goifrliMi ptečaoa,v jgotcv;^
Mcuiboffltl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 257 Maribor, sreda 11. novembra 1931
11
JUTRA
fC
bhai a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poitnam čak. xav. v Ljubljani M. 11.400 Valja mesečno prejeman v upravi ali po pošt' 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po Urifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1'v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Verifikacija mandatov
GLAVNI VOLILNI ODBOR PRIČEL Z DELOM. — NAKNADNE VOLITVE V GORNJI KLADUŠI.
Meja v luči volilnih rezultatov
Kocka je padla! Ljudstvo je spregovorilo in doprineslo dokaz svoje državljanske zavednosti in zrelosti. Jasno in odločno je izjavilo^ da hoče Jugoslavijo očuvati in utrditi.
Sredi navala užaljenih političnih veličin, ki se še vedno ne morejo odreži strankarstvu, je neomajno vztrajala tudi naša severna državna meja; Prihajajo poročila, da so abstinenčni Propagatorji baš v obmejnih krajih fazvili najhujšo agitacijo, kar se jim ie žal tu in tam tudi posrečilo. Obljubljali so težko gorje vsem onim, ki si bodo »drznili« pokazati 8. novembra svojo nacijonalno in državljansko zavest. S tem so hoteli akcijo narodnega bratstva in sloge, ki je dosegla svoj zenit v volitvah, speljati v smer negativizma in defitizma.
Z veseljem pa moramo ugotoviti, da stvar znanih hujskačev v splošnem ni, uspela. Ako si ogledamo rezultat v Dravski banovini, ki je po večini okra iev obmejni teritorij, vidimo, da ima od 25 okrajev 14 okrajev nadpolovič-no večino volilcev in le 11 okrajev ni doseglo polovice volilnih upravičencev.
Rezultati izrecno obmejnih srezov Prikazujejo sledečo sliko: Logatec 52 odst., Radovljica 60 odst., Prevalje 32 ttdst.. Slovenjgradec 29 odst., Maribor levi breg 54 odst., (Maribor sam celo nad 72 odst.), Murska Sobota 76 odst. in Dolnja Lendava 64 odst. Vidimo prečuden rezultat, da sta dva Sreza daleč pod polovično večino. Ker so Nemci tokrat korporativno volili, ne nforc biti govora o nemški proti-agitaciji. Gre torej za izdajalce med nami, ki se niso mogli izogniti uiti vročili 6bme}nih tal, kier se je hotelo z enim mahom porušiti vse ono narodno čustvovanje, ki se je z združenimi močmi ustvarjalo celo desetletje! Tako je velika doba našla ob naši državni meji tudi majhne ljudi. Na Srečo je večina odločila drugače.
Pregled številk naših najbliŽjih postojank kaže specifične razmere v posameznih kraiilr Št. lli 68 odst., Scl-Picn ob Muri 39 odst.. Sp. Kungota '1 odst.. Zg. Kungota 81 odst. Svečina 72 odst., Jarenina 25 odst.. Sv. Križ Pad Mariborom 32 odst. Sv. Jurij 63 °dst. in Sv. Duh na Ostrem vrhu 24 Pdst. volilne udeležbe. Niso te številki' obupne, čeprav rezultati v nekaterih krajih razočarajo. Nasprotno! Kažejo nam da ie naša severna mela no vellki večini zavedna ln trdna. Kaže Ppm pa tudi vse one rane. ki jih bo troba ločiti, da ljudje kljub vsem »krikni prerokom« postanejo drug dru-^ciuu resnični bratje — enega srca in 6Pc krvi!
a To spoznanje, združeno s podatki iz ^rPgih obmejnih krajev, ima velik na->:e’on pomen za naše bodoče obmejno
e*o: Še z večjo čuječnostjo se lotijo utrjevanja naše severno državne
BEOGRAD, 11. nov. Glavni volilni odbor je pričel danes z verifikacijo mandatov za Dravsko banovino. Razpravo vodi dr. Simič. Iz Dravske banovine so prispeli že vsi volilni spisi. Le iz nekaterih ostalih banovin še manjkajo delni spisi iz posameznih srezov. Pričakujejo pa, da bodo tudi ti tekom današnjega dne dospeli.
BEOGRAD, 11. nov. Z ozirom na dogodke v Gornji Kladuši, kjer so vo-lilci vdrli v volilni lokal In uničili del
volilnih spisov, je sedaj glavni volilni odbor odredil naknadne volitve za to volišče za 15. t. m. Glavni volilni odbor upa, da bo tekom nadaljnih dni s svojim delom tako napredoval, da se bodo lahko poslancem že po 17. t. m. dostavile legitimacije. Ves materbal bo nato izročen skupščinskemu predsedstvu. Vse pritožbe zoper volitve od 8. nov. je poslati bodisi direktno na skupščino bodisi indirektno potom ministrstva za notranje zadeve.
Vojni ples na vzhodu
AMERIKA KONCENTRIRA BOJNE LADJE NA KITAJSKEM.
ODGOVOR NA AMERIŠKO NOTO.
JAPONSKI
WASHINGTON, 11. nov. Minole dneve so se vršili med predsednikom Hoov-rom in zunanjim ministrom Stimsonom važne konference. Govori se, da vlada proučuje možnost koncentracije svojih vojnih ladij v okolici Tientsina. Tam ima Amerika 40 raznih ladij, med temi 1 križarko, 19 rušilcev, 12 podmornic in več patrolnih čolnov. V Tieritsinu je tudi 800 ameriških vojakov za zaščito interesov ameriških državljanov.
WASHINGTON, 11. nov. Japonski poslanik je včeraj izročil odgovor svoje ^ vlade na ameriško noto. V odgovoru pravi5
japonska vlada, da Japonska sicer ne more vztrajati na izpopolnitvi vseh 300 spornih točk s strani Kitajske. Vendar pa mora zahtevati, da Kitajska respektira japonske lastninske pravice v Mandžuriji.
ŽENEVA, 11. nov. Kitajski delegat pri Društvu narodov je sporočil tajništvu, da je Kitajska načelno pripravljena sodelovati v razorožitvenem slavnostnem letu, vendar pa ne more poprej kaj praktičnega podvzeti, dokler ni likvidiran spor z Japonsko.
Znižanje tovornine za izvoz krompirja
BEOGRAD, 11. nov. Generalna direkcija drž. železnic je izdala odlok, glasom katerega je dovoljena za izvoz krompirja preko Gjevgjelije prednostna to-vortiina, in sicer od postaje Ptuj po tov. post. 16—30, od Ljubljane po tar. post. 16—15.
Za veliko avto-ceslo preko Evrope .
LONDON, 11. nov. »Times« javljajo o pogajanjih med angleško, francosko, belgijsko, nemško, avstrijsko, madjarsko, jugoslovensko, bolgarsko in turško vlado za izvedbo orjaškega načrta, izgradnje velike avtomobilske ceste od Calaisa do Carigrada. Cesta bi vodila preko Bruxellesa, Kol-na, Dunaja, Budimpešte. Beograda in Sofije v Carigrad. Vsaka drsava bi morala sama na svojem teritoriju cesto urediti.
Nesreče in nezgode.
V tukajšnjo splošno bolnišnico so tekom včerajšnjega dneva prepeljali 56-letnega posestnika Mihaela Zcrkoliča, iz Cirkovc. Pri podiranju dreves je padlo po njem drevo. Dobil ie težke notranje poškodbe in si nalomil desno nogo. — Pri delu je spodletelo dletvo 331etnemu mizarskemu pomočniku Stanku Plavšaku in mu nevarno poškodovalo desno roko. — Na rešilnem oddelku pa so obvezali roko Ivanki Pavdc, ker sc je vrezala s kuhinjskim nažem.
meje! Kajti nasprotniki niso samo onstran, amnak še v večii meri — tostran me je J-
M e ia š.
Kongres pekovskih zadrug
BEOGRAD, II. nov. V nedeljo, 15. trn. bo ,v Beogradu tretji letni kongres Zveze pekovskih zadrug iz cele države. Na dnevnem redu so razna aktualna stanovska vprašanja.
Dinar raste
CURIH, 11. novem. Včeraj je doživel dinar na tukajšnji borzi nenaden skok kar za 5 točk, od 9.05 na 9.10. Dokaz velikega zaupanja inozemstva v rezultate nedeljskih volitev. Tudi danes je dinar ostal irdno na tej višini.
Poljski parlament odgoden
VARŠAVA, 11. novembra. Seje parlamenta ln senata je predsednik republike odgodil za 30 dni.
Sestanek Sveta Društva narodov
PARIZ, 11. novembra. Svet Društva narodov se bo sestal 16. novembra v Ženevi.______________________________
Grozno maščevanje.
Pred kratkim je odsedel svojo večletno kazen Gracko Mladenov iz Lumanice na Bolgarskem zaradi razbojništva. Krvavo pa se je maščeval nad tistimi, ki so s svojim pričevanjem pripomogli, da je bil obsojen. Oborožen s samokresom in nožem je napadel najprej župana, ga zaklal, mu odsekal glavo in jo vzel seboj. Nato je ubil predstojnika policije in tudi njemu odsekal glavo ter jo vzel seboj. Z odsekanimi glavami je hodil po cesti in napadal še druge ljudi. Ko mu je bilo dovolj, je pustil glave na cesti in pobegnil
Beseda zapeljancem
Volitve so končane, znani rezultati iz dravske banovine in cele države. Radio pa je raznesel srečno vest o izidu te politične manifestacije po širnem svetu. Črno na belem že vidimo tudi, da je bil poset volišč navzlic hudemu nalivu, naraslem vodam in jesenskim blatnim cestam' po celi državi vzoren, če že nočemo reči ogromen. Po 8. novembru veliki krmar naše državne ladje zopet mirno lahko gleda v bodočnost, narod mu je z milijoni glasov potrdil, da ve ceniti njegove napore in mu zaupa. Ni nasedel mamljivim vabam, ni se vstrašil groženj, od Št. lija do Ohrida, od Triglava do Ca-ribroda je s svojim glasom podkrepil le eno željo: le vkup, še bolj edini bodimo in proč za vedno s plemenskimi in verskimi boji.
Kaj mislite, g- urednik, ali bi ne bilo zanimivo zdajle povprašati, kdo je kriv, da v nekaterih krajih, kakor so Sv. Jurij v Sl. g., Sv. Benedikt, Gočova, Čermljen šak, Sv. Anton, Sv. Križ, Sv. Jakob itd. skoraj ni bilo nobene udeležbe. Sicer je to javna tajnost, vsekakor pa je značilno, da je na dan volitve župnik v Št. Jurju v Sl. g. celo običajni blagoslov v nedeljo popoldne odpovedal. Kdo more uganiti zakaj? Celo v cerkev ni treba priti, sa-mo da se izogneš volišču. Po vseh župnijah, tudi v Maribora in Slov. goricah, so se pred volitvami širile grožnje: »9. novembra pa jim bomo mi pokazali«. Kaj pa so nam pokazali 9. nov.?
Kaj pa narod? Ali mu bo zanaprej pomagal oni, ki mu je prigovarjal, naj demonstrira proti dobrobitu države? Tudi ti kraji marsikaj potrebujejo. Treba je dobrih cest in mostov. Ali so demonstranti pomislili tudi na morebitne povodnji, točo, požare, živinsko kugo, popravila na cerkvah, župniščih, šolah, bolnicah in drugih javnih zgradbah, na regulacijo hudournikov, rek in potokov?, H komu naj gredo zdaj, ko pa nočejo imeti zastopnika v skupščini? Marsikteri od tistih, ki so jim odsvetovali od volitev, dobiva od države lepo mesečno plačo in si s tem pomaga skozi življenje, kam pa naj gre množica po pomoč? Po zmagi ne iščemo politične smrti političnim nasprotnikom, pobitim sovražnikom se morajo graditi zlati mostovi, povedali bi pa le radi vsem tem zaslepljencem: Ne sledite slepo onim, ki za svoje nasvete nočejo biti tudi odgovorni in vam v stiski ne morejo pomagati! ________
Mlada pustolovka.
Pred letom je prišla v Maribor komaj 18-letna Zagrebčanka Elza Fricova, kije služila v neki mariborski gostilni kot natakarica. Postaven fant Milan je kmalu zmešal njeno glavo. Med njima se je vžgala goreča ljubezen, ki pa ni ostala brez posledic. Da bi prikrila svoj greh in uživala neskaljeno srečo, sta jo sporazumno mahnila v Zagreb, kjer pa so jima kmalu zmanjkala sredstva. Po nekaj dne vih je Milana vzela jesenska megla, Elza pa se je spozabila tako daleč, da je v Lički ulici zlezla skozi okno in ukradla fotografski aparat ter izginila brez sledu. Elzo zasledujeta mariborska in zagrebška policija.
Nevaren vlomilec.
Sinoči je policija aretirala brezposelnega delavca Ivana Zorčlča, ki je zadnje čase posebno rad stikal po podstrešjih. Trgovcu Pintarju v Razlagovi ulici je odnesel več perila v vrednosti 3000 Din. Ima pa na vesti še druge tatvine, zato so ga izročili sodišču.
Mariborski in
Gradbena podjetnost v letošnji sezoni v Mariboru
Navzlic vsesplošni gospodarski krizi v vseh panogah, se je vendar v letošnji sezoni dosti zidalo, in so vse za letos projektirane gradbe že domalega pod streho. V letošnji gradbeni sezoni sta Maribor povzdignili predvsem dve mogočni zgradbi. Na prostoru, ki je prazen zijal pred sodiščem, je zrastla moderna palača Okrožnega urada za zavarovanje delav-zgrajena po načrtih inž. arhitekta Saše Deva. Palača je po svoji zunanji fasadi, pa tudi po notranji opremi najmodernejše zgrajena. V najbližjih dneh bo izročena svojemu namenu. V trakt ob Sodni u iei so se že vselile privatne stranke. — Kjer je še pred nedavnim stala Tegettho-fova rojstna hiša pa se danes dviga štiri nadstropna palača banovinske hranilnice, ki ho po popolni dograditvi dala najprometnejšemu prostoru novo in prijazno Ilce. V železničarski koloniji v Melju je dala zgraditi železniška uprava dve veliki dvonadstropni hiši. Stavbenik Nas-simbeni pa ie zazidal ves dei na vogalih Orožnove, Gorpojne in Strossmajerjeve ulice. Stavba je trinadstropna in služi deloma za stanovan a. V Gosposki ulici je sezidal trgovec Macun moderno dvonadstropno trgovsko hišo. Bergova hiša na Glavnem trgu, ki bo trinadstropna, pa je še v gradnji, a bo do zime že pod streho. Prostor med Novo vasjo in mestom bo tudi kmalu zazidan. Tu bo nastal novi del mesta. Zal le, da hiše, ki jih je zidala mestna občina ob BTnavski in Tochovi ulici, precej kvarijo okoliš pri-jazn h vil in stanovanjskih hišic. Več stavb v mestu je dobilo novo lice. Tako so bila popravljena in na novo pobeljena poslopja glavnega kolodvora, pošta, učiteljišče in nekaterih privatnih trgovskih in stanovanjskih hiš. Skupno je bilo v letošnji gradbeni sezoni zgrajenih 58 novih stanovanjskih poslopii s 134 stanovanji. Vse to pa še ni omililo stanovanjske krze in ne bo to pereče vprašanje še tfbo kmalu rešeno.
Nas veseli!
Na našo notico o govoricah, da se e dr. Korošec odpeljal »na oddih«v Švico, noroča današnji »Slovenec«, da »so stopili doli v Marijanišče na Poljanski cesti in potrkali pri dr. Korošcu«. Prijazno — tako poročajo — jih je sprejel, posadil za mizo in gostoljubno ponudil kruha z medom ter steklenico »štajerskega« jeruzalemca, ki ga je te dr dobil iz ljutomerskih goric«. Tudi jim je dejal, da se ir” Slovenija bolj dopade ko Švica. Vidite, tako je prav, in nas to prav iskreno v 'V!
Slava 45. pešpolka.
V	počaščenje spomina, ko je bila usoda Maribora leta 1918 končno odločena, praznme naš domači 45. pešpolk svojo slavo 23. t. m. Ob tej priliki se bo vršila služba božja in rezame kolača ob pol 11. uri na dvorišču vojašnice Kralja Aleksandra. Popoldne ob 15. uri pa bo na dvorišču vojašnice veseMca. Kakor vedno, tako je tudi tokrat občinstvo vabljeno, da se udeleži slave domačega pešpolka.
Počastitev žrtev svetovne vojne.
Danes se ves svet spominja milijonov in milijonov žrtev svetovne vojne, padlih in umrlih na bojiščih. Po vseh večjih mestih držav, ki jih je zajela svetovna vojna, se je danes dopoldne ob 11. za dve minuti ustavilo delo. Tovarne so ustavile svoje obrate in sirene so zatulile v spomin mrtvim.
Ciklus gospodarskih predavanj v Ljudski
univerzi v Mariboru.
Z ozirom na današnji veleresen čas, v katerem živi po celem svetu mnogo milijonov ljudi v pomanjkanju in v največji revščini in ko ti milijoni ne morejo dobiti nobenega dela — v takem času sto-r-'- gospodarska --n--*—.-a v ospred e in vsaka jasna glava in vsako sočutno srce gleda z največjo skrbjo v bodočnost- Iz tega vidika je postavila T.jud-ska univerza« v svoj program nekaj zelo aktualnih gospodarskih predavanj, ki naj bi malo pomagala k razjasnitvi zamotanega ekonomskega položaja. Pr\ predavanje v tem ciklu bo imel v petek dne 13. novembra ob 8.15 uri zvečer g. prof. Teply iz Maribora, ki se že dolgo ukvar-
ja z gospodarskimi problemi. Predaval bo na podlagi mnogih skioptičnih slik o zelo aktualni temi »Pomen racionalizacije dela«. Saj pripisujejo mnogi tej racionalizaciji vse gorje, ki je zadelo delavski svet in z njim vse druge narodne sloje. Drugi spet mislijo, da je stroj sploh postal sovražnik človeštva. Torej, kje je resnica? O vsem tem, kakor posebno še o bistvu racionalizacije, bo razpravljal g. profesor na petkovem predavanju. Na skioptičnih slikah bo nazorno pokazal, kako se je stopnjema izvedla ta racionalizacija dela in z nio redukcija delovnih moči.
Seja umetniškega kluba »Brazda«.
Umetniški klub ima v petek, 13. t. m. ob 20. uri v Gra ški kleti svojo sejo.
Naše planine v slikah.
Pod gornjim naš'ovom se vrši predavanje Zimskošportnega odseka-SPD v Mariboru nocoj ob 20. uri v Zadružni gospodarski banki. Predavatelja gg. Vales in Cizelj — znana fotoamaterja — nam bosta v 140 krasnih diapozitivih pokazala krasote našega Pohorja, Urške gore, Pece, pa tudi Savinjskih alp v zimskem in letnem času. Ker je to prvo skioptično predavanje o Pohorju, vlada zanje veliko zanimanje.
Glavni odbor Vinarskega društva za dravsko banovino je imel včeraj predpoldne v Mariboru sejo, na kateri je razpravljal o tekočih društvenih zadevah. Določil je delegate za konferenco v Beogradu, katero bo sklicalo ministrstvo za kmetijstvo in na kateri se bo razpravljalo o raznih perečih vprašanjih našega vinogradništva.
25-ietnica.
Te dni proslavi Ceciljansko pevsko pevsko društvo v Mariboru svojo 251et-uico. Ob tej priliki bo priredilo 18. t. m. velik cerkveni koncert. Pelo bo oratorij »Stabat mater«. Pri koncertu bodo sodelovali ge Lovšetova. gčna Vedralova, tenorist Živko in baritonist Neralič.
Prošnjo na poštno upravo. Stanovalci na Zrinjskem trgu in v najbližji okcFci prosimo poštno upravo, da v interesu nas vseh. pa tudi drugih, premesti poštni nabiralnik, ki je sedaj na križišču Cankarjeve in Maistrove ulice, na Zrinjski trg. Na Zrinjskem trgu je trafika in bi bilo zelo, umestno in pripravno, če bi bil v bližini tudi pisemski nabiralnik, da bi ne bilo treba ljudem hoditi nazaj v Cankarjevo ulico ati 'na pošto na Gla vni kolodvor. Ker je poštna uprava vedno upoštevala prošnje občinstva, pričakujemo, da bo ugodila tudi tej naši prošnja.
Akademija sokolskega društva v Stu-dertcih.
Sokolsko društvo v Studencih priredi v soboto dne 14. nov. ob 20. uri v Sokolskem domu telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom. Nastopijo vsi oddelki z raznimi va:ami (z ritmičnimi, z venci, s palicami, na gredi, s tenisovimi raket-mi, z lutkami; na konju in na krogih). Fodporno drdštvo za revne učence drž.
realne gimnazije v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek dne 20. novembra t. 1. zvečer ob 17. uri v posvetovalnici tega zavoda v 1. nad-■Uropju z običajnim dnevnim redom. — Cdbor.
Polovična vožnja za planinski kongres.
Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem kongresa Zveze planinskih društev, ki bo 14. in 15. tm. v Zagrebu, polovično vožnjo, veljavno od 11. do 18. t. m. za vse razrede potniških in brzih vlakov.
Vseslovaskj mlekarski kongres.
Vseslovanski mlekarski kongres bo sican tekom prihodnjih dni v Beogradu. Kongresa se udeleže poleg naših delegatov tudi češki, bolgarski in .roliski delegati. Namen kongresa je proučiti vprašanje izvoza mlečnih izdelkov in pogoje cenejše produkcije ter čim popolnejše aparature za pasterizacijo mleka.
Pretep pri »Roži«.
Skupno sta popivala brezposelni delavec Josip K. iz Jelovce in 23letni mehanik Franc P. Ko jima je stopilo vino v glavo, sta se začela prepirati in pretepati in ;e K. pošteno obdelal s pestmi svojega tovariša, ki je poklical na pomoč stražnika. K. si je ohladil vročo kri v policijskih zaporih
Pismo iz Konjic
Težek boj je končan. Veselimo se ga tudi mi, dasi je naš srez v dravski banovini menda najslabše odrezal glede volilne udeležbe. Zakaj in kako se je to zgodilo, bomo opisali drugič. Danes izrekamo svoje trdno prepričanje, da bo velika zmaga jugoslovenske državne in nacijonalne misli vendarle sčasoma začela uplivati tudi na naše zaslepljence, zakrknjence in brezbrižneže.
Končni rezultat volitev v našem srezu je sledeči: Volilnih upravičencev je bilo 5241, glasov je bilo oddanih 1388, od teh 1350 za kandidata Gajšeka Karla, 38 za kandidata Maksa Goričarja, udeležba zna ša torej 2654 procenta. Po številu oddanih glasov je vrstni red za 15 volišče sledeči: Konjice-Tepanje, Stranice, Vitanje (občine Vitanje, Brezen, Ljubnica, Paka), Špitalič, Loče, Žiče, Žreče, Sv. Jernej, Konjice okoMca-Bezina, Kot, Bezovica, Čadram, Skomarje, Prihova, Sv. Kuni-guuda. Najboljšo udeležbo izkazuje trg Konjice z 78%, takoj za njim trg Vitanje s 76.3%.
Izvoljen :mu kandidatu Gaišeku Karlu
so volilci iz trga in bližnje okolice priredili zvečer po zaključku volitev prisrčne, navdušene ovacije v veliki dvorani Narodnega doma v Konjicah, kjer se je zbralo toliko 'občinstva iz vseh slojev, kakor ga dvorana v Narodnem domu še ni videla. Za 1. december t. 1. se pripravlja velika manifestacij za ves srez v Konjicah ter se bo ob tej priliki poslovi od svojih volilcev priljubljeni naš Gajšek Karel, ki bo doma zapustil med javnimi de’avci veliko vrzel.
Dobili smo v trgu drugega urarja, Škoranc Josipa iz Št. Pavla v Savinjski dolini, ki ga vsakomur priporočamo.
»Narodnega po?'unca«, Nušičevo komedijo v 3 dejanjih, priredi Sokolsko društvo Konjice v nedeljo. 15. novembra ob 15. uri v telovadnici deške osnovne šola pod režijo br. Nemca Ivana. Med obnori igra polnoštevilni sokolski tam-buraški zbor- Vabimo občinstvo iz Konj' in okolice k mnogoštevilni udeležbi. Kdor se hoče dobro in pošteno zabavati, naj v nedeljo popoldne ne izostane.
Praznik Uedinjenja proslavi Sokolsko društvo: IVujiče s svečano akademijo 30. m . embra ob 20. uri v telovadnici deške osnovne šole. Točen spored bo še objavljen 1. decembra t. 1. pa se vrši manifestacija za ves srez v dvorani Narodnega doma. Ta dan nastopi tudi prvič novoustanovljena godba na pihala »Dravinja« r •"'dst^om g. Metelka.
v , .	,	,	.	----- ........	i ,	,	.	.1.11-
Ce muči Te reuma in protin,
Vzemž brzo HSP8RIN.
Iz Studencev
Volilni rezultat največje delavske občine mariborskega okrožja prikazuje častno udeležbo volilnih upravičencev. Od 1190 volilcev je glasovalo .883 vpi-sancev t. j. 75% in to 413 za dr. Vauhnika, 68 za Kre:či:a. 402 za Kirbiša. Dokaz. da se studenško delavstvo zaveda svoje državljanske dolžnosti!
Popravila okrajne ceste Maribor— Ruše pričakujemo z velikim zadovoljstvom. Okrajnemu cestnemu odboru gre vse priznanje, da bo vendar enkrat izginilo zloglasno studenško blato iz glavne prometne ulice. Upamo, da bodo dela končan« še pred zimsko brozgo.
Pi emeščeme. Vodia nrožmške posta e narednik g. Rudolf Lah .ie premeščen v IT: i Sad. Postajo v Ji zopet narednik-n i k g. Kerin.
Sokolsko društvo priredi prihodnjo soboto 14. t. m. slavnostno akademijo, ki obeta pokazati velik napredek Studenča-r
Novi grobovi.
V	splošni bolnici je včeraj umrla 57!et-na viničarka Elizabeta Krojs iz Košakov. Pogreb bo jutri, ob 14. uri, na magdalen-skem pokopališču. V splošni bolnišnici je tudi umrla 6ietna hčerkica mizarskega pomočnika Tuznelda Lešnik. Pokopljejo jo jutri v četrtek ob 15. uri na magdalen-skem pokopališču. V sirotišnici je preminula v starosti 68 let Marija Jenič, mestna uboga. Pogreb bo v četrtek. Mizarskemu pomočniku Peterliču je umrl 3let-ni sinček Karl, V visoki starosti 82 let je preminul Reinhofld Ussar, dolgoletni uslužbenec Cirilove tiskarne. Blag jim spomin, preostalim naše soždlje!
Novice iz Ruš
Ruše — Mali Beograd — so dne 8. vembra na najsijajnejši način pokazali svojo državljansko zavednost. Kljub številnim letakom za abstinenco se je volitev vdeležilo 86% volilnih upravičencev in je dobil sreski kandidat g. Krejči Anton od 749 oddanih glasov 747. Naval je bil od 7. do 12. ure tak, da zapisnikarja niti za trenutek nista odložila peres. Delavstvo tvornice za dušik, delavstvo železarne A. Pogačnik, gasilno društvo 1, II, Sokol, so prikorakali korporativno z godbo na čelu na volišče. Popoldne Pa so 4 avtombili nepretrgoma dovažali vo-lilce, celo iz bolnice v Mariboru so pripeljali enega volilca. Vsi so dobro umell klic, da glasujejo za složno delo, za gospodarsko ureditev in okrepitev države in proti pogubnemu strankarstvu. Z zadoščenjem ugotavljamo, da je celokupno delavstvo s svojo polnoštevilno vdelež* to izkazalo zaupanje svojemu kandidatu. od katerega pričakuje, da se bo zavzel z vsemi močmi za izboljšanje njegovega socialnega položaja. V neposredni bližini volišča je vladalo ves dan živahno vrvenje in vzklikanje, godba i® igrala neprenehoma, avtomobili so švigali, obrazi vseh so žareli polni upanja v boljšo bodočnost. Bila je to manifestacija, vredna Malega Beograda. In ko se je okrog 9. ure zvečer izvedelo, da je izvoljen splošno priljubljeni ravnatelj St Krejči Anton, so pohiteli navdušeni volile! na njegov dom, ga dvignili na rame in mu prirejali burne ovacije.
Naše veselje je nekoliko kalilo le to, da je oseba, ki smo jo visoko cenili iti spoštovali, razpošil-ala gotovim volilcerti letake za abstinenco, toda kakor je izid pokazal, brez vsakega uspeha. Nehvaležnost je pač plačilo sveta! Protlagita* ciji je nasedla le občina Lobnica, vse druge občine pa so se nad vse pričakovanje častno izkazale.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 11. novembra. Zaprto.
Četrtek, 12. novembra ob 20. uri »Konec poti«, ab. C.
Petek, 13. novembra. Zaprto.
Sobota, 14. novembra ob 20. uri »Krak na Betajnovi«. Premijera.
Nedelja, 15. novembra ob 15. uri: »Cirkuška princesa«, — Ob 20. uri: »Ma* yerling«. Znižane cene.
Mariborsko gledališče. V četrtek, 12. novembra se bo ponovila učinkovita vojna drama »Konec poti«. — Kot naslednja operetna premijera se bo uperizorila v kratkem divna Zellerjeva opereta »Pti* 'čar«, ki spada med najboljše operete starejše operetne dobe. Režira P. Rasber« ger.
Cankarjev »Kralj na Betajnovi« na mariborskem odru. Po dveh letih bo zopet premijera Cankarjevega dela na mariborskem odru. Vprizorila se bo njegova drama »Kralj na Betajnovi«, ki spada med pristno Cankarjeve umetnine in katere vrednost so spoznali šele v novejšem času. Bolj kot v katerem drugem svojem komadu izpoveduje tu pesnik vso svojo vero v etične dobrine in neomajen idealizem. To delo, ki je ponovno doseglo popoln uspeh in so ga pred kratkim spet vprizorili v Ljubljani, režira J K vič.	______
Internationalni varietni spored v Veliki kavarni — restavraciji Dancingu.
Srečke razredne loterije
za novo kolo dobite vedno v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Dobitki se bodo objavljali v obeh listih.
Stražnika se je lotil.
2e prileten posestnik Miha K. iz Tez-nega, se ga ie sinoči pošteno na'ezel. Domov grede je zavil še v neko g n št i'no na Tržaški cešti. Kmalu po polnoči pa je prišel stražnik napovedat polici isko um. kar je Miho tako ujezilo, da je nahrulil stražnika. Ko Miha le ni hote! iz gostilne, ga je stražnik odvedel s silo. Na cesti pa sta ime'a pravi ples. Po dolgem prerivanju ga je stražnik užugal in odgnal v policijske zapore.
Aretacije.
Razgrajači so že prišli na plan. Zarad razsajanja so bili aretirani trije hinakl Aretiran .ie bil tudi Matija S. zaradi P°-skušenega vloma v klet lekarnara Savo-sta na Kralja Petra trgu.
ČM a r I 6 o r n, Sne l'l. XI. I93T.T
msmfšrm vfcernik
Sfran 3.
2MB
Bilka ori Kauiertu
IZ ZGODOVINE RUSKO-NEMŠKE VOJNE.
6. avgusta 1914.
Kauschen — prvo srečanje, bojni krst, simbol zmage in triumf ruskega orožja v začetku svetovne vojne.
Z mrzlično brzino so minevali dnevi in z njimi dogodki velike važnosti — titanske bitke narodov, brezprimerne vojne operacije, sijajne zmage, katastrofalni kakor Rusov, kot prvi dvoboj dveh mo-v spominu bojevnikov, tako Nemcev kakor Rusom, kot prvi dvoboj dveh -mogočnih sovragov.
Konjenica armade — oči in ušesa armade — je zakrivala razgrnitev »korpusov« ruskega generala Remnenkatnpfa, ki so ravnokar prekoračili mejo in vstopili v ozemlje Vshodne Prusije. Desno krilo, ki so ga tvorile konjeniške čete generala Hana Nahičevanskega, je bilo usmerjeno na Insterburg, z namenom močno obkoliti levo krilo sovražnika.
I.	ruska armada, ki se je razgrnila na Črti Vladislavov - Suwalki, je morala z glavnimi močmi zavzeti fronto Viliinen-Stalupenen - Kovalen in nato je morala napraviti močno ofenzivo na Insterburg' Angerburg. Navzlic velikim pripravam, je bila v strategičnem oziru ruska arma da le nekoliko boljša od nemške. Kar se tiče tehnike, so bili Nemci na boljšem, v artileriji pa so celo dvakrat nadkriljevali Rusijo...
Konjenica je že prišla tu pa tam v do tik s sovražnikom. Pri Pilkalenu je bila odkrita (opažena) nemška konjenica, v sestavu brigade. Nemška kavalerija se je razgrnila za napad, toda boja ni sprejela in se je umaknila. Male čete land-Šturma in nemške pešadije, ki so jim bila na roko gozdnata tla, so zadržava^-le in obstreljevale ruske »avangarde«*.
* avangarda — prednja straža.
Dne 6. avgusta zjutraj, so ruske konjeniške čete pod poveljstvom Hana Nahičevanskega zapuščale prejšnji dan zavzeti Pilkalen in nadaljevale ofenzivo proti severo-zapadu. V avangardi druge gardne konjeniške divizije sta bila dva eskadrona lejb-ulan’ov pod poveljstvom »Fligel-adjutanta« polkovnika Arsenije-va. Komandant divizije, general Rauh, in načelnik štaba, polkovnik Bogajevskij, poznejši donski ataman — sta bila na čelu glavnih moči.
Bela, čista in dobro ohranjena nemška cesta, razgreta od solnca, se je izgubljala polagoma v daljavi. Na obeh straneh ceste so ležala, z žico obdana polja, vrtovi, vasi z pravilnimi hišicami, pokritimi z rdečo opeko, s kamenitimi stavbami in s cerkvami v tgotskem slogu.
Krasen avgustov dan, čisto plavo nebo z močno pripekajočim solmcem in lepa okolica so ustvarjali tiho in mirno atmosfero. Vendar pa so se nekateri zbudili tega dne zato, da čez nekaj ur za vedno zaspijo.
Prvi spopad.
Okoli poldne se je s strani avangarde zaslišala močna kanonada. Njej se je
kmalu pridružil ropot bobnov, pokanje
strojnic — _________ in	zvoki fanfar ruske
konjenice. Bilo je jasno, da neka četa landšturma zadržuje pomikanje konjenice. Po vrstah kolone je zadonelo povelje:
—	Sto-o-oj!...
Kolona, katere sprednje vrste so že biie v smrekovem gozdu, se je ustavila. Takoj nato je pridirjal ordinanc in ra-portiral, da so v spredaj ležeči vasi močni oddelki regularne nemške pešadije in močno utrjena nemška artilerija, ter da poveljnik avangarde prosi za pomoč, da se požene sovražnika iz vasi.
General Rauh je nagovoril poveljnika prednje brigade, komandanta lejb-garde konogrenadirskega polka, generala Lo-putim-a. Na tega povelje sta dva kono-■gretiiadirska eskadrona planila iz gozda v galopu, v podporo ulanom. Istočasno sta od nemške strani bruhnila dva izmed njihovih topov. Stvar je postajala resna. Komandant polka je z ordonanci in fam faristi prijahal na vrh griča, ki se je dvi gal pr&d vasjo.
Komandant divizije je s štabom razjahal na robu gozda in od tam z daljnogle-dom opazoval Nemce. Pokrajina je bila nekoliko nagnjena proti vasi. V ospredju je ležalo polje krompirja in vsa z zelenjem obdana bela hišica, za katero se je videla dolina in nasprotno pobočje, na katerem so stali snopi žita.
Skozi dolnogled se je videlo, kako so se nemške kolone, v sivo-zelenih suknjičih in koničastih čeladah, pokritih sivo-zelenim blagom, pomikale po pobo-j čju navzdol.
! Teško je bilo določiti, kako velike moči so se nahajale v vasi. Gotovo je bilo le-to, da to niso bili niti partizantski od-delki, niti nemški .andsturm-isti.
Celo polje se je kar kadilo od krogelj j Rjovenje nemških topov je postajalo oc ! sekunde do sekunde močnejše.
| Na pozicijo je junaško pridrvela in se j razgrnila kakor pri paradi ruska gardna artilerija, pod poveljstvom polkovnika Kirpičev-a.
Baterija se zavije v lahek dim, sliši se ostro streljanje: — bam — bam!... in za tem padejo prve žrtve.
Da zavaruje levo krilo, pošlje komandant, eskadron brkatih huzarov, pod poveljstvom kapetana grofa Ignatjeva in oddelek strojnic iz dragonskega gardnega polka, pod poveljstvom poročnika De Vitt.
Boj je postajal vroč. Vedno močneje se sliši streljanje pušk. Kolone komno grenadir’cev in ulan’cev so razjahale im so pričele ofenzivo. Tu pa tam so se pre strašeni konji trgali iz rok stražam, ki so jih čuvale in dirjali po polju.
Istočasno so se zaslišali streli iz desne strani.
To je bila avangarda prve gardske konjeniške divizije pod poveljstvom ge nerala Kaznakova, ki je tudi pričel ofen živo na vas.
(Nadaljevanje sledi.)
Dosmrtna kaznjenca — vse-učiliščna dijaka
Malokdo se še spominja zločina dveh milijonarskih sinov Richarda Loeba in Nathana Leopolda, ki sta ubila pred leti sina neke prijateljske rodbine samo zato, da bi spoznala občutke, ki jih ima morilec pri svojem dejanju. Nekoliko tednov po tem dogodku se ameriška javnost še nikakor ni mogla otresti razburjenja in je bila razdvojena v tabora, od katerih je eden, s starši ubijalcev in njihovih zagovornikov na čelu, zahteval oprostitev, drugi pa brezpogojno smrtno kazen. Denar pa je menda tudi tukaj opravil svoje in sta bila Loeb in Leopold obsojena 3e na dosmrtno ječo. Že zdavnaj sta skoro pozabljena sedela v Ječi, ali pred kratkim je presenetila javnost čudna vest, da oba milijonarska sigova nadaljujeta svoje univerzitetne Študije in to celo z odličnim uspehom.
Loeb ta Leopold sta bila svojedobno Vzorna dijaka. Radi luksusa pa, v kate-rem sta bila vzgojena, sta si zaželela ^jarsikakšno izpremembo. Tako sta pri-s'a na misel, da mora biti za živce h-vanredna senzacija umor Človeka. Re-
čeno, storjeno. Skovala sta načrt in kdo naj bi ga preprečil milijonarjema! Za žr tev sta določila sina nekega skupnega prijatelja. Z avtomobilom sta počakala Franka pred šolo in ga povabila na kratko vožnjo, čemur se je ta seveda rade volje odzval. Po večminutni vožnji se je vrgel Leopold na Franka, ga zadavi! nato pa sta zagnala truplo v cestni ja rek, ki je bil napolnjen z vodo. Mirno sta se nato odpeljala v mesto. Nedolgo po tem so našli Frankovo truplo in takoj je padel sum na Loeba ter prijatelja, ker so doznali, da je stopila nesrečna žrtev v njun avto. Oba sta bila takoj aretira na in sta cinično priznala svoj zločin, ki sta ga storila z znanstvenih razlogov hoteč proučiti duševno stanje morilca
V	ječi Joliet sta dobila radi svojega vzornega vedema dovoljenje za nadalje' vanje študijev. Oba sta baje prav marljiva, Leopold pa se je posvetil celo pro-učevanju hebrejskega jezika, orijentalske kulture in višje matematike. Nedavno je polagal izpit pred komisijo, v kateri bi! tudi glasoviti profesor Young, ki se je navdušil nad temeljitim znanjem zločinskega kandidata. Tako bosta sicer oba dovršila univerzo, a kaj bosta z di piomami, ko sta obsojena dosmrtno.
3oljšo ustno vodo kot OD O L še niso našli. Po današnjem stališču Znanosti se more imenovati OD O L fot najboljše sredstvo za negovanje ust in zob.
Kaj kažejo izkopavanja na Kavkazu
Premog, nafta, dragoceni minerali in olje ter divji gorski hudourniki, ustvarjajoči električno energijo, vse to predstavlja neprecenljivo bogastvo kavka-škega gorstva. Zanimiv pa je Kavkaz tudi po svojih spomenikih in ostankih starih kultur. Ta gorska veriga, ki deli Azijo od Evrope, je razbila neštevilne mase nomadov, ki so se kot lava premikali iz azijskih step. Istočasno pa je bila pred-straža stare evropske kulture, most med davnimi visokimi sredozemskimi kulturami in starimi kulturami Vzhoda. Korenine kavkaške zgodovine je treba iskati torej daleč v predzgodovinski dobi. Za znanstvenika je poleg kamene dobe silno važna kultura medeno-kamenega in bron čenega veka. Ta kultura je silno važna zato, ker nam jasno kaže ogromen zgodovinski pomen izprem&mb, ki so se iz vršile na polju tehnike, na polju uporabe novih materijalov in novih izdelovalnih postopkov, posebno glede orodja. Med in kasneje bron postopoma izpodrivata stari kamen, tvori se nova kultura kovine, ki pomenja cel preokret v socialnem in kulturnem pravcu. Tako si je mogoče predstavljati, kakšnega pomena sta bila med in bron v starodavnem Kavkazu.
Raziskovanja, ki so se pričela na Kav kazu šele v novejšem času, so imela prav iepe uspehe. V kraju Gundelena so našli velike količine najrazličnejših bronastih predmetov, ki so služili kot orodje in okras. Učenjaki so ugotovili veliko skupnost teh predmetov z asirsko-babilon-skimi starinami; zato tudi lahko trdimo, da imajo najdbe v kraju Gun.de' lena neko zvezo s staroegipčansko kulturo. Zanimiv je najdeni kip božanstva s človeškim obrazom. Ta mali bog solnca popolnoma spominja na figure bogov sta' rega Egipta, posebno boga Patek. Met izkopninami ,v Gundeleni pa so našli tudi stare egipčanske predmete, male okraske iz helenske epohe.
Ta dejstva potrjujejo mnenje, da so med Kavkazom in starim svetom od pr vega tisočletja pa do danes obstojale trgovinske in kulturne vezi. Kako visoko kulturo so morali gojiti v davnih Časih na dandanašnji pustem Kavkazu, nam kažejo že prvi veliki uspehi šele pričetih arheoloških raziskovanj.
Aljehin o blejskem turnirju
Ko se je svetovni šahovski tnojster dr. Aljehin vrnil po končani zmagi v turnirja na Bledu v Pariz, je dal zanimivo izjavo pariškim šahistom, ki so ga nestrpno pričakovali. Kakor pravi sam, je bila njegova zmaga na Bledu ena najlepših v zgodovini šaha. Aljehin ni izgubil nobene igre, čeprav so se turnirja udeležili pravi mojstri stare in nove generacije. Nadalje izjavlja, da je bil turnir na Bledu velik dogodek v zgodovini šaha, ne morebiti zaradi tega, ker je imel tako odlične nasprotnike, pač pa zato, ker pomeni ta turnir prelom v razvitku šaha. Blejski turnir pomeni smrt »hipermodernizmu« ali »neoromantizma«, ki se je pojavil zadnjih petnajst let v šahovski igri. Vsi mojstri, stari in mladi, so pokazali neumorno prizadevanje, da igrajo v starem, klasičnem stilu. Ta pojav so pariški ša-histi z velikim veseljem pozdravili. Hipermodernizmu je v šahovski igri naj-brže odklenkalo.
Druga, enakovredna zasluga blejskega turnirja pa je okolnost, da je legenda o nevarnosti »remijeve smrti« demantirana. To teorijo je gojil mojster Capablanca, ki trdi, da bo šahovsko igro pogoltnila mehaničnost z ozirom na današnjo tehniko in da se mora vsaka korektno odigrana igra končati z remijem. Medtem pa se je na Bledu, kjer je bila tako-rekoč generalna revija vseh šahovskih moči, pokazalo ravno obratno. Vse igre, tudi remiji, so bile odigrane z živo in pravo borbenostjo.
Blejski turnir pa je bil zanimiv tudi zaradi tega, ker so se ga udeležili vsi predstavniki mladih šahistov. Aljehin trdi, da je med mlajšimi največji talent Čehoslovak Flohr, ki je s svojo igro vzbu ja! pozornost. Amerikanec Kashdan pa je po Aljehinovem mnenju že prestopil prag zrele perijode. O Švedu Stolzu pravi, da bo v bodoče radi svoje dobre taktike zelo nevaren tekmec na vsakem turnirju.
Prva mednarodna letalska tekma okrog sveta.
Iz Anglije prihaja vest, da angleški le talski krogi, ki hočejo pred svetom zopet dokazati britansko prvenstvo v letalstvu pripravljajo veliko mednarodno letalsko tekmo krog celega sveta v letu 1932 Start in cilj bi bil London. Sočasno bi se ob tej priliki vršil velik mednarodni letalski teden. Britansko ministrstvo za le talstvo že dela skupno z britanskimi le talskimi tvrdkami na pripravah. Vse sve tovne tvrdke, ki bi kakorkoli aktivno so-delovale, bi bile udeležene pri stvari, prvi vrsti tovarne letal, motorjev, ben cinske tvrdke itd. Med angleškimi letalci in letalkami je že danes ogromen interes za nameravane tekme. Tekem se bodo lahko udeležile i zračne ladje, i baloni brezmotoma letala, vendar ta samo pre >sd po kontinentu.
V Nabukadnezarjevi palači
Izpod ruševin Babilona so najbolj izkopali in odkrili v vseh njenih dimenzijah Nabukadnezarjevo palačo. To je bila pravzaprav^ močna trdnjava, ki je lahko sprejela precejšnjo armado. Zgrajena je bila na površini 48.000 km* ter je bila obdana z nizom visokih zidov, utrjenih s stražrtimi stolpi. V notranjosti palače je bilo pet prostornilf dvorišč; srednje dvorišče je bilo pred nadvečjo zgradbo celega sistema t. j. pred prestolno dvorano, čije poedini deli so izvanredno dobro o-hranjeni. Na stenah so se vrstili vpo-dobljeni prizori, sestavljeni kot mozaiki iz barvanih in gladkih opek. Ta dvorana je bila dolga 55 m, široka pa 7.5 m. Okrog srednjega dvorišča so bile razvrščene še stavbe za urade in stanovanjske prostore višjih uradnikov. Nadalje so bila tu še posHopja, v katerih se je hra-njeval živež ter kraljevsko imetje. V podzemlju so naleteli na štiri podolgaste sobane, za katere pa niso mogli ugotoviti, kakšen namen so imele. Mogoče je bil to del kraljeve zakladnice. Strehe celotnega kompleksa stavb so tvorile nekake terase, na katerih so bili najbrže sloveči »viseči vrtovi«, ki so jih smatrali v tedanjem civiliziranem svetu za enega izmed sedmerih svetovnih čudežev. — Raziskovanja te ogromne palače, skoraj trdnjave, se še vedno nadaljujejo.
Z balonom v stratosfero.
Brata Short, lastnika znane tvornice hidroplanov v Rochestru, nameravata s posebno konstruiranim balonom v stratosfero, da potolčeta Piccardov rekord, ki se je povzpel 15 milj visoko v brezra-čne višave. Brata Short sta znana drzna letalca ter nevarna Piccardova konkurenta.
Iznaidliiva kuharica.
V	kuhinjo stopi gospa in najde svojo kuharico v objemu policaja.
— Štefka, kaj to pomeni? AH si pozabila, da sem ti prepovedala voditi moške v hišo?
Štefka: To je moj brat.
— Tvoj brat? Ni bil tvoj brat prejšnjo nedelio orožnik? Ali je menjal službo?
— Ne, gospa, on ni menjal službe, nač P' sem jaz menjala brata...
Šport
Glavna skupščina ,J!VS-a
bo dne 20. decembra t. 1. v Beogradu. Najvažnejša točka dnevnega reda bo vsekakor predlog .vodilnih klubov, naj se prvenstveno tekmovanje po ligah reorganizira. Najnovejši predlog zagrebških klubov je naslednji: Tekmovanje za: državno prvenstvo naj se vrši po ligah in sicer naj se ustanovijo tri lige: I. zagreb-
Plen
Poslovenil L. L.
Mesec čakanja, snovanja načrtov in priprav je bil neizrekljivo mučen. Toda drzni čin mu je uspel in Neš Pender je bil srečni posestnik dokaj obrabljene torbe, ki je vsebovala nakitov za tri milijone dinarjev.
Tatvino je sam zasnoval in ukradel je torbo, ne da bi padla le senca kakega suma nanj. Zločin se mu je sijajno obnesel in nikogar ni bilo, s katerim bi se moral radi delitve plena prepirati.
Njegovi tovariši in šef znane trgovine z nakitnino Oroden & Oroden so ga cenili kot vestnega in pridnega delavca, ki se sicer ni odlikoval z nadarjenostjo in ni obetal bogve kakšnih uspehov, a je bil vendar toliko izurjen, da mu ni pretila nevarnost, da kdaj ostane brez kruha.
Nikoli zjutraj ni zakasnil, nikoli ni škilil na uro, ko se je dan nagibal proti večeru. Delal je uporno, vestno, trdo in niti z očesom ni trenil, kadar je bilo treba radi mnogih naročil delati brezplačno po delovnem času. Bil je uradnik, o katerem sanjajo šefi (dokler jih nemil slučaj ne prebudi).
Skoro šest let se je že potil Neš Pender za tvrdko Oroden & Groden. In preklinjal je sleherno uro vsakega dne teh šest let.
ška, beograjska in sarajevska liga. V zaigrebški igri bi igrali Gradjanski, Con-cordia, zmagovalec iz tekme Hašk — prvak province ZNP, Hajduk, prvak Ljubljanskega nogometnega podsaveza, prvak ^osiješkega nog. podsaveza ter zmagovalec iz tekme Ljubljana II-Osijek
II.	V II. ligi bi sodelovali: BSK, Jugoslavija, zmagovalec iz tekme Soho — prvak BLP-a, Subotica I., Mačva, zmagovalec iz tekme Subotica II. — Vel. Beč-kerek in zmagovalec iz tekme NNP — Pančevo. V III. ligi bi igrali: Sašk, Sla-vija, Hajduk (Sarajevo), Skoplje I, Niš
Dobro je vedel, da ni mož takega kova, ki bi se igraje vzpenjal od stopnje do stopnje, ki bi hodil na potovanja in pošiljal domov taka naročila, da bi šefu izsilil brzojavne čestitke. Bil je konj, ki vleče svoj tovor, dokler ne pade in pogine.
Pa kakor tudi navaden delavec brez posebnih darov sanja o zasluženih milijonih, tako si je tudi Neš Pender želel, da postane ugleden in bogat mož. In želeti je pomenilo Nešu toliko kot snovati načrte. Zato je že dve leti koval, preizkušal in razdiral naklep za naklepom, dokler ni končno iztuhtal pravo nakano. Izvedba problema pa je bila tako absurdno lahka, da se je kar čudil, kako že prej ni prišel na to idejo.
Ni sanjal o milijonih. Želel si je le toliko denarja, da bi živel udobno in brezskrbno do konca svojih dni.
Ob določenih rokih se je odpravljal Keytes, glavni potnik tvrdke, na potovanje z močno, dobro zaklenjeno rjavo torbo, ki je vsebovala vzorce novih nakitov. Tik pred odhodom je vselej prihajal v pisarno h gospodu M. Grodnu po slovo in po zadnje napotke. Z gospodom šefom sta pregledovala lesketajočo se vsebino torbe in se menila o tvrdkah in osebah, ki bi se utegnile zanimati za dragoceno blago.
■Neš Pender je sedel v kotu pri pisalni mizi in je poslušal le na pol njih pomenke, ker je bil preveč zaposlen, da
ter zmagovalec iz tekme Skoplje II • tinje.
Ce-
Drobne športne vesti.
Bolgarski nogometni savez se je obrnil na naš savez z vprašanjem, ali bi pristal na revanžno tekmo, ki bi se vršila še to leto. JN‘S je odklonil predlog, ker se pri nas zaključuje državno prvenstvo šele 20. decembra, tako da klubi ne bodo mogli dati na razpolago savezu svojih najboljših igračev.
bi mogel resno zasledovati pogovor, ki se ga ni tikal. Ko si je nekoč ob taki priliki malo oddahnil od napora, se mu je v glavi nenadoma zasvetilo in naklep je bil gotov.
Pender je bil videl vsaj stokrat tisto dragoceno torbo z vzorci.
Kolikokrat so mu ob Keytesovem povratku s potovanja izročili torbo z naročilom, naj posamezne predmete zopet položi v predale in kasete. Poznal je torbo od zunaj in od znotraj tako dobro kot svoj lastni predalnik. Nič posebnega ni bilo na njej, nič nenavadnega, po čemer bi bodla v oči; le na strani so bile pritrjene Keytesove začetne črke; s tanko jekleno verižico je bila pripeta k potnikovemu zapestju.
Svoj vsakoletni enotedenski dopust je porabil NeŠ Pender za potovanje v Birmingham.
Tam je kupil pri usnjarju slično torbo.
V	drugi trgovini si je dal pritrditi nanjo Keytesove začetne črke, v tretji je kupil tanko jekleno verižico in žabico. Zadnji dan dopusta je prinesel torbico v kovče-gu domov.
Več večerov zaporedoma se je bavil s tem, da je vlekel torbo po podu svoje sobe in jo škropil z blatom, ki ga je potem brisal z usnja. Počasi je torba izgubljala svojo lepo barvo in je bila obrabljena in umazana kakor Keytesova. Končno bi nihče ne bil moge! torbe od torbe razločevati.
Tudi poljski nogometni savez je pred-' lagal revanžno tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Poljske. Tekma se bo igrala 29. maja 1932 v Splitu.
Svetovna prvakinja v sabljanju Helena Mayer je bila na turnirju v Londonu premagana od mis Butlerjeve.
Seja zimskošportnega podsaveza.
Zimskošportni podsavez ima v petek, 13. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela Orel važno sejo.
Potem je bilo treba dognati približno težo vzorcev, ki jih je navadno Keytes prenašal. To ni bilo težko, a zamudno; na tihem je tehtal posamezne kose, ugotovil njih skupno težo in nato natrpal svojo tbrbo s približno tako težkimi vi papir zavitimi kamni in koščki ometa.
Nekega popoldne je prišel Keytes kakor po navadi h Gradnu v pisarno; drugega dne je mislil odpotovati. Pregledala sta s šefom vzorce in jih zatem zaklenila v torbo. Torba je bila pripravljena na Grodnovi mizi, šef in potnik sta se za slovo še nekaj časa pomenkovala.
Nenadoma je Groden ves prestrašen zavpil. Vedno prenapolnjena košara za papir ob njegovi pisalni mizi je zagorela z visokim rumenim plamenom.
Groden je imel slabo navado, da j# metal vžigalice ali še tleče cigarete v košaro, kar je bilo že večkrat povzročilo svarilen smod. Tokrat pa papir ni le tlel, marveč plamenoma gorel.
Nekaj zmečkanega, s petrolejem prepojenega papirja se je kaj naglo vnelo, ko se je bil Neš Pender nagnil za šefovim in potnikovim hrbtom in izpustil v košaro gorečo vžigalico.
On in Oroden in Keytes so bili hipoma pokoncu. Običajnega tlenja takrat bržkone ni bil nihče zavohal, in tako je biiknil iz košare plamen. Pender je prvi skočil na pomoč. Ves iz sebe je planil po velik vrč, ga zgrabil z obema rokama in ga hotel zvrniti na gorečo košaro.
Pozor!
Kakor zadnjič, bom prodajal na svoji stojnici v četrtek, dne 12. novembra
prekajeno meso
približno 400 kg po ceni za Din 15.— do 16.— iste kakovosti.	5188
VINKO PIRŠ — Glavni trg.
Iščejo se
raznašalci razu A
za časopise. Zglasiti se od 8. do 9. ure v upravi
Jutra1
•Veternika"
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vesi, da je včeraj zjutraj, po kratki bolezni umrla naša hčerkica
lii Marija Lel
hči mizaria.
Pogreb nepozabne se bo vršil v četrtek, dne 12. novembra ob 'A 15. uro iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.	5191
Maribor, dne 11. nov. 1931.
Žalujoči ostali.
Bnseriraife
v
Merniku
• B
. -..........................................................................................................................
aktovke
otroški nahrbtniki
otroške nogavice
otroški čevlji
po zelo ugodnih cenah v galanterijski trgovini
Drago Rosina
Vetrinjska ulica 26
Oddani boljši oseb! opremljeno sobo
z verando, električno lučjo in posebnim vhodom. -Aleksandrova cesta, št
6, Krčevina.	5192
Predtiskarija!
Novi vzorci došli! Rntlanje in ažuri-ran;e se izdeluje hitro in natančno. C. Budefeldt, Maribor, Gosposka ul. 4.
2847
Lepo stanovanje
v prvem nadstropju v Prešernovi ul. 18, tri sobe, soba za služkinjo, predsoba, kuhinja, plin, električna razsvetljava in vsemi pritiklinami oddani boljši stabilni stranki. Vprašati Prešernova ul. 18, vrata 6.	5190
IDI
Najprimernejše darilo je
Štirisobno stanovanje
s kopalnico oddam v najem s 1. dec.-1931. Maribor, Wilsonova ul. 15, pri-tličje.____________________________________5183
Za pouk na citre
sprejmem še nekaj učencev. Vprašati od 12. do 3. ure. Trubarjeva 7, vrata 2, (nasproti učiteljišča).	5184
Reven sedmošolec, gimnazijec,
"ki se nahaja v težkem gmotnem položaju, si želi izboljšati stališče z in-strukcijami in drugimi podporami. Ker se nahaja v hudi stiski, se priporoča vi pomoč. Naslov v upravi »Večernika«.
5177
Kupim psa
čistokrvnega volčjaka z rodovnikom, starega od 3 mesecev naprej. Cenjene ponudbe pod šifro »Vocjak II« na upravo »Večernika«.	5172
Slaščičarskega učenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejmfl E man Ilich, slaščičar' v Mariboru, Slovenska ulica 5.	5166
Pri čevljarju Neubauer,
Gosposka ul., je par prodaj.
Stare lustre,
svetiike, figure, pisalne pribore itd., tudi polomljene, popravljamo, čistimo, moderniziramo v vseh galvaničnih barvah, cene zmerne. »Ruda«, Maribor, Frankopanova ul. 10.	5145
snežk ceno na 5185
Višješolec (gimnazijec)
poučuje nižješolca (lko) kateregakoli predmeta. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Siguren uspeh«. 5187
Elektromotorje »Škoda«,
0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tlchy, elektrotehnično podietje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren ln stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe.
Sadno drevje
• jablane, hruške, slive, črešnje, marelice, breskve, kutine, nešplje itd., je najboljše presaditi v jesen. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva Josip Rosenberg. Maribor, Tržaška ce-sta 64. Telef. 2301.	5135
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Rabljene avto ln moto gumi plašče
kupuje v vsaki količin! mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-
lepe nalivno pero
avojo veliko zalogo priporoča
STANKO DETELA v MaX M^iboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni*