Dr. A. Gosar:
inr£ii§.
Ako hočemo imeti vsaj deloma popolno sliko naše dobe in naših razmer, tedaj je potrebno, da si ogledamo še en človeški tip, ki sicer ni moderen, ki pa kljub temu ne izumira in o katerem ie težko reči, ali bo sploh kdaj izumrl: To je tip meščana v posebnem pomenu besede, ali tip bur-ž u j a. Buržuj je pravzaprav tudi moderni podjetnik, kakor sem ga že opisal. Toda tu hočem govoriti o tistem tipu naših dni, ki je bil zares modem v predkapitalistični dobi, danes pa se zdi že nekoliko zastarel.
Podjetnik predkapitalistične dobe je bil prežet povsem drugega duha, kot pa vlada v duši modernega podjetnika. Predvsem je treba poudariti, da je bil takratni podjetnik sam središče svojega podjetja, da je moralo ono njemu služiti, ne pa on podjetju. Vse njegovo delovanje in n:egovo stremljenje po bogastvu je izviralo iz ž e -lje in hrep/enenja po udobnem življenju. Zato ni delal in se gnal preko svojih telesnih in duševnih moči marveč si je modro odmeril svoj delovni čas tako, da mu je ostalo dovoli prostih ur za odpočitek in razvedrilo. Benjamin Franklin, eden najbolj izrazitih in tipičnih buržu-jev ob koncu predkapitalistične dobe, si je natančno razdelil ves dan tako, da je
6	ur delal v svojem podjetju, ostali čas pa je porabil za spanje, čitanje, molitev in razvedrilo. Bozenski veletrgovci so, kot omenja Sombart — čez celo poletje zaprli svo e trgovine ter odšli na letovišče in iz vseh takratnih italijanskih trgovskih knjig odseva hrepenenje po mirnem in udobnem življenju v vili. Isto opažamo tudi pri Nemcih, Angležih itd.
Temu mišljenju in stremljenju odgovarjajo tudi najvažnejše kapitalistične poteze, po katerih se odlikujejo podjetniki predkapitalistične dobe. Konkurence ne poznajo. Odvzemati tovarišu odjemalce je bilo nedovoljeno in nad vse nedostojno. Vsak podjetnik in trgovec je skušal doseči za svoje izdelke, oziroma svoje blago kolikor mogoče visokeceneinšena misel mu ni prišlo, da bi pocenil svoje blago zato, da bi ga več prodal ter tako tudi več zaslužil. Tehnični napredek tedanji dobi ni bil ljub. Vporabo novih iznaidb, n. pr. strojev, so zato prepovedovali in za-branjevali, da ne bi revne;ši sloji izgubili zaslužka.
Takih in podobnih lastnosti, ki očivid-no nasprotujejo modernemu kapitalističnemu duhu, bi pri podjetnikih predkapitalistične dobe lahko še več našteli. Toda že iz navedenega lahko razvidimo, da je bila ta doba zares močno različna od sedanje.
Kljub tej razliki in kljub navidezno nepremagljivemu nasprotju med modernim podjetnikom in predkapitalističnim buržujem pa je končni cilj obeh vendarle isti: oba končata svoje delovanje v udobnem ter plitvem in lenem buržujskem življenju.
Vsa železna energija in navidezno nadčloveška moč modernega podjetnika, vsa njegova pridnost, iznajdljivost in ženi-jalnost ne obvaruje največkrat niti njega samega, gotovo pa ne njegovih otrok ali vsa' daljnih naslednikov lenih buržujskih manir, iz katerih odseva vsa njihova nesposobnost in nezmožnost. V tem se kaže, da imajo vse tiste pristno moderne in tako značilne poteze modernega podjetnika in modernega človeka sploh koncem koncev svoj zadnji vzrok vendarle v čisto egoističnem stremljenju po brezdelju in uživanju. Tu prihaja zopet do veljave človek, kakršen je po svoji izprijeni naravi. Leni in siti buržuj, ki živi v vsakem člove k uzavednoaline zavedno kot'njegov ideal, je eden najhujših nasprotnikov modernega kapitalizma. V njem razpade vsa moč in energija modernega podjetnika in ves kapital, ki si ga je nagrabil, v nič ter se razprši in porazgubi tako, da morajo njegovi potomci največkrat znova pričeti zbirati zaklade tega sveta. Tako se kapitalistični proces vedno znova ponavlja, ne da bi dosegel svoj skrajni močni višek.
Buržujski duh lenobe in uživanja je /azumliva in logična posledica človeške narave. Zato ni čudno, ako so tega duha polni celo sloji in krogi, ki se vsled svojega ne dovolj udobnega gmotnega položaja ne
morejo prav po njem ravnati. Ker ne morejo v uživanju tekmovati z resničnimi buržuji, jih poskušajo posnemati vsaj v brezdelju in lenobi.
Vse mišljenje in vsi nazori buržuja se naravno sučejo vedno le okrog njegovega glavnega ideala: udobnega življe-n j a. Na tem polju, v tem pogledu hoče biti vedno moderen in skrbno pazi, da ne zaostane za »razvojem«. Moda v obleki, zabavi in športu so zanj zakon, ki se mora brezpogojno izpolnjevati. Pri vsem tem pa ne opazi, da je kljub vsej svoji modernosti skrajno nemodern in ne vidi, da manjka njegovemu značaju ravno tistih potez, ki so za moderno dobo zares značilne. — Okrog n’ega veje duh davne preteklosti, ki je bolj soroden srednjemu veku kot pa
20. stoletju, on pa je ponosen na svoje moderne hlače in svojo moderno kravato.
V	socialnem pogledu je buržuj konservativec prve vrste. Naravno! Delavec mu je manj vredno bitje, ki se niti z lakajem, o katerem on sanja, ne more primerjati. Bede delavnih slojev ne vidi in ne pozna, ker ne zaide nikdar mednje, zato vidi v njih samo nezadovoljne elemente, katere je treba s silo krotiti. Socialna reforma mu je boj proti zakonom in družabnemu redu, zato mora biti on, prijatelj miru in reda, njen protivnik.
Dokazov, da je takih nemodernih prijateljev miru in reda v naši moderni dobi še veliko, veliko, menda ni treba navajati. Doživljamo jih vsak hip!
Siiaimi izldf ebčinsaili undteu.
Današnje bankirsko glasilo »Jutro«, ki je prvi dan z debelimi črkami oznanjalo zmago demokratov in samostojnežev, ki je ni bilo, že molči o zmagah ter piše, da gredo volitve h koncu. Toda resnica je, da se volitve vkljub »Jutru« veselo vrše dalje in vsak dan bolj dokazujejo, kako strta je moč liberalizma.
Najsijajnejši dokaz za to so volitve v Beli krajini, kjer je pri zadnih volitvah Ljudska stranka dobila komaj četrtino glasov. Danes pa cele občine deloma brez volitev, deloma v volivnem boju padajo v roke krščanske ljudske stranke.
Kraji, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za komuniste in socialiste, ker so od njih pričakovali čudežev, pa gredo zopet skupaj z ostalim krščanskim ljudstvom.
Dognano dejstvo je že danes, da bodo demokrati dobili komaj par procentov glasov, malo več bodo dobili samostojni kmetje, ta nebogljeni privesek meščanske kapitalistične gospode.
Socialni in gospodarski programi stopajo na dan. Delavsko-kmetska vzajemnost se kaže vedno jasneje v programih vseh socialnih strank. Socialisti in komunisti so sicer na Slovenskem dobili in bodo še dobili precejšnje število odbornikov, vendar je potek volitev pokazal, da gre njihova moč nazaj. Povsod po vsem Slovenskem pa se kaže, kako naraščajo vrste krščanskega ljudstva.
Slovensko ljudstvo se zbira v taboru krščanskega socializma.
• * *
Izid v ljubljanski okolici. Dne 3. maja so volile občine ljubljanske okolice. Uradni dopisni urad poroča o izidu sledeče: Volilo je 36 občin 622 odbornikov. Dobili so: JDS 15, SLS 295, SKS 203, NSS 8, ! JSDS 65 in komunisti 36 odborniških mest, Ljubljanska okolica je pri zadnjih volitvah v konštitu,anto bila še trdnjava samostojnežev. Ljudska stranka je debila tedaj tu le 41% glasov. Pri sedanjih volitvah pa nzaša njena moč že 46%.
Izid v slovenjegrašksm okraju. Uradni dopisni urad poroča o tem:
Volilo je 40 občin 632 odbornikov. Dobili so: JDS 46, SLS 338, SKS 92, NSS 14, JSDS 142 odborniških mest.
V	tem okraju je pri volitvah v konšti-tuanto Ljudska stranka dobila le 30%, do-čim znaiša danes njena moč že 53 %. Ljudska stranka je tu napredovala za celih 23%.
To je dokaz, kako se ljudstvo obrača
od centralističnih kapitalistov, katere zastopajo stranke JDS in Samostojna.
* * *
IZIDI VČERAJŠNJEGA DNE.
Po uradnih izkazih je včeraj, dne 5. t. mes. volilo 31 občin 4% odbornikov, in sicer v političnih okrajih Krško, Konjice, Ljutomer, Črnomelj, Novo mesto, Radovljica in politična ekspozitura Mozirje (okraj Celje). Dobili so: JDS 16 odbornikov, SLS 257, SKS 132, NSS 9, JSDS 19, komunisti 11, neopredeljeni 4, skupaj 448. Neznani rezultati iz dveh občin (Cerklje (tu je še SLS dobila 25 odbornikov, samostojna pa 7!) in Slabtinci), ki volita 48 odbornikov, — Če prištejemo k tej u r a d n i ugotovitvi še izid iz Cerkelj, dobimo, da je od 480 odbornikov dobila JDS 16 (od teh 13 v Novem mestu), SLS 282, SKS 139, NSS 9, JSDS 19, koministi 11.
SIJAJNI USPEHI V BELI KRAJINI,
Drašiči. Edina lista je bila lista SLS s 16 odborniki, med katerimi so 3 nasprotniki.
Božjakovo. SLS 117 glasov — 13 odbornikov; samostojneži 33 glasov — 3 odbornike. Prejšnji samostojni župan Bajuk je propadel in ni več izvoljen.
Semič, SLS 112 glasov, semiška zveza 106 glasov, trgovska neodvisna stranka 50 glasov.
KRŠKI OKRAJ.
Cerklje. SLS 478 glasov — 25 odbornikov; združeni nasprotniki 128 glasov —
7	odbornikov.
RADOVLJIŠKI OKRAJ.
Breznica. Oddanih glasov 188. SLS 148 glasov — 12 odbornikov, samostojni 40 glasov — 4 odbornike.
Kropa. SLS 79 glasov — 10 odbornikov, komunisti 51 glasov — 6 odbornikov.
Gorje. SLS 243 glasov (12 odb.). SKS 60 glasov (3 odb.). Socialisti 180 glasov (9 odbornikov).
* * •
LDU Novo mesto, 5. maja. Izid današnjih občinskih volitev: Oddanih 349 glasov. Prva lista (državnih železničarskih in zasebnih nameščencev in vpokojencev) 178 glasov (12 mandatov), druga lista (me-ščansko-gospodarska stranka) 171 glasov (12 mandatov). Po strankarsko političnem opredelenju je od 12 voljenih odbornikov prve liste: JDS 8, SLS 2, NSS 2; od 12 voljenih odbornikov druge liste: JDS 5, SKS 7. Od vseh 24 izvoljenih odbornikov pripada po strankarsko političnem opredel jenju: JDS 13, SLS 2, SHS 7, NSS 2.
(Mraiisfien* siitfa se male.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Med muslimanskimi poslanci se pojavlja veliko neza- ■ dovoljstvo nad vlado, ki dosedaj še ni ničesar ukrenila, da se jim izplača obljubljena vsota. Poslanci so mnenja, da hoče vlada zadrževati rešitev tega vprašanja do
glasovanja o ustavi, na to pa prekiniti stike z muslimani. Muslimanski klub je dal svojima ministroma nalog, da urgirata takojšnje izplačilo, V nasprotnem slučaju bodo muslimani izstopili iz vlade in glasovali proti njej.
Blsfiii lerar proti srbskim zemljuradiilliom.
Belgrad, 6, maja. (Izv.) Radi terorja, ki ga izvaja vlada nad zemljoradniki, vlada med zemljoradniškimi poslanci veliko ogorčenje. Vlada je izdala več ostrih na-redb, s katerimi hoče uničiti širjenje zem-ljoradničkega pokreta med narodom in je s tem začela odkrit boj. Več odličnih čla-
nov zemljoradničkega kluba je izjavilo, da je z ozirom na to nemogoče, da bi oni glasovali za vlado, temveč bodo pričeli * vsemi silami borbo proti absolutistični vladi. Tako morajo tudi srbski zemljoradniki okušati teror centralističnih kapitalistov.
Zlaela socbcda!
Troperesna policaj-demokratska deteljica: dr. Baltič, dr. Ravnihar in Ribnikar so podpisali in izdali »naredbo glede policijskega kaznovanja državi nevarnih demonstrativnih dejanj.« Ta najnovejša demokratska in svobodomiselna naredba se glasi:
»Vsako javno zasmehovanje, zasramo* vanje in omalovaževanje države, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen tro-imenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje javnih oblastev in oblastvenih odredb kakor tudi vsako kaza> nje odpornosti in vsako ščuvanje zoper nje, je prepovedano. Dejanje se je javno storilo, če se je izvršilo na obče dostopnem kraju tako, da ga je opazilo več nego dve osebi ali pa s tem, da se je tiskovina, drug spis, podoba, zastava ali znak razširjala ali na obče dostopnem kraju nabila ali razstavila. Ne glede na to, ali se morda uvede kazensko-sodno postopanje, kaznujejo prestopke te naredbe politična okrajna oblastva, oziroma policijska oblastva z globo od 20—10.000 K ali z zaporom od 24 ur do 3 mesecev ali pa z globo in zaporom obenem.« —
S tem se zabranjuje tudi vsaka kritika naredb, ki ščitijo kapitaliste, verižnike in bankirje proti delavnemu ljudstvu, onemogoča se zahteva po pravični in dobri , ustavi, z eno besedo zabranjuje se vse, kar ni po volji peščici demokratskih bankirjev in vojnih dobičkarjev. — Če mislijo gospodje, da se bodo z enakimi naredba-mi obdržali na vladi, se zelo motijo.
Socialdemokracija in Jadranska banka.
Še nikdar ni kaka delavska stranka tako grdo tlačanila kapitalistom, kakor to dela sedaj slovenska socialna demokracija. Odkar se je Ante Kristan s kožo in dlako zapisal Jadranski banki, ni socialna demokracija nič druzega kot orodje v rokah1 ravnatelja Praprotnika, Praprotnik pa vodi politiko, kakor mu ukazuje dr. Žerjav.
Kako tesne so zveze med Kristanom in demokrati, se vidi zlasti iz tega, — kakor je poročala »Jugoslavija««, — da je Ante Kristan že kakih 10 dni pred napadom »Jutra« na Peskovo banico povedal narodnosocialnemu poslancu Brandtnerju, da se tak napad pripravlja. Ljudje, ki so o socialnodemokrat. in demokratski stranki dobro informirani, pa pripovedujejo, da je tisti napad v »Jutru« spisal in dal objaviti Ante Kristan sam.
Kaj pravite k temu g. upravitelj Friderikovih posestev?
Midelmka ganfa.
Liberalci ne morejo preboleti, da ja danes delavstvo postalo odločujoč činitelj. Prav posebno pa ne morejo razumeti, da bi človek delavskega stanu mogel opravljati kake posle, ki so bili včasih pridržani i liberalnim izvoljencem.
Delavstvo se je dolgo let potegovalo za to, da se k obrtnemu nadzorništvu, če-gar naloga je nadzirati izvrševanje postav za delavsko varstvo, pritegnejo delavci in delavke.
Po vseh modernih državah so že pred časom uvedli po obrtnih nadzorništvih zmožne delavce kot pomočnike nadzorni-štev. Jasno je, da še tako visoko učen uradnik ne more poznati in umevati delavskih potreb in zahtev po obratih tako, kakor jih pozna in umeva delavec sam. Tega znanja in umevanja ne more dati no-! bena še tako debela knjiga, ampak samo ! praksa. Zato je bilo tako z delavskega kakor tudi s splošno demokratičnega stališča pravilno in potrebno, da smo končno tudi pri nas sledili zgledu drugih naprednejših držav ter izpopolnili obrtno nadzor-ništvo z močmi iz vrst delavstva samega.
Da pri nadzorovanju obratov ne smemo prezreti dejstva, da se težnje moškega in ženskega delavstva v marsičem razlikujejo — ne da bi si zaradi tega nasprotovale — je vsakomur jasno. Iatotako je pa tudi jasno, da more imeti za težnje moškega delavstva popoln zmisel le moški, a za težnje ženskega delavstva le ženska. £roti temu ae more )>iti nobenega ugovo*
Sfev. 101.
Izhaja vsak delavnik popoldne
V Ljubljani, petek, 6. maja 1921«
PoStalM platana « gotovini.
Leto I.
Uredništvo In upravnStto « Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredniitm Jtev. 50 — Telefon = opnvništva štev. 328 ==>
DELAVSKI LIST
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144"— za pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"
ra. Svoječasno obrtno nadzomištvo je to dejstvo upoštevalo in imenovalo za delavce socialističnega delavca, za delavke pa tobačno delavko Uršulo Katauer.
Uršula Katauer je vršila svojo službo z vnemo in vestnostjo. Dne 6. novembra 1920 je bila imenovana za pomočnico obrtnega nadzorništva pri državnem obrtnem nadzorništvu v Celju v činu »sekreiara III. klase« ali slovenski: tajnica III. razreda. To imenovanje dokazuje, da je bila Katauer na svojem mestu.
V	tem je zasedel poverjeništvo za socialno skrbstvo poverjenik Adolf Ribnikar, vodja obrtnega nadzorništva pa je postal inž. Mihor — oba verna pristaša »socialne« J.D.S. Ko je bila Katauer imenovana za tajnico III. razreda, so prinesli liberalni listi zasmehljive notice, češ, da je postala »tobačna delavka« sekretarica III. klase itd. »Naprej« je pa pisal o ljubljanski po-rodiei« ter z vzit kom ponatisnil zasmehovanje »Slov. Naroda« proti zastopnici delavstva.
Od tega časa je postala služba Katauer jeve v uradu težavna, imela ni na razpolago niti pisalnih potrebščin, a ko je prosila zanje, ji je g. Mihor dal nekaj starih obrabljenih peres in umazan pivnik. S takimi in podobnimi malenkostnimi ši-kanami in poniževanji so vestno svojo službo izvršujoči in zakonito imenovani nastavljenki grenili življenje. Liberalno časopisje je zopet začelo prinašati zasmehljive notice. »Naprej« je pridno sekundiral.
Dne 18. marca t, 1. pa dobi tov. Ka-tauerjeva nenadoma naslednji odlok:
»Opr. štev. Pr. 372/21 1. Prejmi gosp. Uršula Katauer, sekretarica III. klase pri obrtnem nadzorništvu v Ljubljani. — Po obvestilu gospoda ministra za socialno politiko z dne 4. marca 1921 ste z ukazom Njeg. Veličanstva Kralja z dne 27. februarja 1921 štev. 12.258 odpuščeni iz državne službe ter ste z dnem 28. februarja 1921 razrešeni od svojih dolžnosti. — Tukajšnjemu računskemu oddelku se vsled tega naroča, da ustavi s 1. marcem 1921 izplačevanje Vaših službenih prejemkov oziroma, da Vam še izplača razliko med prejemki sekretarja III. klase za dobo od 6. februarja 1921 do 1. marca 1921. «— Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani, dne 16. marca 1921. Žig. Poverjenik: A. Ribnikar 1. r.
Že odlok sam kaže, da je moral biti sestavljen oziroma izposlovan sumljivim potom in da vodijo niti k dostavljavcem, ki se dičijo z naslovom zastopnikov »malega človeka«. Katauerjeva je bila imenovana tajnikom III. razreda dne 6. novembra 1920, nikakor pa ne 6. februarja 1921, Že s tem je prikrajšana na plači za približno 600 K mesečno. Razlika med prejemki bi ji imela teči šele od L marca pa do 18. marca, ko je dobila ukaz v roke in je bila odpuščena. Najlepše pa je to, da Katauerjeva ni dobila povrnjene ne te velike razlike v plači, ne dnevnic od 1. do 19. marca, da ni dobila
Eovrnjenih niti službenih potnih stroškov,
i	znašajo tudi okolu 600 K.
Značilno osvetljuje vso stvar Katauer-jeve dejstvo, da je bila na prej brez navedbe kakoršnegakoli razloga kratkim potom odpuščena iz službe, nato pa se je naenkrat proti njej napovedala disciplinarna preiskava. Kot pretveza za to »preiskavo« se je porabila ničeva zadeva z neko konduitno listo. Iz tega se da sklepati, da se je odpust izvršil samovoljno po prizadevanju oseb, ki so bile Katauerjevi nasprotne, ali ji nevoščljive, da je kot navadna delavka prišla na važno mesto v socialnem poverjeništvu.
Ker pri najboljši volji proti Katauerjevi ne morejo najti nobene krivde, se preiskava seveda vleče. V tem mora ona čakati na izid te »preiskave« brez vsakih dohodkov. Ves ta čas ima pravico do delne
glače. Ukaz o izplačevanju je že došel iz elgrada, a o tem ukazu noče v Ljubljani nihče ničesar vedeti.
Vse kaže, da je bil odpust izvršen nezakonitim potom; namesto besedila ukaza se navaja samo datum in opravilna številka. Skrivni, a dobroznani igralci v tej igri sede v Virantovi hiši in v palači na Blei-weisovi cesti. Potek te stvari čim dalje tem Jasneje odkriva vso korupcijo, da, anarhijo, ki se pase na odgovornih mestih. Ta hlev bo treba temeljito izkidati, ko pride čas za to!
Krščansko delavstvo smatra stvar Ka-tauerjeve za svojo in brezpogojno zahteva popolnega zadoščenja, Ona mora priti nazaj na poverjeno ji službeno mesto pri obrtnem nadzorništvu in dobiti mora povrnjene vse prikrajšane na prejemkih. Zahtevamo, da vživaj zastopnica delavstva na vseh pristojnih mestih tisto spoštovanje in tisti vpliv, ki ji po njeni službi gre. Tu gre za delavske pravice in delavsko čast, ki ih je delavstvo odločeno braniti vedno in povsod. Stvar Katauerjeve smo že spravili na pristojno pot in se bo morala rešiti tako, kakor zahteva delavstvo.
»Demokratje« se bodo morali že navaditi, da bodo vsaj na zunaj varovali nasproti delavstvu tiste oblike, ki jih zahteva že navadna olika. A socialistični »Naprej« naj si dobro zapomni, kdaj je iz strankarske zagrizenosti pljuval v lastno delavsko skledo!
Poloni ententne politike o Šteziil.
Boli poljskih vstašev.
Ententa, ki je z vojaško zmago in popolnim ponižanjem Nemčije zadovoljila svojemu imperializmu, hoče sedaj doseči še drug svoj cilj: iz premagančevega žepa nadomestiti svoje vojne stroške in napolniti svoje izpraznjene blagajne. Diktirala je Nemčiji vrtoglave vsote vojne odškodnine in ji naložila dajatve, spričo katerih bi moral ves nemški narod en celi vek garati in stradati samo za zmagovalce, pa jih še ne bi mogel zadovoljiti. Saj je ententa vzela Nemčiji vse njene kolonije in si jih razdelila med seboj, a razen tega je Francija — poleg Alzacije-Lorene — zasedla najbogatejše nemške industrijske predele. Nemčija je podobna sestradani kravi-molz-nici, okolu katere stoje pohlepni mlekarji z žehtarji v rokah, da bi jo molzli. Krava piha in se umika, a mlekarji pritiskajo za njo z novimi vrvmi in biči. A mlekarji sami uvidevajo, da mora krava imeti krme, ako naj molze. Ali naj dajo Nemčiji nazaj kolonije, ali naj Francija vrne zasedene rudnike? Na to niti ne mislijo. Ampak gori na severovzhodu je bogata Šlezija, ki bi jo moi-ala sicer po narodnostnem načelu dobiti prijateljska Poljska, toda prijateljstvo gori ali doli: Tu prihajajo v poštev gospodarske koristi entente, zato naj Šlezijo dobi Nemčija, da bo mogla živeti in plačevati ententi tiste težke milijarde, Poljska pa naj bo tiho. Tako je ententa obračala, toda Poljska je pa drugače obrnila. Poljske redne in prostovoljske čete so položile roko na Zgornjo Šlezijo in jo zasedajo za Poljsko. Kakšen je spričo tega politični položaj med prizadetimi državami, še ni povsem jasno, vojni položaj je pa po zadnjih vesteh naslednji:
Poljske čete, ki jih cenijo na 100.000 mož, oboroženih s topovi, strojnimi puškami, tanki in letali, prodirajo od južne strani proti nemškemu ozemlju. Stoje že ob Odri in se pripravljajo na prehod. Nemško prebivalstvo se sicer obupno upira, a ker je neoboroženo, se ne more uveljaviti. Nemcem pomagajo ententne čete, ki so pa spričo poljske premoči in bojevitosti mnogo preslabe in so doživele že občutne poraze. Kot prvi so bili pri Ribniku po notah tepeni Italijani, ki so izgubili tudi vse topove. Nato so se morali umakniti tudi Francozi in izprazniti okrožja Kreutzburg, Rosenberg in Lublinec. Poljaki jim slede za petami. Samo Angleži se še drže v okrožju Tarnovvice.
Ententa je prišla v čuden položaj, da išče pri Nemcih pomoči proti svojemu poljskemu zavezniku. Medzavezniška komisija je razglasila, da sprejme za varnostno službo 1000 odsluženih nemških vojakov. Z nemško vlado se vrše posveti.
Da je položaj še težji, traja stavka v šlezijskih premogovnikih dalje. Premoga zmanjkuje in je nevarnost za premogovni-
ke same, ker se v rovih niti zasilna dela ne opravljajo.
Take sadove rodi imperialistični en-tentni »mir«.
LDU Opolje, 5. maja. Wolffov urad
poroča: Nemški pooblaščenec v Opolju je ponovno interveniral pri medzavezniški komisiji ter zahteval, da se nemudoma ukrene vse potrebno za vzpostavitev reda in mira v plebiscitnem ozemlju. Nadalje je v imenu nemške vlade naznanil, da je ta pripravljena, dati komisiji vsa sredstva na razpolaganje, ki bi bila potrebna, in ji je ponudil pomoč več oddelkov varstvene policije. Predsednik medzavezniške policije je izjavil, da bo takoj sporočil drugim članom komisije stavljene ponudbe Nemčije ter obvestil nemškega pooblaščenca o odločitvi komisije,
LDU Vratislava, 5, maja. Wolffov urad poroča: Korfanty se je sinoči proglasil za civilnega in vojaškega guverneja v Gorenji Šleziji.
LDU Opole, 5. maj'a. (Wolff) Pol sko uporniško gibanje se je pomaknilo dalje proti zapadu. Akcija italijanskih čet v ^timskem okrožju doslej ni imela uspeha. Kakor se poroča, so uporniki tekom današnjega dne prejeli preko poljske meje mnogo municije in sanitetnega materijala. Na mnogih krajih industrijskega okrožja se vrše med vstaši in medzavezniškimi četami srditi boji. V okrožju Ratibor so se spopadli uporniki in Italijani,
LDU London, 5. maja. (DunKU) V londonskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da je uporniško gibanje v Gorenji Šleziji zelo resnega pomena. Smatrati ga je kot odločno in sistematično stremi enje, da se sklep vrhovnega sveta onemogoči z nasilno zasedbo spornega ozemlja.
LDU Varšava, 5. maja. (WoIff) Kakor se javi a, je varšavski gornješlezki komite izročil zavezniškim komisijam spomenico, v kateri zahteva, da poljske čete takoj zasedejo gornješlezka ozemlja, ki imajo poljsko večino. Za nadaljnje kraje Gornje Šlezije se zahteva zopetno glasovanje. De-putaci’o je sprejel le francoski odposlanec, dočim jo je italijansko in angleško odposlanstvo zavrnilo.
LDU Berlin, 5. maja. (Wolff) Vsa večja mesta v Gornji Šleziji so obkoljena od upornikov. V Rybniku visi na mestni hiši poljska zastava. Zasedba Rybnika se ni izvršila brez odpora tam nameščenih italijanskih čet. Pri tem so imeli Italijani občutne izgube.
LDU London, 5. maja. (Reuter) Uporniškega gibanja v Gornji Slezi i se je udeležilo tudi nekaj dobro oboroženih in opremljenih poljskih čet. Ni dvoma, da je bil upor pripravljen.
llensčija ped di&tetaro enter:t3.
VJadna §trlza na K®mškem. — Ultimat Kemtf iS.
LDU London, 5. maja. (Reuter) Ultimat zaveznikov Nemčiji je bil davi izročen nemškemu poslaniku v Londonu.
LDU London, 5. maja. (Reuter) Po sklepni izjavi vrhovnega sveta je bil soglasno sprejet protokol, s katerim se iz-preminjajo oni deli versailleske mirovne pogodbe, ki se tičejo obnove, sestavljajo v sklad plačilni pogoji, ki se bodo naznanili Nemčiji z’ mirovno pogodbo in se pooblašča reparacijska komisi a, da bo s posredovanjem garancijskega komiteja nadzorovala uporabo nemških plačil in določila njih termin. Nemčija bo v ta namen morala žrtvovati nastopne dohodke: 1, Dohodke carine in iznos vse izvoznine in uvoznine. 2, 25% pristojbino od vrednosti vsega nemškega izvoza. 3. Vse direktne in indirektne pristojbine ali vsa druga plačila, ki jih bo morebiti predlagala nemška vlada in jih bo garancijski komite, ki ne bo imel pravice, vmeševati se v nemško upravo, odobril. Nemčija bo morala dostaviti gradivo in delovne sile, ki bi jih vsaka od zavezniških držav zahtevala za vzpostavo opustošenih ozemelj,
LDU London, 5. maja. Kakor doznava Reuterjev urad, je vrhovni svet danes ponoči poslal vladi Zedinjenih držav brzojavko, kjer se ameriška vlada oficielno poživijo, naj pošlje pooblaščenca v vrhovni svet, poslaniški svet in reparacijsko komisijo.
LDU Berlin, 5. maja. (DunKU) Kakor pišejo berlinski listi, ki z ozirom na zuna-nje-politični položaj zahteva o čim najhitrejšo rešitev vladne krize, bo ostala podlaga kabineta neizpremenjena. Kakor piše »Vossische Zeitung« je zadnje dni neka zelo vplivna osebnost poizkušala, da bi pridobila večinske socialiste za to, da bi vstopili v koalicijo. Vsi ti poskusi pa so se ijalovili, »Vonvarts« omenja Strcsemanna
kot moža, o katerem se največ govori, da bi postal državni kancclar in minister za zunanje zadeve, »Volkszeitung« pa imenuje za to mesto dosedanjega poslanika v Parizu dr. Mayrja. ki pa, kakor pišejo nekateri drugi listi, gotovo ne bo sprejel imenovanja.
LDU Pariz, 5. maja, (DunKU) Posebni poročevalec »Agence Havas« javlja iz Londona: Redakcijske odsek je šele ob 1.30 zjutraj določil končnoveljavno besedilo note, ki jo jutri zvečer odpošlje reparacijska komisija komisiji za vojna bremena. — Po drugi strani pa bo vrhovni svet s posredovanjem svojega predsednika Lloyda Georgea nemškemu poslaniku v Londonu naznanil sklepe, ki so bili že prej storjeni in ki so jih v nočni seji podpisali zastopniki zavezniških vlad. Poleg nemških kršitev vsebuje nota to: 1. vojaške ukrepe v zvezi z zasedbo ruhrskega ozemlja. 2. Reparacijska komisija pozivlje nemško vlado, naj najkasne e do 6. maja notificira plačilne pogoje in jamstva za izplačilo nemških dolgov. 3. Poziv nemški vladi, naj te do 12. maja sprejme, in 4. Naznanilo, da bodo vojaški ukrepi na kopnem in na morju trajali tako dolgo, dokler ne bi Nemčija izpolnila vseh svojih obveznosti. Poleg tega se ententne vlade obvežejo, da Nemčiji v nobenem oziru ne bodo popustile od določene vsote odškodnine.
LDU Berlin, 5, maja. (DunKU) »Bcrli-ner Tageblatt« javl a, da je Stresemann izjavil zastopniku pariškega »Journala«, če bo postal minister, bo mislil samo na ustanovitev splošne gospodarske entente med narodi in v njenem okvirju industrijsko in gospodarsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo. To bo pripravil potom dogovorov z državniki, voditelji gospodarske politike in voditelji strokovnih organizacij obeh držav.
mirile suni dnemrife ..KO«l CHS**.
Praznih l. maja.
Mežica. Jugoslovanska strokovna zveza v Mežici je priredila dne 1. maja t. 1. svoj majniški zlet k Št. Lenartu. Udeležilo se je tega zleta vse članstvo in mnogobroj-ni somišljeniki. Ob 10. uri je č. g. župnik Hornbock daroval sv. mašo s prav lepim nagovorom. Po sv. maši se je vršil pri Pre-dolniku shod JSZ, na katerem je govoril odposlanec organizacijske centrale, V temeljitem govoru je obrazložil vse podrobnosti naše zunanje in državne politike z delavskega, gespodarsko-socialnega stališča- Prišel je do zaključka, da mora biti politika naše države kmečko-delavska, kajti kmet in delavec sta glavna faktorja v naših deželah. Zato pa naj se ta »uboga gmajna«, kmetje in delavci strnejo in združijo v eno vrsto in naj gredo skupno za svoje pravice v boj do zmage!
Prevalje in Guštanj Krščansko-socialni- misel napreduje. Pred letom smo še skromno in tiho praznovali 1. majnik. Letos pa smo šli v veliki procesiji vkljub slabemu vremenu z godbo k sv. Križu nad Dravogradom. Ko smo se prevaljski delavci bližali Guštanju, so začeli pokati topiči, pred trgom pa nas je sprejela godba. Ponosno, v zavesti, da je bodočnost naša, smo koFakali skoz trg. Eno željo smo imeli vsi: da bi spregledalo in spoznalo, kje je njegova rešitev, tudi tisto delavstvo, tisti naši bratje, ki so letos še izobesili rdečo zastavo in še prisegajo na program nemške socialne demokracije. V Guštanju so se naše vrste pomnožile. Sprevod je bil tako dolg, da oni, ki so korakali spredaj, niso več slišali gedbe, ki jp bila sredi sprevoda. — Po končanem cerkvenem opravilu se je vršil pri sv. Križu na prostem shod. Ker je bil g. Komlanec zadržan, je govoril g. dr. Cukala o krščansko socialni ideji. Primerjal jo je z idejami liberalnega bankokratstva in komunizma. Oni se zbirajo okrog kapi-listov naš vodja pa je On, ki ni imel, kamor bi glavo položil. Ko je še tajnik prevaljske skupine pojasnil zgodovinski izvor in psihologičn ozadje praznovanje 1. maj-nika in je predlagal resolucije, ki so bile z navdušenjem soglasno sprejete, smo se razšli s sklepom: prihodnje leto morajo biti naše vrste še številnejše.
Resolucija.
Krščansko socialno delavstvo iz Gu-štanja in Prevalj, zbrano ob priliki proslave 1. maja pri sv. Križu nad Dravogradom zahteva osemurni delavnik kot temeljno delavno dobo po vseh obratih za vse odvisno delavstvo.
1. Protestiramo proti ukinjejjjp. psem-urne delavne dobe iz razlogov delavčeve družine, delavčevega zdravja in socialne blaginje. — Kadar in kjer pa bi bilo iz navedenih vzrokov nadurno delo dopustno, se sme to zgoditi le po svobodnem dogovoru s strokovnimi delavskimi organizacijami.
2. Organizirano delavstvo protestira tudi proti vsaki vladni naredbi, ki tiče delavstvo, ako se izda brez sporazuma z delavci, odnosno s strokovnimi organizacijami.
3. Organizirano delavstvo z vso odločnostjo zahteva, da vlada zaščiti domačo železno industrijo s primemo carino na uvoz železnega orodja in gospodarskih izdelkov in odpravo carine na surovine predvsem surovega železa. V tem vidimo edino pomoč proti pomanjkanju dela in odpuščanje kovinskih delavcev v Sloveniji. Živeti hočemo!
Vse tri točke so bile sprejete soglasno, brez ugovora in z velikim odobravanjem.
3*olitični dogodki.
4- Tržič. Občinske volitve so končane. SLS je dobila 10 odborniških mest in s tem dokazala, da je naša stranka izmed vseh najmočnejša. Vkljub silnemu pritisku nasprotnikov, vkljub nesramnim in zlobnim lažem, ki so jih širili zadnji dan pred volitvami in na dan volitev deloma pismeno, deloma ustno, je dobila Delavska zveza 6 in Obrtna zveza 4 mandate. Glasov sta dobili obe zvezi 194. Grde laži so premotile marsikaterega izmed, naših pristašev, da je vrgel kroglico v skrinjico veriž-nikov in denarnih mogotcev. Socialisti so dobili 7 odbornikov ter 143 glasov. Razobesili so rdečo zastavo, ne vemo, zakaj. Pri zadnjih volitvah je dobil njihov kandidat Snoj 222 glasov, pri teh pa samo 143. Ali je to napredek? — Pridobila je na glasovih novopečena Gospodarska stranka, ki je za volitve zmetala tisočake,^ ki si jih je med vojno in pozneje na verižniški način pridobila.
4- Škofja Loka. Volitve v mestni občinski odbor so minule. Uspeh je za delovne sloje naravnost razveseljiv, ker je stranka kapitalistov in vojnih dobičkarjev pogorela, čeprav so jo gasili s pijačo bogataši Dolenc, Thaler in prosluli Ziherli. Čudimo se pa, kako si^ upajo ti ljudje zmerjati naše volivce, poštne uslužbence in delavce, da celo orožništvo, ko nastopa uradno. Veste kaj, bogataši, delavcem ste iz-
silili denar, a glasov in pravice nam ne boste! S tem nas samo navajate k temu, da se bomo vsi takozvani »nižji« in delovni sloji ge bolj združiii in vam pokazali, da se vas prav nič ne bojimo. Vi imale denar in novozidane vile — mi pa pravico in moč in ta bo še bolj zmagovala, kot vsi vaši pri-veriženi milijoni. Vsem delavcem pa, ki ste neustrašeni in nepodkupljeni glasovati za ljudske pravice, vsa čast!
-(-Napad na notranjega ministra? Iz Belgrada poročajo 4. maja: Ob poleni uri ponoči, ko je notranji minister Drakovič odhajal z demokratske veselice in hotel vstopiti v svoi avtomobil je neznan človek nastavil samokres na ministra, ne da bi bil ustrelil. Minister je zasledoval nežnanega atentatorja, ki pa se ie izgubil v noči. Misli se, da je atentator moral biti kak komunist. Policija e odredila preiskavo, pa brez uspeha. Ali se morda minister ni motil, ko je o polnočni uri odhajal z demokratske veselice? Ne! Saj je napadalca pregnal z dežnikom,
2)nevni dogodki
— Konec kronskih bankovcev po 1,
2	in 10 kron. Generalna inšpekcija finančnega ministrstva je naročila pokrajinskim finančnim ravnateljstvom na ozemlju, kjer so še sedaj v prometu kronske novčanice po 1, 2 in 10 kron, naj se podaljša rok izmenjave za 15 dni. Zamenjava se bo vršila od 15. do 30. maja ter se bo zaključila z 31. majem. Po preteku tega roka bo ministrstvo proglasilo te novčanice za neveljavne.
— O ti uradni avtomobili! V Avstriji deluje zadn,i čas posebna komisija, ki proučuje, kako bi se moglo v državni upravi kar najbolj varčevati. Ta komisija je dose-daj med drugim dognala, da je v rabi 161 uradnih avtomobilov, dasi bi jih 65 popolnoma zadoščalo. Komisija žigosa zlorabo uradnih avtomobilov v zasebne namene in predlaga, naj vsak uradni avtomobil nosi kot tak jasno in vidno označbo, da se zlorabe omeje.
— Prisilno delo za oderuhe in veriž-nike so z zakonom dne 19. aprila 1921 uvedli na Češkoslovaškem. Sedaj je izšla še izvršilna odredba, ki določa, da se morejo po navedenem zakonu obsojeni uporabljati za naslednja dela: čiščenje in popravljanje cest, javnih naprav in poslopij; prenašanje bremen, gradbo in popravo deželnih cest in potov; uravnavo rek, zgradbo železnic itd. Ako kje ni takih javnih del, naj se obsojenci pošljejo na delo V'zasebna podjetja. To bo zdravo!
£jubljatiskl dogodki.
lj »Šleva« pred sodiščem. Danes se je vzklicai senat deželnega sodišča bavil s tožbo, ki jo je dr. Oblak naperil proti odgovornemu uredniku »Večernega lista« Jožefu Rutarju radi članka »Šleva«, Jožef Rutar je bil na okrajnem sodišču obsojen vkljub temu, da je prinesel dokaz resnice. Danes pa je II. instanca prvo razsodbo spremenila ter toženega urednika »Večernega lista« oprostila vsake krivde, dr. Oblaha pa obsodila v povračilo vseh stro* škov.
lj Umrl je včeraj v deželni bolnici g. Filip Tr a t n i k , pasar na Poljanski cesti št- 10, star 48 let. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 4. uri. Pokojni je bil zvest pristaš Ljudske stranke. Naj počiva v miru! Družini naše iskreno sožalje!
lj Težki časi — še težja bodočnost! Vojna \lhra nas je dvignJa iz domov mirnega, a iskrenega dtla v dežele strelnih jarkov, luže in krvi, ki so nam izsesa.c kipeče mlade moči. Kar se nas je rešilo, smo tu: telo je onemoglo, sLo stremljenja pa je medtem rastla v nas. Ostali smo zvesti prisegi, delati za svoj narod in ga voditi do onega cilja, ki so mu ga stavili naši veliki. Zato se obračamo na vse rodoljubne someščane, trgovce, bančne in kreditne zavode in vse druge podjetnike, naj žrtvujejo revnim visokošolcem, ki trpe veliko pomanjkanje v vseh potrebščinah. V ta namen poidejo v soboto 7. t, m. popoldne akademiki po vseh trgovinah, zavoaih ,., z nabiralnimi polami nabirat prispevke, \ a imena darovateljev se bodo objavila v časopisju. V nedeijo 8. t. m, dopoldne pa L., cvetlični dan, ki ga prireje akademiki sami v spremstvu dam. Istega dne — v neti e i jo 8. t m. fvečer ob 8. uri se vrši v ta namen v dram. gjecališču predstava zelo . n.ni; ve in velike moderne drame -Borbe . S tern se za nas žrtvujejo gled. sodstvo in naši igralci, ker čist* dobiček te
predstave je namenjen »Podpornemu društvu jugoslov. akademikov v Ljubljani«. Zavedajte se tudi vi, someščani in sodržavljani, naše velike misije, ki nam jo nalaga bodočnost našega naroda! Brez mladine
—	ni bodočnosti! — Podporno društvo jugoslov. akademikov v Ljubljani.
li Srbsko-iirvatski tečaj. Danes ob 8. uri zvečer poslednja lekcija srbsko-hrvat-skega tečaja. — M a z o v e c.
lj Sneg je zapadel nocoj po hribih ljubljanske okolice. Kurečšek in Krim imata belo odejo.
lj Obsojen žepar. Danijel Peterlin je ukradel Matiju Rajnerju denarnico, v kateri je bilo 300 kron. Obsojen je bil zalo na 4 tedne ječe.
lj Opozarjamo na tvrdki: Josip Olup, trgovec z oblekami, Pod Trančo št. 1 — in na tvrdko Franc Hitti, veligo zalogo poljedelskih strojev, Ljubljana, Martinova ne-sta.
lj Pivovarna »Union« v Spodnji Šiški. Obratno vodstvo tukajšnje tovarne očividno ljubimkuje s komunisti. Dovoljuje jim, da imajo na tovarniškem svetu hujskajoče shode in mirno gleda, ko terorizirajo ostalo delavstvo. Komunisti zahtevajo od vsakega novega delavca in delavke, naj se organizira pri njih in redno plačuje visoke mesečne prispevke v znesku do 20 K. drugače da ga spravijo na cesto. Govori se, da imajo komunisti smolo s svojo blagajno in da sta jim jo že dva blagajnika
zapored izpraznila. Eden od teh jo je potem mahnil k financi. To je že mogoče, toda kako pride ubogo nekomunistično delavstvo do tega, da bo s svojimi žulji plačevalo za grehe komunističnih blagajnikov! Ne vemo, kako more obratno vodstvo tovarne ravno od njih pričakovati posebne koristi in uspeha. Pa če je že samo zase zaverovano vanje, naj bo. Zahtevamo le, da naj se ostalemu delavstvu ne krati svoboda drugačnega prepričanja in druge organizacije.
Na prodaj sta dve obleki po nizki ceni. Poizve se Stari trg 2/1,
J{aša društva.
0
d Razor ima danes ob štirih popoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne izredno zborovanje, pri katerem govori dr. A. G o-s a r. Vabljeni vsi Razoraši in akademiki,
— Literarni odsek Razora prireja v soboto 7. maja — ob dveh popoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne redni sestanek, ki ga vodi Anton Podbevšek. — Zaključna odborova seja Razora je v soboto točno ob štirih v društveni sobi (Ljudski dom),
— Občni zbor Razora se vrši jutri v soboto ob sedmih zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne po navadnem redu. Poleg drugih govori pokrovitelj F, S. Finžgar, Zato: bodimo vsi!	J,	P,
Sz organizacij.
TsbaCsI delaosc.
Na protest, shodu v Ljud, domu sprejete resolucije so bile brzojavno poslane v Belgrad. Na te brzojavne proteste proti znižanju pokojnin tobačnemu delavstvu je došel odgovor posl, Gostinčarju in Zvezi tobačnih vpokojencev. Odgovor je prišel preko ravnateljstva tobačne tovarne:
»Na protestni brzojav tobačnega delavstva v Ljubljani radi baje nameravanega znižanja pokojnin tobačnim vpokojencem, kateri brzojav ste tudi sopodpisali, smo prejeli od uprave državnih monopolov v Belgradu sledečo naredbo:
»Dostavlja se nazna»»e s tem, da izvolite obvestiti odpošiljače te brzojavke, da uprava ne namerava znižati provizije delavstva, marveč jo regulirati oziroma povišati.«
Tako odgovor! In vendar so že začeli ubogim upokojenkam krajšati njihove prejemke s tem, da se--a otroke odslej nakazujejo dnevne doklade le po 2 K, namesto po 12 K kot doslej.
Povejte nam gospodje, kje je tisti čarovnik, ki bi dandanes mogel otroka preskrbeti s hrano in obleko z 2 K na dan?
Kakor se vidi, v Belgradu o teh stvareh nič ne vedo. Kje so se tedaj skuhale?
Sisio&r.
Iz Mengša. Tirolcem v naši tovarni zopet začenjajo rasti grebeni. Pri mlajših se ta neveseli pojav opazuje. V Mengšu imajo v tovarni osebo, gospodična se ji še ne more reči, ki toliko razume na slamnike, da so iz slame in okrogli, a nad delavci že hoče kazati svojo moč. Misli, da jih sme suvati in obkladati s priimki, ki jih nočemo zapisati, ker se med dostojnimi ljudmi ne izgovarjajo. Dekletce se je gotovo preobjedlo jugoslovanskega kruha. Če ji ni všeč, si lahko prebere. Od vodstva pa zahtevamo, da pouči svoje uslužbence, kako naj postopajo z delavci.
Dne 7. t. m. imamo občinske volitve, pri katerih nastopimo delavci prvič s svojo ! delavsko kandidatno listo. Zatoraj, delavci volivci, bodite oprezni, ter se ne dajte zapeljati od raznih lovilcev in izkoriščevalcev, ki vas hočejo pri mokrih mizah in veseli godbi zvabiti z raznimi obljubami. De-lavci-trpini, ki vas naši sovražniki poznajo samo od volitvah, kadar jim gre za zmago j svoje stranke, posebno pa za to, da bi zasedli županski stolček, vrzite dne 7. maja j vsi kroglico v drugo delavsko skrinjico. To bo najboljši odgovor na nesramne napade v »Domovini«.
' Fredilssiita delavstvo«
Tržič. V sredo dne 9. t. m. so bila pogajanja predilniškega delavstva v Tržiču. Pričela so se ob 9. dopoldne in se zaključila ob 12. brez uspeha. Tovarnarja sta odklonila povišek iz razloga, češ, ker je 1 slabn konjunktura in da je produkcija dveh mesecev na zalogi. To pa zato, ker vlada ne ščiti tekstilne industrije. Nekoliko bo na tem že resnice, ampak v glavnem pa gre tukaj za vse kaj drugega. Sumljivo je i bilo to, da sta tovarnarja tako s povdar-
kom omenjala, kako se po drugih državah reducirajo mezde. Sklicevala sta se na pisavo jugoslov. demokratskih listov. Iz tega sledi, da niso bile zahteve odklonjene samo radi slabe konjunkture, temveč je to pritisk kapitalizma, kateri z zadnjimi močmi skuša spraviti potapljajočo se la-dijo pokonci. Zato delavstvo, strni svoje vrste še tesnejše, da bo tako mogoče vreči enkrat za vselej kapitalistično kliko ob tla.
ŽelezBlisr.
» Loka pri Zidanem mostu. Več
uljudnosti. Surovo se obnašajo nekateri železniški uradniki proti spremljevalcem progovnega vozička. Kadar pride spremljevalec po >Propustnicos aii da se informira o vlakovnem prometu pri odpravniku, pa strese isti vso nevoljo nad siromakom, češ: Kdo vam je dovolil priti sem z vozičkom? S temi vozički je sama sitnost! Kaj hočete? Nikamor ne morete! Sedaj pride osebni, nato brzi, ekspresni in tovorni vlak. Danes ne bode nič. Vsaj tako kmalu ne! Pridite pozneje vprašat. — Pomislite, gg. uradniki, kako naporna je služba z vožnjo vozička na progi, ker so večinoma obrabljeni ter je treba vse sile napeti, da se pride do cilja pred vlakom in voziček odstraniti iz tira. Ako mislijo uradniki, da je ta vožnja z vozički zabava, naj poskusijo in prepričali se bodo, da ima spremljevalec skrbi čez glavo: paziti mora na vlak, delavce in material, ki se vozi. Imeti mora dobroido-čo uro, ki si jo mora nabaviti na lastne stroške ,dasi ne dobi zato večje plače, niti druge odškodnine. Brez iste pa pri velikem prometu ni mogoče vršiti službe. Zato pa malo več uljudnosti, gg. uradniki 1
Ksoitsar-
Praznike hočejo naši komunisti odpraviti. Na Vnebohod se je delalo v tovarni Kranjske obrt. družbe. Zakaj? Ali je- 'j5*re-več dela ali premalo denarja? Deputacija komunistov je šla na ravnateljstvo in zaprosila, da se na praznik dela. Prosimo, ali je to potrebno? Ne! Mi pošteni delavci hočemo imeti vse nedelje in praznike proste in zahtevamo, da se nam pošteno plača v delavnih dneh! Kako naj mi krščanski delavci pričakujemo od teh gg. komunistov, da bodo ščitili delavski počitek in njegove pravice, če se potegujejo celo zn delo o praznikih?
Rudar.
Zagorje, Razmere pri naši trboveljski premogokopni družbi tu v Zagorju so v resnici čudne. Gospod ravnatelj se pač čuti neomejenega gospodarja čez vse; in proti njegovemu delovanju ni menda nikakega priziva. Ako namreč kateri izmed njemu podrejenih obratovodij sprejme kakega delavca v delo, ker ga ravno potrebuje, iz usluge pač to ne naredi, ga g. ravnatelj, ako mu ravno to ugaja, enostavno odslovi brez motivacije. Dogaja se to često, in tako je seveda delavec brez dela, katerega bi se lahko še mnogim v obilici nudilo. Iz tega * pač sledi, da je g. ravnatelj veren drug g.
delničarjem ter stremi za tem, da -i se s čim manjšimi stroški tem več proizvajalo, da bi se tem ubogim gosp. delničarjem omogočilo udobno življenje, katerega pač gotovo pogrešajo. Le tako naprej, gospod ravnatelj.
Mežica, Pred nekaj meseci je naša skupina vložila pri vodstvu tukajšnjega rudnika prošnjo, naj isto prepreči agitiranje in strankarsko zbadanje v zbirališčih in med delom, ki je bilo za naše člane od strani socialistov že naravnost neznosno. Vodstvo rudnika je naši upravičeni želji ustreglo ter izdalo dotično prepoved. Pa kakor se vidi, prepoved ni dosti zalegla, kajti sociji zopet začenjajo in skoro hujše kot nekdaj. Vedno imajo nekaj pripi javljenega, da zbadajo in izzivajo naše ljudi. Dolgo časa smo k temu molčali. Sedaj pa smo tega do grla siti posebno še, ker nas je eden njih voditeljev začel nazivati s »krščanskimi psi«. To pa nam je preveč, So-drug Komar, svetujemo vam, bodite bolj previdni z vašimi izrazi, ako ne, ie pogovorimo v prihodnje drugje. Svet sicer že dolgo pozna resnico, da dobrota je sirota/ vendar je nehvaležnost še vedno grda reč, Soicalisti bi smeli imeti vsaj toliko značaj-nosti, da bi pri tistih, ki jih sicer psujejo £ krščanskimi psi in farji, ne iskali uslug in dobrot.
Kmetijski delavec.
Cven. Večkrat citatno po časopisih, kako brezvestno se ravna s tovarniškimi delavci. Nikdo pa se ne briga za ubogega poljskega delavca, ki mora na dan delati 14—16 ur, in to za par krcnic. Tukaj vara podam en zgled: Po končani svetovni voji ni sem prišel domov ves sestradan, bolan* na pol nag in bos. Doma nisem nič boljšega našel: otroci in žena lačni in še v slabšem stanju kakor jaz. Grem k bogatemu posest« niku, da bi mi prodal nekaj pšenice za se* tev. Kar se mi je tukaj zgodilo, ne bom nikdar pozabil. Dobil sem odgovor: Rajši vidim, da vsi siromaki za plotom »poet-kate«, kakor bi vam' pa le eno kilo zrn|a prodal. — Ljudje božji! Kakšen učinek so te besede naredile name, si lahko mislite. Do smrti izmučen sem se komaj priplazil domov, ti brezsrčneži so si pa med celo vojsko kupičili tisočake in stotisočake. Radoveden sem, zakaj smo le ubogi trpini za vse težave na prvem mestu, ki nimamo razven zelo slabega življenja ničesar oa svetu, medtem ko se drugi bogatijo in žive kakor jim je drago. Ko se je osnovala naša Jugoslavija, so nam obetali svobodo in lastno grudo, od katere pa ni danes ae duha ne sluha. Mislim, da v nobeni drugi državi ni tako žalostnih razmer, kakor v naši bogati Jugoslaviji. — Poljski delavec,
FosredoDEliica JSZ.
Sprejme se dober mizar. Naslov se izve v pisarni JSZ, Stari trg 2,
Svoji izobrazbi primerne službe išče strojni mojster, absolvent vseh strojnih šol* ki je bil 18 let usluiben pri mornarici v Trstu in je bil radi svojega jugoslovanskega mišljenja odpuščen iz službe. Natančneje se poizve v pisarni Jugoslov, strok, zveze, Stari trg 2, I. nadstr.
Išče se mizarski pomočnik za stavbin* sl^o in pohištveno delo. Plača po dogovoru« Deio je stalno. Natančneje se jioizve v pisarni Jugoslov. strok, zveze, Stari trg 2, I. nadstr.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«,
Tiska Jugoslovanska tiskarna t Ljubija«!.
dvovrstna
Ss-ka kolesa
INaifin&Jie predvojno 1 kvalitetno blago.
3.Sorec,£iubljana
gosposvetska cesta 14
a
JOSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2
priporoča svojo veliko zalogo raznega
manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek
vsake vrste za moSke in dečke, kakor tud! perilo. Obleke po naročilu se izvršujejo po najnižjih cenah.	Solidna	postrežba!
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Podružnica v MURSKI SOBOTI In DOLNJI LENDAVI.
Marijin trg štev. 8.
Poštni čekovni račun štev. 11.323, Telefon št. 54.
VVolIova ulica št. l.
Hranilne vloge se Izpia* čuiejjo brez odpovedi.
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obresfufe po
II	'
o
o
Hranilne vloge z odpovednim rokom se plačujejo no domovom
čistih brez odbitka. IzvcnJiubljsnski vlagatelji dobe poštne položnice.	“
Denarni promet v lanskem letu: 128,000.000 K.	Jamstvena	glavnica 2 in pol milijona kron.
Izdala čeke, nakaznice In akreditive na vsa tu- In inozemska mesta. Da|e posojila na vknilžbo, poroštvo, vrednostne papirje ?n blago ležeče v javnih skladiščita.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.	Zavod	je	neposredno	pod	državnim	nadzorstvom.
Širite ..NOVI £hs“
J• Kopač,svcčarna
Ljubljana, Celovška cesta 90.
priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo,
kupuje čebelni vosek, suhe satine, kapljine po najvišji dnevni ceni.
ŠOBNO SLIKARSTVO
IVAN KOŠAK
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 15
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejši izvršitvi in po solidnih cenah.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
! OsiMan MjiljBjri in Hit
po konkurenčni ceni.
Mesini trg 25. I.
♦
♦
♦
♦
\ nlnlsEdrih strojev
iz tvornice Umrath & Komp. ter bakrene kotle priporoča lastnica po umrlem soprogu
FRANCU HIHl, Lilijana
Sv. Mariina cesta štev. 2.
X
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
&
❖
s
t
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Za pleskarska in larska dela
se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini
TONE MALGAJ
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ul. 6
ISiaSI
Telefon štev. 228.
Račun čekovnega urada v Ljubljani štev. 647.
a
Ljudska posojilnica
v Ljubljani,
v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6.
Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po čistih
31
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica, in je imela koncem decembra 1920 60 milijonov vlog in nad K 1,100.000*— rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in
v tekočem računu.
MF~ Zahtevajte položnice Ljudske posojilnice. 1!®$
Sčiini sioDsnski zavarovalni zat>od
Vzajemna zavarovalnica
f Cjubljani ® Dunajska cesta štet). 1^.
Sprejema t> svojem žit>ljensl^em očičiell*u:
Zivljerts^ct zat>cn?arot>anja v l^ombi-nacija^. » JJajugoHrtejši pogoji za otroško Sofo in pogrebne stroške.
Sal|tet?o}}e cenilce!	Posredovalci	se	sprejemajo!
Ali
S
!i
VOZNi RED brzoparobrodov za Severno Ameriko in Canado.
CHERBOURG—NEW YORK—CANADA.
■■■-f' *. t*t «**
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Nafvečji In najhltrejšf parobrodi na sveto.
Od CherboDrga do Nsw Yorka			| Parobrod
četrtek	12.	maja	8ax )tua *)
sobota	14.	91	Aquitania
sobota	21.	ft	Imperator
sobota	28.	M	Mauretania
sobota	4 junija		Aquitania
sobota	18.	»9	Imperator
četrtek	23.	rt	I Sasonia *)
sobota	25.	ti	Aquitania
Nafvečji In najhitrefši parobrodi na svetu.
Infnrmnriic! nnlnH/D* I-eflMhnaclIe: Vsak potnik mora imeti predpisani potni ILaU! IIlLLIJti Lu liUiiliiib. list, vidiran od najbližjega amenkanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1), dalje od konzulov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do luke ukrcanja,— Do nadaljnjega se morajo vsi potniki II. in III. razreda podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcarja, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki potujejo preko Cherbourg-a zglase za odhod pri zastopstvu 18dni in
^vi v■ j.'..a—j= oni, ki potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parnika ............—
*) Parobrod ,,Saxonia“ vozi do luke Kalifa* (Canada).
Natančneja pojasnila daje:
Zasiopsive (M Lise, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
V LJUBLJANI
SOMBOR. Podružnici:
lika c. 38|i.
SPLIT.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirjef kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vioge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PooblaSCeni prosfajaSec srečk Hržaone Razredne Loter££e.
Izplačuje svojin kiijenln vsak znesek brez odpovedi v gotovini.
W\
m
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
sprejema od svojih članov hranilne vloge ter jih obrestuje do preklica po ij/|2 °|o
člani bodite dosledni ter nalagajte svoj odvišen denar le pri svoji lastni zadrugi!
Članom zadruge naznanjamo, da je dospela velika zaloga manufakture vsake vrste in najboljše kakovosti.