v Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS. 10, NOVEMBRA 1911. LETNIK X3. izid volitev v raznih drž*vah, A demokrati zmagali v mestu New Yorku, a državno zakonodaj-stvo republikansko. POSS SPET GUVERNER V MASS. Pomenljivi so sociališki uspehi v državi Ohio. Boston, Mass., 7. nov. — Popolna volitvena poročila iz.vseh delov držaje kažejo, da je sedanji demokratični Sterner Eugene N. Foss zopet izvo-Jen, ali z mnogo manjšo večino, nego prvikrat. Dobil je 210,622 glasov, njegov republikanski nasprotnik Froth-'ngham 202,888. New York, 7. nov. — Tammany Walla politični vpliv se je v zadnjem easn zmanjšal, če smatramo izid današnje volitve za dokaz za to. Demo-*rati so sicer obdržali Manhattan in ronx, čeprav z manjšimi večinanji, u<" Queens county je ostal demokratom zvest, ali z malo večino, dočim so 6l" kandidati republikanskih fuzioni-Sfov izvoljeni v Brooklynu in deloma v malem Borough Richmondu.- New York, 7. nov. — Izid volitve v tej državi in v tem mestu je bil hud uaarec za demokrate. Državno 2ako-jjodajstvo, ki je sedaj demokratično, republikansko pb skoraj isti večini, » or jo imajo sedaj demokrati. Ka-J5r kaže sedaj, bodo imeli republikanci 102 člana, demokrati 47 in socialisti 1. Louisville, Ky., 7. nov. — Nocojšnja molitvena poročila kažejo, da je demokratični kandidat za guvernerja Mc-Creary z večino od 20,000 do 40,000 flasov izvoljen. Sedanji republikanci guverner je bil izvoljen s 7,000 8'asovi večine. Vsled demokratične 2a»age bo prihodnje zakonodajstvo demokratično, tako da bo sedanji kon-fresnik Ollie James gotovo izvoljen v Zvezni senat. Cleveland, O., 7. nov. — Cleveland, 1 h prešel pred dvema letoma v republikanski tabor, je spet demokrati-2®*- Demokratski kandidat za župana Baker, politični dedič "Toma" John-sona, je bil izvoljen z večino kacih 18,-8'asov. Vsi drugi demokratski ^"didati so bili izvoljeni, izvzemši pet »Mermanskih kandidatov. Columbus, O., 7. nov. — Demokrati zmagali v treh največjih mestih dr-Ohio, v Columbusu, Cincinnatiju |j| Clevelandu, in v vsakem slučaju je bl'a večina glasov velika. Richmond, Va., 7. nov. — Demokrati kandidati za državne urade so bili » izvoljeni. Zakonodajstvo je po o-®r«mni večini demokratično. Se nekoliko o volitvah. Cleveland, O., 8. nov. — Neuradna počila kažejo, da so socialisti v dveh e'«rih mestih države Ohio, v Cantonu * Litni, izvolili svoje županske kandi-*te, in da so tudi v 8. manjših mestih Loraine, St. Marys, Barberton, ^yahoga Falls, Mt. Vernon, Toronto, ,ostoria in Martin's Ferry — izvolili '"Pane. število socialiških glasov sc je po-v«od v celi državi zelo pomnožilo. Me-s" Dayton in Conneaut sta izvolili tri •vtiališke mestne odbornike, in v Con-^antu je bil sociališki županski kan- "kt premagan s samo S. glasovi. « demokrati so izvolili demokratične ^"Pane v mestih Cleveland, Cincinnati, ®mmbus, Hamilton, Toledo in Zanes Y e- Republikanci so zmagali v """Kstownu, Akronu in Daytonu. "Mokri" proti "suhim". loj^tfield, III, 7. nov. — O izidu J^lnoopcijskih volitev v nekaterih krai'h po osrednjem in juž-H0gj . u države Illinois so dospela d, stJ p°ročila, iz katerih je razvidno, U0 s«hači dobili v večini krajev. ViI,eccl "suhimi" kraji so: Chandlcr-„ kqr' Coultersville, Golconda, Ham-*ardin, Jacksonville, Jonesboro, Taiiy|°s'a> Mount Carmel, Naples in fl'fldv?' "'^o^rimi" mesteci so: Athens, Ho^l."1' Kempsvillc, 'Petersburg in lo^sonville, 111., 7. nov. — Tretja B« j "°°Pcijska volitev v Jacksonvillu vtret•..'bojevala danes in suhači so tiila j'5, 2magali. Današnja večina je SlcJL . . Prid brezsalunskemu mestu, '•»če iJ Je oddanih glasov za su-biit W4 i„ mokraše 1,718. Bitka je . Suhači so bili skozinskozi Sah, '^ani in so se potili tri tecfne. "'Peha prista»i so delali tiho, a brez Ogromen požar v Manili. N«k\Filipin5'riov " Tukajšnji • »ad' ° • P°Sorel- Skoda zna-Jt IUl'ijon dolarjev. Nekaj časa ' vojak"rK°Vsko srcdižče v nevarnosti, ' Pcspolka pod vodstvom a Hnstona so ogenj omejili. ' Pravda McNamara. Los Angeles, Cal., 5. nov. — Prvih dvanajst porotnikov v pravdi James B. McNamara, ki je obtožen, da je razstrelil "Times"-poslopje, je sedaj izbranih, kolikor prihajajo v poštev prigovori proti njihovi sposobnosti za porotniško službo. Sedaj pa je obtožbi kakor zagovor-ništvu svobodno, izmed dvanajsterih porotnikov zavrniti one, ki jim niso prav. Obtožba lahko zavrne deset, za-govorništvo dvajset mož. Prejkone od teh dvanajsterih mož ne ostane nobeden, tako da bi se torej moralo pričeti iznova. Iz Indianapolisa je pravka/ dospelo poročilo, da je zavezni veliki poroti (fovolU sodnik Markcy od ,kazenskega sodišča, vzeti v posest računske knjige unije "Bridge and Structural Iron Workers" in*faruga dokazila, ki jih je iskalo obtožiteljstvo. Sodnik Markev je tudi privolil v prošnjo državnega pravdnika za losangeleški okraj za dovoljenje, fotografirati dinamit, nitro-glicerin in razstrelilo pripravo, kar je vse všteto med dokazila. Odločil pa še ni, ali naj se strani omenjenih knjig fotografirajo, ali ne. mesto hankow uničil požar. $50,000,000 znaša baje škoda po ognju in 400,000 prebivavcev je brez strehe. UPORNIKI PRED PEKINGOM. Cesarska rodbina pripravljena na beg. Kitaj republika? Velika demonstracija. Seattle, Wash., 4. nov. — Ena največjih demonstracij, ki so kdaj bile v tem mestu, je bila povodom ogromnega protestnega shoda v slučaju McNamara. Shod se je vršil v Dreamland Pavilionu, enem največjih poslopij v mestu. Pred shodom je bila velikanska poulična parada z več nego 10,000 možmi v vrstah. Parada je bila znamenita vsled dejstva, da je nosilo 20 mož ogromen prapor, nad 30 čevljev dolg in 15 čevljev visok, z napi-soirii "We Believe in the Innocence of the McNamaras" (t. j., verjamemo v nedolžnost bratov McNamara). Uiadniki državne delavske zveze ter drugih-državnih in mestnih organizacij so imeli primerne nagovore. 14,000 mož ob delo. « Sharon, Pa., 4. nov. — Triindvajset izmed sedemdesetih peči v tovarni Sharon & Newcastle Works, ki jo la-stuje "American Sheet and Tin Plate Company", so zaprli in 14,000 delavcev ic ob delo in zaslužek Rudarji zaštrajkali. Hibbing, Minn., 3. nov. — Več nego 2500 rudarjev je ostavilo delo v jamah ob Swan Riveru, ker jim je bila po-višba plače odbita. Delavci se ponesrečili. Sacramento, Cal., 5. nov. — Posebna brzojavka "Unionu" pravi, da je storilo smrt 11 delavcev, ko se je nanje podrl oblok mostu "Mountain Qu^ir-ries"-družbe čez reko American, 8 milj od Auburna. Auburn, Cal., 5. nov. — Tri trupla so bila najdena pod razvalinami mostu čez reko American, katerega vzhodni svod se je podrl. Pet delavcev je bilo ranjenih. Ob času nesreče se je nahajalo 30 mož pri mostu, in menda jih je bilo še več usmrčenih. Champ Clark in Kanada. Fremont, Neb., 3. nov.—"Devet de-setink ljudstva te dežele je za prisvojitev Kanade," je izjavil tukaj Champ Clark, govornik zavezne poslanske zbornice, "in prav nič mi ni mar, kdo sliši, da to pravim." Champ Clark je na obisku 21. mest tretjega okrožja Nebraske in ima povsod nagovore v prid Dan. V. Ste-vensti, ki se poganja kot demokratičen kandidat za sedež v kongresu, izpraznjen po smrti zaveznega poslanca James P. Latte. Rodgers dovršil polet. Pasadena, Cal., 5. nov. — Calbraith P. Rodgers je petindvajset milj svojega cilja na prekocclinskem poletu s svojim dvokrilnikorn. Semkaj je dospel nocoj iz Baninga, prepluvši nekatere najvišjih vrhov gorovja Sierra Madre. Rodgers je preletel 4,231 milj, Odkar jc zapustil New York dne 17. septembra. Njegov dejanski letalni čas je bil.4,924 minut. To presega vse rekorde za polete na daljavo. Ob svojem prihodu v Pasadeno je bil Rodgers sko(ro zmučkan po veliki množici, ki je prihitela gledat njegovo izkrcanje v Tournament' parku. Rod-gersove prve besede so bile: "Well, ena reč je gotova, poleteti preko celine ne morete v tridesetih dneh." ____ Ogled vojnih ladij. New York, 2. nov. — Z mostu bojne ladje "Mayflower" jc predsednik ogledal vojno brodovje Združenih Držav, zbrano v newyorški luki. Na Hud-sonu je čakalo prihoda predsednikovega skupaj 99 vojnih ladij vsake vrste. Krasen jc bil prizor. Po ogledu jc predsednik izjavil, da dežela potrebuje še več bojnih ladij, zlasti torpedoru-šilccv, križark in premogovih ladij. Hankow, 5. nov., via Wu-Hu, 8. nov. —Dve tretjini mesta Hankowa je uničil požar, ki je sledil naskoku cesarskih čet na mesto. Najnižja cenitev škode je $50,000,000. Štiristotisoč oseb je brez strehe. Na stotine napol zgorelih trupel leži med razvalinami. Mnoga izmed njih so telesa žensk in otrok. Carinarska hiša, poštno poslopje in amerikanski misijoni so se rešili. Mesto je bilo opustošeno, cesarske čete so se udeleževale ropanja. Cesarski častniki so poskušali preprečiti njihovo plenitev in so dali v^č vojakov .usmrtiti. V petek popoludne so konzuli pozvali cesarske čete, naj ustavijo požiganje. Takoj objavljen razglas je pripisoval upornikom krivdo na požaru in velel ogenj gasiti. Ampak prihodnjega dne so iznova izbruhnili požari v raznih delih mesta. Inozemcem, ki niso imeli prilike videti boje od blizu, se pripovedujejo strašne reči o grozovitih spopadih. Cesarski vojaki so obešali ljudi, če,jih niso mogli zadaviti, so jih mučili do smrti, zabadali z bajoneti ali pa kamenjali. Sirovosti proti ženskam ni možno opisati. KoAec kitajske dinastije? Peking, 7. nov. — Tukajšnji poslaniki mislijo, da so dnevi Mandžu-di-nastije šteti. Niti upanja ni, da se prestol reši po imenu. Tudi pokrajine severno od reke Jangtse se izrekajo zdaj za ljudovlado (republiko). Edini oddelek mandžuških čet, ki je velik dovolj za obvladanje krajnega položaja, se nahaja v Pekingu, ampak videti je, da bo v nekaj dneh glavno mesto obkoljeno po upornih vojakih. Kam se dvor zateče, je vprašanje. Marsikaj kaže, da je dvor nameraval bežati v Cang Kia Kau (Kalgan). Čete na straži ob progi v ono mesto, ki leži v pokrajini Či-Li, 125 milj severo-zapadno od Pekinga, so imele z dina-mitom razdejati predor, bržko bi se vlak s cesarjem in njegovim spremstvom odpeljal skozi. Pa dospela so zdaj poročila, da mesto Cang Kia Kau ni varno. Položaj v Pekingu. Peking, 8. nov. — Položaj v državnem glavnem mestu se ni izpremenil. Še vlada mir, ampak na stotine jih beži vsak dan iz mesta, ker se je bati vsak hip vstanka. Mednarodne čete so pripravljene na vse slučaje. Če bodo morale nastopiti, jih bo poveljeval japonski general kot najstarejši. Američani pivopivci. Washington, D. C., 5. nov. — Več ,piva se použije v Združenih Državah, nego v katerikoli drugi deželi, in več žganjin, nego v katerikoli drugi deželi, izvzemši Rusijo. Kolikost použitka na glayo v Združenih Državah pa ni v slučaju piva tako velika kakor v Belgiji, Angliji, Nemčiji ali na Danskem; dočim je naš použitek žganjin na glavo manjši, nego oni na Danskem, Ogrskem, Avstrijskem, Francoskem, Nizozemskem aH Švedskem. Kolikost použitega vina v Združenih Državah je pod ono na Portugalskem, Španskem, Vemškem, Italijanskem ali Francoskem; in použitek na glavo je manjši, nego oni v Franciji, Italiji, na Portugalskem, v Španiji, Švici, Avstriji ali na Ogrskem. Kolikost piva, použitega v Združenih Državah leta 1910., je bila 1,851,-000,000 galonov, proti 1,704,000,000 v Nemčiji, 1,397,000,000 v Angliji, 493, 000,000 v Avstriji, 412,000,000 v Belgiji, 376,000,000 v Franciji in 231,000,000 galonov na Ruskem. Kolikost žganjin, použitih v Združenih Državah, je bila 133,500,000 normalnih galonov, proti 232,750,000 na Ruskem, na glavo v vsakem slučaju 1.45 galona, proti malo manj nego en galon v Angliji. Kolikost piva, použitega na glavo v Združenih Državah leta 1910., je bila 20.09 galpna, proti 31.44 galona v Angliji in 2(>.47 galona v Nemčiji. V po-užitju vi|):i prvači Francija, 1,541,000,-000 galonov, ali 39.36 galona na glavo leta 1909.; Italija je v onem letu po-užila 31.17 galona na glavo; Portugalsko, 27.39 xalona; Švica, 14.55 galona, in Združene Države leta 1910. samo 0.66 galoiv. na glavo. Namišljena morivka Vermilya. Chicago, III., 6. nov. — Ga. Lujiza Vermilya, 415 East 29th st., ki je imela na hrani in stanu ljudi ter je obtožena, da je zastrupila 9 oseb, se nahaja na poti okrevanja. Predvčerajšnjim se je poskušala zastrupiti z arzenikom. Zadnjega je baje zastrupila policista Bissonnetta, svojega ljubimca. V škripcih. Superior, Wis., 6. nov. — V neprijetnosti je zašel neki ipož iz Superiora, ki je pri peki zemljiški loteriji vposlal svoje ime dvakrat. In v obeh slučajih je dobil, vsled česar je bilo sleparstvo seveda odkrito. Mož se izgovarja s tem, da jei drugikrat potegnil'za nekega prijatelja, ki še ni imel drugih papirjev in zato še ui mogel vleči. Sodišče ima sedaj stvar v rokah in lahko se utegne zgoditi, da mož obe pravici izgubi in se še kazni. Delavska usoda. Louisville, Ky., 7. nov. — Devet moških je bilo ranjenih, trije izmed njih smrtno, ko se je podrl zid nekega poslopja ob Fourth ave. Vsi ranjenci so delavci, ki so bili zaposleni pri gimd nji Majestic-gledališča. Eiflov stolp v San Franciscu. Za svetovno razstavo v San Franciscu se ima zgraditi stolp podoben Eiflovemu stolpu t Parizu. Onega ima še za nekaj črevljev nadkriliti. Kajti na podstavi 232 čevljev v kvadratu in 120 črevljev visočinc sc ima trup stolpa dvigati 850 čevljev, tako da bi bila cela zgradba visoka 970 črev ljev. Na vrhu stolpa se ima postaviti kip svobode. — V načrtu tiči izzivajoč optimizem, kajti na tako majavih tleh .postavljati tako zgradbo, jc vendar 'opasno. Stolp in tla, na katerih stenji, čuvaj Bog potresa I MaroSka pogodba objavljena. Pariz, 3. nov. — Vsebina francosko-nemške p^ .idbe glede Maroka je bila tukaj uradn.i naznanjena. Po istej priznava Nemčija pravico Francije, osnovati pokro\ ifeljstvo nad Marokom, dočim si bofta|oba naroda prizadevala, doseči potrditev algeciraške pogodbe po ostalih signatarnih velevlastih. Francija odstopa Nemčiji radi pri-poznanja pokroviteljstva nad Marokom okoli 250,000 kvadratnih kilometrov v sev»»vK$V Francoskem Kongu. To ozemlje je tik nemškega Kameru-na, je obljudeno po kacih 1,000,000 črncih in njegova trgovina znaša vsako leto baje $2,400,000. Francija si pridržuje pravico, graditi železniške prdge skozi nemško ozemlje, da z veže svoje razne naselbine v osrednji Afriki. v Glede Maroka se priznava gospodarska enakopravnost in trgovinska svoboda. _•_ Dr. Cook se vrača. Southampton, Anglija, 5. nov. — Dr. Frederick A. Cook, "najdnik severnega tečaja", se je nahajal na krovu par-nika "George Washington" od Sever-nonemškega Lloyda, ki je odplul od tu v New York. Dr. Cook je bil šel v Evropo na predavalno potovanje, pa ko je imel predavanje v Kodanju, kjer so ga prav slabo sprejeli, je svoj načrt opustil. Predrzni volkovi. Anaconda, Mont., 2. nov. — Redek prizor je bil tu videti. Močnega je-lenščaka je namreč preganjal trop volkov prav v notranje mesto. Jelen je bežal dalje, ko se je enkrat obrnil proti volkom, ki jim je zapretil s svojim rogovjem. Več ljudi, ki jih je vzbudil šunder, je streljalo na volkove, a brez uspeha.__ Ga. Curie spet nagrajena. Stockholm, Švedsko, 7. nov. — Letošnja Noblova nagrada v znesku $40,-000 za kemijo je bila podeljena gospej Mariji §kladowska-Curie od pariškega vseučilišča. Mme. Curie jc s svojim umrlim soprogom, prof. Pierre Curie, odkrila radij in delila z njim polovico Noblo-ve nagrade za fiziko (prirodoznan-stvo). Nedavno je ga. Curie iznašla "polonium", novo prvino, izdatnejšo od radija. vojna v tripolisu in posredovanje, Turčija ne želi konca vojne, pač pa zahteva, da se konča klanje žensk in otrok. TURKI ZMAGALI PRI DERNI. Italijani baje izgubili 500 mož in mnogo streliva. Slučaji, ki se vlačijo. Počasnost zahteva izpodbudila, a obenem tudi krepčila. Slučaji okrevanja, ki sc vlačijo, potrebujejo zdravila, ki vsebuje zdravo, milodražilno in obenem močno toniko. Eno najboljših zdravil v tem oziru je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki jc izdelano iz krepčalnih zelišč in poživljajočega rdečega vina. Najprej očisti prebavne organe in jih ohrani čiste, odstranjujoč iz telesa vse nerabne snovi, ki se kisajo v drobju. To povzroči nervo, zdravo slast, uravna prebavo, pomnoži kri in uredi obtok. Tudi o-krepi živčevje in izpodbudi vse organe k delavnosti. Nekoliko popitkov po-užijte vsakikrat, kadar potrebujete krepčalne tonike, ali kadar se počutite nerazpoložene, utrujene, zapečene. V lekarnah. Jos. Trincr, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Carigrad, 7. nov. — Vojni urad sedaj več ne trdi, da so Turki spet zasedli mesto Derno v Tripolisu. Ali uradna brzojavka iz onega kraja vendar poroča, da so Turki dobili veliko zmago, da je bilo 500 Italijanov usmrčenih in da so Turki vzeli osemnajst topov ;n velike zaloge streliva in živil. Porta je poslala velevlastim protest proti trditvi Italije, da je prisvojila Tripolis in Cyrenaico, kajti Turčija da je namenjena, staviti se v bran. Neka italijanska križarka je v nedeljo bombardovala mesto Akabah v Arabiji in pogreznila turško topničar-ko "Ital-idj", ki je ležala tam v luki. Drugi častnik te ladje je bil usmrčen, a vsi drugi na krovu so utekli. Potem je križarka streljala na gričati del mesta. Kolika škoda je bila napravljena, ni znano. Akabah je utrjeno mestece v Arabiji, ležeče na vzhodni strani zaliva istega imena na severnovzhodnem koncu Rdečega morja. Ta brzojavka je zato pomenljiva, ker naznanja, da so Italijani vsled nepričakovanega odpora v Tripolisu izvedli svojo grožnjo, napasti sovražnikovo deželo ob Rdečem morju. O pozivu za posredovanje. Tripolis, 8. nov. — Arabci, podpirani po topništvu, so krepko naskočili utrdbo Hamidieh, a so bili po dvournem boju odbiti. Ameriška križarka "Chester" odpluje nocoj v Marseilles. Tukajšnji ameriški konzul Wood je sklenil ostati. Križarka je imela naročilo, vzeti na krov tukajšnje amer. naseljence in konzula. Washington, 8. nov. — Tukajšnji poslanik turški je izdal izjavo, s katero popravlja napačno naznanilo, po katerem je turška vlada ondan pozvala Združene Države; posredovati v poravnavo vojne med Italijo in Turčijo. Poslanik izjavlja, da njegova vlada ne želi tacega posredovanja, pač pa da želi, naj ameriška vlada posreduje, da se italijanskim grozovitostim v Tripolisu napravi konec. Hočejo "strožje" nastopiti. Milan, 7. nov. — Zatiranje arabskih "upornikov" v Tripolisu bo strožje, kakor poroča general Frugoni, ki je po imenu pod generalom Canevo, ki pa bržkone prevzame vrhovno poveljstvo v oni deželi. General Frugoni, ki je znan po svoji odločnosti, izraža svoj sklep, ravnati z "uporniki" kot brigand (cestnimi razbojniki) in jih kaznovati "brez posebnih pomiselkov". Italija, pravi general, bo potisnila vojno v druge kraje in zahtevala, da Turčija plača stroške za premago Tripo-lisa. (Ha—mi smo mi! Op. st.) Zanimive številke. Po statistiki urada za ljudsko štetje použije povprečni Američan v letu 8 funtov sirovega masla in 4 funte sira. V 8479. mlekarnah s skupno glavnrco $71,2^4,000 je bilo proizvedenega v It-tu 624,764,653 funtov sirovega masJa, 311,126,317 funtov sira, 494,796,544 funtov zgoščenega mleka, 81,211,374 funtov smetane in 352,594,574 funtov posnetega mleka. Porabile so sirove tvarine v vrednosti $235,546,000, izdale $14,672,000 v plačah in izgotovile blaga za $274,558,000. Po istej statistiki pridejo v Združenih Državah na vsakega, človeka ni kokoši s povprečno vrednostjo 50c. V Združenih Državah je 61,225,000 repc£v goveje živine, 18,731,000 konj, 4,183,Offl) mul, 101,000 oslov, 58,000,000 prešičev, 51,809,000 ovac, 2,798,000 koz, 280,340,-000 kokoši, 3,688,000 puranov, 2,904,-000 rac, 4,432,000 gosi, 1,765,000 pe-gatk (guinejskih kur), 2,730,000 golobov in 3,444,000 uljev. Sramotno klanje žensk in otrok. London, 3. nov. — Ogorčenje zaradi grozovitosti, baje izvršenih po Italijanih v Tripolisu, se je v britanskem ča* sopisju in tudi deloma v parlamentu povečalo po brzojavki, ki jo je dopo-slal britanski poročnik Herbert 1 lon-tagu. Svojo brzojavko je poslal Montagu iz Soukelyohme potom Dehibe, ob meji tuniški, v London. Montagu je kot ra-dovoljnik v turški armadi v Tripolisu ter protestira v imenu človečnosti in prosvete proti grozovitostim, izvršenim po Italijanih. Pohvalivši hrabrost in domoljubje Turkov in Arabcev, opisuje Montagu, kako so on in drugi vstopili v arabske hiše, iz katerih so prepodili Italijane ter našli trupla kacih 120 žensk in otrok, katerim so bile roke in noge zvezane, vsa grozno okrnjena. Pozneje so našli neko mošejo, napolnjeno s kruto pohabljenimi trupli žensk in o-trok. Po Montagujevi cenitvi je bilo od 300 do 400 trupel. In to da niso edini slučaji divjaštva, marveč da prihajajo vsak dan poročila o klanju žensk in otrok. Grof Stuergkh prvi minister. Dunaj, 2. nov. — Vladna kriza se je izpremenila tako, da so Vsi krogi pre-bivavstva presenečeni. Naučni minister grof Karel Stuergkh, ki je bil podal svojo ostavko, kakor ostali člarii vlade po dogovoru, je bil sprejet o«) cesarja Franca Jožefa v posebni avdi-jenci. Kmalu potem se je uradno naznanilo, da je grof Stuergkh pooblaščen sestaviti novo vlado. Nova avstrijska vlada. Dunaj, 8. nov. — Po dosedanjetn naučnem ministru grofu Stuergkhti sestavljena vlada, kateri načeluje grof Stuergkh sam, se je danes predstavila državnemu zboru. V sestavi ministrstva se je še naknadno izpremenilo samo to, da jc začasni poljedelski minister namesto profesorja Brafa bivši poljski mini-ster-krajan V. vitez ZaleskL Proti prof. Brafu je nastopila izredno močna opozicija. Čehi in Nemci so ga odklonili in so zahtevali, da poljedelsko ministrstvo vodi kmetovaler. Nadvojvoda in profesorjeva hči. Dunaj, 2. nov. — Od najbolje poače-ne strani se zdaj razglaša, da je natl- tič, ki se je preo slovu in dostojanstvom, že dayno skrivaj oženjen s hčerjo dvornega svetnika prof. Czubra. Njun zakonski prvorojenec je baje umrl." Nadvojvoda se bo odslej imenoval baron Burg van Rottenstein in bo stanoval v Luganti, v švicarskem kantonu Tesina. Prisilno zavarovanje v Nemčiji. Berlin, 4. nov. — Državni zbor je čital prvikrat in poslal posebnemu odseku predlogo novega zakona o prisilnem zavarovanju zaposlencev. Namen predloge novega zakona je, raztegniti brez državne pomoči koristi prisilnega zavarovanja proti onemoglosti in starosti na dejansko vse vrste zaposlenih oseb, ki niso podvržene odredbam dfe-lavske zavarovalnice in katerih dohodki ne presegajo $1,000 na leto. Prcra-čunjeno je, da bo novi zakon zadeval nad 2,000,000 zaposlencev. Prispevanje delodajavcev in delojemavcev bo jednako. Slovenec streljal na Slovenko. V mestecu Depue, 111., je rojak Louis Špoljar, star 26 let, streljal na svoje nezvesto dekle Marijo Drnač, staro 19 let. Že dve leti sta imela we-ko razmerje in fant je nameraval dekle vzeti za ženo, pa ga je varala in se mu nazadnje rogala. To je fanta tako razbesnilo, da je šel ondan V salun, kjer je njegovo dekle streglo, in jc tam začel streljati nanjo. Po petem strehi je dekle na svojem begu v kuhinjo padlo, na kar so še le priskočili ljudje in prijeli Špoljarja. Ta se nahaja sedaj v zaporu, Drnačeva pa v bolnišnici. Oba sta doma s Kranjskega. _»_ Trda za delavce. Iz raznih mest in držav se poroča » pičlem delu in zaslužku, in nič upanja ni, da se delavski položaj v kratkem zboljša — nasprotno: razne tovarne še odpuščajo delavce. Kdo se je urezal? Glas Naroda? z dne 6."nov. t. 1. piše pod gorenjim naslovom sledeče: "V četrtkovi številki smo priobčili stvaren odgovor glasilu K. S. K. Jednote "Amerikanskemu Slovencu', danes mu pa še povemo tOj da se je on neupravičeno skliceval na "rokopis" zapisnika. Iz popolnoma verodostojne strani smo izvedeli, da ima edini rokopis pravil shranjen dclygat K. S. K. J., ki ga ni dal nobenemu v roke. "Amerikanski Slovenec" more imeti le strojepis. Zapisnik je bil spisan pti pododborovi seji začasnega pravnega odbora. Strojepis se je napravil šele pozneje, ko je bil prebran načrt novih pravil. Te je .prebral gl. tajnik. "A. SI." ne more govoriti o rokopisu, ker ga sploh ni imel v rokah. V tem rokopisu stoji vse tako, kakor smo poročali glede pravnega odbora. Mislimo, da se "Amerikanski Slovenec" ni sa' mo vrezal, marveč tudi vsekal. Ali hočejo v Jolietu zopet po svojem pre-narediti zapisnike in pravila?" — Tako G. N. Ponavljamo, da smo mi v 47. št. Am. SI. govorili samo o rokopisu z a p i s n i k a zadnjega gl. zborovanja K. S. K. J., ki smo ga ponatisnili čisto natančno in točno, kakor nam je bil sproti dopošiljan. O rokopisu pravil nismo govorili v dotični objavi na 2. str. A. S , in nič ne vemo niti o kakem rokopisu niti strojepisu pravil. Zakaj se torej G. N. repenči nad Am. Slovencem? Zakaj ne odgovori res stvarno? M SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 8. nov. — V soboto, dne 11. t. m., bo prvi večer našega "faira" aH veselice v korist naši cerkvi sv. Jožefa. Vršila se bo veselica v bivši Golobičevi dvorani, in sicer dne 11., 18. in 25. t. m., to je, zadnje tri sobote v novembru. — Vstopnica za vse tri večere stane SOc, za posamezen večer 25c. Na veselo svidenje! — Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1911. so prišle v ponedeljek, izredno zgodaj letos. Kdor si jih je na-roeil pri Amerikanskem Slovencu, naj pride ponje. Vnanjim naročnikom so se že odposlale. Obenem se pobira tudi udnina za leto 1912. Prihodnje leto pridejo sledeče knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, 2. Koledar, 3. Slovenske balade in romance, 4. Podobe iz misijonskih dežel, 2. del, S. Slovenske Ve-černice, 6. Zgodovina slovenskega naroda, 2. del. Kdor doplača 50c, dobi še:' 7. Razne povesti, in 8. Cerkveni molitvenik. — G. Anton Horwat, naš dobro znani trgovec z likerji in smodkami, je bil koncem zadnjega tedna preprijet-no presenečen z brzojavko, v kateri se mu je poročalo, da je njegova hči, Mrs. Annie George L. Brozich v Ely, Minn., dne 3. t. m. osrečila svojega soproga s čvrstim sinčkom. Ga. A. Horwatova je bila odpotovala v Ely že predzadnjo nedeljo. Na veselem rodbinskem dogodku čestitamo! — Rojak Anton Avguštin je bil v petek v okrožnem sodišču oproščen Obtožen je bil, da je svoj čas umoril necega Johna McGoverna na farmi nekega Geerge Killeya v Wilming-totra. Državni pravdnik George A. Barr pa se je tekom sodne razprave prepričal, da je Avguštin rabil orožje v silobranu, ko si drugače ni mogel rešiti življenja, in zato je oprostil obtoženca, tako da niti prišlo ni do vprašanja na porotnike. G. Barr je pokazal, da ljubi resnico in pravico nad vse, kar zasluži javno pohvalo. Tudi Avguštinov odvetnik, g. Wellnitz, zna-ai poljski rodoljub, se je odlikoval kot zagovornik. Da se je odkrila resnica i-a potemtakem dosegla oprostitev, je zasluga tudi g. Antona Nemanicha, ki se je krepko potegnil za našega rojaka, čeprav mu je bil neznanec. Avguštin je zdaj že dobil delo na neki farmi pri mestecu Horaeru. — Na slovenskem pokopališču sv. Jožefa je tudi zadnjo nedeljo gorelo precej sveč na grobovih. Videti je na ' jMcopališč« že mnofl^ nagrOTmh s'p'o--mjnkov, nekaj prav lepih, ki jih je večinoma izdelal naš kamnoseški mojster, g. Simon Šetina. Slovenski napisi kaj dobro denejo srcu: bodo vsaj kameni govorili nekoč, ko izginemo v angleškem življu, da smo v Jolietu nekdaj bivali tudi Slovenci. tem časom se preiskuje njegovo duševno stanjg. Poslan bo baje kot blazen v Kankakee. — Poljsko župnijsko šolo sv. Križ; nameravajo povečati prihodnjo spomlad. Šola ima sedaj štiri sobe,, v ka terih poučujejo štiri šolske sestre 26f otrok. Kakor poroča Rev. Olszewski, poljski župnik, se namerava sedanje poslopje vzdigniti in spodaj postaviti dvorana za rabo župljanom. Število šolskih sedežev se podvoji. — C. kr. notar v Kočevju, dr. M Karnitschnig (ime—kar nič ni k—očev-sko!), je poslal g. Johnu Gecanu v "Juliett" (!) neko kupno pogodbo v nemškem jeziku. Pa g. Gecan je poslal nemško pogodbo nazaj nepodpi sano z zahtevo, da se mu kot Slovencu pošlje iz slovenske dežele slovenska pogodba. Čeprav gre za več tisoč kron, pa vendar g. Gecan rad počaka, da pomaga slovenščini do pravice. Tako je prav! Nemškutarji pa naj se iz tega uče, da se tudi z nemščino ne pride po vsem svetu. — Ogenj v hlevih Joliet Citizens Brewing-kompanije je napravil v nedeljo zjutraj škode za $2,000. — Zaloga dinamita v neki delavnici blizu križišča E. J. & E. železnice in Charlesworth ave. je zadnji četrtek zarana eksplodirala s tako silo, da sta se pretresla Joliet in Lockport. Trije delavci so popolnoma oglušeli in bili resno poškodovani. —Kare na novi pocestni železnici med Jolietom in Minooko bodo vozile baje že začetkom meseca decembra. Tračnice med Morrisom in Minooko so že položene in sedaj se polagajo to-stran Minooke. — Dvanajst deževnih dni je bilo v Jolietu meseca oktobra. Tako mokrega vinotoka še ni bilo izza 1. 1898. v tem mestu. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Durič Juro, Horman Martin, Kovačevič Dmitar. — Vlomilci in tatovi so poskušali svojo srečo v Jolietu v noči od ponedeljka na torek. Pet ropov je bilo zglašenih na policiji in en sumljivec je bil prijet. Štirje vlomi so bili izvršeni v notranjem mestu in štiri varnostne blagajne razbite, iz katerih pa je bilo ukradenih samo $87. Tudi V poslopje Slovenian Liquor-kompanije, 1115-17-19 N. Chicago street, so roparji vlomili skozi vnanja vrata in se spravili znotraj nad varnostno blagajno, katere pa niso mogli odpreti. Pač je videti, da so hudo razbijati po njej in udarili s tatinskim kladivom naj manj 50krat in rabiti tudi vetrihe, ampak brez uspeha. Sicer pa ne bi bili dosti odnesli, kajti v jjlagajni je bilo iz opreznosti spravljenih samo $12. — Iz stanovanja necega Steve Ogroca ua voglu Francis in Collins cest, pa je bilo uropanih $360. Policija je po 3arnem iskanju prijela nekega N:ik Sariča, boarderja, kot sumljivega. — Trinajst delavcev je bilo ožganih bolj ali manj resno pri plavžu št. 3 v jeklarnici Illinois Steel-kompanije nedeljo popolttdnc. Kacih osemnajst mož je delalo na vrhu plavža, ko so naenkrat iz istega švignili plameni in plini ter delavce po obrazih, rokah in drugod ožgali in skoro zadušili. Vsi ponesrečenci so bili "foreignerji", med njimi: John Vailorič (1212 N. Chicago st.), Nikolaj Horvat (800 N. Bluff St.), Nikolaj Papič, John Jockovič, James Čop, Peter Wedman (Vidmar?) in drugi. Zadnja dva sta bila prepeljana v Silver Cross bolnišnico, ostali so šli domov. — Dva Angleža sta h^la usmrčena v soboto v jeklarnici Illinois Steel-kompanije, ko se je neki žerjav (crane) z razbeljeno rudo prevrnil na nesrečnika, ki sta bila po razbeljeni rudi tako opečena, da' sta čez nekaj minut izdihnila. Eden izmed njiju je bil John Cheney iz Lo.ckporta, član nesrečne rodbine, ki je izA leta 1891. izgubila že šest svojcev vsled nasilne smrti. — Stara tovarna tvrdke "Joliet Bridge and Iron Co.", ki je bila po večini opuščena, je popolnoma zgorela zadnjo sredo zvečer. Skoda v znesku od $50,(XX) do $60,000 je pokrita z zavarovalnino. Družba zgradi novo tovarno. — Neki Miloš Pilorič je bil pred->adnji torek izpuščen iz 30dnevnega zapora v okrajni ječi. Zvečer pa je bil spet prijet in drugo jutro obsojen y zapor za nadaljnjih deset dni. Med Brockway, Minn., 2. nov. — Dragi mi list Am. SI.: — "Kje so moje rožice pisane in bele? Žlahtno so cvetele — al' spomlad je šla od nas, vzela jih je zima. mraz!" Res nam je vzel mraz po vrtih vse cvetice in drugo. Prav mrzli dnevi so nastali in zmrznila je zeimlja. Farmarji še niso vsega zorali. Včeraj na praznik Vseh svetnikov smo imeli dve sv. maši, in popoldan ob polštirih smo imeli rožnivenec za verne duše v vicah, litanije in blagoslov ter procesijo na pokopališče. — Danes smo imeli veliko črno sv. mašo in "li-bero" ter procesijo na pokopališče. Pozdrav na cenjene čitatelje. Listu pa obilen uspeh. John Poglajen. Tower, Minn., 5. nov. — Cenjeno u-redništvo Am. SI.! Ker sem ravno danes prečital zopet en dopis iz tukajšnje nam bližnje naselbine Soudan, kako se zopet eden tamošnjih farmarjev ivali z njegovim ogromnim pridelkom krompirja, zatorej sem se pa tudi jaz lamenil opisati tele soudanške farmar-e, ker so mi razmere precej znane. Toda reči moram, da ti-le ljudje so le hvale polni, toda ne smem reči sploh si, pač pa po večini. Kadar nekteri teh farmarjev pridejo k nam v meto, rečem vam, da jih je res "luštno" poslušati, kako se znajo bahati: "toliko imam krompirja, toliko zelja, repe, colerabe" i. t. d. Kadar pa pride do lenarja, v denarnem oziru jih pa sploh lihče ne prekosi, vsi so najbolj bogati. Tako se je eden teh polnih prevzetno sti farmarjev izrazil, da ima celi dve 'powder boxi" polni samih po $20.00 cekinov. Res smešni ljudje! V posrednji bližini od Towerja in Soudana imamo rudnik pod imenom North America. Od istega se je prerokovalo velike dobre bodočnosti, tola sliši se iz gotovih krogov, da je le humbug vse skup in da bode kmalu prenehal z delom. V imenovanem rudniku je vposleno v "shaftu" in na po vršju okoli 15 delavcev. Delovodja v tem "shaftu" je za sedaj eden soudan-ških farmarjev, za kar mu čestitamo, obenem ga pa tudi obžalujemo. Pomislite, bili so uposleni pred njim delovodje druge narodnosti, toda takrat je bilo zmeraj tudi nekaj Slovencev uposlenih tam. Toda ko je pa ta-le gospod to službo nastopil, je Slovence enega za drugim odslovil. Prednost imajo Finci. Sedaj pa premislite, kake ideje imajo ti ljudje! Dalo bi se mnogo govoriti, toda pomagalo ne bi nič; boljše je, da preneham in rečem k sklepu mojega dopisa: Bog daj tem polnim prevzetnosti farmarjem duha ponižnosti! Pozdrav vsem zavednim Slov.encem. J. Stonich. Steelton, Pa., 1. nov. — Cenjeni mi urednik Amer. Slovenca! Prosim Vas, da mi denete teh par vrstic v naš cenjeni list Am. Slov. Rad bi izvedel, kdo da je urednik Clevelandske Amerike, ali je lViož, ali kaj drugo. Najjezičnejša sfera baba cevka pa le enkrat umolkne, ta modri gospod pa le edno zmerom goni: Nc-manič in Kranjec, Kranjec pa Nema-nič. To je vse kar je novega vedno že par let v Clevelandski Ameriki. Saj je že minila konvencija, zakaj zdaj ne prenehate vaše nevošljivosti? Ali vam je žal, da ni vaš list Clevelandska Amerika glasilo K S. K. Jednote? Pri zadnjem glasovanju niste dobili zadosti glasov, pa zanaprej si jih še manj pričakujte! Kateri pravi katoličan bode volil tak list za glasilo, kateri napada sveto vero in katoliške duhovnike?! V št. 87. sem čital v Clevelandski Ameriki: V Jednoti zavarovan za bolezen in za smrt najprvo, potem še le za vero. Ali je še kedaj katoliška vera komu kaj odvzela? List, kateri napada katoliške duhovnike, ni sposoben za glasilo katoliške jednote. Mi vsi pametni ljudi znamo, da ni človeka na svetu, kateri ne bi imel kakšne male napake, pa naj bo berač ali cesar. Tudi duhovniki so iz mesa in iz krvi ter imajo naravo kakor drugi ljudi in za naravo ni nobene šole. Zakaj se tako duhovnik več napada kakor eden drugi človek? Pravi katoličan, če bode videl napako na duhovniku, ga bode še zakril in dolžnost mu je, da ga le svari in za njega Boga moli. V nekaterih listih se vsaki dan čita In največkrat laž čez duhovnike in čez sveto vero. Vsak pošten katoličan zna, kaj da ima s takim listom narediti; še za obrisati je prestrupen tak vmazani list. Kdor pa Amer. Slovencu prigovarja, ta ni pravi katoličan. In rečem, da je dolžnost vsakega katoličana, da ima ta pošteni list v katoliški hiši, posebno ker otroki večkrat čitajo. Od začetka do danes je pravi prijatelj katoličanov. Častitega gosp. J. Kranjca zvečine Slovenci poznamo in kdor ga ne pozna, sc lahko prepriča, da je dober katoliški duhovnik, ker če ne bi bil dober duhovnik, ne'bi bil dobil najboljše slovenska župnije v Illinois, na kateri mu častitamo in želimo največji uspeh v tej lepi katoliški naselbini Joliet, 111. Srčen pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam po širni Amerifei! Tebi, Am. Slovenec, želim obilno število novih naročnikov. Marko Kofalt, član K. S. K. J. Waupaca, Wis., 5. nov. — Ameri-kanski Slovenec, Joliet, 111. Gosp. u-rednik: — Prosim, sprejmite ta mali dopis in ga stlačite v kak kotiček v Am. Slov.; ako ga bo kateri zagledal, pa naj ga čita, ako pa ne, tudi dobro, saj jaz sem potrpežljiv, ne bom zameril. Torej sedaj sem v deželi krompirja. Kako sem zašel sem in zakaj, je vzrok,! ker imam tukaj prijatelja, ki me je že večkrat vabil, naj pridem ga obiskat in da mu bodem napravil lepo vilo pri tukajšnjih jezerih (Chain O Lakes), katero bode oddal v najem prihodnje poletje bogatemu Chicažanu za $150.00 na mesec. Tukaj je prav prijazno, posebno pri jezerih in pravi kraj za letoviščarje. Stari veterani iz te drža- j ve imajo tukaj svoj dom. Kakor sem ; omenil, tukaj pridelujejo farmarji naj-1 več krompirja, ki ga veliko razpošljejo vsako leto; letos dobe 56c za bu-šel, pa bo še dražji. Tudi koruza obrodi prav dobro. Ker je zemlja tukaj bolj peščena, krompir izvrstno uspeva. Sploh se pečajo tukaj bolj z mešanim farmarstvom. Pa naj zadostuje za sedaj; ako Vam to ugaja, bom pa še katerikrat kaj pisal od tukaj. Pozdrav! P. Perušek. Willard, Wis., 4. nov. — Jesen je nastopila in listje je odpadlo od dreves. Mrzli jesenski vetrovi že bruhajo in skazujejo svoje moči. Tukajšnji farmarji se zelo vesele, da so pospravili svoje pridelke. N'adalje poročam, da tukaj pri nas imamo še dovolj dobro vreme sedaj; prve snežinke so se pokazale 24. okt., pa so hitro zginile. Ali sedaj težko pričakujejo tukajšnji Slovsnci dan 11. nov., s katerim se začne lov na jelene. Puške imamo že vsi pripravljene, tudi rudeče kape in suknje se že vidijo tukaj po Willardu. Tudi jaz in Steve Legat sva sc dobro pripravila na ta boj. Tukajšnji farmarji so začeli sedaj drva voziti in jih gre vsak dan ven od 1 do 5 kar, so "žiher" ponosni zato. V zadnji št. A. S. sc je vprašalo za odgovor iz Gorman, Wis., ali so vsi farmarji dali zemljo zastonj za držav ne ceste ali "roads". Tukajšnjim Slovencem v Willardu ni treba dat' zemlje zastonj, ker vsak ve, da cesta ali "road" se dela po "section line"; ako hoče kdo sam po svoji zemlji delati ceste, jih lahko naredi kolikor jih ho če in jo lahko tudi zapre vsakemu, ako hoče. Končaje te vrste vas prosim, 1 da objavite preselitev gospoda Franka Planinšek, kateri se sedaj nahaja v Sheboygan, Wis. Želim mu srečo. F. Z. Reki in da mora zdaj iti domov, kjer bode prevzel očetova posestva. V teku pogovora je tujec zaupal Zadniku, da ima pri sebi $62,000, za katere se boji, da mu jih ne bi kdo ukradel. Tujec je prosil, da bi njegov denar spravil Zadnik, ker potujeta skupaj, in za to skrb mu bode dal $500. Zdaj je tujec pokazal Zadniku velik zavitek, iz katerega je molel bankovec, in ga dal Zadniku s pristavkom, naj tudi Zadnik da svoj denar v zavitek. Zadnik je mislil le na onih $500, ki jih bode tako lahko zaslužil, in je potegnil iz žepa svojih $120 ter jih dal tujcu, da vse skupaj zavije. Tujec je to storil £rav hitro in dal Zadniku zavitek. Seveda je medtem že si prisvojil Zadni-kov denar. Zadnik je spravil zavitek skrbno v notranji žep svojega telovnika. Tujec je nato odšel, a poprej je še dejal Zadniku, da mora priti zanesljivo drugo jutro v gostilno, da pojdeta skupaj na parnik. Zadnik jo je nato vesel odkorakal v Sakserjevo pisarno in povedal uradnikom, kako srečo je imel. Uradniki so takoj vedeli, kaj se je zgodilo in rekli Zadniku, naj pogleda, koliko tisočakov je v zavitku. Zadnik je to storil in našel v zavitku le en papirnat dolar in papirnate odrezke. Sreča je bila, da si je bil že prevozni listek poprej kupil, da se je mogel vsaj odpeljati domov. G. N. M S A. NEMANICH, pred«. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, bkf- GLAVN1CA $50,000.00. Ullu. m inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. 5 —Zavedni kat. Slovenci v Ameriki čitajo, naročajo in priporočajo svojim prijateljem in znancem edini slovenski katoliški list v Ameriki — "A. S.", ki stane le $1 na leto, a drugi bi pa morali jih posnemati. t ZAHVALA. » Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem, k? so nam izkazali svoje sožaljč, se udeležili pogreba, ter molili za dušni mir naše ljube in drage ranke matere JVIarije Stalzer Iskrena zahvala č. g. A. Sojarju za krasni govor ob pogrebu, ter vsem sledečim č. gospodom: John Plevnik, John Kranjec, Aloysius Kraschovvitz in Joseph Stukel. Ter \sem sorodnikom, znancem in prijateljem kličemo: Bog povrni! Ostali žalujoči: J. Stalzer, A. Stalzer, sinova, Sestra M. Ferdinanda, hči. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašeoa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino Iz malega raste velikol Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mfe plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pred.. CHAS. G. PEARCE, k.iir ne| ok Ht je tot se na slu Pr« pra tin žel Ro sle, at; rila ais. lila« V///7Z\\\\ "Kašlji, prehladi ter mnoge pljučne in vratne neprilike hitro izginejo, če se uživa Severov Balzam za pljuča po navodu," pravi ga. B. Hlavaček, Park Ridge, N. J. Winterquarters, Utah, 28\ okt. — SI. uredništvo Am. SI.! Potekla bode skoro naročnina zato pošiljam še zanaprej, ker je jako priljubljen in edini katoliški list v Ameriki, ki bi ga naj naročil vsak Slovenec katoličan, mislim, da ne bo žal nobenemu za $1 na leto. Naznanjam, da vreme imamo tukaj zdaj izvrstno, čeravno je že dvakrat sneg pobelil v mesecu oktobru. In kar se pa dela tiče, je še nekako dobro. In tudi v društvenem oziru nismo čisto zadnji. Da vas ne nadlegujem predolgo časa s tem skromnim dopisom, sklepam in pozdravljam vse čitatelje in čitateljice po širni Ameriki in za vaš list pa želim obilo naročnikov. Roman Shumer. . / / . New York, 2. nov. — Ivan Zadnik iz Vremskega Britofa na Notranjskem je prišel iz Oak Creek, Colo., v New York, da odpotuje v staro domovino. Zašel je v neko gostilno blizu Battery Place, kjer. je našel tujca, ki se je za mizo jokal, češ, da mu je umrl oče v Severov Balzam za Pljuča, (Severa's Balsam for Lungs) najboljše zdravilo. Izlelano in priporočeno ea olajžbo bolesti, kot no: Trdovatni in dolgotrajni kašlji vseh vrst, vnetje sapnika, davica, prehladi, duš-ljivi kašelj, hripavost, ter slična obolenja pljuč in grla. —Ozdravlja ljtidi=r— Dve velikosti: 25c in 50c. Ako M vedeli, kakor tesno so združeni želodec, jetra in drob, se ne bi čudili, da vsi sočutno zastavkajo, če* je eden v neredu. Če pride kateri od teh prebavnih organov v nered, ne morete boljšega zdravila nego je Severov Življenjski balzam (Severa's Balsam of Life) Tem velevažnim organom podeljuje njihovo naravno moč in zdravo delavnost. Pomenja vam novo življenje. Cena 75 centov. ker me Vp Poc 191 »o, SJe ska »a. šil, abl Go: me: jen Tol Ue i»vi Ara m Pač raz, »e zbo vse' ven tem l?r in. . tete Sre, (lav dob tudi val tiei dob f»k je e< gov ime vič ven t*k. Poli vre, ske Pa tev( «o Vaši se »čil je $tu ■ton Vsa Severova Zdravila (34 skupaj) so na prodaj v lekarnah skoro povsod. Ne kupujte drugih. Ni jih nobenih "prav tako do-brih kot Severova". Ni jih nobenih "prav tako dobrih kot Severova". ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. Bolečine v prsih, hrbtu ali boku, odrge, otekline, otrpel vrat, otrpli sklepi ali mišice, revmatične bolečine, nevralgija, krči itd. zahtevajo krajevno zdravljenje. Gotovo dosei«te hitro olajšbo, ako nadevate SEVEROVO GOTHARDSKO OLJE (Severa's Gothard Oil) Cena 50 centov. v W. F- Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 'etc IZ STARE DOMOVINE — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 16. oktobra S Slovencev, 6 Kočevarjev, 40 Hrvatov in 20 Macedoncev, a nazaj ie Pa prišlo 120 Hrvatov. • »—V Ameriko sta se nameravala dne oktobra izseliti Juro Tomac in Anton Marincelj iz Delnic. Mislila sta se izogniti vojaški dolžnosti, a je jima 114 ljubljanskem južnem kolodvoru ^užbujoči nadstražnik Jakob Kržan Pfeprečil nakano. — Belokranjska železnica. V raz-Pravi o nujnem predlogu glede dalmatinske železnice je dne 17 okt. v dr-^avni zbornici govoril tudi voditelj zelezniškega ministrstva dr. vitez iz čegar govora posnemamo *edeče: "Nekateri predgovorniki so o-tttali vladi, da v tem vprašanju ni sto-n'a svoje dolžnosti. Ta očitanja pa B,so utemeljena. Vlada je doslej ime-vprašanje dalmatinske železnice ve-''no pred očmi in pospeševala ta načrt, ker upošteva veliki gospodarski po-men te železnice za državo. Vlada je v Prvi vrsti izpolnila obljubo, ki jo je Podal moj prednik v seji 19. aprila ukrenila je namreč vse potreb-n°> da se zgradi proga Novomesto— Metlika ne glede na to, ali bode ogrska proga o pravem času dogotovlje-Politični obhod te proge se je vr-odkupljena so tudi zemljišča, in °blastva so dobila potrebna navodila. Gotove so tudi že priprave, da bodo Meseca novembra oddana dela. Gradnje se bode pričelo spomladi 1912. koliko o zgradbi proge Novomesto— Metlika—deželna meja."... Iz te iz-Wve je vsakemu razvidno, da se belo-Jttanjska železnica res pričenja gradi-k' Pozno sicer, pa vendar le prihaja! ač vesela vest. Slovensko vseučilišče. Povodom razprave o ustanovitvi italijanske prav Be fakultete se je govorilo v državni zbornici na Dunaju tudi o slovenskem vseučilišču. Iz ljubljanskega "Slo-Venca" z dne 20. okt. posnemamo o tem sledeče: Nemški poslanec dr. Er-!(r kot prvi govornik se je jako ostro 1!l strastno izjavil zoper laško fakul-teto in dejal, da Lahom fakulteta ne Ste, ne po njihovem številu, po živčni moči. Ako pol milijona Lahov dobi fakulteto, jo morajo nujno dobiti tudi Slovenci. Dr. Erler se je norče-V41 iz laškega gesla: Triesta o nulla! "'eneč, da je sploh nikjer ne bodo dobili. Dr. Erler je napovedal laški fakulteti skrajni boj. Njegov govor bil opetovano prekinjen od laških taedklicev. — V menu Italijanov je Sovoril tržaški poslanec Gasser. — V »tienu Slovencev je govoril dr. Janko-Vlč (Štajerec). Dejal je, da so Slo-venci njegove stranke v prdtečeni se-^ji laško fakulteto obstruirali, ker je t*krat vlada s to fakulteto uganjala Politično mešetarijo in ni smatrala za yredno, da bi odgovorila na vseučili-^e zahteve drugih narodnosti. Sedaj Slovenci podpirajo italijansko zah-Dr. Jankovič je obenem sloves-in z vso odločnostjo v imenu Hr-vaško-slovenskega kluba zahteval, da čimpreje ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. — V imenu vlade govoril naučni minister grof ^lergkh. Izjavil je, da vlada želi *°nčno rešitev laške vseučiliščne pred Napravil je Lahom običajni rs«.-. Napravil je Lanum uu.^aj.n J°mPliment in dejal, da je njihova u'tura tako visoka, da je vseučiliško basanje popolnoma dozorelo. Izja- vil JU 'dal i« nadalje, da bo srečna rešitev te-vprašanja ugodno znamenje za na- azvoj parlamentarnega deja in !>o vlada za slučaj, da se laška Prlvna fakulteta realizira, lahko vzela V roke zadevo vseučilišč drugih nemških narodov, ki tudi po vseučili-u težijo! Ta pasus Stuergkhovega 5?Vora so Italijani in deloma tudi .'Ovenci in Hrvati odobravali. Med '4l'i in Nemci pa je prišlo večkrat led tem govorom do spopadov. Go-•Qt naučnega ministra dr. Stuergkha nemških krogih vzbudil veliko eievoljo. Nemci se namreč zelo bo-da bodo po laški fakulteti prišle na /sto tudi slovanske vseučiliške zahte-e> zlasti vprašanje slovenske univer-,5- Nemci so na vlado nejevoljni, se je vprvič, odkar obstoji to vpra-izjavila določnejše glede sloven-vseučiliške zahteve v ugodnem ls'u ali saj približno. Letošnja vinska letina ni tudi V* Kranjskem tako izpadla, kakor se ? Pričakovalo. Vsled dolgotrajne su- * sc je grozdje komaj srednje razvilo jCr se je bolj slabo prešalo, t. j. dalo * tialo mošta, tako da so mogli prišteli še manj kot lansko letp. Zato ^ Pa cene letošnjemu moštu visoke, sicer gredo dolenjsko-belokranjski ^šti po 48 do 70, kranjskovipavslji J* Po 45 do 52, izbranih trt (burgun-karmenet, z^pu) celo po 60—70 K Politer (100 litrov).. Kupčije se le ( ;'b0 razvijajo, vkljub temu, da je p'°šnji pridelek boljši od lanskega J'1® so tudi v drugih vinorodnih kra-^ Precej visoke. j rp Vojaška posadka v Vipavi. Vo-list "Vedette" prinaša: V trgu l'Pava se v kratkem stalno naseli > y bicen-regtimeat, čigar polovica bo * trKu samem, druga polovica v Palah pri Šturijah. V Vipavi bodo čete in konji nastanjeni v graščini in k njej pripadajočih hlevih, v Palah pa v opuščeni tovarni bakra. Tako bo Vipava poleg deželnega glavnega mesta edini kraj na Kranjskem z vojaško posadko. — Požar. Dne 18. oktobra opoldne je nastal v bližini župne cerkve Šmar-tinske (Sp. Tuhinj) požar, ki je uničil posestniku Matjanu vsa gospodarska poslopja, ravno tako tudi pri Šimnetu, Perjevu, a Jurjevcu pa hišo in gospodarsko poslopje. Zgoreli so vsi jesen ski pridelki s krmo vred. Živino so oteli. Škode je, do 100,000 K., dasi je cenjena samo na 57,000 K, a zavaro valnina znaša samo 7100 K. Zažgal so baje otroci. —Požar v Slepšeku pri Mokronogu. Dne 20. oktobra ob tri četrt na dveh je naznanil zvon ogenj. Goreti je za čelo v Slepšeku pri Anžurju. Zažgali so otroci. Ker je pihal veter, je takoj švignil plamen po kozolcih in podih, vpepelil Rapušču vse, zidarju Žitniku hišo, zidarju* Primcu vse, le hiša je o stala. Prihitele so na pomoč tudi po žarne brambe iz Št. Ruperta in Mirne. — Iz Mokronoga, 23. oktobra. O krog pogorišča v Mokronogu je jelo cveteti sadno drevje. Vidi se drevesa ki so na eni strani opalena — tam je vse v cvetju, druga polovica je pa zelena. Gorki dnevi so privabili tudi vijolice in majnikove hrošče iz zemlje. — Tujski promet na Bled^. Glasom izkaza zdraviliške komisije je bila letošnja sezona najlepša in najštevilnej ša. Število tujcev znaša 7778 in je narasel od lanske sezone promet za 1462 oseb. Te številke jasno govore da se tujski promet na Bledu od leta do leta dviga. — Vpokojen je bil dne 1. nov. general pehote Schemua, poveljnik 14. ar-madnega zbora v Inomostu, ki je služil 42 let. General Schemua.je rodom Slovenec z Gorenjskega. — Imenovanje. Cesar je imenoval nadoficiala v Metliki Jakoba Mesarca za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju. — Smrtna kosa. V Kosezah pri Ljubljani je umrl g. Anton Zrimšek, mesar, posestnik in gostilničar. — V Vidmu ob Savi je umrl zaveden katoliški mož Franc Habinc, star 26 let. — Na Pečinah je umrla 831etna mati vlad nega svetnika v Črnovicah dr. P. La-harnarja. — Umrl je bivši trgovec v Ljubljani g. Alfonz Schober. — Umrl je Matija Zore, posestnik in dolgoletni čebelar v Gaberju pri Dobrovi. — Na nekem kozolcu pri Mostah je bil najden mrtev 611etni berač Franc Zalo-kar, ki ga je zadela kap radi preobilo zavžitega žganja. — V kandijski bolnici je umrl g. Franc Hromy. — V Idriji je umrl nagle smrti 81etni učenec Ivan Trpin. — V Ljubljani so u-mrli:' Ana Fajdiga, hči mizarskega mojstra in posestnika, 21 let stara; Marija Glavič, strežnica, 54; Rudolf Pogorelec, mestni ubožec, 26; Doroteja Selan, poljska dninarica, 70; Fran Vertačnik, delavec, 37; Jakob Dragan, bivši urar, 37; Anton Velepič, vrtnar, 71; Ana Lužar, žena c. kr. finančnega komisarja; Marija Pugelj, bivša služkinja, 84; sestra Agneza Krevelj, usmi-Ijenka, 35; Josip Habe, hlapec, 24; Martin Učakar, rudarjev sin, 19; Apo-lonija ICenk, vdova vpok. žel. čuvaja, 78. — Sestra je po neprevidhosti ustrelila sestro v Jablanških Lazih pri Litiji. Starejša hčerka posestnika Zamera je vzela očetovo nabasano puško in pomerila na mlajšo sestro. Strel je počil in mlajša sestrica je obležala tako ranjena, da je kmalu nato umrla. — Uboj. Sedemnajstletni Ajdovčev fant iz Tupalič je v nedeljo' 15. oktobra, Preddvorom pred Velkavrhovo gostilno v prsi zbodel posestnika Petra Lombarja, po domače Anžetovca iz Bašlja, tako da je v par minutah izdihnil. Mlada vdova s petero otroci žaluje ob prezgodnjem grobu. — Od mrtvih vstala. Iz Št. Jerneja pišejo: Martin Pavlin iz Maha-rovca pri št. Jerneju je bil par let v Ameriki, pa se je kmalu vrnil, ker ni zaslužil bogvekaj. Domu prišedši je zvedel, da je imela n^igova žena v času njegove odsotnosti drugega. Ali so si to izmislili le hudobni jeziki, ali je videla to Pavluitva ljubosumnost, oziroma če je bilo re^, to še ni dogna-no. Sicer je pa to vseeno, kajti Martin Pavlin je začel nučiti svojo ženo z ljubosumnostjo in jo je tudi neusmiljeno pretcpaval. Zato-ga je tožila žena na ločitev od nize in postelje, katero ločitev je Udi dosegla. Mož je bil zdaj na svojcu posestvu čisto sam in zapuščen, kajt žena se je preselila v svojo lastno hšo, ki jo ima v Mokrem Polju. M»ž pa je moral plačevati preživnino ženi in otrokom. Za-rubili in prodaliso mu njivo za njivp. Čutil je, da talo ne more iti dalje. Dne 11. oktobr; je šel navsezgodaj k ženi in jo miloprosil, naj živi zopet ž njim skupaj. 2e.na pa ni hotela o tem ničesar vedeti Zato je potegnil iz žepa steklenici za pivo in udaril ženo s tako silo po {lavi, da se je steklenica razletela na 4obne kose, žena pa jo bila hkratu va v krvi in je padla kakor mrtva m tla. Prepričan, da je svojo ženo oil, je mož takoj odšel v Novo mesto, kjer se je ovadil sodišču in so ga pridržali v zaporu. Žena pa vendar ni bila čisto mrtva, si je v kratkem času opomogla in sedaj zopet okoli hodi zdrava in vesela ter upa dočakati še lepo starost. — Od častnika do vlomilca. Z Dunaja poročajo: Kljub mladostni starosti 25 let ima bivši topničarski praporščak "feotfried Brunner iz Kočevja precej burno preteklost. Do konca lanskega leta je služil na Dunaju pri nekem topničarskem polku kot praporščak, prestopil je potem k pehoti ter bil končno radi prevelikih dolgov odpuščen iz vojaške službe. Bil je nato brez posla ter je zašel v družbo vlomilcev, dokler ni 18. okt. prišel v roke policiji. Dolži se ga celo vrsto vlomov. Večinoma je vlamljal v tobačne prodajalne in loterijske kolekture ter pri tem kradel denar, koleke, znamke in smodke. Škodo, ki jo je povzročil, cenijo na 5000 K. — Čudno tele je storila krava Franceta Tomšiča v Šmarci. Tele ima eno glavo, pa štiri oči in dva gobčka, ušesi sta le dve. Hrbtenici sta dve, pa ste skupaj zraščeni, a noge ima štiri. Rep je eden, pa na koncu se precepi v dva. — Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo 15. oktobra se je slovesno blagoslovilo novo šolsko poslopje in izročilo svojemu namenu. Pokojni šentviški rojak Andrej Bitenc je za šolske namene zapustil svoji domači občini veliko svoto 160,000 kron. Z obrestmi te u-stanove se bo vršila amortizacija posojila, ki se je porabilo za velikansko novo šolsko poslopje, v katerem bo poleg vsakdanje ljudske tudi obrtno-nadaljevalna šola. V novi šoli je poleg 11 učnih sob š^prostorna telovadnica, velika risalna dvorana in več stanovanj. Za udobnost učencev in učiteljev je preskrbljeno z vodovlodom, električno razsvetljavo in centralno kurjavo. — Zopet ena ponemčevalnica več. V Peklu pri Poljčanah se je otvorila dne 22. oktobra prva Roseggerjeva šola na Spodnjem Štajerskem. Kako idealno je pridigoval in pisal Roseg-ger, da bo služila njegova dvamilijon-ska zbirka Schulvereinu za "ohranitev" nemških jezikovnih otokov — prva šola iz tega sklada pa se je sezidala in otvorila v trdo slovenskem kraju. — Dr. Josip Vošnjak umrl. V Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem je umrl dne 21. oktobra dr. Josip Vošnjak v starosti 77 let. Ž njim je legla v grob ena markantnih oseb slovenskega naroda, eden izmed onih redkih vrst narodnih pijonirjev, ki so stali ob zibelki politično narodnega slovenskega preporoda. Dr. Vošnjak se je rodil 1. 1834. v Šoštanju na Štajerskem, postal 1. 1858. doktor medicine na dunajskem vseučilišču in se poleg svojega zdravniškega poklica zelo živahno udeleževal narodnega dela na vseh poljih slovenske kulture. Njegovo delovanje je bilo zelo mno-gostransko; razven političnih narodnogospodarskih in poljudnopoučnih član kov je marljivo deloval tudi v leposlovju. L. 1867. je z dr.. Prelogom vred ustanovil "Slovenskega Gospodarja", leta 1868. pa z drugimi rodoljubi "Slovenski Narod". Bil je tudi ečletni državnozborski in deželno-zborski poslanec za Kranjsko in odbornik kranjskega deželnega odbbra. Živeč v stiku s preprostim narodom je prišel do prepričanja, da je treba poleg narodne zayesti ljudstva tudi na njegov gmotni napredek opozarjati. Napisal je Slovencem od 1. 1872,—1890. celo vrsto tozadevnih člankov v koledarjih družbe sv. Mohorja, n. pr. Hranilnice in posojilnice na kmetih, Posojilnice na ppmoč kmets-kemu ljudstvu, Proti žganju, Proti koleri, O gospodarskih šolah. Sploh se je jako živahno zanimal za narodno gospodarstvo. V tem pogledu je bil daleč pred svojimi političnimi tovariši Mla-doslovenci. Razven tega je pisal tudi politične brošure, v katerih je pojasnjeval razne politične dogodke. Politični listi, Slovenci kaj čemo, Za narod, omiko in svobodo, to so njegovi spisi. Tudi na leposlovnem polju je znal zelo spretno pero sukati. Že v Slovenskem Glasniku" je napisal ne-j kaj črtic o slovenskem narodnem blagu. Posebno bi bilo omeniti njegov znani roman Pobratimi in celo vrsto njegovih dramatičnih del: Lepa Vida, Doktor Dragan, Svoji k svojim, Pene, Ženska zmaga in par drugih veleloiger, ki so se deloma igrale na slov. odrih. Na svoja zadnja leta se je umaknil iz politične javnosti na svoje posestvo v Slovenski Bistrici, kjer je pisal za -'Slov. Matico" svoje Spomine, v katerih tudi tiči košček slovenske politične, socialne in literarrie zgodovine. Čast njegovemu spominu! — Odlikovan konjiški ro;ak. Sveti oče je odlikoval našega rojaka gospoda Jakoba Pukla, posestnika v En-zersdorfu pri Dunaju, s častnim križcem. — Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrla gdčna. Sofija Eich-holzer, doma od Device Marije v Puščavi iz znane vrle narodne rodbine Eichholzerjeve. — V Cmureku je umrl organist in hišni posestnik Anton Am-schl, vrl Slovenec in katoličan. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je umrla mati g. Frančiška Ostrca, kaplana v Kri-ževkih. — V Studencih pri Mariboru je umrla gostilničarka nekdaj Nekre-pove gostilne ga. Klara Tkalec. — Umrl je g. Karel Lasz, civilni inženir in posestnik graščine "Forsthof" pri Celju. — Umrl je dne 24. oktobra č. g. Jurij Galun, župnik v pokoju na svojem posestvu pri Sv. Jožefu nad Celjem, v 65. letu svoje dobe. Rojen je bil dne 7. apr. 1846 v Stopercah. Služil je v premnogih krajih. _JCOftOŠKO. < — Hein gre. Deželni predsednik koroški, po svoji nemški nestrpnosti poznati baron Hein, stopi v pokoj, tako poročajo sedaj tudi že graški listi. Bilo je to že dolgo pričakovati, kajti v boju s koroškimi Slovenci, katerim je prizadjal nešteto krivic, se je spozabil tako daleč, da mu je "Mir" očital laž in je postal nemogoč. Nemci so ga seveda krčevito držali, in le z žalostnim srcem ga puste iti. Ker pa toliko vendar uvidijo, da je mož odigral in bi bilo več kakor po turški maniri, če bi ga hoteli še držati, zato so se vdali, toda že apelirajo na vlado, da jim da takega naslednika, ki bo po volji nemško-nacionalnim poslancem. Koroški Slovenci so seveda zadovoljni, da-Hein gre. Vzdih olajšanja je šel preko slovenskega Korota-na, ko se je raznesla ta vest. Toliko udarcev, upamo, ne bo treba koroškim bratom nikdar več prenesti, kakor so jih za časa Heina, tega eksponenta nemškega "Volksrata". — Novi koroški deželni predsednik. Iz Dunaja prihaja vest, da prideta kot naslednika odstopivšega koroškega predsednika dr. H eina kot najresnejša kandidata grof Schaffgotsch, ki je sedaj dodeljen kranjski deželni vladi, in dvorni svetnik grof Stuergkh, ki je dodeljen štajerski deželni vladi, v po-štev. — Klavnico celovškega mesta so slovesno otvorili 1. novembra. Poleg klavnice je tudi velika restavracija za žejne in lačne mesarje. — Borovlje. Ni se pelo in molilo samo pri cesarski maši nemško, ampak se poje in moli vsako nedeljo riem ško pri šolarski maši, ki jo opravlja nemški katehet Thomann. Ljudstvo odgovarja s slovensko Sveto Marijo, šolarji pa molčijo. lici 20,000 Slovencev več kot so jih našteli magistratni falzifikatorji. — Poslanec dr. Rybarž tožen radi razžaljenja časti. Tržaška okrajna sod-nija se je obrnila na zbornico za av-torizacijo nastopati proti poslancu dr. Rybaržu radi razžaljenja časti. Avto-rizacija je bila podeljena. Tožitelj je pa — slavni tržaški magistrat, oziroma njegovi uradniki, katerim je dr. Rybarž zadnjič v deželnem zboru očital, da so sleparili pri ljudskem štetju. Gospodje menda niso računali na to, da bo zbornica podelila sodniji av-torizacijo. Kajti gospodu poslancu dr. Rybaržu bo kaj lahko dokazati, da so magistratni uradniki res sleparili. — Ljudsko štetje v Gorici. Gorica, 24. oktobra: Kolikor se more dozdaj presoditi, je število Slovencev v Gorici vsled revizije poskočilo za okroglo 3000, tako da je dozdaj po vsej priliki v Gorici uradno naštetih 9500 Slovencev. Ako bodo vsi Slovenci tekom tega tedna svojo dolžnost storili in se zglasili na glavarstvu, je upati, da se izkaže, da v Gorici prebiva 10,000 Slovencev. S tem je padla bajka, da je Gorica laško mesto. Gorica danes ni več italijanska posest. — Kabel Trst-Aleksandria. Akcijska družba Felten in Comp. namerava zgraditi kabel Trst-Aleksandria. Stroški so proračunjeni na 10,000,000 K. — Smrtna kosa. Umrl je v Trstu c. kr. finančni respicient v pok. g. Pavel Oman. — Aretirali so v Gorici 211etnega Gabrijela Šmida iz Selc, ker se je odtegnil vojaški dolžnosti. SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT m* Telefon S. Chi. 439. iOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVX, SO. CHICAGO. ILL. The Will County National Bank Of Joliet Illinois. Jrejema raznovrstne denaric nktgt ter pošilja denar na vse dele itiU Kapital in preostanek 93oo,(io«.s» C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. HRVATSKO. — Ante Jakič zopet duhoven. Bivši urednik "Slovanske Misli", Ante Jakič, ki je,pred 20. leti izstopil iz duhovniškega stanu, se je zopet vrnil v krog svojih sobratov in se podvrgel vsem predpisanim naredbam. — Revizija ljudskega štetja v Trstu. Iz Trsta, 21. okt.: Kakor poročajo listi, so že sedaj našteli v Trstu in oko- — Liška železnica in hrvaška vlada. Uradno glasilo hrvaške vlade objavlja sledjo izjavo: Hrvaška vlada nas je pooblastila izjaviti, da se prične tako zveza z avstrijskimi železnicami kakor tudi železnica v Liki graditi že to jesen, oziroma bodočo spomlad. — Potres v Zagrebu so čutili dne 18. oktobra. Mnogo ljudi je poskaka-lo iz postelj, a večje nesreče ni bilo. — Kolera na Hrvaškem. Zagreb, 24. okt.: Poleg petih slučajev azijske kolere v Martipcih ob železniški progi Mitrovica-Sid se je pojavila kolera v Zlatarku, v Poljevcih, v Bosutu in v Jakovcu. — Demisija hrvaškega bana. Zagreb, 25. okt.: Hrvaški ban dr. Toma-šič je podal ogrskemu ministrskemu predsedniku svojo demikijo. Utemeljuje jo, da ne more dobiti v saboru večine za projačun. Ogrski brzojavni urad poroča, da demisije vladar ne bo sprejel. Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenske v Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. RANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York* N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidna banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New Vork. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANK SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice 111 na tekodi yf 1 M račun ter |e obrestuje po čistili /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 8,000,000. Rezervni sklad K 800,000. PODRUŽNICE: SPLJBT, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. lniyii»iuii»ii»Miir»i»iiii»iiii»»«»'''»iii,iiiiiiiiiiiiiiii>innniiimni »TŽV AM^RTKANSKI SLOVENEC, 10. NOVEMBRA 1911. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N, W. 509. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. jp.i spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; ua poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Siovenic-American Bldg., Joliet, 111. ša vpeljana in kako so rovali proti nji in lahko boš dal zadosten odgovor zaslepljenim in zapeljanim sovražnikom. Če bo le kedaj čas prišel, da bodo reformatorji sami pisali nepristransko zgodovino reformacije, tedaj bodo heretiki prosili Boga odpuščanja za grehe svojih starišev in vrnili se bodo v okrilje sv. cerkve; po celem protestantskem svetu pa še bo razširil glas: Od vzhoda do zahoda, na vsakem prostoru je razširjena sv. daritev in Mojemu imenu se daruje čista daritev. (Dalje prih.) ITALIJANSKO-TURŠKA VOJSKA IN CERKEV. Advertising rates sent on application iS? Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOIEDAR. 12. nov. Nedelja Varstvo, D. M. 13. Pondeljek Stanis. Kostka. 14. " Torek Serapion, muč. 15. " Sreda Leopold, vojvoda. 16. " Četrtek Edmund, škof. 17. Petek Gregorij, škof. 18. Sobota Odon, opat. DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI. •\ugleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik. (Dalje.) (Dalje.) Poglej okrog po svetu; domisli si vseh dežel, kjer se blagoslavlja ime Jezusa Kristusa. Preglej zgodovino in poiskaj imena tistih, ki so prinesli rta svet kristjanstvo in z njim civilizacijo. Kdo je vkrotil čete Gotov, Hu-nov in Vandalov, jih naredil mirne in pokorne državljane? Kdo jc učil Franke in Sakse tistih verskih skrivnostij, o katerih niti sanjrfli niso v svoji preprosti državi? Vprašaj domačine na Bratiških otokih, kdo jih je učil evangelija in povedali ti bjodo, da so bili veliki, dobri in sveti apostoli, ki so brez strahu oznanjali Jezusa Kristusa, križanega in so brez strahu zatrjevali, da je ravnoisti Jezus Kristus, križani, še vedno čudovito pričujoč v veliki skrivnosti sv. maše. Stori pa tudi nasprotno. Preglej zgodovino in poglej, kakšni značaji so bili tisti, ki so ljudem vzeli vero. Zgodovina nam pn o, iia >o bili to zlobni ljudski voditelji, ki so poželjivo gledali po cerkvc-nem premoženju — zlobni ljudje, ki se niso marali podvreči moralnim ,zako-liDni — žrtve strasti, lakomnosti, ropa in mesiv poželjivosti. To so bili tisti ljudje, ki so oskrunili in oropali oltarje. kjer se je darovalo telo in kri našega Gospoda. Zlati kelihi, z dragimi kamni okrašene monštrance, dragocene relikvije in z zlatom obtkana cerkvena oblačila so bila prava iskušnja-v;^ kateri so se mogli le malokateri reformatorji vstavljati. Hoteli so, da bi jiiV donašali bogati samostani s cerkvami in posestvi nove dohodke za njihovo potratno življenje. Iznašli so duhovite izgovore in dvorni bogosloj-ci, bitja, ki so jih dvorjani zvolili po svoji volji, so se zbrali k slovesnemu zborovanju in proglasili sv. mašo za zmoto. Ta akt je prišel leta 1536. v angleški parlament in v a"J varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! i t 1 < E. Wunderlich Granite Go. — * 804-80G-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov^ Našo dopružniee Bethani« in ItoHsurecton Cemotflry bi I«" Summit, <>ok in NaperviUe, l"- Chicago Phon* N. W. Phone ****** K. S» K* ****** ****** JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, cot. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111 I. podpredsednik:____.*.......Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St, Joliet, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZO RNIKI: George Stonich, 813 N. Chica go St., Joliet, 111. Josip Sitar, 80S N. Chic ago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Bo x 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Mina. Jednotine zadeve. Opomnja uredništva. V znanje in ravnanje vsem, ki ob vsaki priliki zamenjavajo naš list z glasilom ter tako '^odkopavajo ugled Amer. Slovenca, izjavljamo sledeče: Ta stran lista je odločena za Jed-nebine zadeve, dopise, polemike itd. To je namreč oddelek za J e d n o t i -glasilo in tukaj se sprejema vsak kolikor toliko vpoštevanja vreden dopis, tičoč se K. S. K. Jednote.— List "Amerikanski Slove-n e c" pa s to polemiko nima nič opraviti. Peta stran je v najemu za K, S. K. Jednoto, a list sam na sebi je 8 »m zase. Pismo, Forest City, Pa., dne 3. novembra I'll. — Cenjeno uredništvo: — Prosita Vas, gosp. urednik, objavite v Vasem listu sledeče pismo: Duhovni vodja K. S. K. J., Rev. J. Kranjec, me je tožil pri mojem škofu, Rt. Rev. M. J. Hoban v Scranton. Tožba se po pismu čg. A. J. Brennan, škofijskega kancelarja, prilično takole glasi: "You are accused of certain utterances and influence which were used t» the detriment of the Catholitity of tke organization. Vsled tega se obračam do Vas, glav. odborniki, sosebno pa do Vas, bivši delegati jednajste konvencije v So. Chicago, 111., da se izjavite, jeli sem se 2* časa konvencije dotaknil katoliške -t« značaja K. S. K. J., bodisi z besedo, z dejanjem, bodisi na katerikoli drug način, ter katoliški značaj Jednotin na t*k način žalil, ali celo mu škodoval. Zato Vas prosim, pošljite posebno delegatje večjih in po številu vplivnej-društev, postavne "Affidavits" v algleškem jeziku, ter se jasno izjavite, ako sem kaj takega zagrešil. Posebno Prosim zato delegate v New York-u, Qjeveliind, Pittsburgh, Chicago, So. ;*'cago, Joliet, La Salle, Calumet, p«eblo i. t. d. Eventualne stroške Vam ^•*rnem. Vaši sodbi sc uklonim, ni-**®iur drugemu, ker le Vi ste me izvo-duh. vodjem, zalo imate le Vi d&'žaost me soditi, cventuclno me bra-Izjave po časnikih v tem slučaju zadostujejo, kar sami dobro znate. Tedaj, ako znale, da se.m kaj zakri-*» v čemur* sem ložen, izjavite se v smislu, jaz takoj odstopim. Ako H* Vasem preudarku nisem kriv, mi pri mojem škofu popolno zado-(.^»Cfcflji; Tožba ui malenkostna, ker se 'nd i rek t no tudi za Vašo čast, ker ** tožbo se skrivajo še drugi na- , Vaša izjava mi je neobhodno po-Ne bojim se sodbe škofove, mi zadostujeta moja tovariša-de- iz Forest City, a tu se gre ''tata ^javnost. vsem spoštovanjem! (Rev.) JOS. TOMSlC. clan K. S. K. K. J. in izvoljen duh. vodja. Haj stvarnih opomb na zgoraj pri-občeni poziv. verskcre interesu sem si smatral dolžnosi sporočiti mil. škofu v t ntonu sledeče: j, "j ^cv. Tomšič sc je izrazil javno s^ vsemi delegati: "Nisem prišel j4t„ ot duhovnik, ampak le kot dele- Rev. Tomšič je bil član odbora, *tal Ses,av'j"a' wova pravila. Ko se je obveznost skazati se s spoved-''&tki, — kar je bilo do sedaj na-V^? jc navada pri vseh katoliških »H*'^'1 v Ameriki, — se g. Tomšič ni ^iti ni protestiral, akoravno bi ^to njegova dolžnost. lo sem sporočil škofu; lahko bi tudi to-le: ^ Ko sem jafc predlagal, naj se ^Ust| odločilna razsodba glede verily točk chicaškemu prev. nadškofu, Jednota inkorporirana v naši ^Of so nekateri kričali, da nad-«*jenima s tem nič opraviti; vzdignil S k Pa Rev. F. Ažbe in je z jedrnati-v »e*Sv.<1*n,i Povdarjal, da se moramo rcčeh podvreči cerkveni av- i ^etj. • T< °«a8ič pa je. pri vsem tem mol- čal. Vsled tega sta globoko užaljena zapustila dvorano gg. Rev. Ažbe in Rev. Mertel. 4.) Rev. Tomšič se je pred vsemi delegati javno izrazil, da je s spovednimi listki preveč opravila in da je boljše, če jih ni. To svojo trditev je omenjeni gospod podprl z vzgledom v svoji lastni fari, ko je rekel: "Včasih imam po 200 ljudij za izpovedati in nerodno je, če moram ponujati vsakemu listke." 5.) Bila je vedno navada, da so hodili med konvencijami delegatje vsak dan k sv. maši, da so s tem pokazali, da je organizacija katoliška in da se zavedajo, da je pri posvetovanjih treba blagoslova od zgoraj. Pri predzadnji konvenciji, ki se je vršila v Pittsburgu, se je pa oglasil g. Tomšič in je rekel: "Mi nismo prišli sem, da bi k mašam hodili, marveč delat." Na te, iz ust katoliškega duhovnika nekako čudne besede se je pogumno oglasil Rev. John Plevnik in je svojega duhovnega tovariša krepko zavrnil z njemu lastno duhovitostjo 111 originalnostjo in je rekel med drugim sledeče: "Bratje delegatje! še zdaj se kregamo in prepiramo; če bomo pa še sv. maše opustili in ne bomo prosili milosti od zgoraj, se bomo nazadnje še tepli." Sedaj pa drage volje pripuščam glav nim uradnikom in bivšim delegatom zadnje konvencije, da odpošljejo nemudoma svoje zaprisežene izjave ("Affidavits") g. Tomšiču, da ni res, kar sem tu napisal. JOHN KRANJEC, župnik. Nazadnje se je oglasil še oče frančiškan — Anzelm Murn.' Zares, karakterističen je dopis, kateri je zagledal beli dan v "Glas Naroda'' ter bil skrpan po očetu frančiškanu. Iz istega je razvidno, da se norčuje iz svojega lastnega poklica, ker se skriva za hrbtom drugih in nima dovolj poguma, da bi javno ožigosal hudobijo. Skriva se za plotom kot strahopetni zajec ter skuša odložiti odgovornost svoje lastne fare in jo naložiti na moja pleča. V svojem pismu mi očitate, da zakaj nisem že lansko leto ogromno število članov sv. Jožefa izključil. Gospod, kdo je bil temu kriv, Vi ali jaz?! Kjer ni tožnika, — tam ni sodnika. Vaša je bila dolžnost naznapiti mi vse take zanikernd člane in to tem bolj, ker ste njihov dušni pastir. Vi tega niste storili; pač pa ste zahrbtno vso krivdo na me zvračali, kar ste pokazali tudi v svojem zadnjem dopisu. Za-,kaj niste tega sami storili? Odgovor jc .lahek; bali ste se bolj ljudi, — kakor pa Boga in pri tem ste si mislili: "Naj le Kranjec odgovarja na vse." No, res sem še precej krepak in zdrav; marsikatero breme še lahko prenesem. Ko mi postane pa pretežko, tedaj se ga otresem, da sfrči na vse strani kot pepel. — Vsaka reč pride enkrat 11a dan in tako so prišli tudi Vaši zahrbtni napadi na mojo osebo. Kdo ima večjo odgovornost pred Bogom za društvo sv. Jožefa: Vi ali jaz? Gotovo Vi! In vendar ste pri vsem tem molčali kot mutasti pes, a po meni udrihali. — Sicer sem bil pa vedno mnenja, da je bilo društvo sv. Jožefa v New Yorku jedno najvzglednejših in sicer vsled tega, ker ima v svoji sredini očeta — frančiškana. K sklepu Vam povem še to-le prav tiho na uho: Kaj poreče Vaš general v Rimu; radoveden sem, če bo odobravat Vaš nastop. JOHN KRANJEC, župnik. Glas o zadnji konvenciji. Evelcth, Minn., 1. nov. — Spoštovano uredništvo A. S., Joliet, 111.: — Mislil sem se malo prej oglasiti, pa ker mi čas ni pripuščal, oprostite) ker morebiti bom šc zdaj prezgoden. Nisem si mislil, da bode toliko predbaci-vanja ubogim delegatom države Min-nesote, in ravno iz uredništva mladega lističa iz vfclicega jezernega mesta Du-luth, Minn. V številki 28. z dne 19. oktobra piše neki gospod—saj znate kdo—pod člankom "Iz konvencije K. S. K. Jednote": "Prihodnja konvencija se vrši (—pravilno se bode vršila, ker se še ne—) v Milwaukee, Wis. Lahko bi konvencijo dobila Minnesota," a tu ne omeni mesta: zakaj isti pisatelj ne pove naravnost, v katerem mestu — namreč mesto EVeleth je kandidiralo oziroma bilo predlagano, ker država Minnesota je velika in ob jednem se ne mqre konvencija vršiti po celej deželi, ampak le edino v enem mestu ob istem času. In naprej še pravi, da bi lahko dobili izmed delegatov zastopajočih društva države Minnesote "več važnih uradov", in ravno tam se usekate po nogi sami sebe. Prosim, kateri urad je važen? Mar pooblaščenčev, kakor ste ga odmerili za Minnesoto, ki je na tretjem stališču članov in članic? Pri izvanredni seji je bil brat T. po nekem delegatu predlagan in drugi je zopet rekel: "Ali bo brat T. zadovoljen s tem uradom?" In odgovor od istega je bil: "Ako brat T. tega ne prevzame, ni moj prijatelj in jaz ne njegov." Ali ni to čista resnica in ob jednem za-hrbtnost? Dalje moram reči, da zadnja konvencija ne bo obrodila dobrega sadu, ampak nezadovoljnost in razdružitev Jednote, ker mora priti do tega prej ali slej in to zato, ker sedanji sistem ne odgovarja zahtevam članov(ic). Zatorej jaz bi rad videl in ob jednem prosil gg. časnikarje, da bi dali ljudem poduk in ne hinavščino, kot so jo pred in dosedaj po konvenciji. Naj še omenim, da bi morali imeti vsi enake pravice. Dajte enkrat ljudem "square deal" in ne ozirajte se, ali je delavec, trg'ovec, kmet, ali gospod. Zatorej složno delujmo vsi skupaj za napredek naroda in ne za busi- i ness. V zgodovini slovenskega naro-' da bode zapisano dolgotrajno zborova-nje K. S. K. Jednote v South Chicagi,! 111., pričetkom 3. okt. 1911. In težak odgovor je, zakaj? Ker nisem zahrbt-nik, lahko rečenf^z mirno vestjo: radi; businessa in nekaterih nič vrednih čla-! nov. Lahko sprevidite, da nas dve; osebi, ki ste bili povsem krivi radi ne- | pravilnega uradovanja, stanejo čez $2,-000 (beri in reci: dva tisoč tolarjev), i ali je to prav? — In kaj še drugo! To- j larji so leteli čez okna., v jezero in če se ne motim, čez 3 leta boste dragi člani(ice) zopet metali še desetkrat več, ker ni nihče tako neumen, da se ne bi potrudil, če zna, da dobi. Resnici na ljubo moram reči, da eni izmed istih, katerim je določena odškodnina, so opravičeni do nje, ali žalibog niti dva ne, če se hočete po postavi ravnati. In kaj bodo še člani(ice) rekli, ko bodo videli poročilo izdanih tisoča-1 kov? Kar se tiče verskih resnic, ima g. | duhovni vodja J. Kranjec povsem prav i na ista vprašanja, ,ki so bila stavljena nekemu sobratu radi suspendacije: "Brat C., ali ne boš ruval proti cerkvi in se ne obnašal pri društvenih sejah proti cerkvi in nje postavam?" In on je odgovoril: "Ne, če bo mogoče." To se sprevidi, da on si je mislil "ne, če bom hotel." To je povsem lahko reči. Ne bom več naprej pisal o usodepol-nem delu, ampak rečem, da žalibog tistih tisočakov, ki so bili potrošeni radi zadnje konvencije. Le še eno bi rad izvedel in bom izvedel, ako me stane tudi denar: Kdo je pisal in ob jednem rekel, da je A. Nemanich pripravil ogromno večerjo, in da se je ni nihče dotaknil? To je velika laž! Res pa je, da je dal delegatom jesti in stanovanje zastonj tistim, kateri so bili pri njem na stanovanju, pa ne mislite, cenj. bralci, da vsem delegatom; zakaj če bi dal vsem, tako bi moral imeti polovico Jolieta! Naj zadostuje za danes; ako pa kdo hoče kaj več izvedeti, mu drage volje poročam ob priliki. Vas pozdravlja Martin Shukle, Box 626, Eveleth, Minn. 2*C*0+040+00+040*0«0«vv' LLiliJene vesti- S*0*0*0*0' Chicago, 111., 7. nov. — Tem potom prosim vsa ona društva, katerim sem poslal denar ozir. ček kot povrnitev, ko so nam svoječasno priskočili na pomoč, da mi pošljejo "potrdilo" kakor sem jih že v pismu prosil, da so denar ozir. čeke resnično prejeli. Nekaj potrdil sem že prejel, ali večinoma se mi jih še ni poslalo. Torej prosim, da bi se vsa ona društva na to prošnjo ozirala. V slučaju, da društvo, katero nam je ob priliki naše tožbe pomagalo, ni dobilo sedaj povrnjeno, naj to takoj naznftni dr. na tajnika. Objednem vsem onim društvom ^ imenu dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. najprisrčnejša hvala! Z bratskim pozdravom Leo. Jurjovec, tajnik, 1827 Blue Island Ave., Chicago. Pittsburgh, Pa., 6. nov. — Dolžnost me veže, da sedaj naredim, kar bi moral že pred meseci storiti, to je, zahvaliti sc vsem slavnim društvom in posameznim darovalcem naše slavne K. S. K. Jednote, katera so odkupila tikce za žrebanje ure našega bolnega brata Franka Rogina, člana društva Jezus Dobri Pastir št. 49. K. S. K. J. Srečna številka jc bila 2459, katero je zadel Nikolaj Jaketič, član društva Marije Sedem Žalosti, št. 50. K. S. K. Jednote. Imena društev, katera so odkupila srečke so sledeča: Dr. sv. Štefana št. 1, $3.00; dr. Vitezov sv. Jurija št. 3, $3.00; dr. sv. Družine št. 5, $2.10; dr. sv. Janeza Krst. št. 11, $1.50; dr. sv. Janeza Krst. št. 14, $0.60; dr. sv. Roka št. 15, $6.90; dr. sv. Barbare št. 23, $1.50; dr. sv. Barbare št. 24, $1.00; dr. sv. Vida št. 25, $2.00; dr. Jezus Dobri Pastir, št. 32, $1.50; dr. Matere Božje št. 33, $3.00; dr. sv. Jožefa št. 41, $0.20; dr. sv. Jožefa št. 43, $1.50; dr. sv. Cirila in Metoda št. 45, $1.50; dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46, $1.50; dr. sv. Alojzija št. 47, $1.50; dr. Jezus Dobri Pastir št. 49, $20.00; dr. Marije Sedem Žalosti št. 50, $25.00; dr. sv. Jožefa št. 53, $3.00; dr. sv. Jožefa št. 56, $3.00; dr. sv. Jožefa št. 57, $6.00; dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, $3.30; dr. sv. Petra in Pavla št. 62, $1.00; dr. sv. Lovrenca št. 63, $6.00; dr. sv. Jurija št. 64, $1.30; dr. sv. Janeza Evangelista št. 65, $1.45; dr. sv. Nikolaja št. 67, $1.50; dr. sv. Srca Jezusovega št. 70, $1.50; dr. sv. Antona Padovanskega št. 71, $0.70; dr. sv. Antona Padovanskega št. 72, $1.50; dr. Vitezov sv. Martina št. 75, $1.50; dr. sv. Marije Vnebovzete št/ 77, $3.00; dr. Marije Pomagaj št. 78, $1.00; dr. Marije Pomagaj št. 79, $3.00; dr. Marije Čistega Spočetja št. 80, $1.00; dr. Marije Sedem Žalosti št. 81, $3.00; dr. sv. Alojzija št. 83, $1.50; dr. sv. Antona Padovanskega št. 87, $2.50; dr. sv. Petra in Pavla št. 89, $0.30; dr. sv. Petra in Pavla št. 91, $6.20; dr. Friderik Baraga št. 93, $3.00; dr. Zdravje Bolnikov št. 94, $3.00; dr. sv. Alojzija št. 95, $1.50; dr. sv. Treh Kraljev št. 98, $1.50; dr. sv. Jurija št. 100, $1.50; dr. sv. Cirila in Metoda št. 101, $1.50; dr. sv. Jožefa št. 103, $1.50; dr. sv. Jožefa št. 110, $1.00; dr. sv. Martina št. 126, $1.50; dr. sv. Pavla št. 130, $1.00; dr. Marije sv. Rožnega Venca št. 131, $1.50; dT. sv. Družine št. 136, $1.00; dr. sv. Antona Pad. št. 137, $1.00. Gostilničar g. John Golobič je odkupil za $12.00. Društvo Jezus Dobri Pastir izreka iskreno zahvalo slavnim društvom K. S. K. J., katera so pomagala našemu bolnemu sobratu, ter je pripravno za vsak slučaj pomagati. Bog nas obvaruj le bolezni! Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, in novoizvoljenim uradnikom želimo najboljšega uspeha in upamo, da bode naša slavna K. S. K. Jednota boljše procvitala pod vodstvom novega odbora, kajti vsi hudi vetrovi se bodo pomirili in nastala bode spet izgubljena sloga, katera se je zgubila leta 1908. Za društvo Jezus Dobri Pastir št. 49, Geo. Weselich, tajnik. Naznanilo. La Salle, 111., 8. nov. — Slovensko podporno društvo Vitezov sv. Martna št. 75 K. S. K. J. v La Salle, 111., priredi dne 15. novembra zvečer v prostorih našega rojaka Jos. Ščeka na 3. in Crossat st. plesno veselico in to v prid' društveni blagajni. Na redni mesečni seji meseca oktobra t. 1. je bilo sklenjeno, da vsak član zgoraj omenjenega društva, ki bi se ne udeležil te veselice, plača $1.00 kot prispevek v društveno blagajno. Obenem tudi vljudno vabim vse rojake in rojakinje iz La Salle in okolice, da nas v obilnem številu posetite na zgoraj omenjeni večer, vsak bode dobro do-šel. Dobro zabavo in vse potrebno preskrbi odbor. John Novak, tajnik. Zahvala. Društvo sv. Barbare št. 68. K. S. K. J., Irwin, Pa. se iskreno zahvaljuje jednajstemu gl. zborovanju, ko je bil naš žalosten položaj uslišan za uboge štrajkujoče člane v irwinskem okraju Westmoreland Co., Pa. Po 16-me sečnem vztrajanju pa še ni nam bilo mogoče doseči naših oravičnih zahtev. In tako smo se zopet morali obrniti z milo prošnjo na premogove delodajalce, ali še do danes niso vsi sprejeti Zaradi tega bi se bila mogla večina poštenih članov izključiti iz naše slavne organizacijo. Ob tem je pa bilo še mnogo bolnih članov. Tako smo bili prišli do dolga na mesečni ases-ment. Ali sedaj so se pa nas usmilili s pojasnilom v tej zadevi od g. Jos. Zalarja in s pomočjo cenjenih gg. delegatov. Zato izrekam v imenu cele ga društva sv. Barbare št. 68 prisrčno hvalo 111 Bog vas ohrani! Z bratskim pozdravom ostanem Vam udani John Mostar, preds., Adamsburg, Pa. Kako imeti čiste zobe in sladak dih. Evo tajnosti: Krtačite svoje zobe vsak dan z mehko ščetko, rabeč Severov Prašek za zobe (Tooth powder). Potem izplaknite ustno duplino s Se-verovim Antisepsolom. To ravnanje odstrani vse kisline, ohrani zobno be-loto, ozdravi in utrdi zobrne ter očisti dih. Antisepsol je tudi koristen kot pršno vbrizgalo za katarna obolenja, hripavost itd. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 INOZEMSKI DENAR. če imate pri roki kaj kanadskega ali katere države denarja, pa bi bili na zgubi če ga hočete porabiti, pošljite ga za naročnino na "A. S.", kjer bo sprejet za isto ceno kot bi bil pravi U. S. novec. Naša banka sprejme tak denar od nas brez odtega za menjavo. PRIPOROČAMO VAM Doktor Ivec kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo O-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno*^ kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, nehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prj-sče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravr/ški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, m 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko žilogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite gm pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIM! Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETIHA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET. ILL. ZNAK VELJAVE, Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1912 je izšel ter stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in podučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. Pri. poročamo ga rojakom v nakup. Naročila sprejema: "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N, Y. in po-dmžnica Prank Sakaer, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. te vrste hleb. Tako izglede John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 04 Jefferson St., blizu mosta, Joliet KADAR POTREBUJETE caj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. it«, JO LIST, XXX. Straka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Joliet Steam Dye Boise Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CC. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Ana Vogrtn Izkušena babica N. W. Phone 172T. 1216 N. Hickory St., Joliet, I«. Tihotapska vožnja (Po Kristanu Benhardu.) (Konec.) Ko smo že jadrali ob severo-vzhod-nem obrežju Amerike, zagledamo od daleč zopet neko ladjo, katere pa nismo mogli natančneje razločiti; ven- videl, da se je Krehler pod težo pre-mogovega bremena, ki ga je nosil na hrbtu, sesedel. "Pojdi vendar v kuhinjo na ladjo iu se pošteno pokrepčaj, da zadobiš potrebnih moči!" Meni samemu je delalo breme preglavico in z obema rokama sem si brisal pot po obrazu in pomagal pri tem sobo v hiši nekega Kitajca, kjer bi na-1 še Krehlerju na ladjo. "Skrij se na ju po mojem mnenju najtežje zavoha- ladji!" sem mu šepnil na uho, "s tem li. Sicer nama je postalo lažje, ko sva parnikom morava še nocoj odriniti na videla, da nama ne bo treba prenoče- širno morje." vati pod milim nebom. Pri gospo- Ko je bil parnik naložen, naju je dar nam je kapitan za slučaj varnosti darju sva Pa tudi toliko zaslužila z paznik, hoteč plačati, zaman iskal. Da zapovedal hitreje voziti. Toda ker jc malenkostnim delom, da sva zadostila naju pa ni našel, mu ni bilo končno bila ladja naših zasledovalcev močnej- najinim najhujšim življenjskim potre- nič žal. Krehler se je bil namreč že ša in večja, nas je kmalu dohitela in bam. Ko sva se čez nekaj dni do do- preje skril v skladišču; jaz sem pa ob- tedaj se je pričela pravcata dirka. Ko brega pokrepčala, sva se napotila v enem z zadnjo košaro premoga tudi je nastopila noč, je izginila ladja zo- pristanišče, kjer sva upala dela dobiti, na ladjo skočil. Ko so naju pa ven- pet izpred oči in nismo je prej videli ^e Prve dni najine službe nama je šlo dar našli, ni bil kapitan takoj zado- kot naslednjega dne zjutraj tik za na-: boljše, kakor sva pričakovala. Krehler voljen vzeti nas s seboj, a konečno šim hrbtom. Ker je bila namreč me-! Je namreč delal v nekem skladišču sva se mu smilila in vzel je naju za gla, nas ni mogel nihče prej nanjo o- premoga, a jaz sem bil sprejet od ne- premogača na ladjo. V pristanišču Albert Weiss Land Go l Ei ver Valley Farme. . siavnoznanih Richland Co., Nort! Dakota in Wilkin Co., Minn. Oaile® farme i svetu. m se prideluje vsevrste iito, pšenica jves koruza, ječmen, lan, itd., tei mamo farme v Woodsdae, Colo. *ock Creek, Wyoming in San An to tio. Texas in nekatere teh farm at jako pod ugodnimi pogoji. Torej ro jaki pridite in vprašajte. Tudi lote ir hiše imamo na predaj v Jolietu. L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. pozoriti, a sedaj nam je pretila velika restavraterja v pristanišču za či- mesta Kandulo sva prestopila na an-, Sobi j jj, 2 pargo Bldg. Joliet 111 ... ______ .. 1 ' • ■ t -< Čr^niA GtAMani^ V n can. nn « ..1----I >rloč L-A In^^n 1." _____T I „ 1 _ ' ® ' J M nevarnost, ker opraviti je bilo z veliko amerikansko ladjo. Ko smo se ozrli okrog sebe, smo spoznali, da nas je prignala križarica v notranjost kalifornijskega zaliva. Že smo slišali signale, ki so nam grozili s pogubo in čudež bi se bil moral zgoditi, če bi se hoteli še pravočasno iz rok sovražnikovih rešiti. Nasprotniki so nam začeli dajati znamenja z zastavami, iz med katerih sem poznal le enega, ki se je glasil: Orožje na stran in udaj se! k "Kar tako poceni se pa vendar ne prodamo," sem mislil sam pri sebi Ne meneč se za pretenje sovražniko vo, je rezal naš parnik morsko gladino z največjo brzino. Ako bi imeli za našem parniku saj en čoln na razpo lago, bi se gotovo rešili sovražnih krogel. Mnogo je tudi zagrešil kapi tan, ki je zapovedal vsled strahu po časneje voziti. Jaz sam nisem vedel kaj je bil vzrok njegovi veliki razbur jenosti, ali strah ali obup. Videl sem samo, kako je ustrelil s samokresom proti sovražnim četam, nato pa stekel po stopnicah v kajito. Takoj sem mu sledil do vrat. "Poskakajmo vendar v morje, da se še pravočasno rešimo!" sem zavpil za njim. "Vrag te vzemi! Tukaj imam jaz zapovedovati, ne pa ti!" je zakričal nad menoj. "Saj imam tudi pravico protiviti se vašim poveljem! Vi ste nas brez na še vednosti zapeljali v smrtno nevarnost in vaša dolžnost je, naše življenje ohraniti, ako vam je mogoče! "By Jove!" je rentačil nad mano in napel petelina. Naenkrat sem zašli šal zamolkel pok, kateremu je sledilo burno golčanje. Slutil sem, kaj se je zgodilo; planil sem hitro v kapitanovo kajito, kjer sem ga našel v zadnjih zdihljejih valjati se po tleh. Poleg njega je ležal samokres, a iz glave mu je brizgala vroča kri. Stekel sem nazaj po stopnicah na krov, 'katerega je ravnokar strgala so vražnikova krogla in že je tudi n^m žugala grozna smrt v valovih, ker sc je začela ladja potapljati. "Vstavite ladjo!" sem zaukazal kr-milarju. Prosil sem tovariše, naj mi pomagajo razvezatj čoln, katerega bi spustili v morje ift se ,tako rešili. Toda niti eden me ni ubogal. Eden je grabil denar in perilo skupaj, drugi mi je rekel, da nimam nič ukazovati, drugi so držali obupno roke navskriž. Še večjo razburjenost pa je zanesel mali mornar, ki je prihitel v vsi sapi na krov / novico, da je kapitan mrtev. "Vi ste ga usmrtili," je kričal nad menoj in s tem razdražil še ostalo moštvo. Dva moža sta že skočila v morje in plavala proti obrežju. "Kakor hitro zadenemo na plitvino, poskočimo tudi mi v morje," sem zavpil navdušeno proti Krehlerju. Nekaj minut na to je zadel naš parnik na plitvino in v trenotku smo bili pod vodo. Predno sem prišel zopet na površino, je plaval ž ■ daleč pred menoj Krehler. Kmalu sva dosegla obrežje, katero je preplezal najprej Krehler, nato pa vrgel še meni vrv in me potegnil na suho. Zbežala sva kar najhitreje v bližnji gozd; od daleč sva slišala še nekaj pokov, nakar sva se ulegla v senco košatega drevesa, kjer sva sc zasopljena do do- Slovenski zastopnik, Anton Zelnikaj ščenje steklenic. Ko sem pa nekega I gleško ladjo, ki naju je prepeljala v dne moral slučajno nesti nekaj stekle- London. Sicer sva vse premoženje nic v gostilniški salon, sem zagledal 'zgubila, a ohranila sva si življenje, na tamošnji mizi časopis, v katerem Iz Anglije in Nemčije sva pošiljala se je blestelo veliko tiskano moje ma- nato različne dopise v San Francisco, I _ lenkostno ime. Kmalu bi se bil se- ki so nama v toliko Primogoli, da je Ex. C3 J jlfi. JKL Q]VI sedel, ko sem bral časopis; nato sem bila pieiskava proti nama ustavljena; ga pa odložil in hitel zopet nazaj v sodišče je kmalu spoznalo, da je preklet, kajti že pri prvih besedah, ki sem ostro proti nama nastopilo. Mogoče jih bral, se mi je stemnilo pred očmi. sva pa bila tudi preveč oddaljena od Bilo je pismo, ki je merilo na mene visokih gospodov, ki so se tolažili z kot begunca. Dolžili so me izdajstva | Nirnberžani, ki nikogar ne obesijo, in kapitanovega umora. Pod pismom je bila priobčena natančno moja slika. I Nenavadna požrtvovalnost. Posebno dobro so bile zadete moje mišice, ki so opisovale mojo veliko Vzg'ed brezmejne požrtvovalnosti moč. j urednika za koristi svojega lista nam Nisem mislil v naglici na to, da bi nu£li neki ruski žurnalist, urednik "Ku me moj beg najlažje izdal, ampak ne- rirja Odese". Meščani Odese in oko-nadoma me je zmanjkalo. Ko sem lice so dobili poizkušno številko ome-v svoji Iahkomisljenosti hitel po ulici, njenega lista, v kateri je bilo sledeče sem zadel ob nekem ovinku z nekim nenavadno naznanilo: "G. Boris Ghe, vinjenim zamorcem skupaj, in to ni urednik "Kurirja Odese", se je izjavil bil jnhce drug. kakor moj smrtni so- pripravljenega podvreči se sklepu ured vraznik Sappo, ki pa me k sreči v svo- Liškega kolegija. Gospod Boris Ghe, Ji pijanost, ni mogel spozpti. Med 2elo eleganten mlad mož, se zavezuje potjo proti domu sem si kupil dotični tri mesece po izidu tega naznanila časopis, katerega sem pr.šedši domov ,jati eno izmed abonentinj "Kurirja natančno se enkrat preč.tal. Iz vsega Odese" pred oltar. Bogastvo aH ubo- sem se povzel, da je bil dot.čni mlad štvo, mladost ali starost ne igrajo pri mornarcek ujet nas v zaporu izdal in tej poroki nobene ulogej dotična dama mene obsod.l, da sem umoril kapitana bo določena potom srečkanja. Izda-in zbezal s tovarišem Krehlerjem. Ko jateljstvo "Kurirja Odese" pa se zave-' je prišel zvečer Krehler domov, se je zuje gospodu Borisu Ghe od dneva najprej začudil, da sem prej doma kot|njegove poroke p,ačevati 250 rubljev on, kar ni bila navada med nama. Nato sem mu hitro stvar razjasnil in mu podal časopis. Kakor sem čital na njegovem obrazu, ga ni ta novica posebno radostno dirnila. In od tedaj nisva smela nikpli več na cesto, to se mesečne plače. Poleg tega bo izdaja-teljstvo po srečkanju določeni dami izplačalo 500 rubljev dote." Torej vse naročnice "Kurirja Odese", naj bodo stare 15 ali 7S let, so uljudno po vabljene vpisati se v listo dam, med priporočam svojo Phoeni) Buffei too vedno »veze pivo, najboljša vina Tržitr md' lomačf smortkf Gostilno, A.nt. Sl^off Phon- N W "tirror> S« t«MS FROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMaDK Posebnost se naše The U. 8." 10c. In "Meerschaum" * Na drobno ae prodajajo povsod, na debelo pa na 9* Jefferson Street Joliet ill KirinčicBros Cor. Columbia In Chicago bts. Točimo izvrstno pivo, katero izde-uje slavnoznana Joliet Citizens Bre- Kadar imate a sodiščem opraviti obrnite ae na & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, I1L Z g. Welinitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Kam pa greš Jože? Orugam ne kot k Mat štefaniču tea reko. Tam dobim dobro pivo, ig»-lje, smodke in izvrstno domače vino, ci je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte e sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 00 Ohio Street Joliet. 111» •it Popravljamo Delo jamčimc Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. KLOBUKE cupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.* Brennan \& Olander 305 Jefferson St. Joliet Illinois National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L Edina slovanske fotografija v Jolietu. pravi toliko, kot da nisva zaslužila nič katerimi bo določilo srečkanje, katera denarja, a brez denarja se ne da živeti Stradala sva toliko časa, dokler nama ni potekla stanarina. Poleg mraza, ki sva ga morala prestati, naju je mu čila lakota in strah pred vsako stopinjo. ki sva jo čula po stopnjicah. Vsakokrat, ko sva koga zaslišala, sva planila k oknu, raz katerega bi v slučaju nevarnosti poskakala na ulico. Stokrat va premišljevala, če ne bi bilo boljše bo dobila za soproga "zelo elegantne-nega mladega moža". Kovina, ki razširja mrzloto. "Petersburger Herold" poroča, da se je odkrila v hribovju Namangani nova tvarina, katere lastnosti so še bolj čudežne nego one radija. Leta 1906 ako bi se javila sama sodišču; toda Ne nušel tam neki rudar nepoznano ko- kdo bi verjel najini nedolžnosti? Praz ni so bili toraj vsi najini načrti. Tako je prešlo nekaj tednov v ved nem strahu, mrazu ip še bolj naraščajočem pomanjkanju. Ko je napočil Silvestrov večer, sva si kupila pri na jinem gospodarju za zadnji belič vo-čeno svečo, katero sva prilepila na nizo in si tako pripovedovaje različne stvari, krajšala čas, kakor: o rešitvi nedolžnih -zasledovancev ter se pri em skoraj neverjetno spogledovala. mislih sva pač imela po mojem mnenju oba drugo domovino, in naji- vino temnorjave barve in velike teže. Vzel je gotovo količino seboj v Moskvo, kjer je skušal ustanoviti družbo za izkoriščanje dotičnih kovinskih zakladov. Načrt pa ni vspel. Tvarino pa je dal preizkusiti v kemičnem la-boritoriju. Komaj so jo postavili v dotiko z neko kislino, je kovina razširjala neznanski mraz. Skledica, v kateri se je nahajala tvarina, se je zdrobila na kosce. Poizkuse sb ponovili v steklenih, porcelanastih in železnih posodah. Učinek je bil vedno isti. Posoda se je zdrobila na kose in ne misli so plavale okrog tistih, ki sc tvarina je razširjala neznanski mra* bra odpočila. Kalifornija je pač oblagodarjena dežela, a lagal bi, če bi hvalil najino pešpot proti San Franciscu; nama ni napravilo posebno prijaznega utiša; bilo je že precej mrzlo in poleg tega naju je še najina strgana obleka kaj malo priporočala tujim vratom, kjer smo potrkali in prosili, da bi nam dali košček kruha, ali da bi nam saj pokazali bližnjo pot v San Francisco. Večina nam je zaprla pred nosom duri in nas zavrnila kot vsakdanje tamoš-nje kopače zlata, in so liama-toliko časa sledili s samokresom v roki, dokler jim nisva izginila izpred oči. Po dolgem in trudapolnem potovanju sva konečno prišla v pristanišče mesta Sail Francisco, kjer sva upala, da naju vzamejo na ladjo. Sklenila sva obiskati nemškega poslanika in mu razodeti vse najine dogodke, kar sva se pa kmalu zopet premislila, kajti nisva itnela nič, s čimer bi izkazala in izgubljena bi- bila, če bi padla v roke postave. Zdelo se n a ura je umestneje, nepoznano nekaj časa v mestu ali pa v pristanišču delati in se potem zopet vrniti* Četrtino dolarja sva zaslužila že pri vstopu v mesto, ko sva pomagala potiskati prenaložen voz. Za. Nemca ni bila to slaba napitnina, a v deželi zlata bi mogli dobiti za ta denar k večjemu kozarec piva in majhen hleb kruha. Porabila sva ta denar za pla-čanje stanarine, za majhno podstrešno naju še spominjajo, toda z besedami nisva hotela drug druzega razburjati. Konečno položi, Krehler svojo tresočo roko na mojo ramo in mi reče zamolklim glasom: "Tako ne more iti eč dalje, jaz se javim sam sodišču!" "Ti si že od same žalosti ves bo-an," sem mu odgovoril. "Zato je še edno dovolj <;asa; midva nočeva tukaj brez dela postopati, ali od lakote umreti. Pojdi, zgani sc in ne bodi vendar tako pobit, poskusila bodeva še enkrat na kak način ubežati." "Beživa naj?" me je smeje vprašal zategnjeno! "Kam li?" "V notranjost dežele! Pri polaganju min dobiva gotovo d<»volj dela in tam toliko časa ostaneva, dokler se vsa stvar ne poleže in pozabi. Kaj ho-ieva drugega? Samo poguma ne sme-va izgubiti." Ta nasvet je izvanredno dopadel mojemu tovarišu, ki mi je vesel prikimal. "Prav praviš, sinko moj", mi je rekel, napevši vse svoje moči. "Kaj pa, če bi naju tudi tam dobili!? Vislice so konečno vendar še prijetnejše kakor pa stradanje." Tako sva se podala zopet na pot. Zunaj je močno deževalo in bila jc izvanredno mrzla noč. Slaba mestna razsvetljava po ozkih ulicah nama je zelo ugajala, dokler nisva prišla na živahnejše ceste, med večje in manjše množice ljudstva, med katerimi sva se skoro izgubila. Na nekem vogalu sva se od njih odcepila in krenila proti pristanišču, kjer so nalagali premog na poštni parnik. Delavci so mrmraje opravljali težko delo; vsi bi rajši praznovali novo leto, ampak gospodar je inoral preskrbeti s premogom parnik, ki ni smel čez noč v pristanišču ostati. Večina izmed delavccv je šla jezno domov in le nekateri so ostali v skladišču, ki pa bi tudi takoj odšli, če bi dobili namestnike. To naju je pozorne napravilo. Takoj sva se ponudila v delo. Tamošnji paznik naju je z odprtimi rokami sprejel. Pri vsem tem pa naju je še spodbujala nada, da naju mogoče parnik s seboj vzame. "Ubogi človek", reče paznik, ko je ter se je spremenila v prah, kakor hitro je prišla v dotiko z dotično kislino. Kemiki so nato napravili poizkus z velikim kosom granita: tvarina ga je spravila v prah — brez detonacije in brez razvoja plinov. V dotiki z alkalijem je posoda izgubila 20 odstotkov svoje teže. Kemiki in najditelji so vzeli nato večjo množino te nove kovine in nadaljujejo poizktise v inozemstvu. "Herold" zatrjuje, da smo na pragu novega senzacionalnega odkritja, sličnega radiju. Kovač — borzni predsednik. Romantično življenje, kakoršno je mogoče samo v Ameriki, je doživel milijonar James J. Townsend, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika chicaške borze. Še pred 22 leti je bil ta veliki finančnik priprost kovaški pomočnik, ki so mu bile denarne špekulacije deveta briga. Kako je obogatel in postal drzni špekulant, je opisal sam na sledeči način; "Prišel sem sem kaj skoraj brez beliča v žepu ter iskal lela. Čez nekaj dni sem pa tudi našel pri nekem kovaču, po imenu Mar-tindale, delo, ki pa je sedaj že mrtev. Pri tem sem služtl deset let in podkoval nešteto konj. Prihajal je v našo kovačnico tudi nek mož, ki je imel zelo lepe, drage konje. Kadar smo jih podkovali, je bil vedno zraven. Nekega dne, ko jc bil zopet poleg, ko sem koval njegove konje, mi reče: 'Jimmy, zakaj ne opustiš tega opravila in začneš kaj drugega?' Smejal sem se ter mu dejal, da ni ničesar drugega, kar bi mogel delati. 'Vendar,' menil je, 'ako ti dam mesto v moji bančni pisarni, ga boš sprejel?' No, to je bilo lepo presenečenje. Prihodnjega dne sem odpel svoj usnjat predpasnik in šel s svojim znancem. Bil je to John A. King, takratni predsednik Fort Dearborn-bankc, ki me je naredil za finančnika. Vse žive dni ga ne bom pozabil," Sest meseccv se jc učil mladi 'Jimmy', potem je postal samostojen in polagoma tudi milijonar ter ena vodilnih oseb na chicaški borzi. The Third Ward # Buffet FR. TER LE P lastnik FINA VINA. LIKERJA IN CIGARE ...Sehring'* Beer... Chi. Phone 27+/ 1134 N. Hickory St. JOLIET. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kje> sf domenite v domačem jeziku. ClTAJTE! Ukžžem VHm cestu k Sfaatiu. Dokaza 1 som to tisicel'uclom a dokžžem to aj VSm, ako nado-budntftštastia. Odpište mi svo-ju adressu a postite 2c štemp-llk a ja Vfim pošlem tiplnf nž-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL. Zmerne cene. NajboljSe delo. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je L W. Flexer Drog Co. LEKARNARJI, -or. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov j na pravi način. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«* in firnežev. Izvršujejo se vsa h«*" J varska dela ter obešanje steaskeg* papirja po nizkih cenah. t « * § * * % i « * * t * t # Zgo'dnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi, in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je Meda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri r,i v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naTavno rudečkasto barvo'ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega m mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in 'to je: Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, i-aša polt bo zado-z°Pet Pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERTE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO. J Izguba teka Nepravilno prebav-ljanje Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod «us*>»ir rai NHj.-e •ieirrt»ir» Koljka in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nskatere ženske bolezni Izbruhi S* so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. JOS. TRINER, kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO. ILL. 14 me " in Mp Mp MP MP MP MP MP MP MP MP EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CE>'E NIZKE. F. KER ŽE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ tf Prepričani smo, d« vsaka velika banka je prišla do svojega stališča to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi^male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% otresti oa vlogah. i First National Bank Cer. Chicago and Tan Bnren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. aOompagnije ^ G-enerale ^ Transalanitqne francoska proga. ***tka zveza * Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P-LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE aa.ooo H. P. La TOURAINE iSfioo H. P. CHICAGO (New) 95U0 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, •nažne postelje, vino, dobro hrano !■ '»zna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak Četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, New York City. Gk^ni zastop na 19 State St.. N. Y. Maudice KoZminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Prank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, ..agent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, [' .St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois. ■ wf&.t.LM ■ .'*"* ■■ ."., * "'. > » 'a'.' - ;v* - v- Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. t Ljubjan , r®9- zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO % . Denar ae zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri v»aki veSji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za frgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, 1,11 P* Vam nato pošljemo hranilno knjižico. totno Mreno premoženie koncem L1910 K. 407.520, ' Stanje Hranilnih vlog koncem L1910 oMK 3,156,206,83. Joliet Citizens Brewing Co. : North Collins St, Joliet, 111. \ ^i1t© "Ells: Brand" pivo j' Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. y^bim rojake l^6 iščete kadar se mudite v na- j "»estu -v moji lepi gostilni, ker na razpolago vsakovrstnih do- t.P'Ja^ ter najboljše žganje, doma- ^ al|fornijska vina in lepo dišeče . °tkp t 1 dol ,mam prenočišče. Postrež-c«na zmerna. Se Vam pri- Jpesip Bozioh *""»»» 81. N.W. rbot» 384 Juliet,1)1' Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOSLII 3301 E. 95th St So. Chicago, 111. Spomini na moje roma- p nje v Sv. Deželo. ff ^J^. AuJ^, Rev. Jos. Pollak. (Dalje.) Čast mohamedancem, ki visoko cenijo svoje mošeje in sicer tako, da bi se jih nihče ne drznil onesnažiti! Kako ostudno je nasprotno pri nas, ko moramo večkrat — celo na božjih potih opaževati z napisi in podpisi po-čečkano zidovje, klopi obrezane in tla popljuvana. In vendar, kaj so turške mošeje v primeri z našimi cerkvami, ki so prave hiše božje, — in hišam božjim pristuje svetost! Izpred mošeje sem občudoval razsežnost Kaire in prepričal me je razgled do celega, da zasluži Kaira priimek ponosna. Ko smo se navžili krasnega pogleda, smo se odpeljali z vozom h grobom kalifov. Ker mora voz tjakaj po globokem pesku, se kaj rado zgodi, da se konji vtrudijo in da voz obtiči v pesku; tako se je zgodilo tudi nam. Morali smo izstopiti in peš mahati naprej, do grobov. Ti grobi kalifov so majhne umetno sezidane mošeje, ki pa bodo v nedavnem času razpadle. Ne daleč od teh grobov, že zopet bolj v mestu, so lepi grobi egiptovskih kraljev namestnikov. Nazaj grede proti domu smo ogledali še znamenito mošejo "Gama-El-Azhar", ki je ob jednem prvo moha-medansko vseučilišče. Plačati smo morali vstopnino in natakniti si opan-ke. Dolge vrste stebrov dele to mošejo v več ladij in hodnikov. Okoli stebrov pa sede prav po domače na tleh večji in manji učenci, sredi med njimi pa učenik. Skupine so različne, tu jih sedi več skupaj, tam manj. Vsi pa glasno odgovarjajo, glasno bero. Prava črna šola je to! Mej temi skupinami učencev pa se prav med podukom gnetejo ptujci, ki radovedno ogledujejo učence in učenke, ti pa nje. Pazljivosti pač ne more biti veliko, zlasti, ako premislimo, da se z'bira tukaj do 10,000 učencev. Nekateri se uče pisati in brati, drugi računati; glavni namen tega mohamedanskega vseučilišča pa je, učiti se njih sv. pisma, korana, in ga razumeti. Ko mine poduk, poljubijo učenci učeniku roko, potem pa s po najnižji ceni? Gotovo! V mesni' J. & A. Pasdertz Young Building. Najpotrebneje. "Kaj je igravcu v gledališču najbolj potrebno?" "Noge — sicer ne more nastopiti!" Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon S* 402 Ohio Street JOLIET, ILL e dobijo najboljie sveže m prek« ene klobase in naj okusne jie mesi Vse po najnižji ceni. Pridite toraj it ioskusite naše meso Nizke cene in doDra postrežba )< tale geslo j Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. >fc. Phone 4531 N W. Phone m> STRIPPED SMOKING TOBACCO J. P. I^ING,*? ***»***trgovee. Clinton in De&plainet Sit. Joliet Po pravici povedal. Duhovnik vpraša jetnika, naj mu po pravici pove, kaj ga je pripeljalo v ječo. — "Zandar" — odgovori jetnik. JE NAJBOLJŠI FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU SCHAGBR North Chicago Street ▼ novi hiši Joliet National Banke. PLOMILARD COMPANY. Jtfiscr CITY. M. J. Po domače. Oče: "No, Tonček, kaj boš rekel ko pojdem z? dalj časa z doma?" — Tonček: "Z Bogom!" za pipe in cigarete Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensk® perilnico ▼ mesto WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. I**1" Naše delo je izborno. podpiral* domačo obrt! 1 lOar; xmssssmst* - 'r-- in- N. W. telefon 577. Nick Skrtich gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, I1L Pošten človek. A.: "Če bi ti našel petdeset tisoč v zlatu, kaj bi naredil?" B: "Tistemu, ki jih je izgubil, bi podaril petsto kron!" CT Lorillardovje čistHn'mil. * Kaeveseli vsakega* kadilca. G To i je prva vrst« rerant-ga duhat>a, ki se pr< daja v Ameriki in se lahko od vsakega prodajalca kupi vspovsod. 0 Cigaretni papir z vsakim zavojem aastonj. Gliha z gliho. Ženin: "Razmere so take, da smem vprašati, koliko mislite hčeri dote dati.' Bogatin'v'"In ravno te razmere zahtevajo, da Vas smein vprašati, koliko imate dolga!" priporoča rojakom svojo Mesnica 101 Joliet, Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c ga!., recs-Itng 40c gal., vino od leta 1910 črno ali btfo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. Naglo se jih je odkriial. K nekemu duhovniku pride več gospode. Ko vidi, da mislijo dalj časa pri njem ostati, jih veselo pozdravi ter reče služkinji: "Prinesi vina in kaj prigrizka mojim ljubim prijateljem!" — on se pa poslovi. Gostje: "Pa nas vendar ne mislite zapustiti, velečastni?" Duhovnik: "Dolžnost me kliče, pa pridem kmalu zopet nazaj. Greni k enemu kozavemu bolniku, kjer sem ie zjutraj bil!" — Čez pet minut je bila soba prazna. Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni. Pravi Loril ard dnhan ma tarudeči, di« n 1 uiti utis. THE AMERICAN TOBACCO C0 ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 ga!. Drožnik po 5— 16 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite slovenska gostilna mesarija in groeerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111 Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cen* najnižje. Hill Grit Vineyard Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje Stefan Jaki«, lastnik. Zakonska sloga. Jože: "Že dvajset let sva z ženo sku paj, pa še nikoli nisva bila ene mis'1 lc enkrat, ko je hiša gorela, sva hotel; na enkrat pri vratih vun!" PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo _oglasite se pri meni._ Vse v redu. Neka sitna žena pride k župniku tožit svojega moža. S solzami v očeh f Sob« SOI In tU Bubot bid*. , ■ I JOLIET, ILLINOIS. «| jtavuti jitj: notar r* Kupuje in prodaja «<«nlJiWa \! v mestu in na deželi. «[ Zavaruje hiie in pohifttva pro- ! J ti ognju, nevihti ali 4mgi po- \, ikodbi. ;! Zavaruje tudi življenje proti . | nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-•ko si. oko spadajoča pisanja. i| Govori nemško in angleško. J! VUV^AMUMMWMMW —Ko je list pregledan—kaj misliš o njem? To je prvi slovenski časnik v Ameriki, ter je edini slovenski katoliški list v Združ. državah Severne Amerike, za to bi moral zahajati v vsako slovensko hišo. Ako ti je list povšeči—• iiaroči ga in priporočaj ga svojim prijateljem. Če pa vidiš kaj pomanjkljivega — oprosti in stegni svojo roko — bodi sotrudnik in pomagaj dobri stvari do napredka. Celo dolgo leto prihaja ta list v tvoj dom za en sani do-larček. Naroči ga danes, da .ne pozabiš. Plačuje sc vnaprej. Pri naročilu se posluži spodnj6ga izrezka. Garnsey, Wood & Lennon AdVokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891. JOLIET. ILL Važno za Slovenec ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, Kadar ste pripravljeni si kupiti far-' mor, pojdite naravnost v Willard, Wisconsin, Clark County. Tam so najbolje farme naprodaj. Tam je naseljenih 61 slovenskih družin. Ti Slovenci imajo svoje šole, trgovine in tudi cerkev bodejo v kratkem začeli graditi. Milijonar, g. N. C. Foster, je lastnik teh zemljišč in jih prodaja po nizki ceni na lahka letna izplačila. Za pojasnila pišite na naslov: Ignac Čes-nik, P. O. Willard, Cark County, Wis. Antonija Rifel Amerikanski Slovenec, Jpliet, ,111.: —; Za priloženi dolar (v denarju, poštni nakaznici, čeku ali znamkah po lc) se naj pošlje list. izučena in izkušena 700 N. Broadway JOLIET, ILL. Naslov Eezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih 1 ®tf\ * brez odbitka rentnega davka Ji XXJL 3 /O Naš zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 0104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset milj:nov kron Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če hbi kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ee-lami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-«ega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia rdi les, late, cederne stebre, desk ia Mnglne vsake vrste. Naš ptostor je na Desplaines ulid iljzu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se