Ptuj Franc Tetičkovič. Med petnajstimi dobitniki srebrnih odličij OF slovenskega naroda je bil tudi Alojz Bedenik iz KS Stoperce. Triintridesetim novosprejetim članom ZKS je knjižice podelil izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Feliks Bagar. Gostje iz pobratene Krapine so sodelovali v kulturnem programu. 9. KONGRES ZK SLOVENIJE Tito, Kardelj - svoboda, sreča! v soboto 17. aprila, se je v Ljubljani končal zbor slovenskih komunistov. Tridnevno zasedanje je pomenilo zaključek širokih predkongresnih aktivnosti in začetek uresničevanja nalog, ki jih pred vse subjektivne sile, posebej pa še pred člane zveze ko- munistov, postavlja življenje in delo v vseh okoljih. Težko je v nekaj vrsticah strniti vtise iz imenitne stavbe — Cankarjevega doma — kjer je potekal kongres. Tre- ba je že reči," da je s kongresom dobesedno ,,dihala" vsa Ljubljana. Tokrat se je iz bele spremenila v rdečo, saj ni bilo ulice, trgovskega ali gostinskega lokala, poslovnih in stanovanjskih stavb, brez naše trobojnice ali Titove in Kardeljeve slike. Tudi mnoge kulturne prireditve so bile f)osvečene 9. kongresu slovenskih komunistov. V Cankarjevem domu so se že na predvečer kongresa zbirali delegati, gostje in novinarji, skupaj več kot 1700 udeležencev. Ob brezhibni organizaciji je dan kasneje nemoteno steklo delo na plenarnih sejah in se zatem nadaljevalo v petih komisijah. Največ razprav je bilo v komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, kar glede na sedanjo gospodarsko situacijo sploh ni čudno. Raz- prave so bile odkrite in ostre, opozorjeno je bilo na nepravilnosti, na odgovornost, na naloge, ki jih nismo uresničili kliub spreietim dogovorom in sklepom. Omeniti velja izredno odmevni razpravi Kristine Juso- ve in Marije Magdalenčeve — delegatk ptujske občin- ske organizacije ZKS, ki sta opozorili na odprta vpraša- nja na področju kmetijstva. V soboto so delegati na plenarnem zasedanju sprejeli resolucijo, v kateri so zapisani zaključki in ugotovitve, napotki za nadaljnje delo članov zveze ko- munistov. Izvoljeni so bili novi organi ZK Slovenije, predsednik centralnega komiteja ZKS je Andrej' Marine, sekretar pa Miha Ravnik. Za člana CK ZK Slovenije sta bila s ptujskega območja izvoljena Alojz Gojčič in Milan Kneževič, iz ormoške občine pa Bran- ko Jovanovič. Naj zaključim to kratko poročilo z besedami iz pozdravnega pisma CK ZK Jugoslavije, ki so ga poslali udeleženci 9. kongresa ZKS: ,,Izpričujemo našo čvrsto voljo, revolucionarno doslednost in odločenost, da s skupnimi močmi enotno in odgovorno nadaljujemo z graditvijo socialističnega samoupravnega sistema na- še družbe, ki sta mu skupaj z vrsto naših revolucionar- jev postavila temeljne kamne Josip Broz — Tito in Edvard Kardelj". Te besede so in bodo vodilo naših skupnih prizadevanj, da bomo še naprej živeli svobod- ni in srečni. N. Dobljekar D. Modrinjak Andrej Marine; Delegati ptujske OK ZKS na seji komisije za socialistične sa- moupravne družbenoekonomske odnose in razvoj. Prireditve ob dnevu OF ORMOŽ v ormoški občini so ob praznovanju 27. aprila — dneva OF pripravili bogat program prireditev in pro- slav. Tako bodo občani ormoške občine, 23. aprila pozdravili občinsko štafeto mladosti, ki bo šla skozi vse krajevne skupnosti. Tega dne bo v Ormož pripotovala delegacija občine Vrnjačka Banja in delegacija krajevne skupnosti Vrnjačka Banja. Na Kerenčičevem trgu pa bo zvečer slovesnost ob zvezni štafeti mladosti. Osrednja proslava ob dnevu OF bo v kulturnem domu v Ormožu v soboto, 24. aprila, ko bo tudi podpis listine o pobratenju krajevnih skupnosti Vrnjačka Banja in krajevne skupnosti Ormož. O pomenu pobratenja in nadaljnjem poglabljanju sodelovanja med pobratenima občinama, ki mora zajeti najširši krog delovnih ljudi in občanov v ormo- ški občini in občini Vrnjačka Banja, pa bo govoril Drago Zabavnik, predsednik OK SZDL Ormož. Za podpis listine o pobratenju so se predstavniki obeh občin dogovorili že ob lanskem vlaku bratstva in enotnosti. Na slovesnosti ob dnevu OF bodo podelili tudi 5 priznanj OF in 1 državno odlikovanje. Priznanja OF bodo prejeli: Ema Ivanuša, kmetovalka iz KS Miklavž, Vili Trofenik iz.KS Velika Nedelja, Feliks Stropnik iz KS Ormož, Drago Mesaric iz KS Tomaž in Alojz Slavinec iz KS Ivanjkovci. Člani delegacije iz VranjaCke Banje bodo med obiskom v ormoški občini obiskali več občinskih zanimivosti, imeli pa bodo tudi razgovore s predstav- niki občinskega družbeno-političnega življenja. V program praznovanja OF se vključuje tudi godba na pihala Ormož in oktet prosvetnega društva Ivanjkovci, ki bo imel krajši nastop na osrednji prireditvi dneva OF v domu kulture ob svečanem podpisu listine o pobratenju med krajevnima skupnostima Ormož in Vrnjačka Banja. MG. v SOBOTO, 24. APRILA - VSI NA POHOD! Delovni ljudje in občani ptujske občine bodo v množičnem pohodu krenili v soboto, 24. aprila proti mestu poslednjega boja slovensko-goriške Lackove čete, ki je izkrvavela v boju proti močnejšemu sovražniku. Spomin nanjo pa ostaja neizčrpen vir prenašanja revolucionarnih tradic^ na mladi rod. Štabi za organizacijo pohoda, ki so bili imenovani v krajevnih skupnostih in organizaci- jah združenega dela, so v glavnem že zaključili z delom. Sodeč po aktivnostih je pričakovati, da se bo pohoda udeležilo čez 10 tisoč delovnih ljudi in občanov. V pripravah na pohod je bil dan pose- ben poudarek vključevanju občanov iz družbenih organizacij in društev. Kot je znano, bodo pohodniki krenili proti Mostju v petih odredih. Na poti do Mostja bodo obiskali vsa spomin- ska obeležja iz NOB, pri katerih bodo organizirani krajši priložnostni programi s tematiko oživljanja naše revolucionarne pretek- losti. Na sklepni slovesnosti pohoda, ki bo v spo- minskem parku, se bodo zaobljubili tudi mladi vojaki ptujske voja.šnice. V kulturnem programu pa se bodo trudili: pevska zbora osnovnih šol ,,Tone Žnidarič" in .,Olga Meglic" Ptuj ter člani ptujskega gledališča in godba na pihala Ptuj. Slavnostni govornik bo Janko Vogrinec, pred- sednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. MG Pot zvezne štafete mladosti .lutri, 23. aprila bomo na našem območju spremljali /vezno štafeto mladosti, ki seji bodo pridružile še številne lokalne štafete na osrednjih proslavah v posameznih občinah. Zvezna štafeta mladosti bo na našem območju: od 16. ure do 16.20 v Slovenski Bistrici, od 1635 do 16.40 Gaj pri Prajierskem predaja mladini Ptuja, od 17.10 do 1730 v Ptuju, od 18. ure do 18,05 na Forminu predaja mladim Ormoža, od 18.15 do 1835 v v Ormožu. od 18.50 do 18.55 v Žerovincih predaja mladini Ljutomera, kjer bo štafeta tudi prenočila. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 22. april 1982 - TEDNIK Občni zbori, konstituivne seje konferenc in volilne skupščine občinskih odborov s pripravami na občne zbore, konstituivne seje konferenc os- novnih organizacij sindikata in volilne skupščine občinskih od- boTov dejavnosti, so v ormoSki občini pričeli že v jeseni 1981. Operativne priprave pa so priče- le s posveti predsednikov osnov- nih organizacij sindikata, prvi je bil v oKtobru 1981. Takrat so se predsedniki osnovnih organizacij seznanili z gradivom in pome- nom občnih zborov. V pripravah na občne zbore je bilo poudarje- no, da morajo osnovne organiza- cije oceniti politično in samou- pravno delovanje v OZD (TOZD). Poudarek je bil na cxlločanju delavcev pri odloči- tvah z ustvarjenim dohodkom, izvoznih usmeritvah in stabiliza- cijskih prizadevanjih. O tem je povedal Slavko Kačičnik. sekretar občinskega sveta ZSS v Ormožu: »Letošnji občni zbori osnovnih organizacij .sindikata so imeli mnogo dela pn vključevanju v priprave na dele- gatske volitve. Osnovne organi- zacije so tvorno sodelovale tudi pri "uresničevanju planskih nalog v TOZD. uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela, varstvu pri delu, zdravstvenega varstva in socialne varnosti delo- vnih ljudi. Večina izvrSnih odborov os- novnih organizacij je dobro za- stavila naloge za občne zbore. Rok za izvedbo občnih zborovje bil od 15. januarja do 28. fe- bruarja 1982. V tem času je 95 odstotkov osnovnih organizacij opravilo občne zbore; ostale so to nalogo opravile do 7. marca. Prav tako so z delom zaključile konstituivne seje konferenc os novnih organizacij sindikata ZS (v Slovinu, Mercatorju — Ograd in tovarni »Jože Kerenčič«). Z delom so zaključile tudi skupšči- ne občinskih odborov dejavnosti (odbor kmetijstva in odbor za vzgojo in izobraževanje). Ocenjujem, da so bili občni zbori vsebinsko in kadrovsko dobro pripravljeni. Poročila in ocene aelovania osnovnih orga- nizacij sindikata so bile v večim sredin dokaj poglobljene in mno. f',o bolj konkretna. Icot pretekla eta. Potrdilo za to so tudi delo- vne usmeritve in letni programi dela. ki so jih osnovne organiza- cije sprejele na občnih zborih. V pi"ogramih je dan poudarek gos- poclarjenju. stabilizaciji, področ- ju varstva pravic delavcev, odgo- vornosti delavcev, delovni disci- plini, obveščanju delavcev, dele- gatskemu sistemu in drugemu. V tem času ima ormoška občina 45 osnovnih organizacij sindikata. 3 konference osnovnih organizacij in 2 občinska odbora dejavnosti. Po podatkih je več kot 80 odstotkov novih vodstev v osnov- nih organizacijah, kar pomeni, da so pomlajeni tudi izvršni odbori osnovnih organizacij. Takšno stanje narekuje tudi večjo prisotnost v osnovnih orga- nizacijah in njih tesnejšo poveza- nost z občinskim sindikalnim vodstvom.« MG Slavko Kačičnik foto: JB AGROTRANSPORT PTUJ Stopnjevanje težav v delovni organizaciji Agrotransport pričakujejo, da bo rezultat prvega trimesečja letos (to je v obdobju mrtve sezone), kljub naraSčanju težav, zadovoljiv. V tem obdobju so imeli najboljši rezultat v mesecu marcu. Nasploh so njihove težave tudi težave drugih transporterjev. Pritiskajo jih razni sporazumi o ,,združevanju dela in sredstev", ki so v resnici sporazumi o nakupu blaga s tujo valuto. O dveh, ki jih je delovna organizacija bila prisiljena skleniti s proizvajalci gum iz Kranja in Borovega, bo kmalu odločalo ustavno sodišče Jugoslavije. Drugi velik problem je gorivo, ki ga zmanjkuje na vseh črpalkah v Jugoslaviji, zato prihaja do številnih motenj pri delu. Omejene investicije zmanjšujejo obseg dela pri zemeljskih delih, manj pa je tudi investicijskih prevozov, kot tudi transporta blaga zaradi manjše proizvodnje. Poleg tega je čutiti tudi močno prisotnost zasebnega sektorja. Zato v delovni organizaciji Agrotransport poudarjajo, da je nujno doseči delitev dela med transporterji. MG 00 .,OLGA MEGLIC" PTUJ LETOS ZA 190 TISOČ DOLARJEV IZVOZA v prvem trimesečju letos sta temeljni organizaciji DO Elkorn; Hiko »(Jlga Meglic« Ptuj doseg,!i načrtovane cilje in jih celo presegli.: Vendar že sedaj ugotavljajo, da Dodo izredno težko izpolnili letni plan,-; glede na to, da se stopniuiejo težave pri repromaterialih; v tem obdob- ju pa imajo v DO že določene odpovedi naročil. Občutenje tudi pritisk na združevanje deviz. Za leto 1982 načrtujejo za 190 tisoč 500 dolarjev izvoza, kar je znatno več, kot v letu 1981, ko je delovna organizacija dosegla le 30 odstotkov načrtovanega izvoza. Uvoz pa naj bi dosegel 65 odstotkov ustvarjenega izvoza. Dinamična rast izvoza se bo odrazila tudi na proizvodnii, ker bodo lahko zagotovili potreben repromaterial in rezervne dele iz uvoza. Izvozno konkurenčnost pa bodo lahko dosegli le z dvigom produktivnosti dela, z zmanjšanjem stroškov in tesnejšim povezovanjem, zlasti na dohodkovnem področju. Letos so sklenili tudi za milijon mark izvoza in sicer za dobo 2 let — v tem je tudi dodatno zagotovilo za potreben uvoz. MG, BOGATEJŠI ZA NOVO POLNILNO LINIJO TOZD KLETARSTVO SLOVENSKE GORICE Nova polnilna linija, ki so jo zgradili v tozd Kletarstvo Sloven- ske gorice je že mesec dni v poskusnem obratovanju. Z rezul- tati poskusnega dela .so izredno z.iidovoljni. Z njo je zagotovljeno sterilno polnjenje in tako bodo lahko odslej svoja kvalitetnejša vina mirno pošiljali tudi na tuja in bolj zahtevna tržišča. Z dogra- ditvijo polnilne linije je zaključe- na tudi druga faza širitve njiho- vih zmogljivosti, skupno s prvo fazo — predelovalnim centrom je investicija veljala 120 milijo- nov dinarjev. V tej tozd je zaposlenih 92 delavcev in za nekatere med njimi pomeni dograditev novih objektov s sodobno opremo tudi izboljšanje delovnih pogojev. uspešnost poslovanja temeljne oreanizacije je v precejšnji meri odvisna od letine, torej od kvali- tete grozdja in vina. Lani je bilo s prodajo vina precej težav, v letošniih prvih mesecih pa pov- pra.ševanje po njihovih vinih ponovno narašča, tako so načrto- vani fizični obseg prodaje v prvem trimesečju uresničili. Fizični obseg letne proizvod- nje in prodaje v tozd Kletarstvo Slovenske gorice je 420 vagonov vina. Od te količine nameravajo izvoziti okoli 50 vagonov. Svoja vina izvažajo izklju^o na zahod- no tržišče, kjer si zagotovijo plačilo v trdni valuti. Devizni izkupiček zadostuje za pokritje uvoza potrebnega reprodukcij- skega materiala, del deviz pa lahko odstopijo tudi ostalim temeljnim organizacijam v sesta- vi kmetijskega kombinata Ptuj. V temeljni organizaciji Kletar- stvo slovenske gorice pripravljajo skupno z občinskim sindikalnim svetom osrednjo občinsko prosla- vo, v počastitev delavskega pra- znika I. maja.-Svečanost bo 30. aprila, povezana z uradno preda- jo novih poslovnih objektov svojemu namenu. JB Del nove polnilne linije Nova Ogradova opekarna pričela s poizkusno proizvodnjo Ena najsodobnejših opekarn v SR Sloveniji — v Ormožu, je si. aprilom letos pričela poizkusno obratovati, ker bo trajala do 1.9. Potreben material za proizvod- njo blek opeke, pozneje se ji bo pridružila .še fasadna opeka, pridobivajo v elinokopu, ki je od opekarne oddaljen 1 km. Po načrtu za letos bo proizvodnja dosegla 26 milijonov enot, njena vrednost pa bo 120 milijonov dinarjev. Dnevno pa opekarna, v kateri je sedaj zaposlenih 86 ljudi. dosega proizvodnjo IIO.OOO enot bloka ali 22.000 kosov. Kot je povedal vodja opekarne Vekosiav Kosi, nimajo težav s prodajo, ki je organizirana prek lastne prodajne mreže v okviru sestavljene organizacije Merca- tor. Nekaj proizvodnje pa proda- jo tudi v okviru maloprodajne mreže. MG Opeko žgejo v sodobni tunelski peči. foto: Jože Bračič Vekosiav Kosi TOZO NIZKE IN HIDROGRADNJE KOMUNALNI OBJEKTI IN OKOLJE V sestavi delovne organizacije Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj (kgpp) — prej Komunalno podjetje Ptuj — je tudi temeljna organizacija Nizke in hidrogradnje. Poslovna in delovna usmeritev zaposlenih je v razvijanju dejavnosti nizkih gradenj, zlasti gradnji ko- munalnih objektov in naprav ter cestne mreže, uveljavljajo pa se tudi kot izvajalci del pri urejanju okolij, urejanju zelenih površin. Te- meljno organizacijo sestavljajo štiri delovne enote. To so DE gradbena dela (gradnja zbi- ralnih in razdelilnih kanalov, cest, urejanje ulic in trgov, proizvodnja betonskih izdelkov), DE asfalt in mehanizacija (proizvodnja in vgraje- vanje asfaltov). DE zunanja vodovodna omrežja (gradnja transportnih in razdelilnih cevovodov ter priključkov) in DE servisne de- javnosti (vzdrževanja in gradnja hišnih vodo- vodnih in odvodnih naprav). V delovnih eno- tah in vodstvu TOZD je zaposlenih 105 de- lavcev. Večina njih ,so kvalificiram in polkvali- ficirani delavci (78), zraven pa so še nekvalifi- cirani gradbeni delavci, organizatorji dela ter režija z vodstvom. V srednjeročni program so si zapisali nalogo izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih. To izvajajo z notranjim usposabljanjem, dopolnilnim izobraževanjem ob delu in štipendijsko politiko. Kot nam je ob obisku povedal vodja te- meljne organizacije Marjan Pongrac, je kvali- fikacijska struktura dokaj ugodna, manj ugodni pa sta starostna in zdravstvena. Po- prečna starost zaposlenih je okrog 40 let. Pri starejših se vedno pogosteje pojavljajo tudi pc:)klicne bolezni kot posledica neugodnih de- lovnih, zlasti vremenskih pogojev. Zato so precej storili v smeri izboljšanja delovnih po- gojev, seveda v okviru svojih možnosti vpliva. Tako so poskrbeli za prevozne kontejnerske enote na gradbiščih, v katerih se delavci lahko zadržujejo med malico ali v slabem vremenu, uredili prostor za prehrano vseh, ki delajo v bližini sedeža temeljne organizacije, dodali garderobe in sanitarije. Počutje je sedaj gotovo veliko boljše in po svoje prispeva k večji delovni uspešnosti. — povečanje pa ni zanemarljivo. No. o tem nekoliko kasneje. Dodati namreč moramo, da posebno pozornost posvečajo varstvu pri delu in zaščiti. Morajo, saj opra- vljajo precej del, pri katerih so delavci izpo- stavljeni možnostim poškodb in obolenj. Za področje varstva pri delu so zaposlili tudi strokovnega sodelavca, seznanjanje in uspo- sabljanje zaposlenih pa izvajajo na internih tečajih. Lanski poslovni rezultati so nekoliko ugod- nejši kot v letu 1981, vendar vseh planiranih učinkov niso dosegli. Tako ugotavljajo hitrejšo rast stroškov proizvodnje, kar je posledica ne- stalnih cen materialov in storitev, povečanja ponudbe na tržišču ter drugačne sestave del kot pa .so lih izvajali prej. K porastu celotnega prihodlca so četrtino prispevale višje cene. približno za toliko pa seje povečala tudi pro- duktivnost, manjši prispevek pa predstavlja tudi vpliv drugačnih del. zlasti povečan obseg zemeljskih gradbenih del. ki se zlasti izplačajo pri večjem obsegu in ko je manj fizičnega dela. Lani so delavci te temeljne organizacije de- lali na več kot 70 obiektih. To predNta\ lia tudi precej dela v pripravi in organizaciji dela kije skupna za delovno organizacijo. Med večjimi deli velja izpostaviti komunalno ureditev sta- novanjskega kompleksa v Rabeljčji vasi — za- hod, okolja pri novi livarni v TG A Boris Kidrič, 25 km transportnih in razdelilnih cevovodov (20km v ptujski in 5 km v lenarški občini), večja dela na lokalnih cestah v ptujski in občini Krapina. Vsega načrtovanega niso uspeli iz- vesti. Precej težav so imeli pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltov. Zaradi večje okvare na- prav in slabe založenosti z nadomestnimi deli v polni sezoni kar 32 delovnih dni niso vgrajevali lastnih materialov, temveč so jih pod precej neugodnimi pogoji morali kupovati drugje. V veliki meri so osnova za planiranje dela programi krajevnih skupnosti in interesnih skupnosti materialne proizvodnje — gre za komunalno in lokalno skupnost za ceste, so- delovanje je dobro in se je z leti še utrdilo. Vendar pa investitorji pri oddajanju izvajal- skih del upoštevajo cene in kvaliteto opravlje- nih del. Tako je za prejetje del potrebna kon- kurenčnost s podobnimi organizacijami zdru- ženega dela na tem območju. Z delom tudi izven občinskih meja so zaposleni v TOZD nizke in hidrogradnje dokazal), da so konku- renčni. To jim bo še kako prav prišlo v pri- hodnje, saj so se možnosti, finačne. izgradnje komunalnih objektov precej zmanjšale. Tako se bodo še bolj kot doslej usmerili na tržišče izven občine, možnosti pa se jim ponujajo tudi v proizvodnji gradbenih materialov, kijih po- trebujejo pri delu. posebno pa še pri urejanju okolja. 1. kotar TEDNIK - 22. april 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV SLOVESNO V sredo. 14. aprila dopoldne je bila na železniški postaji v Ptuju slovesnost v počastitev 15. aprila — dneva železničarjev in 9. kon- gresa ZKS. Po tem ko so delega- cije položile vence k spominskim obeležjem padlim železničarjem, je bil slavnostni govornik Feliks Bagar. izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Poudaril je po- membno vlogo ptujskih železni- čarjev pred vojno, med NOB in v povojni izgradnji nove Jugoslavi- je S slovesnosti so poslali po- zdravno brzojavko udeležencem 9. kongresa ZKS. ki jo je prebral Ivan Slukan. sekretar osnovne organizacije ZKS in TOZD za vzdrževanje voz v Ptuju. V kulturnem programu so pi- onirji OŠ Tone Znidarič z recita- cijami in otroško pesmijo obudili spomine na padle železničarje. Nekaj trenutkov pozneje je bila v prostorih železniških delavnic še ožja slovesnost v počastitev dneva železničarjev. Na njej so 12 de- lavcem podelili pismena prizna- nja za 10. 20 in 30 letno delo. Po- delili pa so tudi pokale in prizna- nja posameznikom in ekipam, ki so dosegli najboljše rezultate v športnih tekmovanjih. M. Ozmec Zbrana množica pred železniško postajo v Ptuju na proslavi v počastitev 15. aprila —'^neva železničarjev. ORMOŽ Premalo površin za sladkorno peso Tudi v ormoški občini se ukvarjajo s problemom, kako zagotoviti planirane površine za setev sladkorne pese. V zasebnem kmetijstvu bi morali posejati sladkorno peso na 3000 hektarih, doslej pa je sklenjenih pogodb za 214 hektarov. Ob takih podatkih se običajno vprašamo, kje so vzroki, da planiranih površin ne moremo doseči. Tudi v ormoški občini pravijo, da »so vzrok za to razdrobljene kmetijske površine, ormoško kmetijstvo pa je moralo prevzeti v pridelovanju sladkorne pese tudi večje obveze kot feosednje občine. Medtem ko so v nekaterih občinah obveze glede na poTrSino obdelovalne zemlje 6 ali 7 odstotne, bi morali v ormoški občini posejati s sladkorno peso kar 13,7 odstotka vseh razpoložljivih površin. Lani so v zasebnem kmetijstvu ormoške občine pridelovali peso na okoli 200 hektarih, nekateri kmetje pa so dosegli odlične rezultate, Jože Curin iz Središča ob Dravi na primer kar 65 ton po hektaru. To je vsekakor spodbudno in gotovo bodo ugodni rezultati vplivali, da bodo površine posejane s sladkorno peso iz leta v leto večje. JB Delegacija CK ZKJ v Ptuju Ptujsko občino je v petek. 16. aprila obiskala delegacija centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, kije spremljala delo 9. kongresa slovenskih komunistov. V delegaciji so bili Emira Isla- movič in Nem/.i Mikulovci — oba iz CK ZK.I. ter Miklavž Borštnik iz CK ZKS. Na ob- .^CJnski Kun 1 gre n ci ZKS v Ptuju so goste sprejeli predstavniki družbeno pt)litičnih organi- zacij in SO Ptuj. ter se z njimi zadržali v krajšem razgovoru. Feliks Bagar. izvršni sekretar komiteja OK ZKS. jih je se- znanil z organiziranostjo ko- munistov ptujske občine, ter posebej poudaril zadnje uspešne priprave na 9. kon- gres ZKS: Predsednik SO Ptuj. Franc Tetičkovič pa je predstavil ptujsko občino in njeno gospodarstvo. Delegacija CK ZKJ si je zatem ogledala proizvodne prostore perutninske klavnice kombinata Perutnina Ptuj.Zdekn nimi ljudmi PPso se med drugim pogovarjali o stabilizacijskih prizadevanjih in predvsem o uspehih Perut- nine pri iz\ozu perutninskega mesa. V popoldanskem času pa so si člani delegacije z za- ninianjeni ogledali kulturno /godoN inske znamenitosti niesia Ptuj. . M. Qžmcc Člani delegacije so si s spremstvom ogledali tudi perutninsko klavnic-o. Zvezna štafeta mladosti med mladimi v občini Slovenska Bistrica Mladi občine Slovenska Bistrica se v okviru OK ZSM3 te dni že pospešeno pripravljajo na sprejem zvezne štafete mladosti in tudi dveh občinskih štafet, ki bodo kre- nile na pot, dan pred prihodom zvezne štafete. Ta bo prispela v občino jutri, 23. aprila popoldne, ko jo bodo mladi občine Slovenska Bistrica ob 16. uri sprejeli od vrst- nikov občine Slovenske Konjice v Tepanju. Tudi letos bodo v vseh krajih, skozi katere bo Sla zvezna štafeta mladosti, pripravili srečanja s kul- turnimi programi in športnimi prireditvami. Zvezno štafeto bo na vsej poti spremljal ešalon 50 mla- dih, ki ga bodo sestavljali pionirji, mladinci iz delovnih kolektivov, šol, teritorialci, vojaki, brigadirji ter društev in organizacij bistriške občine. Letošnja osrednja prireditev ob sprejemu zvezne štafete mladosti bo jutri 23. aprila ob 15,45 na trgu Svobode v Slovenski Bistrici, ko bodo še pred prihodom zvezne šta- fete mladosti pripravili bogat kul- turni program, v katerem bodo s pesmijo, recitacijami in folkloro nastopili cicibani Vzgojno varstve- nega zavoda Oton Župančič Slovenska Bistrica, šolski mladin- ski pevski zbor iz Slovenske Bistri- ce, recitatorji iz vrst mladine in vojakov garnizije Pohorski bata- ljon in folklorni skupini osnovne šole Minka Namestnik-Sonja Slovenska Bistrica ter folklorna skupina iz Poljčan. Program bo povezovala sindikalna godba na pihala delovnega kolektiva IM- POL Slovenska Bistrica. Štafeto bodo nato mladi bistriške občine v Gaju pri Prager- skem ob 16,40 predali vrstnikom občine Ptuj. Tudi ob tej priložno- sti bodo v Gaju pripravili krajšo slovesnost. Na osrednji svečanosti se bo zvezni štafeti pridružila združena občinska štafeta zgornje in spod- nje trase. Tudi občinskim štafe- tam, prva bo prepotovala predel? Pohorja, druga pa Haloz, bodo prebivalci krajev pripravili sveča- nosti s kulturnimi programi, ki jih bodo popestrili s srečanji mladih in borcev ter aktivistov NOB in športnimi srečanji. Viktor Horvat ZAČETEK TRETJEGA MANDATNEGA OBDOBJA DELEGATSKIH SKUPŠČIN Volitve in imenovanja z ločenim in nato skupnim zasedanjem vseh treh zborov občinske skupščine, bila so v sre- do, 14. aprila, smo tudi v ptujski občini začeli s tretjim mandatnim obdobjem delegatskih skupščin. Dopoldan so se najprej na loče- nih sejah sestali delegati novega mandata vseh treh zborov ob- činske skupščine ter po pregledu izvedbe volitev opravili potrebne volitve in. imenovanja. Zbor združenega dela bodo vodiU pred- sednica Rozina Markovič, pod- predsednik Franc Travnikar in sekretar Milan Korže, zbor krajev- nih skupnosti predsednik Anton Zoreč, podpredsednik Mirko Pre- log in sekretar Franc Klemenčič, ter družbenopolitični zbor pred- sednik Milan Jager, podpredsed- nica Majda Korošec in sekretar Franc Potočnik. Družbenopolitični zbor je izvedel še glasovanje o izvolitvi delegatov za družbenopolitični zbor republiške skupščine, zbor združenega dela pa člane skupin delegatov za obliko- vanje stališč o zadevah iz pristoj- nosti zbora združenega dela skup- ščine SRS ter sprejel sporazum o oblikovanju skupin delegatov. Predsedniki in podpredsedniki zborov so pred delegati ixxlali slo- vesne izjave ter tako prevzeli vode- nje zborov, ki jih v tem obciobju čaka veliko odgovornih nalog, zla- sti na področju utrjevanja delegat- skih odnosov ter stabilizacije v gospodarstvu. Sledil je prvi del skupnega zase- danja vseh treh zborov, ki so ga sklicali dosedanji predsedniki, vodila pa ga je Rozina Markovič. Delegati so s peskanjem za pred-. sednika skupščine občine Ptuj izvolili Franca Tetičkoviča, za podpredsednika Radenka Sale- moviča, oba sta podala Slovesni izjavi, in za predseidnika izvršnega sveta Janka Bezjaka. Franc Tetičkovič in Janko Bezjak sta v priložnostnih nagovorih po izvolit- vi opozorila na bistvene naloge, ki so pred delegati in združenim de- lom v prihodnjem obdobju. Za tem so delegati za pod- predsednika izvršnega sveta izvolili Franca Krajnca, za člane pa Anto- na Ileca, Dragico Voda, Janeza Belšaka, Janka Mlakarja, Stanka Meglica, Simona Pešca, Marijo Magdalene, Franca Zadravca in Antona Velikonjo. Za tajnika skupščine občine je bil imenovan Franc Potočnik. Na skupnem zasedanju so delegati tudi razrešili Franca Tetičkoviča dolžnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja in na to dolžnost izvolili Dimčeta Stojčevskega. Po imenovanju nekaterih predstoj- nikov občinskih upravnih organov so izvolili predsednike in člane stalnih komisij ter oblikovali druga telesa skupščine. Po opravljenih volitvah in imenovanjih so v nadaljevanju skupnega zasedanja, ta del je vodil novi predsednik skupščine Franc Tetičkovič, opravili volitve delega- tov za zvezni zbor skupščine SFRJ ter voHtve predsednika in članov predsedstva SR Slovenije. Vsi predlagani so dobili večinsko podporo. Po izvolitvi skupin delegatov za delegiranje v zbor ob- čin republiške skupščine so dele- gati 9. kongresu slovenskih komunistov poslali pozdravno brzojavko v kateri sporočajo, da bodo vse svoje moči in znanje vložili v izvedbo nalog, sprejetih na kongresu. L kotar Predsedniki zborov skupščine občine Ptuj na skupnem zasedanju, od leve: Anton Zoreč, Rozina Markovič in Milan Jager. Foto: I. Ciani Novoizvoljeni predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič (v sredini), predsednik i/vršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak (na desni) in podpredsednik IS SO Ptuj Franc Krajnc (levo). Vsi trlJe bodo dolžno ♦ opravljali profesionalno. ^ I Dobrodošli mladi tovariši v vojašnico Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj je te dni prispela nova generacija vojakov. Kot vedno ob tak.šnih,priložiTostih. je tudi tokrat dobila vojašnica svečani izgled. V enoti je napravljen korak naprej, da sprejem mladih vojakov teče bolj organizirano, da se od prvega koraka v >>krugu<< vojašnice, mladi privadijo na vojaško življenje. Pomemben je prvi vtis. ko mladinec pride v vojašnico, zato smo se dobro pripravili na njihov sprejem, da se mladi vojaki čimprej vključijo v novo življenjsko okolje. Do včerajšnji učenci, delavci, kmetje, študentje, so bili še pred dobrim tednom, na svojih domovih, nato pa so se te prve aprilske dneve prvič našli skupaj, vlak jih je pripeljal iz vse Jugoslavije, v za njih bližnje ali daljno in za marsikoga še — neznano mesto Ptuj, . Starejši. vojaki so pričakali mlade tovariše na postaji in jih spremili do vojašnice. V prijateljskem ozračju so mlade vojake sprejeli medse ter jim močno olajšah prve vojaške dni in to verjetno naj- težje: uvedli v vojaško življenje, se spoznali s svojimi enotami, tradicijami, katere negujejo, vojašnico v kateri služijo vojni rok, naučili, da zložijo svoje stvari, napravijo posteljo in s tistimi prvimi voja- škimi navadami, dolžnostmi. Prav kulturna dejavnost je v prvih vojaških dneh izredno pomembna. Po prvih urnikih vojaškega urjenja pridejo popoldanske ure sprostitve še kako prav. vojaki se spoprijateljijo med seboj, enota živi v kolektivnem duhu. Pomembno vlogo pri tem od- igrajo tudi odbori za kulturno-zabavne aktivnosti, ki. sojih ustanovili po vseh osnovnih enotah, zdelom pa so okrepljeno in z novimi idejami pričele tudi or- ganizacije ZSMJ. ZKJ ter različni sveti v voja.ških kolektivih. Prvi vtisi se ustvarjajo, sklepajo se prva poznan- stva, polno stvari je novih, ki se jih bo potrebno še naudti. Gledajo se mladi, kako jim stoji uniforma, ponosni so nanjo . . . Domov so poslana prva pisma in v njih prvi vtisi ... Po krajšein času prilagajanja sc je začela »obuka«. Vojaške veščine in vojaško ži- vljenje so pričeli šele spoznavati. Oživeli so ponovno poligoni, učilnice, kabineti, igrišča. Vojaki se vneto zanimajo za vojaško delo in naloge, pri vsaki stvari pa se trudijo, da bi jo čim prej spoznali. Trenutek, ko so prejeli iz rok svojega komandirja orožje, jim bo ostal še dolgo v spominu. Tedaj so postali pravi vojaki, prevzeli so veliko odgovornost. Z velikim pričakovanjem čakajo le še na dan. ko bodo svečano zaprisegli v Mostju pri Ptuj"U. na mestu poslednjega boja prve Slovensko goriške Lackove čete. Pred bojno zastavo in sliko tovariša Tita. svo- jimi starši, prijatelji, .sorodniki, se bodo mladi vojaki obvezali, da bodo vdano služili svojim narodom in narodnostim socialistične samoupravne domovine, da bodo branili neodvisnost, ustavno ureditev, ne- dotaklji\ost SFR.I. da bodo čil\ali bratstvo in eno- tnost ter največje pridobitve naše revolucije. Postali bodo »uradno« \ojaki socialistične Jugoslavije in bodo tudi pr\ ič lahko odšli v mesto . . . DRAGO PAPLER Tako je bilo lani ob svečani zaprise|;i v Mostju, podobno pa bo tudi v soboto. 24. aprila na sklepni prosla\ i pohoda Po poteh revolucije. Foto: I. Ciani 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 22. april 1982 ^ TEDNIK IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Pobuda iz Ptuja Na zadnji seji zbora združenega dela republiške skupščine, so delegati iz Ptuja dali pobudo, in sicer: POBUDA ZA SPREMEMBO ZAKONA O VIŠJI AGRONOMSKI SOLI MARIBOR. To pobudo je podala skupina delegatov za kmetijsko dejavnost s sedežem v Ptuju. Skupina je v obrazložitvi napisala: Poudarjena družbena skrb za pro- izvodnio hrane v naši republiki nas navaja k temeljitejši presoji razmer na področju izobraževanja strokovnih kadrov na področju kmetijstva, kot tu- di razmer na področju kmetijskih raziskav. V obeh primerih ugotavljamo zaDostavlicnost ti«t«ia sinvpniie. ki nai bi po vseh predvidevanjih prednjačil prav v kmetijski proizvodnji. To dejstvo se — razumljivo — ne- gativno odraža na učinkovitost pridelovanja hrane. ZazelenTin načrtovani preobrat v smeri bistveno večje učinkovitosti je pogojen tudi z radikalnej- šim ukrepanjem pri zagotavljanju raziskovalno-razvojne in kadrovske ba- ze. Izhodišče za takšen korak je obstoječa izobraževalno-raziskovaliia struktura v severovzhodni Sloveniji. Višja agronomska šola je ob zelo razvitem srednjem šolstvu odigrala pionirsko vlogo pri uveljavljanju naprednejših konceptov pridelovanja hrane ter si s tem pridobila polno zaupanje vseh dejavnikov v slovenskem kmetijstvu, še posebej pa v kmetijstvu severovzhodne Slovenije. Razvoj in družbene potrebe pa danes terjajo več kot lahko šola v obstoječih institu- aonalnih okvirih nudi. Tudi ob največjih naporih šola z blokiranim razvo- jem ne more predstavljati nepogrešljivega razvojnega j€dra najperspektiv- nejšega kmetijskega področja Slovenije. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da si kmetijske organizacije združenega dela na tem področju obli- kujejo lastne razvojne enote, saj bi bilo njihovo delo bistveno uspešnejše, če bi se povezovale v močnejšem raziskovalno-izobraževalnem središču. To je temeljni razlog, da predlagamo spremembo zakona o Višji agronomski soli v Mariboru, ki naj bi prerasla v Visoko agronomsko šolo. Zamisel o Visoki agronomski šoli je že dolga leta predmet širokih raz- prav v kmetijskih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interes- nih skupnostih, v zbornicah in v skuoščinah družbeno-političnih skupno- sti. V teh razpravah se je izoblikovala jasna usmeritev, ki sloni na smotrni delitvi deia med slovenskimi izobraževalnimi in raziskovalnimi organizaci- jami. Opredelitev za področje kmetijske mehanizacije sprejemajo kot na- predno interdisciplinarno obravnavanje sodbnih problemov pridelovanja hrane, v katerih postajajo tehniško-tehnološki aspekti enako pomembni kot biološki aspekt. Ugotoviti moramo, da tehniško-tehnološki vidik kme- tovanja v slovenski agronomiji doslej ni bil deležen ustrezne obravnave in tudi to dejstvo narekuje zasnovo posebnega izobraževalno-raziskovalnega centra. Poudarjena pripravljenost za interdisciplinarno povezovanje v okviru Univerze v Mariboru, nam predstavlja jamstvo, da bi takšen center zrasel v najbolj ekonomičnih okvirih. / Posebej poudarjamo, da se program za izobraževanje diplomiranih inženirjev kmetijske mehanizacije opira tudi na rastočo proizvodnjo kme- tijskih strojev in procesne tehnoloeiie. ki se koncentrira v severovzhodni Sloveniji (SIP Šempeter, Gorenje-Muta, Metalna, Panonka, Store, Agro- stroj, idr. . . .). Tudi s tega se namreč poraia povsem konkretna potreba po primerno razviti izobraževalno-raziskovafni instituciji. To so glavni razlogi s katerimi utemeljujemo našo pobudo, da bi zbori skupščine SR Sloveniie soreidi sklep o neobhodni spremembi zakona o Višji agronomski šoli in ji odprli možnost razvoja v visoko šolo, s čimer bi Združeno delo v kmetijstvu dobilo svoje neobhodno razvojno jedro. To bi' bil bistveni korak v stabilizacijski usmeritvi k maksimalni lastni proizvod- nji hrane. S tem bi se tudi približali sodobnim konceptom kmetijskega šolstva v svetu, ko so že pridobili svojo veljavo v drugih jugoslovanskih republikah. Ce bo Skupščina SR Slovenije s spremembo zakona o Višji agronom- ski šoli odprla možnosti kvalitetnega razvoja, bodo vsa nadaljnja vpraša- nja programskega in materialnega značaja obravnavana po zakonu o usmerjenem izobraževanju oz. po zakonu o svobodni menjavi dela na pod- ročju vzgoje in izobraževanja. Skupina delegatov za ZZD Skupščine SR Slovenije 17. okoliša — go- spodarsko področje, s sedežem v Ptuju, je na seji, 29/3-1982 k pobudi v zboru združenega dela republiške skupščine podala naslednje stališče: Poldrugo desetletie že tečeio skorai neorekiniene razprave o tem, da je v širšem prostoru, ki zajema podravsko, pomursko, celjsko in koroško re- gijo potrebno omogočiti razvpi močnejše izobraževalno-raziskovalne insti- tucije, ki bi bila kos obsežnim nalogam pri razvoju kmetijstva. Brez take institucije so se nam vedno zdeli vsi načrti o bistveno večji proizvodnji hrane na našem območju nerealni. Prepričani smo, da je lahko zasnova za takšno razvojno jedro Višja agronomska šola s svojo vzgojno izobraževal- no in raziskovalno dejavnostjo. Posebej dragocena je za nas odlika te šole, da od 900 diplomantov velika večina (okoli 80 "lo) deluje v neposredni kme- tijski proizvodnji. Kmetijski prostor, ki neposredno gravitira na šolo je najpomembnejši in najperspektivnejši kmetijski proizvodni prostor Slovenije, ki naj bi v pri- hodnjih letih zagotavljal glavnino doma pridelane hrane. Jasno je, da takih rezulatov ne bo, če ne zagotovimo vseh potrebnih pogojev za intenzifikaci- jo pridelovanja hrane. Povsod v svetu v ta namen snujejo močne razvojno- izobraževalne centre, ki delujejo v neposrednem stiku z operativo. Zato se v kmetijski stroki srečujemo s povsem drugačno lokacijo institucij, kot pri drugih strokah in je za to področje že od nekdaj značilna decentralizacija. Pri nas za tako spoznanje potrebujemo neverjetno veliko časa. Posledica tega pa je stanje, da deluje danes v kmetijski operativi najpomembnejših predelov Slovenije za pridelovanje hrane manj diplomiranih agronomov, kot jih je bilo pred desetimi in več leti. da pa je ta zaostanek Se posebej drastičen v primerjavi z zastopanostjo drugih strokovnih profilov (npr. v enem od naših SOZD-ov. kot nosilcu aeroživilstva ie zanr^lenih vseea 18 dipl. agronomov v primerjavi z 78 dipl. ekonomisti). To je v evidentnem nasprotju z zahtevami sodobnih tehnologij v procesu pridelovanja hrane. .^Na tem najpomembnejšem kmetijskem območju je celo nekaj kmetijskih kombinatov in zadrug, ki nimajo v operativi niti enega diplomiranega agronoma. Zgovoren je tudi podatek, da deluje od 221 raziskovalcev za področje agroživilstva v Sloveniji 9 raziskovalcev v Žalcu in le 7 v Mariboru. Vsi dru- gi so v Ljubljani. Predlagamo, da skupščina SR Slovenije kot ustanoviteljica Višje agro- nomske šole pretehta in sprejme pobudo za spremembo ustanovitvenega zakona v tem smislu, da se omogoči šoli razvoj v drugo stopnjo, oziroma v visoko šolo. Izvršni svet republiške skunščine ie podal pismeno stališče k Dobudi iz Ptuja, katerega so delegr-i prejeli na mizo. Po mnenju izvršnega sveta je potrebno izpeljati enak postopek, kot ga predvideva zakon o usmerjenem izobraževanju za ustanovitev nove vzgojno-izobraževalne delovne organi- zacije. V skladu s 126. členom zakona o usmerjenem izobraževanju začne ustanovitelj postopek za ustanovitev izobraževalne delovne organizacije s sprejetjem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustancn vitve. Pred sprejetjem tega elaborata mora biti soglasje o upravičenosti ustanovitve, ki ga da posebna izobraževalna skupnost, kadar ustanovitelj ni posebna izobraževalna skupnost. Izvršni svet meni, da le napodlagi pobude skupine delegatov ni mogo- če spremeniti zakon o ViSii aeronnmski šoli v Mariboru v smislu njenega, preraščanja v visoko šolo. Ce bodo delegati v Skupščini SR Slovenije odlo- čili, da se sprejme pobuda za začetek postopka za preraščanje višje agro- nomske šole v Mariboru v visoko šolo, je potrebno pripraviti elab9rat o^ družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve te šole in pridobiti pred sprejetjem tega elaborata soglasje posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo. Delegati so pobudo iz Ptuja vzeli na znanje, ter se strinjali s tem, da predlagatelj pripravi vse potrebno za spremembo zakona oz. naj se aktiv- nost predlagatelja usmeri na izdelavo elaborata, da se bodo na podlagi tega lahko pozneje odločili. Imre VARJU Dnevi zagorsl>nesigurna« sredstva solidarnosti in nezagotovljcna sred- stva amortizacije glede na novi zakon. Prihodki skupnosti .so v tem finančnem načrtu za 25.25 odstotkov vi.šji od zbranih v letu 1981. odhodki pa za 23,74 odstotkov. Posebej velja poudariti, da je indeks porabe sredstev za zdravljenje izven regije (odliv), zlasti pri zdraviliškem zdravljenju znatno nižji in znaša le 70.44 od- stotkov porabljenih sredstev v letu 1981. Sku- pni indeks odliva pa znaša 113.93. Zdraviliško zdravljenje se zato znižuje, ker bomo še letos v ptujskih toplicah uredili celotno fizioterapijo, zato drugega zdravljenja ne bo. Sicer pa se zdravniško zdravljenje uporablja le kot nad- aljevanje bolnišničnega zdravljenja. V finanč- nem načrtu za letos so rezervirana tudi sredstva za investicijo 11. faze dispanzerskih dejavnosti v okviru zdravstvenega centra Ptuj —Ormož. Sredstva so strogo namenska, združevala pa so se v vseh petih občinah regije, zato jih ni mo- goče uporabiti za druge namene. .Po zagotovi- lih strokovne službe občinske zdravstvene skupnosti Ptuj bi se naj letos pripravili projekti za nadaljevanje gradnje dispanzerskih deja- vnosti. Omenjena naloga izhaja še iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. V nadaljevanju skupščine pa so delegati sprejeli sklep o pripravi aneksa k temeljem scednjeročnega pjana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981—85, sklep o predlogu izhodišč za pripravo sporazumov o svobodni menjavi dela za leto 1982. sklep o pristopu za podpis samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju med zdravstve- nimi delovnimi organizacijami v Pomurju in Podravju ter poročilo o delovanju delegatskega sistema in delegatskih razmerij v obdobju 19/0—v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj. Delegati pa so potrdili tudi cene zdravstve- nih storitev za TOZD služba splošne medici- ne-splošne ambulantne službe. TOZD zobo- zdravstveno službo in združene lekarne Ptuj- Ormož. Postavili so tudi nekaj delegatskih vprašanj in sicer, zakaj nižji odliv za zdraviliško zdravljenje in ali ne bi bilo mogoče iz rezervi- ranih sredstev za gradnjo il. faze dispanzerskih dejavnosti preusmeriti za nabavo rentgena. Na prvo vprašanje smo že uvodoma odgovorili, pri drugem vprašanju pa je bilo povedano, da ima nabava rentgena prednost. Na prihodnjo za- sedanje skupščine republiške zdravstvene skupnosti pa bodo delegati osnovnega zdrav- stvenega varstva prenesli pobudo za ustano- vitev dispečerskega centra, ki bi skrbel za or- ganizacijo reševalnih prevozov, saj pogosto prihaja do podvajanja prevozov. Glede gradnje zdravstvenega doma v Maj- špei4cu je bilo rečeno, da so dela že oddana projekt gradnje paje v reviziji. Zagotovljeno jc da ,se bo gradnja kmalu pričela. MG TEDNIK - 22. april 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Ptujski delegati na 9. kongresu ZKS Med 13 delegati iz občinske organizacije ZKS Ptuj je kar 7 delegatov pripravilo svoje razprave na 9. kongresu ZK Slovenije. Povzetke razprav Zofke Kodričeve in Marije Magdalenčeve smo objavili že v zadnji številki, danes pa objavljamo kratke povzetke razprav še ostalih petih delegatov. IVAN MAZERA: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV IN SOVLAGANJE V SKUPNE RAZVOJNE PRO- GRAME Eden od osnovnih in najpomembnejših dejavnikov je vsebina samoupravnih sporazumov, s katerimi so neposredni proizvajalci določili obseg združevanja dela in sredstev. Jasno je, da je le v kakovosti vsebine možno pričakovati vidnejše gospodarske učinke, zla- sti, če gre za obsežnejša skupna vlaganja v posamez- nih reprodukcijskih celotah in za pravično delitev skupnega prihodka po vloženem delu in dogovorjenih osnovah. Pri uresničevanju sporazumov v življenje in prila- gajanju vsebine osnovnemu namenu, je č^to prisot- na nedorečenost in neusklajenost stališč, ki slabi in- tenzivnost ekonomike in smisel povezovanja v združenem delu. Notranja organiziranost v skupnih organizacijah združenega dela je v posameznih samoupravnih sporazumih zajeta v okvire, ki zagotavljajo uspešnost gospodarjenja. V praksi pa so prisotna odstopanja, zaradi katerih je skupna pot daljša in manj uspešna. Pri tem gre predvsem za skupno finančno politiko (interna banka in druge oblike finančnih služb), za skupni marketing, skupno planiranje in skupni raz- vojni kohcepti. Reprodukcijske celote je praktično težko zagotoviti v mejah posameznih republik, zlasti osnovne surovi- ne, ki bi omogočale nemoteno delo, zato je treba iskati širše r^itve izven meja naše republike. Žal se tu ne spoštuježjo samoupravni dogovori, pogodbene obveznosti in navsezadnje tudi ne sredstva, ki smo jih leta in leta vlagali v surovinsko bazo. V takih prime- rih se prekinja vertikalna povezava, nastaja vrzel, ki jo je težko zapolniti. Morebitne intervencije repu- bliških institucij pa v takih primerih ne dosegajo svo- ja namena in so cesto brezuspešne. Družbena akumulacija. Že 8. kongres ZKS je o tem zavzel stališča iz katerih'izhajajo jasne usmeritve: akumulativna sposobnost združenega dela, intenziv- nost vlaganj in usmeritev vlaganj družbene akumula- cije. Pri tem se postavlja vprašanje organiziranosti in sistem dela bank, ki obračajo sredstva združenega dela. Prisotnost tega problema je danes še bolj vidna kot v obdobju 8'. kongresa in kot kaže tudi v bližnji bodočnosti ne moremo pričakovati vidnejših rezulta- tov pri razreševanju tega problema. Dejstvo je, da se o usodi akumulacije združenega dela odloča izven združenega dela. Mnenja sem, da stališča s kongresa ne moremo ob- ravnavati kot resolucijo, temveč kot dokument, ki mora najti prostor v aktivnosti slehernega komunista in osnovnih organizacij ZK, tako v združenem aelu kot na drugih področjih. KRISTINA JUS: POLOŽAJ KMEČKIH ŽENA V PROCESU PODRUŽBLJANJA ZASEBNE KMETIJSKE PROIZVODNJE Na območju ptujske občine je v veliki večini obde- lovalna zemlja v laisti zasebnega sektorja. Pri tem je. puucbiiu opuzomi, da Vi,a zemlja ni enake kvaiiicic, kar dokazuje velik del nerazvitega območja Haloz in Slovens'kih goric. Precejšnjo vlogo v zasebni kmetijski proizvodnji je na tem območju imela Temeljna organizacija koope- rantov delovne organizacije Perutnine Ptuj, ki je s svojimi strokovnimi kadri — pospeševalci znala pri- dobiti občane za pogodbeno vzrejo brojierjev. Skoraj vsak kooperant odda letno iz šest vzgojnih turnusov poprečno sto ton živega piščančjega mesa. Za še boljše vključevanje zasebnega kmetijstva v usmerjeno tržno proizvodnjo bo potrebno v priho- dnje vložiti več truda pri pospeševanju. Problemi in težave v zasebneiii kmetijstvu, ki izhajajo predvsem še iz zaostalosti in premale osveščenosti kmetov na podeželju, bo potrebno premagovati z aktivnim i političnim delom. Pridobivati bo potrebno kmete za tržno proizvodnjo, saj so dosedanji rezultati pokaza- h, da se da iz dobro organiziranih kmetij in kmetijske proizvodnje zelo dobro dosegati tržne viške. V ptujski občini je precej takšnih gospodarstev, lahko pa bi jih bilo Še veliko več, saj kmetje sami vi- dimo možnosti in rezerve. Za pridelovanje krmil za živino na lastnih površinah in s tem ustvarjanje baze za pitanje goveda, skratka vzreje osnovnih čred, pridobivanje večjih količin mleka itd. Le družba, od republike do občine in ne nazadnje kmetijskih zad- rug, bi morala zagotoviti več sredstev za pospeševal- no službo, ki bi morala polno delovati v vsaki kraje- vni skupnosti. S pomočjo družbenopolitičnih orga- nizacij, zlasti SZDL, ter krajevnih skupnosti, bi morali bolj aktivirati vse kmečko prebivalstvo, da bi zmanjšali zaostalost. Še vedno smo prita veliki razdrobljenosti kmetij. Predvsem polkmetom bo po- trebno vcepiti zavest in spoznanje, da začnejo združevati in zaokroževati ta mala posestva, s tem tu- di delo in sredstva, da bi ustvarjali in tudi oni pride- lovali tržne viške. Kmetijske zadruge pa bi morale pripraviti tem kmetovalcem posebne programe. Pri tem ne smemo pozabiti na razvoj infrastruktu- re, brez katere si danes na nerazvitih območjih ne moremo misliti napredka. Pod to infrastrukturo mis- lim predvsem na vodo, lokalne pa tudi nekatere repu- bliške ceste. Če bosta delavec in kmet z roko v roki sodelovala, kot bi naj sodelovala tudi razvita in manj razvita območja, potem ni bojazni, da bi primanjko- valo hrane itd. Pomembno mesto in pozornost moramo nameniti vzgoji in izobraževanju kmečkih žena, deklet, skratka gospodinj. Gospodinje na kmečkih domovih imajo pomembno vlogo tako pri gospodarjenju kot pri odločanju. Praksa kaže, da smo včasih ženske pri gospodarjenju bolj odločne kot moški. Zdi se mi, da je še vedno kmečka gospodinja neko- liko potisnjena ob stran, čeprav vlaga skupne napore in delo za razvoj kmetijstva. Marsikje je mati števil- nih otrok in osnovna nosilka razvoja kmetije, pri tem pa tudi družbeno zelo aktivna, zato bi ji družba morala priznati tudi starostno pokojnino. Zal se žensk spomnimo le ob osmem marcu, potem pa je za leto dni obveznost do žensk opravljena. Ženske poz- dravljamo zamisel, da bi sedanje gospodinje dobile možnost preko kooperacije za pokojninsko zava- rovanje. Prav tako bi morali več pozornosti posvetiti kmetom-borcem, ki še vedno ponekod dobivajo smešno nizke in prav ponižajoče borčevske podpore. Mladim moramo vcepiti mnogo več ljubezni do kmečkega dela, da ne bi zapuščali kmetij in drveli v mesta. V vsaki krajevni skupnosti moramo ustanoviti Klub mladih zadružnikov, v njegovo delo pa bolj vključevati kmetijsko pospeševalno službo. HENRIK ŽLEBNIK: SISTEM SOLIDARNOSTI ZARADI PARCIALNIH INTERESOV V ZDRAVSTVU NI DOSEGEL NAČRTOVANEGA Komunisti so in morajo biti tisti, ki dajejo pobude za akcijo, ki z močjo argumentov usmerjajo razprave in z lastnim vzgledom oblikujejo politično klimo v svojem okolju. Obenem pa morajo za svoja stališča tudi prevzemati odgovornost v celoti. Ugotavljamo pa, da se oportunizem brez sankcij pojavlja tudi v naših vrstah. Vsklajevanje programov skupne porabe z ekonom- skimi možnostmi posameznih področij, najpogosteje občin, pomeni neenako možnost uveljavljanja sicer načelno enakih pravic, bodisi v zdravstvu, socialni skrbi, izobraževanju, reševanju stanovanjskih pro- blemov itd. Sistem solidarnosti kot mehanizem izena- čevanja možnosti zaradi parcialnih interesov tistih, ki solidarnost dajejo, vsaj v zdravstvu ne bo odigral načrtovane vloge. Ne dati lačnemu ribe, ampak tr- nek, da si ribo ulovi, je sicer pravo načelo, vendar se v naši praksi dogaja, da se zatakne ravno pri dajanju trnka. Posebej nas moti pomanjkanji konkretnih kratko- ročnih in dolgoročnih programov slovenskega zdravstva za .sanacijo specifične nacionalne patologije in programov krepitve zdravja. Problem ni od danes. O tem priča dosedanja ekspanzija investicij v visoko razvite hospitalne ustanove, ki ogrožajo vedno revnejši zdravstveni dinar, prav tako pa neadekvatno usposabljanje zdravstvenih kadrov, ki jih izobraže- valni program medicinske fakultete ne usmerja v osnovno zdravstveno dejavnost. Tu tičijo vzroki, da ostajajo prizadevanja za prioriteto osnovnega zdravstvenega varstva, posebej aktivnega zdravstve- nega varstva delavcev, še zmeraj deklarativna, re- solucijska, in se ne prelijejo v prakso. Ob teh ugotovitvah tudi menimo, da je odpiranje Kliničnega centra v svet sicer hvale vredno, želimo pa si, da bi Klinični center organizacijsko, predvsem pa enonomsko odprli najprej v slovenski prostor. Samo- upravno sporazumevanje med Kliničnim centrom. Republiško zdravstveno skupnostjo in občinskimi zdravstvenimi skupnostmi je za nas edina možnost, da bodo naši uporabniki lahko deležni dosežkov vrhunske medicinske znanosti. Z dosedanjim sodelo- vanjem, žal nismo v celoti zadovoljni. S podobnimi problemi se srečujejo tudi ptujski komunisti, ki delujejo na področju" socialnega var- stva. Naše ekonomske prilike ne dajejo možno.sti, da bi denarne pomoči dosegale minimalne življenske stroške. Pomanjkanje delovnih mest za polno sposo- bne delavce onemogoča uspešno zaposlovanje inva- lidne mladine in.drugih invalidov. Predvsem pa ugo- tavljajo, da obstoječa zakonska regulativa ne daje strokovnim delavcem možnosti kompleksnega dogo- varjanja o razreševanju socialne problematike. MARICA LENART: TERITORIALNA OBRAM- BA KOT KOMPONENTA NAŠEGA SISTEMA SLO, VSE BOU PODRUZBUA PRIPRAVE NA OBOROŽEN BOJ Čuti se vpliv in delovanje subjektivnih sil ZK ter ZSMS in njihovih članov v enotah ter štabih TO. Prešli smo težave, ko se je mislilo v nekaterih sredi- nah, da sta partija in mladina v enotah TO stvar OS- TO in ne OK ZKS ali OK ZSMS. Se vedno se sicer pojavljajo določene slabosti, vendar uspehi kažejo, da je usmeritev pravilna in korak naprej v podružbljanju TO, kot komponente SLO. Vključevanje mladincev prostovoljcev v TO je v ptujski občini del podružbljanja TO. V skupni akciji OK ZSMS in TO občine smo dosegli uspehe pri vključevanju mladih v enote TO. Pri tem velja poudariti, da se med prostovoljke prijavi veliko mla- dih deklet. Med prostovoljce se vključijo predvsem mladi srednjih šol, manj pa delavska in kmečka mla- dina. Manj problemov je pri usposabljanju mladih, ki je po strokovni plati zagotovljeno s strani OSTO, družbenopolitično usposabljanje pa v celoti izvedejo OK ZSMS in OK ZKS ter druge subjektivne sile. Ta- ko mladi pridobivajo osnovno znanje in se jih lahko enakopravno vključi na posamezne dolžnosti v eno- tah TO, tisti, ki gredo v JLA, pa se vključijo po prihodu iz odsluženja vojaškega roka. Danes imamo usposobljenih 18 % prostovoljcev v TO od vseh pripadnikov TO in od tega jih je 19 Vo članov ZK. Programe usposabljanja izvajamo v obliki taborje- nja, vanje so vključeni mladi iz posameznih aktivov ZSMS in KS, kjer je tabor, in iz aktivov ZSMS OZD in osnovnih šol. V zadnje^m času se je poglobilo tudi sodelovanje s pripadniki zvezne MDA ,,Slovenske gorice" v okviru obrambnega ter udarniškega dneva in športnih prireditev. KATICA MAZERA: REŠITEV JE V VEČJEM IZVOZU_ Že nekaj let velja v Sloveniji spoznanje, da je možno odvisnost od tujine zmanjšati predvsem z večjim izvozom, kajti uvoza ni mogoče povsod samo krčiti. Teh načel se v glavnem tudi držimo in rezulta- ti so že vidni. Utegnilo pa bi se zgoditi, da jih spet podremo, če bi šli na ustvarjanje nekakšnega deviznega trga brez deviz ali združevanje deviznih sredstev na nivoju federacije, kar bi verjetno pomeni- lo izredne motnje v preskrbi z repromaterialom, obe- nem pa bi pomenilo korak nazaj pri graditvi samoupravljanja. Naše gospodarstvo je v veliki meri odvisno od ma- terialov iz uvoza, prav tako pa tudi od tujega znanja, čeprav v manjši meri. Tega se ne moremo izogniti, obenem pa to tudi vedno ne bi bilo gospodarno, saj bi vztrajanje in odbijanje novih tehnoloških rešitev in znanja ali pa osvajati določene artikle, ki so v tujini že osvojeni in bistveno cenejši, bilo nesmiselno. Če smo torej sprejeli dejstvo, da v mednarodni menjavi sodelujemo, potem je potrebno, da prevzamemo pra- vila igre, ki v tej menjavi veljajo. Prilagoditi se je potrebno potrebam in razmeram, ki veljajo na tujem trgu. To pa vedno ni lahko. Cene, ki veljajo na tujem trgu so zelo nizke, zaradi velike konkurence, ki je tu prisotna. Obenem pa splošna gospodarska gibanja, ki so trenutno zelo slaba, vplivajo na naš devizno bilančni položaj, kar izredno zaostruje razmere gospodarjenja, saj gospodarstvu nalagamo vedno večje bremena, ki izhajajo iz naše zadolženosti v tuji- ni. Nastali položaj lahko rešimo samo z večjim izvo- zom, ki je sedaj sicer v središču pozornosti, vendar vse preveč le v besedah. Konkurenčnost bomo dosegli le z bojšim delom in v nižjih stroških, ki vplivajo na ceno proizvoda. Bolj- ša organiziranost za nastajanje na zunanjem tržišču je tudi skupna raziskava. O izvozu se vse preveč govori, premalo pa je dejanskih spodbud organizaci- jam, ki izvažajo. Da bodo delovne organizacije imele interes za izvoz, bodo morale imeti tudi ustrezne uvozne možnosti pri uvozu repromateriala in opreme, da bodo lahko ta izvoz uresničile, prav tako pa bo za ta izvoz potrebno zagotoviti potrebne domače mate- riale. VIDA ROJIC (2. nadaljevanje) NAPAD NA ŽELEZNIŠKO PROGO PRI PTUJU V štabnem pogovoru 1. junija so govorili, da precjstavljajo bande nevarnost za železniški promet. Bi- la je minirana železniška proga pri Ptuju, kjer je bilo zrahljano tudi več metrov podlage za tračnice. Tu je strokovnjaška roka prekinila še telefonsko zvezo. Pri Brežicah je prišlo do trčenja dveh vlakov.-Pri tem je izteklo iz vlaka s cisterno 35.(X)0 litrov petroleja. Da so neznanci minirali železniško progo pri Ptuju, bere- mo bolj občirno tudi v dokumentu v mapi DNEVNIK KAZENSKIH POSTOPKOV. Dokument je orožniško poročilo ptujskemu deželnemu svetniku (Landratu). V poročilu piše, da so neznanci 27. maja 1942 ob 1,35 uri pri kilometrskem kamnu 19,5, na pro- gi Ttuj—Moškanja, razstrelili železniško progo. Pri tem je odle- telo v zrak 64 cm tračnic. Na tem mestu je bila poškodovana tudi podlaga in na obeh straneh še po 15 metrov zrahljana proga. Storilci so prerezali tudi dvajset žic ob progi, ki so telefonska in telegrafs- ka zveza med postajami. Na dveh žicah, ki nista bili poškodovani, so železničarji zvezo spet vključili. Videti je bilo, da so storilci prerezali žice s škarjami. Detonacijo je slišal Johan Auretz, prometnik na železniški postaji v Ptuju. Ob 1,25 uri je dal znak za odhod lokomotive iz Ptuja pro^i Moškanjcem. Ostal je na pe- ronu in gledal za lokomotivo. Ob 1,35 je zaslišal detonacijo in zagle- dal svetel sij, odkoder je prišel zvok ob eksploziji. Po telefonu je vprašal čuvajnico štev. 18, če je lokomotiva že odpeljala mimo, če- mur je čuvaj pritrdil. Ob 1,40 uri je prejel prometnik poročilo iz postaje v Moškanjcih, da je prispela tja lokomotiva. Ob 1,25 uri še niso bile žice prerezane, zato je bila tedaj še možna telefonska in telegrafska zveza. Ko so slišali ob 1,35 uri detonacijo, so odšli na kraj mini- ranja železniške proge prometni policaji iz železniške postaje. Ta- koj so obvestili izpostavo gestapa v Ptuju o dogodku. Policisti so ugotovili v travi bli- zu eksplozije sledove stopinj več oseb. Od mariborske policije so zato zahtevali psa, ki je okoH 5,15 ure prispel. Sledil je približno šest- sto stopinjam do ceste, ki vodi v Dornavo. Ob cesti je grmičevje, kjer je bila trava močno potepta- na. Izgledalo je, da so bila tam žena kolesa. Tu je pes izgubil Ob 0,30 uri je prispel 27. maja 1942 na železniško postajo v Ptuju italijanski vojaški vlak. Privozil je iz Pragerskega. Zaradi okvare na zavori, je moral vlajc v Ptuju osta- ti, da so popravili zavoro. Če bi ne bila pokvarjena, bi se moral odpeljati med 1,40 do 2. ure, kar bi bilo zanj usodno. Omenjeni vlak bi moral prispeti v Ptuj že 26. maja ob 20. uri. Zaradi več okvar na zavorah, je zakasnil. O tem transportu niso vedeli zaposleni na železniški postaji v Ptuju. Progo so popravili. Za prevoz je bila sposobna 27. maja ob 5,30 uri. Zagotovo je bila proga raz- streljena iz političnih vzrokov. Minirali so jo na nevarnem mestu, na zavoju proge. Dokument navaja, da je obvestil o dogodku ptujski orožniški poveljnik Landrata ptujskega ok- rožja; komandanta orožništva pri šefu ZV v Mariboru; kriminalno policijo v Mariboru, oddelek za zunanje območje; orožniško okrožje v Ptuju in orožniško poveljstvo v Mariboru. Ohranjeno poročilo je parafirala mariborska kriminalna policijska postaja za zunanje območje, 29. maja. Naj dodam! Znano je, da so železniško progo med Ptujem in Moškanjci minirali partizani Slovenskogoriške čete. Za datum tega dogodka nismo vedeli, dokler nismo prišli do nemškega dokumenta. Sodelavci Slovensko- goriške čete so meni,i, da je bilo to meseca-junija, zato je v publikaciji z naslovom SLOVENSKOGORlS- KA ČETA tako napisano. ŽRTVE NA OBEH STRANEH Poveljnik redarstvene policije, major Sager je na štabnem pogo- voru 15. junija 1942 povedal, daje prejšnji teden padel v nemške roke vodja štajerskih partizanov z ilegalnim imenom Toledo in da je ustreljen. Celjski deželni svetnik Dorfmei- ster je na istem pogovoru sporočil, da v celjskem okrožju partizani plenijo predvsem živino. V mari- borskem območju pa so banditi minirali železniško progo Ruše- Fala. To so storili tako spretno, da orožniki, oddaljeni komaj sto met- rov od kraja, kjer so partizani položili mine, tega niso opazili. V štabnem pogovoru z dne 29. junija so obravnavali resen položaj v kranjskem okrožju. Za celjsko okrožje so navedli, da so tu areti- rali 362 ljudi, od katerih bo ustre- ljenih 105. Navedli so, da je padlo v bojih 16 partizanov, na nemški strani pa so bili le ranjeni. Iz celj- skih zaporov morajo politične jetnike premestiti drugam, da bo pripravljen prostor za nove areta- cije. Predvideno jih je 300 do 500. Major Sager je podal poročilo za vso Sp. Štajersko o padlih in ranjenih. Povedal je, da je padlo v spopadih 21 partizanov, med njimi dve ženski. Devet je bilo ranjenih, večje število pa ujetih. Junija je padlo 6 vermanov in 2 redarstvena policaja. Od aprila dalje pa je padlo 8 policistov, 12 orožnikov in 14 vermanov, vsi v boju. Na Gorenjskem je padlo junija 23 partizanov, med njimi ena žen- ska, eden je bil ranjen, 12 pa uje- tih. Varnostna policija je uničila 26. junija leseni bunker. Pri tem je ujela vodjo banditov Grila z ime- nom Chamberiain. Predvideno je, da bo kmalu sposoben za zasliše- vanje. V trboveljtskem okrožju je bilo aretiranih 40 ljudi. Pri tem so Nemci odkrili dve skladišči orožja. V celjskem okrožju so aretirali okoli 200 ljudi in prisilili vrsto uje- tih kurirjev, da so povedali za POŽAR v SELCAH V mapi z naslovom DNEVNIK KAZENSKIH POSTOPKOV je priloženo orožniško poročilo orožniške postaje Lenart v Sloven- skih goricah, ki je spadal med okupacijo pod ptujsko okrožje. Poročilo je z dne 27. junija 1942 in naslovljeno Varnostni policiji in Varnostni službi v Mariboru, oddelku za kazniva dejanja. V poročilu beremo, da je 25. julija 1942, ob 2. uri 30 minut izbruhnil požar na domačiji Marije in Gregorja Druzoviča v Selcah v Slovenskih goricah. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Skoda znaša 4000 do 5000 RM. Rešili so le živino iz hle- va. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Voličine (Strahleka). Zaradi pomanjkanja vode niso mogli pogasiti požara, zato je poslopja razdejal. Na poročilu je podpisan vodja orožniške postaje Steiner. Ob tem dokumentu moram pojasniti, daje Druzovičevo domačijo zažgal okupator. Ker je to tajno opravila policija^GESTAPO, niso bili o tem obveščeni domači orožniki, k tej trditvi nas navaja drugi dokument. ZAŽIG REŠEVE DOMAČIJE V ptujski zaporni knjigi, ki jo hrani arhiv Muzeja NOV Maribor, je zanimiv pripis s konca julija 1942. V njem beremo o akciji gestapa, s katero bi rad izsledil kmeta, organizatorja upora v ptuj- skem okrožju — Jožeta Lacka iz Nove vasi pri Ptuju. V ta namen je vodja gestapa v Mariboru, dr. Machule, pripravil hajko pc Slovenskih goricah v noči na 26. julij 1942. V hajki so nastopali mariborski in ptujski gestapovci, oblečeni v partizane, in orožniki. Poročilo navaja, da so pri tem aretirali Lackovo družino in preiskali Lackovo hišo, a Lacka niso našli. V hajki so zažgali tri domačije v Slovenskih goricah. Dve sta zgoreli, ena pa ne. Med pogorelima je bila Reševa domači- ja v Vintarovcih, beremo v poroči- lu. Pisec poročila ne navaja, kate- ra domačija je poleg Reševe Se zgorela, a prepričani smo lahko, da je bila to Druzovičeva v Selcah, saj ni v tem včasu zgorela nobena druga v območju Slovenskih goric. Pomembno je prt tem navesti še to, da so bili Druzovičevi Reševi sorodniki in so trije bratje ReSi, vsi partizani, večkrat prišli k Druzovičevi m v Selce. Druzovičeve so Nemci zaprli 13. julija 1942. To so bili Gregor (59), Marija (56) in Antonija (22). Vse tri so Nemci ustrelili v Celju 30. julija 1942. OSOJNIKOVA AKCIJA V že večkrat omenjeni mapi z na.slovom DNEVNIK KAZEN- SKIH POSTOPKOV, ki jo hrani Muzej NO Maribor, je priloženo orožniško poročilo postaje v Lenartu v Slovenskih goricah z dne 5. avgusta 1942. V njem beremo, da je Osojnikova banda v občini Voličina vdrla v gospodarsko pos- lopje posestnika Sika v vasi Črmlja (Schirmel) in odnesla štiri kokoši, stari po dve leti in nekaj denarja. V poročilu beremo, da je Osojni- kova banda napadla tudi orožniško postajo v Vintarovcih. Poročilo je podpisal vodja orožniške postaje Steiner in ga naslovil na poveljstvo varnostne policije in službe v Mariboru. Nadaljevanje prihodnjič 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 22. aprili 982 - TEPMIK Med vojaki in starešinami v belih haljah Sedmi april — svetovni dan zdravja so tudi vojaki in starešine v ,.belih haljah" iz garnizijske ambulante v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj proslavili v delovnem vzdušju. Obiskali smo jih in vam jih na kratko predsta- vljamo. Ob tem je treba pouda- riti, da je zdravstvena zaščita zagotovljena vsem pripadnikom oboroženih sil SFRJ. Osnovna no- silca te zaščite sta zdravniška služba, katere naloga je nudenje vseh oblik zdravstvene zaščite, obenem pa varuje zdravje in rehabilitacijo poškodovanih in obolelih pripadnikov oboroženih sil ter sanitetna služba oboroženih sil, katera osnovna naloga je sani- tetno varovanje enot in ustanov oboroženih sil. LUDVIK LENDVAJ: Zdrav- niški poklic v JLA je raznovrsten zanimiv . . . Starešina Ludvik Lendvaj je do- ma iz Moščancev pri Murski So- boti. Za poklic zdravstvenega delavca se je odločil, zgolj iz vese- lja, po končani osnovni šoli. ,.Spr- va sem mislil študirati na običajni civilni zdravstveni šoli, vendar sem se odločil za zdravstveno šolo, na podlagi razpisa. Tako sem obisko- val in zaključil sanitetno šolo v Novem Sadu. kot medicinski teh- nik. Osem let sem služboval v Po- stojni, sedaj pa sem že tretje leto v Ptuju. Garnizijska ambulanta Ptuj deluje enako kot vsaka zdravstve- na služba z ordinacijo, bolniško sobo za vojake, lekarno, opravlja- jo se splošni zdravstveni pregledi, osnovne laboratorijske preiskave, vključena pa je tudi zobozdrav- stvena služba. Zdravstvena služ- ba ne deluje samo v okviru vojaš- nice-stacionarno, ampak je tudi vključena v* vse vojaške vaje, tabo- rjenja, kjer po potrebi nudi prvo pomoč in tudi splošno zdravstveno oskrbo. V okviru GA Ptuj imamo lekarno, v primeru potrebe se ta- koj povežemo s Splošno lekarno Ptuj. Specialistične preglede opra- vlja Vojna bolnica Ljubljana, za nujne primere pa sodelujemo Bolnico Ptuj. Poleg rednih pregle- dov in zdravljenj, GA opravlja si- stematične preglede nabornikov za ptujsko in ormoško občino. Poleg vojakov in starešin skrbimo tudi za vojaške upokojence in člane družin vojaških starešin. Sodelujemo z 7xiravstvenimi delavci, ki so pokli- cani na vojaške vaje, teritorialne obrambe ali ZRVS. jim dajemo napotke, oskrbujemo z zdravili. V okviru garnizijske ambulante Ptuj vodim zdravstveno-medicin- sko administracijo in medicinske posege kot je delitev zdravil, razna previjanja, terapije, cepljenja, oskrbo naše lekarne z zdravili, po naročilih zdravnika . . . Zdravniški poklic v JLA se razlikuje od civilnega. Je zanimiv, imaš vsestransko delo z različnih področij, imamo dodatne ob- veznosti do vojakov v svoji ambu- lanti — vojaške obveznosti kot starešine. Pomagamo vsakemu bolnemu ali poškodovanemu z zdravniško nego, nudenjem pomo- či. .Marsikdo, ki prej ni imel možnosti, v JLA, opravi preglede, razne operacije itd . . . Uspehi so povezani z delom. V kolektivu se dobro razumemo, opravljamo zaupane naloge, odlično je sodelo- vanje s ptujsko bolnišnico in le- karno. §e beseda o vojakih-bol- ničarjih in medicinskih teh- nikih, ki služijo vojaški rok. Razporejeni so na določena delo- vna mesta, se izmenjujejo, da si pridobijo čimveč delovne prakse. JLA je nekaterim, posebno tistim, ki so ravno končali študij ali se vpisali na fakulteto, prvo delovno mesto, kjer delajo prvič samostoj- no. Po tej poti pridobijo izkušnje za bodoči poklic. Vojaki, ki so končali ,,obuko", po poklicu pa niso zdravstveni delavci, delujejo kot bolničarji, medtem ko so medicinski tehniki vojaki, ki so končali fakulteto. Sodelujemo tudi navzven, poma- gamo inskrbimo za preventivo ali morebitne poškodoe, če to željo iz- razijo določena društva. Tako smo sodelovali na občinskem in republi- škem krosu DELA, na terenih Ptujskih toplic, streljanju v počas- titev dneva JLA, za člane DPO Ptuj, dr. Dragoljub Miloševič že vrsto let sodeluje kot zdravnik v okviru prireditev boksa v Ptuju." VESELIN MILETIČ: Čuvati in krepiti zdravje pripadnikov JLA. Razvijati dejavnost mladinske organizacije. Veselin Miletič je zaključil Vojno sanitetno šolo v Mariboru in postal medicinski tehnik, nato pa leta 1964 prišel na službovanje v Ptuj. ,,Zaradi velike ljubezni do voja- škega poklica, sem se po končani osnovni šoli v Beogradu odločil, da se usposobim za sanitetno službo. S 17 leti sem kot najmlajši starešina garnizije JLA Ptuj prišel v to me- sto, se tu oženil in tu živim. Oprav- ljam delo preventivno-medicinske zaščite, kjer skrbimo za preglede, z namenom, da se čuva in krepi zdravje pripadnikov JLA in enote — proti širjenju raznih obolenj. Sa- nitetni organi v enotah izvajajo vse ukrepe specifično rriedicinske zašči- te, cepljenja proti trebušnemu tifu- su, paratifusu, tetanusu, črnim ko- zam in tuberkulozi. Glavne naloge so zdravljenje obolelih, pomoč pri poškodovanih, zbiranje sanitetnega materiala in izobraževanje vseh kadrov. Cilj zdravstvenega izobra- ževanja v vojaških kolektivih je, da se pripadniki vključijo v prevzema- nje ukrepov zdravstvene zaščite, kjer se seznanijo z vlogo in znača- jem higienskih ukrepov. Vojaki se izobražujejo v nudenju prve pomo- či, izvedbi osnovnih preventivno- medicinskih meril, radiološko-bio- loško-kemijske zaščite, ki bi bila potrebna v morebitni vojni. S tem se spoznajo s predavanji, razgovo- ri, praktičnimi preizkusi, modeli, filmi, vlogo in pomembnost sani- tetnega izobraževanja in zdravstve- ne vzgoje ter neposredno nudenje prve pomoči. Z znanjem si poma- gajo pri vsakdanjem življenju, usposobijo se, da pomagajo sebi in sotovarišem. S svojim delom je sa- nitetna služba ob pomoči vsega ko- (lektiva varovala, da ni prišlo v enoti do težjih poškodb in obolenj. Sodelovanje z zdravstveno službo v Ptuju je odlično, imajo veliko razu- mevanja pri pomoči zdravljenja in zdravstvenem varstvu vojnih zava- rovancev. Dobro sodelujemo z in- špekcijskimi službami skupščine občine Ptuj in higiensko postajo Ptuj. Za dolgoletno uspešno sode- lovanje so ob 22. decembru 1981 prejeli priznanja in značko skupšči- ne vojnih zavarovancev garnizije Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj — Združene lekarne Ptuj (prizna- nje) in dr. Ivo Soda (značko), v letu prej pa sta to prizjianje prejela Splošna bolnica Ptuj in upokojeni starešina Dušan Radovanovič, za dolgoletno delo v sanitetni službi JLA." Lepe in žive spomine ima stareši- na Veselin Miletič na ponovno ustanovljeno mladinsko organiza- cijo Zveze sociahstične mladine v Jugoslovanski ljudski armadi. O tem hrani polno zapiskov in izre- kov iz časopisov, ki spominjajo na ,,pionirja" te dejavnosti v Kvedro- vi enoti. Spominja se: ,,Po X. kongresu ZKJ, so bile ponovno ustanovljene osnovne organizacije ZSMJ v enotah JLA, bil sem prvi predsednik koordina- cijskega odbora ZSMJ v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj od le- ta 1975 do 1978. To formiranje je bilo v okviru 30-letnice zmage nad fašizmom leta 1975. Posebni poudarek smo namenili obvladova- nju političnega pouka, razvijanju prijateljstva, tovarištva in dosega- nju čim boljših rezultatov na pod- ročju sodelovanja z mladino v obči- ni Ptuj. V enoti je posebnega po- mena ustvarjalna vloga mladih, da razvijajo sposobnosti, posvetiti je treba pazljivost idejno-politični in družbeno-politični vzgoji. 90 % vseh starešin in vojakov je bilo ta- krat v članstvu ZSMJ. Svojo aktiv- nost smo mladinci največ speljali preko vojaškega kluba. Vojaki so v počastitev dneva žena obiskali partizanske matere, vojaški klub je gostoval vsaki.četrtek v ptujski gi- mnaziji in prikazoval domače in tu- je igrane filme, pri pouku predvo- jaške vzgoje je filmska sekcija s po- močjo poučnih filmov s področja SLO in DS, pripravljala diskusije, kjer so bili izpovedani vtisi. Udeleževali smo se kviz prireditev organizacj ZSMS, spominjam se kviza ,,S Titom od zmage do zma- ge" v Rogoznici na temo ,,Živ- ljenjske steze Dušana Kvedra-To- maža. V zabavnem delu so se pred- stavljali recitatorji iz vrst vojakov in ptujskih srednješolcev. Zanimiv je bil ,,Kulturni maraton", ki je na edinstven način simboliziral duh vseh mladih, vzgojenih v duhu so- cialističnega samoupravljanja. Pro- gram je trajal polnih pet ur, tu so se izmenjavali mladi pisci, pesniki, muzikantje in likovniki. Vojaki so sodelovali pri prenosu zveznih in lokalnih štafet mladosti, pohodu po poteh revolucije v Mostje; ob vikendih — sobote, ne- delje so vojaki sodelovali na prvi republiški MDA ,,Haloze '75" in kasneje na akcijah ,,Slovenske go- rice", kjer so z akcijo solidarnosti. spoznavali nove prijatelje, razvijali tovarištvo, izgrajevali zavest in skupnost ter ob predavanjih, obrambnih dnevih, skupnih orien- tacijskih pohodih in vajah, krepili obrambne vrste mladih. Potekale so akcije usmerjanja v vojaške šole, obiskovali smo delovne organizaci- je v ptujski občini: Perutnino Ptuj, Agis, Kmetijski kombinat Ptuj, TGA Kidričevo, šole . . ." Pravi, da je z življenjem v vojaš- nici zadovoljen, mesto Ptuj se mu je priljubilo. V prostem času se ukvarja s športom, strelstvo mu je hoby, v Strelski družini Jože Lacko Ptuj dela kot sodnik republiškega ranga. DR. DRAGOLJUB MILOŠE- VIČ: Predan medicini in športu Dr. Dragoljub Miloševič je upravnik in zdravnik v garnizjjski ambulanti Ptuj od leta 1967, nato je tri leta služboval v GA Maribor in se ponovno vrnil v Ptuj. Na slu- žbovanju v JLA je že trideseto le- to. Rodil se je v KolaSinu v Črni gori, po gimnaziji se je odločil za vojaški poklic, zaradi velikih simpatij do vojske in še posebno mornarice. Leta 1949 je pričel obiskovati Sanitetno oficirsko šolo v Ljubljani in izšel kot sanitetni tehnik s činom podporočnika. ,,Zelja mi je bila, da se šolam na pomorski akademiji, vendar za to nisem ime! možnosti. Po končani Sanitetni oficirski šoli sem šel slu- žbovat v enote Jugoslovanske voj- ne mornarice — v garniziji Split, kjer smo se po potrebah službe v mornarici, usposobili na higiensko- epidemiološkem in laboratorij- skem tečaiu. Moja pot je kasneje vodila v Sibenik, kjer sem bil tri leta upravnik Higiensko- epidemiološke postaje v okviru garnizije Sibenik. S službo v GA Sibenik sem bil zelo zadovoljen, zaradi posebnega tovarištva, ki vlada v vojni mornarici. Dosti časa sem preživel na ladjah in karavlah graničnih enot." V tem času se je aktivno ukvar- jal s športom, udejstvoval v trim prvenstvih Jugoslovanske vojne mornarice, v oficirskem mnogobo- ju (bil prvak mornarice in celotne armade v tej disciplini). Na vse- armadnem prvenstvu leta 1956 v Mariboru pa je osvojil prvo mesto v premagovanju preprek in meta- nju bombe. V svoji stroki se je že- lel nadalje izobraževati in iz- popolniti ter napredovati, zato je preko odgovornih vojnih organov prosil, da mu omogočijo nadaljnji študij na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Kot aktivni starešina je pričel z rednim študijem medicin- skih ved. ,,Športno aktivnost, ki mi je bila rekreacija in sprostitev, sem zamenjal z učenjem. Študij je bil dosti naporen, zaradi štiriletne prekinjene kontinuitete v šolanju. Prišel sem v dosti mlajšo genera- cijo od sebe. Od starejših se je zahtevalo, 'da se politično angažiramo in udejstvujemo — bila je idejna ideološka obveza. Ob študiju sem bil tako angažiran v organizacijah Zveze študentov in Zveze komunistov. Veliko časa sem posvetil dolžnosti v osnovni organizaciji ZKJ, kjer sem bil tri leta sekretar, kot član pa sem delal tudi v komiteju ZKJ Medicinske fakuhete. Trdno željo, da dosežem svoj življenjski cilj, sem izpolnil z vestnim delom po pet in pol letnem šolanju ..." Po končani fakulteti je dr. Dragoljub Miloševič leto dni staži- ral v Vojni bolnici v Zagrebu, Že- lel se je vrniti v enote Jugoslovan- ske vojne mornarice, a je po potrebi službe prišel v Ptuj. ,,Sprejel sem dolžnost upravnika in zdravnika v GA Ptuj, sodelavci so mi postali strokovno sposobni starešine, sanitetni tehniki Dušan Radovanovič, Ostoja Sudan, Veselin Miletič in kasneje Ludvik Lendvaj, s katerimi dobro sodelujemo. Največja obveza ih dolžnost mi je odgovornost in skrb za vojaške zavarovance, da poma- gam bolnim in poškodovanim v mejah svojega znanja. Ves delovni in prosti čas sem pripravljen, da pomagam tistim, ki so pomoči potrebni. Delo je zaradi patologije raznovrstnosti obolenj in poškodb, zaradi specifičnega vojaškega poklica, različno. Osnovna obole- nja so vezana kot poškodbe na vremenske neprilike in zahtevnosti dolžnosti, pri načrtovanem vsakodnevnem pouku, kot so vaje, taborjenja, streljanja, pohodi ipd. Zdravstveno stanje naših vojnih zavarovancev, še posebej vojakov in starešin, je dobro, kar doprinese k veliki borbeni pripravljenosti. Redki so slučaji izmikanja vojaški službi, iskanja nekih privilegijev ambulantr. Imamo urejene am- bulantne prostore, dobro oskrbo z zdravili in zelo dobro sodelovanje z vsemi zdravstvenimi ustanovami v Ptuju-bolnica, zdravstveni dom, lekarna, za kar so vojaški zavarovanci hvaležni." Iz simpatije do športa kot enem od hobyjev, dr. Dragoljub Miloše- vič, ob različnih priložnostih pri igranju nogometnih tekem in na boksarskih revijah pomaga pri varnosti tekem ter pripravljenosti ob morebitni potrebni zdravniški in humani pomoči. Kot zdravnik je tri sezone sodeloval pri Nogomet- nem klubu Maribor (ko je bil še v 2. zvezni ligi), še posebno pri sre- čanjih, ki so bila izven Maribora. ,,Ko sem prišel v Ptuj, staro me- sto ob Dravi, sem mislil, da bom služboval tu leto ali dve. Kolektiv, kjer delam in mesto, kjer živim, sta ustvarila name lep, prijeten vtis . . . Vzljubil sem sredino in mesto. V delovnem kolektivu, Ptuju in na Štajerskem imam veliko prijateljev STANKO KOSEC: V JLA sem opravljal dek) stomatologa in s tem sem zadovoljen . .. 27-letni vodnik stažist Stanko Kosec, v Garnizijski ambulanti Ptuj že sedmi mesec opravlja delo stomatologa. V Zagrebu je zaklju- čil Stomatološko fakulteto in leto dni delal v Medicinskem centru v Varaždinu. Že več let je član ZKJ, zaključil je Politično šolo ZSM Hrvatske v Fazani. V mladinski organizaciji je delal na področju prostovoljnega dela, manifestacij, prireditev, bil član OK ZSM Lud- breg, za predano delo je prejel republiško plaketo . . . Pred letom dni je odšel na odslu- ženje vojaškega roka. Zaključil je šolo rezervnih oficirjev — sanite- tne službe na Vojno medicinski akademiji v Beogradu, nato pa prišel v Ptuj, kjer je dobil mesta stomatologa v zobni ambulanti. ,,V okviru ambulante delam samostojno, kot zobozdravnik, moja naloga je reševanje vseh hit- rih slučajev s stomatološkega področja, vojakom, starešinam in članom njihovih družin. Izvršujem vsa konzervativna dela od popra- vljanja zob do manjših stomatolo- Sko-kirurSkih del, z izjemo zobnih protez, ker to ne dovoljujejo mo- žnosti. V prostem času, ko ni v garnizijski ambulanti aktivnih starešin, skrbim, da vse v am- bulanti poteka nemoteno v slučaju nujnih hitrih primerov, terapi- ji .. . opravljam pa tudi dolžnost kontrolnega dežurnega. Cestokrat odidem v GA Maribor (tam so večje potrebe), kjer pomagam pri popravilu zob, sistematskih pregle- dih. Za poklk zobozdravnika sem se odločil z željo, pomagati sočlove- ku, to je humani poziv, katerega se držim. S poklicem sem zadovoljen, vesel sem, da sem v času vojaškega roka (te dni, ko to berete, se mu je vojaški rok že iztd(d) v JLA, delal to, za kar sera se šolal . . . Tako sem imel kontinuirano delo, dobil izkušnje, srečal sem se s stvarmi, za katere do sedaj nisem imel mo- žnosti, ker je v civilstvu delo porazdeljeno, tu pa delaš različne stvari. Zadovoljen sem z odnosom in sodelovanjem GA Ptuj in zobne službe ptujske bolnišnice, kjer nam opravljajo rentgenske posnetke zob . . . Spoznal sem dosti prija- teljev v vojaški enoti, s katerimi se razumemo, v okviru športa sem ig- ral rokomet, odbojko in kegljal za reprezentanco vojašnke, kar mi je v ponos. Mesto Ptuj mi bo ostalo v lepem spominu, že prej sem ga poznal in obiskoval in to bom tudi v bodoče ... Na to mesto me ve- žejo določeni dnevi, doživet- ja . . ." ANTON BADZEK: Rad poma- gam sotovarišu ... 22-letni Anton Badžek je zaključil Šolo za zdravstvene tehnike- sanitetno laboratorijsko smer v Zagrebu, se nato zaposlil in leto dni v poklicu ddal. Doma je iz Vinkovcev v Slavoniji in je v lan- skem aprUu odSel na odsluženje vojaškega roka. ,,Obuko sem opravil v Novem Sadu, kjer sera se v Soli rezervnih mlajših oficirjev usposobil za referenta sanitetne službe osnovne enote. Pred osmimi meseci sem prišel v Ptuj in opravljal laboratorijska dela, kot so analiza krvi, urina ipd., in previjalna dela. Za to sem se tudi izšolal in mi je všeč, da se v času vojaškega roka ukvarjam s tem. Zadovoljen sem s pogoji v ambulanti, z bolničarji in medicinskimi tehniki dobro sodelujemo, enako s starešinami, v poklicnem in privatnem življenju. Rad pomagam sotovarišu, delo je zanimivo, mi je v- zadovoljstvo, zato bom po končanem vojaškem roku nadaljeval izredni študij na Višji laboratorijski šdi. V pros»em času se ukvarjam z igranjem kitare, kar sem se naučil v času služenja vojaškega roka, risanjem in športom. Stari Ptuj me privlači, dobivam inspiracijo, zanimiva je narava, arhitektura. Mesto je kot celota zdo privlačno . Drago Papler Ludvik Lendvaj Veselin MBetič Dr. Dragoljub Miloševič — Iz ljubezni do Jugoslovanske vojne mornarice, 30-let v službi v JLA Dr. Dragoljub Miloševič — pri de- lu v ordinacyi Stanko Kosec Anton Badžek ZATIRANJE PROSENE VEŠČE Prosena vešča je škodljivec, ki povzroča ogromno škodo na posevkih koruze. Zaradi prosene vešče je lahko pridelek koruze mnogo manjši kot sicer, Skoda je lahko tudi 30 odstotna. To je dovolj očiten razlog, da storimo vse za zatiranje tega škodljivca, pa tudi za ukrepanje proti tistim, ki ne upoštevajo odloka o zatiranju prosene vešče. Ce bi bili vsi pridelovalci koruze tako v zasebnem kot družbenem sektorju kmetijstva skrbni in bi pravo- časno odstranili koruznico kot leglo prosene vešče s svojih polj, potem omenjenega odloka ne bi po- trebovali. Iz leta v leto pa se dogaja, da nekateri pridelovalci koruze pospravijo koruznico zadnji hip ali pa je do določenega datuma sploh ne pospravijo. Na območju občin Ptuj in Ormož se je prosena vešča zelo razširila, zato je potrebno toliko ostreje nastopiti proti tistim, ki s svojim malomarnim ddom dajejo pogoje za njeno širitev. Odlok o zatiranju prose- ne vešče določa, da mora biti koruznica pospravljena s polj najpozneje do konca aprila. Vendar to ne pomeni da je dovolj, če je koruznica pospravljena s polja. Nji- va, na kateri je bil koruzni posevek mora biti preorana, uničena pa mora biti tudi koruznica, ki jo imajo kmetje ponavadi ob gospodarskih poslopjih. Kršiteljev odloka o zatiranju prosene vešče sker ni veliko, že nekaj nepospravljenih koruznih posevkov pa omogoči nadaljnje širjenje škodljivca. Kmetijska inšpekcija bo takoj po prvem maju nadzirala izvajanje odloka, krfitelje pa prijavili tudi sodniku za prekrške Kazni so letos poostrene in lahko znašajo tudi do 10 tisoč dinarjev. JB TEDNIK 22. april 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek jn družbeno preobrazbo Besede jasno izpričujejo posebnosti partijskega dela in v marsičem ta ocena pojasnjuje dogajanja v naSih krajih. Vrnimo se sedaj v čas, ko se je pričenjal s ptujskimi razmerami seznanjati medicinec Jože Potrč, steber komunističnega gibanja na ptujskem območju, vzgojitelj mnogih skojevcev — komunistov. Ob spremljanju Potrčevih spominov upoStevajmo dosedanje navedbe o komunističnem gibanju pri nas. Dr. Potrč pravi, da je »1924. leta pri.šel iz Zagreba v Ptuj kot komunist. Ptuj tedaj ni imel čisto nič levičarskega, kar seje videlo tudi po tem, da ni imel Delavsko — kmečkega lista . ..« Tudi »v vsem Ptuju« m mogel najti »niti enega človeka, ki bi bil komunist,« V nadaljevanju pravi, da mu je preko posameznikov uspelo dobiti zvezo z železniškimi delavnicami in da seje 1925. leta najprej pričelo zbiranje naročnikov Delavsko — kmečkega li.sta. V Ptuju je bila 1924. leta organizirana Podružnica Zveze delavskih žena in deklet, ki jo je vodila Ana Podlaha, socialdemokratka. a vedno pripravljena na sodelovanje s komunisti. Pozneje je h gibanju pristopilo precej levo orientiranih žena in deklet. Dr. Potrč tudi ugotavlja, da seje do ustanovitve prve partijske celice v Ptuju 1928, leta že precej delalo in da je »v letih 1926 in 1927 teklo zbiranje levega krila delavskega gibanja.« In to, kar je bilo levičarskega, je bilo v bistvu gibanje v prvih dvajsetih letih, o katerem pa Potrč seveda ni mogel vedeti. Do formiranja celice 1928 vendarle obstaja partijska kontinu- iteta. ... Da je prihajalo do oblikovanja levega krila delavskega gibanja in razkola s socialisti, nam kažejo nekateri ohranjeni režimski dokumenti in doseženi rezultati za listo delavcev in kmetov na državnozborskih vo- litvah 1927. Okoliški oddelek Državne straže v Ptuju je prejel ovadbo, da je »dne 27. 7. 1927 med 19. in 22.30 tukajšnja socijalno-demokratska stranka irnela tu v gostilni pri »Belem križu« volilni shod«, na katerem je govoril strankin »pristaš« Eržen iz Maribora o »kandidaturi za bodoče volitve v državno zbornico. »Shoda seje udeležilo okrog štirideset oseb,« med temi tudi komunizma naduti visokošolec medicinec N. Potrč od Sv. Urbana pri Ptuju. »Potrč naj bi s svojim izvajanjem na zboru »delal razdor« v socialistični stranki, ker je »namigoval, naj bi somišljeniki iste pre.stopili h komunizmu ...« (Besede podčrtane v dokumentu — op. avl.). Več govornikov naj bi menda »pobijalo« Potrčeve nazore, češ da se program »njegove komunistične stranke ne strinja z delavskim prole- tariatom«. Policijski dokument poroča, daje bil shod »buren« in da se ga je udeležil tudi jurist N. Šegula ml., kije prav tako »naduti komunista«, pa čeprav ni govoril na shodu (mišljenje simpatizer KP Janko Šegula — op. avt.)." Ohranjen je tudi zagovor Jožeta Potrča, iz katerega povzemam, da je po Erženovem govoru »razvijal program DKRB« (Delavsko-kmeč- kega republikanskega bloka — op. avt.), se pravi program kandidacijske liste, kije bila že potrjena na sodišču. Potrč izjavlja, kako je mislil, daje »dopustno« agitirati za kandidatno listo. Govoril naj bi o »republiki in sodelovanju z republikansko stranko v državi«, nikakor pa naj ne bi »agitiral za morebitno spremembo tedanjega stanja v državi» pa tudi ne »za komunistično stranko«. Potrč misli, daje prišlo do ovadbe zaradi Erženovega »podtikanja neresničnih izjav« ker je začel »identificirati legalno borbo za republiko ... z ilegalno.«^ Močnejša politična razgibanost v delavskem gibanju v zadnjih dvajsetih letih je dobivala svoj logični zaključek z ustanovitvijo partijske celice 1928. Priprave za organiziranje prvih komunistov so tekle že dalj časa. Gospodarska kriza, kije bila preti durmi, in zaostren politični položaj v državi, še zlasti ob diktaturi, sta pritegovala izkoriščane množice idejam komunizma. Vse to je narekovalo organizirano delo. Do ustanovitve prve partijske celice v Ptuju je prišlo.1928. leta na sestanku pri Femčevih v Rogoznici in v gostilni »Pri pošti«, kjer je bil sprejet formalni sklep o ustanovitvi. Potrč v svojih spominih navaja, da sta bila na ustanovnem sestanku navzoča Spolenjak in Breznik iz Maribora. Člani prve partijske celice so postali delavci železniških delavnic. Celica je bila formirana na pobudo dr. Potrča, medtem ko je organiziranost speljal Ivan Spolenjak, kovač z Brega, zaposlen v mariborskih železniških delavnicah, komunist od 1926. leta, znan robijaš. Spolenjak je »neposredno povezal Ptuj z Mariborom in je sodeloval pri rojstvu Partije ter direktno s ptujsko mladino.«^* Dr. Potrč ocenjuje, da se po diktaturi Partija ni »posebno razširila«; tesno je bilo sodelovanje z že ezniškimi delavnicami v Mariboru preko Spolenjaka. Krog simpatizerjev seje širil, komunisti so imeli že zane- sljive javke. kot npr. pri intelektualcu Ferdinandu Zechnerju. V Ptuj je prihajal partijski tisk bodisi iz Ljubljane ali Maribora; prenašanje ile- galne literature je bilo zaupano Francu Koscu in Francu Krambergerju, članoma prve partijske celice v železniških delavnicah. Franc Kosec se spominja, da so pred Katarininim sejmom, v Ptuju 26. novembra 1930. leta trosili letake na vseh dohodih v mesto. Tedaj sta s Krambergerjem izvajala akcijo na poti Ptuj—Vurberk. Pred leti odkriti sodni spisi^' potrjujejo zgornje navedbe. — Spis KI VI. — 124/30 govori o širjenju komunističnih letakov z naslovom »Delavci in kmetje« junija 1930. leta v Ptuju in po cesti Videm—Le- skovec. Letake sta izdala CK KSJ in CK Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Postopek je bil po nalogu »sodišča za zaščito države« v Beogradu ustavljen »zaradi pomanjkanja dokazov. — Ob 15. obletnici oktobrske socialistične revolucije so bili I. novembra 1932 »razširjeni komunistični letaki« na Vičavi, Bregu in Tratah. Letak je izdala KSJ oz. Oblastni komite za Slovenijo in zahteva »delavcem tovarne, kmetom zemljo, zatiranim narodom svobodo!« Iz ohranjenih dokumentov lahko tudi sklepamo, da je Partija pripravljala širšo listkovno akcijo ob I. maju 1930, a je prišlo do provale in do aretacij dr. Potrča in Spolenjaka. Spolenjak se obdolžuje »ko- munistične propagande«, češ da seje aprila 1930 v Lokovici pri Šoštanju dogovarjal o trošenju kom.unističnih letakov za 1. maj v Ptuju."" Sicer pa je Spolenjak že nekajkrat prišel v roke policiji z obtožbo, da je komunist in daje razpečaval ilegalni tisk. Tako je bil zaprt 1928. in obsojen na osem mesecev ječe; ponovno seje znašel v zaporu 1929. leta."' Obomenjeni provali 1930. leta seje zvrstilo na beograjskem sodnem procesu 1. 1931 tudi .štirideset slovenskih komunistov, med njimi Ivan Spolenjak in dr. Jože Potrč. V obtožnici je zapisano, daje po 6. jan. 1929 »postala komunistička propaganda u na.šoj državi jača«. da so komunistični letaki pozivali delavce in kmete na oborožen boj »protiv političkog i socijalnog poretka u državi, a vojnici, da otkažu poslušnost svojim starešinama . . .«"^ Spolenjak je bil obsojen na dve in pol leta robije in seje novembra 1932 vrnil iz mitroviške kaznilnice, medtem ko je Potrč prestajal dvo- letno zaporno kazen v Požarevcu. Ob Potrčevi aretaciji je potrebno še navesti naslednje: Spomladi 1930 je bil namreč Potrč imenovan za nadomestnega sekretarja PK za Slovenijo. Zaradi pregonov komuniste seje namreč sekretar PK France Klopčič moral umakniti v Avstrijo. Dr. Jože Potrč-Boris se je konec marca zadrževal v Velenju, kjer se je začasno mudil biro CK KPJ. Dogovarjali so se o organizaciji nadomestnega PK. Policiji je uspelo odkriti sodelavce v Pesjem, tako daje bil Potrč aretiran 19. maja. Te podatke omenjam podrobneje zato. ker je bilo s tem pričeto partijsko delo v Ptuj u močno zavrto. Poleg tega pa so ti dogodki odmevali v kraju samem. Poznejša izvajanja bodo izpričevala, da je napredna mladina našla svoje vzornike prav v teh prekaljenih komunistih. _ (se nadaljuje) " PM P. fas. Komunistična dejavnost (Zapisnik posvetovanja predvojnih komunistov in aktivistov, ki so delovali na področju sedanje občme Ptuj. 9. 4. 1959 FeUks Bagar govori o Hku tovariSa Tita. V PAVlUONU DUŠANA KVEDRA PTUJ ODPRTA RAZSTAVA j| Tito - misel, beseda in delo V počastitev 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZK Jugoslavije je bila v sredo, 14. aprila odprta razstava pod gornjim naslovom. Razstavo je pripravil .Arhiv Jugoslavije in Vojno zgodovinski inštitut v sodelovanju z drugimi dokumentacijskimi centri. O vsebini in pomenu razstave je na otvoritveni slovesnosti govoril Andrej Fekonja, ravnatelj ZgodovinskegaarhivaPtuj. O liku tovariša Tita pa je v imenu pokrovitelja razstave — OK ZKS Ptuj — spregovoril Feliks Bagar, izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Z otvoritvene slovesnosti so poslali tudi pozdravno brzojavko 9. kongresu ZKS. V kulturnem programu je ptujski Nonet pod vodstvom Rudija Mohorka zapel nekaj pesmi, ki so bile tovarišu Titu še posebno vSeč. Razstava obsega 10 delov s 181 fotografijami. Naslovi posameznih delov: Boj za partijo, Proti fašizmu — nastajanje ljudske fronte, Strateg — vojne in revolucije. Boj za novo Jugoslavijo, Boj za mednarodno priznanje, Po lastni poti, Tovarne delavcem, Zasnova splošne ljudske obrambe, Svet brez blokov in Mir naj vlada svetu. K temu delu, ki bo prepotoval vso Jugoslavijo pa je Zgodovinski arhiv Ptuj dodal še nekaj posnetkov z obiskov tovariša Tita v Ptuju, Ormožu in Kidričevem. Ob koncu otvoritvene slovesnosti so obiskovalcem prikazali Se barvni fihn o obisku tov. Tita v Ptuju, aprila 1969, ki ga je posnel dr. Mitja Mrgole in prikazali barvne diapozitive z istega obiska, posnetek Ivana Raua. Razstava bo v Ptuju odprta še do 27. aprila, dnevno od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. FF Občinstvo si z zanimai^em ogleji^e razstavljene fotografije in do- kumente. Foto: I. Ciani IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Današnja fotografija nam prika- zuje vzhodni trakt križnega hodni- ka v dominikanskem samostanu na Ptuju, levo spredaj pa sedi Viktor Skrabar, konservator, ki je več kot trideset let svojega življenja posve- til muzejskemu delu. V času njego- vega službovanja se je takratni Mestni Ferkov muzej preselil iz ne- primernih prostorov gimnazije v na novo urejeno zgradbo dominikanskega samostana. Skrabar je bil tisti, ki je pritegnil konservatorja dr. Franceta Steleta, daje vodil restavratorska dela štukatur in fresk (na sliki levo je del fresk nad vhodom v kapelo oz. nad romansko in gotsko biforo), sam pa je v prenovljenih prostorih uredil zbirke. Poleg organizacijskega dela za sam muzej in muzejsko društvo, je vestno izkopaval starine v Ptuju in bližnji okolici. Skupaj z Mihovilom Abramičem sta na Zgornjem Bregu leta 1908 odkrila kasno antično nekro- polo in je del izkopala. Naslednje leto je na turnirskem prostoru na zahod- nem delu grajskega griča odkril zgodnje-srednjeveško nekropolo z bogati- mi najdbami, ki jih je kasneje tudi publiciral v Zeitschrift d. hist. Ver. f. Steiermark 8/3. Skrabarjevi največji odkritji pa sta najdba ostankov rimskega mostu preko Drave in izkopavanje 111. mitreja na Zgornjem Bregu leta 1912. B. L. Ptuj zanimiv za turistične delavce Danes, 22. aprila bo Ptuj obiskala Studijska skupina novinarjev in turističnih delavcev iz Madžarske. Le-ti so na Studijskem potovanju v SR Sloveniji. Obisk pa je v glavnem namenjen ogledu znanih zimsko-Sportnih središč; poleg tega si bodo turistični delavci Madžarske ogledali tudi več slovenskih turistično — zanimivih krajev, med katerimi zavzema vidno mesto Ptuj. V Ptuju bodo madžarski gostje obiskali muzejske zbirke, grad in vinsko klet. ^q JANEZ KOROŠEC RAZSTAVLJA V MARIRORU Znani ptujski slikar — samouk JANEZ KOROŠEC je v razstavi- šču Pedagoške akademije Maribor, v četrtek 15. aprila odprl razstavo svojih likovnih del iz ciklusa MO- JA DOŽIVETJA. Razstavil je skupno 29 del, ki predstavljajo grozote v nacističnem taborišču — od zaslišanja na gestapu do vra- čanja domov. V uvodniku je Marija Svajncer med drugim zapisala: ,,S slik samouka slikarja Janeza Korošca vejeta predsmrtna groza in silovita želja, da bi bilo to bed- no življenje vendarle vredno ohraniti. Razčlovečenje je brezobzirno, ljudje ponižani in poteptani do tolikšne telesne izmu- čenosti, da tudi upor ni več mogoč. Besede plemenito.sti, človečnost in sreča so izgubile svoj zven, nihče nima razloga, da bi jih izrekel, nikogar ni, ki bi zagotovil rešitev. Človeški pekel je dokončen in brezizhoden." Razstava v glavni avli Pedagoške akademije Maribor bo odprta do 30. aprila. Zal še ne vemo, če si bomo to zanimivo razstavo lahko ogledali tudi v Ptuju, čeprav bi avtor to želel, vendar je trenutno problem denarja za prostor. FF IVIlada godba na pihala v Podlehniku V ptujski občini sta se že reno- miranim godbam na pihala iz Ptuja in TGA Boris Kidrič Ki- dričevo v zadnjem času priključili še dve v Bukovcih in v Podlehni- ku. Godba v Podlehniku delujeod pretekle jeseni in je poleg pev- skega zbora in etnografske sku- pine med tremi najbolj delavnimi sekcijami tamkajšnjega prosve- tnega društva. Tako danes prete- žno mladi člani nadaljujejo tra- dicijo izpred dvanajstih let. ko so se podlehniški godbeniki še uspešno vključevale v krajevne in druge prireditve. Predsednik PD Podlehnik Maks Feguš nam je takole predstavil delo v letošnjem letu: »V Podlehniku smo uspeli v našo novoustanovljeno godbo vključiti večina mladih, ki ob- iskujejo glasbeno šolo. pa tudi dirigentko upam. da bomo na tak način pridobili, ker smo trenutno še brez stalnega dirigenta. 15 godbenikov smo že vlcljučili in upam. da bomo sekcijo dobro organizirati in da bo delo v našem prosvetnem društvo zaživelo v večjem obsegu. Godbeniki se bomo morda v jesen že lahko predstavili na kakšni naši prosla- vi. Čeprav imamo v Podlehniku Dvorano, ki smo jo pred leti ure- dili, za samo vadbo nimamo na- jboljših pogojev, v krajevni sku- pnosti pa tudi ni docela rešeno vprašanje lastništva. Društvo nima denarja za popravilo odra. v programu pa je nekaj sredstev s katerimi bomo morda tudi to ak- cijo uspešno izvedli saj smo v dom že doslej vložili veliko denarja.« aš JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (681 Kaj je zrnje in kaj so pleve? »čeprav malo pozno, vam po- šiljam prispevek slovenskega kulturnega ustvarjalca iz sobotne priloge Dela ob slovenskem kul- turnem prazniku pod naslovom Kaj je bilo zrnje in kaj pleve v letini 81. Kaj je hotel avtor pove- dati s svojim globokoumnim in tujk polnim prispevkom, ne vem. menim pa, da si takega izmaliče- nega slovenskega jezika ne sme dovoliti nihče.« Pisec je očitno želel biti stro- kovno in znanstveno na višini, pri tem je pa. kakor se rado zgodi, utonil v morju tujk: ». .. eksistira alternativa. Gre za znano dualiteto empiričnega proti absolutnosti . . . Komenzu- rabilna elementa, ki sta edina razmeroma nesporna atributa la- vreatstva. sta kontinuiteta dela in kreativna rast; kontinuiteta po- meni periodično prisotnost v are- ni ter regenerativno sposob- nost . .. Vitalna kreativna poten- ca se afirmira tudi mimo norma- tivov.« Če ta del članka razdelimo na domače in tuje besede, dobimo zanimivo razmerje: Domače so: gre. za. znano, proti, ki sta. edina, razmeroma, nesporna, sta. dela. in. rast. po- meni, prisotnost, v. ter. sposob- nost, se. tudi. mimo. Večinoma torej enozložnice (9). povprečje 1.76 zloga na besedo. Tuje so: eksistira. alternativa, dualiteto. empiričnega, ab.solu- tnosti. komenzuraPiina. elemen- ta, atributa, lavreatstva. kontinu- iteta, kreativna, kontinuiteta, pe- riodično, areni, regenerativno. vitalna, kreativna, potenca, afir- mira, normativov. Večinoma šti- rizložnice (8). povprečje 4.5 zloga na besedo. Domače besede imajo sicer večino (21:20), vendar so v svoji kralkosti in skromnosti (95 črk = 37 zlogov : 195 črk = 90 zlogov) neopazne spričo tuje razkošate- nosti. Pa še pravijo, naj bi bila znanost jedrnata! To kliče v spomin znani »slo- venski« stavek iz tlačanskih časov: »Farboltarjev pedenlar na ganku tepihe klofa« Samo da je nem- ščino zdaj zamenjala mednarod- na učenjaščina. O laki tlačanski vlogi pa je Prešeren zapisal: »V teh krajih vajeni so nemškovati (go- spe, gospodje, vse. kar ukazuje), slovenščina pri poslih je, za vrati.« Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje po- šiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javno- sti. Jezikovno raz,sodi.šče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljublja- na, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo na.ša skupna skrb! 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 22. april 1982 - TE|>NIK Dober dan no lepo vremen van želin! To v sredini prejšjega tjedna gdo sen van jaz toto pismo pisa, blo je tak zimsko mrzlo, ke sen si pod Micino komando moga takoj drgoč duge gate gor ohlečti. Saj vete, dobre ženkice pač skrbijo, ke se možeki ne bi prehladih. Tak je začeja sneg podati, ke sen misla, da de se pra v zares zima gor na pomolod sprovila. Pa kaj si čemo, to je pač aprilsko vremen. Če se ne motim, sen van že v februari napovedo pregovor: >>Ce se v februari spreletovlejo mušice, si boš v aprili nadel na roke roka- vice!« Zaj pa vidite kokšni dober vremenoslovec sen jaz. Jaz tak ugotovlan no napovedovlen vremen: Duma na debli store jablane man obešeno eno vrvico poleg pa napisano: »Če se vrvica ziblje — je vremen vetrovno, če je vrvica mokra — dežuje, če je vrvica pokrita s snegon — sneži, če vrvice ne vid in — sen pijan .. .« To je sigurna vremenska napoved no sen recept že posla tudi na ljub- ljansko televizijo tovarišti Trontlni, da nede več pri vremenskih napovedih mujmo mlota. Jaz najbolj jasno vremensko napoved vidin gdo se na ekrani tista mloda vremenska napovedovalka prikaže. Pri mojih letih mi sicer malo megla na očipodne, (zračni) pritisk pa se mi še vseeno malo vzdigne. Tak je pač na toten svet, da za dežjon posije sunce no, da za mladimi leti štora leta pridejo. Tej ko sen vam hteja povedati o aprilsken vremeni no vre- menskih napovedih. Upoštevajte moj nasvet s stisto vrvico pa te vidli, ke se nete zmotili. Droga moja kmečka delegatska baza, kak pa kaj spomla- danska setev gre? To ovokrot sen v enih cajtngah šteja, daje v Ptuji razprava o kmetijstvi bila no, da je bilo na tisti razpravi zlo malo ali pa skor nič kmetov. Jaz se tumi čista nič ne čudin, zakaj pa sklicuvlemo takšne razprave sredi največje,sozone spomladanske setve. Pozimi bi se morali iti razprave o kmetijstvi, zaj pa rajši delajmo na zemlji. Te pa srečno. Veselo na delo, no dobro se mej te! LVJZEK, Moški kvintet s Korene: Milko Horvat, MUan Ekart, Konrad Bezjak, Srečko Grajfoner in Ivan Ferliac. Ansambel ..Hribovci" Iz Stovenskih goric: trobenta Mirkb Senveter, klarinet Edvard Fekonja, harmonika Janko Fekonja in bariton Franc Zmec. „lz vasi v vas" - tokrat Korena Minulo nedeljo je v sporedu Radia Ptuj izzvenelo še poslednje nadaljevanje oddaje »Iz vasi v vas«, ki smo jo v zimskih mesecih letošnjega leta posneli v krajevni skupnosti Dolena. Ob zanimivih ljudskih pevcih in domačih muzikantih, so nam občani te slikovite vasi, ki se z nekaterimi svojimi zaselki že vzpenja po obronkih Haloz, nadro- bili zvrhano mero zanimivosti iz svojega vsakdanjega življenja in življenja iz preteklih desetletij tega stoletja. Med njimi tudi take o coprnicah in nepojasnjenih boleznih, ki se spričo današnjega trdega, realnega, hitro utripajočega življenja, zde skoraj neverjetne! Bilo je slišati kot stoletja staro prfpoved izpod peresa domišljije bogatega kronista, ki je nekako čisto po pomoti zašla v današnji čas. Za nas — ljudi današnjega časa — je bila pripoved 80 letnega Mihaela Hliša iz Dolene 69 (že v Halozah), mučno spoznanje, da je sodil med tiste redke srečne Haložančke. če že. ni bil celo edini, ki se je lahko v mladosti izučil poklica pri pravem mojstru urarju v mestu. Nadvse in celo nekolikanj razburljiva je bila pripoved 85 letnega Franca Svenška iz Popovec. ki ga je kljub kmetiji doma. iskanje dela in zaslužka, premetavalo po »belem svetu«, zdaj sem, zdaj tja. Cela štiri leta prve svetovne vojne je preživel na fronti ne da bi ga oplazilo, čeprav je okoli njega pokalo »na vse hudiče«. Slišati smo, da imajo tudi v krajevni skupnosti Dolena — natančneje v Popovcih, — svojo »pogreznjeno« graščino odkoder je prenekaterikrat strašilo in napo- sled še to. da seje dandanašnji tudi v Halozah veliko tega spremenilo na bolje. Že naslednjo nedeljo, 25. aprila pa se bomo z našo oddajo oglasili iz krajevne skupnosti Korena, ki sicer ni del ptujske občine, temveč mariborske. Tja so nas povabili z zatrdilom da tudi tam mnogi spremljajo oddajo »Iz vasi v vas«. Odločitev ni bila te^ka, saj smo stike s tem kraj.em prek Moškega pevskega zbora vzdrževali že nekaj let. Kraj Korena se deli v Spodnjo in Zgodnjo Koreno. Spodnja Korena je več. ali manj dolinsko naselje, ki se razteza vzdolž asfaltira- ne ceste Spodnji Duplek — Zgornja Korena; s posameznimi hišami in nekaj gručastimi domovi pa se ponekod vzpenja že po obrobju Slovenskih goric. Zanimivo je to. da so tukaj starejše hiše grajene iz kamna, novejše pa iz ilovice (nekatere iz opeke). Nedaleč od tod so še vedno vidni sledovi rimskih kamnolomov od koder so po Dravi vozili gradbeni material za Poetovio, v srednjem veku pa za grad Vurberk. Zgornja Korena pa je vas, ki se razteza po gričevnatem svetu (260 — 392 m) Slovenskih goric. Je 16 km oddaljena od Ptuja in prav toliko od Maribora. Na najvišjem hribu — 392 m — je Osnovna šola, ki nosi ime po učiteljici Eli Kristl, domačinki — padli partizanki, pošta Krajevni urad, urad krajev- ne skupnosti. Kulturni dom. gasilski dom in cerkev, ki jo prvič omenjajo leta 1639. Pod pokopališčem, tik ob cesti Ptuj — Hrastovec pa stoji znamenje, ki spominja, da je tukaj kuga v letih 1710 do 1712, vihtela svojo smrtno koso. Čeprav je Zgornja Korena takorekoč obdana z vinogradi, spoznamo, da vinogra- dištvo ni ena od prevladujočih gospodarskih panog, temveč živinoreja. Vinograde imajo takole bolj zase in za svoje veselje. Pa vendar je tod najti tudi take. kot je recimo kovač Andrej Tuš, ki komaj da pozna okus vina. Je namreč, sredi vinogradov, čisti abstinent. Prijatelji in znanci, ljubitelji vinske kapljice, ga včasih podražijO-s vprašanjem: »Ja, od česa pa pol sploh živiš?« Nedaleč od kovača Tuša, smo obiskali domačijo Ernesta Šalamuna. Za njegovo hišo je namreč še danes kamnolom, kjer so že od Rimljanov pa takorekoč vse do današnjih dni lomili takoimenovani svetobar- barski apnenec. Poslednji je v kamnolomu delal prav naš gostitelj. Danes, pravi, se ne splača več. Nato smo obiskali še nekaj moj- strov »umirajoče obrti kot: sodarja Konrada Stifterja, pa mizarja in rezbarja Alojza Vašla, Jožeta Slanica, ki kljub številnim križem še vedno izdeluje grablje in naposled še Martina Majerja, nekdanjega lastnika mlina na Ko- renskem potoku. Devetdesetletni Tomaž Kramberger, doma pri opekarni nedaleč od Voličine. nam je pripovedoval, kako še danes nabira zdravilne zeli iz katerih si pripravlja vsakdanji napitek. Isto počenja tudi 92 letna Ivana Čeh iz Zavrha. Jože Petek, ki smo ga spoznali zadnji dan snemanja pa je v mladih letih s pomočjo vetra »delal« elektriko, kar je za takratne čase bila prava atrakcija. Tiste »ta zaresne« elektrike v tistih časih na Koreni še niso imeli, a so si jo ljudje močno želeli. V kraju deluje Kulturno umetniško društvo Tonček Brezner. Združuje dramsko sekcijo. Moški pevski zbor. knjižnico in Folklorno skupino, ki je gostovala že na Ohridu in skopski televiziji. Ansambel »Hribovci« iz Slovenskih goric (vsak član ansambla je namreč doma na drugem hribu), ki spremlja Folklorno skupino, bomo slišali tudi v naši oddaji. Z novimi posnetki bo med drugim nastopil tudi Moški pevski zbor Korena, Duplek, Vurberk, ki ga naši poslušalci že poznajo iz naših rednih oddaj. Novo ustano- vljeni »Moški kvintet iz Korene« pa na bo poleg skupine »Bratov in sester Bezjak«, prepeval že pozabljene ljudske pesmi. Organizacijo snemanja sta prevzela in vestno izvedla, upravitelj šole Alojz Jost, gonilna sila vsega kulturnega življenja v kraju in predsednik Zveze borcev Vlado Prekoršek. Obema se za trud in gostoljublje lepo zahva- ljujemo. Besedilo in foto: \. C. Ciril Metodov drevored v ulico Titove mladine V okviru kongresnih manifestacij se je se- stala tudi osnovna organizacija ZKS KS »Jože Potrč«, ki je s svojega zbora poslala tudi po- zdravno pismo 9. kongresu. Komunisti kraje- vne skupnosti Jože Potrč so na zboru govorili o delu ZK med 8. in 9. kongresom. Poleg tega pa so ocenili akcijo 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Ocenili so, daje akcija uspela. Ob tern pa povedali, da bodo spominski park predali na- menu ob dnevu mladosti. Delavci delovne or- ganizacije komunala, gradbeništvo in promet pa bodo do tega dne uredili zelenico in postavili klopi. Na sestanku so komunisti tudi predlagali, da bi Ciril Metodov drevored preimenovali v ulico Titove mladosti. Svoj predlog so podkrepili s podatkom, da po tej ulici dnevno hodi okrog 2000 mladih, ki se izobražujejo v centru sred- njega usmerjenega izobraževanja. MG SLOVENSKA BISTRICA »Pozabljena" pomanjk jivost Na trgu Svobode v Slovenski Bistrici stoji tudi edini hotel v občini Slo- venska Bistrica. To prav dobro vedo vsi prebivalci občinskega središča, pa tudi večkratni obiskovalci tega mesta. V njem je mogoče dobiri številne dobre, med njimi tudi nekatere domače jedi. Tudi s postrežbo je sedaj ne- koliko bolje v primerjavi s časom, ko je bila ta slabši del aktivnosti. Pred približno dvema letoma so hotel Planina v Slovenski Bistrici temeljito ob- novili in tako zagotovili boljše bivanje gostov in ugodnejše delovne pogoje zaposlenih. Urejenejši objekt in boljša postrežba sta ta edini večji turističnogostin- ski objekt na območju občinskega središča Slovenska Bistrica postavili ko- rak bliže cilju, to paje večjega obiska domačih pa tudi tujih turistov in dru- gih gostov. Ob vseh pospešenih prizadevanjih za doseganje večjega prometa pa so očitno ,,pozabili" na vabilo, s katerim bi v večernih in nočnih urah opozar- jali predvsem tiste obiskovalce mesta, ki se oelieio skozi prvič, da bi se tukaj lahko za kratek čas, ali pa tudi čez noč ustavili. Pri obnovitvenih de- lih, med katerimi je bila prenovljena tudi fasada, so odstranili svetlobni na- pis, kateri je prav gotovo marsikaterega obiskovalca pripeljal do odločitve, da si v hotelu oddahne ali celo prenoči. Po obnovi zgradbe pa so ,,pozabi- li" ta napis vrniti na svoje mesto. Težko bi verjeli, da je bil to stabilizacijski ukrep varčevanja. Pa tudi gostov, predvsem tistih z devizami, se verietno ne želijo braniti. Razmisliti bo veljalo tudi o označitvi smeri za prihod do hotelskega parkirnega prostora. Po do njega je s preureditvijo okolja objekta za mnoge tuje obiskovalce kar mala neznanka. Zadnji uspehi v poslovanju bistriškega hotela Planina kažejo nove usmeritve v razvoju turizma v občinskem središču in tudi na širšem območ- ju občine, pa vendar ludi na videz ,,drobne" pomanjkljivosti lahko veliko- krat vplivajo naše uspešnejše poslovanje. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Hotel Planina v prenovljenem okolju na trgu Svobode Slovenska Bistrica za sedaj še brez vidnejšega reklamnega napisa. TO PTUJ O pripravah na turistično sezono 82 člani turističnega društva Ptuj so na srečanju v preteklem tednu največ pozornosti posvetili vitalnim vprašanjem bodočega delovanja. Tako so sklenili, da sedanjih prostorov na Trgu svobode ne bodo opustili in jih bodo uredili za potrebe društvenega delovanja, delovanja občinske turistične zveze Ptuj, odbora za pripravo kurentovanja in tudi folklornega društva Ptuj. Posebno pozornost so namenili akciji pridobivanja zasebnih turističnih sob za potrebe turističnega gospodarstva. Kljub temu, da je o akciji bilo precej f>ovedanega, ni uspela. Odziv je našla le pri petih občanih. To pa narekuje, da se z aktivnostmi nadaljuje. Društvo je tUdi menilo, da v sedanji zaostreni gospodarski situaciji, ne bi smeli odložiti naloge izgradnje hotelskih zmogljivosti. Dokler ne bomo imeli zadovoljivih posteljnih zmogljivosti, tudi ne bomo mogli govoriti o razvoju stacionarnega turizma v občini, sedaj je razvit le izletniški turizem. Pridobivanje turističnih sob je tudi ena glavnih nalog v pripravah na lurističrio sezono 82. Potrebno pa bi bilo, da vsi udeleženci v neposredni turistični ponudbi, dosežejo večjo kakovost uslug. Precej bi lahko storili tudi z načrtno turistično vzgojo, ki je naši izobraževalni programi še ne poznajo. Turistično društvo se letos vključuje tudi v program praznovanja krajevnega praznika mesta Ptuja. ^Ia priložnostni slovesnosti, ki bo 6. maja bo društvo najboljšim v akciji ,,očistimo okolje" p)odelilo nagrade in priznanja. Akcijo je društvo razpisalo v maju leta 1981. MG MLADI TAMBURAŠI IZ VITOMARC Na sedmi reviji tamburaških orkestrov v Grajeni, ki je bila prejšnji mesec, so sodelovali tudi mladi tamburaši iz Vitomarc. Skupaj s pionirskim, pevskim zborom so poživeli prireditev in med občinstvom vzbudili simpatije. Revijo tamburaških orkestrov je odlično izpeljala zveza kulturnih organizacij občine Ptuj. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Tamburaši in pevd iz Vitomarc pod vodstvom ufite^ice Vide Toieve med nastopom v Gri^cBi. TEDNIK - 22- april 1982 NAŠI DOPISNIKI - 9 XI. KONGRES SE HITRO BLIŽA Kongres se kaj hitro bliža in mladi si prizadevamo, da bi se nanj čimbolj pripravili. Prve »debate« že potekajo v sredinah po OO ZSMS in drugod. Mladi moramo izrabiti priložnost, da spregovorimo o naših problemih kot so zaposlovanje in stanovanj- ska problematika, kjerkoli. V Lipici so se na seminarju /brali mladi s področja informi- ranja. Naloga le-teh bo v pred- kongresnem času zelo zahtevna. Vse znanje in delo pa bodo mladi, ki skrbijo na področju informiranja lahko pokazali v zjdnjih predkongresnih dneh in med kongresom samim. Vrsta predavateljev nam je poskušala prikazati realno sliko stanja tako v enem kot drugem pogledu. Srečo Kirm nam je predstavil programska izhodišča in trdo vez med združenim delom in usmerjenim izobraže- vanjem. Še danes se v ZD poja- vljajo precej velike napake, saj ne vedo kakšne kadre potrebuje- mo. Ni ne dolgoročnih, kratko- ročnih in srednjeročnih planov, kadrovski plani so narejeni zelo slabo ali jih sploh ni, vseskozi pa lahko ugotavljamo, da se še naprej nadomestuje staro struk- turo. Vsekakor dajemo prednost ozkim profilom, malo interesa pa se namenja mladim, ki bi se radi zaposlovali v negospodarstvu. Ce pogledamo v listo nezapo- slenih lahko ugotovimo, da je 70 % mladih, ki iščejo takšno ali drugačno zaposlitev. Brezposel- nost ne sme biti normalen pojav; prav tako tudi tehnokrati ne smejo biti normalen pojav. Mla- di kmetovalci se pojavljajo kot obstoj privatne lastnine. To se vzpostavlja predvsem tam, kjer ni samoupravljanja. ZSMS v boju za razvoj politič- nega sistema socialističnega sa- moupravljanja. Splošno mnenje je, da delegacije ne zastopajo mnenje delegatov, odločajo in glasujejo o osebnih interesih, ne pa o interesih delovnih množic. V Krajevnih skupnostih se skoraj vso delo pojavlja v vlogi tajnika KS. saj je velikokrat le ta samou- pravni organ, KS pa je prepušče- na sama sebi in odvisna je pač od dela tajnika. Seznanitev aktualnih tem in- formiranja. Mladinske delovne akcije se bodo pričele 6. junija. Vse aktivnosti so že stekle. Evi- dentiranje gre h koncu, prav tako ■)a tudi zadnje priprave. Letos xxlo naši brigadirji delali na številnih republiških in zveznih akcijah. SRS bo letos organizira- la 10 MDA. Med drugim pet republiških: Kobansko, Goriški kras. Bela Krajina in Brkini in pet zveznih akcii. Mladi na področju informiranja pa mora- mo poskrbeti za čim boljše infor- miranje javnosti. Usposabljanje študentk mladink prostovoljk v vojaških veščinah bo letos pote- kalo v mesecu juliju na Pokljuki. Štafeta mladosti se bo v Slove- niji mudila od 23. do 29. aprila 1982. Ob tej priložnosti se naj organizira čim več kulturnih programov športnih prireditev in drugih kulturnih in društvenih srečanj. Tradicionalno vsakoletno tek- movanje Tito — revolucija — mir bo: regijsko tekmovanje 24. 4. 1982, republiško tekmovanje bo, 8. maja na Ravnah na Koro- škem, finalno tekmovanje pa bo potekalo, 21. maja v Kumrovcu. Slobodan Rakočevič in Boris Muževič, sta spregovorila o izho- diščih za spremembe in dopolni- tve zakonodaje na področju ob- veščanja. Sicer je pojem zelo različen in malo odmaknjen od novinarjev. V zadnjih 8 letih seje to zelo spremenilo. Uveljavilo se je spoznanje, da je pravilen odnos informiranja eden glavnih dejavnikov pravilnega obvešča- nja. Temeljni nosilec obveščanja morajo biti delovni ljudje in občani. Če hočemo javnost točno in pravilno informirati, moramo zbrati čim več informacij, jih med sabo primerjati in uskladiti. Moramo pa vedeti tudi to. da so novinarji oz. tisti, ki neko infor- macijo dajo v javnost, zanjo tudi odgovorni. Danes že v veliki meri govorimo o podružbljanju informiranja. Sicer se nova zako- nodaja ne bo veliko spremenila, ampak bo potrebno realizirati še stare stvari, ki smo jih zapisali leta 1974. In kakšno je sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja? Vsaka uredniška hi.ša bi mora- la imeti čim več dopisnikov. Le ti lahko spremljajo dogajanja v posameznih krajih in o njih obveščajo širšo javnost. Novinar- ji velikokrat ne vedo za vsa dogajanja, včasih pa se zgodi, da svojega področja ne uspejo niti pokrivati, ker je ali preveliko ali pa prenabito z dogajanji. V naši občini je povezava med centrom za obveščanje in Radiom-Tednik Ptuj zelo dobra. Ko smo posluša- li predstavnike ostalih občin, smo dobili vtis, da je v naši občini sodelovanje med COP in STO najboljše. To je le delček tega, ker se je dogajalo na seminarju. Ponovno bo potrebno prebrati še kakšno ABC knjižico in si dopolniti svoje znanje. Obseg dela je velik, čaka nas veliko nalog. Člani COP pa skupaj z drugimi komisijami in centri, ki delujejo v okviru OK ZSMS in s predsedstvom OK ZSMS te naloge poskušamo tudi dosledno opraviti oziroma ures- ničiti. J. Hvaleč KLUB BRIGADIRJEV FRANC BELŠAKTONE PTUJ ZBOR ČLANOV KLUBA V POČASTITEV DNEVA BRIGADIRJEV V počastitev I. aprila, dneva brigadirjev Jugoslavije, smo se člani Kluba>brigadirjev Franc Belšak — Tone sestali na 3. programsko vo- lilnem zboru, kije bil v petek, 2. aprila, v Domu JLA. Najprej smo izvolili organe programsko volilnega zbora, delovno predsedstvo in komisije. Zatem je dosedanji predsednik kluba, Feliks Bagar. prebral poročilo o delu Kluba brigadirjev za leto 1981. Poročilo o finančnem poslovanju kluba je podala blagajničarka Kristina Vrtič. Sledilo je poročilo odbora samoupravnega brigadirskega nadzora, ki ga je prebrala podpredsednica Majda Aleksič — Voljč. Poročila smo so- glasno sprejeli in potrdili razrešnico dosedanjemu svetu kluba in odboru. Sledile so volitve v svet kluba brigadirjev in odbor samoupravnega brigadirskega nadzora za tretji mandat 1982/1983. Vse predlagane kandidate smo soglasno izvolili. Program aktivnosti kluba brigadirjev za leto 1982 je orisal novi predsednik Marko Potočnik. Program zajema organizacijo udarniškegih dnevov, brigadirskega potovanja »Po poteh AVNOJ-a«, prodajo značk, nabavo brigadirskih majic, povezavo z novo ustanovljenim klubom brigadirjev v Slovenski Bistrici in seveda briga- dirska družabna srečanja ter akcije za povečanje števila članov kluba. Sledil je dogovor za izlet »Po poteh AVNOJ-a«. ki ga organiziramo v počastitev 90-letnice rojstva tovariša Tita in 12. kongresa ZKJ. Načr- tovali smo. da bi bil izlet 21. in 22. maja, vendar smo datume spremenili, tako da bo dvodnevno brigadirsko potovanje 28. in 29. maja ali 29. in 30. maja. Organizacijo potovanja bo prevzelo Društvo za počitniško deja- vnost občine Mribor. Predlog programa potovanja je naslednji: 1. dan Odhod bo v zgodnjih jutranjih urah (ob petih) iz Ptuja. Vozili se bomo preko Krapine, Zagreba. Karlovca do Bihača, kjer bo ogled muzeja I. zasedanja AVNOJ-a in kosilo. V popoldanskih urah bomo nadaljevali vožnjo do Drvarja in si ogledali muzej desanta na Drvar, Titove -pečine, nato se bomo preko Ključa, Mrkončjič grada pripeljali do Šipova, kjer bo v hotelu Sokočnica večerja, prenočišče in zajtrk. 2. dan: Po zajtrku bomo nadaljevali vožnjo do Jajca, si ogledali slapove Plive, muzej II. zasedanja AVNOJ-a in se sprehodili po mestu. Nato se bomo prepeljali preko Banja Luke do Mrakovice na Kozari in si ogledali spomenik in muzei. V hotelu bomo imeli kosilo in krajši počitek ter nato nadaljevali vožnjo skozi Prijedor, Dubico do Jasenovca. Tam si bomo ogledaH spcfmenik in spominski muzej zloglasnega taboiišča. Ogledu bo sledila vožnja po avtocesti skozi Zagreb, Varaždin do Ptuja, V Ptuj se bomo vrnili predvidoma ob 22. uri. Okvirna cena potovanja znaša 1.400.00 din po osebi. V ceno je vračunan prevoz, kosilo v Bihaču, večerja, prenočišče in zajtrk v Šipo- vem, kosilo na Kozari ter vstopnice za oglede v Bihaču, Drvarju, Jajcu, Mrakovici in Jasenovcu. Prijave za izlet smo sprejeli že na programsko volilnem zboru, zadnji rok za prijavo pa je 15. april. Zatem je dosedanji predsednik podal še poročilo o naročilu članskih brigadirskih značk, ki smo jih naročili pri delovni organizaciji Aurea iz , Celja. Za člane kluba bodo izdelali zlate značke, za prodajo pa bronaste, poleg teh pa še posebne udarniške značke za člane kluba, ki smo jim podelili priznanje udarnika. Člani kluba bomo značke prodajali sami. Pogovarjali smo se tudi o brigadirskih srajcah, ki sojih za člane kluba sešile delavke TOZd-a »Delta« Ptuj brezplačno. Člani kluba smo srajce že dobili po ceni 250 din. Dosedanji intendant nas je seznanil tudi z denarnimi prispevki delovnih organizacij, namenjenimi organiziranju udarniških dnevov. Člani kluba brigadirjev smo na tretjem programsko volilnem zboru izpolnili tudi anketo, v kateri smo se opredelili, na katerih udarniških dnevih bomo sodelovali in kateri dan je najprimernejši za sestajanje brigadirjev. Odločili smo se, daje najprimernajši petek, zato bo odslej klubski prostor Kluba brigadirjev v prostorih Društva upokojencev odprt vsak petek,od 16.4. do I. II. 1982,od 18.do20. ure in od 1.11. 1982 do 1.4. 1983, od 16. do 19. ure. Po uradnem delu tretjega volilno programskega zbora kluba bri- gadirjev, se je začel brigadirski večer. Za veselo razpoloženje in dobro voljo je skrbel ansambel Garnizije »Dušana Kvedra«, novi intendant pa je poskrbel za naše želodce. V. Aleksič Še se bomo srečevali... Srečanje s sošolci in prijatelji iz otroških let je vedno lepo in radostno. Tega se zavedamo predvsem mi, ki nas je življenjska pot zanesla v druge kraje, posebej še tisti, ki žive v tujini. Njim je tako srečanje še posebej potrebno. Topel stisk roke domačinov, sosedov in prijateljev velja več kot vse dobrine sveta. Vašačni Kungote so te želje doumeli in sklenili, da s svojo gosto- ljubnostjo pripravijo vsakoletno srečanje takozvanih izseljencev Kun- gote. Koliko dela in priprav je bilo potrebno, daje taka prireditev tako lepo uspela, bi v teh vrsticah bilo težko povedati, saj so v akcijo vključili vse od najmlajših do starejših vaščanov. Pripravili so zelo pester kulturni spored v katerem so med drugim tudi orisali razvoj vasi od osvoboditve do danes. Ob prijetni glasbi in dobri domači kapljici je veselje trajalo do jutra. Za izkazano gosto- ljubnost in pozornost dolgujemo organizatorjem in v.sem, ki so kakorkoli pomagali zahvalo za ves trud in vam obljubljamo, da se bomo radi udeleževali podobnih prireditev. ,^ . ,,. , , , . ^ . Družina Hirberšek iz Ptuja KOORDINACIJSKI SVET ZSMS SOZD UNIAL Že poganja korenine v letošnjem letu kongresov ZK, bo tudi v jeseni 11. kongres ZSMS v Novem mestu. V okviru predkongresnih aktivnosti sta predsednika koordinacijskih svetov ZSMS Impol iz Slovenske Bistrice in TGA Kidričevo dala pobudo, da se v okviru SOZD Unial oblikuje koordinacijski svet ZSMS s sedežem v Mariboru. V skladu s tem je že pripravljen osnutek poslovnika, ki poleg splošnih uvodnih in sklepruh določb, zajema še določila o oblikovanju in organizaciji koordinacijskega sveta, oblike in vsebino dela ter naloge in dolžnosti. Velja poudariti, da se koordinacijski svet ZSMS mora vključevati v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij v SOZD Unial in se povezati v okviru medobčinskega sveta ZSMS za Podravje. Po predlogu bi naj koordinacijski svet štel 9 članov, njihova mandatna doba pa bi trajala 2 leti, predsedniku in sekretarju pa eno leto z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Sestajal bi se naj po potrebi, vendar najmanj enkrat v dveh mesecih, praviloma pa mesečno. Osnutek tega poslovnika je že v razpravi v organizacijah ZSMS tako v TGA Kidričevo kot v Impolu Slov. Bistrica. Tako bodo imele vse osnovne organizacije ZSMS možnost dati morebitne pripombe in dopohiitve, tako da bo koncem aprila lahko posfovnik že sprejet. S tem bo delo iniciativnega odbora končano in bo koordinacijski svet zaživel ter uspešno usmerjal delo mladih v SOZD Unial. To je nujno potrebno, saj mladina v obeh delovnih organizacijah pogreša koordinatorja dela, pogrrfa medsebojne stike in sodelovanje, saj ima v okviru sestavljene organizacije združenega dela skupne naloge in cilje, ki so v boljšem delu in s tem v večjem kosu kruha. Srečko Sirovnik DELAVCI ELEKTRO TUDI PLANINCI Med delavci TOZD Elektro Ptuj, ki jim je všeč planinarjenje, je bila že dalj časa izražena želja, da bi se med sabo čvrsteje povezali in se organizirali za skupne akcije. S temi cilji je v sredo, 14. aprila v prostorih TOZD Elektro Ptuj potekal ustanovni sestanek planinske skupine, ki bo delovala v okviru planinskega društva Ptuj. Ob otvoritvi je o pomenu in vlogi planinskega društva spregovoril predsednik OOZS Franc Trop, po izvolitvi delovnega predsedstva pa so potekale volitve za vodstvo planinske skupine. Nato so bile tridesetim prisotnim članom nove planinske skupine svečano podeljene planinske izkaznice. Planinci so si zadali obširen program dela. V aprilu naj bi se udeležili pohoda v Mostje in izleta na Donačko goro, v maju v Rimske toplice, VeUko Kozje, piknika na Pohorju in trimske akcije: ,,Vsi na kolo za zdravo telo." V juniju in juliju bosta izleta na Golico in na Vršič, Trento in Triglavska jezera, ter vzpon na Triglav, v zgodnji jeseni pa bodo izleti na Grintavec, Jalovec, UrSljo goro in na Zavcarjev vrh. Za popestritev sestanica je poskrbel .Alojz JauSovec, ki nam je z barvnimi diapozitivi in z zanimivimi komentarji predstavil slovensko, bosansko in jugoslovansko planinsko transverzalo. Nova planinska skupina šteje 11 že aktivnih in 38 novopečenih ljubiteljev gora, ki z nestrpnostjo pričakujejo svoj planinski krst. Franc Prelog JIIKOGAR VEČ NI..." Na osrednji proslavi ob pra- zniku krajevne skupnosti Kidri- čevo, ki je bila f)Ovezana z odpr- tjem nove pošte v Kidričevem sem srečal tudi 76-letno ženico Marijo Božičko s Ptujske gore. Povedala mi je. daje bila na pošti na Ptujski gori zaposlena ce ih 28 let. Kot nekdanja sodelavka je bila tudi povabljena od vodstva PTT na otvoritev nove pošte. Ženica je obšla prireditveni prostor, napotila seje tudi v novo zgradbo PTT in se hitro spet vr- nila. »Nikogar več ni nikjer« mi je potožila. Upala je namreč, da bo srečala kje kakega svojega nek- danjega .sodelavca, vendar za- man . .. Čas beži, prihajajo mlajši delavci in na tiste, ki odidejo v pokoj se kmalu pozabi. Taka je pač neizprosna zakonitost življe- nja, ki jo pa sami včasih delamo še bolj neizprosno in bolečo. Tako se je zgodilo tudi Mariji Božičkovi. Ko je tako med mno- žico iskala kak znan obraz svo- jcjga nekdanjega sodelavca, sem slišal pripombo mlajše tovarišice, verjetno delavke PTT, ki je ne- komu v skupini rekla: »Kaj le si- tnari in išče ta ženska, saj ne spada več med nas . . .« Prav gotovo nazoren primer, kako se včasih obnašamo do svojih nekdanjih sodelavcev. Pri vodstvu PTT prav gotovo niso nanjo pozabili, dru- gače je sicer ne bi povabili na prireditev, toda nikogar ni bilo, da bi bil ženici — nekdanji sodelavki posvetil na sami prireditvi ustre- zno pozornost, da bi bil mlajšim sodelavcem povedal kdo je ta stara ženica. Te vrstice naj bodo v opomin tudi mlajšim, saj leta hitro minejo in morda se bomo tudi sami kdaj znašli med starimi in pozabljenimi. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Marija Božičko na proslavi v Kidričevem. Na Boču cvetijo velikonočnice Ta prečudovita roža modre barve, ki cveti na Boču je pred dnevi zacvetela, le žal. daje ljudje ne poznajo dovolj in tudi ne njenih navad. Niso redki primeri, dajo neusmiljeno trgajo in rujejo iz zemlje. Pri tem pa ne vedo. da ta cvetica uspeva samo tukaj na Boču in nikjer drugje, najmanj pa na domačem vrtu. Zato priporočamo in opozarjamo vse. ki tega ne upošte- vajo, da naj cvetico puste na miru v njenem okolju, saj je dovolj, da jo vidimo vsako spomlad, ko cveti. Zato na Boč gremo pogledat, kako cvetijo veliko- nočnice. Besedilo in posnetki: Rudi Rakuša Peter pravi: »Babica, ta lepa roži- ca pa prav oič l&ao ne diši«. Mladi planinci z zanimanjem opazujejo velikonočnice Dajanje krvi je odsev človečnosti V petek 9. aprila je imel aktiv krvodajalcev DO Agis svečano sejo. Sestali so se, da bi pregledali uspehe v lanskem letu. Dr. Jožica Vrečko, vodja transfuzijskega oddelka bolnišnice v Ptuju je zbra- nim krvodajalcem spregovorila o pomenu krvoda- jalstva in o potrebah po krvi. zdravilu, ki se ga ne da delati v tovarnah in da je prav zalo krvodajalstvo odraz globoke solidarnosti in humanizma . . . Prav krvodajalcem Agisa gre zahvala za reševanje življenj v nujnih primerih, kijih ni malo . . .«je med drugim dejala. Mariia Gnilšek. sekretarka 00 RK Ptuj je zbra- nim spregovorila o organizacijskih zadevah^v kr- vodajalstvu in o predavanjih, ki jih pripravljajo pri OO RK Ptuj in sicer: Varujmo človekovo okcHje. škodljivost kajenja, alkohola, mamil, o krvodajal- stvu in še nekatera. Skratka, pripravljeni so organi- zacijsko priskočiti na pomoč povsod tam kjer bo to potrebno. Janko Korpar. predsednik komisije za krvoda- jalstvo pri OO RK^ Ptuj je poudarH, da je delež krvodajalcev Agisa v krvodajalstvu občine Ptuj zelo velik, saj od 2892 krvodajalcev v letu 1981 jih je bilo 217 prav iz AGISA, nalo je tov. Korpar podelil značice in priznanja in sicer: Za 5 kratno darovanje krvi 37 zna^, za 10 kratno 20. za 15 kratno 18. za 20 kratno 6 in za 25 kratno darovanje krvi 4 plakete. Vsem, ki so kri darovali nad 30 krat pa je odbor krvodajalcev pripravil skromna spominska darila v znak pozornosti in hvaležnosti. Med osmimi, ki .so kri darovali nad 30 kralje na prvem mestu Edvard Skok. kije kri daroval 47 krat. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da so značke in priznanje res spodbuda, da pa so se v glavnem odločili za darovanje krvi samo iz želje pomagati sočloveku. Prepričan sem in to si tudi vsi želimo, da bo med njihove vrste stopilo še veliko novih krvo- dajalcev- GotOv^ gre velika zahvala za uspeh in razmah krvodajalstva v DO Agis vodstvu aktiva, predvsem pa tajnici aktiva krvodajalcev DO Agis Erni Hvaleč, seveda ob finančni pomoči odbora sindikata DO in DLT Agis in vseh krvodajalcev. Maks Menoni 10 - naSi dopisniki 22. april 1982 - TEDNIK Zimski dnevi so se končno poslovili in prišla je sončna pomlad. Sonček je poslal tople žarke, zvončki in trobentice so pokukale iz zemlje. Tudi zimski zaspanci že vedo, da je prišla pomlad. Ptičke prepevajo in po- vsod veselo naznanjajo pomlad. Tudi ljudje se veselijo pomladi. Kmetje so pognali stroje in z njimi od- šli na polja, kjer orjejo in sejejo. Najbolj pa smo se pomladi razveselili otroci. Srečni nabiramo pomladne cvetice in se igramo. Nabrane zvončke in trobentice doma dajemo v vazo, nekaj pa jih tudi posadimo na grede. Marjetka Smolinger, Lovrenc na Dr. polju v okviru 0§ Boris Kidrič MAMA, TI Ml DELAŠ ŽI- VIJENJE LEPO Rada imam svojo mamo. Tega ne pokažem mnogokrat. Ne ix)mnim, kdaj sem ji zadnjič rekla, dajo imam rada. Kdaj sem zadnjič iskala topline v njenem toplem varnem naročju. Ponava- di sem dobre volje in razpolože- na za pogovor takrat, ko se mami utrujena vrne iz dela, obtežena s skrbmi, s pripravljanjem kosila, s pospravljanjem ... Ko me prosi, da bi ji kaj pomagala, imam naenkrat cel kup šolskega de- la... o zvečer, ko mami utruje- na sede na divan, željena besed z menoj mi prihajajo na misel resnične stvari, ki bi jih morala opraviti za naslednji delav- nik ... in tako se ponavlja iz dneva v dan ... Pridejo pa tudi ure, ko je vse s skupnimi močmi postorjeno, ko klepetava, kot dve odra.ščajoči najstnici in se smejeva skupnim šalam. No zopet obstojijo drobni prepirčki, saj npr. mamici nika- Kor ne ugaja ruski ovratnik, ki bi ga želela na novi srajci. Njen nežni, blagi obraz je ves nasme- jan, oči plave in čiste kot sinjina neba se smejejo, kodri njenih svetlih las ji padajo na visoko čelo, ona pa mi zatrjuje, v hudo- mušnim glasom, da mi prav vse izpolni, če si le ostrižem lase, ki mi po njenem padajo pregloboko na oči. Njena materinska ljube- zen, nenehna bojazen zame in moja svojeglava trma. to so reči, ki kujejo prepirčke med nama. Ker jo imam rada in morda, še sama največkrat ne sluti, kako hudo mi je, ko se sporečem z njo, ki mi hoče zmeraj le dobro. A jaz tega večkrat ne morem dojeti in takrat se usuje iz mene ploha krivičnih besed, na katere odgo- varja z molkom. Kako me boli ta njen molk. In kolikšna težava zbiram pogum, da bi seji opravi- čila ... To mi največkrat ne uspe ker prevlada večja trma ... Del mene pa nikakor ne dopušča, da sem tako živčna do nje. Tako obmolknem, ne. da bi seji opravičila in bijem sama s seboj. V takih trenutkih sem jezna sama nase, kot malokdaj. Mame, hvala vam ker iz dneva v dan živite na nas, hvala vam, ker nas imate rade in zmeraj vedite tudi mi vaši nagajivi, trmasti otročaji, ki vam mnogo- krat prikličemo, solze žalosti iz oči, vas po nepotrebnem jezimo, tudi ifii vas imamo nadvse radi. Vi ste naše tiho pribežališče k vam se zatečemo, kadar nam je najhuje, kadar smo potrebni tolažbe izpodbude. Sergeja Šorli, 8. razred OS Olga Meglic planinski izlet na Smohor Bil je petek. S planinci smo se dogovorili, da gremo v soboto na goro Smohor. Pred železniško postajo smo se zbrali ob šestih. Ko je vlak pripeljal, smo vstopili in zasedli vse sedeže, kar jih je bilo na vagonu. V Pragersicem smo malo ix)čakali in prestopili v vlak, ki je peljal proti Laškemu. Ko smo prišli v Laško smo se podali na pot. Pot je bila dolga 4 km. Prvi počitek smo imeli v gozdu. Od tam smo hodili brez počitka vse do ko- če. Ko smo se pri koči odpočili, smo izvedeli, da je Smohor visok 778 m. Poteni smo Sli raziskovat. V bližini smo odkrili lovsko opazovalnico, ki je bila visoka približno 10 metrov od tal. Dečki smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je bila na opazoval- nici druga pa v gozdu. Takoj smo si poiskali palice, ki so bile naše sablje. Prvi napad je začela druga skupina. Mi smo ga z lahkoto odbranih, ker smo bili močnejši. Tako nam je čas prehitro minil. Morali smo na pot. Domov smo prišli okrog sedmih. Odločil sem se, da se bom še večkrat udeležil takega izleta. Andrg Golob, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj šolski odmor Ko je konec druge ure, gre redi- telj in še dva učenca po malico. Potem kpo pomalicamo. Vsak dan fantje norijo in tudi nekatera dekleta. Ker sem predsednica razreda, moram vsak dan narediti red. Potem zazvoni in pride to- varišica v razred. Nataša Zmavc, 2/a, 0§, Olga Meglic, Ptuj gradimo dom Včeraj in v soboto smo delali pri hiši. Sedaj se pripravljamo za delo fasade. Jaz sem v soboto zalival sa- dike in travo. Pomagam tudi pri drugih aelih. Včasih, ko delata očka in mamica, se jaz igram v Ljudskem vrtu. Do selitve je še malo. Želim si, da bi se čimprej preselili. Tam je lepše kot v bloku. Več je prostora za igranje, če sem glasen nikogar ne motim. Filip Stojčevski, 2/a, OS, Olga Meglic, Ptuj OF Partija TITO linorez Barbara Glatz, 6. a OŠ Tone Znidarič akcija zbiranja papirja V mesecu marcu smo imeli ak- cijo zbiranja starega papirja. Naš razred je nabral okrog 60 kg pa- pirja. Zbirali smo ga po hišah in stanovanjih. Ta stari papir smo zbrali v razredu in ga šli tehtat. Ko smo ta papir stehtali, smo ga nametali v kontejner. Vili Pajenk, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj že plovem v pomlad Vesela sem pričakala pomlad. Pomlad mi je najlepši letni čas. Pomladi je veliko cvetja. Vrnili so se že ptički in pognale so že prve cvetice. Najraje nabiram zvončke, norice, trobentice, vijolice in ma- čice. Te rože so znanilke pomladi. Sonce se že zbudi ob 6. uri zjutraj. Noč se krajša za minuto, dan pa dališi. Tudi mamica je vesela, ko ima v vazi šopek in z njim vonj po naravi. Ptički veselo žvrgolijo pomladanske pesmi in pletejo gnezda. Na vrtovih in poljih kmetje že sejejo in sadijo. Moja mamica je že posejala in posadila. Pomladi se vsak veseli, saj je čista in dovolj je svežega zraka. Neka- teri ljudje že delajo tudi v goricah pomladanska dela. Rada imam pomlad, ker lahko pomagam na vrtu in na polju. Pomlad je topla in prijetna. Helena Kuhar, 3/a, OS Tone Znidarič, Ptuj tovarištvo Klavdija in Fricika sta moji najboljši prijateljici. Rada jima pomagam pri matematiki. Za pomoč sta mi zelo hvaležni. Nekoč pa sem jaz doživela njuno pomoč. Bilo je v petem razredu. Tovariš za telovadbo je organiziral tekmova- nje v teku. Na dolgi progi so bile postavljene postaje, na katerih smo se morali ustaviti, vleči listek z vprašanji in nanje odgovoriti. Že teden dni pred tekmovanjem smo dobili vprašanja, da smo se lahko pripravili na od- govore. Prišel je dan tekmovanja. Tekli smo v skupinah. V moji skupini sta bi- li Klavdija in Fricika, dobri tekačici. Moja naloga pa je bila odgovarjati na postavljeno vprcišanje. Odgovarjati sem morala na zadnji postaji. Odgovarjati me ni bilo strah. Mučilo meje samo, kako bom vzdržala v teku. Res so mi kmalu pošle moči in sem za skupino močno zaostala. To sta op)azili prijateljici in dejali: ,,Katja, daj nama roke. Pomagali ti bova." Hvaležno sem ju pogledala. Z zadnjimi močmi sem pritekla na cilj. Uspešno sem odgovorila na postavljeno vprašanje, kljub temu pa nismo dosegle dobrega časa. ,,Prava reč! Važno je sodelovati," sta me tolažili prijateljici. ,,Se res je. Vajinega tovarištva pa nikoli ne bom pozabila. Hvala!" sem jima odvrnila. Katja Suman, 6. b OS Gorišnica OBISKAL NAS JE GOZDAR Tovariš upravnik je povabil gozdarje in se z njimi domenil o predavanju v našem domu. To- variš gozdar nam je pripovedoval o gozdnih živalih, rastlinah in gozdnih požarih. Pokazal nam je diapozitive in nam vse lepo razložil. Poslušali smo ga z zani- manjem. Videli smo film o jelenih in slišali njihove glasove. Zanimivo predavanje smo nagra- dili s ploskanjem. Jasmina Vršič, OŠ Franc Osojnik Ptuj Pomlad — monotipija — Darko Kralj 5. r. OS Velika Nedelja pri zobozdravniku V ponedeljek, sem bil pri zobo- zdravniku. Tovariš nas je nekatere izpustil prej od pouka, ker smo bili naročeni. Prej me je v razredu bolel zob. imel sem ga že zelo uničenega. Ostanki hrane so povzročili, da se mi je zob začel razkrajati. Kriv sem bil sam, ker si nisem umival zob. Tudi toliko sladkorja ne bi smel pojesti. Pred šolo sem si vzel svoje kolo in se odpeljal domov. Doma sem odložil torbo in si umil zobe. Odšel sem k zobozdravniku. V čakalnici je bilo zelo malo ljudi. Potrkal sem na vrata in dal zobozdravnici svoio zdravstveno izkaznico. Sedel sem na klop in čakal, kdaj bom na vrsti. Zobozdravnica ni nikogar poklicala. Sel sem ven. Igral sem se z Zlatkom, Igorjem in San- dijem. Vrnili smo se v čakalnico. Prišel je Slavci s Ptujske gore. Z njim sva se pogovarjala. Zdravnica je najprej poklicala Zlatka. Mene je poklicala šestega po vrsti. Ko sem se vsedel na stol, me je bilo malo strah. Pokazal sem zob, ki me boli. Zobozdravnica je ugoto- vila, da bo zob morala izpuliti. Najprej mi je s sprejem poškropila zob. Potem je vzela klešče za puljenje in mi zob močno s kle- ščami stisnila ter potegnila ven. Bolelo me ni skoraj nič. Pomočnica zobozdravnice mi je dala zdravstveno izkaznico. Srečen sem odšel domov, ker me zob ni več bolel. Sedaj sem sklenil, da si bom redno umival zobe. Ne bom več pojedel toliko sladkarij. Redno bom hodil k zobozdravniku, da mi popravi ali izpuli tudi piškave zobe. Vse življenje bom varoval svoje zobe. Gorazd Taciga, 3. razred, OS Majšperk babica mi pripoveduje Preživela sem zelo slabo mla- dost. Ko sem hodila v šolo, so bili hudi časi. Bili smo slabo oblečeni in obuti. Imeli smo slabo pot v šolo, ker ni bilo tako urejenih cest kot danes. V učilnice smo prišli umazani in prezebli. Tudi učilnice niso bile tako čiste in tople, kot so danes. Nismo, imeli tople malice v šoli, doma pa tudi ni bilo kruha, da bi se ga bili do sitega najedli! MILOSiC DUSAN, 2. a , OS Maksa Bračiča Cirkulane nekdaj v SOLI Babica mi je pripovedovala, da je imela samo tri zvezke in eno knjigo. Dva zvezka sta bila račun- ska, eden za domače naloge, eden pa za šolske vaje, tretji pa je bil za lepopisje. Drugih predmetov in reči niso poznali. Takrat je bilo obveznih le sedem let osnovne šole. Šolske potrebščine je nosila v nahrbtniku, katerega ji je sešila stara mati iz platnenega blaga. PETROVIČ SANDI, 2 a OS Maksa Bračiča Cirkulane vojna in oboroževanje Nesmisel sodobnega življenja je oboroževalna tekma, ki povzroča za vse narode veliko nevarnost vsesplošne katastrofe. Oboroževal- no tekmo vodita predvsem velesili. S pomočjo znanstvenikov in strokovnjakov izdelujejo načrte za najrazličnejša orožja, ki so naj- večje zlo sodobnega časa, kajti s takšnim orožjem, ki ga danes izdelujejo, lahko v trenutku pogubi jo svet. Mnoge razvitejše dežele oskrbu- jejo nerazvite države z orožjem. To trgovanje z orožjem pomeni velik dobiček za trgovce z orožji. Orožje nerazviti državi ne more pomeniti veliko, kajti s tem pride država še večji propad, saj si z orožjem ne moreš pridobiti bogastvo, še mani pa srečo. Bilo bi prav, da bi nekatere države tudi na to pomislile in bi nerazvitim rajši pošiljale hrano, zdravila, obleko in drugo. V svetu so že prava vojna žari- šča, problem Iraka in Irana. Veliki problem nastaja tudi v Srednji Ameriki in sicer v Salvadofu in Gvatemali, kjer vojaške čete ZDA nikakor nočejo zapustiti tega ozemlja in večkrat prihaja med njimi in domačini do ostrih spopa- dov, ki terjajo tudi velike izgube. Zraven tega pa vlada velika revšči- na. Tudi Evropa ni povsem mirna, kajti v nekaterih deželah kot sta Italija in ZRN ddujejo različne teroristične brigade, ki prav tako s svojimi terorističnimi akcijami ogrožajo mir. krivica Krivica, Beseda, o kateri premišljujem. Vsak dan se dogajajo velike ali manjše krivice po vsem svetu in med ljudmi. Nekatere krivice nas hudo pri- zadenejo, ob drugih pa ostajamo hladni in brezbrižni. Tudi sama sem že bližnjemu storila krivico, pa tudi meni niso z njo prizanašali. Iz skrinje spominov vstaja dogodek izpred desetih let. Ata je tisto leto zasadil sadike hrušk. Skrbno jih je negoval in z vese- ljem opazoval njihovo rast. Po dveh letih so mlade hruške prvič cvetele. Nežno beli cvetovi so vabili čebele in tudi mene, ki imam rada cvetje. Odlo-* čila sem se, da si bom iz cvetočih vejic povezala šopek. Rečeno, storjeno. Ko je oče opazil škodo, se je^azžalostil in ujezil. Njegov trud je bil namreč uničen. ,,Si ti to storila?" me je trdo pestil. ,,Ne. To je prav gotovo Veronikino delo," sem se hitro izgovorila. ,,Takoj ponjo! Ji bom že pokazal!" se je jezil oče. Veronika, moja mlajša sestra, je občutila trdo očetovo roko. Jokala je, saj je doživela hudo krivico, jaz pa sem se nesramno smejala in jo zba- dala s cmero. Oče se je tako razburil, da ji ni dovolil nobenega pojasnila. Takrat bi se prav gotovo ugotovilo, da je nedolžna. Nesrečni dogodek je tonil v pozabo, le Veronika in jaz ga Se do danes nisva pozabili. Sestra zaradi tepeža, jaz pa zaradi krivice, ki sem jo storila. Marta Tetičkovič, 8. b OS Gorišnica Naše ptice — linorez Hermina Šilak 6. b OŠ Tone Znidarič Ptuj Kljub vsemu pa so v svetu tudi napredne in miroljubne dežele, ki si prizadevajo ohraniti mir v svetu. Za mir si prizadeva zlasti orga- nizacija združenih narodov, ki ho- če odvrniti največjo nevarnost in si prizadeva, da bi prišlo do obratne- ga poteka stvari, ki bi pripeljalo do razorož^vanja. Prav tako se za razorožitev borijo tudi neuvrščeni narodi, med katerimi je tudi Jugo- slavija, ki je organizator neuvršče- nosti. Jugoslovanska opredelitev za neuvrščenost je bila neločljiva povezava z osebnostjo in delom tovariša Tita, za katerega lahko opravičeno trdimo, da je ustvaril pogoje za nastanek jugoslovanske politike neuvrščenosti. Marjeta Vindiš, 8/b, OS Videm obisk pri osamljeni starki Bilo je ravno pred 8. marcem. Ko sem izdelovala čestitke, sem razmišljala, komu naj jih podarim. Spomnila sem se na starko, ki je doma v Varejah in je čisto sama. To sem vedela, ker sem tudi lansko leto bila pri njej. Tako sem se drugi dan odpravila na pot. Pot do nje je bila strma in blatna in nihče ni rad hodil po njej. Ko sem tako prišla v bližino njene hiše, sem nehote vztrepetala in nekako strah me je bilo iti k njej. Stopila sem k hiši in potrkala: ,,Dober dan teta!" sem ji rekla. Pogledala me je z iskrečimi se očmi in presene- čeno odzdravila: ..Dober dan!" ,,Prišla sem vam čestitat za 8. marec!" sem dejala preprosto. Bila je tako srečna, da ni_vedela, kaj bi nfi dala. Povabila me je v hišo in me posadila za mizo. Pri- nesla mi je domačega kruha, mesa in vina: ,,Jej!" mi je rekla, ,,saj si gotovo lačna." Nisem bila lačna in tudi žejna nisem bila, toda vedela sem, da bom starko užalila, če ne bom jedla in pila. Tako sem si počasi tlačila kruh v usta. Vedela sem, kako bi se rada pogo- vorila z mano, ni se upala. Tako sem prva začela: ,,Ali vas prideta sinova kaj obiskat?" — ,,Ne," je žalostno odvrnila starka, ,,odkar mi je umrl mož leta 1973, me si- nova sploh ne obiščeta več. Odšla sta v Nemčijo, tam sta se poročila, kot sem zvedela . brzojavki, kako žalostna sem bila, ker nisem videla nobene od obeh snah in nisem bila zaželena med njimi." ,,Kako pa ti gre v šoli?" me je vprašala. ,,Za sedaj mi gre do- bro," sem odgovorila in bila sem vesela, da je spremenila pogovor. Zasmilila se mi je tako, da bi jo bila vzela kar s sabo. Nisem je več upala pogledati, saj bi tako opazila moje solze v očeh, zato sem si začela ogledovati starinsko Dohištvo. ki ea ima starka v majhni, a lepo urejeni koči. Poka- rala sem s prstom proti peči in rekla: ,, Danes že takšne peči stanejo mnogo." Pogledala je proti peči in rekla: ,,Veš, na tej peči sem imela sinova, ko sta bila še majhna. Bilo je med vojno, ko sem ju puščala na peči in nosila v gozdove hrano za partizane. Toda tam so imeli ranjenega partizana in dali so mi ga, da bi ga negovala in hranila. Tudi njega sem imela pri peči. Bil je skrit, a vendar se je grel ob peči. Nekdo nas je izdal in pri- šli so Nemci. Bilo je hudo. Moža so mi pretepali in tudi otroka so mi hoteli vzeti, a so prišli partizani in nas reSili." Tako mi je pripovedovala starka in neka iskrica svetlobe je bila v njenih očeh. Da, trpljenje, trplje- nje jo je postaralo. Bil je čas, da bi odšla domov, saj mi je mama uka- zala, da se moram hitro vrniti, a jaz sem že dve uri klepetala. Hudo se je bilo posloviti, ker sem vedela, a bo starka odslej spet sama. Ko sem ji povedala, da moram domov, je starka rekla; ,.Počakaj, nekaj ti bom prinesla!" Dala mi je polno vrečko suhih jabolk in hrušk. ,,To je za popotnico," je rekla in me spremila do vrat. ,,Pridi š^ kaj!" ,,Bom," sem ji obljubila in stekla. Domov sem prišla vsa solzna in mama se je prestrašila, da se mi je kaj zgodilo. Zgodilo se mi ni nič, le žalost me je trla. Ko bo umrla, ne bo nobenega izmed sinov k njej, saj ji že leta nič ne pišejo. Vedno je sama, saj so sosedi zelo oddaljeni. Od mladih pa je nihče noče sprejeti v družbo. Edino njeno razvedrilo je maša ob nedeljah. Takrat se lahko pogovori z znanci. Tudi naš dolg, torej dolg mladine do starejših mora biti spoštljiv in priznan. Tudi mladina se lahko zavzema za starejše. Mnogi se ne zavedajo, da so stari ljudje vedno potrebni pomoči. Metka Letič, 7/a, OS Videm NA NASEM dvorišču Naše dvorišče je majhno. Ograjeno je z ograjo. Na dvorišču je gospo- dar pes. Pa tudi kokoši imajo tam svoj dom. Vodi jih rjavi petelin. Straho- petna muca ne upa k psu. Pes ni tako tiud kot ljudje mislijo. Je rjave barve. Naš petelin me je že napadel. Skljuval je tudi prijatelja, tako, da ne upa več k nam. Na našem dvorišču ni kmetijskih strojev. Dvorišče pri kakem kmetu je bolj živahno kot naše. Pri nas laja samo pes in odganja cigane. Zato imamo psa radi. Mislim, da bomo še vedno tako skrbeli za psa, muco in kokoši. Franci Vajda, 5. razred _ _ ^ O. S. Velika Nedelj^ TEDNIK - 22- aP"» 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 SNL: KOPER-PTUJ 32 (2:1 Dobra igra v Kopru PTUJ: Veselic, DrevenSek, RadoliC, Vogrinec, Ceh, Malek, Emeršič, HamerSek (Kodrič), Kozoderc, Žitnik, Krajnc. STRELCL 1:0 Matkovič, 2:0 KocjančiC, 2:1 EmerSič (11-m). 3:1 Matkovič, 3:2 Krajnc. Nogometaši Ptuja so se domačinom dobro upirali, vendar ugod- nega izida niso uspeli doseči. Tako jih je po treh zaporednih porazih moštvo Kopra na lestvici dohitelo ter zaradi boljše razlike v zadetkih potisnilo na predzadnje mesto. 1. k. Finale mladih reprezentanc Na finalnem srečanju reprezentanc drugih selekcij VZHODA in ZAHODA v okviru Medobčinske nogometne zveze Ptuj, bilo je v ponedeljek v Ptuju, je moštvo vzhoda (osnovne šole Tone Znidarič, Franc Osojnik, Središče in Hajdina) s 5:2 (4:1) premagalo ekipo zahoda (Pragersko, Poljčane, Kidričevo in Slovenska Bistrica) in se bo v Murski Soboti udeležilo nadaljnega tekmovanja. Za vzhod so zadetke dosegli Rimele 2 ter Klarič in Horvat, za zahod pa Artenjak in Bratovščak. i_ i(_ Hajdina-Središče 1:1 Hajdina: V hladnem in deževnem vremenu pred malim številom gledalcev sta se na Hajdini pomerili moštvi Hajdine in Središča in igrali neodločeno. Stari mojstri Hajdine so v prvem polčasu fx)vedli, v drugem polčasu pa jim je zmanjkalo kondicije in so gostje imeli terensko premoč in izenačili, zapravili so pa Se par lepih priložnosti. Z malo več sreče bi lahko zmagali. Srečanje je z manjšimi napakami vodil sodnik Klasinc iz Ptuja. TI Leskovec-Videm 4:0 Leskovec: Pred 50 gledalci sta se v vaškem derbiju pomerila Leskovec in Videm. Na težkem igrišču so igralci obeh ekip prikazali zanimiv nogomet, igra je bila živahna, polna akcij, z rahlo premočjo domačinov, ki so visoko vodstvo dosegli ob koncu tekme, ko so gostje popustili v igri. Sodnik Ivančič je srečanje dobro vodil. jl NOGOMET V nedeljo popoldan bo na stadionu Drava pomembno srečanje SN L Ptuj — Triglav. V medobčinskih ligah bo na sporedu redno kolo. V torek, 27. aprila bo TVD Spodnja Polskava v počastitev Dneva OF izvedlo turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo pol ure pred začetkom, kije napovedan za 8. uro. ROKOMET Tri ekipe RK Drava bodo nastopile doma, dve pa gostujeta. V soboto popoldan bo v Ptuju najprej srečanje mladincev Drava — Velika Nedelja (ob 15. uri], za tem pa tekma članic Drava — Iskra lEZE Sentjarnej. Pionirji nodo nastopili na turnirju v Šoštanju. V nedeljo dopoldan bo v Ptuju srečanje mladirik Drava — Vransko, pionirke pa sodelujejo na turnirju v Mariboru. Ciani RK Velika Nedelja bodo v soboto gostovali v Murski Soboti. Občinsko tekmovanje v krosu ZTKO Ptuj, Osnovna šola Kidričevo in atletski klub Ptuj bodo v ■ ponedeljek, 26." aprila s pričelkom ob 15. uri v Kidričevem izvedli občinsko prvenstvo v krosu za leto 1982. Tekmovanje bo ekipno in posamezno, potekalo pa bo pri osnovni šoli Boris Kidrič. Prijave je do jutri potrebno poslati Zvezi telesnokulturnih organizacij Ptuj, p.p. 81. Mladi in starejši udeleženci bodo nastopili v desetih kategorijah. Mlajše pionirke in pionirji bodo tekli na 600 in 1000 metrov, starejši pionirji in pionirke na lOOu. mladince na 1500. mladinci na 2000, članice na 2000 in člani na 4000 metrov. Število udeležencev v posamičnem tekmovanju ni omejeno, za ekipno uvrstitev pa bo ekipa štela 5 tek- movalcev. V primeru slabega vremena bo tekmpvanje v sredo 28. aprila. KOŠARKA V zadnjem kolu tekmovanja v republiški ligi bodo članice K K Ptuj Postovale v Kopru in se pomerile z ekipo, ki ima enako število točk kot 'tujčanke. obe ekipi pa sta na repu lestvice. Občni zbor TVD Ptuj V domu Franca Krambergerja se bo jutri ob 18. uri pričela volilna skupščina Telesnovz^ojnega društva Partizan Ptuj. Po pregledu opra- vljenega bodo udeleženci razrešili dosedanje ter izvolili novo vodstvo. Od koncu bodo sprejeli plan prihodnjih aktivnosti. 1 kotar SRL - ČLANICE Olimpija-Drava 25:16 (8:8) DRAVA: Farič. Gomilšek 4. Rimele 2. Kelenc 1. Marija Vičar 9, Zupane, Kmetec, Metka Vičar, Sipek, Sitsenfraj. Rokometašice Drave so nekoliko nepričakovano izgubile v Ljub- ljani. Mlada vrsta Olimpije je zmagala zasluženo, po boljši, hitrejši in kvalitetnejši igri v drugem polčasu. Ptujčanke .so srečanje začele slabo. Domačinke so hitro povedle s 7:2. saj igralke Drave niso zadevale tudi s sedemmetrovk. V nadaljevanju prvega dela pa so zaigrale veliko bolje ter prešle v vodstvo 8:7. V drugem polčasu pa so domačinke medlo in nezavzelo igro Plujčank izkoristile in jih popolnoma nadigrale ter za- služeno zmagale z veliko razliko. Ptujska elcipa je ob številnih zgrešenih metih s šestih metrov in pozicij zunanjih igralk zastreljala Kar šest sedemmetrovk. ob počasnem vračanju v obrambo pa so to poglavitni razlogi za neuspeh, ki je ptujsko ekipo potisnil v območje boja za obstanek v enotni republiški ligi. V sobotnem srečanju sta svojo nalogo dobro opravili le obe vratarki. I ^ SRL VZHOD - MLADINCI Branik-Drava 28:17(11:6) DRAVA: Korpar. Knez. Pušenjak 3. Vukašinovič 6, Gobec I. Milunič, Habjanič I, Rajšter, Klajderič, Žmavc 5, Terbuc 1. Žemljic. Mladi rokometaši Drave niso uspeli presenetiti Mariborčanov. Ti so nastopili s kar petimi igralci iz članske ekipe RK Branik in so bile možnosti ptujske ekipe minimalne že pred srečanjem. Veliko razliko so domačini dosegli v zaključku srečanja. 1. k. SRL VZHOD - MLADINKE Fužinar-Drava 19:7 (13:3) DRAVA: Rižnar. Šoba 1. Lah I, Hentak 3, Bezjak, Koro.šak 2, Črešnik, Lašič, Horvat. Neizkušena ptujska ekipa se domačinkam, v njihovi ekipi je na- stopilo kar šest igralk iz članske ekipe Fužnarja, resneje ni mogla upirati, po drugi strani pa je od sedmih dosojenih sedemmetrovk izkoristila le dve. Število kazenskih strelov kaže. da je ptujska ekipa dobila na probojnosti. kar je vsekakor dober znak. 1. k. SRL - ČLANI Vel. Nedelja-Usnjar 29:23 VELIKA NEDELJA: Zoreč. Bezjak 4, D. Zorli I. Gregorin 5, Rajh 3, Zorko 2, P. Zorii, M. Bezjak 3. Sabo 9, Rajšp 2, Mesarec, Baklan. Igralci Velike Nedelje so tretjeuvrščeno ekipo republiške lige-(do sobotnega srečanja) premagali po veliko boljši igri v drugem polčasu. Večji del prvega dela so namreč vodili gostje, vendar sojih domačini do polčasa ujeli, velika Nedelja je s 13 točkami trenutno na osmem mestu, v prihodnjem kolu pa se bo v Murski Soboti pomerila z domačim Poletom. l..k. BREZ VOLJE TUDI USPEHA NI DRAVA-NOVO MESTO 68:75 v športni dvorani Mladika smo videli zadnje srečanje v tej tek- movalni sezoni na domačem igrišču ptujskih košarkaric, ki jim tudi tokrat ni uspelo zmagati. Po enakovredni igri v prvem delu so Dravašice v^e do 14. minute vodile, ko je gostjam uspelo prek nezadržne Bunčeve preiti v vodstvo in ga z minimalno prednostjo obdržati. Spet so domačinke grešile ter dovolile gostjam preveč prostora pod lastnim košem, ko so vse visoke žoge s pridom uporabljale ter jim tako ni bilo težko dosegati košev. Brez volje in truda tudi napadi domačink niso bili uspešni, vse preveč je bilo izgubljenih žog, ki jih nobena domačinka pod nasprotnikovim košem ni znala ponovno priboriti. Tudi nadaljevanje je dalo monotono igro domačink, kar so gostje Se zlasti Bončeva (dosegla 49 košev) spretno izkoristile ter neusmiljeno večale razliko, ki je znašala tudi 15 košev. V 16. minuti si je nezdržna Bončeva prislužila 5. osebno napako in šele tedaj so se Dravašice prebudile, toda žal prepozno. Zmanjkalo je časa toda dokazale so, da se znajo boriti, da znajo igrati in tako jim je uspelo poraz ublažiti. Za Dravo so bile uspešne: Vogrinec 25, M. Sirec 15, Kornik 14, J. Sirec 7, Krničar 4 in Kukovec 3; za Novo mesto: Bunc 40, Tomšič II, Jarc 9, Gal 6, Zaletel 4, Srebrenjak in Mežan po 2 in Janko I koš. Sodnika Vahen iz Ruš in Varda iz Maribora sta sodila dobro pred 50 gledalci. , anc BAUMGARTNERJEV PAS Drugo mesto za Murka Clanjudo kluba Drava Ptuj, v katerem so minuli petek izvedli občni zbor. Andrej Murko se je izkazal na tradicionalnem tekmovanju za Baumgartnov pas v Mariboru. V ab.solutni kategoriji za Zlati pasje v finalu izgubil z Lrščakom (Impol) in osvojil odlično drugo mesto. I. k. GRADIŠ V VODSTVU Po prvem delu regionalne Šahovske lige, iz Katere se zmagovalec uvrsti v 2. slovensko Šahovsko ligo, je v vodstvu mariborski Gradiš, ki je zbral 24 točk.. Na drugem mestu so Poljčane s 16,5 točke, sledijo pa Pob- režje 16, Spodnja Polskava 15,5, Tezno 13.5 in Pekre s 7,5 točke. I. k. PREGLED OPRAVLJENEGA V KOŠARKI Prejšnji petek so člani košarkarskega kluba Ptuj izvedli letno skupščino. Kljub slabši udeležbi so pregledali opravljeno delo in podali oceno. Ugotavljajo, da so kljub pomanjkljivostim in težavam delali dobro, saj se je s košarko v letu 1981 organizirano ukvarjalo okrog 500 občanov. Tudi v prihodnje bo osnova aktivnosti delo z mladimi na osnovnih šolah in v klubskih selekcijah ter sodelovanje na tekmovanjih ki sodijo v okvir košarkarske dejavnosti v naši republiki. Kljub pomanjicanju finančnih sredstev in pogojev za vadbo bodo nadaljevali začrtano pot razvoja v smeri Se večje popularizacije košarke v ptujski občini. Na skupščini so razrešili dosedanje vodstvo, izvolili člane ustreznih komisij in 10-članski izvršni odbor, ki ga bo vodil Marjan Goznik. I NAMIZNI TENIS v soboto 17. aprila je bil na Ravnah na KoroSkem odigran polfinale šolskih športnih društev v namiznem tenisu. V predtekmovanju v občinskem merilu se je v polfinale uvrstilo osem tekmovalcev, pretežno igralcev NTK Petovia. V pionirski konkurenci ekipno nismo dosegli dobre uvrstitve, saj smo v svoji ekipi bili drugi. V posamezni konkurenci se je med osmerico uvrstil le Igor Krajnc — Olga Meglic in si pridobil pravico sodelovanja v finalu. V igri dvojic sta zelo dobro igrala Boštjan Novak in Igor Krajnc, ki sta v Cetrtfinalu presenetljivo premagala par Benko—UNGER. V polfinalu sta naletela na poznejši zmagovahii par Kovač—Veren iz Murske Sobote, s katerim sta izgubila, vendar sta zasedla tretje mesto. Pionirki 0§ Tone Znidarič Sonja MarinkoviC in JauSevec sta v svoji predtekmovalni skupini zasedli prvo mesto. V finalu sta se nato pomerili s tekmovalkama 0§ Prežihov Voranc z Raven na KoroSkem, ter klonili 1:3. V igri dvojic sta nastopali Valerija Novak in Sonja MarinkoviC. Brez prave konkurence sta se uvrstili v finale, kjer sta gladko premagali par Pandev—Kobnanič z Raven. V posamezni konkurenci sta prav tako slavili Marinkovičeva in Novakova. Zmagala je Marinkovičeva, ki je v finalu premagala z 2:0 Tanjo Pandev, Novakova pa je v boju za tretje mesjo premagala LoCiCnikovo z Raven. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, saj se je od sedmih igralcev iz Ptuja uvrstila na republiSki finale četverica. Finale bo 9. maja v Ljubljani. A. K. ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV MESECA MLADOSTI V šahu zmagala JLA v Klubu mladih Ptuj, je v organizaciji komisije za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj, 3. aprila potekalo tekmovanje v šahu. To je sodilo v eno izmed sedmih Športnih disciplin, ki potekajo v počastitev meseca mladosti. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip mladinskih organizacij iz Agisa, IMP, Ptujske gore, vojaSnice Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj, Gorišnice, Podlehnika in Žetal. Za vsako ekipo so igrali po trije igralci, tekmovanje pa je potekalo po sistemu izpadanja. V prvem krogu so bili rezuhati sledeči: Gorišnica—Zetale 1:2, Agis—JLA 0:3, IMP: Ptujska gora 0:3, podlehniška ekipa pa se je po žrebu uvrstila v drugi krog tek- movanja. V polfinalnem delu so vojaki premagali ekipo Zetal s 2,5:0,5, Podlehnik pa ekipo Ptujske gore z 2:1. V finalu sta se pomerili ekipi vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj in OO ZSMS Podlehnika, kjer pa so več znanja pokazali vojaki in zasluženo zmagali 2,5:0,5. Za zmagovalno ekipo so nastopili Stevan Srdjanov, Boris Altman, Dragomir Sovič, Srečko Butkovič in Igor Curiin. Priznanja bodo podeljena ob dnevu mladosti. Vrstni red: 1. JLA—Vojašnica Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj, 2. OO ZSMS Podlehnik, 3.00 ZSMS Ptujska gora. D PAPLER Trim hoja v naravo in tek ob bakladi v Gradišču v Slovenskih goricah, kjer so v letošnjem letu ustanovili DTV Partizan bodo v nedeljo, 25. aprila organizirali TRIM HOJO V NA- RAVO. Trim hoja, ki jo bo organiziralo društvo za telesno vzgojo Partizan v Gradišču bo velikega pomena, saj bo to tudi prva tovrstna akcija v Gradi- šču, v kateri bodo lahko sodelovali vsi krajani Gradišča in tudi drugi iz le- narške občine, ki se bodo trima tudi udeležili. Trim pot se bo vila približno dva kilometra skozi gozd Dobrava. V okviru praznovanja 1. maja pa bo DTV Partizan organiziralo v Gra- dišču nočni tek atletov. Nočni tek se bo odvijal ob bakladi v dolžini 2600 metrov okrog Gradiškega jezera. Zmagovalci prvega nočnega teka bodo prejeli priznanja. Na nočnem teku bodo sodelovali atleti iz društev za teles- no vz£oio iz lenarške občine. Organizator DTV Partizan Gradišče pa želi, da bi se tega prvega nočnega teka ob baklah udeležilo čimveč tekmovalcev in da bi tekmovanje postalo tradicionalno. _______Janez LorbsL^^ ŽELEZNIČARJI OB SVOJEM PRAZNIKU 15. april dan železničarjev je sptomin dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani. Tu so leta 1920 v krvavem boju za delavske pravice padala življenja. Iz leta v leto železničarji ob svojem prazni- ku ocenjujejo svoje delovne dosežke. Ponosni pa so tudi na uspehe na kulturnem in šport- nem področju. Delavci v železniških delavnicah so v cilju praznovanja 15. aprila in pozdravu 9. kongre- su ZKS izvedli vrsto športnih srečanj. KEGLJANJE: V četrtek, 8. aprila so se na ptujskem kegljišču zbrale .šestčlanske ekipe ptujskih krožkov »Opekar«, »Vinko Reš«. »MlP-Panonija« ter »Železničar«. Po izvede- nem žrebanju parov so se v prvem srečanju pomerile ekipe »MlP-Panonija« in »Železni- čar«. Kegljačcm Mercatorja je uspelo podreti 218 kegljev in premagati železničarje, ki so podrli.le 200 kegljev. Za MI P je bil najuspeš- nejši Ivan Čeh s 47 keglji. pri Železničarjih pa Franc Leben s 39 podrtimi keglji. V drugem srečanju so bili kegljači »Vinko, Reš« 7 221 podrtimi keglji boljši nasprotnik in so svojega tekmeca »Opekar« premagali za razliko 13 podrtih kegljev. Za zmagovalno ekipo je s 43 podrtimi keglji bil najboljši Cvetko. Jože Murko pa je z 42 keglji najboljši v ekipi Opekar. Zmagovalna ekipa »Vinko Reš« je prejela za prvo mesto pokal. Ostale ekipe pa so prejele diplome. Pri vseh nastopajočih ekipah je bil najboljši kegljač Ivan Čeh (MIP). kije prejel spominski pokal. V soboto 10. aprila so se železničarji ptuj- skih železniških delavnic pomerili med seboj v disciplini I x 100. Pokal krožka je osvojil Peter Vrtič, ki je podrl 411 kegljev, sledili so Edvard Hojski 401, Franc Kostanjevec 366, Gorazd Jurkovič 364. Jože Štrafela 352 itd. STRELJANJE: Strelska družina »Železni- čar« je organizirala nagradno tekmovanje, ki je vzbudilo med železničarji veliko zanima- nje. Od 31 udeležencev je osvojil prvo nagra- do in pokal Ignac Rašl s 85 krogi, sledili so Miran Skok z 82 kr^gi, Ivan Slunkan 77. Franc Bednički 75 itd. PLAVANJE: Dne 24. marca 1982 je bilo organizirano tekmovanje v plavanju v Ptuj- skih toplicah. V disciplini 1 x 25 metrov je poseglo po najvišjem odličju 14 plavalcev in le ena plavalka. Najhitrejši je bil Srečko Leben. kije prejel pokal. Za njim pa so še priplavali Robert Krajnc. Edvard Hojski. Gorazd Jurkovič, Ivan Slukan. Miran Skok itd. NAMIZNI TENIS: V tej disciplini je nastopilo le 5 tekmovalcev. Prvo in drugo mesto sta zasedla Miran Mesarec in Silvo Božičko. ŠAH: Šahovskega turnirja, ki je potekal v času od 3. 3. do 9. 4. 1982 seje udeležilo 17 železničarjev. V 16 kolih je nabral največ točk (12.5). Zvonko Potočnik sledili so mu Dragan Matjašič (12). Franc Čeh (10.5). Jože Cestnik (9,5), Ivan Peteršič (9) itd. Alojz Šegula 12 - ZA RAZVEDRILO 22. april 1982 - TEDNIK TEDNIK - 22. april 1982 OGLASI IN OBJAVE - 13 Dežurstvo prehrambe- nih trgovin SOBOTA, 24. aprila 1982 prodajalni ŽIVILA in BREG SOBOTA, 1. maja 1982 ne bo dežurne prodajalne. kino Cetreiek. 22. in petek. 23. apri-' la: MASKIRANI VOZNIK, ja- ponski barvni akcijski film: so- bota. 24. in nedelja 25. aprila: SAMO DVAKRAT SE ZIVI. ameriška barvna pustolovka; v nedeljo ob 10. uri ameriški barvna ri.sankaANAINANDY:torek.27. in sreda 28. aprila: ŠESTA PRE- STAVA, jugoslovanska barvna komedija: četrtek 29. aprila: MRHA. angleška barvna drama. KRVODAJALCI Elektrokovinar Ptuj in Maribor, marec 1982: Ivan Kramberger, Grajenščak 16; Danica Budja, Kajuhova 1; Danica Zoreč, Kidričevo 3; Zden- ka Malenčič, Lancova vas 15; Olga Golob, Stojnci 142; Vinko Simek, Ahacljeva 14; Herman Lobnik, Pivola 5; Andrej Ratej, Lackova 84 Mb.; Stanislava Granda Pivola 44; Anton Črnivec, Vodnikova 3; Vili Sirmšek, Pobrežje 41; Zora Godec, Grajski trg 14; Vlasta Flanjak, Panonska 5; Kari Men- hart, Marjeta 110; Dušan Simo- nič, Vintarovci 44/a; Anton Kline, Spuhlja 19; Nada Brunec, Ul. 8. febr. 27 Mb.; Franc Brunec, Ul. 8. febr. 27 Mb.; Silva Miklavž 5; AGIS, marec 1982: Jože Muhič, Mala vas 7; Franc Hojnik, Strafelova 1; Emil Uča- kar, Potrčeva 50; Janko Ceh, Sp. Velovlak 45; Jože Vozlič, Bezjako- va 14; Janez Murko Janežovci 15; Branko Berghaus, Dornavska 14; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1; Anton Sauer, Kicar 124; Ivan Zor- ko, Trubarjeva 13; Alojz Krajnc, Grajenščak 70. mali oglasi PRODAM Zastavo 101, letnik 1974. Šoštarič. Bezjakova 3, Ptuj. OPOZARJAM vsakogar pred nakupom kakršnihkoli predme- tov, tudi živine s posestva Zelenik vTibolcih 54. tudi od sina. žene ter hčerke poročene Ozmec. ker sem solastnik Anton Zelenik. 650 Of- fenbach. Bibererstrasse 28. De- ut.schland. PROD.AM pohištvo za dnevno sobo. Kajuhova 3. Ptuj. V sredo. 14. aprila se je izgubil IX)klopec za traktor ZETOR na relaciji Markovci—Prvenci. Po- klopec je označen z rdečo piko na zgornji strani. Poštenega najdite- lja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov Kovačič. Prvenci 16. PRODAM novo visokopritlično hišo, nedograjeno v Markovcih 91. Družina Samec. Budina 66/b. Ptuj. ODDAM opremljeno sobo dija- kmji — uslužbenki. Naslov v upravi. ETNOLOGINJA in novinar s hčerkico i.ščejo enosobno stano- vanje ali garsonjero v Ptuju, vse- Ijivo v mesecu juniju. Naslov v upravi. PRODAM traktor URSUS 355. Hvauc. Račc. Mariborska cesta 75. . PRODAM Zastavo 750 SC. staro dve leti. Strelec. Potrčeva 18. Ptuj. SAMSKI MOŠKI, s prihranki, nekadilec in nealkoholik išče žensko samsko ali vdovo, staro od 55 do 65 let. Ponudbe pošljite na nasli>v Tomo Novak. Trg svobode 1. Ptuj (niinoritski samostan). PRODAM čelni nakladač za traktor ZETOR — 47. koso na kardanski "pogon. Jože Krobat. Marjeta 44. PRODAM šivalni stroj, znamke Danica elektronik. Naslov v upravi. UGODNO PRODAA1 Škodo — 110 LS. letnik 74. v nevoznem stanju. Ogled možen vsako nede- ljo dopoldan. Veber. Gajevci 49/a. Gorišnica. KME-TIJSKA ZADRUGA PTUJ razpisuje javno prodajo tovor- nega avtomobila TAM-5500 letnik izdelave 1970 in TAM-500 letnik izdelave 1971. Ogled tovornega avtomobila je možen vsak dan od 8. do 10. ure na prodajnem prostoru Ptuj, Rogozniška cesta 27. Javna prodaja bo v sredo. 28. aprila 1982 ob 10. uri v Ptuju. Rogozniška cesta 27 (centralno skladišče). Interesenti morajo pred pričetkom prodaje položiti varščino v višini 10 % od izklicne vrednosti. PRODAM žitni kombajn Claas. v dobrem stanju. Ivan Klemenčič. Rošnja 48. TISI EGA. kije zamenjal dežnik v upravi Radio-Tednika. 14. marca 1982 prosimo, da pride po svojega. PRODAM Jadrnico S 425. Ogled od 8. do 18. ure. Darij Ambrož. Cesta 8. avgusta 14. Ptuj. PRODAM PRAK za krmljenje piščancev za objekt 10.000. podni ERETOU in silos za hrano 11.000 kg. Telefon: 772-058 do 15. uri. INŠTRUIRAM nemški jezik za osnovne'šole in srednje šole. Te- lefon: 771-510. PRODAM barvni televizor z no- vim ekranonm. Širovnik. Cesta Olse Meglic 8. Ptuj. PR^ODAM PONY EXPRES. Pintarič. Kraigherjeva 14, Ptuj. PO UGODNI CENI PRODAM Zastavo 750. Podvinci 59/b. Ogled možen popoldan. UPOKOJENEC z ženo išče sta- novanje na kmetiji, pomagama pri delu. Ivan Polesnik. Poštno ežeče. Hoče. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Ptuj. počitniška kolonija BIOGRAD NA MORJU vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog UPRAVNIKA — EKONOMA v počitniškem domu Biograd na morju. Opravljanje del bo trajalo od 20. 6. 1982 do zak jučka sezone letovanja otrok. Pismene in ustne prijave sprejema skupnost otroškega varstva Ptuj. Raičeva 6 do 10. maja 1982. PRODAM avto AMI-8. v voznem stanju in neregistriran. Telefon: 773-669. Naslov v upravi. PRODAM belo poročno obleko, štev. 38. Vprašajte v trgovini Ko- loniale. Ptuj. KDOR BO NAŠEL zdomcu hišo z nekaj zemlje v okolici Ptuja in dostopom z avtomobilom dobi nagrado do 10.000.— din. Pi- smene ponudbe pošljite na naslov Milan Petrovič. 705 Waiblingen. Sommerhalde 12. Deut.schland. UGODNO PRODAM dobro ohranjen osebni avto RENAULT — R 12. letnik 1975 — izdelava IMV. Možen ogled in preizkušnja vdneh23.in24.aprila 1982 od 16. do 18. ure. Anton Žagar. Herce- gova 4. Ptuj. IŠCEM inštruktorja za nemščino. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM dobro ohranjen kombiniran otroški voziček — globoki in športni, eno ležišče in raztegljiv kavč. Danica Lisec. Trubarjeva 6. Ptuj. VZAMEM v najem avtomeha- ničnodelavnico. Naslov v upravi. CENJENIM strankam sporočam, da naročila za izdelavo novih na- pisov na nagrobne spomenike sprejemam samo pismeno po po- šti, zaradi odsotnosti dela na te- renu. Otmar Koban, Kamnosek, Rače. KUPIM montažno pritlično staro hišo v okolici Ptuja. Plačam v de- vizah (DM). Naslov v upravi. Svet vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj razpisuje dela in naloge 3 pedagoških vodij VVZ Ptuj na podlagi 171. člena Statuta Vzgojnovarstvene organizacije Ptuj. Pogoji za zasedbo: — poleg splošnih z zakonom o združenem delu in družbenim dogovo- rom v občini Ptuj določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še — pogoje za opravljanje del vzgojitelja in strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli, — imeti mora 5 let izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom, — imeti mora aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvar- jalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do dosled- nega uveljavljanja načela delitve po delu. Pedagoški vodji se imenujejo za dobo 4 let. Kandidati se lahko prijavijo na razpis v roku 15 dni od dneva objave razpisni komisiji VVZ Ptuj, Potrčeva 9/a. Dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa morajo kandidati priložiti k vlogi na razpis. o DELU OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE V PTUJU Najpogostejše kršitve v cestnem prometu Občinski sodnik za prekrške v Ptuju je organ za kaznovanje prekrškov na prvi stopnji. Obravnava predvsem prekrške, ki jih storijo obdolženci na območju občine Ptuj — to je krajevna pristojnost — pa tudi vse ostale vrste prekrškov, kar je potem tudi stvarna pristojnost občinskega sodnika za prekrške. Razen tega nudi občinski sodnik za prekrške v Ptuju tudi pumoč ostalim sodnikom za prekrške sirom SFRJ, ko je treba zaslišati kakšnega obdolženca. Predvsem gre za eko- nomičnost in hitrost postopka. Pri občinskem .sodniku za prekrške v Ptuju so zaposleni štirje sodniki za prekrške, od katerih je Savo Kozjak vodja organa. O stanju števila predlogov zaradi prekrškov V zadnjih letih, je uvodoma dejal: »Če primerjamo današnje stanje z letom 1979. potem je nesporna ugotovitev, da se je število prijav, oziroma predlogov krepko povečalo. Kar za 1.009 prijav. Če pa primerja- mo leto 1980 in 1981. potem je bilo lani 590 prijav več. No. sicer je občinski sodnik za prekrške v letu 1981 sprejel 7.283 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, k temu paje treba prišteti še zaostanek iz leta 1980 in sicer 970 predlogov. Žal vsega nismo uspeli rešiti, večino zadev pa je že zaključenih. Več kot polovico zadev smo sodniki sicer rešili po skrajšanem postopku. To pomeni, da obdol- žencev nismo vabili na zaslišanje, ker so prekrške neposredno ugotovile pooblaščene uradne osebe, ali pa je dokazni material neposredno izhajal iz uradnih dokumentov.« Kdo pa pravzaprav podaja predloge sodni- kom za prekrške? »Predloge za uvedbo postopka o prekršku podajajo organi za notranje zadeve, inšpekcij- ske službe, upravni orsani, javno tožilstvo in občani. No, od 7.283 podanih prijav v lan- skem letu, jih je večina podala postaja milice Ptuj s svojimi oddelki, ter postaja prometne milice Maribor. Skupaj kar 6.600 predlogov. Na drugem mestu so inšpekcijske službe uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. sledi javno tožilstvo, oddelek za notranje zadeve in občani.« Kateri prekrški pa so najpogostejši in kakšna je struktura povzročiteljev? »Najpogostejši so prekrški s področja zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in zakona o varnosti cestnega prometa. Če pa pogledamo strukturo prekrškov, potem ugo- tovimo, da je na prvem mestu nepravilna vožnja motornih vozil in vozil — kar v 667 primerih. Sledijo prekrški s področja varnosti cestnega prometa, to je recimo odklonitev preizkusa z alkotestom, razne nepravilnosti pri napravah na vozilih, vožnja brez vozniške- ga dovoljenja, nepravilno prehitevanje, itd . . . Pogosti so tudi prekrški zoper javni red m mir. v glavnem so to: nespodobno vodenje na javnem kraju, kaljenje hišnega miru. pretepi na javnih krajih in v družinah, nasilniško obnašanje, klateštvo. itd. Sledijo pa še prekr- ški s področja inšpekcijskih služb, s področja ljudske obrambe in vojaške obveznosti, s področja predpisov o davkih, o cenah, in na koncu .so tudi prekrški s področja .šolstva.« Kakšna je višina najnižje in najvišje kazni, ki jo lahko odmeri ,odnik za prekrške? »Vse je odvisno od zakonodaje. V zakonu o temeljih varnosti v cestnem prometu, je na primer za posameznega kršilca zagrožena kazen od 500 do 3.000 din ali zaporna kazen do 30 dni. ali po členu 208. kjer je zagrožena kazen od 800 do 4.000 din ali zaporna kazen do 60 dni« Sicer pa predlagam vsem obča- nom, da temeljito preštudirajo, novi zakon o varnosti v cestnem prometu, kije začel veljati februarja letos. Ta prinaša številne novosti in tudi precej višje denarne kazni.« M. Ozmec USPELO TEKMOVANJE „KAJ VEŠ O PROMETU" GORIŠNICA Najzahtevnejša je bila prav gotovo spretnostna vožnja po poligonu, (foto: Laneerhpic) V soboto, 17. aprila je v Gorišnici potekalo 14. občinsko tekmovanje ,,kaj veš o prometu", za osnovne in srednje šole. Tekmovanje je uspešno izvedel svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO'Ptuj, pod pokroviteljstvom Z§AM Ptuj in v sodelovanju z AMD Ptuj in Kidričevo. V osnovnošolski konkurenci seje pomerilo 17 ekip iz popolnih osemletk ter iz dveh podružničnih šol. V srednješolski konkurenci pa so sodelovale vse ptujske šole iz CSUl. Udeleženci tekmovanja so najprej 45 minut odgovarjali na testna vprašanja, zatem so vozili s kolesi po prometnem poligonu s postavljenimi prometnimi znaki, najtežja pa je bila prav gotovo spretnostna vožnja, kjer je mlade udeležence čakalo 11 ovir. In kakšne so bile uvrstitve? Med osnovnimi šolami so se najbolje odrezali pionirji iz 0§ Tone Znidarič, pred OS Franc Osojnik in Hajdina. Četrto mesto so dosegli Vitomarčani, peto paCirkovčani, itd. V konkurenci posameznikov je največ točk zbral Kristjan Kovač iz OS Tone Znidarič, pred drugouvrščenim Tomažem Toplakoui (OS Olga Meglic) in tretjeuvrSčenim Tomažem Pliberškom (0§ Tone Znidarič). V srednješolski konkurenci je dosegla prvo mesto ekipa gimnazije pred UA§ Jože Lacko in metalurško šolo. Med posamezniki je zbral največ Sa- mo Kovač iz gimnazije, drugo mesto je dosegel Dušan Hajduk iz UAS Jože Lacko, tretje pa Silvo Erjavec iz Gimnazije. Najbolje uvrščenim ekipam in posameznikom so podelili pokale in priznanja, največje priznanje paje prav gotovo pravica do nadaljnjega kroga tekmovanj. M. Ozmec iMrM VBU *'CIH Skoraj soseda sta v Bukovcih. Pred 50 Icli sta se na isti dan poročila, in v soboto. 17. aprila sta — po preteku pol stoletja — spet oba para prišla na matični urad v Ptuju, da bi svečano obnovila vse tiste vezi. ki soju \ezale v trdni zakonski zvezi že 50 let. Ti zlaloporočenci so: MARTIN in NEŽA HORVAT. Bukovci 67. Martin je bil rojen 10.11 1909. po poklicu je bil krojač. Neža. roj. 19. 1. 1913 paje vodila gospodinjstvo, kar opravlja še tudi danes. V zakonu sta imela dva otroka, danes pa imata žc tudi pet vnukov in enega pravnuka. MIHAEL in GERA KEKEC. Bukovci 43. Mihaelje bil rojen 23. 9. 1905. Gera pa 27. 11. 1912. vse življenje sta delala na kmetiji. V zakonu sta imela 4 otroke, danes pa sta ponosna tudi na 11 vnukov in kar 8 pravnukov. Martin in Neža Horvat s svojimi »zlatimi« svati v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: LangerhoU Mihael in Gera Kekec med svojimi najdražjimi ob svečanosti razglasitve za zlatoporočenca. , Foto: Langerholc osebno >^ ffea Rodile so: Terezija Slana. Drakovci 32, Ljutomer — dečka; Nada Obran, Zabovci 73 — dečka; Milena Rejc. Poljčane n. h — Alenko; Marija Vrtič, Dornava 56 — Barbaro; Darja Čuček, Mestni vrh 81/a — Polonco; Terezija Lampret. Zg. Sveča 7 — Primo- ža: Alojzija Miško, Vinski vrh 8 — deklico; Ljudmila Prijol, Sta- novno 10 — dečka; Marija Žem- ljic^ Nova vas pri Ptuju 27 — deklico: Marija Rihtarič. Stojnci 30 — Mojco; Matilda Vogrinec, Gregorčičev dr. 1 — deklico; Silva Lah, Kajuhova I — Serge- ja. Poroke: Drago Štrafela. Gajzcrjeva 6 in Zdenka Gašljevič, Skorba 40/a: Branko Roškar, Bukovci 91 in Marija Meznarič. Stojnci 57; Alojz Levanič, Kidričevo 13 in Angela Žibrat. Gregorčičev dr. 7; Marjan Kirbi.š. Zg. Hajdina 68 in Neža Pernat. Pleterje 30: Branko Bratuša. Zamušani 40 in Ivana Cigula. Dornava 102; Anton Lah. Podvinci 31 in Jožica Mur- šič. Podvinci 31; Vojko Sagadin, Stopno 6 in Nada Mesaric, Starošince 14; Franc Sagadin, RQŠnja 64/a in Verica Hentak, Hajdo.še 59; Srečko Svetlin. Šent- pavel 9 pri Domžalah in Štefka Klajžar. Šentpavel 9 pri Domža- lah; Roman Selin.šek, Janški vrh 60 in Erna Skledar, Kočice 23; Marjan Repič. Zagorci 85 in .Marija Herga. (iabernik 17; Jožef Žnidarko, Dežno pri Ma- kolah 2 in Matilda Fideršek. Stoperce 32; Milan Arnuš, Jiršov- ci 56 in Terezija Bela, Jiršovci 4; Janez Vidovič, Stojnci 128 in Dragica Kokot, Tibolci 29; Jože Kline, Cirkulane 17 in Brigita Erhatič. Muretinci 55; Jože Kure, Kamcnce 11. Dolenje in Elizabe- ta Kostanjevec, Ziherlova pl. 13. Umrli so: Marija Ivanošič, Velika Varni- ca 48, roj. 1916, umrla 10. aprila 1982; Jernej Berneker, Gruško- vec 103, roj. 1932, umrl 9. aprila 1982; Franc Kovačec, Hvaletinci 20. roj. 1927, umrl 13. aprila 1982; Martin Vertačnik, Raičeva 7. roj. 1905, umrl 14. aprila 1982; Franc Dolenc. Čufarjeva 16, roj. 1912. umrl 15. aprila 1982; Ivan Pleger, Obrez 43, roj. 1909. umrl 14. aprila 1982; Katarina Janže- kovič. Prerad 40, roj. 1906, umrla 15. aprila 1982; Marija Bezjak, Potrčeva 44. roj. 1914, umrla 17. aprila 1982; Anton Makovec, Bakovci, roj. 1925, umrl 16. aprila 1982; Janez Munda, Se- nešci 41. roj. 1929, umrl 17. aprila 1982; Jožef Simonič, Nova vas pri Ptuju 70, roj. 1909. umrl 9. aprila 1982; Martin Munda, Spuhlja 131, roj. 1900, umrl 17. aprila 1^82; Franc Zorko, Kicar 24, roj. 1924, umrl 18. aprila 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TfDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje ♦omeljni davek od prometa pro- izvodov. ČRNA KRONIKA v tednu od 12. do vključno 20. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah. Smrtnih irtev na srečo ni bilo, dve osebi sta bili teije, tri pa laije telesno poškodovani Med vzroki nesreč naj tokrat omenimo neprevidno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in neupoštevanje prometnih znakov. Na vozilih je za okoli 115.000 din materialne škode: IZSILJEVAL PREDNOST v torek, 13. aprila ob 13. uri je prišlo do nesreče v križišču magistralne ceste s Trgom svobode v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Jože Gabrovec iz Jablovca 43 je zapeljal s Trga svobode proti mostu. Na prednostno cesto je zapeljal ne da bi se prepričal, če to lahko stori varno, kajti iz smeri železniškega prehoda je takrat pripeljal voznik kolesa z motorjem Milan Breg iz Krčevine pri Vurberku. Prišlo je do trčenja v katerem se je Breg s sopotnico Slavico Breg lažje poškodoval, materialne škode pa je za okoli 3.000 din. NEPREVIDNO PREHITEVANJE v četrtek, 15. aprila ob 7.20 se je zgodila prometna nesreča pri Dornavi. Voznik osebnega avtomobila Ivan Marinič iz Senežc pri Veliki Nedelji se je peljal iz Hlaponc proti Dornavi. Za mostom je prehiteval avtobus, vendar ne dovolj previdno, saj ga je zaneslo v desno, kjer se je avto v jarku prevrnil. Lažje sta se poškodovala voznik in njegova žena. —OM Vabilo na otvoritev razstave del Julija Ošlovnika v razstavnem paviljonu JULIJA OSLOVNIKA na Poljski cesti 11 (pri Roku( bo v ponedeljek, 26. aprila ob 17. uri slovesna otvoritev razstavnega prostora in akvarelov, ki jih je Julij Ošlovnik, sicer po poklicu inženir računalništva, ustvaril v letih od 1970 do 1981. Avtorja prištevamo med najplodovitejše člane likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj, s svojim denarjem in delom pa si je zgradil tudi lastni razstavni prostor, ki bo v prihodnje na voljo tudi njegovim prijateljem — likovnim zanesenjakom. mš OČISTIMO OKOLJE PRED PRAZNIKOM Zakaj človek sam onesnažuje svojo okolico, zakaj si sam zastruplja zrak, vodo? Je mar njegovo početje nič drugega kot pretečim svarilom navkljub, ali gre za pomanjkanje vzgoje? Ugotovitev, da pri nas in okoli nas nastajajo divja smetišča celo tam, kjer jih najmanj pričakuješ, ni nobeno odkritje Amerike. O tem je bilo že veliko napisanega, mnogo povedanega, razprav nič koliko, opominov in svaril za celo goro...... pa vendar je vse skupaj kot bob ob steno! Smetišč je vedno več tako, da se človeku že upira o tem še kaj več pisati. Pa saj ne bi! Tudi ob to smetišče (vidite ga na sliki), ki mu je kot krona stara zarjavela fičkova karoserija, se ne bi obregnil, če bi ne bilo v bližini mostu čez F'esnico — torej na nekakšnem prehodu iz Pacinja v Mostje. In ^-^ ta most — takorekoč vrata v Mostje, se bo že v soboto valila voi tisoč glava množica, udeležencev Pohoda. A nedaleč vrat.......smeti! Pri nas na kmetih imajo lepo navado, da ob velikih praznikih, ko doma pričakujejo celo družino, počistijo hišo in vse okoli nje. A kaj je Pohod drugega kot praznik, kot snidenje velike družine na domačiji tistih, ki so se že leta 1941 upali upreti ,,nepremagljivim". In zakaj pol ne počistimo pred vrati? Besedilo in foto I. C. SmetKče v bližini mostu čez Pesnico.