iz p e d a g o š k e prakse 
UDK 911:371.388.8:373.34 = 863 
NARAVOSLOVNI DAN - PRIMER VAJE ZA UGOTAVLJANJE NARAVNOGEO-
GRAFSKIH IN DRU2BENOGEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI S POMOČJO NEPO-
SREDNEGA OPAZOVANJA 
Marija Košakx 
U v o d 
Možnosti za izbor delovnega območja je veliko, posebno, če upoštevamo, da je za 
pouk zemljepisa zanimiva sleherna pokrajina. Pri izbiri opazovalnega območja za 
naravoslovni dan pa moramo upoštevati zahteve učnega načrta, predznanje učen-
cev, možnost oblikovanja večjega števila skupin, fizične sposobnosti učencev za 
določen napor pa tudi interese drugih predmetov, ki se vključujejo v delo v pokra-
jini. Ena izmed možnosti za organiziranje naravoslovnega dne, ki bi bila dovolj 
zanimiva tudi za biologijo, matematiko in gospodinjstvo, je ugotavljanje prisojno-
sti, osojnosti in nagnjenosti pobočja vpadnih kotov sončnih žarkov, razporeditve 
rastja glede na lego (prisojno, osojno, nadmorsko višino), možnosti za življenje v 
takem svetu. Pojma prisojno in osojno pobočje spoznajo učenci v četrtem razredu 
pri spoznavanju družbe (učna tema: Alpski svet),v 6. razredu pa je ta tema poglo-
bljena. V tem razredu je pri poglavju Srednja Evropa učna tema Alpski svet, v 
njej pa učna enota, pri kateri učenci na podlagi predznanja iz SD spoznajo poseb-
nosti v razporeditvi rastja v alpskem svetu in možnosti za življenje. Ce upošteva-
mo domačijsko načelo in nazornost, psihofizične sposobnosti šestošolcev in znanje, 
potem organizacija in izvedba naravoslovnega dne s tako vsebino ni vprašljiva. 
Priprava in izvedba naravoslovnega dne 
Določitev vzgojnoizobraževalnih smotrov 
učenci se: - orientirajo na kart i in v pokrajini, 
- določijo lego opazovalnega objekta, 
- ugotovijo osojno in prisojno pobočje, 
- ugotovijo nagnjenost pobočij vzpetine, 
- merijo vpadne kote sončnih žarkov, 
- opišejo oblikovanost pobočij, 
- naštejejo rastlinske vrste in povedo, kakšna je rastna razporedi-
tev po pobočju, 
- ugotovijo uporabo ta! na prisojnem in osojnem pobočju, 
- opišejo naselje (njegovo lego in obliko), 
- navedejo pogoje za življenje v tem območju. 
Oblike in metode dela: skupinsko delo, delo s karto, kompasom, klinomerom, 
intervju, skiciranje, merjenje. 
Pripomočki: karta 1:50 000, 
kompas, kotomer, lopatka, fotoaparat 
beležka, svinčnik. 
* dipl. geog., višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 
ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika 
29 
Priprava v razredu 
Oblika in metoda dela: frontalna oblika, metoda razgovora, delo s karto. 
Napoved: V naši bližini bomo spoznali, kako se razlikujeta prisojno in osojno pobo-
čje in kakšni so življenjski pogoji. Da bi bilo to delo čim bolj uspešno in hitro, se 
moramo pripraviti že v šoli. Opredelili bomo obseg opazovalnega območja, lego in 
poti, po katerih bomo hodili in izvedli opazovalne naloge. 
Določitev območja dela: vzpetina nad Ljubljanskim barjem: Travnik 728 m, lega: 
~35°55 '30" SGS 
40°30' VGD 
Leži južno od Matene, ob južnem robu Ljubljanskega barja, jugozahodno od Iške vasi 
zahodno od Iške, severno od Gornjega Iga, vzhodno od Krima, jugovzhodno od Straho 
merja. 
Opazovalne točke: izhodišče Iška vas 310 m ali Strahomer 326 m, 
opazovalna točka na višini 5 00 m, 
opazovalna točka na višini 6 00 m, 
opazovalna točka na vrhu Travnika 728 m. 
Določimo smer vzpona: možnost po cesti Ig - Rakitna 
ali po grapi ali kolovozu ob SZ robu do 500 m in 
po kolovozu do vrha. 
Razdelitev nalog 
1. skupina: orientacija na vsaki opazovalni točki, 
opredelitev značaja površja, kameninsko zgradbo, debelino prepereline 
in njeno barvo. 
2. skupina: ugotavlja značilnosti rastja na opazovanem območju, spreminjanje 
rastja z nadmorsko višino in prisojnostjo in osojnostjo. 
3. skupina: ugotavlja nagnjenost površja in vpadni kot sončnih žarkov, riše s po-
močjo karte in ugotovitev na terenu profi l vzpetine. 
A. skupina: ugotavlja rastlinske združbe. 
5. skupina: ugotavlja uporabo zemljišča na vseh opazovalnih točkah, posebno v 
bližini vasi - opredelitev: njiva, travnik, pašnik, vrt. 
6. skupina: ugotavlja značilnosti naselja (lega, velikost, t ip). 
Delo na terenu 
Opazovanje, merjenje, skiciranje, fotografiranje, intervju. 
Poročanje skupin in povzetek ugotovitev 
Travnik je vzpetina 728 m in se dviga nad južnim robom Ljubljanskega barja, južno 
od iške vasi in St rahomerja.Pobočje, ki se spušča proti Ljubljanskemu barju, je 
osojno. Do višine 500 m se svet strmo dviga, med 500 m in 600 m je rahlo 
nagnjen in poln različno velikih vrtač. Tla so delno razgaljena in je lepo vidna 
apniška zgradba, delno prekrita s tenko preperelino svetlorjave (izredno blede) 
barve. Prevladuje mešani gozd, največ je bukve in smreke. Podrast je raznolika, 
30 
B A R 
6 OR; s/v « » ». 
K .. (fiiy^i! A 
(ESfè«( 
J . S . Î W I S E U 
rbljeaeV* 
ž « * 
• R I E j 
HtMUVt« ÎOxS'rahômi' 
ítafskn' 
Sítmc 
JäiÄNi 
¿Ai ViäfoHt 
í 
[ í t í í ú í 
Vi . « J 
f*. .«i? K , S G O l O 
H IK IT 
največ je leske in gabra. Nad 6 00 m se strmina pobočja poveča, vrh Travnika je 
kopast z manjšimi vrtačami, le z rahlo vzboklino se dviga najvišja točka. Vrh sam 
je delno poraščen, delno travnat. Pojavlja se tudi breza. Ce se z vrha spustimo po 
prisojnem pobočju navzdol, je pobočje pod vrhom bolj strmo, poraščeno z mešanim 
gozdom, delno travnato, nato se pod višino 680 m travnat svet spušča bolj počasi, 
pobočje je manj strmo. Pod pasom travnih površin so oblikovane terase, na katerih 
so njive, ki segajo do ceste. Južno od ceste je vas Gornji Ig, vas v gruči, ki je bila 
med drugo vojno požgana, porušena in ruševine cerkve in ostanek cerkvenega stolpa 
opozarjajo na to strahoto. 
Prebivalci Gornjega Iga se ukvarjajo s kmetijstvom. Največ j im pomeni gozd, pr i -
delujejo predvsem bolj odporne kulture (repo, zelje, krompir), žita malo. Na vrto-
vih ob hišah pridelajo najnujnejšo zelenjavo. Prebivalci so (nekateri člani gospodinj-
stev) zaposleni v delovnih organizacijah v bližnjih naseljih na Ljubljanskem barju in 
v Ljubljani. 
Posplošitev: Prisojnost in osojnost pomembno vpliva na razporeditev in sestavo rastja. 
Na to vplivata tudi nadmorska višina in nagnjenost površja. 
Uporaba tal je odvisna od vseh teh značilnosti, usmeritev prebivalstva odvisna od 
obsežnosti zemljišč, namenjenih kmetijstvu. Lokacija naselja - izogne se gradnji 
domov na osončenih površinah. 
Z a k l j u č e k 
Analiza naravoslovnega dne je pokazala, da je bilo opazovano območje dobro izbra-
no, da je omogočilo uresničitev vzgojnoizobraževalnih smotrov, ki so bil i postavljeni 
za ta naravoslovni dan. 
Postopek je bil enak kot pri strokovnem terenskem delu. Učenci so se pripravili 
v razredu. Vse delo je potekalo v sodelovanju z učitel j i drugih predmetov, ki so 
vključeni v naravoslovni dan. Tudi oni so razdelili naloge iz svojega predmetnega 
področja. Iz razgovorov pri naslednjih urah zemljepisa lahko ugotovimo zadovoljstvo 
učencev s tako obliko zemljepisnega pouka. Ne gre samo za sproščen način dela, 
temveč tudi za resnično dobro osvojeno znanje. Dojeli so soodvisnosti med osojno-
stjo, nagnjenostjo pobočja in višinsko razporeditvijo rastja in razliko od prisojnega, 
bolj položnega pobočja in uporabo ta! za pridelavo prehrambenih in krmnih kultur. 
Spoznali so, kako je naselje locirano onstran ceste, na sicer rahlo nagnjenem, a 
osojnem pobočju, ki se vzpenja južno od Travnika. Prisojno pobočje (razen ene hiše) 
ostaja nezazidano, namenjeno kmetijski izrabi. Ob tem dejstvu so učenci primerjal i 
pogosto nepravilen odnos vrste naselij, ki se bohotijo na najboljših obdelovalnih 
površinah. 
Izbrano opazovališče je lahko dostopno za vse ljubljanske osnovne šole, saj so avto-
busne zveze z Igom zelo dobre. Seveda, najugodnejše je za okoliške šole. Uči te l j 
mora poiskati v bližini vzpetino, ki bi nudila enake ali podobne razmere, kot je 
navedena. 
32