»Tednik tzhija pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormoi — Izdaja /^^avod »Tednik«. Ptuj — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova R — Tel. 156 — St tek. ra- čunat NB Ptuj «04-19-1-206 - Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- $tvo 1000, za Inozemstvo ISOO din. Letnik XVI. št. 35 PTUJ, dne 20. septembra 1963 Cena 20 din V središču vsega dogaianja- delovni človel( v soboto, 14. t. m., je bila v Ptuju sektorska predkojn- gresiia konferenca sindikata kmetijskih, živilskih in tobač- nih delavcev občin« Slovenska Bistrica. Ptuj in Lenart v Sloven.skih groricah. Referat je imel član odbora sindikata kmetijskih in živilskih delavcev ing. Dragan Bosnič. Kol gosta sta se konference med drugimi udeležila tudi član republiškega odbora sindikata Franc Marine in predsednik okrajnega sindikalnega sveta Jože Globačnik. O najaktualnejših problemih v kmetijstvu iii živilski indu- striji ter o bodorih nalogah sin- dikata je govoril član odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev ing. Dra- gan Bosnič. Uvodoma je dejal: >Ce ravno za preteklo obdobje naše aktivnosti damo pozitivno oceno, ne moremo-trditi, da še m vrsta vprašanj in problemov, katere moramo reševati še bolj resno in odgovornejše.« Zaradi tega je bilo govora predvsem o nekaterih osnovnih problemih v kmetijstvu kot so: proizvod- nja. upravljanje, delitev, sta- tuti in podobno, ki s« posebne vloge in značaja in jim mora- mo v bodoče nuditi prioriteto. Zahvaljujoč velikim družbe- nim vlaganjem in zagotovlje- nim družbenim odnosom je pri- šlo od leta 1961 naprej na pod- ročju vseh treh občin do hitre- ga in močnega razvoja na druž- benem sektorju kmetijstva in predelovalne industrije. Y na- vedenem sektorju j« bilo v zadnjih dveh letih vloženih sa- mo na območju občine Ptuj nad 4.200 milijonov dinarjev in- vesticijskih' sredstev. V kme- tijstvu je bilo vloženih 2 mi- lijardi 463 milijonov dinarjev, v predelovalno industrijo pa 1.760 milijonov dinarjev. Za le- tošnje leto so predvidene inve- sticije v skupnem znesku 2.278 milijonov dinarjev, kar bo ver- jetno tudi realizirano. Kot re- zultat omenjenih vlaganj bele- žimo krepitev materialne osno- ve, predvsem družbenega kme- tijstva — kmetijskih poselitev in zadrug, kakor tudi poveča- nje hektarskih donosov in pro- izvodnje ter zvišanje produk- tivn£>sti dela. območju teh občin imamo danes osem kme- tijskih zadrug in en Kmetijski kombinat s skupno površino 6.850 ha zemljišča ali 9,6 odst, od skupnih obdelovalnih povr- šin. V kooperaciji je bilo za- jeto okrog 15.700 ha površin zemljišč, ali 51 odst. površin zasebnih proizvajalcev. Y druž- beno-kmetijskih organizacijah navedenega področja je zapo- sleno okrog 2.030 stalnih delav- cev od tega pa 160 kmetijskih strokovnjakov. Omenjene za- druge imajo okrog 200 traktor- jev, 43 kombajnov in okrog 600 različnih traktorskih priključ- kov 4er različne druge kmetij- ske stroje. V občini Ptuj znaša vrednost osnovnih sredstev v družbenem sektorju 4.870 mili^ jonov din. Od tega je najbolj opremljen Kmetijski kombitiat Ptuj. pri katerem pride nn 1 ha zemljišč 243.000 diii vredtuvsti osnovnih sredstev. V iiredelo- valni industriji občine Ptuj pa je vrednost oisnovnih sredstev 394,330.000 milijonov din. Kme- tijske organizacije razpolaga- jo z 1,300 milijonov din obrat- nih sreflstev, predelovalna in- dustrija pa s 333.300.000 din. Produktivnost v družbenem sek- torju kmetijstva na pmlročju občine Ptuj se je po pregledu analiz zvišala v odnosji na leto 1961 za približno 11 odst. Družbeni sektor se iz dneva v dan najbolj uveljavlja na tr- žišču in beleži občutno pove- čanje tržnih viškov. Delovni kolektivi, organi upravljanja v nadaljevanju referata se je ing. Bosnič dotaknil delov.nih kolektivov, organov upravlja- nja ter subjektivnih sil v ko- lektivih. .Med drugim je dejal, da je premalo diskusij in boja za spreminjanje nr>tranjih od- nosov, za povečanje produkci- je, za hitrejši razvoj stimula- tivnih oblik'delitve dohodka in osebnih dohodkov, zoper poja- ve birokratizma in parazitizma v odnosu na družbena sredstva. V proizvodnji kmetijskih po- sestev in zadrug se še ponekod vedno srečujemo z zelo počas- nim |)rehodom in uvajanjem specializirane produkcije ter uvajanjem sodobnejših organi- zacijsko-tehnično in tehnoloških postopkov, .^e vedno je r kme- tijskih organizacijah na iiašpm podr<>čju v največji meri za- sto[)ana produkcija raznovrst- nih kultur in reja živine. S koncepcijami mnogovrstne kul- ture, v kateri se ena ekonom- ska enota ukvarja s proizvod- njo več proizvodov, je obreme- njen del strokovnih in vodilnih kadrov, kar se zelo negativno odraža na gospodarjenje in ekonomično proizvodnjo samih ekonomskih enot in podjetij v celoti. Številne slabosti prihajajo do izraza tudi v odnosu do stro- kovnega izpopolnjevanja pro- izvajalcev. S' tem pa ne sme- mo in ne moremo reči, da se ni ničesar napravilo, vendar je dejstvo, da so organizacijski, in materialni problemi, s katerimi se srečujejo naše organizacije vsak dan. v dobri meri orlrini- le zadovoljivo skrb s tega pro- blema. Ni govora o tem. da še vedno nimamo zadovoljivega števila visoko kvalificiranih de- lavcev. vendar je še znanje pro- izvajalcev relat^ivno na nizki stop nji. Statuti gospodarskih organizacij Tov. Bosnič je omenil še ne- katere najbolj važne in aktu- alne naloge. Med te sodi pred- vsem izdelava statutov gospo- darskih organizacij. Znano je. da je rok za izdelavo statutov april 1964. kar pomeni, da je jrlpde na vsebino in obseg dela ostalo relativno malo časa, ki ga bo treba bolj racionalno iz- koriščati kot do sedaj. V vseh organizacijah imamo komisije in podkomisije za izdelavo sta- tutov in potrebnih pravilnikov, vendar je delo vse preveč po- časno, kar velja še posebno za kmetijske organizacije. Osnut- ke za diskusije v kolektivu so pripravili le r >Perutnini< Ptuj in Tovarni olja Slovenska Bi- strica. Slabo stanje je pred- vsem v kmetijskih zadrugah, katerim bo zaradi tega treba nuditi pomw in podporo. V zve- zi s tem se postavlja tudi na- loga proučiti možnost prehoda na 42-urni delovni teden. Ne- katere organizacije — zlasti iz predelovalne industrije — so začele o tem že resno razmiš- ljati. Največji problem prehoda na 42-urni delovni teden je zo- pet v kmetijskih organizacijah. 42-umi delovni teden ^Mnenja smo. da je delo okrog*prehoda na 42-urni teden širšega pomena in da je to v glavnem naloga tehnologov in orpnizatorjev proizvodnje, kajti delo bo le uspešno na- pravljeno ob istočasni analizi produkcijske orientacije, teh- noloških in tehničnih postopkov ter orgaAzaciji dela',« je dejal ing. Bosnič. Konec na 2. strani Predsednik Tito v Braziliji toplo sprejet Brasilia, 19. septem- bra (Tanjug). Predsfdnik Tito je včeraj popoldne pri- spel na uradni obisk v Bra- zilijo. Na vojaškem letališču v glavnem mestu Brasiha »o predsedniku Titu priredili svečan sprejem. Iz posebne- ga štirimotornega reaktivne- ga letala >DC-8< letalske družbe SAS, v katerem so ob lepem vremenu prispeli jugoslovanski predsednik, njegova soproga in osebno- sti njegovega spremstva, sta prva izstopila predsednik Tito in njegova soproga Jo- vanka. Predsednik Tito je nosil temno sivo obleko, nje- gova soproga Jovanka pa zelen plašč in rumen klo- buk. Na letališču sta predsed- nika Tita pričakala predsed- nik Brazilije Joao Goulart in njegova soproga Maria Teresa. Oba predsednika sta se toplo in prisrčno pozdra- I vila. j Predsednika Tita sta zatem po- j zdravila tudi jugoslovanski vele- poslanik Marijan Barišič in vrši- lec dolžnosti zunanjega ministra Brazilije Bulitro Bragozo. Jugoslovanskemu predsedniku so izkazah vse časti, s katerimi sprejemajo šefe držav. Potem so odjeknile častne salve iz topov in zvoki jugoslovanske ter brazilske himne. Predsedniku Titu in njegovi soprogi so pred- stavili člane brazilske vlade in visoke brazilske osebnosti, ki so sodelovale na svečanem spreje- mu Prvo srečanji- predsednika Tita In predsednika Goularta so po- sneli s svojimi kamerami številni brazilski in inozemski fotorepor- terji ter filmski in televizijski snemalci. Pozneje so se visoki gostje z avtomobilom odpeljali k predsedniški rezidenci »Alvora- da«. Ob prihodu v rezidenco »Alvo- rada« sta se v preddverju palače -o^sod ou5.isud sjjmpsspajd Bqo vila, predsednik Tito pa se je ne- kaj časa zadržal, obkrožen z ve- liko skupino reporterjev. Ob tej priložnosti je dal krajio izjavo, v kateri je dejal, da je srečen, ker lahko Uroi^i prisrčne pozdrave narodov Jososlavije na- rodom Brazilije. »Zelo sem zado- voljen,« je dodal predsednik Tito, »ker se mi je ponudila priložnost, da s svojimi sodelavci in s sopro- go vidim vašo državo in da s predsednikom Goulartom in nje- govimi sodelavci lahko izmenjam mnenja o raznih vprašanjih. »Ta naš obisk bo vsekakor po- memben za nadaljnjo poglobitev odnosov med našima državama.« Predsednik Tito in njegova so- proga bosta v času svojega biva- nja v Braziliji stanovala v palači »Alvorada«. To je nenavadno lepa stavba, ki jo simobolizira nova originalna brazilska arhitektura, katere osnovni elementi so har- monične linije stebrov nosilcev v obliki lokov, na katerih počiva vsa palača. Predsednik Tito In njegovi naj- bližji sodelavci so ostali v palači samo pol ure, potem pa so se na- potili v palačo Planalto, kjer so delovni prostori šefa brazilske države. To je bil prv' sestanek predsednikov obeh držav. Pred- sednik Tito se je zadržal ob tej priložnosti na krajšem kurtoaz- nem obisku pn predsedniku Gou- lartu. Temu sestanku so priso- stovali tudi najbližji sodelavci obeh predsednikov. Predsednik Tito se je zanimal za izgradnjo Brazilije in za posle- dice nedavnega katastrofalnega požara v brazilski državi Parana. Med razgovori je predsednik Tito seznanil svojega gostitelja s po- sledicami katastrofalnega potresa v Skopju. Šef brazilske države se je zlasti zanimal za napore jugo- slovanskih narodov, da bi to ne- srečo prebrodiU. Ob konca obiska je predsednik Goulart izjavil, da je zelo zadovoljen, ker se mu nudi priložnost, da lahko izmenja stališča s svojim visokim gostom. Predsednik Tito se je vrnil v palačo »Alvorada« nekaj pred 18. uro po lokalnem času. Novo srečanje obeh šefov držav je predvideno za danes popoldne, ko se bodo začeli uradni razgovori obeh delegacij. Soproga predsednika Tita Jo- vanka Broz je sinoči obiskala so- progo predsednika Goularta Ma- rio Thereso v zasebni rezidenci šefa brazilske države »Granza do Torto«. Soprogi obeh predstavni- kov sta prebili dalj časa v pri- srčnem razgovoru Jovanka Broz bo danes dopoldne v družbi Ma- rie Therese Goulart obiskala bra- zilsko legijo za socialno pomoč Kaj predvideva urbanistični načrt mesta Ormoža DO KONCA LETOŠNJEGA LETA BODO IZDELANI URBA- NISTIČNI NAČRTI ZA MESTO ORMOŽ IN NEKATERE PO- MEMBNEJŠE KRAJE V OBČINI - VELIKO ZANIMANJE IA NOVI URBANISTIČNI NACRT Do konca letošnjega leta bo Zavod za urbanizem Maribor "'z- delal urbanistični načrt za me- sto Ormož. Stroški izdelave zna- šajo pet milijonov dinarjev. Za ta znesek bodo urbanisti izdela- li tudi načrt za Središče, Ivanj- kovce in za Veliko Nedeljo. Gle- de na to, da se je vse doslej me- sto Ormož kot drugi kraji v ob- čini gradilo brez urbanističnega načrta, bo ureditvi mesta to de- lalo toliko več težav. Strogi center mesta bo obsegal sedanj; Mestni trg. Vse nepotrebne pri- zidke in manjše neurejene zgradbe bo treba iz centra me- sta odstraniti in postaviti višje zgradbe. Urbanisti so predvideli rešitev prometa v perspektivi 30 let tako da bi obstoječa tran- zitna cesta s^kozi Ormož ostala le za lokalni promet, zato pa ..je predvidena nova cesta, ki bo se- verno nad mestom povezovala Ptuj s Središčem in Ljutome- rom, Ta nova cesta bo speljana z obstoječe ceste na Lenti mimo vrtnarije in osnovne šole na Hardeku, kjer se bo spojila s Ko- lodvorsko cesto. Obstoječe mest- ne ulice bodo služile le lokal- nemu prometu. Prostor za grad- nje v mestu bi naj bila leva in desna stran Ptujske ceste, vse do odcepitve ceste proti Toma- žu, nato med Skolibrovo in so- sednjo desno ulico, medtem ko so na desni strani Ljutomerske ceste predvideli gradnjo stano- vanjskih hiš Na prostoru tned bencins'ko črpalko do gostišča »Grozd« bo treba odstraniti stare prizidke in pri gostilni »Grozd«, bo najboljše porušiti obstoječe poslovne prostore pod- jetja »Pivo-slatina« in na tem mestu zgraditi sodoben gostin- ski lokal, motel. Poleg drugega bo motel zgra- jen na tem delu mesta tudi za to, da bo gositišče in vrt pri »Grozdu« bolj namensko izkori- ščeno. Bilo bi prav predvideti v prihodnjem letnem družbenem planu občine, ali pa vsaj sedem- letnem planu zagotoviti potrebna finančna sredstva, g katerimi bi bilo moč preusmeriti cesto mi- mo »Grozda«, da bi odpadli ne- varni ovinki. Morda bj bilo prav poleg novozgrajenega motela urediti avtobusno postajo, neda- leč od bencinske črpalke pa modno trgovsko hišo. Modne hi- še še v Ormožu ni. Ker se kupna moč občanov naglo veča, bo tre- ba v bodoče nuditi potrošnikom večjo izbiro blaga v sodobnih prodajnih prostorih. Del mesta med bencinsko črpalko in gosti- ščem »Grozd« bo tudi del centra mesta, zato bo treba preostale nezagrajene površine primerno urediti. Mogoče bi bil ta del me- sta primeren za spomenik NOB. ki ga v Ormožu še ni. Res je ta razporeditev še stvar bodočnc- sti. Tudi na Mestnem trgu bi bi- lo najboljše izravnati cesto pro- ti bencinski črpalki. V tem pri- meru bi bilo potrebno podreti .stavbo, kjer je trgovina »Steklo- barve« in bi tako cesta oeljala mimo klavnice. V podaljšku bi zgradili novo poslopje občinske skupščine, katere usilužbenci seda.i delajo v neprimernih pro- storih. Celi del leve strani Mest- nega trga bodo zavzemale velike stavbe in bloki. Načrt predvideva ureditev parka in zaščito pr®d nadaljnjim propadanjem. V parku na polja- ni bodo zgrajeni kopalni bazeni. V bližini bazena bi postavili bi- fe. V parku bi uredili tudi igri- šča. ki bi služila pozimi za drsa- nje in kegljanje o TUDI V ORMOŽU REKREACIJSKI CENTER To bi naj bil ormoški rekrea- cijski center. Tudi za razvoj športa v občini bi bili s tem da- ni vsi pogoji. Grajski stolp bi preuredili v turistične namene. Iz stolpa je vidna bližnja in daljna okolica Ormoža predvsem pa Slovenske gorice, Tvanjšica in celo Blatno jezero. To je kratek obris urbanistič- nega načrta mesta Ormoža. Se- veda je potreben dopolnitve in vskladitve z realnimi možnost- mi ter potrebami. Vsekakor bi naj o novem urbanističnem na- črtu mesta razmišljal s^lehemi občan, predvsem pa člani druž- beno političnih organizacij, or- gani občinske skupščine, dru- štva in delovne organizacije, predvsem pa ljudje na odgovor- nih mestih bi naj posredovali svoja stališča in mnenja prek tiska, ki bo pomagal iskati pri- merne rešitve. SPOZHilUAJHO SOCIALNO DELO Socialna varstvena služba ima v socialističnem razvoju po- membno vlogo. Po vsebini pre- haja od individualne kurativne službe v. širšo dejavnost, kar omogoča stalno in sistematično skrb za človeka. Socialne službe se ustanavljajo tudi v gospodar- skih organizacijah, šolah, kra- jevnih skupnostih itd. Socialno varstvo je področje, na katerem prihaja skrb za družino in otro- ka do veljave. V naši občini opravljajo socialno delo social- ni delavci pri oddelku družbe- nih služb. To področje je zelo široko, saj poleg skrbi za stare, onemogle ljudi opravlja še vr- sto^ funkcij: ureja rodbinske dolžnosti, rejništvo, usposablja in zaposluje invalide, obravna- va mladoletnike, skrbi za de- fektno mladino, skrbi pa tudi za varstvo družine in otrok. Socialne problematike ne sme- nio reševati zgolj administra- tivno. Sistematično in strokov- no socialno delo se prav zato lahko uspešno razvija le z orga- niziranim načrtnim sodelova- njem vseh družbenih činiteljev in s pomočjo strokovnih kadrov, ki bodo na podlagi znanstvenih dognanj in študijskih prouče- vanj pomagali reševati konkret- ne naloge. Potrebno je ustanovili zovori za socialno delo >'9-- občina inr^ razšir- jeno j-odročje. Tudi življenje občanov je različno, ki ga je treba področno analizirati in iskati vzroke številnih socialnih problemov. V socialno proble- matiko se premalo poglabljajo družbeni činitelji. Posebej bo treba obdelati področje alkoho- lizma, ki je dostikrat vzrok sla- be vzgoje otrok in uničuje dru- žinsko življenje. Strokovna socialna služba bo pomagala gospodarskim organi- zacijam reševati socialne pro- bleme, ki so povezani z ustvar- jalnim delom zaposlenih star- šev. V skladu s finančnimi mož- nostmi in z razumevanjem vseh odgovornil;! činiteljev bo nujno načrtno organizirati otrošico varstvo in .splošno skrb za de- lovnega človeka. Socialno delo je skratka tudi družbeno politično delo z delov- nimi ljudmi ki ga oblikujemo z analitičnimi metodami; razgo- vori, obiski, posvetovanji, opa- zovanji,. anketami, predavanji, zbiranjem poda<^kov za študij- sko obdelavo socialne in var- stvene problematike. Tovarišica Milena Medved, socialna delavka pri občinski skupščini, pravi sledeče: »Spe- cifični socialni problemi so v gospodarsko šibkejših predelih Slovenskih goric in Haloz. Re- lativna naseljenost, oddaljenost od večjih gospodarskih centrov, manjša možnost zaposlitve. S problemi varstva otrok, druži- ne so t^^-no po','e/"3ni pr'^hlemi vdiolva odraslih. Mladi ljudje zaradi manjše možnosti zasluž- ka odhajajo v industrijska sre- dišča, stari pa ostanejo nepre- skrbljeni. Konec leta 19R2 smo izvedli anketo, ki je pokazala, da je v naši občini nad 700 sta- rih ljudi, ki so potrebni varstva. Do sedaj smo take probleme re- ševali v okviru Doma oskrbo- vancev v Muretincih, vendar bomo morali misliti na cenejše oblike varstva starih.« Tovarišica Anka Ostrman, so- cialna delavka, pravi o svojem delu z mladoletniki takole: »De- lo z mladoletniki je izredno na- porno in zahtevno. Slabo vzgo- jen otrok rad stori tudi kaj sla- bega. Vedno pa moramo upati, da je bila temu. vzrok slaba vzgoja in da bo otrok spoznal svojo napako ter s pomočjo vzgojne pomoči postal dober član naše družbe. Ce pogledamo, od kod prihajajo ti mladoletni- ki, ugotovimo, da živijo v glav- nem v popolnih družinah. Spo- znavanje teh družin pa nam po- ve, da te družine niso harmo- nične, enotne, da so starši brez čustvene odgovornosti za svo- jega otroka. Tak otrok se v šoli .slabo uči, zaide v slabo družbo, stori prestopke, ki ga včasih ce- lo privedejo pred sodišče. Vča- sih socialni organi prepozno zvedo za takega mladoletnika, kar onemogoča kasnejšo vzgojo. Zato je nujno, da socialna služ- ba ^premija življenje naših dru- žin, širi varstvo družine in otrok in skrbi za vsestransko vzgojo mladine.« Naloge sveta za socialno varstvo v pomoč socialnim službam je tudi Svet za socialno varstvo, ki pa je v svojem delu preveč ozek in se tudi premalo poglab- lja v širšo problematiko social- nih problemov na področju ob- čine. V mnogih krajih ustanav- ljajo posebne svete za varstvo družine. Ti posebni sveti bi laž- je podrobno analizirali otroško varstvo in pomoč družini. Po- sebej je treba poudariti skrb za delovnega človeka, njegovo oskrbo, počitek in razvedrilo. V statutih bi morala biti začrtana vsestranska skrb družbenih či- niteljev za mater in otroka ozi- roma družino v socialistični družbi Konet nd 2. sirarn Nizko število članov SZDL Y občini Ormož V ponedeljek dopoldne so se v prostorih »Abonent* v Ormožu zbrali sekretarji in blagajniki krajevnih organizacii SZDL s področja občine in so ob te.i pri- ložnosti razpravljali o povečanju števila članstva in o pobiranju članarine Sklenili so, da bodo za letošnjo leto zbrali članarino SZDL do 15. oktobra. Govorih so tudi o ureditvi družbenih prosto- rov, in računajo, da bodo do konca letošnjega leta po vseh krajevnih organizacijah SZDL urejeni, kjer še niso. Posebno kritično so obravna- vali vprašanje, da je v občim premalo članov SZDL. zato so si postavili nalogo število članstva povečati. Od dvanajst tisoč volil- nih upravičencev je v občini sa- mo 6591 članov SZDL. Zmenili sr. se. da bodo število članstva oove- čali na 7000 Nečlanom SZDL le treba temeljito Prikazati porTer- in važnost SZDL. Menda ru potrebno omenjati važnosti te po- litične organizacije, v katen ima pravico udejstvovati se sleherni državljan politii^n neaktivne ob- čane je treb-^ vkiiučiti v ..dlo- čanje in v vsestransko politično življenje. Glede na važnost te akcije bodo po vseh krajevnih organizacijah SZDL predavanja, kjer se bodo občan, sezn uiili s pomenom in važnostjo politične- ga. gospodarskega kulturnega in drugega udejstvovan.ia Predavanj se bodo poleg čla- nov ZK udeležih tudi predstav- niki množično-poHtičnih organi- zacij in društev ter drugi prebi- valci. Predavan.ia brdo na Toma- žu 19 septembra ob 19 uri v Sre- dišču 23 . v Podgorcih v IvanJ- kovcih 29 sept,. pri Miklavžu 3. oktobra, pri Veliki Nedelji 9 10. v Savcih 13 10 v Looeršicah 10. 10., v Ključarovcih 15 10 . na Kcu gu 18 10. in na Runču 22 i" BD. Stran 2 TEDNIK PTUJ, dne 20. septembra 1963 Po muzejskem Ptuju Ptuj praznuje v naslednjem mesecu 70-letnico svojega zna- menitega muzeja. Preden bodo muzejski strokovnjaki napisali kaj več iz zgodovine ptujskih muzejskih zbirk, se bomo mi pomudili v Ptuju kot turisti. Ptujčani se ponašajo s Svojim velikim muzejem. Letos so si- cer zaprli zelo znamenit del mur žeja, to je arheolo.«;ki, ker ga bodo preuredili. V ta namen od^ stranjujejo nekatere stavbne prizidke, ki ne spadajo k prvot- ni dominikanski stavbi, v ka- teri je arheološki mužcj. Ko bo- do izselili stranke iz prvega nadstropja, bodo uredili po so- dobnih muzejskih načelih pra- zgodovinsko, rimsko in staroslo- vansko zbirko. Zelo velikega pomena za tu- rizem v Ptuju so grajske mu- zejske zbfrke, posebno 'žanirria tuHste grajska stanovanjska oprema v pcvem nadstropju, mnogi turisti pa si z.zanimanjem ogledujejo tudi etnografsko zbirko in oddelek ljudske revo- lucije. Zal je že nekaj let jav- nosti zaprto drugo nadstropje gradu, ker morajo preje utrditi tla. Tramovje je v stoletjih svo- jega obstoja doslužilo. V dru- gem nadstropju je bila urejena zelp lepa umetnostna zbirka slik od gbtike do moderne. Ce bo šlo vse po sreči, bo muzej drugo leto znova odprl javnosti zbirke v cšrugem grajskem nad- stropju. Muzej na prostem Zaradi mnogih zgodovinskih spomenikov po mestu lahko imenujemo Ptuj tudi muzej na prostem. Del arheološke zbirke lahko vidimo kar ob mestnerri stolpu, kjer so vzidani nekateri kamniti rimski spomeniki, ne- kaj korakov vstran, na Sloven- skem trgu pa stoji znameniti Orfejev spomenik. Na Bregu je rimski tempelj — III. mitrej, v bližnji Hajdini pa T. mitrej. V mestu so znamenite kulturno- zgodovinske stavbe, kakor pro- štijska cerkev v osnovi iz 11. sto- letja, minoritski samostan z ru- ševinami cerkve iz 13. stoletja, mestni stolp, okrogli obrambni štolp ob Dravi. Florjanov spo- menik pred staro kavarno — spomin na pogoste požare v Ptu- ju ter razne stavbe renesančne- ga, baročnega in bi'derrhayer- skega izgleda. Strme ozke srednjeveške uli- ce, ki jih pogosto vežejo zidani obočni loki, se vlečejo od Dra- ve in stekajo proti gradu, naj- mogočnejši stavbi v Ptuju, naj- večji ohranjeni trdnjavski graj- ski kompleks v Sloveniji, ki so ga zgradili že v 11. stoletju in povečali v 17. stoletju. Turisti v Ptuju Domači in tuji turisti prihaja- jo in se ustavljajo v mestu, či- gar grad jih privablja že od da- leč po cestah, ki vodijo v Ptuj. 2e od od daleč se turist zamak- njen v grad odloči, da z avtom zapelje tja gori in si grad ogle- da. Pred grajsko restavracijo se ustavljajo avtomobili iz- raznih krajev naše . države in iz tujih držav z.,znaki GB, NL, USA, D, A, G, F, N, I in drugi. Nekateri parkirajo v mestu in se napoti- jo najprej po mestu, da vidijo njegove stare stavbe, njegove zgodovinske-, posebnosti, nato se odpravijo na grad kar peš. Pot jih vodi po ozki ulici s Sloven- skega trga kjer jih turistična ta- blica usmerja na grad. Nečista pot in druge nevšečnosti Ptujčani premalo skrbijo za svoj ugled, ko mečejo vse, kar jim je odveč, kar po ulicah: ogrizke, škatlice cigaret in vži- galic, papir, pločevinaste kon- zervne škatle in še kaj. Ulični čistilci z nevoljo opravljajo svoj posel, ker jim nekateri državlja- ni dajejo po nepotrebnem pre- več dela. Najhujša nesnaga je v ulici, ki je markirana za pot na grad. Ali jo je letos že kdaj očistil kdo drug. kakor veter in naliv, ki jo je pral? Ljudje, nevzgoje- ni državljani pa so do te ulice neusmiljeni. Zgodi se, da zagle- daš na potu na grad poleg sme- ti na nikoli pometenih stopni- cah, ki jih krasijo zavese iz paj- čevine, tudi človeško blato z ro- jem muh. Turistične skupine se odmaknejo od kupa in koraka- jo naprej, a žal včasih nalete na nov kup in na ostanke svežega bruhanja. Neprijetne vonjave so najhujše ob svežih kupih bla- ta, drugi dan je že boljše in sča- soma veter izsuši in raznese ne- snago. Tako je priroda s svoji- mi zakoni, z dežjem in vetrom naravni čistilec ulice, ki jo ne- vzgojeni državljani tako ne- usmiljeno smetijo in večkrat gr- do ponesnažijo. Ulica na grad bi bila potreb- na še drugih popravil, saj je skrajno slabo tlakovana z okro- glim. kamenjem, kjer se zvra- čajo noge. Steza v sredini s ši- rokimi betonskimi ploščicami v dveh vrstah bi rešila to vpra- šanje. Kaj pravijo turisti Se druge stvari so, ki motijo izletnika v Ptuju. Večkrat se po- tožijo ljudem, ki imajo z njimi stike. Mnogi se pritožujejo nad stranišči v gostiščih. Spet so dr- žavljani tisti, ^ki jemljejo ugled našemu mestu. Stranišča so pol- na nesnage. Ljudje ne uporab- ljajo izplakovalnih naprav in večkrat-močijo kar po tleh ter ostudno mažejo stene. Ker ■ so nekateri državljani osebno ne- snažni, je potrebno večkrat po- gledati v stranišča in krivce ostro prijeti. 2;aradi nekulturnih gostov v naših gostilnah odhar iajo mno&i kulturni .gostje iz Ptuja s slabimi vtisi-. Gostinci bi morali rešiti to vprašanje in nadzorovati čistost sanitarij! Tudi s hrano niso turisti več- krat zado.v-oljni, z vodenimi ju- hami, pičlimi obroki, z visokimi cenami za nekvalitetno hrano in visokimi cenami vina in tudi ponekod s počasno postrežbo. Krivi smo vsi Koga bi lahko obdolžili za te nepravilnosti, ki-jemljejo ugled- ptujskemu turizmu? Ali člani in odborniki turističnega društva ne opozarjajo dovolj onih, ki so odgovorni za čistost v mestu, posebno pa ulic, kjer hodi naj- več izletnikov? Ali je kriv mor- da čistilec, ki mu je odmerjeno čiščenje grajske poti, a tega de- la ne opravlja? Za čiščenje .sanitarij v gostin- skih obratih, za okusno postrež- bo po zmernih cenah pa odgo- varjajo seveda kolektivi gostin- skih obratov! Za druge turistič- ne pregrehe, pa smo krivi prav vsi. Prvič tisti, ki delajo nesna- go, drugič tisti, ki bi morali či- stiti in ne čistijo., in Iretiič tisti,' ki hodijo malomarno mimo ne- sna£?e in' se le tiho zgražaio. Čla- ni SZLL na terenu okoli gradu bi morali na' javnih sestankih razpravljati tudi o nroblemu či- stoče in Opozarjati člane, da ču- vajo čistočo okolja ovojih hiš, da ne mečejo smeti po tleh in tako "dajejo sebi slabo spričeva- lo," obenem pa posredovati, fia ulice čistijo! ^ • • . - / Kaj Storiti? . Letošnja turistična sezona še ni pri kraju. .Se ves zlati okto- ber vabi tujce v naše vinorod- Poizkušnja vin v Ormožu Prejšigo soboto popoldne je l)ila na vrtu gostilne »Grozd«, v Ormožu odprta poizkiišnja domačih visoko kakovostnili vin Kmetijske zadruge Ormož. V paviljonu, zgrajenem iz pla- stične mase. prodajajo V(se sor- te priznanih Vin, ki so jih raz- stavljali na letošnjem .Medna- rodnem vinskem .sejmu v Ljub- ljani: laški-rizling, burglmdec, šipon.. traniLnec, - sovinjon in druge. Poizkušnjo vin je od- prl direktor kombinata Mati- ja Ratek, ki je v govoru opisal gospodarsko - važnost ;»jeruza- leinskih vin?, ki so znana po v.sem svetu. Številna priznanja, ki jih zadruga Ormož vsako leto prejme za svoja visoko ka- kovostna vina na vinskih sej- mih. je le skromno priznanje delovnemu kolektivu. Na letoš- njem vinskem sejmu v Ljiib- l.jani je zadruga prejela 11 zla- tih kolanj in 1 srebrno medaljo za dvanajst razstavljenih vzor- cev. Srebrno kolajno je kom- binat prejel za burgundec. Do- slej je zadruga prejela nad sto medalj in mnogo priznanj. Nairien 14-dnevne poi0 skli- cali mla(ii]i'^ki sestanek in se o teli zadfvah vsestransko lopo- vorili. Delavski svet pof jetja jo poka/al razumevanje za po- trebe mladino in športa iii z iijojrovo pomočjo so bili naliav- Ijeni rekviziti za nogometno ekipo. Sestavljeno moštvo je v ob- činski lifji Učistopilo proti mo- štvu iz Ilajciino. Ekipa Eloktro- kovinarja jo sicer z^rubila tek- mo, vondar so v nasprotniko- vem mo-štvu igrali igralci Alu- minija Artoiijak in Drave Plan j šok iu Gojkovič. Glode na protest zaradi na- voclono nepravilnosti upajo, da ho niorodajni orpnn tekmo raz- veljavil in da t bodoče nc bo mo^'očo igrati v občin«ski ligi igralcem, ki so že registrirani v nogometnih klubih. KF KAKO JE SHIRLET JONES VZLJUBILA RIM Filmska igralka Shirley Jones je snemala v Rimu. »Kako čudovito je mesto Rim,« je pripovedovala po vrnitvi v ZDA, »skoraj tako lepo kot kulise, ki so jih posta- vili v tukajšnjih ateljejih in naj bi ga predstavljale ...« NEVSELJIVA NOVA STANO- VANJA V novozgrajeni blek na Trgu partizan v Titovem Užicu bi se moralo vseliti 54 stanovalcev. To- da ko bi se morali vseliti, so vsi soglasno to odklonili. Razlog je v tem, da so stanovanja tako ne- načrtno projektirana, da v njih sploh ni mogoče razmestiti pohi- štva Niti ena stena ni prosta. Po besedah občinskega sanitarnega inšpektorja stanovanja ne ustre- zajo niti najosnovnejšim higien- sko-sanitarnim pogojem. Iz pred- sobe je dohod v kuhinjo, iz ku- hinje v stranišče in sobo, v vsem stanovanju pa je samo eno okno. Stala pa so po 3 milijone dih. NEURJE V ITALIJI Neurja so zajela včeraj..ju^na In osrednja območja Italije. Poplav- ljene ,;.so |tevijcje,,biše, j^.l^odo- vana žetev, neki kmet'pa je izgu- ITALIJA BO ZGRADILA LADJO NA JEDRSKI POGON Italijanski obrambni minister Giulio Andreotti je sinoči sporo- čil, da je njegova država plani- lala izgradnjo ladje na jedrski pogon. Po sporočilih AP je mini- ster pred parlamentom dejal, da bo to pomožna ladja. POPLAVE V ŠPANIJI Mednarodni turistični camp pri Alicanti v Španiji je skoraj ves poplavljen. Včeraj je štiri ure močno deževalo, med dežjem pa je divjalo še hudo neurje. Voda je odnesla več tujim turistom, ki so taborili v Alicanti vso turi- stično opremo. V sosednji vasi pa je voda odplavila 4-letno deklico iz avtomobila, v katerem so bili tudi njeni starši. V središču vsega dogaiania> delovni čioveic (Nadaljevanje s 1. strani) Za kmetijske c^rganizacije je posebnega družbenega, fvolitič- noga in ekonomskega značaja odkup zomljišč zasobuih i)ro- izvajalcov — kmotov. Na toni IKKiročju lahko ugotovimo ve- liko razgibanost in zanimanje v koloktivili. Po načrtih ob iz- delavi 7-letnega plana hi naj kmetijska posestva in zadrugo na po(lrvočale in zajelo okrog 18 odst. vseh obdelovalnih po- vršin (Miioiijonoga področja. Na koncu svojoga ferorata je ing. i^osnič dejal: »Zavzeti se moramo, da bo v središču vsoh (lojanj (lolovni človok-proizva- jaloc. Od toga so odvisui ziiltati njegovega dola. C'e mu bomo omogočili, da to rozul- tato čim lažjo dosoga in so bo- rili za njegovo strokovno in kulturno izpopolnjevanje, botijskih, živilskih in tobačnih delavcov Jugoslavije, ki ho v B(>()graflu. Prav tako so izvolili (lologatc za ropiibli- ški občni zbor sindikata kme- tijskih, živilskih iu tobačnih de- lavcev Slovenije. Ta kongres bo v Ljubljani. Kot delogati za kongros v Beogradu so bili izvoljeni: Jo- že Križančič. Kmoti.jski kombi- nat Ptuj; Vinko l\>i)olovec. Kmetijska zadruga »Jože Lac- ko« Ptuj in Anica Kvcr iz To- varne olja Slovenska Bistrica. Za občni zbor v Ljubljani pa so bili izvoljeni: Anica Kvor iz Slov. Bistrice, Drago Cater iz »Perutnine« Ptuj; Kari Pohorc iz Kmetij- ske zadruge Slov. Bistrica; Alojz Robornak iz Pekarne- mlini Vinko Hoš Ptuj; Bafko Valdor iz Kuiotijske zadruge Lenart v Slov. goricah; Srečko H upnik iz KZ Ilajdina; ing. Dragan Bosnič iz Kmet. kom- binata Ptuj: Rudi Mlakar, : KZ Haloze ; .Maruša Gabrijan. Kmet. kombi-nat Ptuj ter I ranc Žunec in Anton Ekart oba iz Kmet. kombinata Ptuj. Po končani konferenci so si delegati ogledali ekonomsko onoto Kmetijskega kombinata Ptuj v Kidričevem. dra FTJJ dne 2C septembra 1963 TEDNIK Stron S Tovariša Janka Voprinca, di- rektorja Trgovskega podjetja >Panonija« v Ptuju, smo zapro- sili za razgovor o samopostrež- ni trgovini, ki jo bo podjetje v kratkem odprlo v prostorih sedanje trgovine Xa-Me. Janko Vogrinec Zvedeli smo, da nameravate odpreti v Ptuju v kratkem sa- mopostrežno trgovino. Ali lah- ko za naše bralce poveste kaj več o tem vprašanju? Da, res je, že v drugi polo- vici prihodnjega meseca bomo odprli v prostorih sedanje tr- govine Na-me prvo samopo- strežno trTOTino T ptujski ob- čini. SeTneda bomo lokal teme- ljito preuredili in opremili, ka- kor to promet v takšni trgovi- ni zahteva. V podjetju smo že precej časa čutili potrebo po- trošnikov po takšni trgovini, /vendar smo se iz določenih raz- logiov šele sedaj odločili pre- urediti eno obstoječih trgovin v samoipostrežnico. V čem vidite prednost samo- postrežne trgovine pred klasič- no obliko prodajanja blaga? Gre v prvi vrsti za potroš- nika. Ta v samopostrežnici lažje kupuje kakor v klasični trgo- vini, širok sortiman in razpo- reditev blaga ga spomnita ha njegove potrebe, osebju je pri- hranjeno spraševanje po kup- čevih željah, skratka, po našem mnenju je takšna trgovina tudi v Ptuju zelo potrebna, ker je s splošnim napredkom potrebno vskladiti tudi način trgovanja. Samopostrežnica bo notemta- kem za Ptuj velika pridobitev? Vsekakor. Za Ptuj bo to veli- ka pridobitev, ker bo to ena najmodernejših trgovin. K te- mu prispeva svoje še lokacija, — na tem oglu je trgovina že od zdavnaj — in pa velikost lokala. Seveda pa bomo»uredili tudi zunanjost stavbe. Kje boste nabavili opremo za samopostrežnico? Opremo izdeluje podjetje »Žična« v Celju, hladilne na- prave pa bo dobavil >Kontal< iz Ljubljane. Registrske bla- gajne bodo iz uvoza. Koliko bo stala oprema in preurejevanje? Računamo, da bomo z okrog 18 milijoni dinarjev pokrili vse stroške preurejevanja lo- kala in nabavo opreme. Y tem znesku je 5 milijonov sredstev podjetja, ostalo pa bomo pokri- li s »»redstvi občinskega inve- sticijskega sklada. Kdaj bo samopostrežnica za- čela s poslovanjem? Točnega datuma ne bi mogel navesti, ker imamo velike te- žave z izvajalci. Ti se prito- žujejo nad pomanjkanjem stro- kovne delovne sile. Vsekakor pmo z deli že začeli. Potrebno bo preurediti sanitarije, urediti centrailno gretje in pa — m(m- taža hladilnih naprav tudi za- hteva svoj čas. Kljub vsemu pa mislim, da bomo v drugi polo- vici oktobra že lahko samopo- strežnico odprli. In promet, s kakšnim pove- čanjem računate? Računamo, da bo v samopo- strežnici promet za najmanj 100 odst. presegal sedanjega v tej trgovini. SEDANJA NOTRANJOST »NA-ME« Preinžisnrf rtibnučnci nedelfci in srečolov Glede na slabo vreme je bi- la gibančna nedelja s srečolo- Tom preložena z 8. septembra na 29. septembra 1.1. Teea dne se bodo ob 10. uri jaredstarili pri razglednem stolpu godci, gomilski pesniki in skladatelji. Godci bodo za uvod zaigrali prleško in slovenjegoriško him- no ter gomilsko pesmico. Ka- teri izmed sedmih kandidatov bo razglašen za vaškega ljud- skega pesnika, pohvaljen ali nagrajen, bo odločila strokov- TEMELJITA ANALIZA MLADINSKIH PROBLEMOV NA LETNIH KONFERENCAH AKTIVOV V nedeljo dopoldne je bil v osnovni šoli Ormož plenum ZMS občine Ormož, na katerem so razpravljah o pripravah na letne konference aktivov. Plenuma sta se udeležila tudi predsednik Ob- činskega odbora SZDL Vlado Ož- bolt in sekretar Okrajnega ko- miteja ZMS Gorazd Mazej. Čla- ni plenuma so ob tej priložnosti posvetili vso pozornost vsebin- ski in kadrovski pripravi na letne konference aktivov. Nakazah so smer, kaj naj vse zajamejo refe- rati na konferencah aktivov ZMS in kako naj obravnavajo proble- me s svojega področja. Proble- matika referata naj bo zajeta iz življenja mladincev, iz njihovega dela. Referat naj vsebuje celot- no življenje mladine, njihove probleme in mladinske uspehe, ki v nekaterih krajih le niso majh- ni. Na letnih konferencah pa bo treba grajati predvsem slabe strani, jih kritično analizirati in v referatu prikazati kot slabost. Iz referata mora biti razvidno, kako se mladina zavzema za re- ševanje tega ali onega problema in kako reagira na posamezne ne- pravilnosti. Letna konferenca je obračun enoletnega dela, ki mora biti temeljito izvedena. V ormoški občini bo mladina v de- lovnih organizacijah izvedla letne konference do 1. oktobra, v va- ških aktivih pa do 15. oktobra. Ha Polenšaku so ustanovili turistično društvo v "nedeljo, 15. t m., se je v celoti prvič sestalo članstvo Turistično-olepševalnega dru- štva k ustanovnemu občnemu zboru. Kot gostje so prisostvo- vali tajnik mariborske luri- stične zveze, predstavnik kra- jevnih organizacij in društev ter član upravnega odbora TD Gomila. Društvo šteje že lepo število članov. V tl-članskem upravnem odboru so agilni čla- ni, za predsednico društva je bila izvoljena tov. Mimica Še- gula. V odboru je nekaj pro- svetnih delavcev. V plan dela za tekoče in deloma naslednje leto so sprejeli precej točk kot npr. postavitev nekaj klopi v vaškem centru, ureditev cvet- ličnih gred in nasadov, mobi- go. Društvo ima polne roke dela, saj vas na splošno vzeto, sedaj ni v najboljšem stanju. Odbor se bo moral dobro spo- prijeti z številnimi gojiteiji ko- priv in ljubitelji nereda po dvoriščih domačij, vendar bo- do združeni z ostalimi orga- nizacijami premostili težave, ki jih ne manjka. Novoustanovljenemu Turistič- no-olep?evalnemu društvu želi- mo obilo uspeha in vsestran- skega napredka. Bj •na komisija. Prireditev bo ozvo- •čena. # Popoldne pa so na Gomili na programu čestitke, reklamne objave, srečolov in pa, kajpak. >gibanice«. Za solidno po.itrež- bo bo skrbelo gostišče Gostin- skega podjetja Ormož, ki bo nudilo med drugim tudi izvrst- no vinsko kapljico po dostop- nih cenah. Iz Ptuja je dobra avtobusna I zveza ob 7.15, povratek pa ob I 15.35. Vesti In sindikatov ptujske komune Te dni se vršijo na Občinskem sindikalnem svetu Ptuj in v sin- dikalnih podružnicah priprave na tretji plenum Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, ki bo v sredo 25. septembra 1.1. v Ptuju v dvo- rani Občinske skupščine s pričet- kom ob 15. un. Na plenum so zraven članov plenuma in nad- zornega odbora povabljeni vsi predsedniki sindikalnih podruž- nic in ostali sindikalni delavci, ki se ukvarjajo z gcspcdarskimi vprašanji, plenum ima odgovorno nalogo politično analizirati pri- prave na 42-urni delovni teden in delo pri izdelavi statutov v delovnih organizacijah Dosedanje ugotovitve kažejo,' da se delovne organizacije še niso resno lotile priprav na prehod na 42-urni de- lovni teden Samo razpravljati o tem je premalo, priprave se mo- rajo izražati z izdelavo ekonom- skih in drugih analiz, ki bodo po- kazale, kaj vse je treba storiti, da bo prehod na 42-umi delovm teden možen. Plenum bo v svo- jem drugem delu razpravljal o vsebini delovnih konferenc, ki bodo v vseh sindikalnih podruž- nicah, v mesecu oktobru 1.1. in o novem programu Sindikalne politične šole Ptuj za novo šol- sko leto 1963 64. Posebno pa bo posvetil na- logam, ki so pred sindikalnimi podružnicami ob vpisu ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja, v tej zvezi je tudi-skli- can plenum na dan, ko se pri- čenja vpisovati ljudsko posojilo. na služba bo poslovala redno v sak i četrtek v času od 15. - 18. ure na Občinskem sindikalnem svetu, Ptuj. na magistratu v sobi 16. V tem času bosta delala dva prav- nika, ki bosta dajala pravne na- svete in druge oblike pravne po- moči, člancm sindikata, ki se bo- do osebno ali pismeno obrnili na službo s prošnjo za pomoč. Prav- na služba bo tudi reševala vse pritožbe, ki jih bodo člani sin- dikata naslovili na Občinski sin- dikalni svet ali na pravno služ- bo. Člani sindikata, koristite svo- je pravice, ki vam jih nudi Ob- činski sindikalni svet Ptuj. s tem, da vam zagotavlja ■ vse oblike pravne pomoči brezplačno. Vsak vaš problem vam bo hitro in učinkovito rešila pra\ma služba Na seji občinskega odbora sin- dikata kmetijskih in živilskih de- lavcev ptujske občine sta bila iz- voljena za predsednika tega od- bora tovariš Jože Križančič iz Kmetijskega kombinata Ptuj iz delovne enote Podlehnik in za tajnika Občinskega odbora sindi- kata, tovariš Vinko Topolovec iz Kmetijske zadruge »Jože Lacko« Ptuj. Imenovana sta bila na zad- nji predkongresni konferenci sin- dikata kmetijskih in živilskih de- lavcev izvoljena za delegata za zvemi kongres sindikata kmetij- skih, živilskih in tobačnih delav- cev Jugoslavije, k j bo oktobra 1.1. v Beogradu. Njuna naloga v obdobju do kongresa bo, da bos- ta obiskovala vse sindikalne po- družnice na območju sindikata, v katerih se bosta pogovarjala s članstvom o problemih in o vpra- šanjih, o katerih bosta seznanila kongres v njuni razpravi. ^ Jutri, v soboto, 21. septembra t.l., bo v veliki dvorani Občinske skupščine v Ptuju, s pričetkom ob 8. uri rj\itraj, ustanovna kon- ferenca sindikata di^užbenih de- javnosti ptujske občine. Referat o problemih na področju zdrav- stvene službe, šolstva, bank, sod- stva, socialnega zavarovanja in uprave Občinske skupščine, bo p^al Franc Stiplovšek, predsed- nik iniciatavnega odbora ustanov- ne konference. Na konferenco so povabljeni vsi člani izvršnih od- borov sindikalnih podružnic. • S področja šolstva pa se bodo kon- ference udeležili predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic ter iz vsake šole po en delegat. Na konferenci bodo ra^ravljali o vseh problemih, ki jih bo osvet- lil referat, osrednja vprašanja pa bodo predvsem: družbeno samo- upravljanje; ustvarjanje in deli- tev dohodka ter osebnih dohod- kov po delu; statuti; 42-urni de- lovni teden in ostala vprašaajla. Na konferenci bo tudi izvoljen občinski odbor sindikata družbe- nih dejavnosti ptujske c^bčine, v katerega bo izvoljenih enajst čla- nov FB Občinski sindikalni svet Ptuj je pričel s temeljitimi pripravami na vpis ljudskega posojila. V tej zvezi je dostavil vsem sindikal- nim podružnicam posebno pismo. Istočasno pa je bila imenovana podkomisija Občinskega sindikal- nega sveta Ptu.j za vpis ljudske- ga posojila za obnovo in izgrad- njo Skopja, v katero so imeno- vani: Lojze Cuček podpredsednik ObSS za predsednika, za člana j komisije pa sta imenovana Ježe ' Sotler in Albin Pišek. Podkomi- sija je na svoji prvi seji izdelala podrobnejši načrt za svojo po- moč podkomisijam, ki bodo te dni imenovane v sindikalnih po- družnicah. V sindikalnih podružnicah ptuj- ske občine se že pripravljajo na \T5is ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skcpja. Na sejah izvršnih odborov bodo imenova- ne podkomisije, ki bodo izvršile tehnično izvedbo vpisa posojila. V vsaki sindikalni podružnici bo- do imenovane tričlanske podko- misije, v velikih delovnih orga- nizacijah,- pa bodo podkomisije imenovane tudi po delovnih eno- tah, oddelkih in izmenah. Podkomisije bodo pravočasno izvršile vse potrebne priprave, da bodo lahko delavci in usluž- benci pričeli vpisovati posojilo že v sredo, 25. septembra 1.1. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da delavci in uslužbenci z veli- kim razumevanjem in zaniman- jem pričakujejo 25. september 1.1., ko bodo lahko pričeli z vpiso- vanjem posojila. V nekaterih de- lovnih kolektivih pa se tudi že delavci medsebojno pripravljajo s tekmovanjem, kdo bo msd pr- vimi in tudi največ vpisal-ljud- skega posojila O poteku vpisa bo Tednik redno poročal ^ , Na prvi seji komisije pravne službe Občinskega sindikalnega sveta Ptuj so izdelali podrobnej- ši načrt poslovanja. Iz programa m zaključkov ie razvidnb. da so pravniki, ki so člani pravne služ- be, sklenili, da bodo nudih vso pravno pomoč vsem članom sin- dikata, ki jo bodo zahtevali. Prav. Rodile so: Antonija Lesjak, Zg. Jablane 76 — Dušana; Kati- ca Fingust, Zg. Jablane 16 — Na- do; Neža Zupanič, Gorišnica 58 — Radoslava; Angela Kmetec, Hlsiponci 9 — Helenco; Justina Lamut, Macelj 9 — deklico; Ma- rija Pesek, Starošinci 26 — Na- do; Stanislava Cervek, Orešje 1 — dečka; Frida Gnilšek, Dorna- va 141 — Davorina; Franči.ška M\izek, Kidričevo 8 — Liljano; Jožica Cemezel, Jadranska 16 — Andreja; Kristina Volkner, Stonjci 73 — Franca; Marija Kolmanič, Vel. Brebrovnik 103 — Zdenko; Marija Polanec, Go- rišnica 47 — dečka; Marija Pra- šnički, Zlogonje 32. p. Ivanec — Martina; Hilda Taciga, Kidriče- vo 6 — Igorja; Neža Vršič, Dor- navs 83 — Branka; Alojzija Ceh. Gomila 18 — dečka; Frančiška Korpič. Cojzova pot 11 — dekli- co; Marija Ceh, Hvaletinci 17 — dečka; "Roza Novak. Podvinci 22a — Marjana; Štefka TuršČak, Selce 37 p. Varaždin — Mileno; Veronika Podbreznik, Skorba 54 — Andrejko; Ljudmila Vrabl, Trstenjakova 7 — dečka; Roza- lija Babič. Cučkova la — Smi- Ijano; Nada Hrga, Podgorci 31 — deklico. Poroke: Oto Fabjan. Mari- borska cesta 11 — Tatjana Pre- jac, Mlins'ka cesta 2a. Umrli so: Franc Panič, Sredi- šče 233, rojen 1887, umrl 12. sep- tembra 1963; Janko Galovič. Je- senje gornje 10, p. Krapina, ro- jen 1906, umrl 12. septembra 1963; Ivana Kostanjevec, Mejna cesta 17, rojena 1914, umrla 16. septembra 1963; Alojz Lesjak, Bukovci 26, rojen 1955, umrl 16 septembra 1963. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Lovrenc Anušek, Sedlašek 27, podrl ga je avto ter mu poško- doval levo roko in nogo; Marija Kolbl, Drakovci 88, stopila je na koso in si poškodovala levo no- gb; Srečko Pihler, Ptuj, Bezja- kova 8, je padel ter si poškodo- val desno roko; Elizabeta Prav- dič, Brezovec 40, je padla ter si poškodovala levo roko; Anica Krajnc, Pobrežje 111, je padla z voza ter si poškodovala desno roko; Ivana Cajnka, Zamušani 88. je podrl bik ter mu poško- doval prsni koš, Janeza Zelenka iz Rogoznice 17,' je nekdo z no- žem napadel;. Jože VidoviČ, Sta- nošina 34, je padel pod. voz ter §•1 poškodoval levo roko;. Viktor Borak, Lovrečan. je padel ter si poškodoval- desno roko; Marijo Plohi, Zamušani 10, je bi-cnil konj; Maks Menoni, Zabjak 15, je padel s kolesa, ter se poško- doval; Franc Zagoršek, Mure- tinci 54, se je poškodoval pri delu; Borisa Kranerja, Prepolje 14, je brcnil konj ter mu poško- doval desno nogo. ZLOM OSI Dne 15. septembra ob 20. uri se je na cesti II, reda v vasi Pu- šenci prevrnil osebni avt6mobil CK 11-45, ki ga je upravljal Alojz Potočnik. V Pušencih mu je spustila zračnica in kmalu za- tem se je na avtomobilu zlomila leva zadnja os. Avtomobil se je zato s štirimi odraslimi potniki in z dvema otrokoma pre^Tnil na travnik, kjer je na kolesih ob- stal. MITJA VOSN.IAK: Naša velika matura (odlomki iz knjige) Po ozki ulici so krenili dalje do Dravskega uiostii. V t^h oz- kih ptujskih ulicah ie lesno ljudem, še boli te<;no pa le bilo navdušeni, mladi pesmi Gruče manifestantor so pričele ^lo- govati: Z orožjem in desnuo nesinio vragu grom. zapis^at v kri pravico, ki terja jo naš dom.f Poflagalo je vedno več gla- sov. in bojna pesem je razma- jala srednjeveški Ptuj. NVkdo te zagnal poln črnilnik v ta- ilo. na katero je poneničeni Ptujčan napisal svoje popačeno ime. Potem so zadoneli udarci po zaprtih oknih neniškp tr- govine. Pn mostu so >e nekateri lo- čili. žli ^o prek. da prehude še Breg. na drugi strani reke. Ha pokažeio ^p hreškim l>ogata- šem. hitlerjevcem. kako je Ijud- «:tvo proti njibo^vemu firerjii. ... Do mr>«tn le šla povorka T redu. pozneje pa so ^e v?i pomešali med ».nbo. Najprej so izeir.ile rarlikf |med razredi, potem med dijaki, vajenci in delavci. Nikjer ni bilo več sve-1 čane povorke. name.=,to nje se j j je razlivala po ulicah silna, ži-j va reka. Kjer je bila ulira šir- .ša. jp bil tok počasnejši, skoro len. Kolikor ožji pa je postal prostor med dvema vr«;tama hiš. toliko hitreje je tek hi re- ka. In vse bolj močno se je za- ganjala v za ireke. ki jih je srečevala, ob hiše ptujskih hit- ler janr-pv ... rdarci na mestnem stolpu so se pomešali z vzklikom Branka Kobala. gledališkega igralca: 'Naj živi oblast dplovnega Ij udstva!^ Potem je odbila polnoč, in Brankova parola je bild po- slednja parola velikega dneva, praznika ljudske moči in volje. Poslednja parola spdemindvaj- sete^a marca tQ41. v Ptuju. Nemške postaje so venomer ponavljale, da besni v jugo- «laviji strašen teror. Da jjore v Vojvodini nemške vasi. da v i Sloveniji ubijajo nemške žene in otroke, in da presanjani ljudjt' prn.?iio tretji rajh 7a pomoč. V Ptuju, kjer je bilo precej Nemcev in nemčurjev, ni nihče verjel takšnim govoricam, saj se nobenemu hitlerjevcu še ni nič zgodilo, čeprav so se ne- kateri bali. Skrivali so se po hišah, nekateri pa so se umak- nili iz mesta v Haloze, kjer so imeli vinograde, ali pa celo preko meje. Ostali pa bi lahko v mestu brez strahu, saj so ljudje tolkli po njih le s so- vražnimi pogledi. Vlaki PO prihajali z velikimi zamudami ali pa sploh niso pri- hajali. Na vse konce so poto- vali vojaki, vpoklicani pa oni. ki so se iz služb in šol vračali v svoje domove. Iz Ljubljane so prišli skoro vsi ptujski aka- demiki. z njimi pa tudi Boris Majhen, ki je takoj po koncu pouka zapustil šolo. Mlajši ljudje so bili ve« dan na ulicah, nihče lih ne bi mo- gel zadržati doma. saj je bilo zunaj lepše, v družbi tovari- šev. V#;ako novico si tam tudi najhitreje slišal. Tako bodo zvedeli tudi za veliko odločitev ki so io vsi pričakovali. V soboto ob pol desetih je nekaj dijakov na kolesih kre- nilo skozi mesto. Po ulicah so iskali svoje so- šolce pa akademike, da jih ob- veste o važnem sestanku. Ne- kaj kolesarjev se je pognalo proti parku, saj so bili prepri- čani, da bodo tam našli naj- več znancev. Peti april je bil precej topel dan in zato so mladi ljudje še posebej radi prišli v park ka- kor so razglasili — ob treh k paviljonu. Za sprehode je bilo sicer nekaj manj možnosti, ker je pod mostom stal vojak s če- lado na glavi in venomer opo- zarjal: >Stoj. odmah natrag!« Na sestanek so prišli največ dijaki, pa tudi tiekaj delavcev in pomočnikov, ki jih je pri- peljal Tone Jurca. Pomeniti so se hoteli, kako bi najboljše iz- rabili SVOJ prosti čas za sploš- ne koristi. »Pomagati moramo tam. kjer je najpotrebneje in to z vsemi silami, ne pa tako. da poseda- mo po travnikih ali po stopni- cah pred magistratom.< •'o go- vorili tovariši. Vida Lobnik je pripomnila, da po vaseh manjka delavcev, polja da ne bodo obdelana, če ne bo pomoči. Naj bi šli kme- fom na pomoč! Vsi so bili za predlog navdu- šeni. Sestavili bodo reč skupin, vsaka bo šla v drug kraj... Nekateri so predlagali, da bi odšli takoj, da bi pričeli z de- lom že drugi dan zjutraj. Tone Jurca je svetoval, naj bi od vojaške oblasti zahtevali, da mobilizira vse poljske stro- je, ki sedaj brez dela počivajo po lupah. Nafto in bencin naj Iii dala vojska, prostovoljci pa bi orali. To zahtevo bi naj ta- koj poslali oblastem. Potem so se še domenili, ka- teri tovariši bodo vso akcijo vodili. Takoj nato so sestavili pismo za vojaško komando: >Zavedamo se, v kakšni ne- varnosti je eedaj Jugoslavija. Pripravljeni smo, da jo brani- mo s puškami v rokah, kadar- koli nas pokličejo. Dokler pa to ne bo potrebno, hočemo ko- ristiti drugače. Zavedamo se. da so ostala mnoga naša polja neobdelana, da jih je potreb- no takoj preorati in posejati. Zahtevamo, da se ustanove de- lovne skupine študentov n di- jakov. ki žive v Ptuju, da se nam dodelijo traktorji in dru- ; g! poljedelski stroji z veiepo- sestev. kjer je oranje že kon- čano. da «e nam da za stroje srorivo ...« Izvoljeni tovariši so se fK>tem podpisali v imenu vseh ptuj- skih dijakov in študentov. »Torej tako. kot smo se do- menili. Jutri ob devetih se vsi zberemo tu v parku. Potem bo- mo šli skupaj do vojašnice Iz- i voljeni predstavniki bWo šli h j komandantu, mi jih bomo pa, pK>čakali na cesti.< • Sestanek je bil pri kraju in mladi ljudje so se razšli, >Morda pa le ne bo vojne,< je tiho rekel Boris, ko sta «e z Markom drugi dan peljala s kolesi preko mostu ... Izza oblakov st.^ se tedaj za- gnali dve letali. Spustili sta še nizko, tako da so se videli čr- ni križi" na krilih. V zraku je nekajkrat zagrgralo. gladina Drave pa se je zapenila, kot da je kdo 2 bičem udaril po njej. V^ojaki so stekli z rao«tu Še ob pravem času, preden se je usulo po deskah in oporni- kih nekaj, kar je bilo podobno toči. Letali sta se vzravnali, p^ vzpeli sta se visoko in utonili v oblakih. Ljudje, ki so stali ob vodi. pa so preplašeno str- meli v nebo. \ekdo je zaječal: »Vojna, vojna se je pričela!«- ... Dijaki no spremenili na- črt. Hoteli no hraniti domovino z orožjem. $li no po orožje n kasarno, a ga jim niso d^li. češ. da i^a nimajo, naj liredo na srad Ttirniire. kjer je bataljon no- jakop. tam bodo mogoče orožje dobili Približali no se gradu, kjer so nemški eroplani sipah bombe na naše oojake ... Razrušil se je kos gra- ščinskega hleva, med drevjem ob ribniku se je zdrobilo ne- ka 1 čolnov, kosi raztrganega konja so se razobesili po ve- jevju Tolklo je vse bliže, park je bil poln pksplozij. ognja, prahu 'n dima (Konec prihodnjič) Stran 4 TEDNIK Pr^Jl dne 2r c.,n'r-nbra i 963 Ptujsko sledDliika sezona 1963-64 Občinski svet Svobod in pro- fretnih društer v Ptuju je *kli»nil s SloTenfkim narodnim jrlMalifč^-m r Mariboru dogo- vor o ga?toT3njih • Ptuju in obisku predstav v Mariboru v glftdališki sezoni 1083 f)4. Re- pertoar obsega 5 dramskih in operna dela pri gostovanju na ptujskem odru ter 3 dram- ska in 3 operna dela, ki jih bodo naši ljubitelji gledališča lahko obiskali v >Iariboni. V tej sezo'ai bomo uvedli dva aivonmaja, e.nega za odrasle, drugega za šole. Prvi abonma bo zajel vsa dramska in oper- na dftla na ptujskem in mari- brir^kftm odru, kakor določa po- ^dba, dijaški abonma pa sa- mo dramska dela, ki bodo upri- zorjena na ptujskem odru v popoldanskih predstavah. Gostovanja mariborskega gle- dališča v Ptuju bodo predvi- doma po naslednjem časovnem razporedu: Drame: Bratko KREFT: KRANJSKI KOMTDIJAMI - ob koncu oktobra 1963. Luigi PIRANDELLO: HEN- RIK \Y. — v začetku decem- bra 1965. Ljubiša DJOKIČ: POPRCEK — ob koncu decembra 1963. Du.ško ROKSANDTČ: AN- DREA — ob koncu januarja ali februarja 1964'. Ranko MARINKOVIC: GLO- RIA — v maju ali juniju 1964. Opere: DE F^LLAr KRATKO ŽIV- LJENJE - MARTINT: KOMT. DIJA N \ MOSTU - T januar- ju 1964. WOLF - FERRARI: ŠTIRJE GROBIJANI - v marcu 1964. NICOLAI: VESELE 2ENE AVINDSORSKE - v aprilu ali maju 1964. Predstave v Mariboru, ki bo- do organizirane z brezplačnim prevozom abonentov, se bodo predvidoma zvrstile takole: Drame: SUDRAKA - BRUCKNER: GLINASTI VOZIČEK: - v za- četku novembra 1963. FRISCH: ANDORA - ob koncu novembra 1963. SHAKESPEARE: SEN KRES- NE NOn - v aprilu 1964. Opere: GOUNOD: FAUST - ob kon- cu oktobra 1963. ŠVARA: VERONIKA DESE- NIŠKA - v februarju 1964. WAGNER: VEČNI MORNAR — v maju 1964. Vpisovanje abonmajev bo od 23. septembra 1.1. dalje v bi- roju turističnega društva na Trgu svobode vsak dan razen nedelje od 16. do 19. ure. Abonmajske cene so nasled- nje: 1. za popoldansko predstavo (dijaško) 150—180 din. 2. za večerno predstavo v Ptuju: a) obisk dramske predstave 300-250 dm b) obisk operne predstave 250—300 din 3. za predstavo ▼ Mariboru a) obisk dramske predstave 200 din b) obisk operne predstave 300 din Aboruna je vplačljiv v celoti ali v dveh obrokih. Vabimo vse ljubitelje gleda- liške umetnosti, dt si feimprej oAkrbe abonmajske vsitopsice, zlasti stari abonenti. ker jim ostanejo dosedanji sedeži re- zervirani samo do 2. oktobra 1963. Iz sekretariata ob6in«kejra sveta Svobode in prosvetnih društev Ptuj Stminor zn prosvetne delovce v pcmedeljek 16. in tor&k 17. t. m. je bil v Ptuju seminar za proevetne delavce o novi ustav. Oi ureditvi in občinskem sta- tutu. Seminar je bil razdeljen po sektorjih. Tako sta bili dve skupini v Ptiyu, po ena pa v Kidričevem, Gorišnici in Or- možu. Seminar je obiskalo nad 400 prosvetnih delavcev s pod- ročja Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ptuj. Na se- minarju so se seznanili z ustav- nim sistemom FSRJ in z ob- činskim statutom. Na seminarju so predavali: Maks Rubin, načelnik oddelka za občo upravo ObLO Ptuj; Viktor Makovec, načelnik od- delka za gospodarstvo; Branko Gorjup, predsednik obč. odbo- ra SZDL, Tone Purg, načelnik oddelka za finance in Frido Kltnčnik, načelnik oddelka za družbene službe pri ObLO Ptuj. Tudi v Ormožu bodo počastili 20-letnico zasedcmjo odposlancev v Kočevju Letos cd 1. do 3. oktobra bo minilo dvajset let, odkar so za- sedali v Kofevju odposlanci slo- venske?! naroda. Obletnico te konference bodo počastili tudi v Ormožu. V ta namen bo občin- ska skupščina imela slavnostno seja, po krajevnih organizacijah SZDL pa bodo organizirali slav- nostne akademije t referatom in programom. Poslali bodo tudi tri- članske delegacije na osrednjo proslavo v Kočevje, ki bo oktob- ra letos. Ormoški kmetijd na izletu v Avstriji in na Češkem v ponedeljek »o z avtobusom odpotovali ormoški kmetljci na pet-dnevni izlet v Avstrijo in v Cešl^. Izlet je priredila podruž- nica društva Kmetijskih tehni- kov in inženirjev občine Ormož. Med ekskurzijo si bodo ogledali nekatere modeme vinogradniške nasade in sadne plantaže. n:)va kcrenina .sn-^v; ki pomirjajo ži\'čP\-]G- Mnogi uživajo spalne pr'-.--. Kako škodljiva je *a navad;- vemo. Šibkejša uspavalna stva se dobijo brez rect .-' ■ močnejša ne. Zdravniki p." mnenja, da bi morala biti '.--i uspavalna sreds-va pod njihovo kontrolo. Evlorično sredstvo alkohol »Evforija« je psihiatri':ni stro- kovni izraz in pomeni toliko kot dobro razpoloženje. S tem je mišljeno tisto dobro razpolože- nje, ki ne ustreza d?j.Tn.=;k?nu stanju, in ne tisto npr. po uspt-.s- no opravljenem delu ali ob ve- drem pogovoru. Omejili se bomo na najpo- membnejše evforično sredstvo, na alkohol. Alkohol ima nena- vadno lastnost, da hromi mož- gansko skorjo. Kar si je člove- štvo v tisočletjih pridobilo do- brih ■ navad in kar je človek z vzgojo in samovzgojo mukoma dosegel, alkohol najprej izbriše iz opitih možgan. Cesa se človek najteže nauči? Razsodnosti, sa- mokritike, preudarnosti, sposob- nosti, da presodi, kakšne posle- dice utegne imeti določeno de- janje. Največje pridobitve člo- veškega razvoja in vzgoje so za- to pogosto človeku neugodne. Zaradi tega radi sežemo po ko- zarcu, da se za nekaj uric izmak- nemo kontroli nad seboj. Ce je povezan občutek nezadovoljno- sti še s splošnim nemirom, z ne- zmožnostjo, da se sprostimo, da preženemo iz glave dnevne skr- bi, tedaj človek še raje zvrne vase prekomerni kozarec piva, vina ali žganja. Drži, da človek potrebuje spro- stitve in razvedrila. Način, kako dandanes pogosto tešimo to po- trebo, pa je zgrešen. Ne glede na škodo, ki jo trpi celotni or- ganizem spričo pretiranega uži- vanja alkohola (o tem ve vsakdo dovolj), je res še nekaj drugega. 2e ko smo razložili pojem ev- forije, smo rekli, da z uživanjem evforičnih sredstev (alkohola, opija, hašiša) problemov, ki nas mučijo, ne rešimo. Potem ko sredstvo preneha učinkovati, ostane dejansko stanje pri sta- rem, če se še ne poslabša. Te- žave rešujemo samo v domišlji- ji. Zato je edini način znebiti se težav ta, da se z njimi dejavno in moško spoprimemo. Težnjo po sprostitvi pa potešimo na drugačen, naravnejši način. Ni dvoma, da nas zmerne ko- ličine alkohola sprostijo in te- mu ne oporeka noben še tako strog higienik- Važna je seveda mera. Nikakor pa ni na mestu, piti pred delom ali celo na de- lu; tedaj je alkohol silno neva- ren ne le nam, ampak tudi so- ljudem. Poglejmo, kako in ko- liko je pametno piti! Jetra odraslega ■ človeka, -tež- kega okoli TO kg, predelajo v eni uri 7 do 8 gramov alkohola. Ker moramo biti ob prihodu na de- lo, recimo ob 6 zjutraj, trezni in čili, sledi iz tega, da ne smemo zvečer zaužiti mnogo več ko. pol grama alkohola na kilogram te- lesne teže. Vsega skupaj torej nekako 40 do 50 gramov. Ta ko- ličina alkohola je v nekako pol- drugem litru piva, v 'A litra vi- na ali v enem do poldrugem de- cilitru žganja. Alkohol ne sodi na delovno mesto. To velja zlasti za ljudi, ki opravljajo posebno odgovor- na in težavna dela: strojevodje, pilote, voznike motornih vozil, delavce v kemični industriji, ru- darje. Tudi ljudem, ki imajo opraviti važne razgovore, lahko alkohol hudo škodi pri njihovem poslu. Na splošno lahko rečemo, ^ ni škodljivo, če pijemo zato, da se sprostimo, doma ali v prijet- ni družbi, le da ne prekoračimo prave mere. Mero pa prekorači vsak, kdor prihodnje jutro čuti neprijetni posledice. Ravnotežje - pogoj sreč- nega življenja Kmetijska šola Turnišče ob prieetku šolskega leta Kmetijska šola Turnišče pri PtuJu je zopet odprla svoja vra- ta. Novinci prvega letnika so sto- pili v oba oddelka, ki jih ima šola: v poljedelskega in v živi- norejskega, v vsakem je po 19 novincev. Upoštevajoč še drugi letnik, je sedaj na šoli skupno 76 učencev. Kmetijska šola Tur- nišče navaja svoje učence na fi- zično in umsko delo in se tako učenci vsestransko pripravljajo na s\^oj bodoči poklic, i Mladi in neizkušeni so, želijo pa si znanja in se čim boli usposobiti za svoj poklic. Sola jim skuša dati koli- Kulturni program ob 20-letnioi Kočevskega zbora v počastitev 20. obletnice KOČEVSKEGA ZBORA PO- SLANCEV, bodo igralci mari- borsJcega gledališča priredili kulturni program v obliki par- tizanskega mitinga v Ptuju, v dvorani Mestnega _ kina, v po- nedeljek, dne 23. sept. 1963, ob 19. uri. Vljudno vabimo vse občane mesta Ptuja in okolice k ude- ležbi. Vstopnine ni! Združenje borcev NOV mesta Ptuja kor jim more, predvsem pa so- lidno strokc-mo znanje; temeljite življenjske praks« in izkušeni pa si pridobijo učenci na svojih de- lovnih mestih. Družbena posestva in kmetij- ske zadruge prevzemajo vedno več zemljišč, vendar je proces prevzemanja zemlje sorazmerno počasen. Nekaj vzrokov za poča- sno prevzemanje zemljišč je tudi v tem. da so organizacije za to premalo pripravljene In ker manjka kadrov. Zato je pravilno, da se del mladine, ki odhaja iz vasi, vrača prek kmetijskih šol nazaj k zemlji. S tem v zvezi je nujno podčrtati, da bi kmetijske zadruge in posestva začela bolj sistematično pomagati vzgajati bodoče kmetijske kadre, torej po- magati mladini, ki si želi v kme- tijski poklic, ki ni lahek in ki zahteva, kot vsi drugi poklici, sposobne, prizadevne in pametne ljudi. So mnogi kmečki mladinci in mladinke, ki se želijo izučiti za kmetijske poklice, pa nim-ajo sredstev za šolanje. V bodoče bi bilo pitrebno spre- meniti naziranje posam.eznilcov, ki ocenjujejo tonetijsko šolo kot manj pomembno. Skrb ta šolanje kmetijskih kadrov pa bi merala postati večja kot je bila doslej. Brez številno zadostnih in kva- litetno sposobnih kadrov si ni moč zamišljati nadaljnje sociali- zacije vasi. Inž. Efon Zoreč Dopisna šola želi pomagati Hiter gospodarski in družbe- ni razvoj pri nas zahtevat* od našega človeka stalno razvija- nje umskih sposobnosti in iz- Fvopolnjevanje etrokovno&ti. Na- ša družba je delovnemu člove- ku odredila mesto proizvajalca in upravljalca. Brez tehnične- ga — strokovnega znanja ter družbeno-ekonomske in sploš- ne kulturne razgledanosti ne bi mogel slediti procesu uprav- Ijanja in ne sodelovati v njem. Kdor hoče uspevati in napre- dovati, se mora učiti, sicer ga zamenjajo sposobnejši in ga prerastejo sveže moči s potreb- no kvalifikaci.jo in znanjem, Vseh potreb šolanja zaposle- nih ni mogoče kriti z oddelki za odrasle. To nam lahko po- maga dopisna šola, ki približu- je z dopisno metodo iiobrtže- Ttnje najširšim plastem odras- lih. Dopisna šola je dostopna slehernemti odraslemu, ne rle- d" na to, kje stanuje in kaj dela. Dopisno šolanje je sicer težje kot slušno, vendar pa »o razlage pisane tako, da jim lahko sledi viak povprečno nadarjen človek, če ima voljo do učenja ter jaeno začrtan smotftr. GUrna značilnost dopisnega šolanj« je, da prejemtjo do pisniki učno gradivo na dom. Snov je jasno in pregledno po- dana po sodobnih načelih po- učevanja ter vsebinsko in me- todično prilagojena odraslemu človeku. Bistveni del študija so naloge, prek katerih spremlja- jo prof«-s.orji postmeznika pri njegovem deju. Neposredno po- moč bo dopisnikom Uhko nu' dila Delavska univerza Ptuj v krožkih «li na seminarjih, kjer bodo dopisniki skupinsko ob neposredni rtzUgi predelovali težjo snov. Dopisna Šola nudi tudi s sistemom izpitnih rokov veliko ugodnost tistim, ki že- lijo, da bo njihovo znanje ve- rificirano, to je: z izpiti prever- jeno in s ^ričevalom doku- mentirano. Kandidat se lahko >rijavi k izpitu iz kateregako- i predmeta v izpitnih rokih na matični šoli, to je večkrat na leto in to takrat, kadar sodi, da je dovolj pripravljen. Na dopisni Šoli v Ljubljani so eledeče šole in tečaji: Tehniška šola od L do IV. letnika z oddelki: strojni, elek- triški (za šibki in jaki tok), lesni, kemijski. Ekonomska šola od L do IV, letnika. Administrativna (dvoletna) šO'la. Splošnoizobraževalna šola (osemletka v dveh stopnjah). Tečaji: strojepisni, tuji jezi- ki (nemški, italijanski — v šti- rih stopnjah). Dopisna šola prične s svojim delom 20, septembra, sprejema pa učence tudi po tem roku. Člani organizacije Zveze bor- cev^ uživajo pri šolanju popuet. Natančnejše informacije do- bite pri Delavski univerzi Ptuj, Trg mladinskih bripd 4, tele- fon 225 in na Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj, Trg mla- dinskih brigad I, soba 16, tele- fon 45. Vpisovanie v dopisno šolo opravlja Delavska univerza Ptuj. HUMOR TOLAŽBA — Miha, ti si pijan kot čep! — Ne skrbi, to ^ minilo. Ti si pa tepec, to pa ne bo minilo! CE JE SIN SEZONSKEGA — "VTado, zakaj se pa ne učiš tako pridno vse leto? — Zato, k6r so sezonski de- lavci bolje plačani! Združenje borcev NOV obči- ne Ptuj obvešča, da podjetje >Kompas< tudi letos organizira za svojce padlih in člane Zdru- ženja borcev 1. novembra eno- dnevno potovanje v Graz. Ob- iskali bodo skupen grob žrtev fašizma na centralnem pokopa- lišču v Grazu. Cena potovanja je 5.900 dinarjev. V tej ceni je vračunan prevoz s turističnim avtobusom, organizacija poto- vanja in potni list z jugoslo- vansko in avstrijsko vizo. Prijave sprejema poslovalni- ca >Kompas«, Celje, do vključ- no 1. oktobra 1963. Pri prijavi je treba predlo- žiti: 1. 3 fotografije v vel. 4,5 x 6 cm, 2. izpolnjeno vprašalno polo, kolkorano z 250 din, 3. potrdilo o deponirani vo- jaški knjižici (moški do 55 let). Mladi svet Zinka Za dobre računarje v hiši so tri mame in tri hčerke živele, na vrtu so štiri vrtnice imele. Vendar vsaka svojo neguje, jo suše in mraza, pozebe varuje. Tega ti težko rešiti ne bo, izračunaj, koliko oseb je bilo! 'sui -•BUi 'eoTqeqKJd os ®na Za šalo v HOTELU >2elite večerjo?« >Ne. najprej bom samo eno pivo. Čakam neko damo .. .< iKakšno' Svetlo ali temno?« »Kaj vas pa briga?< Haše zdravje Naši ubogi živci »Tako živčni smo!« Kaj pome- : ni beseda »živčen« v sedanji je- i rikovni rabi? Pomeni, da ni v ( redu živčna dejavnost, ena iz- : med osnovnih telesnih funkcij. To ni bilo zmeraj tako. Še pred i sto leti so besedo »živčen« ra- : bili v dobrem pomenu in je ; označevala približno isto kakor : živahen, živ, občutljiv, izrazit. : Besedo »živci« v vsakdanjem pogovoru često ne uporabljamo : na pravem mestu. Da se bomo razumeli, si na kratko oglejmo, kaj pomeni živčna dejavnost. Govorimo o nižji in višji živč- ni dejavnosti. S tem menimo skupnost funkcij, ki združujejo naše telo v enoto v notranjosti in spričo katerih reagira enot- no, kot celota, na dražljaje iz okolja. Te reakcije niso slepe, ampak namenske. Smoter je: ohranitev življenja, ohranitev človeka, ohranitev zdravja. Stvari so zamotane, kajti ni sa- mo naše telo celota, marveč tvo- rimo tudi mi s svojim okoljem celoto višjega reda. Sele v sklo- pu človeške skupnosti smo pra- vi ljudje. Nižja živčna dejavnost je, ne da bi nas zanimale podrobnosti, uravnavanje delovanja in sode- lovanja organov telesa. Reguli- ra Fpan.ie. presnovo, toplotno gospodarstvo telesa, krvni ob- tok, krvni*tlak itd. Višja živčna dejavnost analizira s čutili oko- lje, skrbi, da se ga zavedamo, in uravnava naša smotrna dejanja. | V nas ljudeh se je višja živčna ' dejavnost povzpela na višjo stopnjo, pridobila je novo kva- liteto: govor in mišljenje. Ne smemo si pa predstavljati, da | sta nižja in višja živčna dejav- nost strogo ločeni. Celotna funk- cija živčevja je enotna, saj sieer organizem ne bi mogel delovati kot celota. Kaj menimo, kadar pravimo, da smo nervozni? S tem meni- mo, da je funkcija živčevja po- manjkljiva, da se n*glo razbu- rimo, da se hitro utrudimo. Ni- halo naše živčne vzdražljivosti niha predaleč v obe smerL Manjka nam mirne sredine. Motnje občutimo kot srčne ali želodčne krče, ženske tudi kot krče med menstruacijo. Neka- teri občutijo te motnje v obliki neutolažljive lakote, drufi ni- majo teka, tretji ne morejo spa- ti. Zelo so utrujeni, vendar ne morejo zaspati. Marsikdo pra- vi, da ima živčno srce, živčen želodec ali živčno prebavo. Zdravnik pa ne odkrije organ- skih sprememb na srčni mišici ali želodčni sluznici. »Motnja je funkcionalna,« tako zapiše izid preiskave. Kaj torej ni v redu, srce, že- lodec, prebavila? Ne. nekaj ni v redu s celotnim živčevjem. Pameten zdravnik v takem pri- meru ne bo zdravil »živčnega« srca, ampak bo skušal spet vzpostaviti red v pacientovem življenju. Podrobno bo analizi- ral, čemu in od kod motnja v funkciji živčevja. Pri tem bo slej ko prej trčil na zelo pogo- ste vzroke, ki se često pre^eta- jo med seboj: I Zaradi napačne razporeditve ' dneva se postavi na glavo v st»- tisočletjih ustaljeni ritem v de- lovanju živčevja. V prehrani primanjkuje kom.- pleksa vitamina B. zlasti vita- mina Bi, in živčni sistem ne de- luje več pravilno in urtvn»no. Prepogosti ijs premočni draž^ Ijiji vplivi j 6 na cftlotnft živč^- je. Eden nijbolj znaAih t»kih dražiljajev je hrup pri delu, v prometu in doma. Med te drtžljaje sodijo tudi motnje v sožitju z ljudmi, pre- piri v družini, nesoglasja v spol- nem življenju, spdri v polq!icu. Pogutena zt »krmilno delovanje živčevja, tako nižjega kakor viš- jega, je tako imenovana mana- gerska bolezen. Pod tem razu- memo nemirno prezaposlenost ljudi, ki sodijo, da morajo vse storiti sami. Drugim ne zaupa- jo. Z delom se tako preobreme- njujejo, da to razm^je njihovo živčevje. Zalo so pogosta žrtev srčnih bolezni in drugih »funk- Monalnih« obolenj. Tem motnjam se pridružujejo še okvare, ki so peslediča ke- mičnih sredstev: poživil in po- mirjevalnih sredstev, Brez pomena je spuščati vodo iz banje. Že nismo prej z»prli dovodne pipe. Pameten zdrav- nik zato najprej odstrani škod- ljivi vzroke. Zatem bo pacientu zagotovil miru in s splošnim zdravljenjem skušal zopet vzpo- staviti red v vseh osnovnih funkcijah. Ob koneu zdravlje- nja mu bo z nasveti pomagal na novo in razumneje urediti živ- ljenje. Živčno teže prizadetega paci- enta večinoma ni mogoče zdra- viti v njegovem dotedanjem okolju. Začasno ga je treba od- tegniti njegovemu poklicu in domu. Iz okolja namreč najpo- gosteje izvirajo pobude za mot- nje psihičnega ravnotežja. Pa- cienta pošljejo v zdravilišče, kjer ga začno po vseh pravilih zdraviti. Najprej je potrebno s kuro zračnih kopeli in kratkih sprehodov umiriti presilOvito nihajoči živčni sistem in ga spraviti v ravnotežno lego. Ri- zen tega uporabljajo blage vod- ne kopeli, tudi prek kožnega organa pomirjevalno deluje na živčevje. Hrtna je mila, pred- vsem mlečna z mnogo zelenja- ve, sadja in krompirja (tako imenovana lakto-v^getabilna dieta). Ko je ozdravljenje nekoliko napredovalo, pridejo na vrsto rizlične vedre umetnosti; zlasti učinkovito »zdravilo« je dobra glasba. Najtežavnejše pa ni samo zdravljenje človeka, katerega živčno ravnotežje je bilo zmo- teno. fo nekaj tednih zdravili- šča postane večina pacientov vedra in mirna. Najtežavnejša je rehabilitacija. Zdravljenje namreč ni samo sebi namen, ampak mora osposobiti človeka, da se spet uveljavi v vsakda- njem življenju. Zato je potreb- no okrevančevo življenje na novo urediti. Vzroke, ki so spro- žili njegovo bolezen in ki med bivanjem v zdravilišču niso nanj delovali, je treba izključiti tudi vnaprej. To pomeni, na novo urediti družinsko ži\djenje, do- bro premisliti pravilno menja- vanje dela in oddiha, odstraniti iz življenja hrup in nemir. Pred- vsMn pa velja, da mora pacient prenesti način življenja, ki so ga nanj navadili v zdravilišču, v vsakdanje življenje. Kar ga je ozdravilo, mu mora ohranjati zdravje tudi vnaprej. Skrbeti mora za zdravo prehrano, ukvar- jati se s telovadbo in dihalnimi vajami. Tudi vnaprej hodi zgo- daj spat in raje zgodaj vstaja. Ne sme se .spet navaditi na pre- tirano uporabo poživil in dražil. V prvi fazi običajno dobiva tudi večje količine vitaminov. Na splošno zagotavlja red v naši živčni dejavnosti prava mera m.ed dražljaji in počitkom, med napetostjo in sprostitvijo, med delom in oddihom. To je stara modrost, vendar je v mo- dernem času pogosto težavno uveljaviti jo v življenju. Poživilna in pomirjevalna sredstva Naše živčevje zlasti ogrožajo poživilna, pomirjevalna in dra- žilna sredstva, ki jih sodobni človek čedalje bolj pretirano uživa. Potrošnja pijač, ki vsebujejo kofein, se je zadnja desetletja močno razširila. Med te napitke sodijo kava, čaj, kokta in po- dobne pijače na bazi kole ter kakao. Kofein, zaužit v majhnih količinah, vzdraži skorjo velikih možgan in nekatere mišice ter s tem človeka poživi. Vendar ne dobavlja energije sam, kakor na primer grozdni sladkor, ampak deluje kot dražilo, ki zgolj spro- šča obstoječe energetske rezer- ve v telesu. Ker poživi tudi krv- ni obtok, človeka začasno zapu- sti občutek utrujenosti. V zmernih količinah so pija- če, vsebujoče kofein, priporoč- ljive. S pretiravanjem pa ško- dimo mnogim organom in seve- da tudi živčevju. Zlasti nam prepogosto »poživljanje« z njimi vzame spanec. Dobro spanje pa je edino pravo poživilo našega živčevja in vsega organizma. Mnogi ljudje zaidejo, deloma zavoljo nemirnega načina živ- ljenja (pomislimo na novinarje, ljudi od filma ali televizije), de- loma zaradi pretiranega uživa- nja nikotina in kofeina, v takš- no stanje vzdraženosti in pre- napetosti, da več ne najdejc ravnotežja in miru. Ne morejo se več sprostiti. Nič več se ne morejo v miru zatopiti v knjige ali prijetno pokramljati. Miren večer, preživet med dom.ačimi, jih napravi živčne in nemirne. Zato segajo po pomirjevalnih sredstvih, ki jih nudi kemija na presek. Nekateri jemljejo kot pom.irjevalo pivo. ki vsebuj« ' hmelj podobno kakor baldrija- Splošno zdravje pomeni tudi zdrave živce. Zdravje in pravil- no urejeno življenje sta pa glavna pogoja za srečo. O vsem bi še lahko mnogo govorili, če- prav so glavne smernice jasne in znane. Veliko bi lahko še po- vedali o oddihu. Ali pravilno iz- rabimo svoj prosti čas? Ali upo- rabimo soboto in nedeljo resnič- no zato, da se razvedrimo in osvežimo? Se tedaj res toliko odpočijemo in spro.-timo. da se z novimi močmi vrnemo na de- lo, ali pa se tedaj ženemo za na videz nujnimi doživetji, ki nas še dodatno obremenjujejo in od katerih bi se pravzaprav morali šele odpočiti? Sreča je v načinu življenja. Nimajo prav tisti, ki pravijo, da živčevje potrebuje miru. Na- sprotno, v menjavi utrujanja in sprostitve, v ravnotežju dejav- nosti in oddiha je modrost pa- metnega načina ii-.iienja. FTUJ. dne 20 septembra 19R3 TEDNIK Stran 5 Za vsuk dan DELOVNA OBLEKA Veliko delovnih ljudi nosi de- lovno obleko, večm ^ma temno- plavo iz grobega, čvrstega plat- na, pa tudi snežno belo, odvisno od dela. ki ga v njej opravlja Mnogi kolektivi imajo na svojih delovnih oblekah izvezen naziv podjetja ali rbrata. Vendar ima- mo .še mnot;o delovnih ljudi, ki delajo pn strojih, nosijo breme- na, gradijo opravljajo poljedel- ska opravila, .skratka delajo v .svojih 'ta slabših« oblekah. Ve- činoma so to delavci, ki imajo dve obleki, eno za praznike in drugo, ki jo nosijo pri delu, do- kler .se poplnoma ne uniči, po- tem pride na vrsto boljša obleka, za praznik pa se kupuje nova. Pri delavkah je situacija pogosto ista, vse kar ni za na ulico, niti ni več za doma. se dokraja iz- nosi pri pogosto umazanem delu v službi. Ta oblačila so dostikrat umazana, delno zakrpana, nepri- merna; mučno je videti take de- lovne ljudi, cele skupine delav- cev, proizvajalcev, na gradbiščih, v tovarnah itd. Poglejma vprašanje delovne obleke z ekonomskega, higien- skega pa tudi moralnega vidika. Kaj je za delavca ali delavko boljše in cenejše — imeti delov- no obleko ali uporabljati staro, iznošeno? Kdor misli, da je delovna oble- ka draga in luksus se moti Delovni kombinezoni stanejo danes okoli 3600 din, plašči pa okoli 4000. Najslabše maske oble- ke pa ni pod 8000 din. Cc si na- bavi delavec dve obleki, bo pla- čal najmanj 16.000 din, za delov- no in praznično pa vsega 11.600. Za drugo leto je boljša obleka še v redu. potrebna je samo nova delovna in je v tretjem letu mož- no nabaviti razen delovne še eno boljšo, kc je še prva tudi ža rabo. Na nekaterih- delovnih mestih se res letno raztrga tudi po dve delovni obleki, na primer v rud- nikih ah slično, toda tu smatra- mo, da je potrebna zaščitna oble- ka, in to nabavlja podjetje kot zaščitno — določa inšpekcija de- la. Pri ženah je situacija sUčna. Iz iznošene stare obleke, še ved- no lahko skrojimo krilce ali predpasnik za otroka, tudi krpe za brisanje in pranje poda. oken itd. so potrebne. Kakšno obleko je bolj zdravo nositi pri delu? Platnena delovna obleka je brez dvoma zdravo oblačilo, in sicer iz več razlogov. Tako de- lovno obleko lahko peremo, to- rej najtemeljitejše očistimo, če- sar ne moremo storiti z volneno, celo ko se je že napila pota m umazanije z delovnega mesta. Človek ima prijeten svez ODCU- tek, ko začne delovni teden v či- sti, zlik''ni obleki, medtem ko se na umazanem blagu zadržujejo različne škodljive klice, ki po- vzročijo premnoga gnojenja in druga obolenja. Nadalje je de- lovna obleka važna za varnost dela. Marsikatera obratrvi po- škodba se ne bi pripetila, če bi bil delavec primerno oblečen, če ne bi rokavi ali drugi deli oble- ke mahedrali ob telesu. Kaj je za delovnega človeka lepše, delovna obleka ali stare krpe? Naravna želja vsakega je, da bi ugajal. Vsak med nami je že doživel, da je kakega fanta ali dekle prezrl, dokler je bil dotič- nik zanemarjeno oblečen in se je začudil, ko ga je videl vsega spremenjenega v primerni oble- ki. Kako zanemarjena so videti sicer lepa dekleta v kakem obra- tu v starih preozkih krilih, v jo- picah z izlizanimi, raztegnjenimi komolci, z mastnimi madeži. Smatrajo, da je škoda kaj bolj- šega obleči in imajo po svoje prav, res je škoda druge obleke, zato je delovna, s katero se da- jo tudi lažje skrtačiti vsi odpad- ki, niti, volna, bombaž in slično. Imamo mnogo različnih krojev za ženske delovne obleke, ki se dobro prilagajo modi. Delovne obleke so lahko s hlačami ali s krili, zgornji del je lahko v obli- ki bluze ali jopice. Žive pa tudi temnejše barve lepo pristajajo vsakomur. Kakšnega delavca bolj spoštu- jemo, primerno ali zanemarjeno oblečenega? Na to vprašanje ni težko od- govoriti. Zadostuje, da si zami- slimo nekaj sodelavcev iz našega obrata in premislimo naš odnos do njih. Človeka neredno oble- čenega ni prijetno gledati, če mu pa še obleka smrdi, se ga izogi- bamo. In vendar vsak človek ob- čuti veliko zadovoljstvo, če je priljubljen, če ga cenijo in spo- štujejo. K sproščenosti in u.spehu mnogo prispeva tudi obleka V delovni obleki se človek zaveda bolj svojega pomena, svoje pri- padnosti skupini, delavskemu raz- redu. Zgodi se, da delovna sku- pina izloči iz svoje sredine člo- veka, ki ga način oblačenja loči od drugih, bodisi da je preveč umazan, bodisi da je preveč upadljiv, v obeh primerih je to neke vrste sramota za celo sku- pino. Taki ljudje -so tudi med svojimi sodelavci osamljeni in nesrečni Morda ni rdveč omeniti na tem mestu, da delovna oble- ka daje vsem enake možnosti na primer med dekleti, ko bi katera s svojo garderobo hotela doseči kake prednosti. Poudarek je na dejstvu, tu smo vsi na poslu, vsi imamo isti cilj in smo v skupini vse enake. Ce se strinjamo, da je delovna obleka najbolj ekono- mična, najbolj zdrava, primerna in lepa imamo še eno vprašanje; Kaj mora delavec storili, da bi v njegovem podjetju pravilno reSili vprašanje delovne obleke? 1. Treba je rešiti problem gar- derobe. omaric. Kaj bomo z de- lovno obleko, če se ne moremo preobleči in jo nimamo kam dati? Najbolje je, če ima vsak dela- vec svojo omarico, ki je razde- ljena na dva dela, četudi ni delo, ki ga opravlja, preveč umazano. En predel služi za ulično obleko, drugi za delovno. V primeru, da se prek oblek oblačijo zaščitni plašči in se slačijo samo jopiči, zadostujejo obešalniki. 2. Delovni kolektiv podjetja se mora dogovoriti za enotno obliko ali pa različno za posamezne obrate. Izdelati jih je moč v pod- jetju, kar je navadno ceneje. Na rokavih so lahko našitki za sta- rejše, ki so že deset let v pod- jetju. ali dvajset let Itd 3. Potrebno je rešiti vprašanje pranja in.likanja delovnih oblek V večjih podjetjih je potreben servis, ki bo opravljal te posle. Na notranji strani obleke mora biti delavčeva številka, tako je delitev oblek brez težav. Krpa- nje oblek se da tudi urediti na primer na ta način, da se pri term zaposlijo delavke, ki jim je začasno odobreno lažje, sedeče delo. 4. V dogovoru z higiensko teh- nično zaščito v podjetju ali z de- lovno inšpekcijo je treba rešiti vprašanje za.ščitnih oblek, popi- sati je treba vsa delovna mesta, kjer se obleke redno uničujejo, delo s kislinami na primer, ali pa mažejo s smrdečimi, mastni- mi snovmi itd. Za taka mesta je treba predvideti delovne obleke, ki jih nabavlja podjetje. Pogosto so v teh primerih potrebni še gumijasti predpa.sniki, škornji. ,, rokavice in podobno. Ce nihče drug, naj bi komisi- ja za higiensko tehnično zaščito sestavila tozadeven predlog de- lavskemu svetu. prirejeno po dr. Olgi Maček Nova bencinska črpalka v Ormožu 1'rejšnji četrtek popoldne ob 14-. uri so v Ormožu slavnostno odprli iiovoiZgrajeno bcncinsko črpalko. Slaviiosti so se udele- žili .številni občani, med njimi tudi sekretar občinskega koini- .teja ZK Drago Plutarič. pred- sednik občinskega odbora .SZDL občine Ormož Vlado Ožbolt in liredrsednik <)l)čine Matija Panj- kihar, ki je po kratkem iivod- neju govoru predstavnika Petro- la« spregovoril o gospodarski važnosti novozgrajenega objek- ta. Vsestransko je v jrovorii (H-rtal prizadevanje ormoških p(Nljetij. ki so z ra/.iiuieviuijeui |)o svoji, gospodarski moči fi- nančno podprla gradnjo beii- cins^ke črpalke. Precej so pri- spevali Kmetijska zadruga. Tr- govsko jKKljetjo >Zarja<£ [irtui- vtjem pa Gradbeno, obrtno pod- j(\tje Ograd , ki je poleg pri,- spevka . opravilo pri gradnji, bengiiiske črpalke vsa gradbe- na^dela. .\e samo to. da je ben- cinska črpalka za Ormož veli- ka pridobitev, so v občini re- šena tudi številna druga vpra- šanja. \i treba več razmišljat o povečanju skladišč za gori vo 'in ne o ognjevarni /aščii obstoječih. Težave, ki so za rad go>iva v občini doslej tiasto pale. so z novozgrajeno bencin sko črpalko v ()rmožu orlpadh Crradnja bencinske črpalke j( veljala z ureditvijo cestišča 3(i milijonov din. Pred bencinsko črpiilk() so uredili lepotičm p^rk, kar je etalo 400 tisoč di- narjev. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ŽENSKA REPUBLIŠKU LIGfi TUDI Nil DOMAČEM TERENU USPEH Drava: Svoboda (Lj.) 14:10 (10:3) Po letu dni so se v nedeljo igralke Drave zopet predstavi- le domačemu občinstvu v tek- inirvanju republiške ženske li- ge. Za nasprotnika so imele ljubljansko Svobodo in jo pre- magale brez večjih težav — 14:10. S to zmago so trenutno na tretjem mestu v republiški ligi. Domačinke so zaigrale zelo lepo predvsem v prvem |)ol- času. ko so vodile z visokim rezultatom 10:3. V tem delu sta se zlasti odlikovali Silakova in Toplakova v vratih. Nasprotno s prvim polčasom, so v drugem polčasu popolno- ma popustile. Po vodstvu 12:4 .so oOrmožac so v nedeljo v prvenstveni tekmi po- murske rokometne lige prema- gali ekipo Ljutomera 23:16. Tekma je bila zelo ostra in groba tako, da je bilo nekaj igralcev i'/ključenih. Posledi- ca tega je bila, da so igralci Ljutomera nekaj minut pred koncem tekme 7,apus.tili igri- šče pri rezultatu 23:16. Pri gostih je bil naiispešnej- ši Piskar s i zadetki, pri do- mačih pa Puklavec 7, Frangež 6, Fišer 5 itd. Tekmo je slabo sodiiil Šijanec iz, Murske Sobo- te. V okviru 111. kola rK>niurske rokometne lige. bo v nedeljo derbv srečanje krai^vnih tek- mecev Ormoža in Vel. Nedelje v Ormožu. Rokometaši PRED NEDELJSKIMI ŠPORTNIMI DOGODKI v ženski republiški ligi bo prav gotovo najbolj zanimiva' tekma v Mariboru, kjer se bo- sta sestala stara iiasj)rotnika in do sedaj še ne|)oraženi eki- pi Branika in Drave. Prednotet dajemo domačinkam, ki'so i>olj izkušene in rutiniraiie, ventlar bi lahko tudi naše igralke l malo več truda , iu uspeha napravile presenečenje, fekma bo ob 10. uri dopoldne lia malem stadio- nu Branika v Ljudskem vrtu. Prav tako zanimiva bo tudi moška tekma v Ptuju, kjer bo- do v nedeljo popoldne ob 14. uri gostovali rokometaši Parti- zana iz Krmelja pri Novem me- stu. V prvem ko u so le za gol izgubili proti ZŠD >Celju«, za- to se nam obeta prav zanimiva in lepa tekma. Čeprav je ekipa iz Krmelja dobra, računajo do- mačini na dve točki. V mladinski predtekmi se bo Drava sestala s favoritom za prvo mesto mariborskim Bra- Uspešna intervencija Toplakove ŠTAJERSKA LIGA Katastrofa v Celju: rAlio - nrnifrr 99*« (19*91 v drugem kolu štajerske li- ge so gostovali rokometaši Dra- ve v Celju in izgubili proti do- mačemu Z5D >Celje< z visokim rezultatom. Čeprav je >Dra- va< nastopila v Celju v nepo- polni postavi, vseeno nima opravičila za tako visok poraz, ki si ga je s prikazano igro delno tudi zaslužila. Od igral- cev bi lahko pohvalili le vra- tarja Kuharja, ki je bil naj- boljši v ekipi Drave. Za Dravo so bili uspešni: Rozman 4, ter Rakuš, Sulek, Perger in Cernezel po 1 gol, za domačine pa so bili naj- uspešnejši: Hribernik. Snedič in Kac po 4 gole itd. Sodil je MiirIč iz MariKrkra DtovaB-Tel. Nedelja 2:11(2:5) Pred nedeljskimi športnimi dogodili Po visokem porazu >Alumini- jac v Ljubljaui proti Olimpiji, ki je nastopila okrepljena z igralci prvega moštva, bodo morali nogometaši iz Kidriče- vega v nedeljo ponovno v go- ste enakovredni enajstorici No- ve Gorice. Možnosti za zmago so na obeh straneh, vendar bi zaradi domačega terena dali več upanja na zmago Novi Gorici. Ni pa izključeno, da napravijo nogpmetaii u Kidričevega po- novno kakšno presenečenje. >Drava« sprejme v nedeljo enajstorico >Radgone«, ki bo v jesenskem delu tekmovanja morala odigrati vse tekme na tujem. Domačini bodo tokrat po dveh kolih skušali nadokna- diti zamujeno in, če bodo" v po- polni postavi, obdržati dve toč- ki, ki bi jim dali poguma za nadaljnje tekmovanje. Z drugim krdom bodo nada- i IjfiVali tudi v občinski nogo- metni ligi, kjer nastopa v letoš- njem tekmovanju deeet ekip. Prvo kolo v nedeljo se je kon- čalo brez večjih presenečenj. .Nedeljski rezultati so nasled- nji: TAP — Rogoznica 7:0, Pe- kar — Desternik 4:1, Hajdina — Kovinar 5:2, Gorišnica — Videm 4:1, medtem ko je bila tekma Markovci — Dornava od- godena. Po prvem kolu je v vodf^tvu TAP, ki je tudi naj- resnejši tekmec za naslov pr- vaka. Slovenska conska liga Aluminij v Ljubljani proli Olimpiji B V nedeljo je moštvo »Alumi- nija« gostovalo v Ljubljani pro- ti rezervnemu moštvu drugo- zveznega Ugaša, v katerem je nastopilo več znanih profesio- nalnih igralcev, ki so že nasto- pali za L moštvo ali pa se bori- jo za nastop v njem. Moštvo »Olimpije« B je na- stopilo v postavi: Frič, Puška- rič. More, Rotar, Eltrin, Jalše- vec, Skufca, Rojina, Skraba (Zagorc), Oblak, Bajželj. Proti tako močni enajstorici se moštvo »Aluminija« ni moglo resno zoperstaviti; zraven tega pa velja še tekma izven konku- rence in je vodstvo »Aluminija« preizkusilo nekaj rezervnih mo- či. 2e začetek prvega polčasa je pokazal, da je Olimpija sestavi- la moštvo, ki bo igralo na rezul- tat, kar se je tudi pokazalo v nadaljevanju. Na vrata gostov so se valili napad za napadom, ki jih obramba »Aluminija« ni mogla stalno odklanjati, ven- dar je pri tem imel še svojo be- sedo ljubljanski sodnik, s kate- rim so se domači igralci prija- teljsko sporazumevali kar z njegovim imenom — Janez. Do- segli so pet efektnih golov, če- prav so bili trije doseženi iz of- side pozicij, na kar pa Janez ni reagiral. Napad »Aluminija« je imel le eno izrazito šanso, ven- dar je ni znal realizirati. Drugi polčas je potekal v rah- li utrujenosti moštva gostov, saj je bil to njihov prvi nastop na igrišču takih razsežnosti. Na- sprotno pa je domače moštvo zaigralo še boljše, neprestano napadalo in trud njihovih napa- dov so bili lepi zadetki. Pri tem se je še posebno odlikoval Oblak, ki je imel res dan pri strelja- nju na gol. Napad »Aluminija« bi lahko v tem delu dosegel vsaj dva gola, toda žoga ni »hotela« v mrežo ali pa je domača obramba intervenirala na sami gol črti, pa tudi vratar Frič Ite je izkazal z lepimi paradami. Tako je ostalo le pri zadetkih »Olimpije« in rezultat 10:0, ki v glavnem ustreza dogodkom na igrišču, čeprav bi lahko bil manjši ali pa izražen tudi z goli »Aluminija«. Tekma, ki se je odigrala na centralnem stadionu za Bežigra- dom, je pokazala, da se moštvo »Aluminija« ne more zoperstav- Ijati profesionalnemu nasprot- niku in da se mora za nedeljo, ko bo šlo zopet »zares« (nastop v Novi Gorici), temeljito pripra- viti, če hoče računati na uspeh. V nedeljo je nastopilo moštvo »Aluminija« B v tekmovanju II. razreda MNP proti moštvu iz Hoč in doseglo učinkovito zma- go — 5:1. To je že drugi uspeh rezervnih igralcev, pred tem so še premagali TOBI - 1:0. ki bo- do lahko nastopali v L moštvu. V. M. stran B TEDNIK PTUJ, dne 20 septemBrt 196^ Nafta:Drava 5:0 (2:0) v drugem kolu Mdriborsko- murskosoboške lige ie g-of^tora- la Drava v Dolnji Lendavi in se pomerila z domačo Nafto. Nafta, ki je klonila prejšnjo nedeljo v Dravo?radn ? 2:1. }e takrat porazila Dravo kar s °>;0 in tako vpisala prvi dve točki. Domačim so napadli takoj v začetku in že r tretji minuti je doseglo levo krilo ?ol. Nato se ip odvijala enakovredna ijrra » polju in nogometaši Drave so imeli dve lepi pri- ložnosti za doseffo-^ola: najprej IP Vllakar streljal mimo gola, prav takrat, ko je vratar zapustil; nekai pozneje pa je >«;la po vodi« še Np še. Kaj je bila kakšna nesreča?« »Ne. neki dijak, ki se vozi v šolo. je odstopil prostor materi /. otrokom!« MESTNI KINO PTUJ predvaja 20. septembra t. 1. jugoslovanski film »MOZJE VČERAJ, DANES IN...«, 21 in 22. septembra t. 1. italijan- ski barvni (kinemaskopski) film »RIMSKA SUŽNJA«, 24. in 25. septembra t. 1. ameriški barvni film »ZGODBA O NUNI«, 26. septembra t. 1. an- gleški film »V RITMU TWI- STA«. KINO GORISNICA predvaja 22. septembra t. 1. ameriški film »ZAKON PRE- RIJE«. KINO 0RM02 predvaja 21. in 22. septembra t. 1. italijanski film »POČITEK TN L.TTTBEZEN« in If. septembra t I. italijanski film »DAVID IN GOLIAT«. KINO ZAVRC predvaja 22 septembra t. 1. Švedski film »MEIN KAMPF ali KRVAVA LETA*. LUNINfc SPREMEMBE IN VRE- MENSKA NAPOVED OD 22. do 29. SEPTEMBRA 1963 Prvi krajec bo v četrtek, 26. sept., ob 1.39. Vremenski izgledi: Ponekod bodo okrog torka, 24. septembra, manjše padavine, ki pa verjet- no naših krajev ne bodo dose- gle. Zato bo tudi prihodnji te- den pri nas prevladovalo lepo ""•-np Hladneje bo. strija Ptuj, ' Raznisu^e di'i/ii mistl faktiirista in ^aldakonti- •šta. Pogoji: samostojnost pri delu in vsaj nepopolna srednja šr>la. Nastop možen takoj ali pt 'Ifv^ovoru. Preklic PREKLICUJEMO okroglo štam- , piljko »Tekstilne tovarne Ptuj«. — Uprava podjetja. KuDAM dobro ohranjen avto- mobil »01impya 52« z rezeCv,- nim strojem. — Vidovič Ivan, Slovenski trg 6, Ptuj. r'RODAM POSESTVO z mizar- sko delavnico v Sobetincih 40. Cena 2.500.000 din. Prodaja bo 5. oktobra 1963. — Frančiška Prelog, Sobetinci 40, Moškajn- ci. PRODAM 200 kg težkega pra- šiča za zakol. Mlinska 9. Ptuj. PRODAM otavič, 2 okenska okvirja, posteljo in nekaj stavbnega lesa. Naslov v upra- vi. DESNI ZIDANI ŠTEDILNIK in korito za pomivanje posode prodam. Berlič, Muršičeva 9, pri kopališču. Službe STAREJŠO ŽENSKO, vajeno gospodinjskih del in ljubite- ljico otrok, sprejmem. Naslov v upravi. • OBJAVA Jezikovni tečaji DELAVSKA UNIVERZA PTUJ prireja tečaje iz anglešči- ne, ruščine, nemščine in franco- ščine (začetne in nadaljevalne) ob zadostnem številu priglašen- cev. Prijave sprejema do 30. IX. pisarna Delavske univerze, Trg mladinskih brigad 4, Ptuj, tele- fon 225. PROSIM NAJDITELJA med Ptujem in Cvetkovci izgublje- ne aktovke z električarskim orodjem in drugim, da sporo- či svoj naslov proti nagradi na naslov Haupt Anton, Središče PLESNO ŠPORTNA SEKCI- JA CPD »SVOBODA« PTUJ ob- vešča, da pričnejo v četrtek, dne 3. oktobra 1963, Plesni natečai SPORED tečajev je naslednji: a) ZACETNISKI MLADINSKI TEČAJ »A« tečaj v ponedeljek in če- trtek od 18. do 20. ure »B« tečaj v sredo in petek od 17. do 19. ure. b) TEČAJ ZA PIONIR.IE v ponedeljek od 16. do 18. ure. c) TEČAJ ZA ODRASLE IN ZAKONCE bo predvidoma pričel meseca januarja. d) NADALJEVALNI MLA- DINSKI TEČAJ bo takoj po zaključku začet- nih tečajev. PRIJAVE za vse tečaje bomo sprejemali od 20. do 30. septem- bra 1963 — razen nedelj — vsak dan od 18. do 19. ure v Narod- nem domu I. nadstropje. INFORMACIJE dobite ob vpi- su. VABLJENI! Upravni odbor UO Obrtno gradbenega podjetja »GRADNJE« Ptuj raz- pisuje prosta delouna mesta l. Večje število kvalificiranih in visokokvalificiranib ri- darjev. 2 Večje število priučenih zidarjev ali delavcev, ki imajo veselje do zidarske stroke in se želijo priučiti za pol- kvalificirane zidarje, kakor tudi'tesarje. NASTOP SLU2BE MOZEN TAKOJ! Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. ^^^^''Bmi^mt^^^mmma^^mmmmmmmm^Ba^mm^^mm^mmmi^^mmmmmammmimmmm^mmmmmmmmmmm^ KMETOVALCI! Od 23. septembra~ do 28. septembra 1963 odkupujemo INDUSTRIJSKA JABOLKA IN SLIVE po dnevnih cenah. Prodajalci naj pripeljejo jabolka in slive v obrat BREG. Živilska Industrija »PETOVIA«, Ptuj Obvestilo Obveščamo vse člane sindikata, da je pričela s poslova- njem pravna služba, ustanovljena pri Občinskem sindi- kalnem svetu Ptuj, in ki nudi brezplačno pravno pomoč v vseh zadevah civilnega, kazenskega in upravnega prava, predvsem pa v zadevah iz delovne in socialnovarstvene zakonodaje. Pravna služba ObčinskcRa sindikalnega sveta Ptuj po- sluje vsak četrtek od 1,5. do 18. ure v prostorih Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj na Magistratu, soba št. 16, prvo nadstropje. OBSS PTUJ Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Po- roč:Ja m dnevni koledar. 6.00-t6.10 Po- ročila in vremenska napoved. 6.30—6.35 NapoUu za turiste. 7.00—?.15 Napoved časa, poročila 8.00 Mladimsta radijska igra, 8.40 Slcladatel) Pavel Svic v sklad- bah za otroke. 8.50 Jakob Jež: Pastirski spevi, 9.00 Poročila 9,05 Naši poslušal- ci cefititafo in pozdravljajo - 1. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . 10.30 Pisano glasbeno dopoldne. U.30 Nedeljska re- portaža. 11 50 Tisoč taktov za dober tek. 1'2.00 Poročila. 12,05 Naši poslušala če- stitajo m pozdravljajo — II. 13. Napo- ved časa, poročila. 13,15 Obvestila in za- bavna glasba 13,30 Za našo vas 14.00 Koncert pn vas doma. 14,15 Operne me- lodije. iSOO Napoved časa, poročila. 15.15 Zabavna glasba 16.30 Dane« po- poldne 19,00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19 30 Radijski dnevnik. 20.00 »Pod lipco zeleno«. 20 40 Harmond orgle v r:tmu. 20.50 Športna poročila. 21.00 Po- potovanja velikih skladateljev. 22.00 Na- poved časa, poročila 22.15 Lep« melo- dije z velikim; zabavnimi orkestri. 23.00 Poročila, 23,05 S plesno glasbo v novi te- den. 24.00 Zadnja poročil« m zaključek oddaje, PONEDELJEK. 23. SEPTE.MBRA 4 00—8 00 Dobro jutrol 4,15—4 20 Po ročila, 5 00—5.05 Poročil« in vremeDska napoved fi 00—6.10 Napoved ra?* os- ročila ? 00—' 15 Naooved 'asi x)ro- čila. 8.0C Poročila 11,00 Pozor ri:ma« orednostil 12,00 Poročil*. 12.05 Zabavn« glasba. 12.16 KmeHjskt nasvett. 12.25 Domači napevi m pnj»tno opoldne. 12.45 Pesmi Krst« Odaka poje Maribor- ski komorni zbor. 13.00 Napoved tasa, poročila. 13.15 Ob>'ftstiiil« m zabavna gla- sba. 13.30 v paviljonu zabavne glasbe, 14,00 Poročila, 17.00 Poročila. 17.05 Glas- bene uganke: 18.00 Poročila — aktualno- sti doma m v svetu. 18.10 Pi«ana paleta. I 18.45 Na mednarodmi« knžpotjih. IS.00 ! Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice, i I 19.30 Radijski dnevnik. 20.00—22.00 Skup- | ni program JRT — vmes ob 20.45— 21.00 | I Kulturni globus. 22 00 Napoved časa, po- , ročila. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Porofi- la 23 05 S popevkami po »vetu. 24.00 j Zadaja poročila In zaključek oddaie. TOREK, 24. SEPTEMBRA 4 no—8.00 Dobro (Utrol 4 i5—4,20 Po ročila. .5.00—5.05 Poročila iti vrremenska I napoved. 8.00—6.1ft Napoved časa, po- j I ročila, r 00—7.15 NaDov»d c^sa. noro 1 čila 8 00 Poročila 11.00 Pozor, nimas ^ ! prednosti! 12.00 Poročil« 12 05 Zabavna . glasba. 12.16 Kmetjskl nasveti 12.25 | Domači naoevi za orjetfo "ooldne i I 12 40 Finale Gotov*ev?qe •Hra- '3 0" Naoovsd časa poročila, 13 15 Obvestila I jB sabavna glasba 13.30 2a oddih ib raz- vedrilo. 14.00 PoMisla. 17.00 Poročila. '7.as Konc»rt po žsjjah poslušalcev. 18.00 Poročil« — aktualnosti doma in v svetu. J«.10 Planinska oddaj«. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glesbeiie razglednice. 19.30 Rackijski tlnevaik. 20.00 Skupni progratn JRT. 20.20 Radijska igra. 21.16 Seienadni večer. 22.00 Napoved časa, poročili«, 22.15 Tri- krat petnaj-^rt. 23.00 Poročila. 23.05 Ple- sni rvoki. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. SREDA, 25. SEPTEMBRA 4.00—8.00 Dobro lutrol 4 15—4 20 Po- ročil«. 5.00—5.05 Poročila tu napoved. 6,00—S.10 N»poved časa, po- ročil«. 7.00—7.15 Napoved časa. poro čila. 8.00 Poeoalla. 11.00 Pozor, nimaš orednostil 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna gla&ba 12.16 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači na.pevi aa prijetno opoldne 12.45 Igra pihalnt orkester .ILA. 13.00 Na- poved rasa. poročila, K3.15 Obvestila m 7.abavn« glasba 13.30 Popularni odlom- ki >z jugoslova.iskih oper. 14 00 Poroči- la 14.05 Radi.iska šola zs sred-no stop- njo 14.35 Igrajo majhni zabavsi; ansam- bli 14,50 Nakje v gozdovih 17,00 Poro- čila, 17.05 Promenadni koncert. 18.00 Po- ročjla — aktualnosti doma m v svetu. Ifl.lO Od skladatelja do skladatelia. 13.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Christoph WUlibsld rasa, poročila 22.15 Naši plesni orke- stri in majhni ansambli. 22,50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 Claude Debussy v priredbah. 23.35 Nočni akordi. 24.00 Zadnja poročila. ČETRTEK 26. SEPTEMBRA 4.00—8.00 Dobro jutrol 4.5-4.20 Po- ročila 5.00—5 as Poroči.la .n vremeiiskd napoved 6.00—6 10 Napoved časa, po- ročila. 7.00 — 7.15 Napoved čas«, poro- čila. 8.00 Poročila 1100 Pozoi, nimaš predrfostil 12.00 Poročila 12.05 Zabavna ■glasba. 15.16 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači nap»vi z« prijetno "poHne 12.45 Dva ^hčna instrumentalna soli- sta. 13.00 Napoved časa. poročila 13.15 Obvestila in zi«b'v-n6 glasbi 13 30 Z za- bavno glasbo po sv»tu 14 00 Poro'",!«, 17 00 Peror-!a 17 05 P-anist Vlad-mit H-> rovvitz. I' 40 Zeba -ni orkes^e' R>rhi=>'o 18 00 K>ročila — aktualnosti doma m v svetu, 18.10 Turistična oddaja. 19.00 Ob- vestila. I«.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Lahka glasba. 21 00 Lit»rarni večer — A. S. Puškin: Evgeni' Oniegin. 21.40 Samo Vremšak: Suita za violo in klavir. 21.50 Igor Stiihec: Dve latalni pesmi za so- pran, llavto in harfo. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.15 Trikrat petnajst. 23.00 Poročila. 23.05 Ples na valu 327,1 m. 24.00 Zadnja poročila. PETEK, 27. SEPTEMBRA 4 00—8 00 Dobro jutro! 1 i5-4.20 Po- ročila. 5.00—5 05 Po-očila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. po- ; rocila V 00 7.15 Napoved časa, poro- ■ cila. 8.00 Poročila, 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila 12.05 Zabavna i glasba. 12.16 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi m prijetno opoldne. 12 45 Tako jodlajo v Tirolskih gorah, i 13.00 Napoved časa, ooročila. 13.16 Ob- I vestila m zabavna glasba. 13.30 Šuita m : coni-ertine 14.00 Poročila. 17.00 Poro I čile. 17.05 Dragulji iz oper. 18 00 Po"o- I č.la — aktualnosti doma in v .«> eni 10 I Na^ plesni karnet 13 45 Iz naših kolsA tivov 19.00 Obvestila 19,05 Glasbene ra7jledn-ce 19,30 Radijski dnevnik 20.00 I Pojo inozemski mladinski zbori. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 Haydn-Mozaj:t-Beethovefl. 21.00 Zabsv.ru ^ orkesteir Mantovam, 21,16 Oddajo o mor- ju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.15 Plesna glasba. 22.50 Lite- rarni nokturno. 23.00 Poročila 23.05 Go- dala v ritmu. 23.20 Skupni program JRT — »tudio Ljubljana. 24.00 Zadnj« poroči- la. SOBOTA, 28. SEPTEMBRA 4.00—8.00 .Dobro juttol 4.15—4.20 Po- ročila. 5,00—5.05 Poročil« in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, po- ročila. 6.30—6.40 Napotki z« turiste m pregled športnih prireditev m nede- ljo. 7.00-7.15 Napo'red čas«, poro- čila. 8.00 Poročila, 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila 12.05 Zabavna glasba. 12.1.5 Kmetijski nasvett. 12.25 Domači napevi m prijetno opoldne 13.00 Napoved časa, poročila. 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Tnde- spt minut ob zabavni glasbi. 14.00 Poro- čila. 16.00 Vsak dan ta vas. 17!00 Piro- tila. 17.05 Gremo v kino. 17 50 Zabavni intermezzo. 18.00 Poročila — aktualnosti doma m v svetu ^8.10 Skladbice za I kratek čas. 18 45 Novo v T^nanosti. 19.00 Obvestila. 19.0.5 Glasbene razglednice 19,30 Radijski dn»vmk. 20,00 Po doma- če ,, , 20,20 Franns Durbndge- P-mer za Paula Tempi? — R 20,50 Za konec 'edna — ples 22.00 Napoved časa. :>o- -•cčila 22,15 Oddaja za naše Izseljence 00 Poročila 23,05 Za nles -c raz>'edr> 'o ">4 00 Zadnja poročila in zaključek od- daj*.