KLINIČNI CENTER V LJUBUANI Pojem za najboljše, pa vendar Klinični center v Ljubljanije pojem: za najboljše. Vse, od medicinskih strokovnja-kov In storltev do opreme. Le malokateri s/ pod tem pojmom predsta vlja tudi tisto, kar nl najboljše, celo slabše Je kot marsikod drugje - če pogledamo najbllže - po našl Slovenljl. Po ogledu proatorov, v katerlh zaseda okullstika in tistih, kjer delajo novrologl a svojlmi paclenti, se človek lahko zave, da Klinični center nl samo najmodernejša stavba z vsem kar sodi pod njene strehe. Nekaj od 32 temeljnih organizaclj, kolikor Jlh sestavlja delovno črganlzaclfo Kliničnega cen-tra, tlčl tudl v dotrajanlh hlšah, kljlh bo potrebno prej ali slej preurediti. Med temi je zagotovo na prvem mestu - problem števllka ena - stara IJubljanska porodniš-nlca. Problem je našel mesto v zavzetem razgovoru, ki so ga vodili predstavniki Klinične-ga centra s predstavniki me-sta Ljubljana. Razgovor je imel širši pomen. Botrovale so mu na eni strani ljubljan-ske srednjeročne smernice ra-zvoja za bodoče petletje, po drugi strani pa tudi sklepi obeh problemskih konferenc, ki sta tekli o vprašanjih Kli-ničnega centra v Ljubljani. Iz razgovora je mogoče povzeti, da se sklepi postopoma ure-sničujejo. Od 32 TOZD Kliničnega centra je 28 medicinskih. Med zaposlenimi je 13 odstotokov delavcev z visoko izobrazbo. Od teh je 710 zdravnikov, med katerimi je 510 specialistov s 175 fakultetnimi učitelji. Med bolniki, ki se zdravijo v Kliničnem centru jih je 60 od-stotkov iz ljubljanske regije, 30 odstotkov iz drugih sloven-skih regij .desetina iz drugih republik in pokrajin ter iz tu-jine. Ob vprašanjih, ki sta jih za-jeli pod drobnogled problem-ski konferenci, so si v Klinič-nem centru zadali vrsto nalog. V poldrugem letu nameravajo priti na čisto vrsti vprašanj. Delitev dela »Skrajni čas je, da pride do delitve dela,« je bilo rečeno v razgovoru. Ugotovili bodo, katere so medicinske storitve, ki jih regionalne bolnišnice morajo opravljati, da bi na-zadnje dobili pregled in izpo-stavili vrhunske storitve, ki jih opravljajo v Kliničnem centru. Dalje: večja delitev dela bo opravljena tudi zno-traj Kliničnega centra same-ga. Prihodnje petletje, je bilo rečeno, bo moralo ostreje za-rezati v vidik selekcije in pri-lagajanja potrebam občanov v Sloveniji. V tem času si bodo prizadevali tudi za ustrezno prilagajanje učnih procesov, zlasti v obeh končnih fazah študija medicine - to je staži-ranja in specializacije. Pri tem so že oblikovali skupino ugle-dnih profesorjev, v njej so tu-di predstavniki Komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ter Mestne konference Zveze komunistov v Ljubljani. Naslednje poglavje, ki še ni zaključeno je samoupravna organiziranost Kliničnega centra. V bodoče naj bi se se-danjim 32 TOZD pridružila še Onkološki inštitut ter Zavod za transfuzijo krvi, ko naj bi nastala nova, sestavljena or- ganizacija združenega dela. V novi SOZD, načrtujejo, bodo oblikovali enoten informacij-ski sistem. Brez tega si sa-mouravljanja v pravem pome-nu v Kliničnem centru ne za-jnišljajo. Svobodno menjavo dela žal zaenkrat bolj ali manj tako še-le imenujemo, v resnici pa ima praksa opraviti še z moč-nimi proračunskimi sestavi-nami, je bilo slišati v razgovo-ru. Letos, pravijo v Kliničnem centru, so le naredili korak v dogovarjanju in realno ocenili nekatere elemente, ki sestav-ljajo storitev. Širitve za potrebe Ljubljane? Za naložbe v Klinični cen-ter, so povedali v razgovoru, ni bil od leta 1974 (razen amortizacije) združen en sam dodatni dinar. V bodočem petletju predvidevajo nekate-re sanacije, modernizacije, ši-ritev pa le za potrebe regije, če se bo to pokazalo za smotrno in pa novogradnjo nekaterih objektov, ki so namenjeni pretežno Ljubljani, kamor na prvo mesto sodi, so menili, porodnišnica. Na seznam najpomembnej-ših nalog sodijo tudi prizade- vanja (čemur se delavcem Kli-ničnega centra pridružuje Ljubljana) za prodor sloven-skega znanja v svet, pri čemer ima Klinični center neusahlji-ve možnosti. Glede naložb, se je pokazalo iz razgovora, je kot rečeno na prvem mestu ljubljanska po-rodnišnica, ki v Franc Jože-fovskih prostorih nima pogo-jev, da bi dohitevala čas, v ka-terem živimo. Mnogi porodni-ški oddelki v drugih regijah Slovenije so bolje preskrb-ljeni. Zakaj bazične — najdražje raziskave? V razgovoru so posvetili precej pozornosti bodočemu zakonu o raziskovalni dejav-nosti, ki je še v osnutku. Zdravniki so se kritično opre-delili do člena, po katerem naj bi zbirali sredstva za temeljno (bazično) raziskovalno delo. Bazične raziskave so najdraž-je, so poudarjali. Vprašljivo pa je, pokaže natančen pre-gled osnutka, financiranje kli-ničnega raziskovalnega dela. Vire financiranja za razisko-valno delo, so dejali v razgo-voru, naj bi opredelil tudi bo-doči zakon o zdravstvenem varstvu. Še ena bolnišnica? V Kliničnem centru je skri-ta še ena bolnišnica, je nekdo v razgovoru, ko se je prevesil zopet na vprašanje Klinične-ga centra in njegovih pacien-tov, oprijemljivo pripomnil. Da Klinični center ni dovolj izkoriščen, so poudarjali. Iz njegovih zmogljivosti bi lah-ko iztisnili tudi vse tisto, kar sedaj Ljubljana, kot zdrav-stvena regija do neke mere pogreša - svojo regionalno bolnišnico. Novogradnja torej ne bi bila potrebna, potreben bi bil nemara le precejšen za-suk v miselnosti, ki smo se je že navzeli v nekaj letih. Po tej bi se preje odločili za riovo-gradnjo, čeprav bi mnogo sta-la, kot za to, da v Kliničnem centru izrat imo zmogljivosti v celoti. Lep dokaz, da vseh naših sedanjih instrumentov nismo dovolj precizno prilagodili možnostim in potrebam, je podatek o ekonomskem prvem polletju v Kliničnem centru, ki so ga zaključili s sto do 120 milijoni neplačanih storitev. Morebiti bi k zasuku v miselnosti pripomogla ra-zmejitev teh storitev, kar ima-jo v Kliničnem centru že za-stavljeno na svojo nalogo med nalogami številka ena. Ob koncu razgovora je Mar-jan Rožič, predsednik Skup-ščine mesta Ljubljana dejal, da bi bilo koristno, če bi se o Kliničnem centru pogovarjali v okviru delegatske strukture mesta. Iztočnica je že dana, ko so predlagatelji smernic bo-dočega petletnega razvoja mesta odpravili prvotno po-manjkljivost: ter Kliničnemu centru dali v smernicah me-sto, ki mu je potrebno in po-trebno Ljubljani. Direktor Kliničnega centra Franc Šif-kovič je še pripomnil, da se delavci Kliničnega centra do-stikrat čutijo odtrgani od Ljubljane. Zakaj? A. Š.