g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 poročilo Najbolj znana je dolina Hunza, ki ne slovi zgolj po mogočnih okoliških gorah, ampak tudi po svojih prebival- cih, ki dosegajo zelo visoko starost. Z domiselnimi namakalnimi sistemi, ki jih napajajo ledeniške vode, so dolino spremenili v pravo oazo, kjer pridelu- jejo različne vrste sadja in zelenjave, na višjih nadmorskih višinah (do 4.000 metrov) pa pasejo živino in drobnico. Prav zdrava prehrana, ki vsebuje veliko kozjega mleka in marelic, naj bi botro- vala dolgi življenjski dobi in čvrstemu zdravju tamkajšnjih prebivalcev. Prav nič čudno ni, da so prvi raziskovalci, ki so v dolino prišli leta 1880, Hunzo označili za karakorumski "Šangri – La" - ali kar "raj na Zemlji". Severna območja Pakistana zazna- mujejo visoke gore in globoke do- line – prav tu se srečujejo tri veli- ka pogorja Hindukuš na zahodu, Karakorum na severu in Himalaja na vzhodu. Na razmeroma majhnem območ ju je gostota šest, sedem in osem tisoč metrov visokih gora edinstvena na Zemlji. Izjemno dinamična in dramatična pokrajina je dodobra zaznamovala tudi življenje tamkajšnjih prebivalcev, ki že stoletja sušne doline spremi- njajo v izjemno kulturno pokrajino. Zdi se, da gore in ljudje živijo v izje- mni harmoniji, sožitju in medseboj- nem spoštovanju. Tudi ostale, manj znane doline sever- nega Pakistana so izjemno zanimi- ve, poseben čar pa jim dajejo njiho- vi prebivalci, ki se razlikujejo tako po plemenski pripadnosti kot tudi po je- ziku in kulturi. Gorati severni Pakistan smo člani Lju bljan skega geografskega društva obiskali ravno v času cvetenja ma- relic, bližnja pobočja pa je še prekri- val sneg. Potovali smo po dolini reke Hunza, po kateri je nekoč potekala slavna svilena pot, sedaj pa jo z glav- nim mestom Pakistana, Islamabadom povezuje znamenita cesta "KKH – Karakorum Highway", ki proti seve- ru vodi na Kitajsko. Prvi del naše poti je bil namenjen spoznavanju regio- nalnih geotektonskih struktur, pose- bej pa so ga zaznamovali pogledi na najbolj zahodni himalajski osemtiso- čak Nanga Parbat (8.125 m). Ljubljansko geografsko društvo na severu Pakistana Jezero Attabad (foto: Irena Mrak). 33 poročilo živeli pri domačinih v vasi Machulu. Sprehodili smo se ob namakalnih ka- nalih, kjer nam je Shujaat Ali razkril, kako pridelujejo odličen krompir in številne vrste sadja, prav tako pa nam je razložil dokaj zapletene zemljiško posestne razmere. Zadnji del naše ekskurzije smo pre- živeli na karakorumski avtocesti, ki je zaradi lanskoletnih obilnih pada- vin zelo uničena. Ogledali smo si še glavno pakistansko arheološko najdi- šče Taxila, pred tem pa kosili v mestu Abbottabad, le streljaj od domovanja Osame bin Ladna. Nekaj ur za tem nas je presenetila novica o njegovem uboju, zato smo ogled Islamabada iz previdnosti omejili. Kljub temu, da iz Pakistana zadnje čase prihajajo novice o nasilju in po- litičnih nemirih, je območje, kamor je vodilo naše popotovanje, mirno in varno. Gorske doline, kjer vsakdanje življenje poteka po ustaljenem ritmu, so daleč stran od dnevnih političnih dogajanj in ostajajo pravi izziv za geo- grafska raziskovanja. Irena Mrak SY_CULTour - Sinergija kulture in turizma: uporaba kulturnih vrednot v manj razvitih ruralnih območjih Marca 2011 se je pod vodstvom Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pričel projekt SY_ CULTour, ki želi izboljšati upravlja- nje kulturnih dobrin na manj razvitih ruralnih območjih, s tem pa odpreti nove možnosti za dohodke ter do- datne zaposlitve v turizmu. Prvi korak k temu je oblikovanje skupne meto- dologije za upravljanje kulturnih do- brin na ruralnih območjih, pri tem pa je aktivno sodelovanje interesnih sku- pin ključnega pomena. Uporaba me- todologije bo prispevala k promociji novih destinacij, ki ne bodo temeljile na masovnem turizmu. Metodologija bo uporabljena in preizkušena na pi- lotnih območjih, kjer bodo oblikova- ne medsektorske mreže, sestavljene iz lokalnih in regionalnih javnih organov ter ponudnikov turističnih storitev. Izkušnje iz pilotnih območij bodo združene v skupen predlog za obliko- vanje in pridobitev Evropskega znaka za trajnostne kulturno-turistične de- stinacije pod okriljem Mreže evrop- skega kulturnega turizma. Ta proces V nadaljevanju smo spoznavali zna- čilnosti poledenitve in ledeniškega reliefa v dolini Hopar, nato pa smo se posvetili raziskovanju zgornjega dela Hunze, kjer je konec leta 2009 prišlo do zdrsa ogromnih količin le- deniško rečnega gradiva in matične kamnine, kar je zajezilo reko Hunza. Tako smo imeli edinstveno prilo- žnost spoznati novonastalo jezero Attabad, ki je dolgo kar dobrih 20 kilometrov. Pojav prav nobenega ge- ografa ne pusti ravnodušnega, saj so zanimive tudi družbenogeografske posledice tega dogodka, ki so nam jih predstavili domačini vasi Gulmit na severni obali jezera. Po nekaj dneh smo se iz Karimabada, največjega naselja v dolini Hunza, kjer smo bili nastanjeni, podali proti Gilgitu, središču istoimenske provin- ce. Od tam smo pot po precej "zrač- ni" cesti nad deročo reko Ind nada- ljevali v Skardu, glavno mesto provin- ce Baltistan, ki je hkrati tudi izhodi- šče za številne gorniške odprave v osrčje Karakoruma. Geografi smo to- krat ostali na nižjih nadmorskih viši- nah in obiskali še dolino Hushe v bli- žini meje z Indijo, kjer smo dan pre- Tipična kulturna pokrajina na severu Pakistana (foto: Irena Mrak).