ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DVE »NOVI« BAROČNI FASADI V LJUBLJANI NACE ŠUMI Pri delih, ki jih izvaja Zavod za ureditev stare Ljubljane v Ijuibljaniskem semenišču, kjer bo v pritličju stavbe na dvorišču ureje- na moderna (pokrita) tržnica, so naleteli na pomemben dokument baročne arhitekture Sicer je bil vrhnji del ozkega osrednjega trak- ta proti Ljubljanici, ki v višino izstopa kot ri- zalit, viden že doslej; toda zdaj so odkrili tudi obe spodnji etaži zunanjščine, ki sta obdela- ni s plemenito »prstanasto« rustiko in kjer se ponavljajo v vseh treh oseh ločno zaklju- čene odprtine. Pokazalo se je, da je bil doslej ta del prekrit z novejšim gladkim fasadniju ometom, ločne odprtine pa retuširane v pra- vokotne. To se je zgodilo v dobi, ko so ba- ročne estetske norme zamenjale klasicistične, torej v zadnjem desetletju XVIII. stoletja, najkasneje pa do 1819. Ta trakt je doživel očitno v tem času tudi notranjo prezidavo. Po ohranjenih računih in drugih podatkih, ki jih objavlja M. Smolik (Kako so gradili ljubljansko semenišče, v tej številki Kroni- ke), je zidava trakta datirana v leta 1756/58. Ta datacija je zdaj novo trdno oporišče za obravnavo sloga ljubljanske stavbarske šole v petdesetih letih; saj zdaj v celoti vidni fasadi izredno dobro dokuimentirata doslej le s skopimi spomeniki izpričano posebno smer v tem desetletju, ki se naslanja nepo- sredno na slog štiridesetih let in živi torej vzporedno ob novih pobudah, ki jih je okrog 1750 uveljavil v mestu Matija Perski, pri- seljenec iz Avstrije (rojen v Dobersbergu ob češki meji 1681, v Ljubljani od leta 1747, umrl 1761. Več o njegovem delu in drugih mojstrih v še neobjavljeni disertaciji »Ljub- ljanska baročna arhitektura«). Sicer sta na nastanek v petdesetih letih kazali tudi doslej vidni vrhnji nadstropji trakta: iz stene se izvijajo ob srednji osi oja- čeni, ob krajeh enostavni pilastri (tako da nastane plitev osrednji rizalit), pod vrhnjim vencem nosijo igrive rokoikojske kapitele; po- doben štukaturni okras je v okenskih čelih, pod oikni so plitve okvirne table. Okni v srednji osi sta zaključeni s potlačenim lokom, medtem ko so stranska štiri oblikovana kot pravokotne pokončne odprtine. Ta popis ve- lja za dvoriščno fasado trakta, ona proti Ljubljanici je sicer po shemi ista, le v dora- ciji skromnejša. Novo odkrito pritličje, ki ga sestavljata spodnji mezzanin in nadstropje, ima samo ločne odprtine, ki jih zaključujejo sklepni kamni iz ometa; je v celoti prepredeno z oraetno rustiko v obliki horizontalnih prsta- nov, ki se ob odprtinah lomijo. Nad mezza- ninom je razmeroma sikromen venec, ki deli j spodnji etaži. Pilastri rastejo iz tal in jih , kakor ostali spodnji del fasade prepredajo ; rustični pasovi. Po svojem slogu in času nastanka pred- j stavlja zdaj v celoti odkriti traikt v primeri s starejšim z glavnim vhodom in knjižnico j najmlajšo še baročno sestavino semeniškega i kompleksa. Za študij je posebno prikladen, j saj je mogoče na eni sami stavbi premeriti i raizloček med stavbnim slogom začetka in j srede XVIII. stoletja. Da bi bil ta bolj jasen,; poskusimo v najkrajših črtah orisati njegov ! razvoj v tem času. ; V začetku XVIII. stoletja, ko je stavbni.i program v Ljubljani obsegal rekonstrukcijo \ oziroma novo zidavo zlasti cerkvenih in ne-j katerih drugih javnih stavb, ki so jih zvečine j postavili Italijani, imamo opraviti z arhitek- , Fasada dvoriščnega trakta v semenišču pred odkritjem pritličnih etaž 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO turo, ki se izraža na zunaj v težkih masah. A ne samo na zunaj; razen v stolnici, kjer je prostorna meja razvrednotena oziroma raz- širjena z iluizionistično poslikavo, kažeta tudi obe drugi cerkvi, križanska in uršulinska (zlasti zaidnja), podoben ton tudi v prostoru; spričo plastične in čiste prostorne meje tudi prostor dojemamo analogno. Se celo pa velja io za profane stavbe, saj se pri njih izrazito odlikuje predvsem zunanja podoba. Tri arhi- tekture so v tej vrsti posebno značilne: seme- nišče, uršulinski samostan in mestna hiša. Semenišče (začeto 1708), ki je bilo že od za- četka gotovo zamišljeno kot celota, izvedeno pa le v traktu proti Dolničarjevi ulici in Po- gačarjevemu trgu, učinkuje kot masiven blok in to lastnosit nazorno stopnjuje gigantski portal. Uršulinski samostan je poslopje, ki operira zgolj z masami; te rastejo proti ku- poli in zvoniku cerkve; v tem pogledu pa je odlično delo. Rotovž, v tej vrsti edini prispevek domačega arhitekta Gregorja Mačka, je vsakomur znan: niso ga zaman označevali starejši avtorji za renesančnega, pri čemer so očitno hoteli poudariti pomanj- kanje razgibanih elementov, torej tistih, ki veljajo za tipično baročne sestavine. Kajpak ne rotovž ne druge stavbe niso renesančne, ne pokorijo se toliko racionalnim zakonom nošnje in teže, ne gre ,za renesančno ravno- vesje; mase so, lahko bi rekli, nabrekle; po- >Mislejev« po-rtal na semenišču (1714) Vrh fasade dvoriščnega irakta v semenišču pred restavracijo samezne plastične sestavine izražajo prav to temeljno lastnost. Do tridesetih let, ko je dejavnost domače šole, zlasti Mačka, izpričana z vrsto cerkva po deželi, se je slog že močno spremenil. Arhitekt kompooiira prostore teatrsko (Lim- barska gora, Jost), pojavijo se prvi domači, spričo sorodno uglašene arhitekture zdaj organski domači iluzionistični oboki (Jelov- škovo delo), tudi zunanji pogledi positajajo izraz istih tendenc: okoli 1740 se stene raz- žive v pilastrski arhitekturi, portali se gib- ljejo celo v podbojih, a tudi posamezne pro- storsko ali plastično ločene sestavine se za poglede iz preračunanih daljav spreminjajo v optične ploskve (Velesovo, Limbarska go- ra). Arhitektura izgublja na svojem masiv- nem značaju. V najlepšem dokumentu teh prizadevanj v začetku tridesetih let, kolikor gre za prostorsko obravnavo, — pa Limbar- ski gori, je prej težka stena s sistemom pre- drtin in načinom osvetljave postala sve- tlobna zavesa. V splošnem so te tendence privedle do udomačenja novih ustreznih ve- likih in drobnih form, tako da novo fazo po 1740 označuje naslon na avstrijsko arhi- tekturo. Tam so borrominijevski in franco- ski elementi v vse bolj lahkotnih sintezah privedli v tridesetih letih do pojava, ki ga literatura označuje kar za >nežni« stil. Po- glejmo nekaj primerov v Ljubljani, ki kaže- jo v isto smer: Iz začetka štiridesetih let naj omenim pa- lačo v Goeiposki ulici 4 (1741): pilastrska fasada je dobila portal, čigar podboji in preklada se gibljejo ter na ta način razme- roma togo, plitvo shemo prevrednotijo v omenjeno smer. Ce so pri tej stavbi okna še uokvirjena s preprostimi kamnitnimi potl- boji in zgolj skopo profili ran i mi prekladami in policami, kaže leto dni mlajša zunanjšči- na bivšega mestnega hotela (Ciril Metodova št. 21) poleg razgibanega portala tudi že razgibana trikotniška in ločna okenska čela; preklade so se v srednjem delu vizbočile in 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gorioane — panoi-ama graščine napravile prostor za novo sestavino, za drobno dekoracijo. Opozoriti je treba ob tej stavbi tudi na fasadno shemo samo: ker je sipodnje pritličje obravnavano kot trgovska etaža, je traikasta rustika prepredla še prvo nadstropje, tako da imamo na vrhu spet le dve polnovredni, približno enako visoki sta- novanjski etaži, kakor v Gosposki ulici. Opisani primer predstavlja za Ljubljano značilno variacijo prvotne sheme, kakor S'mo jo srečali v Gosposki ulici. O nadaljnjem razvoju sloga naj pričata še dve stavbi: graščina v Goričanah in Kosler- jeva hiša na Titovi cesti. V primeri z doslej označenimi stavbami se Goričane že po shemi precej ločijo; opuščeno je rusticirano pritličje, obe etaži sta zvezani z enotnimi pilastri, nad njima je močan venec. Prvotni vrhnji mezzanin ^daj manjka. Gre za novo shemo, ki je očitna posledica naročila škofa Attemsa in izvira iz avstrijske arhitekture. Vendar stavbni členi ne kažejo v primeri z drugimi ljubljanskimi stavbami nobenih bist- venih razločkov (enak je vrtni portal, pila- stri, zlasti shema na vrtno stran). A dvoje prvin pomeni novost: prvič so pilastri na glavni fasadi ojačeni, s čimer se je stena raz- živela ne le v dveh, marveč v treh plasteh: drugič pa je nov dekorativni detajl. Celov- ški štukater Auracher je moral priti, očitno spet po škofovi želji, v Ljubljano, da je do- dal stavbi tisto najdrobnejšo in najbolj raz- gibano sestavino, ki je dotlej v tako izrazito rokokojski obliki ljubljanska arhitektura ni poznala. Na mestnem hotelu predstavljajo dekorativni detajl, ki rahlja in mehča vtis stene, še trdi kamnoseški (Bombasijevi) iz- delki, stilizirani cvetovi in školjke; v Gori- čanah pa smo doživeli prvič docela rokokoj- sko dekoracijo. A vendar vsaj na zunaj ne gre za izrazit rokokojski občutek, ki bi v našem primeru moral biti rezultat »izigra- vanja« dekoracije in sheme, marveč je štu- katura vkomponirana baročno, nekaj podob- nega, kakor to opazujemo tudi v bolj deko- rativno posutih baročnih arhitekturah po Avstriji. Iz domače šole tudi tam zaradi ba- ročne folije ni mogel zrasti noben organski rokokojski slog. Prav tako formulacijo pa je literatura poimenovala z »nežnim« slogom. Med 1750 in 1752 postavljena Koslerjeva hiša dobro kaže, do katere stopnje je ljub- ljanska šola udomačila nove dekorativne prvine. Dodala pa je sistemu ojačenih pila- strov in že formiranemu rizalitu z novim ojačenjem teh prvin še povezavo oken v vertikalni smeri s plitvimi okvirnimi tabla- mi; rezultat vseh opisanih elementov je tan- ko s profili prepredena stena, omehčana z rokokojsko dekoracijo. Značaj vseh doslej omenjenih (in vrste drugih) stavb je tak, da se ni mogoče zne- biti vtisa, da moramo računati z delom ali vsaj odločilnim vplivom enega samega moj- sftra. Toda vse te stavbe oziroma fasade so anonimne. Le po drugotnih virih lahko do- mnevamo, da gre morda za delo arhitekta Janeza Jurija Schmidta. V svojem življenje- pisu, ki ga je predložil graški deželni vladi, ko se je tamkaj potegoval za mesto dežel- nega stavbenika (akt hrani graški arhiv), je navedel, da je sodeloval (pred 1729, ko je življenjepis datiran) pri postavljanju reških pristanišč in dunajskih palač. Ta podatek Fasada hiše v Gosposki ulici št. 4 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO podpira njegovo kandidaturo za avtorja ljubljanskih patricijskih hiš štiridesetih let: zakaj Dunaj je najverjetnejše in najbližje izhodišče za vse novosti, ki jih opazujemo takrat v Ljubljani. In sicer prav dunajska (po njenem vplivu tudi lokalne šole) arhi- tektura prvih treh desetletij. Gre torej 2-3 uvoz in udomačenje elementov zlasti borro- minijevske, avstrijsko predelane arhitekture drobnih form in členitve. Provenienca na- šega mojstra je za zdaj sicer še zavita v temo. Po neuspelem poskusu, da bi se usta- lil v Gradcu, se je naselil v Ljubljani, kjer je bil stavbenik do okoli 1760. Razmeroma umirjeni značaj ljubljanske variante >než- nega« sloga pojasnjuje po eni strani ljub- ljanska tradicija prve faze, po drugi pa morda okoliščina, da je domnevni mojster prav zato mogel v mestu udomačiti le ele- mente prvih desetletij dunajske šole v takem izboru, ki so mu bili osebno pri srcu. Z dru- gimi besedami, tudi sam mojster je moral zrasti ne le ob dunajski klasiki, marveč tudi ob južnjaških vzorih: to morda pojasnjuje podatek o zidavi reških pri'staniskih naprav. Tezo o Schmidtovem aviorsivu teh stavb podpira še druga okoliščina: tudi v petdese- tih letih, ko je v Ljubljano zanesel nove elemente avstrijskega baroka Perski, varo- vanec barona Raikovca, se v nekaterih pri- merih trdovraino vzdržuje fasadna shema štiridesetih let. Naj bo torej domneva o Schmidtu pravilna ali ne, v vsakem primeru Ciril-Metodova 21 — fasada Goričane, del dvoriščne stene moramo računati z delom ali vsaj neposred- nim vplivom neznanega mojstra štiridesetih let, ki je nove pobude preživel s svojim delom. Poleg Schmidta živi v tej dobi v Ljubljani še arhitekt Candido Zuliani. A ne le italijansko ime (ki ga srečamo pogosto na Avstrijskem, kjer se je vsaj ena veja rodbine udomačila), tudi stara trnovska cer- kev in dozidava smleškega gradu spričujeta mojstra, ki se je tesneje oklepal italijanskih vzorov. V Trnovem je reduciral (1758) shemo ljubljanskih Križank, v Smledniku (1763) pa, čeprav je njegov delež spričo popotresnih obnovitvenih del (po 1895) še težko določ- ljiv, kaže prvine zgodnjega italijanskega klasicizma. Za avtorja ljubljanskih palač štiridesetih in njihove tradicije v petdesetih letih po dosedanjem znanju torej ne more priti v poštev. Zdaj poglejmo nekatere novosti, ki jih je prinesel v Ljubljano Perski. Eno izmed redkih izpričanih del tega moj- stra je fasada hiše na Mestnem trgu 18. Rusticirani pas je omejen samo na pritličje (rustika tudi ni prstanasta, marveč je ustvar- jena z vodoravnimi zarezami v enotnem ni- voju ploskve), nad obema stanovanjskima reprezentančnima etažama, ki ju vežejo eno- stavni pilastri, je nad vencem mezzaoiu: 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Fasada palače t Gosposki ulici št. 3 V glavnem torej mestni ulici prilagojena sliema, kakor smo jo spoznali že v Goriča- iiah. Pilastri tu seveda predirajo tudi vrhnji venec pod mezzaninom in se zajedajo v pod- kapnega kot plitve konzole. Vendar je pod- rejenost mezzaniiia glavnima etažama izra- žena že s tem, da imajo pilastri pod delil- nim vencem kapitele. Ce opazujemo detajle na fasadi, potem moramo ugotoviti, da so zlasti okenska čela novost za Ljubljano: na- stala so s plastenjem, razgibana so tudi — vsaj v prvem nadstropju —drugače kakor prej. Take oblike pa spet najdemo v sodob- nem in malo starejšem opusu dunajskih in sploh avstrijskih arhitektov (Hildebrandt, Prandtauer, Hueber). To ni čudno, saj je izpričano, da je naš mojster pred prihodom v Ljubljano delal v Gradcu, nedvomno pa je Dunaj dobro poznal. Tudi druga, že na- vedena razlika v pilastrski členitvi je zna- čilna: enostavni pilastri namesto že ojače- nih ljubljanskih. Ti zdaj ustvarjajo samo eno novo stensko plast. Zato je rahlo napre- doval štukaterski okras, ki je v nekaterih sestavinah soroden tistemu v gornjegrajski cerkvi. Tudi to je razumljivo, saj smo doslej mojstra poznali le po njegovem delu v Gor- njem gradu; tam je po naročilu škofa Attemsa gradil novo cerkev in moderniziral graščino. Niso pa te formalne sestavine edine, ki jih je arhitekt zanesel v Ljubljano. V tem po- gledu je še bolj značilna Barbova palača v Gosposki ulici 3, ki jo pripisujem Perskemu kot največje njegovo ljubljansko delo. Že v prostorski kompoziciji je stavba odlično In za nas edinstveno delo; a tu nas zanima samo njena fasada. Njena osnovna shema dokazuje, da je Dunaj pozuid, saj predstav- lja očiten odvod Hildebrandtove na palači Daun-Kinsky. Zlasti je vidna črta jasno iz- delan osrednji rizalit, ki ne izstopa toliko plastično, kakor po shematični obravnavi in dekorativnem detajlu. Pilastrska shema se loči: v sredini normalni enostavni pilasitri z varianto kompozitnih kapitelov, na krilih kar klasicistično hladna lizenska obloga. Volutasta čela nad rizalitnimi okni so v na- sprotju z geometriziranimi na krilih. Temelj- na značilnost je tedaj dosledna diferencia- cija rizalita in kril. Arhitekt je v drugem svojem delu, v fasadi graščine v Dolu pri Ljubljani šel v poenostavitvi stenske folije še dalj: celo lizene je opustil, steno pa de- korativno rusticiral po avstrijskih zgledih, uvedel torej element, ki ga je Avstrija pre- jela zlasti od francoske arhitekture. Perski je prišel v Ljubljani v modo. Za- kaj večina palač, vsaj kar zadeva njihove Fasada Koslerjeve hiše 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO najvidnejše prvine, fasade, kaže njegovo roko ali vsaj njegov odločilni vpliv. Vendar, kalkor že rečeno, srečamo tudi v petdesetih letih, ko so nastala skoraj vsa dela tega arhitekta, nekaj stavb, kjer se vzdržuje starejša shema. Nastajajo pri tem značilne sinteze obeh smeri: za primer naj navedem ljubljanski lontovž z ojačenitai pilastri v sredini, mesnatimi kapiteli, posne- timi po Križankah, a obenem z novim de- tajlom okenskih čel. V nekaterih delih pa je delež štiridesetih let močnejši. Tako na priliko Schweigerjeva hiša na Starem trgu št. Ha (tudi okoli 1755) kaže ob novem, raz- gibanem detajlu okenskih čel in rokdkojski dekoTaciji čisto staro shemo mestnega hotela; uvedla je kajpak osrednji plitev rizalit, sicer pa je sistem ostal stari, česar novi detajl ne more prikriti. Mimo še nekaterih drugih prič te smeri smo dobili z odkritjem rusticiranega spod- njega pasu semeniškega trakta nov, morda najbolj nazoren dokument o tradiciji štiri- desetih let. Tudi v našem primeru je nezna- ni arhitekt (domnevni Schmidt) prejel roko- kojsko štukaturo, a dosledno obdržal staro, etažno shemo z mestnega hotela, v skladu z razvojem palač štiridesetih let pa z ojače- njem pilastrov ustvaril plitev navidezni riza- lit. Kar loči ti dve fasadi od starejših shem, i Uržuliiike — primer italijanske masivne baročne arhitekture SO ločno zaključene odprtine v srednji osi in v obeh etažah rusticiranega pritličja. Te pa so razložljive tako s prostorsko vsebino (očitno je bdi v traktu prvotno sistem dvora- nic) kakor s prilagoditvijo novega trakta tudi šele zdaj odkritim arkadam, ki nosijo vse dvoriščne stene. Zal tudi tokrat v računih ime arhitekta ni omenjeno. Vendar je analiza mogla do- dati člen več k razvezavi anonimnosti ljub- ljanskih palač štiridesetih let in njihove tra- dicije v petdesetih letih. — Po 1760 namreč tako jasnega izročila sploh ni več. Tudi to dejstvo je pomenljivo, zakaj v desetletju med 1760—1770 so prenehali z delom tako Zuliani, kakor oba druga arhitekta, Perski in Schmidt. Nov element za tezo, da smemo prav v Schmidtu iskati mojstra tega trakta in vseh drugih sorodnih del. Zakaj učenec Perskeiga, Lovrenc Praiger, spričuje v delih, kolikor jih poznamo, izreizite klasicistične poteze, ki jih njegovi mlajši sodobniki sicer omiljuijejo v močnejšem naslonu na tradicijo. A vendar moramo obravnavati čas po 1760 kot novo fazo v razvoju ljubljanskega ba- roka, ko je doba razcveta in največjega mo- tivnega bogastva ter najbolj komiplicdranih kompozicij že minila. Arhitektura, ki je v začetku stoletja še nosila aristokratsko-he- roične poteze, ki je med 1740 in 1760 postala nosilka nežnih čustvenih doživetij, je poslej zakrnela v racionalističnem poenostavljanju in razstavljanju prvin ter klasicističnem otr- devanju in »zapiranju« form. O zaključku tega procesa ob koncu stoletja zgovorno priča prav prekritje rusticiranega pritličja obravnavanega trakta s pusto, nerazčlenjeno steno. Dvoriščna fasaida semenišča