PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Offtae of PVbttMtlMi BM7 Sosth Uwidàk Ava Tolopkoae, M«tO 4104 ^YEAR XXV1L tgg J £rrar Chicago, lU., torek, 16. januarja (January 16), 1934. STE V.—NUMBER 11 o te, Komentarji e bolna domWjljTbuU ok trda, resnična dejstva ... Zadnji teden smo omenili na-¿rne jezuite, ki "v* vedo" in mo oni imajo ^^ av" ki so danes demdkratje excellence in sanjajo, da je oosevelt tista velika, od Boga »lana moč, ki popelje Ameri-, in svet po tirnicah dveh be-.stih papeskih enciklik nazaj "svetli" srednji vek. V ameriškem jezuitskem ta-»ru pa ne gre vse gladko; če-rav "vse vedo" in le oni imajo absolutno prav", ni med njimi otnosti in Možnosti. Njihov lavni gromovnik v Detroitu, epetalo "father" Coughlin, ima rdite nasprotnike prav na vrhu imske hierarhije v Zdruienih riavah. Na primer Al Smith, aterega so leta 1928 slavili kot aj večjega od rešen ika Ameri-je zabrusil detroitskemu fathru", da je navadna "gof-> dočim je velikemu Roose-tu rekel, da je njegova valut-politika "bailoney". Tudi lardinala v New Yorku in Bos-onu ter večjih drugih visokih irelatov je ozmerjallo detroit-kega "fathra" in ga označilo * prostega "soap-boxerja". Odkod ta konflikt med "vse- redci" ? Izvira iz enostavnega lejstva, ker se med njimi kri-ajo ekonomski interesi. In ti io prvi povsod! Smith, kardi-lala in nekateri škofje so glo-M>ko zainteresirani v Wall stree-u, pa ne marajo nobene take de-ikrne reforme, ki bi znižala vrednost njihovih premoženj. To-ie tisto! Zadnje dni se je nad Cough- ina spravil tudi bankir James >. Warburg iz New Yorka, ki ie bil Rooseveltov svetovalec na nednarodnl ekonomtfltf Icoftife- tnci v" Londonu. Župnik "oughlin je namreč na papirju 'rešil" vse, kar se. tiče valute, financ, bankirstva, industrij in ekonomije sploh—kajpada vse v okviru privatnega kapitalizma, da bosta vodk «it in koza cela! Bankir Warburg je seveda imel lahko opravilo s "fathrom". Kajti kdor hoče krpati kapitalizem, ne sme flikati aamo kože, temveč mora pogledati tudi v drob — potopiti se mora v labirintu milijonov ekonomskih kontra-dfccij in tam »e mora izgubiti. * Bankir Warburg je povedal "fathru", da je njegova denarna reforma "baloney", kajti na Mem svetu ni toliko zlata in Wra, da bi btti vsi kapitalisti m delavci ter vsi ostal! trotje tako bogati in zadovoljni kakor Coughlin planira. Warburg je toliko v pravem, da srce kapita-Iwticnega gospodarstva^— denar, cene, profit — se ne da reformirati ; ta maAinerija je tirfko oHikatna in komplicirana, da je ni mogoče prilagoditi kakemu principu v smialu "sitega volka !n f(,|<' k<>*'" Ta maiinerija se J« razvila v teku stoletij le za av"i cilj: izkoriščanje človeka P<» človeku in služiti ne more noknemu drugemu cHju. Mrzel curek mrzle vode na '»ne, ki so zaljubljeni v Roo-*Htov deal", je te dni J. ! lu,li E. A. Fitzpatrick, artavnl direktor con*inu. Rekel (U-A'rn^^m formsUlna at .pečini rata of poeta«« provided (or la aoetion 1108, Aet of Oat. I, l»lf, aathartaad a« Hma 14, 1918. NHITNEV «III VLAMO LASTNIŠTVO ŽELEZNIC Železnice Je sedaj dolgujejo velike vsote vladi in tega dolga ne bodo mogle poravnati, je njegovo mnenje New York. — (FP) — Vse kaže, da bo vlada prevzela železnice in da bo vladno lastništvo pozdravilo vse organizirano delavstvo, ki je že pričelo u-videvati, da je to edini izhod iz obstoječega položaja, je rekel A. F. Whiney, predsednik bratovščine železniških spremnikov in član ekaekutivnega odbora železniških unij. Bratovščine bodo predložile v kongresu zakonski osnutek glede šesturnika in pričakujejo, da bo sprejet že v tem zasedanju. Whitney je tudi dejal, da je sedanji ekonomski sistem, ki ne nudi potrebne zaščite delavcem, obsojen na pogin. Whitney je izrekel te besede v intervjuvu s časopisnimi poročevalci pred no je nastopil kot govornik na shodu, ki ga je fAdlicata Farmer-Labor Political Federation, na katerem so govorili tudi Milo Reno, voditelj farmarjev; Tom Amplie iz Wia-consina in Paul Blanshard, član kabineta newyor&kega župana La Guardia. Na tem shodu sc je govorilo tudi o formiranju nove politične stranke. "Železnice že sedaj dolgujejo vladi nad 400 milijonov dolarjev", Je dejal Whitney. "Dolga ne bodo mogle poravnati, kar pomeni, da jih bo morala vlada flMMI." Whitney ~je dalje rekel, da predloga glede uveljavljenje šesturnika predviduje, da ne sme biti nikakega znižanja bazične dnevne ali mesečne mezde. Železničarji sicer podpirajo sedanjo administracijo in želijo, da Roosevelt uspe, toda njegov program ne napreduje kalkor 4>i bilo želeti, kar je treba pripisati veliki opoziciji s strani industrijskih magnatov. Farmarji nifeo veliko pridobili in železnice se nahajajo v istem položaju kot pred enim letom. Reporter j i so bili presenečeni, ko so slišali tega voditelja de- Socialisticna kampanja za nov a• mendment ustave Ustavo je treba spremeniti, drugače je socialno zakon oda jstvo nemogoče f ' VVashington, D. C. — Odbor socialistične stranke za javne zadeve je naznanil, da je potrebna energična kampanja za nov a-mendment ustave, ki mora dati kongresu oblast, da lahko sprejme zakone za javno blagostanje. Ameriška ustava je danes zelo'reakcionarna v tem pogledu. Dokaz temu je zadnja razsodb« vrhovnega sodišča v zadevi dveletnega moratorija za dolgove HINAVStlNA AVTNEGA MAUA RAZGALJENA Govori o socialnih pravicah, v svojih tovarnah pa uvaja su* • ženjske razmere New York.— (FP) — Henry Ford se je izkazal za hinavca prve vrste v intervjuvu z repor-terjem dnevnika "New York Timea," v katerem je hvalil NRA in "new deal". Rekel je, da vodita v dobo socialne pravičnosti, Čeprav vsa javnost ve, da je njegova opozicija proti NIRA iz svala srdit boj med njondonu ali v Tokiju, vedo, da je Ford velik hinavec, kadar govori o socialnih pravicah. Uvedel je Šplonaž-ni sistem, da tako prepreči organiziranje delavcev, kakor tudi prepovedal zbiranje delavcev v malih skupinah iz istega razloga. V njegovih tovarnah vlada •ilno priganjaštvo in vsi od glavnega upravitelja do zadnjega delovodje nastopajo kot diktatorji napram delavcem. Ti nimajo nikakih pravic, kakor jih niso imeli zumorci v južnih državah pred odpravo suženjstva. Poročevalec ni vprašal Forda o vzroku stavke v njegovih tovarnah v CheSterju, Pa., in v ewateru in o detajlih forše- Denarna reforma pred koftgresom Edg liffc NRA, katere je predložil William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, generalu Johnsonu, niti o Fordovem stališču napram otroškemu delu in organiziranju delavstva, ker mu je bilo najbrž naročeno, da je najboljše, ako o teh stvareh molči. Novo cepilo proti legarju odkri. to v Rusiji Moakva, 15. jan. — Medicin ski zavod v Karkovu naznanja da so tam odkrili novo cepile prtïti legarju (tifusu). Cepilo je neškodljivo, ima pa izvrstne u spehe in človeku popolnoma zavaruje proti omenjeni bolezni. NRA v. Wis-je, da "new "e poboljšuje ljudi. La-*'>mm*t (m, zasebnem okorišča-nju J«' danes večja ko je bila i I'rej v Ameriki! Roosevol- kda !"'• Ijr|ncip "partnerstva med k*Pitalom in delom" je vsak dan '"J* farna. Kapitalisti in de-14U| nočejo kooperirati, pač pa Z w'*jv<«jem rÄVr,,u "» kavNU, £ več dobe zaae. fie nikdar philo takega kaosa v ljudskem nJu in takšne ignorance ekonomskih in .socialnih fu MNew deal" pa te- bklr i'* ,mnovi izboljšanja ka l * *l*kulantov, gang*. 1 * mog^ih, krukov, da "*J člov^ki, ^ iz ^ ^ jo cut socialno pravlčno- llahak.v r m Zadnja kazen Izkortéfanega dela*st*8. (Narisal Jcrger.) RtzillaH NRA ia rtiita delavskih voditelj Voditelji ADF bodo lešetali "new deal" In določili nov program za unije Waahüfcton, D. C. — Dne 24 januarja se vrši v Washingtonu konferenca predsednikov vseh mednarodnih unij Ameriške delavske federacije. Namen te konference je, da voditelji unij pregledajo vse uspehe in neuspehe NRA ali federalne industrijske administracije in sestavijo nov program za avoje unije z ozirom na "new deal." Pričakuje ae, da bo Ameriška delavska federacija zahtevala rasne spremembe v zakonu Nire Glavna zahteva bo, da kongres skrajša delovnlk In zviša minimalne mezde. Voditelji delavake federacije nlao zadovoljni 8 dosedanjimi reiultati NRA. Upo-slevalna kampanja vlade Je bila za nje fiaako. Rea je bilo upoale-nih 6,400,000 brezpoaelnih delavcev pri javnih in civilnih delih — deloma tudi v privatnih industrijah — med tem pa Je šc vedno malo manj ko enajat milijonov delavcev brez saaluika Privatna podjetja so upoaUla v zadnjih Šestih mesecih le 1,000,-000 delavcev, dočim je Hooae-velt pričakoval, da bo do a«ptem< bra upoalenlh pet milijonov. Tc pomeni, da je treba delovnik v vaeh induatrijah znižati povprečno najmanj Itlrl in pol ura, če hočejo, da induatrlje abaorbira-Jo še štiri milijone delavcev. Na drugI atrani so voditelj < federacije presenečeni nad po-ranijo kompanijaklh unij, KUub delavski klavzuli v Niri in kljul vsem interpretacijam v Wash, ingtonu je večina delodajalcev odločno sovražna samostojnim unijam in z vso agresivnostjo organizira avoje kompanijske u-nije. Nava vohaaska afara v sovjtltki Raslii Devet tujcev In 20 Rusov aretl ranih zaradi "ekonomske iplo-našo" • mrn^m-mmmmmmmrn Moskva, 1ft. Jan. — Sovjetl i. majo opravka z novo afero eko* nomskega vohunstva in aabota že, ki morda nadkrili znani slučaj okoli anglefke firme Metropoli tan-Vicken. Tajna sovjetska po» licljn Je zadnje tedn^ aretiral» devet Inozrmcev, nameščenih prf švicarski tvrdkl Control) í'om pany, in dvajset domačinov, ki so tudi hill uslužbenl pri omrnje nI firmi. Prizadeta tvrdka Je po-družnica švicarske družbe Bocie te On«ral<»dcs Siirveilancea Limited, s sedežem v ženevi Med aretiranimi Je jiet zastopnikov te družbe. Val no obtoženi < konomskrI Aplonaž<>. Jetniki so skrbno zastraženi in nihče ne sm<* obče v a U z njimi, tudi konzuli in pooh laščenbi iioslanlšt^v prizadetih dež<>l ne »mejo priti z njimi \ dotiko. Med aretiranimi zastop nikl švicarake družim sta dva Avatrijca, dva Nemca Iz Nemčl-Je, ed«-ri Belgijec In edsn 0»n<*----- ÜA» W.. HM m Mi MM. IIA» M torn WU i » »■ raitoM'. H« * toi WA» » MM <«e*M Clto«*») m . CIUm* »to CtoM* »TA« M* MW. tor^O «Mialrt« MM M* M» AtowtoU« •• 111 Mt W faUirMi. MMtor h w, kv IM • PROHVETA MITA« to. Uwto to, Mpg or THE FTPglUTEP PU» _ --I Oalum v «U-WÜ«. l»rl»»ar (Dae. II). IM», »to« ■v^irzr mml to mm to • tolnw s*a*ia MMAtoaa. r«MWto to »»»itoM. to •• na Itat a# lata»I ___ Domač drobiž Novi grobovi Chisholm, Minn. — Po dolgi In mučni bolezni je tu umrla lena Franka Podlogarja, »tare 41 let in doma iz Kakitnlka pri Postojni. V Ameriki je bila 21 lat in zapušča mota. pet otrok in enega brata. Calumet, Mich. — Tu je umrla Barbara fipehar, vdova, eta-ra 62 let in doma iz Bele Krajine. V Calumetu je bila čez 40 let In zapušča štiri sinove in dve hčeri. — V Lauriumu je umrl Frank Safer, star 50 let in doma iz Lokev. Zapušča ieno, dva ainova in hčer. Cleveland. — V bolnišnici je umrla Frances Matjašič, roj. Leben, stara 48 let in doma iz Hruševa pri Ljubljani. Tu je ži-vele 28 let in zapušča mota, pet otrcšc, mater in brata. Novi grobovi v starem kraju Cleveland. — Vid Omahen je prejel vest, da je v Strajnah pri St. Vidu «pri Zatični umrla njegova mati Marjeta Omahen v starosti 84 let. V Ameriki zapušča samo njega. — Mary Mlhel-čič je bila obveščena, da je v Begunjah pri Cerknici umrl njen oče Junez Vidmar v starosti 84 let. V Ameriki zapušča dva ainova in dve hčeri. Strabane, Pa — Ivanka Gla-žar je dobila vest, da je na božični dan naglo umrl njen oče Luka Bele, po domače Surkel, v Slavini na Notranjskem. Star je bil 70 let in zapušča v Združenih državah sina Iti hčer, drugega sina pa v Južni Ameriki. Koaforoaea federalnih ■■i) t Washington! Razpravljala bo o reviziji smernic organiziranega delavatva Waehing ton, D. C. — (KP)— Vse federalne unije, ki so pridružene Ameriški delavski federaciji, so bile pozvane, naj pošljejo svoje reprezentante na konferenco, ki se otvori v tem mestu 23. januarja. Na tej konferenci Iaido predloženi načrti glede formiranja industrijskih unij v temeljnih ameriških industrijah. Udeležili se bode tudi predsedniki in drugi ekse-kutivni uradniki mednarodnih unij. Walter M. Cook, predsednik federalnih unij, je aeatavil načrt glede formiranja industrijskih unij, ki predviduje temeljito revizijo |H>litike organizirane-ga delavstva. On napoveduje, da bo konferenca sprejela daleko-seine zaključke s ozirom na bo-di*V mi noša je novih članov federalnih unij in člani mednarodnih in narodnih unij. Odkar je bil uveljavljen zakon gospodarske «Amove, je bilo več sto tisoč drlavCev organiziranih v federalnih unijah in to zahteva revizijo smernic organiziranega delavstva, pravi Cook, IMatnke šole v WlsrssiatllU Madison, Wis. — llrnryju Kutyu. načelniku komiteja za delavuko vzgojo državne delav-ske rcderarlje, je bila poverjena naloga, dii organisira delavske šole \ nadaljnjih štirih večjih industrijskih mestih. Ta mesta so Green Bay, Reaver l)am, l«a-Ooesr in Kenosha. Sole bodo otip rte članom strokovnih unij in drugim delavcem, nt roške pa bo nosila državna delavska federacija in deloma CWA. * Ljudje, U imajo smolo in ae vedo. — Kramar Jože ta Ivan Caakar. — Naša ' inieiigesce" ga vedno polom L — Nastop delavskega pevskega zbora . Ameriška Domovina stoče, da mi (od Prosvete) "napadamo levo in desno", če pa kdo nam kakšno pove, pa zaženemo krik, češ, jednoto napadajo. Ampak dejstva govore drugače: da drugi (predvsem A. D.) napadajo nas in da se mi branimo. To pa že smemo brez greha. Napadajo pa nas ((v prvi vrati A. D.) zato, ker si iipamo kritizirati gnilobo med nami — in gnilobe je na našem ameriškem otočku več kot preveč. Pri ljudeh Plrčtvega kova je vsaka poštena kritika njihovega lastnega ogabnega početja ~ napadanje, dcrfim v svojem lastnem počenjfAju (umazano napadanje, zlivanje gnojnice in kidanje blata na nasprotnike, zavajanje ljudstva, laganje in zavijanje dejstev in bezniško prostaško zmerjanje) vidijo nekaj čisto nedolžnega, nekaj, Česar nihče ne bi smel grajati! Čudni svetniki! Kaže, da imajo oči in nosnice tako zabasane z blatom, da ga ne morejo več ločiti od snega niti občutiti smradu, ki se razširja okoli njih. • • * Nekoč je živel sicer neškodljiv možakar, ki je silno ljubil žgano kapljico. Nekega večera sj Je Je po svoji s^ari iiavadl na-srkal preko vsake mere. Domov gredoč je zajadral proti greznici svojega soseda ter štrbunknil vanjo. Greznica pa k sreči ni bi-lu globoka in mož se ;e potem, ko je dobil polna usta, ušesa, nos in oči nemarnije, srečno rešil iz neprostovoljne in neblagodišeče kopel jI. Nato se je otresel kakor moker kužek, šel domov ter se vlegel spat. Ko se je drugo jutro zbudil, je vse okrog njega neznansko smrdelo. Mož se dvigne ter jo pobere v vežo, kjer je žena kuhala zajtrk. Tudi v Veži je neznansko smrdelo. Pa se je mož razjezil. "Prekleta babnlca, kaj pa si počela, da si tako silno za-smradila vso hišo?!" Nato pa ven y gostilno. A tudi tam je vse strašno smrdelo. "Hudiča vendar!" se je ježil mož, "to je! je moderna znanost ugotovila, da je poročilo popolnoma resnično toliko, da gre v tem primeru le za mesece. V Metuzale-movi dobi je židovsko štetje časa temeljilo na luninih izpre-slavni "kultu ni ii membahjh ako očakovo starost večji pisatelj. Jože nemara upa, da bo ta čast pripadla njemu in da bomo nekega dne njega postavili v naš vrt", da bo tam vrabce strašil a vtj Veste, Jože je nekoč napisal knjigo, kako ga je ljubi bog vodil preko step in skozi gesdove ma-tuške Eusije, pa se počuti dovolj velikega, da gleda nesmrtnemu Cankarju v obisti ... Saj pravim! — otroci in palčki so res od sile domišljavi, predfzni in nesramni l — • * * Ne mislite, da komentiram Jst-žetyve neslanosti, da bi se mi zdele važne; brez vsake važnosti in pomena so zame in za ves svet. Toda v naši dični metropoli je precej dolg čas doma in — well, pregovor pravi, da celo hudič v sili muhe Žre, Jaz pa ... No, mar nisem že tako preveč jasen ? Saj ste me razumeli? 8eveda. ♦ • • Tole zaletavanje v Adamiča mora izvabiti slehrnemu pametnemu Človeku med namj vsaj vzklik: "Bože pomiluj narod, ki ima tako "inteligenco", ki je odgovorna za take klavrne komedije in kakršne imamo v metropoli — žal! — mnogo preveč! Da bi je bilo vsaj polovico manj! Polovico manj zdražbarije in amradu bi bilo v metropoli in puhla repa bi ne bila tako v čislih, kakor je tako. Te vražje "inteligence" nas reši, bože, pa te ne bomo nikdar več prosili za nobeno uslugo in hvaležni ti bomo na vso moč in pol!" In takle vzklik bi ne imel kar nič farizejskega v sebi, kajti prežalostna resnica jda baš ta vražja naša "inteligenca", ki se bolj ali manj očitno zbira pod PirČevim klobukom, silno zastruplja naše javno živ Ijenje. "Zlodej naj jo pocitra!" bi rekel naš kmet. • • ♦ Klub št. 49 bo v bližnji bodpč-nosti priredil domačo zabavo za naše prijatelje in somišljenike, na kar že danes opozarjam. Vstopnine ne bo nič. Obenem ponovno opozarjam naše cleve-landske prijatelje in somišljenike na prireditev socialističnega pevskega zbora Delavec iz New-burgha, ki ae bo vršila dne 4. ....... . . februarja v prostorih Slovenske- pa res od SlUjJ tud pri vas ste! ga delftVaUega doma na Waterlpo vse zasmradili!" Sam sebi pa ni ^ ^j* ,n dajte ^ ^ smrdel, pač zato, ker je bil edini, ki je smrdel. In smrdel je, dokler se gostilničarjev hlapec nI razjezil ter ga treščil v potok, ki je pijančka končno očedil. — Tele storijo se spomnim vselej, kadar urednik Ameriške Domovine javka, da ga mi napadamo, blatimo itd. . . . • • • I/okulni kramar Jože. ki poleg drugih predmetov prodaja tUdI slike in kipe (tujcev!) avetnikov in svetnic božjih, odgovarja svojim kritikom, da ne vzame nazaj nobene besede, ki jo je bil zapisal o Adamiču. Saj ni potrebno. Tudi neki nprec ni hotel na noben način spremeniti svojega mnenja o ljudeh, pa so ga le-ti poslali v norišnico. Na zdravnikovo vprašanje, zakaj ao ga pri-peljali v blaznico, je odgovoril: "Jaz trdim, da so vsi ljudje norci, ljudje pa vztrajajo, da sem juz nor. No, jaz vztrajam pri svojem, zato sem zdaj tukaj ..." * a • Jože se je dotaknil tudi Ivana Cankarja — česa a«» takile malčki ne dotaknejo! — ter podvomil. da bi bil Cankar naš naj- poro sodrugom iz Newburgha, ki imajo v svoji naselbini mnogo težji boj za obstanek kot mi v Collinwoodu in Clevelandu, kajti tamkaj ima farovž še silno besedo in Bodrugi se morajo tam boriti s hujšimi težkočami kot drugje, kjer nazadnjaštvo ni v tako bohotnem cvetju kot tam. Kluba št. 49 in 27 vam bosta zato prav tako hvaležna, kakor če posetite njune prireditve. Na svidenje dne 4. feb. y SDD! Ivan Jontez-Podgorlčan, 53. Baika n Metazalomovl Nova kritična proučevanja In raziskavanja o najvišji možni starosti človeka so dala presenetljive rezultate in za vselej zavrnila vesti o Metuzalemovlh starostih poaamesnih ljudi v kraljestvo bajk. Nedvomno je dognano, da doslej na avetu še ni bilo človeka, ki bi bil atar več nego 110 let. Res da av. pismo pripoveduje o imenovanem očaku, ki je došivel baje 969 let in delfifib i številom i&secev v letu, dobimo gotovo lepo starost dobrih 80 let. Ta starost je bila bržčas v davnini zelo neobičajna, ker so bile živjjenske prilike — vojne, razbojništva, kužne bolezni — take, da je le redko kdo ušel vsem tem nevarnostim in živel globoko preko svoje najboljše moške dobe. Očaku Metuzalemu se Je to posrečilo in ker so mu šteli lunina leta kot solnčna leta, je postal patron vseh dolgožlvih starcev, prekositi pa ga seveda ni mogli nihče. Bilo je pač na dlani sklepanje, da bi tudi v naši dobi posamezniki lahko dosegli 160 let, ako so v svetopisemskih Časih doživeli nekateri očaki igraje to število let, sam patron Metuaalem pa je do malega živel akoro deset vekov. Brez kritike in brez poskusa ugotoviti resnično starost posameznih starcev, o katerih je njihova okolica trdila, da so "stari ko zemlja", so različni kronisti, željni senzacije, prevzemali sporočena jim števila let in gotovo tudi sami dodajali po par desetletij, da so izzvali večje začudenje čitateljev. Tako so taki izmišljeni starci postali že redna prikazen vseh j>aznejših piscev in so skoroda že prišli v pregovor. Naj navedemo nekoliko najznamenitejših dolgoživcev: Med temi je najznamenitejši Anglež Tomaž Parr, ki je baje dosegel .152 let. Zelo često se omenja tudi Anglež Miguel Weeks, ki so mu prisodili celo 180 let. Ker pa se je poročevalcu samemu zdelo močno neverjetno, je utemeljil to visoko starost s čisto posebnim načinom življenja, ki se ga jo držal Weeks. Jedel je samo po enkrat na dan, gorkih jedil se ni dotaknil, dva dni v mesecu pa je imel popoln post. Kronist je bil prepričan, da je s tem dovolj objasnll zagonetko velikanske Weeksove starosti. Nadaljnji v spisku starcev je holandski mor nar Jakob Drahemberg, ki je bil kot 120 letnik zapleten v neke zelo nečedne ljubezenske za deve in je svoje pustolovsko življenje končal šele v svojem 145 letu. Ruska perica Irina Rudi-kova je baje Živela 148 let, čaška kmetica Marija Jezourek je v svojem stotem letu baje še z lahkoto opravljala vsa poljska dela in je živela še šestnajst let po svojem stotem rojstnem dnevu. Francoz Jean Mazart je doživel 117 let in je bil v tem času desetkrat oženjen, tako da je imel vsega skupaj okoli 100 otrok. Ker pa je znano, da ženske povprečno dalje žive nego moški, zaključuje to vrato Francozinja Marie Prion, ki a avojimi 185 leti nima tekmeca med ljudmi. -Jte te primere nam navajajo kronike posnega srednjega veka in sgodn je nove dobe. Na 'žalost pa moramo vsem tem vestem o-besiti velik vprašaj. Novejši raz-4skovalci—-morda jih je pri tem vodila zavist, morda pa tudi mo Želja po nesporni ugotovitvi skrajnih meja človeškega Življenja —- pa so razdrli te legende irf postavili mejo 110 let, preko katere po dosedanjih izkustvih človek ne more raztegniti svojega romanja po zemlji. Za- Zamoraki deček, a*n farmar ja-najemnika i» Jugu, ki je po navodilu vlade uničil tretjino bombažnega pridelka, da ne bo "previška na trgu." Vladi ni prišlo na misel, da bi najemniki lahko porabili odvišni bombaž zase in svoje razcapane otroke. to ao pridni raziskovalci šli in prebrskali vse mogoče arhive, cerkvene matice in slične zapiske, da bi dognali, koliko eo bili prav za prav stari taki sto petdeset in stošestdesetletniki. Rezultat tega preiskovanja je bil porazen. Nihče izmed naštetih ni doživel več nego 110 let, kar je vsekako lepa starost. Celo čudežni starec Tomaž Parr, ki je veljal kot nesporno ugotovljeni primer najvišje starosti, je izgubil svoj čudežni nimbus. Po dokumentih je namreč dognano, da ne more biti govora o 152 letih, marveč kvečjemu o 102 ali 103 letih, tedaj za celih 50 let manj, nego je znala o njem poročati legenda. Moža je sicer ob smrti obduciral znameniti zdravnik Harvey, ki je odkril tajno krvnega obtoka, toda zapisnik o sekciji je bil objavljen šele 34 let po Parrovi smrti. Bajka pripoveduje tudi, da so tudi Parrovi potomci, otroci in vnuki, podedovali lastnost . svojega prednika in živeli preko sto let Izkazalo pa se je pri podrobni raziskavi, da vrli 152 letnik sploh ni imel otrok, ki bi jim bil zapustil ta dragoceni dar dolgega življenja. Na sličen na čin so razpršene tudi legende o ostalih primerih visoke starosti. Vsi so se izkazali kot pretiravanja. Pač so našteti učakali preko sto pomladi, toda najstarejši med njimi je doživel 104 leta, do 110 let pa se ni nikomur posrečilo odložiti smrti. Po vsej verjetnosti morda tudi nikomur ne bo dana ta možnost kljub Steinachu in Voronovu. —K. PHporoža|o «staaovitov novega vladnega odbora Ta odbor naj bi ščitil male trgov, ce in konzumente pred velikimi korporacijami • V Gary ju. Ind.. se je pojavila no v s organizacija a imenom Itlae Shirt*." kl je naznanila, da be borila pro«I plemenski« predsodkom la proti ameriški netolerantnosti. Washington, D. C. — (FP)— Da industrijski pravilniki u-stvnrjajo pogoje za razvoj monopolističnih tendenc v okviru Nire, je priznal odfo predsednik Roosevelt na konferenci, katere rfta se udeležila senatorja Borah in Nye ter general Johnson, administrator industrijskega zakona. Nekatere korporacije ima-trajLo, da je bil s sprejetjem zakona gospodarske obnove razveljavljen Shermanov antitrust-ni zakon in v tem smislu tudi vodijo svojo politiko. S tem vprašanjem se bo bavil kongres in skušal rasAčistiti sekcije Nire, ki govore o suspenzi j i provizij antitrustnega zakona. Nekateri senatorji in kongres-nlki priporočajo ustanovitev posebnega vladnega odbora, ki bi »mi delavskemu odboru in ščitil interese malih trgovcev, podjetnikov in konzumentov proti velikim korporacijam. Ti so mnenja, da bi se na ta način lahko preprečil razvoj monopolov. Senator Borah je že v lanskem zasedanju kongresa napadal monopolistične tendence MHlonove Aluminum Co., ki je predložila pravilnik, kateri pa ne vectfflje klavzule o "pošteni kom peticiji**. torek, 16. JANUARjJ Zla pravitaika u delani Podjetniki "pogUhali" p|afi, minimum; kvalificirane det* ce edatevili in nekatere upoalili po nižji plači Washington. — (FP) __ v kvalificirani delavci v lesni i dustriji, v glavnem na žagah, danes veliko na slabšem ka^ pa ao bili pred uveljavljeni« pravilniku. O slih posledicah p manjkljivega pravilnika ]<*, industrije sta pred NBA priči dva linijska voditelja in "prijatelj". Ker v pravilniku ni nobei določb o plačah kvalificiran delavcev, so jih podjetniki tu stavno reducirali na "prvo \ tegorijo" in jim dali minimal plačo, ki je 24c na jugu in { na severozapadu. Mnoge pa tudi odslovili. George H. Lakey od tesar^ unije je rekel, da je imela ta nI j a prej okrog 40,000 članov lesni industriji — na žagah -zdaj jih ima še 25,000, ki del* za nižjo plačo kakor so prej. P preosnovanju plač so se podji niki poslužili te metode, da 8oi vežbane delavce odslovili v p, tek, v pondeljek pa so jih zaj* najeli — po nižjih plačah. Slično se Je zgodilo tudi v 4 močju West Virginia Sawmj and Timber Workers unije. 1 W. Ault je rekel, da je on i primer prej zaslužil kot glavi žagar $60 do $65 na teden, a daj ima $30. Pravilnik te industrije je ksi tiziral in zahteval revizijo z U keyjem in Aultom vred tudi Ji stin McAghon od Woodwork« Employers instituta. Radi znik nja plač kvalificiranim delan cem v lesni industriji je bilo 4 seženo prav to, kar naj bi p» vilnik odpravil: škpdljivo k<* kurenco. Mizarski pravila* namreč določa višje plače ko 1» ni in je McAghon zahteval, di NRA določi .plače tudi za kval> ficiran^ delavce v lesni industriji, drugače je vse farsa. - Tudi iz drugih industrij pri-hajajo slične pritožbe in lahte ve, ker je bila v neštetih slučajih minimalna plača spremenjf na v maksimalno. Marsikateri Podjetje je s "poglihanjem" plal faktično znižalo mezdna izplačila» odkar obratuje pod pravilni kom. Posledice Novega deals' so dozdaj te, da so najnižje pil čani delavci nekoliko na bolj« ko prej, izurjeni delavci pa h slabšem. Lakey je rekel, da bi morali biti mezda za izurjene delava v lesni industriji vsaj tako veB ka kakor je lestvica PubB Works administracije. Delavci navalili na vladni ura New York. — Nad tisoč (k lavcev, uposlenih pri javnih pn jektih, je vdrlo v tukajšnji ura Civil Works administrscije i zahtevajo zaostalo plačo za dv tedna. Na izplačftev zasluikai stoli v hudem mrazu na proste« nakar jih je potrpežljivost m nilo in so vdrli v urad. Pot« na je bila policija, ki jih je f daljši bitki, v kateri je bilo pi oseb ranjenih in aretiranih, rai pršila. Vpisovanje delavcev za pri javnih projektih se nadslji je. Pred uradi CWA stoje dan dolge vrste prosilcev Ni prosilec, veteran svetovne vkem kmetu zglasila dva Av-rijca zaradi kupčije. Mimo sta rišla dva orožnika ter legiti-irala avstrijska potnika. Ta-n sta imela dovoljenje za pre-od čez mejo, nista pa imela do aljenja za kupčijo. Zato sta ju rožnika aretirala ter vodila na rožniško postajo v Muto. Spo->ma pa se je eden od Avstrij- (litima po^^ilp J«gorfavij«.* i vrnila s krsto vred ter nato še zadela v hišo, nakar so ju komaj pomirili. Krsto ^naložili nazaj na voz, ki je bil zelo poškodovan, ter se je pogreb nadaljeval. Se-lanova pa je pri nesreči padla z voza ter se nevarno poškodovala na glavi ter so jo morali odpeljati v bolnišnico. "Stoji, stoji Ljubljunca . . — Originalna opereta s tem i-menom je doživela pri premijeri popoln neuspeh. Libreto je napisal slikar Pirnat, glasbo je napisal Bravničar in Kreft jo Je zrežiral. Pripravljali so jo dolgo in stala je mnogo denarja in truda. Doživela je popoln neuspeh pri publiki in pri kritiki. Ponoviti je njpo hoteli več, dokler je ne popravijo. Nekateri so namreč svetovali, da bi bilo treba precej odpiliti in da bi potem bilo dobro. Brez sodelovanja režiserja Krefta so opereto res po pravljali: črtali so cele scene, re Žijo spreminjali, izpuščali krepke dovtipe itd. In v soboto 16. t. m. — natanko 14 dni po prvem fiasku — je opereta drugič in najbrže končno veljavno pogorela. Zaman je bil ves trud, zaman vsi stroški. * Mrtva se je predramila. — V St. Vidu nad Ljubljano je pred dvema dnevoma umrla žena mizarja N. v Poljanah. Bolehala je že kakih 14 dni, zadnje dni silno oslabela ter se onesvestila tako trdno, da so domači domnevali, da je umrla. Ker se tri ure ni predramila iz nezavesti, so domači zatrdno jnisliii, da je mrtva. Sporočili so to cerkovniku, ki je začel mrtvi ženi zvoniti z vsemi zvonovi. Medtem pa je prišel k mrtvi pokoj ničin brat, ki ni mogel verjeti, da mu je sestra umrla. Začel je z umetnim dihanjem in res mu je uspelo. Kmalu je pokoj niča dobila barvo v lica in nato je tudi odprla oči. Čudila se je, ko je zvedela, da so ji že zvonili. Ljudje po starih vražah verjamejo, da bo žena še dolgo živela, ker so jo ime li za mrtvo. Karambol na železnici. — Savinjski vlak stalno kaj povozi Spet je te dni prišlo do karam bola med vlakom in vozom, ki sta ga vlekla dva konja. Vlak je zadel v voz ob cestnem prehodu, razbil voz in ubil enega konja, hudo ranil pa tudi 25 letnega hlapca Karla Ažmana, ki so ga z vlakom prepeljali v celjsko bolnišnico. Vlak je imel zaradi tega »v pognal proti meji. Ker na fcarambola pol ure zamude. ice orožnikov ni obstal, sta reljala za njim ter ga smrtno tvarno ranila. Med tem ko je len od orožnikov hitel ranjen-na pomoč, se je pognal še rugi v beg. Tudi za tem sta reljala ter ga smrtno nevarno nila. Oba ranjenca so potem speljali v Muto, že med potjo drugi runjenec umrl, prvemu upajo zdravniki rešiti iivlje- Kaci ja v Zagrebu. —- Kralj in raljica sta za kraljev rojstni »n dospela v Zagreb, da prežita tu nekaj dni. To je njun rugi obisk. Organi policije pa ■17. t. m. napravili racijo po sgrelni ter so v neki hiši naleti na tri sumljive in že kazno-ane oseb?. Ko so se spogledali, •den od sumljivih ljudi po-Knil revolver ter enega detek-v» 'il.il, drugega pa ranil. Po-!m ho vsi trije skušali pobegnila so dva jih na ulici prijeli »«anti ter odvedli na policijo, pa je pobegnil ter so ga latega dne popoldne prijeli v «'«ki (»oricj ter pripeljali v za-reUke zapore. Uvedena bo se-a ^roga preiskava, izvršenih bilo mnogo aretacij in pričakati Jo Ktrog«? obsodbe kriv- ' mrli ho: bivšemu ljubljan-'eTTRi l»anu inž. Dušanu Sernecu ®Vmrl l,r> letni sin Dušan po ;i Mezni, v Gotovi j ah pri .'/' ' ' toi «'rkostavec Joaip r t Petni na M. selu žena šolskega upra-1 '^Ija Terezij^ Korbarjeva. K®«J /divjal v pogreb. - Po ti * Ljubljani ae je ' pngreti. oljnem pa je M mimo voz, ki ata ga vo- Delavska zbornica je imela zborovanje novo izvoljenih delegatov. Na skupščini je bilo pričakovati tudi predlogov, da se nekateri mandati nacionalistov ne verificirajo, ker je dokazano, da je Slo pri volitvah v mnogih krajih za nepravilno postopanje. Vendar pa so bili verificirani vsi mandati,, le eden ali dva delegata sta protestirala proti temu, da bi priznali pravilnost volitev n. pr. v Trbovljah. Le dva sta glasovala proti, socialisti so se po večini vzdržali glasovanja, drugi so izglasovali verifikacijo vsph mandatov, tudi tistih, ki so bili sporni. Vse se je v enem mesecu pozabilo ... Za predsednika je bil izvoljen spet stari socialist Melhijor Cobal, ki pa je izvolitev odklonil, nakar je bil izvoljen Lojze Sedej, za blagaj nika je ostal s. Celešnik. enega odbornika imajo, klerikalci, dva nacionalisti. Torej nič novega. Baje bodo začeli drugo leto regulirati Savinjo pri Celju. To je namreč že stara celjska zahteva. Struga Savinje je tamkaj tako plitva in ovinek pri Celju tako oster, da reka ob vsakem nalivu preatopi bregove ter se razlije po poljih, v hiše in mesto. Ker se velike množine vode zaradi naglega ovinka ne morejo brzo odtekati, se gladina reke dvigne, zaradi česar Savinja tudi v višjem toku hitreje prestoli bregove. Regulacija Savinje pri Celju bi bila torej vsej Savinjski dolini v prid. To je le stara zahteva in načrti za regulacijo so bili že pred leti gotovi. Zdaj je spet — po letošnji hudi povodnji — odšla v Belgrad de-putacija, ki je obiskala razne ministre in baje z uspehom. Mi nistri so sklenili, da vstavijo v novi proračun tudi nekaj kredita za regulacijo Savinje. In sicer za zdaj samo 45% potrebnega denarja. Z delom bodo lahko začeli že spomladi, končana pa mora biti regulacija v 10 letih. Ali bodo res začeli, je še vprašanje, da je v 10 letih ne bodo končali, to pa je skoraj gotovo. Regulacija Ljubljanice traja že lepo vrsto let, par generacij je že po-Tirlo medtem, pa še zmerom ni gotova. Snežni zameti povsod. — 2e tretji dan sneži. Promet po že leznicah je bil oviran, vlaki so imeli težke zamude, ker so bile proge na mnogih mestih zasute. Tako posebno pri Rakeku in na Krasu, kjer je burja nanoslla ponekod do tri metre snega, dru god pa spet popolnoma gladko obrila ceste, da so čiste, brez snega. Na Gorenjskem je padlo sndga nad meter, ponekod do poldrugi meter visoko, na Štajerskem ga je precej manj, ponekod kvečjemu kakih 30 cm. Tudi avtobusni promet je bil dva dni na vseh. cestah ustavljen. Zdaj so ceste že preorali s plugi in se promet spet pričenja. Tudi železniška uprava je proge po možnosti sproti dajala čjstiti. Ker sneg ponehava in je pričakovati, da ne bo, več snežilo, bo promet v nekaj dneh urejen. Mnoge vasi na dolenjskem krasu so tako zametene, da so popolnoma odrezane od sveta. Stružani se boje spet novih poplav. Zapadlo je namreč mnogo snega in če bo pritisnil jug ter se bo sneg brzo topil, ne bodo mogli požiralniki sprejemati vse količine vode. Zato se boje novih povodnji. Nekateri komaj da sq si popravili ter so lahko pod streho, drugi pa morajo še vedno stanovati pri sosedih. Zima Je nastopila zelo zgodaj s snegom in mrazom (ki dosega ponekod do 15 stopinj Celzija pod ničlo). Od leta 1871 je bilo le pet tako zgodnjih zim .drugače pa je bil december vsa ta leta skoraj brez snega ifl kar navadili amo se te-tega, da je božič brez sitega. Tako zgodnja zima je bila tudi 1. 1914, ko so vojaki svetovne vojne preživljali prvo zimo na frontah. ; V celjski bolnišnici je pod legel 70 letni občinski revež Ju rij Slatinšefc a Ponikve. Zadnje čase se je mudil v Celju ter stanoval v neki gostilni. Tamkaj je po neareči padel v kotel vrele vode, nakar so ga prepeljal! v bolnišnico, kjer je poškodbam ]>od legel. . ........ — . | Rddiašab m rWfflnnWH NEPISMENOST ZA MEJO Nekatere žaloetne številke is Julijske Krajine Trst, 25. dec. 1933. Nedavno so bili oživljeni statistični podatki po ljudskem Štetju, ki se je vršilo 21. aprila 1931. Podatki ae nanašajo na vseh pet primorskih provinc: goriško, tržaško, puljsko, reško in zadarsko in so zelo zanimivi zlasti po dejstvu, da ni najti v njih najmanjše omembe narodnostne pripadnosti prebivalstva. Izvzem-Ši inozemce, ki se pa navajajo samo po državni pripadnosti, je pač tu vse, kar leze Ino Izključno -r italijansko. Prebivalstvo in občine___ Ob imenovanem ljudskem štetju je bilo na vsem primorskem tov med »7«,94* prebivali, nad 11 odstotkov, dočlm so bili prej razsežni predeli, kjer ni bilo niti enega odatotka. a v najzfcpu^e-nejših krajih istrskih nikjer nad 6 odstotkov! In kar je tfojzna-čiliujie: od 127,361 šoloobveznih otrok - je bilo 126,843 dejanski tudi vpisanih v Šolo, odstotek, kakor ga ne izkazuje nobena druga pokrajina v Italiji. Pa vendar toliko analfabetoy! Kaka je šola, ki vzgaja — analfa-bete?! Po starosti se deli nepismenost takole: nad 64 let 28,047, od 40 do 64 let 41,548; od 20 dq 30 let 26.0&4 deloma še v italijanski šoli, od 6 do 19 let 12.125 (izključno v italijanski šoli). Po apolu je bilo nepismenih 44,449 moških in 63,855 šensk. Družinsko In sUnovako življenje r Vse prebivalstvo je živslo 221,006 družinah in 2662 sožitjih ozemlju, ki meri 8876.8 štirja- (hotelih, penzijah, skupnih na škega kilometra. 978,942 prebi-Utaniščlh, zavodih itd.). Največ valcev, ki so prebivali v 128 ob- družin, 40,536, je bilo trooaeb činah. Moških je bilo 492,243, nih, :W,fi66 jih je bilo čsetvero- ženak pa 486,699 in so bili potemtakem moški v veČini. osebnih, 29,554 peteroosebnih. Deaeteroosebnih družin je bilo Med 128 občinami je bila sa- 2667, 16 in več oseb pa je bilo mo ena, tržaška, ki je imela nad aamo v 164 družinah. 100,000 prebivalcev (Trst je štel p0 stanu je bilo 55,287 kmet 249,574 prebivalcev, skoraj toč- akih poseatnikov, 1462 kmetskih no toliko, kolikor j.ih je imel leta najemnikov, 8427 polovičarjev in 1910), nad 50,000 dve, Pula in kolonov, 2020 drugih poljedel Reka, nad 25,000 ena, Gorica oev, 5729 poljedelskih dninarjev nad 10,000 jih je bilo 11: Zadar 6336 industrijalcev, 12,975 tr- Rovin, Poreč, Piran, Koper, Mi- govcev, 7702 rokodelca, 08,640 Ije. Pazin. Tržič. Postojna, Gra- delavcev, 11,278 poalov, 26M vo- diška in Idrija; 29 nad 5000, 32 jaštva brez čaatnlkov, 5939 iz- na 3000, 20 nad 1000 in pet od vrševalcev svobodnih P9kllcov 500 do 1000, Po starosti je bilo prebival- 136!) častnikov, 21,899 uradni-kov, 1778 rentnikov, 23,07$ brei stvo razdeljeno tAkole: izpod 20 atalnega. poklica. Kmetake druži let 378,151, med 20 ih 50 leti ne ao štele 306,684 članov, de-418,371, med 50 in 60 leti 83,- lavske 233,392, uradniške, 74, 9>65, a nad 60 let 99,238. »53, trgovske 51,261, rokodelski» Samci so daleč presegali ože- 29,700, industrijslske 27.420 njene. Med 978,942 prebivalci je brezpoklicne 57,255. V sožitjih Je bilo 5ft9,445 samcev In samic, živelo 45,277 oseb, tako v bolni »42,472 poročencev, 72,325 vdov- šnicah, cerkvenih kolegij^ <£, cev in vdov, 8785 ločencev. 534 924), semlnarijlh'(865), civilnih razporočencev in 110, za katere zaporih (1421) na trgovskih la se ne ve, ali so samoi ali ne. dj*h (4544), v hotelih (<6079) in Zanimivo je dejstvo, da se v sožitjih "druge vrste" 24^, Primorju zelo hiti z zakonom. Najmlajša poročenka je imela 1 Taka je torej primorska statistika. Razveseljiva nI v nobe let, 11 jih je bilo s 15 leti, 55 s 16, nem pogledu, pač pH v tem in o-1.45 s 17, 366 z 18, 651 z 19 in nem naravnoat aramotna. Toda 1154 z 20 leti, dočim je imel naj mlajši poročenec 15 let ln jih je bilo 5 takih, 7 s 16 leti, 12 s 17, 21 -g 18, 56 z 19 in 465 z 20 leti. Vdova je bila 1 s 15 leti, 2 s 10, 1 s 17, 6 z 20; vdovca 2 š 15, 3 s 16, 2 z 18, 6 z 19 in 1 z 20 leti. Pošaat — analfabetizma sramota — nI naša sramota! DVA DOVTIPA IZ TRBTJflGA CAR8TVA Kaj je na Hitlerju nsmškega? Kljukasti križ je Indijski. Nje I gov pozdrav je italijanski, Nje _ 7 .. ... . ... govo poreklo češko «11 židovsko Dočim se Je v prejšnjih letih Nj flA bftnde mgcttdon-ke naše Pnmorje ponašalo z Njegova deapotija orijsntalska pravico s svojo pismenostjo in Nj , k()dr, korlWkl, NJeg0Vll zlasti v slovenskem delu že sko. Jjf*ormtt ^ NJ ÎÎ^Î^VriTSZ; t^:l~ndne metode ameriške se je pod dvanajatletno velekul turno italijansko upravo analfa betizem razpasel tako strahovito, da je naše Primorje tudi v tem poglodu Že izenačeno z "materjo Kaj je torej nemškega 7 Odgo vor: Veliki gobec. Goebbelsov židovski vldsz Dr. Goebbsls, ki ne izgleds n domovino", zlasti pa njenimi naj* I preveč arijsko, Js bil slučsjno zapuščenejšimi predeli: Kalabri- navzoč pri neki raciji. Nekt do-jo, Sicilijo in Sardinijo. Tržaški bromialeč sodržavljan mu Js prl-fašistični listi ae ne morejo pre- topetal: "Človek božji, Žid, Izgl-čuditi temu sramotnemu dejstvu n| odtod, tu smrdi!" Goebbela U-In seveda ne mečejo krivde zanj Ualjan ae postavi In reče: "Sem na nasilno poihilijančenje šole, (|r< Ooebbsls." Oni Um ae pa za-ki Je edino krivo te propasti ljud- Lmej|: «To Js pa rss žs prsne-ske prosvete, temveč na — pri- umno. Pravkar so Izpustili ne-seljence, ki so seveda Italijani kega drugega šlda, ker se Je tudi Iz starih pokrajin, kar pa je tu- Izdajal za Goebbelsa." di veleznačilno, dasi nehotično , ..prriMir<** Marija Kelanova z Bi-* 'n njena mati. Konja sta •"'"ma * pía Aj|a ter srfrvela wr*t v [»ogrebni sprevod, 1 * Mrtvaški vog ter ga pre- I Ma vri federalne oprsve « dvllas dels ns delo kjer grade naaipe. poplavljeni h krajih države WsahHigt«« V blagovnem poročilu Velena-kupne družbe nemških konzum-nih- društev v Hamburgu, ki so jo Hltlerjevcl ukradli delavstvu in Jo izenačili, čltamo v št. 32 naslednje oznanilo t "Na željo smo našo zalogcri«^ Izpopolnili a sledečimi predmeti: trdnjave, SA ln SB vojaki, z vojaki državne brambe (Relchstvehr), z Indijanci, pločevinastimi tanki za navijanje, s topovi, puškami in pištolami" — To ae Je seveda I prav lahko zgodilo, če m mik« | oblasti same nazlvsjo |M»elflaU In nasprotnike vojne za "manj-vredne ljudi." fclvel napredek! MNOGI NE VEDO . . * da bi morja narasla za 15 m, če bi M' o tajal ves sneg in l««l ob obeh te s jih: da ae v celofan i ovito maslo, manj posuši pri ležanju, n«*go če ji» zavito v jiergamentnl i»«plr; da eksfotlrajo 1* električne žarnice, fcl^se dado kakor nskds nje poirolrjk* naviti, da avetljo )a večjo Intenzivnostjo; ds govore preblvslrl aovjaiake Unije 140 jezikov in narečij; da prihrani hišni fKiaeatnlV, ča nasadi okoli avoje hiše drevesa, 15 odstotkov na kurjavi v hladnih «neaaclh. , Alkdftdl—aaargtjakl vir boŠDiieill Rastline — rešiteljice naših potomcev Več nego tri četrtine energije, ki jo človek danea izkorišča, Izvirajo iz nafte ln premoga. Ta . dva vira energije gresta le od- -očno proti koncu. Nafte imamo morda še za eno pokolenje, premog bo trajal sicer dalj Ča-ia, a ga bo čedalje težje prido->lvati. Pri tem potreba Člove-itvu po energiji stalno narašča n ni čudno, da stiče za nbvimi viri, ki naj bi nadomestili ,ta dva. '— Ne da bi ae ozirali na prido-Ivanje energije iz atomov in (rugih podobnih, dunes Še fan-tastlčnih virov, lahko rečemo, (a nam -jo na razpolago le vodna, zručnu (vetrovna) in sgn-Cna (temperaturna in svetlobna) sila. A vse te skupaj ne bi mogle rabiti po današnjem stanju tehnike niti za proizvajanje polovice vse energije, ki jo po-rebuje človek. Vprašanje je, kako bo v tem oilru v bodočnosti. Vsekako ni odveč, da Išče-o znanost in neposredni intero-alrancl še drugih virov energl-e, ki bi bili enostavno uporabni, poceni in tako znatni, da bi uhko vsaj v pretežnem delu nadomestili premog in olje. Med temi viri utegne imeti Šu veliko vlogo — alkohol, oziro*. ma rastllue. Danea nas zalagajo a silami rastline, ki so že davno zumrle, jutri stopijo na njihovo mesto mogoče Žive rastline oziroma alkohol, ki se ds pridobivati iz njih, Lajlk bo aicer malo začudeno gledal, da bi mogel alkohol, ki ga spominja samo na alkoholne pijača in njihovo visoko ceno, gnutl tudi . stroje in avtomobile. V resnici pa čisti slkohol ni samo Izborno kurivo, temveč se da pridelovati iudl izredno poceni. Pridobivati se da Iz poljubnih sladkornih ali škrobnlh tvarin, danes pa ga pridobivajo večinoma lz odpadkov papirnih tovarn, krompirja ln neko zelo poceni vrste melase. Po nekem novem načinu se ds lz teh tvarin prldoblvsti skoraj čist alkohol (99.9 odst.), dočlm so ga še pred komaj desetimi leti v večjih količinah pridobivali s 4 odst. vode. Takšen alkohol je n. pr. skoraj neuporaben za moderne mešanice alkohola z bencolom ln bencinom, ki jih rabijo za pogori motornih vozil. Te mešanice z visokim ali vsaj ne nizkim odstotkom alkohola ao ae v zadnjih letih razširile po vsem avetu ln že to nam dokazuje pomen alkohola, da nam pomaga Štedlti z zalogami bencina In sorodnih produktov, ki gredo, kakor smo rekli, h koncu. Zelo verjetnoje, da bodo v bližnji bodočnosti mnoga ljudstva prištedlla s pridelavo alkohola iz domačih žetev In gozdov ogromne vaole, ki Jih dajejo danes za importlrano kurivo. Trajno zalogo surovin za pridobivanje alkohola za ves svet pa pomeni tropsko rastlinstvo, Cez sto, dve sto let bodo pretagatfl vegetacijska ozemlja okrog t-kvatorja imela po vsej priliki podobno vlogo kakor današnja premogovna ozemlja. Tropski pas bo težišče proizvajanja energije In svetovna gospodsr-aka geografija bo imela precej drugačen obraz „ nego danes. Važno je aeveda to, ds človeštvu in njegovemu napredku ne bo zmsnjkalo energije in njenih virov. NAHTANKK flble-gtl In v določene dele. spolnih žlez, notranja plast dsje črevesje In prebsvne Žleze. Med temi plastmi nastajajo koatl, hrustanci. kite, šlije in kri. PX08XBTÄ In potem ne »memo pozabiti priseljenega ljudstva! Sestavljajo ga farmarji, trgovci, Fordovi potniki in zastopniki, trgovci * drobnim blagom, prodajalci čevljev; v tisočih in desettisočlh so priili semkaj iz Middle WesU in drugih delov Združenih držav, da se odpošljejo na stara leta. Prihajajo z vlaki in avtomobili. Denarja jim ne manjka. Prislužili so si Ra med vojno. Ne rečem, da ne bi Irrteli pravice do njega. Večina med njimi Je v svo-jih najboljših letih delala naporneje kakor kdorkoli.. Bili so pionirji Ura v pokrajinah po imenih Iowa in Nebraaka. Brez dvoma »o tudi nekoliko molili, morda celo zelo veliko. In potem so plačevali davrtie in vzgojili otroke.. Sedaj jih tareta starost In revmatlzem. Po-prodali so svoje farme in trgovine v Middle Westu ali kjerkoli so že živeli, a sedaj so tu v Kaliforniji, v sončni Kaliforniji, da se izpoči-Jejo in si osvežijo moči, da «e naužijejo podnebja, se nagledajo lepe acenerije; stanuje po malih bungalowlh s palmo aH banano pred pročeljem in obedujejo po cafeterijah. Razde-lani od naporov, bledih, upadlih lic, se zgrinjajo v Los Angeles, begunci pred naravno, neizprosno pravičnostjo življenja, begunci pred težkim delom in napornim garanjem, begunci pred mrzlimi zimami In pripekajočimi poletji prerij--- Seveda žive v Loa Angelesu ie druge vrste ljudje, le mnogo drugih vrat ljudi, toda priseljeno ljudstvo prevladuje po itevilu in daje kraju videz ogromne, prehitro zrasle vasi. S seboj so ti ljudje pripeljali svoje pridigarje, oznanjevalce evangelija in predstojnike Nedeljskih šol. Njihova izobrazba je polovičarska, gmotno žive v blagostanju, duhovno pa u-mirajo od gladu. Zlve v pokoju in počitku; ves ljubi dan nimajo nobenega dela; malo živahni so Ui veaeli od podnebja in zato slede vsakemu sleparju, ki je količkaj močna osebnost, vsa-kohnur, ki je na pogled nenavaden in zanimiv ter zna s prodirnim glasom govoriti stvari, ki so vam nerazumljive. Ti umlrovljenl ljudje imajo denar, v Loa Angelesu pa cveto poleg bolj ali manj zakonite kupčije z zemljišči ie najraznejše vrste načrtov za pospeševanje industrij, rudarskih, oljar-skih in drugih, v katere ti umirovljenci nalagajo svoj denar in ga seveda nikoli več ne vidijo. - "Timesov" urednik za gospodarstvo je onega dne pripomnil, naj razumni ljudje nikar ne bodo ogorčeni zaradi takih goljufivih načr? tov v mestu. Kaj je na tem, je dejal, ali imajo denar prebrisanci ali bedaki? Vseeno Je, kdo ga ima, dejstvo je le, da denar pomaga graditi Ixjs Angeles--- Umirovljenci so večinoma bolehavi, postar-ni, revmatični moški ta ženske. Poleg "Odkod pa prihajate?" se še najčešče silil vprašanje: "No, kako pa se kaj čutite danes T Zdravje je važna zadeva v Lo* Angelesu. Večinoma prihajajo ljudje semkaj, da bi jih obsijalo sonce in da bi okrevali; zato je zdravljenje ena najimenitnejših Industrij v mestu. Poleg tisočev l>olj ali manj pristnih zdravnikov mrgoli pO Ix>* Angelesu ie nešteto mazačev za bolezni nu rokah In nogah, teopatov, "zdravnikov brez zdravil", zdravnikov z vero, zdravstvenih predavateljev, izdelovalcev in prodajalcev vseh vrst zdravstvenih "stabilizatorjev" in "norma-lizatorjev", psihoanalitikov, phynotitlstov, mes-merijancev,' mistikov, astrotorapevtikov, čudežnih mož in žensk, z eno besedo: mazačev in šarlatanov vseh vrat in pasem---Spominjam ne svoje domovine. Na Kranjskem je bilo vprašanje: "Kako »o imčutis danc.-t?" redko, nenavadno vprnAanje; zdi se mi, če se prav spominjam, da tega vprašanja nisem sli-sal doma nikoli. Pri na* doma je dobro zdravje pravilo, ne pa izjema, celo med sta rej Al mi Vloga spomina v duiev nem življenju Dnevniki ho nedavno zabeležili nenavaden bole*en«ki primer, ki je napravil dosti preglavic oblastvom in zdravnikom: Neki Newyorčan* je neko dopoldne zapustil svoje sta-nov a u je, da bi poravnal «vojn obveznost v znesku .1000 dolarjev. Ni se vrnil in niso ga našli vzllc temu, da iti je njegova rodbina prizadevala, da bi pomagala oblasti na pravo sled. Slednjič so začeli sumiti, da je postal žrtev roparskega umora in oh I a nt je ustavila nadaljnje iskanj«. ljudmi; zato ae malokdo zanima zanje.---- V I>os Angelesu pa je zdravje glavni predmet pogovora. In Loa Angeles je Amerika. Džungla. Los Angeles je zrasel nenadoma, brez vsakega načrta, po vzgonu nemirnega, prigod žejnega duha milijonov ljudi in iz pohlepa po dobičku. Danes rase ie vedno. Tu je ugodna prilika za uspevanje česarkoli,'toda le za kratek, akoro vedno le za zelo kratek čas. Rastline in drevesa nižje in višje vrste cveto le kratkotrajno, potem podleže j o kaosu in odmro. Umakniti «e morajo novim rastlinam, ki poganjajo od spodaj in tako vedno dalje brez prenehanja. Taka je svoboda v demokraciji. Svoboda džungle! Spominjam se, da sem videl nekoč v Panami iirno planjavo džungle z vrha neke gore. Krasna je bila džungla iz daljave. Ko sem zrl nanjo, mi kar ni hotelo v glavo, da je v reaiy-ci vlažna, nezdrava, nevarna pokrajina, v katero ne kaže »topiti, če človek ni primerno oborožen š puškami in z mrežjo za moskite. Isto je z Los Angelesom, to je: z Ameriko. Z Mount Hollywoods je Los Angelesu videti ves lep in čaroben, zavit v rahlo meglico prelivajočih se barv. V resnici pa je kljub zdravilnim sončnim žarkom in kljub morskim sapicam slab kraj, poln starih, umirajočih ljudi in mladine, ki se rodi že atara od utrujenih «tar-iev pionirjev, žrtev Amerike. Los Angeles je poln čudno divjih in strupenih izrastkov, propadajočih religij in kultov in lažne znanosti in Sleparskih kupčijskih polotb, ki so jim neposredni smoter le nagli dobički in so zato obsojene v polom, ki bo potegnil za seboj trume ljudi---Res džungla---- Kdor torej živi v Los Angelesu, v Ameriki, mora biti dobro opravljen in oborožen, ne s puškami ta z mrežo za moSkite, ampak z znanjem in poznanjem pozornlce, s smislom za humor — s smehom. SIcer se kaj lahko zgodi, da ga dežela zmore gmotno In duhovno--" OSEMNAJSTO POGLAVJE Ironie Burton še vedno križari I Pri gradbenih delih v Hollywoodu sem delal do marca leta 1923. Tedaj sem bil hkratu z nekaterimi I. D. S.-ovci odpuščen, ker je delavski nadzornik" zaradi moje prijaznosti z njimi sumil, da sem tudi jaz I. D. S.-ovec. Prejšnja dva meseca si nisem ničesar prihrani'! od dnine. Večino denarja sem porabil, ko sem raziskoval džunglo v Los Angeles ta kupoval knjige in revije, ki bi jih bi-Drad bral, pa jih nisem mogel dobiti v javni knjižnici. Brezplačno prenoMe Ameriške legije je bilo ukinjeno. Da bi si prihranil nekaj malega dolarjev, ki sem jfh namenil za hrano, dokler ne bi dobil drugega dela, sem prebil noči često brez spanja v spovednici stare misijonske ceK kve Nuestra Señora de Los Angeles, tikoma ob Plazi. Navadno sem smuknil v cerkev okoli desetih zvečer, ko je bila že popolnoma zapuščena, ter se ustalil y njej kakor doma. Včasih sem izza debele žameltne zavese pokukal na veliki križ s križanim Kristusom, ki je visel na nasprotni steni; medla lučka je mrlela pred njim. Navdalo me je usmiljenje za Človeka na križu, ki so ga bogotaji nazivali "jeruzalemski Slim". Neke noči mi je hodilo po glavi, zakaj še noben pisatelj »kitalec, Jack London na primer ali Maksim Gorki, ni napisal o Njem knjige ter Ga popisal kot skitnlca, kot Mateia. Morda jo bom jaz napisal nekega dne. Kakšen naslov bi ji dal? "Jeruzalemski Slim" bi bilo pregrobo. Morda bi postavil "Človek s ceste"? In lepo bi ga' orisalkot neke vrste I. I). S.-ovca, živečega pred devetnajstimi stoletji--- —. __(Dalja prlhodaJM * /.godilo d«, trenutka, ko ga jf širjamo svojo duAev no*t. Konec zbudil Aofer. Kil je Izgubljeni | koncev je namreč vsaka mise Newyorčan, zakaj domači so ga j in vsako dejanje trenutno. Šele takoj »poznali. Zdaj ga »dravi- !«pomifl strne po*amcznc,Ä P«**»»« zavžltega ročali is i^ieaga, da Je neki šo-1 alkohola? fer opazil v tem in tem pred- Naj že bo vzrok kakršenkoli, mestju v grmovju sjnSVga po-1 ljudje si v našem tesnem živ-polnoma nagega človeka. So-j Ijenjakem In miselnem kroju ne fer je ustavil voz, stopil za grm moremo prav predstavljati, kaj in zbudil neznanca Ko ae Je le- »e pravi izgubiti spomin. Clo- kaj po- vek le redko ratmišljuje, ta prav spomin sanj Za samozavest, to je za tisto skupino občutenj in predstav, na katerih temelji doživetje aa-mega sebe, je pogoj, da trajno Žive in učinkujejo v duši ne samo trenutni, marveč tudi vsi minuli vtiski. Spomin je na U način osnovni ]M>goj vsakega višjega duševnega življenja in hkrati seveda tudi podlaga stva-rlteljske fantazije. < e opazujemo spomin , kot zgolj psihološko delovanje, potlej lahko razlikujemo v njem ta dodobra zdramil, je bil ves iz a«»be, kako da Je nag in ae ni! pr^v mogel spomniti, kaj se Je bilo m» hI Invandar ae moramol^»|*>t Wlt momentov. Preden ¿lo» I njim zgodilo in kako je pravmo apominu zahvaliti, da nam vek nekaj "v glavi obdrži** in ■ prav tjakaj prišel. Spravili ni treba vsake reči zmerom i* tisto kasneje lahko reproducirá nova pričenjati, ampak lahko«* tistega spominja, si moraTdl tukaj nI nikakih obče vaa dognanja, skušnje in \tiske,dolini dogodek ali misel naj- nih pravil ao ga na stražnico, kjer pa' ni mogel povedati, kako mu Je Ime, iUi k>r stanuje. \We se ni I uporabimo fcot irdno podlago '"«niti v spomin, zapomni ' nikoli" pozabiti spominjal ničesar, kar »e jt' na kateri izpopolnjujemo in ra*** »I jo mora aH i drugimi be- nih elementov aedami: mora »e je naučiti. Ce raziskujemo,»kako ae nabirajo vtiaki z najrazličnejših področij človeškega življenja v našem spominu in Če upoštevamo pri tem sodelovanje posameznih čutov, potem ae nam ve« kompleks pojavov razdeli v več strogo ločenih oblik, kojih bistvo si hočemo razjasniti na nekaterih primerih. Nekdo si to ali ono reč vtisne v spomin na podlagi "pisane slike" in potlej pri reprodukciji zmerom v duhu "čita" dotično sliko, ki mu ostane pred duiev nimi očmi. V tem primeru govorimo o optičnem aH vizuel nem zapomnenju. Nekdo drugi reprodučira n. pr. besede tujega jezika po zvočni sliki dotičnih' besed, ki mu tiči v ušesih. V tem primeru gre za akustično zapomnenje. Tretji spet potrebuje za reprodukcijo kake pesmi ali vrste številk, zlasti pa za reprodukcijo melodije samd začetek, na podlagi katere lahko nato popolnoma mehanično, brez nadaljnjih pripomočkov "zdr-dra" celo reč do konca. V tem primeru govorimo o motoričnem zapomnenju, ki temeljf na izgo-vorni ali ritmični podlagi. Ni dvoma, da navedeni osnov ni tipi zapomnenja dejanski obstojajo. Tako si tudi lahko razlagamo, da se nekdo lahko uči samo če glasno čita, nič si pa ne zapomni, če tisto reč samo tiho ali polglasno bere, da si nekdo drugi lahko zapomni kakšno besedo samo, če jo je videl napi sano, ne pa če jo je samo slišal. Pri večini ljudi pa mehanizem, po katerem si to ali ono reč zapomnijo, ni tako strogo izoblikovan v posamezne tipične vr ste, marveč se le-te prelivajo druga v drugo in izpopolnjujejo med seboj. Dostikrat se spomin opira na različne vrste, kadar gre za vtiske z različnih področij udejstvovanja. Poznamo ljudi, ki imajo dober spomin in spet druge s slabim spominom in često nam ta definicaja služi tudi za ocenje vanje intelekta dotičnega člove ka. V resnici pa dober spomin nikakor ni zmerom znak izvrstnih duševnih sposobnosti, zakaj opazovanja kažejo, da sta dober spomin iñ samostojno duševno delo le prepogosto v obratnem razmerju drug do drugega. Res nično vrednost, da je človek stanu spoznavati in soditi, ima zgolj tako zvanl lpgični spomin ki shrani vse predstave in misli v stvarno urejeni zvezi in jih ta ko tudi reproducirá. Tega pa ne moremo trditi o mehaničnem spominu, ki ume vse predstave in misli ponoviti zgolj po vna njih podobah in zvezah. Strogo gledano je morda vob če napačno kar na splošno govoriti, da ima nekdo dober, ne kdo drugi pa slab spomin. Po navadi je tako, da se izvrstni spomin kakega človeka odlikuje samo na nekem omejenem pod ročju, dočlm se drugod ne izleže niti povprečnega. Zgodovina nam pripoveduje o odličnih ljudeh, ki lahko veljajo za tipične primere specialnega spomina. Tako n. pr. je imel v stari Grčiji Temistokles v glavi imena 20,000 atenskih meščanov. O učenjaku Scali-gerju pripovedujejo, da se je "vsega Homerja naučil na pamet v treh tednih. Slavni filozof in matematik Leibniz je znal dekla-mirati celo Eneido, Holandec Hugo G roti us, "oče narodnega prara", pa je znal na izust cel Corpüs ju ris. V to vrsto spadajo tudi jezikovni geniji, medí katerimi so mnogi popolnoma o vladal i po" nekaj desetin tujih jezikov. Slične nenavadne spominske sposobnosti temelje po eni strani na močni aposobnosti za logično združevanje posameznih činiteljev, na drugi strani pa na nekih določnih pripomočkih, ki jih vsi poznamo pod imenom mnemotehnika. S tem je mi-šljeno ustvarjenje medsebojnih zvez in zavisnosti med stvarmi, kar Imenuje Kapt "Ingeniozno memoriranje". Med pripomočkom in predstavo, ki jo nanj navežemo, v večini primerov ni nobene stvarne zveze. Z uporabo mnemptehničnih pripomočkov «e da spomin dejanski vpre-čl^ naloge, ki jim aam po sebi ne bi bil doraatel, vendar pa tu- veljav-Slednjič ne smemo e n. pr. spomin odvisen v vsakem primeru od starosti, od spola, od individualnosti, zdravstvenega stanja, od interesa in slednjič tudi od zipotnosti pojmovanja dotičnega človeka. Odvisen pa je končno tudi od ja-kosti vtiska in od njega zavisnosti do drugih, močno pa tudi od tega, kolikokrat se ponavlja. (Po dr. P. Stiehlu—<2is.) TOREK, 1«. JANUARJA. A. P. K.: SVETINJA O, takrat sem bila Še otrok in zato sem se tudi veselila ob mi sli na svetinjo, prišito ob koncu modrega traka, da sem celo ponoči sanjala o njej. Predvsem pa sem najbrž sanjala o njej zato, ker je bila pri na» šivilja, ki mi je krojila novo in ceneno sivo obleko. In je bila tista cenena obleka dokončana ravno v soboto pred praznikom sprejetja v Marijino družbo. Komaj je bila za rilo po-likana, že sem jo primerila in hitela v kuhinjo k materi, ki je ravno kuhala večerjo. "Glejte, mati, je že gotova, ali jih ne pehala v pretirano "hi stvo pobožnjaštva. ' I Zato ja-molčala sedaj. pj. stila me je docela moji lastni ločitvi, mojim laatnim dvi in težkim občutkom, katerih nisem mogla tenebiti, in kal so se pozneje pojavljali V| kadar sem si nadela modri t s svetinjo. i^HH^d Končho pa se je zgodilo k^ je ona napovedala — samo, ona tega ni doživela — lepo i zganila modri trak s svetinj« oboje zaprla v majhno škatlji ki je brez dvoma še dane« v i rem predalniku moje nekdn dekliške sobice. v ■ Od tistih časov pa sem si vala drugo lepšo svetinjo, nt teri je vtisnjena namesto mišljene Brezmadežne vert samoodrešenje vseh, ki jih krivična sila pohlepa tako in je, kakor je tepla mojo mat«t In včasih mislim: kako p» mati, ki je smatrala svoje 1 j en je za izraz božje volje, dala to mojo novo svetin Najbrž bi me pogledala I kot vedno in ponovila: "Ti si posvetna, zato si si nadela tinjo od tega sveta." In če bi jo skušala preprti mi prav pristoja?" Mati pa ni odgovorila, pač pa ¡da je tako prav, bi mi odgov« so njena vedno rožnata lica moč-'la: "Kakor veš, jaz te ne| mem, povedala pa sem ti ie krat, da božje svetinje ne dolgo nosila.' ZA SMEH Poklic, ki ne pozna kriu — Kam neki bi spravil ft po počitnicah ? Kaj praviš, ki bi mu preskrbel varno eksisti co? — Daj ga učit za eksekutor no pobledela. Ne da bi se ozrla name, si je dala opravka z veselo prasketajočim ognjem na ognjišču. Zavzeta sem se ozrla okrog sebe, da najdem vzrok materine zmedenosti in prebledelosti. Našla sem jo v hipu. Na mizi ob oknu je ležala pola uradnega papirja in po njej je brzela roka rubežnika . . . Zbežala sem iz kuhinje in sem skoro strgala s sebe novo obleko. Po glavi pa so mi rojile tako mučne misli, kakor da sem prav kar zakrivila najhujši zločin. Strašno sem si očitala, da sem moledovala mater za novo obleko spričo grozeče rubežni. Svetinja prišita na koncu modrega traka me ni več mikala. Tisti večer nisva z materjo večerjali. V nedeljo popoldne pa sem kljub vsemu klečala pred oltarjem in čakala sprejetja. Bila sem čisto sama za »prejem in občutek, da so oči vseh na moji žgoči sivi obleki, je bil tako silen, da bi. bila skoro jokala od muke. Od vseh molitvic in ceremonij' nisem razumela ničesar, nisem hotela razumeti ničesar, razen trpkega dejstva, da sedi tam v prvi klopi mati, me gleda z žalostnim pogledom in trpi kakor vselej, kadar hudo zapretijo črni oblaki dolgov in revščine. Ko je bilo vse končano in sva šli z materjo skupaj proti domu, ni rekla vso pot nič drugega kakor, da sem izgledala prestrašena. Prej včasih mi je prigovarjala, naj ostanem izven Marijine družbe, ker je smatrala, da so Marijine hčere prisiljene igrati hinavke. "Mladost je mladost", mi je govorila ob takih prilikah, "in ko boš stara osemnajst let ali še prej, ti bo žal, da si si pustila nadeti modri trak — ti pač ne veš, da si posvetna, jaz pa te poznam." - - • Tako dosledna je bila v svoji pobožnosti, da je skušala s svojo preprosto dušo pretehtati tra otekla, tudi meni ne bi pravo bistvo svojih otrok, da bi zadevalo nikakih skrbi ... I TISKARNA $.N7P.i «PREJEMA VSA _ r - v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice m shod«, vlzitnice, ¿»»n* knjige, koledarje, letake itd. v «lovenskem, fcrvaUW slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in W VODSTVO TISK arn K apelira na clanst* a n. p. j, da tiskovine najtoca ' v svoji tiskarni Vsa pojasnila da Ja eodatra tUkaraa Ona Najugodnejši trenutek — Ali misliš, da je zdaj den trenutek, da izpregovorii tvojim očetom? — Odločno, ker baš pregled je račune moje modistke. a Krivica — Papa, naš učitelj je zelo b vičen. Vedno mi pravi, da slab v zemljepisu, pa sem v redu edini, ki lahko dvigne veH ki globus. a. Besedo je Izpolnil "Prejšnji teden sein ti posod stotak. Rekel si, da ga potrebi ješ le za malo časa." "Drži! Cez četrt ure ga ž«i več Lilo!" . * Ni razumel Lepotica pride k mlade« zdravniku. Gospod doktor, iel pet sem tu. Povejte mi, tli mlademu dekletu kaja cigai škodujejo. — Seveda, tako lepemu deU tu, kakor ste vi, cigarete li škodujejo. — Torej sem vam všeč?.. Kar izjavite se. — Ne kadite. ; a Ne dela mu skrbi Zdravnik je pregledal bolni pa mu rekel: "Vaša jetra so otekla, pa tol ne dela skrbi . . .M "Gospod doktor, ko bi vi vaša ji >i to pri raznih prirdd-spomina. Tako P1MU po Informacija aa S.N. P.J. PRINTERY N&24I Sa.