^r í^ o Ipť Gorenjski ôvsnik od leta 1947 C^fc? \ ^ y PSVI PâEDHOOKIKTÏDNiK GORENJîCLFTA IQOO TOREK, 21. APRILA 2009 Leto LXII, št 31. cena 1,35 EUR, 19 HRK 0i»g0v0rna urednica: Mariia VolČjak Časopis izhata ob torkih in ob petkih naklada: 22.û00 izvodov WW\t .GO R B KI s KI GLAS .s I Tudi Iskrdtelu Na vzhodnih trgih, kjer Iskratel ustvari največ prometa, so se investicije v telekomunikacije zmanjšale za več kot polovico. Stefan Zargi V petek je po zadnjem se- sedemdeset do sto. Ker je ....................................... Stanku upravnega odbora rarvoj za obstoj edina alter- Kranj - Iz Iskratela, podjetja glavni direktor Andrej Po- nativa» so se odloČili očistiti visoke tehnologije na podro- lene naslovil na vse zaposle- produktni portfeij in že na- čju telekomunikacij, prihaja- ne pismo, v katerem jih ob- povedujejo novo generacijo jo skrb zbujajoče vesti. Na veSča, da so potrebni strogi dostopa in krmiljenja. Vlož- globalnem telekomunikacij- optimizacijski ukrepi. Poleg ki v razvoj so predvideni v skem trgu so se namreč in- strogega varčevanja pri teko- višini dvajset milijonov ev- vesticijezmanjšaiezavečkot iih stroških in pri investici- rov, kar naj bi zagotovilo četrtino, na trgih, kjer Iskra- jah, znižanju regresa in takSno produfctno naravna- tel ustvarja največ svojega odrekanja božićnice, zniža- nOí5t podjetja, da ho poma- prometa, pa so se zmanjšale nja plač vseh zaposlenih za gala pri preboju iz krize. Poza več kot polovico. Ob tem deset odstotkov, ne bo šlo leg tega z razvijanjem pose v sedanji krizi, ki je zelo tudi brez znižanja števila za- slovnih odnosov z novimi prizadela zlasti vzJiodiie dr- pusleiiili. Pivobiu ziriaiijša- piirtiierii poskuSajo vstopiti žave, soočajo tudi z visokimi nje za osem odstotkov se na globalni telekomunikacij- devalvacijami valut in nesta- kaže kot nezadostno, zato so ski trg, na obstoječih trgih bilnostjo lokalnih trgov; na- se odloČili v Sloveniji zmanj- pa želijc okrepiti prodajo in ročila so upadla kar za štiri- šati število zaposlenih za povečati prodajo svojih tele- deset odstotkov. 150, na drugih trgih pa od komunikacijskih rešitev. Iskratel bo letos v Sloveniji odpustil ko zaposlenih. / ťoto: Corasd K9v6i Malograjski dvor sprejel pn^e goste t Končana je prenova kamniškega hotela, V 24 sobah je prostora za 56 gostov. Iasha Pmadin Kamnik - Kamnik |e bogatejši za hotel, saj se je v središ- ču mesta po dveh letih grad- benih del zaključila temeljita prenova nekdanjega hotela Maiograjsld dvor, ki ga je na javni dražbi od Občine Kamnik kupilo v ta namen usta» novljeno podjetje Malograj« ski dvor v lasti Vita Habjana in Milana Skočaja. Zahtevna prenova stavbe, ki je bila v višini 40 odstotkov podprta tudi s strani Ev- ki jim ima Kamnik z okolico zares veliko ponuditi. Kamnik si ta hotel tiedvo-mno zasluži in le želimo si lahko, da bi nas posnemala še kakšna kanmiška druži» na." Hotel je namreč družinski, njegova direktorica bo Barbara Habjan Bumik, Vito Habjan pa je prepričan, da ima Kamnik vse možnosti, da tudi v teh težjih gospodarskih ^asih živi predvsem od turizma. Hotel ima urejene tri etaže, v njih pa je 24 sob. en ropskega regionalnega skla- Hotel Malograjski dvor ob Maistrovi ulici v središču mesta apartma, recepcija, kavama, da, je biJa izpeljana v sodo- je za kamniški turizem Isjemna pridobitev. lovanju z zavodom za var- jcdilnica, kixhinja zdncvnim barom, vinska klet, večna- stvo kulturne dediščine, v ro pohištvo, veliko smo ga jan in dodal: "Pripravili menskd prostor in prostorna stilu iz konca 19. stoletja pa restavrirali in prav je urejena tudi notranjost, prostor hotela nosi vsak bomo programe za goifiste, kavama v zunanjem delu, duh planince, lovce, smučarje m kjer bodo uredili tudi otro- "Uporabili smo različno sta- časa," je povedal Vito Hal)- druge zaključene skupine, ško igrišče. Spomladansk^onudba J POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat več kot UGODNA. Gorenjska Banka i * I Zares o izstopu iz koalicije Danica ZavriŽlebir vorna nadzornemu s vetu ..............................................................................(terau se kmalu izteče man- Ljubljana ' Danes svet stran- dat). Minister za gospodar- ke Zares razpravlja o more- stvo Malej Lahovnik je ob bitnem izstopu iz koalidje. tem dejal, da bodo v stranki Jedro nesoglasja med vladni- Zares na današnji seji sveta mi strankami je dogajanje v razmislili o izstopu Iz koalici- Novi Ljubljanski banki, ki je je, on sam pa o odstopu s podaljšala posojilo Infondu položaja gospodarskega mi- HoldJngu, prek katerega Bo- nistra. če bo koalicija razpa- ško Šrot obvladuje lastništvo dla, bodo morale najverjetne- Pivovarne Laško in Merca- je biti razpisane predčasne torja. Predsednik vlade Borut volitve, je ocenil namestnik Pahor je namreč zavrnil predsednika stranke SD Pa- možnost, da bi vlada zame- trick Vladč, saj novega part- njala predsednika uprave nerja ne nameravajo iskati NLB Draška Veselinoviča, med sedanjimi parlamentar- češ da je uprava banke odgo- nimi strankami. 31 AKTUALNO i Direktorica Peka ovadila 4 i drzavn^a nadzornika % t : Zlatko ZupanCi predsednik nadzor* i negi sveta Peke, je na seji sveta od : predsednice uprave Marte Corjup i Brejc zahteval, d« zaradi obtožb na ! njen račun podpiše sporazum o od* I stopu* Srejčeva ga je zaradi izsiljeva* : nja^n zlorabe pooblastil ovadila. 3 GORENjSKA Kc^isbio druženje na dvoriščih v Bilnjah so konec ledna priprav prvi dvoriščni sejem, na katerem so sosedje izmenjali marsikaj, kar je bi enemu v napoto, dru^ past je že do go ieiel. Novi tovrstni sejmi bDdo Bitn|ah 9. in 10. t«r 30. in 31. m^ia. EKONOM l)A Kljub lolzi največ * ** investicij v Merkurju se kriza najbolj pozna pri prodaji podjetjem, Idjub krízl pa bodo letos odprli kar pet velikih nakupoval* nih centrov, kar je največ v d o seda nj i zgodovinp. Od vlade pogrešajo pred* vsem spodbujanje gospodarske ak* tivnosti. 17 ZADNIA Zbrali kar dve toni hrane 'Odziv je bil fencmenaten. Prijetno sem presenečen, da so Kranjčani tako solidarni in ca znajo prisluhniti ljudem v stiski,' je na sobotni huma* niCarni akciji povedal Marjan Gantar, predsednik Območnega združenja Rdečega knža Kranj. 24 VREME Danes bo sprva otíačno, dež bo dcfpoldne povsod ponehal JuOi bo prea^ jasno in k vettwno. Včetrtác ho spremen' ^ oblačno s pcuimmmL 8/19°C jutri: prctežnojasno CO vc VJ3 oj m i ë i y ¥ 2 POLITIK dan ica.zavri GORENJSKI GLAS torek, 21. aprila 2000 KRATKE NOVICE kran^ Spominske slovesnosti združenja borcev Zdiuženje borcev za vrednote N06 Kranj v soboto. 25. apri* ia, ob 17. urt v dvorani krajevne skupnosti Člrče organizira proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. V kulturnem programu bodo predstavili partizansko poezijo pod naslovom Ve! poet svo) dolg. V nedeljo ob uri bodo pripravili tradi* cionalno spominsko slovesnost ob jami na Okroglem, s katero bodo počastili spomin na trinajst partizanskih borcev» ki so |ih zajeli v omenjeni |ami. V ponedeljek, 27. aprila, ob S. uri pa se bo Že 16. leto po vrsti mogoče odpraviti na pohod prijateljstva in spomina v Udin borštu. Krajevna organizacija Center 23. maja vabi tudi na proslavo v Kumrovcu. M. R. RAOOvgiCA Anitd Vidíc nova predsednica SDS Radovljica Na letni konferenci občinske organizacije SDS Radovljica je bila za novo predsednico Izvoljena Anita Vklk Iz Lesc. Hkrati 50 bile nadomestne volitve za pet članov izvršilnega odbora. Izvoljeni so bili: Andrej Čufer in Branko Fajfar, Maja Prezelj» Mateja Crčar In Tatjana Križaj. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je Bojan Homan, predsednik regijskega odbora SOS za Gorenjsko, predstavil osnutek političnega programa SDS in osnutek novega statuta stranke. Oba dokumenta bosta obravnavana na letošnjem kongresu SDS. Hkrati pa je bil r\ň konferenci potrjen osnutek n^ičrta aktivnosti pred lokal* nimi volitvami 2010, sporoča Anton Pogačnik. D. 2. CSRKUE Občine bi bile še bolj zapostavljene Predlog zakona o integriteti v javnem sektorju, ki predvideva nezdružljivost županske ir> poslanske funkcije« bi po oceni Skupnosti občin Slovenije občine Še bolj odmaknil od sprejemanja odločitev vdržavl. Menijo namreč« da poslanci župani najbolje poznajo lokalno problematiko in jo zato v državnem zboru tudi najprimerneje zastopajo. Brez poslancev, so prepričani» bi bile občine še bolj zapostavljene v od* nosu do države. M. R. Bled Delovno srečanje Nata na Bledu Slovenska vojska do petka na Bledu gosti redno letno delovno srečanje v organizaciji zveze Nato. Gostitelj dogodka je namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske gene- ralmajor Alojz Šteiner. "Dogodek predstavlja eno pomembnejših partnerskih aktivnosti zveze Nato v letu 2009, na kateri se bo izvedlo načrtovanje aktivnosti Nato - Partnerske drŽave za obdobje med letoma 2010 in 2011/' so sporočili z ministrstva za obrambo. M. R. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme ALOJZ REKAR iz Mavčič KOTIČEK ZA NAROČNIKE Z Glasom na Alpski večer Dragi naročniki Gorenjskega glasa, za vas Imamo spet brezplačne vstopnice! V Športni dvorani Bled bo tradicionalna prireditev z veliko dobre domače glasbe in nepozabnim vzdušjem - Alpski večer 8led 2009, ki bo v soboto, 9. maja, ob 20. url. S sodeiovanjem v nagradni igri se bo kar deset parov potegovalo za vstopnici. Odgovorite na nagradno vprašanje: Kdo je maskcto Alpskega večera? Odgovore r^am pošljite na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali na kotiček9g'glas.sr najkasneje do torka, 28. aprila, s pripisom "za Alpski večer". Takrat bomo izžrebali desetkrat po dve vstopnici za tribuno. Nagrajenci bodo objavljeni v četrtek. 30. aprila» vstopnice pa bodo prejeli po pošti. Vabljeni k sodelovanju! Vstopnice na Gorenjskem glasu lahko tudi kupite. D. K. Tudi Kramarjevem milijonu... Okrog štirideset predstavnikov nevladnih organizacij in drugih državljanov se je v okviru državljanskega foruma srečalo z evropskimi poslanci. Matita Rant k ft -I? il » 'i • v- Kranj • Okol j ^ problemi, čr- panje evropskih sredstev in gospodarska kriza so bile ključne teme, okrog katerih se je vrtel pc^ovor v okviru državljanskega foruma, ki sta ga minuli petek v Kranju pripravila center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizadj ter informacijska pisarna evTop- skega parlamenta za Slovenijo. Z državljani in predstavniki nevladnih organizacij so si mnenja izmenjali evropski poslanci Jelko Kadn, Lojze Peterle, Mojca Drčar Murko, pa je ob tem opozorila na divjega kapitalizma, v kate- razvitim, kar poniknil. Eno Romana Jordan Cizelj in kontradiktornost evropske rem si dobiček delijo zgolj od udeleženk je tudi zanima- • li r tu o državljanskem forumu je bilo mogoče izmenlati mnenja z evropskimi posi Ljudmila Novak. politike na tem področju, ki vodilni v podjetjih, izgubo lo, kakšna je vloga socialnega Na začetloi je LjtiHmilA p<^osto kloni, kQ ?o.v igri pa si delijo vsi, ^'Danes vsi sklada. Po preprifanjii JelVa Novak poudarila, da v evrop- specifični interesi. Po mne- govorimo o ekosodaJni tržni Kacina bi morali podpreti skem parlamentu ni vladnih nju Romane fordan Cizelj bi ekonomiji in v tej smeri de- predvsem podjetja, ki imajo in opozicijskih strank, am- se zato morali držati prepro- lujemo tudi v evropskem nove programe in ideje in pak pri sprejemanju posameznih dokumentov sode- stega načela trajnostnega parlamentu.' Romana Jor- bodo na ta način ustvarjala razvoja, v okviru katerega bi dan Cizelj pa je prepričana, nova delovna mesta. V deba- lujejo in s pomočjo konsen- poskrbeli tako za okolje kot da bi morali v času krize po- ti se niso mogli izogniti niti za iščejo najboljše rešitve, gospodarstvo in socialno magati ne le delodajalcem, izplačanemu milijonu ne- Sledila je razprava o okoljski varstvo. Ob tem se je pojavi- ampak tudi delavcem, da bi kdanjemu predsedniku problematiki. Kot je zatrdil lo tudi vprašanje, ali je odgo- bili lahko bolj konkurenčni uprave NLB Marjanu Kra- Jelko Kacin, verjetno ni ev- vomost za socialno varstvo na trgu dela. marju. Jelko Kadn je prepri- ropskega poslanca, ki se ne stNar posameznika ali bi to Zelo neposredno vpraša- čan, da se država s poziva- bi zavedal odgovornosti do morali urejati sistemsko. Po nje iz publike se je nanašalo njem k vrnitvi tega denarja okolja. "Prav Evropska unija mnenju Ljudmile Novak si na težave pri črpanju evrop- samo smeši, saj je to stvar mora biti zgled in zastavono- mora vsak najprej sam po- skih sredstev. Mojca Drčar pogodbe. "To je le balonček, ša odgovornega ravnanja do magati, pri čemer je dobra Murko je pojasnila, da iz- treba bi se bilo ukvarjati z okolja," je poudaril, njegove izobrazba najboljše orožje sledki analiz kažejo, da so bolj resnimi problemi." Loj- besede pa je podprla tudi Ro- proti sodalni izključnosti. največji problem administra- ze Peterle je ob tem prlpom- mana Jordan Cizelj: "Prav Obenem se je zavzela za bolj tivTie ovire posameznih dr- nil, da bi imel sam prav rad pO okoljski politiki Evropa etično ravnanje v gospodar- žav članic. Obenem se stri- takšen balonček v žepu in izstopa in pri tem ji vodilno st^u. Lojze Peterle se je oprl • nja. da je nadzor potreben, opozoril, da so za sporno po- vlogo priznavajo tudi druge na ključno sporočilo sindika- da se ne bi ponovila zgodba, države." Mojca Drčar Murko tov, da ne smemo dop'jstiti ko je denar, namenjen ne- godbo vedele tri vlade, pa nihče ni storil nič. Zupani zahtevajo zemljo nazaj Skupnost občin Slovenije zahteva prenos zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov nazaj na občine. Bošttan Bogataj Cerklje - Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) od države pričakuje ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) ter prenos zemljišč na občine, saj je njegova naloga s koncem denad-onalizadje izpolnjena. "Sklada ne potrebi^emo veČ, po zakonu o pokrajinah naj bi se zemljišča prenesla nanje. Vendar pokrajin še nekaj Časa ne bo» sedanja uieditev pa ža- bi to lahko uredili v enem tednu." Janko StuŠek, župan Radovljice: 'Letališče Lesce še danes ni urejeno, saj sc s Skladom dogovarjamo že tri leta." "Občine zemljo potrebujemo danes. Pred desetletjem je bila občinska in smo z njo bolje gospodarili in bomo tudi v prihoàije/ pravi Tone Smolnikar, župan Kamnika, Franc Čebulj, župan Cerkelj in gostitelj predsedstva, pa meni, da Sklad ne iunkdoni- ra zaradi zaposlenih: "Obna- vira razvoj lokalnih skupno- "^^anc Čebulj In Janko Stušek menřta, da bi morala država ggj^ ^ot mali bogovi, česti/' je razpravo odprl Franc zemljišča takoj predati občinam./F župan Maribora. prav so le birokrati. Delovati bi morali za javno dobro, ne SOS je pred časom pripra- koncesnine za gozdove bo Ijiiča za cesto pa sto eviov za pa da iz državnih zemljišč de- vil zakon o prenosu zemljišč, šel njim." V zakonu mora kvadratni meter. lajo posel." Sedanji postopki vendar Sonja Bukovec s biti jasno določeno, kaj je jav- kmetijskega ministrstva poudarja, da je predlog zakona ni interes, s^ o tem ne sme odločati uradnik dve leti. Tone Peršak, župan Trzi- za pridobivanje zemljišč so na, je navedel primer; "Z dr- za izvajanje invcstidj predol- žavo moderniziramo držav- gi in nepotrebni, zavirajo raz- pripravljen: "Kjer je opřede- srao lahko slišali od župa- no cesto. Lastnica sedemsto voj javne infrastrukture in re- Ijen javni interes, bomo obči- nov, pa tudi, da Sklad ne sme kvadratnih metrov zemlje ne alizadjo projektov, so ttli so- nam neodplačno prenesli biti nepremičninska agend- želi prodati, ampak menjati, glasni v SOS in predlagajo stavbna zemljišča, tudi del ja. Id občinam prodaja zem- vendar je Sklad ne dal Sami svoj zakon. W * i V GORENJSKI GLAS torelc, 21. aprila 2009 KTU À LNO info@g-diis.si 3 Direktorica Peka ovadila nadzornika Predsednica uprave tržiškega Peka je na policiji ovadila predsednika nadzornega sveta te družbe zaradi izsiljevanja, zlorabe pooblastil in mobinga. Tržič • Z enotedensko zamudo je z objavo v časniku Finance v javnost prišla vest o tem, da je predsednica uprave Peka Marta Gorfup Brejc na pobdji ovadila predsednika nadzornega sveta, pred* stavnika države, ki je večin» ska lastnica Peka, Zlatka Zu- panca. Š7ÍFAJ4 Žabgi -r i pristojnostmi, jih preveriti in jih izročiti organom pregona, če se izkažejo za tehtne. Zato smo na seji nadzoniega sveta 9. aprila najprej pozva* li predsednico uprave Marto Gorjup Brejc, da vroku 8 dni poda svoj pisni odgovor na te obtožbe in da v duhu normalne poslovne prakse dobi priložnost predstavitve svojih argumentov in obtožbe tudi ovrže, če ima zà to dokaze. To bi bila tudi osnova za nadaljnje ukrepe NS> ki je mnenja, da bi nepotrebno dvigovanje prahu najbolj škodilo ravno podjetju Peko, tega pa si v duhu odgovornega nadzornega sveta nikakor nismo želeli. Do danes nadzorni svet od Marte Gorjup reje ni prejel nikakršnega vložila ovadbo zoper pred- posumil, da je bilo storjeno med drugim Zupane zapisal: pojasnila v zvezi z očitanimi sednika nadzornega sveta kaznivo dejanje, bi moral po- "Nadzorni svet družbe Peke dejanji." Peka Zlatka Zupanca, in si- dati kazensko ovadbo in ne Tržič je prejel notarsko over- cer 2afadi kaznivega dejanja ponujati nekakšnega spora- jeni pisni izjavi več prič, pc Nadzorni svet je soglasen Zahteva po sporazumnem odstopu Ker so v Financah o burnem dogajanju na seji nadzornega sveta 9. aprila izvedeli neuradno, smo želeli potrditev teh vesti Marta Gor-jup Brejc nam je poslala na- Marta Ccrjup Brejc/Foto:t, slednjo izjavo: "Drži, da sem izsiljevanja, zlorabe poobla- zuma. stil in mobinga, Na zadnji seji nadzornega sveU je na- Minister Lahovftik mieč zahteval, da podpišem obveščen nekakšen sporaziun o odsto- katerih naj bi predsednica uprave Marta Gorjup Brejc leta 2004 sodelavcu s poseb nimj pooblastili odobrila sti- V sporočilu za javnost Zlatko Zupane ie dodaja: "Če se nadzorni svet obnaša mulacijo na osnovno plačc odgovomo in je kritičen do pu s funkcije predsednice V časniku Finance ob tem za pokritje stroškov izmišlje« dela uprave, še sploh pa, če uprave zaradi anonimnih iz- dodajajo, da so se že lani po- nega posla, nato pa mu v ob- odreagira na tako hude objav proti meni. Ne glede na javile govorice o Zupanče\'i dobju od julija 2005 do okto- tožbe, ki jih prejme na delo to, da so bile vse obtožbe r^e- želji, da bi vodil Peko. Poro- bra 2006 odobrila stimulaci- predsednice uprave, potem resnične in da sem to g. Zu- Čajo, olnoma šokirana in še Osupljive obtožbe prič rešitev s tega delovnega me- čuk in Gorazd Tomše, ki danes težko verjamem, da je takšno ravnanje mogoče. Vsi sta in seveda ugoiavljanje ka- smo se o dosedanjem pote-V nedeljo smo od Zlatka ženske odgovornosti. Vseka- ku ukrepov v primeru ob moramo ravnati v skladu z Zupanca prejeli Sporočilo za kor pa je nadsomi svet dol- tožb na ravnanja predsedni» zakonom in to velja tudi zag. javnost nadzornega sveta žan na tako hude obtožbe ce uprave Peka dogovorili Zupanca. Če je torej samo podjetja Peko. V njem je odreagirati v skladu s svojim soglasno." Kranjski vrtci naj bi se podražili Starše otrok v vrtcih, prav tako pa tudi o novi ceni pomoči ra domu, ki pa je ne bodo občutili uporabniki, Vîu^a Stanovn 1k zmanjšali. Tako naj bi bili va odredbe o spremenje« ampak le občinski prora- ....................................... kar 73 okoli 7.2 milijnr« nem načinu parkiranja v Čim. Na seji ho predstavlje- Kranj • Za sredino sejo sveta manjši od načrtovanih 474 Kranju; ta naj bi pomenila nih tudi nekaj novosti, ki Mestne občine Kranj je pred- milijona. Vzrok za to je pred- poenotenje parkiranja na jih prinaša novi odlok o rav- laganih kar šestnajst točk vsem manj prihodkov zaradi javnih parkirnih površinah, nanju s komunalnimi od- dnevnega reda, kot je pove- spremenjene zakonodaje pri hkrati pa naj bi prinesla ne- padki. Prav tako naj bi spre- dal župan Damijan Peroe, investicijski ceni, pa tudi za- kaj olajšanja stanovalcem jeli sklep o razpisu posveto- pa bo med najpomembnejši- radi manj prihodkov iz ko- in obiskovalcem starega valnega referenduma o mi odlok o rebalansu proračuna, saj so se načrtovani munalnega prispevka. Pomembna točka dnev- mestnega jedra. Svetniki imenu in območju predia» bodo govorili tudi o petod- gane novoustanovljene Kra- prihodki za letos bistveno nega reda bo tudi obravna- stotnem povišanju cen za Mbka No hrbtih delavcev V petek seje v loikih tovar- tovo ni. Tudi nami^ o osth- nah hladilnikov (iTH} kot nem obračunavanju z nehate- prazna izkazala Še ena ohlju- rimi lastniki jt težko verjeti, ha vodstva družbe, da bodo na- Kljub odvezi, kot trdi Kodre, mreč delavcem sporočili koni- da banki ni treba ščititi po- no usode podjela. Kot Že veli- slovnih tajnosti, pojasnila v kckrai doslej direktor Miloš NLB ni mogoče dobiti. Nc Kodre ir. Član uprave Primož de na vse, se v tek Časih za- Pegam nista držala besede in ostrene krize postavlja nasled- se obljubljenemu pogovoru z nje vprašanje: Zakaj državna odsotnostjo oziroma skriva- banka, ki sicer podaljšuje sto- njem v pisarni brez pojasnila milijonske "tajkunske" kredi- izognila. V četrtek so namreč le, ne podpre podjetja, ki ima pote.kal i, « kot sta najaviJ/i. zad- dve pomem hni prednosti potr- nji odločilni pogovori z Novo ljubljansko banko (NLB), pri jeni na trgu - znanje in naročila. Če je sicer strateška odlo- čemer naj bi v petek izvedeli za čitev slovenske države (vlade), dokončno odločitev, ali jih da v krizi potopljenih podjetij, bodo pri nadaljnjem preživetju ki so ie pra poslovale ki podjetía podpHi. nimajo tržno perspektivnih Da je fse v rokah banke, sta programov, ne bomo več reše- prva moža Škoj^oSkega LTH vali, pač pa poskrbeli za delav- poudarila že večkrat. Celo več: ce, to za LTH ne velja. Alije huda kriza družbe seje lani res mogoče, da se v državni po njunem mnenju začela banki nujdtjv vplivni pobu- prav zaradi NLB. Najprej 5 mezniki, ki v nasprotju z dr^ prepoloi/itvijo sanacijskega žavnimi napori poravnavajo kredita ob začetku leta, nato osebne račune na hrbtih tristo pa z vplivom na finančno delavcev, ki že brez dveh plač družbo Prvi faktor, ki je v lasti ne vedo, kako bodo preživeli? NLB, ko so se odločili, da sicer In na koncu. Kdaj bodo na zavarovanih terjate-' LTH w Občini Ško^a Loka spoznali, bodo več odkupovali. Vse to je da zaposleni v LTH potrebuje- vodilo v hudo nelikvidnost, ki jo pomoč? Kar nekaj od Ško£e- je začela ustavljati proizvod- loške občine manj razvitih ob- njo. Kakšen je položaj, najbo- čin v Sloveniji je nađo način, Ije pove podatek, da so v LTH da pomagajo v podobnih pri- V letošnjih ftiri/i mesecih dela- merih. Z odlično organizacijo li le dohrih dvajset dni. O Pasyona na Občini Škoja vzrokih takšnega odnosa do- Loka dokazali, da se znajo za- slej ni odgovora, saj trditev zreti v preteklost, čas je, da se "banka nas ne mara" to zago- soočijo s sedanjosUo. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA MaríjaVdeiak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaptotnik, Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVINAPyi-UREDNIKl; Bošt^ Bc^j. Alenka Bnjn, fgor Kavd^ Suzana P. Kwačč, Uria Petenel, Mateja ftanl, Stojan Saje, Vilma StancMiik, Simon Šutic, Oxto ZapbtnHc, Danica Zavri Žiebir, Štefen Žarp; stalni sodetavo: Marjans AhaSČ» Maja Bertonœlj. MatjsŽ Cregorič. Afia Hartman. jote Košnjek. Milena Miktavóč, Miha Naglič. Jasna PaUdin, Marjeta Smolnikar. Ana Vol^k OBUKOVNA ZASNOVA |em^ Stritar, I kwarStritar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Cr^ Fiajnik FOTOGRAFI j A Tina DcJg-gífl5.sř GORENJSKI GLAS torek, 21. aprila 2000 Bled Preprečili postavitev igral Na pobudo nekaterih stanovalcev alpskih blokov so se v krajevni skupnosti Bled odloČili med bloki urediti otroško igfišče. "Za nakup igral smo namenili okrog Štiri tisoč evrov, zataknilo pa se je pri njihovi postavitvi," je razložil podpredsednik omenjene krajevne skupnosti Anton Mežan. Tobogan, plezalo in dve gugali so nameravali postaviti ob peskovnik in umetni grtČ, ki sta bila že zdaj namenjena igri otrok» a so se temu ocločno uprli starejši stanovalci omenjenih blokov. Razlog naj bi bil» je pojasnil Mežan, da želijo imeti mir in da otroci ne sodijo v ta konec Bleda. "Delavcem so fizično preprečili postavitev igral, tako da Domo očitno to v prihodnje lahko izvedli samo v spremstvu policije," je razmišljal Anton Mežan. Dve igrali so zdaj namestili ob osnovni šoli. dve pa sta ostali v skladišču. Po besedah Antona Mežana bodo objavili poziv krajanom, kje želijo, da bi ju postavili. M. R. Šenčur V petek slavnostna akademija Štirinajsto občinsko praznovanje v Šenčurju bodo obogatile Številne prireditve, večinoma športnega značaja, ki jih organizirajo domača društva. Začeb se je že v soboto s 6. )jrje- vtm pohodom v organizaciji Turističnega društva Šenčur, ki se ga je udeležilo 106 pohodnikov, in Državnim prvenstvom rekreativcev in veteranov, ki ga je v Športni dvorani SeoČur organiziral NamiznoteniŠki klub Šenčur. Za zelenimi mizami se je pomerilo 150 Igralcev (na sliki). Vrhunec praznovanja bo slavnostna akademija, ki bo v petek ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Na njej bodo podelili tudi etoŠnja občinska priznanja, ki jih bodo prejeil janko Colorej Voklega, Miha Koželj z Olševka (zlati plaketi). Alojz Lumpret iz Trboj, Drago Vrtač z Visokega (srebrni plaketi) cer )ane2 Frantar z Visokega, Roman Prntar iz Šenčurja in Stane CaSperlln iz Šenčurja (bronaste plakete). S. t. Vsem občankam In ob&nom iskreno čestitamo ob občinskem prazniku, 23. aprilu, dnevu Sv. Jurija! Posebne Čestitke veljajo vsem lettónjim občinskim nagrajencem. župan Miro Kozei) Obanskisvet Obdnskauima Prvi korak do dvorane Minuli petek so pred OŠ Žirovnica v Zabreznici odprli novo parkirišče, ki je prva faza na poti do večnamenske dvorane. Ana Hartman Zabreznica • "Novo parkirišče pred OŠ Žirovnica, s katerim smo pridobili več kot šestdeset parkirnih mest, je prvi korak do največje občin* ske investicije doslej - večnamenske dvorane. Novo parkirišče je stalo okoli štiristo tisoč evTov, vendar je precejšen del skrit očem, na pri» mer nova vodovodna napeljava in kanalizacijski pri» kíjiiček. Skupna vrednost projekta večnamenske dvorane pa je ocenjena na 4,5 Nova parkirišča ob Šoli so jem traku simbolično predali namenu župan Leopold milijona^ evrov/' je na petko- Pogačar, Stane Remic iz Cestnega podjetja Kranj, Tomaž Robida iz podjetja EBV Kranj m vem odprtju novega parkiiiS- ravnatelj Valentin Sodja. / ^oto Ka,- pu^.c^t ča v Zabreznid dejal žirovni- ški župan Le<^ld Pc^čar. Novo parkirišče, ki ga je pa namenili učencem. "S vajo tudi-nadstropje s tribu- Isti dan so za večnamensko zgradilo Cestno podjetje tem bomo odpra'/ili promet- nami. kabineta za športne dvorano prejeli tudi gradbe- Kranj 02. njegov podizvaja- ne zadrge, do katerih je do- pedagoge in manjšo telovadno dovoljenje, zato župan lec podjetje EBV iz Kranja, je slej občasno prihajalo, ko so nico za ples. Projekt večna-napoveduje, da jo bodo na po besedah ravnatelja OŠ 2i- se pred šolo nakopičili avto- menske dvorane vsebuje lokaciji stare šolske telovad- rovnica VaJentina Sodje tudi mobili, avtobus, kolesarji in tudi obnovo zunanjih šport- nice začeli graditi konec ju- pomemben prispevek k ure- pešci," je dejal ravnatelj. nih površin in ureditev šol nija, ko nastopijo poietne po- ditvi prometa okoli Šole, saj i V novi dvorani bodo telo- skega trga z alejo slavnih ro- čitnice. Gradnja bo predvi- bodo lahko v nadaljevanju vadnica z dvema vadbenima jakov, poskrbeti pa namera- doma potekala od deset do druga parkirišča okoli šole prostoroma, garderobe in sa- vajo tudi za prometno uredi- dvanajst mesecev. ukinili, sproščene površine nitarije, zgraditi pa namera- tev okoli šole. V Štirinajsti praznik v Šenčurju V občini Šenčur te dni poteka štirinajsto praznovanje občinskega praznika; tci ga prazr^ujejo na dan sv. jurija (23. aprila). Simon Šubic Šenčur - Razlogov za letošnje praznovanje v obfini Šenčur je dovolj, pravi župan ?viiro Koželj, saj so v zadnjem letu dosegli večino zastavljenih ciljev, kljub finančni in gospodarski krizi pa bodo izvajanje občinskih projektov smelo nadalje\'ali tudi v prihodnje. Hkrati občina po svoji moči pomaga pri wesničitvi velikih državnih projektov na cestni inira-strukturir dolgo pričakovani gradnji manjkajočega odseka regionalne ceste Britof-Hotemaže in prav tako pomembnega krožnega križiŠ» ča pred Obrtno in poslovno Največja gradbena dela letos potekajo v Vogljah. /Fo»;Ci>ra«iiav6i cono Šenčur. "Kljub rebalansu državnega proračuna no- Letos bodo dokončali tri turni dom v Voklem, ki so ga končali letos, je tudi sprejet» beden od projektov za zdaj večletne občinske investidje, na mestu starega kultumega je občinskega prostorskega ni ogrožen, je pa res, da napoveduje Koželj. Najob- doma začeli graditi že pred- načrta. gradnja manjkajoče regio- sežnejša gradbena dela ta lani. Tudi ta projekt je dehio Občina je v zadnjem letu nalne ceste ne bo končana trenutek potekajo v Vogljah, sofinanciran; 85 tisoč eviov reševala tudi druge proble- do konca leta 2010, kot smo kjer gradijo kanalizacijo, s je primaknila Fundacija za ma svojih občanov, med si želeli, ampak nekoliko pomočjo Evropske unije pa šport. "Med zelo pomembne drugim je skupaj 2 Agendjo kasneje. Razlog za zamudo obnavljajo vodovod ter Vog- projekte zagotovo sodi širi- RS za okolje poskrbda zad- ně tiči toliko v denarju kot v Ijansko in Letališko cesto, tev vrtca v Šenčurju, saj se nji dei sanadje struge poto- nekaterih drugih problemih, Hkrati v Vodjah poteka tudi vpis v naš vrtec iz leta v leto ka Olševnica, ki je pogosto ki niso hitro rešljivi. Mednje urejanje vaškega jedra, za povečuje. Pri zadnjem vpisu poplavljal, skupa! s civilno zagotovo sodijo napake pri kar so prek Agendje za kme- so tako starši prijavili skoraj inidativo pa se na primer s vpisu zemljišč v zemljiško tijske trge in razvoj podete- 170 novih otrok, medtem bo pristojnimi službami pogo- knjigo, ta greh pa izvira še iz Ija tudi pridobili nekaj evrop- vrtec vsako leto zapusti med varja o zmanjšanju negativ-časov pred nastankom obči- skih sredstev. V prihodnjem 60 in 70 otrok," razlaga Ko- nih vplivov letalskega prone Šenčur," pojasnjuje žu« mesecu bodo najverjetneje zelj. Zelo pomemben pro- meta na bližnjem Letališču pan. že končali nov športno-kul- jekt, ki ga bodo prav tako do- Jožeta Pučnika Ljubljana. GORENJSKA 5 Koristno druženje na dvoriščih V Bitnjah so konec tedna pripravili prvi dvoriščni sejem, sosedje pa so si izmenjali marsikaj, kar je bilo enemu v napoto» drugi pa si je že dolgo žele Vilma Stanovnik ključni rrimoidoii pobrali ..............................................................................prav vse, kar sem razstavil, Bitnje • Kljub aprilskemu jaz pa sem se znebil stvari, vremenu, ko je nekaj časa si- ki jih nisem potreboval," je jalo sonce. ^ veC časa pa pa- o ideji za akcijo povedal dal dež, so minulo soboto in Andrej ZaJokar iz Srednjih nedeljo v Bitnjah pripravili Bitenj, ki je za dvoriščni se- prvi dvoriščni sejem. "Ideja jem navdušil tudi sosede» za tak sejem se je porodila odgovorne v Krajevni skup- zelo spontano, morda je bila nosti in važka druâtva. "Zla- vzrok tudi "gorenjska žilica", sti ženske pri KUD so nav- Po smrti starSev sem na- dušeno sprejele idejo o sej- mreč iz njunega stanovanja mu, saj so tudi same že podobil veliko različnih pred- dobno razmišljale, nikoli pa metov, ki jih sam večino ni- niso imele korajže, da bi ak» sem potreboval, Skoda pa se cijo izpeljale. Treba je vedeti, mi je zdelo, da bi vse konča- da je marsikc^a sram, da bi ^"drej Zalokar In sosedje so na vrt postavili mize z njimi lo v smeteh. Ker sem tudi oddajal stare stvari, saj tako nekoristnimi stvarmi in v nekaj urah so bile skoraj prazne. ekološko toliko ozaveščen, razstaviš rudi del svoje za« da doma Že nekaj č^ ioču- sebnosti," tudi pravi Andrej zemljiščih, saj si v vas ne že- imamo stvari, ki so la nas jemo odpadke, sera pomis- Zalokar, ki se v svojem pod- limo kramarjev ali da bi kate- nekoristne, drugim pa pride- lil, da ne bi z zase neuporab- jetju ukvarja z marketingom. ra od javnih površin postala |o še kako prav. Začeli smo nimi predmeti onesnaževal "Naredili smo letake, oz- odiagaiiSčc smeti," dodaja 3c tudi vcČ pogovarjati in naravo, namesto da bi jih načevalne table, razmišlja- Andrej Zabkar, ki je imel od iružiti, kar je tudi ena od do- kdo koristno uporabil. Tako mo pa tudi, da bi skozi spon- akcije tudi sam že koristi, saj brih strani sejma," razmišlja sem se eno od lepih sobot zorje dobivali denar za delo je pri sosedu našel kaseto, ki Zalokar in tako domačine spomnil in na vrt postavil krajevne skupnosti. Akcijo jo je že dolgo iskal, pa tudi kot obiskovalce iz okolice mizo z napisom, da podarim smo šele začeli, idej je sod za vino, ki ga bo uporabil vabi, da se udeležijo novih vse, kar je na mizi. Rezultat ogromno. Pogoj pa je, da se- za izdelavo kisa. "Sosedje sejmov, ki bodo v Bitnjah 9. me je presenetil, so na- jem poteka nn 75seHnih smo naenkrat odkrili, da in 10. ter to. in 31. maja. Brezposelnost v v narašča Februarju je bilo v radovljiški občini 453 brezposelnih, upada pa tudi število potreb po delu. Marjana AhAčič na industrija začneta delati Po podatkih Centra za socialno delo Radovljica je bUo bolj interzivno, bomo s Radovljica • "Brezposelnost decembra lani dvesto prosilcev za državno denarno ne narašća le zaradi odpuščanja v večjih, temveč tudi socialno pomoč, letos pa po 260 na mesec. Večje je tudi pri nas/' je povedala direktorica podjetja Marija- manjših pod,etjih," je na ^^^^ ^^ enkratno denarno pomoč, ki ,0 ^^ Rebernik. "Odpuščali srečanju gospodarskega zagotavlja občina. Aprila lani je bilo vlog 37, v prvi p^ nas k sreči nismo, smo sveta v Radovljici povedala polovici aprila letos pa kar 45. Mojca Klement, vodja ura- _ pa v času, ko )e bilo manj ■ dela, ijudi skušali zaposliti da za delo. Radovljiški žu- pri drugih delih, na primer pan Janko S. Stušek in kvartala letošnjega leta že smo v letošnjem letu v pro- vzdrževalnih, za katere predstojnik gospodarskega izboljšuje, nekateri pa se izvodnjo uvedli kar pet no- smo sicer najemali zunanje sveta občine Valentin Po- še srečujejo z upadanjem vih izdelkov," ie povedal sodeîavcc." gačnik sta pretekli teden naročil, obsega prometa, Marijan Pogačnik, direktor Gospodarstveniki sicer spet pripravila srečanje zamudami pri plačilih. podjetja Iskra Mehanizmi ocenjujejo, da so pri držav podjetnikov, ki imajo sedež aii poslujejo v občini, podjetij, ki zaposlujejo radovlji- "Trenutno ie bistveno bo- iz Otoč. Ije, kot je bilo, najhujša me* seca sta bila za nas novem- ni pomoči bistvene hitre Da se intenzivnost naro- reakcije in fleksibilnost, pri čil rahlo izboljšuje, so za- občinskih ukrepih pa akti- ške občane, pa tudi pred- ber in december, delno tudi znaU tudi v podjetju Ato- ven odnos do zasebnih in- stdvnike bank. Po ocfni di- lanski oktober, ko smo v tedi, d. d., iz Podnarta. "Si- vesticij v postopkili prostor- rektorjev nekaterih podjetij dveh tednih izgubili kar cer še ni takšnega zagona skega načrtovanja. Opozo- se po kriznem obdobju v polovico naročil. Posiova- kot v prvi polovici lanskega rili so, da se investicijski zadnjem kvartalu lanskega nje se izboljšuje predvsem leta, a takoj, ko avtomobil« procesi v recesijskem času ieta stanje konec prvega zaradi novili projektov, saj ska iii kovinsko predeloval- ne smejo prekiniti. Kanalizadja še v Grabnu Stojan Sate takse za obremenjevanje okolja. Zaradi BranČnih cesto v zaselek Graben in zadrževalnik meteorne vode Kovor • Občina Tržič bo omejitev in zahtevnosti del nad sedanjo cesto. Kot ugo- zgradila manjkajoči del fe- bo gradnja potekala v dveh tavlja tržiški župan Borut Sa- kalne karalizadje v vasi Ko- Fazah. Letos načrtujejo izdc- jovic, je ta del vasi ekološko vor. Aprila so se začela dela lavo približno sto metrov ka« najbolj obremenjen zaradi pri projektu kanal Kovor- nalizacije, sedemdeset me- neurejenih odplak. Nujna je Graben, ki je ocenjen na trov kanala za meteorno ureditev padavinskih voda. okrog 288 tisoč evTOv. Ve- vodo in trideset metrov kam- ker grozi nevamost plazenja čino tega denarja mora zago- nito-betonske struge potoka brežin. Nova cesta bo izbolj- toviti občina, 93 tisoč evrov Kovomik. Prihodnje leto šala dostop domačinom In pa bo prispevala država iz bodo zgtfldili novo dovozno intervencijskim vozilom. koka i ca Pevski večer Vokalna skupina Kokr'čan s^abi na tradicionalno štirinajsto prireditev Pevski večer, ki bo v soboto, 25. aprila, ob 20. uri v Kulturnem v domu na Kokrici. Poleg njih bodo nastopili Nonet Brda iz Goriških Brd, MoPZ Fran Berneker iz Starega trga, MoPZ Bizeljsko, MoPZ Gor-janski fantje iz Zgornjih Go-rij in MePZ Dobrava iz Na- klega. S. K. Tržič Donacija tržiški mladini ilani Lions kluba Tržič so zbrali 1500 evrov in jih namenili za Mladinski center Tržič. Ček za mlade, ki ga bodo porabili za prvo letovanje na morju, je podpredsednik kluba Gregor $ivic izročil direktorici centra za socialno delo Tržič ljupki Cahundc na slovesnosti v sredo ob Četrti obletnici delovanja Mladinskega centra. Plemenito dejanje sta pohvalila guverner Distrikta Boris Žnidarič In tržiški župan Borut Sajovic. Ob tej priložnosti je Silva Košnjek odprla razstavo Plakat miru, kf so jo pripravili učenci tržiških Šol. Mladi iz centra, ki ga vodi SneŽana VujiČÍc, so obiskovalce razveselili z glasbo, pesmijo, ptesom in humorjem. Pogostili so jih s praznično torto in pecivom. Na sliki: mladi s Čekom, ob njih Ljupka Cahunek in Gregor Šivlc (desno). S. S. Tržič Škarja predstavil knjigo Pred nedavnim je bil gost Knjižnice dr. Toneta Pretnarja v Tržiču znani alpinist, vodja himalajskih odprav in pisec gor-niških knjig Tone Skarja iz Mengša. Ob prikazu diapozitivov je predstavil knjigo Kangčendzenga - Gora usode. V njej je opisal več kot štiri desetletja prizadevanj naših alpinistov, da bi se vzpeli na pet vrhov v tem mogočnem pogorju Hi* nalaje. Začela so $e leta 1965 s prvo odpravo na Kangbačen in se končala predlani na isti gori. Vmes so se vrstili uspehi in neuspehi, menjavale so se solze veselja in obupa, je povedal avtor knjige. Na odpravah so imeli znatno vlogo tudi tržilki alpinisti. Žal seje Borut Bergant ponesrečil letaïQâ^ na gori jalung Kang, |ože Rozman leta 1991 na Kangčend- zengi, Filip Bence pa aprila letos v domačih gorah. S. S. ttr^ • NU*w6«l• iNřiNtfcwd V poslovno stanovanjskem objektu na Nazor jev v Kranju, bivši Dom JLA, prodajamo , takoj vseiii- vo 2 • sobno stanovanje v tzmeri 61.50 m' s pripadajočim parkirnim mestom v parkirni hiši. ■ V poslovno stanovanjskem objektu na \azorJevi ulici v Kranju, bivši Dom JLA. prodajamo novo, takoj vselji-vo 2-^1 - sobno stanovanje v izmeri 76*35 m^ z dvema pripadajočima parkirnima mestoma v parkirni hiš' in s pripadajočo shrambo. • V posicwno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici 3 v Kranju, na mestu nekdanjega Doma JLA, prodajamo poslovni prostor za pisarniško dejavnost v skupni Izmeri 93,90 mK Podrobnejše informacije vam tomo z veseljem posredovali, će nas boste poklicali na telefonsko številko 04 2812$ 26. 6 •• •• U •• •• • • •• 999—4 vil ma.sta nom» k ® g-gías. si Smučarka na gorskem teku "Ena slaba sezona še ne pomeni konca kariere," pravi alpska smučarka Petra Robnik, ki je v nedeljo za trening nastopila na gorskem teku pod Kriško goro. Maja berronceli letna smučarka, članica SK ....................................... Jesenice» ki se že pripravlja Gozd • "Zelo rada tečem v na novo sezono. Lanska za- naravi. Kadar utegnem, se udeležim tudi kakšne rekre- njo ni biJa uspešna, jo je pa bolje zaključila, saj je postala ativne tekme, kot je bila da- dvakatna dižaNTia prvaldnja: našnja, pa ne toliko zaradi v slalomu in v smuku. "Po tekn^ovalnega duha. temveč slabi sezoni sem bila vesela. predvsem zaradi vzdušja, da sem se izkazala vsaj na dobre družbe, spoznaš nove državnem prvenstvu. Vem, proge. Teče tudi moja ses- da mi v sezoni ni uspelo do- tra," ie po gorskem teku pod sed tistega, kar sem sposo- Petra Robnik ie zelo rada v naravi. Kriško goro pojasnjevala alp- bna. Imam še ogromno moška smučarka Fetia Robnik tivadje, veselja do treniranja, z Blejske Dobrave. Po času sicer ni bila kon- željo po smučanju. Vem, da še nisem dosegla svojega kurenčna najhitrejšim v žen- maksimuma. Ena slaba se- filri konkurenci, č«ar niti ni zonašenepomenikoncaka- pričakovala. "Že lani sem na- riere/' je optimistična Robni- stopila na takšnih tekmah in kova. ki v prihodnji zimi ra- vem, da so punce zelo hitre. Čuna na dobre uvrstitve Tekmo sem vzela predvsem predvsem v hitrih discipli- za dober trening," pravi 24- nah in v kombinadjl Lau 22, 4000 krstij telefon: 04/23Ï 91 00. fax- 04/231 9J OJ. GSM: 031/802 645 e^i/A ehfogija^ekoiogija.si Smo uspelno podjetje, Ki deluje na področju predelave odpadnih kemikalij, in želimo zaposliti delavca za IZVAJANJE OBDELAVE ODPADNIH KEMIKALU (m/ž) Pogoji: ■ V. stopnja kemijske smeri • opravljen vozniški izpit kategorie B • zaželene delovne izkuáaje Delo je enoizmeasko, z možn^tjo dela v poda^lanem dslovnem času. Delovno razraeije bo sklenjeno za nedoločen čas $ S-mesecnim poštenim delom. Plačilo po dogovoru. Možnost napredovanja in dodatnega u$posablJaqJa. Pisne prijave pošljite v 15 dneh od dneva ol>Jave oglasa na zgoraj navedeni naslov. ifin—>aec Lx« il «â^ib Več športnih novic in rezultati na : vww.gorenjskiglas.si/novice/spo rt/ na kolesu Gorski kolesar Luka Mezgec se je pred sezono pogovarj'al o prestopu v cestno kolesarstvo, a ostal na gorskem kolesu. Dobil je uvodno tekmo za slovenski pokal, jutri pa v Nemčijo potuje na tekmo svetovnega pokala. Mata Bertonceii Kranj • Prvo letošnjo tekmo za slovenski pokal v gorsk«n kolesarstvu v Vrtojbi je v absolutni konkurenci dobiJ 20- letni Kranjčan Luka trenutno prvo ime med slovenskimi gorskimi kolesarji, Tekmovalec, ki sicer nastopa še v kategoriji danov pod 23 let, je v letošnji sezoni član MBK Orbea, njegov novi trener pa je Luka Ž^le. Od kda) ste gorski kolesar? " Prvič sem na tekmi v gorskem kolesarstvu nastopil leta 2005, na državnem prvenstvu v Črnem Vrhu. Prej sem pet let trerural koSarko, dve leti karate. Ko sem bil v Luka Mezgec si na letošnjem evropskem pn/enstvu v gorskem kolesarstvu v kategoriji osmem razredu, so mi ukra- pod 23 let želi v deseterico, dli kolo. Za birmo sem dobS novega in ňa tilici so se ml na dveh dirkah v Italiji in na smejali, zakaj sem kupil tako eni v Avstriji Pri mlajših čla- dobro gorsko kolo. Odločil nih sem bil na vseh treh v ja naredil okrog štiri tisoč kilometrov." Občutki dirkati blaten? "Med dirko ne razmiáljaŠ o tem. Razmišljaš samo, sem se, da bom začel bolj ospredju, eno sem zmagal, v Kaj vas ^ka v nadaljevanju kako bi čim hitreje vozil." SKone, kateri so glavni dJji? "V sredo (jutri, op. p.) gre- Boste ostali gorski kolesar ali mo na tekmo svetovnega po- razmlllfate o prestopu med resno kolesariti. Dve leti sem absolutni konkurenci pa sem s se vozil bolj zase, potem pa bil najvišje na 10. mesta Kar sem začel trenirati v klubu. se tiče dirke v Vrtojbi, proga r Seveda sem od takrat zame- tam tehnično ni zahtevna- Po- kala v Oflenburg njal že kar nekaj koles. Mis- pestiil jo je cestjii kolesar Ma- čaka še ena tekma cestne kolesarje? "Sem razmišijal. Pred to lim, da ie sedanje peto." tej Mugeili, ki ni našel ekipe svetovni pokal, morda bom sezono sem se pogovarjal z in ie zato, mislim, da začasno« dirkal Vaši največji uspehi do letoš* prestopil med gorske kolesar- dridu nje sezone} je. le močan, a na tehnično za- em prvenstvu 'Lani sem bili6. naevrop- htevnih prt^ah ga ne pričaku- zemskem skem prvenstvu v kategoriji jem med naj bolj èimi." pod 23 let. V tej kategoriji sem bil dvakrat državni pr- So priprave na sezono pote- evropskem prvenstvu na svetovnem prvenstv\j Avstraliji. Ker sem bil lani vak v krosu, enkrat tudi pri mladincih. Dvakrat sem bil kale po načrtih? letošnj Dolgo- "Za zdaj vse poteka po na- ročni ekipo Motomat Delo Revije, vendar ni prišb do dogovora. Sedaj razmišljam le o gorskem kolesarstvu, {e pa tako, da je v Sloveniji težko pričakovati, da bi živel od gorskega kolesarstva, so pa nekůteri moji prijatelji uspeli v cestnem kolesarstvu. ' ' najboljši še v vzponu in en- Črtih. Imam novo eldpo, no- olimpijskih igrah li krat v maratonu v absolutni vega treneija. V MBK Orbea Mislim, da je realen konkurenci sem iz dosedanje ekipe Bam.Bi, kjer je bil moj tre-Domačo sezono ste začeli z ner Bojan Ropret, prestopil Dirka, ki vam je doslej naj bolj ostala v spominu? S čim se ukvarjate v prostem času? "Veiiko prostega časa ni. Pol» tega, da se ukvarjam zmago. Pričakovano? predvsem zaradi boljših po- "VSpaju v Beigiîi. Startie z gorskim kolesarstvom. "Zmaga je bila kar priča- gojev. Gre za bolj profesio-kovana, saj sem že na dirkah nalno ekipo. Treniram bil na dirkališču, kjer poteka tudi dirka Formule 1. Padal tudi študiram, in sicer varstvo pri delu in požarno v tujini izmed Slovencev po- okr<^ dvajset ur na teden, je dež, veliko smo hodili peš varstvo. Prosti čas preživ- kazal najboljšo formo. Pred večinoma na cestnem kole- ... Dirkati tam je bilo poseb- liam s punco ali pa sem za Vrtojbo sem namreč nastOTJil su, s katerim sem od januar- no doživetje." računalnikom. // Gams /f se še ni odločil Mata Bîrtoncslî Krvavec - Telemark smučarji so na Krvavni z drtavnim kir "Glede na vse zdravst\'e- ne težave, ki sem jih imel že pred sezono, je bila sezona dobra. Četrto mesto na sve- prvenstvom zaključili ietoš- tovnem prvenstvu, še nekaj njo sezono. V veleslalomu uvrstitev med najboljših je zmagal Sergej Primožič, šest v svetovnem pokalu - ni v sprintu pa je bil najboljši slabo. Po drugI strani pa ni Luka Pintar. Brez stopničk bilo stopničk, kar pa je je ostai naš najboljši tele- . zame neuspeh." "Gams", mark smučar David Primo- kot ga kličejo prijatelji, se še žič. ni odločil, ali bo nadaljeval "Bil sem povsem brez kariero ali ne: "Odvisno je motivacije, poleg tega sem bd tega, kako se bodo razbil pred tekmo Še na terapi- pletJe nekateie osebue za« David Primožič še ne ve, ali bo nadaljeval kariero telemark ji za križ, s katerim imam deve. Odločitev bo znana smučarja ali ne. timdcm še vedno težave. Nič nisem najkasneje jeseni, ob pozi- razočaran," je pojasnil Da- rivnem razpletu pa morda za druge stvari "Pri Termi- Več časa pa bo sedaj tudi za vid Primožič, ki je sezono že v maju, juniju." Po sezo- tu Moravče, ekipi iz ljubi- lovljenje rib. kar je moje veli- zaključil z mešanimi občut- ni si bo tudi on vzel več časa janské lige, igram nogomet ko veselje," je še dejal. •• B» •• •• ••• •• •• •• •• •• kolebnico Na letošnji drugi prvenstveni tekmi v ritmični gimnastiki se je v Kranju predstavilo 250 tekmovalk iz desetih klubov. Pri posameznicah je bila domačinka Rija Droždek dvakrat na-stopničkah. Maia Bertonceu kolebnico, kjer je bila druga. ....................................... Ritmično gimnastiko trenira Kranj • V Športni dvorani na že deseto leto. "Ritmična Planini je v soboto v organi- gimnastika me je takoj nav- zadji ŠD Krani potekala drv- duSila. Prej sem obiskovala ga prvenstvena tekma v rit- tečaj plesa," je povedala Rija Droždek. Njen najljubši rek- mi6ii gimnastiki. Nastopilo je 2}o deklet iz desetih klu- vizit je kolebnica. "Všeč m bov, predstavile pa so se v je, poleg tega s kolebnico do- posameznih in skupinskih segam tidi najboljše rezulta- sestavah. Uspešno so nasto- te," pojasnjuje Kranjčanka, pile tiidi domače ritmičarke, ki nastopa že v kategoriji da- ki so se petkrat uvrstile na nic. Za svoj doslej največji stopničke. uspeh šteje lanski naslov dr- V kategoriji deklic je 1. žavne prvakinje v parih, tro-skupina ŠD Kranf osvojila 2. jicah v vaji s kolebnico in namesto-, tretje so bile kadeti- slov podprvaldnje med posa- nje v skupinski vaji, prav meznicami, pravtakovvajis tako 3. pa tudi mladinke • kolebnico. V letošnji sezoni članice pari, trojice v vaji z bo nastopila še na dveh po- obroči (Asja MarinŠek, Jera kalnih tekmah, zadnja bo Stojko, Natalija Klemene). Štela za državno prvenstvo, Trenutno prvo ime lanjske- "Upam, da se bom tudi na ga kluba pa je i6-letna Rija naslednjih tekmah uvrstila Droždek. ki se je gledalcem visoko," pravi mlada Kranj- na domači tekmi predstavila čanka, ki pod vodstvom Ma- trikrat, enkrat v paru z Evo teje In Andreje Zalokar ter Lukančič (z vajo s kolebnico Tijane Andjelkovič trenira sta osvojili 5. mesto) in dva- trikrat tedensko po dve do tri krat posamično: z žogo, kjer ure. Njena vzornica pa je Ritmičarka Rija Droždek se najvišje uvršča v vaji s kolebnica je osvojila tretje mesto, in s Ukrajinka Ana Besonova. Na pokalni tekmi v domaČi dvorani je bila druga. Začel se je gorenjski tekaški pokal S 76. Gorskim tekom pod Kriško goro se je začel letošnji Gorenjski pokal v rekreativnih tekih. Ca bosta znova dobila Marko Pintar in Valerija Mrak? Začela sta z zmago. Maja Bertoncelt Gozd - v nedeljo je biJa prva tekma nove sezone Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih, ki se tradicionalno začenja 2 Gorskim tekom pod Kriško goro. Letošnji je bil že 16., potekal pa je v organizaciji PD Krite, ki praznuje 60 let delovanja. Na startu je bilo 146 tekmovalcev. Pr\iČ sta na tem teku na najvižjo stopničko v absolut* ni kategoriji stopila Marko Pintar (31:56} in Valerija Mrak (^7:04), sicer lanska skupna zmagovalca pokala. "Na tem teku sem nastopil sploh prvič, tako da tudi proge nisem poznal. Ni hudih vzponov, kar mi ustreza. V Gorenjskem pokalu bom tekmoval tudi letos, potem bomo pa videli, kako uspeš- na sezona bo," je povedal Najhitrejši trije na Gorskem teku pod Kriško goro (od leve): Tomaž Soklič, Marko Pintar Marko Pintar iz Sonce,.za in Bojan Ambrožič katerega je bil po Sežani to drugi letošnji tekaški nastop, teren. Vsako leto pridem. Še "Pod Kriško goro sem tekla katerem je lani v povprečju je pa pozimi tekmoval na te- od lani sem vedel, da je Pin- drugič, prvič sem zmagala, na tekmi skupno z mladino kaških smučeh. Tudi na dni- tar boljši, tako da se za zma- Maksimalno sem se potrudi- teklo kar okrog 230 tekačev, gem mestu je bil stari zna- go nisem trudil." Tretji je bil la. tako kot vedno. Po občut- "V letošnjem pokalu ni nec Gorenjskega pokala Tomaž So klič s Šenturške še en Gorenjec. Bojan Am- ku bo letos kar dobra sezo- bistvenih sprememb. Ker ne brožič, najmlajši izmed troj- na." je bila zadovoljna Vale- bo več SAM-a. smo dodali Gore, ki je pozimi kondicijo ke, ki je bila v cilju v razma- rija Mrak iz Gorenje vasi. Kranjskogorsko desetko. nabiral na turnih smučeh: ku 27 sekund-Pri ženskah je Gorski tek pod Kriško Ugodili smo tudi želji starej« "Včasih sem bil doma na Valerija Mrak Petro Race Goro je bila prva od desetih ših tekačev in uvedli katego-drugi strani Kriške gore, prdiitela za več kot minuto. tekem v sklopu Gorenjskega njo nad 70 let," je povedal tako jc tole zame domač tretja pa jc bila Edita Cashi. pokala v rekreativnih teldh. v Janez Ferlic, vodja pokala. Srečno v novo kolesarsko sezono Končno je priiel tudi dan, ko na A štarta dve ali tri minute z veseljem sporočam, da se jutri začm sredino Glasovo koksar- za nami in gre po poti vse do Križ in potem zavije levo na sko druženje! Sreda, da, prav ste Duplje in Žejt ter prek Nakla prebrali. Lani smo se dobivali ob konća v Kranju pred picerijo torícih, Uíos pa se bomo ob sre- Gorenc. Trasa ni pretežka pa dah irv rtič več pred kolesanko tudi ne lahka. Premagati boste prodi^alno Aha, ampak kar mcrali kianec skozi Seničnc, ki pred hišO; kjer domine Gorenjski je tudi edini omembe vreden ^as. Razlog, zakaj sreda in nič klanec na trasi. Kdcr ho imel več torek je preprost. Noíí iekaà, željo kaj spiti, se dobimo v pice- ki se dobivajo ob iortifi in pet- riji Gorenc, kih, bi radi tudi kolesarili, a ko Torej, danes je torek in jutri tečgo, ne mon^o kolesariti, zato bo sreda. Pnpravite vse potreb-so nas prosili, če lahko njim na no za nc^e prvo srečanje. Ne ljubo prestavimo kolesarjenje s pozabite na polne bidone, ter- torka na sredo. In zakaj ne več bico, v kateri naj bodo rezeru- na zračnica, montima kljuČka in mini ilačilka. In Se enkrat pred Prodajalno Aha? Zato, ker ni lahko priti z dna Kranja na vrh. Kamorkoli jo mahnemo, ponavljam, da poskrbite za startamo v Uanev, in to večini ni brezhibno delovanje kolc^. Če bilo ljube. Neogret, pa takoj ob- boste vse to postorili in upošte- voznica, Zarica, Gc&^ski kia- vaK bo užitek na prvi vožnji nec, ČirSa klanec, Besnica, zagotoyJ/cn. StražišČe, klanci na vse strani. Pretekli petek smo statični Izpred Gorenjskega glasa bo kolesatji končali dvoransko se- la^e, Čeprav nam sends za hitro zono v rekreacijskem centru pomoč m bo več pri roki - zato Vogu v Besnid. Zadnje sreča- bom toliko bolj opozarjal, da naj nje sredine in petkov? ski^ine bodo vaša kolesa bn^ibna, red- je bilo nekaj posebnega. Ob no vzdrževana in nikoli, nikoli, živi giosbeni spremljavi našega preden se odpravite na rundo, harmonikarja Grega smo pone pozatíie sfcrfeno presedati ce- ganjali pedala precej lažje kot kga kolesa. Da ne pozabim na- ponavadi Živa giosfca je nekaj pisati, da štartamo ob 17. uri, čisto druepga kot pa posneta! bodite točni. Takeffi statičnega kolesarjenja Razddili se bomo v dve sku- še ni bilo! Česa tak^ se lahko pini. Skupina A bopočasnqša; spomnita le Gorenjski gias in Grega. Pù tem řuru na statičnih kolesih smo se še dobro od- vanjo spadajo tudi ženske začetnice, w skupina B hitr^ša, v to spadajo tudi izkušene kolesarke. Prvi bodo štartali tisti iz žejali spodaj v oštariji. Moram poudariti, da nam je uspelo skupine B in nekaj minut za celo sponzora pridobiti. Pod- njimi še iz skupine A Trasa za jetje Aha, d.0.0., nas je sponzo • skup ino B je sledeča: G orenjski riralo z vso hrano in pijačo, da glas-Kokrica-Mlakû'Tenetiie' hi ^e nam na tako lep način Pangeršica»Goriče'Golnik» zahvalilo, ker smo mu celo Senično-Križe-Tržič-Bistrica prejšnjo sezono vsak torek dela- nad Tržičem-Pód gorami-Be- li "dren" pred štacuno. Kdor pa gunjc'Pristava-BrezjC'Pod- pozna gospoda direktora pod- nart'PodbrezjC'Naklo'Kranj' jetja Aha^ d. o. 0., Francija cilj pred picerijo Gorenc. Preko- Ahačiča, potem ve tudi, da ga lesarili bomo slabih 60 km, kličejo Gospod z blir4iranimi vendar je trasa precej zahtev- žepi. Toliko bolj vcseit smo, da na. Gre za prvi test pripravlje- nam je s jvojo širokosrčnostjo nosů, tako da bomo vedeli, kje prišel naproti inruissto potezo smo s trenutno formo. Tempo ni pustil ž^nih in lačnih. bomo prilagodili razmeram in Jutri, dragi moji kolesarji, zbranim kolesaijem. Prehitro jutri ob 17. uri se dohimo pred ne bo, prepočasi pa tudi ne sme Gorenjskim glasom in začne- biti, da ne bi kdo potem podvo- mo kolesariti po gorenjsk ih černil o učinkovitosti statičnega stah. Vabljeni vsi, ki radi koU' kolesarienja čez zimo. Skupi- šarite in ste dobre volje! Vaša izkušnja, naš nasvet Policijska postaja Kranj je organizirala preventivno akcijo, s katero so želeli opozoriti vse udeležence v prometu, da prihaja motoristična sezona. Suzana P. Kovačič mecicinsko pomoč Kranj, ............................................................................Slovenska vojska, redarska Kranj • Pred nakupovalnim služba»AvtošolaB&Binza- centrom TUŠ Planet je v so- stopnik motoristične opre- boto potekala preventiva ak« me Vomberger. "Šlo je za cija Vaša izkušnja • naš na- prikaz služb, ki med seboj svet. "Namen akcije je bil sodelujemo pri zagotavlja- ozavestiti in opozoriti prav nju varnosti cestnega pro- vse udeležence v prometu, meta. Čim bolj realno, s koda prihaja motoristična se- mentarfem vred, smo prika-zona in da naj se motoristi zali prometno nesrečo. Ime-nanjo ustrezno psihofizično li smo vožnje za motoriste, pripravijo. Sezona se še do- ki so se lahko tudi testirali. bro ni začela, pa so se samo inštruktorji'iz Avtošole B & na območju Policijske po- B so na primer prikazali var» staje Kranj zgodile že tri ne- no ustavljanje motornega sreče, v katerih so bili udele- vozila, policisti smo predsta- ženi motoristi," je povedal vili tehnično opremo, s po- Damjan Bertoncelj, pomoč- močjo katere nadzorujemo nik komandirja Poliríjske postale Kranj, ki je tudi promet, knt sta na primer merilnika hitrosti in alkoho- organizirala akdjo. V akciji liziranosti. Otioci pa so do-so sodelovali tudi Prometna biii priložnost, da na njim policijska postaja Kranj, primernem poligonu vame Svet za preventivo in vzgojo vožnje dobijo prve koristne v cestnem prometu Kranj, napotke o pravilnem obna- Gasilsko reševalna služba šanju v cestnem prometu," Kranj, Ambulanta za nujno je še povedal Bertoncelj. Srečke prodajajo lažni Rdeči noski (2 Društva za pomoč trpečim in bolnim • Rdeči noski svarijo p'^ed osebami, ki se v zadnjem času pojavljajo v bližini nakupovalnih središč in na raznih javnih dogodkih na območju Ljubljane in Kranja in se pretvarjajo, da z nagradno igro zbirajo sredstva za Rdeče noske. "Ti ljudje, ki imajo običajno s sabo cekar, v katerem so srečka, niso nikakor povezani z Rdečimi noski, temveč se iažno izdajajo za naše podpornike. Opozarjamo vas, da izdelkov od teh oseb ne kupujete, temveč takoj obve<>Tite policijo, če naletite nanje," so sporočili pravi Rdeči noski. Kot so razložili» vse promocijske dejavnosti društva izvajajo osebe, ki nosijo priponke, da so člani društva, na vašo željo pa se identificirajo in vam ob nakupu penastih noskov ali majice izdajo originalni račun društva. "Društvo ne izvaja nagradnih iger. Vse tovrstne dejavnosti so poprej tudi najavljene na naši spletni strani," še opozarjajo Rdeči noski. S. S. družini narašča Policija je leta 2000 obravnavala 1502 kaznivi dejanji s področja nasilja v drufini, lani pa 76 prek pet tisoč. Za Štirimi stenami žrtvam največkrat grozijo, jih pretepajo in jih prisiljujejo v različne oblike spolnosti. Simon Subic Brdo pri Kranju - V petek se je na Brdu pri Kranju končal dvodnevni posvet z naslovom Nasilje v družini, ká sta ga osmo leto zapored organizirala Društvo državnih tožilcev Slovenije in Uprava kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi. Na posvetu je okoli 170 kriminalistov. tožilcev, sodnikov in pooblaščencev otrok razpravljali o različnih temah, povezanih z nasiljem v družni, kot so učinkovito sodelovanje med organi pri obravnavi družinskega nasilja, uporaba nove kazenske zakonodaje, ukrep prepovedi približevanja, ulsepi po Zakonu o preprečevanju nasi- Udeležence posveta o nasilju v družini so pozdravili tudi (z leve) v. d. generalnega direktorja ija v družini, obseg škode za- policije janko Coršak, notranja ministrica Katarina Kresal, varuhinja človekovih pravic radi nasilja v družini, obra- Zdenka Čebašek Travnik in vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar. / roto: cora« vnava povzročiteljev nasilja indmgo. . predpisih in zakonih, nekaj bolj občutijivi," pa je dejala je bilo 2822 evidentiranih žr- "Nasilje v družini se do- je tudi v človečnosti in em« vrhovna državna tožilka takne najbolj ranljivih posa- patiji, v osebni pripravljeno- Barbara Brezi^. tev nasilja v družini, policija pa je obravnavala 2303 meznikov znotraj štirih sti posvetiti se temu probie Policija letno obravnava osumljenih storilcev teh kaz- sten, od otrok, starejših in mu, zato je vedno več polici- približno pet tisoč kaznivih nivih dejanj. Prevladujoče že na do ekonomsko ali kako stov, ki samoiniciativno na- dejanj s področja nasilja v oblike nasilja v družini so drugače odvisnih. Ti so naj- redijo nekaj več krogov oko- družini, njihovo število pa grožnje, grdo ravnanje, pre- bolj mehko tkivo družbe, H hiie, za kalero se po tiliem skokovito narašča, Po poda- tepanje, zalezovanje in zato se moramo temu pro- ve, da se v njej dogaja nasi- tkih policije je bilo v letu spravljanje v podrejen pol- blemu tako politično kot je še dejala Kresalova. 2000 takih kaznivih dejanj ožaj do različnih stopenj te- strokovno bolj posvetiti kot "Državno tožilstvo ima na 1502, štiri leta kasneje 2607, lesnih poškodb in različnih doslej," je ocenila ministrica vseh oddelkih specialiste za lani pa že 5017. Med žrtvami» oblik prisilne spolnosti. V za notranje zadeve Katarina obravnavo kaznivih dejanj s družinskega nasilja previa- letu 2008 je policija eviden- Kresal. Kot je pojasnila, je področja nasilje v družini. dujeio ženske (73 odstotkov), tirala sedem primerov urno- policija na tem področju v To je še zlasti pomembno, statistika pa kaže, da je v zad- rov in poskusov umorov, zadnjih letih naredila veiiko. ker smo tožilci na koncu ve- njih letih med žrtvami ved- storjenih v partnerskem odkar ji priznavajo tudi nevlad- rige reševanja tega probie- no več mladoletnih otrok nosu (lani in predlani po u ne organizacije. "Ni vse v ma in moramo biti zato še (636 lani, 553 predJani). Lani primerov). zapor zaradi kokaina Včeraj so zaradi tihotapljenja droge na leto in pol zapora obsodili Zihnijo pripeljal v Slovenijo, je njegov zagovornik Borut Bcr-oik Bogata) skušal sodni senat prepričati, da so kranjski policisti njegovega klienta prijeli na nezakonit Alimanoviča iz Lucije. Decembra lani so na Toros/em v njegovem avtomobilu ^^^ oziroma da je Alima- našli dobrega pol kilograma heroina. Simon Šubic novič le žrtev policijske spletke. Sodišče njegovim besedam ni verjelo, saj je v kokaina. Na cestninski po- prednjima sedežema zavo- celoti prisluhnilo okrožni staji Torovo so ga policisti hal 547 gramov kokaina. državni tožilki Renati Vod* Kranj • Osemnajst mesecev ustavili 21. decembra lani. Čeprav je Al ima novic njov, ki je predlagala enako zapora je sodni senat Okrož' Hitro so posumili, da morda predsednici sodnega sena- visoko kazen, kot jo je so- nega sodišča v Kranju priso» v vozilu skriva drogo, zato so ta, okrožni sodnici Andrija- dišče nazadnje tudi določi- dil petdesetletnemu Ludjča- naročili pregled notranjosti ni Ahačič, prostodušno pri- lo - osemnajst mesecev za- nu Zihniji Aliiaaiioviču, ker vozila. Službeni pes polidje, znal, da je pred božičem pora. Zaradi ponovitvene je v svojem avtomobilu pre- ki sliši na ime Tito, je kaj hi- drogo kupil v Amsterdamu nevarnosti so Primorcu po- važal dobrega pol kilograma tro pod naslonjalom med in jo v svojem avtomobilu daljšali tudi pripor. ifK -ê Ï IRI^ r\\|( \ \ MOTNI \ Multimedijski pripomoček z razumljivo in strokovno informacijo o tesnobi t«r smernicarri za ustrezno zHrAwljpnj», v/ĆMU ori 37. marca do 27.apriUie v Gorenjskih lekarnah dosegljiv po promocijski cen«. n GG Virtualni časopis Medvode Medvoški policisti imajo novega komandirja Zaradi odhoda dosedanjega komandirja Policijske postaje Medvode Dušana Mikolčeviča v Sektor kriminalistične policije na PU Ljubljana je vodenje medvoškfh policistov minuli četrtek prevzel Simon Slokan, ki v policiji dela od leta 7999, ko je končal srednjo policijsko Šolo. Kot policist je služboval na policijski postaji Gornja Radgona in Ljubljana Vič, nazadnje pa je opravljal dela in naloge pomočnika komandirja na Policijski postaji Ljubljana Šiška. Leta 2004 je končal študij na Fakulteti za varnostne vede, leta 2006 pa tudi magisterij na Fakulteti za državne in evropske Itudije. S. i. PLAVANJE JE DOBRO ZA DOJENČKE IN OTROKE Otroci lahko s plavanjem začnejo zelo zgodaj. Zgodnji začetek plavanja je pomemben za celoten biološki» psihični in socialni razvoj dojenčka. Do najboljših rezultatov pri učenju plavanja pridemo s posebej za- snovanimi plavalnimi pripomočki • Fredovimi plavalnimi obroči za dojenčke in malčke. več na 11. strani FILMOFIL KI OBOŽUJE GORE Klemen Bauer, član slovenske biatlonske repre- zenlanct?, v športu, gorah, adrenalinu, filmu in glasbi. "Vsakdo pomisli, da si kot vrhunski športnik v řivije-nju prikrajšan. Sploh ne! Moje življenje je samo še trikrat bolj pestro," je uvodoma povedal Klemen. več na 14. straní Kolesarjem Gorenjskega glasa je ta kolesarska turca ena najljubših. Prekolesarili boste skoraj točno 50 kilometrov. Opisano kolesarsko turo priporočamo tistim, ki ste čez zimo vsaj enkrat ali dvakrat na teden zganjali rekreacijo. več na 15. strani Gorenjski Glas športni glas je priloga Časopisa Gorenjski glas Urednik: Robert Guštin časopis izhaia mesečno WW.GORlNISKiGLAS.S) Skakalec, ki veliko obeta Peter Prevc, i6-letnik iz Dolenje vasi v Selški dolini, je veliki up slovenskih smučarskih skokov. Po Petrovih stopinjah pa gresta tudi njegova mlajša brata. Družina Prevc živi s skoki. Maia Bejooncilj Peter Prevc, 16-letni smučarski skakaiec iz Dolenje vasi, član SK Triglav Kranj, je eden tistih, ki so v minuli zimi zaznamovali slovensko ostalo dnigo me$to iz tékmç celinskega pokala v Kranju, kjer je bilo veliko domačih navijačev," pravi mladi skakalni up, ki je bil v pretekli zimi član slovenske mladinske reprezentance, trenira skakalno sceno. Iz skorajda pa pod vodstvom Janija Gril- nepoznanega fanta se je prebil med najboljše in na državnem Članskem prvenstvu zaostal le za svojim vzornikom Robeilojn Kran/cem. Odlično je skakal v celinskem pokalu, na prvi nastop v svetovnem pokalu pa bo moral $e počakan. Pred sezono je bil njegov najboljši rezultat deveto mesto na tekmi alpskega pokala. Tudi zame so bili rezultati v tej zimi presenečenje. Pred sezono sploh pomisliti nisem upal, da bi bil lahko rako uspešen," |e priznal Peter Prevc. V celinskem ca in Petra Jošta. Peter Prevc prihaja iz Šestčlanske družine, ki živi s skoki. Skakalca sta tudi njegova mlajša brata: 12-ietni Cene in lO'letni Domen, ki sta prav tako med boljšimi v svoji kategoriji. V SK Triglav Kranj pa )e aktiven tudi oČe Božidar Prevc, ki o svojem najstarejšem sinu pravi" "Peter je vseskozi pridno treniral, napredoval in s*i poCasi poli^g-nil iz povprečja. Naša družina živi s skoki. Skoke trenirajo trije izmed Štirih otrok, midva z žo- Stavi vprašanje, kaj to pomeni splavati. Po državnih normativih to pomeni preplavati 50 metrov, kar otrok 2more kakšno leto kasneje." Kaj je pomembno, ko otroka učimo plavanja.^ "Pri začetnikih je najbolj pomembna faza prilaganja na vodo, ki se nekaterim star- Kako otroke učite osnov plavanja? "Kot sem že omenil, morajo Luka Berdajs pravi, da je pri začetnikih najbolj pomembna najprej iti skozi fazo pnlaga- f^^ prilagajanja na vodo v nizkem bazenu. Ko otrok splava, njanja. To pomeni, da gleda- nem ne zdi pomembna ozi- jo pod vodo, da znajo izdiho-roma ji posvečajo premalo vati pod vodo, da premagajo pozornosti. Ta faza je ključ- strah. Učenje nadaljujemo z drsenjem na voói. z osnovnimi udarci. Ne dajemo prednosti tako imenovani "žabd". pa z učenjem osnovnih plavalnih tehnik nadaljujejo v velikem bazenu. / foto; coiui d Kavíií na za občutek, za odpravljanje strahu pred novim okoljem. Nekateri otroci imajo pred vodo velik strah, tudi temveč otroke hkrati uâmo zaradi neprijetnih doseda- tudi hrbtne tehnike. Otrok se prej nauči plavati pod vodo, čemur rečemo "raketa". Po- njih izkušenj, in v takšnih primerih traja .kar nekaj Časa, da ta strah premagajo." membno je, da zna zadržati Pri kateri starostí v povpre čju otroci splavajo? zrak, da si upa uleči se na vodo in zdrseti, s dmet začuti vzgon, vidi, da lahko plava. stejša napaka napačno obračanje stopal pri "žabci"/ Kdaj prehod iz šole plavanja na sistem treniranja? "Po plavalni šoli, kjer otrok splava, se lahko vključi v športno plavalno šolo. To je prehod iz malega bazena z vodo globine od 80 do 120 centimetrov v velik bazen. V "Danes je Že kar trend, da Učenje seveda poteka s po- šoortni plavalni šoli nadaJju- starši od otrok na splošno na močjo različnih pripomoč- vseh področjih veliko priča- kov. Opažam, da imajootrod kujejo, tud; kar se tiče učenja v fezl prilagajanja največ te-plavanja. Biološki razvoj pa žav s strahom pred vodo, ne tega ne dopušča. Učinek je ponavadi ravno nasproten: i2pajo si potopiti glave, se uleči na hrbet, lasneje, ko vadi- jemo z osvajanjem tehnik. To je tudi dJj plavalnega opismenjevanja, da se otrok nauči treh osnovnih tehnik: prsne, hrbtne in kravla. Tistega, ki to želi. pa vključimo v otroci dobijo odpor, izgubijo mo tehniko, pa je najpogo- skupine športnega trenira- nja. Ce torej otrok že zna plavati in se želi naučiti tehiiik plavanja, ga vključimo v Športno plavalno šolo. Vse tri tehnike se otroci v tem primeru naučijo v obdobju od pol do enega leta." Vaše opažanje: smo Slovenci dobri plavalci? "Težko je podati splošno oceno. Je pa dejstvo, da je usmeritev šolskega sistema na tem področju dobra. Oiocl imajo v okviru zlatega sončka tečaj plavanja že v vrtcu, v Šoli pa je obvezen tudi v prvi triadi, v obsegu 20 ur v treh letih/' ' f I ûen čke Robert Gušns dotočijo na pravilno koordi- za dojenčke od treh mesecev ....................................... nacijo rok. nog in dmanja. Vsi si srčno želimo napřed- Njihov motorični razvoj je ka in zdravega razvoja naše- hitrejši od vrstnikov, ki ne ga dojenčka, otroka. Z vese- vadijo plavanja. Ijem in varnostjo se s plava» Do najboljših rezultatov pri njem nadaljuje doživljajski učenju plavanja pridemo s starosti pa vse do 3- leta, oranžni, ki ga uporabljajo otrod med 2. in 6. letom starosti, in rumeni Fredov plavalni obroč, ki se uporablja med 4, in 8, letom starosti. svet naših malčkov. Dojen- posebej zasnovanimi plaval- Plavanje dojenčkov ima več plavanje s Fredovfm čke je smiselno seznaniti z nimi pripomočki - Fredovi- koristi. Otrok je zaradi priti- plavalnim obročem vodo že zelo zgodaj, da lah- mi plavalnimi obroči za do- ska vode pri plavanju prisi- ko spoznajo vodo kot novo jenčke in malčke. Tako ima- lien močneje vdihniti S tem okolje, v katerem se lahko mo na voljo metodo učenja krepi dihalno mišičje, kar za I kolje ok Elektronska tehnologija se je zadnja leta vse bolj prebila v svet športa, tudi kot pomoč pri pravilnih sodniških odločitvah. V zadnjem času smo tako predvsem v tenisu spoznali sokolje oko. Robert Gu^n Vse se je začdo s kriketom. Maja leta 2001 je britanska televizijska postaja to tehnologijo uporabila na tekmi med An^jo in Pakistanom. Vzrok se skriva v zapletenih pravilih te igre, po katerih je igralec lahko izločen zaradi odtis žoge dobro viden in s tem nesporni dokaz. Vseeno pa na peščenih turniijih to tehnologijo uporabljajo za analizo servisov. Sistem Sokolje oko temelji na trianguladji. posebnem matematičnem postopku. Let žogice je posnet s petimi ali Šestimi kamerami, ki so nepravilne tehnike udarca. postavljene na različnih me-Sokolje oko v svetu kriketa še stih. Kamere posnamejo 60 ni uradno sprejeto, trenubio je namenjeno le televizijski analizi posameznih akcij. Posnetki leta teniške žogice slik na sekundo, kar je več kot dvojna hitrost v primerjavi s televizijsko sliko. Računalnik za vsak posnetek izračuna več kot milijardo operacij, saj zajame slike iz vseh kamer in jih predela v tridimenzionalno sliko. S tem lahko natančno izračuna položaj žogice v vsakem trenutku. Povprečna napaka pri izmeri odtisa žogice je 3,6 milimetra, pri čemer je premer teniške žogice med 65 in 68 milimetri, kar pomeni, da je napaka manjša od petih odstotkov premera telesa. Sokolje oko se od leta 2007 uporablja tudi pri snookerju. Podobno kot pri kriketu tu Z razvojem te tehnologije je bilo le vprašanje časa, kdaj bo sokolje oko prodrlo tudi v svet tenisa, kjer so se igralci pogosto pritoževali nad slabimi sodniškimi odločirva- ne \'pliva na sam potek igre, saj je namenjeno le televizijskemu občinstvu. Gledalci namreč lahko dobijo pogted na razporeditev krogel na mi2i, kot ga vidi sam igralec, ki je na potezi. Ta po^ed je mi, V letu 2005 so sledili iiporahljen predvserrî, koje številni testi. Prvič je bilo so- igralec v težkem položaju in kolje oko uporabljeno v slabo vidi ciljano kroglo. New YorkUr na turnirju seri- Omenjena tehnologija pa je ITF. Leta 2006 so ga prvič uporabili na Hopmano-vem pokalu v Perthu, Marca istega leta je bilo prvič uporabljeno na turnirju v Mia^ miju. Avgusta je doživeio še krst na prvem turnirju za Grand Slam v New Yorku. Danes ga uporablja velika naj bi pomagala tudi pri nogometu. V tem športu bi sokolje oko lahko pomagalo pri odločitvi, ali je žoga v resnici prečkala črto gola. Tehnologija je povezana s posebnimi čipi, ki so v žogi. To tehnologijo naj bi dokončno razvili in sprejeli v večina največjih turnirjev na prihodnjih letih. Tako naj bi svetu. Izjema so predvsem pomagali razrešiti številne tisti na pesku, kjer naj bi bil sporne situacije. igrajo, jo pretakajo, se z njo umivajo, jo pijejo, v njej lebdijo in uživajo v raznih ig- pl a van j a za vsako starostno skupino. Vadba žc kar nekaj let poteka tudi v Sloveniji, rah. Zgodnji začetek plava- Dojenčke, malčke in otroke nja je pomemben za celoten biološki, psihični in socialni razvoj dojenčka. Dojenčki se lahko premikajo v vodi, it preden shodijo. Č.e mu omogočimo gibanje v vodi, preden shodi, se bo v vodi dojenček premikal s so-nožnimi odri vi, ki so kasneje podobri kot pri prsnem plavanju. Če začnejo s pla- učimo po tristopenjskem plavainem programu do pravilne tehnike plavanja. Fredov plavalni obroč je poseben plavalni obroč, ki je v 20 odstotkov poveča vitalno kapaciteto, ki pripomore k bolj mirnemu dihanju. Vodni pritisk pozitivno vpliva tudi na srčno žilni sistem. Redna vadba v vodi hkrati znižuje frekvenco srca in zvišuje njegovo zmogljivost. Hrbtenica dojenčka se začne zadnjem delu odprt in ima v hitreje spreminjati iz okrogle notranjosti obroča trebušni del, na katerem otrok leži, pripet pa je z varnostnim pasom. tako da otrok nikakor ne more zdrkniti iz obroča. v dvojno "S" obliko. Gibanje v vodi enakomerno oblikuje celotno skeletno mišičje. Ortopedi potriiij^o, da je plavanje v vodi predpogoj za zdrav Te otroke bo potrebno kasneje znova učiti prsnega vanjem šele po 12. mesecu. Otrok je v optimalni trebuš- otrokov razvoj brez slabe se bodo v vodi premikali z ni legi. Fredov obroč ima no- drže. V prsnem položaju v gihi hoje. torej izmenično. tranji in zunanji napihljiv vodi se izredno dobro krepi hrbtno mišičje in mišičje ramenskega obroča. Razlika med dojenčkovo telesno temperaturo in temperatiu'O vode je zadosten dražljaj za izboljšanje termoregulacije in odpornosti telesa brez ákode 7JÍ otroka. prekat. Tudi varnostni pas in trebušni del sta napihiji-plavanja z nogami, vendar va. Fredova metoda jčenja plavanja je razdeljena na Tri stopnje, pri katerih se uporabljajo različni obroči različnih velikosti in barv. Po- šele po 3. letu starosti, ko so sposobni za učenje plavanja. Dojenčki, ki so zgodaj začeli s plavanjem, se tako po 3. letu starosti lažje osre- znamo rdeči, ki se uporablja pnaonjFt in h' ic. % ' ^ /v«*! www. a.SI Gorenjesavska cesta 1 tel.: 04 / 20 2 Na vijaaca rvega razre "Biti navijačica ni le 'miganje z ritjo\ temveč za tem stoji veliko trdih treningov/' pravi 15-Ietna navijačica Ana Jankovec iz Škofje Loke, ki je lani med posameznicami v mladinski kategoriji postala evropska prvakinja. Mata Bbrtonceii kakor nekateri pravijo za ....................................... "migâiîje z ritio", lahko po« Ana Jankovec bo julija do- vem, da je za vsem tem veli- polnila 16 let. Je dijakinja i. letnika Gimnazije Skoija Loka« ki vedno prostega časa posveti treniranju dieer- leadinga, navliaštva. Kako to. da si se odlomila postati navijačica? "S cheerleadingom (navijaš-tvom) se ukvarjam od 1. raz» reda osnovne šole. Sestrična ko Tdih treningov. To ni samo ples. So tudi zelo za- hte\Tie piramide, gimnastika, skoki, navijanje... " S katerimi besedami navijaš? "Besedilo mi za tekmo posameznic sestavi trenerka Alma jašaragiČ. Na koncu navijanja je tudi geslo. Moje je: "Črna, rdeča, bela zmago me je že pri treh letih nav- bo imela!".' doi^ila ra gimnai^tiko. ki sem jo začela trenirati pri Majdi Bertoncelj. Ko sem se vpisaJavosnovnošoIo, mi je "Moj največji uspeh raed trenerka Majda predlagala. posameznicami sem dose- Tvoj doslej največji uspeh is dJji v letošnji sezoni? Ana jankovec je v letošnji sezoni zmagala na lekmi v $kofji Loki. Zaradi poškodbe pa ni mogla branrtl lanskega naslova državne prvakinje. da bi se udeležila treninga pri navijaški skupini Cvetke. Cheerleading me [e zeîo navdušil, zato sem pri Cvetkah resno trenirala vse do konca osnovne Sole, sedaj» ko sem dijakinja, pa se udeležujem treningov pri skupini Smart." Kaj pomeni bid navijačica? "Navijačica pomeni vedno nasmejano in veselo osebo, ki na tekmah zna ljudi privabiti k navijanju. Če želiš biti dober, moraš biti vešč gla na lanskem evropskem prvenstvu v Ljubljani, kjer sem v mladinski kategoriji postala evropska prvakinja. Na tem prvenstvu smo evropski prvaki postali še v kategoriji mladinskih skupinskih dvigov. Skupinsko so moji največji uspehi še naslovi državnih prvakov in nasiov evropskih prvakov v kategoriji mešanih mladinskih navijaških 'skupin iz leta 2005. Žal pa zaradi poškodbe ne vem, če bom lahko letos branila naslov ev- elementov gimnastike, ple- ropske prvakinje med posa- sa, navijanja m v ekipnih kategorijah obvladati še veliko različnih dvigov in skokov. Vse to se naučiš s trdim delom na treningih." KoUkolaat iia leden Ircniidš? "Treniram devetkrat na teden. Kot vsak šport je tudi cheerleading naporen šport. Čeprav kdo misli, da gre tukaj samo za malo plesa ali meznicami, saj se nisem mogla udeležiti državnega prvenstva. Zaradi poškodbe bom s treningov in tekmovanj odsotna do konca maja. Sicer pa imam v tem športu zelo visoke cilje. Letos si na primer želim, da bi se na svetovnem prvenstvu, ki bo novembra v Memčiji, čim bolj izkazali m povzpeli Čim višje." Dr. Bojan Knap s svojim strokovnim znanjem pomaga številnim vrhunskim slovenskim športnikom, s športom pa s€ že več kot trideset let ukvarja tudi sam. Maja Bertonceli veda za šport nisem imel nič tekmi, na katero se priprav-več časa kot preteida leta. Ijaš eno leto, boli pa vseeno." ćujeta, predvsem zaradi časovnih okvirov." Dr. Bojan Knap je kot speci- tako da je bilo kar zabavno. Z aiist interne medicine zapo- alo sreče se je dobro konča sien v ljubljanskem Klinič- lo. Upam, da bom še kdaj na- nem centru in deluje tadi stopil, a ne s tako malo tre- kot visokošolski učitelj na medicinski fakulteti v Ljub- Lanski ci]j je bil torej Iron-man. Kaj pa imate v načrtu za letos? ninga. ïroninao je resna "Lani sem se zaradi priprav stvar in jo brez ustrezne pri* na Ironman več posvečal Ijani- Kranjčan, ki z družino prave odsvetujem. Živi na Bledu, je poznan tudi kot strokovnjak s področja športne prehrane in Kakšna izkušnja je bila to za vas? plavanju in kolesarjenju, medtem ko mi je za tek večinoma zmanjkalo časa. Lani sem pretekel samo dva regeneracije po izjemnih te- "Moram reči, da nisem tek- tisoč kilometrov, tri tisoč lesnih preizkušnjah. Z na- moval z drugimi, temveč prekolesaril» sto kilometrov sveti pomaga številnim vr- sem celo tekmo pozorno preplaval. Teku se bom le- huEskim slovenskim športnikom. S športom, najv^ s tekom, pa tudi s triatlonom, pa se ukvarja tudi sam. Lani se je prvič preizkusil na Ironmanu v Celovcu, ki spremljal svoje telo in zato preizkušnjo tudi končal. tos posvečal veČ in moja želja je približati se osebnemu Kaj pa športna prehrana? "Pri prehrani čislam dobro kulinariko, čeprav zadnja leta vse bolj upoštevam načela zdrave, športne prehrane. Prehrana in veda o prehranjevanju ie zelo zapletena zgodba in včasih bi bilo dobro» da bi ljudje bolj prisluhnili sebi in pojedli, kar jim ustreza - seveda v pravih količinah in ob pravem času." Ironman sem opravil v pet- rekordu v maratonu, ki je že Izobraževali ste se tudi na najstih urah, kar je s Šport- zgodovinski. Leta 1990 sem nega vidika skromen rerul- maraton pretekel v treh tat, in vendar moj osebni po- predstavlja poseben izziv za dvig, glede na čas, Id sem ga urah in pol. V športu je tako koi v življenju, izzivov ne vsakega športnika. Od kdaj se ukvarjate s špor* toim? ^ imel na razpolago za tre- zmanjka." ning. Zgodb in spominov na pripetljaje med tekmo pa mi Tudi sicer ži>ite Športno? ^ bo ostalo veliko. Ze pred "Z različnimi športi, pred- startom je biJo stresno, ko vsem s športi 2 žogo» sem se ukvarjal že kot otrok. Sedaj pa žc vrsto let najraje in največ tečem. O tem, zakaj sem se začel ukvarjati s tekom, je zanimiva zgodba» ki sega v leLu 1973. Kot IriiJ d j stJcliii fant sem igral košarko in^jia eni izmed šolskih tekem bolj malo igral. Iz kljuboval-nosti sem odsel v gozd tn "pomotoma" začel teči. Tekel sem eno uro in lahko bi rekel» da sem odkril nov svet. Od takrat je tek del mojega življenja. Na leto pretečem od dva do tri tisoč kilometrov. Redko zdržim brez teka tri dni zapored. Tečem povsod, tudi na potovanjih, kar je Še poseben čar." Ukvarjate pa se tudi s triatlonom ? "Udeležil sem se svetovnega prvenstva zdravnikov v triatlonu daljnega leta 1989, nastopil tudi na prvem triatlonu na Bledu leta 19S6. 2a lansko leto pa sem si zastavil cilj končati Ironman v Celovcu, kar pomeni 4 km plavanja» 180 km kolesarjenja in 42 km Teka. Ironman pomeni eno od najtežjih fizičnih preizkušenj v svetu Športa, zato za vsakega športnika predstavlja resen izziv. Poseben izziv je Ironman tudi zaradi pomanjkanja časa sodobnika za trening in tudi z vidika praktičnega znanja športne prehrane, ki je zelo pomembra v pripravi za tekmo in še posebej med tekmovanjem. Za Ironman namreč pravijo, da je sestavljen iz štirih disciplin: plavanja, kolesarjenja, leka ill Športne prehrane." Kako so potekale priprave ř "Ironman je bila zame posebna avantura. V sklopu priprav sem imel etapne cilje: spomladi preteči maraton, nastopiti na kolesarskem maratonu Pranja in potem še sodelovati na Ironmanu. Se- pripeljeŠ kolo in vidiš» da ima 90 odstotkov tekmoval- cov kolesa za Šest tisoč cvrov, čeiade za krorometer, da jih je večina vrhunskih športnikov in da je bilo samo dvesto udeležencev starejših od mene. Potem se dogajajo majhne nezgode» recimo pri plavanju, ko me je odrgnila neoprenska obleka. Poštedi-ce so bile vidne že po petnajstih minutah plavanja, ko sem imel rano na vratu, ven- "Kar se športnega udejstvo-vanja tiče zagotovo. Petkrat do Šestkrat na teden tečem, poleti dvakrat na teden kolesarim, Šc naprej bom tudi plaval, bolj ali manj redno. Občasno (premalokrat) za-idem v hribe, pozimi tečem tudi na smučeh in zeJo rad smučam. Služba zdravnika v bolnišnid je po drugi strani prototip nezdravega načina življenja, z nočnim delom in vsemi drugimi dobrinami, ki jih prinaša medicina. Šport in medicina mednarodni šoli za eksperte iz športne prehrane. Kako je to potekalo? "Dve leti sem študiral na mednarodni podiplomski šoli iz športne prehrane pod pokroviteljstvom mednarodnega olimpijskega komiteja. Šolanje je potekalo prek Interneta. Udeleženci smo bili iz celega sveta. Vsake dva meseca smo imeli pismeni kolokvij in na koncu vsakega leta pisni izpit z desetimi vprašanji, ki je trajal 24 ur. Za izpit so bili na voljo vsi viri, ker je bilo potrebno rešiti nutridjske probleme, recimo med ultra- maratonom. Profesorje in osralih trideset udeležencev šole sem videl samo na podelitvi diplome v Švici na se- dar je to taka malenkost» da imata vsak zase poseben dežu MOK-a. Tukaj nisem zaradi tega ne odnehaš na čai, mnogokrat se žal izkjju- bil med starejšimi." Dr. Bojan Knap rad tudi kolesari. Lani )e s kolesom prevozil tri tisoč kilometrov, dva tisoč jih je pretekel, sto kilometrov pa preplaval./ Toto: OSI8N1 ASHiv o«. BoiANA Kn^pk zivim Umirjena in l(al(ovostna vadba Z Barbaro Tavčar, ki je razpeta med vlogo mame dveletne hierke Anine in inštruktorice v svojem studiu, smo se pogovarjali o body tehniki. Tina Dokl Barbara, ki se redno izobražuje in nadgrajuje svoje zna- ljudi s težavami v mišičnem, skeletnem in limfeem sistemu." Body tehnika je ena redkih rekreativnih aktivno- velikosti, valje, ravnotežne torične Ln kardio sposobno- pripomočke, elastike, trampolín. Pravi, da skoraj vsako sti, kondicijo, ter večjo sposobnost skoncentriranosti stvar, ki jo primeš v roke, na delovnem mestu. nje, o body tehniki pravi: sti, ki po kriterijih največjih lahko prilagodiš po principu Barbara meni, da je body "To je odlična terapevtska svetovnih zdravstvenih orea- body tehnike. Na indlvidual- tehnika. Prilagodi se lahko nizacij vpliva na celoten rekreati vce m, kjer ni starostnih omejitev, za potrebe vrhunskega športa in ljudi v obdobju rehabilitacije." In nadaljuje: "Priporodjiv je za organizem. V njenem studiu uporabljajo dva pristopa, skupinski in individualen. V skupini uporabljajo žogice nzličnih nem treningu uporabljajo kolesa, veslaški simulator, reformer, bareli in druge. Pomembno pri obeh vadbah je, da rekviziti vplivajo na mišični sistem, naše mo- tehnika zelo primerna vadba, saj po stresnem delovnem dnevu priporoča aktivnost, ki je do določene meje umirjena, kakovostna in vodena s strani inštnik-toria. Pri vadbi se dobro raztegnete. Vadba lahko poteka s pomočjo inštruktorja. Balastne sn VI Balastne snovi morajo biti del naše vsakdanje prehrane. Ugodno vplivajo na prebavo. Robert gu&nn Balastne snovi, pravimo jim tudi dietne vlaknine, so pretežno neprebavljivi kompleksni o^jikovi hidrati, ki tvorijo rastlinsko celično ovojnico. Njihova značilnost da urbanizmu iie dajejo energije, niso vir energije, zato ne predstavljajo dodatnih kalorij za naŠ organizem. Balastne snovi so v Številnih živilih. Bodite pozorni na embalažo izdelkov, ki jih kupujete, saj je na njih navedena tudi vrednost balastnih Prehrana, ki vsebuje veliko balastnih snovi, je zdrava in koristna v vsakem pogledu- O pretiravanju skoraj ne moremo govoriti, $aj bi se morali dobesedno siliti, da bi prekoračili dnevno potrebo po balastnih snoveh. Balastne snovi znatno pripomorejo k dobri prebavi, poskrbijo za izločanje strupenih snovi iz telesa, prav tako pa znižujejo raven holesterola v krvi. So tudi u5nkovit fxipomoček pri varovanju pred rakom na črevesju. Balastne snovi znižujejo glikemični indeks posa- snovi, izražena v 100 gramih meznega živila ali obroka. živila. Več kot jih je, bolje je. Lahko izbirate med več različnimi misliji ali koruznimi kosmiÛ, komfleksi, zato raje Dnevna potrebna količina povprečne osebe po balast- nih snoveh je 35 do 60 gramov. Sliši se malo. a raziska- izberite tiste, ki imajo več ba- ve kažejo, da z normalno lastnih snovi na 100 g. S tem boste v svojo prehrano vnesli kar nekaj odstotkov dnevnih potreb po balastnih snoveh. Veliko vlaknin je tudi v sadju in zelenjavi. Lahko jih kupite tudi v obliki zmJetih pšeničnih zmc - otrobi, našli pa jih bost^ v vsaki malo bolie zalo prehrano 'mesemo v svoje telo le dobro polovico priporočene dnevne količire. Priporočeno dnevno količino 4 balastnih snovi bi v telo vnesli, če bi zaužili pol skodelice otrobov {30 g|, štiri suhe fige, 60 g pokovke in dve rezini polnozrnatega Ženi trgovini z dietičnimi . nikom. Tam se začne skoraj osemkilometrski klanec proti Lubniku. Nc uslralile se. Klanec je res dolg, vendar ni prestrm, da se ga ne bi lotili tudi začetniki. V slabih osmih kilometrih se boste s 375 n.m.v. povzpeli na 765 m.n.v., seveda, če se bo vaša tura končala pri Nacetu. Z gorskim kolesom : lahko nadaljujete Se viSje, ven- n i m ivosti HK rtni kviz v TAL KOI-6SARSKI CENTGA UIWW exlrenûvltal.e»m Odgovorite na vprašanja in nam do 12. maja 2009 odgovore pošljite na naslov: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4. 4000 Kranj, s pripisom: "ZA ŠPORTNI KVIZ". seveda pa zraven pripišite tudi svoje osebne podatke. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela darilni bon Trgovine Extreme Vilal, PR, d. o. 0., Puštal 101, škofja Loka, telefon: 04/515-77-12, e-pošta: info@extremevital.com, http :/ / www. extr eraevital .com. ]. Kdo je osvoíU letošnji Super Bowl? m Arizona Cardinals Pittsburgh Steders m Indiana Peacers 2. Katero m es k) je v vdeslalomu na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju os vojila Trna Maze? if'^^^^in^rîp Peto ^ Drugo □ Deseto 3. Katero meslo so v lanskoletni ligi £BEL osvojili hokejisti Olimpifei i/ H Drugo Zadnje □ Tretje r 4 « 4. Kdo je dosegel odk>čilni gol na finalu Lige pr>akov med Barcelono in Sampdorio Leta 1992? □ Hristo Stojčkov n Ronald Roeman Roma rio 5. Katera reprezentanca je slavila na letošnjem svetovnem rokometnem prvenstvu na Hrvaškem? □ Hrvaška D Nemčija D Francija Pravilni odgovori iz prejinje številke so bili: zadnji selektor slovenskih hokejistov, ki ni bil tujec, je bil Matjaž Sekelj, 2 skupni zmagi na novoletni turneji ima Avstrijec Andreas Gold* berger, na j boljši, strelec vseh časov na evropskih košarkarskih prvenstvih je Nikos Galis, Franci Petek je nosil slovensko zastavo na odprtju olimpijskih iger v Albertvillu leta 1992, John Stockton je v ligi NBA zbral največ asistenc. Nagrajenca športnega kviza iz prejšnje šteNilke sta Miha Majes in Vida Bobnar. Pripravil: R. G. Ponudba veljâ od 16. aprila do 6. maja 2009, oziroma do prodaje zalog v ^ s t > M9$fce gorftho kole Cliff Hangt^ iliitnikd goriko kdlo S«nH 5mM« NAKAMURA okvir ALLÛY 7005, sprednji menjalnik SKiiTttPoCOSO, adnj! menjalnik SMmano Acera« prestavne rotíce Shlm^rto E2 Fits, 24 prestav, pnevmatik« Cytec [Twister^ 26kI,95. velikost okvirja M', 1S: 1 r, IT (moito koto)/ irjŘ^iríťířeretekolo). fteOns cena: 299,95 EUR O C « Zbirajte lepe tjrnui/ce Ponudba velja od 16.4. do S 12009 za izdelke vzaioql pro^alníříTíRSPORTob plačilu skartko MercatorPIka v 5 Roberto Baggio Leta 1967 se je rodil italijanski nogometaš Roberto Baggio. Kariero )e začel leta 1981 v Vicenzi, ki je igrala v Ligi Gi, leta ) 985 pa prestopil k FÍor«ntínÍ in se uveljavil v Italijanski ligi. Leta 1990 ga je odkupil Juventus. Stara dama je plačala rekordnih 13 milijard lir, to je bil takrat najdražji prestop vseh časov. Leta 1993 jez Juventusom osvojil svojo edino evropsko lovoriko, TcrinČani so v finalu Pokale Uefa porazili Borussío \z Dortmunda. Med letoma 1990 in 1995 je na 141 tekmah zabil 78 golov, v zadnji sezoni v Torinu je postal tudi italijanski pn/ak. Poleti 1995 se je preselil k vdikemu tekmecu Milanu (prvak leta 1996}, potem pa je igral še za Bologno (1997/1998), Inter (î 998-2000) in Brescio (2000-3004). Na 56 tekmah v dresu italijanske reprezentance je dosegel 27 golov. Na treh svetovnih prvenstvih je zabil devet zadetkov. Bil je zvezdnik mundlala leta 1994 v ZDA, ko je azzurre' sam popeljal vse do finala. V osmini finala je pokopal Nigerijo, v četrtfmalu Španijo, v polflnalu pa je zabil dva gola Bolgarom (2:1). V finalu proti Braziliji je bil tragični junak, saj je zgrešil strel z bele točke, naslova pa so se veselili Brazilci. Leta 1993 g^ j^ l^i^ izbrala za najboljšega igralca na svetu. R. C. Jaromir Jagr Hokejist Jaromír Jagr Je leta 1990 postal prvi Čeh, ki je podpisal pogodbo z NHL moštvom. Prvih deset let je igral v PIttsburghu in v letih 1991 in 1992 osvojil Stanleyjev pokal. Nato je tri sezone odigral pri Washington Capitalsih, od leta 2003 pa je član New York Rangersov. S češko reprezentanco je leta 1998 v Naganu osvoji) olimpijski naslov. V spomin r>a Praško pomlad in smrt njegovih starih očetov nosi dres s številko 68. R. C. Prva slovenska smukaška zmaga Andrej Jerman je leta 23. februarja 2007 zmagal na smuku za svetovni pokal vCarmisch-Partenkrrchnu, kar je bila prva slovenska zmaga v tej disciplini. Tržlčan je bil na vseh vmesnih Časth hitrejši od dru- gouvfščenega Avstrijca Hansa Gruggerja, ki ga je na koncu ugnal za 22 stotink. Tretji je bil Kanadčan Erik Guay. 30- letni Jerman Je do zmage pris« mučal s štartno številko )i. Andrej lenrian 1 -oio: com^o R. C. Kdo poje več črvov Na Kitajskem vsako leto poteka prav posebno tekmovanje, in sicer, kdo hitreje poje čim več živih črvov. Zmagovalec prihaja tokrat Iz Pekinga, njegovo ime pa je menda še skrivnost. Na tokratnem tekmovanju je zmagovalec v eni minuti pojedel kar 68 madh črvov. R. C. EKONOMIJ f stcfii n.za rgi si 17 krizi največ investicij pozna centrov, kar je največ v Merkurjevi zgodovini. Stefan 2arg Naklo • Kako v teh zaoštre-nih razmerah posluje največje gorenjsko podjetje, je seveda pomembno vprašanje. K pogovoru smo povabili prvega moža Merkurja Bineta Kordeža. Kako je Merkur posloval v lanskem letu? "Za lansko poslovanje lahko reiem, da je bilo kar dobro. V zadnjem kvartalu se je gospodarska kriza že precej poznaia, saj je povzrodJa padec prodaje, vendar sme lahko s celotnim letom zadovoljni. Obseg prodaje v celoti smo lani povečali za okoli deset odstotkov. Tako jc bil tudi rezultat od prodaje ianl boljši ko: leto poprej, čeprav je čisti dobiček manjši, ker ni bilo finančnih zaslužkov, ki smo jih imeli vletu 2007." Kj« se je padec prcnlaje najbolj poznal: pri prodaji na Bine Kordeža drobno ali pri prodaji ru debelo.^ Kaj pa padec cen, zla^ menjujemo slovenskega bančnega sistema. Ker Mer-kurni več na bora, ni podvr« žen sedanjim nihanjem vrednostnih papirjev in tudi dodatna zavarovanja niso bila potrebna. Prepričani smo, da srr.o prevzem izpeljali korektno. da smo plačali ceno, ki je dolgoročno rezultatom Merkurja ustrezna." Kako ocenjujete vladne pro-tíkrízne ukrepe? 'Veliko govorjenja je o tem, morda preveč. V Merkurju od dosedán j ih ukrep>ov nimamo niti enega evra. Predvsem pogrešamo spodbude gospodarski aktivnosti. Samo povečanje potrošnje in invcstidj vodi k ozdravitvi. Naj opozorim, da so pri razlagah o naši odvisnosti od dogajanj na tujih trgih tudi napačne interpretacije.^ Teza o sedemdesetih odstotkih ustvarjenega BDP v izvozu ne drži, saj se v izvozu ustvari neposredno okoH 15 odstotkov dodane vrednosti. Iz- "O nastanku finančne kri- lit\i, pač pa velikosti vreče, voza je v primerjavi z BDP sti pri izdelkih črne meta* zesem že veliko pisal. Ce bi lurgije? ostalo le pri finančni krizi, bi obsega ustvarjene dodane vrednosti." "Res je vpliv krize na posa- lahko celo rekli, da nas ne bi meznih delih Merkurja razli- posebej prizadela, izgubili bi Znani .sle po zelo ambicioz- ne vrednosti oz. neto zaslu?.- res sedemdeset odstotkov, a to pomeni bruto vrednost prodaje v tujino in ne doda» čen. Pri prodaji kupcem v tr- namreč le tisti, ki so imeli govinah, kar predstavlja pri» premoženje. Na žalost pa je bližno polovico našega za- ta finančna kriza povzročila nih razvojnih načrtih. Bodo tí okrájeni? ka. Z multiplikativnimi učinki znaša delež izvoza v BDP "Vedno skušamo biti ko- približno tretjino, dve tretjini služka, ni večjih odstopanj, strah, nezaupanje in dvome rak pred konkurenco. V teh BDP je ustvarjenega na do- bolj pa se pozna krizs pri o razvoju, kar je zmanjšalo razmerah vsi mova preverja- mačem trgu. Smo sicer moč-prodaji podjetjem, saj jezna- nakupe potrošnikov in inve- mo svoje načrte. Potrošnja no odvisni od dogajanj v tujino, da se je proizvodnja zni- sticije. Čeprav so prejemki bo vsekakor rasla počasneje, ni, a veliko lahko napravimo žala za skoraj četrtino. Naj- ljudi večji od lani, je potroš- upam, da ne bo nižja, zato tudi doma. večji problemi pa so gotovo nja manjša, kar vpliva na bodo tudi potrebe po novih Padec potrošnje in investi na področju metalu^ije, podjetja, ki so ustavila inve- trgovinskih površinah manj- dj bo vplival na padec dobič- tako zaradi padca ccn kot sticijc. Danes nihče nc raz- še. Ker smo lani zastavili ve- kov in vse to bo v državni vre- tudi velikega padca povpraše- mišlja o novih projektih, v liko novih projektov, ki jih či zmanjšalo prihodke. Po vanja po jeklu. Prodaja je lani teku so le investicije, ki so vodimo naprej, bo îeto 2009 moji oceni za okoli dva od- dosegla približno 1,3 milijar- bile začete pred krizo. To se kljub krizi morda nenavad- stotka BDP, kar je ogromno." de evrov, o dobičku pa pred pozna v gradbeništvu in vsej no, investicijsko najbolj in- obravnavo ra nadzornem industriji, ki je vezana na to. tenzivno v Merkurjevi zgo- V teh dneh sindikati zahte- Manjka nam optimizem, za- dovini. Letos bomo odprli vajo revizijo postopkov last- upanja v nâdaijnjt razvoj, saj kar pet večjih trgovskih cen- nmienja, zlasti menedžer- edino to lahko požene pcoiz- trov; v Murski Soboti, Varaž- skih prevzemov. Kako gle- svetu ne morem eovontj." Kako klí za vpliva na leloŠ* nje poslovanje? vodnjo. Namesto tega danes dinu, Ljubljani, Beogradu in date na to? "Vpliv je podoben kot vzad- razpravljamo predvsem o Škofji Loki. Naslednje pro- "Kot sem že dejal, se žal njem kvartalu lani. Pri pro- tem, kakšna je delitev, kdo jekte, za katere smo že kupi- danes predvsem pogovirja-daji končnim potrošnikom ima preveč, kdo preiTialc, po- li zemljišče in imamo pri- mo o delitvah in přemoženi večjih odstopanj od lani, zabija pa se, da je vreča vsak pravljene projekte, bomo nju. Načelno lahko rečem, pri prodaji podjetjem se je dan manjša." zmanjšala prodaja za okoli dvajset odstotkov, pri meta- In kaj napovedujete? preverili in se prilagodili raz- da naj država ukrepa, če ugotovi pri tem nepravilnosti. Rešitve ne bo, tudi če zame- meram. lurgiji pa so padci Še večji. Napovedi o tem, koliko Kako sedanje razmere vpli- njamo vse menedžerje, na Taka ^banja tjas seveda sili- časa bo Uajala kriza, je ^elo vajo na vaše odplačevanje kaieie se danes usmerja jeza jo k ukrepanju, h krčenju veliko, v dobro vseh upam, da kreditov, ki ste jih najeli za in gnev prebivalcev. Kar pa stroškov, da ohranimo pozi» se bo gospodarski stroj ^îm menedžerski prevzem Mer- zadeva revizije, smo v Mer- tivno poslovanje. prej začei spet hitreje vrteti, kuria? kurju prepričani, da smo Ustvarjanje dobička je, če- Edino to je rešitev. Danes je ' Ni dvoma, da so se okoliš- prevzem izvedli korektno, če prav je danes slišati tudi dru- veliko demag^je o tem, kdo čine močno spremenile in za- se bo želelo vzpostaviti prvot- gačne poglede, ključno, sicer živi na račun drugega, o ne- htevajo določene prilagoditve no stanje, pa se je treba zave- obstoj podjetij nima pravega pravični delitvi. Izračunal načina odplačevanja in finan- dati, da vračilo delnic pome- smisla. Brez dobička tudi ni sem,' da če bi v Merkurju po- ciranja prevzema. Plan je bil ni tudi vrnitev zanje vplača- pravega razloga za ohranja- rezali vse plače nad razmer- dolgoročen in generalno reče- nega denarja. Tako od dižave nje delovnih mest, da o raz voju niti ne govorimo," jem : : 3, kar bi bilo podobno, kot smo imeli razmerja v so- no bistvenih sprememb ni. kot tudi prebivalcev, ki so Povem lahko, da smo finand- delnice prodali, S tem pa se, dalizmu, in bi maso porazde- ranje rekonstruirali tako, da razen v primerih, ko je bil Kako vi kot uveljavljen go- lili med zaposlene, bi se plače slovenske banke pri tem spodarstvenik in analitik vi- lahko povečale le za 2,5 od- praktično niso več prisotne. prevzem plod mahinacij, razkrije vsa demagogija ta- dite sedanjo krizo? stotka. Problem torej ni v de- zato s prevzemom ne obre- kih pozivov.' Nizja trošarina in višja cestnina Cveto Zaplotkik no določene namene, ven- ...........................................................dar mora znižana trošarina Ljubljana • Vlada je na četr- še vedno dosegati z direktivo tkovi seji potrdila predlagane določeno najmanjšo trošari- spiemembe zakona o troša- no, Ta trenutno znaša 302 rinah. Če se bo z njimi stri- evtaza tisoč litrov goriva, s i. njal tudi državni zbor, bodo januarjem 2010 pa se bc zvi- avtoprevozniM lahko uveljav- šaJa na 330 evrov. Evropska Ijali vračiJo dela trošarine za unija se prizadeva, da bi v t. i. komercialni dizel, to je za prihodnje trošarino zvišala dizelsko gorivo, ki ga upo- in poenotila na celotnem no- rahljajo za komercialni na- tranjem trgu. Evropska ko- men. Vračilo dela trošarine misija je že predlagala spre- bodo lahko uveljavljali za membo energetske direkti- prevoz blaga s tovornimi vo- ve, po kateri bi od leta 2012 žili skupne bruto mase 7,5 najnižji znesek trošarine za tone aii več in za prevoz po- dizelsko gorivo znašal 359 tnikov z avtobtisi, vračilo pa evrov za tisoč litrov, leta bo možno uveljavljati meseč- 2014 pa naj bi se zvišal na noali letno pri carinskih ura- 380 evrov. dih. Do vračila dela trošarine Vlada je na četrtkovi seji bodo upiavičtiii tudi tujipre- tudi sklenila, da se bo c^tni- vozniki. na za vozila, katerih največja Od 10. marca dalje znaša dovoljena masa presega trošarina za dizelsko gorivo 5-500 kilogramov, v začetku 430,52 evra za tisoč litrov, julija zviška za 40 odstotkov. evropski predpisi pa s t. i. Za vozila prvega cestnirske- energetsko direktivo omogo- ga razreda (R3) bo znašala čajo članicam Evropske uni- 0,198076 evra za kilometer je, da prevoznikom vrnejo prevozne razdalje, za vozila določen znesek trošarine za drugega cestninskega razre- gorivo, ki se uporablja v toč- da ÍR4) pa 0.287210 evra. KRATKE NOVICE K ran) Z Activo kupujem in potujem Activa, največji kartični sistem v Sloveniji, bo tudi letos z nagradno igro spodbujal uporabo plačilnih kartic Activa, Če bodo imetniki katerekoli plaČKne kartice Activa v času co 1. junija opravili $ kartico vsaj deset slačil in izpolnili še obrazec z datumom In zneskom desetih nakupov, se bodo na žrebanju 4. junija lahko potegovali za nagrade. Obrazec za sodelovanje v nagradni igri je možno dobiti na spletni strani Active in v bankah, ki so vključene v kartični sistem Acti-va - v 8anki Celje, Banki Koper, 8K5 Banki, Deželni banki Slovenije, Gorenjski bar»ki, Hranilnici Lon, Hranilnici Vipava, Novi K8M, Poštni banki Slovenije, Probanki, Raiffeisen banki in Volksbanki. Petnajst izžrebancev bo lahko izbiralo med petimi potovanji • z avtodomom v Legoiand, avanturo v dolini reke Soče, tečaj tajske masaže v Bangkoku, bahamsko razkošje in potovanje v mesečevo deželo. C Z. UUBgANA Vlada ne podpira pokojninskega dodatka Skupina poslancev SDS je v državni zbor vložila predlog za* kona o enkratnem pokojninskem dodatku, po katerem bi upokojencem z najnižjimi pokojninami prihodnje leto v dveh obrokih izplačali enkratni dodatek v višini 130, 200 oz. 300 evrov. Vlada predloga ne podpira, saj sama pripravlja zakon o solidarnostni pomoči vsem skupinam prebivalcev, ki jih je kriza najbolj prizadela. Do posebnega dodatka bodo predvidoma upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči, denarnega nadomestila in različnih pokojninskih trans* fer-ev, ki imajo mesečne prejemke nižje od 70 odstotkov minimalne plače. C. Z. Kranj Podražitev nekaterih poštnih storitev Agencija za pošto in elektronske komunikacije je Pošti Slovenije dala soglasje k podražitvam nekaterih poštnih storitev v notranjem prometu. S 1. majem se bo standardno pismo podražilo s 23 na 26 centov oz. za 13 odstotkov, navad* no pismo do 20 gramov s 27 na 30 centov» to je za od» stotka, dopisnica pa s 23 na 26 centov, kar pomeni 13- odstotno zviiar»je. Cena ostalih univerzalnih poStnih dimo že več let, zato predvi- tako, da nam pod podplati Boste predlagali izredni od* šumi listje, pokajo suhe devamo, da prezimujeta ne- Je bilo letos zaradi medve- strel medveda? veje in škrta kamenje. V kje na pobočju Spodnjih bo- da že kaj škode? hinjskih gora." 'Septembra lani smo na temi je dober opozorilni V noči s sobote na veliko- ministrstvo za okolje in pros» pripomoček baterija. Po- nočno nedeljo je na Spod- toi že dali vlogo za iziedni niembno je tudi, da imamo V zadnjem času so medveda njem Goreljku na Pokljuki odstrel manjšega medveda, psa ob sprehodih v naravi opazili tudi v Karavankah... poškodoval čebelnjak. Uničil vendar so nam jo zavrnili. Če na povodcu, saj ob prostem "Za velikonočne praznike je tri Čebelje družine, en panj se bodo letos škode nadalje- tekanju lahko naleti na so manjšega mladega med- in Številne sate, odtrgal pa je vale, bomo ponovno zaprosi- medveda in ga "prižene" do veda videli v bvišču Jesenice tudi deske s poslikavo. Isti li za dovoljenje." človeka." Sejem radi v« • I • razširili Agromehanika Kranj jev sodelovanju s KCZ Kranj pripravila minuli konec tedna v Hrastju osmi gorenjski spomladanski kmetijski sejem. sprejeli kupd iz zahodne in vzhodne Evrope. Že od vsega začetka na sejmu v Hrastju sodeluje tudi Prodajni center Kmečki stroji • FraiK Guzelj s Sv. Barbare. Kot je dejal, je sejem poslovno zanimiv. Kupcem ponujajo cvetx) Zaplotn ik « h • J * » « « A Hra^tje - Na deset tisoč kvadratnih metrih razstavne površine se je predstavilo sto trideset razstavljavcev, od tega polovica s ponudbo kmetijske mehanizacije. "Ko smo začeli s sejmom na tej lokaciji, smo upali» da ga bomo lahko iz leta v leto Sirili. vendar pa postopki za pridobitev dodatnih zemí jižč ne potekajo tako hitro» kot bi si želeli, " je ob odprtju sejma dcjčtl Jan Šinkovec» direktor Jan Šinkovec, direktor Ag-romebanike» o krizi: "Pri prodaji kmetijske meha-nizadje v Sloveniji za zdaj še ni opaznega padca, pri prodaji na tuje trge pa so težave predvsem v drža* vah, kjer se soočajo z upa* dom vrednosti nacional« ne valute." tudi stroje za delo v hribovskih razmerah, ki jih po nji- Agromehanike, in pozval ob- )an Šinkovec / F©ipr cw4rd Franc Cuzelj /f»» hovem naroČilu izdelujejo v čino, da naj podpre vsaj tisto Italiji. Letos so na sejmu industrijo, koikor je je v Kra- vendar pa postopki za to po- skimi močmi, tri nove škro- med drugim predstavili gor nju še ostalo. Kranjsld župan tekajo počasi. pilne garniture z delovno ši- ski trosilec gnoja ter gorsko Damijan Peme, ki je sejem Agromehanika je na sej- rijio 21 in 24 metrov in kosilnico z dvojnimi kolesi tudi odprl, je ob tem dejal, da mu predstavila tudi tri novo- novo elektroniko AG Tronic in dodatnim kovinskim ko- na občini podpirajo načrte sti v prodajnem programu: za računalniško vodenje lesom za preprečitev zdrsa Agromehanike po širitvi, traktor AGT 850 s 65 konj- škropljenja, ki so jo dobro po strmini. Največ denarja za naložbe na kmetijah zaokrožitev zemljišč, tehnično podporo kmetijstvu ter za usposabljanje in izob- CvEro Zaplottíik te^a 76.600 cvrov za poso- za izobraŽevanje v poklic- raževanje. Zahtevke za na- ..............................................................................dabljanje kmetijskih gospo- nih in srednješolskih kme- ložbe v posodobitev kmetij» Kranj • Mestna Občina darstev ter za prilagajanje tijskih in gozdarskih pro- v dopolnilne dejavnosti ter Kranj je objavila javni raz- standardom dobrega počut- gramih, 6.000 evrov za var- v gozdarske stroje in opre- pis. na podlagi katerega bo ja živali» ij.ooo evrov za st\'0 tradicionalne krajine in mo ter za varstvo tradicio- letos za ohranjanje in raz« nove investicije za delo v stavb in 6.000 evrov za na- nalnih stavb je treba vložiti voj kmetijstva, gozdarstva gozdu, 8.000 evrov za delo- ložbe v dopolnilne dejavno- najkasneje do 22. maja» za in podeželja predvidoma vanje kmetijskih in gozdar- sti na kmetijah, ostalo pa za vse preostale namene pa do namenila 125 tisoč evrov» od skih društev, 7.400 evrov piačiJo zavarovalnih premij. 14. septembra. 1 4 é i é é t 4 CORENJSKÍ GLAS torek, 21. aprila 2009 SVETI info^g-^s.si 19 Da zdravilni jeglič varuje pred jetiko, naj bi ugotovil čislani duhovnik Sebastian Kneipp. A njegova zdravilnost gre še veliko dlje - čisti kri, zdravi kronične ekceme, srbenje kože, kašelj, prehladna obolenja, vnetje mehurja ... Pavla Kliner pustimo stati deset minut, ....................................... nato precedimo. Pijemo tri- Zdravilnost zdravilnega krat na daii po eno skodeli- jctiinika so priznavali že co čaja. Poglejmo, v katerih srednjeveški zdravniki. primerih nam bo jetičnikov Eden izmed njih ie zapisal: íaj koristil. "Strezni in ozdravi pijance ter odpravi neplodnost pri močnejših ženskah." Sebastian Kneipp je ugotovil, da ni koristen Ip kot zdravilo V ljudskem zdravilstvu cenijo jetiřnik za čiščenie zoper jetiko, pač pa da po- krvi, z njim zdravijo kronič-maga tudi pri protinu in ne ekceme in srbenje kože. odpravlja shzi iz telesa. Raba jetičnika se pripDroča pri vseh boleznih dihal, proti kašlju in prehladnim obolenjem, za grgranje in izpiranje ust pri vnetjih ustne in žrelne sluznice, ficinaiis) rekli tudi jeterč« pri vročinskih obolenjih, nik, saj naj bi zdravil bolez- kjer se uporablja za pospěni jeter. Poimenovali pa so Sevanje potenja. Po njem ga tudi "zdravilo za vse", saj naj sežejo ljudje, ki imajo so verjeli, da varuje telo pogoste driske, in tisti, ki pred skoraj vsemi bolezni- imajo težave z želodcem, mi, kar jih je. OČist, sorej, jetri in vranico, iehtica, veronka pa je §e ne- kaj imen, ki jih je rastlinici ledvice in mehur s cvetnimi grozdi bledo Zdravilo za vse Naši predniki so zdravilnemu jegliču (Veronica of- modrih cvetov, nadel slovenski človek. Njegova sezona se začne v maju Dobro se obnese pri vnetjih mehurja in pri ledvičnih boleznih. Z njim lajšamo bolečine pri krčih v predelu ledvic, mehurja in žolča, je- tičnik je učinkovito poma- Zdravilni jetičnik je zdravilo za skoraj vse tegobe. JetiČnik uspeva na sonč- galo pri zdravljenju protina poti se priporoča čajna me- Protlrevmatična tinktura nih do polsenčnih prosto- oziroma putike in revme. šanica iz sto gramov zdra- rih na pičlih tleh. Od maja Pospešuje izločanje sečne viinega jetičnika, petdesetih Tinkturo iz zdravi.nega do avgusta nabiramo cveto- kisline in ureja presnovo. gramov cvetov lučnika (Ver- jegliča pripravimo tako, da čo zel brez korenin, ki jo Uj§a 5e glavobole in migre- bascum thapsiforme). petde- poldrugo pest svežih sesek- rsztresemo v tanki plasti na no, notranje krepi in pospe- setih gramov pljučnika Ijanih rastlin dva do tri ted- zračnem prostoru v senci, šuje celjenje ran. da se posuši. Dobro posušeno zel na drobno zreže- mo in spravimo. Čaj iz je- Sodi v čajne mešanice (PulmonaHa officinalis) in ne namakamo v močnem petdesetih gramov listov oz- žganju na sončni legi. Pri kolismega trpotca {Pkintago revmatičnih bolečinah in knceolata). Žličko te meša- protinu jo uživamo dvakrat tičnika pripravljamo tako, Zdravilni jetičnik je sesta- nice prelijemo s skodelico na dan po dvanajst kapljic * A ^ J « ^^m » ^^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^ É _ ^ A A A V ^ ««V ^ Vi 4 i V tt da dve žlički posušene cvetoče zeli poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo, vina čajnih mešanic zoper kožne, pljučne in jetme bolezni. Pri-vnetju dihalnih vroče vode. Pijemo do tri na koščku sÍadkor]a, lahko skodelice čaja z medom po pa jo tudi vtiramo na boleča požirkih preko dne. mesta. Í « H é KUHARSKI RECEPTI > ^ y ^ Za vas tzbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z vlivanci in drobnjakom, puranovi zrezki s sirom In tatarsko omako, ocvrte krompirjeve kroglice, motovileč z jajcem, hitri kolač; Veierja: narezek s sifi, oljkami In pršutorň, toast, sok. Ponedeljek - Kosilo: porova kremna juha s kruhovimi ocvrt- ki, popečena govedina iz juhe, smetanov hren, dušen riž, zeljnats solata s fižolom; Večerja: krompirjeve polpete s sirom In čebulo, jogurt ali bela kava. Torek • Kosilo: zeljnata enolončnica s krompirjem in govedino, orehove palačinke; Večerja: zelena solata z lečo, mesni sir, čebulni kruh. Sreda - Kosilo: čebulna juha s toastom in sirom, lovska pečenka Iz mletega mesa, krompirjeva solata; Večerja: rižev narastek z vloženim sadjem (marelice, višnje), kompçt. Četrtek • Kosilo: polenta s parmezanom, vampi po tržaško, mešana solata; Večerja: mlečna kaša, bela kava. Petek • Kosilo: paradižnikova juha (lahko iz vrečke), ribji fileti po pariško, blitva s krompirjem po dalmatinsko, sadna kupa; Večerja: široki rezanci s skuto, kompot. Sobota - Kosilo: zelenjavna kremna juha, ocvrtk) iz piščanč- jih prsi, pečen krompir, 7el^na schta; Večerja: ocvrti lignji s tatarsko omako, francoska štruca, sadni sok ali jogurt. Ocvrte krompirjeve kroglice Sestavine: 7 kg krompirp, 2 jajci, 4 žlice moke, 5 dag naribane' ga sira, sol. Krompir skuhamo, olupimo, pretlačimo in zmešamo z drugimi sestavinami. Oblikujemo kroglice in jih ocvremo v vročem olju. Hitri preprosti kolač Sestai^ine: 10dagsladkoija, lodagmoke, lodagorehov, lodag rezin, 3 jajca, malo naribane limo ri ne lupinicc. Rumenjake ločimo od beljakov. Sladkor In rumenjake penasto umeSamo, nato dodamo moko, orehe, rozine In limonino lupinico, na koncu narahlo primešamo še sneg Iz treh beljakov. Pečemo dobre pol ure pri i8o stopinjah Celzija, oziroma tako dolgo, da testo rahlo porjavl. Polpeti s sirom in čebulo Sestavine: Soo g krompi/ja, 1 drobno sesekljano Čebula, 50 g naribanega sira (grojer, trapist...), 2 žlici sesekljanega peterki- Ija, 1 žlica oljčnega olja, 2 žlici masla, sol in poper. V malce osoljenem kropu io minut kuhamo krompir, nato ga ohladimo, olupimo In grobo naribamo v večjo skledo. Dodamo čebuio, sir In peteršilj, solimo In popramo. Oblikujemo štiri večje polpete, ki pa na) bodo kar najbolj splošče-ne. Spečemo jih po dve in dve v večji ponvi na segretem olju In maslu tako, da na obeh straneh lepo porjavijo. Ponudimo vroče. Življenjska preobrazba 92 V RAKOVIH KLEŠČAH Mawfta Smolnikar Zdrav âovik i ma t isoč raz- sko srž- katere bistvena sestavi- p rvot ni sum na pljučnega rekreacije in gibanja nasploh, teko iz raz i m. D ruga sp re- íiíniři èelja, bolan eno samo; nn so življenjske navade - vsa- raka izkazal kot pravilen, po- Pred ugotovitvijo bolezni sem memba je zadevala mojo do- i, ko so zdravniki s po- trikrat na teden obiskovala fit- tedanjo raven dojemanja du' ozdraveti. Kdo je to misel prvi kega odgovornega pripadnika izrekel ne vem, vsekakor drži. Človekove vrste, se pravi, homo zanes^ivih medicinskih sopiensa kot bitja z danostjo in metod predvideno diagnozo nes center, v najkrajšem mož' nčm času sem tovrstni skrbi ža Petek» 10. aprila Pred kratkim me je ena od sester z oddelka 200 rux Goini- možnos^o uporabe uma. potrdili, sem v istem trenutku telo dodala redne sprehode v hovnosti (v kontekstu verovanja oziroma vere) in vsega, kar zadeva nematerialr^.o bis- Kinj ndriv na bolezen, to je sprem£nila prehranjevalne naravo (ne ^ede na vreme) in tvo (resnico) življenja. Svoje na pljučnega raka, je potekal v navade in postala veganka. tako imenovane (ji-gong vaje dotedanje dcjemanje vere kot dveh, bolj ali manj Icčenih (Kljub drugačnim zdravniko- ter vaje za krepitev pljuč. Pri- kulturne posebnosti, narodove ku za potrebe Studijske naloge stnereh. Ena spremembaje za* vim napotkom, kar želim v pominjam, da zdaj škrtám za identitete in samobitnosti ter prosila, nuj ji opiŠťm azirvmu dcvulu moj dotedanji gmotni uituulnem iliikur4^u pv>chej gibanje lalco rt^dno m tudi $ lo- uctovanjc v Boga, se zdaj Uu- predstavim svoje dojemanje in način življenja, bivanja. Do- podčrtati.) Med drugim sem litíno strastjo, kot sem nekoč dim nadgraditi z resnično, razumevanje bolezni, s katero besedno v isiem trenutku, ko iz svojega jedilnika povsem čr- kadila. Bolj kot prej sem zače- globoko in smiselno pobož- se soočam. Še zlasti, kako mi je sem resnico spoznala ali bolje tela krompir, čebulo in česen, la skrbeti tudi za svoj vsakda- nostjo, ki med drugim vklju- rak na pljučih spremenil dote- rečeno začutila na intuitivni Slednje, kajpada, pomeni, da nji videz; prvi nakup, ki «m si čuje ljubezen do vsega Stvar- danji način življenja. Takole ravni (preko dežurne zdravice sem se bila prisiljena naučiti ga privoščila takoj po prihodu stva, ponižnost, vero v božji sem ji odgovorila. na urgenci ljubljanskega Kli' novega načina kuhanja, kar še z Golnika, so bila ličila in za- n^črt {tudi načrt z menoj), v Venamem, da katera koU ničnega centra), sem segla v zdaUč ni ma^'i kašelj. Kasled- peljivo spodnje perilo, vključno božjo pravičnost in v božje pogojno rečeno resna bolezen torbico, potegnila ven Škatlo nja korenita sprememba na s spalno srajco in pižamo. usmiljenje. Na tej poti sem zamaje dotedanjo imanentno cigaret in vžigalnik in oboje tem (gmotnem) delu poti, ki No, to je lažji del moje Šele na začetku. bistvo, življenjsko bit, življenj- odvr^ v košza smeti. Kù seje me pelje k zdravju, je odnos do življenjske preobrazbe, Če se (Se nadaljuje.) 4 1 à 4 t i i 20 Ni info(S>g'^s, si čebiilo ter pražite nekaj mi- Šnjur v paradižnikovi nut. Přilijete vino in kislo omaki OTietano. začinite s soljo in poprom ter kuhafte pnbližno Za 5 oseb potrebujemo: 5 Boris Beroakt 5 minut Odstavite in skupaj ào 35 dag, s šparglji zmeljite v električ- 3 rem mfiSalniku. dodajte ma- ^Ija, i čebulo. 1 žiux> moke. ................ jonezo ter primešajte še ve^e zrele paradižmke, dl §niur ie mani reniera riba peteršilj in drobnjak Pašteto ^^ P" ve^r/o rpore'r.^^ SJv primerno posodo, Vi ^n scsel^^n okusna, pa še njena œna je P pokrifte m posiavitç za ne- očistite, [ih veliko bolj dosegliiva. Šnjuro- hladilnik, da se strdi. ^^^ pokapljajte z limo- vo meso je nekoliko rdečka- ninim sokom. Na oljčnem sto in precej pusto ter zelo Kremna cvetačna |uhd olju prepražite drobno se- priporodjivo pii dietah. Pri- s šnjurom sekljano čebulo, pomokajte, pravljamo ga največkrat na dodajte na drobno narezan žaru in v brodetu, zelo okus- ^o 4 osebe potrebujemo: j paradižnik in zaUjte z belim ni pa so tudj pečeni v foîiji. ' ^c^fei/'^' vinom. V to naložite cele ocvrti, kuhani v vinskem zav- ^buio, 50 dag cvetoče, i žh- • ^^ p^j ^^^ retku ali gntinirani z nariba- ' ^ goueiejuh^, o,j dl p^ posoUte. posujte rum sirom. dadke smetar, sol m 2 Šnjuro va fileja, težka po 5 dag. Šnjurova pašteta s šparglji v kozid raztopite maslo» dodajte sesekljano čebulo in s sesekljanim peterSiljem, dodajte en brizg tabasca in postrezite s kuhanim krompirjem. te očiščeno in na kocke nare- $niur v fotiii Potrebujemo: 50 dag šnjuro- pražite, da i^^rumeni. Dodaj- uik fikjev, 25 dag svežih zelenih špar^ja^, 1 majhno čebulo, ^^^ cve^ačo ter jo malo pre-5 tlic najboljša oljčne^ olja. Pažite. Pomokajte. dobro za 4 osebe potrebujemo: 4 0,5 dl suhe^ belega iHna, 2 žli- premešajte in zalijte z govejo injure, težke 30 do js ^g' ^ d kisle smetane, t žlicc majo- Kuhajte toliko časa, da ^Hc najboljšega oljčnega olja. ncze, 1 žlico sveže sesekljanega pet^riilja, i žlico sveže nareza- fi^ cvetača zmehča. Medtem J žlieo Icaper, 2 žlici svežega Snjurova fileja narežite na Umonovega soka, 4 vejice petnega drobnjaka, sol in sveže molite in hrustljavo gršilja, sol in sveže mlet po- mki poper. spedte na vročem olju. S pa ličnim mcšalnikom juho per Špargljem olupite spodnje zmiksajte, dodajte sladko Snjure dobro očistite, jih dele in jih skuhajte v slanem smetano in solite po okusu, solite in popoprajte ter vsa- kropoi. V veliki ponvi segrejte "^ako pripravljeno juho pre- kemu v trebušno votlino po- oljčno olje. dodajte narezane ^^e in postrezite s popeče- tisnite nekaj kaper in vejico šnjurove ffleje in sesekljano kodcami šnjura. I* 1 4 I ■řvi m » * _ t i Al » à s » i: « ^ * « • ^ > ♦ ' > A peteršilja. Vsako ribo položite na svoj kos aluminijaste folije in jih prelijte z limono-vim sokom ter oljčnim oljem. Aluminijasto folijo po robovih zaprite in položite na pekač. Vse skupaj postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pedte 30 do 40 minut. Pečene Šnjure iz aluminijaste folije preložite na krožnik, prelijte s sokom, ki je nastal med pečenjem, ter postrezite s pire krompirjem. Računalnik in )az (št. 143) Avtorske pravice na internetu Robert CuinN ga početja, ne pa tudi k refor- V vladni strategiji razvoj ..............................................................................mi avtorskopravne zakono- informacijske družbe se je Avtorsko pravo je zaokro- daje v smeri večanja pravic znašla oznaka Creative Com- žena cdota nekih sistemskih uporabnikov; mons. Creative Commons je pravnih pravil, katerih Z digitalno tehnologijo se neprofitna mednarodna osnovni cilj je spodbujanje danes hitro znajdemo na organizacija, ki ponuja upo- ustvarjanja literarnih in drugi strani zakona. Avtor« rabo licenc, ki ustrezajo mo- umetniških del. Večni izziv ske pravice so danes množič- demim potrebam. Namenje- avtorskega prava je. kako do- no kršene. Le nekaj sekund na je "istvarjalcem, ki bi svo- ločiti, kje se končajo izključ- po prvi kopiji k^eregakoli fil- ja dela na Internetu radi pone pravice tn se začne prost ma lahko piratsko kopijo nujaii pod nekoliko bolj svo- javni dostop. Digitalna teh- tega filma najdemo na inter- bodnimi pogoji. Vsak, ki bi noiogija, še posebej internet, netu. S pojavom Interneta se rad objavil svoje delo na sple- ki je s svojo digitalno, inter- je razvil strah, da je internet tu, mu lahko prikljud ličen« aktivno in razdrobljeno med- medij, s pomočjo katerega je co, z njo pa da svoje ddo na mrežno arhitekturo drastič- lahko vse nenadzorovano re- uporabo pod pogoji, ki jih no spremenil dinamiko in produdrati. Avtorsko pravo sam dolod. Licence so prosto ekonomiko kopiranja. Še do- se je odzvalo predvsem na dostopne In brezplačne, pod datno obremenjuje že tako strah glasbene, filmske in to licenco je tako objavljenih problematično in rahlo rav- programske industrije, ki so že 60 milijonov del. notežje med lastninskimi interesi nad avtorskimi deli na ždele svoje izdelke dodatno Več kot polovica uporabni- zavarovati za poslovni model kov intemeta uporablja raču- eni strani in javnim dosto- na internetu. Avtorska pravi- nalnik doma ali pa v službi» pom do teh del na drugi. ca se je s posegom na inter- pri tem pa ima kar 65 odstot- Delo avtorja je avtorsko net povečala, obenem so se kov slovenskih gospodinjstev delo, in Če njegovo ddo brez povečale tudi kazni in prega- računalnik, več kot polovica pa Lntemetni prildjuček. Skoraj 70 odstotkov uporab- dovoljenja snamemo z inter- njanje neta, kršimo Zakon o avtorski pravid. V Sloveniji je kršitev moralne in materialne Digitalna tehnologija omogoča neomejeno distribiidjo nikov ima CD ali DVD zapi-glasbe, filmov, programov, sovalnik kot računalniško avtorske pravice kaznivo de- obenem pa ta tehnologija enoto za reproduciranje bojanje že od leta 1995. Kršitve omogoča tudi popoln nadzor disi doma bodisi v službi, avtorskega prava in kraja in- nad vsem, kar se na interne- Skoraj 60 odstotkov kupuje tdektualne lastnine so na in- tu zgodi. Kdor ponuja dostop CD-je, malo več kot polovica temetu v času širokopasov- do internets, dostopa do po- DVD-je. Tistih, ki kupujejo nih povezav in omrežij pre- datkov o dogajanju na inter- več kot deset CD-jev na me- cej razširjene. Kljub enosav» netu. Tako se je znova odprl sec, je skoraj 14 odstotkov, nosti in razširjenosti tega po- problem zasebnosti na inter- več kot deset DVD-jev pa četja, in kljub temu. da inte- netu. Bolj kot bomo želeli skoraj šest odstotkov. Daleč lektualna lastnina ni fizično imeti popolne iskalnike, več najpogosteje uporabniki pre- oprijemljiva in se zato njena zasebnosti bo potrebno žrt« snemavajo svoja lastna dela. kraja razlikuje od navadne vovati. Iskalniki nas lahko Po ddežu kopiranih dd sledi kraje fizičnih dobrin, je tako zelo dobro poznajo, sledijo presnemavanje avtorskih dd poietje zakonsko sankdoni- lahko stvarem, za katere mis- iz omrežij, med katerimi je rano. Pravzaprav se zakono- limo, da so le naša stvar, velik delež maloštevilnih podaja Čedalje bolj razvija v Tako lahko o nas zelo veliko sameznikov, šest odstotícov, smeri zaostrovanja sankaj in vedo tudi intemetni ponud- ki taJdh del prekopirajo več resnejše obravnave tovrstne- nild. kot 40 na mesec, ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVJ^E - PROSTA DELOVNA MESTA NAOORBiJSKEM (m/ž) DELAVEC BREZ POKUCA do 22,04.2009: JOUA POGAĆAP S.P.. KfWiJSKA C. 4 A, ftAÛOVUi:^ dû 25,04 2009; MARINA PORTOROŽ, đfl , C. SÛUNAR£V e, 63?OPOffTClfiOŽ do 23.04.2059: OQPEX. đ.0.0., PO-DREĆA 5, MAsCiČE dô30.04.20œ; NATAâASPRAG£RSR. UUBLiANSKA C, 21, KRANJ OSNOVNOŠOLSKA ďOBRAZBA do 08,06.2Û[)9; AVTOTRADE, đ.o.o , SlfilA QORO 11. l36ÛVnHNj»KA 90 19.OS.2039; AVTOTnATE, d.o.o.. SfNJA GORICA 11, 1360 VRHNIKA dO 22,04.2009: W IWTÎRIM, đ.o.o,, KOTNÍKOVÁ UL 32, UUBUANA dO 22,04,2009; MANPOV/E^, D.O.O,, KOKOŠKA C. 14. KHANJ dO 25.04.2009; MANPOWE=?. D.O.O,, KOROŠKA C. 14. KRA/4J do 26.04.2000; PUWINSKO DRUŠTVO UUBUANA - WnCA, TRIGLAVSKA C 93, MOJSTTVtNA dO 17 05.2009; PLUS ORBITA, do.o.. VRTNA UL 24. KR12E Oo 17.06.200?: PROÎAB, d,oo„ LOŠKA C. 16 A. 1356 LOG PRI BREZOVICI dO 2SÛ4.2C09: SKUPINA KARIERA, d.o.a. DUNAJSKA C. 21, UUGLiANA NIŽJA POKLICNA fZOBRAZBA (DO 2 LET) <3Q 22.04.2C0&: SKUflNA KA^lCRA, d.0.0,, DUNAJSKA C. 2\, UUBUANA NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 LřT) do 22.04.2009; TISA, d.o,o,. IŽANSKA C. 213. UUBUANA ORODJA» do23.04.2009;AKVICK,d.oo., POUA-NE 13. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO AVTOMEHANIK do 10 05.2009; AVTOHISA KAVClCî, flo.o . MIUE 45, VISOKO Ó0 22.04.2009, KRISTANC. d.o.o.. BRl- 10F 45, KRANJ AVTOELEKTRIKAR do OS.06.2009; AVTCrmAÛE, fl.oo , SL HAQORVZA 11, 13€0 VRHNIKA rRIZER da 16.05,200$; ALEX KUDUZCWCS.P.. ^UAVĆrSVAUL 15, 1291 ŠKORJICA do 03,05 2009 RIKO LÊQAT S P., PRk MOŽIČEVA UL ÎO. 1231 UUBUANA • ČRNUČE rESAR de 22.04 2009; MirW3CLA. d.o.o , ZA» GRESŠKA C. 20,2000 MARIBOR ZIDAR đo^ 01-05.2009; GRAD, OGP, đ,d., 3RAJSKA C. 44. BLED PITODAJALEC do 29.04.2009. UAK PRAPROTKIK, d 0.0 , âKOFjaoSKA CESTA 20. 4000 .1ARK0 ZORMAM S.P.. GMLCDNiáXA C. 21, KRANJ STROJNI TEHNm do 09.08.2009, aVEZ. d.o.o., LL ANTONA TOMSiĆA 35, 1294 VISNJA GORA do 22.04 2009; PROSEN COM. d.o.o., SK LÍUKUb B, DUHUb ELEKTROT^NIK dO 02.05.2009; d o.o„ SPUHUIA 112.2250 PTUJ KEMUSKi T^NIK do 22 04.2009; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ, G0SP0SVET5KA UL. -2. KRANJ GRADBENI TCHNIK do 01,05.2009; GRfcDBENO PODJETJE eOHINJ, D D„ TRIGLAVSKA C. 6. BOHINJSKA BiSTRfCA do 22.04.2009; PROSEN COM, d.o.o., SP. OUPUE e, DUPLJE GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK dO 27.04.2009; RIBĆN6K, BL£D, d.3.0.. ŽafŠKAC.d, BLEO TUfrSnćNI TÏHMIK do 26.04.2009. BOHkf PARK HOTEL, do o.. EKONOMSKI TEHNIK do 10.05.2009; KAPUS. d.o.o.. C.ŽEL£-ZARJEV e, JESENtCE do 27.04.2009: LlON STVLE. d.o.o., STELETOVA C. 8, 1241 KAMNIK do 02.05.2009; PROSEN COM. d.o.o.. SP. DUPUE 8. DUPUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLO§NA IZOBRAZBA dO 03.05.2009; DIAMED, d.o.o.. BARJANSKA C. 56, UueuiANA do 25.04.2009; DOSTOP, d.0,0., C. 24. JUNUA25, 1231 U JBLJANA • ČRNUCE fte rfi 05 2009; FOTO SULZÊft. d o.o.. UUBLIANSKAC. 13 D. 1236 TRZIN do 27,04.2009; INTilEKTA, Mufçka S> bots, d.o.o., PRESNOVA UL. 5, SOOO MUPSKA SOBOTA cfo C3.QO.S009. MMUO, d.o.o.. UUS- LJANSKAC. 13 0, 1236TTÍZIN 00 C0.O5.2OO9; MATTES. d,o,e. BREG 7. 6000 NOVA GORCA do 15.06.2009; MERKUR zavartMlnlcâ, d d.. DUNAJSKA C. 58. UUBUANA do 23.04.2009; naton. d.o.o,. c, 24. junl1a25. 1231 uu buana - crnuc E do 2504.2009; naton. d.o.o.. c. 24. JUNUA25, 1231 UUBLJANA - ČRNUC E LOGOPED dO 29.04.2009: spu>sna bolnišnica, gosposvctskac. 1, 2380 slovenj gradec dipl nž. stfoj ništva (vs) 00 09û6.20û9; ELVE. d,0.0.. UL antona TOMSIća 35.1294 višnja gora univ, dipl inž. računalništva in informatike do 30 34.2009; IPUJS. d.o o., WORřČfi. vac. 75, Sk. loka magister farmaaje, dodiplomski do 23.04.2009; TJASa PODREKA. oí3r7m$ka ul. 30. 0000 kopgr d}plmtoeodezlje(vs) do 2604.2009: tomaž skustc s.».. a0amćevac. 2. 1290 grosuplje univ. oipl inž. gradbenrštva do 01,05.2009; GRADBENO PODJETJE BOHIMJ. D.D.. TRIGLAVSKA C 8. BOHINJSKA BfSTT^CA dipl ekonom 1ST iV5> do 21.04,2009: agencija m ^rvis, d.o.o., slovenski tpg 8. kranj univ. dipl pravnik do 03 05.2009; maius. d.o.O., uublianskac. 13 D, 1236trzjn dr. m£dicine dO 26.04 2009:0z6, zd8œ0, zdravstveni oom BOHINJ. MIADINSKA C l.BLED do 26.04 2009; ozg, zdravstveni dom jesenice, c. w^fíéaia tita 70. jeaEMCE do 30.04 2009; 0z6. zdravstveni DOM JES^ICE, C. mariftla ttta 78. do 1705.2009; 02G, ZDRAVSTVENI DCWTR2)C,eLEJSKAC. TO.TRŽiC do 29,04,2009: SPLOŠNA BOLNIŠNICA. QOSPOSVETSKA C 1. 2360 SLOVENJ GPADEC DR. MEDICINE SPEOALIST SPLOŠNE MEDICINE do 26.04.3009; OZG, ZO BlEO. ZC^VSTVE- NI DOM SOhllNJ. MLACINSorabttra drw9a Val riBv*> In m«fUkj|o£t podatki «o doatoo^ • na ogfamih (M»Rah odmevnih ahiîb ur» dov iS tfa'e zavoda; • Aa domail ttrsni Zavoda RS sa upoatov» njo, hap:/.'www.eaa.eov.al; • prt doloO^atein Srak« opoudamc, Oa ao cnorMMna napake pri objavi dmoč«. .J 5 4 i à é 4 r 4 PISMA / KAŽIPOT 21 G oren; a vas Koncert za iskrice v mladih očeh "V organizacijo dobrodelnih koncertov in pridobivanja de* narja za naše osnovnošolce me vleče predvsem, ko mi otroci povedo, da so starši brez službe in nimajo denarja za kakš* no od šolskih dejavnosti/' nam je po petkovem dobrodelnem koncertu povedala Jana Roje, učiteljica in predsednica gore-njevaškega Rdečega križa. Ansambli Doriji, Karavanke, Suha Špaga ter Ana Potočnik, Triglav Band in OrgliČarji so skupaj 5 povezovalcem Juretom Seškorn ustvarili Čudovito razpoloženje. Na prireditvi so skupaj s sponzorji zbrali 1300 evrov, kar je za običajne Čase veliko, v krizi pa še vedno premalo. Rojčeva se vsem nastopajočim in obiskovalcem od srca zahvaljuje za uspešno izveden dobrodelni koncert. B. B. Naklo Pevska revija v Naklem V dvorani doma Franceta FilipiČa v Naklem je bila v soboto občinska revija pevskih zborov in vokalnih skupin. Na koncertu, ki ga je povezoval Domen Križa), zbrane pa je nagovoril predsednik odbora za kulturo Marjan Babič. so sodelovali Mešani pevski zbor Dobrava Naklo in Mešani cerkveni pevski zbor Naklo, ki ju vodi Andi Zupan, mladinski pevski zbor osnovne Šole Naklo in Učiteljski pevski zbor osnovne šole Naklo pod vodstvom Marka Kavčiča ob klavirski spremljavi Maje Ovsenik, Mešani cerkveni pevski zbor Podbrezje pod vodstvom Janeza Koijeka, Kvintet Vedrina pod umetniškim vodstvom Zdravke Klančnik^ Moški pevski zbor Triglav Duplje pod vodstvom Nade Kranjčan in Ženski pevski zbor Dupljanke pod vodstvom Katie Klančnik |elenc. ). K. Šmarca V Šmarci praznujejo ójoletnico Krajani Šmarce, najjužnejše krajevne skupnosti v občini Kamnik, so minulo soboto pripravili proslavo ob ójo-letnici pn/e pisre omembe kraja, ob kateri so natisnili tudi bilten 650 iet Šmarce. "Publikacija je spontano nastala ob izdatnem trudu skupine naših krajanov v želji, da predstavimo zgodovino kraja," je bilten, v katerem so predstavljena glavna področja in posamezniki, ki so 7&7namov»íi smarco, na kratko opisal predsednik kraievne skupnosti DuŠsn Drolec. Proslavo, ki so jo obogatili s kulturnim programov, je zaznamovalo tudi od* prtje novih prostorov krajevne skupnosti In napoved urejanja novih prostorov za krajevno knjižnico. J. P. Odpadki v Kovorju ske občine. Zato zagovarjam stališie, da mora biti center za predelavo odpadkov v MO Kranj. Predelan, nenei^aren C. Anton Šuřtar v pismu slabiiizat iz upravne enote odgovarja na moje stališče do Kranj in Triič (92 tisoč 1/u- di) pa lahko odlagamo v Ko- Ta količina nt ho odlaganja gorenjskih odpadkov v Kovorju. Pri prebiranju vorju njegovega pisanja sem večkrat bistveno večja kot količina, fei dobil občutek, da mojega pd- jo nepredelano odlagamo da- spevka ^ploh ni prebral ali pu nes in bo v praksi pomenila je to storil zelo površno. do osem vozil na dan. Najbolj Rad bi znova poudarU, da pomembno se mi zdi, da za glede deponije v Kovorju v to ne bo treba širiti kovorshe ničemer nisem spremenil svo- deponije in s tem odpirati nojih stališč - na prvo m^esto po- ^ih ran v naravi. Poleg tega stavljam skrb za okolje in bi s tem zagotovili ohranitev spoštovanje referendumskega kcvorske deponije • po evrop- izida. Še vedno nasprotujem ski zakonodaji namreč depo- ideji, ki jo zagovarja g. Šu- nije zgolj za eno občino ne štar, da bi v neokrnjeni nara- bode več smele obstajati, prav vi postavili reéjski center za tako se ne bodo več smeli od- lagati nepredelani odpadki. Mislim, da je ta rešitev predelavo odpadkov, ki bi se raztezal na 20 hektarih. Po takratnih zagotovilih bi vanj modra, kompromisna in bi pO novi dovozni cesti vsak lahko dobila podporo kraja- dan vozili v predelavo odpad- nov Kovorja, hkrati bi z njo ke iz 25 občin, velik del hi jih kot župan zagotovil zmery\o v Kovorju tudi odlagali. ceno položnic za vse Tržiča- Nikoli nisem zahteval za' ne. prtja deponije v Kovorju, ven^ dar morata biti breme in koristi od odpadkov pravično razporejena med vse gorenj- — mag. Borijt Saj o viC župan LOTO Rezultati 31. kroga -19. aprila 2009 i6,17,25,27,31.3S.39 ir>3 Lotko: 935560 Loto PLUS: 9,12, }6,19,22,26,28 in 36 Predvideni sklad 32. kroga za Sedmico: 740,000 EUR Predvideni sklad 32. kroga za lotka: 40.000 EUR Predvideni sklad 32. kroga za PLUS: 275.000 EUR 23 vezavo od 12 do 24 mesecev za od 24 do mes^t^vr za veza V) nad 36 n\pcpcev depozit probanka ňríUlU "u shipi'Ht V OBJEMU ZDRAVU./V/H VRsiŒM DO 30. APRILA cena polpenziona na osebo že od 37 EUR na dan neomejeno kcpanje v vseh bazenih ûTroci do 6. leta brezplačno noClTev & zajtrk 10% popuste) 2â upokojence že vedno; BIOTERAPIjA po metodi Zdenka OomanCiCa izjerDHo ugodni paketi tudi v maju Doif^dûèii Tifipiifot, třeoJÍ Uúff/cáf pûSêèn^fûJ ^H^rtí ^opoHiCû T: 03/S96 31 00 In 06 E: lnfo|>t-topolsicajl W; M«yw,tenne*twisica si Na^na križanka AH VRTAC KRAN| obja^^jena v Ccr^iskm glasu št 26,3. aprila 2009. Geslo križanke se glasi: AvtohiŠa Vrtač največji na Gorenjskem. Nagrajeno; 1. nagrada • enodnevno uporabo r>&vega VW GOLHA prejme Orago Pipan» Kranj; 2. nsgrsda • enodnevno uporabo nove SEAT IBIZE prej me Cdi Corećan, Kranj'; 3. nagrada • paket obvezne opreme prejme Jožela Sb>den, Triit Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Katka hcvodník, Školča Loká; Bojana Borovnik, Vodice in Leon Pat6č. Radovljica. Nagrajcnccm iskreno čcsthamo! HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nir{kil« iđ ol)jdvQ )(K«i«cri4nw v> idefonu (M/^l-42-ÛO, Uhu (H'iOI-4?-13 ali (»fbio na Pleivrtuovi c^D 4 vXr^niio; po po^Ti • po«MH|lu A f(tiUj do ) I CO urpi (ffiè oûUw ifi KAiXlb v fLb^ lirřdno ittoúru JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS. LANCOVO 91,4240 RADOVLjlCA, TEL: 04/53 iS 249. Izleti; MADŽARSKE TOPLICE: 2$. 4. • 2S, 4., 29, 4. - 2. 29. 6, - 4. 7 ; MEDŽICORJE: S. • lo. 5.: TRST: 22, 4,; PEUESAC: 10. 6. -17. 6.; COLl OTOK: iS. 5. Obvestila o docodkih ob)AVL/amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE 1 Čas slovensko hrvaške brezmejnosti Skofja Loka • Muzejsko društvo Škofja Loka vds vljudno vabi na Blaznikov večer Čas slovensko hn/aške brezmejnosti, ki bo v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v MiheliČevi galeriji v KaŠ-či ra Spodnjem trgu v Škofjl Loki. O podobi slovensko-hrvaške meje v 19. in na začetku 19. stoletja bo govoril zgodovinar dr. Marko Zaje, avtor knjige Kje se slovensko neha in hrvaško začne. Za otroke v knjižnicah Corje • Igrana predstava za otroke, stare vsaj 3 ieta, bo na sporedu danes, v torek, 2). aprila, ob 17. uri v Corjanskem domu. Naslov predstave je Pika v šoli. Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica za otroke» stare vsaj 4 leta, bo v knjižnici jutri, v sredo, 22. aprila, ob 17. uri. Naslov delavnice je Strašilo motovilo. Škofja Loka - Pripovedko in delavnico o loškem grbu bodo v knjižnici v četrtek. 23- aprila, ob 17. uri pripravili strokovni delavci Loškega muzeja Skofja Loka. lesenice • jutri, v sredo, 22. aprila, 00 ustvarjalna delavnica Sooelujmo pri predstavi [senčne lutke) od do 17.30, v četrtek, 23. aprila, pa bo ura pravljic ob 17. ijri. Slovenski Javorník * V Knjižnici Javorník • Koroška Bela bo ustvarjalna delavnica danes, v torek, 21. aprila, od 16. do 1645. Kresova nje Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi člane in vse obča- ne Jesenic v četrtek, 30. apriía, na prvomajsko kresovanje pri Koči na Golici. Začetek k^esovanja bo ob 20. uri. Koča na Golici bo oskrbovana. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenja vas • V osnovni šoli Ivana Tavčarja se bo danes, v torek, 2K aprila, ob 16. uii začelo Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Slovenski {avornik • Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov se bo v prihodnjih dneh odvijalo tudi v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku, in sicer jutri, v sredo, z začetkom ob 17. uri. Tekmovanja v počastitev praznika dela in dneva upora Tržič • Športna zveza Tržič obvešča» da bodo v dneh od 23. aprild do 5. maja potekala tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Vsa tekmovanja se bodo upoštevala pri točkovanju za najboljšo ekipo in posameznike v tr- žiških športnih igrah za sezono 2009/10. Vabijo vse občane, da se tekmovanj udeležijo v čim večjem števila IZLETI V Novo mesto Šenčur • Turistično društvo Šenčur v ponedeljek, 27- aprila, vabi v Novo mesto. Odhod avtobusa bo ob 9. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do torka, 21. aprila, Franci Erzin, tel. 041/875-812 Po Krpanovi poti na Blokih Šenčur • Turistično društvo Šenčur v nedeljo, 26. aprila, vabi na pohod po Krpanovi poti na Blokih. Skupne zmerne lahko hoje bo okoli 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred poŠ- te Šenčur. Informacije in prijave zbira do petka, 24. januarja 2009, Franci Erzin, tel. 041/375-812. Na Korado Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planinski izlet na Korado, ki bo v soboto. 25. aprila. Avtobus bo odpeljal iz Preddvora ob 6. uri. Hoje bo za približno 4 do 5 ur. Prijave in informacije po tel.: 031/625 874 - Rajko. Pohod po Ostrovrharjevi poti Ljubljana • Kulturno društvo Podgrad, Viteška sekcija Ostro- vrhar in Turistično društvo Zalog organizirata v nedeljo, 26. aprila, 3. pohod po Ostrovrharjevi poti. Izhodišče poti je v vasi Podgrad pri Ljubljani. Dolžina poti jeio kilometrov, čas hoje pa 3 ure. Za več inforrnacij pokličite 041/956 831 (Jure). Planinski izlet v Bosno in Hercegovino Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj od četrtka, 25., do nedelje. 28. junija, vabi na planinski izlet v Bosno in Hercegovino. Vzpeli se boste na dvatisočaka Prenj in Čvrsnico v okoiict Konjica in Jablanice v dolini Neretve, Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo v Četrtek, 25. junija (dan državnosti), ob 6. uri. Prijave z vplačilom akontacije in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734 049, ali društvena pisarna na Laborah (Iskra Telematika 02. Iskratel, Ljubljanska c. 24 - zahodni, stranski vhod), cb sredah med 17. in i5. uro. Na Tolminski kolovrat Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 14. maja, na pohod na Tolminski kolovrat. Hoje bo za okrog 4 ure, bo pa manj zahtevna. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka. 11. maja. OBVESTILA getsko trainostni regiji Naklo - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Biotehniški center Naklo in SLOVENAKLO jutri, v sredo, 22. apri- è f I « a KAŽIPOT, MALI OGLASI info^g-glas.si la, ob 16. uri vabijo na predavanje Kvalitetno živeti v energetsko trajnostni regiji. Delavnica bo na Biotehniškem centru Naklo in je brezplačna, informacije in prijava po tel: 04/257 88 28, GSM: 04O/733 344 in e-pošta: info@ctrp-kranj.si. Možnosti ti pod po žel lu re malemu podjetništvu na podeželju Naklo - Center za tfajnostni razvoj podeželja Kranj danes, v torek» 21. aprila, ob 13. uri vabi na brezplačno delavnico Možnosti podpore malemu podjetništvu na podeželju. Delavnica bo v knjižnici Naklo, Informacije in prijava po tel.: 04/257 88 28, GSM: 040/733 344 in e-po§ta: info(3)ctrp-kranj.$i. PREDAVANJA Predavanje Bogdana Žorža Kranj • Dekanijski odbor za zakon in družino dekanije Kranj vabi starše in zakonce na predavanje Bogdana Žorža z naslovom Mladostnik mec izzivi svobode in odvisnosti. Preda- van)e bo v Četrtek, 23. aprila, ob 20. uri v dvorani župnijskega urada Kranj, na Tavčarjevi 43. Cvetoče razkošje Radovljica - V okviru Torkovih večerov bo svojo najnovejšo knjigo Cvetoče razkošje v radovljiški knjižnici danes, v torek, 21. aprila, ob 19.30 predstavila Ruth Podgornik Reš. Predavanja Društva prijateljev Svetega pisma Krar^ • Društvo prijateljev Svetega pisma vabi v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta 41, Kranj na predavanja Vla-dimirja Odorčića, dipl. teologa, in to: v petek, 24. aprila, ob 19.30 Ne iščimo sreče drugod in si ne delajmo utvar, v soboto, 25. aprila, ob 19.30 Nekaterih stvari se ne sme pozabiti (ker za to "rečjo " stoji živa oseba) in v nedeljo, 26. aprila, ob 19.30 Deset težav - ena rešitev. O bližini, spoštovanju in mejah med odraslimi in otroki Kranj - Osrednja knjižnica Kranj vabi na predavanje O bližini, spoštovanju in mejah med odraslimi in otroki, ki bo v Splošnem oddelku jutri, v sredo. 22. aprila, ob 19.30. Predavateljica Susana Diez Rupnik - vzgojiteljica, svetovalka in predavateljica s področja medgeneractjskih odnosov in vzgoje. bo spregovorila o medsebojnem spoštovanju med starci in otroki, o komunikaciji v družini ter o oblikovanju izhodišč pri postavljanju meja pri vzgoji. Predstavila bo tudi knjige družinskega terapevta jesperja juula. inam m Majice IZ zeb kakovostnega bombaža s 4 različnimi potiski lahko kupit« ra Gorenjskem glasu v$ak ddn od Z. do 19. ure, v petek do 16. ure, jih naro6te po tel.: 04/20' 42 41 ali ns narocnine@g*gfa$.si. Gorenjski Glas MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Podutiška 92. lOOOLjublJctk», Slem kolektivu. PETAL PEĆNIK, d. o. o., Strahinj 31, 4202 Naklo, pniave zbiramo do 15.05. 2009. Več na wnw/. mojedelo.com. NA: wv/w.mojede lo.com, info@moiedelo,com ^zkuienl natakar irt fe& dober kuhar m/i (Hotel BeHevue Krar; • šmar-jetna gora) Od karxlidata pričakujemo vsaj 6 let delovnih izku$er)j rva delovnem mestu kunarja in 3 leta za natakarja. Samostojnost pri delu, r^atančnost, vest« nost m poštenost, komu negativnost, vesele do de)a v kuhinji in z ijudnl. V pnmeru bivanjskih težav, pomagamo pri razrešitvi - stanovanje. Hotel Seiievue, d. o. o.. Smarjetnagora 6. 4000 Kranj, prijave â>iramo do 17. 05. 2009. Vet na rrwjedelo-oom. Arhttekt m/l (Preddvor) Zaradi doseganja p^i ranih rezu^tov na področju programa montažnih nié izvaja nasledn)« aktivnosti; razvoj novii tipskih objektov in spremljanje trendov na področju arhitekturnih zasrov montažnih his in objektov, izdelava idejn h osnutkov in svetovanje strankam, sodelovanje z oddelkom koru^jkr^ij, pripr?«vc dela, r^izvojem, statikom, glede pcsameznîh detajlov In uporabe ncvih materialov Jelovica hiše, d. o. o, Kr1t> 1. 4205 Preddvor, prijave zbirarro do 16. 05. 2009. Več na wvi/w.mojedelo.cpm. Delavec na krivllnem strcju m/z (Strahinj pn NaKJem) Delo zajema knv^nje raženih materialov do 3 mm. Pričakujemo v6âi IV. Stopnjo tehnične izobrazbe, odgovorr>ost. 3amo8t0:[nost. voljo do dela. Zaželene so izkušnje na podobnem delovnem rr«stu. PETAL PEĆNIK. d. o. o.. Strahinj 31. 4202 Nakkî. prijaveztíramo do 15. 05, 2009. Ve5 na www.mojedeb.com. Ključavničar varitee m/ž iStrahin) pri Naklem) Zapos/imo izkušenega varilca za va/jenje kovin (aJu, In^, FE) do 3 Zaželene so izkušnje s tega področla. odgovorno ir\ samostojno osebo, Nudimo stimutalivno plačilo za dobro opravljeno delo, zaposlitev za nedoloćen ćase, možnosti izobraževanja fn dir^amfcno delo v pnjetnem kolektivu, PETAL PEÓNIK. 1 o. o., Strahinj 31, 4202 Naklo, prijave zbiramo dO 15. 05. 2009. Več na wvw.mojedelo.com. Programer In opei^ler CNC prebijalnega s^oja m/ž (SC9W1 pri Nal^ Pnà^ujemo vssi V. stopnjo tehnične izobrazbe, odgovornost, samostoj- Ve£ 2astopnikov na območju celotne Sbvenlje ter na območju biv^e Jugoslavije m/i (terensko delo) Proctaja ekskluztvnfh in ekoloških produktov na terenu, Pričakujemo: komu nkativnost. urejenost, veselje do dela s strankami, smisel za prodajo, fleksibilnost, izpit kategorije B in lasten prevoz. Nudimo: korektne oonose, možnost oseonega razvoja, interna Izooraževanja c produktih in psihologiji prodajeter redno plačilo • po učinku. JUNIOR ECO podjetje za proizvodno in trgovino, d. o.*o.. Ježa 43, 1231 Ljubljana - Ćmuče. prijave zbiramo do 15, OS. 2009. Več na www.mojeúelo,com. . IzkuSeni ličar kompoznnih delov m/2 (Zaptže) Delovne naloge; barvanje in lakiranje kompozftnih izdelkov, ličanje zdelKov. bruienje in poliranje. Pogoji: delovne izkušnje na področju ičarstva, ročne spretnosti, natančnost In zar.esljivost, samostolnosl pri delu, prednost kandidati z Gorenjskega. Nudimo: enoizmensko delo, stimulatNno plačilo, dafo v dinamičnem kolektivu, zaposlite»/ za določen čas dveh mesecev, kasneje možno za nedoi. čas. ALSATROSS FLY. d. o. o., Zapuže 9 b. 4275 Begunje, prijave zbiramo do 09.05. 2009. Već na wwM.mojedelo.com. Avtomehanik m/ž (Visoko) V svoj kolektor vaDimo novega sodelavca za delovno mesto avtomehanik m/ž. Zaželena IV. stopnja izobrazbe, smer avtomehanik ati druge podobne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkuéenjs področja avtorn^ hanike, resnost In motivacija pri Urejene delovne razmere z možnostjo strokovnega izpopolnjevanja, Delo za določen čas 12 mesecev z možnostjo zaposlit/e za nedoločdn ćas, redno plačilo^ Avtohiša Kavčič, d. o. o.. Milje 45, 4212 Visoko, prijave zbiramo do 08, 05, 2009. Več na wwA. mojedelo ,com, Natakar m/ž (Zgornje Pimiče - Medvode) Pogoji: izkušnje pn strežbi a'la cart ter pozr>a/anje jedi in vin, dobre ko^ munikacijske sposobnosti in veselje do dela z ljudmi, pogo/omo znanje vsaj enega tujega jezika, pošte 1, urejen in vesten odnos na delovnem meslu. Nudimo debvno riizmeoe za nedoločen čas s pokusno dobo, stimulativen osebni dohodek, prijetno delova Jesenicah, S 64 «0Û2433 s I J U R^ T-A N jURTAN^ rwpp^mi^ln»^ d. o. o. PE Canka^cva alíea 03 (fiaro^mestno fedro), 4000 Kranj, teb 04/2)6*9204, rnebi: 041 /45^*857 e^po^la* infd^juM^n ii 4 » i f i MALI OGLASI / ZAHVALE infb@g-^s.si 23 (SND) Sricu}«vt uika 7.4000 KraAj ww.nípremíciijK e^nulov; inic^gnd.u tel: 4 J9 fax: ♦iSO 4 sSj )9 97 ODDAM GARSONJERO r« Ra/iini tXi Kranju od maia dalle, 9 040/145-220 ENOSObNO stanovanje v sâmskj oseOi^ s polletnim pr&dplači* lom. «040/38&^18 KsKERN NEPREMIČNINE Marttrcv trg 12.4COO Krtn; rd 04/202302 25 66 GSM OCI/P07CÛ, Email: I ENOSOBNO startovanje v blc2. tř 041/42S- AU PRODAM poslovili pr<>ďot v iru Krania. 9 051 /470-839 900ÍÍK PRiMSKOVO • trgovska cona. odc3a- mo pcalo^i DToator. 200 ali 400 m2 a trgcvirvo ab Storitveno da^ost. ff 041/647-509 eo«»? MOTORNA vozila AVTOMOBILI PRÛDAH HYUNDAI alantra a.OOVTGLS. I.05 Idima. pnii lastnik. Avlo Lulina, d.o.o.. 9 04/50-22-000, 041/630-754 firit^r 9(êtttiMk 10,4303 Nahle PE KfimM« « pnevn^dhko m plalica ^ &4 26 76 062 wsVfVjtgaaRlar» HVUNQAI Sama FE 24 GLS 4WD, L 02 kkna. xrtiasintk. AvteLuàna, do.o., O 04/5CK22-000, 041 /630-754 RENAULT & Flva. 1. 94, v vo2nam ata- nju al za rezervne dele. car^a 100 EUR. 9 04t/ô32-94$ Wiui MOTORNA KOLESA PRODAM YAMAHO fazer 600, 1.02. arebm. 23.000 kn^. 1. iaSnk, « 040/795-938 tehnika PODAAIM RAČUNALNIŠKI monitor Hdv.ri$tt- PacXartefgo 1024, <}iagonaia zasfcna 33 CřD. O 031/209-241 9oo»ii stroji in orodja PRODAM MIZARSKO kombinirko SCM. 5 operacij in alu platišča za Goif v. 15 coi, v 031/63a-763, zveiier MO>*CI ZELO MALO rabljen tetonsKi mešalec In nahrOtno, motorno škropilnico. ® BOOMtt gradbeni material GRADBENI MATERIAL PRODAM DESK£deb. 50 in 25 mm, « 04/57- 43-44& 051/034-106 KAMEM èkrïjavec. poFkxbKj bmitenec in ooaz oz. ^abjon. ugodno. V 051/8S0-761 M02431 SUHE deske 23 opaž 041/926-269 SUHE, bukove, jesenove. javorjevd piot^e in deske, opai bnjne. ladijski pod. Dâlhonske ograje, 9 051/202-229_iooi«Oi SUHE hrastove In bcrove plohe, O 031/260049 800MIS šPIROVCE. 4 kom I6rast a}i mešana, možna dostava, 9 040/333-719 9oosau stanovanjska oprema POHrŠTVO PRODAM PETDELNI rega) za dnevno soDo, kJubakc mi2ico, pisalno mizo. usnjen stol za pis. mizo. « 041 /41 ^413 GOSPODINJSKI APARATI MODAM PEĆICO, ventilatorskû în stekloKera-mlćno ploščo Goranje, novo, 9 041 /350-365 wxHco OGREVANJE, HLAJENJE KOLEKTORsfl. švtcarakega proiz. AMKza ogrevanje voda in podporo pri OQrevarJu prostorov. Zamenjava peo. rnontaža toplotnih crpalK, T£PMOlN STAL, Tomaž časnik s.p.. Kmrca 1'. Zg. Goie, 041/dd3-6$2 glasbila KUPIM RABUEN pianino. « 0$1/ÔÔ2-217. r}ina «ùût679 šport, rekreacija PRODAM C EST KO KOLO Pir-arello. oprema Campagnolo, št. okv. 5Ô, tt 04/59- Tvoćflr turizem ODDAMO apartmajo h fiOb« 6 SOup» rabo kuhu*ija In kooalrKe, primerne za družine z majhnimi otroki. Hiáa ja ra Olaži. tr 0038&-dâ/92-30-962 HOBI KUPIM STAR DENAR, srebrnike, zlatnike, sfWrmno. aatnino in druge stvan. 9 040/336-ÔÔ2 9002*24 starine KUPIM STAR mizarski ponk. řtd, ter podam kip Pravice 031 /078-351 omare 9 medicinski pripomočki OKULISTIĆNI pregledi za o&ala in kontaktna Ječe. Popust za upotojence in študente ob nakupu očal. Optika Aleksandra, Olanďa Kran». 9 04/23-50-123 B0Q9Q3I zívali in rastline PRODAH PAVE odrasla, napajalnike za kokoéi dol. 4 min gnezda 14 0)^, pkićevina sta. «04/25-11-875,041/926-861 LIGUSTER za živo cen!, 9 051 /339-765 DO ugodni 9002412 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PAJKA SIP 230 in rotacilsko Kosilnico SIP 135. 9 04/57^3-44$, 051/ 834-lOč 600S4Í2 ROTACIJSKO kosilnico IMT. 9 04/572-57-71. 040/O7CWMO SEKULAR za žaganie arsko pomočnico. Gostilna In picerlia Vili. t^avčioe 69. MavOiOe. V 040/221-945 9002^06 ZAPOSLIMO elektronika in me1^anika za delo motornih voglih. Od kandh data se pncakuje samostojnost, izkui- r>Je m voz (Sp. A in D Kal.. Prijave sprejemamo na nasknr Ai/to »mp & HÍ-R. M. Vadwa 11, Kranj BELJENJE in glajenje notranjih prostorov. prenazi (Aen m vrat, odslranje^ vanje tapet, dekorativni cmeti In oi^e^ ski. đntigl,v>£n) pren^azi Pavtsc Ivan s,p,. Poflbrazje 179. Naklo. 9 liĆEM ONE MAN BAND, mzaOavah 9 naobteinicah BCOZA» IŠČEM DELO - ćtdćenia, pomoć stare jiim osebam, gospodinjska defa, okoJica Kranja, » 051 /&06-303 WX>2i\D DELAMO vsa zidarska dela, r>otranja omete in fasade z našim ali vaálm ma* tertaiom. Artanni. d.o.o., žaonk^a 47. ŽabnH:a, 9 04V288-473. 041/87&- 386 9ccota* FLORlJANi, d.o.o., C. na Brdo Kran) Izvaja vsa gradbena dala od te-maUav do straha, adaotscije, ometi. ometi fasaJ. kamnite ikarpe, tlakovanja dvortič. 9 041/$$7-871 PREVZAMEM vsa zklarsko-fasaders- ka dala z naálm ali vašim materialom. Alufoski Qeopgle 8. p.. Alpska cesta 13. Bled, V 031/524-014 9CH»?S2 SLI KOPLESKARSTVO. u^no nudimo kitanje sten. atropov. tieijenje, barvanje prostorov, pleskanie c^n, ograj napuè^ev.. fasaderska dela.,.. Vojko Lazič s.p.. Prešernova ul. 4. KamniK, storitve TESNJEN JE OKEN (N VRAT uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva- . Prepiha in prahu nI već! Zmanjšan 10 let garancije. BE S MA. d.o.o.. Ekslerjeva 6, Kamnik. 9 01/83-15-057. 041/eg4^29 NUDIM ADAPTACUE, novogradnje Od temelja do strehe. Notranje omete, tasade. kamnite škarpe, urejanje m tlakovanje z ns^m sHi vaèirn materialom. SQPBytv3»d.n,o.. StružBvoSa, Kranj, 041/222-741 ecoia84 GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.o.o. Zupanova Šeniur isvaja vsa gradbena dela. noiranje cmete, vse vrste tasad. adaptacije, novogradnje, tia.- kovante dvonéé, kvalitetno, ftiiro In poceni, 9 051/354-039 iftČEM iSĆEM pcmoč pri urejanju okolice hi$e in vrta, mlajši upokc^ec. na Bleda, 9 041 /620-169 90QM7 ADAPTACIJE, vsa gradt>ena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tla- kuvdiije (Jvuii^tt, uyiaje. kainnft« škarpe in dimnike, kvaliletrio, nitro in poceni, SGP dem d.o.a. Struzevo 7, Kranj. 9 041/561-838 IZDELAVA podstrešnih stanovanj in obnova stanh stanc?«anj. M & V \ftra6-nik In parlner d.n.o., ŠinkovTum 23, Vodce, «031/206-724 ASFALTIRANJE, tlakovanja dvorišč, dovoz, pc^, partQnšC, polag. robnikov, pralnih plošć, izd. betonskih in kamnitih škarp, Adrovic & Co. d,n.o,, Jelo^ škova 10. Kamnik. V 01/83-94^14> 041/600-751 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonšć. dovoz, peti. pa/luhšč. polag, robnikov. pralnih plošo. ed. betonskih In kamni-trh škarp. Adn^ic & Co. d.n.o.. Jekn^ škova 10, Kamnik, tr 01/83-94-614. 041/ee0>751 ftOOMOf ASTERiKS SENČILA fiozman Peter, s- p., Senićno 7, Krile, tel.r 59-55-170. 041/733-709; ialuziie, n^loji. nalete. lamelne zavese, plise zavese, k^ mamiki, mari<(2e. www,^teriks.net IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila sta* hh. nudimo dimne obloge, d^mna kape. Novtk & Co, d.n.o, Ljubljanska 89. Domžale. 9 031/422-800 900244) KFTANJE, brušenje, beljenje In glaje-nje sten In siropov, M &V Vrtačnik in partner d.n.o.. šinkov Tum 23. Vodice. « 031/206-724 izobraževanje NUDIM PLESNI TEĆAJI za mladoporočence, maturante, starše maturanlcv in ostale, hitri ali oC^čajni tečaji. Studio Tango. Britot3l6, Kranj, »041/920-485 9Coiaii OD TEMEUEV dO strehe, notranje omete, vrste tasad, škarpe ter tla-k9/anje dvorišč, kvalitetno, hHro In poceni. Arbaj. d o o . 2g. B^la 24. Preddvor. 9 041/241-U9 90019» POLAGAM keramična ploéčioe. Ujm- pert Marjan s.p,. Brede 11. Škofja Loka. » 041/705-197 zasebni stiki DEKL£. lahko st brez sluzDe. stanovanja. Imej p& iskrene nameie po žMje-nju vdvoja.tt 041/959-192 M03l?3 DELAVKE. študeritKe. podjetnice, up- ^ojenke. kmetice, aobraženke. g^ apodinje. zeli/o spoznati zveste part* nerfe. ® 031/636-378 »002122 ZAHVALA Mnofio prezfodât nas je zapustil naš atí íoze Krajnik ' i2 Rete« pri ŠkoQi LM IsVieco se zâbv^jujemo soiodoikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, gospodu župniku in vsem ostalim za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter spiirm^tvo na njegovi zadnji pod Žena Pavla, hčerki lana in Miša Pomlad je na naï vrt prišla in vpraiala, kjt si ti. Sedla jt na rosna tla iniokala, ker U ni. V SPOMIN Minilo ie Žalostno leto, odkar ie odšel nal ljubi sin in brat Nejc Katrašnik Za vsako svečko, za vsak cvet in lepo misel ob njegovem pre* ranem grobu iskrena hvala. Ati, mami m Katjuša Skofja Loka, 21, aprila 200Q Človek nikoli ne umre, ampak žiid v srçih řístířv, ki so ga imeli radi. ZAHVALA V 79. letii starosti nas je zapustila didga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Marija Frelih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom» dobrim sosedom, prijateljem in vsem drugim za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sve^e in sv. maše. Iskrena hvala g, župniku Francu Šuštarju, cerkvenim pevcem m pogrebnima službama Akris in Hipnos. Posebno zahvalo smo dolžni gorenjevaškim gasilcem in govorniku, skratka vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti. Vsi njeni Gorenja vas. Kraoi, apriJ 2009 i* è Anketa Med strojniki le eno dekle Ur^ Pfternel Na lesenicah jev petek potekalo srečanje strojnih šol iz vse Slovenije. Udeležilo se ga je 110 dijakov {med njimi samo ena dijakinja), ki so predstavili raziskovalne naloge s področja varčne rabe energije. Pa je strojništvo za miade ie zanimiv poklic? Morilka Hribar» Trbovlje: Albin Cašl, Velenje Aljdž Kodrlč^ Nova Gorica: "Sem edina dijakinja na na- "Obiskujem program stroj- "Hodim v četrti letnik, vpi- 5i šoli, obiskujem pa tretji [ ni mehanik. Strojništvo me j sal pa sem se na strojno fa- letnik prograr^a strojni teh-nik. V fantovski družbi se veseli, sem v drugem letniku. če mi bo šio, bom • kulteto. Ukvarjam se s kon- : struiranjem koles, razvijam dobro počutim. Namera- i morda šel tudi na strojno • nov tip okvirja z menjalni vam iti na strojno fakultě- • fakolteto. SIcer pa se bom • kom spredaj." ^ * to." i zaposlil v Gorenju." • p Igor Milost, Neva Gorica: Stane Vidmar, Jesenice: 4 "V Tehniškem Šolskem cen- • "Na Srednji Šoli Jesenice tru Nova Gorica opažamo, • običajno napolnimo en odda so zaradi recesije mnoga • delek programa strojni teh- podjetja začasno ustavila i nik, zanimanje je konstant- Štipendiranje. Enako je z iz- • no, medtem ko je v poklic- vajaijem prakse, zato bo • nih programih vpis slabši. nujna pomoč države." običajno le polovičen." Zbrali kar dve toni hrane Sobotna humanitarna akcija Solidarnost • ne usmiljenje je uspela. Vstopnina za ogled kranjskih rovov je bila konzerva hrane, a so obiskovalci prinašali škatle in vreče hrane. Sutana P. Kovačič Kranj • "Odziv je bU fenome-nalen. Prijetno sem presenečen, da so Kranjčanke in Kranjčani tako solidami in da znajo prisluhniti ljudem v stiski," je na sobotni humanitarni akciji Soiidamost • ne usmiljenje povedal Marjan Gantar, predsednik Območ-n^a zdniženia Rdečega kri» ža Kranj. V akciji, kí jo je organiziral Zavod za turi* zem Kranj v sodelovanju z Mestno občino Kranj, Območno organizacijo Rdečega križa Kranj in Radiom Kranj, so zbrali skoraj dve toni hrane. Glavni dlj akdje je bil namreč zbrati čim več nujno potrebnih živil za po-sameziiike in družine, ki so Prehrambene izdelke so sprejemale prostovoljke Rdečega križa.tin» dovi se zaradi gospodarske krize znašli v stiski. Pa poglejmo "Krajevna organizacija li Beerbelly Band, Suha Ipa- bodo sedanje zaloge hrane še bolj podrobno. Ljudje so Rdečega križa Vodovodni ga, SIutna poletja. Ansambel zadoščale do jeseni. Tedaj na stojnice na Glavni trg in stolp je zbrak še petsto ev- Škaf, Pevski zbor župnije, načrtujemo nove humani- pred kranjske rove prinesli 764 konzerv hrane, 131 kilo- rov, petsto Šest evrov se je nabralo v nabiralnikih Rde- Teater Cizamo in škrat tame akcije, saj nam je do- Kranček. ber odziv na sobotni akciji gramov moke, 74 kilogra- če^ križa na Glavnem t^ "Registriranih imamo že dal nov zalet," je dodal Mar- mov sladkorja, 259 kilogra» in pred rovi," je povedal približno šeststo prosilcev za jan Gantar. Obiskovalci so mov testenin, 66 litrov mle- GdJiUi. V lovilj so piedslavi- piehraiiskc izdelke. Če pri- bili nad idejo in izvedbo toka, 46 litrov olja, 93 kilogra- li svoje delovanje Zavod Ko- štejemo Še njihove družin» kratne humanitarne akcije mov riža in še veliko dn^h rak. Sonček - Zveza društev ske člane, imamo na območ- zadovoljni, Jožica Prdan je prehranskih izdelkov, kot so za cerebralno paralizo Slove- ju občin, ki so nastale iz biv- povedala: "Večkrat kaj daru- krompir, mesni izdelki, čo- nije, Enota Šenťk, 2verca • še kranjske, v tem času oko- jen: v humanitarne name- kolada, izdelki iz žitaric, društvo za pomoč živalim, ki li dva tisoč ljudi, ki potrebu- ne, tokrat sem prinesla kon- bonboni, razni namazi bodo dobiček od prodanih jejo pomoč v hrani. Pričaku- zerve fižola, testenine, riž, Nekateri so se pred vhod v izdelkov predali Rdečemu jemo jih Še več," je povedala Čokoladni najna2. Posrečena rove pripeljali z avtom, iz križu. Dogodek je obogatil Milka Miklavčič, sekretarka je ideja, da so humanitar- prtljažnika vzeli škat]o ali glasbeni in animacijski pro- Območnega združenja Rde- nost povezal: z ogledom celo več škatel hrane... gram, v katerem so sodçlova- čega križa Kram. "Upam, da kranjskih rovov." vremenska napoved Napoved za Gorenjsko « * Danes bo sprva oblačno, dež bo ponehal, popoldne in : zvečer se bo delno razjasnilo. Pihal bo severovzhodnik. Jutri : bo precej jasno In sprva še vetrovno. V četrtek bo oblačno s : padavinami. TOREK SREDA A|eiicl& RS za okoli«. Urad zi ni^eo^clop^o ČETRTEK / / / / 9/16®C i 8/19®C / i i e/iô'^c ZâQreb o Id/tS'C O Rohj 21/13*0 Kranj Na Evinih slikah se čuti poletje Eva Puhar, profesorica likovne umetnosti, je v petek v večnamenskem prostoru Gorenjskega glasa v Kranju razstavila večinoma svoja nova likovna dela» ki jim je dala skupno ime: Poletje. "Po zaspanem zimskem času smo se prebudili v pomlad, kmalu bo poletje. Ta dva letna časa zaznamujejo sveže, žive barve in veliko sonca in prav takšne so moje slike na velikih in malih platnih, pa tudi na voščilnicah/' je povedala Eva. Kdor pozna njena dela, že ve, da Eva praviloma uporablja likovna elementa piko in Črto in da nanjo močno vplivata dizajn In strip. Na njenih stikah so živali, leteči Marsovci, valovi, palme in Se veliko drugih motivov, ki so upodobljeni z obilico Evine domišljije. Čeprav je bila njena "petkova Glasova razstava'' v prvi vrsti namenjena otroški duši, je prevzela tudi marsikatero odraslo. Dušo seveda. S. K. Podražitev naftnih derivatov Danes so se spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse zvišale. 95-oktânski motorni bencin se je podražil za 1,2 centa, na 1,008 evra na liter, 98-oktanski bencin za i,6 centa, na 1,027 ®vra, dizelsko gorivo za 0,2 centa, na 0,989 evra, In kurilno olje za 0,4 centa, na 0,536 evra. C. 2. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 37 prebivalcev. V Kranju se je rodilo 26 otrok, od tega 13 dečkov In prav toliko deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4300 gramov, najlažjemu pa sc kazalcc na tehtnici ustavil pri 2220 gramih. Na Jesenicah je prvič zajokalo 7 deklic In 4 dečki. Najlažji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 2430 gramov, najtežja pa je bila tokrat deklica s 3600 grami porodne teže. ppf iV» i'<) RADIO KRANJ d.o.c. StrHarjeva u( 6. KRANJ rriEPON (M) 2*1.2220 (04) 281-2224 i»^ (04> 2022*222 »mrnui 1051) 303-90S meoAM FAX: aai-4CM) 381- tic2UUfc iimum! mmèit 6*puita. www.raclio-krani.si i ir