Listje in cvetje Pisma našim malim. III. Draga slovenska mladina! Zopet ti pišem o sreči. A da ti pokažem srečo, ti hočera pokazati našo in našega ljudstva in naše mladine — nesrečo. Ta nesreča se imenuje pijančevanje zlasti žgan j epi t j e. Gotovo si že videl pijanca. Njegov korak je bil negotov, hoja opotekajoča. Nje-gova beseda kreg, vpitje, preklinjevanje. Iz njegovih ust je puhtel neprijeten duh po zaužiti pijači . . . Kaj bi ti nemarnijo obširneje opisoval! Vprašam te samo: Kdo pa je ta pijanec ? — Človek, bitje je, ki ga je Bog ustvaril po svoji podobi. Človek, umno bitjc, pa. tava opojen kakor neumen; čJovek, gospodar na zemlji, pa mu gospoduje pijača. Kakšne vrste ljudje pa so pijanci? Žal, da le preobilokrat tudi mladi ljudje. Mla-denič v cvetu mladosti, ponos svojih staršev, njih upanje — pa pijan! Ali so pa pijanci srečni? Vsak pijanec toži, da je bolan. Bolezen je pa kazen človeškemu rodu za prvi greh, bolezen je naša nesreča. Vendar je pa to še najmanjša nesreča nesrečnega pivca. Otroci, ki so pijanci ne morejo biti srečni. »Spoštuj očeta in mater«, sem ti pisal zadnjič. Ali jih pijanec spoštuje ? Kaj je mar pijanemu sinu žalost očetova, kaj ga bri-gajo materine solze ! Kjer pa ni spoštovanja do staršev, tam pa ni sreče. — Pijanost je mati najrazličnejših pregreh. Naj ti samo nekaj povem, kar je napisala neka učenka o pijancih: »Pijanec greši sploh skoro zoper vse zapovedi. Od koga se sliši več kletvin m 88 kakor \z ust pijanca. Pijanca ni videti ob nedeljah y cerkvi. Za njega je cerkev gostilna, nesramno govorjenje molitev, torej se pregreši tudi zoper šesto božjo zapoved. Koliko-krat se čuje, da je kak pijanec postal velik tat. Največ goljufije, odrtije in Jaži pride po pijancih.« Glejte, kaj vam piše ta deklica. Koliko greha! Kjer je pa doma greh, tam ima svoj dom nemirna vest, tam ni doma sreča. Pijančevanje vzame človeku tudi prostost. Koliko mladih pijancev preživi svojo mladost po ječah, v zaporu. Pijanec postane suženj, hlapec svoje grešne strasti. Namesto da bi se z božjo pomočjo ustavljal svojim strastem, ga pa premaguje grda strast pijan-čevanja . . . Ljuba slovenska mladina, ali hočeš biti tudi ti tako nesrečna? Ali hočeš tudi ti s tolikimi grehi žaliti svojega dobrega Boga, žaliti svoje ljube starše, služiti grehu in samemu hudobnemu duhu? Od vseh strani čujem tvoj mehkozveneči glas: Ne, ne, ne .. .! Prav je tako I Prost mora biti, prost raoj rod, na svoji zemlji svoj gospod! In da bo naš ljubljeni slovenski rod prost: prost greha, prost sužnosti, prost raznih bolezni, ki jih je krivo pijančevanje — zato poskrbi tudi ti, mladina! Boj pijan-čevanjul Ta klic naj tudi tebi ne bo tuj. Če boš ti, mladina, spoznala ta klic, če boš ubogala in studila pijančevanje; če boš ljubila treznost, ali celo ne boš pokusila no-bene opijanljive pijače: potem boš srečna ti, mladina, srečni bodo tvoji starši, srečna tudi tvoja domovina. Pozdravlja te dobrohoteči tvoj prijatelj B o g o mi 1. Modrost v pregovorih domačifa iti tujih. P Čoln. Ne sme se vse nakladati na en čoln. (Kar je preveč, je preveč. Posebno naporna delaje treba primerno razdelili.) Čolnič, varuj se slapa, sicer bo njegov padec tvoj padec. (Mladina, izogibaj se ne-varnih potov!) Marsikdo ima čoln, pa ne zna čolnariti. — Vsak čoln hoče imeti svojega Colnarja. (Kaj pomagajo še iako ugodne razmere onemu, ki si jih ne zna ali noče v prid obračati!) Z luknjastim čolnora ne hodi na morje. (Za vsako podjetje je treba primernih sredstev.) Kdor zna čolnariti po ribnjaku, ne zna še ladje voziti po morju. Kdor je v Colnu in ne utone, naj se še nikar ne imenuje plavača. Kdor hkrati vozi z dvema Colnoma, se lahko ponesreči (potopi). Za majhen čoln je treba le majhnih vesel. Čreda. Če vsak svojo čredo zavrača, sc dobro pase. \(Če vsakdo stori svojo dolžnost, je lep red v tloveški družbL) Velika čreda potrebuje dobrega pastirja, majhna pa ne slabega. — Brez dobrih pa- stirjev, ni dobre črede. — Kakršen črednik taka čreda. (Povsod je na modrem vodsfvu največ ležeče.) Slabi pastirji izpridijo Credo. Nobena čreda ni tako tnajhna, da bi ne bilo kake garjeve ovce vmes. Čim manjša je čreda, tem boljša je paSa. Pastir mora čut/, četudi čreda spi. Čim boljši pastir, tem večja Creda. Računska naloga. (Priobčil InternusO Nekdo ima 144 K, in sicer v novcih po 1 K, 5 K, 10 K in 20 K, vsakih v enakem številu po 4. Razpoloži jih po mizi v štiri enake vrste, in sicer tako, da znaša vsota vsake povprečne in navpične vrste in vobeh diagonalah 36 K. Kako je razvrstil svoj dcnar? Šaljivo vprašanjc. (Priobcil Internus.) Katcri dedlči poprej umrjo, preden prej-mo dedščino? (Rcšitev In imena re5ilcev v prihodnji Stevilki.) BVrtcc" izhaja 1. dne vsakega raeseca in stane s prilogo vred za vse leto 5"20K, za pol leta 2"60 K. — Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta št. 78 v Ljubljani. Izdaja društvo ,,Prlpravniški dom". — Urcjuje Hnt. Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.