fcl J
- A + U I D n SPIRITURL
i u e n o s
pi R
pm.Min.ei
6 S
Malo za šalo, malo zaves
Preplašenemu potniku da stevardesa žvečilni gumi, da mu ob vzletu ne bi zvonilo v ušesih.
Pol ure po vzletu vpraša potnik stiveardeso: ..Gospodična, kako naj dobim sedaj gumi iz ušes ?"
,,Kolikokrat si že padel pri izpitu ?“
..Jutri bom tretjič."
„Moj mož je brez moje pomoči čisto nemočen."
,,Kaj šele moj! Vsako pot, ko si šiva gumb ali krpa nogavice, mu moram niti jaz vdeti!"
,,Draga, da ti dokažem, da te imam rad, bi ti rad kupil kakšno darilo. Kdaj imaš god?"
„Kadar hočeš, dragi."
„Kako vam je všeč kokoš, ki sem vam jo prinesel ?" vpraša natakar gosta.
,,Zelo majhna je za svoja leta."
je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar);
urejuje uredniški odbor.
Editor responsable: msgr. Antonio Orehar — Ram6n L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina.
Registro de la Propiedad Intelectual No. 1.313.507.
Tiska Vilko s. r. L, Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, Argentina.
POVERJENIKI
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 0019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
44103, USA.
KANADA: Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia.
ITALIJA: Zora Piščanc, Riva Piazzutta 18, Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Naročnina za leto 1981 je 200.000 pesov.
DENARNA NAKAZILA NA NASLOV:
|tonio Orehar, Ramon Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina. Zunanja in notranja oprema DŽ in BS: Stane Snoj.

LETO 48	JANUAR 1981
Resnica in dobrota
Ob prvem srečanju po svoji izvolitvi je papež Janez XXIII. re-*tel časnikarjem v preprostem razgovoru: Naloga tiska je veličast-ria. pa polna odgovornosti, služiti resnici in dobroti. — Te besede Moremo obrniti na tiste, ki tisk vodijo, in na tiste, ki ga prejemajo.
L SPOŠTOVATI RESNICO
v Naloga tiska je širiti resnico, ko razpravlja o osnovnih načelih življenja. Tako oblikuje osebnost posameznika in zaradi vpliva, ki ®a posameznik ima na celoto, oblikuje tudi skupnost, naj bo dru-žina ali širša skupnost, v kateri se človekovo življenje odvija. Ka-j10 malo moremo imeti osebnega stika slovenski duhovniki, javni de-Livci in zlasti izobraženci vsakega odseka življenja, ko hočemo ohranjevati in poglabljati temelje našega verskega, kulturnega in družabnega življenja! Sorazmerno malo rojakov posluša živo besedo o tch problemih, pa jim je močno potrebna, sicer bi se oddaljili od Pfave smeri življenja v verskem in narodnem pogledu. Tisk mora v j^užbi resnice povedati iskreno, kar je potrebno; in to je včasih azje kot osebno. Pokazati mora tudi negativne pojave med rojaki, Kar je .indirektna, a uspešna vzgoja. Pravično mora presoditi stranki in modro kazati rešitve.
Čitatelji bodo to poslanstvo tiska spoštovali, predpostavljali do-’r° voljo in namen tistih, ki pišejo in izdajajo. Sprejeli bodo resnico, atero jim tisk nudi, v zavesti, da je to za nje velika pomoč, ko so sPrejeli potom tiska tisto, česar sami niso imeli časa ali sposobnosti
poiskati. Dokler bomo imeli in sprejemali slovenski tisk, se ne bojmo za smer našemu življenju v izseljenstvu, kjer tudi za najboljšega ni brez nevarnosti!
Kakor izdajatelji slovenskega tiska z odgovornostjo vrše nalogo v urejanju, pisanju ali v izdajanju samem, tako naj tudi tisti, ki tisk dobijo, sprejmejo na sebe danes težko žrtev vzdrževanja in priznanja. Zavedajmo se vsi: dokler bomo imeli slovenski tisk, toliko časa smo mnogo bolj sigurni svojega obstoja. Brez tiska smo izgubljeni!
2 GOJITI DOBROTO
Vsak izseljenec v brezdomstvu po svoje trpi domotožje in spremembo v prilagajanju v novo življenje in sicer ne le v prvem, ampak tudi v naslednjih rodovih. Tisk je tisti, ki to vživljanje modro vodi s priznanjem lepote nekdanjega življenja in obujanjem spominov na domače kraje, kakor tudi dobrote, ki so na razpolago v novem kraju, kjer ima življenje tudi svojo lepoto in veselje.
Zaradi hitrega toka življenja v sedanjem času in novih krajih je nevarno, da v družinah nastane napačna nervoznost, da v hitenju drug mimo drugega ne vidijo lepote in čara družinskega ognjišča, kjer se postavljajo temelji vere in narodne kulture pa tudi človeške sreče in zadovoljnosti. List ali knjiga pomaga vzdrževati in večati to domače razpoloženje v družinskem svetišču.
Ker nismo še svetniki, morejo nastati in bodo nastajala še v bodočnosti različna stališča glede spominov in odgovornosti iz preteklosti, o poteku življenja v sedanjosti ter ob načrtih za bodočnost. Tisk ima to nalogo, da skuša omiliti ostrine razpravljanja in kazati na to, kar nas v našem skupnem življenju druži, hkrati pa utrjevati pravilno pojmovanje in pravico svobode v razpravljanju in mišljenju, dokler ne ruši obstanka sreče skupnosti in družin ter tudi posameznikov. Morda je ta zadnja naloga ena najlepših v sedanjem razvoju našega skupnega življenja.
Naj bi bilo vodilo vsega našega tiska naročilo sv. Pavla: Ser-vite veritati in caritate — Služite resnici z ljubeznijo!
Msgr. Anton Orehar
Ob prestopu v novo leto
Naše zemeljsko bivanje je postavljeno v čas. Enkrat se je začelo in enkrat se bo neogibno končalo. Ta delček časa, ki nam je na voljo, nam neusmiljeno uhaja *z rok. Zdi se, da hodimo po mo-?'’u» tik za nami pa se most ruši 'n mostnice padajo v nič. Samo naPrej lahko gremo; čaša ni moleče ustaviti in povratka ni več.
Te resnice se morda najbolj zavemo ob življenjskih mejnikih. Ko Praznujemo rojstni dan, spozna-^e. da smo za leto dni starejši;
prelomu med starim in novim etom uvidimo, da je del časa, ki Ilam je odmerjen, za nami. če se ^m zdi, da smo ga premalo kontno uporabili, je to spoznanje
prepozno in ni mogoče ničesar več spremeniti. In najbrž bo ravno podzavestni strah pred minevanjem življenja eden od razlogov, zakaj radi prav ob življenjskih mejnikih čezmerno veseljačimo. Kakor bi hoteli tisto otožnost, ki se nas loteva, utopiti v hrupnem veselju.
Resnica o minljivosti vsega zemeljskega ima važno mesto tudi v krščanskem pogledu na svet. Kristjani trdno verujemo, da stojijo naši končni cilji onstran telesne smrti, da smo rojeni za večnost. Zato pa naše veselje ne sme biti maska za nekakšen obup, ki bi ga radi za vsako ceno prikrili, temveč resnično, iskreno ve-
sel je božjih otrok, ki so prepričani, da jih Bog varno vodi k sebi. Zato naše praznovanje življenjskih mejnikov ne bi smelo i-meti znakov hrupne nezmernosti, ki že nadaleč naznanja, da je brez notranjega bogastva, in po praznovanju pušča grenak okus. Veselje je ena od lastnosti, ki jih od kristjana terja njegova pripadnost. Toda to veselje izhaja iz duha in z mogočno silo prežarja vse naše dejanje in nehanje. To veselje tudi ni muha enodnevnica, temveč je trajnejše od neusmiljeno se iztekajočega časa.
In še eno lastnost mora imeti, če se hoče imenovati krščansko: ne sme biti sebično. Včasih zelo veliko potrošimo, da sebi in svojim najbližjim privoščimo pri-
jetno praznovanje. To je gotovo lepo in v redu. Ni pa v redu, če ob tem krogu naših najbližjih vidimo človeka, ki potrebuje prijateljske besede, morda tudi dejanske pomoči, ki si praznovanja, kakor je naše, ne more privoščiti,, pa ostanemo ob tem spoznanju hladni, češ vsak naj gleda nase. Res pravo veselje občuti človek šele takrat, ko je osrečil drugega.
Morda bomo ob novoletnih praznovanjih, ob zadovoljstvu in o-bilju le dobili nekoliko več čuta za tiste, ki vsega tega nimajo, če jim bomo skušali pomagati (pa ne le v teh dneh), potem bo naše praznovanje, če bo še tako hrupno in veselo, imelo tudi bogatejšo vsebino in ne bo puščalo za seboj grenke usedline.
KONEC LETA JE NOV ZAČETEK
Dolgo in počasi se pripravlja slovo, počasi minevajo otroku dnevi in leta, počasi mineva mladosti čas; ko pa postara se nam obraz, ko pridejo starci meglenih oči v decembru k nam v vas, takrat hitro tečejo dnevi, hitro, prehitro mine mesec, takrat kar naenkrat odide staro leto od nas.
A konec leta ni le slovo, je tudi nov začetek, pa naj pade na ponedeljek ali na petek.
Ko Silvester vrata opolnoči za seboj zapre za leto dni,
to ni njegov zadnji sprehod skozi park življenja, tudi ni za žalost povod.
Silvestrovo slovo je veselo slovo.
Ko pozdravi Januarijev prihod, nam še prijazno za slovo želi:
„Imejte se radi vsi, bodite veseli, imejte se radi v novem letu še bolj, da boste lahko skupaj živeli, saj hudega je bilo že dovolj."
Milena Merlak
Molitev za novo leto
Gospod, spet je leto postalo staro in utrujeno.
Še nekaj ur, pa bo izpuhtelo in izginilo.
Naredilo bo svoj zadnji zdihljaj,
zvonovi pa bodo naznanili rojstvo novega leta.
Obotavljajoč in v strahu stojim na pragu tega leta. Kot otrok, ki so ga poslali v temno sobo.
Kaj nam bo prineslo?
Več veselja, manj skrbi in tesnobe?
Mir ali hladno in vročo vojno?
Ne vem.
Toda vsako leto znova upam, da nastopa srečno novo leto.
Gospod, pred kratkim smo praznovali božič.
V ušesih nam še zvenijo božične pesmi, še slišimo besede angelov:
..Oznanjamo vam veliko veselje!"
Toda veselo oznanilo že temni.
Odgovor na rojstvo Odrešenika je bil pokol betlehemskih otročičev.
Komaj je vzšla luč odrešenja,
že se dvigajo sile, ki jo hočejo ugasiti.
Ob zibelki že čaka meč.
Ali moramo tudi mi boječe strmeti v temo, potem, ko smo slišali besede radosti?
Morali bi,
ko bi bili prepuščeni sami sebi, vojskam in parlamentom, akademijam in laboratorijem.
Toda mi vemo:
ti, naš Bog, si nas naredil za svoje otroke, ti nas ljubiš,
zapisal si naše ime na svojo roko.
Nc zapustiš nas
in trdno se hočemo držati tvoje roke.
Gospod, naredil bom še zadnji križ
nad dvainpetdesetimi tedni prihodnjega leta
in z zaupanjem prestopil prag v novo.
Noč se je pomaknila, sonce se dviga vedno više in bliža se Kristusov dan.
Za vse, ki verujejo vate,
ki zaupajo vate,
ki nosijo v srcu tvojo ljubezen.
Zakaj tvoja ljubezen je močnejša ko smrt, ki bo stegnila svojo roko za marsikom, preden bodo zvonovi naznanili spet novo leto.
Daj, o Bog, da bo to tvoje leto, leto Gospodovo.
Paul Roth

Novi mariborski škof je dr. Franc Kramberger
10. novembra 1980 je prišla v Slovenijo vest, da je papež Janez Pavel II. imenoval za 60. rednega škofa mariborske škofije dr. Franca Krambergerja.
Novi mariborski škof je doma °d Svetega Lenarta v Slovenskih goricah, kjer je bil rojen /. oktobra 1936. Bogoslovne cturiije je dokončal v Ljubljani, v mariborski stolnici pa je bil 29. junija 1960 posvečen v duhovnika. Njegovo nadaljno življenjsko pot je gotovo močno opredelila služba Prefekta v Slomškovem dijaškem semenišču v Mariboru, ki je bilo Pokojnemu škofu Držečniku tako pri srcu. Službo prefekta je Kramberger opravljal od 1. 1965 do 1972. Med tem časom se je posvetil tudi podiplomskemu študiju teologije. Raziskoval je življenje in delo škofa Slomška. L. 1973 je na ljubljanski teološki fakulteti usešno branil svojo doktorsko tezo in postal doktor teo-•ogije.
Že leto dni prej ga je škof Držečnik imenoval za ravnatelja Slomškovega dijaškega semenišča. To delo je opravljal do škofovskega imenovanja. Poleg tega je °d leta 1976 bil tudi ekonom tega zavoda.
Po svoji študijski in duhovniški usmeritvi si je veliko priza-
deval za Slomškovo beatifikacijo. Z njegovim imenovanjem za naslednika tega velikega svetniškega škofa bo gotovo napredoval tudi proces te beatifikacije.
14. novembra se je sestal mariborski stolni kapitelj na izredni seji. Predpisi cerkvenega pra-vfa namreč določajo, da mora novi nadškof predložiti listine o svojem imenovanju stolnemu kapitlju in šele takrat tudi formalno prevzame škofijo.
Apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Cecchini
je že 4. oktobra izdal odlok, po katerem sme novi mariborski škof prevzeti škofijo, še preden prispejo iz Rima uradne listine. Ko so na seji kapitlja prebrali ta odlok, je dr Franc Kramberger prevzel škofijo v kanonično posest.
Novega škofa je pozdravil stolni prošt dr. Jožef Smej. V imenu kapitlja mu je obljubil molitev, ljubezen, zvestobo, spoštovanje, sodelovanje in pokorščino. Zahvalil se je tudi kapitu-larnemu vikarju, ki je v času, ko je bil škofovski sedež izpraznjen, vodil škofijo. Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič na tej seji ni bil navzoč.
Novi škof je v naslovnem govoru omenil, da je najmlajši škof v Jugoslaviji in morda tudi v neposredni soseščini, zato je prosil navzoče, naj mu v njegovi službi pomagajo. Zahvalil se je tudi kapitularnemu vikarju dr. Grmiču in škofijskem ekonomu Francu Zdolšku. Škof Kramberger je ustno potrdil vse, ki delajo v škofijski pisarni, kakor tudi ofi-ciala cerkvenega sodišča dr. Stan-
ka Ojnika s podoficialom Bombe-kom in prosinodalnimi sodniki. Za generalnega vikarja je imenoval stolnega prošta dr. Jožefa Smeja.
Posvetitev novega škofa je bila na četrto odventno nedeljo, 21. decembra, v mariborski stolnici.
Škof Vekoslav Grmič, ki je bil 12 let pomožni škof in po smrti škofa Držečnika kapitularni vikar, je ob imenovanju dr. Krambergerja za novega mariborskega škofa odložil vse upravne škofijske funkcije, med njimi tudi ravnatelja mariborskega bogoslovja, in se bo posvetil, kakor je sam izjavil, predvsem teološkemu študiju in delu na teološki fakulteti, ostal pa bo še nadalje predsednik celjske Mohorjeve družbe.
Ob novici o visokem imenovanju dr. Franca Krambergerja za novega rednega škofa največje slovenske škofije se veselimo tudi verni Slovenci v zdomstvu in izseljenstvu, novemu škofu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi v pravem cerkvenem duhu uspešno vodil mariborsko škofijo in v edinosti z drugimi slovenskimi škofi Cerkev v Sloveniji.
Kot vse slovenske intelektualce me je gotovo zaposlila tragičnost položaja, ki jo majhnemu narodu vsiljuje številčna neznatnost, njegova geografska omejenost in njegova ogroženost. Danes pa sem Čedalje bolj zadovoljen, da sem narodnostno to, kar sem —• Slovenec. Čedalje bolj sem prepričan, da veliki narodi nimajo prav ničesar, kar bi jim ilahko iz vsega srca zavidal. Rekel bom še več: čutim privilegij, da imam kot sin malega na sebi nekakšen vesoljski kombinezon proti velikonarodnemu napuhu, ki je tako rekoč prirojen pripadnikom velikega naroda. ..	Alojz Rebula
Marijanski kongresfvlMendozi
»Ne verjamem, da bi kdo z besedami mogel opisati, kar smo doživljali. Kajti le z doživetjem sa-je mogoče razumeti, kar se je dogajalo."
Tako je o marijanskem kongresu sodil mendoški nadškof ms gr. Candido Rubiolo.
Da, zares je bilo tako! Tem besedam pač pritrdi vsakdo, ki je kongres »doživel" s svojo osebno
prisotnostjo. Saj smo ob pripravah in napovedih marsikaj pričakovali. A resnica je bila končno nekaj — nepričakovanega!
O	poteku posameznih dogodkov se je časopisje — zlasti lokalno ■— mnogo razpisalo. Obsežno knjigo pa bi moral napisati, če bi se hotel ustavljati pri podrobnostih celotnega poteka dogodkov in njihove vsebine. Brez dvoma jo bomo tudi ob svojem času dobili v roke. Vse to pa v teh kratkih vrsticah in na tem mestu ni naš namen. Pomuditi se hočemo le ob razmišljanjih, kakšen je bil odnos nas Slovencev v Argentini do kongresa in kakšne naloge in dolžnosti nas vežejo nanj danes in jutri.
Pri tem se moramo zavedati, da smo se kongresa udeleževali kot sinovi in hčere slovenskega ■— Marijinega naroda. Nikdar nam ne smejo utoniti v pozabo misli, ki nam jih je ob prvem obisku v Mendozi naročal škof Rožman:
„Ni zgolj slučaj, da ste prišli semkaj. Božja Previdnost ima brez dvoma z vami svoje posebne namene. Svetu pokažite lik vernega, poštenega, delavnega Slovenca. Po vas bo svet sodil o slovenskem narodu."
In dejansko je bilo tako, da Slovenci na marijanskem kongresu nismo samo kot romarji »prisostvovali", ampak —. pač'po svojih.
skromnih močeh — tudi osebno dejavno ..sodelovali".
Tako je na prošnjo mendoškega nadškofa naš mendoški pevski zbor zapel na trak kongresno marijansko himno v Radio Nacional za prenašanje po državnem radijskem omrežju. Naši pevci so bili tudi naprošeni, da so s petjem sodelovali pri oficielnem sprejemu papeževega legata kardinala Pavla Bartolija v torek popoldne, 7. oktobra, v dominikanski cerkvi. Ob slovesnem vhodu so mu zapeli slavospev „Tu es Petrus", ki ga je za 25. obletnico škofovanja dr. Rožmanu zložil ravn. Marko Bajuk. Po cerkvenih sprejemnih obredih je zbor zapel marijansko kongresno himno in za odhod dostojanstvenikov še našo Hladnikovo „Marija, skoz življenje" v latinskem prevodu.
V četrtek, 9. oktobra, je bila v frančiškanski baziliki maša emigrantskih narodnih skupin. Slovenci smo se je udeležili v lepem številu z našo zastavo in skupino narodnih noš. V zastopstvu emigrantskih dušnih pastirjev je Slovence zastopal direktor msgr. Orehar. Med mašo smo tudi za darovanje zapeli našo „Mogoč-no se dvigni".
Ob osrednji kongresni prireditvi,, ki je v petek popoldne pod geslom „Marija v ljudski pobožnosti" zbrala vse kongresne romarje ob oltarju pri Kondorju, smo se tudi Slovenci vključili v severno od štirih procesij, ki so se zgrinjale na obsežen prostor
Avenide de Acceso Este, k množični slovesnosti. In z nami je bila milostna podoba naše Marije Pomagaj.
Omeniti moramo tudi, da so nekateri iz naše mendoške skupnosti intenzivneje sodelovali pri kongresu; tako n. pr. v odboru za tehnične priprave in zastopniki naše mladine v rediteljski in sanitarni službi med kongresom v legiji „Voluntarios de Maria".
Za kongresne dneve so prišli v Mendozo slovenski romarji v zastopstvu iz sanluiške province, glavnino pa je seveda tvorila skupina iz velikega Buenos Airesa. Deloma so prišli z zasebnimi vozili, večina pa s posebnim avtobusom pod vodstvom msgr.-ja 0-reharja. Romarske goste so si porazdelili po svojih domovih mendoški rojaki. V priložnostnih skupinah so se vse dni udeleževali — pač po svojem osebnem zanimanju — sestankov, razprav, liturgičnih obredov, množičnih zborovanj in razstav iz obsežnega kongresnega sporeda.
Pomudimo se zdaj ob glavnih točkah in mislih kongresnega dogajanja, ki so vsekakor pomembne tudi za nas Slovence v Argentini.
Sv. oče je v odloku, s katerim je svojega komornega kardinala Pavla Bertolija imenoval za kongresnega legata, izrazil „upanje, da se bo krščansko življenje z marijanskim kongresom bogato poživilo; v svojih molitvah — pravi sv. oče — priporočam ljubljeno republiko Argentino vzvišeni in nad-
Vse ljubljeni Materi ter vneto pro-s‘m njenega Sina, Odrešenika človeštva, da po Njeni priprošnji Utrdi vse družine in domove v Pristni in iskreni ljubezni."
Nekaj nadvse veličastnega je bilo romanje „lujanske Marije" skozi 40 dni od lujanske bazilike v buenosaireški provinci pa do Mendoze na veliki Stadion. Tride-Set fantov jo je peš nosilo ob spremstvu dveh duhovnikov. In dogajali so se že tu prvi izredni dogodki, ki so javno pričali o globoki vdanosti argentinskega človeka Mariji: na tisoče in tisoče ljudstva se je zbiralo v posamez-nih večjih krajih in dolge razdale so žrtvovali mnogi iz notra-ojosti dežele, da so prišli za pozdrav Mariji do poti, po kateri je Potovala. Ob srečanju se je navdušeno pozdravljanje prelivalo v Prisrčno ganotje.
Starejši smo ob teh novicah v kislih pohitevali v čase, ko se je na5a Marija Pomagaj iz begunstva pred hitlerjanskim divjanjem vračala skozi vso Slovenijo nazaj
na svoje Brezje. Že ob teh poročilih smo se čutili nekako tesneje povezani s tukajšnjim ljudstvom v prisrčnem otroštvu do Matere božje.
In pokazali so se novi podobni vtisi ob uvodnem kongresnem zborovanju v sredo na Stadionu. Povsem pravilno je o pričetku kongresa povedal mendoški nadškof, ko je dejal: „Samo božja roka je mogla pripustiti dogodek, kakršnega smo doživeli danes popoldne. Nihče od navzočih ni ostal brez solz. Tudi jaz sem jokal, ves prevzet od ganotja; kajti ob tem dogodku smo živo čutili božjo in Marijino prisotnost."
Bilo je nekaj izrednega! Vsi smo čutili, da nas navdaja neka edinstvena sila, ki nas vse povezuje v eno samo družino, ko se je naša skupna Mati na nosilih romarjev — pešcev pomikala po stadionu k oltarju, kjer se je zbralo ob papeževem legatu 72 kardinalov in škofov, okoli štiristo duhovnikov, dvesto diakonov in nad štirideset tisoč vernikov-romarjev h koncelebrirani maši v čast sv. Duhu za srečno življenjsko pot po Mariji k Jezusu. Na obsežnih prostorih okoli stadiona so našteli nad 3000 zasebnih avtomobilov in 650 avtobusov.
Ne le nad stadionom, po vsej Mendozi je vladalo neko izredno, veselo, nepopisno praznično razpoloženje. In zato je povsem točno označilo to občutje neko dekle iz škofije San Isidro z besedami: ,.Nikdar bi si ne mislila, da je
vdanost Devici Mariji tako globoka in tako splošna." Enake so bile tudi izjave raznih škofov o teh prvih vtisih; škof Lopez (iz Corrientesa) je izjavil: „Bil je neprimerno lep trenutek, ne samo zaradi množice,, ki se je zbrala v stadionu, ampak tudi zaradi globoke gorečnosti in ljubezni do Marije, ki se je izpričevala vsak trenutek..
In kar nas je od vsega početka —• d&, že v mesecih priprave na kongres — prevzemalo, je bilo dejstvo, da je mladina tako dejavno in navdušeno sodelovala. Vse to je pričalo o njenem marijanskem duhu in razpoloženju. Škof Bufano (iz Chascomusa) je izjavil, da bo kongres imel ogromen vpliv na našo deželo, na naše družine in še prav posebno na našo mladino.
V svojem govoru je papežev legat poudaril: „Marija nam kaže pot, po kateri naj pridemo k Jezusu, in nas uči, kako naj se odzovemo povabilu njenega Sina, da uresničimo njegov evangelij v vsakdanjem življenju."
Ob naštevanju kongresnih zastavljenih nalog se je v izbranih besedah pomudil pri misli na poslanstvo družine s pripombo, da istočasno tudi škofovska sinoda v Vatikanu razpravlja o istih vprašanjih. Družina mora v svojem občestvu člane vzgajati v osebnosti, ki bodo vstopile v življenje z zavestjo odgovornosti za oblikovanje boljšega sveta.
Izredno mogočen in navdušen učinek so tudi na vse navzoče napravile alegorične gimnastične slike, ki jih je preko vsega stadiona na stotine deklet izvajalo v pozdrav ob prihodu lujanske Marijine podobe.
Četrtkova prireditev na stadionu je bila posvečena družini in obnovitvi zakonskih obljub z „dru-žinsko" mašo. Vodil je obrede škofijski predsednik odbora „Zakon in družina", škof msgr. Bufano.
V svojem govoru je poudarjal misel, da mora vprav v tej uri, ki jo trenutno preživlja Cerkev, vsakdo na svojem mestu zastaviti vse sile, da ustvarja in poživlja nove družine z evangelijem Kristusa, Marijinega Sina. človeku je namenjeno vse poslanstvo evan-gelizacije, ki jo vrši Cerkev. Toda človek se rodi, raste in se vrašča v življenje v druži n s kem okolju. Zato moramo vso našo pozornost obračati vprav na življenje družine. Kajti družina je prvo primerno okolje za setev evangelija in v njej si starši, otroci, bratje in sestre prisvajajo krščanski ideal službe Bogu in bližnjemu. Vsakdo izmed nas je dolžan, da zida svojo hišo „na skalo" in ne „na pesek"! In — treba je moliti, moliti vztrajno in neprestano in sicer v družini; kajti „kjer sta dva ali so trije Zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi", pravi Jezus.
In kakor ni mogoče govoriti o Cerkvi, kjer ni navzoča tudi Marija, pravtako ne moremo govoriti
0 krščanski družini, če ni v njej prisotna Marija.
Danes je nastopila ..Marijina Ura“. Sam sv. oče je temu priča s svojim stalnim poudarjanjem ^srijanske misli, škofovska sino-a Pa vprav zdaj v Rimu razprav-Ja o ..družini in njenem poslanstvu v sodobnem svetu". Je torej U(D »ura krščanske družine".
Od obeh — od Marije in od krš-Canske družine — je v glavnem odvisna bodočnost Cerkve in bodočnost boljšega sveta.
In škof je končal svoje misli: besedami sv. očeta in v imenu m°jih bratov argentinskih škofov 86 obračam na vas vse, ki ste nav-z°či tu v stadionu okoli tega ol-
tarja, in na vse tiste, ki ste združeni z nami po radiu in televiziji, s prošnjo, da se vedno in ob vsaki priložnosti zatekate k Mariji, se spominjate na Marijo, posnemate Marijo v njenem domu v Nazaretu; kajti Ona nas bo vztrajno vodila h Kristusu."
Prevzeti nas mora prepričanje, da so te misli in ta naročila med najsvetejšimi in najpomembnejšimi nalogami, ki jih moramo vsak zase in vsi skupno sprejeti za svoje in po marijanskem kongresu iti zanje z vso vnemo na delo!
Med razpravami o družini je msgr. Moledo med drugim dejal, da je „v naši deželi družina zelo pomembna realnost in od vseh po-četkov po svojih prejetih tradicijah globoko krščanska. Danes pa je ogrožena po nevarnostih, ki izvirajo iz raznih družabnih in moralnih okoliščin, človek danes „de-la zato, da nekaj ima". P. Storni pa je k temu pogrešenemu stremljenju dodal, da je po današnji mentaliteti ..važnejše imeti stvari, kakor pa imeti otroke."
Vse, te težave, ki jih je kongres povzel iz cerkvenih dokumentov zadnjih datumov in nam jih predeči! v naših konkretnih argentinskih okoliščinah, tudi brez dvoma nam nalagajo težko odgovornost in naloge.
Popoldanska pobožnost v petek, 10. oktobra, je bila posvečena misli »Marija in ljudska pobožnost". Omenili smo že našo slovensko u-deležbo. Bil je to osrednji dogodek kongresnih množičnih sveča-
nosti, občestvena prireditev, kakršne doslej Mendoza še ni doživela. Pred vzvišenim oltarjem na cestnem nadvozu pri spomeniku Kondorja se je na obsežni r&vni avenide „del acceso este“ zbrala v štirih procesijah z vseh strani velike Mendoze tisočglava množica od blizu in daleč za približno en kilometer dolžine. Marijino prisotnost" so pričevale tudi vremenske okoliščine. Nad šest mesecev že nismo imeli dežja. V noči in v dopoldanskih urah pa je v obilni meri deževalo in ozračje se je izdatno ohladilo. Za začetek zbiranja in procesije pa se je zjasnilo in posvetilo je sonce. Misli so nam kradoma uhajale na fatimske dogodke...
Računajo, da je bilo prisotnih nad dvesto tisoč vernikov. Posamezne skupine so prihajale zbrane okoli svojih Marijinih podob. Radio Nacional je prenašal po vsem državnem omrežju dogajanje, premišljevanja in molitev rožnega venca, ki so mu glasno sledile množice vseh štirih procesij ob svojih prenosnih sprejemnikih v rokah. Marijine pesmi so donele nad vso Mendozo; vse je navdušeno pelo v dolgih sprevodih po mendoških ulicah in cestah. Med sv. mašo, ki so jo koncelebrirali s kardinalom Aramburujem vsi kardinali, škofje in na stotine duhovnikov, je navdušenje prekipevalo preko ogromne množice, ki je spet vneto sodelovala v molitvi in petju.
Več sto duhovnikov in redovnic
je po vsem obsežnem prostoru delilo sv. obhajilo. Po končani maši je petje in vzklikanje Mariji pri-kipelo do viška. Vse je še prepevalo, vzklikalo Mariji ter pelo priložnostne popevke h kongresu, ko so se v pozne večerne ure množice v gručah vračale peš na svoje domove ali pa na zbirališča, kjer so jih čakali skupni avtobusi.
Toda isti večer je Mendoza doživela še drug nepozaben dogodek. Že tja k polnočnim uram se je zbrala na stadionu mladina. Zgodilo se je nekaj komaj verjetnega. Stadion, ki more sprejeti vase do 45.000 ljudi, je ta večer napolnila — mladina sama. Zopet je valovalo nad njim marijansko petje, odmevala preko njega molitev rožnega venca in se je dvigala z njega prošnja za mir.
Pomemben nagovor je imel Cilenški kardinal Silva Henriquez, ki je zastavil vprašanje, je li možno, da bi se dva naroda, ki sta se porodila iz krvave žrtve in se družno borila za svobodo, ne mogla sporazumeti in 'bi za košček zemlje žrtvovala svoj mir...
Posebno zanimiv pa je bil govor škofa msgr.-ja Zazpeja na zbrano mladino. Lahko bi rekli, da so v njem zajete smernice za osebno oblikovanje človeka in bogat delovni program za delo v mladinskih organizacijah. Nekaj njegovih misli! —
Evangelizirati se pravi posodobiti zgodovino odrešenja, prenoviti kulturo, preobraziti človeka, obnoviti družino, mobilizirati mla-
dino. Evangelizirati pomeni sa-njati, da je nemožno vedno mož-n°; da je razvoj zgodovine v božjih rokah; da je nasilje znamenje slabosti in da je skromnost znak aioči; da je erotičnost živčna borzen in čistost srca zdravje; da je ljubezen močnejša kot sovražno in da je najskromnejši izraz hvaležnosti več vreden kot vse stvarstvo.
Evangelij je nova molitev, nov človek, novo življenje. Pomeni o-Pustitev načela „imeti več" in ga zamenjati z ,,biti več"; nadomestiti ..trošenje" z ..dajanjem", „u-živanje" s ..služenjem", ..užitek" 8 »čutom dolžnosti".
Za poživitev in prenovitev vred-n°t je treba zamisliti in živeti življenje družine, ki je enotna, stal-na, rodovitna in oznanjevalka
evangelija.
Mladina se mora posvetiti prizadevanju, da bo v svojem življe-aju pripravljena na žrtve; da bo v njem izpolnila svoje dolžnosti; da bo o svoji prihodnosti odločala v molitvi, v iskanju nasvetov in v Premišljevanju; da bo svoja nagnjenja znala disciplinirati in sv°ji razumski sposobnosti dala dozoreti, da se bo odločila za neki resen poklic.
K veselemu delu rožnega venca, k* ka je na zborovanju molila nav-z°ča mladina, je dodal prošnjo Dariji, naj mladino pripravi za bodoči ..žalostni del", za moč v Prenašanju življenjskih presku-8enj in trpljenja.
Vrhunec slavnostnega kongres-
nega razpoloženja, ki je do solz ganilo in prevzelo stadion, katerega je tokrat napolnilo do 50.000 ljudi, je verjetno dosegla sobotna prireditev, posvečena duhovništvu. Mendoški nadškof je posvetil v tem veličastnem trenutku štiri svoje bogoslovce. Nepopisno je bilo navdušenje in duhovno ganotje, ko je ob sklepu vseh obredov 200 mladih bogoslovcev obšlo ves stadion med viharnim pozdravljanjem. Ves stadion se je združil v en sam objem ob zavesti vzvišenega poslanstva božjega slu-žabništva med nami. Nad 400 duhovnikov je med mašo delilo sv. obhajilo.
V nedeljo zjutraj se je mladina zbrala v včlikem parku k svojemu stanovskemu zborovanju in sprejela zaobljube za evangelizacijo domovine. Osnovno misel bi povzeli na kratko: Cerkev potrebuje, da se prepustite Marijinemu vodstvu za vodenje bratov h Kristusu.
Dopoldne pa je bilo posvečeno sklepni slavnosti na stadionu. Znotraj in zunaj se je zbralo do 60.000 ljudi. Papežev legat je v zaključni besedi dejal: »Poudariti moram prvenstveno vlogo mladine, katere odziv in sodelovanje sta dala temu narodnemu kongresu posebno oznako in duha, ki bosta ostala nepozabna."
In še je povzel poslanico s kongresa: »Prenesimo v naše vsakdanje življenje, uresničimo v njem sklepe o veri, ljubezni, resnici in složnosti, ki so jih tu potrdili. In
zato vas vprašam: Ali sprejmete to obveznost?" — In preko vsega stadiona in po zvočnikih je vsemu svetu zadonela mogočna pritrditev: „m\“...
Če bi povzeli osnovne misli, kakor so se razvijale na vseh posameznih sestankih in zborovanjih, konferencah in razgovorih, bi jih označili v kratkih besedah:
1	— Družina — mora postati av-
tentična domača Cerkev, in to na znotraj in na zunaj.
2	— Mladina — naj bi ji bil Kri-
stus pot, resnica in življenje ; naj bi ji bil odrešenje in sreča, središče njenega u-dejstvovanja, njenih odnosov in čustvovanj.
3	— Duhovniški poklici — naj bi
družine in njeni mladi člani prisluhnili božjemu klicu.
K vsemu pa je treba poudariti še naslednje sklepne besede sv. očeta:
„Danes se zaključuje marijanski kongres; toda njegovi sadovi ne smejo prenehati.
Sinovi in hčere, zdaj velja za vse nova doba — Kristus, ki je umrl in vstal, nam je zapustil poslanstvo: Pojdite in učite vse narode... in učite jih spolnjevati vse, kar sem vam zapovedal." —
Slovenci smo v svojem krogu zaključili kongres s skupno mašo v nedeljo popoldne pri ss. mcrce-darkah. Bilo je to istočasno tudi slovo od rojakov, ki so odhajali iz Mendoze.
Somaševali so msgr. Orehar in
gg. Horn ter Cukjati. V mašnem nagovoru se je msgr. Orehar pomudil pri razmišljanju o svetem rožnem vencu; za sklep smo še vsi zapeli „Marija, pomagaj nam sleherni čas!" Nato pa smo se zazrli v milostno podobo Marije Pomagaj, ki nas je tako milobno gledala z oltarja, ter prisluhnili njenim poslovilnim besedam. Zbor je zapel Riharjevo „Z Bogom! — dan’s Marija pravi". In orosile so se nam oči ob Njenih obljubah: „Za vas bom prosila, oj, z Bogom, preljubi"...
Pred Slovenskim domom so se končno buenosaireški prijatelji ob prisrčnem slovesu naložili na svoj avtobus, ki jih je po tolikih bogatih doživetjih odpeljal domov.
V pričevanje, kako je Marijina navzočnost te dni vse povezala v medsebojni prisrčnosti in ljubezni, naj še pristavimo, da so v nedeljo popoldne in v pozne polnočne ure ob glavni cesti iz Mendoze stale ob straneh kilometre dolge vrste Mendoščanov in v ganotju pozdravljale v skupnih avtobusih odhajajoče romarje, ki so pravta-ko s solzami v očeh in s klici Mariji segali skozi okna v roke »bratom in sestram". Bilo je zopet tisto nepopisno, skrivnostno duhovno razpoloženje, ki je vladalo vse kongresne dneve nad Mendozo in je tudi ob vsaki priložnosti na množičnih prireditvah prišlo do izraza z navdušenim pričevanjem za medsebojno ljubezen in mir v Kristusu...
Prof. B. Bajuk
Poslanstvo
krščanskih družin v našem času
Tema 5. redne škofovske sinode v Rimu od 26. septembra do 25. oktobra 1980
Škofovska sinoda, zborovanje zastopnikov vseh katoliških škofov, je sad II. vatikanskega cerkvenega zbora. Na njej pastirji Cerkve razpravljajo o aktualnih vprašanjih. Doslej je bilo šest škofovskih si-n°d: pet rednih in ena izredna.
Na prvem zborovanju škofovske sinode v letu 1967 so razpravljali 0 obnovi zakonika cerkvenega pra-ya> o ateizmu, o obnovi bogoslužja in semenišč ter o mešanih zakonih. Na drugi, izredni, škofovski sinodi dve leti pozneje so govorili o odnosih med škofovskimi konferencami in svetim sedežem ter med škofovskimi konferencami samimi. Na tretji sinodi v letu 1971 je bil go-Vor o službenem duhovništvu in Pravičnosti na svetu. Četrta sinoda
v letu 1974 govorila o evangeli-I5ac'ji današnjega sveta. Na peti sinodi pred tremi leti so razpravljali o katehezi v našem časa- Na zadnji pa je bilo na vrsti vprašanje: Poslanstvo krščanske družine v današnjem svetu.
Daljna in bližnja priprava 5. redne škofovske sinode
Daljna priprava ima svoj začetek v letu 1977, ob sklepu 4.
redne sinode. Na njej so izvolili 12 škofov, ki naj bi bili v svetu tajništva. Papež Pavel VI. pa je izbral še tri škofe. V Svetu so tako bili poleg glavnega tajnika nadškofa Tomka, Slovaka, ki po vojni živi v Rimu in je star 56 let, kardinali: Anglež Hume, Nemec Hoffner, Francoz Etchega-ray, Italijan Felici, Kanadčan Carter, Brazilec Lorscheider, Argentinec Primatesta, Pakistanec Cordeiro, Filipinec Sin in Afričana Thiandoum ter Otunga, trije nadškof je: Ukrajinec Hermaniuk, Severnoameričan Bernardin, Afričan Hurley in škof D’Souza iz Indije.
Svet tajništva je bil v stalnih stikih s papežem in s škofovskimi konferencami sveta. Sveti oče pa je neprestano dajal smernice. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, 1980 je objavil posebno pismo, v katerem je prosil škofe, duhovnike in sploh vse vernike, naj molijo za dober potek sinode. V ta namen je sestavil tudi posebno molitev, ki se glasi:
„Bog Oče, od tebe prihaja vsako očetovstvo na nebu in na zemlji, ti si Ljubezen in Življenje; daj, da bo vsaka človeška družina na zemlji s pomočjo tvojega Sina Jezusa Kristusa, rojenega iz
Žene in Svetega Duha, studenca božje milosti, postala pravo svetišče življenja in ljubezni za rodove, ki se vedno obnavljajo.
Tvoja milost naj vodi zakonce, da bodo mislili in delali za blagor svojih družin in vseh družin na svetu.
Daj, da bodo mladi našli v družini trdno oporo za svojo plemenitost in rast v resnici in ljubezni.
Daj da bo ljubezen, utrjena z zakramentom sv. zakona, premagala slabosti in krize, skozi katere morajo včasih naše družine.
Daj, končno, te prosimo, po posredovanju svete nazareške družine, da bo Cerkev med vsemi narodi sveta uspešno opravljala svoje poslanstvo v družini in po njej.
Vse to prosimo iz srca Tebe, ki si Življenje, Resnica in Ljubezen, v edinosti s Sinom in Svetim Duhom. Amen."
K pripravi sinode spadajo tudi razna imenovanja. Za glavnega poročevalca, ki naj bi nekako u-smerjal in vodil vse delo, je Janez Pavel II. izbral nemškega kardinala Ratzingerja (53 let), nekdanjega profesorja na nemških univerzah in sedaj munchenskega nadškofa. Predsedstvo zborovanj je delegiral trem kardinalom. Izbrani so bili Primatesta iz Argentine (61 let), Picachy iz Indije (64 let) in Gantin iz Afrike (56 let). Za posebnega tajnika sinode je določil mehikanske-ga škofa Barragana. Njemu v pomoč pa je bilo deset izveden-
cev: francoski zakonski par in 8 duhovnikov: dva Italijana, Nemec, Američan, Francoz, Poljak, Urugvajec in Zairec.
Slovesen začetek 26. septembra 1980
Škofovska sinoda se je začela v petek, 26. septembra. Sikstin-ska kapela je bila kraj prvega srečanja. Tam so bili zbrani: sv. oče Janez Pavel II., vseh šest patriarhov vzhodnih Cerkva, veliki nadškof Slipyj (88 let), ki se zasedanj zaradi bolezni ni mogel u-deleževati, šest metropolitov vzhodnih Cerkva, 37 afriških škofov, 44 ameriških pastirjev, 21 Azijcev, 5 iz Oceanije in Avstralije, 41 evropskih zastopnikov, 10 predstavnikov zveze višjih redov, 20 prefektov rimskih uradov, glavni tajnik nadškof Jožef Tomko, 24 članov, ki jih je imenoval sveti oče, posebni tajnik in 10 izvedencev ter 43 opazovalcev, med njimi 16 zakonskih parov in mati Terezija iz Kalkute.
S svetim očetom so somaševali trije predsedniki — delegati in glavni tajnik. V nagovoru na zbrane člane sinode je papež povedal, zakaj so se zbrali, in poudaril velik pomen družine za Cerkev. Družina, domača cerkev, je najmanjša celica Cerkve, v kateri Kristus uči, vodi in posvečuje. Cerkev spremlja družine skozi vesele in žalostne dni.
Popoldne istega dne je že bilo 1. zasedanje. Kardinal Prima-
fužina dr. Janka Brumca in ge. Marjete roj. Pergar po krstu trojčk v cerkvi ••arije Pomagaj v Slovenski hiši: hčerka Nancy Marcela in sin Janez Martin ter trojčke Marija Lavra, Marija Kristina in Marija Cecilija.
testa je kot prvi predsednik — delegat pozdravil sv. očeta Jane-?a Pavla II. Glavni tajnik nadškof Tomko je poročal o delu si-n°de od zadnjega zasedanja in o-risal pripravo nove sinode. Za njim pa je povzel besedo kardinal ttatzinger. Orisal je položaj sodobne družine, podčrtal božji na-ft z družino in nakazal naloge, } stoje pred nami. Sodobna dru-lna» ki ima različno podobo v *azličnih deželah, je na številnih ''njih v krizi. Zgrešena je tež-Jk}a> ki hoče družino polagoma u-Klniti. Očetovstvo je potisnjeno y ozadje. Vloga matere in žene ■,e nejasna, večkrat celo zmaliče-lla- Sinodalne očete je kardinal opozoril, da je zakon sveta stvar,
stalna ter odgovorna naloga in nerazvezljiv. Pred Cerkvijo, učiteljico in materjo, stojijo odgovorne naloge, ki zadevajo zaročence, mlade zakonce in mlade družine.
Potek škofovske sinode: intenzivno delo
Za skrbno izdelanim referatom kardinala Ratzingerja, ki je bil luč vsega razpravljanja, so bila na vrsti splošna zasedanja, posveti malih skupin in spet zborovanja vseh udeležencev, navadno dopoldne in popoldne, ob nedeljah pa so bile verske slovesnosti.
Že prvi teden se je oglasilo 160
škofov, 21 pa jih je poslalo primerne predloge.
Nemški kardinal Hoffner, predsednik nemške škofovske konference, je govoril o treh ideologijah, ki škodujejo današnji družini. Te so: pretirana neodvisnost od človeške in božje avtoritete, upiranje institucijam in težnja, naj se vzgoja otrok prepusti skupnostim.
Nadškof Quinn, predsednik severnoameriških škofov, je opozoril na potrebo jasne razlage katoliškega nauka po okrožnici Hu-manae Vitae — o posredovanju človeškega življenja —, ker med verniki vlada negotovost.
Brazilski kardinal De Araujo Sales je poudaril, da morata e-vangelij in papežev nauk navdihovati delo sinode.
Malgaški kardinal Razafimaha-tratra je naglasil potrebo inkul-turacije: evangelij naj se življenjsko sreča z obstoječimi kulturami dežele, ki ima svojo družinsko tradicijo.
Irski kardinal 0’Fiaich je pribil, da Cerkev potrebuje dobre družine, ki naj bodo zgled zakramentalnega značaja zakona, radosti in miru ter družinske molitve.
Novi milanski nadškof Martini je dejal, da je družine treba prebuditi, da se bodo zavedale svojega dostojanstva in poslanstva.
Mati Terezija je govorila o svojih dramatičnih izkustvih med najsiromašnejšimi. Potrkala je na srca škofov z besedami: ..Škofje,
siromaki potrebujejo vaše ljubezni. Dajte jim jo po svetih duhovnikih. Siromaki so up in rešitev človeštva."
Dr. Norbert Martin, nemški sociolog, in njegova žena Renata, filologinja, starša štirih otrok, sta opozorila na potrebnost zakonske duhovnosti. Sredi razrušenih tradicionalnih vezi jn velikih zahtev mora sodobna družina izoblikovati lastno ..družinsko kulturo".
Še bi lahko naštevali misli sinodalnih očetov in svetovalcev, a pomanjkanje prostora nam to odsvetuje. Nikakor pa ne smemo mimo tehtnih besed nadškofa Šuštarja.
Besede slovenskega metropolita 29. septembra 1980
Slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je 29. septembra spregovoril in sicer kot drugi govornik na popoldanski seji. Govoril je v imenu jugoslovanske škofovske konference,
V svojem poročilu glede stanja zakona in družine v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji je poudaril, da so njihove težave podobne težavam v drugih deželah, izstopajo pa štirje posebni problemi: 1. vedno manjša je navzočnost krščanskih in človeških temeljev v zakonu in družini, 2. zelo hitro narašča število ločitev, ki se kasneje ne morejo več poročiti, 3. splav izgublja v zavesti ljudi svoj negativni preznak, ljudje vse bolj nanj gledajo kot na biološki po-
' Počastitev Kristusa Kralja je Slovensko gledališče Buenos Aires uprizorilo 22. in 23. novembra 1980 v Slovenski hiši v režiji Maksa Borštnika misterij don Bedra Calderona de la Barca: „Veliki oder sveta" (Foto Marko Fink).
Seb, 4. povečuje se število meša-n,h zakonov, zlasti takih, ko je (Jden ali pa kar oba zakonca kršena, vendar ne verujeta več, ar zelo slabo vpliva na poznej-80 versko vzgojo v družini.
Slovenski metropolit je nadalje Predlagal nekatere smernice. Po-*eboj je nakazal tri: 1. zakon in ružino je potrebno bolj kot do-8 ,ej obravnavati v luči stvarje-£ja> 2. jasno je treba opredeliti rščanski značaj zakona in dru-lne in opozarjati na potrebne Pogoje za njuno uresničitev, 3. Poskrbeti moramo ra razumlji-yejše izročanje razodetih resnic 1,1 jih primerno in sprejemljivo otemeljevati. da jih bodo verniki
in vsi ljudje dobre volje lažje razumeli, sprejeli in uresničevali v svojem življenju.
Danes lahko Cerkev, je sklenil svoj govor nadškof Šuštar, družinam v stiskah veliko pomaga, obenem pa ima lepo priložnost, da pokaže, da je pripravljena s svojim jasnim in časovnim potrebam primernim učenjem služiti sodobnemu človeku.
Poročilo kard. Ratzingerja in delo v 11 skupinah
Dne 6. oktobra je kardinal Rat-zinger v šestih točkah podal sklepno poročilo dotedanjega dela. Poudaril je, da je iz prebra-
nih referatov lahko opaziti dve struji glede metode dela. Na eni strani stojijo sinodalni očetje, ki trdijo, da ni potrebno oblikovati nobenih novih formulacij, druga skupina pa vztraja, da je glavna naloga duhovniške pastorale, da razvija nauk Cerkve. Nato je orisal socialno, ekonomsko, politično in kulturno stanje, v katerem žive krščanske družine. Pribil je, da sta tako kapitalizem kot tudi marksizem škodljiva za družine. Njuna zakonodaja odobrava splav in razvezo zakona. Družino je nadalje definiral kot ..domačo Cerkev". Podčrtal je važnost spovedi, evharistije, skupne molitve in krščanske vzgoje družinskih članov. Kot zadnjo točko pa je poudaril potrebo primerne pastorale
Po Ratzingerjevem poročilu se je začelo delo v enajstih skupinah. Latinsko govorečo skupino, ki je štela le 10 članov, je vodil kardinal Felici. Slovenski metropolit dr. Šuštar je bil v nemško govoreči skupini, ki jo je vodil kardinal Hoffner. Kardinal Piro-nio je vodil tretjo špansko-por-tugalsko skupino. V tej sta bila tudi kardinal Primatesta in škof (Juarracino, glavni tajnik CE-LAM-a.
Od 13. do 15. oktobra so na skupnih zborovanjih poročali zastopniki jezikovnih skupin. Latinska jezikovna skupina je poudarila potrebo po jasnem nauku o ciljih zakona. Nemško govoreča skupina se je zavzela za glo-bjo utemeljitev okrožnice Huma-
nae Vitae. Španska skupina je o-pozorila, da se sodobna družina spreminja. V središču zanimanj treh angleško, dveh francosko, treh špansko-portugalskih, nemška, italijanska in latinsko govoreče skupine so bili nadalje listina družinskih pravic, neločljivost zakonske zveze, vprašanja ločenih in ponovno civilno poročenih parov, zakoni, ki jih sklepajo kristjani, ki niso več dejavni verniki, mešani zakoni, nauk okrožnice Humanae Vitae in družinska pastorala.
Dne 20. oktobra je kardinal Ratzinger sinodalnim očetom predstavil shemo poslanice krščanskim družinam in 43 predlogov za svetega očeta. Naslednje dni se je med sinodali razvijala živahna debata. Na vrsti so bile volitve tako za sprejem poslanice kot tudi 43 predlogov. V tem času so tudi izvolili nove člane sveta sinode, ki bo zborovala v letu 1983 in bo govorila o mladini.
Tako je prišel 25. oktober, dan sklepa škofovske sinode. Sinodalni očetje 'so se zopet zbrali v Sik-stinski kapeli. Glavni tajnik nadškof Tomko je svetemu očetu izročil poslanico in 43 sinodalnih predlogov. Poslanico so takoj objavili. Sinodalni predlogi pa bodo kažipot novi okrožnici, katero bo sveti oče izdal pod naslovom: Poslanstvo krščanske družine v današnjem svetu.
Med zahvalno sveto mašo je papež Janez Pavel II. imel po-
tttemben govor, ki je vodilna nit ysega sinodalnega razpravljanja in bo luč Cerkvi, ki stoji na pra-gu dvajsetega stoletja.
V govoru je izrekel prisrčno zahvalo Bogu Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, vsem sodelavcem, Vsem sinodalnim očetom in njihovim pomočnikom, vsemu božje-mu ljudstvu za molitve in vse-stransko pomoč.
Nato je poudaril, da je sinoda globlje spoznala božji načrt o družini, jasneje si začrtala pastoralno delo in se bolj poglobila v težave in veselje zakonskega in družinskega življenja. Sadova škofovske sinode se zrcalita v potnici krščanskim družinam in v predlogih, ki so veliko bogast-v° in dragoceni zaklad.
Nadalje je sveti oče govoril o 1 v°h glavnih usmeritvah sinode: doktrinalni in praktični. O dok-junalni, ki mora ostati zvesta bo-z.iemu načrtu, in o praktični, ki 10 morata označevati ljubezen in spoštovanje do vsakega človeka.
Papež je tudi dejal, da je sinoda podčrtala resnico o neraz-vezljivosti zakona in potrdila cerkveno prakso, ki ne dopušča prejema zakramentov ločencem in ponovno civilno poročenim. Dodal je, da sinodalni očetje vabijo duhovnike, naj pomagajo tem bratom in sestram, da se ne bodo počutili izločeni iz Cerkve. Ker so krščeni, morejo in morajo sodelovati v cerkvenem življenju z molitvijo, s poslušanjem božje besede, z navzočnostjo pri evharistični daritvi ter pri širjenju u-smiljenja in pravičnosti. Takšni ljudje morejo prejeti zakrament sv. evharistije le, če iskreno sprejmejo takšno obliko življenja, ki ne nasprotuje nerazvezlji-vosti zakona, to je, če se ne moreta ločiti, morata resno obljubiti, da bosta živela v popolni zdržnosti in istočasno ne dajala pohujšanja.
Končno so sinodalni očetje potrdili nauk okrožnice Pavla VI. o pravilnem uravnavanju rojstev.
Sinoda je še govorila o dostojanstvu in poslanstvu žene in matere, varuhinje »domače Cerkve" ter o poklicanosti krščanskih dn>-žin k svetosti, bistvenemu znaku Kristusove Cerkve.
Peta redna škofovska sinoda je bila vsekakor zgodovinskega pomena, ki bo sedanjim in bodočim rodovom zvezda vodnica na razburkanem morju sveta.
Alojzij Starc
Roman Rus
Kdaj bo Baraga svetnik?
Sem med tistimi, ki so o svetniškem Baragi mnogo brali in govorili o njem, občudovali njegovo čudovito, a izredno težko misijonsko pot, njegove za nas nedosegljive vrline in se mu priporočali v lastnih težavah; med tistimi, katerim je prirasel k srcu s svojo veliko slovensko ljubeznijo, vero in vdanostjo v božjo voljo, s katero je prenašal bolečine samote, tujega okolja, nerazumevanja, zapostavljanja in prezira, mraz srca in duše; med tistimi, ki so bili že na številnih slovesnih razglasitvah med blažene in svetnike in zato skoraj nepotrpežljivo čakajo, kdaj bo med njimi zablestelo tudi Baragovo slovensko ime.
V to mojo razpoloženost je padlo pismo prijatelja Matije, tajnika Baragovega odbora za Latinsko Ameriko, iz Argentine, v katerem mi omenja skoraj iste misli in želi vedeti kaj več tudi v imenu drugih slovenskih Baragovih častilcev. Tako sem se odločil, potrkal na vrata univerze iTr-baniane v Rimu, kjer se izobražujejo gojenci za delo v misijonskih deželah, in vstopil. Sprejel me je kot vedno s smehljajem, z dobrohotnostjo in preprostostjo prijatelj, edini slovenski strokovnjak za vprašanja postopkov za razglasitve med blažene in svetnike, glavni tajnik te univerze,
mariolog in teološki profesor na univerzi Antonianum in na Urba-niani, avtor številnih znanstvenih člankov in del, frančiškanski pater dr. Bruno Korošak, ki sam že dolgo dobo spremlja tudi Baragov postopek. Po krajšem prijateljskem kramljanju, sem prešel v živo: KDAJ BO BARAGA SVETNIK?
Sledil je dolg, prijeten razgovor, vrsta vprašanj in odgovorov; vse je bilo posvečeno iskreni slovenski želji: dati čimprej Baragi svetniški sij.
Povzetek tega razgovora poklanjam prijatelju Matiji in vsem Baragovim častilcem.
Kaj vse je potrebno, da se kak postopek prične in konča z razglasitvijo za blaženega in svetnika?
Vsak postopek za razglasitev za blaženega.in svetnika — je pričel p. Bruno —, mora iti skozi pet obdobij:
I.	Najprej je potreben škofijski postopek;
II.	tega nato predlože pristojni kongregaciji v Rimu (ki bi v svetu odgovarjala ministrstvu);
III.	sledi apostolski postopek.
IV.	Po apostolskem postopku kongregacija izda potrebne odloke ;
V.	sledi priprava za slovesni °bred proglasitve za blaženega (beatifikacija). Kasneje po kraj-šem postopku in novih čudežih Pa Se za svetnika (kanonizacija).
K I — V škofiji
V škofiji, kjer je božji služabnik živel in deloval, je treba dobro Pripraviti tri postopke:
Postopek zbiranja spisov: naJprej je treba zbrati vse spise potniškega kandidata; potrebna Je velika skrbnost pri delu, izvir-n°st listin, priprava potrebnih Prevodov in podobno.
2)	Postopek o svetniškem slovesu. Potrebno je skrbno preiska-1 vse njegove kreposti in vrline,
stalen dober glas o njegovem svet-ništvu in glasove o morebitnih čudežih po njegovi priprošnji.
3)	Postopek o češčenju božjega služabnika. Potrebno je dokazati, da božjega služabnika niso nikjer uradno in javno častili kot svetnika, ampak da so se mu samo zasebno in osebno priporočali.
K II — V Rimu
Ves glavni postopek poteka poslej v Rimu. (Predložitev škofijskega procesa kongregaciji.)
Vse listine o izvršnih omenjenih treh postopkih v škofiji je potrebno poslati v pregled komisiji za razglasitev za blažene in svetnike v Rimu.
1)	Pristojni pooblaščenci kongregacije podrobno pregledajo spise, zahtevajo dopolnitve, pojasnila in nadaljnje zbiranje spisov, skrbno prouče zbrane dokaze o svetniškem življenju kandidata in podobno.
2)	Prav tako odrede napravo prevodov in prepisov. Potrebno je napraviti Pregled in poročilo (po-sitio) o do sedaj zbranih dokazih za potrditev svetniškega življenja in delovanja božjega služabnika in za upravičenost postopka za njegovo razglasitev za blaženega in svetnika. Do tu je prišel postopek, ki se tiče božjega služabnika našega svetniškega škofa in misijonarja Friderika Barage. Po skrbnem pregledu vseh podatkov kongregacija lahko zahteva nadaljnje podatke in poja-
snila. Sledi redna seja kongregacije o imenovanju posebne komisije, ki bo nadaljevala s postopkom. Komisijo imenuje s posebnim odlokom sveti oče.
3)	Po končanem pregledu zadevnih spisov in dokazov kongregacija sedaj izda prvi dokončni odlok, s katerim potrdi, da ne obstaja nobeno javno češčenje božjega služabnika. — Ko je vse to gotovo, prično s tretjim obdobjem, ki obsega
K III — Apostolski postopek
Apostolski postopek poteka v Rimu, istočasno pa tudi v vseh škofijah, kjer je živel in deloval bodoči svetnik.
Ta apostolski postopek se deli v
1)	postopek o svetniškem slovesu,
2)	postopek o posameznih krepostih bodočega svetnika in
3)	postopek o posameznih čudežih.
V ta namen kongregacija imenuje izvedence, doktorje, teologe in potrebne strokovnjake. Pri tem delu pomagajo postulatorju, to je od cerkvenih oblasti imenovanemu pooblaščencu, ki posreduje pri kongregaciji in ji nudi potrebna pojasnila, spise, dokazila in podobno, njegovi pomočniki, pospeševatelji postopka v posameznih škofijah, ki so mu že od vsega početka postopka na voljo.
Ko so vsi ti postopki končani in listine poslane kongregaciji, jih v kongregaciji še enkrat pregledajo, rešijo poslednje dvome in
nejasnosti, nato pa izdajo sklep, s katerim potrdijo veljavnost vseh dosedanjih postopkov. Nato izda kongregacija nadaljnje odloke in sicer:
K IV — Odloki rimske kongregacije
1)	o svetniškem slovesu,
2)	o veljavnosti dosedanjih postopkov,
3)	o posameznih krepostih,
4)	o posameznih čudežih in
5)	o zanesljivosti, primernosti in upravičenosti razglasitve za blaženega in svetnika.
KV — Priprave za razglasitev za blaženega in svetnika
Tako pridemo do poslednjega obdobja postopka. Kongregacija obvesti svetega očeta, da božjega služabnika brez nadaljnjega z vso zanesljivostjo, primernostjo in upravičenostjo razglasi za blaženega in s krajšim postopkom in novimi čudeži za svetnika.
V kakšnem obdobju pa je naš Baragov proces?
Škofijski postopek je bil končan in predložen pristojni rimski kongregaciji — mi je odgovoril p. Bruno. Tu so nadaljevali z deli in smo tako danes sredi drugega obdobja glavnega postopka. Baragov postopek bo potem moral iti še skozi tri nadaljnja opisana obdobja.
Čeprav je že leta 1873, komaj pet let po smrti našega svetni-
škega škofa Irene j a Friderika Ba-raffe (umrl je 19. 1. 1868), duhov-n’k Anton Kuhls javno izrazil u-Panje, da bo Apostolski sedež škofa Barago kmalu imenoval za blatnega in svetnika, je nadaljeval 9- Bruno — je moralo preteči •st° let, da je rimska kongrega-e'ja za razglasitve za blažene in svetnike lahko pričela z uradnim Pregledom škofijskega postopka.
Pobudo proglasitve Barage za blaženega in svetnika vodi in iz-VaJa predvsem ameriška Cerkev, v Prvi vrsti marguetska škofija, je naš božji služabnik Bara-?a živel in deloval kot misijonar ln škof. Vzporedno s to pobudo Pa poteka naša slovenske Cer-vc. prj vseh delih Slovenci so-olujejo z Američani in pomaga-pr* zbiranju listin in vseh osta-delih, ki so potrebna za nadevanje postopka. Nemogoče je aa tem mestu imenovati vseh ti-stih, kj v Baragovi rojstni fari, v Ljubljani, v Sloveniji in drugod P° svetu po svetu posamič ali b°vezani v Baragove zveze in od-°re sodelujejo z vso požrtvoval-;°fjo s pospeševatelji procesa, akor ni mogoče imenovati vse rnn°žice vernih Slovencev, ki z °litvijo, žrtvami in češčenjcm zirage vneto trkajo na božja vra-^a in prosijo Boga in božjo Ma-,r za 'božjo milost Baragove raz-k asitve za svetnika. Za vse ome-Jain samo naša slovenska pas ti r-a.' Pok. dr. Pogačnika in seda-Jcka ljubljanskega nadškofa in etropolita dr. Alojzija Šuštarja.
Pokojni nadškof je zvesto sledil utripu srca slovenskih vernikov in venomer iskal nove možnosti in posredovanja, da bi postopek potekal čim hitreje. Po tej poti je takoj nadaljeval naš sedanji metropolit, ki prav te dni, med škofovsko sinodo v Rimu, daje postopku nove pobude, nov zagon in nove razsežnosti. Za postopek in njegov čim hitrejši razvoj pa se zavzemajo tudi ameriški škofje in verniki kot škof Hi-ckey in msgr. Darcy.
Po zaslugi zadnjih dveh mar-guettskih škofov, msgr. Tomaža Noa, ki je umrl 13. marca 1977, in msgr. Karla Aleksandra Salat-ke, so 29. septembra 1972 skrbno pripravili in zaključili vse tri potrebne postopke v škofiji. Postopek o zbiranju vseh spisov, tiskanih knjig in rokopisov je izvedla posebna zgodovinska komisija pod vodstvom Slovenca Jožefa Gregoriča, ki ji je uspelo zbrati preko 700 izvirnih Baragovih pisem in preko 50 njegovih knjig. France Jaklič, p. Hugo Bren in p. Bernard Kotnik so s svoje strani zbirali in v tisku objavili zgodovinske vire o Baragovih krepostih in o njegovem svetniškem slovesu. Msgr. Zryd in msgr. Szoka pa sta se posvetila pričevanju o čudežih. Temu delu so se pridružili nešteti drugi — v Ljubljani zlasti prelat dr. Vilko Fajdiga —, ki jih tu ne moremo imenovati.
Po tridesetletnem delu, ki je bilo polno truda, napora in težav, je škof Salatka imenoval v Margue-
ttu člane cerkvenega sodišča, ki je vse tri škofijske potopke meseca avgusta in septembra 1972 u-radno pregledalo, odobrilo in zbralo v 14 obsežnih svežnjih listin, ki so bili izročeni pristojni rimski kongregaciji konec leta 1972.
Tako je Baragov postopek prišel v Rim in s tem prešel v drugo obdobje od petih, ki so potrebni za razglasitev za blaženega in svetnika. V tem drugem obdobju poteka tudi danes.
Štirinajst svežnjev listin o Baragi je pristojna kongregacija v Rimu pričela uradno pregledovati januarja 1. 1973. Ker so bile vse listine pripravljene v angleščini, je bilo treba najprej prevesti vseh 14 svežnjev listin v italijanščino. To prevajanje je vzelo ogromno časa.
Za pregled spisov, ki so bili napisani v slovenščini, nemščini, angleščini, francoščini in v indijanskih narečjih, so v kongregaciji takoj imenovali izvedence, ki so rimski pristojni kongregaciji že sporočili, da v vseh Baragovih spisih res veje svetniški duh in se blesti svetniška duša.
Za tisk dokazov o izrednem krepostnem življenju in svetniškem slovesu je bil sprva določen p. Jakob Wolf, OFM cap., potem pa Nelson Daniel Rupp. Kazno pa je, da omenjeni ameriški pooblaščenec svojega dela ni končal do kraja. Pred časom se je vrnil v ZDA,
Tudi pregled postopka o češče-
nju svetniškega Barage še ni pričel.
Z Baragovim postopkom smo torej prešli — kot smo že omenili — v prva dela drugega obdobja glavnega postopka.
O čudežih, za katere imamo kar lepo število dokazov, bodo izvedli temeljit pregled in novi postopek šele potem, ko bo sveti oče imenoval posebno komisijo za apostolski postopek.
Koliko časa pa lahko še traja ta apostolski postopek?
P. Bruno je z njemu lastno potrpežljivostjo zaključil:
Apostolski postopek lahko traja še dolga leta.
Za proglasitev božje služabnice E. Seton za blaženo je sveti oče uvedel apostolski postopek leta 1911, za blaženo pa je bila razglašena šele v svetem letu 1975.
Za sv. Janeza Nepomuka Neu-mana se je ta postopek pričel že 1. 1888, za svetnika pa je bil proglašen šele 1. 1977.
Upajmo, da bo novi cerkveni zakonik ugodil želji škofov, da bi bil za razglasitev za blažene dovolj škofijski postopek in odobritev pristojne rimske kongregacije in da bi nadaljnji postopki ostali v veljali samo za razglasitev takih svetnikov, ki jih žele častiti verniki po vsem svetu. Skupno z vsemi slovenskimi verniki, ki občudujejo in časte Barago in nestrpno čakajo na njegovo razglasitev za blaženega in za svetnika, sva s p. Brunom zaželela, da bi se to čimprej zgodilo.
k*i
(UMi/ite?
PROGRAMI TV Kaj se Vam zdijo programi TV, na katere sem tako zelo navezana, k°t npr. Videoshow? Se vam ne 2di, da navaja k dialogu v druži-n'< da je zelo aktualen in da so teme, o katerih razpravlja, zelo važne? Tudi je v protikomunistična' duhu.
Vaše vprašanje ima dva dela, zato bo imel dva dela tudi moj °dgovor. Najprej, kaj mislim o ^ideoshovvih ? Se strinjam z vami. |deoshowi so redno res dosti do-Fl jn zdravi programi in tudi vo-‘ 0t'i na zanimiv in prijeten način. udi to je res, da morejo zbuditi 01"isten družinski dialog. Gre se-Veda za razpravljanje, pri kate-rern vsap’cdo pove svoje mnenje in 0 zato naravno, da se z enimi učenji lahko strinjamo, z drugi-1 Pa ne. Pa tudi to ima svojo
dobro stran, da nas sili k samostojnemu mišljenju in presojanju.
Drugo pa je vaše vprašanje, kaj mislim splošno o programih naše argentinske (oz. bolje buenosai-reške) TV? Redko gledam TV, zato vam ne morem dati svoje lastne utemeljene sodbe. A ravno pred kratkim je izšla v znani katoliški reviji El Criterio (14. avgusta 1980, str. 449-451) ocena naše TV in ker gre za resno in katoliško revijo, se smemo zanesti na njeno sodbo. Zato vam iz te revije podam glavne misli o naši TV. Takole pravi med drugim: »Kulturna raven argentinske TV je v zadnjih 15 do 20 letih izredno nizka. Neprimerno veliko je uvoženih serij, medtem ko so argentinski teleteatri pod vsako kritiko: napačno dramatični in solzavi, ki poveličujejo sentimentalnost, pogosto tudi najbolj nizko gizdalin-stvo. Po drugi strani se novinarski, kulturni in vzgojni programi dajejo ob urah, ko ni veliko tele-gledalcev, in povrh tega je tem programom odmerjen le majhen odstotek oddaj. Večino programov, zlasti ob urah masivnega gledalstva, izpolnjuje TV s teleteatri, programi dvomnega humorja in otročjih zabav. Dobri športni in otroški programi se oddajajo v urah, ko večina ljudi ne more biti pred televizijskimi aparati. Na naši TV vidimo tudi skoro vedno iste obraze, iste programe, ki redno do skrajnosti podcenjujejo dober okus in kulturno stopnjo gledalcev.
Kot vidite — zelo ostra kritika o naši TV, a vsaj v bistvu gotovo pravilna. Dodal bi s svoje strani samo še eno opombo: tudi propaganda (trgovska) je vsa v duhu potrošniških načel, ki so v nasprotju z zdravim krščanskim gledanjem na življenje.
DUHOVNIŠTVO IN POROKA
Ko je duhovnik posvečen, se to razume, da je poročen s Cerkvijo. Zakaj se potem dela razlika med duhovnikom, kateremu se da dovoljenje, da se poroči, in pa možem ali ženo, ki ima v zakonu nemogoče življenje — vendar ne dobi dovoljenja za ločitev? Je to pravično?
O tem sem že pisal v DŽ, zato bom tokrat bolj kratek. Reči, da je duhovnik poročen s Cerkvijo, je lepa podoba, a samo podoba. Hoče povedati, da je duhovnik tako predan službi Cerkvi, kot je žena v zakonu v ljubezni predana svojemu možu.
Z duhovništvom pa ni nujno in bistveno zvezana dolžnost celibata (obveznost ostati neporočen). Celibat je uvedla Cerkev sama. Vemo namreč, da so duhovniki v prvih krščanskih stoletjih bili redno poročeni možje in da je šele nekako v 4. stoletju Cerkev uvedla obveznost duhovniškega celibata. Pa še to le v zahodnem delu Cerkve, medtem ko vzhodna katoliška Cerkev še danes ne pozna celibata kot obveznosti za duhovnike. Vzhodni duhovniki so poro-
čeni možje (le škofje ne smejo biti poročeni, zato so ti vzeti izmed menihov). Duhovniški celibat je torej cerkven, ne božji zakon, zato more Cerkev od tega zakona dati tudi spregled. To je v zgodovini sicer redko storila, a po 2. vatikanskem koncilu je postala precej širokosrčna v dajanju spregledov od duhovniškega celibata, kadar so imeli prosilci težke razloge za to. Sedanji papež Janez Pavel II. pa je spet prenehal z usliševanjem teh vrst prošenj.
Čisto druga stvar pa je neraz-vezljivost krščanskega zakona. Krščanski zakon je nerazvezljiv po božji, ne le cerkveni uredbi, zato od tega zakona nobena oblast, ne cerkvena ne božja, ne more dati spregleda. Nerazvezljivost je bistvena lastnost krščanskega zakona, zato ni možen spregled od nje.
Iz povedanega je, upam, jasno, zakaj Cerkev more duhovnika odvezati od dolžnosti celibata (čeprav takšen ostane še naprej duhovnik, le da se mu prepove izvrševanje duhovniške službe), ne more pa ločenemu zakoncu dovoliti, da bi se znova poročil, ker te oblasti nima.
PROSILNA MOLITEV
Ne razumem, kako je to: po eni strani pišejo, naj prosimo Boga tudi za vsakdanje malenkosti, za dušo in telo, po drugi strani pa, da Boga obračamo po svoji volji, ne da mu služimo, ampak
da se ga poslužujemo. Sedaj res več ne vem, prositi ali ne, prositi, naj se zgodi božja volja, saj se bo ta tako in tako zgodila.
Bogu je brez dvoma všeč, da mu vse svoje zadeve, časne in duhov-ne> priporočamo v svoji molitvi. Seveda moramo duhovnim in več-n°stnim stvarem dajati večjo važ-n°st, ker jo tudi res imajo, časne stvari, kot so zdravje, materialno blagostanje in podobno, imajo le relativno vrednost, so le sredstva, da moremo primerno služiti Bo-£u in bližnjemu. Lahko pa nam Postanejo ovira, če smo nanje neredno navezani in jim dajemo v svojem življenju važnost in mesto, ki jim ne gre. Zato moramo Za časne dobrine prositi pogojno, ^aj nam jih Bog da, če in v kolikor nam bodo v duhovno korist, ta vsi vemo za nevarnost, da bi bili v svojih molitvah preveč zaskrbljeni prav za materialne dobrine. To bi seveda ne bilo prav.
Ugovor pa, češ, saj se bo božja volja tako in tako zgodila, naj jaz Prosim ali ne, ne drži. Bog je v svoji večnosti, ko je naredil načrt Mojega življenja in dogodkov sveta, upošteval tudi moje molitve in jih je takorekoč že vnaprej uslišal (čeprav je to le človeško govorje-nie, ker za božjo večnost ne obstoji noben .preje in pozneje'), fako imajo moje molitve dejanski Vpliv na moje življenje in bi brez t°h moje življenje bilo drugačno 'n bo tudi moja večnost drugačna, ker sem v življenju molil. Res je °rej, da se bo v vsem končno zgo-
dila božja volja, a na božje odločitve so moje molitve imele svoj vpliv, če sem se na primer v skušnjavah zatekel k Bogu, sem skušnjavo premagal, če bi Bog predvidel, da v skušnjavi nisem molil, bom padel, ne, ker bi Bog hotel, da sem padel, ampak ker je Bog pripustil moj padec, ker je od večnosti predvideval, da se v tisti skušnjavi nisem obrnil nanj na pomoč.
TEŽAVE S SV. PISMOM
Kaj naj storim, da bom rajši brala sveto pismo? Vsako drugo versko knjigo bolj z veseljem berem, sveto pismo mi pa ne gre.
Ne vem, kaj je razlog, da vam sveto pismo ne gre. Morda so vam stvari že preveč znane, zato ne zbujajo več pravega vašega zanimanja. Nekatere stvari so tudi zelo težke, zlasti v Pavlovih pismih (še sam sv. Peter je to čutil), druge so nam preveč odmaknjene po času in prostoru (nekatere knjige Stare zaveze). Praktično navodilo bi bilo tole: ne mučite se s svetim pismom, če vas ne privlači. Bo že prišel spet čas, ko boste z veseljem segli po njem. In ne mislite, da ste vi edini, ki imate te težave. Berite tiste duhovne in verske knjige, ki vsebujejo krepko in zdravo duhovno hrano, bodisi da vam širijo in poglabljajo versko znanje, bodisi da prebujajo in. hranijo v vašem srcu pravo pobožnost.
Lojze Kukoviča
Nekdo, ki je naša neizbežnost
Bog.
Beseda, ki postaja v slovarju 20. stoletja čedalje večji tujek.
Enozložnica, ki izpuhteva v razpoloženjski izdih in postaja medmet: Bog, kakšno vreme!
Bog.
Najljubeznivejše, kar se da reči o njem, je to, da je danes nezanimiv.
Sicer je vprašanje, kaj je za nas, prav tako mlahave kakor histerične sinove njenega veličanstva Potrošnje, sploh še zanimivo. Kaj ? Saj nam gre na zehanje že ob vesoljskem opasilu z Luno: kozmodromi so nas že začeli pitati z dolgočasjem.
Kaj šele Bog, ki se ne potrudi niti toliko, da bi nas dolgočasil s televizijskimi nastopi.
Le kam bi na primer spodrinila Boga anketa — Naštej po vrsti predmete, ki so predmet tvojega zanimanja — ki bi hotela danes prikazati lestvico človekovih interesov?
Komaj je mogoče dvomiti, da bi rezultat te ankete v svojem splošnem povprečju Boga kratkomalo izrinil iz konkurence. Zadnja avtomobilska znamka, zadnja meddržavna nogometna tekma, zadnja inačica maxi-mode — vse to bi se plasiralo pred Bogom. Kdove, ali se ne bi celo izkazalo, da bolj kot Bog zanima na primer moški svet zadnji zvezljaj kracate, ženski
svet pa zadnji tip kopalk. Za premnoge bi bil Bog na lestvici njihovih zanimanj na dnu, kolikor bi sploh predstavljal nekaj, kar je vredno zanimanja.
Bog je postal manj kot „odveč-na hipoteza": postal je kratkomalo nezanimiv. Umaknil se je na rep človeške slovnice in postal medmet. Pa še kot medmet ni nenadomestljiv. Saj lahko rečemo tudi: Hudič, kakšno vreme! Ali kratkomalo, brez nepotrošniš-kih implikacij: Kakšno smrkavo vreme!
A kaj, če bi na primer v omenjeni anketi nadomestili postavko Boga s Soncem? Bi se mar Sonce kaj bolje odrezalo? Kdo se prav zaprav zavestno zanima za Sonce? Kolikerim je predmet njihove intimne pozornosti? Peščici specia-listov-zvezdoslovcev, ki odtujeni v svojih opazovalnicah lovijo v svoje aparate njegove plinaste viharje in njegove ognjene madeže. A vsi drugi — kdaj se pravzaprav zanimajo zanj? Na predvečer izleta, kolikor bo od sonca odvisno, ali se nam bo izlet izplačal. Ali na vrhu gore, ko zaviti v meglo čakamo, da nam sonce postreže z razgledom premaganih strmin. Pred trgatvijo, ko nam je na tem, da pridemo do vina s primerno alkoholno gradacijo.
Pa tudi v teh primerih nas
Prav malo zanima Sonce kot tako, ta kralj našega planetarnega se-stava. Nič nas ne zanima njegova astronomska identiteta, na primer njegova masa ali njegov sestav, njegovo potovanje v smeri Herku-l°vega ozvezdja. Zanima nas to, ^ar imamo od njega, njegova svetla in toplota, v čisto koristnost-111 funkciji našega izleta ali gradacije našega vina. Z eno besedo, zanima nas samo v funkciji vre-niena: praktično za nas Sonce ne Pomeni nič več kot atmosfersko Predstavo. V naši zavesti dejan-sk° igra manjšo vlogo kot na pri-nier naša denarnica.
fn vendar ostaja dejstvo, da je ^se zemeljsko zelenje od sonca. ua vse zemeljske vode tečejo od s°nca. Da kri v naših žilah polje °d sonca. Da vse, kar miga na Pašem planetu, od najmanjše travnate bilke do največje hidro-centrale živi od sonca. Sonce je Proizvajalec vseh barv, pospeševa-°c vseh rasti, motor vseh voda, črpalka vseh krvi.
Kakor se bo začela ta vesoljska aterija ohlajevati, bo to istočas-n.°> v zmeraj zaznavnejši transmi-s'ji. ohlajevanje planeta. Stopinja P^unj v njegovi žareči masi i>o popinja manj v ritmu vsega, kar ^1VP Po osmih minutah, kolikor a življenjski tok potuje skozi Prostorja do nas, bo ta stopinja ^anj pomenila klokot manj v na-'p Potokih, žarek manj v zeleni ayreoli rastlinstva, vzgib manj v 5 aPju naše krvi. Kakor se bo °Pce ohlajevalo, tako bo na zem-
lji napredovala fronta tišine, teme, ledu. Ko bo Sonce ugasnilo, bo zemlja samo še oslepljena krogla,, povita v ledenik. Saj je dovolj že nekaj minut popolnega sončnega mrka, da zaznamo v stvarstvu grozljiv memento, ko listje na drevesih uvene in celo ptice potihnejo...
Lahko nam je torej Sonce popolnoma nezanimivo. Lahko nam zaposluje našo zavest manj kakor naša denarnica. Ostaja dejstvo, da v Soncu smo in bivamo: da smo sinovi Sonca.
Podobno nam je lahko tudi Bog povsem nezanimiv. Lahko ne zaposluje niti obrobja naše zavesti. A kaj, če je Bog sonce, ki poganja celotno tovarno vesolja? Če v Njem smo in bivamo ? če smo Sinovi tega Boga? In če ob Njegovem mrknjenju spreleti stvarstvo memento absurda, v venenju misli in v molčanju src ?
(Bo še)
Alojz Rebula
PESEM O LJUBEM BOGU
Če bi Bog ne bil neskončen, mestece v zalivu, bi se ne izplačalo ob mreži ne trpeti,
ne umreti — z radovednostjo.
Čujte, palme sap mah&lastih!
Ker če bi Bog ne bil Neskončen Dih,
bi nun in ženinov zblaznele violine v toplo zvezdno noč.
Vladimir Kos
Cerkev v Sloveniji med leti 1953 -1961
Prvih osem let po vojni je bila slovenska Cerkev popolnoma brezpravna : kako pa je bilo z njo drugih osem let?
Značilnost v razvoju odnosov med Cerkvijo v Sloveniji in državo prvih osem -let po vojni je bila popolna brezpravnost Cerkve, združena z neprestanimi poskusi režima, da vernost zatre, verne telesno ali duševno uniči in Cerkvi izpodreže korenine. Režim Cerkve ni mogel streti, prizadejal ji je pa ogromno škodo.
Brezpravnost katoliške Cerkve je močno škodovala ugledu Jugoslavije v zahodnem svetu, od katerega je bila le-ta po ločitvi od Moskve gospodarsko vedno bolj odvisna. Režim je spoznal, da mora ubrati druge poti.
Zakon o verskih skupnostih
27. maja 1953 je Beograd objavil Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Zakon je na videz širokosrčen, saj navaja u-stavna poroštva za verske skupnosti :
— Vera je zasebna stvar državljanov, verske skupnosti so v izvrševanju opravil in obredov svobodne, lahko izdajajo svoj tisk, poučujejo v cerkvah in župniščih, lahko imajo svoje šole za duhovnike.
— Verski obredi se smejo vršiti v cerkvah in prostorih, ki so neposredno okoli njih, za krst se zahteva dovoljenje vsaj enega od staršev.
— Na željo vernika sme duhovnik k njemu tudi v bolnico in internat.
— Nihče ne sme ovirati vernikov pri udeležbi pri verskih opravilih.
— Prepovedana je zloraba verskih opravil, pouka, tiska in obredov v politične namene.
Zakon je torej ustvaril videz pravnosti, kar je bilo važno za ugled države v zahodnem svetu. A razlago zakonov si je pridržal režim: samovoljno je lahko odločal, kdaj, se je kdo proti zakonu pregrešil. Tako je dal zakon režimu dejansko v roke sredstvo za administrativno preganjanje Cerkve.
Verski tisk
Po omenjenem zakonu je bil dovoljen v Jugoslaviji verski tisk in sicer v okviru splošnih predpisov o tisku. Kako pa je bilo z verskim tiskom v Sloveniji v resnici?
Namesto Oznanila v Ljubljani in Verskega tista v Mariboru je začeta izhajati v Novi Gorici Družina (1953). Torej namesto dveh listov eden, pa še ta na slovenskem ob-r°bju. Veroučnih knjig še ni bilo moč tiskati, čeprav so bile močno Potrebne. Prvi primerni molitveni, čeprav skromen po obsegu in opremi, je izšel šele 12 let po vojni I ta molitvenik, V občestvo združeni, je doživel več ponatisov. V Mariboru je izšel prevod celotnega svetega pisma, delno v ponatisih.
Velike težave pri tiskanju knjig jo imela Družba sv. Mohorja v Celju. Stavci so prek delavskega sveta izjavili, da knjig z versko vsebi-uo ne bodo stavili. Najbrž je bil ta uPor „spontan“! Tako je morala Poiskati Mohorjeva družba manjše tiskarne na robu Slovenije, s svojimi knjižnimi izdajami pa seveda ui mogla pravočasno med ljudi.
Leta 1956 je papež naslovil na škofe, duhovnike in vernike v vzhodni Evropi posebno pismo Dum erenti animo (Medtem ko z žalostnim duhom). V njem je papež izrazi) zaskrbljenim in trpečim milijonom vernikov sočustvovanje in jim priporočil stanovitnost v veri, hi naj bi prejemala moč iz molitve. Zvezne oblasti v Jugoslaviji so tis-tanje in širjenje tega pisma prepovedale. „Zadnje papeževo pismo," Je zapisala Borba, „je izraz sovraš-tya. Sploh pa se Vatikan ni omejil ®amo na to, da pokaže sovraštvo do uKosIavije, temveč naravnost huj-fka naše ljudstvo, naj se upre zakoniti vladi.
Seveda je Nova pot, glasilo duhovniškega C i r i lm e t o dijskega društva, redno izhajala. Prav tako njen .Organizacijski vestnik. Saj sta oba pisala režimu naklonjeno.
Verske šole in cerkve
Omenjeni zakon je verskim skupnostim dovoljeval ustanavljanje šol za duhovniški naraščaj. V Sloveniji je bil tedaj en sam tak zavod in sicer v Vipavi. Ne ljubljanski ne mariborski škof nista dobila dovoljenja za ustanovitev podobnih zavodov. Prav tako ni oblast vrnila Cerkvi Škofovih zavodov v Št. Vidu pri Ljubljani, ki jih je bila spremenila v vojašnico. Slovenski gimnazijci, ki so se odločili za duhovniški poklic, so morali v srednješolske verske zavode na Hrvaško: v Djakovo, Zadar ali Pazin.
Mariborsko bogoslovje je bilo že v začetku vojne prestavljeno v Ljubljano. Tako je bilo namesto dveh bogoslovnih učilišč le še eno, po vojni sta sc pa tudi obe bogoslovji združili. V tem drugem obdobju po vojni se ni to nič spremenilo.
Zaradi režimskega pritiska se je za duhovniški poklic odločalo le malo srednješolcev. Za vso Slovenijo je bilo v tej dobi posvečenih poprečno 10 do 12 novomašnikov na leto, kar je bilo spričo potreb vsaj trikrat premalo.
Z agrarno reformo je država razlastila (1955) 10 župnij na Kočevskem : vzela jim je vse premoženje s cerkvami vred.
Preganjanje duhovnikov in vernikov
Ničkoliko duhovnikov je bilo (1955, 1956) obsojenih in kaznovanih, češ da so „zlorabili“ verska opravila, pouk, tisk in obrede v politične namene ter vzbujali in razpihovali versko nestrpnost, sovraštvo ali razdor.
Na papirju so bile vernikom njihove pravice zagotovljene, v resnici pa so se dogajale čudne stvari. Jugoslovanski škofje so tedaj zapisali : „Toda obžalovati je treba, da učitelji in drugi šolski funkcionarji izvajajo pritisk na otroke in dijake, da bi jih odvrnili od zahajanja v cerkev, od božjih služb in cerkvenih slovesnosti. Nekateri učitelji gredo celo tako daleč, da dijakom grozijo s slabimi ocenami, če se bodo udeleževali božjih služb. Ta pritisk se je razširil na starše, od katerih je bilo zahtevano, naj svojih otrok ne pošiljajo v cerkev, ker bodo sicer izgubili službo ali pokojnino in občutili druge neprijetne posledice... Dalje moramo poudariti, da besedilo sicer zelo liberalno proglaša svobodo verskega življenja za vse državljane, da pa so mnogi naši državljani prisiljeni, da se tej svobodi odrečejo. Mnogi u-službenci državne uprave in zlasti tisti, ki so zaposleni v šolstvu in šolski upravi, si kratko in malo ne upajo zahajati v cerkev ali se udeleževati verskih obredov. Ne upajo se poročati v cerkvi ali dajati krstiti svoje otroke... Študentom v dijaških domovih je bilo praktično onemogočeno iti v cerkev, duhovni-
kom je bil pogosto preprečen obisk bolnikov in umirajočih po bolnicah in domovih za stare in onemogle. Položaj oseb v vojaški službi, po kaznilnicah in poboljševalnicah je še slabši...“ (Med plenarno konferenco v Zagrebu, 20. do 23. novembra 1960).
Motnje verskega pouka
Tudi svoboda verskega pouka po cerkvah in drugih za to določenih prostorih je bila na papirju zajamčena. „Kljub temu pa so nekateri sodniki kaznovali duhovnike," so zapisali jugoslovanski škofje v o-menjenem pismu, ,,ki dajejo verski pouk v kapelah in majhnih cerkvah na področju svoje župnije. V mnogih primerih so bili duhovniki kaznovani tudi zato, ker so dajali verski pouk otrokom, ki so k pouku prišli prostovoljno, a brez pismenega dovoljenja staršev. Dalje skušajo nekateri šolski ravnatelji preprečiti otrokom udeležbo pri verskem pouku s tem, da z njimi krivično ravnajo in uporabljajo druga nezakonita sredstva. V nekaterih krajih so krajevne oblasti celo izsiljevale od staršev izjave, da svojim otrokom niso dajali dovoljenja za udeležbo pri verskem pouku."
Posledice režimskega pritiska na verski pouk so bile vidne. Rednega verouka se je npr. v šolskem letu 1958/59 udeleževalo le 55,3% (od 15. do 19. leta) ter 1,4% študentov na vseučilišču.
Izigravanje škofov
Režim je skušal izigravati škofe
med seboj in v odnosu do apostolskega sedeža.
Ker sta se zdela ljubljanski in mariborski škof oblasti preodpor-na. je ta dala dovoljenje za odprtje malega semenišča novogoriškemu administratorju, torej na robu Slovenije. Isto se je zgodilo z verskim listom, kot smo že omenili.
Po prekinitvi diplomatskih odnosov z Vatikanom je Beograd močno Pritisnil na beograjskega nadškofa Ujčiča, da bi ta v imenu škofov sklenil z režimom neko obliko sožitja. Vatikan je opozoril v pismu nadškofa Ujčiča, da je za takšno sklepanje pogodb pristojen le Apostolski sedež, to pismo pa je prišlo v roke oblasti. Notranji minister Rankovič ga je v parlamentu izredno ostro napadel, objavila ga je Borba, pa pri tem izpustila enega bistvenih delov pisma, tistega nam-reč, kjer je pismo govorilo o pripravljenosti Apostolskega sedeža za Pogajanje z jugoslovansko vlado,
če ta prizna bistvene pravice Cerkve.
Vlada je nato še večkrat silila jugoslovanske škofe k sklenitvi neke vrste sožitja.
Sklep
Značilnost druge ..osemletke" po vojni so bile torej tele: vse krivice iz prvega obdobja so ostaile; zakon o pravnem položaju verskih skupnosti je dal Cerkvi enakopravnost le na papirju; režim je preganjal Cerkev administrativno in ji s tem prizadejal veliko škodo; kljub vsemu je ljudstvo ostalo večinoma verno.
Ponovno se sprašujemo, kdaj bo prišel čas, ko bodo krivice iz prvega in drugega obdobja po vojni poravnane, kolikor je to sploh še možno. Brez čistih preteklih računov ne more noben narod graditi čiste prihodnosti.
(Naša luč)
Kardinal Višinski kritizira •"azkošje
Na Poljskem so praznovali od 5. do 12. oktobra „teden usmiljenja". V Pastirskem pismu, ki so ga prebrali Pri vseh božjih službah, je kardinal Višinski opozoril na „stanovanjsko stisko, pomanjkanje zdravstvene o-skrbe v mnogih tovarnah in nečloveške delovne pogoje. Ni treba potovati v druge dežele, da bi spoznali, kaj je •Pogoče v lastni deželi s pametno zakonodajo izboljšati, kajti stiska je
očitna. Sredstva javnega obveščanja ne bi smela zakrivati potrebne družbene reforme z razkazovanjem vojaške moči. Takšno razkazovanje ni nič drugega kot spodbujanje k sovraštvu."
Posebno ostro je kardinal Višinski kritiziral »razkošno življenje nekaterih članov partije in ■Made, medtem ko drugi doma in na delovnem mestu životarijo, kar je v popolnem nasprotju z načeli družbene pravičnosti. Vladati pomeni služiti," je končal Višin ski svoje pismo.
Odgovornost kristjanov za današnjo in jutrišnjo Evropo
1.	Stojimo na pragu 3. tisočletja krščanskega štetja. Zdi se, da gre človeštvo naproti negotovi prihodnosti. Mnogi živijo v skrbeh in nemiru. Ta položaj nas, evropske škofe, sili k skupni besedi o odgovornosti kristjanov za danes in jutri.
2.	To izjavo objavljamo ob romanju evropskih škofov v Subiaco na proslavo 1500-letnice rojstva sv. Benedikta, potem ko smo lani slavili 1600-letnico smrti sv. Ba-zilija. Tako Bazilij kot Benedikt sta močno vplivala na našo kulturo. S svojim življenjem in s svojo besedo je Benedikt pričal za evangelij Jezusa Kristusa. On in samostani, ki so nastali v naslednjih stoletjih pod njegovih vplivom, so bistveno pripomogli, da je Evropa postala domovina razvitega človeštva. Zato ga ni brez vzroka papež Pavel VI. razglasil za zavetnika Evrope.
3.	Povezani v isti veri v Jezusa Kristusa bi radi ljudem našega časa, posebno še tistim, ki skupaj z nami živijo v Evropi, oznanjali upanje. Prepričani smo namreč, da more dati evangelij smisel in izpolnitev vsemu, kar živi v zgodovini ljudi in družbe. Združeni z naslednikom apostola sv. Petra
iščemo, kako bi živeli v cerkveni skupnosti, ki presega vse meje.
4.	Zavedamo se, da si v preteklosti in sedanjosti mnogi ljudje želijo več svobode, več pravičnosti in več miru na osebni in družbeni ravni. Tudi mnogi kristjani se zavzemajo za ta ideal in Cerkev je po opominih zadnjih papežev podpirala njihove težnje. V istem smislu bi radi tudi mi kot odgovorni v naših krajevnih Cerkvah prispevali svoj delež k današnji in jutrišnji Evropi. Skupna izjava ima po našem mnenju v sedanjem položaju poseben pomen.
5.	Z mnogimi sodobniki ugotavljamo v Evropi bogate darove in obetajočo prihodnost, hkrati pa tudi težave in probleme, četudi se moramo omejiti le na nekatere znake, hočemo vsekakor omeniti, da stiki in srečanja najrazličnejših vrst pomagajo k izboljšanju medsebojnega razumevanja in ta pripravljenost pomagati in zavest odgovornosti do človekovih pravic, posebno pravic ženske in o-troka, naraščata. Ugotavljamo, da raste tudi iskanje smisla življenja predvsem pri mladini, da raste tudi splošno prizadevanje za pravičnost, mir in osvoboditev od vsake vrste zatiranja kakor tudi
0 Ja P° spravi med narodi, ki so j6 ^ko dolgo med seboj bojevali, stočasno pa tudi ne smemo pre-Zre^b_ da smo priče novih oblik revščine, negotovosti pri brezpo-Selnih, pri tujih delavcih in beguncih, d a v mnogih deželah prak-icno ne spoštujejo človekovega ^•vljenja in človekovih pravic; občutimo energetsko in gospodarsko ,riz°. strmoglavljanje družbenih ,slstemov in ideologij, rastoče na-sdje, oboroževalno lekmo in strah P^ed vojno. Vse to daje dovolj vzrokov za strah, obupovanje in ne-^'r pri mnogih ljudeh.
Nimamo tehničnih rešitev ali Kodelov, ki bi jih mogli ponuditi Za Premaganje teh težav. Naša Posebna naloga je mnogo bolj oz-»anjevanje evangelija. Mi pa smo Prepričani, da je evangelij luč, ki razsvetljuje vsakega človeka in celotno človeštvo sedaj in vedno, Prepričani smo, da se ob izpovedan ju svoje vere v Jezusa Kris-usa s tem zavzemamo tudi za spoštovanje in dostojanstvo člo-
Ve.^a, kakor tudi za pravičnost in mir.
I. ZA BOLJ ČLOVEŠKO EVROPO
. '• Krščanska vera nas uči, da |e človek ustvarjen po božji podo-*’ četudi je ta podoba pogosto Popačena z grehom, g®- Jezus je »podoba nevidnega °ga, prvorojenec vsega stvar-s Va ‘ (Kol 1, 15) in »obenem tisti mpolni človek, ki je Adamovim rokom vrnil bogopodobnost, po-
pačeno začenši s prvim grehom" (CS 22). On daje človeku razumeti, kaj pomeni biti človek in kakšen je njegov cilj: prek smrti je poklican k vstajenju in večnemu •življenju.
9.	Jezus Kristus je prišel, da da povabi človeka k svobodi, ki je do takrat niso poznali, in sicer vabi celega človeka, vsakega človeka, vse ljudi, tudi tiste, ki so potisnjeni ob stran in jih družba zanemarja. On je odprl ljudem brezprimerno bodočnost, ki je močnejša kot vse nasprotne sile, močnejša kakor smrt.
10.	Tej podobi človeka je evropska kultura vtisnila svoj pečat. Nam bo ta podoba človeka vedno najgloblji temelj človekovega dostojanstva. V zavesti, da mora ta vidik krščanske vere soodločati pri naši kulturi, si hočemo škofje, ob sodelovanju z drugimi krščanskimi Cerkvami in vsemi ljudmi dobre volje, prizadevati za takš-šno Evropo ljudi in narodov in ne samo za Evropo tehničnega in organizacijskega napredka.
1. človekove pravice — človeška Evropa
11.	Priznati moramo, da je Evropa še daleč od tega, da bi vsakemu človeku omogočila življenje v polnem spoštovanju njegovega dostojanstva in njegove svobode. Kljub napredku na številnih področjih so človekove pravice po eni strani ogrožene zaradi zlorabe svobode vse do zahteve po pravici do neomejenega potrošništva,
po drugi strani pa zaradi izgubljanja človekove osebe v družbi. Človekovo dostojanstvo mnogokje žrtvujejo slepi veri v napredek. Nadaljnja ogrožanja so totalitarizem, terorizem in uporaba nasilja. Opozoriti moramo tudi na nespoštovanje pravice do življenja nerojenih otrok, na omejevanje verskega udejstvovanja kakor tudi na možno ponižanje človeka na zgolj delovno silo in na zgolj gospodarski dejavnik.
12.	Cerkev ne sme molčati toliko časa, dokler so ogrožene človekove pravice. Kakor papež Janez XXIII. in njegovi nasledniki, tako so tudi posamezni škofje in škofovske konference dvignile svoj glas, da bi zavarovale soljudi in narode pred krivico in nasiljem. Pozdravljamo splošno izjavo o človekovih pravicah iz leta 1948 in izjavo evropskih držav za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ..vključno svobode misli, vesti, vere ali prepričanja za vse, ne glede na raso, spol, jezik in vero". (2) Žal moramo s papežem Janezom Pavlom II. ugotavljati, da takšne izjave ostajajo deloma le pri črki.(4) Zato se moramo še bolj zavzeti za človekove pravice. Zakaj le tedaj bo človek popolnoma zavarovan, če bomo zares spoštovali njegovo dostojanstvo na vseh področjih. Naš najpomembnejši prispevek bo v tem, če si bomo z vsemi ljudmi dobre volje neutrudno prizadevali za vzgojo, katere temelj je neomejeno spoštovanje človekovega do-
stojanstva in iz tega izvirajoče ustrezne dolžnosti v Evropi in v svetu.
13.	Tukaj se moramo omejiti le na nekatera vprašanja, ki se nam zdijo posebno pereča.
a)	človeško življenje
14.	človekovega življenja, ki je božji dar, se ne smemo samovoljno dotikati. Zavarovanost življenja je človekova osnovna pravica. V mnogih evropskih državah ga zapostavljajo s splavom, strahovanjem in nasiljem. Nasproti temu moramo naglašati, da ima vsak človek od trenutka spočetja do naravne smrti pravico do življenja in da ga mora zato vsak človek in človeška družba v vsem obsegu ščititi.
b)	Zakon in družina
15.	Zakon in družina sta zelo pomembna temelja za človeka vredno življenje in za družbo. Danes sta ta temelja ogrožena zaradi popačenja zakonske ljubezni, družinskega samoljubja, prevladujočega potrošništva, lahkotnosti pri razvezi zakona in zaradi posega v pravice staršev. Bolj kakor kdaj morajo „vsi, ki imajo vpliv na občestva in družbene skupine, učinkovito prispevati k izboljšanju zakona in družine".(4) S koncilom ponovno naglašamo dostojanstvo zakonske ljubezni in družine, kakor tudi njene naloge za vso družbo. To pomeni: zakonci imajo pravico živeti skupaj. To
Družina v počitniškem času
Poletje je tukaj. Sonce, toplota, a ^di izleti, dopusti, morje, hribi, Gozdovi. Zakonci in družine odha-lujo po zrak, lepoto, moč, sprošče-u°st, veselje, srečanja, doživetja. Nekateri iščejo tudi počitnice od
ikonskih ter družinskih obveznosti ...
Kristjana bosta preživela tudi e sončne in vroče dni v medse-°Jni ljubezni in ponovnem pokanju, v odpiranju lepot nara-Ve svojim otrokom, v srečanju z
^eija tudi za inozemske delavce.
tarši imajo pravico vzgajati svo-Je otroke in otroci so upravičeni Zlveti v družini. Teh pravic ne 8 memo omejevati iz ideoloških, ^°spodarskih ali političnih razlo-j*°v- Po drugi strani pa družina tedaj izpolnjuje svojo polno na-°ko, £e se odpira večji skupno-1 in prispeva k skupni blaginji.
(Konec prihodnjič.)
znanci in prijatelji. Tudi v takem vzdušju in okolju bosta iskala Kristusove besede zase in za svoje z očmi zakoncev.
Eno telo
Tisti čas so k Jezusu pristopili farizeji, da bi ga skušali. Rekli so: „Ali je možu dovoljeno ženo odsloviti iz katerega koli vzroka?" Odgovoril jim je: „Ali niste brali, da ju je stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo in rekel: .Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo.* Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči" (Mt 19, 3-6).
Jezus
Najin dopust je za oba najlepši čas v letu, da ne govoriva o otrocih, ki kar norijo ob misli, da bomo šli spet na morje. Najlepši čas
je zato, ker smo samo enkrat v letu lahko tako brezskrbno in neprekinjeno skupaj. A tudi zato, ker si enkrat v letu po končanem dopustu enega — dopisujeva. (Otroci z materjo ostanejo na morju.) Takrat si poveva največ in najgloblje stvari. Zanimivo, da je čas poletnega počitka za naju tudi čas posebnega srečanja z Bogom. Tiste maše v obmorskih cerkvicah so nekaj svojevrstnega. A tudi v hišici, kjer takrat stanujemo, vzamemo v roke sv. pismo nekako drugače. Čutiva potrebo, da odkrivava tudi tukaj med nama njega, Jezusa, ki naju je združil pred desetimi leti. Jezus — na dopustu z nama... Navadno se ga spomniva, ko nama je hudo. Tokrat sva vesela njegove navzočnosti in misliva nanj, ko nama je zelo lepo.
Farizeji
Imamo seveda čisto počitniški red ali nered. Zjutraj včasih malo poležimo. Potem pa kmalu na sonce, v morje, z vsemi otroki v majhen čoln, in odveslamo. Ob obali ^rešujemo druge ljjudi, družine, osamele kopalce, pare in parčke, otroke, odrasle in starejše ljudi. Koliko različnih usod! Ob nekem srečanju je bilo prav nerodno. Nismo mogli drug mimo drugega. Mož, naš znanec iz poklicnega življenja, ni bil preveč v zadregi, ko sva ga videla na dopustu — s tujo žensko. Začel je razlagati, da gre za počitek in sprostitev. Da je dovolj razlogov in vzrokov za to. Bila sva presenečena in prizadeta. Najprej zato, ker nisva vedela, da
je v njegovem zakonu kakšna večja razpoka. Potem pa sploh zaradi takega pogleda, ki nama je sicer znan, saj sva o njem dovolj brala in slišala, a ga tako od blizu kot tokrat še nisva srečala. Obnemela sva, se pozdravila, poiskala otroke, ki so se brezskrbno igrali z valovi ob obali, in odveslala. Ali je možu dovoljeno ?
Vzroki
Nocoj prebirava Jezusov najbolj jasen odgovor na to zelo sodobno in zapleteno vprašanje. Niti malo ne obsojava svojega znanca. Celo razumeva ga. Res nima prijazne žene. Obenem se nama smilijo on, žena in oba otroka. Ali je rešitev v tem, da jo odslovi, čeprav samo v srcu ? Tudi Kristusu so se smilili ljudje, grešniki, med katerimi sva tudi midva. Morda sva se danes prvič zbala za najino zakonsko zvestobo, o kateri pravzaprav še nikdar nisva veliko razmišljala kot o najinem problemu. Res, vedno sva se imela rada, zelo rada. Tudi otroci so naju povezovali. Zdaj pa naenkrat pred nama stoji problem, ki je tako ostro zarezal med dva, ki sta se nekoč iz ljubezni in pred Kristusom poročila. In midva ju poznava. Iščeva vzroke, ki bi naju mogli ločiti. S strahom opažava, da jih je veliko. Od tistih morečih malenkosti, ki se vlečejo iz dneva v dan, od jutra do večera, pa do večjih in velikih kriz. Pa vendar nisva nikoli pomišljala, da bi naj to bil povod ali vzrok za ločitev — razen ločitev čustev za kakšen
tihi dan, prejšnja leta včasih morda tudi za en teden.
Le kako bi mogla drug drugega odsloviti! Dala sva se drug druge-mu- Prenašala sva napake drug drugega in si odpuščala. Iz naji-nega ljubezenskega združenja so Prihajali otroci. Svoja prizadevanja, uspehe in poraze, veselje in žalosti sva prepletala z mislijo na B°ga, z udeležbo v življenju Cerkve, v skupnih in osebnih molit-vah. ..Odpusti nama najine dolge, kakor tudi midva odpuščava drug drugemu..." Vedno več sva se tudi pogovarjala in si vse povedala. tudi globokega in velikega, tudi osrečujočega — da se preprosto ne da odsloviti, kaj šele iz kateregakoli vzroka. A vendar to nekateri, mnogi delajo, na videz na tako lahko roko, tako lahkomišlje-n°> večkrat... Smilijo se nama, kaj šele otroci! Gospod, usmili se jih, odreši jih te njihove zapletene stiske! A nama ne dovoli niti pomisliti na kaj takega! Celo šal na ta račun več ne preneseva...
Ko razmišljava o najini živ-Jenjski poti in o Jezusovih besedah iz prebranega evangeljskega odlomka, vedno bolj opažava, ka-0 sva res ustvarjena kot mož in Ze,la- Tako se dopolnjujeva, tako ss Potrebujeva, tako si pomagava, ako se iščeva in vedno znova naj-GVa- da bi bilo to nemogoče, ko Za to ne bi bila narejena, ustvarjena. In zdaj bereva in slišiva 'z Jezusovih ust, da sva tudi mi-. a^ od Boga ustvarjena kot mož n žena za moža in ženo, za očeta
in mater, kot dva, ki se nikdar ne smeta in ne moreta odsloviti, saj sta vendar združena, saj nisva več dva neodvisna, sama sebi prepuščena, nevezana človeka, ampak mož in žena, zdaj in do konca življenja in tudi v večnosti. Če Marija ostaja vekomaj mati svojega sina Jezusa, potem tudi midva ostajava vekomaj starša svojih otrok, vekomaj mož in žena, vekomaj ena duša in eno telo, čeprav dva tako različna, svobodna človeka in božja otroka.
Zapustil
Spomnila sva se, koliko stvari sva res morala zapustiti v sebi in izven sebe, da sva postala tako eno, najprej eno začetno, negotovo, z mnogimi padci in neuspehi, potem pa vedno trdneje in tesneje. Ne samo očeta in mater, ki ju morava še vedno znova zapuščati. Ne sicer ljubezensko — saj ju imava vedno bolj rada, ker sama iz dneva v dan bolj uvide-vava, kakšno breme in odgovornost je očetovstvo in materinstvo. A zapuščati morava njihov vpliv, ki bi lahko motil najino ljubezensko skladnost. Zapuščati njihov način vzgoje, ki sva ga še sama polna, in uvajati svojega ali bolje tistega, ki bo otrokom pomagal živeti njihov jutri, že tako drugačen od najinega danes. Velikokrat morava zapuščati svoje tudi upravičene želje in željice. A tako se pridružujeva drug drugemu, tako si pridružujeva tudi otroke, a tudi tebe, Gospod.
Telo
Zanimivo, da Jezus ne pravi, da bosta dva ena duša, ampak eno telo. če je kdo poudarjal važnost vsega človeka, važnost telesa in duše, je bil to gotovo Jezus. Verjetno je to judovski način izražanja. Vendar čutiva, da je ta beseda o telesu za naju zelo pomembna in zgovorna. Da, midva sva večkrat tudi zelo, zelo telo. Poznava in živiva tudi telesno življenje, življenje spolnosti. Prav kot kristjana sva dolgo, več let iskala mesto tudi tej telesni ljubezni. Večkrat sva se čutila razpeta med vero in vsakdanjost. Pravo odkritje, če ne kar spreobrnjenje, sva doživela ob nekem pogovoru za zakonce. Odkrila sva celovitost duše in telesa, ljubezni in spolnosti, obvladovanja in predajanja. Kristus je pri poroki posvetil najini telesi kot orodje ljubezni. Ne samo kot zibelko življenja, ampak tudi kot služabnika ljubezni, bližine, topline, predanosti, radosti in — užitka. Da, tudi lep užitek je božji dar in Bog želi, da se ga veseliva. Začutila sva, kako naju je Kristus osvobodil neke podedovane, priučene tesnobe na področju telesnosti, če se ljubiva, ni Kristus manj med nama, ko se telesno dajeva.
Eno
Naj torej ne ločujeva, kar je Bog združil. Bog je združil vsakemu človeku dušo s telesom, misel s čuti, voljo z nagoni. Vse mora biti eno, eno v službi živ-
ljenja in ljubezni. Kako sva hva*-ležna Cerkvi, da je na vatikanskem koncilu jasno in glasno združila, kar so posamezni kristjani ločevali. »Dejanja, s katerimi se uresničuje tesno in čisto zedinjenje zakoncev, so nekaj dobrega in častnega/' — Morda si še nikdar v življenju nisva bila tako blizu z dušo in telesom, kot sva si nocoj, ko morje tiho plivka in se lunina bleščava lomi v milijarde biserov in lučic. Sediva ob oknu in vdihavava vonj cipres. V širini in globini morja čutiva božjo veličino, njegovo ustvarjalno ljubezen, ki naju je združila in naju še vedno združuje po Kristusu, ki je med nama in je nocoj tako blizu. Ne bo naju zapustil s svojo posvečujočo pričujočnostjo, ko bova nocoj postala eno telo. Otroci so zaspali.
Gospod, kako naj se ti zahvaliva za dar ljubezni?
Nikdar ne želiva ločevati, kar si ti združil. Naj se najina ljubezen po tvoji dobroti le še poglablja. Bodi posvečevalec tudi najine telesne ljubezni! Želiva biti podoba Kristusa in Cerkve, ki sta si zvesta na veke.
Usmili se vseh tistih, ki doživljajo pretrese in ločitve v svojih zakonih! Pridi in jih ozdravi! Združi, kar so ljudje ločili!
Blagoslovi naju in najine otroke, vse poročene in vse osamljene!
Vital Vider

Svetovni nazor — kaj je to?
Misli
Korenine vsakega človekovega ^ejanja so v njegovi misli.
Človek najprej misli in potem stori, kar misli. Tudi „nepremiš-Jena“ dejanja so bila spočeta z mislijo, le da je bila ta površna a*l nezadostna.
Če hočemo torej razumeti člo-v^kova dejanja, razumimo najprej nJegovo mišljenje.
Načela
Stavek je z besedami izražena misel.
Kakor vse misli niso enako važ-ae> tako tudi vsi izgovorjeni stav-1 niso enako pomembni.
Med mislijo „kruh je dober" in ^mlijo ,.ljubi svojega bližnjega" Je velika razlika. V prvem primejo1 ^fe lahko za pravilno mnenje, 1 Pa ni bistveno za naše življe-
nje. V drugem primeru pa gre za misel, ki utegne odločilno vplivati na naše življenje. Take pomembne misli imenujemo načela.
Načela so vodilne misli, po katerih usmerjamo svoje življenje.
Skladnost načel.
Med različnimi načeli, ki so vodila naših dejanj, mora vladati skladnost, sicer bi z eno roko podirali, kar bi z drugo gradili. Med načelom „1 jubi svojega bližnjega" in načelom „uživaj, kolikor moreš", ni skladnosti. Ti načeli si nasprotujeta, kajti če iščem le lastnih užitkov, bom mnogokrat užalil bližnjega ali mu morda celo tako ali drugače škodil. Če res ljubim svojega bližnjega, se bom moral večkrat odpovedati lastni ugodnosti.
Naša načela (vodilne misli) mo-
rajo biti med seboj skladna, si ne smejo nasprotovati, ker drugače ni mogoče po njih živeti.
Svetovni nazor
Med seboj skladna načela ustvarjajo sistem, nekako logično miselno zgradbo, ki jo imenujemo »svetovni nazor". Beseda nazor izhaja iz „zreti“, »gledati". Svetovni nazor pomeni torej »pogled na svet", ali bolje, pogled na vesoljno stvarnost.
V svetovnem nazoru najdemo, v takem logičnem sistemu vodilnih misli ali načel, odgovore na življenjska vprašanja. Svetovnih nazorov je več, a razumljivo je, da ne morejo biti vsi pravilni, prav kakor niso pravilne vse misli ali vsa načela. Od tod potreba: poznanja svetovnih nazorov, odločitve za tisti svetovni nazor, ki ga spoznamo za pravilnega, potem pa življenja v skladu z nazorom, za katerega smo se bili odločili.
Največja vrednota in svetovni nazori
Vsak svetovni nazor temelji na neki osnovni ideji, na osnovnem načelu, iz katerega skladno razvija vse ostale misli in zaključke.
Kadar se človek vpraša, kaj je v življenju najvažnejše ali kaj je največja vrednota, si je zastavil osnovno vprašanje in od odgovora bo odvisno, kaj bo sprejel za temelj svojemu svetovnemu nazoru.
Večina ljudi si v današnjem ča-
su in v našem (zahodnem) kulturnem krogu odgovarja na tr* načine na osnovno vprašanje: kaj je največja vrednota.
Za prve je središče vsega človek in nič ni višjega ali pomembnejšega od njega, človek potemtakem ni podrejen ničemur, kar je zunaj njega, ter je zato popolnoma svoboden.
Človekova svoboda je po tem mišljenju — največja vrednota. Iz tega osnovnega načela, da je človek najpomembnejše bitje in njegova svoboda najvišje dobro, izvira svetovni nazor, ki mu pravimo liberalizem — ali liberalni svetovni nazor (libertas — svoboda).
Za druge je središče in zadnji smisel vsega človeška družba. Družba se neprestano razvija k vedno višjim oblikam sožitja, zato naj bi bil njen razvoj najvišja vrednota. Na tem načelu sloni ves dialektični materializem, to je nauk, ki ga po Marxu sprejemata in širita socializem in komunizem (marksizem).
Medtem ko je liberalizem vzel za izhodiščno točko človeka poe-dinca (individuum) in mu dal absolutno vrednost (individualizem), je marksizem dal isto absolutno veljavo človeški družbi (societas).
Za tretje je središče stvarstva in največja vrednota Bog. Bog je Stvarnik — vse drugo je ustvarjeno iz božje ljubezni. Ljudje smo otroci božji in bratje med seboj. Razvijamo se osebno in družbeno
!‘° zakonih, ki jih je položil v na-'so Ila$"avo Stvarnik. Smo Svobodni, j1, svobodo si moramo omejiti iz ‘Jubezni do naših bližnjih. To so osnove svetovnega nazora, ki mu rečemo krščanski realizem.
Krščanski realizem priznava ter Zajema s svojim naukom duhovni svet v nasprotju z liberalizmom 111 Marksizmom,, ki se gibljeta le v Materialnem svetu in ne priz-navata sveta duhovnosti ali pa mu dajeta drugotno, odvisno me-*to- Zato sta tako liberalizem ka-°r marksizem (socializem — ko-Munizem) materialistična svetov-na nazora.
Opomba:
Liberalizem: čeprav govorimo o Moralizmu kot o enotnem svetov-, eM nazoru, to ne pomeni, da je 1 zamišljen v celoti po enem samem avtorju. Med mnogimi filo-Zo^i, ki so odločilno vplivali na n J egov razvoj v zadnjih stoletjih, !*aj' omenimo le Angleža: John L°ck (1632-1704) in Adam Smith j 32-1790) ter Francoza: Jean "acques Rousseau (1712-1778) in jbean Baptiste Say (1767-1832). akor vsi obstoječi svetovni nazo-Se tudi liberalizem še vedno Jazvija, dopolnjuje in cepi v raz-1 ne Šole in odtenke.
Marksizem: Ima ime po nemš-K°M Judu Karlu Marxu (1818-
1883), ki je ideje, katere poznamo pod tem imenom, zbral in razširil. Marxov pogled na svet temelji na miselni zgradbi nemškega filozofa Hegla (1770-1831). Kasneje so njegove ideje razvili in dopolnjevali sodelavci in učenci kakor na primer: Engels, Kautskv, Roza Luxemburg, Lenin in drugi. Komunistične stranke, prav kakor večina socialistov, izhajajo iz marksističnega svetovnega nazora, čeprav mu dajejo v nekaterih vprašanjih različno razlago.
Krščanstvo: Kot svetovni nazor raste krščanstvo iz svetopisemskega razodetja in cerkvenega učiteljstva ter se opira na realistično filozofijo, n. pr. Aristotel (384-322 p. Kr.), sv. Tomaž Akvinski (1227-1274)'
Odločitev
Liberalizem, marksizem in krščanstvo so svetovni nazori, katerim pripada danes večina človeštva. Razlike med temi nazori so bistvene in nepremostljive. Ni mogoče živeti istočasno v skladu z dvema ali z vsemi tremi.
Odločiti se je treba za enega, kajti odgovori, ki jih ti trije sistemi dajejo na življenjska vprašanja ,so si nasprotni. Tudi neod-ločitev nas lahko postavi v tabor enega ali drugega.
Marko Kremžar
WILHELM HUNERMANN I. DEL
SRCE V KOVAŠKEM OGNJU Koledniki
Čevljar Jan Kuypers si je v izbi pred ubitim ogledalom z loščilom za čevlje črnil obraz. Kazal je zobe kakor pravi črnec, kakršnega je nekoč videl na semanji dan v Loeve-nu, in bil vesel, da se njegovi zobje kar lepo belo odražajo od črne polti, čeprav so bili postali od stalnega kajenja pipe že vsi rumeni.
„Lep kralj sem, zelo lep kralj!“ je zaklical svoji ženi, ki je stala pri mizi in s cunjo vneto drgnila pozlačeno pločevinasto krono, da bi se bolj svetila.
„Da, da, lep kralj si!“ je vzdihnila žena. »Pravzaprav je sramota, da sme tak postopač in malopridnež, kakršen si ti, biti za enega izmed svetih Treh kraljev. Bog se nas usmili! Že dneve ni koščka kruha več pri hiši. Dan za dnem otepamo krompir v oblicah in nezabeljeno kašo. Izmed najinih petih paglavcev ne nosi nobeden več cele srajce." Uboga žena si je s cunjo obrisala oči. Čevljar pa je dejal:
„No, no, Marija, pomiri se! Danes zvečer prinesem s koledovanja polno vrečo dobrot: slanine in
klobas in kruha in hrušk. Tako boste jedli, da se vam bosta sok in maščoba cedila po bradi kakor našemu županu, kadar se masti s pečeno gosko. Ha, ha! Z nabasanimi trebuščki boste šli drevi spat in morda prinesem še nekaj svetlih srebrnih novcev. Potem si kupimo. .
»Potem si kupiš žganja in se napiješ, da tri dni spet ne boš za nobeno rabo. Še nikoli nisi prišel na svetih Treh kraljev dan s koledovanja trezen in vselej so morali otroci prav tako lačni v posteljo kakor druge dneve. Sramota in velik greh je to!" Žena je sama zase tiho jokala in debele solze so kapale na zlato krono.
Svetega zamorskega kralja so ženine besede zelo ganile. Saj ima prav, tisočkrat prav. Kaj naj pa naredi ? Tako pač je. Kralj je globoko vzdihnil in rekel:
»Žganje je dobro, človek pa slab. Daj mi zdaj plašč in krono. Morani iti. Zapomni pa si, da bo to pot petje bogato nagrajeno. Krojač Viljem van Heuvel je napravil zvezdo s svečo znotraj. Gori kakor plamenica. In Peter Kamerbeek vzame s seboj dudo, jaz pa igram harmoniko. Takih Treh kraljev ne premore vsa Flamska s Holandsko vred."
Vzdihovaje je žena Marija ogrni-
la svojemu možu rdeč plašč okoli ramcn in mu pazljivo nadela zlato krono na plešasto glavo. Jan Kuy-Pers pa ji je za slovo prav res pritisnil na lice poljub, ki je pustil za seboj okroglo črno liso.
».Prismoda!“ se je branila žena ia se med solzami smehljala. ,,Glej, da se domov grede ne zvrneš z mostu v Dylo, kot si se lani.“
»Bom že pazil!“ je obljubil kralj Gašper. „Sploh pa je Dyle zamrz-nJena in mi imamo svetlo zvezdo z baklo. Zdaj pa, Bog te obvaruj!“ Nato se je odpravil k Viljemu van Heuvelu, k možu z zvezdo. Žena barija pa je poklicala otroke z ulice v hišo:
».Otroci, pridite noter! Molili bo-aio rožni venec. Oče je šel koledo-vat..
Hlapec Peter Winkelmohlen je aiedtem čepel v hlevu kmeta Franca de Veuster pri kravi Liski, ki je bila, že sedmič v svojem govejem življenju, v veselem materinskem Pričakovanju. Fant je utrujeno ži-val nalahno božal po rogovih in jo
ogovarjal:
»»Liska, še malo potrpi. Samo majo še, pa boš dobila telička. Potem >(> kmalu spet pomlad in travniki bodo ozeleneli ter pognali travo in CVetie. In teliček bo od samega vesolja skakljal okrog tebe. To se mu b°š smejala, ko boš videla, kako Poskakuje!" In hlapec v žlebu je čudno pretegnil svoje ude, da bi ravi vsaj nakazal skoke prihajajoča telička.
^ival je neumno buljila vanj in
se oglasila: „Muuuu!“ Hlapec pa je kar naprej govoril:
„Pomisli, gospodinja zgoraj je tudi že prestala. Vse svoje otroke sta dobili ob istem času, ti in gospodinja. Vsako leto enega. Ti volič-ke in teličke, gospodinja pa fantič-^ ke in dekliči". Pri tebi je zdaj na vrsti voliček. Saj ima gospodinja tudi spet fanta. Za Jožefa ga bodo krstili. To je zelo pobožno ime.“
,,Muuuu!" je zamrčala krava.
..Sitnosti pa nikar ne zganjaj, veš!“ je dalje opominjal hlapec. „Bi nam slaba predla, če bi ti poginila. Ne bilo bi več pinjene juhe in mi bi lahko drobili kruh v čist krop. Brrr!“ se je stresel Peter Winkel-mohlen, dal pridni živali še eno sladkorno peso in stopil pred hlevna vrata, da pogleda po snegu in pre-5 tej e zvezde. Tiho in spokojno je ležala pred njim pobeljena zemlja. Tisoč luči je svetilo na nebu. Mlin na veter onstran Dyle je obstal in zasneženi vetrnici sta bili videti kot velik bel križ.
„Da bi le ne prineslo nesreče gospodinji ali otroku ali Liski v hlevu!“ je mrmral Peter in se pokrižal. Nato si je skrbno prižgal lončeno pipo, preudarno nekajkrat potegnil iz nje in pljunil v sneg.
Zunaj je bilo mraz. Topli hlev pa je vabil in Peter se je že hotel vrniti h kravi, ko je zagledal nekaj, da bi mu bila od začudenja skoraj pipa zdrknila iz ust. Na nebu je vzšla zvezda, velika in lepa, kakršne še ni videl v življenju. In godba je plavala v ozračju, lepa godba, otožna godba! In prav zares! Zvezda se je
premikala, zvezda se je zibala sem in tja, zvezda je plesala. Ali je že kdo na svetu videl zvezdo, ki bi plesala? Peter "VVinkelmohlen še ne!
Zvezda je prav sedaj obstala tik pod križem mlina na veter in bele vetrnice so še bolj zablestele. In godba in petje sta privalovila prek zasneženih njiv.
Kaj neki naj bi to bilo? Se je mar čas hipoma pomaknil za dva tisoč let nazaj ? Morda je spet tista božična noč, ko je zvezda priplavala nad neki hlev. Prav zares na hlev. Nad tak hlev, kakor je ta, v katerem krava pričakuje telička. Peter Winkelmohlen je morda celo eden izmed betlehemskih pastirjev? In v hiši je mati z otrokom. Morda je Marija z božjim Detetom? Veliko čudežev se v božičnem času godi na beli zemlji.
Peter je hotel poklekniti, da bi molil čudo. Pa zvezda je že pri-svetila in obstala pred hlevnimi durmi. Tedaj je hlapec naenkrat spoznal one tri, ki so, zaviti v rdeče rjuhe in z zlatimi kronami na glavah, stali pred njim, in se je zasmejal, kakor se ni še nikoli v svojem življenju, glasno in hehetajoče in lovil sapo od veselosti, da je te tri svojevrstne tiče imel za čudežna bitja. Preneumno, da mu ni prišlo na misel, da na dan Treh kraljev hodijo koledniki. Oni trije pa se niso zmenili za veselega hlapca. Segli so po svoja godala in pričeli peti, pobožno sicer, hkrati si pa priželeč slanine in klobas in pijače:
„Trije smo kralji z zvezdo svetlo, od Jutra smo prišli pod vaše nebo."
Hlapec, ki je udušil smeh, je rekel :
»Pojdite z mano!" Nato jih je peljal skozi hlev v belo poribano vežo.
»Sezujte se!“ je ukazal in vsi trije so odložili zasnežene cokle, pod-vlečene s slamo.
»Jaz imam luknjo v nogavici," se je zahehetal Peter Kamerbeek in vsi so se smejali velikemu rdečemu palcu, ki je kukal v prostost. Hlapec je nato potrkal na neka vrata. Odprla so se in hlapec in kralji so stopili k veliki postelji. V njej je ležala žena, ki je hotela majhnega rdečega fantiča poviti v plenice. Pa otroče je kričalo, se upiralo in brcalo z debelimi golimi nožicami. Mati je zdaj za nekaj časa odložila povijanje in vsa srečna podala otroka trem kraljem:
»Le poglejte! Ali je še kaj lepšega na svetu?" Trije kralji so se zasmejali in rekli: »Ni ne!“ In ne da bi vedeli počemu in zakaj, sneli so krone, kakor da bi bili zlati pločevinasti obroči čepice. Kaj smešni so bili videti vsi, posebno črni čevljar, ki si seveda pleše ni namazal z loščilom. Žena se je morala prisrčno smejati.
Peter Kamerbeek pa je nenadoma pomislil na goli palec in si je z drugo nogo zakril luknjo. Viljem van Heuvel je sukal svojo krono v rokah, čevljar pa se je nenadoma spomnil, da ima tudi on doma ženo in otroke in da je pravzaprav zelo slab oče. Lopov, pravcati lopov, ki pusti, da otroci doma stradajo, on pa medtem v krčmi pri »Srebrni gosi" pije žganje in črno pivo. Iz
°či mu je kanila solza. Obrisal si j° je z rokavom, da se je na obrazu napravila bela lisa. Nato je plaho *n hkrati pobožno gledal rdečega kričavega fantiča. Žena, ki je slutila, kaj se godi v črnem kralju, je rekla
»No, Jan Kuypers, najbrž bi ra-(ii malo popestovali moje dete. Na-te, le vzemite ga za nekaj časa."
Jan je tresoč se stegnil črne roke ln vzel otroka ženi iz naročja. In sPet so se mu v črno polt zarisale solze.
»To je samo en otrok. Samo en otrok! Da! Jaz jih imam doma Pet. A mislim, da nisem nikdar Prav vedel, kaj je takle otrok. J'*aj pa vem, ko sem enega našel na koledovanju, čujte, mati! Ravno zdajle mi je padlo v glavo. Morda je to le nespametno besedičenje preprostega čevljarja. A ^neni se zdi, da je vsak otrok božjo Dete, ki spet pride na svet, in aa je vsaka mati Marija."
»Morda imate do neke mere Prav, Kuypers!“ je prijazno rekla jnati Ana Katarina in vzela otro-ka zamorskemu kralju spet iz rok. »Pa tudi doma malo mislite na to!“
»Vsak otrok je božje Dete in ysaka mati je Marija!“ je jecljal cavljar. Nato je naglo poveznil na 8 av° pločevinasto krono, segel Po vreči, v katero je medtem hla-Pfc k drugim darovom dal še sla-Pin° jn kruh,, ter vzkliknil: »Domov moram! Domov mo-ram!“ Skoraj spotaknil se je nad tr°ki, ki so smeje se ali s pr-
stom v ustih stali med vrati, tako je zdirjal ven, v belo noč.
Kralja sta se začudeno spogledala. Peter Kamerbeek je pozabil, da ima luknjo v nogavici. Viljem van Heuvel pa je mrmral: „Jan je znorel."
„Ali pa se je prvič v življenju spametoval," je resno pripomnila mati.
Spodaj v hlevu je plašno zamu-kala krava Liska.
„Že grem!" ji je zaklical Peter VVinkelmohlen in stekel k vratom.
Z glavo zmajaje sta si kralja naprtila vrečo na rame in se odpravila domov, kajti dva sta premalo, da bi igrala tri kralje. Žena pa je previdno povila malega kričača, ga poljubila in rekla: „0, da bi postal misijonar! Komaj tri dni si star, pa si že spreobrnil zamorca."
Kmet Franc de Veuster je medtem sedel pri mizi v družinski izbi. Pred njim je ležala stara, v usnje vezana debela knjiga. Z okornimi prsti je kmet počasi in zamišljeno listal po njej in prebiral zgodovino svojega rodu, ki so jo vanjo pisali njegovi predniki. Ta knjiga je bila prastaro sveto pismo, v katerem je bilo popisano življenje svete Družine, ko je bivala še na zemlji. Tja notri so kmetje de Veuster že od davnih davnih časov pisali družinsko kroniko, večinoma s trdimi težkimi črkami, kot bi jih kmetske pesti hotele narisati. Govorile so o trpljenju in nadlogah, o požaru in kugi, o vojni in smrti.
Pa tudi o trdem in poštenem delu, ki je vedno znova sezidalo, kar je zrušil zob časa. Družina de Veuster je bila prastarega rodu ; če s to ga je nalomil vihar in razcepil blisk, a je bil kljub temu še močan in svež, trden, do srčike zdrav les, ki je še vedno prinašal bogate, nove sadove.
Franc de Veuster je pomočil pero v črnilo in pisal: ,,Sedmi mojih otrok je fant, po imenu Jožef. Rodil se je v tisočosemsto-štiridesetem letu zveličanja, tretjega januarja, in bil drugi dan krščen v župni cerkvi v Treme-lovu. Ako je božja volja, naj postane kmet kakor njegov oče. Postane naj žilav in krepak kakor hrast in korenine naj požene globoko v flamsko zemljo. Vse dni življenja naj spolnjuje božje zapovedi. Amen!"
Težko sopeč je kmet vstal, osušil pisanje s peskom, skrbno zaprl sveto knjigo in jo položil v omaro. Nato je stopil k oknu, ga na stežaj odprl in pogledal v noč. Videl je velik križ, ki so ga tvorile peruti vetrnic na mlinu. Vi-
del pa je tudi zvezde, ki so migljale na nebu. Sklenil je roki in molil:
„Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji."
Marija, žena Jana Kuypersa, je bila vsa iz sebe od sreče in se ni mogla dovolj načuditi, da se je njen mož tako zgodaj in trezen vrnil s koledovanja. Zvrhano vrečo ji je stresel v naročje. Pet otrok je kriče planilo po dišečih dobrotah. Jedli so, da se jim je cedilo od ust kakor županu, kadar se masti s pečeno gosko, čevljar pa si je izmil črno loščilo z obraza. Ko sta z ženo legla k počitku, jo je Jan prijel za roko in rekel boječe, a vendar odločno:
„Marija, odslej bo pri nas drugače! Popolnoma drugače!"
„Kaj se ti je vendar zgodilo?" je začudeno vprašala žena. Mož pa je zamrmral samo nekaj besed, katerih pomena Marija prav zares ni mogla razumeti:
„Videl sem otroka!"
Vse te dni, ko je bil jezik preganjan, izrinjen iz cerkve in je smel ostati le še v družinah, mu je še posebno prirasel k srcu. Trudil se je, da bi mu pel in bi dal ljudem živo občutiti njegovo lepoto. Kakor da bi jih s tem opozarjal: Glejte, kaj boste izgubili! Čujte, kako lepo zveni, kako poje od srca do srca, kako odmeva od duše do duše! Varujte to dediščino! Ne dajte si je vzeti! Zdaj mu jezik ni bil le sredstvo, da z njim oznanja Kristusov nauk, bil mu je pesem, katere melodijo uživa s polnim srcem ne glede na vsebino.
France Bevk, Kaplan Martin Čedermac
SLOVENSKE sobotne šole
Šolski referent „Zedinjene Slovenije" : France Vitrih.
šola škofa Jegliča,
Slovenska hiša, Buenos Aires.
Učencev 17 (11 deklic in 6 deč-^°v). Voditeljica: Marjana Batagelj; atehet: Janez Pintar; učiteljice: A-J'ica Rode, Maroška Batagelj, Marija Uovak in Lojzka Dimnik. Predsednik s°^" sveta: Janez Mežnar.
Tečaj slovenščine za kasteljansko govoreče otroke: učencev 5, učili Darjana Batagelj in Marjetka štefe.
s»la Ivana Cankarja,
Slovenski dom, Berazategui.
Učencev 5 (3 deklice in 2 dečka). °diteljica: Cilka Pucko; katehet: ^°že Guštin; učiteljica: Betka Vit-1 » glasbeni učitelj: Jože Omahna; ^eds. šol. sveta: Jože Vidmar.
š°la Josipa Jurčiča,
Slovenski dom, Carapachay. Učencev: 17 (4 deklice in 13 deč-°v). Voditeljica:	Majda Markež;
atehet; Matija Borštnar; učiteljice: ara Pleško, Majda Knap, Marjeta a^e in Silva Blazinšek; preds. šol.
NAŠE
ŠOLE
V ŠOLSKEM LETU 1980
siveta: Janez Amon.
Šola Franceta Prešerna,
Pristava, Castelar.
Učencev 46 (27 deklic in 19 dečkov). Voditeljica: Mija Markež; katehet: Matija Lamovšek; učiteljice: Marija Kopač, Vida Pograjc, Angela Rajer; petje: Kristina Jerovšek; telovadba: Sonja Čop in Gusti Čop; v vrtcu je 6 otrok, uči Janika Rant; preds. šol. sveta: Polde Golob.
Šola škofa Slomška,
Slomškov dom, Ramos Mejia.
Učencev 94 (55 deklic in 39 dečkov), v vrtcu pa 15. Voditeljica: Helena Malovrh; katehet: Jože šker-bec; učitelji: Alenka Poznič, Vladi Selan, Tinka Šušteršič, Andreja šeme, Olga Urbančič, Bogdan Golma-jer, Marjan Hribar, Marjan Loboda; petje: Anica Šemrov; vrtec: Saša Omahna in Karla Malovrh; preds-šol. sveta: Lojze Lavrič.
šola Franceta Balantiča,
Naš dom, San Justo.
Učencev 87 (51 deklic in 36 dečkov) in v vrtcu 7 otrok. Voditeljica:
Angelca Klanšek; katehet: dr. Alojzij Starc; učiteljice: Kristina Jereb, Nežka Lovšin, Marta Malovrh, Danica Malovrh, Irena Poglajen, Magda Zupanc, Kristina Puhek; petje: Anica Mehle; preds. šol. sveta: Pavel Malovrh.
Šola škofa Rožmana,
'Slovenski dom, San Martin.
Učencev 61 (27 deklic in 34 d^-kov) in 11 otrok v vrtcu. Voditeljica: Katica Dimnik; katehet: Franc Bergant; petje: Marjeta Boltežar; vrtec: Olga Lenarčič; učiteljice: Darinka Zorec, Marta Dimnik, Gizela Šušteršič, Saša Golob, Rezi Marinšek in Marta Rupnik; preds. šol. sveta: Gregor Verbič.
Šola škofa Barage,
Hladnikov dom, Slov. vas, Lamis.
Učencev 60 (31 deklic in 29 dečkov) in v vrtcu 16 otrok. Voditeljica: Zdenka Jan; verouk: Janez Petek, Jože Bokalič, Marta Rozina, Kristina Zajc; petje: Anči Koprivnikar; vrtec: Lučka Rot in Dana Zajc; učiteljice: Kristina Zajc, Janja Šušteršič in Radojca Šušteršič; preds. šol. sveta: Marija Triler.
Šola Jakoba Aljaža,
Bariloche.
Učencev 10 (7 deklic in 3 dečki). Vodi Milena Arko, pomagata Janez Rode in Marija Kambič.
Šola sv. Cirila in Metoda,
Mendoza.
Učencev 54 (23 deklic in 31 dečkov). Voditeljica:	Lenčka Božnar;
katehet: Jože Hom; učne moči: Ber-
nardka Hirschegger, Mimica Artač, prof. Božidar Bajuk (petje).
Šola dr. Antona Korošca, San Luis. Otroci 3. Voditeljica: Marija Havelka.
šola dr. Janeza Evangelista Kreka, Tucuman. Otrok 10. Voditeljica: Jožejka Žakelj; verouk:	Lojze in
Franci Urbanč; učiteljica:	Danica
Draksler.
Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka, Slovenska hiša, Buenos Aires. Dijakov 194.
Ravnatelj: Pavle Rant; verouk: msgr. Anton Orehar; profesorski zbor:	Tine Debeljak ml., Mirjam
Jereb, Andrej Krečič, Nataša Krečič (knjižničarka), dr. Marko Kremžar, Marjanka Kremžar, Marjanka Lenarčič, Albin Magister, Franci Mar-kež, Simona Rajer, Lojze Rezelj, dr. Julij Savelli Božo Stariha, Marjan Schiffrer, Neda Vesel, Vlado Voršič; tajnica: Naca Osterc.
Srednješolski tečaj v Slovenski vasi. Dijakov 50.
Ravnatelj: Andrej Rot; profesorji: Janez in Jože Bokalič, Tone Gale, Lovro Jan, Ladislav Lenček, Franc Sodja in Dušan Šušteršič.
Srednješolski tečaj v Mendozi. Dijakov Tl.
Ravnatelj: inž. agr. Marko Bajuk; verouk: Jože Hom; profesorja: Božidar Bajuk in Darinka Žumer.
Srednješolski tečaj v Bariločah.
Dijakov 5. Poučevala Vojko Arko in Marko Jerman.
jnecl nami vJh>genfini
'Misijonska nedelja
V nedeljo 19. oktobra je bila miši" jonska prireditev v Slovenski hiši. Ob 16. uri je bila v cerkvi Marije Polagaj sv. maša, ki sta jo z msgr. 0Veharjem somaševala lazarista Jože Bokalič in Peter Opeka. Po maši je bila prireditev v dvorani. Po uvodni besedi Marjana Lobode je orisal ob diapozitivih razmere in misijonsko delo ter farno življenje na Madagaskarju malgaški misijonar Peter Opeka CM, ki je bil na obisku družine v Buenos Airesu.
Starešinska večerja
Slovensko katoliško akademsko sta-rešinstvo je priredilo v Slovenski hiši v soboto 18. oktobra starešinsko ve-®erjo. Po večerji je predaval o dušno-Pastirski skrbi Cerkve za izseljence aisgr. Anton Orehar.
^ r®šernov večer
Betošolci Slovenskega srednješolska tečaja ravn. M. Bajuka v Bue-PQS Airesu so v soboto 8. novembra *večer priredili recitacijski večer Pre-srnovih poezij. Izbor pesmi, ki naj bi Pokazal razpon Prešernovih proble-
mov, je napravil Tine Debeljak ml., 19 abiturientov pa je za recitiranje pripravil Frido Beznik in dosegel visoko raven recitiranja v splošno zadovoljstvo občinstva, ki je bilo ob koncu pogoščeno z zakusko. V dvorani Slovenske hiše.
Proslava 29. oktobra
V soboto 25. oktobra je bila v Slovenski hiši proslava narodnega praznika 29. oktobra, slovenske zastave in 75. obletnice ustanovitve škofovih zavodov. Najprej je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse rajne javne delavce. Msgr. Anton Orehar je govoril o varovanju dediščine, o zvestobi krščanstvu in slovenstvu. Med mašo je prepeval mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana.
Dvorano je okrasil Stane Snoj. Program je povezoval Gregor Batagelj, pozdravni govor je imel Marjan Loboda, v imenu mladih je govorila predsednica SKAD-a Marjanka Kremžar, o 75. letnici škofovih zavodov je govoril dr. Tine Debeljak, Pesem Jegličevcev dr. T. Debeljaka je recitiral Maks Nose, slavnostni
govornik je bil predsednik NO za Slovenijo Miloš Stare, pianistka prof. Mirjam Klemenc pa je zaigrala dela Beethovna, Liszta in Chopina. Nato je bila slavnostna večerja.
Duhovniški sestanki
Od aprila do novembra so se slovenski duhovniki, ki živijo in delujejo v Velikem Buenos Airesu, sestajali na svoje mesečne sestanke na zadnjo sredo v mesecu ob 15,15 v Slovenski hiši. Po skupni pobožnosti v cerkvi Marije Pomagaj so bili sestanki, na katerih so obravnavali sledeča vprašanja: april: msgr. Anton Orehar: Skrb za ostarele; Mirko Ma-zora iz Gorice: Versko in narodno stanje na Primorskem; maj: France Bergant: Marija v sv. pismu; dr. Pavel Krajnik: Versko življenje rojakov v ZDA; junij: Matija Borštnar: Pobožnost do Srca Jezusovega ;dr. Mirko Gogala: Ob papeževi listini o evharistični skrivnosti (Inestimabile donum); julij: Franc Grom: Duhovnik danes; Jože škerbec: Dušnopa-stirska skrb za bolnike; avgust: dr. Lojze Kukoviča: Sartrova filizofija; september: Janez Pintar: Marijansko leto; dr. Jure Rode: Problematika zakramenta sv. zakona; oktober: dr. Franc Gnidovec: Krščanske sekte; november: Franc Bergant: Zgodovina začetkov po sv. pismu msgr. A. Orehar: Položaj slovenskih izseljenskih duhovnikov v Argentini.
Kulturni večer SKA
Na 4. kulturnem večeru SKA je v soboto 15. aprila predaval dr. Mir-
ko Gogala o vprašanju »Kaj je z dokazljivostjo božjega bivanja?" Predavanje je bilo v zvezi s predava-nanjem dr. Vinka Brumna na prejšnjem kulturnem večeru.
Berazategui
V nedeljo 9. novembra so rojaki iz Berazateguija praznovali 15. obletnico svojega Slovenskega doma. Po dviganju zastav je msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo, med katero je govoril o iskanju resnice. Po skupnem kosilu se je začel popoldanski program: uvodne besede predsednika Doma Janka Štrbenca, govor Staneta Snoja: Bodimo veliki, nastop otrok in mladine pod vodstvom Lučke Kržišnik, Betke Vitrih, Olge Vidmar in Jožeta Omahna.
Praznik Kristusa Kralja
Na praznik Kristusa Kralja, 23. novembra, je bila v cerkvi Marije Pomagaj ob 16. uri slovesna sv. maša z veliko udeležbo rojakov. Maševal in pridigal je msgr. Anton Orehar, pel pa je med mašo pevski zbor »Gallus".
Po maši je bila v dvorani Slovenske hiše uprizoritev misterija Veliki oder sveta don Pedra Calde-rona de la Barca v pesniškem prevodu Janka Modra in v režiji Maksa Borštnika. Igrali so Jure Vomber-gar (Mojster), Stanko Jerebič (Svet), Frido Beznik (Kralj), Helena Fink (Modrost), Ani Klemen (Milost), Maruška Batagelj (Lepota), Lojze Rezelj (Bogatin), Maks Borštnik (Kmet), Blaž Miklič (Re-
vež). Zalka Arnšek (Glas), Marija Novak in Monika Jenko (sprem -stivo); scenski prostor je zamislil arh. Jure Vombergar, ogrodje in izdelavo scene sta izdelala podjetje Bivegro in Jernej štefe, poslikal pa Tone Oblak; spremno glasbo je oskrbela Anica Arnšek, luči in projekti® Janez Jereb, odrsko tehnično vodstvo pa je imel na službi Narte Kinkelj. Delo je Slovensko gledališče Buenos Aires kot premiero uprizori-’o prejšnji večer, v soboto 22. novembra.
I'ristavski dan
'V nedeljo 16. novembra so rojaki iz castelarske okolice praznovali svoj (pristavski dan, ki se je začel z dviganjem zastav in sv. mašo. Msgr. Orehar je v pridigi pokazal na vzporednost namenov šentviških škofovih zavodov in naših Domov: vz-Soja v verskem in nravnem pogledu ter narodni zavesti in rast v zdravi samozavesti in ponosu. Po maši je kilo skupno kosilo. Popoldanski pozdrav je zajel pozdravne besede predsednika Pristave Franca Perniška, govor dr. Julija Savellija: Biti koristen domovini iz tujine, nastop gladine in učencev Prešernove šole in petje Slovenskih mladenk (Anka
Savelli-Gaser).
Razvalina življenja
15. novembra je bila v Slovenskem domu v San Martinu Finžgarjema igra Razvalina življenja. V režiji Nataše Smersujeve so dobro odigrali svoje vloge Mirjanka Voršič, Marjan
Jesenovec, Jure Truden, Andrej Peršuh, Veronika Fajfar in Jože Skale.
Večne obljube Jožeta Repovža
V petek, 21. novembra je v cerkvi Marije Pomočnice v Itamos Meji-ji napravil večne obljube salezijanski bogoslovec Jože Repovž ml., ki je pred leti deloval v slovenskih mladinskih organizacijah in tudi sedaj sodeluje pri naših verskih prireditvah.
Cerkveni dokumenti 7 in 8
V zbirki Cerkveni dokumenti je kot št. 7 izšla brošura Janez Pavel II., Afriški govori. Od 2. do 12. maja 80 je papež obiskal 6 afriških dežel:	Zaire, Kongo, Kenijo, Gano,
Gornjo Volto in Slonokoščeno obalo. V zbirki so izšli najbolj značilni govori.
Kot zvezek št. 8 pa je izšel papežev govor v UNESCO (2. 6. 80.) v Parizu, ki spada med najvažnejše papeževe govore.
Seja slovenskih škofov
Slovenski škofje so imeli v Kopru 3. novembra svojo redno sejo. Govorili so med drugim o teološki fakulteti, o možnosti, da bi Nova mladika izhajala kot mesečna priloga Družine, o pastirskem pismu slov. škofov za 1. 1981 (Vloga župnijskih pastoralnih svetov v župnijskem občestvu), o katehetskem tečaju na teološki fakulteti in še o drugih rečeh.
4L

im SlKOVlENIlJE
Proslava 75-letnice „škofovih zavodov"
Ljubljanska nadškofija se je z notranjimi proslavami spomnila 75-letnice ustanovitve zavoda sv. Stanislava in prve popolne slovenske gimnazije.
Na god sv. Stanislava Kostka, 13. novembra, ob 16. uri je bila v župnijski cerkvi v šen tvidu-Ljubljana maša za rajne profesorje, vzgojitelje in študente, po maši pa obisk grobov na šentviškem pokopališču; 14. novembra je nadškof dr. Šuštar ob somaševanju še dveh škofov — zavodarjev: dr. Janeza Jenka in dr. Stanislava Leniča, opravil slovesno mašo v ljubljanski stolnici z nagovorom. Pri maši je pel zbor Anton Foerster pod vodstvom prof. Jožeta Trošta večinoma pesmi, ki sta jih skotoponirala zavodska dijaka prof. Matija Tomc in Alojzij Mav. Ob 17,30 isti dan je bila slovesna akademija v veliki avli Teološke fakultete v Ljubljani. Con-sortium musicum pod vodstvom dr. Mirka Cudermana je izvajal dela Gallusa, Plavca, Tomca, Mava in Ukmarja. Slavnostni govor je imel prof. dr. Stane Gabrovec, vmes pa so recitirali iz del zavodarjev Antona Vodnika, Jožeta Udovča in prof. Jakoba Šolarja. Isti dan so odprli tudi raz-
stavo del zavodskih profesorjev in dijakov.
21. septembra 1905 je škof Jeglič slovesno blagoslovil in odprl zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano s prvo popolno slovensko gimnazijo.
Leta 1846 je ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf ustanovil Alojzijevi-šče, ki je imelo prostore za 60 dija kov, ki pa so hodili ven na državno gimnazijo. Že škofa Pogačar in Mis' sia sta imela namen po tridentinskih navodilih ustanoviti deško semenišče z gimnazijo, a jima to ni uspelo. Ko pa je prišel leta 1898 za škofa v Ljubljano tedanji sarajevski pomožni škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, je hotel takoj uresničiti sen svojih mladih dijaških let, da bi morali Slovenci čimprej dobiti popolno slovensko gimnazijo, ki bi vodila v slovensko univerzo.' Ko je videl, da je tedanje dijaštvo pod močnim vplivom avstrijskega svobodomiselnega in protikrš-čanskega šolstva, se je v tem sklepu še bolj utrdil.
Že 3 mesece po svojem prihodu v Ljubljano je ta svoj sklep sporočil svojim duhovnikom. Sam je še istega leta potoval v Lurd in Rim, kjer je to razložil papežu Leonu XIII., ki mu je zadevo blagoslovil. Sprva je mislil
zidati 2 zavoda: v enem naj bi bili kandidati za duhovništvo, v drugem Pa tisti, ki bi si radi izbrali svetni Poklic. Gimnazija naj bi bila skupna. Zidati je hotel na škofijski pristavi Pri sv. Petru v Ljubljani, a mu mesto
dalo dovoljenja. Zato je s pomočjo župnika Malovrha kupil veliko zemljišče v Šentvidu nad Ljubljano. Naslednje leto je pozval mlade duhovnike, naj se prijavijo za študij na uni-yerzi, da bodo mogli biti profesorji, ^rvi se mu je javil idrijski kaplan Janez Gnidovec. Večina so šli študirat na Dunaj, nekateri v Gradec.
Načrte za zavod je izdelal arh. pl. Vancaš in 16. jul. 1901 je Jeglič že blagoslovil temeljni kamen. Stavba je hitro rasla. Leta 1905 je bila glavna stavba z desnim krilom končana, levo krilo je bilo dozidano 1909. Tja do 1914 se je moral škof Jeglič boriti pri 'lunajski vladi, da so dali zavodu pra-yico javne gimnazije, še bolj pa se je ruoral boriti, da je bilo v gimnaziji Vse slovensko. Zato so pod vodstvom 1 a v na tol j a Gnidovca in profesorskega •Iruštva v Ljubljani na široko orga-uizirali pisanje slovenskih učbenikov. Do ustanovitvi Jugoslavije sta dobila škof Jeglič in ravnatelj Gnidovec vi* s°ko priznanje s strani šolskega sve-a P1’! takratni slovenski vladi, da sta s Pisanjem in zalaganjem učbenikov v slovenskem jeziku omogočila takoj °') koncu prve vojne miren prehod na $'ovensko gimnazijo po vsej domovini.
1913 so imeli prvo slovensko ma-turo s 30 kandidati. Med prvo svetov-u° vojno je zavod delno zasedlo vojaš-tv°; Zavod z gimnazijo je potem ob 'očjih ;n manjših težavah uspešno 1 r'l°val do 28. aprila 1941, ko so Nem-
ci pridrveli v zavod in dali nalog, da morajo vsi, profesorji in dijaki, še isti dan za/pustiti zavod. Zavod z vsem imetjem, z vso bogato knjižnico so zasegli Nemci. Zavod je med vojno deloval v napol dograjenem Baragovem semenišču v Ljubljani, gimnazija pa je bila nastanjena pri uršulinkah. Po prihodu partizanov maja 1945 je komunistični režim gimnazijo razpustil, poslopje z vso opremo pa zaplenil. V poslopju zavoda v Šentvidu je bilo začasno kazensko taborišče, kjer so bili zaprti vrnjeni domobranci, dokler jih niso odpeljali v mučeniško smrt, odtlej pa nekdanji škofovi zavodi služijo kot vojašnica „novi družbi".
V svojih 40 letih obstoja je zavod izpolnil veliko vrzel v slovenskem narodnem, kulturnem in verskem p roleto ni. Vseh dijakov, večinoma iz kmečkih in delavskih družin, je bilo v zavodu 3.136. Maturiralo jih je 742. Od teh jih je 271 doseglo duhovniški poklic, drugi pa druge univerzitetne poklice.
Umrli duhovniki:
Dr. Jakob Aleksič
6.	oktobra so v Ljubljani pokopali dolgoletnega profesorja teološke fakultete dr. Jakoba Aleksiča. — Roje bil 1897 v župniji Središče ob Dravi, 1924 je bil v Mariboru posvečen, 1926 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani, od 1927 do okupacije* predaval na visoki bogoslovni šoli v Mariboru, se specializiral na Vzhodnem institutu v Rimu in na francoski biblični in arheološki šoli v Jeruzalemu, med vojno bil pregnan na Hrvaš-
ko, od 1947 bil predavatelj sv. pisma na teološki fakulteti v Ljubljani ter bil tam tudi predstojnik mariborskih bogoslovcev. Od 1971 je bil v pokoju, a je kljub temu še' predaval nekatere predmete. Sodeloval je tudi pri prevajanju sv. pisma in od 1963-1973 objavil v Družini nad 100 člankov s svetopisemsko tematiko.
Karel Požun
22. septembra je' po dolgoletnem bolehanju umrl Karel Požun, župnik v pokoju. Rodil se je 1916 v Črnomlju, v duhovnika je bil posvečen v Mariboru 1941, 1946 prestopil v ljubljansko škofijo, 21 let upravljal župnijo Osilnica, doživel hudo prometno ne srečo s trajnimi posledicami. 1968 se je naselil v duhovniškem domu v Kamniku.
Janez Pintar
Umrl je 6. oktobra 1980 v Sterzi-nu (Vipiteno) na Južnem Tirolskem. Rodil se je 1895 pri Sv. Duhu v župniji Stara Loka, bil med prvimi abi turie-nti na škofijski gimnaziji, 1917 posvečen v duhovnika, 5 let kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, nato državno nastavljeni ljudskošolski katehet v Ljubljani; na vadnici ljubljanskega učiteljišča do 1945, ko se je pred komunisti umaknil v tujino. Nekaj časa bival v Rimu, potem postal kaplan v domu za onemogle v župniji \Viesen pri Briksnu. Tam je deloval do kon ca v veliko zadovoljstvo vseh.
Mihael Jerič
Umrl je 14. oktobra v zdravilišču Radenci. Rodil se je v 1909 v Dokle-žovju v Prekmurju, 1936 bil v Mari-
boru posvečen, bil kaplan v Prevalju, ekspozit v Kuzmi, med vojno 2 leti zaprt v Budimpešti, po vojni prevzel škofijo Prebilje, kjer je ostal do 1963, ko je zaradi bolezni ledvic šel v pokoj v Veržej in 1969 v Ljubljano, kjer je prevzel službo vodje pisarne Slovenskega duhovniškega društva in vodil delo socialnega zavarovanja duhovnikov. Skrbel je' tudi za izdajo veroučnih učbenikov in druge literature.
Miha Rola
V slovenjegraški bolnišnici je 23» septembra umrl Miha Rola, kaplan v Vuzenici. Rodil se je 1908 v župniji Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, bil pozen poklic, 1960 bil posvečen v Ljubljani. Najprej je kaplanova! v Vranskem, nato v Vuzenici, od koder je upravljal podružno župnijo Sv. Primož na Pohorju skozi 14 let.
IV. ekumenski simpozij
Od 22. do 26. septembra so na ljubljanski teološki fakulteti 3 teološke fakultete (beograjska, zagrebška in ljubljanska) na 4-dnevnem simpoziju raziskovale duhovno življenje na jugoslovanskih tleh v preteklosti in sedanjosti. Poleg 45 doktorjev teoloških znanosti se je simpozija udeležilo še 50 drugih teologov in bogoslovcev. Vso organizacijo simpozija je vodil dr. Franc Perko.

Bratislava
P<> poročilih, ki so jih dobili na Dunaju, na Slovaškem upada števi-0 nedeljnikov, zlasti pri otrocih. O-Pazovalci menijo, da je to posledica ateistične vzgoje v šolah, pa tudi tako imenovanih »nadzornih brigad11, ki opazujejo, kdo gre v cerkev. Pa *udi učitelji v šolah redno sprašujejo otroke, če so bili v cerkvi. Nekateri starši se zato boje pošiljati svoje otroke k nedeljski maši.
Boročeni duhovniki
Kongregacija za verski nauk je Poslala predsedniku škofovske konfe-^once Johnu Quinnu, nadškofu v San 'ranciscu, pismo, v katerem izjav-••a> da morejo anglikanski duhovniki, * vstopijo v katoliško Cerkev, še na-Prej opravljati duhovniško službo, cePfav so poročeni; ni jih treba še enkrat posvetiti. To pismo je v zvezi z nadškofovo prošnjo, naj sprejmejo v katoliško Cerkev 63 ameriških anglikanskih episkopalnih duhovnikov ’n okoli 1000 navadnih vernikov. Ti
so izstopili iz anglikanske Cerkve, ker je dovolila opravljati duhovniško službo tudi ženskam.
Svoboda — pogoj za mir
Za 14. svetovni dan miru, 1. januarja 1981, je Janez Pavel II. izbral temo: svoboda je neobhodno potreben pogoj za mir. Brez svobode ni miru. Sleherna grožnja svobodi je tudi grožnja miru. Kršenje človekovih pravic, pa naj gre za posameznika, skupino ali narod, ustvarja nestrpnost, podira demokratične politične strukture in ustvarja vidne ali prikrite diktature. Papež vabi vse ljudi dobre volje, naj postavijo svobodo v službo miru, naj skušajo razumeti, v čem je prava svoboda.
Cerkev na Kubi
Nekdanji havanski pomožni škof Eduardo Bora Masvidal je v Madridu v pogovoru s španskimi časnikarji nekoliko odgrnil zaveso, ki zagrinja verske razmere na Kubi. Dejal je, da je delovanje Cerkve na Kubi zelo
omejeno. V deželi je za oskrbo 9 milijonov prebivalcev na voljo komaj 200 duhovnikov. Obiskovanje božje službe v cerkvi se je zaradi nadzorovanja zelo zmanjšalo. Skoraj milijon prebivalcev, pretežno katoliških, je odšlo v tuje dežele. Od maja do avgusta 1980, meni škof, je zapustilo Kubo, »socialistični paradiž", 120.000 ljudi, med katerimi je največ mladih.
Umrl je dramatik Fabri
14. avgusta je umrl v Riccione-ju 69-letni italijanski pisatelj in dramatik Diego Fabri. Dolga leta je bil v središču italijanskega kulturnega in publicističnega dogajanja. Njegova dela preveva krščanska misel.
Po prvih proznih delih je napisal več dram z izrazito krščansko problematiko: Inkvizicija, Družinsko sojenje, Sojenje Kristusu, Lažnivka, Zapeljivec, Neznanemu Bogu.
Diego Fabri je najvidnejši sodobni predstavnik gledališkega ustvarjanja s krščansko inspiracijo. Zadnje čase je skupaj s poljskim režiserjem Krištofom Zanussijem pripravljal scenarij za film o papežu Janezu Pavlu II. Film naj bi nosil naslov »Človek z Vzhoda".
400-letnica sv. Petra Klaverja
V mestu Cartageni de Indios je bila 26. junija velika kolumbijska proslava 400-Ietnice rojstva sv. Petra Klaverja. Ta je bil leta 1580 rojen v Severni Španiji. Postal je jezuit in odšel leta 1610 delovat med črnce v Severni Kolumbiji, med katerimi je napravil ogromno dobrega.
Kar je bil Bartolome de las Časa' za tamkajšnje Indijance, je bil Peter Klaver za črnce. Po njem se imenuje tudi Družba sv. Petra Klaverja, misijonska družba za Afriko, ki jo je ustanovila bi. Marija Terezija Len-dochovska. Kolumbijske proslave se je udeležil kot papežev legat kardinal Gantin iz Rima.
S Poljske
Sporočilo ob koncu zadnje škofovske konference ugotavlja, da še vedno ni prišlo do bistvene normalizacije odnosov med Cerkvijo in državo na Poljskem. Poljske oblasti tudi še niso dale dovoljenja, da bi smel prihajati na Poljsko vatikanski list Osservatore Romano v poljskem jeziku.
Kongres cerkvenih pravnikov
Od 6. do 11. oktobra je bil v Freiburgu v Švici IV. mednarodni kongres cerkvenega prava, ki je razpravljal o kristjanovih osnovnih pravicah v Cerkvi in družbi. Vrstila so se razpravljanja o svobodi in obveznosti iv Cerkvi, o teološki utemeljitvi osnnovnih pravic, o vlogi cerkvenega občestva pri opredelitvi in določitvi osnovnih pravic in obveznosti, o odnosih med osnovnimi pravicami in cerkveno posvečevalno, u-čiteljsko in vodstveno oblastjo, o pravicah verskih občestev do evharistične daritve in obhajanja zakramenta sprave, o bistveni enakosti vseh v Cerkvi, o svobodi Cerkva in verskih občestev ter pravicah krščanske družine itn.
SMEH OD DOMA ( S STISNJENIMI ZOBMI! )
\
Delavec ima vedno prvo besedo, vodilni pa zadnjo.
Bogatina ni težko odkriti, če je zraven nekaj revežev.
Praksa ustvarja delavce, teorija Pa govornike.
Kako si vi, pametni Slovenci razlagate besede iz prenekaterega raz-P*sa: ...imeti mora moralno politič-ne kvalitete?
To pomeni, da moraš imeti strica.
»Kako da si kljub tolikim spodrsljajem še vedno na položaju?"
»Ker je stric kljub toliko boleznim še vedno pri življenju."
Ob majhnega človeka se spotaknemo, velikim se izognemo.
Direktor telefonira v drugo podaje: „Tista navodila za včeraj, ki jih boste dobili jutri, ne držijo več, Pač pa se zato ravnajte po tistih za Predvčeraj, ki smo vam jih poslali danes!"
Otrok gleda v muzeju okostje dinozavra in vpraša očeta: „Zakaj so izumrli ? Tega pa res ne razumem."
Oče: ,,Kako, da tega ne razu-nieš ? Izumrli so, ker ni bilo samoupravnega in družbenega dogovarjanja vseh za divjad zainteresiranih
subjektov."
Delavec delavcu: ..Presneta smo-
la! Drva moram še napraviti, žganje skuhati in prašička zaklati, gripa je pa šele v Makedoniji!"
Direktor: „Hudi časi! Vsak dan teže ugotovim, od kod veter piha...“
Jalovo je, če snemamo dokumentarne filme s kratkovidnimi kamerami.
Naše gospodarstvo šepa, strokovnjaki pa mu natikajo čevelj z visoko peto — na daljšo nogo.
Voda nam teče v grlo, naši gospodarstveniki pa priporočajo kot rešitev grgranje.
Predlagam, da uvedemo v gospodarstvu ista pravila kot v košarki: po petih osebnih napakah mora igralec z igrišča.
Ideologi se borijo za svoje ideale do zadnje kapljice črnila.
Zgodovinarji ponarejajo preteklost, ideologi prihodnost.
Lahko je igrati z odprtimi kartami, če imaš vse adute v svojih rokah.
Laže se da kimati s prazno kot s polno glavo.
Pri nas premalo kontroliramo kontrolorje.

Leto 48
Januar 1981
UVODNIK	Resnica in dobrota (Anton	Orehar) ..... 1
OB NOVEM	Ob prestopu v novo leto................. 3
LETU	Konec leta je nov začetek	(Milena Merlak)	4
Molitev za novo leto (Paul Roth) ........ 5
SLOVENSKA	Novi mariborski škof je dr. Franc Kram-
CERKEV	berger	.............................. 7
Cerkev v	Sloveniji	med	leti	1953-1961 (Naša
luč) .................................. 34
IZ ŽIVLJENJA	Marijanski kongres v Mendozi (Božidar
CERKVE	Bajuk)	.............................. 9
Poslanstvo krščanskih dužin v našem času
(Alojzij Starc) ....................... 17
Odgovornosti kristjanov za današnjo in jutrišnjo Evropo (Svet evropskih škofovskih konferenc) .......................... 38
NAŠA	Kdaj bo Baraga svetnik ?	(Roman	Rus)	24
VPRAŠANJA	Programi	TV;	Duhovništvo	in	poroka; Pro-
silna molitev; Težave s svetim pismom
(Lojze Kukoviča) ...................... 29
Nekdo, ki je naša neizbežnost (Alojz
Rebula) ............................... 32
Naše šole v letu 1980 ................... 53
LEPOSLOVJE	Pesem o	ljubem Bogu (Vladimir Kos) ...	33
Oče Damijan (Wilhelm Hiinermann) ...	48
V DRUŽINI	Družina	v počitniškem času (Vital Vider)	41
ZA MLADINO	Svetovni	nazor — kaj je to? (dr. Marko
Kremžar) .............................. 45
NOVICE	Med nami v Argentini ....................... 55
Novice iz Slovenije ..................... 58
Svetovne novice ......................... 61
HUMOR	Smeh od	doma (s stisnjenimi zobmi!) ...	63
•Iv s us nos tla a Maria vomo m a tire
No psdemos separar a Maria de la Iglesia: ella es nuestra hermana, u,,a de nosotrcs. Pero, como personificacion de la Iglesia —que es la madre <*c tcdos les que renacen para Dios— Maria es tambien nuestra madre, la '-adre de todos los mitvnbrcs del Cuerpo de Cristo. £No es acaso el mismo desus quien d spuso esto, cuando desde la cruz dijo a su Apostol Juan: aqni tienes a tu hijo?, El ha querido darnos a su madre como madre nuestra.
Si Maria es nuestra madre, debemos venerarla filialmente e invocarla * r'n mucha confianza en todas nuestras nacesidades. Pero no olvidemos que su primera funcion maternal es la de engendrar y haccr crecer en nosotros a Jesus. Eso es lo que mas debemes pedirle y dejar que ella realice. En t>Sa forma, la devocion a la Virgen Maria, lejos de separarnos de Jesus, il°s acercara a El, que es nuestro unico Salvador.
NAROČNIKOM DUHOVNEGA ŽIVLJENJA
Po določitvi slovenskih škofov obhajajo v Sloveniji (v letu 1981 ze tretjič) januar kot mesec verskega tiska z namenom, da bi med ljudmi poživili zanimanje za verski tisk, se zavzeli za nje-Kogo razširjanje in boljšo uporabo v vsakdanjem življenju. Za mesec verskega tiska v letu 1980 so škofje izbrali geslo: ..človek ne živi samo od kruha1*, za podnaslov pa besede sv. Pavla: ..Kristusova beseda naj v obilju prebiva med vami'* (Kol 3, 16). škofje priporočajo, da bi verniki kot darilo naročili verske liste revnejšim, ostarelim, bolnim. Vernike tudi prosijo, naj se znova zavzamejo za širjenje verskega tiska, z nasveti in opozorili pa naj pomagajo vernikom, da se z verskim branjem versko izobražujejo. Ob verskem tisku naj bi vsi zoreli v Kristusu in živeli iz njega.
Slovensko dušnopastirstvo v Argentini je prepričano o potrebnosti in koristnosti verskega tiska za versko-nravno oblikovanje vernikov. Zato želi in priporoča, da bi Duhovno žilvejnje res bilo v vsakem slovenskem domu in da bi se na našo revijo naročile vse naše mlade družine, tudi narodno mešane.
Naročnina Duhovnega življenja za leto 1980 je 200.000 pesov. Prosimo, da bi čimveč naročnikov plačalo naročnino do marca.
UPRAVA DŽ
ŽlULJEllJfi
1 * 9 * 8 * f